Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva V«e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2£0 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Češka šola na Dunaju. (Brzojavno poročilo. Dunaj. 29. septembra. Češko šolsko društvo »Komensky«, ki dosedaj vzlic vsem ugodno rešenim pritožbam še ni moglo otvoriti svojih šol na Dunaju, je vkljub šikanam dunajskega mestnega občinskega sveta otvorilo svojo šolo v tretjem dunajskem okraju. List nemških ra-dikalcev »Ostdeutsche Rundschau« je z ozirom na to začel pozivati dunajsKo nem-štvo na demonstracije proti češki šoli. Dunaj, 30. septembra. Danes se je zopet začel pouk na šoli »Komenskega« v tretjem okraju. — Zupan dr. Neumayer je na vest o tem naročil mestnim uradom, naj po razjasnenju položaja odrede, da se .šola zopet zapre. To je zopet nov dokaz, kako dunajski krščanski socialci. zavezniki slovenskih klerikalcev, rešujejo — kulturna vprašanja! Nezakonito šolstvo. Na obrambni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je bil razstavljen med drugimi zanimivostmi tudi diagram, predstavljajoč vso našo šolsko mizerijo, ki za-dobiva meje kulturnega škandala. V mislih imamo nezakonito utra-kvistično šolstvo.* O nezakonitosti tega šolstva se je že precej razpravljalo in se tudi že pr čenja tupatam boj za pedagoško edino pravo enojezično šolo, vendar se smatra vsa akcija pri večini razumništva le za športno negovanje upornosti in kot boj za pravičnost; stranka pa, ki se ponaša, da je v njenem taboru ves slovenski narod, se za to šolstvo sploh ne zmeni. O koroški šoli in nagnjenju koroškega Slovenca k temu, da se hoče že v šoli naučiti nemščine, se je v časopisih tudi že razpravljalo Za to pokrajino bo treba napraviti poseben tipus ljudskega šolstva, in je nujno želeti debate o tem važnem vprašanju. Da pa je koroško šolstvo v ozki zvezi z našim propadanjem, kažejo nazorno *Najvišje razsodbe določajo, da je u t r a k v i s t i č n o šolstvo nezakonito (Jarenina, Št. Daniel itd.). diagrami z obrambne razstave,** zakaj v letih, ko pričnemo padati v ljudskem šolstvu (A Beg: Boj za šolo na Koroškem), pričenja tudi celotno propadanje koroških Slovencev. • Pa tudi na Štajerskem se je utrakvizem zopet razpasel, kakor nam kaže sledeča tabela, ki govori več kot vse besede: S tu (J OJ C T3 CO > -m —. 3 So > d) oo co cy CJ "O u s c c. o •a > o o o => ca ** Nekaj posnetkov ima tudi .Dijaški almanah" za leto 1912/13, ki ga je izdala eksekutiva na-rodno-radikalnega dijaštva. Facit:Zaradi nezakonitosti število avstrijskih utrakvistič-n i h šol rapidno pada; število teh šol, ki odpadejo na naše ozemlje, pa ne s t o p n j u j e 1 e r e -lativno, temveč celo absolutno, tako da leži v šolskem letu 1907/08 od vseh 254 že 144 teh šol na slo venskem ozemlju; z drugimi besedami: dobri štirje odstotki avstrijskega prebivalstva (toliko je Slovencev) imajo 56-7% nep os lavnega utrakvističnega šolstva. J. Mačkovšek. Socialna Matica. Kakor smo povedali že zadnjič, se je vršil dne 22 pret. mes. v Trstu ustanovni občni zbor »Socialne Matice«, ki si je prevzela nalogo, da z izdavanjem knjig in spisov državno-znanstvene, na-rodno-gospodarske, politiške, sociološke in druge znanstvene in poljudno-znanstvene vsebine goji državljansko izobrazbo in centralizuje v tej stroki slovenski knjižni trg. Odbor tega novega, silno važnega podjetja se je ustanovil tako: predsednik dr. B. Vošnjak, podpredsednik dr. Fr. lle-šič, tajnik V. Knaflič, blagajnik dr. Brezi-gar, knjižničar dr. Ozvald, nadzirajoči odborniki dr. Lončar, dr. Merhar, dr. Pivko, odborniki Gangl, Fran Kos, Andrej Čok, dr. Fettich-Frankheim. Ob silni mizeriji slovenske znanstvene književnosti novo ustanovo toplo priporočamo in vabimo slovensko učiteljstvo, da v čim obilnejšem številu pristopi. — Pristopnina znaša 2 K, letnina 5 K, za učiteljstvo, dijaštvo, kmetiški in delavski sloj 3 K. Izdanja prvega leta so preračunana na 28 tiskovnih pol v več zvezkih ter bomo o tem še poročali. Vkratkem se razpošljejo pristopnice. Dotlej prosimo, naj se pristopne prijave pošiljajo na naslov dr. M. Brezigar, odvetniški kandidat, Gorica, ali pa uredništvu »Vede« v Gorici. Slomškov jubilej.*) Petdesetletnico Slomškove smrti so obhajali 24. septembra domalega po vseh šolah. Poudarjamo posebej, da so ravno napredni učitelji-voditelji Slomška slavili kot prvega škofa, ki se je res zavedal, da je Slovenec in se tega tudi ni sramoval javno pokazati. On je začutil, da nismo ustvarjeni samo za pastirje in hlapce — za pestunje in dekle — ampak, da imamo toliko talenta, da bi lahko povsod z uspehom tekmovali s svojimi sosedi Nemci in Lahi, ako bi imeli šol na podlagi materinega jezika. Za to je pa silil, naj se ustanavljajo šole med našim narodom na tej naravni podlagi. V ta namen je sam spisal dokaj pesmi, povestic itd. ker je iz lastne izkušnje vedel, da je branje dobrih knjig — imenitna telovadba možganov. A ni se potegoval samo za Abece, nego je tudi za vsakdanji šoli cdraslo mladino spisal svojega »Blažeta in Ne-žico v nedeljski šoli«. S tem je pokazal pot, po kateri imajo hoditi narodovi učitelji, ako hočejo narodu zagotoviti boljšo bodočnost. Leta po dovršitvi ljudske šole so namreč šele prav važna, ker takrat mladina šele začne misliti. — Blagor ji, ako v tej dobi naleti na pravega učitelja! — Seveda je tudi Slomšek kot duhovnik moral nekaj povedati o »angeljskem jeziku !« Vsak — recimo — tudi svetnik ima najmanj toliko »mehkih« trenotkov, kolikor je imel na pr. glasoviti Dimež — vrlin! Poudarjamo pa s ponosom, da je Slomška ravno napredno učiteljstvo slavilo, a to strogo objektivno. Kdor je pa ta jubilej zlorabljal v klerikalno-strankar-ske namene, je pa s tem samo dokumentiral svoj slab okus ter Slomškovemu imenu več škodoval, nego koristil! Dobili smo o tem nekaj dopisov. Uredn. LISTEK. Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. To je naslov 12. zvezka »Kmetijske knjižnice«, ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Knjižico je z znano natančnostjo in preglednostjo spisal Buhoslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, ter jo je opremil z 41 podobami, tako da knjižica ne opisuje le vzgoje trt ter pridelovanja in razpečava-nja grozdja, ampak vse to tudi nazorno kaže v podobah. Čudno je, da se v naših vinorodnih krajih, ki se že izdavna pečajo z vinstvom, še zmeraj tako pomanjkljivo ravna s trt-nimi špalirji, za pridelovanje namiznega grozdja se pa vinogradniki tako malo zanimajo, da ga v veliki meri k nam uvažajo iz drugih dežel, celo v vinorodne kraje same. Kako se vse to umno uravna, je gospod Skalicky natančno opisal v svoji knjižici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne za pridelovanje namiznega grozdja in za vzgojo na špalirju; potem ameriške podloge, ki so pripravne za te vrste; kako se pripravi svet za saditev; kako se trte sade, goje, oskrbujejo, gnoje; kako se varujejo škodljivcev in bolezni; kako se grozdje trga, razpošilja in spravlja; kako se grozdje tudi rabi za zdravilo. Če je knjižica koristna že vinogradnikom, koliko bolj potrebna in koristna je onim ljubiteljem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt na prikladnih, solnčnih krajih. Marsikdo si zasadi ali bi si rad zasadil nekaj trt, a ne ve, kako naj z njimi ravna. Iz te zadrege ga reši knjižica Ska-lickega, ki mu za vsa opravila nudi potrebnih navodil. Navzlic temu, da knjižica obsega 64 strani in ima 41 podob, stane vendarle samo 50 h, da jo pač vsak vinogradnik ali ljubitelj vinske trte lahko kupi. Denar je naprej poslati, ker se knjižica na upanje ne daje, po povzetju pa preveč stane. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Bericht über den I. österr. Kindergärtnerinnentag. 