ISSN 0350-5561 za koMc t«dna Pada^neoodopon&iafe. 2jasntio$eba 51 let 00 Številka 37 četrtek, 16. septembre 2004 300 SIT IÍAIIIO BTC bo v Velenju gradil vodno mesto Ob 30-letnlci gasilstva prizidek in novo vozilo ^^ Jani Živko: »Letos bi radi dvignili novo lovoriko« Dolgoročna pogodba lloldins s premogovni kom in lorniocloklranio podpisa! dcsotlolno poi>ocll)o o nakupu proinoya. zaku[)u moči in nakupu doklrično enci'jjije MUena Krstič ■ Ptaninc_ Veknje. 14 septembn) - Pred- slavniki Holdinga Slovenske cfckirurnc, Ičrmcxdcklnirnc St^ lanj in Premogovnika \fclcnje so v icrek podpisali dcj^cUclno pogodbo o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu elekiriine energije. (îrc za pogodbo, za kakršno so si v premogovniku in lermoelcklrami prizadevali kar nekaj let,zalo jo jc direklorprc-mogovnika ocenil kar za zgodovinsko, Premogovniku zagotavlja možnost dolgoročnega razvoja, Sliweiiiji pa - preko USE -varno inzancsljivo oskrboz elek- trično energijo. Pogodba, podpisali so jo generalni direktor ÎISE maj». Draj^o Kabljan, direktorja posltwno področje v ilSE dr. Milan Mwl^-ed. direktor Premogovnika Velenje dr. Den'arlč in direktor Tcnnoelektrame Soi>ianî maji. Un« Kotnik. za<>nc veljali I. januarja prihodnje leio. Po njej naj bi premogovnik termoelektrarni letno, za poirelxî pridobivanja električne energije, dobavljal 38.500.1100 (iJ premoga, kar je približno 4 milijone ion letno. Ta količina je skladna z naeionalnim energetskih pn^amom» ki ga je dn^avni zbor sprejel leiiis. r\>gcxl- bene stranke pa bodo vsako leto natančnejše količine določale z leino pogodbo. Ta, so povedali, od osnovne ne sme odstopati več kol za 5 odstotkov, USE pa bo kupil vso pridobljeno električno energijo iz TEŠ-a. Pogodba določa tudi okvirm^ ceno premogi! - največ 2»8 evra za (U, pri čemer naj spomnimo, da je bila cena, ki jo je premogtw-nik iztr/il lani 2,53 evra CîJ. Posebej st) ob podpisu pogodbe podarili, da str(5Ški zapiranja jame Skale in prestrukturiranja Prvmog(Tvnika Velenje iim predmet le pogodbe. ■ -lO let niL'Siii Velenje 1 9 5 9 - 2 0 0 4 ?0 tap«ti«b«r ?004, pt«jn«% m*««"* v«1an|* OlKuinkani m olKiinoni (VstiUiino (»II pra/iliku Moshu' (»hrinr Wlonjc ill -(•>• (^hieUiiri i/^radnjc srcnlisťa sa(l(il>neifîi nnsla. Nabiino Vas na f>ra:£inriio shm^snost s |> najvišjih <»hniiskih pri/iiaaj in iia^frad na \ iim (rif V ponedeljek. 20, septoîiibra, ob iiri. ZfifMtn. Srci in I //mra \l<\s/ne ohrhtf' Iclraji PROGRAM SLOVESNOSTI tOiOO^tlJO na Cař^karjeví ulici: Moje mesto praznuje • praznična po$tavftev likovne razstave otrok Iz velenjskih vrtcev in osnovnih Sol; 17:00 '17:30 sejna dvorana MO Velenje: Slavnostna seja Sveta MOV s podelitvijo i jpanovih priznanj; 17:00^ 18KX) pred Domom kulture: Zupanov spfejem velenjskih prvo^tcev (2004/05); 18:00 -20:00 na Titovem trgu: Proslava s podelitvijo priznanj In nagrad MO Vdenje, slavnostni govornik; Srećko Meh, župan MO Velenje. Plakete Mestne občine Velenje pmjmejo: g. Alojz Fide], g. Anton Skok in g. Oto Gradišnik. Grb« Mestne občine Velenje prejmejo: dr. Franc Žerdin« 9.Jože PovSe • Engelbert in 8olniinicdTopolšica. Večerni koncert z ansamblom Goter žur band. Podpis^ na katerega so čakali leta: dr. Milan Medved, mag.^ Drago fabijan, dr. Evgen Dervarič, mag. Uroš Rotnik. Kot reklama za pralni prašek Milena Krstić - Planine Zdaj to, da Ixicio v Slovanji 3. oktohrti w/iti e, \idi\'s(fk. Plííkati lepo počesanih, nasmejufiili in \reàiili kandidatov mijo. Zboro\'anja in priredit\'e. na katem jmdejo kandidati ki lani niso iiíťgniJi îjî naslednje leto spet ne tvfdo, se vntijo. Soočenja, vkawriJi imajo vsi rešisci- za vsako .^e lako htma/-no stvar, se dogajajo vsak večen Iz postnih nabiniinikov kot zrele krnske padajo zloženke, prt čemer na-lepka, du si reklam ne želite» ne pomaga. Televizijske hiše vrtijo spote pred, med in po ... Kot reklame za pralne praške. »Poglej, oprala sem s... m moje perilo Je Ja, volilna kamfyanja je kot neprestano jHrnt-vljajoča se reklama za pnilni prašek. Še sreča, da lahko traja le mesec. In sreča, da stranke ali liste lahko zanjo zaprm'ijo naji'eč toliko, kot dogowrijo. Učifihtje pa lako kot reklu nvi. Da ho j>erilo res belo, upomhite... Večhni ko posh éaš, manj razmišljaš iii hitreje nasedeš. Razlika je le v ien% da lahko pmiek dokaj hitro mefijaŠ, če ti ni všeč, če ne izpolnjuje obljnhlje' nega... Kapi^ dmg artikel, izbereš dnigo blago -vno znamkij, pa Je. Pri čemer lahko to storiš ht' lerikoli dan v tedmi. Tudi oh nedeljah kandidatih kol artiklih in strankah kot blagovnih zfiamkahpa lahko menjtfš le iw/fe; štirileta. V tem času pa kak artikel naredi vraga iii pol. Ne pere. kot Je obljubljal... .Spremeni blagovno znamko ...7. njim nisizado\'oljen,po dragega ne moreš. Ne preostane ú dtii^eg/n, kol da Čakaš, da volilno lrgo\ino spet odprqo. Da lahko ^š po risiega, ki si ga vajen in sejeobnesel, ali si izbereš kaj čL^to no\vga, svežega. 7.e zato je treba na vdlitKtzrazxmoni Nes čusr\'L Premišljeno. bSd mm Mb( d.0.0. PE Velenje Kosovelova ulica b. š. (Selo) Velenje Tel.: 898-60-55 Ponudba gradbenega In instalacijskega materiala, Id jo je Velenje s širšo okolico že dolgo potrebovalo! SVEÍANA OTVORITEV 2 HATALUO KRBOTEN Otvoritev gradbeno-trgovskega centra MIX v Velenju na Selu vpetek,17.septembra 2004 ob13.uri Pester spremljevalni kultumozabavni program, s svečanim nagovorom vidnih predstavnikov gospodarstva In politike, podelitev vrednostnega bona 1.000.000 SIT socialno ogroženi družini... Za družabno srečanje bo poskrbela MATALIJAVEflBOnN. Za BREZPLAČNO jedačo in pijačo poskitljenoir^y^ 9770350556014 lokalne novice Minister Milan M. (]\'M na obisku v (iorenju Velenje - V pclck je obiskal Gorenje minisier za evropske /adeve mag. IViilan M. CVikl. Predsednik uprave mag. Franjo Bobinac gaje popeljal skozi razstavni proslor proizvodov (3 o-renja ter logistični ccnler Navis. Nato pa seje sestal ^ z upravo Gorenja. Pogovarjali so se o nwih priložnostih, ki jili pri-naSa članstvo Slovenije v Evropski uniji. Predstavili pa so mu ludi poslovanje v letošnjem lelu» razvojna razmišljanja in dosevke na področju okolju prijaznega upravljanja podjetja. Minister Cvikl jim je predstavil prednostne naloge Slovenije pri tem \ysedel in njegova ekipa pa zlaliznak, in sieerza izvimosl 1er medsebojno usklajenosi pri predstavitvi mesta. lekmovanje je polekalo v dvanajstih evmpskih državah. IzSkv venijc sta sodelovala dva kraja, in sicer v kategoriji mest mesto Žalec, v kategoriji man jših krajev odroma vasi pa Šentjernej. »Veseli smo, da nam je uspelo skupaj doseči srebrno plaketo za urejenost mesta.Ta nas zavezuje in hkrati vzpodbuja k ohranjanju obstoječe urejentwti ter k uresničitvi že načrtovane izbolj.šave v prihodnje. Pripravili bomo program nadaljnjih aktivnosti in vlaganj za dosego še zlatega odličja,« je ob prejemu plakete pcxlčrial žalski župan Li^jze Pasedel. ■ tp 60. obletnica osvoboditve Mozirje - Nekdanja skupna občina Mozirje je svoj praznik slavila 12. septembra v spomin na ta dan lela 1944, ko je bila s padcem zadnje okupatorske postojanke v Mozirju osvobojena celotna Zgornja «Savinjska dolina. / oblikovanjem š-estih novih občin tega praznika seveda ni več, zato pa bodo v Mozirju 10 soboto pripravili veliko proslavo ob 6U. oblci-nici tega pomembnega dogodka. Slavje bodo pripravili na »sejmu^ču,« na novo urejenem prire-diivenem prostoru ob Savinji, slavni>sini govornik bo dr, Matjaž Kmeel, Polde Bibič bo poskrbel za pripoved o svojih osebnih doživetjih v bojih za awobodiiev Ljubnega ob Savinji, za kulturni spored pa bodo poskrbeli Člani zgornjesavinjske godbe na pihala in učenci OS Rcčica ob Savinji. Uradni del bodo začeli ob 11.00, nadaljevali pa ga bodo s lovariSkim srečanjem. mjp Podelili ol)činska priznanja in nagrade Žalec - Na osrednji priredhvi v počastitev praznika občine Žalec minuli leden, so najzaslužnejšim krajanom podelili občinska priznanja in nagrade, Najvišje priznanje, grl) olKine, so prejeli: Jožef Meli iz Vrtija, Danijela Puneer iz Celja, Filaielistično društvo i^lec in SIP Šempeter v Savinjski dolini. Podelili so tudi pet plaket ohčine, prejeli pa so jih: Danijel Jelen iz Podkraja, Vladislav Majer iz Per-nwcga, GasiLsko društvo DreŠinja vas, Cîasilsko društven Zabu-kovica in Ciodba na pihala Eggenherg iz Graza. Letos prvič podelili tudi značka občine in denarne nagrade. Prejeli so jih udeleženci leioSnjih olimpijskih iger v Atenah iz občine J'^alec: ftrtra Naraks, Lucija Polavdcr, Urška Žolnir in Marjan Fabjan. ■ tp Predstavili bodo knjigo o Graški (}ori Gmška (íora - Andragosko društvo, Univerza za treijc življenjsko obdobje Velenje in Kulturno društvo Graska Gora bodo v petek. 24. septembra, oh 16. uri v dvunini gostilne Plazi na (iraški Gori predstavili knjigo o Graški Gori, av-lorja Tinela Puslatičnika. Odliod avtobusa izpred Rdeče dvorane v Velenju bo ob l.^. uri. Tudi iz najhujših stik vodita upanje in pot! Po podatkih Zavoda za zdravsivciio varstvo ('elje je saniornorov na (îcljskoni ver kol drugje v Sloveniji - Med umrlimi zaradi samomora v Sloveniji so predvsem moški od 20 do 44 lel -Ti eljina dijakov na ('oljskem razmišlja o samoniorn Tatjana Podgoršek 10. september je bil svetovni dan preprečevanja samomora- Njegovo leioânje kratko sporočilo je bilo Rešimo življenje, prebudimo upanje. Ni i/bran kar tako. Številke so zgcwome sanko Nasveti za starše mladostnikov. Letos pa .so izdali drugo z^banko z naslovom Kadar nas je slrah, da bi si kdo lahko vzel življenje. Slednjo so namenili ljudem v hudi du^ni stiski in vsem, ki imajo ob sebi takega človeka. V njej pojasnjujejo znake depresije in opozarjajo na dejavnike Ivega-njaza samomor. Bralca spodbujajo k aktivnemu paslu-šanju človeka v sliki, k iskanju ustrezne strokovne pomoči in mu spo-rtx^ajo, da tudi iz najhujših .slisk vodita upanje in pot. v okviru preventivnega dela z mladimi čelrto leto uspešno deluje projekt To sem jaz. / njim želijo spodbuditi pozitivno samcv podolx) mladost nikov, V projekt cxJdelka TU socialno medicino zavoda se je v tem šolskem letu vključilo 57 mntîvnih in srednjih .^ol iz celjske regije (med njimi ludi csnovDC šole iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Šolski center Velenje). Pt) besedah Nuše Konec .luričič se na področju krepitve du.w-nega zdravja in preprečevanja samomorov na Celjskem žc več let kaže potreba po razširitvi dejavnosti nekaterih zdravstvenih služb- Zaradi spremenjenih iren-dov obolevanja med otroki in mladino ler porasta števila vedenjskih moten se zavzemajo za usianovitev svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše po vzoru že obstoječih v Sloveniji. Nujen pa bi bil tudi center za obravnavo ljudi s ležavo zaradi alkohola Ccnlri naj bi predstavljali vez med osncTvnim zdravstvenim varstvotn in bolnišnico. Treljhia dijćikcn razmišlja o siimomoru Problem samomora je pogosto viden le kot vrh ledene gore. pod kalerim se skrivaj o števil ne druge težave. Zato je alarmantno in vse pozornosti ter obravnave vredno dejstvo, daje na Celjskem samomorilnega vedenja posebno veliko. Sploh med mladimi. Raziskava ESPAD, ki sojo lani na zavodu izvajali med dijaki prvega letnika srednjih šol, je namreč pokazala, dii si je kar 15 odstotkov šest najsi le t nikw Že po-skusalo vzeti življenje, 55 odstni-kov dijukov pa je izjavilo, da so o lem razmišljali. So težave s šolskimi prevozi mimo? V Me^sini občini Velenje dvakrat objavili razpis za šolske prevoze - Po nmenjii nekal.erifi staršev je lokalna skupnost slabo uskladila nove urnike s prevozniki - Za organizacijo življenja in dela na šoli odgovorni ravnatelji Tabana Podgoriek Kako je mogoče, smo se spraševali v redakciji minuli petek, da po 10 dneh mMiga šolskega leta prevozi učencev, ki so oddaljeni od šole štiri kilomeue, v Mestni občini Velenje še vedno niso urejeni tako kol bi morali biti. Zaradi tega je-po podatkih s terena - prihajalo ponekod do kar precejšnjih težav. Lokalna skupntxst, ki je dolžna pi')skrbcti za šolske prevoze, je očiino slabo uskladila nove urnike s prevozniki. ^Resje prišlo do težav pri šolskih prevozih,.« je pri/nal mag. Peter Kovač, na Uradu za negospodarske službe Mc.stne občine Velenje, zadolžen za Šolske prevoze in nadaJjeval:« Nastale so zaradi nedorečenosli glede izbirnih vsebin in kasnejšim začetkom pouka. Vendar menim, da smo jih s prevozniki kar uspešno premagali.« Na ugotovitev, da bi vodstva šol umike vendarle morala uskladiti do L septembrom, je Kovač povedal, da .so jih nekateri ravnatelji potrjevali šele minuli teden. »Uredba o možno-sii izbire dveh aH treh izbirnih predmetov je prišla malo ptvno in učenci so imeli vso pravico izbrati ter si v prvili Šolskih dneh tudi premisliti. Vodstva šol so jim prisluhnila po svojih močeh, mi pa njim, Trdim, da je Mestna občina Velenje postorila v zvezi sšolskimi prev(-)zi vse, kar je morala pi^st oriti. Opravila je razpis, v dogovoru z odgovornimi delavci na Šolah u.skladila s prevozniki, s slednjimi podpisala potrebno p(íg.. 7. in ti, okraju v 6., 7. in 8. volilnem okraju, ki, kot smo že rekli, ziijcmo območje Šaleške in Zgornje Savinjske doline, je 19 potrjenih kandidatur list in strank. NaSteli jih bomo po takem vrstnem redu, kot so bile vložene, ob listah in strankah pa pripisali Se, kdo zanje kandidira v 6., 7. in 8. volilnem okraju. Siranka slovenskvua nuroda - SSN: Ivan Verzolak, Borut Korun, Borut Korun: Dť m okra lična stranku upokojencev Slovenije- DeSUS: Peter Marjan Ilab-jan. Erika Veri5ee, Vincenc Gobee: Junijska lista: Alenka Repani^k, Darja Boben Bard u t zkv, Tadej KoroSec: Slovenska demokratska stranka -SDS: Bogomir Zamernik, Frane Sever» Vojko Krneža; AS - Aktivna Slovenija: Marko Kraj-ner, Tomislav Matié, Marko Dru^ko-vič; Za podjetno Slovenijo: Viljem Marovt. Viljem Grudnik, Viljem Grudnik; SLS Slovenska ljudska stranka: Ja- kob Presečnlk, Herman ArllČ, Ivan Rakun; Demokratska stranka Slovenije: Miroslav King, Jernej Nežmah, Jernej Nežmah: LDS Lihenilna demi^kruciju Sloveni« Je: Rajko Pintar, Jožef Kavtićnik, Milan KopuSar; SMS • Stranka mladih Slovenije: Jurij Kolene, Robert Bah, Sebastjan Bolj-le: SI£G - Stranka ekolol^kih uibanj Slovenije: Zvonko Jelen, Kata Talajié. Franci Stropnik: Zdru/ena listu siK^ialnili demokratov - ZLSD: BoStjan Rakun, Bojan Kon-tič, Anton Brodnik: NSi • Nova Slovenija - Kr^canskii ljudska stranka: Gregor Verbue, Andrej Kuzman, Drago Koren; Slovenska nacii^nalna stranka - SNS: Damijan Gcliner, Mihael Letonje, Mihael Lctonje; Naprej Slovenija-NPS: Renata Mla-ker, Martin Relko, Vernes Mujkié: Zdrii/eni samostojno pravično Slo* venijo - Z'nik) in NSi (Fihp Vra* l>ič). ^'.rebanje vrsinega reda na glasovnici bo občiaska volilna komisija opravila danes, 16. septembra. ■ mkp Gabcrke, Gorenje, Lokovica, PlcSivec, Ravne, Skomo - Florjan, Šmartno ob Paki, Ša^ianj, Ibpoláica, Zavcidnje. Znova s Kavtičnikom in Kopušarjem S sloi^anonia ^Slovenci smo lahko ovix)pski zîiiafio\alri in ZakonodHjo pr ilasaianio življonjue pošilja ^f() IjDS VVIonie v volilni hoj dosedanja [)()slanoa tložofa Kavlirnika in Milana Kopušai ja Mira Zato šefe »Konjev, ki so dobri, ki vlečejo šc druge za sabo. imajo ener^jo in voljo delat i. ni smiselno zame-njati,«je de)al na novinarski konferenci predsednik mestnega (xi-bora LDS Velenje Drago Mar-tiasek. kije poudaril da je za posamezna okolja ie kako pomembno, da imajosvoje poslance in minisire (LDS ima la čas kar dva: ministra z-a evropske zadeve Milana M, Cvikla in ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahov nika). Ocenili so, da sta njihova dase-danja poslanca .ložef Kavtičnik in Milan Kopušarvtem mamdat-nem obdobju delala d(^bro in da tisto, kar obljubita, tudi izpolnita, zato na tokratnih volitvah zniv va nastopajo /njima. Jožef Kav-tičiilk je kaiididal za po.slaitea v sedmem, Milan Kopu.^ar pav osmem volilnem okraju. Jožef Kaviičnik obljublja volivcem dobro in dosledno delo. predvsem pa nadaljevanje dobro začrtanih aktivnosti, da bo Šlo v cclotni dr/avi in njenim državljanom Še bolje. »V zadnjih 12 letih, kolikor je LDS v vladi, smo dosegli velike spremembe, kijih je treba Se nadgraditi,« pravi, /av/cjnal sc bo za projekte, ki bodo dajali nova delovna mesta, s tem pa tudi večjo kvaliteto življenja. Država mora ostati socialna, zmanjšati je treba (^breme-nitve dela in omogočiti izobraževanje vsem. /a to okolje pa je izjemno pomembna boljSa ccstna povezava tako z Avstrijo kot s središčem Slovenije in v smeri proti /a^ebu. to pa seveda pismeni, daje Ireba odpreti ŠaleSko dolino v Evropo in svet. Meni, da morajo pastali poslanci strpnejši drug do drugega Moramo se poslušati in si prizadevati razumeti drugače misleče. •»V neformalnih pogtworih s kolegicami In kolegi poslanci sem /C uspel navezati strpnejši dialog spredstavniki različnih političnih strank. Prepričan sem, da bom tako uspešen tudi v nadaljevanju svojega poslanstvu v parliimen-lu,« pravi. Se posebej ponosen je, da je bil v Velenju ^ajen medpodjetniški izobraževalni eenler, daje bila z državno pomočjo prenovljena Rdeča dvorana, da smo dobili sredstva za izgradnjo nove knjižnice in daje biloza potrebe celotne regije v Celju oblikovano regijsko Studijsko sredisče. Obe izobraževalni instituciji se bosta odzivali na konkretne izobraževalne potrelK tukajšnjega okolja. Milan KopuSar je prav tako zadovoljen z di's>ež;:nim v ziidnjem olv dobju. »Ze če primerjam letalski pcisnetek naSega območja s tistim izpred nekaj lei, sem lahko vesel,« pravi. Ciospodarsivo sc v tem okolju dobro razvija, na ruševinah nekdanje Tovarne usnja SoStanj razvija Ciorenje nove proizvodne programe, jasno vizijo ima tudi energetika, saj sta V mestni LDS Velenje so po besedah predsednika Draga Mar» tinška ocenili, da sta Jožef Havtičnik (desno) in Miian Hopušar (levo) v preteklem obdobju dobro delala, zato ju ponovno predlagajo za po$iar7ca. Oba sta prepričana, da bo Slovenija, če bo nadaijevaia začrtane usmeritve, čez deset let ena naj* bolj razvitih evropskih, s tem pa tudi svetovnih držav. Termoelektrarna in Premogovnik po dolgoletnih prizadevanjili podpisali s Holdingom desetletno pogodbo. Kopa^ar ocenjuje, da jc korist no, da opravlja kot ž-upan tudi nalogo poslanca, saj lahko tako praktične izkuSnje prenese v postopeksprejemanja /akona, »... kar ima povraten učinek-zakonodajo prilagajamo Jdvljenju,« pravi. V ospredje po-stiïvlja cilj, da sc uvrsti Skwenija med razvitejSe evrop.ske dri a ve, da pa ne ho z evropskim primer- iolvï Kavtičnik: »Ni dovolj, da ljudem samo govorimo o tem, kaj bomo naredili. V prvi vrsli moramo biti prav poslanci tisti, ki s svojim zgledom to pokažemo.