St. 4b' Poumcai« fcter. —- 3t____**. V GORICf, 4t 25. jannarja 1*22, Pttitao tofcočl raflun tt. 24, L*teik V. ^^^ ____m. v . ____ v üsii'^ja- vsako srcdo opoidne. VU ,\j' leto 12 Kr, za cu Sicsv'-j I F., 7Ax inoaroiTistvo 20 L; i.-ü>;:l:»cziic stcviikc 20 sti>t. ! — iJreduiiUvo la tirmivit: uk Yetturnii' l>. — -- ! ÜlXiüVORNJ LKhiONiK:'ROMAN CKJ. — — \ Irvikrut je. človek oskntl svojo mladost, kadar j<: prvikrat. nio/,:alt ho /title sn\' i:kcj.iovalot da naj govorf. Iz žlvakki! scbiMi sc jc rodlla straho- J.;Ctit0Ss. /. C Neir&nkirana pisma se ne sprcjeniajo. Oglasi se plačaio naprej in stanejo 4 lire v visočiui eticga cm v enem stolpu, — — List izdaja konsorcij >GOR1ŠKK STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v Qorici. — — t n s*öi+* XV. Y/. vcčnega mesta jo došla ttižua vtjst, «a. je sv. Oče Bonedikt XV. dne 22 janua- rja ob (). uri zjütraj zatisuil svoje trudne oC*... S Pokojueua lahko .štejemo mod naj- j znau'iüüitejse pogiavarje Sv. Cevkvc. V j hurm in viharni dobi je nastopil svoj pon- j üjitaii. Uprav '(>!> iztoruhu vojne, *o .je dne 4 sept. 1914, je prijel za knuilo Kristusove &4k. Ki se ptfaM nevairnosti in je ves svoj vpliv zastavil, da odvrne ali vsa: o- ! "»eis vo|no vihro v Hvropi. O, koHko gorjU j W feijk» iuaiij v evropsUiti drzavah, ko bi i svet posfošal takrat klüc dobre^a Očeta! j Kftfefj sUno se je maščcvala brezobzirnost i in aeposlusnost otrok, do svoje<>a dwliov- ' »ejfe- Očeta. ; Sv. Očo med vojno» » S krvavečim srcein je zrl Sv. Očc ^i^^le klanje med uarcxii. Ko je rnera jero- ! ^•ovitosti prckoračila žc me je mednarcxi- I ut5«;ji prava, je poffumuu pozdigtiil svoj I sku;, In ne o/.iraje se na visoke svetne | ^iosfotce, je nastopil javno proti takcmn j 3oLenjanjii. Tako je papež javuo obsodil j •>P«stošonje zasedeiiili krajev, metanje | ^oiasb ix iteroplanov na ljudi, slabo rav- | v'-m*c z vojnimi ujetuikl itd. l^orabil je ta i 3**S5t;fjf nthtt vsako prililco, da pozove k ^Pravi vojsktijoce se narode in iijlli vla- sfco ):«>( bla/nost in s.imoumor Evropc. j OjVHjinil je viadarje na straSno odgovor- | fl1>^f, ki jo iniajo »red Sodnikom /ivlh in j "iftvih. A vsak papezev kllc, ki j?a je svet j '^«J'onov in tniljoitov ljudi bi hilo še živih. i ^o n^ bi si cdßavarni einitdji brezvest- !l<' maSili u§es. Sv. Oče se je pa tudi tru- d;'K da poda prave smernice in trdni te- j ni?n pnhadnlemu »lirn. In lahko rcčcino, | ^« hl mir, ki bi slotiel na papeževlh načc- | ^h, bii trajnega poniena, in nc bi bil tako | Pišfviiv kakor pariski mir, ki ^a je treba f r'^prcsULno krpati. ! Kot tcujelj tnirn je postavil Sv. Oče *-e decetnbra 1915 medsebojiti sporazunt rj»ed narodi «e pa ukaze, ki jih zmagoval- ^ usfÜK) premagancem, ker tako ravnanje rjavil, ga je eel svet pozdravil kot odrešenika sveta. A Wilsom, ki je imel pogum svoj program objaviti, ni imel po?;uma ga dejansko izvr- širi. Ko bi ne bili »nogotei v Parizn obrni- li lirbla Kristusovetnu namestniku v Ri- mu, bi uživai svet res pravi mir in ne bi telebal z enega brezdna v drngo. Obnova sveta bi po papeževih nnčellh slonela tia pravici in nc» ua sili; na želji ljudstva in ne na sebičnili.zahtevaii posanieznih ljudi. Pač. svet je sum sebe najhotj kazuoval, ko fe zafcr? vpliv» Itrščarjstvn in cerkvs v jtavnoäii. — Vsled tega sloffi sedajni mir ye vedno na ¦ sili in ne na pnivu, ter ima v sebi razne kali bodočih vojn. Papež dobrotnik e!o\«eštva. Vsu brez razükc verc in narodnosti priznavajo svetemu Očetn nepristransko, da je vrsi] med vojno ogromno karita- tivno deJo. Pos-redoival je mefd vajnimi si- iaini in tudi dosegcl, da so se zamenjali u- jetniki, za bo.? uesposobni. Posredoval jj glede civllnih internirsneev, glede be- ijuncev üt sirot, glede Iečcnja tuberku- loznih jetnikov v Švici. Marsikdo med nami, ki je bil deležcn pai>e/.evega posre- uovanja, morda niti misii ne, da je pokoÜ- nl pupež bil njejgov rešitc-U. Tudi goriški Slovenci, ki so bili prepeljani v razne kraie v Halikx n«1i yluti^o :v. <> > • \'vyi!'J za razne claji^ve in dobrote zahvahii. *ikr!?i plomenkega papeža. jMediiarodne komisije v Svici, zlasti one »Rudečega križa«, so iiru.-le dober upoglcd v to pa- peževo deiovnuje. In ravno te so opeto- vano javno pri;;nalc velik in neumorcn trud N'eiikega papeža za olajšanje vojnih grozot in vojne bede. Ü tern vsestran- skem papeženi trndu bo v zgodovini pri- povedqval zanamcem vei'ik spom^nik v Carigradu» ki ga je dal ttirški siiltan, po- stavitl papezu z napisom: »Benediktu XV. dobrotntku čfo vestva!« I^apežcvo delovaoje po vojni. Pn'o papeževo prizadevanje po skle- ujeuemu mint je, da utrdi spravo med iia- ro*li. Le na ta načiu se dajo zadane rane zaccliti. V tetn smislu je spisal krasno o- krožnico due 23 niaja 1920. — Video da je vojna porušila skoro vse raissjoaske haprave v tujxni in pregnaki misijonarje, je obrnil .svojo prvo pozornost na misijo- ne, mi dal je okrožnico 30. nov 1919, v kateri slika bedo misijouskih naprav, ter vzpodbuja vernike. naj po moznosti po- morejo. Opetovano je dajal smernice za socialno deloyanje, kazaje na okrožnice Leona XIII in na zgled sv. Drnžine. Po okrožnici dne 24.-10. 1919, je obsodil in- direktno nasilni boljševizem trdeč, da isveta ne more brutalna sila preno\iti, temveč notranja vzgolilua inoč. Za du- hovno parstirstvo je važna njegova o- Arožnica glede oznanjevania Hožje bese- de, glede doMnosti župnikov, glede raz- sirjenja krSauskih organizaeij i. t. d. Be- uedikt XV. je objavil tudi nov ccrkveni /akouik, ki ga je započel že Pij X. Opeto- vano je povzdignil svoj glas v tolažbo \ zutirancum. Tolažil je razkoino rusko du- | ihovSčino, ki so»jo pregnjali boljšcvikl. | Povzdignil je svoj gias za Irce in Armeu- ce, tcr kristjaue y Palestini. Z neugnano silo je nadaljevaJ' svojo dobrodcluost v blaxor skoro celexa sveta. Zaukazai je iiabiranj*.' milodarov ya Poljake, za stra- dajoče otroke srednje Kvrope i. t. d. Vsled te akcijc se je n. pr. razdelilo med otroke iNiiinčije nad 4 niiJjoue lir, Avstrije 3 mi- J-ljone, Poljs1\e 2 rnilj. Celioslo\aske I ,s-nilj. Jugosfavije pol-niilj. ßotearijc pol milj. i. t. d. Zadnje veliko delo v tein ozi- ni je bila zdatna pomoč za «ladujočo Ru- «ijih Sani je daroval iz svojega 1 milj. lir, (er priponqcil z ginliivirra besbdami ubo- !. go stradujoče .niilo.s;rč.'iosti Ijiul. Rekel je : med drugimi: »Ore za ljudstvo, Ki je bilo J hridko'preizkuScjjQ v bicu vojneVza Ijud- j stvo, ki jc zaznaniovitno z znaojenjem j.K.risttisovin, ki je "hotelo vedno krepko j pripadati h ilcrščansitu družSni. Dass jc to i Hndsivo Iočlmo ocJ nas, vendar }o terti bli- žje Hašemif sreu, čim večja jte njegova t>(?d?i!«' j Koiiecno ne sinemo pozabiti važnega | čiita, ki ga je veliki papež povzel v obram- bo našib bratov v istri. Javno, pred celim svetom je ožigosal nasilstva, ki jih povz- rocajr- ¦'¦*¦"'-1'- "-ri: '- rislvim in sloven- skim L. ... i. Neustrušeno je .oUrcal iiialüJiiaiUüsi obiasti in viil tolaž- ; iivntniu *>];.