2e 50 let je tega, kar obstoje v naši državi otroški vrteči, že 40 let je tega, kar jim je bila ustvarjena postavna podlaga, a šele tekoče leto v velikem tednu se je prvič zgodilo, da so se strokovnjakinje sešle na skupno posvetovanje. Naravno Je, da jih je čakal ogromen material in da so mogle vzeti v temeljit pretres samo nekatera vprašanja, glede drugih pa bodočim posvetovanjem in rešitvi ugladiti pot. Sem sodijo vprašanja o razmerju med otroškim vrtcem in med ljudsko šolo in o organični zvezi med tema vzgojevališče-ma, katera vprašanja niso velezanimiva samo za voditeljice otroških vrtcev, nego v še večji meri za ljudsko učiteljstvo. C. kr. založba šol. knjig je zdaj obelodanila obširno poročilo o zgoraj omenjenih posvetovanjih. To poročilo je važen dokument za vse, ki so v kakršnikoli zvezi z otroškimi vrtci, za šolske in nadzoro-valne' oblasti, kakor za občine in druge korporacije, ki vzdržujejo šolske vrtce. Slovaško vprašanje in madjarski tisk. S slovaškim vprašanjem se bavi znani madjarski list »Vilag« ki tudi pravično poroča o čeških težnjah. »Vilag« je prinesel nedavno tega pogovor s slovaškim prvakom, ki je izjavil, da zanimata v dandanašnji krizi Slovake samo dve vprašanji, in sicer šolsko vprašanje in vprašanje splošne volilne pravice. Ko mu je šolsko bedo pri Slovakih dovolj pojasnil, je pristavil: »Neznosnih teh razmer ne bomo več trpeli. To ni narodno, marveč kulturno vprašanje. Pomagati si hočemo na ta način, da bomo odsihmal v večji meri pošiljali svojo mladino v češke učilnice. Domenili smo se s svojimi češkimi brati, da bodo pri svojih čeških šolah napravili še paralelke, kamor bodo hodili naši otroci. Tako bomo demonstrativno odgovorili na preziranje naših narodnih in kulturnih teženj. Ali za tem demonstrativnim odgovorom naredimo tudi klicaj. Pokazati hočemo Evropi, da smo mi dobri domoljubi, da niso naše težnje naperjene proti ogrski državi, niti proti Madjarom, ampak edinole proti kliki, ki na Ogrskem gospoduje in katera bi rada obdržala krmilo v rokah samo z zatiranjem nemadjarskih narodov. In baš zaradi tega smo se dogovorili s Čehi tudi za to, da se bodo slovaški otroci v čeških paralelkah učili tudi madjarskega jezika, madjarske literature in ogrske po-vestnice. S tem bomo dokazali, da mad-jarska vlada sama podi našo mladino v češke šole. Kar se tiče našega ravnanja z ozirom na sedanjo vlado, lahko rečemo, Zborovanje Ciril-Metodove družbe v Trstu.*) V soboto in nedeljo se je vršila v Narodnem domu v Trstu 27. redna skupščina Ciril Metodove Družbe. Zaupni sestanek. Na lanski skupščini v Tržiču že se je poudarjala potreba, da se skupščine Ciril-Metodove Družbe dele v tajno in veliko manifestacijsko zborovanje. Namen tajnega zborovanja naj bi bil strogo narod-no-bojevni, da se poseže v notranjost našega narodnega nasprotnika tako globoko in odkrito, kakor se na javnih zborovanjih že iz ozira taktike ne more. Tajno zborovanje naj da direktive za tih naš narodni boj, za katerega naš narodni nasprotnik ne sme vedeti. Tej zahtevi slovenske javnosti je Družba letos ugodila in je odredila v soboto zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu zaupno zborovanje, ki je trajalo od 8. do 11. ure zvečer. Manifestacijsko zborovanje. V nabito polni dvorani se je vršilo v nedeljo dopoldne od 11. do 1. ure manifestacijsko zborovanje Ciril-Metodove Družbe. Tržačanke so uporabile ta dan tudi za tržaški cvetični dan in so s cveticami obdarovale goste, ki so prišli tako iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Goriške in Istre v Trst na narodno-obrambno zborovanje. Udejstvena je bila tu velika Slovenija, ker združeval je tu vse Slovence skupen in enoten narodni obrambni program, ki ne pozna Slovencev, ločenih po deželnih mejah. Skupščino je otvoril prvomestnik Andrej Senekovič. Izrekel je pozdrave dr. Brničiču in prof. Čipkoviču iz Istre. SkupT ščino je prav v toplih besedah pozdravila Češka Šolska Matica s posebnim pismom. Prvomestnik je nadalje očrtal veliko delo Ciril-Metodove Družbe, ki ga vrši po slovenski zemlji. Pri tem se je spominjal zaslužnih mož, ki se žrtvujejo za družbo in vestno sodelujejo pri narodnem delu. Od teh mož jih ima mnogo priliko tu osebno pozdravljati. Pozdravljal je državne poslance dr. Rybara, dr. Gregorina in dr. Ravniharja. Nadalje so bili na skupščini navzoči tržški in drugi deželni poslanci. Ob burnem in navdušenem aplavzu je pozdravil starega in zvestega bojevnika Ciril - Metodove Družbe, starino Luko svetca in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. V nadaljnih besedah se je pečal prvomestnik z razvojem Družbe v Trstu, kjer je bila pred 25 leti ustanovljena prva podružnica. Letos je pa že Trst toliko napredoval s slovenskim šolstvom, da je morala Družba odpreti 31 razredov na svojih šolah in so ti tako prenapolnjeni, da bi jih bilo potrebno najmanj 36, če bi bilo najti primernega prostora za učne sobe. Poleg tega vzdržuje Družba v Trstu tudi 6 otroških vrtcev. Letos pa otvarja Družba tudi krasno in mogočno stavbo tržaškim Slovencem, novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu. Ta stavba, ki jo Slovenci vzdržujejo z ogromnimi žrtvami, naj bo vladi odločen memento, da se naučna uprava zave svoje dolžnosti tudi do Slovencev. (Klici: Dobro, dobro!) Sicer je država prevzela Družbi breme 15 učiteljev, a kljub temu jih mora Družba vzdrževati še 16 samo v Trstu. In kadar da država Slovencem drobtinico, tedaj da Nemcem gotovo pogačo kot koncesijo in podržavi vsaj tudi toliko — če ne več — nemških učiteljev. * Zaradi pretesnega prostora zadnjič izostalo. Uredništvo. da nas je tudi ta njen sistem okanil. Khuen nas je poklical, da bi pokazali svoje želje, tožbe in krivice. In smo jih. S svojo znano taktiko se nam je potem Khuen vedno umikal ter odkladal in odkladal saniranje naših krivic, dokler ni padel. Zdaj čakamo vladne volilne predloge in potem povemo definitivno vladi naše stališče. S sladkimi obljubami nas ne bodo več motili, mi hočemo pozitivnih dejanj. Obljub imamo več kot dovolj, zdaj bi radi videli njih uresničenje«. »Budapester Hirlap« se jezi na češkoslovaško posvetovanje v Luhačevicah, zlasti pa proti spojitvi češkega kapitala s slovaškim ter na devizo »Slovaška mladina v češke šole«. Madjari se boje, da se bo v severni Ogrski zbudil panslavizem. Zatorej pišejo madjarski listi o slovaškem gibanju med drugim tudi tole: »Ako s pozornostjo opazujemo to organizacijo, to navdušenje in to tvorno silo, s katero se ponašajo zadnji čas slovaški hujskači, moramo priznati, da panslavizem ni le na steno slikan strah, ampak resnično velika nevarnost.« Vendar je v Trstu v tem oziru še pre-j cej ugodno in nam gre vlada še precej na roko v primeri s Koroško in Mariborom, kjer si moremo .skoro s silo priloviti ko-inisionalen ogled in razpis kmisionalnega pgleda od strani oblasti. (Klici: Škandal!) Vemo, od kje to izvira! Družbe se boje naši narodni nasprotniki, ker je to edino ostro in sigurno orožje v našem narodnem boju. Boji se pa Družbe tudi gotova vrsta Slovencev, ki hoče v znamenju verstva zatreti narodnost. A tudi od narodne javnosti je požrtvovalnost za Družbo lansko leto nazadovala, kar se občuti pri dohodkih v računih. Poudarja se, da je Družba milijonarska, vendar se pa ne vidi, da je to na eni strani kapital, ki je za Družbo še mrtev, na drugi strani je pa misliti na vedno rastoče izdatke. Prirasli so edino dohodki v Trstu in Ameriki. (Odobravanje.) Mnogo pomagajo Družbi tudi juristi in drugi gospodje, ki požrtvovalno brezplačno mnogo poslov opravljajo Družbi. Nato se prvomestnik spominja letos umrlih članov C. M. D., ki so Družbi naklonili nova volila. (Skupščinarji se v znak sožalja dvignejo s sedežev in zakličejo: »Slava jim!«) Pozdravi. Nad vse presenetljiv je bil prizor s katerim je otvoril pozdrave dečko iz ro-colskega vrtca, ki je v vezani besedi pozdravil Družbo in njenega prvomestnika. V imenu tržaške podružnice je pozdravil skupščino dr. Abram, predsednik. V imenu učiteljskega društva Štefan Ferluga, ki je govoril v vezani besedi in je žel za svoj pozdrav navdušeno pritrjevanje. V imenu ameriških Slovencev je kot pooblaščenec pozdravil skupščino Ivan Lah, ki je bil svojčas tajnik in ustanovitelj Ciril-Metodovih podružnic v Ameriki. Za goreče narodne besede je žel buren pozdrav. Tajnikovo poročilo. Družbin tajnik dr. Janko Šlebinger je podal nato vestno in natanko izdelan referat o neumornem delovanju Družbe in njenih podružnic. Od lanske skupščine se je ustanovilo na Kranjskem 9 novih podružnic, ki imajo okroglo 7800 članov. Na Štajerskem se je ustanovila tudi 9 novih podružnic, da ima Štajerska 79 odobrenih podružnic z okroglo 4400 člani. Na Koroškem je število podružnic ostalo pri sedanjih 10 podružnicah; okroglo število znaša 250 članov. Na Goriškem se je ustanovilo 5 novih podružnic, da znaša njih število sedaj 47 z okroglo 2250 člani. V Trstu se je ustanovila nova podružnica za Belvedere, da šteje Trst sedaj 17 podružnic s približno 1900 člani. V Istri so 3 podružnice z okroglo 200 člani. Na Dunaju sta dve podružnici s 130 člani, ki sta pričeli letos delovati tudi z zasebnim poukom slovenščine. Vseh podružnic ima torej Družba danes 265 z okrogla 17.000 člani. Niso pa vštete podružnice v Ameriki, ki požrtvovalno delujejo za Družbo. Podružnice so delovale z malimi izjemami prav pridno, nekatere tudi vzorno po danih navodilih. Priraslo