Lxvn^ Ljubljana, torek 30. oktobra Con Dta t,- lanaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do 80 petit mt a Din 2.-, do 100 rrst a Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 15.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Of OPBA VNIsTVO LJUBLJANA, Knafljeva OBem is. 5 Telefon: S122, 3133, 3135 in 313« DOSEDANJE UGOTOVITVE PREISKAVE O ATENTATU Krivda aretiranih zarotnikov ter Pavelića in Kvaternika je jasno dokazana — Preiskava se vsestransko nadaljuje Beograd, 30. oktobra, r. Od oseb, ki so vpletene v marseilleski atentat, je nedvomno ugotovljena identičnost: 1. za atentatorja, ki je imel ponarejen češkoslovaški potni list, na ime Peter Kelemen, in ki je dejansko mno-gotkratni morilec in član razbojniške organizacije VMRO Vladimir Georgijev Čternozemski. ki so ga linčali na licu mesta; 2. za Mia Kralja, ki je imel lažni češkoslovaški potni list na ime Lany Silvester in ki je imel z Geor^jevim izvršiti atentat v Marseilleu: 3. za Pospišila Zvonimira, ki je imel lažni češkoslovaški potni list na ime Novak Vladislav in ki je bn določen, da izvrši atentat v Parizu; 4. za Kaića Ivana, ki je imel ponare-jen češkoslovaški potni list na ime Be-neš Jaroslav in ki je bil prav tako določen, da izvrši atentat v Parizu; 5. za Kvaternika Evgena, ki je imel ponarejen potni list, na ime Ev gen Kramer in o katerem so aretiranci priznali, da je določeno trojico atentatorjev počakal v družbi z Georgijevim v Curinu in da so oni prišli iz Velike Kandže iz ulice Horthv Mikloš št. 23 in da jih je oskrbel z obleko, vodil v hotele in restavracije, izpolnjeval zanje prijavnice itd., nato pa peljal čez Lausanne nje in Georgijeva v Francijo m jih tam razdelil. Vse to je ugotovljeno s priznanjem Kralja, Pc^oišila in Raiča in tudi z iz-povedbami hotelirjev in trgovcev, h katerim je Evgen Kvaternik zahajal z ostalimi atentatorji. Najprej se je Ev-genu Kvaterniku posrečilo pobegniti, pozneje so ga pa v Italiji aretirali; 6. za Ante Pavelića. voditelja separatistične banditske organizacije, ki je 3al nalog za zločin in poslal delegata Evgena Kvaternika, da atentatorje odpelje v Francijo, jih razdeli m uredi, da izvrše zločin. Aretirali so ga v Italiji. Od neposrednih udeležencev pri pripravah izvršenega atentata na licu mesta še ni dognana identičnost dveh oseb, in sicer moža, ki ga aretirani atentatorji poznajo samo pod imenom Peter in ki se ni prijavljal in ki po popisu aretiranih atentatorjev in hotelirja in hotelsMh nameščencev, kjer je stanoval, takole izgleda: majhne rasti, dobro razvit, a ne debel, črnolas s prečko, star 35 do 45 let, črnih obrvi, črnih oči, z obrito brado in brki, kadar se smeje, ima luknjice na licih, z dvema zlatima zobovoma, in ženske, ki se je v hotelu >Regina« v Avignonu prijavila kot Vudraček Marija, rojena leta 1910. stanujoča v Trstu in prihajajoča iz Pariza. Po popisu aretirancev in hotelskega uslužben-stva je nekako takšna: stara 25 do 28 let, srednje rasti, visoka 168 do 170 cm, vitkega stasa, lepo razvita, polna prsa, kostanjeve lase, prijeten obraz, nekoliko podolgovat, raven nos, nekoliko šiljast, črne obrvi. Oblečena je bila v plašč barve beige, na glavi je pa imela baret Ko se je nastanila v hotelu Regina, je imela s seboj dva skoraj nova rumena kovčega. Na enem izmed njiju je bila etiketa z napisom Vudraček, Trst V curiškem hotelu, kjer sta se nastanila 28. septembra Suk Rudolf (krivo ime atentatorja Georgijeva'), ki je prišel v Curih, in Lešner Franc, o katerem še ni dognano, ali je Kvaternik aH še neidentificirani Peter, so našli steklenico s pol Iftra mineralne vode. fGiomi. Marca Raz Fabbrica par Dioni et Co, Fraten Giomi. Milano, vi a Mare-sino 47 do 49 et Torino, via Osolino 10) in celuloidno tubo z zobno ščetko in napisom »DuiT^sima a u to mati ca Gibbs, Italia«. Vloga tega neznanega para je obstajala v tem, da neseta orožje, municijo in bombe in da s tem oskrbrta atentatorje. 9. oktobra zjutraj, ko sta pri njih bila Černozemski in Kralj (to je bilo v Aixu de Provence) v hotelu >Ne-gre-Coste« sta jim dala po dva revolverja z naboji in po dve bombi. To orožje sta imela skrito v žimnicah svojih postelj in ga prenašala v kovčegih, ki sta jih imela s seboj. V Aix de Provence je Marija Vudraček prinesla štiri kovčege, od katerih je dala dva odnesti v hotel Negre-Coste, kjer je Evgen Kvaternik naiel sobo z dvema posteljama za njenega moža fPetra in zanjo). Druga dva kovčega je Evgen Kvaternik odnesel v hotel >Moderne«, kjer je najel eno sobo z eno posteljo zase in eno sobo z dvema posteljama za svoje prijatelje-atentatorje. Preiskava je dogna-1 a, da je ta neznana dvojica, sedeč s Kramer jem v restavraciji hotela Negre-Coste. govorila s Kramer jem (to se pra- vi z Evgenom Kvat ernikom) v italijanskem jeziku. To je potrdil neki natakar italijanske narodnosti, ki je pa tudi pristavil, da so med seboj govorili v nekem drugem, niemu neznanem jeziku. Sedaj skuša preiskava dognati osebi z gori navedenimi osebnimi opisi. Nova odkritja o Perčecu Proslava marsejskega zločina v terorističnem tabori* šču — Pereec se Se vedno skriva na Madžarskem Varaždin, 30. oktobra, č. Madžarske oblast so v zadnjih dneh zelo zaostrile položaj na bližnji meja. Zlasti v prometu dvolastnikov so'nastale velike težave. Uvedena je stroga kontrola in vsakogar, ki pride iz Jugoslavije na Madžarsko, takoj aretirajo ter odvedeio na policijo. Naš; dvo-lastniki so ob prihodu na madžarska tla postavljeni pod pol cijsko nadzorstvo in smejo na svoja posestva le v spremstvu madžarskih detektivov. Z ljudmi se smejo razgovarjati samo v njihov prisotnosti. Prišlo je že tako daleč, da možje n*ti ne gredo več preko meje marveč pošiljajo svoje žene. da opravijo najnujnejše posle na posestvih. Kljub temu je bilo mogoče zbrati celo vrsto zanimivh informacij ki pričajo, kakšno je razpoloženje med madžarskimi režimskimi element -n kako skušajo madžarske obalsti pred vsem svetom prikriti, da se terorist' še vedno zbirajo m skrivajo na madžarskem ozemlju V Nagv Kanizsi so nameravali pred dnevi odkriti z velikim pompom nekakšen spomenik »izgubljenim krajem* Radi te revi-zionistične m propagandne ceremonije so madžarske oblasti sprožile veliko akcijo v Nagv Kanizsi in vse i okolici, toda nenadoma so svojo namero opustele n je bilo odkritje spomenika odgođeno Naše obmejno prebivalstvo je prepričano, da se je to zgodilo zgolj zaradi tega. da ne bi madžarska revizionistična politika prav sedaj po marseilleski tragediji irzvala pozornost po svetu. Ker so že moral' odgoditi odkritje »spomenika«, so 28. tm priredili v Nagv Kanizsi veliko protestno zborovanje proti yo-goslovens^emu, francoskemu in nemškemu tisku, ki je očital Madžarski, da se je na njenem ozemlju pripravljal marseilleski atentat ter da ie madžarska vlada s svojim podpiranjem teroristov, posredno sokriva, saj so se v »ustaških teborišcib« teroristi z vednostjo madžarskih oblasti vež bali celo v rabi orožja. Za to zborovanje so oblasti v Nagv Kanizsi započele silno akcijo in j vsaki, rudi naimaniš; vas; v bližnri m dalj- ni okolic: mesta širil- letake, ki so pozivali ljudstvo nanj. Policijski aparat je dosegel, česar niso dosegli letaki. O podrobnostih zborovanja doslej n- b lo mogoče Se ničesar zvedeti zaradi stroge obmejne kontrole. Med tem so, kakor znano, taborišče teroristov na Janki puszti docela likvidirali in ga premestili na Baro puszto, oddaljeno kakih 30 km od državne meje. Povsem točno je ugotovljeno, da so na tej posti 9. oktobra zvečer, ko so revo!verski streli v Marseilleu uničili dragoceno življenje našega vladarja, pokale rakete in je vladalo veliko veselje, kar je najogabnejši dokaz o podlosti zločincev v službi sovražnikov nase države in našega naroda. K »ustasem« je PerČec sam prihajal običajno po dvakrat na teden. Čestokrat se je zglasil na pošti v Kerku-Szent Miklosu. Spremljaj gs ni nihče, čeprav je ta kraj oddaljen od meje le 2 km in leži nasproti obmejni vasi Pinci. Na tej poŠti je Pereec prejemal poročila od svojih agentov z ozemlja naše države. V Keri-Szent Miklosu in v Szent Gvorgvu se je večkrat tudi sestajal s svojimi vohuni. Tem sestankom sta vselej prisostvovala neki Ferie in neki madžarski major. Po navadi so odšli v kak razred v tamkajšnji osnovni šoli. Perčec je povpraševal ljudi o stanja vojske in orožništva v Varaždinu, Čakovcu in Medjimurju. Svojim vohunom ie dajal tudi nagrade po več sto dinarjev. Bankovci so bili vselej novi in — ponsre-jeni Ljudje, kj so prihajali k njemu, so imeli svoje številke, z navedbo katerih so se legitimirali v Nagv Kanizsi in v drugih obmejnih krajih, kier so jih madžarski obmejni organi ostavili. Zanimivo je, da ie vse ljudstvo okrog Nagv Kanizse ie vedno prepričano, da je PerČec na Madžarskem na odredbo vlade oči vidno pod pritiskom mtervencrj tujih sil uvedle nekako postopanje proti raznim elementom, ki so bili stalno v zvezi s Perčecem. O teh preiskavah pa doslej ni prodrla v javnost niti najmanjša podrobnost Atentatorji so se oborožili v Italiji! Revolverji, s katerimi so bili oboroženi atentatorji, so bili kupljeni v Trstu Trst, H). oktobra p. Naposled se je vendarle zganila tudi tržaška policija v preiskavi zaradi atentata. Francoska poii-cija je dognala, da je orožje, s katerim je bil izvršen atentat in ki so ga našli pri teroristih, izdelek nemške tovarne Mau-ser in VValter. Na zahtevo francoske policije je ravnateljstvo tvornice Izjavilo, da je revolverje s takšnimi številkami prodalo neki tržaški tvrdki. Sedaj je bilo treba ugotoviti, katera je ta tvrdka. Tržaška k vestu ra je na zahtevo francoske preiskovalne oblasti začela preiskavo ter je ugotovila, da je to tvrdka Angelini & Ber-trando. Ta tvrdka je prodala oba revolverja, ki so jti našli pri čornozemskem ki Kralju, dvema neznancema, ki sta pa poleg teh dveh kupila še tri druge revolverje. Tržaška policija pa ni mogla dognati, kdo sta bila ta dva neznanca. ker morajo tvrdke z orožjem sicer voditi register Prodanega orožja, ne pa imenika kupcev. Ugotovitve tržaške policije so sedaj doprinesle dokaz, da tvornica Mauser in VValter dejaneko nima ničesar skupnoga z atentatorji. v Franciji Pariz, 30. oktob. p. L*ietd objavljajo obširna poročila, o nacrtu zakona, ki ga namerava notr. minister Marchandeau nemudoma predložiti parlamentu. Zakon precej omejuje pravo azila za tuje državljane v Franciji. Tuji državljani v bodoče ne bodo smeli zlorabljati francoske gostoljubnosti in poostreno zlasti nadzorstvo nad političnimi emigranti. Noben tujec v bodoče v Franciji ne bo smet razvijati pflsssas- ga političnega delovanja ali politične agitacije za politične dlje, zaradi katerih je zapustil svojo domovino. Prav tako bo imelo tudi veako postopanje. ki bi škodovalo nacionalnim in državnim interesom Francije, za posledico takojšen izgon. Dosedanja praksa, da so mogli politični emigranti ob raznih intervencijah in protekcijah kljub rovarjeoju proti interesom tujih držav ostati še nadalje v Franciji, mora po zahtevi notranjega ministra prenehati in v bodoče bodo morale politične oblasti vsakega inozetnea, ki se bo pregrešil zoper francosko gostoljubnost, brezpogojno takoj izgnati in se v tem pogledju ne bodo dopuščale prav nikake intervencije. Nove aretacije v Bolgariji Sofija. 