« Milan KopuSar: v» U reje ne državne ceste, delovanje elektroenergetskega sistema brez večjih pretresov, Širjenje mreže izobraževanja, zagotavljanje delovnih mest in investicije na vseh pidročjih so pokazatelji, da sredstva iz države pritekajo k nam.« Ijiv le bruto družbeni proizvod, ampak morajo biti primerljive tudi plače. Ob tem pa si bo prizadeval, da bo v državnem prcv računu zagoltwljen denar za sanacijo okolja, kije degradirano z odkopavanjem premoga Prizadeval si bo tudi, da bi bila za-koni^daja po meri ljudi, ki bi ji toliko zaupali, da ne bi iskali rcš-itevv referendumih. Akdja od 15.9. do 26.9.2004 OžItU cdlMSOli Frfinv.bflia % ma I I S^aMINitirt. mMlbtnttljrSfl 2ftB.MBMiam SI^O Z39. Sli«uil(mEti,42(l| iMt imlvlB» m* n k| Mmbf Akijda ptmiK&tt vdjavvs^ pRTdajtlnah fki^ineMoc^ od 15.9.j. ki pa jc po mnenju nekaterih v zadnjem obdc^bju zastiii. CXj-stvo je. da je laíje na novi) gradili, kol pa vzdrževali In obmivljali. in ludi Velenje je, čeprav se Še vedno radi hvalimo, da smo mladi. karv/relihlelih. Kljub v.scmu bo IcU-iinjc praznovanje obogalcno kar / nekaj pridobitvami. Velenjski župan SrcCko Meli je nan}c še kako ponosen. »Oh 4.^-lelnici izgradnje Velenja :^elimo pt^udarili. da je p<îlrebno večino objektov, posodííbili, obnoviti. Oder in gradbeni siroji simbolično ponazarjajo abn(wiivcne dejavnosti. V leh dneh. ob občinskem prazniku, začenjamo obnovo doma kullure (obnova bo irajala dve leli), zaključujemo obnovo spomenika Onemele puSke. okolice Delavskega kluba, ljudske univerze, občinske uprave, irga. obnavljamo ploi^ad Edvarda Kardelja, pričenjamo s posodobllvljo z.im.skega bazena ... 27. septembra bomo odprli Varsrveno-delovni een-1er Ježek. Hvalavsem.kiso pomagali pri dt^brodel-nih akuvm>stlh. Ja, v na.^m okolju jte kako poireb-na ustanova, bo povsem opremljena in prepričan ^ra. da je veliko iisuh, ki soje/elo veseli. Olvorii-ve sc Ixî udeležil tudi minister za dru:^ino, dom in so cialne zadeve Vlado Dimovski. Ib ministrstvo je namreč prispevalo znaten dele>. Sorazmerne deleže pa sta prispevali tudi občini Šmartno ob Paki in Šoštanj. V novozgrajenem VDC^*ju bo tudi sede/skupnega zavoda, ki bo združeval VDC*-je sjxidnjesa-vinjskih, zgomjesíwinjskih t^bćin 1er oWin .^ilei5ke doline. ( )dprli bomo sodobno krořiSčc pri »Rudarskem domu« in cesto skozi Sončni park, ludi loje 'zelo obsežen projeki, ki ga nad^ajujemo še spo-sodobitvijo Kidričeve ceste s kolesarskimi stezami pešpotmi, izgrajenih je 99 novih parkirišč. Jutri, v petek, bo odprta nova trgovina na Selu z gradbenim in instalacijskim materialom na 4()()() m2pn>-dajnih in skladiščnih površin. Posodobljenih je bilo kar nekaj cest, nadaljujemo izgradnjo javne razsvetljave..smo pwd izbini izvajalca za izgradnjo centralne čistilne naprave, odprt je bil Medpodjcl niski izobraževalni center, posodobili smo pomožno nogometno igrL^' in še bi lahko našteval. Vse to je bilo zgrajeno, oziroma pasodobl jeno. s sredstvi občinskega proračuna, velikim deležem sofinancerjcv-IxxJisi raznih ministrstev ali fondacij. in nenazadnje s sredstvi oWank in občanov ter scvcdii s prostcï-voljnim delom. Naj ob uspehih omenim tudi pomembno investicijo- nakup prtwlorovza novo velenjsko knjižnico. V počastitev občinskega praznika je tudi več tekem in drugih praznovanj po krajevnih skupnostih. društvih idr.« Prazfunanj pa ho Šv vdikoT »Tako kot vsako leto. Prav je. da se ob občinskem prazniku veselimo uspehov tudi s pogledom v preteklo leto. da damo priznanja ljudem, ki so v skupnosti naredili veliko več. kot je bila Ic njiliova »delilna da izkažemo pripadnosi kraju, našim ljudem, naši občini. Letos bo osrednja proslava na litcwem trgu. naročeno imamo lept> vreme, program bo obeleževalo obdobje preteklega leta, preteklih 45 let in letošnji olKinski nagrajenci Po proslavi bo zabava. Vabljeni na proslavo in druženje, /agolitvo bo zanimivo. Organizatorji in nastopajoči Ziigotavljajo prc.senečenje. Prvič bomo naredili sprejem za vse prvošoičkevMO M'lenje. « Omenili si(f nekaj nalofji, ki Jih hitste predali na» manu té Minskem prazniku. Radi .«eprevalile, da vam jť u.spth v zadnjem obdobju priiUthiii ohCitw YvUkodriavnufia. pít tudi evropskcf^a demrja? »Prijavljanje na razpiae. kijih razpiše I a drsava Slovenija in Evropska skupntwt, prijave na druge razpise in na druge vire so edini način, da lahko izvajamo načrtovane investicije. Res smo bili uspešni PolegS(>financiranja var^lveno-delovnegacentra in krožisča pri starem kinu, ki sem ju prej omenil smo tako posodc^bili še Rdečo dvorano, gradimo sodobno knjižnico (zagotovljenih imamo 330 milijc^miv), prav v teh dneh pa bo stekla tudi prenova doma kulture, (ire za izjemno zahteven zalogaj, vreden med 600 in 800 milijoni tolarjev, zato to obnovo načrtujemo tudiza dveletno ol>dobje. Še lel(is bomo začeli nekatera dela vzimskem bazenu, nadaljevali pa jih bomo še prihcxinje leto. To pa Še ni vse. Na stadionu smo namestili umetno travo, naložba je veljala 110 milijonov tolarjev, pridobili pa smo ludi 10 miJijonw evrov neptwratnih sredstev za izgradnjo centralne čistilne naprave za Sale.iko dolino, 'liidi to naložlxi bomo udejanjili v prihodnjem dveletnem ot^dohju. Dokončali smo vodi^'od Velenje-Sož-lanj. nadaljujemo pa ludi izgradnjo vodovoda v Vinski Ciori. Obnavljamo ceste, gradimo rondoje . Pri dolivanju vrstnega reda izvajanja projektov »kriteriji« nujnost obnove in projekti. ki imajo zagotovljene vire stifi-nanciranja.« Se vedno pa imaie i'efiko sfano-vanjskih prohivmov? »Izgradnjo, zagotavljanje novih sianovanjskihenot uspešno rešujemo, /avedam se. da še vedno pre-gkdc na potrebe in stiske ljudi, družin, ki šc nimajo »strehe nad glavo«, vendarle pa z največjimi možnimi vložki proračunskih in »državnih« sredstev. Skupaj z republiškim stanovanjskim skladom gradimo na Selu 4(i stanovanj, prav toliko jih bomo uredili na Vodni kcA'i cest i in računam, da bomo lahko skupaj z zamenjavami razrešili 120 stanovanjskih vjíra-šanj- Kar jc veliko, če uptvšte-varno, da se je na zadnji razpis za najemna t^Wuiska stanovanja prijavilo 17(iinicresentov. Izgradnjo občinskih stanovanj moramo nadaljevali ludi v prihodnjih Iclih.« Ohtjuhili sle, da bt) Velenje inva-tidom prijazAO mesto. Ste tudi na tem ptnlroćju kaj premaknili? »Pravzaprav ne gre za obljube, temveč za sprejete usmeritve na Svetu MOV, kjer v proračunu namenjamo proračunska sredstva za oilpravo arhitektonskiii ovir. Letos smo se odločili pristopiti h gibanju občin za Invalidom prijazno okolje. V ta namen smo skupaj z invalidskimi društvi zastavili program aktivnosti in povsod, kjer smo karkoli obnavljali.smozgra-dili invalidske dovoze ter odpravili ludi mnoge arhitektonske ovire v mestu. V zdravstvenem domu smo ptisiavili dvigalo, pri vseh noviii stanovanjskih gradnjah pa bomo v pritličju zgradili ludi invalidsko stanovanje. Trenuino imamo prazno stanovanje, primemo za bivanje invalidnih oseb.« Med vđie pomembne naloge sodi /mli za^ovi/ev primermh pogojev zo delo vrtcev in osnovnih Tudi ta postopja so potrebna prenove ? »Lokalne skupnosti so <^dgovome za zagotavljanje pogojev za predšolsko vzgojo in osnovna^^lsko izobraževanje. Karnckajsmov času počitnic postorili in tako .Šole in vrtce pripravili na novo Šolsko le-lo- Popravili smo strehi na dveh vrtcih in («novni šoli MP ['. ure^dili telovadnico OŠ Aniona Aškerca, okna na osnovni šoliCiuslava Šiliha idr. Seveda pa po obncïvah in posodobitvah ne bo zmanjkalo nalog, prej obratno; na tem področju bo pi^trebno stalno obnavljati objekte in predvsem ziigotavljati potrebna in zadostna sredstva. Zagotovo pa naša oixina ne bo mogla mimii aktivnega finančnega in drugačnega stidelovanja pri zagotavljanju pogojev za sred-nješiUska v^jcšiUsko in tudi visokc"«o|sko izobraževanje. Naj Šc piiudarim. da se je Slevilo otrok stabiliziralo, nataiileta ne upada, zalo računamo, da se bo Število otrok v izol>ražcvalnih ustanovah v naši občini v nekaj leiih povsem umirilo. V osnovnih š-olah (pa tudivsrcdnjc.šolskem procesu) bomo »dosegli« napovedano število otrok.« Kako pa pravzaprav razporejate proračunska sred-Siva, koliko namenjate razvoju? »Osnovna razmerja so določena v proračunu. Dn^ati se sku.šamo usmeritve, da tretjino proračuni^h sredstev namenimo materialnim stri'skom. tretjino œcb-nim doíiodkom - seveda vseh proračunskih pi^rab-nikov, preastanek pa naložbam, torej razvoju. Za razvoj, za investicije pa so pomembna sredstva, ki jih pridobimo s sofinanciranje m, nepovratna sredstva, sredstva, ki jih zbiramo s pri.spevki za vodo in kanalizacijo, sredstva iz taks za obremenjevanje okolja in ludi ugodni krediti,« in kje »vidite« razvoj? »Razvoj vidim v usklajenem razvoju vseh delov občine. V razvoju gosp(tdarslva. zdravstva, kulture\ špcma. izobraževanja, prometa in druge infrastrukture. V podjetništvu, v storitvah. Usmeritve pro^ računa ol>čine v razv(îj so tam. kjer ima ol>čina od-govomasii in pristojnosti. Nekaj sredstev je namenjenih vlaganjem na psodobiiev Sale.ške ceste, na kateri naj bi prometne zamaške razre.šili z izgradnjo treh krožišč. posodobitev še drugih cest. pa krtížiSča v Pesju ... Dogovori o cestni ptwezavi med avtoccsto mimo Velenja. Šoštanja do avstrijske mejest^ konkretni!« Pa ve/ular je vse ptffiosteje sUsati, da je razvoj v Ve» lenju zastal. Kako Jim odgovarjate? »Najprej naj vas vprašam: kaj je za te kritike razvoj Velenja? Nato, kaj predlagajo? InŠc: komuza.siav-IjajovprašiinjeV Občini? OWinskemu svelu? Županu? (fospodarski zbt>mici? Ravnateljem? Vladi? Strankam? DirektoijemV Pri takem vprašanju gre ludi za pristojnosii in odgovomusli ol)Čine danes. Vóisili imam občutek, da nekalen želijo delali primerjave z občinami iz no tako oddaljene preteklosti Toda listega obdobja ni več, Danes so naloge občin bistveno drugačne, kot so bile nckoC. Je pa občina šc vedno aktiven dejavnik razvoja. Razvojne programe ob .sprejemanju proračunov vsa ko leto obravnava ludi svet M(W. Letus pripravljamo dvoletni proračun. Kakšen razvoj poirebujemo in kaj pričakujejo od občine gospodarske družice in druge institucije, sku.šamo dogovoriti ne delovnih sestankih z vodstvi družb, sodelujemo z obrtno in gospodarskozbomico, organiziramo okrogle mize, delavnice in posvete. Seveda smo bolj veseli konkretnih pobud kakor splašnih kritik, /a pi^bude je ravno zdaj pravi Čas. saj smo sredi »razvojnih« razprav. v mesccu okKibru pa bomo, tako upam. svetu MOV že predložili dvoletni pn^račun. Nekatere najbolj aktualne dileme bomo skušali doreči na okroglih miz-ah in delavnicah. Na primer konkretno o rabi prosiora. Vprašanje, ki sem ga že prej iz-píxstavil - kaj K^moz območjem južno od Šaleáke íx- ste. je zahtevno in odgovomej takrat, ko začenjamo nove dejavnosti, saj nove investicije vedno prinesejo dodatne Ilnančne obveznasli za proračun. Takci bomo ob nakupu pri^^torov zii n(wo knjižnico zanjo zagotovo povečali stro.ške v proračunuiza več zaposlenih, za materialne stro.ške in za dejavnost. '1Ô seveda pomeni, da bomo zmanjšali sredstva za investicije. Podobno je ludi na področjih izobraževanja. športa in tudi na drugih podrt^čjih. V preteklosti s(m)o gradili družbene ol-n^imke objekte in ni bilo zagotovljenih sredstev za njihovo vzdrževanje in delovanje. Ie posledice se kažejo še danes, še danes obnavljamo in vzdržujemo objekte, ki so bili desetletja (finančno) zanemarjeni. Ne rečemo zaman, da je hižje zgradili kakor kasneje vzdrževali. (Gradimo pa povsod, tudi v krajevnih skupnostih, posod zahtevajo primerne prtvsiore in pogoje za potrebne dejavnosti, vse skupaj pa vodi v situacijo, da proračun ne bo sposoben zagotavljali sredstev za vlaganja v nove objekte in dejavnc^st, ampak le za zagotavljanje sredstev za (okrnjeno) dejavnost v izgrajenih objektih. Novedejavnosli. recimo dejavnosti, vezane na vodne športe, prinesejo dodatne obveznosti za proračun, takšiw pa so tudi zahteve na nogometnem in atletskem stadionu. Pri usklajenem razvoju ni mogoče izpustili nobenega podriKja in ne zanemariti nolvne dejavnost i, če želimo (mi pa to hočemo) zagotoviti usklajen družl>enoekonomski in socialni razvoj. Tudi v bodoče bomo 7J1 projekte morali zagotavljali dodatna sredstva, pa ne samt^ za investicije, tudi za delovanje insUtucij, drušlev in drugih v na.šem prasto-ru. Naj šc enkrat dodam: pobud in konkretnih idej bomo zelo veseli. Se posebej p<\ seveda denarja.« Kaj pa piMlrocje gospodarstva ? »Gospodarstvo b^kazuje ptvzilivne trende, napi>ve-dujej(i dobre rezultate. Naši načriist^ vezani na razvoj Ciorenja.energeiike. na razvoj storitvene in izobraževalne dejavnost, turizma, malega gospodarstva, ki vsi pil vrsti skrivajo v sebi neverjeten rjtzvoj-ni potencial. Seveda skušamo razvoj piîdpirali. šc posebej na jjodročjih. ki zagotavljajo nova. kvalitetnejša dekwna mesta, ki ustvarjajo tudi višjo dt>da-no vredn^xsL Iíj se mizdi zelo pt>membno, da dobro sodelujemo tudi ssoscdnjimi občinami, da smo skupaj c^blikovali re^jsko študijsko središče v C*£lju. ki postaja vse pomemlmejši dejavnik organiziranja visokošolskih izobraževalnih programov in zavodov, omogoča razvoj in bi>ljši položaj tako gosjvdarstva kol iskalcev dela. (iiwpodarstvo pa skupaj s prebivalci in občinami vedno pogosteje {Opozarja na prometJie povezave tako z avtoccsto kot s 1 IrvaSko in Avstrijo. Razvoja okolja si ni predstavljati brez st>čina smo ljudje, ki v njej živimo. Občina jc pr^Ksior. občina je tudi institucija. Je pripadnost. Je samozavest, je ponos. Včasih posameznik želi aii zahteva od občine nekaj, česiir sam ni pripravljen narediti za skupnost. In če i^osamezniki v občino, v občinske projekte, dejavnosti ne vložimo del sebe, del .svojih načrtov in svojih ambicij, skupnost nc deluje kot skupn(xst vseh. ki lu živimo, in nc kot skupnost, v kateri vidijo občani ludi svojo perspektivo. Za skupno perspektivo pa potrebujemo soudeležbo vsakega in vseh. Oh prazjiiku se zahvaljujem vsem. ki sle nam pomagali, da smo začriane naloge uresničili. Ob prazniku vsem seveda tudičestham.i^c paselxij na-gnijenccm. športnikom, kulturnikom, Ćcplaki>vi za olimpijsko kolajno, pa tudi vsem dijakom in študentom. ki sossvojimi uspehi ambasadorji Velenja. ITvala ludi vsem pnv^iovoljcem, aktivistom za pomoč .soljudem. Ob prazniku Mestne oljčine Velenje - 20. septembru - in 4.S. obletnici izgradnje središča stnlobnega mesta vsem skrene čestitke! Pridružite se nam na praznovanju na Titovem trgu,« 16. septembra 2004 "^HlAS »Smo v obdobju prostorskega načrtovanja« Jiili i siavi s\'()I praznik občina Nazarje - l^o ()i)(i()l)in za)(Mnifi naio/b zdaj posebna skrb proslorskcnui iiarrlox anjii - Novi iokarijski na(Tti za stanovaíiísko izgradnjo - ]j(^pc pri(l()l)i(ve na podrorjn komunalne nadgradnjo - i^rijolno sia\ je fas bc?i in kio je hitro naokrog, lli-\ro jc miniki ludi obdobje mcJ dvema pra/nikoma občine Nazarje in v leh dneh se že vrslijo različne prire-diive. Po obdobju velikih naložb, kamor nedvomno sodi osnovna ^"^la s ^porlno dvorano, ki so bistveno obogatile kakovost življenja v Na/arjah in ceiolni občini, so v minulem ielu namenili precej ptr/omosii nadaljnjemu izboljšanju komunalne nadgradnje, predvsem pa prostorskemu načrtovanju. Za novim občinskim prostorskim načrtom bodo postavili nove lemelje zy Se hilreji^i in vsestranski ra/voj ccloinega področja občine. »Res sc je med obema praznikoma dogajalo marsikaj in res jc, da smo v tem času največ dela in časa posvetili izdelavi novega prastorskega načrta nase občine, ki ga moramo ludi zaradi zakonskih doloČiJ sprejeti najkasneje v treh letih. V tem času pospešeno pripravljamo vse potrebne dokumente, ob tem pa se v celoti zavedamo, da moramo že pred tem omogočili sianovanjsko gradnjo. /anjo je precej zanimanja in ludi mi si želimo v kraju in občini zadržati čim več ljudi 1er hkrati pridobili nove, žal pa treniilno nimamo zagotovljenega prostora, /aio pospeSeno pripravljamo tri lokacijske načrte. S prvim želimo pridobili deset parcel v Nazarjah, z drugim osem v J^marlnem oh Dreii, s tretjim pa dokončno uredili središče Na-zarij in občine»« pravi župan občine Nazarje Ivan Purnat. Osrednji del Nazarij dejansko nikomur ne more bili v ponos, zalo je naČTl o njegovi ureditvi 5e posebej za- nimiv, hkrali pa veliko obeta. Ivan Purnal: »AHo dobre zamisli se ponujajo za ureditev središča Nazarij in poseliej za predvideno poslovno stanovanjsko stavbo. '/. njo bi radi pri- nim zavodom čaka še nekaj zajetnih nalog.