je 10 novih pokroviteljin (vse na Kranijskem), 134 obrambnih pokroviteljin, od teh 64 na Kranjskem 35 v Trstu, 21 na Goriškem, 10 na Štajerskem in 3 v Istri. Organizacija podružnic v pokrajinske zveze se še letos ni moglo izvesti, ostane torej na programu za bodoče leto. Uspehi Družbenega delovanja na polju šolstva so bili v razmerju gmotnih sredstev ugodni; vendar čaka družbo v tem oziru še težka naloga, ker naskok nasprotnikov na slovenske otroke postaja vedno večji. l.Opozoriti hočem na Kočevje, kjer nima slovenska manjšina v mestu nikakih pravic. Večina v dežlnem zboru in dež. šolskem svetu se ne gane in pusti, da se 150 slovenskih otrok — ponemei. Slovensko šolstvo na kočevski meji nazaduje, napreduje pa nemoteno Schulverein. ki ponemčuje brez zapreke slovenske otroke v Lazih., v Brčicah in Rodinah. In naši družbi, ki je zidala tri šole na kočevski meji, je kranjski deželni odbor zavrnil prošnjo za podporo. D. C. in M. vzdržuje 19 otroških vrtcev in tri podpira. V letu 1911/12 je iste obiskavalo 1408 otrok brez onih vrtcev, ki jih družba le podpira. Velikansko delo, ki ga izvršuje Družba, pa kažejo nova šola v Trstu in na Blanči pri Gorici, Družbina šola v Št. Ru-pertu pri Velikovcu ima letos 194 ctrok. Lepo napreduje tudi šola na Muti, a silne zapreke za stavbno dovoljenje delajo javne oblasti v Vodičji vasi na Koroškem in v Studencih pri Mariboru. Družba je torej vzdrževala lansko leto 37 šol s 37 razredi. Vse mladine, ki | pohaja v družbine zavode, je 3124 otrok. Poučevalo je na teh zavodih 15 moških in i 17 ženskih družbinih učnih oseb, ki so se vedno zavedali svoje važne naloge. Konstantno nazadovanje dohodkov in vedno večje zahteve družbe so dale povod. da je vodstvo primorano bilo začeti varčevati na vseh koncih do skrajnosti, zato je vodstvo opustilo službo posebnega potovalnega učitelja za Štajersko in je ves delokrog odkazalo sedaj potovalnemu učitelju A. Begu. To je bilo mogoče, ker je sedaj delo potovalnega učitelja manjše nego pred leti. ko je bilo potreba ustanavljati toliko nojcih podružnic, , Vsem neštetim delavcem za prospeh naše šolske družbe velja naša iskrena zahvala z željo, da bi v tem težkem narodnem boju tudi v bodoče ne omagali, ampak podvojili svojo požrtvovalnost! (Buren in dolgotrajen aplavz!) Blagajniško poročilo. Družba je imela leta 1911 dohodkov brez prebitka iz 1. 1910 skupaj 297.173 K 18 v, in sicer rednih dohodkov 150.945 K 48 v in izrednih 146.227 K 70 v ter stroškov 494.219 K 37 v, in sicer rednih 234.972 K 70 v in izrednih 259.246 K 67 v, tedaj skupnega primanjkljaja 197.046 K 19 v, pri rednih dohodkih je 84.027 K 22 v primanjkljaja, ki se je pokril iz K. Kotni-kovega sklada in glavnice. Rednih dohodkov je bilo 1. 1910 skupaj 164.622 K 90 v, leta 1911 pa 150.945 K 48 v, zmanjšali so se tedaj leta 1911 za 13.677 K 42 v. Družba je imela dohodkov brez volil in prehodnih prejemkov leta 1910 skupaj 225.865 K 59 v, leta 1911 pa 179.973 K 85 v, tedaj leta 1911 brez volil za 45.891 K 74 v manj. Opravičeno je poudarjal blagajnik na skupščini, da nam nič ne pomaga narodno navdušenje brez »cvenka«. Državni poslanec dr. Vladimir Rav-nihar je po temeljitem razmotrivauju gospodarskega stanja Družbe od strani blagajnika v imenu nadzorništva predlagal absolutorij, zaupnico in pohvalo vcdstvu, ki je bila z burnim odobravanjem sprejeta. Proračun za leto 1913. Iz proračuna za leto 1913. posnemamo. da ima Družba pričakovati prihodnje leto 334.850 kron stroškov, med katerimi so že všteti troški tudi za koroško šolstvo in 140.000 K dohodkov. Torej ima na ta način Družba pričakovati 194.850 K primanjkljaja. Zatorej je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da pomnoži in skrbi za po-ninožitev družbinih dohodkov, da ne bo potreba načeti glavnice. Volitev. V vodstvo so bili nato izvoljeni letos izstopivši: Aleksander Hudovernik, dr. Janko Šlebinger. Ivan Vrhovnik in namesto odstopivših članov dr. Gregor Zr-java in Fr. Pahernika, ki se je med skupščino odpovedal zaradi oddaljenosti od centrale, dr. Koderman in Kejžar iz Maribora. V nadzorstvo so bili izvoljeni vsi dosedanji člani, v razsodništvo pa le z eno izpremembo dr. Rozine Fr. Pahernik v razsodništvo. Predlogi. Ravnatelj Ivan Hribar je stavil z ozi-rom na zaključke sobotnega zaupnega sestanka sledeča predloga: 1. Skupščina prizna potrebo potovalnih učiteljev in bo tozadevno željo podružnic tudi upoštevala, kakor hitro ji sredstva to dopuščajo. 2. Tajniško in blagajniško poročilo se da štirinajst dni pred skupščino natisniti. Oba predloga sta bila sprejeta. Po temeljitem in impozantnem dve-urnem zborovanju je bila skupščina zaključena z narodno himno »Hej Slovani!« Iz naše organizacije. KRANJSKO. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje prihodnji četrtek, dne 10. oktobra t. 1., točno ob treh popoldan v Kranju z naslednjim dnevnim redom: 1. »Črtice iz moderne fizike«. Poroča s praktičnimi poizkusi v gimnazijskem fi-zikaličnem kabinetu gospod dr. Simon Dolar, c. kr. profesor v Kranju. 2. Slučajnosti. — K številni udeležbi vabi odbor. TRST. Učiteljsko društvo za Trst in okolico naznanja svojim članom in članicam, da (je ministrstvo, za uk in bogočastje dovolilo kurz za meščanske šole, ki se prične v kratkem. Predavanja se bodo vršila na c. kr. pripravnici za srednje šole v ulici Sv. Frančiška v Trstu. GORIŠKO. Tolminsko učiteljsko društvo. Letošnji redni občni zbor Tolminskga učiteljskega društva se je vršil v Kobaridu ob pičli udeležbi. V sedanjih burnil časih bi i bilo želeti večjega zanimanja za društvo, ■ osobito od mlajših tovarišev, saj smo se menda vsi prepričali, da nimamo prav no-I benih prijateljev, da se imamo zahvaliti | za uspehe, ki smo jih dosegli, edino svojim organizacijam. Toda k dnevnemu redu! Po običajnem pozdravu se predsednik spominja umrlega tovariša Stresa, ki mu zakličejo zborovalci trikrat »Slava«! Iz tajnikovega poročila se razvidi, da je odbor vestno vršil svojo dolžnost. Blagajnik pove, da je med člani mnogo takih, ki dolgujejo udnino od več let. Zbor sklene, naj se te nebrižneže po še enkratnem brezuspešnem opominu izključi iz društva. Nadalje se zborovalci izrečejo z ozirom na sedanje denarne krize in na učiteljsko revščino zazdaj proti ustanovitvi učiteljske hranilnice in posojilnice za Goriško.* Počakajmo ugodnejših razmer! Končno se je razpravljal tudi poslovni red »Zaveze« z ozirom na nova pravila s sklepom podati Zavezi nekaj opazk glede na člen V. Bolnemu tovarišu Černatiču v Kopru se dovoli podpora 50 K, prej 30 K, skupaj 80 K. — V novi odbor se izvoli: Bratina Milena, Donminko, Trebše Andrej, Uršič, Gerželj Ivan, namestnika: Trebše Rihard, Kalan. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomni le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov na zadruga i omejenim jamstvom. Promet do konca septembra K 142.66388. Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—V,3. popoldne in vsako sob<)t,o od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt-aih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Politiški pregled. + Državni zbor se po najnovejših po- ' ročilih skliče šele začetkom novembra meseca. * Svobodomiselci se združujejo. V Genevi se je vršil sestanek svobodomiselnih politikov iz raznih držav. Tudi av-stro-ogrski zastopniki so bili navzoči. Sklenili so, spraviti svobodomiselne stranke v ožji medsebojni stik. Zato bodo predložili tozadevno željo vsem deželam. U-stanovili so v to svrho tudi provizoričen odbor. * Naj puška govori! Troški vojne v Tripolitaniji so narasli velikansko. Vojno in mornariško ministrstvo izkazuje od začetka vojne do konca avgusta troškov 403 milijone. »II Secolo« meni, da to še ni prava vsota, marveč da so troški mnogo večji; aproksimativno se jih računa na 800 milijonov. Srednješolski vestnik. ** Goriška gimnazija — največji srednješolski zavod v Avstriji. C. kr. državna gimnazija v Gorici šteje letos nad 1200 dijakov, je torej največji srednješolski zavod' v Avstriji. Prvi razred šteje sedem paralelk, in sicer I. a »nemška« (t. j. učni jezik je nemški, učenci pa so Slovenci in Lahi), I. b, I. c, I. d so italijanske in I. e, I. f, I. g so slovenske. Vseh razredov s pripravnico je 28. Najvišji razred s slovenskim učnim jezikom je tretji, vseh skupaj s slovenskim učnim jezikom je šest. Razredi so nameščeni v Strassol-dovi palači na Starem trgu, v starem poslopju v Šolski ulici in v Formantinijevi palači na Cingrofu, ki jo je kupila lani država. Profesorjev, suplentov in postranskih učiteljev je nad 50. ** Mariborska