90. oktobra. 2- V Sofiji erta bila aretirana dva višja vpokojena oficirja in sicer bivši komandant mesta v Sofiji general Draco Geonrijev in bivši šef Špijonaž-nega oddelka v vojnem ministrstvu, general Porkov. Od obeh ie znano, da sta zacaea svoje aktivne službe imela zveze z organizacijo vanc> Mih a ilova Gombos in Schuschnigg potujeta v Rim Budimpešta. dO. oktobra, z- Kakor javila »Magvarazag« ie program Gombosove-ga potovanja v Rim že definitivno določen. Posvetovanja Gomtoo>« z MnssoHnijem m tudi z avstrijskim kancelarjem dr. Schusch-niggotn se bodo vršila v »duhu rimskega pafcta€. Sefa avstrijske io madžarske vlade pa se ne bosta mudila istočasno v Rimu, ker se pričakuje Gombdaov povratek ▼ Budimpešto že za 12. novembra. Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska „_ telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon it. 66, podružnica oprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 10X Račun pri postnem čekovnem zavoda t Ljubljani st. 10.551, Odmev vladne deklaracije Jugoslavija sme vsak čas računati na vso podporo svojih zaveznikov Pariz, 30. oktobra. AA. »Pariš Soir« pri-obduje pod naslovom »Jugoslavija iahikc računa na svoje prijatelje in zaveznike* ČDamek, ki ga je napdeal PereL Pisec navaja Uzimoviićevo izjavo v Narodni akmp-d&and in senatu in poudarja: Uzmiović pravi v deklaraciji, da bo )u-goatovenstka vlada storila vse, kar je v njeni moči da v celoti pojasni mareeiile-afco tragedijo in da dozeme odgovornost krtvcev. Izjavil je tudi pri tej priliki, da more jugoslovenska vlada v tem pogledu računati rta podporo svojih prijateljev ln zaveznikov. Z drugimi besedami, jugoslovenska vlada računa na iskreno sodelovanje Francije. Naša dolžnost je zato, da se izkažemo vredne tega ponovnega zaupanja Tudi »Tempe« komentira Izjavo Jugoek>-venske vlade in piše v uvodnifru mod drugim : Deklaracija nove jngoslovenske vlade, ki jo je predsednik Uzumović prečita] v Narodni sknortna dmi. štva. med njimi nosrrmetaši v dresih. Najzanimivejši del de-fileia ie bila na povorka kmetov iz vseh turških krajev v slikovitih narodnih no&ih. Kmetie so kopali z voiaškim korakom z zastavami tirške republike in turške narodna stranVo rarde-lieni Po skupinah iz po^aamemih krai^v-Nekateri &o nosili tudi #tare turSke rataen-ne Ko fio prišli mrmo p*redf»erede»od-nfka. Delile je zaklrJČTki dolga povorka kmetske konteniee. ki ie trainla skorai pol ure in to v taksnem redu. da bi ga ji lahko zavidala marsikatera vojaška četn Izžrebani senatorji Beograd. 30. oktobra, r. Včeraj popoldne je mel senat zgodovinsko sejo. V srni-sta ustavnih in zakonskih določb ie bila namreč izžrebana polovica izvoljenih senatorjev, ki s potekom triletne dobe izgube ^voj mandat To je bilo prvo in zadnje žrebanje ker se bo v nodoče senat avtomatično obnavljal vsaka tri leta s tem, da se bo po preteku šestletne dobe avtomatično obnavljala polovica izvoljenih senatorjev z nadomestnimi volitvami. Zato je za včerajšnjo sejo vladaJo veliko zan manje. Z žrebom ie bilo Izžrebanih 23 -enatorjev, katerim 3. januarja 1935 poteče mandat. Med izžrebanimi so iz dravske banovine senatorj. gg dr. Fran Novak, dr. Vladimir Ravnihar hi dr. Janko Ra|ar, tako da ostane od izvoljenih senator:ev samo še g. dr. Miroslav Ploi, dooim so senatorji gg. Ivan Hribar. Gustav Gregorin in dr. Valentin Rožič imenovani od kralja. Za izžrebane senatorje se bodo v zakon tem roku, to je najkasneje dva meseca po preteku mandata, vršile nadomestne volitve. Beograd, 30. oktobra, p. Na današnji seji senata pod predsedstvom dr. Tomaeica so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni v glavni volilni odbor kot namestnik predsednika senata dr. Josip Nemec, kot namestnik L podpredsednika dr. Vladimir Ravnihar in kot namestnik H. podpredsednika Milan Simonović. Ta izvolitev je bila izvršena na podlagi člena 6. zakona o volitvi senatorjev v zvezi s čl. 5. zakona o volitvi narodnih poslancev. sedeža občine Šenčur Beograd, 30. oktobra p. Notranji minister Lazić je na podlagi čl. 10. in 139. zakona o občinah izdal naredbo, s katero se sedež občine Šenčur v kranjskem srezu. ki j« bil doslej na Visokem, premešča v Šenčur. Bolgarija m Balkanska zveza Pari*, 30- oktobra, d. Ob priliki sestanka sveta Balkanske zveze v Ankari je turški zunanji minister Tevfik Rnidi bej iz>avil carigrarskemu dopisniku »PeU Paris:ena«: »Morem vam zagotoviti, da ne bo djoSo do nobene teoremombe v politiki držav Balkanske zveze. Pričakulemo. da bo prej aH slej tudi Bolgarija pristopila k balkanskemu paktu. Nikdar ne bomo opustili upanja, da bodo vsi balkanski narodi živeli v atmosferi prijateljstva b bratstva. Čakati hoćemo potrpežljivo. C o bi mislil! sebično, bi moral reči, da nas pristop Grčije in Bolgarije k balkanskemu paktu ne more favorizirati v naših gospodarskih Interesih. V korist Bolgarije moramo doprinesti nekatere gospodarske žrtve, toda te male žrtve ne pridejo v poštev glede na druge večje interese balkanskih narodov, položaj Balkana, zlasti pa Bolgarije, se le v poslednjem času popolnoma spremeni]. To K' uspeh dobre volje, ki so k) pokazale vse države. Pomislite, kakšen bi bfl položaj oa Balkanu no nedavnih dogodkih, če M §e živeti v pomičnih razmerah pretekVwZvezde< Smučarski klub Ljubljana obračun svojega dela v preteklem letu. Zborovanje, ki je pokazalo vseskozi vzorno delo tega naseda največjega smučarskega kluba, je poteklo dostojno od začetka do konca. Zborovanje je otvoril predsednik g Ante Gnidovec, ki se je uvodoma spomnil najvišjega pokrovitelja športnega gibanja v Jugoslaviji, blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, katerega, spomin so navzoči počastili stoje s trikrat nim slava nato pa živahno pozdravili njegovega visokega naslednika, kralja Petra H. Predsednik je zlasti toplo pozdravil zastopnika JZSS. generalnega tajnika g. Gorca ter zastopnike tiska, potem pa se je spomnil zaslužnega preminulega člana dr. Janžeta Novaka. Iz predsedniškega govora posnemamo, da je klub zaključil šesto poslovno leto najvidnejše z zgradnjo ponosnega smučarskega doma na Pokljuki, ki je najmodernejša in največja planinska stavba v Jugoslaviji. Treba je bilo uprav pravljične marljivosti, da se je v č-asu velikanske gospodarske krize zgradila stavba, ki predstavlja vrednost milijon 700 000 Din Vojaška uprava ja uvidela važnost Pokljuke in je semkaj preložila voiaSke smučarske tekme Male antante. Glede klubovega delovanja je slejkoprej v veljavi deviza: celota je vse. posameznik je samo člen v tej celoti! Klub se je s sistematičnim delom uvrstil med vodilne smučarske organizacije v državi in bo v tem smislu deloval tudi v bodoče. TzOrpno je poročal o klubovem delova. nju tajnik g. Oton Oraerzu. Poročilo pravi med drugim, da se je moral klub boriti z velikimi finančnimi zaprekami, ki pa niso mogle preprečiti športnih uspehov. Klub je polagal največjo važnost na tekmovalce, ki reprezentirajo klub in mu dajejo kvaliteto. Kondicijski trening oziroma smučarska gimnastika je bila letos razširjena na vse članstvo, ki je imela v prof. Dobovšku izvrstnega pedagoga. Klub je imel več začetnišlrih tečajev, klubovi člani pa so se udeistvovali tudi med vojaškimi smučarji. Odbor je preskrbe! trenerje Herberta Leupolda, ki je mnogo po\Tzdisrnil kva.Titeto tekmovalcev. Njemu je sledil Leoš štehlik. ki je predvsem gojil tek in smuk. V načrtu ie bila tudi gradnja skakalnice na Poklniki. vendar je načrte prekrižala zima, ki je prenaglo nastopila. Skakalnica, ki bo najvišje ležeča v državi, bo v kratkem doerajena. štehli-kov tečai je rodil nad vse zadovoljive usoehe. Klub se mu je oddolžil s prisrčno odhodnico v Zvezdi. Največje delo kluba pa je ponosni dom na Pokljuki, otvor j en na slovesen način lani sredi decembra. S postavitvijo doma je bilo rešeno vprašanje nastanitve in prehrane tekmovalcev in je prihranilo kkfbu in tečajnikom mnogo denarja. Dovrši tev doma je pač edinstven primer čistega idealizma, nesebičnosti in vztrajnosti, kakršne je zmožen edino smučar. Konzorciju za zgradbo doma je treba izreči najprisrčnejšo zahvalo. Klub se je udeležil v pretekli sezoni vseh večjih tekmovanj in so njegovi tekmovalci nad vse častno zastopali klubove barve. Velevaž-na je bila stalna smuška šola na Pokljuki pod vodstvom g. Ulage, ki pa iz službenih razlogov te funkcije ne bo mogel več izvrševati. Klubu se je posrečilo pridobiti pre-potrebni klubski lokal, ki zaradi nesebičnosti odbornikov prav nič ne obremenjuje klubske blagajne. Prav dobro je uspelo predavanje o smučarstvu g. Ula.ge in je pokazalo, da imamo za to panogo sporta dovolj poslušalcev. Da je mogel klub uresničiti začrtani program, je velika zasluga njegovim prijateljem, ki so ga gmotno podprli, prav posebno banska uprava. Zahvala gre tudi ljubljanskim dnevnikom, ki so vedno podpirali klubove težnjo. Društvo šteje danes 473 članov m na_ raščajnikov. ki uživajo razne člansfee ugodnosti: brezplačne tečaje, popust v domu na Pokljuki itd. Klub mora slejkoprej ostati na začrtani poti, ki se je pokazala za dobro in uspešno. Blagajniško in gospodarsko poročilo je podal g. Marinko. Zelo obširno je bilo poročilo teh. referenta g. K°pfive, ki ga je v njegovi odsotnosti prebral predsednik. Iz njega posnemamo, da so imeli tekmovalci dobro pripravo za zimo. Kondicijskega treninga se je udeležilo 52 tekmovalcev. Klub je imel 7 lastnih prireditev, na katerih je nastopilo 136 tekmovalcev. Poleg tega. je na 37 prireditvah drugih klubov startalo 153 tekmovalcev ^Ljubljane«. Kvaliteta se je močno dvignila, kar najbolje svedočijo dosežena mesta, od katerih je Ljubljana lani dosegla 31 prvih, 30 drugih. 