« Nazarje s<) ludi gospodarsko sredSče Zgornje Savinjske in /adrečke doline. Kako se lorej tukaj.šnja podjel- dobili še nekaj stanovanj, v njenem poslovnem delu pa naj bi boljSe prostore končno dobila poSla, za razsiav-no-prodajne prostore se zanimajo nekatera na§a podjetja, naSa velika želja pa je, da bi v njej uredili ludi lekarno. To je Še posebej pomembno, saj bo poslej javno z.dravsivo samo še v ireh splošnih ambulantah našega zdravstvenega doma, če ne omenjam, da so v njem tudi specialistične ambulante za obe dolini. Tudi zalo se še posebej veselim najnovejše naUwbe, ki jc za občane zelo dobrodcKia, seveda pa nas skupaj z javnim zdravstve- /van Pur/idt ja soočajo zVsSe ostrejšimi razmerami in novimi izzivi? >»Vsekakor smo zadovoljni z odprtjem peleiirnice v tovarni ivernih ploŠč, za boljši kos kruha pa si močno prizadevajo tudi ostala podjetja nekdanjega skupnega Glina. Pričakujem, da se bodo podjeija s irdim delom in odrekanji posiopno posiavila na trdnejše le-melje. Težke so razmere v tekstilni in oblačilni industriji, zato je povsem prenovljena Elkrojeva prodajalna tudi eden izmed korakov k izboljšanju razmer. Seveda pa smo vsi v obeh dolinah lahko veseh, da ima- mo v svojem okolju iako uspešno podjetje, kot so BSH Hišni aparati. Nanj je vezano ludi precej prav tako zelo uspešnih kooperantov, ob icm pa velja pohvalili tudi tîslalc samostojne podjelnike, katerih mala podjetja postopno preraščajo v srednja. Z večino do vseh teh pri uresničevanju na^ih razvojnih snovanj ludi dobro sodelujemo.« jc navzlic gospodarskim težavam zadovoljen župan Ivan Purnal. Pred nekaj leti je bila gotovo največja pridobitev prva popolna osnovna .^ola v Nazarjah sploh, posebno zadovoljstvo pa pomeni zlasti Športna dvorana, ki je z najrazličnejšimi priredh-vami ter Športnim in rekreativnim udejs lvova njem množice cHičanov zasedena od jutra do poznega večera. Letos .sicer novih cestnih odsekov ne bodo odpirali, Čeprav se nanje pripravljajo, novosti na področjukomu-nalne nadgradnje pa vseeno ne manjka, »/'^al moram najprej povedati, da problem Prihovske gmajne, ki bi lahko ponudila različne naložbe in pridobitve, kljub sklenjenemu denacio-nalizacijskemu ptwiopku zaradi neurejenega dedovanja v enem samem primeru Še vedno ni rcSen. Je pa nekaj drugih dobrodc-)šlih niwwti. Z veseljem povem, da je občina odkupila nekdanjo Jakijevo in kasneje De-bevčevo hiâo, s katero želimo dolgoročno rešiti otroških varstvo, izkoristiti pa jo moramo tudi na kratek rok. Zato.smo jo že urediUvccnlcrza samostojno učenje in v galerijo. Se v tem letu bomo z nwo naložbo rešili problem oskrbe s pitno vodov Šmarincm ob Dreti, kmalu pa bomo začeli tudi Prireditve in priznanja Včeraj so slovesno odprli center za samostojno učenje in galerijo v De Ixívče vi liiši, jutri bodo ob 13.ÍK) najprej odprii prenovljene prosttire v zdravstve-nem domu. slavnostno sejo občiaskega sveta pa bodo v domu kulture začeli ob 18.00 in na njej podelili letošnja i^bčin-skii priznanja. Zlati grb občine Nazarje bosta prejela Anton STROZlC'za vsestransko dolgoletno delo pri razvoju (rete in izkazano pomoč sokrajanom ter Marjan DOBROVC za d(3lgolctno vodenje KS Nazarje, aklivno delo v turističnem in kulturnem društvu ler za vsestransko podporo drii.^tvenijn dejavnostim v občini. Dobitnika grba občine Naza-ije sta Krajevni odbor Rdeč-ega križa Šmartno ob Dreti in man Krajner iz Nazarij, podelili pa bodo še šest priznanj župana. gradnjo drugega dela kanalizacije v naselju Prihova. Številni ohčani so zelo zadovoljni tudi z lepo urejeno peš potjo ob Savinji od Mozirja do Nazarij. Uredili smo jo skupnozmo-zirsko občino, če omenim še to pridobitev,« je med ostalim še povedal župan Občine Nazarje Ivan Purnat. ■ iP Prva e-zemljiska Imjîga v Sloveniji Upravna enola Mozirje prva v Sloveniji z eleklronsko ol)liko zemljiške knjifie - Zdaj izpiski in \ polled v knjigo za vso državo na iipra\ni (^noli in krajevnih uradih - Iz Solčave ni Ir eha vee v Velenje - INcîsporna pridobitev za obrane^ Za občane cele Zgornje Savinjske in Zadrečke doline jc gotovo več kol dobrodošla novica, da je mozirska upravna enola prva v Sloveniji, ki že omogoča dostop do elektronske oblike wmljlškc knjige. Skupaj z Upravno enoto Ljubljana je bila za 10 novost testna občina, vendar imajo v Ljubljani zaradi obsega dela se tehnične icžavc, Nedvomno to pomeni veliko pridobi- tev za oWane in zajeten korak pri naporih približevanja storitev državne upravťobčanom. Nisi težko predstavljati olaj^njaza, denimo prebivalce Logarske doline in Solčave, .saj jim sedaj ni treba več na dolgo pi^t do Velenja, ampak lahko zemljiškoknjižni izpisek dobijo kar na sedežu krajevnega uradav Solčavi, seveda med njegovim pcwlovnim časom. Zemljiškoknjižne izpi- Po podatkih The Wall Street Journal Europe* seje posebni vzajemni sklad že osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v svetu glede na ustvarjen letni donos. * LiDPff. Thv Co. na iS Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih * Rastkd 138,23 donosnost (3* 9. 2001 -3. 9. 2004). ske za celomo Slovenijo je lorej po novem mogoče dobiti na sedežu upravne enote in na krajevnih uradih, prav tako pri notarjih. Enak postopek velja za vpogled v zemlji5ktc î*t HO. um poki? (ua&:4b(> niiJl ca bfrnuii^u ''yoût wwg» («r oo^Mn»?» »«nihci niM ««QOtCť« u > vt^odrioi^i Cfeceir vrt4rtoiii 1M>«> peunwnw r« «Sriu^ »rMn^^ od tUr^ i*' Irquintfnoiirrh mb rjrr vrtdtiM^ iMie «anko'4M* Ml Mdii TMO M l.,-^ pfitiod^f dMiaUlan«« vK^I ail l»>o(Í(«daTi>^ waen odsek ceste. Nil lercnn so koniuiiiiki. uifnniisti ... Po izgradnji čistilne naprave je med prednostnimi nalogami občine sedaj izgradnja kanali- in FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Gallieo. R-rstKo In KD Sond Idhko dopolnite 2 življenjskim zavarovarujem, kar vam omogoča Fondpollcd Informacije na www.slovènita.si ali 080 30 30. KD zacij.skega omrežja. V ta namen se na terenu mudijo predstavniki Komunalnega podjetja Velenje, velenjskega Zavoda za urbanizem ter občine in preverjajo stanja individualnih greznie. Posnetek s icrena jim bo služil za pripravo projekta za nadaljevanje izgradnje kanalizacije. iSedem predlogov /áí priznanja in na^^rade Konec avgusta se jc iztekel rok za zbiranje predlogov za le-tOî>njc dobitnike priznaj In nagrad občine. Na naslov komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade pri občinskem svc-tajc prispelo sedem predlogov, od tega jih je šest prispevalo šmarSko kulturno druStvo, en predlog pa skupina občanov. Na seji v ponedeljek so jih obravnavali člani omenjene komisije, potrdili pa jih bodo morali ^ občinski svetniki. (V/ pribli/Jio 14 ( inskega sveta Svetniki občine Šmartno ob Pa-ki sc bodo sešli na prvo sejo po poleinih počitnicah predvidoma čez 14 dni. Na njej bodo med drugim obravnavali rebalans letíwnjega občinskegi^ proračuna in okvirni program prireditev ob občinskem pr^izni-ku. Priprave nanj so že začeli. ■ tp UTRIP OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA m Sreda. 8. i^cptemhra Roberto Battclli je oCilno ftí pred volilvami izvoljeni poslance, ker knndiJira kot edini kandidat lia-lijanskc narodnosti, ki jim to poslansko mesiosamodejno pripada. To bo zanj že poli zaporedni mandal. Sicer pa bo od regi-.^Iriranih političnih strank na volitvah sodelovalo 22 strank, poleg lega pa že tri nestrankarske liste in trije neodvisni kandidati. Za po.slance se l^o poicgtwalo veC kol 1000 kandidatov. Kol ugotavljajo novinarji, pa je na kandidatni)! listah za volitve tudi nekaj ljudi, ki imajo na vesli marsikaj. Od manjših prekrškov do resnih kaznivih dejanj. S pov.sem drugačnimi kaznivimi dejanji pa se ukvarjajo v Rusiji. Ruske oblasti so namreč ponudile lOmilijonov dolarjev nagrade za pt^dalke o voditeljih ČcČcn-skega upora Basajevu in Masha-dovu. ki naj bi bila ob t. i. Polkovniku kriva za zadnji teroristični pokol. Ćcčensk: uporniki so se takoj odzvali na ra/pis te nagrade in ponudili 20 milijonov úo-larjev za pomoč pri prijelju vojnega zločinca Vladimirja Putina. Tudi vi^jna v Iraku je dosegla nov mejnik, saj je v skoraj 18 mesecih zahtevala že več kot tisoč ameriških žriev. Nekateri ameriški časopisi so objavili vse padle. O žrtvah na drugi sirani pa ni slik ne točnih podatkov, to pač niso ljudje iz bogate države. Na ilrva-^kem pa se otepajo s pcwsem drugačnimi težavami- Po državi namreč potekajo Številne peticije, s katerimi Ijudjií zahtevajo, da bi vozniki lahko imeli do 0,5gramaalkoholavkrvi. Državljane podpira tudi cerkev. ?.e tako pa policisti praviloma na terenu .spregledajo 0,1 grama alkohola. saj ga lahkcî povzroči tudi razna zaužita hrana. Verjetno bo vlada v prihodnjih tednih le vsaj delno popustila. (Vlrlek. 9. septembra Po podatkih statističnega urada se je siopnja revščine v Sloveniji znižala, in sicer z J2,9 odstotka v preteklem letu na ll,9odstotka. Siopnja revščine pri nas že nekaj let upada. Zniževati se je začela po letu lyyH, koje bila 14-odslol-na. Med letoma 1997 in 2003 se je tako število ljudi, ki jih je ogrt^žala rc^^čina, zmanjšalo za okrog 40 tisoč. Morda tudi zalo trgovine pri nas 5e naprej rastejo kot gobe po dežju. Prednjači seveda Mercaior, ki sedaj izpopolnjuje svojo trgovsko llki/xifijo. V Črnučah v Ljubljani je odprl svoj prvi center tehnike in prvega vverigi diskonlov, imenovanih Hura!. 1 lura, za vse zaprav-Ijivce seveda. Pcick , 10. seplombra .Sedaj, ko so Grki z-ačeli ugotavljali. kako zelo so sc zadolžili radi olimpijskili iger, so na zavoro stopili Kjiajci. Prireditelji poletnih olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu odkrivajo skKfmnost: najpa^j dva, nato tri, zdaj pa naj bi v primerjavi z začetnimi načrti prihranili celo Sest milijard jua-nov oziroma 6(K) milijonov evrov. Kitajci so odpovedali gradnjo petih olimpijskih pri/xirii^, nekaj jih nameravajo zmanjkali» že obstoječe pa modernizirati. Novo vodilo je gospodarnost, kar pomeni odmik od ambicioznih načrtov, da bi Športnike sveta pričakali s tehničnimi in arheton-skimi mojstrovinami. Kanadski inštitut za raziskave Cilobescan je v 35 državah po vsem .svetu ugotavljal priljubljenost ameri.^kega predsednika Ge-orgea Busha in njegovega tekmeca na predsedniških volitvah, kandidata demokratov Johna Kerryja. Kerry se je odrezal pa^-cej bolje kot Bush. Najbolj pa so Kerryju naklonjeni v evropskih državah. .Seveda pa bodo predsednika izbrali Američani sami in sami ocenili, kateri jim je bli^i. Trenutno Bushu kaže bolje. Sobota. 11. septembra v New Yorku so se poklonili umrlim ob tretji obletnici terorističnih napadiw na ZDA. Ob tem je bilo izrečenih ludi veliko viso-koletečihih besed. Zal nam vsa la leta ameriške bolj agresivne politike do takšnih dejanj ni.so prinesla večje varnosti, ampak predvsem številne nove lerori' stične akcije. Svet se danes počuti veliko manj varno kot prej, Dejstvo je, da se skuša terorizem predv.sem kriminalizirati, o njegovih vzmkih pa ni pametno niti več razmišljati. Toda dokler bo bogastvo lako nepravično porazdeljeno, bo dovolj netiva za nezadovoljstvo in upor. Venem ^kI najhujših izbruhov nasilja v IrakTj v zadnjih mcsecih je samo v petek po trditvah iraških oblasii umrlo vč kot UX) ljudi. Pa ptwejmo še kakšno prijaznejši'» novico današnjega dne. Na Ravnah so odprli novo mestno kopališče z olimpijskim bazenom. Zanj so odšteli okt)li 470 milijo-n(w tolarjev: denar so prispevali občina, ministrstvo za šolstvo in šport in razni donalorji. Dogodka morda ne bi omenjali, če nas ne bi spomnil na davne čase, ko smo Velenjčani množično obis-kcwali bazen na Ravnah, ker lastnega nismo imeli. Sedaj je stanje podobno, Velenje pa je eno redkih večjih slovenskih mest, ki že vrsto let ne premore lastnega letnega bazena. !\e(lclia. 12. s<'plembra v Sloveniji je med starejšimi od 15 let 63 odstotkov zaposlenih, kar je za pol odstotne točke slabše od povprečja OU in kar za 12 odstotnih točk slabše od pr-vouvrščene Danske, je v pclek objavil Eurosiat. Skoraj povsem pri dnu pa je Slovenija po zapiv sienosli za krajši delovni čas. saj je ta samo triodstotna, medlem ko je v EU v povprečju deselod-siotna. na Nizozem.skem, v Veliki Britaniji in na Í5vedskem pa celo 33-, 17- oziroma 16-odstoina. Nadpovprečna pa je Slovenija pri pogodbah za določen čas. Hrvaški ribiči spet provocirajo in to očitno ob lihem sprenevedanju tamkajšnje oblasii.Hrvaški čolni so namreč v policijskem spremstvu znova pripluli v območje, ki ga nadzira slovenska pomorska policija. Pa bi bil že skrajni čas. da bi vprašanje mt>r-ske meje državi rešili z medsebojnimi dogovori, ne pa da ga prepuščata ribičem in Številnim popu I is lom. Sicer pa je hrv.-íška vlada sprejela uredbo, po kateri v prihodnje ne bo več možna gradnja v pasu 70 metrov od morja. Ene je to močno razveselilo. Cene zemljišč in objekltw, ki so bili sedaj v 1.1. drugi vrsti, so takoj poskočile, Sicer pa vidimo raTmejitev v obeh državah vse bolj vsak po svoje. Hrvali s Sanaderjem na čelu so prepričani, da poteka razmejitev po sredini, mi pa ,se z Ropom na čelu s lem nhi slučajno ne strinjamo. Spor je prišel pravzaprav že tako daleč, da bo vsakdo, ki bo p^ipu.slil, oškodtwan in je zato verjetno nerešljiv do vstopa Hrvaške v EU. žabjo perspektiva Poneťlelpek. septembj:^ 13 Evro ho tudi pri nas odslej c\sn\ .slotin pa bo nadomestil ceni. Tako bo namreč potrebno pisat) v vseh uradnih dokumentih s sk'up-nostjo, medtem ko naj bi v domačem komuniciranju veljalo dosedanje i/jazoslovje. Sicer pa bo SUwenija po izračunih evrt^pske komisijev prihodnji finančni pcnspeki i vi verjetno izpadla iz kroga upravičenk strukturne pomoči iz cilja 1. Ore za sredstva iz okvira regio« nalne politike, namenjena regijam z razvitostjo pod 75 odstotki povprečnega BDP-ja vEU. Pt^ izračunih bi bila Slovenija tako v sedmih letih ob 4,1 milijarde evrov sredstev, ki bi jih sicer prejela kot upravičenka pomeni. Do te spremembe, ki bo nekatera naša načrtovanja veijetno močno postavila na glavic, bo priškf zalo, ker bo BDP vEU nižji povstopunovih članic Bolgarije in Romunije. Torek. 14. septembra Evropska komisija je Turčijo opozorila, da bi utegnil zakon o prepovedi skokov čez plot ogrozili začetek pogajanj o članstvu Turčije v Evropski uniji. V turškem parlamentu se jc namreč začela razprava o zakonskem predlogu, ki prešuštvo opredeljuje kot kaznivo dejanje, za katerega je predvidena zaporna kazen. V Ankari medtem potekajo demonsiracije aktivistov za pravice Žensk. Ti opozarjajo, da bo zakon veljal predvsem za ženske. V ZDA je po desetih letih prenehal veljali zakon, ki je prepovedoval prodajo poiaviomal.skega orožja za civilne namene. Tako bodo Američani spet laže prišli do orožja, ki ga potem marsika* t eri neotlgovorno ludi uporabijo. Sicer pa te dni Ameriki bolj kol la Ziikon ali teroristi grozi Ivan, eden najmočnejših orkanov na Atlantiku doslej. Zaenkrat je zahteval že 68 življenj. Na .srečo je le nekoliko oplazil Kubo, v sredo zvečer pa je verjetno začel divjali v Mehiškem zalivu in ob obali ZDA. Razvitost nas lahko veliko stane Prav v dneh, ko opozicija očiia vladu du je v zadnjem ćasn premalo naredila za razwj Sío\'íínije, so mnoge zaskrix'le vesti à "Evrope) díl Slovenija zaradipres'elike razviíosit naj ne bi bila več deležna evropske pomoći Resnici na Ijitlx) je treíxi priznati, da se ni Slovenija toliko raz\'iia, da je na hiiro presh)čila tisii odstotek, ki .^e daje pravico do pomočiy le s prihajanjem novih članic iji načrtovanjem še novih se je po\^rečje tako znižalo, du smo naenkrat pristali med bolj raz\'ilimi, In. liidi to je ireha priznali, zaradi močno raz\%e osrednje Slovenije z Ljubljano na čelu. "Re.Utev" za n(i!>o državo je regionalizacija, vendar ne laka, o kakršni že dalj časa na veliko govorimo. Gre za to, kolje pred dnevi na f rogovom z gospodarstveniki s Celjskega poudaril tudi "naš" mininter za evropske zade\'€ Mil a m M. Cvikl, da bi Slovenijo nizdeldina tri regije, pri čemer bi biii vzhodna in zahodna iahko Se naprej deležni j>omoči; o.'irednja, ljubljanska, paČ ne. Vendar Evropa za tako delile\' nu tri regije nič kaj rada ne sliši. Taka delitev Slovenije "za ei'ropsko ra-l)o" se\'eda nima nič skupnega s tisio regionalizacijo, za katero si pri nas še dolgo prizadevamo. Ta pomeni se\'eda u.stanavile}' wč regij, mn ojnih regij, in Cviklpra\'i, da se l)odo morale te zdniže\'a-ti projektno. Za nekatere je ta '^nevarnost", da Slovenija a^anebrez evropske j)om(?či. da ho torej v EV več dajala kot prejemala, presenečenje; e\TopKki minister in ministrica za regionalninJZ\'oj Zdenku Kovač pa pravita, da so to premlo'aliže dalj časa m iskoH rešitve. In še bodo. Sex'eda pa je zdaj prm'i čas, da nekatere st)vni očitajo vladiy da je tako možnost prikrù'ala in nas pestila živeti v prepričanju, da bomo Še vrsto naslednjiJi let deležni pomoči iz mz-ličnih evropskih skladov. Nekateri pravijo, da je eden "praviir projektov, kakršne naj hi .snovali v razvojnih regijah, projekt šii/)endijske .sheryie .savinjske regije^ ki so ga pripravili v Regionalni raz\'ojni agenciji Celje. /. njim želijo zmanjšati .stntkuimo neskladje med ponudbo in po)'-pniševanjem po kadrih v regiji Gre za načrtno izobraž<ívanje kadrov. Že ktas naj bi bilo v skladu 20 milijonov tolarjei', podelili naj bi pnili 40 .