gimnazija šteje v po-četku tekočega šolskega leta z ravnateljem 31 rednih učnih oseb in 17 razredov, za enega več nego lani. Dijakov je 611. ** Umrl je v Steindorfu ob Osojskem jezeru vpokojeni profesor Franc Hoiak, ki je služil dolga leta v Mariboru. Bil je rojen Čeh iz Morave. ** Ponesrečen profesor med poukom. Iz Brna poročajo, da je padla na tamoš-nji višji realki na profesorja Sedlarca med razlaganjem šolska deska. Profesor je dobil nevarne poškodbe na glavi in so ga morali odpeljati iz zavoda. ** Slovenec — učitelj na črnogorski gimnaziji. Za srednje šole izprašani učiteljski kandidat Evgen Vavken iz Cer-kelj na Gorenjskem, sin pokojnega tovariša Vavkna, je imenovan za učitelja nemškega jezika in klasične filologije na kraljevi črnogorski višji gimnaziji v Ceti-njali ter je nastopil svojo službo 1. oktobra. Stanje I gibanje učit. kandidata u Istri. Referiral na III. shodu jugoslovanskih učiteljiščnih abl-turientov tov. Dragutin D e p r a t o. Več je 6 do 7 godina, odkad se hrv. učiteljište u Istri premjestilo iz Kopra u Kastav. Odmah nakon premještenja poja-više se medju učiteljskim pripravnicima dvije struje: klerikalna i liberalna. Prva, koja ide za tim, da narod zadrži u dušev-noj tmini, eda ga uzmogne što bolje upo-trebljavati u svoje svrhe. Druga struja, liberalna, koja nastoji, da narod izbavi iz duševne tmine, da ga prosvjetli, te odbaci stare nazore o svijetu i čovječanstvu i po-primi nove. Struja ova temeljila se na slobo-doumnom načelu. Svaka od tih struja na-pose je nastojala, da uhvati što veči broj pripravnika u svoje kolo, da tirne razvije što veču djelatnost, da se ukorijeni na ovom zavodu. Osobitu su djelatnost razvile ove struje u školskoj godini 1909/10, kad je napredna organizacija brojila oko 50, a klerikalna oko 15 članova. No doskora do-pre glas o tim medjusobno protivnim organizacijama do ušiju ravnatelja i katehete zavoda, koji su odmah stali na put i jednoj i drugoj struji. Rad napredne organizacije u to vrijeme nije bio baš dobar. Uzrok je taj, što je napredna organizacija gledala samo na kvan-titetu članova, a ne na kvalitetu. Zato i bijaše u toj organizaciji samo nekolicina članova aktivnih, dok su svi ostali više manje bili pasivni. To je opča bolest naših naprednih organizacija, da one više gledaju na kvantitetu, nego na kvalitetu članova. Članovi, koji su u organizaciji pasivni, koji su samo formalno u organizaciji, ti ne samo da ne koriste organizaciji, nego dopače štete, jer priječe druge članove u svome radu. Kako rekoh, tako bijaše u našoj na-prednoj organizaciji u Kastvu. Radilo se nešto, ali malo, a i to je prestalo, kad su ravnatelj i kateheta zavoda dočuli za tu or-ganizaciju i zabranili ju. I klerikalcima bilo je u isto vrijeme zabranjeno osnivanje organizacije. Več u to vrijeme nikla je ideja o pre-mještenju hrv. preparandije iz Kastva u koje zgodnije mjesto Istre. Mi smo djaci i naprednjaci i klerikalci uvidili u toj ideji plemenitu misao i dali smo se odmah svim silama na rad oko premještenja učit škole. Borbe izmedju napredne i klerikalne struje prividno je nestalo, jer se složnim silama radilo za zajedničko dobro. Da kažem zašto smo se zauzeli za ostvarenje te misli. 1. Mi Hrvati u Istri nalazimo se na čitavoj liniji u borbi sa narodnim neprija-teljima Talijanima i Nijemcima. Za tu borbu trebamo dobrih sila, učenih ljudi. Učitelji su u mjestima duša naroda, vodje naroda, oni su pogotovo pozvani, da prvi stupe u borbu za narod. Za to mora da imadu do-voljno znanja, eda se uzmognu uspješno boriti sa narodnim neprijateljima. Učiteljište je u Kastvu, a to mjesto od kojih 700 duša nipošto ne odgovara zahtjevima jedne učiteljske škole. Ta bi škola morala da bude u kojem ovečem mjestu u Istri, eda se uzmognu učiteljski pripravnici što bolje naobraziti. 2. Učiteljski pripravnici u Kastvu ne rade apsolutno ništa izvan škole. Krivi su možda nešto i oni sami, ali su najve-čim dijelom krive prilike, mjesto, u kojem živu. Tu ne vide i ne čuju ništa, što je prema stupnju njihove naobrazbe, što bi ih zainteresiralo, a prema tome ne imadu ni-kakve pobude za rad. Lijenčarenje i nerad, to je glavno obilježje kastavskih djaka. 3. Premještenjem škole u Pulu ili Vo-loško - Opatiju, u ugrožena dakle mjesta, gdje se sada bije najžešča narodna borba, koristili bismo uvelike samoj narodnoj stvari, stupili bismo u borbu za narod, priučili bismo se borbi. Opravdana je bila dakle želja učiteljskih pripravnika u Kastvu, a i ostale in-teligencije u Istri, da se hrv. učiteljište premjesti iz Kastva. Radilo se mnogo oko toga, šiljale se spomenice na vladu, na za-stupnike, ali uzalud. Nijesu koristili ni isti djački istupi, kad su djaci po dva puta ostavili kastavsko učiteljište i otišli kuči. Tako je u Istri, gdje narodni zastupnici rade po svojoj volji, a ne po volji naroda. Sva su trojica zastupnika Kastavci, i oni su branili interese Kastva, jednog mjesta, a nijesu pazili na interese čitavog hrvatskog naroda u Istri. Ta je borba oko premještenja uči-teljišta trajala do ove godine. Nijesmo us-pjeli. Ta kako čemo uspjeti, kad su protiv nas oni, koji su mjesto nas? Kako rekoh, za vrijeme te borbe sa-svim smo zapustili rad oko napredne organizacije. Radili smo samo za premještenje učiteljske škole. Sada, kad smo vidili naš neuspjeh u toj borbi, u tom radu, stali smo opet misliti o naprednoj organizaciji. I nastajanjem nekolicine mladjih, osnovala se opet pred neko 2 mjeseca napr. organizacija u pripravnici I. i II tečaja. U III. i IV. tečaju su bez iznimke svi djaci napredni, a upravo zato osnovala se ta organizacija za ovo malo vremena u nižim tečajevima. Imade agitacijonu svrhu, imade da pripravi teren za drugu jaču organizaciju, koja če se osno- | vati dojduče godine. Mi ulažemo velike i nade u ovu mladu organizaciju i uvjereni smo da če uspjeti u svom radu, jer se sa-stcji od djaka, koji su voljni da rade. I Hrvati su ove godine po prvi put za-stupani na ovakvom zboru, i tirne je ovaj zbor postao jugoslavenskim Bilo bi poželjno, da i dojduče godine budu Hrvati zastupani na takvom zboru, ali u večem broju. Molim zato braču Slovence koli ove iz Ljubljane, toli one iz Maribora i Gorice, da stupe u što užu svezu sa pripravnicima na kastav-skoj preparandiji, da tako složnim silama ustanu protiv zajedničkog neprijatelja: klerikal izma. Kranjske vesti. —r— Meščanski tečaji za učitelie in deželni odbor. Poročajo nam: Deželni odbor je svoječasno sklenil, da bo vsem onim učiteljem, ki se udeleže tečaja za meščanske šole, plačal namestnike. Ta svoj sklep je deželni odbor izvršil baje na ta način, da plača namestnike pač klerikalnim učiteljem Siomškarjem, dočim morajo napredni učitelji, udeleženci onega kurza svoje namestnike plačevati sami iz svojih pičlih prejemkov. Če je to res, je to škandal, ki vpije do neba! Prosimo o stvari poučene faktorje, naj nam dado, oziroma preskrbe konkretne podatke o tem nečuvenem' škandalu, ki ga ima na vesti koruptna klerikalna klika. — Z druge strani nam poročajo: Oglasilo se je 80 prosilcev, oziroma prosilk, deželni odbor pa je sklenil plačati namestnike le šestnajstim Siomškarjem. Baje je to revizijo opravilo učiteljstvo v Dobrepoljah. — Vse prizadete nujno pozivljemo, naj se javijo takoj pismeno našemu uredništvu, da bomo imeli za vse slučaje pripravljen zanesljiv materijal! —r— Slomškar — obsojen. Preteklo sredo se je vršila pred ljubljanskim sodiščem obravnava učiteljice Majerjeve con-tra nadučitelju Miheliču v D. M. v Polju. Mihelič je dobil 3 dnu oziroma 50 K in vse sodne stroške. Pripeljal je 12 prič, med njimi nenormalne ljudi in pijance. Agitiral je grozovito 3 mesece. Na sodnijo je znosil vse uradne spise, zvezke, raz-rednice samo, da bi očrnil svojo učiteljico. Zvijal se je kot gad in vsevprek lagal in klical priče skupaj. Vse klerikalce in babe je zbobnal skupaj, kdor je hotel pričati, pa vse zaman. Vsa njegova zlob-nost je bila razkrinkana. Več povemo prihodnjič. —r— Ljudsko šolstvo. Za suplenta na meščanski šoli v Postojni je imenovan na mesto provizoričnega strokovnega učitelja Iv. Sraja, ki je v svrho riadaljnih študij na dopustu, bivši suplent na ljudski šoli v Postojni Ivan Pristov, na njegovo mesto pa za suplentinjo bivša prov. učiteljica v Blokah Justina Kavšek. — Deželni šolski svet je dovolil razširjenje dvo-razrednice v Zalogu v trirazrednico. — Na mesto obolele učiteljice Marte Andolj-šek je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Sp. Šiški izprašana suplentinja Alberta Pišlar. — Deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi abs. učiteljsko kandidatinjo Jožefo Stoy na osem-razredni dekliški šoli v Lichtenthurno-vem zavodu v Ljubljani. — Okrajni šolski svet v Kamniku je na mestu učiteljice Marije Odlasek, ki ima za 1. 