19 tretjih itd. Med prvimi je omeniti prvenstvo dravske banovine za pokal bana dr. Marusiča, klubov član Palme je postal savezni prvak v skokih Stane Brvar prvak Notranjske. Tone Dečman prvak LZSP v kombinaciji in skokih ter prvak univerze v slalomu in skokih. Senčar Lado prvak LZSP v teku Bogo šramel prvak univerze v teku in prvenstvo MZSP v skokih itd. Na slovanskem prvenstvu v Zakopanem so bili v jugoslovenski reprezentanci 3 člani >Ljubl^ane«. na vojaških tekmah Male antante v Rumuniji pa en član. Klubsko prvenstvo v kombinaciji si je priboril šramel pred Dečmanom in Palme tom, v skokih pa ie zmagal Palme pred Dečmanom. V teku je postal pri seniorjih klubski prvak Gustl Jakopič, pri juniorjih pa Otmar Mihalek. Po tabeli uspehov, ki se ocenjujejo po točkah, je med senior jI na prvem mestu šramel s 57.25 točkami 2. Dečman z 51 med juniorji pa 1. Bevc Lado s 17.50 pred Hočevarjem s 17 točkami. O delovanju konzorcija doma na Pokljuki je poročal dr. Orel. Prvotni proračun je od 700 000 Din narasel na 1.700.000 in je bila gradnja omogočena le z najetjem posojila v znesku pol milijona. Članstvo ima največje ugodnosti v dcmu in so interesi kluba v pogodbi zajamčeni. Sledila je debata o poročilih, ki se je končala s soglasnim priznanjem delovanja konzorcija. Na poročilo preglednikov računov je bil izrečen absolutorij. Zboroval-ce je zatem v imenu JZSS pozdravil g. Goreč, ki je poudarjal velikanski napredek kluba v komaj šestih letih obstoja. Glede na organizacijo, delo na športnem polju, posebno v vzgoji tekmovalcev, je »Ljubljana« ne samo športno najmočnejši klub saveza, temveč služi lan ko za vzor vsem drugim klubom. Dom na Pokljuki je impozantna športna palača in jasna priča žilave in smotrene delavnosti. Po 10 minutnem odmoru so sledile volitve in so bili soglasno izvoljeni: Predsednik Gnidovec Ante. podpredsednik dr. Orel Filip, odborniki: Omerzu Oton, Kopriva Franjo, Koruza France, Kiirner Oskar. Jelenič Jernej, inž. Munich Franjo, dr. Pire Ivan. Vončina Gustav, podporočnik Koren Ivo; namestnika Re-bec Nikola in Skočir Franc, zastopnik 40. p. p. por. Krulc Miroslav, revizorja Hočevar in Drofenik. načelnik tehničnega odbora Gnidovec Ante. namestnik inž Munich. Ker ni bilo drusih predlogov, je predsednik ob 22.30 zaključil lepo uspelo zborovanje. Trije popravki Z ozirom na sledeče besedilo: >Se bolj tragično je bil zlomljen naš podvig pri občinskih volitvah, posebno dne 10. junija t. 1. Te volitve niso bile toliko notranje političnega, kot čisto narodnega, celo plebi-scitarnega značaja.« v članku »Dolnja Lendava kliče na pomoč« v »Slovenskem Narodu« z dtne 19, 9. 1934 stav. 212 na strani drugi v prvem stolpcu Vas pozivam, da ustrezno predpisom H. 27 zakona o tisku natisnete v »Slovenskem Narodu« sledeči popravek: Občinske volitve v Dolnji Lendavi dne 10. junija t L so bile čisto notranje občinskega značaja. Kandidirali sta dve listi, Usta JNS in nestrankarska lista. Na obeh listah je ona večina kandidatov slovenske narodnosti na obeh listah je bilo enako Število kandidatov madžarske narodnosti. Te voitbve torej max> bile niti notranje po-Htičnega, še manj narodnega in še celo ne piebiscitarnega značaja. S spoštovanjem Bačič, predsednik občine Lendava, nosilec nestrankarske kandidatne Itete za občinske votttve z dtae 10. <$. 1934. Z ozirom na sledeče besedilo: >Tako je kljub našim skrajnim naporom ost a: o gasilsko društvo lam kljub novemu zakonu v madjarekih rokah.« v članku »Dolnja Lendava kiiče na pomoč« v >Slovesnskem Narodu« z dne 19. 9. 1934 štev. 212 na strani drugi v prvem stolpcu Va« pozivamo, da itstrezno predpisom O!. 27 zakona o tisku natisnete v »Slovenskem Narodu« sledeči popravek: NI res. da bi ostalo gasilno dnaltvo lani v madjarskfli rokah, ras pa je, da gasflno društvo v Dolnji Lendavi lani ni ostalo v madjarskfh -okah. S spo*tov%nje £ oRIGITA HELM HANS AlBERS V| ZLATO" P R I D F. Praznik čeho- slovakov v Kranju Kranj, 29. oktobra. V nedeljo dopoldne ob 11. sta priredili Jug" osi. Čeh osi. liga in Češka beseda v Kranju spominsko svečanost v ">r osla v o čeh osi o vaškega praznika v gledališki dvorani Narodnega, doma. Prireditve se je udeležila večina kranjskih Cehoslovakov in mnogo Kranjcev, tako da je bila dvorana polna. Navzoča sta bila predsednika obeh društev g. ravnatelj Franc Sire in gradbeni svetnik g. ing. F. Emmer, dalje župan g. Ciril Pire, ginm. direktor g. dr. Simon Dolar, nadzornik g. Vilko Rus in drugi. Učiteljica češkega jezika v Kranju ga. Božena čermakova je imela spominski govor o češkoslovaški in jugoslovenski vzajemnosti s posebnim ozirom na zadnje prebridke dneve Jugrc3lavije. Govor je bil sestavljen z vso skrbjo in vnemo ter je vzbudi] pri poslušalcih mnogo zanimanja. Omenila je velik pomen nekrvave revolucije L 1918. za češkoslovaški narod. Danes nam je ta praznik praznik miru. Vsa češka zgodovina se je pripravljala na ta dan svobode m je bila nepretrgan boj za idejo narodne neodvisnosti. Tako je šel nared križev pot od Bede gore k 28. oktobru. V novi državi je pokazal čsl. narod svojo politično zrelost in kulturno višino. Največjo hvaležnost za svobodo pa smo dolžni vsem onim, ki so dali zanjo življenje. V borbah za osvobojenje amo zaživeli Jugosfloveni in čehoslovaki skupno narodno življenje. Veseli in žalostni dogodki v eni državi imajo odsev in odmev v drugi. Vsa češkoslovaška se letos spominja svojega 16. narodnega praznika odeta v črnino žalnih zastav. To ni oficielno žalovanje temveč resnično občutena žalost in zavest velike izgube odličnega prijatelja čsl. naroda, kakršen je mogel biti samo blagopokojni kralj Aleksander TJedinitelj. Lepemu predavanju ge. Cermakove so sledile deklamacije njenih učencev v čsl. in našem jeziku. Na koncu pa so učenci zapeli obe državni himnd. Sokolski oder na Viču Vič, 30. oktobra. Sokolski gledališki oder na Viču bo skušal kakor doslei zadovoljiti cenjene obiskovalce z dobro pripravljenimi in lahko umljivimi dramskimi deli. Dramski odsek si je v začetku tega meseca določil točen program iger, ter fe izbral kot otvoritveno predstavo >Desetega brah:-. Predstava je bile določena za 14. trn- Tragična smrt našega viteškega kralja Aleksandra I. pa je namab ustavila vse priprave Sokolsrki gledališki oder ie takoj, čim se ie pričelo zopet z rednim delovanjem, poživil svoje delo ter sklenil v Času globoke žalosti nuditi 6vojim prijateljem predvsem resne igre. Tako se ie odločil gledališki odsek, da vprizori na praznik Vseh svetnikov kot otvoritveno predstavo >Mlinar in njegova bci«. ki ie za sedanji čas naibolj primerna Režijo je prevzel brat Marjan \Villen-part, ki nam jamči za popoln ispeh. Sodelovale bodo najboljše moči viškega sokolskoga odra bratfe Reme. Podlosrar. Pači. Čeenik. Dacar. Velušček ter sestre Dana Erjavčeva. Dana Dolžanova. Ančka Erženova in Nataša Tičarieva. Ze sama imena igralcev in igralk, ki 60 se že doslei uspešno udejstvovali na gledališkem odru. nam jamčijo za popoln uspeh. Otvoritvena predstava bo kot rečeno 1. novembra ob 20., ponovila pa se bo v nedeljo 4. novembra. Opozarjamo cenjeno občinstvo in sokolsko članstvo na otvoritveno predstavo ter vabimo k obilnemu posetj- Zdravo! Žalna seja štepanjskega Sokola Stopanja "*as, 30. oktobra. Sokolsko društvo Stepanja vas ie imelo žalno komemoracijo za pokojnim vi teškim kraljem Aleksandrom X. Zediniteliem v no-nedoVieJc 15. t. m. v sokolski dvoran: domačega društva. Vsa dvorana je bila odeta v črnino, električne luči so bile obdane s črnim florom, tako da so tjrobno razsvetljevale dvorano in črno ovito sliko našega velikega pokojnika. Na obeh straneh slike je stala častna straža sokolske dece v krojih z žalnimi traki. Sliko našega vladarja pa so krasile bele krizanteme. Vabilu na to žalno svečanost so se odzvali vsi telovadni oddelki, članstvo in prijatelji sokoletva. Pietetno svečanost je otvoril brat starosta Slana, ki fe v kratkih uvodnih besedah povedal vsem navzočim o vsem prizadevanju nadecra pokojnega vladarja za konsolidacijo naše države. Nato nam je prosvetar br. Tomšič v temeljnem nad polurnem govoru očrta 1 pot našega pok. kralja od rane mladosti do tragične smrti, ravno ko je stopil na tla naše velike zaveznice Francije. V evoiem govoru ie povdaril, kako ie veliki pokojnik kot regent vodil srbsko voisko v balkanski in svetovni vojni t>d zmage do zmage tako. da je 1. decembra 1018 v Beograd j proklamiraj našo neodvisno drfavo. v kateri Živimo Po smrti kralja Petra L Osvoboditelja ie postal naš kralj. Ko je uvidel, da je politično delovanje v naši dram vi dobivalo vedno boli negativen značaj in, da M niso izpolnila njegova pričakovanja za konsolidacijo driave, #e ie odločil ukiniti ustavo, razpustiti parlament m prevzeti v«e važnejše drlavne posle nase. Svojo naklonjenost pa ie izkazal pokojni kralj Aleksander sokolstvu z zakonom Sokola kraljevine Jugoslavije. Svojega prvo-roienega sina pa nam le postavil za I. starosto. Svoj govor je končal br. prosvetar s pozivom na vse navzoče, da zakučejo trikratni >Slava< v spomin velikemu pokojniku. Ko so vzkliknili vsi navzoči našemu novemu kralhi Petru II. trikratni >Zdravo<, je biki žalna svečanost končana. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek. 30 oktobra: Zaprto. Sreda. 31 oktobra: Velika noč. Premiera. Red Seda Četrtek, 1. novembra: Mlinar ln njegova hči Izven. Petek 2. novembra: Hlapci Red A Premiera Strindbergove pasijon^ke isrre v treh dejanjih >V,?Hka no?