> ^iu, »M.fsitnjaiJiii tiiJi;iovr. Ta papeže-v korafk je opozoril viso evrop- j sko in tudi svetovno javnost na krieeče j razmere v tej krajini. Na ta način je papež ; gotovo mnogo pripomoKel za olajšanie tu- I di na.se usodc! Slava toraj angelju mini, dobrotniku človeštva in protivuiku na- { silstva! Izid yoütev v Gorki. ! 1. sekcija 572 volilcev, volilo 413, Comit. cittad. 144, Oruppo d'Azione 93, Podgornik 83, Republikanci 58, Socialisti 2S, Komunisti 67. II. sekcija 553 volilo 379, Comit. citt. 94, Cruppo d'Azione 103, Podgornik 36, repnblikanei 59, socialisti 28, komuni- sti 100. HI. sekcija 460 volilcev, volilo .307, Comit. cittad. 92, Oruppo d'Azione 66, Podgornik 83, republikanci 34, socialisti )2, komunisti 45. IV. sekcija 507 volilcev, volilo 352, Comit. cittad. 50, Oruppo d'Azione 29, Podgornik 108, republikanci 67, socialisti 8, koiiiunisti 49. V. sekcija 544 volicev, volilo 339, Comit. cittad. 67, Gruppo d'Azione 97, Podgornik 43, republikanci 68, socialisti 25, komunisti 95. VI. sekcija 583 volilcev, volilo 401, Comit. cittad. 118, Oruppo d'Azione 103, Podgornik 81, republikanci 56, socialisti 24, komunisti 53. VII. sekcija 542 volilcev, volilo 362, Comit. cittad. 170,'Uruppo d'Azione 112, Podgornik 32, republikanci 47, socialisti 9, komunisti 16. VIII. sekcija 558 volilcev, volilo 390, j Count, citiad. 190, Uruppo d'Azione 125, | Podgornik 16, republikanci 75, socialist! ! 34- komunisti 51. )X. sekcija 638 volilcev, volilo 305, Comit. cittad. 80, Oruppo d'Azione 98, Podgoruik 37. republikanci 66. socialists 34, komunisti 69. X. sekcija 623 volileev. volilo -Ufe, Coinjt. cittad. 99, Oruppo d'Azione 56, Podgornik 194, republikanci 41, socialisti 21. komunisti 44. Skupaj 562! voijlcev, volilo 366()f Comit. cittad. 1104, Oruppo d'Azione 8S2. Podgornik 713, republic a m:i 57 f, sociau- sti 233, komunisti 589. Oruppo d'Azione in Slovene« 882 ¦•!¦- 713 •== 1595. ! Slouend in obünske i volitve v Gorki. ! P'oseben polo/.aj, ki se je ustvaril s j temi volitvami v Ciorici, ko italijanske j stranke niso nastopale enotuo, je zahte* | val tudi od Slovencev, da zaslednjejo re- alno politiko in ne nastopajo sanio radl tega, da štejejo svoje vrste. Preudariti je bilo treba nase potrebe in prenrisUti. Va- tera taktika bo pomagala vreci niagistrat- no kliko in inoč fašitov ter bo dtteegla'-v mo^'i mirtio r>tv?«lj ob vhodu in znotraj pa papcževa Jtarda, ki > tvori kakih 70 sreitnieveSko oblečenUi mladih Y c*rjcv. Vseh oči so uprtc proti onemu oknu • Palajej ki gfoda \z SObe, kjer leži umirajoči j0 Množica ie tika is plaho vprašuje, ka], kako &<*,- ^četom' Ist kl1) s • t.j množica? Zenske, ^*> mladi in start. Dukovaiki, ddavci, oflclrH, Rim, nedelja 22. jan. 1922. Student Je vse, vse jc prihitelo. CeJe gruče jih roma v cerkev, poklekujejo pred grobam sv. Petra hi m^lijo. Avtomobil za avtomobilom pridrdra, se usta- vi pred vrati in gospoda »e podaje v Vatikan. Izmcd odličnjakov, ki so pri^li soboto i;op. v Vatikan, imenujem slcd^či1.: mmistri R( d;no, Mi- cheli, Mauri, razni senatorji, poslanci, mej kate- rimi sem videl tudi pogla.var]a koinunistov — po- slanca Oraziadei. Prvikrat odkar obstoja laška država, je vstopil minister v Vatikan. Kajpada tie p:i*;t :"* k bolniku nikoAar, razen par ožjili sorodnikov. Gostje stopijo do bolniko- ve predsobe, se informirajo o bolnikovem stanju izrazijo sočutjc državnemu tajniku Oaspariju in se podpiSejo v spominsko knjiKo. Ob treh jc dospel Carisrajski prelat Calcater- ra, ki je prinesel sabo sliko spomenika, ki je bil i dvignjen pred kratkim v Carigradu v cast Bene- dikta XV. Kavarna pred Vatikanom se je včeraj sprenie- nlla v KeneraJni kvartir časnikarjev; v njej mrgo- le poročevalci vseh svetovnih Hstov: Labi, Fran- cozi, Belgijci, Poljaki, Nemci, Angleži itd. Vsako- ear, ki pride iz Vatikana, obsujejo časnikarji z vprašatiji in odgo*'ore beležijo ter jih pošiljajo svojlm listom. Vsi večjl rimski listi izhajajo tc dni v petih in celo Sestih izdajah in v vsaki izdaji je iiatančno popisano stanje papeževe bolczni. V Va- tikanu samem pa je telefonska centraia. Mejtem ko to pišem, scm izvedel, da so vsto- pili v Vatikan anglcški konzul, Don Sturzo, in ziiameniti xlasbenik Lorenzo Perosi. Zgoraj pa sc Bcnedikt XV. bori s snirtjo. Stirje zdravniki ga obiskujejo In izdajit.jo po dve tiradni poročili na dan. Sinoči ob 11. uri je prosil papež, da bi se v niegovi sobi braJa sv. maSa, kar se je zgodüo takoj po polnoči. Papež se je nekoliko dvignil in z veliko pobožnostjo molLl. Cez dan ie bi] še pri zavesti in vcčkrat .se ie pogovarja! z najintimnejSImi osebami. Dimes po_ poldne je dejal državnemu tajniku karditialu Qa- sparriju: ^V vsem življenju sem do danes dal za zdravila ravuo 2 liri in petdeset vinarjev.«. Kasneje je zdravnik z solznimi očmi rekel pri postelji: »Molimo za mtr sveta« nakar je pa- pež odgovoril: »Rad bi umrl za mlr sveta«. Pravkar sem doznal, da je sain ministrsM prodsednik Bonoml poslal svojega tajnika v V*tt« kan, da se infonnira o stanju Sv. Očeta. Dane« ob II. je zaželel sv. Oče, da bi ga obhajali. Z v». / liko častjo je prinesel msgr. Zampini Najsvetejše». Ko se jc duhovnik z Najsv. prikaza! v dvoran», je Benedikt XV. ra^prostrl roki kot v velikem pr»- čakovanja in želji po zakramentu. V vseh očeh at bile solze, ko mu je mons. Zampini podclil st« hostijo. Opoldne ga je popadla moena slabost in fc- rekel je besedc poln vdanosti: »Če misli Qospod» da sem še Cerkvi potreben, naj me oh rani, ul- cer naj se pa zgodi Njegova sveta volja-f. V nedeljo ob 5. uri 30 mm, zjntraj se j« izv»- delo na trgu o smrti papeževi. Velika bronastft vrata so bila zaprta. Orožniki so zabraniH dohoc?. Zvonovi so zazvoaLH. Svetl Oče je bil izdihnll o^ 6. uri zjutraj. Truplo bodo prenesJi v prestoluo chrodsn«, kjer bo ostalo tri dnl. Dva dni bo v čerkvi s*. Petra. DeVet dni po smrti je pokopano. Volitev m izvrši takoj po poireb«. KardiaatoT je (2, 22 jflk ie v Rio«. vie. Toda hladeiu račuuar bi že na podla- gi rezultata zadnjih volitev videl, da upa- nie na zmago ni tako sigurno. Slovenci pa ne grcdo v boj za prazen nič: čc bi liotcli to, bi nastopili samostojno. Zato jc vsaka fcombinacija za podpiranje rcpublikaiicev, soeialistov ali komunistov padla v vodo. Izmcd vseli skupin, ki so proti kamo- ri in fasizmu in ki dajcjo največ izgleda za mjrno sožitje • Slovencev in Italijauov je bihv »Azioue'< tista, ki jc dajakt z nasimi giasovi vrcd največ upanja, da če n|o podpiraino doscžemo, da padc magistrat- na klika, ki je podpiraia fašizem, ki jc pro- ti avtonomiji in najvcčja zapreka mini in reda v mestu. ZbSrati jc bito tcdasj med dfvojmm: a!i nustopimo samostojno in pomagarno s tem Bornbičti in fašistom do vlade, ali