š tipendij {razpis bo izšel te dni). In to dijakom in šut-dentom, ki se bodo odloČili za .šolanje v deficitarnih poklicih. To naj bil nekakšen odgovor delodajalcem, ki opozarjajo, da ne dobijo kadru, ki ga pťHrehujejo. Čej>rav je ludi res. da vča.':ili niti delodajalci na daljši rok ne vedo, kakšne delavce bodo/xjirebovali. Delodajalci pa ob tem tudi opozarjajo, da indi podelite\-štipendije nijx>rošt\'0, da bo štiulent j)o končanem šutdiju res o.stalpri njih. Oh dehtjočem trgu dela pač "močnejšim" ni težko vrniti .štipendije, da dobijo dober izobražen kader Nekaj o takih težavah so govorili it uli ob različnih f^osvetih na obrtnem sejmti, kije včeraj za eno leto zaprl vrata. Res pa je tudi, da je bila obrt na tem sejmu letos kar nekako v .senci obů^kov različnih fH)litikov in kandidatov za jesenske parlamentarne voUt\'e. Mnoge stranke so namreč ta sejem izrabile za svojo promocijo in promocijo svojih kandidatov. Kaj hočemo, ludt to je s\vje}'rslna obrt. Bliža se volitev čas Jure TrampuŠ 1 'ležko hi rekel, da je čas volitev dolgočasen, .'^icerdrži, da so lepi obrazi, ki se smehljajo iz ol'>cestnih plakatov, med seboj tako podobni, da Jih loči samo strankarski emblem, vendar predvidljiva volilna kampanja pač ni tista, ki hi zabavala kakšnega bolj zainteresinmega volivca. \^saj mene ne zabavajo ludi predvolilni nastopi ali televizijska soočenja» na katerih strankarski veljaki govorijo samo tiste fraze^ ki jim jih je zapisal volilni štahi. Najbolj zabavne so predvolilne obljube, velike besede, ki naj hi najprej predstavile kandidata, potem naj bi prepričale volivce in na koncii, jasno, začrtale politično delovanje inrAjenegei pred.^tavnika ljudstva. Obljube in zaveze, ki so oris bodoče politike. Obljube so zanimive à več razlogom ne samo zaradi političnih pmgramov, ampak predvsem zaradi domnevne dejinicije aktualnih družbenih problemov. »Dejmicije^^zaio, ker naj hi ravno volilne obljube pokazale na liste si vari, la jih je prejšnja p>0 .Salečane za.stopali Ljubljani, vseh svojih predvolilnih obljub niso uresničili. AH pa so jih uresničili le deloma. Razlog je preprost, majhno Velenje je v Ljubljani premajhno za večji politični vpliv Vareni različnih interesov in moči je iLspešno lobiranjeza lokalne interese tako težek posel, da ga .'^amo trije poslanci, pa čeprav sestavljajo enako poliiičn/) koalicijo, ne morejo uspešno opraviti Situacijo se s prihodom dveh j'velenjskih^ minisStrov v.saj v zadnji mesecih ni bistveno spremenila. Obljube o lokalnem razcvetu izpolnijo le redfá poslanci ki so sicer predstavniki wsťga ljudstva in nť .^amo predstavniki točno doloČcTiega mesta. Čeprav, to je vseeno potrebno priznati bi se lahko trije K-ji v minulem mandatu včasih ludi bolj potrudili. In .^e nekaj. I*repričanje, da na wlitvah zmagujejo le pred-x'olilni programi, je napačno. Večine volivcev na volitvah ne zanimajo podrobno.sti, statistika, .Unikiurirane napovedi prihodnosti, ki navadno obsegajo nekaj snopičev zapletenega tek.ua, kije tudi za ma Ksikaterega poslanca ski)raj-da nerazumljiv. Ljudi zanima videz kafididata, njegova osebnost in karizma. Redki volijo zglaiv, večina jih voli z očmi in z iLŠesi. In ravno zato so plakati tako lepi in obljube tako zveneče. 16. septembra 2004 "^HlAS BTG bo v Velenju gradil vodno mesto IV(Mnoi>()vnik in BTC sla podpisala pismo o luiinerl - HTC nastopa kol samostojni inveslltor. Proni()go\ nlk kot prodajaler potr'cbnili zrniljksr-Zaœlek del takoj po [)i1dol)llvi ř>radl)on(^fía dovoliíMija -Bo to /o na pomiad? Milena Hrstič - Planine Foto: Stane Vovk Velenje, 8. septenihrn — Predsednik uprave BTCd. d.,.|ožeMer-mal, in direktor Premogovnika Velenje, dr. Ev^en Dervarič. sla v^rcdo v Beli dvorani podpisaJa pismo o nameri /a i/gradnjo Vodnega mcsla Velenje na območju TRC Mezero. Vodno meslo, zasnovano kot vodni park s ponudbo svela doživetij in debelo savn, naj bi B'I'C/gradilv I8mescclh po pridobil vi gradbenega dovoljenja. Cc bo Slo vse po načrtih, naj bi gradbeno dovoljenje /a Vodno meslo Velenje pridobili do apri- la prihcxinjcga leia, z deli pričeli maja, otvoritev pa bi bUa jeseni lela2i)06. Šlo naj bi/a podoben objekukoiga gradi BTCv Ljubljani. odprl pa ga bo spomladi prihodnje ieio, le da bo manjši. ()l>c strani .si od projekta (letala veliko, predvsem pa ga i>ccnjiije-la kot osrednji turistični produkt, ki bo vplival na ra/voj turističnih in drugih dejav^iosi i v Šaleški dolini in širši regiji. »Vvodnemmc-stu bo na eni strani .svet dožK'Clij, kjer se bomo laJiko yai>avali na vodnih pcWTîUnah z vodnimi tokovi, tobi^gani in bazenom, ki bo piv vezan zjezcrom. Na drugi sirani bo dežela savn. Zunanjili in mv iranjih. v kočah iz vsaj dvesto let starega sibirskega lesa. prckritili s travo. Razmišljamo o fitnesu in mdcovaljio vrline ^'jb zapiranju jame Skale,« je povedal direktor Premogcwnika Velenje dr. Cvgcn Dervarič. Na vpraSiinje poslanca in predsednika velenjske športne /veze Jožefa Ksivtičnika. ali vcxlni park zajema tudi zunanji olimpijski bazen^paje Jo/tc Mermal pojasnil, da ne, da pa so sc v B'[X' z meslo občino v prihodnje pri-priivljcni p<îgovjujaù tudi o gradnji olimpijskega bazena v blr^ini vodnega parka. Vodnemu mestu bo namenjenih 3(U)00 kvadratnih metrw veliko območje, gradnju naj bi BTCsta-la 5-6 milijonov evrov oziroma med 1,2in l,4mllijardc tolarjev. Zaposlitev v vodnom mestu pa naj bi dobilo 25 ljudi. Vzporedno z nastajanjem vodnega mesta i'xxsta naslajala Piki-na dežela in Družinski park. »Gre za udejanjane Idej, ki jih je mestt) potrdilo pred dvema letoma z natečajem za ureditev območja TRCJezcrtx Pikaje blago R£Ki-i sa ,I»/.e Mermul, predsednik uprave B IT: » Verjamemo v turistični razvoj .šaleške doline, povezan s centrom na Golteh. s TopolŠieo in Dobrno, Vodno mesto bo ponudbo še popestrilo. Računamo na obisk ljudi s širiega območja, tudi tujcev, zlasti tistih, ki bodo k nam prihajali s pičeni letalskimi prevozi. Po nekaterih napt>-vedjh naj bi Slovenijo letno obiskalo 50.001) Angležev.« Dr. Ev yen Dervarič, direktor Premogovnika Velenje: »Vodno meslo Velenje bo pomemben kamen v mozaiku turistične ponudbe območja. Cîre za enega največjih projeklovzadnjihdc-sei let na tem področju pri nas. Z tijim. s Pikino deželo in Družinskim parkom, bomo v tem prostoru zaokrožili cilje, ki .smo .si jih z ustanovitvijo TRC .lezero zadali družbeniki Premogovnik, Gorenje, Vegrad, Era in Mest na občina Velenje.« ■ vna znamka Velenja. Zaradi nje pride «:m ogromno ljudi. Ob Pi-kini deželi pa ho zrasel Družinski park. v katerem bodo lahko družine preživljale prijetne dneve.« je povedal dr. Evgen Dervarič, ki je ob tem pv)dčrial, da je Premogovnik ob prestrukturiranju dejavno.sti ptisebej zainteresiran za razvoj turistične infra-strukturevregiji. ■ Krožišče - velik zalogaj za izvajalce in investitorje Pohvale izvajakeni. ki so na na KIdr irevi združili mori - /a avloprovoznlke »premalo« prostora -Zasadllev la teden, uradna olvoritc^v koruze nieso<^a Miiena Krstić - Ptaninc Velenje. 7. septembra - Predstavniki Mestne občine Velenje in izvajalcev .so pripravili voden ogled po gradbišču m>ve-ga kro/išča na Kidričevi ccsti. i^.upanu Srečku Mehu ter predstavnikom izvajalcev. Vegradu Velenje, podjetju Ceste mostovi Celje, PUP Velenje In nadzornemu organu, so se pridružili nekateri člani občinskega sveta, predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih čctrii ter krajani Stare vasi. Ogledu gradbišča je sledila javna tribuna, kjer so podrobno spregovorili o naložbi, vredni več kol 514 milijonov tolarjev. Soinvestitorja prve etape, kije zajela celovito obnovo Kidričeve ceste in zamenjavo vseh komunalnih vodov na tem območju, od vodiwoda, kanalizacije, toplovoda, telefoaskih kablov, eiektro vodov in drugega, sta Mestna občina Velenje in Direkcija RS za ccstc, Dela je izvajalo podjetje Vegrad. Naložba je ovrednotena na 225 milijonov tolarjev, pri čemer na Mestno občino Velenje odpade delc/v/nesku 161 milijonov tolarjev, direkcija za ceste pa bo krila znesek v višini M milijonov tolarjev. Izvajalec druge etape, ki jo mestna občina izvaja skupaj z Direkcijo RS za cestě zajema še nedokončani odsek Kidričeve ccsic in zamenjavo vseh komunalnih vodov, je družba Ceste, mostovi Celje. Ocenjena je na dobrDi ii8 milijonov tolarjev. pri čemer vložek občine zanaša blizu 2] milijonov tolarjev. direkcija za ceste pa pokrije ustali del. Dela bodo, kolje povedal predstavnik družbe, Brane .lezcrnik, predvidoma končana do konca septembra, ko pripravljajo tudi uradno otvoritev. Podjeije za urejanje prostora, PUP Velenje, je ob kroži.šču zgradilo tudi 65 novih parkirišč za osebna vozila. Stroške, gre za dobrih 2J milijonov tolarjev, bo pokrila občina. »Pogfejtaje Franc Beg težave avtoprevoznikov nazorno pokazal predstojniku Tonetu Brodniku in županu SreČku Mehu. Krožlšce In okolico so tisti, ki so prliii, v glavnem hvalili Koko s cestno infrastrukturo noprei? .Anton BnKlnlk. predstojnik javnih gospodarskih zadevv mestni občini: »Naslednje krožišče je z direkcijo Republike Slovenije za ceste že dogovorjeno. (îre za ureditev krožišča na magistralni ccsti proti Šo.štanju in Lokovici. To je najbolj pe- reče. Slabo prepustna jc tudi Šaleška cesta, kjer bomo prav lako uredili krožiŠča. Začnemo že prihodnje leto, prvo na Šaleški bo pod bazenom. Drugo bo v križišču, ki vodi proli Celju in Piilzeli, Iretje pa pri tunelu.« V tem času so žc začeli tudi z zasaditvijo, nadomestili pa bodo tudi vseh 12 dreves, ki so morala zaradi gradnje pasli. REKLI so Na javni tribuni so rekli: IŤimc Beg. predsedniksek-cijc a\Toprevozmkovpri Savinjsko - Šale.ški območni gospodarski zbornici: »Tukaj sem v imenu avtoprevoznikov, ki ugotavljamo, da je odsek proli Skalam, Cirkovcam in naprej, preozek. Dnevno tod vozi kakih trideset »šleperjcv«, samo v Skalah je osem avtoprevoznikov. Predlagamo, da najdemo re.šitev. Ponujamo konkreten predlog: zmanjšajmo meter in po\ ze-lenicc omejene z oslroro-bim robnikom za pol metra in problem bo rešen. Ko sije sonce, voznik Itwornjaka robove vidi, ko bo sneg, ko bo led, ko bo plundra, jih pa ne bo.« Srečko Meh. Župan Mestne občine Velenje: »Ceste mi ne moremo popravljati in urejati po svoje. Projekte in revizijo je pripravila država, lahko .sc le obrnemo nanje in jim predlagamo, da rešitev, ki ga ponujate, proučijo. 'i'o Iximo t udi siorili.« OBJAVA VABIMO VAS V PRENOVLJENE PRODAJALNE V VELENJU, V NOVI PODOBI, Z NOVO VSEBINO PO VAŠI MERI Ař- V^tlUMMT PRENOVLJENI STANDARD - trgovina za razvajanje občutkov ^ Naj vam iskanje daril postane užitek in zabava. Izberite izdelke in pripomočke« ki vam bodo dom napolnili s toplino, mu dali dušo, vam obogatili ali samo poenostavili vsakdan. ■ ■ V Papirnici boste našli vse in še več za svojega nadobudnega šolarja, saj smo ponudbo popestrili s programom Leonardo In S Izdelki, ki predstavljajo kulturo pisanja. V prodajalni Svilanlt nudimo tekstil za dom priznanih slovenskih proizvajalcev Sviianit, Odeja Škofja Loka, BPT Tržič. ^ Drogerija Beauty World vas popelje v svet kvalitetnih preparatov za vsakdanjo nego kože !n sprostitev telesa, PRENOVLJENA VELMA Priznan slovenski proizvajalec Beti s široko ponudbo perila, kopalk in pižam. Labod s pestro ponudbo moške in ženske konfekcije. La Scarpa prodajalna modnih čevljev. r m g m m m ř 19 V I PRENOVLJENA NAHA Obiščite oddelek gospodinjskeçia tekstildr brisač, prtov, posteljnine in drugih tekstilnih izdelkov za dom. Izbirate lahko med pestro ponudbo perila, pižam in nogavic za ženske, moške in otroke. Pripomočke za osebno nego najdete na oddelku kozmetike. Prodajalna Ona On s trendovsko konfekcijo za ženske in moške, uveljavljenih proizvajalcev. J-1 ON'ON Prodajalna čevljev La Scarpa. Sc^f. ^ V Papitlonu vam ponujamo jesensko kolekcijo metražnih tkanin najboljših svetovnih proizvajalcev, p^^^ ADUT - vse za dom in gospodinjstvo V prenovljenem centru boste našli pester izbor bele tehnike, akustikei male gospodinjske aparate, obogaten darilni program in blago dnevne pot rosnje. Kmetijska lekarna in vrtni center sta sezonsko bogato založena z vinogradniško opremo In sadikami sadnega drevja. Z veseljem vam bomo svetovali pri Izbiri in načinu pravilnega nanosa sredstev za varstvo rastlin. p i Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki, d,d., Prešernova 10, 3504 Velenje, www.era.si 16. septembra 2004 Na Golteh se pripravljajo na novo zimsko sezono Sloviliie novosti in izboljšave za iiovo sniufarsko sezono - Se posolH^ ugodna pivdprodaja sinuearskih vo/ovnic na ccljskoin ol)rlncni sejmu - helna sezona ni izpolnila pričakovanj Mira Zakošek Prva zimska sezona po ponovnem odpriju smučarskega centra čnimi in dolgoročnimi načrti. Pripravljajo potrebne prastorske dokumente in pridobivajo dovoljenja za pogumno zastavljen načrta ki med drugim predvideva izgradnjo najmodernej^ Si irisedežnice iz .smeri Ljubnega, od lam ludi cestno povezavo, izgradnjo modernega hotela in Ic marsikaj. Širitev doma ali prodor na tuje 1)1 ližba Kngi'oluš iz (íelja vse bliže oeirlinskenuj deležu v slovenskem živilskem trsu - V koiicei'uu Tus zaposlenih že 4150 delavcev - V prvem letošnjem polletju povečali prodajo za [iH odstotkov Tatjana Podgoršek C.eljsko trgovsko p<^djctjc Tu S je letcxs praznovalo l.S-lctnieo uspešnega delovanja. Z letoS-njim nakupom podjetja Velejc poslakî drugi slovenski irgovec. »Kljub močni konkurenci smo vse bliže cilju, 23-odstoinemu tržnemu deležu v živilski trgovini v Sloveniji. Intere.vi za prevzem še kakSnega podjetja v Sloveniji nimamo, razmišljamo pa že o tem, ali bomo v Sloveniji začeli novo dejavnost ali bomo Šli na tuje,« je med drugim o načrtih podjetja povedal njegov direktor Aleksander SvetelSek- Družba je letos dasegla izjemno rast, kar kažejo nekateri podatki. Lani je ustvarila 65 milijard prometa 1er 2,2 milijardi SIT dobička, V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so Čisti prihodek od prodaje povećali za 38 odslotkov, v osnovni dejavnosti - maloprodaji - pa kar za 54 odstotkov. Za letos so načrtovali 81 milijard prometa, glede na dosežene polletne rezultate poslovanja pa kaže, da bodo dosegli 85 mili- jard SIT. C-eirtinski delež slo-veaskega živilskega trga naj bi do.segli v dveh letih, l-elos so se mu med drugim približali z od- Direktor Aieksander Sve^ teišek: » Mjub močni konkurenci smo vse biiže 25-od-stotnemu tržnemu deiežu v živiisM trgovini v Sioveniji.» prijem dveh supermarkelov (na Jesenicah in v Mozirju), petih trgovin in nekaierih drugih lokalov. Po trditvah SveielSka sodijo ludi med slovenske trgovske družbe, ki zaposlujejo največ ncjvih delavcev. V koncernu Tuš (ta izraz uvajajo v zadnjem času) je zapo.slenih 41.^^0 ljudi, od tega največ v EngroluSu (2170) tervdružbi Vele (1350). Z nakupom večinskega deleža domžalske družbe Vele je leto 20t)4 za celjsko trgovsko družbo prelomno, in sicer zaradi načina širitve. »7. nakupom .slednjega smo se razširili na območja, kjer doslej nismo bili prisotni, pridobili pa smo tudi dejavnosti, s katerimi se doslej še nismo veliko ukvarjali. Od več kol 40 novih poslovno-prodajnih (^bjek-lovsmt) do sedaj prevzeli tri poslovalnice, do sredine januarja prihodnje leto naj bi jih še 21. Zaradi dobre prepoznavnosti blagovne znamke Tuš bo drui^ba Engrotušpod to v celoti vključila Živilski program Vele, vse neživilske poslovalnice pa bodo .še naprej poslovale pod blagovno znamko Vele.« Bolj kol daslej se bodo usmerili v urejanje mesnic. V vseh novili objektih je to uveljavljen del ponudbe, v naslednjih dveh letih pa naj bi v starejših trgovinskih objektih odprli 14 mesnic, sedem še letos. Nova de- javnost - bencinski servisi - se je »prijela«, zato bodo nadaljevali izgradnjo bencinskih servisov ne le ob njihovih trgovskih centrih, ampak tudi ob nekaterih pomembnih prometnicah. Na konkurenco na področju kinematografije - pravi Svelelšek • so se po podatkih sodeč, primerno pripravili. Tu.šev klub Šteje 512 tisoč članov, kar priča o tem, da je njegova kartica najbolj razširjena v Sloveniji. Poleg nove celostne podobe v družbi Engrotuš uvajajo še eno novost - koncem Tuš. Zanj so se odločili zaradi stalne rasli in vse večje kompleksnosti sisle-ma povezanih podjetij. »Namen le novosti je povezana podjetja osmisliti z enotnim iz-ray*;m in s tem doseči večjo prepoznavnost celote«. V koncern so vključiU družbe Engroluš, Metro, Vele, Izbira Laško, Tuš Reka in Preskrba Sežana. Kot nam je povedal Svelelšek, na področju Mestne občine Velenje že dalj časa iščejo primerno lokacijo za izgradnjo sodobnega centra, a je doslej še niso našli. Prenovljena pred srebrnim jubilejem Na/.arje - V družbi Elkroj - modna oblačila, že vrsto let razvijajo mrežo lastnih prodajaln v Sloveniji in izven nje. V Sloveniji imajo trenutno desel Uisinih prodajaln in Štiri ťranšizne, ob vseh teh naporih pa so nekako »pozabili« na svojo prvo, nekdaj industrijsko prodajalno na sedežu družbe na Prihovi. 