« bo v sredo M. t. m. Delo spada v avtorjevo /relo dobo. med umetnine religi joznega Strindbema. Delo zasluži po svoji idejni vsebini, da se ga prišteva m<*d visoko etična in dognana. Iiiro režira Ciril Debevei*. Scenograf arh. Franc OPERA Začetek ob 20. uri. Torek. 30. oktobra: Zaprto. Sreda. 31 oktobra: HovanšČina Red Četrtek Četrtek. 1. novembra: Hotfmannove pripovedke Izven Petek 2. novembra ob IS. uri: Rigoletto. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din Izv^n ¥ Musoreskeza »HoTan$čina«c se poje 31.. t. m. za red Četrtek. Vsebina opere podaja kos zgodovine iz živtfcenia velikega ruskega naroda pod vlado Petra Velikega. Borbe med pristaši dveh idej: poborcev za novo Rjsvjo z cariem Petrom na čelu in Staroverci Dvoje prepričani se tre v bojn za obstanek. Akcija kneza H ova nekega propade, a njegovi pristaši gredo za zmago ideie prostovoljno v smrt. Repriza >IIoffmannovih pripovedke bo 1. novembra. Premierski uspeh je bil izreden zaradi enotnosti izvedbe v vsakem pogledu, ter obeta, da postane ta opera eno najpriliubljenejših repertoarnih del te sezone. P. n. občinstvo opozarjamo na gostovanj«? znamenitega francoskega tenorista Andrea Burdina v Massenetovi operi >Ma-nont in v Bizetovi Car m en«. Prvo gostovanje se vrši 10. novembra, drugo dne 15. novembra. Divjanje mladega obupanca Novo mesto. 30. oktobra. Pri tesarskem mojstru Jermanu v Irci vasi je bil uslužben že več let 28 letni tesarski pomočnik France Brezročnrk, doma iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Včeraj se je odpeljal z avtomobilom do Volavč, kjer je imel delo pri mlinu Tu n; dobil več tesarskega orodja, katero je pustil pri delu Odpeljal se je po mojstra, na kar Je med njima nastal hud prepir, med katerim je Brezro&nik potegnil v jezi samokres m streljal. Ves divji je nato odšel v Drsko v gostilno in pustil tam poslovilno p'«no, naslovljeno na Simona Polajnarja v Sv. Lovrencu na Pohorju. Prijatelji, ki so videli kako je bud, so mu prigovarjali, naj odstopi od namere in naj si nikar ne konča življenja. Brez-ročnik j:m je to obljubil, če pride k njemu Jermanova hčerka, katere pa domači niso pustili Nato je naročil pol litra slivovke. hlapec *e ga je pa zbal, ker je položil na mizo samokres in je zbežal iz gostilne Nato je prišel tudi gosrmi-čar na katerega jc France nameril samokres in mu zagrozil, da ga ustreli, če mu ne da slivovke Gostilničar mu je res prinesel pol litra slivovke, ki jo je pa divjak treščil z vso silo ob tla in nato zahteval Se pol litra. Ker mu je gostilničar rekel, da je nima več, se je zadovoljil z litrom vina Pa tudi tega je treščil ob tla, nato pa je začel divjati kakor norec, nameril jc samokres na svoje prijatelje, ki so se preplašeni razbežali Streljal je za nj mi in oddal šest strelov, od katerih je bil prvi namenjen 15 letnemu gostilničar-jevemu sinu Antonu Mapohu, ki ae ie pa srečno skril za zidom sosedne hiše. V gostilni je vse demoliral, spravil se je tudi na proslavi Jadranskega dne bo priredila Jadsranslka straža v Celju v btt do dne 31. t m. ob 30. v veliki dvorani Nerodnega rtoma spominsko svečanost Najprej bo predavanje »Kralj in naš Jadran«, sledila bo deklamacija Maistrovr (pesmi »Mi kapitani«. Nato bo godakr kvartet GJasoene Matice v Celju izvajal Griegovo »Azino smrt« in Handlov »La.r-go«, ob zaključVku pa bo govorni rhor reci. tiral Ivaoa Preglja »Naricaljko«. K vrate-noeti je vabljeno vse občinstvo. —c Umrl je v soboto v Ga«r»erju (L*a*-: rri dom 8) 70Qetni Andrej Kastelec. dolgoletni kocijaž pri indufrtrtijcu A. Vestou. V celjBfei botnid je umrl v soboto 61etnri posestnikov sdncek Franc Napotmik iz Tepanja pri Konjicah v nedeljo 461etna rtoi-narica Srna Mikšeoova Lx Gaberja pri Celju, v ponedeljek pa eno leto stari kočarjev sinček Roman ZidamSek od Sv. Ut^ti Ve pri Dramlja-h. —c Zbornica za TO I v Ljubljani bo Imela v torek 6. novenrbra od 8. do 11 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje (Ra/.lafova ulica 8, pritličje, levo) ura*tni dan za Celje in ciko-Ueo. SOKOL — NacelništTo sokolske *np© Ljubljana. Seja zbora drj^tvenili načelnikov in načel-nic bo v nedeljo 11 novembra ob 9. uri zjutrai v mali dvorani sokolfikega rloma Sokola I. Tabor e 6ledečim dnevnim redom: 1. Poročilo župnesra nač>lni£tva. 2. Prireditev župnesa zleta v Lribliani 1. 19S5. 3. Določitev programa za leto 1035. 4. Razgovor o razornih poiavib v Soknletvu. 5. Slučajnosti. Po končanem dnevnem redu bo celodnevna predelava prostih vaj za prihodnje leto, radi tetra ie treba prinesti e seboi telovadno obleko. Prisotnost vseh obvezna. Zdravu! Žjpn« načelnik Vrbovec Lo^ze. — Žalna svefanoM na Tabom. Kot vsako leto. priredi tudi letos v spomin svojih dragih in nepozabnih pokojnikov v Četrtek dne 1. novembra ob pol 14. uri v veliki dvorani Sokolekeza doma na Taboru žalno evečanoeti- Ob tei priliki se bomo opomnili vseh bratov in sester Sokola T, kakor tudi vseh najbližjih svojcev svojih članov in članic, ki so umrli v časj med 1. novembrom 1933 in 31. oktobrom 1934. Vabimo vee fian^tvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da v čim večjem številu prisostvuj tel žalni svečanosti. Zdravo'- Uprava. Iz Metlike — Lepo spominska proslava. V sredo zvečer priredi metliška srasJleka četa ob 7. uri zvečer v telovadnici komemoracijo fo zaprisego, a v četrtek se bodo pri apo-mhiekl pk>Sč< padlim vojakom na m&ertnJ hiS.1 čitale molitve dočim bo pevski tbor zapel nekaj ialostink Svečanost Be prične ob 11 uri rlopoMne Metličand naj bi oe je »deležili polnsteviino! — Spomladanski pojavi. Kakor v mnogih dnu?ib krajih naše rtrtave. je tudi prt nas zaradn Izredno toplih dni v prvi polovici tega meseca vzbrstek cvetje sMv, Jablan m vijoMc Na vrtu g Pavlovlča v Meti Ori so letos že celo drugič, dooorela jabolka. tev 247 SLOVENSKI NAROD«, dr* 30. oktobra 1934 Stran & Danes najsenzacionalne jša premiera sedanjosti ob 4. 7.15 in 9.15 url FILM RESNICE, NAJVEČJE DELO TE VR8TE! JAZ SEM BEGUNEC (SPOVED UBEGLEGA KAZNENCA) Fo romano, ki Je Izhajal v »Politiki«. V glavni vlogi Paul Muni. ELITNI KINO MATICA Fredprodaja vstopnic od 11. do Vsl3. ure. — Telefon štev. 21-24. DNEVNE VESTI — Vsem našim naročnikom, ki stanujejo izven LJubljane, smo v današnji številki priložili položnice in jih prosimo, naj nam naročnino čim prej nakažejo. Vse one, ki so z naročnino v zaostanku, opozarjamo, da jim bomo 10. novembra brezpogojno list ustavili, ako dotlej ne bi poravnali svojih obveznosti. Enako bo dostava ustavi iena tudi vsem našim naročnikom v Ljubljani, ki so z naročnino v zaostanku. Prosimo jih, da jo čim prej poravnajo v naši upravi in se tako izognejo nevšečnostim. ★ — Odmevi o amrtl Viteškega kralja Aleksandra I. • Uedlnltelja. Kako globoko in iskreno bol je tzzvala vest o smrti Viteškega kralja Aleksandra I. tudi med preprostim narodom češkega podeželja, nam zaledno pričajo besede češkega pode-želana, ld Jih Je napisal svoji, v LjuiMjani poročeni hoertoi. V dobesednem prevodu se glase: »Komaj danes sem po pretresljivem maršejskem dogodku v stanju Vam odgovoriti. Bil sem tako strt. da Vam tepa v tem pismau ne morem v besedah Izrabiti. Vsaka beseda v časojprtsdh, v katerih sem sledil dnevnim poročilom o strašnem atentat«, je moje že itak slabe žtiv-ce tako globoko pretresla da mi Je vsaka beseda povzročila jok in stok. In ko sem v radiu poslušal poročila o pogrebu Kralja Aleksandra I. Zedinitelja, so me morali oldatjiti, ker se mrt Je od bolri trgalo srce, tako globoko sem sočustvoval v Vama, k! sta mri najdražja. In ker se ne da (popisati bol in žalost nad itzgubo Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedimitelja, Vam izrekam s svoje strani kot navaden češkoslovaški diržavljan, dragi moji, najgloblje sožalje nad smrtjo Njega, ki je po zločinski roki tako tragično preminil. Že mnogo let sem sledf! v Časondsnih poročilih uspehom njegovega vladanja to vedno glob! m3 se je v meni trt. pd 13 a sodba, da takova vladarja še ni bftlo in ga bo budi teJBko najti. Naj bi njegov narod sledil njegovim stopnjam in sveti oporoki: *<^u-Tajte Jugoslavijo!« Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenoici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda ugodno. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Nagi odvetniki »o iborovalL V petek 26. t. m. je imela Advokatska komore v Ljubi lani redno slavno ekjpžčino, ki ie na nji počastila spomin blagopokojnoga kralja mučenika, potem ee }e predsednik s. dr-Janko Žirovnik »pomnil umrlih članov zbornice. Letos 1. j-ilija ie bik) v komori vpisanih 248 advokatov, od teh pa 7 ne izvršuje advokature, Advokatskih pripravnikov je bilo 76- V zadnjem letu je poskočilo število članov za 8, število pripravnikov pa za 4. Zanimiv referat o stanovskih zadevah sta podala člana dr. Krivic in dr. Urbane ki tima le ek rpščma izrekla zahvalo za trud. Pri dcpomilnlh volitvah v disciplinski avet so bih* izvoljeni: dr. Leopold Bcčtjančic, dr. Oton Fertich, dr. Srečko Gol i ar, dr. Celestin Jelenec, dr. Ivan Lov-renčič in dr. Joanim Raiem, v ispitno komisijo za odvetniške napite dr. Juro Adle-šič. dr. Josip Hacin. dr. Milan Korun, dr. Viljem KreicL dr. Rjdolf Krivic, dr. Josip Saiovie ml., dr. Albin Smole m dr. Anton rVJcrelj, za sodni izpft na dr. Josip Haoin, dr. Vilrem KrejS, dr. Rudoli Krivic in dr. Albin Smole. Vihar strasti Pretresljiva ljubavna drama, v glavni vlogi slavni Emil Janningm, prvak nemških Igralcev. Ana Sten, divna plavolasa Rusinja, v vlogi zapeljive in koketne Anje. Danes ob 4., 7. in 9. ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50. Telefon štev. 27-30. ZVOČNI KINO DVOR. • Vsem podružnicam In vsemu članstvu JS v dravski banovini. Kakor le bilo že po okrožnicah spo rečeno, se bo letošnji »jadranski dan« zaradi tragične smrti blacm-pokojnega vladarja proslavil le s komemoracijama. Radio Ljnbljana bo tega dne, t. j. v sredo 31. t. m. oh 20 prenašal talni! Jadranski večer, pri katerem sodelujejo a^adena&ki pevski j/bor ln narodno Železnl-čarsko društvo »Sloga«, ter bo Imel žalni govor rupnik in pisatelj g. Finžgar. Oblastni odbor JS v LJubljani poziva vse svoje podružnice *n članarvo, tai so ■posestniki radio aparatov, da aiedljo prenašanju te komemoracije im da to omogočijo tudi ostalemu člansuvu in prijateljem JS v svoiem okoli So. — Skromen prispevek za spomenik kralju mučeniku. SroMtelj naše u*iverae g. Franc P-reša je oc^lal naši upravi 10 Din kot skromen prispevek za spomenik viteškemu kralju mučeniku. Tako globoko je ukoreninjena v srcu našega malega člo. veka ljubezen do bJagopoko^oega kralja — Gasilski tečaj v Zagrebu. V prostorih Novinarskega doma v Zagrebu je bil včeraj svečano otvorjen gasilska tečaj za v&o državo. Otvoritvi sta prisostvoval a med drugim minister za telesno vzgojo naroda dr. AngjelinoviČ in starešina Gasilske zveze AndraSević. Tečaj posečajo Iz dravske banovine inž. Prane Dolenc, Alfonz Keesler in Boris Roš. — Vsem sreskim učiteljskim društvom JUU. JUU sekcija za dravsko banovino objavlja: Ker traja globoka žalost za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. do 21. novembra, se do tega časa odgodi jo vsa društvena zborovanja. Ona sre-ska društva, ki so sklicala zborovanje že v »Učiteljskem tovarišu« za 3. odnosno 10. novembra, naj obvestijo svoje poverjenike na poedinih šolah, da so zborovanja odgođena. Zborovanja se smejo vršiti le tedaj, če imajo izključno komemorativni značaj, vsa ostala pa šele po 21. novembru. — Izprememba radioprograma. Jutrišnji rad i op rog" ram ee izpremeni v toliko, da bo ob 20. prenos žalne svečanosti Jadranske Straže iz Delavske zbornice, ob 21. vojaška godba, ob 22. pa čas, poročila in radijski orkester. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, oblačno in nestalno vreme-Včeraj }e znašala najvišja temperatura v Skopljru ia v Split j 17. v Sarajevu 12. v Ljubljani 9. v Zagrebu in Beograda 8, ▼ Mariboru 7. Davi ie kazal barometer v Lfjbljani 761.4. temperatura ie znašala 6. — S kolesom Iz Pariza v Sarajevo, lis Pariza se je pripeljala na kolesu mlada študentka Lili Sergejeva. hči bivšega ruskega carskega poslanika v Beogradu. Iz Sarajeva se namerava odpeljati v Dubrovnik ln dalje v Rim Sergejeva sodeluje pri nekaterih francoskih listih in v njiih bo objavila vtise s svojega potovanja. — Smrtna nesreča na kolodvoru. V nedeljo zgodaj zjutraj se je pripetila na ko-lodvoam v VLnkovcih smrtna nesreča. 34-letni L. Blaževič je nadzriiral premikanje vagonov, pa je imel nesrečo, da je med dvema vagonoma, ko ju je hotel sklopiti, pa/del pod tračnice in prišel pod kolesa, ki so mu zmečkala obe nogi in desni kolk. Brž so ga prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu podlegel teflkim poškodbam. — V smrt zaradi težke bolezni. V Osijeku se je v nedeljo zvečer ustrelil arhivar sreskega načelstva Milan DrijaČič. žena se je vrnila zvečer iz gledališča in je nasla moža že mrtvega. Sedel je na postelji in držal v roki revolver, Iz senc mm je pa curljala kri V smrt ga je pognala neozdravljiva bolezen. — Samomor učiteljice. V nedeljo uvečer se je v Mostarju obesila učiteljica Pavla Sešelj, stara 30 let. Ker ni zapustila nobenega poslovilnega pisma, ni znano, kaj jc je pognalo v smrt. Vse pa kaže, da gre za nesrečno ljubezen. — Svinia vrgla 20 mladičev. V vasi fcamovec bi iz j Bartolovca )e vrgla te dni svinja šolskega slujre Drasotina DukSija 20 mladičev in vsi so ostali živi. Lani je vrgla ista svinja 12 mladičev. ZVOČNI KTNO »SOKOLSKI DOM« V 5I5KI. — Telefon S387 AR I AN A po romanu Claude Anett. — V naslovni vlogi slavna gledal, in filmska igralka Elizabeta Bergner; soigralec Rudolf Forster. Predstave se vrše v torek in sredo ob 7. in 9. uri zvečer, v četrtek ob 5., 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo Foxov zvočni tednik Pride! Pride! »MABSEELLESKA TRAGEDIJA« —lj Jubilej Minke Govekarjeve. Za tako pametno in inteligentno ženo kot je Minka Govekarjeva, tudi 601etndca ni greh, saj je postala priletna v delu in požrtvovalnosti za vse slovensko in tudi ju-goskrvensko ženstvo, ki osivela je Govekarjeva gospa, da bd vse žene imele več "pravic in bi se vsem boljše godilo. Tudi njene najboljše prijateljice brez Mnav-ščitie morajo priznati, da je bila gospa Minka vedno pridna kakor morda nobena druga med njimi. Ustrašila se ni nobenega dela še kot ejospedriona Vašjčeva, ko se je pričela boriti za emancipacijo, pri tem je vendar postala vzorna žena in najboljša mati in rudS najljuibeznivejša stara mamica. Srečna je gotovo zaradi te karijere, ponosna pa na svoje uspehe v javnem življenju, saj ni samo splošno spoštovana publioistiva, temveč tutM predsednica banovinske ženske zveze Gotovo so Jo slovenske žene na to častno mesto posadile po zaslugi, ker se zaneso na §e vedtno mladostno njeno delavnost in ker zaupajo, da so njeni nasveti vedno premišljeni in dobri. Vse živVienje je zasledovala ženski duhovni pokret po vsem svetu in si razširila obzorje, da velja za kapaciteto v ženskem vprašanju tudi v inozemstvu. V vseh mogočih organizacijah je delovala ter pomagala in popolnotia naravno J« bik). da je bila pred 33 leti tudi med ustanoviteljicami Splošno«a ženskega društva, kd mm Je ostala vedno zvesta m tudi vedno iniciativna odboraica. Bila Je urednica raasMh ženskih listov ln zbornikov, a tudd Pisateljica, prevajalka is dopisovalka časopisov. Tudi za praktično stran in za gospodinjstvo se je brigala, saj je napisala tudđ tovrstno kuharsko knjigo ter tako tudi najbolj zagrizenim nasprotnikom žen-skega pokreta darovala marsikak pribojj-sek. Jufoilantkđ Je sagotovrjena hvaležnost naroda is tudfi priznanje, zato Ji pa iskreno želimo še mnogo zadovoljnih let! .......da, res v podružnici L6wy sveža Štajerska jajca 25 komadov 14 Din. —li Tudi na Rimski cesti so preurejali hodnike, kot smo že pisali. Položni so robnike v pravilni smeri za vozišče, ki so ga tudi tlakovali med Ulico rimske legije in koncem Rimske ceste. Desni hodnik je še vedno nenasut in zdaj že deli Pasa delavci ne delajo na njem. Ljudje hodijo raje po cesti, ki je bolj gladka. Kdove, ali smo dobili novi hodnik zato, da zdaj na njem obcudajemo zbirko kamenin? Kamenje, ki leži na hodniku, je tako debelo, da ga najbrž ne bi mogli niti odstraniti; sicer ga pa nameravajo zasuti v doglednom času. le ljudje t»o nestrpni. .. —li Tudi na Žabjaku bo v doslednem času vse lepo in prav ob Ljubljanici. V zvezi z regulacijo Ljubljanice je ureditev nabrežij, kar pa mora narediti mestna oblina v svoji režiji. Hkrati s tem delom, bodo poeta vil i tudi ograjo ob Ljubljanici, kjer >e Še ni, in tedai bo jreieno tudi nabrežje na Žabjaku. Zdaj je §e seveda težko napovedati, kdaj bomo napredovali tako daleč, povedati je pa treba, da bi Grudnovo nabrežje bilo kljub t*mu lahko vsaj snažno, če še ni urejeno. Liudem bo treba končno dopovedati, da nabrežje ni namenjeno za smetišče in da ie 6naga potrebna tjdi na Zabiaku- Zda i odlagajo tam, odkar se je razširilo nabrežje, neprestano smeti, zlasti v bližini zapornice. SAMO dE DANES Ali ste že videli velefilm Usodepolni dnevi v katerem igra božanska J o a n a C r a w t o r d. To je največji film, kar nam jih Je ta velika umetnica dosedaj ustvarila. Film je prava senzacija za Ljubljano. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.% zvečer. —lj Po mestu ima podjetje, ki urejuje hodnike, na raznih krajih začasne skladišča Menda so res potrebna, a v vsaki drugi ulici veeeno ne, zlasti ne tam, kjer so dela že končana. Tjdi v Nunski ulici stoji pre-potrebno >poslopje<, stranišče, ki so ga delavci uporabljali, ko so še delali na Blei-weisovi cesti. Polee stranišča je ie nekakšna skrinja zaveze in baraka. Menda smemo upati, da bodo kolibe odstranili kmalu brez posebnih ceremonij. —rj Štetje obiski»alcev grobo r na dan 1. novembra cakrbi tudi letos, kakor vsako leto >Društvo skrb za mladinoi v Ljubljani P. n. občinstva vljudno prosimo, ia piispeva z enim novj'čem nabiralcem, ki bodo šteli obiskovalce gr>bov opremljeni z Irjštveni-mi nabiralniki pred pokopališčem pri Sv. Križu in pri Sv. Krištofu- Glede na človekoljuben in rbčekoristen namen društva vljjdno prosimo p. n. občinstvo, da nam te naše prošnje ne odkloni. Uprava >Družtva skrb za m'ai'noc JUTRI OB 14.15 IN NA DAN VSEH SVETIH OB 11. URI bo Z. K. D. predvajala prvi govoreči film z Greto Garbo (imenovana Švedska sfinga) »ANA CHRISTTE«. Ta film pomorščakov in ribičev, katere ona najbolj ljubi, jo je prisilil, da razkrije svojo dušo. Vstopnina je pa tako nizka Din 3.50, 4.50, 5.50 ln 6.50, da je ogled tega filma vsakomur mogoč. — Torej hitite, da ne zamudite! —tj Kako potrebno Je utrdFtl ceste v Rožni dolini odnosno jih vsaj toliko nasuti, da se vozovi ne bodo ugrezali na njih. se prav lepo kaže »daj, ko jon gladijo t valjarjem, čeprav je valjar lahek, ven»dar se tu In tam ugreome na cesti, da ga s težavo »pravijo »opet na trdnejša tla. Ceste v Rožni dolini nimajo temeljev, zato tu'ii nasipavanje z dobrim gruščem ne pomaga mnogo, ker se grušč odira v blato ter tako premeša z njim da kmalu ni sledu niti po tamenčkn. Edina sreča je, da v Rožni dorinl ni posebnega prometa ter še zdaj ni tako nujno, da bi ceste temeljito preuredili. Imeli pa bodo dovolj težav tn stroškov te s samim popravlja« njem. ki so se ga lotili zdaj, če bodo hoteli popraviti vsaj najbolj prometne ceste. Ker so se dela lotili šele zdaj, ga pač ne bodo mogli končati pred zimo. —Jj Brezplačen koncert Akademskega pevskega zbora in »Sloge« bo prav za prav komemoracija krajevnega odfoora JS jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice, ko bosta o Viteškem kralju Aleksandru I. Ze-dimtelju govorila predsednik Josip Pogačnik in naš veliki pisatelj in popularni govornik, župnik Fr. Ks. Finžgar. Na jutrišnji dan slavimo obletnico, ko so naše zastave za vihrale prvič na bojnih ladjah na našem Jadranu, letos se bomo pa ob tej ponosni obletncj spominjali najvišjega poveljnika naše pomorske sile in najmočnejšega zaščitnika Jadrana, kralja Aleksandra, ki je svojega prvorojenega sina, sedanjega kralja Petra II. postavil za pokrovitelja Jadran5ke straie. Sotrudnikj pri komemoraciji