pa podpiraino »Azione« in vržemo magistrat- no kliko ter sc narn izvrši vsaj ena gore- čih želja. Odločiii snio sc za drugo in to uspešno. Tako imajo na magistratu večino ti- sti, v katcrili moc in moštvo smo stavili naiveč zaupanja in jim pripomogli, da se pokažejo v dejanju in store vse za povz- digo mesta v splošno dobrobit Slo- vencev in Italijauov, k Spo sjvoji večiui no- Cejo treh stvari: kamorc, fašizma in ne- redu. VpraSanje koz# Posianec Sčeik je jwöjei o'dgovor: Gospod posianec! j ProuCll sern 7. naivečjo skrbjo vpraSanje pa- 5n}c koz v občmah Soča Treiita. Kar sc tičo teh- nične in juridičiie st rani, ic rezultat zadržan v prc- fckavanju Izvršenim po gozdnein komisarijatu, kar sleds \z priložetic spomenice. To preiskovanje je v nesoKiasjhi s trditvami ,ki sc nahajajo v vnsi spomeaici. Rad! stania stvari mi je nemogoče, da si do- voJJm prelom zakona all pa da ukrenem nekaj, kar bi biio proti Lnteresom Kozdiie kulturc, kakor twdi prfcadctili občin Soče in Trenlc. Kcr Iio&m rm vsak način dokazati, kako mi ie na sreu uso- tfa državljanov prizadetJIi občin ter da nstrcžem R. poshnctt, da se «ikrcnc edini mosoči korak, to Je, dn sc ugotovi obscjj v gozdovih Soče in Tren- J:.. lit:- bi se lahko dovölifo pašnjo koz. Za ta shičaj je potrcbuo, da mi prizadete občinc stavijo Jfrmkr<;tii« predloge, ter da mi navedeio pozdne i/.ključtvsl prostoro, v katerM sc naha- ^.- . .*ukl rasadi. Oozdni komisarijat bi prelsknl !C IKirCC-fe f?1 Jtt OMlOVJ llJCKOvUi UJav, <\l«o l/l l;lli eiyrodnc, bl prcJjoKe predložil sen. civ. komlsarija- \u, Hii vr?tH zadevi končno odloči. žal ml jc, da nc morem tako ustrečf \tiSI J?c- Mi k.'itror bi hotel Z spoStovankm Civilni komlsar v Tolmlnu. Volitve v Sempetru. Ootovo se ic vsak ?. zanlmanjem obraCa! na ttaSo vas oh občinskih volitvali. Vznemirljlvi Kla- jäbvi so se čuli v nas Scmpetercih. In ne l>rcz podlaRc. Saini nismo vcrjeli, da inianio med sc- boj toliko zapeliaJiih. Zadiija nedelja nas je pou- Ciku Kako so ti zaslepljencl letali od človcka do Cloveka \\\ mn vsiljcvali j,rlasovnico na katcri se Je bicstelo irne človeka, proti katerej?a osebi sicer nl- mam niccsar, kateri pa nikdar ne more stati v- »led svoje narodnosti na čclu popolnonia slovcn- ske občine. Ne Stejemo mu v zlo, da se potejfujc za to mesto, toda vsak pameten človek mora ve- detf, da človck, katcri je imel kot komisar v ob- CJni neomejeno oblast, ne bo sedaj kot župan drn- yMc ravnal, kot takrat, ko nas je zavedne 5cm- pcterce, ki smo prišli k njcmtt po opravilih, na- Itnal z bescdami: vPeJte pa, r.-aj vam to storJ Ti- pa (mislil jc narodno stranko), pejte jja k Wilfan! ZJasti si ne moremo mislitk da bi K. komisar, ako bi postal župan, posvetil skrb pregledu obCin- skih računov. Se več takih podatkov, nočemo jih pa n-avajati. Nikakor nc moremo odpustiti onim, ki so nosili vedno v potrebiiih in nepotrebnih časiU prapor narodnosti in so se v njega ogrinjali, da so skrivali pred ljudstvoin svojo pravo barvo, nam- rcc koristolovstvo. Oprostimo onim, ki so verjeli tem podkupljivim duSam in so glasovali za ko- misarjevo listo v svetem prepričanjn, da bo ta človek pomaga! delavstvu in nižjiin slojem. Vse ¦o ima na vesti tistih par ljudi, kateri se znajo prilajjoditi položaju samo, da je njini v korist, pa če pri tem vsi drugi trpe. Pod zastavo narodno- sti so se ti Ijudje spustili v boj, da bi dobil Šempe- ter, za žnpana ItaliJana. V celem volilncm tx)ju so se trkali ti l.indje na prsa in prepevall »Jaz sem Slovan! V volilnl boj, na volilnc shode so vlaüili piašega naJvečjeKa pesnika, PreScrna. Sodaj po končanih volitvah zopet prepevajo po krčtnah: »Jaz sem Slovan« in drujre narodne. Niti najmanj jili ne pečc vest, da so izvrSevali grdo izdajalsko delo s tem, da so propagirali med naSim kmetskim in delavskim ljudstvoin misel, da bi nam župano- val Italijrm. Nočcmo obsoditi vseli, da so to delal! vede, so med njimi pač tudi taki, ki so so zave- dali težkih posledic svojega dela. Vendar iz tch vesti bi javnost mojioče sklcpala, da ni več v Sempetru poStenejra človeka. Motite se. Vcč kot dvc tretjini Sempctercev je v nedeljo ožigosalo postopanjc tistih prodnnccv, stem, da jc v dveli srankah glasovalo proti komisarjevi listi. üve tretjini IJudstva jc fflasovalo proti komisarjevi 1 sti in kljub temu je ta vdobila pri šetju glasov I: med 15 odboniikov, 7 (nasprotni dve stranki p 8, torej Ie 1 mandat več. VpraSali se bodcte, kak Je to mogoče. Prav lahko. Največja zashiga za 1 Kre g. predsedniku volilnc komisije g. Sokoht Jc siptJ, koinisija je blla scstavljena iz samih kom sarjevih pristašcv.) Ako hočete pobližje spozn.i imenovaneffa predscdnika, priditc v Sempeter i prvesa, ki srcčato na ocsti; vpraSajjte. kdo je 1 Cilovek in videU botlete, kako je ta priljubljcn p Ijudeh. Predseditik jc razvcljavil 40 glasovui dvoli nasprotnili strank in sicer giasoviiice, ki n so iniele druge napake, kakor da so bile nekoHk zmcčkane, dočim so bile slnsovnic» komisirjcv stranke v cuakeiu staniu, a vk!jub temu priznan veljavtiim. Navzoči volilci so glasno j-.rjtcstira! proti tej krivici. Ako bi 'oil preds-jinik volilnegi ttrada, ki se ie pokazal na dan volitev za večjeg; sovražnika domačega prcbivaUtva, kitker pa ko. misar sam, ki se je preccj zmerno vcdcl, praviöen ne 1>I prliel nlti edcu Iz i»'oraisar,|.?.ve lisle v ob čluskf s\-et. Zmagali bi z vsimi 15 kandidati na« sproti live stranki. St. Peterci v poiulc!i«.k st< spoznali, kie je pravičnos in kjc kiivica. Proti lz- volitvi kandidatov komlsarje^c listc sc fc vlo/i; p(jtom odvetnika utok. 0 'uspc'-iu ; f•<:;¦'> poroiT'.i!;! Vprašanje primorskih kre- ditnih zadrug na rimski konferenci. Poroča David Doktorič, t:*.i:uk Zadruxne /-vq- ze v Oorici. 2e tri leta se borijo a;» >c ormiorsk^ denarne zaurugc z vellkimi težavanii. Vsu, na$a j::\nost za- sleduje z največjo skrbjo to boruo nasega zadru2- niStva za obstanek. Vclika tragika leži v dej- stvu, da ravno najkrcpkej.se ustanove n:i.iboli lii- i rajo, kar Jasno dokazuic, da Izvirajo vse težkočc u. okoinosti, ki niso zakrivljen.y po naših zadnigah \z dejstev, kl so nastopila vslcvl vojiie, ncodvlsiur od kateregakoli uuJiva od sixsega zaü.-uzniStw!.' Danes pa IMiko rečemo, da so nas reSili pol^ma i It* rnoč orgajiizacije, zaupanjc naScga Ijitdstva In zflava vstrajnost voditeljcv unSega zatlružni.