1912/13. dopust za vodstvo gospodinjskih kurzov, imenoval za suplentko na dekliški ljudski šoli v Kamniku Heleno Fischer, bivša provizorična učiteljica na Krtini Marija Delak je imenovana za prov. učiteljico v Komendi, za provizorično učiteljico v Pečeh je imenovana Frančiška Aleš. Za suplentko v Košani je imenovana Štefanija Puppis. namestu učiteljice Vineencije-Puppis-Stuhly, ki je zaradi bolezni na dopustu. Za provizorično učiteljico namesto v Trst prestavljene učiteljice Margarete Bertolotti pride v Šmartno pri Kranju Ana Kren. V Tunjice pride za provizorično učiteljico provizorična učiteljica Gizela Ušeničnik. — Namesto obolelega nadučitelja Štefana Jelenca je imenovana za suplentinjo na Dvoru učiteljica Angela Gradišar. Absol. učit. kandidatinja Julija Bantan je imenovana za prov. učiteljico v Zagradcu, absol. učit. kandidatinja Jožefa Znane pa za prov. učiteljico v Me-hovem. Namesto obolele učiteljice Ivane Pezdir je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Žužemberku učiteljica Ivana Lovšin, bivša prov. učiteljica v Prečni Viktorija Zagorjan je, pa imenovana za prov. učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Gabrjah. Bivša prov. učiteljica v Loškem potoku Vida Vrezec je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico na enorazrednici na^Gori. Absol. učit. kandidatinja Helena Černe je imenovana za | prov. učiteljico v Mošnjah. — Kranjski deželni šolski svet je odredil, da se za kraje Dolž, Veliki in Mali Cerovec. Igle-nik, Pušče, Pangrč grm. Sela in Vrh v I novomeškem okraju dovoljena enorazred- nica razširi v dvorazrednico. — Imenovani so: Bivša prov. učiteljica v Prežga-njah Marija Flandier za prov. učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Prim-skovem; bivša prov. učiteljica v Gori pri Sodražici Elizabeta Zupančič za učiteljico v Banjaloki; učit. Marija Nosan za začasno voditeljico šole v Banjaloki; na mesto iz šolske službe izstopivše učiteljice Ane Ogulin bivša suplentinja v Semiču Antonija Krašovic za provizorično učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Črešnjevcu; bivša prov. učiteljica v Slapu Ivana Kobal za prov. učiteljico v Št. Vidu pri Vipavi; na mesto obolele učiteljice Marije Bole za suplentinjo Ivana Čuk v Št. Vidu pri Vipavi; na mesto obolelega nadučitelja Ivana Vuga bivša suplentinja v Grahovu Pavla Cigoj za suplentinjo na ljud. šoli v Planini; za začasno voditeljico ljudske šole v Planini učiteljica Ljudmila Vuga-Zazafura; na mesto obolelega nadučitelja Jur. Erkerja za voditelja ljudske šole v Srednji vasi pri Kočevju učitelj Alojzij Erker; bivša suplent. v Črešnjevcu Leopoldina Kos za prov. učitelj, na ljudski šoli v Blokah; abs. učit. kandidatinja Antonija Trpin za prov. učiteljico v Zg. Kameljah; abs. učit. kandidatinja Hermina Kobal za prov. učiteljico v Grahovem. — Kranjski deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi prov. učitelj. Marijo Kramar na ljudski šoli na Viču in bivšo prov. učiteljico v Dolu Ivano Korbar na ljudski šoli pri Št. Petru pri Ljubljani. Na mesto obolejeg'a učitelja Jurija Erkerja je imenovana za suplentinjo v Srednji vasi pri Kočevju učiteljica Elizabeta Honigmann. Bivša suplentinja v Postojni Ana Prudič je imenovana za prov. učiteljico na štirirazrednici v Grahovem, bivša prov. učiteljica Št. Vidu pri Cerknici Ana čolnar za prov. učiteljico v Iški vasi suplentinja Frančiška Kavčič za prov. učiteljico na štirirazrednici v Zg. Logatcu. Na mesto zaradi študij na dopustu biva-jočega nadučitelja Franca Tratnika je imenovana bivša suplentinja v Žireh Emilija Baebler za suplentinjo na ljudski šoli v Črnem vrhu. Vodstvo te šole je začasno poverjeno učiteljici Henrieti Kos. Na mesto obolele učiteljice Frančiške Grum je imenovana za suplentinjo v Erzelju Marija Simončič, bivša suplentinja v St. Go-tardu. Na mesto dosedanjega pomožnega kateheta dir. Alojzija Mrharja je imenovan za veroučitelja na c. kr. dekliški vadnici v Ljubljani stolni vikar Ivan Cegnar. Abs. učit. kandidat Jožef Vider je imenovan za prov. učitelja v Tržiču. Za prov. učiteljico v Križah je imenovana Helena Ora-nič. na mesto obolele učiteljice in šolske voditeljice Julije Jaklič pa je imenovana za suplentinjo v Besnici Julija Rotar. Abs. učiteljska kandidatinja Balbina Schnabl je imenovana za prov. učiteljico v Selah. Na mesto obolele učiteljice Nežike Zupan je imenovana za suplentinjo na osemraz-redni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani izprašana učiteljska kandidatinja Karla Kleč. Štajerske vesti. —š— Ormož. Dne 28, septembra 1.1. je tukaj umrl po daljši bolezni občespo-štovani okrožni zdravnik gospod dr. Oro-slav Kristan v 46. letu svoje starosti. Pokojni je bil izvršen zdravnik in neustrašen zagovornik učiteljstva in šole, kar je ob vsaki priliki kazal, posebno pa v okrajnem in krajnem šolskem svetu. Učiteljstvo ormoškega okraja ga bo ohranilo v trajnem, blagem; spominu. Pogreb se ie vršil 1. oktobra ob velikanskem spremstvu. Bodi mu zemlja lahka! —š— Iz okrajnega šolskega sveta celjskega. Učitelj Ciril Pregelj je dobil enoletni dopust za muzikalno nadaljno izobrazbo, nadomestuje ga abs. učiteljski kand. Gustav Šilih; abs. učit. kandidatinja Milica Fischerjeva je nastavljena kot prov. učit. v Št. Pavlu pri Preboldu. Kot krajni šolski ogleda za šolo v Gotovljah je imenovan ondotni posestnik in župan gospod Andrej Antloga. za šolo v Blagovni pa gospod Jože Simončič, posestnik na Prozeniškem. —š— Odpeljani nemški otroci od Št. Ilja v Slovenskih goricah. »Siidmarka« in »Schulverein« sta dala naseliti 50 nemških otrok z Dunaja v Št. Ilju, da bi se lažje vzdrževala tamošnja nemška šola. Dunajski mestni občinski svet pa je dal nenadoma teh 48 naseljenih otrok zopet nazaj na Dunaj pripeljati. Nemci po svojem časopisju zaradi tega zdaj pretakajo krokodilove solze in tožijo, da je v »ieva ".iosti njih ponemčevalnica. Spisali so zato neko prošnjo na dunajski občinski svet, da bi jim pojasnil svoje postopanje. To prošnjo so izročili poslancu Wastianu. da bi on kot načelnik »Siidmarke« in nemškega sveta za Sp. Štajer storil nadaljne korake. —š— Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko sklicuje za dan 6. okt. v Celju strankin glavni zbor z dnevnim redom: a) poročilo o splošnem politiškem položaju, o strankinem bodočem delova- nju, o njeni organizaciji in časopisja; b) volitev glavnega in izvrševalnega odbora narodne stranke; c) poročilo o deželnem zboru; č) raznoterosti. Po glavnem zboru obed v raznih slovenskih gostilnah; nato si lahko udeleženci ogledajo narodno-obrambno razstavo v »Narodnem domu«. Goriške vesti. —g— Iz Tolmina nam poročajo: V petek je imel kuratorij obrtne šole v Tolminu svojo sejo. Zastopniki vseh korpo-racij se jako zanimajo za to potrebno šolo. Kuratorij je imenoval za krojno risanje učiteljico Siličevo. To šolo obiskujejo že odrasli obrtni in trgovski vajenci in va-jenke jako pridno in z dobrim uspehom. —g— Slovenska mestna šola Pod-turnom v Gorici šteje letos 30 otrok. —g— Podružnica »Slov. čebelarskega društva v Rihembergu«. Tako podružnico so osnovali v Rihembergu. Namest-ništvo je pravila potrdilo. —g— Goriški deželni zbor. Deželni svetnik, deželni poslanec in odbornik dr. Pettarin je bil kot odposlanec dež. glavarja na Dunaju pri notranjem ministru ter je z njim konferiral glede deželnega zbora rekoč, da situacija v Gorici ni jasna, in je vprašal ministra, kaj hoče storiti vlada da naredi konec nevzdržljivim razmeram. Notranji minister Heynold je odgovoril, da je vlada že storila primerne korake, ali niso dali uspeha. Govoril bo še z ministrskim predsednikom, potem pridejo pogajanja s strankami dež. zbora. —g— Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da se še sprejemajo učenci in učenke v društveno glasbeno šolo. Vstop je opravičiti čim prej pri šolskem vodstvu v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7, I. nadstropje, vsak delavnik od 11.—1. ure, ob sredah in sobotah le od 11.