jamčijo, da bo žalna manifestacija vsestransko dostojna velikega pokojnika. Kakor rečeno, za prireditev ni vstopnine, vse točke bo pa tudi prenašal radio, da se je lahko udeleži vse ljubljansko članstvo, in posredno tudi- vsa armada jadranskih straažrjev, vabljena ie pa seveda vsa javnost —I] Spored žalnega koncerta Glasbene Matce v počastitev spomina blagopokojne-ga viteškega kralja Aleksandra L Zed ni-telja: 1. Hrbtič: Orelo, izvaja mešani zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnateija r Poličt; 2. Adamič: Žalna končnica; 3. Čajkovski*: Elegija; 4. Sibeiius: Romanca: 5. Reb'kov: Večerna zarja; 6. Srnt-Saens: Prerodi] k oratorrro Potep. Točke sporeda od 2—$ »vajata združena orkestra Orkestralnega društva in drž. konservatorija pod vodstvom prof. Škerjanca. Sedoži od 6—25 Din ln stojišča po 5 in 3 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice-Koncert se vrši v petek, dne 2. novembra ob 20. uri v veliki unionski dvorani. —lj »Rokovnjače« ponavljajo v šentjakobskem gledališču v soboto dne 3. in v nedeljo 4. novembra ob 20.15. Pri sobotni predstavi bo odigral g. HanžtiČ Ferdo s vej Btoti nastop kot Oblcškl Tonček-Rajtgu-aen. Han&ič je eden najmarljlveJMh ln najveetnejših mlajfiih Sentja-kobekih igraJ-cerr. V poslednjih sezonah Je postavil na oder več skrbno izdelanih, prvovrstnih likov in se z njimi uvrstil v vrsto prvih Igralcev šentjakobskega odra. V ostalih vlogah nastopa ves ansanVbel odra. Pevske točke ki so vpletene med dejanje, je uglaebil Viktor Parma. Ker sta bili obe dosedanji predelavi popolnoma razprodani ia Je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da kxvpi vstopnice že v pretprodaji, ki ho od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom pcedfitave. —lj Uprava Hubadove žuPe JPS obvešča vse ljubljanske mešane Ln moške po v. sike zbore, đa se vrši zadnja vaja za žalo-stinke danes 30. t. m. ob 20. uri v telovadnici drž. realke (Vegova ulica). — Prinesite s seboj i>Doberdob« In »TJsliši nas. Gospod! — Uprava ima danes ob 18. uri važn* sejo — Uprava. —!j V čast spominu vojnih žrtev! Globoko je vkoreninjena v našem ljudstvu prisrčna pieteta do mrtvih. Tudi preminuli v svetovni vojni niso pozabljeni. Vabimo vas, spoštovani meščan', da tudi letos prinesete cvetje in prižgete lučke i na najbolj pozabljenih, skupnih vojnih gomilah. Tradicionalno žalno slavje na vojaških grobovih se bo pa letos vršilo takole: Na praznik ob 15.40 popoldne se zbero v zastraženem gozdičku okoli judenburskega spomenika vsi združeni pevci. Vojaška godba otvori žalno prirditev z religioznim koralom. Garnizijski kurat g. Ivo Maračič pozdravi umrle jugosl. kadrovce. Pevci god taktirko g. Prelovca zapojo: Vigred. ivši vojni kurat g. Bonač govori žalni govor. Rog pozove k molitvi: Kratek moflc s tiho molitvijo, ki ga preseka častni strel iz pušk. Bivši vojni kmrati odmolijo cerkvene molitve in odpojo: »Reši me o Gospod!« Pevci počaste junak o s pesmijo bojnih poljan: »Oj Doberdob«. Godba zaključi turobno slavje, nato razhod. Drutfi dan 2. novelbra pa vabimo Ljubljančane le slovesni maši zadušnici za vse naše fante in može v frančiškansko cerkev ob 9. uri. — Združene bojevniške organizacije v Ljubljani. —li Nabiralna dneva 3. in 4. novembra se bližata. Ponovno opozsrjarno občinstvo, na i ne bo nikoenr, ki ne bi kjpil po evoji možnosti neka} kuponov. Če veaik, ki more. nekai daruie. bo vsak. ki Je potreben, nekaj dobil. —li Tatvine sokenj. Zdai tik pred zimo so se že poravili tatovi sjkenj. 2e takoi prvi teden, ko je pritisnil nekoliko občutne jši mraz in so začedi rjudje nositi suknje, je bilo policiji prijavljenih več tatvin. Včeraj smo poročali, kako so se pravočasni razkrinkali nekeca tatu. ki ie na »ebotio-niku odnesel suknjo odvetnrlcj dr. da-nes je pa prfeel polici*i v rok^ tat fertega kalibra v osebi brezposeln etra ključavničarja Viktorja Rebolja, rojeneea L 1903. ki |e prijel Sele pred dnevi iz zaporov zloekijsne Leposlave na Hrvatskem. Rebolj je namreč pleeknrskemu pomočniku Milo-Ševiču iz veže v ^Ićnbjnrovi ulici odnesel površnik in suknjič ▼ vrednosti 600 Dm. Stražnik je pri njem na§el tudi dva vetriha, katera si je bil Viktor pripravil za viozn Pri zasliševanju ie dejal, da ju je kuT>»l. vendar ne pozna prodajalca niti ne more dokazati, kje je dobil denar. — V Delavskem domu na Bleiweisovi cesti bo potrebna večja previdnot. Ko je davi kakor obifaino hišnik okroe 6. odprl vezna vrata, sta zapustila dom dva mladeniča, ki sta obenem odnesla dve tuji suknji* rds oo e v de o dco v deovSkala< se Je pre selil v Slomškovo ulico M. 1. Zarotnik Evgen Kvaternik Pestra preteklost moža, ki mu diše samo visoka služba, denar, oblast in brezskrbno, udobno življenje Lj ubijana. 30. oktobra. Kakih 10 minut od Celja za bolnišnico in Lavo ob cesti proti šmartinu v Rožni dolini leži v Medlogu idiličen gradiček Kristinin dvor, ki se po marsejski katastrofi govori o njem povsod, saj je prišel kot bivališče Kvaternikov na prav žalosten gias. Gradič je last vpokojenega polkovnika Slavka Kvaternika, ki je interniran v Plevlju, njegova soproga tn hčerka, ki je omožena z berlinskim industrijceon Pathoffom, sta v preiskovalnem zaporu, a po mlajšo hčerko je prišla policija v Krist inin dvor ponoči od nedeljo na ponedeljek. Tudi ona je osumljena, da je zapletena v zaroto, ki je v njej v Turinu aretirani njen brat Evgen Kvaternik igral eno glavnih vlog. Zaradi svojega imena se je čutil Evgen že v šoli za vzvišenega nad svojimi součen-ci ter je nastopal gospodovalno in tudi nasilno, kakor se je pač naučil od svojega očeta, ki ga je vzgojil v pravem 3>general_ štahnemHrvata«. Tedaj so po strastnem govoru tedanjega urednika >Hr-vata« Slavka Cihlarja sklenili, da morajo biti še tisti večer razbita vsa okna Jugo. štampe v znamenje protesta proti pisanju zagrebških »Novosti«. V tej družbi so bili člani frankovskega mladinskega društva »Evgen Kvaternik« in federalističnega mladinskega društva »Hrvatska Mladica«. Bilo je okrog 9. zvečer, ko se je ta pisana sodrga zbrala oborožena s palicami in kamenjem pod vodstvom Evgena Kvaternika, dr Branimira Jellča in Mladena Lor-koviča, ki so sedaj vm trije člani Paveli-čeve emigrantske bande. Na hujskanje teh poveljnikov so se v malih skupinah približali poslopju Jugoslovenske Štampe v Ma_ sarvkovi ulici, se splazili v mračen vrt pred univerzo ter na zamolklo povelje razbili vsa velika okna na dvoriščnem poslopju tiskarne, nato so se pa napadalci spet strahopetno izgubili v temi. Torej tema, gošča grmovja in beg so elementi teh strahopetnih zločincev. Kmalu po tej prvi epizodi svoje karijere je Kvaternik odšel v Francijo v Gre-noble, češ da gre študirat, vendar pa v resnici ni delal drugega, kakor premišljal, kako bi brez dela in truda postal politična osebnost. Večkrat je prihajal v Zagreb in po dolgem zavlačevanju napravil prva drva izpita na pravni fakulteti. Pri teh dveh izpitih je tudi obstal, ker je delo takim ljudem neznosno, znanje pa tudi le nepotreben balast pri politični karijeri. Večkrat je bil tudi na gradiču svojih staršev, sem in tja se je pa pokazal na kakem plesu v Zagrebu, vendar ie pa v glavnem živel v inozemstvu, kar danes pač ni več te&ko ugotoviti, kje *n zakaj. Vsem je bilo njegovo življenje v moBeimetvu vedno boij sumljivo, ker so vedeti, da njegovi starši nimajo denarja, da bi ga stalno vacfrževali v inozemstvu. Posebno so se v Zagrebu čudili, kako je njegova sestra, žena berlinskega industrijca Pothofa, mogla kot priča v Kuglerjevem procesu v Beogradu za svojega brata izjaviti, da je bil tedaj v Berlinu zaradi zadnjega rigoroza na pravni fakulteti. Ali človek z dvema prvima izpitoma na domačem vseučilišču sp4oh more delati zadnji rlgoroz na tuji uofrver-zi?! Sedaj zaprta sestra je seveda pričate po krivem, da je dokazala alibi svojega brata. Skratka, vse v Kvnterniku m okrog njega je laž ter pohlep po denarju in brex-skrbnem luksuznem življenju, da bi ga vsi Hrvatje smatrali za od boga pon&amjpa voditelja. Maribora — Mariborčani si bodo ogledali grsški krematorij. Zdravniško društvo v Mariboru priredi 10. novembra fczlet z avtocairosn v Gradec, kjer si bodo udeieienoi osle dali krematorij in njegovo delovanje. Za talen vlada v Mariboru precejšnje zanimanje. Mariborčani si bodo ogledali pod strdkov-nima vodstvom vse naprave krematorija. Strokovnjak jih bo seznanil s modernim sežiganjem mrrtnčev, kl se je ie ndomađOo in razširilo v vseh večjih državah, teleta io ogdeda krematorija v Gradcu se lahfco udeleže tudd ženske. Prijave za ndeleibo sprejema Zdravniško društvo m draitrro »Ogenj« v Mariboru, Korošceve nttca 8. — Službo dobi. EBn9DOz4ibura Borae dete v Mariboru nnxlri delo ŽeJeaostrugarjti ta dvema izdelovalcema k4stka. Natančnejša pojasnila daje ekapositurm Bone dete v Mariboru na Rotovskem tnga med **pr*i-danskimi uradnimi urami. — Štorklja na Aleksandrovi osstL V nedeljo popoldne se je napotita, »letata kmetica Cecilija Pogorekčeva ta Rac po ooTavkih v mesto. Ko je prUUa na Aleksandrovo cesto, so jo nejpadle porodite slabosti iii mlada žena se je v krčih tamo-čena zgrudila na cesto. PafcEcaK ao na pomoč marPboreke reševalce, toda Se preden so ti prispeli je iena podelila ftlvffleiije krepkemu kričaču. Oba so resevaici prepeljali ▼ tukajšnjo bolnico. — Beg in poskusen samomor kaznenca v vlaku. Nedavno Je pobegnil ta marttkor-»ke bolnice kaznenec Ferdinand Vogrtaer iz Ufntomera. Pobegli si Je lečM v bolnici trahom. Spretno je izrsJbtl priliko ta jo popihal. Vogrinec se je klatil v okoJacn Offmoža, kjer se je tadajal za vojaškega narednika ta Niša. Z lažnim predstavljanjem je izsiljeval denar in tfvita. češ, dm nese vse to vojakom. Sdenarjc so prišli kad kmalu na »led lo ga aretirati. Ko «o ga te dni esko rti rali v Maribor, je hotel pobegli kaanenec iznrršiti samomor. Vo. grinec je v stranišču med vožnjo z vlakom pogoltnil zdrobljeno steklo. Le ms>k> je manjkalo, da bi se mn namera posrečila. Nezavestnega so našfM orožniki, ko se je Vogrinec dnšil na tleh v talnih boleča-c ah Obvestili so mariborske reševsice, ki so Vogrinca