^tva. Odkod težav«? Prva težkoča ima s^•oj izvor v usodi sture avstrijske krone po rozpadu astroojrrske monar- lu'je. Italijanska vlada k dolotiila razmerjc avstrl}- skc krone do ita-!iajiske lire po kliucu 100 : 00. To jc bllo S5>Io5oo izrediio ugodno. Pri udejstovnn.iti te izmcuKive so se pä knsneje pokazalr m-ny ••-• prevKicuc rezlcoče. r*a.s najboi.i uaci, aa so našc zadruge na ' podlajrf tozadevnili odlokov dol^ne plačati vlagatdjc-ni wi vsuko prcd 3. novembrom 1918 vlo?;etto krono po 60 •% medtcm ko se po vcčini njeiie aktive niso izmtniaki po istem klju- čti. Aktive n.'isüi posojilntc so obstojaJe iz posojli Clanov in >iog pri Zadrtižnih zvczah. Zadruge, ki so inoglc vse a!i velikt del rarpolo;>ljivcga dc- narju naložltt kot posojila članoni, stoje daiies razn>eroma dobro, kcr so 1) vsa ta posojila iztir- liiva po 60 % in 2) ker dobfvajo za posojila tudi r,r/meroma dobre obresti. Udarjene so pa zadru- KC ki so imclc vcliko vlog in niso mogle preosta- jajočeKn deiiarja unorabiti v pcsoijla. To je nava- den pojav v denarnomočnlh občinah, kjer imajo Ijtidie dovolj denara in ne potrebujcio posoiii. Med vojno sc je pri obilici denarja v naši deželi godilo podobno vsem posojilnicain. Take zadruge so morale denar kam oddajati. Nalagale so ga pri svojih zvezah. Različen je ix>ložaj /adrug, ki so pripadalc Ooriski zvezi od položaja tistili ki so bile ob zn- sedbi na^iJt krajcv vclanjeue pri zvczah onk.n' sedanje meje. Članicc Ooriške ävczc imajo tc u- godnost, da so njlh terjatve napram Zvezi brcz dvoma izterljive po 60 %, med tem ko obstojaic terjatve drugih zadrug napram svojim Zvezaiti danes v resnici lo Iz jugoslov. kro», ki cakajo končne re?iitve upraSanja pototn ltaliiansko - iu- goslovanske (rgovske por.odbe. Razcn tega prv.i- me Gorlška zveza tc dnl izmenjavo s'-cjih nc/.i- gosaiiili krou, vsled Cesar bo mogla odslej v večji meri zadostiti potrebam svojih članic. Težje jc vsekakor staližče zjdrtiÄ izven Oo- riškc zveze, ker morajo čakati na trgovsko po- godbo. Vojna poBoJUa. To Je druga težkoča. Italiianski zaklad nc prevzame avstrijskega vojne^i posojila. Nastanc vpraSanje, kako bodo zadruge Id udarec prenc- sle. Čfrii več vojnih posojil ie zadru^a prdpisala, tern težji je seveda tudl njen položaj, Marsikatera se bo upala poravnnti to izgubo svojih aktiv iz lastnih moči. Vendar tejra ne bodo ztvovJe vse. V poštev pride v prvi vrsti, koliko so podpisalc. pot em pa kakšnc rezerve imajo. Tiste, ki \wa]o r.epremičnin, si bodo mogle tndi na ta način po- macati, da postavijo v bilanco viSJj, danaSnilm razmcram odgovarjajočo vrediiost ncpremičuln, da tako zvi?,ajo svoje aktive. Vladini poizkust Več ali manj prestajajo podo;>ne krfze tud! I- talijanske zadruge novih dcžel. Najbolj so priza- dete nemSkc zadruge bolčanske province, ki so podpisale oe:romne svote .avstrijskega volncga po, sojila. Razen tega imajo njih v Nemški AvstrijI nalo?.ene glavnlce malenkostne vrednosti. j S kraljevim dekretom / dv.e o. dcci-rnbra ?<;20, I št. 1883 je vlada podala podlago sanaciji prizade- tili zadrug. Vlada dovoli zadrugum, da ;«dali!iju|o j svoje delovanjc, akoravno bi njih oil. odrodb gledč iznienjave deuarja izkaz;:! > manjkljaj, da bi morale po postavi likv Dalje prevzanje za po iznicniavi nastali priiüaü kljaj 25 letno garancijo. Ako bi zadruga ne tm gla zadostiti zahtevam upnlkov in vlagateljev, )i 1 zaklad odpre do viSinc zajainčenega zneska kre- dit potom Italijanske bankc. To so bila v glavfiem naCela sanacijske akcije. Od.lok sam pa je bil deloma zelo neiasen in je potreboval izvršiltic naredbe, ki je pa do dancs Se ni. Pritisk /adružnistva na vlado. ZadtužuiStvo s tem odlokom torej šc ui biio pomagano. Ne Tirolci, ne Primorci niso miroväiv Neprestano so nadlegovali politične oblasti in mi- j nistcrstva. Izročili so zadevo slednti^ ''^njicn- tarcem, da bi pocredovali. 2^ nbra .. .. ,.""' biio odposlanst, o ra.znih pt';zaaetih,rustanov v Ri-: mu pri zakladnem ministrii. Vodih so jih poslanci dr. Dcgaspcri (It. li. sir.), prof Toggenbiivs: (Tiro- lec) in naS Seek. Prnuorsko slovansko zadružnlš- tvo je zastopal piscc tch vrst, ki se ie mudil v Rimu v zadevi Goriškc zveze. Uspch ie bil ta, da sc jc dolocila koinisij'i 5 mož, ki naj zadevo protiči, da bi se potem poga- jala z zastopnikl vlade o potrebnih korakih, da se /adružnistvu difmitivno zagotovi obstanek. Za Go- riiko ie nil določcu g. Pij Mayer, tajnik Furlanskc zadružue zveze v Gorici. Riioska konferenca. Konicrenca ie bila brzojavno sklicaua z:v 2U. t. m. ob 5. »ri pop. Prvi seii, ki je trajala čez tri tire je predscdoval sam zakladni minister De Na- va. Zaklad je bil zastopan po giavnem ravna- telju grofu Rassiniju, giavnem nadzorniku komm. CcrtKca in visjih zakludnih nadzornikih novlh de- j žcl, za Primorsko po com. Cappclhi. Denarnc :'a- vode; so zastopali: Senator Mater (Trst), kom. j kom. Bcrtolini in ravnatelj Lorcuzi (Trent), ravna- i telj Mayer in Winter (Bolcan) in Doktorič (na- mesto obolelega Pija Mayerja za Gorico.) SeJ in razprav sta se udeleževala tudi poslanca Dr. De- gasperi in Sček. Prvi seji so sledilc Se druge 21. ob štirih popoldnc in 22. ob 9. uri zjutraj. Traja- le so po 4 do 5 ur. Razprave so bile zelo živahne, včasih tudi precej ostrc. Cez gotove tofke po cc- 1c urc ni biio mogoče naprei. Za nahnanjSc konce- sije od strani vladnih zastopnikov smo se moral! boriti urc in urc. Konečni rczultat pogajanj sc je takoj stillzlral in upamo, da izide v najkrajšem času kot izvrSilna naredba k prej rmenovancmu odlolcu. Podrobnosti bo objavil v prihodnji stevüki vQspodarski list.« scnatorja Bombig-a poslancn Dr.ju i\k1- Kornikn. Na odprlo pisnio, priobčeno v »Goriškt Straži)^ due 11. januarja t. 1. jvj prejoi poslanec Dr. Dod&ornik od. ji. se- natorja Jurija BombiR-a od^ovor z dnc 15. januarja 1922, v katereni sospod se- nator izjavlja, da tnu radi težkcRa dcla, ki «ra obrcmenjuje, ni mogoče kontroli- rati vseg:a, kar objavljajo listi, ko poro- čajo o kakneni niejjovcni krovoru, 5c ma- nj pa, da si inorc deti v plavo, da bi popravljal netočnosti, kcr se prav lahko " poročnjo frazc, ki nc odpovariajo pfjjnio- vanju onega, ki jc govoril, zlasti če je bil govor traproviziran in nc člian, — žo sa- rna okolnost novolclnih voščil ni dajala prilike za trditve, kakor se bile omenje- iic v odprtem pisnui, potom CKisrovora na municipalnc osobje \' zahs'alo za voščila. Doslovno pravi jjospod senator dalje: *Mog:oče je, da sem kaj omenil o čustvlh narodnosti, izjavljanili od osobja in o po- irebi jjüjiti jih 5e, ker tudi R'ospodjc Slovene! hočejo Rojiti svoja čustva, a so- tovo nisein govoril o zavrnenili predlo- Kih sodelovanja, niti o hrczmejinh zahte- v_^ih_jLOj;podstva.« Dopisi. — Kal. Pri nas sta bili pri občinskih volitvah dve stranki. Ena Kal, druga pa Levpa-Loni. Loin se je hotel pridružiti h Ka!u iii zahteval pet kandidatov, a je v zadnji hip pristopil k Levpi. Asitacija je bila živahna in videii je biio, da bodo out zmagali. Tuda zgodilo se je drugače. Kal je dobil 220 glasov, Levpa-Loni pa 203 glasov. 