—12. Tam se zvedo tudi podrobni pogoji. Ker je število učencev, ki jih je mogoče sprejeti, omejeno, naj se vsakdo vpiše takoj. Redni pouk se je že pričel. —g— Prvo predavanje »Narodne Prosvete« je privabilo v veliko dvorano »Trgovskega doma« precej lepo število poslušalcev, nad 400. Pri predavanjih doslej še nikdar nismo videli tolikega števila. Vsekakor pa je bilo še dovolj prostora in dovolj oseb. ki jih pri predavanju nismo zapazili, ki bi pa bile lahko prišle. — Dr. Fran Ilešič je reševal »Vprašanje malega naroda«, ki mu je predvem naš narodni problem: Nizko je naše število, nizka naša kultura. Primerjajmo se z Danci, s Čehi, s Finci, s Hrvati in z drugimi malimi narodi, vedno smo mi na slabšem. Kmetija je naš gospodarski temelj, pa potrebna nam je tudi industrija, meščanstvo. Potrebna nam je meščanska kultura, V nas žive problemi kulture, verstva, estetike; naša umetnost in literatura nista slabi vsebinsko toda gmotno; naša znanost ne more postati svetovna, na katero bo vedno navezana. Vseučiliško vprašanje ima za nas drugačen pomen, nego za velike narode. Narodna obramba je važna. toda pod gotovimi pogoji brezuspešna. Res, da nam je predavatelj naslikal splošni slovenski položaj, zlasti severno mejo. Na Goriškem smo mnogo na boljem nego na severu. Predavatelj se je tudi dotaknil narodnega in strankarskega odpadništva ter priredil zmisel Masary-kovih besed, da imej mal naiod visoko kulturo, za nas v zmislu: Sami, čisto sami s tako majhnim številom ne moremo imeti visoke kulture, ampak se moramo prisloniti na drug narod, s katerim bomo živeli skupno narodno življenje. Kateri narod bo to? Kdor je rekel A, naj reče tudi B: Le v jugoslovanski skupnosti moremo doseči veliko število, z veliko izobrazbo pa tudi veliko moč. Jugoslovanska edinost je rešitev vprašanja našega malega naroda, jugoslovanska edinost je oni smoter, ki ga moramo doseči, če hočemo samostojno živeti in napredovati do blagostanja in izomike. Ko Slovenec umira, naj živi Jugoslovan! —g— Ročni zapisnik za šolsko leto 1912/1913 je pravkar izšel. Da je vsemu slovenskemu učiteljstvu prepotreben in priljubljen, dokazuje dejstvo, da bo drugo leto slavil dvajsetletnico svojega obstanka, kar je1 zanj prav častitljiva starost. — Za goriško deželo vsebuje letos povsem nekaj novega, namreč osebni šta-tus učiteljstva vsakega posameznega okraja v slovenskem delu dežele. S tem se je za našo deželo zamašila vrzel, ki je zevala leta in leta v »Roč. zapisniku.« Kakor pozdravljamo vsako izpopolnjevanje v »Roč. zapisniku«, tako se ne moremo dodobrega sprijazniti z novo uvedenim osebnim statusom učiteljstva goriških okrajev: odlikuje se namreč po svoji nenatančnosti, katere je na par straneh v knjigi več kot preveč. Tu ne zadene 1 krivda urednika »Ročnega zapisnika«, . temveč one, ki so mu imenike poslali! — I Navajamo le nekatere: V goriškem okra- ■ ju so v I. razredu izpuščene učiteljske osebe, ki še niso vpokojene ter pravzaprav sodijo v osebni štatus. Dalje zapazimo. da manjkajo v osebnem štatusu učiteljske osebe, ki imajo že zdavnaj uspo-sobljenostni izpit; nekaterih učiteljskih oseb z drugim izpitom se sploh ne najde v »Roč. zapisniku«. Nasprotno nahajamo v tolminskem okraju navedenega tovariša, ki službuje že leto dni v zeleni Štajerski. Gospodične koleginje se lahko nadalje prav lepo zahvalijo sestavljalcem iz goriškega in sežanskega okraja, ker sta jim prav korenito regulirala njihove plače, zakaj vpeljati jima hočeta svojevoljno brez vsake sankcije 80 odstotkov plače moškega učiteljstva! V tolminskem okraju ni te napake; za to pa toliko bolj bode v oči taka razlika! — Iz vsega navedenega je razvidno, da sestavljalci osebnega štatusia goriških okrajev nfiso vzeli podatkov za sestavo osebnega štatusa tam, kjer bi jih morali, namreč pri c. kr. okr. šolskih svetih, na kar naj za prihodnje leto bolj pazijo ter natanko gledajo, da bodo imeniki natančno odgovarjali resničnemu stanju goriškega učiteljstva! Truda pri tem sestavljanju ni velikega — zato pa naj bo stvar v prihodnje popolna in teme-lijta. Y. Tržaške vesti. —t— V tržaškem mestnem svetu so dovolili gradnjo zabavišča na Belvederu in vsoto 80.000 K v ta namen. Slov. mestni svetovalec dr. Pertot je izjavil, da Slovenci glasujejo proti predlogu, ker je okolica, za katero je namenjeno zabavišče, skoro vsa čisto slovenska in ima torej zavod le raznarodovalen namen. Svetnik Ferluga je zahteval, naj se izvrši sklep glede šole v Gropadi. —t— Preskrbovanje kmetijskih potrebščin članom »Kmetijske družbe tržaške«. Izmed najvažnejših nalog kmetijskih korporacij je preskrbovanje svojim članom onih predmetov, ki jih kmetovalci potrebujejo, in sicer zajamčeno najboljše kakovosti in po primerni ceni. To nalogo vršijo druge kmetijske družbe s tem, da imajo svoja skladišča za vse te potrebščine, ki jih naravnost dajajo udom. Naša družba ima primeroma majhen delokrog, zbog česar bi lastno skladišče bilo zvezano s prevelikimi gmotnimi žrtvami. Za-raditega je stopila kmetijska družba v zvezo s tukajšnjimi trgovci, ki bodo njenim udom po primerni, eventualno znižani ceni, in to proti potrdilu od strani družbenega uradnika, oddajali razne kmetijske potrebščine, kakor mline za grozdje, stiskalnice, žične mreže za repkanje, slamoreznice. gnojnične sesalke, umetna gnojila, sezamove tropine i. dr. Natanč-neja pojasnila se dobe v družbeni pisarni G. Galatti 14. II. nadstropje. —t— Rojanska ljudska knjižnica (v Rojanu Verniellis št. 445) posluje vsako nedeljo od 10.—12. predpoldne in vsak četrtek od 7.30—8.30 zvečer. — Knjižnica je na novo preurejena, nahaja se v jako primernih prostorih, ki nam jih je odstopil deželni poslanec mestni - svetovalec gospod J. Pertot. Knjižnica vsebuje posebno veliko število knjig za otroke, pa tudi odrasli dobe v njej marsikaj poučnega in zabavnega. Knjige se prav pridno čitajo, ali bilo bi lahko še več čitateljic in čitateljev. Zdaj, ko pridejo ti dolgi večeri, kaj je lepšega, kaj koristnejšega, nego dobro čtivo? Torej, Rojančani! Posečajte v čim največjem številu ljudsko knjižnico, ker s tem boste koristili sebi in svojemu narodu! __ i Istrske vesti. —i— Izpremembe med učiteljstvom na Koprščini. Avgust Šuc, doslej učitelj v Dolini, je imenovan za nadučitelja v Mare-zigah. Roza Arrigler, učiteljica v Dolini, se je odpovedala službi; na njeno mesto je imenovana Marija Novak. V Dolino je premeščen iz Gažona učitelj Vovk. —i— Ustanovni občni zbor »Zveze slov.-hrvaških gasilnih društev v Istri. Ker je namestništvo svoječasno po pripravljalnem odboru predložena pravila sprejelo do znanja, opozarjam s tem vsa gasilna društva, da se ustanovni občni zbor v Istri vrši v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1., ob 10. predpoldne v Narodnem domu v Voloski z navadnim dnevnim redom. Poživlja se vsa obstoječa društva, da na ta občni zbor odpošljejo svoja zastopstva. — Ante Vah-tar, t. č. predsednik pripr. odbora. —i— Hrvaške šole v Pulju. V šoli v Šijani je vpisanih 400 otrok, v ulici Ca-stropola 100, na Kastanjeru 170, v Verudi 59. Družba sv. C. in M. ima dve šoli. V hrvaških šolah v Puljski občini je otrok okolo 700. —i— Laški teater in ljudske šole v Pazinu. Zidanje laškega teatra v neposredni bližini italijanske realne gimnazije v Pazinu se bliža svojemu koncu. Kakor je videti, bo poslopje kmalu služilo svojemu namenu. Človek bi ne imel nič proti temu, ako se v kakem mestu tudi odraslim: preskrbi kaka zabava, če je v mestu drugače vse v redu. Toda pazinska gospoda bi pač imela nujnejše dolžnosti. Kje pa ima Pazin kako posebno poslopje za ljudske šole, bodisi hrvaške, bodisi italijanske?! S takimi se lahko ponaša vsako malo selo, le Pazin mora hrvaške in italijanske oddelke potiskati po tujih poslopjih. Ali bi torej ne bilo za Pazin bolj častno, ko bi se sezidala za otroke primerna šolska poslopja, ko da se je sezidal za odrasle teater? —i— Sv. Lucija-Portorose. V zasebno CM. šolo se je vkljub terorizmu, izvajanemu od strani nasprotnikov, vpisalo 132 otrok, tako da bo Družba prisiljena poskrbeti za drugo učno osebo. A to je Družbi najmanja skrb, ker je že v dogovoru z učiteljico M. Pfeiferjevo iz Kopra. Huje bo zavoljo učne sobe. A tamošnji rodoljubi se že potrudijo, da dobimo primerno učno sobo. —i— Za učiteljice brez mest. V Vodicah, Istra, je prazno mesto učiteljice. Učiteljice ali uč. kandidatinje, ki še nimajo mesta, naj vložijo prošnjo na Vodice pri c. kr. okrajnem šolskem svetu Volosko. — Učiteljice z izpitom iz hrvaškega jezika imajo prednost. — Pri tej priliki omenjamo, da so Vodice lepo selo, kamor se pride s pošto iz Herpelj približno v 2 lirah. Selo ima vodovod, novo šolsko poslopje, ljudje so vljudni, dobri in šoli prijazni. Za hrano in stanovanje ni sile. Šola je dvo-razredna. Da tamkaj ni slabo, svedoči pač dejstvo, da se tamkajšnji učitelj nahaja že leta in leta na istem mestu. Koroške vesti. —k— Učiteljsko vprašanje na Koroškem. V seji koroškega deželnega zbora dne 26. m. m. je prebral dvorni svetnik Lobmeyr, ki zastopa v deželnem zboru deželnega predsednika barona Heina, izjavo naučnega ministrstva, ki pravi, da proti sankciji v februarskem zasedanju sprejetega zakona glede regulacije učiteljskih plač na Koroškem ni nobenega zadržka, če dežela pokrije ta večji izdatek sama, in sicer z zvišanjem deželnih naklad. Dvorni svetnik je pri tem poudarjal, da misli ministrstvo zvišanje naklad seveda le v toliki meri, da bo pokrit večji izdatek, ki ga zahteva regulacija učiteljskih plač. —k— Proračun koroške dežele izkazuje za 1913. 