zopet preneljaat s tooto-dvora v mariborsko bolnico, odkoder Je pobegnil. Vogrincu ki bi moral odsedett le še nekaj mesecev, bodo sa njegovo predrznost in sleparsko početje prav gobrso naložiti še nekaj mesecev bivanja v mariborski »visoki šoM« na PobreSri essti. SPORT — Kolesarska sekcija 2SK Vsem obveščenim dirkačem-kolesarjera se sporoča, da se prvotno zamišljene kolesarske dirke, ki b* se toeie vršiti skupno z motoc k li stičnimi dne 14- oktobra, dne 4. novembra ne bodo vrSfle zarada poznega termina Tn pa slabega stanla proge, ki za izvaianle koledarski« točk nikakor ni sodna. Izvajale se bodo torej Ie motoelkftttftč-ne dirke, na kar ie opozarjajo posetmo sonati j i dirkači. Strta i. SLOVENSKI NAROD«, te SO. ofctatsm 18M Sit+ivnost 32 heie£a cer/fo — Ne, gospod. — škoda, škoda, — je zamrmral inspektor in se srdito ugriznil v ustnico. — Kaj pa — ali ste videli katerega izmed zdravnikov, da bi bil šei med 10.30 in 10.45 mimo vrat? Paradise se je zamišljeno popraskal po nosu. — Ne vem. Imel sem mnogo dela . . . Oči so mu zalile solze. — Zdravniki hodijo ves dan po hodniku sem in tja — Dobro, dobro, nikar se ne cmerite. — Inspektor se je obrnil. — Tho-mas! So vrata zastražena? Je bilo doslej vse v redu — ni nihče poskusil pobegniti? — Nič posebnega se m zgodilo, gospod inspektor. Nali ljudje stoje na straži in pazijo, da nihče ne odide iz bolnice, — je odgovoril detektiv. Inspektor se je ozrl na Paradisa. — Priporočam vam, da v bodoče bolj pazite. Odslej morate pomagati mojim ljudem. Bolnica bo sirogo zastražena, dokler ne najdemo morilca gospe Doornove. Pomagajte nam in videli boste, da se vam ni treba ničesar bati. Ste razumeli? D ... d. ... da — Toda Paradisu so ušesa še bolj zardela. S . . . š . . še n-n-n nikoli nisem imel nobenega umora v bolnici, gospod inspekror. Upam. da vi, da vaši ljudje ne bodo razbili moje organizacije. — Kaj pa mislite! Lahko greste. — Inspektor je potreplial od strahu drhtečega Paradisa po rami in mu pokazal vrata. — Pojdite! Upravitelj ie odšel. — Takoj bom govoril z vami, Hen-ry, — je dejal inspektor. Zdaj pa. Tho-mas, — se je obrnil k seržantu. — morate končati to spodaj. 2elim. da bi bile operacijska dvorana, predsoba in narkotizacijska dvorana strogo zastražene. Nihče ne sme priti in oditi. In ker ste že pri tem, lahko zasledujete morilčeve sledove na povratku iz nar-kotizacijske dvorane na hodnik in poskusite najti koga, ki ga je tam videl. Sepal ie menda povsod, koder je hodil .. . Potem mi pa popišite imena in naslove vseh — strežnic, zdravnikov, medicincev. bolnikov in vseh drugih In še nekaj... Sampson mu je posegel v besedo. — Popisi in življenjepisi. Oueen? — Da. pazite, Thomas. Naročite redarjem, naj preiščejo preteklost in razmere vsakega brez izjeme, ki so ga doslej tu srečali. Ln zabeležite si vse. Kneisel, Janney. Sara Fullerjeva, zdravniki, strežnice — sploh vsakega. Ne zadržujte me z dolgimi poročili, dokler ne odkrijete kaj važnega. Zanimam se samo za dejstva, v kolikor jih ne potrjujejo pričevanja, ki smo jih doslej zbrali, ali pa se ne ujemajo z njimi. — Dobro! Straže! Kako je morilec odšel, imena in naslove, podrobnosti iz mrtvašnice. Razumem, — je odgovoril Velie in si zabeležil vse v beležni-co. — Da ne pozabim, inspektore. Veliki Mike je še vedno onesveščen pod vplivom etra. Z njim se ne bo dalo govoriti še nekaj ur. Nekaj mož stoji na straži v drugem nadstropju. — Dobro, dobro, na delo torej, Thomas. — Inspektor je odhitel k vratom operacijske dvorane, naročil je nekaj detektivom in policistom, potem se je pa takoj vrnil. — Tako. zdaj je vse opravljeno. Henry. — In segel je po klobuku. — Kaj že gremo? — Distrikrni pro-kurator je vzdihnil in si potegnil klobuk čez ušesa. Harper in Cronin sta krenila k vratom. — Da, tu smo zaenkrat storili vse. kar se ie dalo. Pojdimo . . . EIlery. zdrami se. Očetov glas je motno prodrl v meglo Ellerjevih misli. Po napetih trenutkih je bil tako zamišljen, da ni slišal, kaj govori oče. Šele zdaj je dvignil glavo in opazil, da se pripravljajo inspektor. Sampson, Cronin in Harper k odhodu. — Oh ... Ali so bili vsi odpadki sežgani? — Vstal je in gut>e so mu izginile s čela. — Da, pojdimo, Etierv, pojdimo k Doornovirn — delat generalno pomirje-nje, — je dejal inspektor. Ne lenuhari, fant — čaka nas še mnogo dela. — Kje te moja suknja? Tn, nekdo — moje stvari so v Minchenovi sobi. — Vzravna1 se je. Eden izmed poba slov je odhitel po njegovo suknjo. Ellery n: nič spregovoril, dokler ni oblekel suknje. Palico je stisnil pod pazduho in zamišljeno je vnel v roki svoi klobuk — Veste. — je zamrmral. ko so stopili iz oredsobe, — ali veste, da bi mogla Abigail Doornova pretentati cesarja fiadrijana? — Ozrl se je na policista, ki je stal na straži pri vratih. — Ali se spomin;ate. kaj si je dal napisati na svojo grobnico? — Ko so stopili iz narkotizacijske dvorane, je stopil k vratom drug pobcist. — »Množica zdravnikov me je pogubila.« Iespektor se je ustavil. — Ellery, pa vendar nočeš rečd . . . Elleryjeva palica je opisala kratek lok in udarila po marmornatih tleh. — Oh. to ni obdolžitev. to je samo nagrobni napis XIV. ZOPET ZALJUBLJENCA — Filip___ O, kako hudo mi je Hulda. Ko sem prišel pred dobro uro z bolnice, si baš počivala. Bristol mi je to povedal, in vedel sem, da je Edith Dunningova s teboj, m Hendrik... Ni-wm vas hotel motiti. In moral sem oditi. Delo v pisarni... Zdaj sem pa :u, Hulda. In Hulda: — O, kako trudna sem! — Vem, dragica, vem. Hulda — kako naj ti povem? Huda — jaz... — Filip, prosim te! — Ne vem, kaj naj rečem ali kako naj ti to povem. Dragica. To nekaj pomeni — jeli? Moje najdražje! Saj vendar veš, kaj čutim. Zate. Toda svet — novine — saj sama dobro veš. kaj bi rekli o tebi, če bi... — Filip! Ali misliš, da bi mi sploh kaj bilo do tega? — Rekli bi, da se ženim z milijoni Abigail Doornove. — Nočem govoriti o zakonu. Oh. le kak^ moreš kai takega misliti. — Toda Hulda! Ah, dušica! Kako krut *em. da sem ti izvabil solze v oči. XV. ZADOLZNICE HENDRIK A DOORNA Policijski avto je pri vozil do hodnika in se ustavil pred masivno železno mrežo sedeža rodbine Doornovih. Poslopje in prilegajoča vrtna zemljišča so zavzemala vse pročelje Pete Avenue med dvema ulicama blizu 60. ulice. Visok kamenit zid. prepere! in poraščen z mahom, je obdajal hišo in vrt. Zakrival je politično poslopje, skrito v ozadju med travniki in grmičevjem. Ce bi človek ne slišal avtomobilov iz sosednih ulic, bi mislil, da je prišel v stranski grad in park med marmornate kipe na vrtu, med kamenite klo-pice in s peskom posute stezice. Na nasprotni strani ulice se je razprostiral newyorški Centralni park. Malo dalje na Peti Avenuji se je lesketala bela kupola in stene Metropolitain muzeja. Skozi gole veje dreves v parku so se videli v kristalnem ozračju stolpiči in nazobčano pročelje hiš na zapadni strani centralnega parka. Bile so majhne in nežne kakor igrače. Inspektor Oueen. distriktni prokura-tor Sampson in Ellerv Qeen so pustili v policijskem avtomobilu tri detektive in odšM hitro skozi vrata ob kameni-tem stopnišču v hiši. Suh. star mož v Mvreji jim je odprl zunanja vrata. Inspektor ga je porinil v stran in že je stal v ogromni obokani veži. — H gospodu Doornu smo namenjeni. — je dejal osorno. — In kar nič nas ne vprašujte, za odgovore nimamo časa. Lakaj je Široko odprl usta. Najbrž je hotel ugovarjati, pa mu je zaprlo sapo. — Koga naj pa naznanim? — Inspektor Oueen. Gospod Oueen. Distriktni prokurator Sampson. — Da. gospod ... Izvolite za menoj, gospodje- Odšli so za njim skozi bogato opremljene sobe in dvorane. Ustavil se je pri dvojnih vratih in jih odprl. 100 le Zgodovina avtomobilov je v splošnem malo znana. Zato široka zavnost tudi ni vedela, da je nedavno minilo sto let od pomembnih poskusov, ki so položili temelje razvoja cestnega prometa. Čeprav je bil znani Cugnotov voz iz leta 1769 prva realizacija uporabe pritiska pare za pogon koles, spada začetek zgodovine praktičnega prevažanja v poznejšo dobo, kajti Cugnot je napravil s svojim vozom samo nekaj poskusnih voženj. V Angliji so se tehniki že od 1. 1824. zelo intenzivno bavili z vprašanjem par- avtomobila v Pariza zanimivega avtomobila poznali, tako da se Londončani niso bolj čudili parnim vozovom, kakor velikim avtobusom, ki jih je vleklo več parov konj. Zanimivo je, da je napravil en Hancockov voz od maja do septembra kar 712 rednih voženj in prepeljal 12.761 potnikov. Leta 1834 je zgradil Hancock za Du-najčana Foighlanderja manjši zaprt voz. Vožnja tega voza 16. septembra v dunajskem Pratru je bila prva te vrste v Avstriji. Istega leta je izdelal slavni angleški inženjer John Scott, Russell v Edin- nih vozov. Med takratnimi konstrukterji so znana imena Gordon James, Burstall in Hill, posebno pa Gurney in Hancock. Njihovi poskusi so obrnili nase pozornost v Bruslju bivajočega darmstadtske-ga mehanika Cristiana Dietza (1773 do 1849. Tam je postavil Dietz svoj prvi cestni vlak leta 1832., s katerim je napravil več voženj iz Bruslja do Antverpna in nazaj. Tudi oba Diet zova sinova sta se posvetila konstrukciji cestnih lokomotiv in eden izmed njih, Karel, je zgradil vozilo, ki je 26. septembra 1834 prvič vozilo po pariških ulicah ter navezalo zvezo med Parizom in Saint-Germainom. Voz je imel parni stroj ter verige med prednjimi in zadnjimi kolesi. Para je poganjala vedno samo eno kolo. Namestu sedanjih pnevmatik so imela kolesa lesen, s plutovino podložen obod. in tako so bila nekoliko prožna. Voz s kapaciteto 30 HP je pa tehtal 7500 kg. V avgustu 1835 je otvoril Dietz s svojimi vozili redno zvezo med Parizom in Versaillesom. Čez nekaj tednov je bil pa promet ustavljen, ker se ni izplačal. Dietz je nadalieval svoje poskuse in leta 1839 je pokazal Akademiji znanosti nov tip voza z osmimi kolesi, izmed katerih je motor gonil dve, šest so jih pa gnale verige. Zanimivo je, da so bili Diet zovi vozovi pred sto leta prva parna vozila, ki so jih videli Parižani. Leta 1834 je vozila v vsej Franciji železnica samo na kratki progi med Lyonom in Saint-Etiennom. Parižani so čakali na železnico do leta 1837. ko so dobili zvezo s Saint-Germainom in Versaillesom, z mesti, kamor so že prej vozili parni cestni vozovi. V Angliji je bil uspeh parnih avtomobilov intenzivnejši zaradi večjega tehničnega razvoja. Tudi preskrba s premogom tu ni delala posebnih težav. 