2npana bomo inieli tedaj mi, oni drtigi pa manjsino. — Voiilec. — Gor. LisjakJ, obč Šrnark. Mala je naša vasica, komaj 12 his ima in ne nad 55 du5. Vse jc pozabilo nani, voda je da- lcč, poti so slabc, pozabili so jo tudi pri volitvah, da še svojega zastopnika nima, dasi bi ga zeio potrcbovala. Upamo pa, da bodo ostali zastopniki zatavili besedo tudi za našo vas in sc vsaj malo pobrigali za nas, da bomo vedeli, da spadamo k obiini. — Doberdob. One IS. tm. je prinesel »Lavoratore« dopis, da je pri nas glaso- valo 87 socialistov in 32 Slovencev. No, grcmo 2c na bolje. Pri drzavnozborskih volitvah ste bili kornunisti, zdaj ste socia- Ustl, pri prihodnjih volitvah boste narod- ni Slovcnci. V prvi vrsti naj vam bo zdaj pred očnii blagor občine in ne straukarske koristi. To pričakujemo od vas. — St. Viškagora. Da je pri obclnskih T'litvaii na Št. Viškigori vladala najyzor- i^a discipiina, naj pričii sledeče: Izmed pisanili volilcev jih je volilo 15Ö, a ¦¦"'¦•? sn postavili 57 kandidatov, tako išli trije volilci na enega inoža. iva^rn-: rje med izvoljeniini je 94-58. Ven- dax so pri vsem ncredu izvoljeni irK^Je. od katerih se pričakujc nepristranska in vzoina «prava. — Sv. Krli na Vipavsbejn. — Občin- 5ke volitve &o se ozvršile z zma;go oaße »Kmcčko-dclavskc zveze«. Dobila je povpreciio Stiri petinke oddanih jdasov: 1 petinko glasov je dobila dosedaj "vsactčljo- A-*inl«i, kateri prlpade uianj^insko za- s. '"omunisti so desegli uezwatno §J^\V kandidatov vcčine m vse defc, e se je vrSiio v ditha bt- scd, ki j!h je zapisal v »Straži^ g. posla- nec Sček. Ne da bi bili osebno nasprotni krčmarjeni, vendar so volici odločno ^ri- tegnili besedam, da v občinski zastop kmečko-delavske občinc tičejo možje, ki kat ;kmctje aft obrtnuki služijo -kruh in * prislužkom previdno gospodarijo. Vcčina jc izvolila tudi dva fanta poleg desctik mladih mož. — Ker imajo izvoljeni sure- sine tudi očitno primerne sv>osobnosti. priCaliujemo, da bodo z vzgledno uprav« občine opravičilt sijajno zaupanje, lei s« !-ra jiiTi soobčani pokazali na dan voiitve. — VeHke Žabije. Občinskc volitve pri nas so se vrSile v geslu: Proč n startfiw? Nastopili smo kot disciplinirana arrnada, zato je bil uspeh popoln. I'obrali smo vsch 15 občinskih svetovakev, prejšnji apro- vizarji so dobili 20 glasov, prejšnji žu- pan pa samo 19. Ljudsivo je pokitzafo 2 glasovnico v rokah, kako sodi v njih. Nc- kateri so se na vse načinc trudili, a vsc ni nič pomagalo. Vam pa, zaupa, glejte, da se boste izkazali vrednc tega zaupauja. — Bejješka Slovonlia, (Sv. misiRni v Šempetru). Po tolikih letih smo imcti v Sempetrti zopet velcpotrebni sv. misllo»- ki je začel pr\i dan januarja in kouZd enajstcga. Kljub tcmu, da je bil ravno *'• teh dneh najvcčji mraz, kljub temu, da Sc cerkev Sv. Petra jako neprimcrna kev i6 prevelika in mrzla, Wjub temu, da ^ Šempetru prevladuje potujčevalni verstj* inditerentizem, inoramo vendar ugowv«* ti, da je sv. misijon nepričakovano fa~ bro uspel. Za dobri uspeh smo Jivatežiii č. c. | o. u. luusjonaijtm. C. k. 2dravličii aiV^ poznali že iz preovojnili misjonov. On i* nas domačin, ki se je vedno trudil ** povzdigo verskega življenja pri nas *^ Eeneskein; kdor ie pa enkrai slišal 9- Knavsa, ni mogel da ga ni prišel zopc^ poslusat in tako zvabil v cerkev tudi dt«' ge mrzleže. Seveda je bil najlepsi zxidnji dan sv. misjona. Odkar je sezidana preveitf^ Šempetcrska cerkev, ni imela še v Swb| toliko vernikov, kolikor jih je biio Pf' zadnii pridigi p. Knavsa. Proccsija z Najsvetejšim po glavni uli" ci Sempetra je bila pravi triumf. Toftk^ ijdeležbe pri proccsiji nismo še videii v Sempetru. Ljudje so prihitelj tudi iz ifr lo oddaijenih vasi. Jako hvaležni smo 7A' to p. p. misjonarjem in želimo da bi sc &* di v prihodnje zauimali za sv. wisi^Jf! pri nas, saj nimaino druge pomoči pro*! verskemn indifcrcntizmu, ki kraljv.je Psl nas j>od prctrezo puhlega patrljotizma. — Aidovsclna. Sporočamo, da je »^* občinskih volitev v občini Ajdovs^f*13 tak, da so izvoljeni sanii pristaSi m\rod^e stranke, ker se nobena druga straff kot iaka ni vdelezila samostojno volitev# Z izvoljenimi zastopniki je poskrblje***' da so v strešinstvu zastopali vsi sKw» tako trgovstvo, obrtnrštvo in tlclavstvg* — Vpisanih volilcev je biio 195, volilo J" ie 142. — V iderskein je biio vpisanih ^ občinske volitve 173 volilcev, glasujo^*1 volilcev je 152. Zmagala je lista inladt'j Za enega že izvoljenega se je vlozll K tok. V novem od'ooru bodo sedeli ^ novi svetovalci, kateri niso bili še «^' dar v obč. starešinstvenem zastopu, r*T zun enegn, ki je bil pred dvajsctim W*' — Čez Tmovo v Čepovau. Ker &* slišal, da je na Trnovcm vse v ognju >*r di volitev, sem jo mahnil na trnovsK* planoto. Hud boj so imeli. Davko pla^.' valci na eni strani, komunisti na drifts Ljudje so mi povedaii, da je pravih W[ munistov Ie par, drugi gredo scdaj & njimi, ker so postavili delavce v li5% Zmagala jc lista davkoplacevalcev 2# \ možmi, komunisti so pa dobili dva ostW in enega kmeta. Od 414 volilcev jib * glasovalo 230 in sicer 125-130 za km^T ko, 102-112 za komunisticno listo. Skw na malih kmetov in- delavcev pa ni "* stopila z lastno listo, Ie program je ro§to. Je že trudiia revica, zato poči- ^a en dan ali dva. Potem «re na rajžo v 'tetr in je tam celo soboto in nedeljo. v ponedeljck jo vzd&ncjo na Trnovo jn v torck pride šele do nas. V sredo pa že 7-opef v Gorici novo pescm poje. — Se- ^aj žc Sc potrpimo, a kaj. bo spomladi, ko ;*> JiiK'la vsaka hiša inoža na tujern in 5o mnogo piscm? Ni kriva ne solkanska, ':ta Kirgarska in ne trnovska pošta. PoStna ."Xtfava naj pošteno plača pismonoSo, da ')rJ viotfel vsak dan nositi pošto iz Cjrga- rfa .na Trnovo, pa bo prav. — Hretiovice. l)nc 8 t. m. se je vrSil v ^asi župniji shod »Kmetsko-delavske *V .'Pft Jo Uočemo ustanoviti. Saj vsak dai j Mj občutimo potrebo take organizacijo, sfc bolj pa siiio se zanjo navdušili na tcm Shodu. ko iiam je uovornik g. poslanec ^¦eK v kratkih potczab orisal gospo- jferski polo/a j našeira ljudstva in pokazal. tetffiD jepo deiujeK) ravno v tem oz-iru f»etske zveze na Goriškcm in Vipav- ^em. Krepkc or«anizacije kmetske^a ^'n\ so življenjski pOROj našetca naroda. tato pa, fantje in niožjc, če hočemo sa- ::**wn $^bi dobro in narodu, pojdimo na ^h % veseljeni in po^umom! Strnimo sc v uio^nlh vrstah v »Kmetsko dclavski ^Vcj;i«f orKanizirajmo se, ker le v taki '^^anizacij se bomo mojfli braniti proti ¦vsaJtcrnu izkoriščevalcu. iinamo tudi še ^SHKlarske zadruge, ki so vsled vojne ^¦'tehale, tudi te še čakajo naše^a dela. Poliiika. Konferenca na konferenco. Sve- :^vr»opolitični položaj je šc vedno ncraz- •^fi^c-n. Ne ve se nainreč, kakšno stališčc ^vjteina novi francoski niinistrski pred- •^edaik Poincare napram sklicanju^ sve- ^viie gospodarskc konfercnce v Oenovi. ^tl trdijo, da se Poincare ne bo udelcžil ^ Conference, ampak pooblastil dnigega. ^i forcj res, da bi se rrancija konfercnce ****¦ tdciežila: saj je to takorckoč principi- ^rso izključeuo, ker bi Prancija s tem sa- '^- s'ebe izolirala. Konferenca v Qenovi Is -^KHcana, udcleži se je okoli 40 držav in ^ Poinislimo, da ruski in ncmški delcga- ^ > otovo ne izostanejo, potem si ni mo- J"C\: niti mtsliti, da bi sc Francija hotela ^¦orckoc sama postaviti v kot. Pač pa ^ nova francoska vlada skušala. Anglijo 1)1 <^' otvoritvijo k'enovske konference ^JxJvbiti za to, da se bolj približa franco- .pttnu stališču. Mala ententa bo nastopa- Ja ^lcnpno na ti konfcrenel, katere se bo '^k udeležilo do 1000 ljudi. r-: Cesarica Cita je bil zopet nekoliko ^burila evropsko javnost. Šla je v Švi- SJ» da prisostvuje operaciji svojega sina. ;^*eJ tem se je razširiia vest, da ga hoče ,^jati na Ogrsko in proklamirati za kra- ^ ona pa postane -rcgentinja. Vse je iz- ^Sevalo: »Kjc je Cita?