1. 7,557.063 K stroškov. Tem stroškom nasproti stoji kritje v znesku 1,102.332 K. Da se pokrije ostali deficit, so potrebne razne doklade in priklade, razne naklade in takse. Vse to bo znašalo pa šele 4,947.762 K. Ako odbijemo vse kritje, ostane vendar še popolnoma nepokritega primanjkljaja 1,506.969 K, torej poldrugi miljon kron. Splošni vestnik. 251etnico službovanja na šentjakobski šoli v Ljubljani je obhajala minuli torek 1. oktobra mestna učiteljica gdčna. Agneza Zupanova. V okusno z zelenjem in cvetjem okrašeni šolski sobi so se zbrale dopoldne po pouku učenke višjih razredov (a-oddelkov) in ves učiteljski zbor, da proslave jubilantinjo. V imenu prisotnih učenk je z izrazitim povdarkom deklamovala učenka B. Zupanec (iz VIII. a razreda) primerno prigodnico ter je izročila gospodični lep šopek. Izmed navzočega učiteljstva je čestitala slavljenki gdč. Mar. Mehletova, njena nekdanja učenka, ter ji je poklonila darilo, ki ga je za to priliko namenil jubilantinji učiteljski zbor šentjakobske gole; Gdč. Zupanova se je nato v iskrenih besedah zahvalila vsem navzočim za izkazane ji simpatije. — Naj ji bo to skromno, a presrčno slav-Ije priznanica za njeno uspešno delovanje v prid slovenski dekliški mladini. Vrli ko-leginji naše iskrene čestitke! Na mnoga leta! Krivica, ki smrdi do neba! Da pridem takoj brez uvoda k stvari. V letošnjem šolskem letu se bode vršil na ljubljanskem učiteljišču učiteljski tečaj za meščanske učitelje. To je prav koristno. Učiteljstvo hrepeni po nadaljni izobrazbi; poleg tega nas sili v to tudi potreba. Na Kranjskem nimamo toliko izprašanih meščanskih učiteljev oziroma učiteljic, da bi zasedli še eno nanovo ustanovljeno meščansko šolo. To je uvidel tudi deželni zbor kranjski. Zato je sklenil v svoji XXXI. seji dne 27. oktobra 1912, da da onim učiteljem in učiteljicam na javnih ljudskih šolah, ki se udeleže tečaja za meščanske učitelje, dopusti ter jim plača suplenta iz narmolno šolskjega zaklada. Ta sklep je sporočil deželni odbor deželnemu šolskemu svetu v noti z dne 23. novembra 1910, št. 19.346. Na dotični razpis se je zglasilo za vspre-jem v tečaj mnogo učiteljev in učiteljic. Ker vseh zglašencev niso mogli sprejeti, | je imel izbero deželni šolski svet. ki je | prijavil sprejete slušatelie deželnemu od-I boru zaradi dopusta in plačevanja su-' plenture. Zdaj pa je posegel vmes naš nad vse »pravični« in nepristranski deželni odbor ter v noti z dne 2. septembra 1912, št. 18.468 tudi za napredno učiteljstvo veljavni sklep deželnega zbora vrgel v koš in v svoji nepristranosti odredil takole: N.N., Oberlehrer in J. — pristen Slom-škar in prvak v Slomškariji — wird für das ganze Schuljahr 1912/13 beurlaubt und übernimmt laut der Note vom 2. September 1912, ZI. 18.468 der Krainische Landesausschuß die Vertretungskosten zu Lasten des Normalschulfondes. Ta dobrohoten odlok velja za Slomškarja. Zdaj pa čujmo, kako se glasi odlok glede iste zadeve za naprednega učitelja: N. N., Lehrer-Lehrerin in J. — pohleven napreden učitelj pa ne Slomškar, ki ga je deželni šolski svet sprejel v tečaj — muß, falls er — sie — auf den Besuch des Bürgerschullehrerkurses Anspruch erhebt, den nötigen Urlaub erwirken und die Stellvertretung aus eigenem zahlen. Kateri učitelj in učiteljica na Kranjskem pa more živeti pri svoji borni plači leto dni v dragi Ljubljani in plačevati iz svojega suplenta! Napredno učiteljstvo je izključeno iz tečaja! Li ni to krivica, ki kriči do neba?! Vlada naj vendar že enkrat poseže in razžene gnezdo, kjer se je skotilo že toliko krivic naprednemu učitelj-stvu! —n— Vrtnarska šola v Kranju. Kdor bi bil voljan sodelovati ob ustanovitvi vrtnarske šole, naj- se blagovoli priglasiti na naslov: »Goikova vrtnarska šola v Kranju.« Kongres jugoslovanskih godbenikov. Med Veliko nočjo in binkoštmi prihodnjega leta se vrši v Belgradu prvi kongres jugoslovanskih godbenikov. V to svrho se je sestavil pripravljalni odbor. V varstvo mladine pred kinematografi. »Wiener Zeitung« prinaša odredbo ministrstev za notranje zadeve in javnih del glede kinematografov. Ta jako umestna odredba ima namen omejiti kugo. ki jo širijo umazane kinematografske predstave med mladino. Uvedla se je cenzura filmov. V komisiji, ki bo odločala o pri-pujčenju filmov za predstave, bodo imeli besedo tudi vzgojitelji. Kmetijski pouk v armadi. Z ozirom na željo poslancev-kmetov, da bi uvedli v garnizijah, ki so blizu kmetijskih šol, kmetijski pouk, je vojno ministrstvo v delegacijah izjavilo, da zavzame vojno ministrstvo stališče, ko se prepriča o načinu pouka pri deželni brambi, kjer so se dozdaj taki tečaji obnesli. Jadranska razstava na Dunaju. K proslavi stoletnice zopetnega utelešenja Primorskih dežel Avstriji je sklenil komite, v katerem se nahaja tudi Avstrijski Lloyd, c. kr. priv. južna železnica in Avstro-Ame-ricana, da stori potrebne korake za prireditev »Avstrijske Jadranske razstave« na Dunaju v letu 1913. v velikem, najboljšem stilu; razstava predoči vse, kar more pokazati Avstrijska Jadranska obal vrednega v posebnostih in v znanosti. Z reprodukcijo še obstoječih mogočnih arhitekturnih spomenikov velikih kulturnih dob, z razstavo zakladov plastake, slikarstva, literature in narodne poezije Primorcev in z razkazom produktov zemlje in morja, tehničnih pridobitev v gradnji ladij in strojev, razvoja mornarstva, industrije in trgovine se poda slika, ki bo s svojim arhi-tektoničnim skupnim vplivom1, olepšana s parki južne vegetacije in poživljena s pisanimi nošami obmorskega prebivalstva, sposobna, delati v največji meri propagando za našo avstrijsko Jadransko obal. Predmeti, ki se razstavijo, se dele v nastopne vrste: vojna in trgovska mornarica, arheologija in zgodovina, umetnost, obrt in umetna obrt, industrija in domača industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, živila, vinoreja in sadjereja, ladjedelništvo, stroji, prekomorski izvoz in uvoz, kopališča, zdraviliščni kraji, higijena, šport in igra, rešilstvo, raziskavanje globokega morja, meteorologija, lov in ribištvo, flora, favna, promet. Protialkoholni kongres se je vršil v Solnogradu. Socialni demokrat dr Scha-cherl je kritiziral vlado, ki pošilja svoje zastopnike na take kongrese, v parlamentu pa je proti zakonu zoper pijančevanje in proti omejitvi konsuma žganja. Zastopniki vlade so odšli demonstrativno. Družba sv. Mohorja šteje letos skupno 76.567 udov, za 6288 udov manj kot lani. Učenje tujih jezikov. V »Neues Wiener Tagblatt« čitamo: Z osmim ali devetim letom se začne pri otroku novo živ-ljensko razdobje, ki skoro štiri leta, do nastopa pubertete (spolne dozorelosti), tvori poseben, edinovrsten življenski stadij. Ta življenska doba je tudi začetek enega ali dveh tujih jezikov. Ti se morajo najprej obrniti do ušesa in ust. Otrok ima naravno zahtevo poizražanju tudi v dru- gih poleg domačih jezikovnih oblik". Zakaj to je doba, ko otrok rabi vse vrste jezikovnih mešanic in izmišljenih besed. To je stopnja, na kateri se najizdatneje razvija človeški jezik. Če se pa pred to dobo uče tuji jeziki, postajajo nevarni materinem jeziku. Če se jih pa uči pozneje, se jih ne govori nikdar dobro in ne morejo biti direktno sredstvo mišljenja. Da se otroci najlažje in najvspešneje uče tujih jezikov v osebnem občevanju š pripadniki dotične dežele, to je pač umevno. Ali za to je le izjemoma prilika. Tujejezič-nih besed se mora torej otrok učiti na pamet; zato se priporoča pri tem, da se otroci uče na pamet najprej iz tujega v lastni jezik in potem zopet iz tega v tuji jezik. Košček papirja, ki naj pokriva lastno in tujo vrsto bo dobro služil. Razgled po šolskem svetu. — Vzgojitelj prestolonâsIednîEavïfi otrok. Prestolonaslednik nadvojvoda Fr. Ferdinand je imenoval prefekta škofijskega konvikta v Mladi Boleslavi, dr. teol. Otona Leva Stanovskega, za vzgojitelja svojih otrok. — Poljski Grunwaldski dar izkazuje 1,598.748 K zapisanih; od teh je nabranih 851.220 K. Prvi milijon je določen poljskim šolam v okrajih, koder žive Poljaki v manjšini. Dozdaj so namreč dobile: Galicija 351.000 K, Šlezija 200.000 K, Moravska pa 17.000 K. Stroški za tri nove poljske šole na Moravskemi znašajo približno 270.000 K. Za poljsko gimnazijo v Šleziji je določen nadaljnji znesek 25.000 kron poleg 110.000 K, ki je že nabranih. V bližnji prihodnosti ima »Towarzystwo szkoly ludowej« plačati 871.000 kron, do katere vsote primanjkuje zdaj samo še 182.000 K. Poleg tega je treba stalno prispevati za zdrževanje dosedanjih šol »Tawarzyst-wa« (poljske Matice), kar stane na leto čez 250.000 K. V interesu poljskih teženj pa je vsekako pričakovati, da bodo Poljaki kakor doslej tudi zanaprej podpirali z obilimi prispevki Šolsko Matico, ker sicer bi se morale nekatere šole —kakor pišejo poljski listi — zapreti, oziroma zidanje novih šol odložiti, kar bi bilo seveda v veliko škodo v manjšini živečemu poljskemu življu v zgoraj omenjenih deželah. — Pouk v gospodinjstvu in v kuhanju namerava učna oblast uvesti po dekliških in meščanskih šolah. — Plače ljudskošolskih učiteljev na Hrvaškem. 