2e takrat, v letih 1826 do 1836, je veljal cestni voz za važno konkurenco železnici. Avtomobil pa ni mogel zmagati proti vplivnim, na Čelu železnic stoječim osebam in proti nerazumevanju nekaterih lastnikov zasebnih cest, ki so imeli na teh cestah izključno pravico. Walter Hancock (1799—1852), ki smo ga že omenili, je izdelal od leta 1829 do 1836 12 vozov za svojo porabo in za javen promet. To so bili lepi vozovi, enostavne konstrukcije in trdni. Vozili so po Londonu in med Bridgthonom, Rea-dingom in Birminghamom. Takrat ljudje tudi avtobusov s konjsko vprego niso Ia ZIMSKA JABOLKA skrbno odbrana in sortirana po sortah in kakovosti ter trpež-nosti. stalno v zalogi po zmernih cenah. Pri odjemu nad 100 kilogramov večji popust. — Oglejte si veliko sadno razstavo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, 'Savi trg S. 3158 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam takoj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3185 VTNO — ŽGANJE! Pokliči številko telefona 2892! Belo štajersko namizno 1 Din 9.-Belo štajersko, rizling 1 > 1L-Belo štajersko, bur-gundec sladki 1 > 12.-Novi cviček iz Gadove peči, najboljši 1 > lL-SUvovka droženka in drugo žganje 1 > 32.- Od 5 litrov naprej dostavimo na dom. — V četrtek na dan Vseh svetih in v nedeljo dne 4. novembra odprto do polnoči. — Se priporoča — A. BRISKI, Ljubljana. Masarykova cesta št. 14 (palača Grafika). 3186 SVETLO SKLADIŠČE takoj oddam na Sv. Petra cesti št. 43 (dvorišče). 3187 LEPO SOBO "Kidam eni ali dvema gospodičnama z ali brez oskrbe. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 3184 Če oddajate ali *Sčete stanovanje oglašajte s »&Krrensiceax» Narodu«. —i Beseda 8-56 NAZNANILO! Cenjenim damam m goapo-iom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddel-tcih znižal za 20%. — firnnlnl salon NAVTNSEK, LJubljana, Sefenbargova ulica. 60YT Trendi oa ti usnjeni mknpa itd. najboljši nakup prt PBESKEBJC, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 Narodna tiskarna LJUBLJANA Inserirajte v ^Slovenskem Narodu1' bourghu šest parnih vozov z motorji nad zadnjimi kolesi. 29. julija 1834., ko so s parnimi vozovi prevažali kamenje, se je enemu vozu zlomilo kolo. Voz se je nagnil in pritisk na kotel je bil tako močan, da je le-ta eksplodiral. Nesreča je zahtevala pet človeških žrtev. To so bile prve žrtve avtomobilizma pred sto leti. Po tej nesreči je bil na Škotskem ves promet z motornimi cestnimi vozili prepovedan. V septembru 1834 so v Parizu preizkušali zanimivega predhodnika našega avtomobila. Po vzorcu jadrnic je izdelal M. Hacquet z jadri opremljen voz, ki je hotel z njim konkurirati Dietzovim parnim vozovom. 28. septembra je napravil nekaj posrečenih voženj na Marsovem polju, krenil je s svojim vozilom preko mostu po pariških ulicah. Pa tudi zdaj vidimo vozila na jadra, s katerimi prirejajo letoviščarji v večjih letoviščih zabavne tekme. Kako presenetljiv napredek je napravil avtomobilizem v zadnjih 100 letih, vidimo na vsakem koraku. Siamski kralj odstopi? Že včeraj smo kratko poročali, da namerava siamski kralj Pradžahipok odstopiti Od nekega svojega zaupnika je kralj zvedel, da se snuje proti njemu zarota. Siamski revolucionarji so prisegli, da bodo umorih kralja, če se vrne v Siam in če prej ne odstopi. V Singapur je prispelo več članov kraljevske rodbine in siamskega plemstva, ki so se v strahu za svoje življenje zatekli na Malajski polotok Nekateri izmed njih no se v palači prinčevega vnuka Parakdžatra posvetovali o položaju v Singapuru. Po njihovem mnenju je položaj nepojasnjen. Točnih vesti ni mogoče dobiti, ker je v Bang-koku uvedena stroga cenzura. Razne trgovske tvrdke v Singapuru so sicer dobile o položaju poročilo, ki je pa bilo očividno že preje pripravljeno. Poročilo pravi, da kralj Pradžahipok ni odstopil in da si vlada in narod želita, da bi se čim prej vrnil iz Anglije zdrav v domovino. K vestem, da se namerava siamski kralj Pradžahipok odpovedati prestolu, poročajo uradno, da abdikacija še ni definitivna. Kralj je prišel navskriž z Narodno skupščino v zadevi nedavno izgla-sovanega zakona, s katerim je bil del kazenskega zakonika modificiran tako, da je potrebno kraljevo soglasje, če hoče sodišče zločinca obsoditi na smrt aH na dosmrtno ječo. Kralj pa ni hotel podpisati tega zakona, češ, da si Narodna skupščina poprej izposluje soglasje ljudstva. Ce se bo vlada podredila ljudski volji, ostane kralj na svojem mestu. Iz Singapura poročajo, da je siamska armada razdeljena v dva tabora, v enem so kraljevi privrženci, v drugem pa nasprotniki. Informacije iz privatnih in oficijelnih virov ne potrjuje vesti, da bi bila v Bangkoku izbruhnila revolucija. Takoj po poroki našeškana Da bi nevesto kar takoj po poroki našeškali, kaj takega se menda še ni na svetu primerilo. Robin Sharker v Pi-ladelfiji se je na prvi pogled zaljubil v lepo hčerko ugledne družine in tudi dekle se je takoj zagledalo vanj, saj je postaven, lep fant. Zaljubljenca sta se hotela čim prej poročiti in fant je kmalu prišel snubit svojo izvoljenko. Njeni starši so se pa smejali, češ, da je še premlad. Mati ga je gledala skozi lornjon, oče se je pa kar držal za trebuh od smeha. On se pa ni smejal, temveč je gojil samo skrito željo, da bi roditelja njegove izvoljenke ne nazadnje plakala Zaljubljenca sta ae domenila in nekega lepega večera je fant dekle ugrabil, da bi se z njo poročil. Roditelja sta sicer zvedela za ugrabitev, toda prepozno, kajti v New Jersey, kamor sta zaljubljenca pobegnila, sta prispela hip po njuni poroki. Mati je seveda takoj osrečila hčerko z materinskim blagoslovom, pošteno jo je našeškala. Prišla sta pa tudi ženinova roditelja, ki sina sicer nista pretepla, pač pa pošteno ozmerjala, češ, da mora najprej končati študije, potem pa naj se oženi. Sin je pa odgovoril, da eksistenca ni več odvisna od izpričeval in diplom, saj se dobi dobra služba s protekcijo, ne pa s kvalifikacijo. K sreči so roditelji obeh premožni, da mladima zakoncema ne bo treba živeta samo od ljubezni Oprema palače Društva narodov Gradnja nove palače Društva narodov v Ženevi lepo napreduje. Te dni so dovršili notranjo opremo, zdaj pa pride na vrsto samo Še pohištvo za pisarne in reprezentančne prostore. Nekatere države so že poslale svoje prispevke za opremo poedinih prostorov. Zanimivo je, kako poedine države kar tekmujejo med seboj, katera bo več prispevala k okrasitvi palače. Sejna dvorana odbora DN bo ooita z južnoafriškim lesom, Avstralija je poslala les za predsednikovo mizo v veliki dvorani, Oueensland podari opremo za pisarno enega izmed visokih uradnikov DN, Avstrija velik gobelin. Bolivija, Columbija, Panama, Peru in Venezuela bronasto ploščo z napisom, obsegajočim citat iz govora Simona Borivala, Kitajska več krasnih stenskih preprog, Španija vso opremo velike dvorane za odbore, Finska ročno tkane zastore za sejno dvorano odborov, Grčija bronasto kopijo antičnega kipa, Indija opremo za predsednikov kabinet. Luksemburška bo dala kovinasta vhodna vrata. Nova Zelandija lesene okraske iz novozelandskega lesa in predsedniško tribuno iz lesa s Samor-skih otokov. Nizozemska dekoracije in pohištvo za kabinet generalnega tajnika, Perzija krasno preprogo za dvorano, kjer bodo tajne seje DN, dalje za predsednikov kabinet in za kabinet predsednika sveta DN. Siam knjižnico v siamskem slogu. Švedska pohištvo za kabinet predsednika sveta DN. Švica pa okraske za sejno dvorano odborov. Iz VVilsonove ustanove se bo porabrlo 35.000 dolarjev za monumentalen bronast portal pri glavnem vbodu v sejno dvorano. Eduard Finele je pa obljubil vse telefonske naprave za veliko sejno dvorano. % Jesenic — Proračun za potrebe osnovne šole. Pred kratk m je imel krajevni šolski odbor sejo, na kateri je obravnaval med drugim rudi proračun za osnovno šolo za leto 1935-36. Razen tekočih izdatkov za stanarino ačiteljstvu, kurjavo in nazsvetija vo šolskih prostorov ter nabave tisk »vin, učil, »popolnitev šolske knjižnice ter podpor revnim otrokom za učila — je tra>ev-zr. šolski odbor soglasno sklenil, .ia se vstavi v proračun tudi postavka za aapra-vo r*ove ograje okrog šole ter škaroe mi severni strani šolskega vrta, da se prebelijo vsi razredi, hodniki in telovadnica, da se tzpopoini telovadno orodje in napravi v prizemlju kopalnica in prhe itd. Tako bomo imeli na Jesenicah res na zunaj n znotraj lepo urejeno šolsko poslopje. Proračun krajevnega šolskega odbora bo znašal za osnovno Šolo približno 200.000 L>.n. — Sadni trg. Na naš trg prihaja v zadnjem času precej manj sadja, krompirja in drugih pridelkov kot v avgustu :n septembru. Cene sadja so precej nizke in se gibljejo pri jabolkih od 2 do 5 Din, cene hrušk pa od 2 do 6 Din za kg. Spr 6o slabe sadne letine je letos sadje precej drago. Mal dovoz v zadnjem času pa daje slutiti, da bodo cene sadja v zimskem času ob St. Miklavžu in ob praznikih še precej narasle. — Velika škoda na drevju. Letošnji prezgodnji sneg je napravil veHko škodo na listnatem drevju. Bil je zelo moker in je hudo obremenil veje. ki še niso izgubile listov, da so se pod težo snega lomile. Veliko škodo je povzročil sneg na bukovih gozdovih. Še večjo pa na sadnem drevju, ki ga je pri nas že itak zelo malo in smo v veliki meri navezan' na dovoz sadja od zunaj. — Razsvetljava železniškega podvoz*. V zadnjem času opažamo da se v železniškem podvozu vsako jutro prezgodaj zap-ra električni tok, tako da morajo ljudje, ki gredo zjutraj zgodaj v službo, na vlak ali v cerkev — tavan v temi v 110 m dolgem železniškem podvozu. Ker je to v tem času zelo neprijetno zlasti ž čustvu in otrokom — prosimo mestno upravo, da poskrbi, da bo podvoz v jesenskem in zimskem času zjutraj nekoliko dalje razsvetljen. Čuvajmo Jugoslavijo! Josip — Za »Narodno — Za ki hucutir' dd Oton Chiastot — Vsa t Ljubljani.