'Jo so odprli 12, septembra že kar davnega leta 1980, torej se hitro bliža srebrnemu jubileju, delno pa so jo prenovili samo ob kalasirotalni poplavi leta 1990, Temeljila prenova je bila torej nujna, lotili sose je sredi avgusta, posodobljene prostore pa so na priložnostni slovesnosti odprli prejšnji Četrtek. Že doslej najboljše Elkrojevo prodajno mesto, ki letno trži preko 100 milijonov tolarjev, bo poslej go- tovo še uspešnejše- To bo tudi preccj izboljšalo tovrslno ponudbo v vsej dolini, hkrati pa je novi)st preccj polepšala videz tovarne na Prihovi. Ob prisotnosti številnih gostov sta trak prerezala predsednica uprave Marija Vr-tačnik in nazarski župan Ivan Purnat. saj je bila otvoritev hkrati tudi prva v spletu prireditev ob prazniku občine Nazaije. mjp Nakup namesto najema Prejšnji torek je velenjska trgovska družba Era kupila zemljišče in objekte podjetja AD Lovčen, ki jih je imela doslej v najemu. S tem nadaljuje strategijo razvoja na trgu, na katerem je prisotna Štiri leta. V tem času je Era zgradila v Črni gori tri prodajne centre: dva na območju Podgorice in enega na območju Bara. Na tem trgu v skladu z opredelitvijo razvijajo dva tipa prodajaln: živilske in prodajalne vse za dom in gospodinjstvo ADUT. Kot zagotavljajo na Eri, so črmogorskim potrošni- kom zagotovili pestro izbiro izdelkov domačih in tujih proizvajalcev, poslej pa se bodo trudili prodati Črnogorske izdelke ludi na trg Evropske unije. S tem nakupom je Ora med drugim polrdiJa, da jih nepridipravi, ki so vlomili v njihove prostore v predmestju Podgorice in povzročili kar precej škode, niso prepodili s Irga Crne gore. Osumljence so policisti že odkriU. Doslej se je izkazalo, da naj bi bili na delu vandali. ■ tp ERA na MOS-u egneftalm^ zastopnik Letošnji mednarodni obrtni sejem, ki je včeraj zaprl svoja vrata, sijev twmih dneh ogledalo bi i? u 170 tisoč obiskovalcev, kar je nekaj več kol lani. Organizatorji sejma so z obiskom in odzivom zelo zadovoljni. Med 1712 razstavljalci iz .H držav je bila tudi letos velenjska Era. Predstavila je izdelek iz Z Erinega razstavnega prostora programa Plamen in de Longhi. kalerili generalna zastopnica za slovenski trg je pellet. V okviru razstavnega prostora Gospodarske zbornice Slovenije pa predstavila svoje sodelovanje z malim gospodarstvom. ■ tp NAŠI KRAJI IN UUDJE Ob 30-letnici gasilstva prizidek in novo vozilo P(i() Lokovk a prcnl 30 loli V(]\) Di užmirjc- Praznovala tudi kS in (lasilska zvo/a \cl(Mijo - Pixxlnosuii íialoíii varovanje iniotja \)iv(\ po/ari in pomor ljudem v Tatjana Podgoréek Foto: Mllojka KompreJ Lokovka, 11. septembra - Krajani Lokovicc so imeli minulo soboto dva ichinu razloga za slavje, ki so ga pripravili pruJ lamkaj^njim domom krajanov in gasilskim domom: gasilci so oh praznovanju 3(l-leinicc ga-.silslva v kraju bogatejSi 7a prizidek icr novo gasilsko vozilo, krajevna skupnosi pa je simhtv lično zaznamovala pridobiicv doma krajanovv upravljanje. Predsednik KS In predsednik lokwiških gasilccv Boris L»m-bizer je v pogovoru naglasi), da bodo poslej za dom krajanov pi>skužali skrbeli i5c bolje koi so. Marsikaj so '?c postorili v noiranjosii objekta in njegovi okolici, med prcdnosiniml nalogami v prihodnje pa jih najprej čaka obnova strehe. »Kar dobrScn del krajanov jc ilanov gasilskega druSlva. Slednje sodi med najmarijivejsc v lem okolju, svoje korenine pa je pognalo v vasi Dru^mirje. Ker se je lav 70, lellh zaradi ru- darjenja /ačela pogrevali, so na pobudi'» 14 Lokovičanov, ki so se vpisali med družmirske gasilce, gjisilski dom prestavili v Lokovico- Od leia 1974 dalje deluje druilvo kol P(iD Lok(> vica. Sleje već kol 280 članov, od lega je 56 mladih.« Kot je stiski. Do sedaj so bili pri tem dokaj uspešni. Aklivni past") tudi na osîalih področjih delovanja v kraju. Redno sodelujejo na lekmovanjih Ciasilske zveze Velenje, kjer njihovih 10 dese-lin (sesl članskih in štiri mladinske) dosega spodbudne re- podirtal Lambizerjc pred-nastna naloga lokoviških gasilcev varíwanje imelja in premoi'-enja krajancw pred požari, naravnimi nesrečami, izobraževanje Članov in pomoč ljudem v zullatc. V zadnjem času so se najbolj »namučili«' z. izgradnjo prizidka h gasilskemu domu. Aktivnosti zanj so stekle ^e pred (remi oziroma ivîirimi leti. Ker pa so gradnjo začeli pred uradnim prenosom Uwtni.^lva zemlje, so .si «nakopali« na glavo pnstoj-ne inšpektorje. Cîradbeno dovoljenje za prizidek so po precejšnjih naporih dobili sredi minulega ledna. Po besedah Borisa Lambizcrja jim bo pridobi-lev vlila novih moči pri izpolnjevanju poslaastva. Koliko jih je naložba veljala, za zdaj ne vedo, ker vseh predvidenih del še ni.so opravili. So pa vanj ?e po-siavili novo gasilsko vozilo, ki ga blagosliwli na s*>bolni slovesnosti. Kupili so ga lani, slalo pa je milijona lolarjev, od tega je U5 milijona prispevalo dru.^tvo, asialo je primaknila občina Soi^lanj. V prizidku bodo uredili Se garderobe za mladince in veterane, »Ob prizidku smo postavili manjši stolp za lažje sui^enjc gasilskih cevi, Tako bomo poskrbeli za njihovo daljšo življenjsko dobo.« Doris 3-ambizerseje zahvalil vsem. ki so pomagali gasilcem pri uresničitvi zasiavljenih ciljev. Na slovesnosti so najza-služnej.^im članom podelili društvena priznanja, krajevna skupnost pa se je za marljivo delo v zadnjih dveh lelih s po-zornosijo zahvalila .Jurc^tii Hrasdiiku m Andreiii Juřicu. Slavju v Lokovici sc je pridružila ludi Gasilska/voza Velenje in skupaj z lokoviškimi gasilci pripravila dan gasilcev Šaleške doline, (^b lej priložnosti sta predsednica in poveljnik velenjske zveze Helena Brglez in Jože DroheŽ podelila najza-služneji>im gasilcem priznanja Chisilske zveze Slovenije in (/a-silske zveze Velenje. ■ Razsvetljen del zaselka Črna gora V KS PU^šivoť so ol) lolosnjein krajovncin prazniku hořjalnjši /a dol javno i^azsv(Mljavo v zaselku Črna ijora - Med [)rocln()sliiinii nalogami v priliodnjo incdllev okolic e pokopališra, vernaniensko i^risee in (este Tabana Podgoršek PMívee, II.septembra-Vkra-jevni skupni-isti PleSivec že nekaj let zapored ob prazniku kraja piediýo svojemu namenu kakSno pridobuev. Po mnenju Marijane Novak predsednice svcla KS, je lako ludi zaradi res zavzelega dela člaaov sveta in nekaterih pridnih krajanov. Lelos so praznovanje pripravili v zaselku Cma Gora, kjer so uredili del javne razsvel Ijave. »Seveda je lo začetek.» je ob icj priložnosti pcjvc-dala Ni>vakova in nadaljevala:« /gradih smo ikîlc četrtino eclo-tnega projekla. Upamo, da bomo lahko niidaljevali in v naslednjih ireh letih uredili javno razsvel Ijavo v celoinem zaselku.« Vrednost ("ipravljcnih del presega 2/> milijarde lolarjev. Med večjimi aktivnosimi je Novakova izpostavila .?e izgradnjo opornega zidu na igrl^u pri šoli vvrednosli 11 milijonov lolarjev. Mesina občina Velenje je zanj prispevala i^iiri, cKialo KS iz sredstev ekološkega sklada. »Ureditev večnamenskega igrišča pri Joli je velik zalogiij,zatose sedaj meddrugim dogovarjamo ludi z nekiUerimi ^nzoiji. Igri^ želimo letos urediti tako. da ga bomo lahko priliodnje leto asfal lirait Pri lem moram pohvaliti člane našega športnega druslva, ki ,so7a urejanje opravili veliko praslovoljnih ur« Poleg omenjenega sov obdobju {^d lan,skega do ictof>njega krajevnega praznika namenili pozornost ludi ureditvi zunanje okolice pokopali^a. Lani so pre- dali svojemu namenu mrli.^ko vežico, sedaj pa morajo pt>slori-li.še marsikaj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Letos vsega ne bodo. Novakova priČs^uje, da jim bo 10 uspelo prihodnje leto, Pokopališče je sredi kraja, zato bo z ureditvijo njegove okolice pridobil ludi kraj sam. vezanih s sodobnejšimi cx'stami. Upam, da nam bo vreme toliko naklonjeno, da bomo lct(xs lahko oblekli z asfaltno prevleko vsaj eeslni od-sek v dolžini 300 metrov. Cc želimo v prihodnje nadaljevali začrlano razvojno pot kraja, pa homo morali v sodelovanju z Mesino občino Ve- Odgovor na vprašanje, kaj bodo delali v prihodnje, krajani dobro poznajo; post^dabljali ceste, nadaljevali dela pri izgradnji jjcvne razsvel Ijave, kanalizitcijskegiom-režja, uredil vi večnamenskega športnega Igrišča pri šoli ter zunanjosti pokopali^ a. Ob praznovanju krajevnega Petrolejke, karbidovke... so odsiej le ie spomin SimbotiČno so javno razsvetljavo predali namenu vetenjskl župan Srečko Meh, predsednica gradbenega odbora Neva Pečečnik in Marjana Novak. Ob otvoritvi so spregovoriii še župan Srećko Meh, predstojnik urada za gospodarske službe Tone Brodnik In Marjana Novak, (vos) Ne zategujte pasu! Posebno poglavje so ceste. V KS imajo Ae kar precej makadamskih, pa tudi nekatere asla I tirane niso bile kas letašnjim neurjem- Nekaj so jih pokrpali, za druge je zmanjkalo denarja. »Na5i krajani imajo kar veliko želja, med njimi jih je največ po- lenje in Še s kom naredil I ,še precej več. Magistralna cečima, pevca in oporečnika Wolfa Birmanna izgnali iz države. VzadnjemČasu ne- kdanja punk diva redno nastopa na koncertih ob spremljavi jazz orkesira iz Leipziga. tretji bo lanlck Tretji olrok nogometnega zvezdnika Davida Beckhama in njegove soproge pevke Victo-rie bo fani, je objavil britanski časnik The Sun. Slavni par je novinarjem nedavno dejal, da bi najraje imela hčerko. 29-Iet-ni igralce španskega nogometnega kluba Real Madrid in leto dni starejša Posh Spice namreč že imala dva dečka, petletnega Brooklyna in Romea, ki bo septembra dopolnil dve icli. Victoria Beckham bo predvidoma rodila marca prihodnje leto, oboževalci priljubljenega zakonskega para pa že ugibajo, kakšno ime bo dobil dečck. Davidov sin Brooklyn je namreč dobil ime po newyorški čelrti, v kateri je bil domnevno spočel, Romeo pa po liku iz neke televizijske nanizanke. Ugrabil ga je »Elton .lohn me je "ugrabil" in prisilil, da sem poiskal pomoč za svojo za.svojenost s pijačo in mamili,« vsvoji mwi biografiji z naslovom Feel razkriva slavni angle.ski pevce Robbie Williams. »Olton me je leta 1W odpeljal na kliniko, potem ko me je videl, da jemljem heroin, kokain in ccslasy. Na kli- 1 niki so me obravnavali kol "porednega dečka" in ta izkušnja mi ni pomagala. Bilo ni nobene ljubezni ali skrbi,« se spominja Robbie Williams, kije iz klinike pobegnil in se na,slednji dan prijavil v neko drugo. Kol priznava slavni pevec, je ta dogodek uničil njegiwo prijateljstvo s sir Ellonom in od takral dalje sta komajda spregovorila §e kakšno besedo. I^orolic ne bo Ameriški pop pevec Justin Timberlake se ne bo poročil s svojo izbranko, ameriško filmsko igralko C'ameron Diaz. Tako vsaj pravi njegova mama, ki meni, daje njen 23-letni sinko .šc premlad, da bi se resneje vezal. Juslinova mali Lynn se dodaja, da bi mladi zvezdnik pri teh Iclih moral uživati v svoji svobodi insezabavati. Roman- lične božične poroke, o kaleri se je veliko govorilo, lako kot kaže ne bo. Popularni pevec naj bi se namreč poročil s precej starejšo junakinjo filma Char- lijevi angeli še pred novim letom, le nekaj tednov po p(5roki svoje nekdanje ljubice, pevke Brilney Spears. Goter na mednarodnem festivalu na Škotskem Svetovni prvak v ifiniiiju na UiaLonično liarinoniko še ni rekel zadnje besede Roberl Goter, svetovni prvak v igranju na diaionično harmoniko, se je z veseljem odzval povabilu organizacijskega odbora mednarodnega znanstvenega fe.stivala na Školském, všliri dni je na skrajnem severnem otočju Orkney, v mestu Kirkwall, predsiavljal Slovenijo, slovensko glasbo in slovensko kulturo. Ljudje so bili nad njegovim igranjem izredno navduíUřni in ga povabili na festival tudi naslednje leio. Med drugim je na.sto-pil tudi na radijskem intervjuju za BBC Orkney. V Slovenijo se je vrnil poln lepih viisov. 23. sopicmbra bo ssvojim ansamblom snemal oddajo Vsakdanjik in praznik, ki bo na sporedu predvidoma oktobra. Ze 2. oktobra pa nastopa na avsirijski televiziji ORF 2, kjer bo član žirije na velikem tekmovanju za diatonično harmoniko. Oddaja bo v živo na sporedu ob 16. uri. Snema pa ludi novo zgoščenko, na kaleri se bo predstavil kot solist na dialonični harmoniki. Za uspeh si Šieje, da so irije njegovi učenci na Ljubečni osvojili eno srebrno (Mitja Novak) in dve bronasti (Nejc Fačnik. Sîimo Kotník) plakeli. Marsikatero presenečenje pa še pride. DDB ^ OR K" Na^duáii Skote. Robert Goter. PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 jn po poročilih ob 18,30. 1.HOTBANOITOZ-VeoVeo 2. MAflOON 5-She Will Be Loved 3. NINA SKY^Move Ya Body Tokratna zmagovćdka je še ena poletna plesna poskočnioa. 2 latino ritmi bogata skladba Veo Veo, ki je okupirala predvsem srednjeevropske glasbene lestvice, |e priredba stare španske otroške skladbe, znane že dvajset let. V novo podobo so jo odeli člani zasedbe Hot Bandrtoz. Gre za trio, ki ga sestavljajo dve dekleti brazilskih korenin, Fernanda in Ga* brlela, obe tudi odlični plesalki, ter 23-letnl zabavljač z imenom Silva, sin turškega konzula In matere južnoameriških korenin. r ■ ~ _ LESTVICA mĚ mm[E Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/28-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo. 12.09.2004: 1. POGUM: Kdor pravi je Sloven'c 2. MODRIJANI: Tezadn |ur je za žur S.VESEliŠTAJERKE: MucibucI 4. UNIKATNecukajmezakiM 5. NAVIHANKÉ: Rrbčni fičfinč Predlogi za nedeljo, 19.09.2004: 1. PLAZNIK: Polka vedno In povsod 2. ROSA: Koroški pjebi 3. ŠPIK: Med Prieki in Prekmurci 4. VERDER8ER; Na oknu deva 5. ZAJC: Nažegnaniu ■ m Grabner PRAZNIČNE ČESTITKE ENOTA VELENJE Cesta Simona Blatnika 9 tel.: 03/ 5868 - 447 amMMiHmMDffl [miMmH »M jj Čestitamo za praznik občine Velenje! A oiilce gradnje urejanje okolja ^^gradnje • v..: Aadrejc á.iMf. nizke gradnje in urejanje okolja TopoSca 199/b 3325 šolanj Slovenija urejanje^j^o^a tel. 03/589 22 21 fax 03/8911225 gsm 041 625 514 v Čestitamo za praznik občine Velenje! S . . . ÍĎl Dl 1 I CestrtûMû 5 ZÛ plLÛZRifè : MestHÊ » ObéÍK& Vodnikovo 1, Vélonjo LEKARNA CENTER VELENJE, n>umi8fi0 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tab 897 05 71^ LEKARNA ŠOŠTANJ, >4tL-e97 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, -t«L;S91SI30 DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE, telefon: 8981S80 Čestitamo za praznile občine Velenje! POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT Črno» 33a, 3320 Velenje, telefon: 898-69-30 (žíMiúíMos) ©Ě) [pcfâsmQM kredita 1.000.000 SI znižane obrestne mere S 1. septembrom smo v Novi ljubljanski banki za vsa nova posojila znižali obrestne mere. Morda je prav zdaj priložnost, dd uresničite svoje želje; se odpravite na jesensko potepanje ali oddih, si privoščite novo pohištvo ali pa morda potrebujete denar za karkoli drugega. Odobrimo vam posojilo do milijona tolarjev v 30 minutah, če na osebni račon NLB več kot 6 mesecev prejemate plačo ali pokojnino, poslujete z vsaj eno plačilno kartico N16 in boste posojilo odplačevali prek trajnega naloga V poslovalnicah NLB vam je ne glede na to, kje imate odprt SVOJ osebni račun, na voljo tudi osebno posojilo, ki ga lahko zavarujete s plačilom zavarovalne premije ali poroki. Višina tega posojila je omejena 2 vašo kreditno sposobnostjo in časom odplačevanja posojila. Tudi za ta posojila veljajo od 1 septembra nižje obrestne mere. Podrobnejša pojasnila so vam na voljo v vseh poslovalnicah NLB in na spletnem naslovu www.nlb.si Posojilo vam bomo odobrili za največ 5 let. brez plačila zavarovalne premije! Mesečna obveznost se med odplačevanjem posojila ne spreminja. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana www.nasc^s.si Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje m ljubljanska banka JVov« Ljubijéruk» bànké <Í.d., tjubtjëné Podružnica SavinJsko-áaleŽka -f 16.seplt:nibra2004 '^HlAS Le najnujnejše vzdrževanje cest v zgornji Savinjski dolini 120 kil()m(^tn)v rí^gioníiliiih cost - Zaradi slaboga slanja polrc^bnili vx^iko vzdiTiovalnni cJo! - Država zanj(^ píisjxna lo 30 milijonov listno - Zimska služba (so) bi \ [)rašijiva Nacelotnom področju /gornje Siivinjskc doline je 120 kilometrov rcgioncilnih ccsi, od lega Šc vedno 25 kllomclrov maka-damskili. Res je bilo v zadnjih lelih ohnovl;enih in posodobljenih kar nekaj ecslnih odsekov, vseeno pa je slanje na prc-oslalih slabo in lerja obsežna vzdrževalna dela z visokimi siR)Ski. denarja za vsa nujna dela pa je odločno premalo. Iz državnih virov za celotno omrežje regionalnih cest v dolini prejme mozirska cest-novzdr/evalna enola letno borih 30 milijonov lolarjcv, in čc zne^'iek razdelimo na dvanajsîi-ne, je jasno, koliko sredstev imajo vzdrževale! ndílÍ zahtevam Evrope, a kdaj- »Ni.smo si mi.slili, da se bodo zadeve ludi v kmetij.stvu tako hitro spreminjale in zapletale. Včasih si lah.nimi plini. Visoka raven teli dek^v v zraku povečuje tveganje zii bronhitis, astmo in raka na pljučih. Med ptisk"usom je bilv zaprti garaži prižgan dizelski mlne, zato so se raziskovalci odločili predstavili bíMjše možne dokaze - biološke dokaze o tem, da Romi izhajajo z Indijske podceline. Krihiniv si db-leko. plezal po drevju in obžaloval, da ne more poleleli. "Peter Pan je del mojega Življenja. Cc sera on, lahko oblečem in delam, kar hočem," je povedal obsedeni Brilanec in dodal, "da ga imajo ljudje za čudaka, zato se izogiba mesu kjer bi ga laliko kdo prizadel." Randy si želi tudi, da tako kol njegLW junak nikoli ne hi (xJra-stel. Toda realnost jc drugačna, zctradi svoje obsedenosti je Ran-d\' namreč osiai bivz dela in žene. Komi so prišli iz hidijc Čeprav se že kar dolgo domneva. da so evropski Ri'imi prišli iz Indije, legenda pa celo pravi, da iz Egipta, kar morda nakazuje na pot. ki soju pri selitvi opravih. trdnih dokazov doslej ni bilo. Sedaj pa je nwa ^'n.ska Študija pokaza-la, da izliajajo iz majhne populacije, ki se je pred okoli 1000 leti razvila iz prednikov Indijcev. Raziskave, ki jih je Luba Kalay-djieva ?. Univerze Zahodna Avstralija izvedla s svojo raziskovalno skupino, zajemajo preučevanje 8 do 10 milijonov evropskih Romov. Kalavdjieva je s svojo raziskovalno .skupino prepričiuia. da imajo po ilcselili leiili natančnih genskih raziskav txJiičen dokazoizvx^- Podrc^bnosti študije je racsgoče prebrati v zadnjem izvodu revije American .loumal of Human Gene lies, Kdo je odkril \ mori ko? Kar so nekateri znanstveniki Zc namigovali, vzadnjcm času morda piHrjujejo zadnje raziskave. Prvi kolonizatorji obeh Amerik naj hi po mnenju skupine arheobgtw prihajali iz Av.stralije. Svojo teorijo ulemeJjujejo na analizah 12.01X) let .starih k^banj, najdenih v Kaliforniji. Ugotovitve močno nasprotujejc» tradicic^-nalnira teorijam, da so bili prvotni ameriški priseljenci predniki modernih ameriških domorotlcev. Lobanje okostij, ki sojili našhv pu.ičavi Baja na kalifornijskem pololoku, so izredno dolge in ozke. 