25odstotno zvišanje plač ljud-skošolskim učiteljem na Hrvaškem, ki jim je bilo dovoljeno naredbenim potom, se zaradi cesarjeve odredbe z dne 17. prêt, meseca do končne postavne ureditve ušteje v pokojnino. — Vseučiliška vest. Izredni profesor na dunajski univerzi dr. Henrik Albreht je imenovan za izrednega profesorja patološke anatomije v Gradcu. — Poljedelska fakulteta v Belgradu. Na Belgrajskem vseučilišču še to jesen otvorijo oddelek za poljedelstvo. — Dve Šulvereinski šoli — Zaprti na Moravskem. V Krumavi je ukazal zapreti občinski svet šulfereinsko šolo, ker se ni vložila prošnja za vporabo šole. Pri Brnu je pa zaprla češka občina šulferajnski šolski vrtec, ker ne odgovarja stavbnim in zdravstvenim predpisom. — Trije učitelji, trije učenci. V mnogih krajih v Vendée, Anjou in v Bretagni hodi v šolo prav malo otrok in pripeti se celo, da v kaki šoli ni nobenega otroka. V kraju Boissière de Montaigu plačuje francoska država učitelja za deško šolo z 2000 K, podučitelja s 1600 K in učiteljico za dekliško šolo s 1800 K. In vsi ti trije imajo skupaj tri učence. — Ljudsko šolstvo. V Nemčiji je 59.991 ljudskih šol z 9,828.800 učenci, na 10.000 ljudi pride 1567 šolarjev. Na Francoskem je 82.230 ljudskih šol s 5,562.480 šolarji, na 10.000 prebivalcev pride 1419 učencev. V Angliji je 32.435 šol s 7,633.000 šolarji, na 10.000 ljudi pride 1474 učencev. V Avstro-Ogrski je 39.888 ljudskih šol s 5,548.640 šolskimi otroki, na 10.000 podlož-nikov pride pri nas 1345 učencev. V Italiji je 61.777 ljudskih šol z 2,859.120 šolarji, na 10.000 italijanskih državljanov pride 836 učencev. Na Ruskem je pa 84.316 šol s 6,465.000 šolarji, na 10.000 prebivalcev pride le 347 šolarjev. — Šolska mladina na Pruskem. L. 1901 je bilo, kakor kaže nova šolska Statistika na Pruskem. 3,491.373 protestan-tovskih šolah otrok, a 2,057.272 katoliških. leta 1906 pa evangeljskih 3,706.962, a 2,321.962 katoliških, leta 1911 evangeljskih 3,851.647, katoliških pa 2,567.914. Kakor je razvidno iz navedenih številk, je narastlo število katoliških otrok odi 1901 do 1906 za 48.065 bolj nego šte-letno za 9613 otrok, a od 1906—1911 za ............rr^rn^^^^^^^^M^^mm^ vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 ----— -— (nasproti „Zlate kaplje". Zaloga Grubbauerjevih in Slafnar-jevih zvezkov ter vseh priprav za trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole. ŠČltlC Marija Tičar Cene nizke! Postrežba točna! 101.703 ali letno za 20.340 otrok. Ta statistika zbuja v protestantovskih krogih strah. — Za poljske šolske namene je zapustil nedavno v Premyslu umrli železniški zdravnik dr. Szyzko 100.000 K. Uradni razpisi učiteljski!» služi). Kranjsko. Žt. 2661. Na petrazredni ljudski šoli v Krškem in na trirazredni ljudski šoli v Št. Rupertu se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 20. oktobra 1912. , Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 17. septembra 1912. Št. 2856. Na šestrazredni ljudski šoli v Radečah se razpisuje s tem vnovič učiteljska služba za moške prosilce v stalno nameščenje. Prošnje, ki so se vložile pri prvem razpisu se upoštevajo. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 11. novembra 1912. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso bili stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, 28. septembra 1912. Zahvala. Povodom smrti in izprevoda nepričakovano umrlega gospoda Matevža Rajšpa nadučitelja v pok. nam je bilo domače učiteljstvo ljudske šole pri Sv. Jurju v Slov. gor. v vsakem oziru s svetom in dejanjem v veliko oporo. Zahvaljujemo se njemu kakor tudi drugemu cenjenemu učiteljstvu iz šentlenartskega in sosednih okrajev za obilo spremstvo na poslednji poti ter vsem pevcem žalostink. Hvala presrčna vsem! Št. Jurij v Slov. gor., 30. sept. 1912. Žalujoči ostali. Kij IgroTrezr^Ica- Iv. Bonač Ljubljana, Šelenburgova nI. priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno. «i® . ■• •■ ■ •:1-;-"-> ' ' ■ AVGUST AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ——— poleg „Figovca" ——— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stek arslca dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: f~— « Alojzij Luznik Dornberg pri Gorici, Primorsko. Slike, pohištvo, glasovirji, harmoniji, šolske in društvene zastave. Kdor želi cenik za pohištvo, naj blagovoli naznaniti, rabi li opravo za spalnico, obednico, katere komade itd. Vsi izdelki najsolidnejši. Cene zmerne. Plačevanje po dogovoru. & J. Jax Ljubljana IfciRnwjMlta cesta Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji. • • • • Pletilni stroji, ¿f? Anton Krušič, krojaški mojster in trgovec "nT- GrOrlcl Trža-šlsa, -uJLica, šte-sr. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39, Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost ..pravega :Francka:" se je mncga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. — J « i C. kr. priv. ^ občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 miljonov kron. [Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje. " meseca sept, 1912 l| Od januarja 1912 Vložilo se je ponudb...... . .'P. za zavarovano vsoto .....~.....i'. Izgotovljenih polic je bilo....... . za zavarovano vsoto ........ '.'ill Naznanjene škode znašajo . . . . ."¡g. S-ŠŽ 18 •si» - ¿321716 ¡i 18734 K '13,627.019-33 K 150,920.443-30 1514 16374 . • -S K 12,247.161-89 K 134,025.616-03 ,.. K • 1872.366-09jJ? K 7,799.135-39 " Maš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naležim, v pomoS le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vs»k četrtek od »/»ž.—'/i3- ure popoldne in vsako soboto od 5.—V«7- ure »večer ali pa vs&K dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Zs> drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranfnlh vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glei spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje ca posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam ?■>■ posu naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve. Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov 4 9 K — h, 12. rok 4 K 73 k B C D E F O H 18 24 38 46 60 70 85 17 23 37 40 59 69 84 50 50 75 50 18. 24. 38. 46. 60. 70. 85. 56 81 70 2C Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiši£H:i»asi «tiiea ^.«vilt , «i. v poslopja Učiteljske tiskarne T, «adstr Učiteljska tiskarna v Ljubljani, II r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča vsakršne napise na lepenki za šolske sobe, v šolske veže, nadpise nad razredih i. t. d. Velike oblike, od daleč vidne črke. Ceniki zastonj in poštnine prosto. m Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer: šolsko-politiški list. Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Terezije cesti štev. 8. mladinski list. Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Frančiškanska ulica št 8. pedagoški list. Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri Kranju. Jan Legova knjižnica I. in II. zvezek: Dane. Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. Turki pred' Sv. Tiinom. Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij SlapšSk. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. Naročajte in širite naše liste in knjižice! Naročajte Domače ognjišče in Mašo Bodočnost? Vodstvo Zaveze. chflller-Jevi TINTNI IZVLEČKI so se izkazali kot najboljši za šole, vzgojevalne zavode in velike urade za hitro in snažno pripravo cenene, prave tinte. V 6000 šolah in uradih upelj ni. 1 liter izvlečka štev. 2 (4 krone)