« Zdaj so jo našli. ^jDcracijo .ie sin prestal; povrne se čez * «riz in Madrid na Madeiro. Domače novice. "r Smrtna kosa. Dne 14 t. m. je ^\rh v Prvačini g. Karolina Gregorič, pstarjeva soproga, v dobi 58 let po dol- n i0'mu^n' bolczni, katera jo je mučila 0*1 ^ Posebno pa zadnje tri mesece. fal)T'1 Pokojnici bodi lahka domača >rru- • H g. poštarju naše iskreno sožaljo. n .. + Zgubl.!cno. Dne 18 t. in. je zgubila j "^ ffospodična zlato zapestnico z uro, /¦teer od ul. sv. Antona do ljudskega He posten najditelj je naprošen, da pri- CSe v naše upravništvo kjer dobi pošte- ^^ " "airrado. -f Izid nedoliskih volitev v Trstu. Izid občinskih volitev, ki so se vršile v Trstn in okolici preteklo nedeljo, je bil po prvih, seveda še nczanesljivih vesto'u slcdeči: Vpisanih volilcev 56.343, glaso- vafo jilt jc 26.363. Laška zveza je dobila okoli 13.000, komunisti okoli 4000, socia- list!" okoji 2000, republikanci okoli 320 in italijanska Ijudska siranka nckaj nad 600 giasov. Naša slovenska lista je po ten prvih poročllili dobiia nad 2000 giasov. Niitančnc stevilkc o izidiii- v posameznih s'jkciiirfi sc prldejo. VrSila so se povsodi SU'.sll.ui iVdd slovenskimi volilci. } — Iziuiva. Podptsani občinski od- fiorniki ol>iine Solkan izjavljajo, da so \-cdomh kaudidirali pri občinskih volit- vali dne 15. jan. 1922 lc na listi ljudskc- iu'.J ffic strarke, ter da niso iineli z Ni- brantovo listu iv' enega stika -ter da na- stop g. Nibrauta, kateri je cepil cnotne močl, odločno obsojajo. Solkan, dne 21. jamiarja 1922. Josip Strukelj, Gorjan J- van, Jakob Tomsič, Jng Janez. -t- )>Dežclni zbor«. Dnevnl red dru- gega zborovanja izredncga deželnega od- bora goriško-gradiščanskega, ki se bo vrsilo v pondeljek dne 30. januarja 1922 ob deveti uri in pol. 1. Citanjc in ndobri- tc\- zapisnika otvoritvene seje. 2. Nazna- nila predscdnistva. 3. Proračtin deželnc- ga zaloga za poslovno leto 1922. 4. Izko- riščanjc vodnih sil v deželi. 5. Morebitni predlogi. -f- Izid volitev po deželi. Natančnih štev^ilk o izkhi volitev po deželi nimamo. Komunisti so zmagali v občinah: Povlr, Solkan, Standrež, Miren, Deskle. Plave, liiljana (socialist!), Krmin. Manjšino ima- jo komunisti v občinah: Lokve, Idrija, Stevcrjan, Podgora, Vrtojba, Sovodnje, Kojsko. Pliskovlca, Log (socialisti), Čez- soča, Bovec in 2aga. Samo narodna stran- ka je v občinalt: Tomaj, Dutovije, Ko- nriva, Skopo (večina), Štorje, Veliki Rc- i>:n, Avber, Naklo, Slivno (več.), Št. Pe- ior na Krasu, Lokve (več.), Idrija (več.), St. Peter pri Gorici (več.), Sv. Križ, Stc- vcrjan, Podgora, Dornberg, Sovodnje, Sclo, Brestovica, Kojsko, Crni vrh, Pli- skovica (vcč.), Toi min, Log (več\), Tol- rnin, Lor, Trenta, Soča, Čezsoča, Bovec, Žaga, Cerkvenice, Kobarid Sedlo, Brc- K-inj, Livdk, Idirsko, Dreznica, Ydce, Sv. Lucija, tirahovo, Ponikve, Sentviška go- ra, Ccrkno, Crniče, KaJ, Tribuša, Kanal. V Nabrežini jc 1.0 SJovencev in 5 italija- »ov. Mavhinje: večina protinarodna zve- za. V Idriji je italijanskih giasov 84. De- viii: mešana lista 12 mandatov, čista 3 mandate, f Tako se godi pri nas. v Rožni do- lini pri Gorici je dne 10. tin. neka skupina delavccv navozila v bližino hišo št. 44 čez sto min in jih po 15-16 skupaj zažiga- la. Ko so jih vžgali, je nastal strašen pok, in pritisk tak. da je v omenjeni hiši, ki je jedva nanovo popravljena, razbilo 22 šip, zlomilo en okvir in razpokalo 60 kvadrat- nih metrov stropa, da je nevarno, da ta ne pade na Ijiidi, da ne Stejemo dnigih po- škodb. Ko so bili delavci vprašani, kje je njih poveljstvo, so dali arogantni odgo- vor. Poleg tega so imeli še v liiši shranjen dinamit. Orožniki so vse poprašali in po- izvcdovali. Kdo bo plačal to škodo? Hiša je v najhujšeni mrazu brez šip. Kolikrat naj ljudje Se popravljajo svoje hiše: Tre- ba jc, da sc poskrbi, da se Ijndem na po- dobeu način ne bo več škodovalo. 4 UsiniU&nitii srcain. Bitežnik An- ton, pok. Valentina iz Gorice, viale XX Setteinbrc je izgubil vsled požara 14. tm. vse pohištvo, obleko in vse imetje in pro- si pomoči. hružina obstoji iz trcli oseb. -f- Volitve v Kanalu. Volilcev je bilo vpisanih 397, volilo jih jc 299. Samo na- rodna stranka. f Požar. Zq v četrtič je pogorela posestnica Marija Likar v Idriji. Najprvo hlev, potem velik kozolec zatem svinjski hlcv sedaj že edini visoki kozolec, ker je vedno po edni uri v noči začelo goreti je gotovo, da ista zlobna roka napravlja Skodo in strah. Ker je sedanji Ikozoiec staJ namočnih in visokih podporah, je moral požigalec rabiti bencin. da je dosegel svoj namen. Kam tira sovraštvo človeka! -f- Sovodnje. Za žnpana v Sovodnjah je bil izvoljen gosp. Jos. Cearo, zidarski podjetnik in načelnik Stavbene zadrugc Mlren-Sovodnje. + Küietsko-delavske zveze so prire- dile v nedeljo 8. t. m. shod v Senožečah, katerega se je udeležilo 400 oscb in pa v Hrenovicah, kamor je prihitelo nad 500 rojakov. Na prvem sta govorila poslanec Šček in kmetovalec Meden, na drugem gospod dekan Zupan, posestnik Melilin, gospod vikar Mrevljc in poslanec Seek. Kmetje! Če hočetc sebi in narodu dobro, združitc se v knietsko delavsko zvezo! + Pogrebno drustvo v Idriji vrši svoj redni občni zbor za leto 1921 dne 29. jan. 1922 ob 9. uni dopoldne v telovad- i:icI ruduiijke zoic. Jugoslavija. j. Prekmurska meja. Povodoi7i vesti iista »Bacs-BodroK-Napla« iz Subotice, da se bo vzhodna meja Prekmuda i>o- maknila za 900 m proti zapadu in da 1)0 radi tega 26 krajev v Dolnjelendavskcm okraju pripadlo Mažarski, smo pooblaš- čeni izjaviti, da so taki glasovi neres- nični in izdani v javnost v svrlio mažar- ske propagande pri obmcjnem prcbival- stvu. j. Zveza incd jugoslavijo in Rtiniu- nijo. Šef romunskega gcncralnega Staba general Christesco je dospcl v Belgrad, da vodi zaključne dogovore gledc sklc- nitve vojaške konvencijc med Romunijo in Jngoslavijo na podlagi zvcznega do- govora z dne 15. julija 1920. j. Zagrebški župan. Na zadnji seji mestnega sveta, katere se Radič, Košutič in dr. Surmin niso udeležili, je bil po burni debati izvoljen za mestnega na- čelnika bivši načelnik Steingl s 34 glaso- vi od 43 giasov. Po zaprisegi novega župana je prislo do inanjšega prepira med hrvatskimi blokovci in jugosloven- j skimi omladinci. j. Novi jugosloveuski poslanik na Diinaju. Jugoslovenski poslanik I^opo- vič je izročil zveznemu presedniku dr. Ifajnisu poverilne listine. j. Jugoslovenski vo.