'Ibrej ptîvsem drugačne kol lobanje amerij^kih domort>dcev» ki so nekoliko bolj okrogle. Vodja raziskovalne skupine Silvia Gonzalez z Univerze John Moores v LiverpxMu v Veliki Britaniji je pojasiiila, da je raziskovalcem uspelo s pomočjo radio-carbi^na določiti starasi Siirih izmed skupno sedemindvajsetih okosiij. Do sedaj najstarejše odkrito oka'itje pripada ženski in je /jiano kol Peiion Woman III. staro pa naj bi bilo 12.700 lel. Tradicionalna teorija o kok>ni-zaciji ameriških celin pravi, da so ljudje proti kontTJ obdobja zadnje ledene dobe prišli iz Sibirije. Okostja ljudi» ki so prišla po tej poti. so siara okoli 9.U(X) let. Na pi"»dla^' teh novih ugcHovitev CionzalezATva trdi»daSibirci,kiso sicer sonxlniki prvotnih prebivalcev Amerike, niso bili prvi na obeh kontinentih. Sedaj raziskovalci upajo, da jim bo v prihodnje uspelo novo teorijo podkrepiti z DNK analizami okostij plemena Pericue in primerjavami z DNK avstralskih Aboriginov. I Pred volitvomi Na na.^em sirJem območju smo imeli dve veliki predvolilni prireditvi: mednarodni ohrini sejem vCelju in letalski mitingv Slovenj Gradcu. 'Ib jc res pravi dokaz, da poliiika prodira v vse pore na.5ega življenja. Delovnega in pri'WU'H^asnega. Regljanje o regijah se pri nas fc dolgo regija: da regionalizaciju je potrebna, da lole velja. A voljaz« regije preprosto pač pc!>a. če v vse skupaj politika premočno .se meša. Nekoč in danes Za kopanje premoga smo morali nekoč uvažati ljudi Í2 nekdanjih vzhodnih bratskih republik. Za dcjavnasi, ki naj bi oživila »I^KKledicc« rudarjenja, naj hi uvcvili dame / obm<^ja daljnega vzhixia. OKije naj bi pripomoglo, da nam bi bilo tukaj lepše. Somi nodse Slovenija, èc posebno pa naše o*?jc območje, jc znana po vLssU eki- urejeno Sporlno in rckreacij- lni gosUlclji domaćegaiporl- pe s področja cclolnc občine, sko središče ob laborncm nega drušlva Dreta, so bistvo Tudi ietos je bilo vzdušje nadvse prijetno Do leti» so bile to ekipe posameznih krajev ali vasi, letos pa je tekmovalo ^esi ekip, po dve I/ krajevnih skupmii^li Nazarje, Kokaije in Smarlno ob prosloru na La/a!i v Kokarjali privabilo množico krajanov, od najmlaji^ih do malo sia-rcjiili. Sprosiitev oh /anijiii-vih igrah, prijelno druženje in in car vsakoletnih iger,7atoso si na večernem zaključku že zaklicali na svidenje prihevanje ter Območno /druženje RK Žalec in Občina Žalec pripravili KI. reçjsko preverjajije u.s|ioso-bljenosti ekip prve pomeni Civilne zabite tn RdeCega križa. Na njej bodo nastopile ludi tri ekipe iz šaleške doline, in sicer ekipa i/ Občine .kostanj. Mestne občine Velenje ter ekipa Ctorenja. Preverjanje ekip vsako le-lo pripravi republika uprava /a zaSčiio in reševanje zalo, da okrepi delo na področju prve pomoči v občinah ter podjetjih. Na preverjanju v Žalcu bodo predstavili svojo dejavnost ludi organizacije in druSiva, ki imajo na področju zaščite in rcSevanja poseben pomen -jamarji, gasilci, p<^tapljači, kinologi, gorski reševalci. PRAZNIČNE ČESTITKE Vttiènje praznuje čestitamo! Skupina HSE: Holding Sfovenske elektrarne. Dravske elektrarne Maribor« Savske elektrarne Ljubljana, Soàke elektrarne Nova Gorice, Termosleklrerna Bresta niča,Termoelektrarna Soétanj, PremoQOvník Velenje» HSE Invest, TDR • Metalurgija, HSE ttalia, Predstavništvo Beograd Moč energije LË^moELÊcnA^n I^OSlAH J D.O.O, Zo nami so uresničeni ekološki projelcti in terinološko posodobitev in obnova naprav, ki smo jim podaljšali živilenjsko dobo. Veliko smo vlogalí v kadre, v razvoj sistema humanizacije dela in v kakovost naše dejavnosti» Zagotavljamo varno, zanesljivo in okolju prijozno obratovanje Termoelektrarne Šoštanj« Tako bo tudi v prihodnje, saj že snujemo načrte za nadomestno izgradnjo obstoječih dotrajanih blokov. čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje! 16. septembra 2004 «"-^ČAS -\VTO£jUSNI PREV02 Roman Strehar a.p., Podkraj 22, Velenje " Tel.:03/58a8-524, GSM 031/$37-467 KCiBfl AJUhoéfí B U SS-sedezni avtobus (klimai audio*videO| hladilnik) 34-sedežni avtobus (klima, audlo-vidoo, hladilnik) 35-Mdežnl avtobus (klima, audlo-videor hladilnik) 17-sedežnl avtobus (klima, audio-video, hladilnik) Vsem potnikom, občankam In občanom čestitamo za praznik občino Velenje! Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p. 40,3322 Vetenjd. Rudarska cesta Poslu]amo na Rudarski 6 a v Velenju (nasproti LluUjansIie banke Velenje). Občanom smo na voljo vsak delovfif dan od 7. do 15. ure, DosegllM smo tudi na naslednjih tel. številkah: Načelnica UE 89 95 701 Tajnih 89 95 700 Faks 89 95 840 Oddelek za upravne notran]8 zadeve Vodja oddelka 89 95 721 Tajništvo 89 95 720 Fak$ 89 95 841 Oddelek za okolje In prostor Vodja oddelka 89 95 741 Tajništvo 89 95 740 Faks 89 95 841 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Vodja oddelka 89 95 702 Sprejemna pisarna 89 95 706 Čestitamo za praznik l^estne občine Velenje! PROIZVODNJA IN TRGOVINA KHiniisiu zumie« íjujeíica douu ma Šoitani^Trg svobode 12 Telefon: 898-49-70 (toinihvo), 898-49-78 (komeKiala), B98-49-72 (radunovodstvo) Čestitamo za praznik občine l/eleiije in vas uahiino v naše poslovalnice: v Mesnica Šoštanj 898-49-89 Mesnica in delikatesa Velenje pSSĚnDÍElfijtíí, 898-49-92 Kmetijska trgovina Velenje Kmetijska trgovina Šmartno ob Poki riji^896-52-52 Prodaja jabolk ïïirn - Velenje m 898-49-90 o -la 4m DeSUS ^ÊLENJ^ DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor VELENJE Ob&tMm l/^ài^a, poiehnc upok^eMO^, híiJf^ů- pn^đkir ÍMj aipdêur Jêiùt. w Vilogi/p mot. Ce bowy enuitil - poifKWl, hotuc (MÍHÍ&& 9UJÍ& tí^í'. V CeMôMw za pmzmk Meâm obëim l/e&y^. Svetniki DeSUS MO Veienje Roza Ana HrHna; Mqjda Gaberšek, Mmagača, prav lako doma iz 'Irhovclj) je na škodt) komunale kradel aluminij dalj časa. Kaj jc potci z njim? Proilal ça je. Prijeli so ga s pomočjo Soslanjčana, kj je policiste seznanil z nenavadnim početjem neznanca. Škodo, ki jo jc povzročil pri zadnjem dejanju, na Primorski, ocenjujejo na kar 1.800,000 tolarjev. Pri tem sploh niso všteti stroški Izgube toplotne energije za čas, ko bodo obnovili izolacijo, 'ludi njegovi avgustovski »dosežki«, storjeni na račun lastnika vročevoda 1er občin Velenje in ŠoStanj, so precejšnji. Osumljenca so policisti pridr/ali, opravili hišne preiskave, kazenska ovadba pa sledi. Rabljona vozila na zalogi - poaebna ponudba; iBjatila. HWH ■ MM OPEL COflgA 1.2 3V, rnojr? metal, lOg.gT? km 1995 4?0.00p,00 PEUGEOT 3D6SR. siva metal. 153.690 km_1996 MD.OOD.Oa PORDMQNQgQBCd .B zBl. m. aima 133.000 km 97/98 1 300 OCD.OQ JEEP GRAND CHEROKEEj.D. zelena m.. 216.6QQ km 1993 700.M0.00 RENAULT CLI01.4 RT. t>eia. el. okna. mL. ta.S20 km 1995 56Q.OOD.OQ BMW5?aL srebma.1S4 3QQkm_1997 2.420.ODD QO KIASEPHIA1.5. modra met., 83265 km. 1998 920.00D.M CITROEN SPOT 1.0. bela, radio. 80.474 kir Skoda FELICIA ua. rdsta. radia. 54.358 km 1997 380.0DD.OO 1997 S30.0CD.OO Čestitamo za praznik občine Velenje! AC Mlakar pes. Motorist jc trčil vanj, pri tem izgubil oblast nad vijzilom, padel po vozišču in se hudo poškodoval. Za deset risočakov vitaminov Velenje, 7, septembra - Policisti zbirajo obvestila o vlomu v kiosk s sadjem na Ljubljanski cesti. Neznanec jc odnesel za 10.001) tolarjev različnega sadja. Izoliral bo Žalec, H. septembra - Žalski policisti zbirajo obvestila o tatvini 2V zavojev streSne izoiacl-je, vredne 226.()0(^ tolarjev. Neznanec jo je naložil in odpeljal iz prirojenega .skladišča na Rimski cesti v Šempetru. Odšla s tujim telefonom Velenje» 8. in MK septembra - Policisti zbirajo obvestila zii neznancema, velikima okoli 200 centimetrov, suhe postave, ki s^a vsrcdo okoli 10.50 na Cankarjevi ccsti s pretvezo od občana zvabila mobilni telefon, vreden 70.000 lolarjev. 'lelefo-na oškodtwancu nista vrnila, ampak z njim odšla. Oškodovanec je šel za njima in hotel, da mu telefon vrneta. Pri tem pa gaje eden od obeh udaril po glavi. Nekaj podobnegase je vpelek zgodilo pri tunelu v Šalcku. Bila sla dva, ki sta obCana prosila, da jima posodi mobilni telefon. Dííbrota pa je sirota, neznanca sta s telefonom odšla, nc da bi ga vrnila. Iz avta odnesel za 50 tisočakov Velenje, 9. septembra — V noČi na četrtek je neznanec vlomil v osebni avto na Cfenkovi. Lastnik pogreSa avtoradio, več zgoščenk in polico z zvočniki. Oškodovan je za 50.000 tolarjev. Nesreča pri siliranju Rečica ob Paki« H. septembra - V soboto, malo po 14. uri, je prišlo do delovne nesreče v Rečici ob Paki- Med siliranjem koruze na polju je voznik traktorja pri vožnji vzvratno trčil v rt5-lelno delavko in jo povozil. Utrpela je hude telesne poškodbe. Cedta Simona Blatnika 16, Velenje Telefon.: 03/898-56-70. Del. ôas: vsak dan od 6. do 16. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure Ogenj uničil gospodarsko poslopje škode za 20 milijonov tolaiiev Mozirje, 6. septembra - V ponedeljek dopoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, veJikem 24 kral 10 metrov, v kraju Krnica na območju Mozirja. Ogenj je v celoti Uničil gospodarskih poskipje, V kiilerCm je bilo več strojev za obdelavo lesa, tovorni avtomobil, starejSi osebni avlo, večja količina lesa ter okoli 30 nakladalk sena. (îmoino škodo so ocenili na 20 milijonov tolaijev. Kaj je po:^ar povzročilo, pm na mizi za hip pustila denarnico, ko se je vrnila, je pa ni bilo več. listi, ki jc izpred stanovanjske hlševKavčah odpeljal motorno kolo, pa še ni bil do konca po kvarjcn. Upt^rabil gaje le zapre-voz in nepoškodovanega pastil v bližini nakupovalnega ccnira. Mobilni telefoni so še vedno Wi\ med tatovi. Bdenje v sredo izginil iz garderobe telovadnice Šolskega centra, drugipaizra/xeda, menda kar med pt>ukom. V četrtek^ 9. septembra, so bili med bolj aktivnimi vlomilci vav-lomobile. En avloradio je izginil v Saleku, eden pred Domom učencev. Ni pa aspcl poskus naslednji dan, na Šale.ški ccvsti. Vlomilca jc s kričanjem pregnala lastnica. Mu jcpa, preden jo je ucvrL uspelo razbiti šipo. Vozjitk neregistrirane honde, svetlo modre barve, pa je lankal na bencinski na Partizanski. Plačati pa nI. Petek« 10. septembra, jc bil pa slab zadetek za starega znanca policistov. Všoštanjskem Merka-toiju so ga ob 14J() zalotili, ko si j C nabral za 6.000 lolarjev suhomesnatih izdclkcïv. Nič ne bi bilo narobe, čc bi imel namen, da jih plača. Drugič se mu je zataknilo samo štiri ure kasneje, ob 18.30, v Erini trgovini v Saleku. lam je kradel »/dlet kc.« Vncdc- Ijo pa je neuspe.šno »kupiwal« še v Erini 'Irznici v Velenju. Opažen jc bil, koje nanu'.sto v nakupovalni voziček nalagal v hlače in žepe. V soboto, 11. septembra, so pele pesti. Prav zanimivo, kako kak dan pridejo na plajio petclinčki. Prvi »raas«, ki so ga policisti obravnavali, je bil v velenjskem lokalu KJasikze kar ob 13. uri. K(í so moige postave prišli, je bil pretep že končan le eden od štirih si ni dal a^či. da je ktmec. Tega so pritlrM. V(\jkusejegostuzdel račun previsoL pa je Ziiradi tega povzdignil glas. Očitno neupravičeno. Vseeno pa ga tistemu, ki mu jc pred tem px)magal delali takračua ni uspelo pomiriti. Pretep je bil neiziigjben. Večerni lepež pred Vinerjem se jc končal z enim poškt^dovanim. 'lemu, nekoliko omamljenem od alkoholnih hlapov, so pomoč nudili v zdravstvenem domu. 'ludi pod razno pa se ni mogel ali hotel spomniti, kdo gaje tepci. V nedeljo, 12. septembra, je iz kleti na 'íómšičcvi izginilo km nekaj priboljškov, hrane in alkoholnih pijač. Nezjianec jc odnesel za fi)iW tolaijev robe. Nekdo dntg pa se je p »služil zastonj tankanja. Pripeljal se je v črnem BMW-ju zukradcno registrsko tablico. Plv licisti so pomagaîi občanu, ki je izgubil oblast nad seboj na 'Ibmšičcvi, pri lokalu Šumi. Pa-ilel jc, si p(iškodoval obraz ter okrvavljen obležal. Policisti so vedeli, daje za k reševalcem, in so tc tudi poklicali. Vseeno pa ga čaka šc ena pot, do sodnika za prekrške, ker je — peš - ogrožal promet. ■ V soboto srečanje krvodajalcev Ravne pri ík»štanju - Območno združenje RK Velenje bo v soboto, septembra, pripravilo na večnamenskem igrišču v Ravnah pri Šoštanju tradicionaino srečanje krvodajalcev Šaleške doline. Prvič so nanj povabili že junija, a jc zaradi sla-iK'ga Vremena odpadlo. Lanskega sc je udeležila blizu 700 darovalcev krvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmarino ob Paki. zato organizatorji tudi letos pričakujejo dobro udeležbo. Srečanje, začeli ga bodo ob 15. uri. bodo med drugim popestrili z družabnimi igrami in krajšim kulturnim programom. ■ tp AC MAN Moda v večjih Številkah JESEN PRIHAJA! Izvirna kolekcija za močnejše postave v Čestitamo za praznik občine Velenje! Boutíque Acman ifU /» Rudarska 6/a (ob Upravni enoti), Ui: S98'54-35 d^ .IHirtàâiiftkApocS. Šcícuv ELEKTRO INSTAUCJJE TOPLOTNA TEHNIKA AVTOMATIKA S8K0T0CNE IMSTALACIJÊ IN NAPRAVE ELEKTRO JEZERNIK ^AaúO Jezernlk s.p. 3:^ v^fenje. Ćirova 53 a teefon. 03/ 897 30 dO. 398 63 60. tûlefax 03/ 898 63 GSM. 041/624 Ô12. b-pc^la: vtado.|ozcfnlKi^oi.not Cenjenim strankam In poslovnim partnei)em se zâhvaljMjemo za zaupanje. Želimo vam prijetno praznovanje praznika " Občin Vtkrije in šoš^l Inieniring lo Energetiko in Ekologijo d.o.o. JomovQ cesto 20,1000 Ljubljong Telefon: 01/474-3741 Jelefax: 01/251-16-76 . E-moil: info@ceejl Podruinicfl Šoštanj: Cesta Lole Rlbarjo 18,332S Šoiton| Telefon: 03/899-36-79, Telefax 03/588-22-62 SVETOVANJE - PROJEKTIRANJE - NADZOR PREVENT MtSLINJA d.0.0. Gozdarska c. 3 8, Si»2382 MIsMnja tel.: 02d8$7d00.fax; 028857810 prevent.rnisnnja@prevent.si www.prevent.si klasična detovna oblačila specialna oblačila za gozdarje, cestarje in gasilce image delovna obiačiia delovne rokavice ostala zaščitna oprema 16. septembra 2004 Iskreno Vam čestitamo ob občinskem prazniku zde ne do (i tie Smíttnov ;QBort % ivDjin ohuson poskrbi, da rëtimû: '*odll&en jB". Čestitamo ob prazniku občine Velenje tus Kjer dobre stvari stanejo manj Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje ČESHTAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ZA UREJENO OKOLJE GRADNJE VRTNARSTVO PODJETJE ZA UREJM4JE PROSTORA «u. KixvUna casa 37/b, 3320 Vslânie 22 PRAZNIČNE ČESTITKE •"^CilS 16. septembra 2004 M^'\VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 448 Telefon; 03/42-66-366, Telefax; 03/42-66-380 izvajanje del nizkih gpadenj VZDRŽEVANJE CEST IZGRADNJA CEST DREJANJEINDGRADNJA HIÍNIH PRIKLJUČKOV TBI DVDRiSi IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV IZDELAVA KANALIZACIJ ASFALTIRANJE POVRjílN POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACME CVE VELENJE tei.: 03 / 897 64 44 M LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE "Občankam in občanom čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje Skupaj spreminjamo Velenje, Na bolje!" Mestni odbor LDS Velenje Svetniška skupina LDS v Svetu Mestne občine Velenje KARBON telkom ■ ■ sistemi OSOOD K|M2M ^^^^^ infarmKliadMMftWflAO. QOllG Slovenija Çékèna- \mm i< Éiiirlh VOiU!. 9MNUA HabiT upfavl^jd s scanovaitji, d.o.o. OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE VELENJE ČESTITAMO OB PRAZNIKU 16. septembra 2004 "^HlAS Jani Živko: »Letos bi radi dvignili novo lovoriko« Kokonieiaši (iorenja lelos prvič v sanjski Ii^i prvakov' - V Mvropi poka/ali. kdo so - Odlorno iui[)()vo(iu)cio iiaskok na državni naslov stane Vovk ( jorcnja sc jc letos prvič v zgodovini kluba uvTStilovIigo prvakov. Gotovo je 10 bil glavni ra/log. dii so prviC prod /acetkom ntwe tekmovalne se/one javno predstavili prijateljem rokomela, staram, navijačem, sponzorjem in predstavnikom medijev vse svoje seIckcije. Med prireditvijo na proslem v idiličnem vrlu pri vili Iferbersiein. ki sojo popestrili 7. zanimivimi ple:^nimi in glasbenimi ločkami, pa so -rii/umljivo - največ pozornasii namenili prvemu moštvu, v kaJerem je kar Sest novih igralcev. Ne skrivajo, da řelijo pokalnemu nasl(Tvu. ki sn ga osvojili v predlanski sezoni, dodali Šc državnega. Zalo ludi ol^udoval-ci Ciorenja nesirpno pričakujejo začetek domaČega tekmovanja in njihovega pcïhoda po Evropi. /a m>vo sezono bosiu imela trener Ivan Vajtir (prav lako reprezenia ni, vrnil sc je iz Celja): Moniir lllć (najboljSi strelec in najboljši levi zunanji igralec srbsko-čmogorske lige v minulem prvenstvu); Primož Prost (vratar), Tomaž Lesar (desni zunanji). Tu pa so seveda prav tako odlični domači roki^-metasi Vid Kuvličnik, kapetan Sťhasijan Sovfê, brata Jure in Luka Dobelšvk. Branko Bede* kovic, najboljši strelec Ciorenja v minulem prvenstvu Ales Sirk. Branko TamŠe, Beno OŠtír, Samo Rudar, Aljoi^a SCefaniê, Matevž Skok... Vsiju^aromelov so najprej pred obiskovalce lega večera začele prihajati mlajše selekcije s svojimi irenerji. V klubu jih je se-dem.vnjilipavečkot 140 igralcev. Potem je priSel najpomembnejši trenutek legaífanimivcgíi šport-no-glasbencga večera. Fanfare so posebej močno zadonele in drug za drugim so začeli prilia-lati na posebej za ta večer urejen prostor igralci. Prvi je prišel Branko TamSe, ki je tudi kol igralec na zapisnikih /capisan kol prvi s Številko dve, povsem no ki>fKU pa so na oder prišli ncwin-ci in predsednik kluba Jani Živ» kr) jim je izročil nove drese. HrvaŠkemu zlatemu letošnjemu olimpijcu Vedránu /rniču, kije dobil številko 77, je seveda sledilo vprašanje, čc ima pri sebi medaljo, »Nimam, nimam, ostala je v Zagrebu. Prinesel jo bom naslednji teden.« jcíxJgovo-ril v lepi slovenščini. Po igralcih prvega moštva so sc predstavili tudi možje, ki vodijo veliko ladjo (jorenja, kot je dejal voditelj večera Toni Rehar: fizioicrapevt Mile Maksimovic, zdravnik Dušan Polimac, tehnični vodja (i<»razd Hostiiik. trener za telesno pripravo Slane Skoi>erne. pomočnik trenerja Borut Plaskán in povsem na koncu kapilan ladje, irener Ivan Vajdl. Predstavili so tudi člane uprave, ljudje, ki so zadolženi in zaslužni, da (îorenjeva ladja pluje tako uspCsšno. Nad petkovo evropsko predstavijo novega (iorenja so bili nav-dašeni seveda tudi Številni obiskovalci, ljubitelji rokometa, še ptisebej njihovi najzvestejši navijači Šaleški graščaki in vsi so si gotovo soglasno zaželeli, da bi ladja (iorenje plula čim bolj mirno mimo vseh čeri do novega sanjskega cilja. »Prvir (lo/ivl|aiu nokai Monilr JUĆ« do prihoda v Velenje igralec Fidelinke iz Subolice (Si(Xî). /.asvojenim 3. mestom v prejšnjem prvenstvu srbsko-črnogorskc lige, je bil najboljši strelec in najboljši leN'i zunanji iiiralec. S 18ÍI zadetki v rednem ba. Tu se počutim kot doma. saj je Velenje blizu Celja, tu imam tudi nekaj sorodnikov. Rokomet je v Skweniji v vzponu in upam, da bomo tudi mi v )>Kol (ta smo Kcal MdilvM« Vedrán. Gorenje v dolgoletni zgodovini kluba najbr? še nikoli ni bilo tako močno, kot bo letaš!? ''Strinjal bi se s tem. Res bomo zelo močni- Upam, da imamo najbolj kakovastno moštvo tre- gli nič. Najbolj pomemben bo kolektivni duh. Ta jc v naši ekipi že prirojen, sedaj ga moramo povezati še zigro, dobro pripravljenostjo. ('asa je še dovolj in mislim, da nam bo uspelo.« Vaša poškodba? »Pozabljena je. Moje počutje je enkratno, moja igra pa Še ni prava/tb mi bodo povrnili tre- Irdncfr st^^piti na rokoniclni /.(•inljcvki Kvrope Pomembne lx-\sede je izrekel Jani Živko, predsednik pont^sne-ga rokometnega kluba Oorenje, kč-uiek. la predstavitev igralcev, na tem prelepem prvTstoru nad Velenjem, resnično, vseje izvrstno. Prišel sem na začetku priprav, pa sem se polem vrnil, ker se imel nekaj ležav v vizumom, sedaj je vse urejeiio, tušem in nadvse sem zadovoljen, da sem prišel v to okolje. Organizacija v klubu je na visoki ravni, vse je resnično super. Znam že nekaj slovenskih besed; učim se, prepričan sem, da jih bom kmalu s pomočjo lanlov znal še več.« Najbolj pomembno je. da znate odlično igrati!? »Vsekakor; to je najpomembnejše, da sem jaz zadíwoljen, da je moštvo zadovoljno, daje mesto zadovoljno. Imamo zelo dobro ekipo, resda nam še manjka, da se uigramo. Casa je še dovolj. Prepričan.sem,dabomokar najb(iljc pripravljeni začeli novo tekmovalno sezono in da bi končno Gorenje zrušilo lo Cc-Ijc « (smch).lb bi bilo resnično čudovito.« / (íorrnjťin do naslova Dušan PodpeCan, reprezentančni vratar: »V Velenje so me premamile velike ambicije klu- novi sezoni s Čim boljšo igr(3 to potrdili. Gorenje bo resnično zelo močno. Ekipa je sijajna in še razmeroma mlada. V državi se lahko kosamo z vsemi drugimi. Želim si, da bi z Ciorenjem p t«ta I državni prvak. Prepričan sem, da tudi v Evmpi ne bomo igrali st ranske vloge. Mislim, da v Evropi lahko kljubujemo vsaki ekipi. Kako daleč bomo prišli in kako hiiro bomo dosegli želene uspehe, bo odvi.sno tudi od sreče. Upam, da nam poškodbe ne bo grenile vsakdana.« nutnovdrža\^. Odlično home^ konkurirali najboljšim ekipam, zlasti Celju, v boju za državni naskw. Verjamem, da lahko tudi v ligi prvakiw pridemo zelo daleč. Nocojšnja predstavitev novega Gorenja, to je ... kol da smo Real Madrid. Prekrasno vzdušje, ljudje, ambienl. Upam, da bo ta-ke nismo igrali luko, kol smo sposobiii. Vse moramo naredili, da bomo v obrambi Še m<'>čnej^i, da bomo v močnem riimu odigrali eclo lekmo. Vseeno sem zadovoljen. Je pa jk* dkodb sc nisia mogla igrati Branko Bedekovič injure Dobelšek- V goste so povabili (roldClub iz Kozinc in Čakovec Peruini-na Pipo IPC, ireljc mc^Slvo minulega hrvaškega prvenstva. Velenjčani so po pričakovanju osvojili prvo mesto, čeprav se je v Igri poznalo, da igralci Še niso povsem uigrani. So pa ludi Kozinci potrdili, da bodo v novem prvenstvu z reprezentančnim vratarjem Benom La-pajnetom na Čelu nevarni vsakemu nasprotniku, ne le v svoji dvorani, ampak tudi na lu-iem. Igrali so vsak z vsakim. Igralni boljšamo nažo. V obrambi moramo igrali ^ bolj agresivno, da bomo poiem lahko 7 nasprotnimi napadi, v kaierih bomo lelos zelo močni, lomili na-sprolnika. Skratka, je še veliko fines, ki jih moramo izboljšati, da bomo bir se da uigrani in daboi^ogasleklav naše zadovoljstva In zadovoljstvo naših občudi)valcev. Ćasa za to je do prve prvenstvene tekme -še dovolj (prvenstvo se začne 24. septembra. Gorenje bo gostovalo v Trbovljah pri Rudiirju -op. p,),predvsem pa do prve evropske ickme 9. oktobra. Do slednje upam. da btv mo resnično stoi'>dstolno pripravljeni, in ko bosta z nami .še Jure 1er Branko, bomo še močnejši in konkurenca za posamezna mesta prav tako še večja.« Včeraj so rokometliSi Gorenja gostovali v /agrebu pri istoimenskem hrvaškem aktualnem prvaku, v soboto pa bodo igrali na močnem mednarodnem lurnirju v Slovenj Gradcu. čas pa je bil 2-krai 25 minut. Otvoritveno lekmo so igrali goslilelji in Hrvatje. Gledalci so pričakovali, da bodo ze nasamcmztičetku videli Go-renjevo moStvo, v katerem bo veČina novincev,ajc trener najprej dal priložnost za igro lislim, ki so opravili v glavnem vse priprave. Očitno pa je s lem ?elel stopnjevati napelost v dvorani. In uspel je. Mošlvo Čakovca je uspešno kljubwalo (»orenju v prvem polčasu, ludi nekajkrat vodi-loz dvema,enkral celos Ire-mizadeiki. Sredi drugega polčasa, ko jc bila na parke-lu najmočnejšo domača zasedba, pa jc bilo njihovega vodstva konec. Po i/vrstni igri v obrambi in hilrih na.spro-tnih napadih so jim domaČi ušli zapeizadcikcw(22: 17) in njihovega upanja na morebitno zmago je bilo koncc. V drugi ickmi se je Goli' Klub znesel nad očitno že ulru-jenimi Cakovčani, saj jih jc premagal kar s 33 :21. Tako je tretja tekma med (iorenjem in Ko-zinčani odločala o prvem me-.stu. Na lej tekmi je trener VajdI }c na začetku pasi al na igrišče Vid najmočnej.Šo zasedbo (Pod-pečan, Sovič, Ilič, M. Oštir, L. Dobel.šck, Kavlićnik, /rnič). ki so navduSili s sijajnimi akcijami in zadetki. Po slabih dvajseiih minuiahigrcso Veienjčani vodili že s 14 : 5. V nadaljevanju niso nadaljevali v takšnem rii- Kavtičnik pozablja na poškodbo mu ter zasedbi in moštvo Ko-zinčanov se jim je pel minul pred koncem tekme približalo na dva zadelka (19 : 17). Toda domači so s^hti zaigrali v prejšnjem ritmu in na koncu po pričakovanju (visoko) zmagali. Športni šoli po Vidu in Sebastjanu Na pelk()\i pr(Mislavil\i v soju liiei [)i-\vi>i\ niosiva in vseli selekcij klubu so opozorili ludi na ponienil)no vlogo, ki jo ima V vzgoji igrakun njihova lokoineliia šola, ki ho V zarelkii priluHlnje lela slavila 10. obletnico Njen vodja je Jože Kavtičnik, pred.sťdník Sp<>rfnt zve/« Veleli. |ť. Ta se naj bi v bodoče imenovala po najboljšem desnem krilu na letošnjem evropskem prvenstvu v naši državi -Športna šola Vida Kaviičnika Goa^nje. Solobodo usiano-vili tudi v ŠoStanju, kamor sodijo zametki sedanjega kluba, njej pa ho ime dal sedanji (iorenjcv kapetan Sebasijan Sovič. »Rokomet se v dolini ponaša z dolgoletno iradicijo. Tisti, ki so oblikovali njegovo pol. so se že zelo zgodaj zavedali, da morajo vzgajali lasini kader. A ne samo za potrebe rokometa, ampak nasploh. Kajfi z vzgojo miadih dobimo dobre občane, občanke, poštene ljudi. Imamo Uidi dobre navijače. Skralka, zelo zgodaj se brez prave vzgoje mladih in brez lasinega kudra ne more priii na vrh. Leta 1995 smo .se Franc Plaskan, Borut Meh in jaz dogovorili. da ustanovimo ».športno šolo rokomeia.« ki bo izven klubskih selekcij, a pod pokrovileljstvom Gorenja. Danes se lahko pohvalimo, da tisti, ki so začeli v tej šoli, se.stavlja-jo mladinske in članske selekcije. Veliko je mladih, ki so šli skozi lošo, oh neurejenih izplačilih in slabih poljih se vodstva khthov in not^omeJaši celo čudijo oh stahem ohisku na tribunah svojih í^WÍc» čeprav hi lahko hili veseli, da jih kdo sploh še pride pogledat, y vseh kluhih, kar pretlvs etn velja za tako imenova-no elitno prvo državno U^k vse tako slaho. Z>o-kaz so aktualni držfívni prvaki iz (lorice, ki si pred- vsem telijo igrali nogomet, zato so po šestih pn-en-stvenih krogih tiuU na vrhu festvice z lepo prednost' jo štirih točk in Še edini brez poraza- Vtem krogu so doma gladko z2 :0 premagali zelo hvaljetio A/«-ro, ki je ttavzjic temu ostala na drugem mestu, pre* hifi pa jo lahko Primorje z niorehitno zjnago na Xfi' ostali tekmi proti Oiimpiji. Slednja je tem krogu Z 0: 0 na Ptuju izJrzUa točko, nekoč mogpčni Koper je s Primorjem zif^agal prvič v letošnjem pn'en» y/vu. iek/ni med Ljubljano in Domžalami ter med lafiskima drugoligašema in letošnjima povahljen' cema v prvo ligo. Zagorjetn in Helo krajino, pa sta se končali zl ' L ^e najbolj zanimivo je bilo v Celju. kjer sta se Publikum in Maribor po dvakratnem vifdsStvu domačinov razšla z2 : 2. Vrstni red ptf 6. kntgu: 1. (ioriea 14, 2. Mura Í0, 3. Drava S*, Primorje S (tekma manj), 5. Publikum 7, 6. Ljubljana 7, 7. Bela krajina 7, H. Maribor 6 {tektna manj), 9. Zagorje 6,10. Ki>per 6,1L Domžale S, 12. Olimpija 4 (dve tekmi manj). • hhidiio v driiď Ugí Nekoliko holj zanimivojc v drugi dn^Hvni li^. Nogomciai^i Ru-diuja st") po dveh zaporednih pcv razih dvakrat /api>rcd zmagali in sc/nova povypcii likpod vrh Ic-stvicc. Prav navrhuje lendavska NiUla. ki ima ickmo mimj in 14 ločk, v lom krogu pa se je na svojem igrišču šclc v zadnji minuli rešila pora/a / ljubljansko Svobodo. Na drugem in ireijcmme-Rlu Nafli s loČko /aosianka sledila Dravinja in Rudar, Smaréani pa ludi v lem krogu na svojem igrišCu . lokostrelstva, hoje, konjeniilva, plani-narjenja, nogometa, Šaha... Cilavni namen dnevov rekreacije, pravijo organizatoiji, je sez-naniii ljudi z različnimi športnimi panogami. V ta nam so za vsaj polovico aktivnosli, ki se bodo zvrstile, zagotovili demon-siralorje. 11 hodo udeležencem razlagali pravila pi«iimeznih disciplin in jim predstavili .športno opremo. Drugo polovico aklivnosli pa predstavljajo rekrealivni turnirji, pohodi v naravo in kolesarjenje. Dneve rekreacije bodo vSoStanjusklenih 3. oktobra. ■ mkp ma Natekpajebilševeiikoveč kot zgolj začetnik košarke v Šoštanju, saj je košarki in šoštanjskcmu klubu posvetil dobršen del svojega življenja, vedno je bil med najbolj nervoznimi spremljevalci tekem-biljc najbolj Žalosten, kadar je Elektra izgubila, in najbolj vesel, ko je zmagala. S svojim delom sije zaslužil tovrstnem počastitev. Na turnijju b<^do stxJeiovale štiri ekipe. PolegEIcktre še dva slovenska prvoliga.ša. in sicer Rogla Zreče in Alpos Kemoplasi iz Šentjurja ter ekipa Mašinac iz Kraljevega. ■ B.R. obrambo. Gostje so neizkoriščeno prikržnost domačih kaznovali v 69. minuli po sijajni samostojni akciji Ibrahimoviča, ki jc dosegi tudi končni izid, Po vodstvu Rudarju so d(^mačini se-vedazaigrali napadalno in odprto, kar je pomenilo nove pri-ložnasli za razigrana .Sprečako-viča in Ibraiiimoviča, ki pa tudi zaradi odličnih obramb domačega vratarja Goloba nista uspela povišali vodstva. Ibrahi-movičev sire I v 80. minuti je si- ji razglasili /miča (<>i vrenje), vratarja Lapajneta (Gorenje), najboljši si relcc pa je bil Sovič (Ciorcnje) - 12 zadcl-kcw. (ioriskim iniadcom dvo zmagi v 7. prvenstvenem kn>gu prve državne lige so liili ncaspeŠni ka-deii in mladinci Rudarja, oboji pa so na svojem igrišču iclonili protivrsinikomCbrice. Mladinci (jc^riee so bili od Rudarjevih cer zaustavila vratnica. V 8. krogu se bt)do rudarji že v .soboto na svojem igrišču ob Jezeru srečali z Livarjem. kije na lestvici četrii, za Velenjčani pa zaosiaja le za točko. Tekmo bodo začeli di 16.00, Kiidarv/avivu Nogometaši Rudarjaso bili v prvem krogu letošnjega lekmova-njazaslwenskipokalkarzHr I boljši na gostovanju pri Duple-ku, v drugem krogu pa so včeraj gostovali v Zavrču pri tamkajšnji istoimcaski ekipi, kije trenutno na lestvici tretje lige na drug?jm meslu- /a najboljšega igralca st'ï ircner- boljši kars.^: 1, kadeti paz 1:0. /animivoje, da so Rudarjevi mladinci kar dvakral zadeli lastno mrežo, kadeti pa enkrat. Friloi^nosfi no šlcjejo v Smartnem ob Paki je bil v nedeljo derbi začelja druge lige, domačini pa iiO gostili Izolo. Kljub velikim pričakovanjem in željam domačih .st">z 2 : U slavili gostje, v vsakem pSkok, Ilič 5, Rutar 3. L. Dobelsek, Prc^št, Simon K Lesar 2, Zrnič 2. Gold ťlub-Cakovec 33:21 (16:9) (îold Club: Maktwec, Lapajne, S<7sič UKosl,Stojanovič2, M. I lojč U Spasovič 1. Ceranič 2. Šiškovič l, Sokolov 1, Sarkič, Božič 8, N. l lojč 5, Marline 2, Vujadinovič 2, Furlaji 3, Teržan 3, Makovec, Sarkič. (;or«ixjť - ikúú Cluh 34 : 27 (17jl3) Gorenje: Podpečan, TamŠe. Oajšek, Kavtičnik 1, M. Ošlir 6, B. Ošíir, Sovič 6, Sirk 2, Skok^ Ilič 5, Ruiar, L. Dobelšek 2, PraŠi, Šimon 2, Lesar, Zmič 9, Prošt,, Gold Club: Lapajne, Makovec, Sosič, Kos 3, Slojanovič 4, M. Hojč l, Spasovič 1, Čcranič, Šiškovič, Sokolov 8, Sarkič, Božič 2, N. 1 lojč 3, Marúnc, Vujadinovič 3, Furlan, Teržan 2. Vrstni red: Gorenje 4, Gold Glub 2, Ćakovee 0. Prijateljska trkma Čakovec Pipo IPC • ert Tisnikar - Frane z osvojenimi 403 MP Za njimi se zvrslili pari Tomaž Bulina-(iregor Kit, Ibmaž Jemc - Milan Bi/ovičar in na Zelo d(3brem šestem mestu člana domačega kluba Zmagcîslav ŽilxTl - Slob(xJan Kneževič. Dc^diitno so bili nagrajeni kot najboljši damski par Nataša Držaj in Brigita I iaviland, medlem ko je par K«ir-mcnFcrčec- MaíjanFcrČecprejel nagradokoi najboljši mešani par. So\n in Mclavv Na teniških igriščili TRC/ Jezero so v jc.scaskem delu občinske teniške lige odigrali 8. krog. Izidi: Melavc- 'ITïS I 2: l,Sova-Esoiech3:0. MčtzdaAvSVelenje-TESlI 3:0. GorenjeOrod-jama- SC Velenje 3:0, Premogovnik -Ciorenje rekreacija 3 :0. Po osmih odigranih krogih vodita ekipi SOVE m MELAVC, ki sla še edini brez poraza. iMnli nofiomct i Cirkoiaih v sobola, 11. septembra, je na športnem igrišču v Cirkovcah polekal 8. tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal Mestne občine Velenje. Turnirja. ki ga je odpri Bojan Konlič, se je udeležilo 12ekip,kistipokazale kakovosinoigro. Prehodni pokal Mestne občine Velenje si je priigrala ekipa Adriatic iz Velenja, drugi so bili Veterani iz Skal, tretja p& jc bila ekipa /.ivcx. Vse (ri ekipe si*) prejele pokale in denarne nagrade. Podeljena sta bila tudi pokala za najboljšega vratarja in slrelca. ki sla siju i^rislužila Srvčki» Cerkovnik in .Aleš Rednak. oba Veterani Skale. Organizator Športno drušivo Cirkovcc se vsem nasiq:>ajočim zahvaljuje in žc sedaj vabi na 9. turnir prihodnje leto. Poletni nrnili vc/í7I/.sA7A SDS Socialdemokratska stranka Slovenije Mestni odbor Velenje Želimo vam uspešno jesen In čestitamo za praznik Mestne občine Velenje. Klubsko piwenstvo golttstov Gnll^ klub Velenje je v nedeljo, 5. septembra, na Ptuju uspešno orgíiniziral klubsko prvenstvo. Turnirja se je udeležilo 60 Članov kluba V prijetnem vremenu na lepo urejenem igrišču so dosegli na-slcJnje rezultate: bnuo ^magovalctt sia postala Matjaž Meža. v ženski konkurenci Vera Riček, mcdjuniorjipa Anjii Kirn, V neto skupini so piv kale osvojili (0-26): za prvo mcsio Mitja Riiíarič. Zadrugo HmneVilačnlkinz^ tretje Miitjaž.fain-nikar, v neto skupini (27-36, Dl) so.sc na prvih mestih zvrstili Evyen Dervarič, Andrej Ulažič in Rerick. Milica Pnii in Jana Dervarič. Med uspei^nimi mladimi gt^lfi-sii so bili najboljši Andrej Kovač, (japper Brinl-nik in Bla/ Mlakiir. (''lani golf kluba Velenje že zadovoljni vadijo na ntwcm vadblšču oh Velenjskem jemu. To se pozna tudi pri rezultatih klubskega tekmovanja. Upajo, da se jim bo v prihtxl-nje pridružile^ Se več člancw. V v» aá'^ skaknleev Smučarski skakalci sose minuli vikend pomerili na lekmah alpskega pokala v avstrijskem Beljaku. V reprezentanci Slovenije sta nastopila tudi Robert Hrkota in I}>or Ži/ek. Oba sta se zelo izkazala, saj sta <«voiila točke, najbolj pa Roben Hrgota, kije bil prvi dan 14. in drugi 27., Igor /ižck pa jc prvi dan zasedel 28. in drugi 33. mesto. Pionirji do 13 let so nastopili na ekipnem državnem prvenstvu v ljubljanskem Mostecu, kjer je ekipa SSK Velenje v postavi Palrik Jelen, Miha Ber«lex, Nik" Hižar in Tomaž Žižek osvojila 7. mesto med 17 nastopajočimi. V Kranju so se najmlaj.^i pomerili za pokal (\Kk-te. na katerem je Matevž Samec asvojil 23., Vid Vrhovnik pa kot najmlaj.