|ni ataše v Rimii, Javlja se, da je imenovan za jugosloven- skega atašeja v Rimu bivši Sef general- ne^a štaba osiješke divizije polkovnik P. Jurišic, ki je bil nazadnje pridcljen veli- kemu generalnemu štabu v Belgrade. Društva. Kolesarsko društvo Vrtojjba v Vrtojbl naznanja svojim članom da se vrši v ne- deljo due 29. jan. redni letni občni zbor po dnevnem redu v prostorih gosp. Kmila Zavnik, ob eni uri popoldnc. Pozdrav vsim kolcsarjem prijateljem Športa. — Odbor. d. Tamburaško pevski zbor v Selu na Gradu pri Grnlčah, prircdi dne 6. fe- bniarja vesclico. Vprizorila sc bode T. S. Finžgarjeva drama »Razvalina življe- nja«. Začetek točno ob 3 uri pop. d. Bralno in pev. drustvo na Njivi- cah (Kojsko) sklicuje svoj redni občni zbor due 29 t. m. ob 3 tiri popoldnc v dmštvcnih prostorih. Odbor. Menčka n Ančka, Menčka: O, Anca, a sc spjet cjnkrat bldua tud medbji! Kuod pa huodš, de tc ni neč na sprc- alcd? : Anca: O ti muj buh, s bids, kaku jc z nam žejn- skam. Puhno dicla dama, n če je še kiSna a- prablla u mjist, se na pride nkamer naprej. Ma, de t pabjini prou po prabic, dans sm pa prou zeljila, de te ejnkrat bidm, ka t jemam tulku za pabjidat. Mcnčka: Le uon z besjida! AncB: Bids, z našm djfeam zdej ni blu za kouo- rit, ka so bli usi nuotr u teh ualituah. JYlencka: Bejn, kaku pa zdej, a le šlu use prou? Anca: A ki se, za kiSnga ie že šlu pro», za usch pa na buo nkul use prou. a kf takga kukr zdej pa mende lc nisa še dožbjil. BldS, pa sa misl, de bojc buhvi ki adprabl zdej, ka žejn- skc nusa prpuščene h ualituam (kukr de b proiizaprou tiiokIo ki panietnKa ratat Klih pr ualituah brez žejnsk; a s žje kadej slišala, de b petelu ualju?) pa sc jc kuod žc tku paki- daJ, de je uon z viže. — Jest sm magla Jet Klih Ijc dni li duolitarju u Oarica zastran ne praude, pa sm bidla na safe ači, de sta se duij frajl skari uganabil, tku sta htjil pisat. N ka sta se tku pogouaTial med sama, sm za- stuopla, de muorcjo djilat rekurze prut ob- činskm ualituam. Bejn,, bids zdej, kaku dji- laje, kaku ualije, dc nazadne 5e prou ni zua- leno. Monika: Ki takga pa še ne! N pa se rjis, zdej sm se zmislla tud jest na tista, ka sm je slišala u četrtk na žiunskm trgu, ka sta s je prabln dua meSjctarjc, de so u adnmu kraju tam dele nun, ka na muoreni rc]čt, pa sc je use gtifc — no, tku kuJnStno so tam StJfJ, n tkusto u- Kajjiel, do so prsl u občuisk svet tak, ka so imjll mc)n xlason, titk, ka sa jili imjil beC, «o pa uone astal. Anca: Bejž, bejž, kaku Je tu moguoče! Menčka: Pa ?.e muore bit, kc sm sliSala na sole uha, ka sta s tiste dua razlajrala, kaku Je bhi. Pa na dr21m u Klab taltc rečl, se je zadbst naumno, de Je ki takga moč nardit. Anca: No, se t prabm, žcjnsk ni Wu zraun, čc ne b bla že kiSn« pobjidala, kaku jc prou. Menčka: Prou za prou jc tu belika kribica, n čte- bek bi bin mislu, de bojc zdej use žejnske žihcr uoHlc kukr mošk, ka sma prSl u »kraf- liestuo suobodc«. Anca: O, za bažje ualc! A na bjiiS Se, k ijc ta suo- boda pr Lahih? Menčka: Bejn, ki je? Anca: Dc andnil žiher djilaje use, kar čcjc, n dtul pa neC, narmen pti tistu, kar b snieit ix> tiseh postaua)]. N sploh si dobro zamjerki: Ce |e ki$na rjič prepobjidana sc žje 5e zinažeS» öe se prsrešiš. Ce pa nardiS ki takega, \ut hi nkuoder prpobjidana, to pa1 zapTcJel N pre* kn doka/.eS, dc nts neč naruobe nardila, s sc 2Je ntiscdiila. Menčka: .leinag prou J;i, masar de b le na blu tku tils, kar prabS, kukr Je, Anca: Zdej pa muorem Jet, sc ubSSna žjc krxih prešič, pa n drujkrat šc ki. SreJCna! Mcnčkn: Buh dej drtbra! Raznoterosti. + Iz žlvljenja Benedlkta XV. Papc/. Benedict XV., Jakob Delia Chiesa, se Je rodil dne 21. iio- vombra leta 1854. iz plemenite rodbine markizov Delia Chiesa v Pegli, majhneni, krasno ležečem primorskcm mestu, na rivieri zapndnc od Qena- ve. Qmnazijo je dovrSfl v Qenovi, ravno tako tu- di pravne Shklijc. Leta 1874. Je poslal doktor pra- va fn se posvetil nato boKostovnim studijam. V duhovnika jc bil posveCen 21. decembra Jeta 187«. Potem je Studiral 5c Stiri kta (1S79—1883) na »- kstdemiji v Rimu, kjer se vzvralajo diihovniki aw admimstrativne !n diplomaticne terkv^nc shižbe. Tu si je pridobil doktorat iz cerkvoneci prava. Dne 28. mamtka jra je jwpez Leon XTH. imenovftl za svojega tajncjfa koniornika (monsJKnor) in ga poslal za tajnika papeSkc nunciature v Madridn, kjer jc ostal do leta 1887. Tcsa leta ka Je pokllcal pape)?ev državni tajnik kardinal Rampolla'rü tal- nika svoje pisante in ga hnenovaJ ptuneje za Ttm# natclja. Kot tak Je rcscvaJ diplomatičnu akdjOal namestnik kardinala pa je vsaj dv«?,krat na tcdea liodil v avdijenco k sv. Očctu in sprcjema! od njega navodila. Imel pa Je opravka tud' $ p^sla- nikl In diplomati pri sv. Stolid. To važno sltiJfS» je opravljal tudi 5e pod l?atnpol!cvim nasiednl- kom, kardinalom Merry del Valoni, do leta 1907., ko ga jc PIJ X. imenoval za radskofa v Batognl. Dne 25. majnika leta 1914. ga Je papež PiJ X. Imenoval za kardinala, dne 3. septcmbra 1914. lc pa1 bil kot kanonično najmlajši kardinal Izvoljej« za papeža. Skwesno kronanje se }e lzvrSllo 6. septembra 1914. * Dlckensova otroSka knflf.nlcta v Londona V glavncm anglcskcm mestu so ustanovlli veltito »Dlckensovo knjižnico«, kl bo §tela pribtlžno 3001 zvezkov. Za njo bodo predvsem kuplll knjige, M Jih Jc imel sam Dickens v svojem stanovanju, kjer bodo prostori za knjižnico v slogu Casa, v kate- rega spada zgodovina »Davida Coperlielda«. Mnogi anglcSkl založniki so prispeli v ta namen z najboljšfmi mladinskimi knjfgami. Francoska! vla- da je tudi darovaia več knjig In prnc WaleSW |e izjavil svoj osebni interes glede Izbere knjlg, Id imajo priti v knjžnico. p. Naročnike »Pevca« in »Cerkvenega Olas- beika«, ki So niso poravnali naročnine za 1921, prosim, naj mi pošljejo po 11 lir za izvod (10 Ur naročnine In 1 ttro za poštne stroške). V bodočc se bosta lista razpošiljala naravnost iz Ljubljane. David DoktorKJ. Gorica, ulica Carducci 4. NA PRODAJ JE HIŠA s konjskim hie vom in obširnim dvoriš- čem v Qorici ter 4 njive zemlje v Stari- ) Kori. Natanjčnejša pojasnila v ulici Tren- ' to št. 14 (popoldne) pri Kristini PeršiC. ZAHVALA. Globoko ginjeni vsled mnogoštevilnih dokazov sočutja o izgubi naše j dobre mame, oziroma tašče in sestre I Franciske vdove Zajc prei vdove Kodrič roiene Fabijan I se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeneni zadnjein potu, osobito prečastiti doma("i duhovščini, gosp. kaplanu iz Kamenj, gosp. nadu- I čitetju Možinu in njegovemu pevskemu zboru. — Bog povrni 1 NA BRJAH, (RIHENBERG), 22. januarja 1922. Žaltsioči ostali. Koledar. Januar 31. dni. 29. Nedelja: 4. po. raz. Oosp. Franc. Sal. (Kvang.: Jeztis poinirt vihar na morju.) 30. Pondeljck: Martina, dew; Janez škof. I 31. Torck: Peter tyol. sp.; Marcela, vdova. 1. Srcda: l^nacij, šk. in.; Brigida. (lev. 2. Četrtek: Svcčnlca. Dar Gospodovo. 3. Petek: Blaž, škof. Oskar, škof. 4. Sobota: Andrej kor., Veronika, dev. One 29. 'v/Ade solncc oh 7. tiri 26 min., a začde ob 5. urj ena rninuta. ANTON TEÄlnTÄ nova zaioga manufakturn eg & blaga v Gorid, Via Rasfaüo št 10 se priporoča slav. občinstvu v mestu in nn deželi za muogobrojen obisk. ; MT Ceu« l>rea Koiiknrence. "^H Nä drobiif)! HTa clebelo! IVAN KACIN - Gorica Via del Ja Croce St. 10 (za kornom). lzdeluje orgije, barmonije popravlja in ugla- suje klavirje, automate itd. V zalogi ima vedno izdelane harmonije sirune za tam- buraške zbore. Funiir in krnise za mizarje. Kupuje in zamcnuje vso oinenjenc instru- ments — Oddaja tudi na obroke. J^p" Zahtevajte cenlk. "^g Čevliarnica in trgovina z usniem Jožef Pregelj Col nad Vipavo. Ima v zalogi vsakovrstne čevlj. potrebščine, j veliko izbiro vsakovrstnega usnja, pod- platov itd. lzdeluje različno obuvalo po najzmerncjših cenah ter sprejema naročila po meri. — Toplo se priporoča svojini rojakotu doma in bljižni okolici Cola. Fo&cjšliuca in hranilnica y Hldovščini ! »fegii'iiovana "ladruga z neomejeno zavezo vabi ua redni občni zbor ki se bo vrSH v »cdeljio, due 12. februariia t. 1. ob Wh uri pop. v zadružnem uradu v AjdovščinL DNKVNI R11D: 1. Poročilo naeclstva. 2. Porooilo nadzorstva. 3. Odobritev računov za I. 1920. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitcv načelstva in nadzorstva. f.- Slučajnosti. V slnčaju nczadostneu'a štcvila vdele- žencev se skliče drugi občni zbor na isti dan ob 2. uri pop. z istira ducvuim re- dom, ki bo sklepčen ne glede ua Stevilo vdeicžcncev. Načelstvo. NA PRODAJ JE POSESTVO z dvema hišama in trgovino na zelo pro- inetnem kraju na goriškem. Vprašanja na iipravo »Ooriške Staže«. DRUG (KOMPAGNON) se isče za trgovino na debelo. Polreben [ kapital 40-50.000 Lir. Naslov pove upra- j va »Ooriške Straže«. j Na prodaj so popolnonia NOVI HRASTOVI SOD! in sicer: 1 sod za 100 hi, 2 soda po 55 hi, | 2 soda po 50 ill in 1 sod za 35 hi. Naslov ! pove uprava lista. \ I Išče se dobrega pekovskega pomočnika, I kateii je zmožcn samostojnega dela in zna ! izdelovaii tudi slaščice (paSte). ™ Sprejem I takoj. — Stanovanjc in hrana v his5. ¦- Predstaviti se je v Toliiiinu, restavracija 54. 1 " * • — ......i«m......¦ »i. —i»i«ii.»»«. Zadružna zveza (prej Goriška zveza if siorici) vpisana zadruga z omejeno zavezo /e osrednja organizadja vseh goriških za- d'rug. Pisarna v Goi ici Cor«« Yonil St. VI, L »adstropje. Urctduje ob deiavnifeih od 8. do 12. prcdpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah In dnovili pred pruzniki \tz lumd iiopoludne zaprt. IZBRAN LES za kolar&tv'o m nioderno pohdstv-o, na stro Jill po naročilu prirezan, poskoblan resp. ostrtigan (drakslan), jesen, nagnoj, akaci- ja, češnja, lipa, oreh, hrast, gabor, vjaaia bukev, jovha za imitacijo niahagonija Iz na'vodilom), suh :]elov ies; .izgpttwljcnc dvodclno jcinneiiiice (Rkiitenschciben), k« la za vozove, funiir itd. dobavlja Alekajiična žaga Fužinc - AldovšCbia. TRTF„.CePLJENE .itiain na prodaj šc nekaj tisoč (&rne in böle vrstc) na raznüi aniöi'tifkanskih po dlagah iin biifc divje po najnižiih cenah. Pri vcčjeni nairociln dam popust. Pipan - ! Preserje 16 Komen. Dr. A. Grusovin specialiivSt 7,a. kožne in si^olne bolez^ii ter negoYanic kože. Sprejerna od 9—11 in od 3—5 ure. Gorlca (Piazza graude) Travnik hiša Paternoli. v. bombig Seleznina Gorica - na Trauniku šf. 19. - Gorica. KUPUJEM VSAKOVRSTNE KOŽE, ka- kor: lisdčje, kuninc, jazbečeve, podlasičjc, zajčeve, dibuirjeve. vidmine i. t. d. po naj- viš-jih cenah. Knjigarna Kat. Tisk, Društva Gorica. Via Carducci 2« NA DEBELO! Solski zvezki (Spiso v nioe lepopisnice) Risanke, Piisemski papir (v veliki izberi) Psplr uradni,trgovald ovojni itd. Cisaretni papir Excelsior, Abadie, Oleschan Union za večje inoozine poseben popust. NA DROBNO! ! Peresa, crnilo, svininiki V veliki izberi I Rožni venci, nabožne slike I Tiskovino za cerkvena oskvbništva I in županslva | TuS, barvß, risarski papir, pro- zorni papir Lichtpanspapir j Trgovske (poslovne) knjige (glavne, pomožne btagajniSkc knjige itd. 15^'" Cene konkurenine "Wl Knjigarna Katol. Tisk. Društva Gorieaf Nonto^a hiša. | Velika lesna družba v Ljubljani sprelme y itaüjanskem jeziku. Ponudbe z zahlevki naj ^o poSfjejo na „Poštnl preda! štev. 153** v Ljubljano ()ugos!aui]a) i Na proifeä je 40 TISOC B1LF ».^i>u- i ticola« in »Riparia Portatis« t«r vesi iSBOi* cepljen-k na »Monticali^, 'kalc-or: rcbcilu L|' lena, laSki rizting, kraljevlua itd......U^- no se priporoča Božldar Clažica, vffcftftf v St. Petru pri Oorlci. Z*htcv.#c cenik! ___ Naznanjam slav. občinstvu, da mtoo.. v I \ i])olžah deluje redno vsaki dan; i**ü jtopo (aparat) zu obdelovanjc iecM'.ctw-. Moka je na prodaj po zmcrnlli ceriirfi- l3riporočam se | .fttsuič VniCtiiiviiiiiT Josip Kerševani mehaiiik la pufiktir \r Gsricf, S*nlni trq i ^no. r ,/A \ct&a raznili s'ivninih in' ffiictijs.... .ar^jev, dvokdep, pusk in samokrescv^ tcr vsih pcsainczniii delov, spndujočih v inebanično in puškavsko ^trcko.' Stiokovni, bsx-zplacen poiik v uuiefiitm vczanju iu krpanju. Lastiiii deliivnicä in popi'ayijälnica, Stolui trg 9, ; 9^T Poniklauje hi lakiiranje v vsaki barvi. "^K Prlporočam \sakemu Original Muncllos äivalutt ] stroje, ker so najbolj /iRnesijlvl, za te Jamčioi 15 let.. s 8 poduzßlca: Gorica, uüea jllanzoni št. 5 (za Cealralo pHoarne). Priporočtt svojo trgovino a železnino. posebno pa ,,,,'.,': ¦'" 1.......,-,,,.,.., kovanje za stavbo in pohištvo. Cöne absole.tno konkureijčne. PODRUŽNICA Ijubljanske kreditne banke %% V GORICI, si Gorao-Verdi „Trgovski Dom/* BSWÄ Brzojavui naslor: •ms Trieftmšt 50. mm gg Ljubljanska btnka. Dclnlška giavniei 8ENTRALÜ: fiowva 5 H S S H S krou kran 50 HiujONov. LJUBLJANA. 45 hujonov. PODRU^NICEi Brežieo, Borovlje, C«iovec, Celje, Mapibop, Ptuj, Sarajavo, Split, Trst. • Obr«»tttja vloge na knjlžice po 4*/». Na daljšo odpoved vezftne ?!ogc po dogovoru. Nakuw la prodaja vsakovrsinega iujega dctiarja. — IxTrauj« vss v ! bančno stro.ko spadajoče posle najkulantacjže. Ur&dutt uro za občinstvo 8VC-12 tn od 3 5. Ob sobotah popvoldna, ©b nedcSjak in prazoikSSa aa no nraduj®. Kredilni in hranilni zpvc^ Deželna hranilnica za Got 'o Corso Viftorio Emanuele til. itev. 19. Deželna hranilntca sprejeina hra- nilue vloge in jilt obrestuje po 4%. Obrestj se računajo ž® dan potem, ko je bii vlože» dcnar. Za vlo e JamčS dežela s celem svojirn pre- rroženjem In z vseml s^olimi dohodki — posebnvst, kakršn® silma noben drug sa^od ali banka, ki se poca s spre)eman]em vlog. %jgF Vloge se sprejeMajo «d 9. do 12. in od 15. do 17. "^ggfi-