îi s komaj 5 leii prvič na pokflni ickmi 47. mcsto. V Ccr^aku pri Scnliljujc bila meddruSivena tekma/a pokal Palome, na kateri je Matevž Samec osvojil drugo, Urh Krajnčan pa četrto mesto. Prejšnjo .sredo so si nekateri člani organizacijskega komiteja velenjske revije smučarskih skokov v italijanskem Predazzu ogledali tekmo za poleino veliko nagrado. Po tekmovanju so imeli 5e sesianek z direktorjem svetovnega pokala Walterjem 1 loferjem in ^ z nekaterimi drugimi pomembnimi člani mednarodne smučarke organizacije FIS. V Velenju bi namreč Čimprej radi dobili eno izmed velikih tekmovanj poletnega svetovnega pokala ino tctn je tudi tekla beseda. Po zagotovilu si je SSK Velenje z odličnimi organizacijami celinskega pokala to tudi zaslužil, in ko bo .skakalni center urejen in bo skakalnica lemu primerna, lahko tudi v Velenju pričakujemo vse najboljše svetovne smučarskoskakalne ase. SSK Velenje ponovno vabi v Solo smučarskih skok;5v, v katero se lahko včlanijo vsi mlajši dečki in deklice, vpis pa je vsak popoldan ob 18.{)0 uri pri brunarici pod skakalnicami v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. iMIadincI odlično - elani prm doi)ro. Končano je državno prvenstvo v pospci^nem icmpu za posameznike in ekipe za leto 2004, ki je bilo v Grižah. Letos so igrali z elektronskimi urami s časom lU minut na partijo in pel sekund na potezo. Velenjčaniso nastopili z ekipo članov in mladincev ter posamezno. Na prvcasivu je ekipa mladincev zasedla tretje mesio. Igrali sta Peter Lendero 5 In Gregor (roršck točke od sedem možnih. Zmagala je ekipa Nove (jorice, pred Novim mestom, čelrii'5 mesto je osvojila ekipa iz Murske Sobote, peli so bili mladinci iz Kranja ... V članski konkurencije ekipa Velenja zasedla peto mesto med osemnajstimi ekipami. Za ekipo je K-iáWáxoigral Matko6^/9, M. Gor^k4/9, Kristan 4/9, MiUwancwič 6/9 točk. /magalajcekipa Branika izMaribora pred Mursko Soboto, Novo Gorico in Grižami. Telo dobro st^ se uvrstili ludi igralci iz ŠoSuinja s^ij so («vojili osmo mesto. Naposamičncm prvenstvu jc nast(5pilo sto igralcev. Ptmovno je bil i'kiličen Matko, .saj je osvojil štirinajsto mesto, 37. Kristan. 50. G. GorSek. Na ciklusu turnirjev je v septembru nastopilo 14 igralcev. Zmagal je Rajktwičpred Ivačičom in Kri.s-tanom. V skupnem sci>tevku devetih turnirjev je vrstni red: 1. Ivačič I5il 2. Matko 114,3. Rajkovič li)6,4. M. Cioňok 91,5. Penko lOfi itd. Do sedaj je točke iwvojilo 45 igrakv\'. Naslednji turnir bo 3. ok-td'ira. hrona \ spomin na pokojnefia pri jat elfa Minulo soboto je ob Družmirskem jezeru potekalo letcišnje sicer že jubilejno ribiško iekmovanjcz,a Ribiškega carja Ribiške družine Soi^tanj. V močni konkurenci sc je najbolje odrezal izkušeni ribič Beno Zupane. Beno je ujel naj%'ečjega ribo -krapa, ki gaje lakoj po tehtanju ludi spasti] v jezero. Ob tem je povedal, da ribi podaija ^vljenje v spomin na .svojega dobrega prijatelja in soribiča Sianka Podbregarja, kije leto; tragično utonil med Ribolovom na Družmirskem jezeru. Sledil je komični ceremonial s katerim je bil novopečeni car dr)končno ustoličen in oh katerem ni manjkalo dtv bre volje vseh udeležencev. Oh prejemu prehixjne krone se je no\i car vnovič spomnil svojega pokojnega prijatelja in sklenil, dajo boza leto dni odnesel v hLdni pokal Mestne i>bčine Velenje. Na tekmovalni irasije voda globoka od 1,5 do 7 metrov, naj-p.igosiejšc ribe v njej pa so plc^'ič. andrcîga, rdec^o-ka. krap, l'iabui^ka in klen. Zbor in vpLs tekmovalcev br) ob 14. uri, začetek tekmovanja, ki Ik"» trajalo do IS.30, pa bo ob 15.30. Malo po 19. uri naj bi Že raz-gasili rezultate ter podelili pcjkale in nagrade. /jinrtimo kolo - da okrepimo telo Drasivo humoristov Velenje bo v nedeljo. 19. septembra, pripravilo 4. kokisarsko trim vožnjo z geslom »Zavrtimo kolo - da okrepim«^ telo.« Rckre-a.ivna prireditev je seveda prilibiza vse, da preživijo lep in zdrav dan v naravi Kolesarjenje bodo v nedeljo pričeli ob 9.00 pri ribiški ki">Či ob Skalskem jezeru in ga sklenili ob 1LOO. Kolesarska pot bo speljana mimo grada Turn skozi Konovo in nazaj do rtl>i.^kc koče. Vsi udcležcnci bodo prejeli .spominske medalje, šiartnina za (jdriisle je 50( ) tolarjev, ne plačajo pa je otrc>ci do 15 lel in invalidi. ■ 16. septembra 2004 »»^ČAS d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Praznična nagradna križanka ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Predslav^lS^o Velenje. Slan Irg 35,3320 Velenje, tel.: 03/897-50-96 Čosliliinio za praznik obrino Volonjo in Šošlaiij! Rešitev kritanke» opremljene z vašim na$lovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva Velenje, s pripisom "2ava- rovaJnica Maribor najkasneje do 27. septembra 2004. Izžf^all bomo tri nagrade:: 1. nagrada: vrini dežnik 2. nagrada: majica In dežnik 3. nagrada: majica In kapa predvo-(.ilnj boi K N ive rna PIO&ČA A inoust» rjjska RASTU-NA RU9KA tofmjca r&wria) očc.ata .^agil T fiËOKA mehka koviha sele dAAVg reka v SRBIJI katja EBSTEtN atçk (nar.) Švicar. kovanec mehka, b€la moka (star) N 24 kuftvm POUTOC-raix oče (staa.^ oěrfvat amoniaka A M koreno-nožci. npr. ameba křepelec, okleš-ček (nar.) nikola zergv aENO«i3tO q2ieananv« PRIZMA kralj îïvau imetje, ktoa prinese nevesta v zakon raCja zsl. voow^ kuûa vr$ta r£busa rimski cesar. kal^ou- lov nasied. HAf^ERNO un^evan. 2tvuen. okolja í4ek0anji niz02em spomenik D A A D 25 R ženska. K varuje otroke 13 NEPRE. moćucva plahta ZA POKfL tovorov 26 D PUUCNI mehurček. votuntca vpunjc. sloven. agronom* wa1an kdor LIĆKA akuibu fbk-wujam puwiot» m VIWWEM N O 23 na8er< ník ivan bboi/l^m pevec UUMTVO V NOVI ovvcj ameriška «ralka (gardner) 16. m 4. Orka kdor je skupaj S kom avtor ce&a 11 ?ô.lN 18. dïrka del telesa OSNOVNA cw/ina prj âlVANJU 15 mestđ v 8e101ji CLAS 12q0v0r> J£N SKOZf NOS N vam predstavlja svoja prijatelja Želvíco Zojo in Fridolína sirota. revež, us02ec OEL na osem delov RAZQEU. celote plan&ar. mstir, ovćar N ZAMAKNJE NOST. ZANOS P04JÛJ titos oa^s OCL ROtS foo NOMLCCV O 14 ŽENSKO ime, JASNA ANASTA> ZUA (KRAJCE) oblika žarnice. MtU V BIVSi SOVJET. politik (MIKOsIAN) južno-/WERtfiKO drevo s plodovi (zloćek ustnih 2l£z stov.cm»« peuïc- vekoa^tf KUVK2SMEC $a£ ANGLÊâKJ pesnik-john K THOMAS ARUNDEL gorske r£deval-ne sanf LASTříOST. ZNAĆIL. RAZGIA* SCNEGA lev ivanov 9îalm »Nniid-U amerfta 0iaam> ceonoE 10 9(X(WtS4 piaatbj-ÍTOJAN D emil eURlAN A john upoike SISTEM mhcuzha K kon^ reja (zast.) ameriška igralka' tatl/m A O N REKA v PRANCUl d2ip romlmske ttnwM O rosert altman mm jes8N3nH RIMSKI POZDRAV polotok NA severu evrope K V 16 LUKA V IZRAELU napad. naa rcsert adolf zadřiia IN pred> zadnja črka irena avbeu viwta Pft\ t4000mfftv ENAKt fiRN narte V^lKOfUA MISnCNA risba pri ueortacul v hinoub. KAREL jeric RAZLIČNA samoglasnika msro v SIRIJI 22 nijt^ udoncn* JUNA&KA PRJPO-VEONA pesnt TEV thomas addison liatsmknc. oloa ZA DOLGO IN BREZSKRBNO ŽIVLJENJE K0M6DI< JWT. bumaž 17 ATA NALOŽBA Življenjsko zavarovanjsi P.S. Dlje boste živ«lL dlje boste uživali rento Ziate naiožbe. sporoć^ lo. naznani-lo VOLNEW OVnATH\ hvta ie NINA IVANlt SIOVSMSKA ATiniruA» «j-fmu RA&JI SAMEC organske ksmiCne SPOJINE razstav» uanje SeSTAK besek vecoa cfvorana ozemje. 06L9VH0 MMO^ JAPONSKI PISATELJ-Koeo CHOTM vtktd« v KATlMXntO ItENirT^ hip itallian. režiser (bcola) KRM KA NORVEŠKEM kaktvs, kaicteja (ZASTJ OZKA DOUNA s ffTRMtMI POBOČJI veČJA PC«COiA žAsurn ofina zaiua. offavue francos. pisatelj-roger K O R •n.AMMK meossoMx- j«my KURT EISN5% T tufv pooee laromijoca 3tëha 12 NANCY ASTOR sese>qj zaćin> jena slanina 21 kphex. strupen kemuâki element (aj) R PRin^DN inkov kraj pri velikih la^CAH tropska ovual-ka vzhodno-afriški gam. dražju naslad. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 16 19 20 21 22 23 24 2$ 26 TV SPORED ČETRTEK, 16. septembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Oobfo jutro 09.00 Poročila 09.05 Volkovi, čarovnice in velikani, 09.15 Risanka 09.20 Pod klobukom 10.00 Zgodbe U školjke 10.35 Barve jeseni 11.30 Afrika, 6/13 12.00 PortrelA.ReDule.2.del 13,00 Poročila, âpoft vreme 13.25 Imamo le eno življenje. franc fi fm 15,00 Skrivnosti vojne, 7/13 15,55 f/lostoví 16.30 Poročila, Spori vreme 16.50 Pratrik - prazgodovina. oddaja za mlade 17.10 Mlekarica in vrč mleka. risanka 17.15 Ri&anka 17.25 Jasno in glasno 18.05 Zenit 18,40 R sanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knifga mene briga 22.00 OdmevUport vreme 22.50 Glasbeni v^er 23.40 Orkester slovenske fiinarmoniie 00,50 Dnevnik, šport 01.45 Dnevnikzan^ejsketv 02.05 Zenit 02.35 Tednik 03.30 Osmi dan 04.00 Koncert Jana Plestenjalo SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Dtck van Dyke, nanizanka 10.30 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 15,30 Tvprodaja 16.15 Potovanja na konec sveta 17.10 Videcspotnice 17.45 Skozi čas 17.55 DtCkvanDyke, 155/153 18.35 Z nečaki na smučanju, film 20.05 Šport 22.10 Malta, Marta, fran. film 23.40 Vîdeospotrtce 00.15 Infokanal !» _ 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 1145 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 00.05 01.05 Ricki Lake Ruûl. nad. Klon, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Vrtnarjeva hči. nad. Monk. nan. Tv prodaja Ricki Lake Vrtna rjeva hči» nad. M 0(3 Sofija» nad. Klon, nad 24 ur • vreme Rubi. nad. 24 ur Volitve 2004 Seks v mestu. nan. Alias, nan. XXL premiere Zafwdno krilo. n^. 24 ur Noćna panorama ^^ lUHWll ĚT, 27 PETEKt 17. septembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poničila 09.05 Vesela hiâKa. 12/23 09.30 Jurij DrobižEk. 4/26 09.55 Skip in Skit, 11/26 10.10 Igrajmo se vSirijí, 11/13 10.25 Prafrik-prazgodovina, oddaja za mlade 10,45 Geometrijske basni 10.55 Jasno in glasno 11.35 30 lelorkestraMandolina 11.55 Zenit 12.25 Frasier. nan, 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Osmi dan 13.45 Živeto življenje Luka De, monodrama 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 PonDČila, šport, vreme 16.50 Vmitevsrebrnesence 17.10 Iz popotne torbe 17.45 Jadralne sanje, dok. odd. 18.30 Žrebanje deteljKe 18,40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme. Sport 20.00 f^ajšibkejšičlen, kvtz 21.00 Slačenje, 19/20 22.00 Odmevi, iport. vreme 22,50 Polnočni tóub 00.05 Dnevnik, šport 01.00 Dnevnikzamejsketv 01.20 Jadralne sanje, dok. serija 02.05 Črni baroni, če^kllilm 03,45 Polnočni Id ub 04,55 Intokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,05 Osebno, pogov. oddaja 09,35 Mostovi 10,05 Dick van Dyke. 155/158 10.30 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 16.00 Tvprodaja 16.45 VWeospotnice 17-20 Osebno, pogovorna oddaja 17.50 Skozi čas 18,00 Dick van Dyke, 156/158 18.30 Quo Vadiš, 1/2 20,00 Resnični, nedotakljivi. 2/3 20.55 City folk 21.20 South Parte, nan. 21.50 Širi, lužnokorejski film 23,55 Stovenskd jazz scena 00,50 Infokanal 07,25 Ricki Lake 08,15 Rubi. meh. nad. 09.10 Klon, nad. 10,00 Tvprodaja 10.30 Moja Sofija, nad. 11.20 Vrtnarjeva hči, nad. 12.15 VoliWfi2004 13,40 Tvprodaja 14.10 Ricki Lake 15.00 Vrtnarjeva hči. nad 15.55 Mo)a Sofija, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24ur.vreme 18,00 Rubi. rr>eh, nad. 19,00 24 yr 20.00 Jurskipart;3, amer, film 21.45 Vročemesb, nan. 22.40 XXL premiere 22.45 Nagfeodločitve, amer, film 00.30 24 ur, ponovitev 01.30 f^očna panorama karali 27 46 S2 : 09,00 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja 09,00 Odprta tema i 10,00 Vabimo k ogledu 10,00 Vabimo k ogledu i 10.05 Na obisloi... pri Majdi 10.05 Pop Com, ponovitev Menih izTopoišice 11.15 Naj spot dneva i 11.05 Vrtiljak, ponovitev 14.00 Vkleostrani. obvestila 1 12.20 Naj spot dneva 17.55 Vabimokogledu : 14.00 Videostra hi, obvestila 18.00 Brez panike, mladinska j 17,55 Vabimo k ogledu oddaja i 18,00 Miš maš, otroška oddaja 18.55 Regionalne no^ce i 18,40 Regionalne novice 19,00 Iz olimpiiski h krogov 1 18,45 Iz olimpiiskih krogov 19.10 Nai spotdneva j 18.50 Nai $pot dneva 19.15 Vkleostrani, obvestDa i 18.55 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabirno k ogledu 1 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Na obisku.,, pri Majdi 1 20.00 Lokalnf uirip 3aleške Menih izTopoišice doline, informativna oddaja 20,50 Regenaine novice I 20,45 Regionalne novice 20,55 Vharmonijiznaravo 1 20.50 Nai ^pol dneva 21.25 Vabirrx) k ogledu 1 20,55 Gremo v kino 21.30 Vrtiliak. glasbena oddaja j 21.30 Odkrito ni skrito 22,45 Vabimokogledu 1 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 7150 Iz olimpiiskih knsgov 1 23.00 Vabimo k ogledu 23.00 Nai spotdneva i 23,05 Naj spot dneva 23.05 Vkleostrani, c^vestiia i 23,10 Vbdoosfrani, obvestila SOBOTA, 18. septembra SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Pod klobukom 08,10 Tom in Thomas, film 10.00 Najšibkejši Člen, kviz 10.45 Polnočni klub 12-00 Tednik, ponovitev 13.00 PofDČitó, šport vreme 13.25 Divji svet prihodnost 13,50 Tujci v mestu, dokum. feljton 14,20 Tarzanova Newyorška dogodivščina, čb film 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport vreme 16.45 Na vrtu 17.10 Ozare 17.15 Zakladi sveta, 11/21 17.45 Afpe, Donava, Jadran 18.20 Gnmmove pravljice, 2/13 18.45 Risanka 19,00 DnevniK, vreme, šport 20.00 Obisk iz Argentine, 3/3 20.35 Čez plante: Zambija 21.35 Prviindmgi 22,00 Poročila, šport vreme 22.35 Ujetnik,15/17 23.30 Dnevnik, špoil 00.25 Dnevnik zameiske tv 00.45 Na vrtu 01.10 Zakladi sveta, 11/21 01.40 Alpe, [)onava, Jadran 02.10 Zbomrca, amer, film 03,50 Prvi in drugi 04.10 Festival narečnih popevk 2004 05.40 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasbenojutro 09.35 Mostovi 10.05 Tvprodaja 10.35 Infokanal 11,40 Tvprodaja 12.10 Siozičas 12.20 řesfival narečnih popevk 13.55 Rnaie svetovne atletike 17.00 Šport 18-45 Film 20.00 Človeško, vse preveč Človeško, dokum, oddaja 20.50 Beh zobje, 1/4 21-40 ŽeiiskazaznoreLfilm 23,10 Poletna sobotna noč 00.50 Infokanal 07.30 Tvprodaja 08.00 Ringa-raja 08.25 Katka in Ort)i, rts.serija 08.35 Malinji dol. ris. serija 08,45 Dgijeva druščina, ris, serija 08,55 Vrbja vas. ris. serija 09.15 Pa iČKd, ris. serija 09.40 Pujsek Zlatko, risanka 09,50 MaíačarovnuaSabrinaín zgodbaoprijateljih 11.10 JekleniMax. ris. serija 11.40 Lepo je biti milijonar 12.50 ResniCnisvet, dokum. oddaja 13.15 MISS 5k>venfje 2004 15.15 V kraljestvu koal. dokum, oddaja 16.15 Mail plâslec, dokum. oddaja 17,15 24 ur-vreme 17.20 Mesec na ranču, amer. film 19.00 24 ur 20.00 Ame]ie,fQnc. fifm 22,15 Nebeškiujetniki, amer, film 00.40 24 ur, ponovitev 01.40 hk>čna panorama (53) llAlMll 27 46 92 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09,40 Vabimo k ogledu 09,45 Odkrito ni skrtto, ponovitev oddaje 10,30 Vabimo k ogledu 10.50 Naj spot dneva 14.00 Videostra ni, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Lokalni utrip áaleške doline 18.40 Naj spot dneva 18.45 Iz arhiva VTV: Lepo je re$ na deželi 19.30 \^deosrrani, obvestila 19,55 Vabimo k ogledu 20,00 1300. vrv magazin 20.25 Kultura 2030 Vranski poletni večeri 2004: posnetek 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Po Ikn roll, glasbena oddaja 22.45 Naj spot dneva 22,50 Videostra ni. obvestila NEDEUA, 19. septembra SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.25 O živalih in ljudeh 09.50 Sledi, tv Maribor 10.20 ^îed valovi, tv Koper 10.55 Ainka.7/13 11.20 Ozare 11.30 Obzoijaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špori, vreme 13.25 Zamujena priložnost, film 15,30 izoranžnega v Enigmo s Tinkaro Kovač, tv Koper 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Mednarodni letalski miting Aero Expo 2004 17.20 Vsakdanjik in praznik 18.30 Žrebanje k}ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Spet doma 21.50 Inter/|u, dr. Andrej Inkret 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 CvetlOOI noči.lUi.film 01.25 Dnevnik, šport 02.05 Dnevnik zarriejske tv 02.30 iz oranžnega v enigmo s Tinkaro Kovač, tv Koper 03.25 Mednarodni letalski mirng Aero £xpo 2004 03.55 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Intokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12.10 Tvprodaja 12.40 SOletorkestraMandolina 13.05 Magazin lige prvakov 13.55 Finaie svetovne atletike 17.00 športni film 17.35 SkozIČas 17.45 Naj bo ta hiša izvor besed resnca 19.00 Vrtnice in kaktusi, 4/7 19.30 Vrtnice in kaktusi, 5/7 20.05 Potovanja na konec sveta 21.00 Učitelji, a/8 21.50 Balet pariške opere 22.35 Souůi park. 2/15 22.55 Infokanal 07.30 Tvprodaja 08.00 Snegu tjčicd, ris. film 09.20 PalčKa, ris. serija 09.45 Happy - mall zajček, ris. film 10.35 Dogodivščine Jackieja Ghana, ris. serija 11.05 Jekleni Max, ris. serija 11,35 Lepo je biti milijonar 13.05 Diagnoza umor, nan. 14.00 Mestece za vedno, nan. 14.50 Mladi odvetnik, amer, film 18.30 Gro2a na gori, amer, film 18.15 24ur-vreme 18.20 Ainsleyevakuharija. vseo žaru 19.00 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar, posebna oddaja z zlatimi maluranti 21.45 Športna scena 22.45 Zaljubljenca na begu. amer, film 00.40 24 ur, ponovitev 01.40 hk>čna panorama luMiaJI 87 46 S2 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Mis maš, otroška oddala 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro, informativna 10.30 1299. vrv magazin 10.50 Kultura, info, oddaia 10.55 Špor^itorek 11.15 iz olimpijskih krogov 11.20 športnigost 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Pogovor z Milanom Kučanom 13.10 Lokalni utrip Šaleške doline, infonnativna oddaja 13.50 Iz sredine oddaje Dobro jutro 14.40 Videostranr, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 1300, VTV magazin 18.25 Kultura 16.30 l2 petiem področju saj se bo stanje Iz meseca v mesec še pc^ravljalo. Kezeres ed 22.12. de 20.1. / \ Skorai čisto vse. kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo jemalo duševni mir in i:^dv$enispaiec ^znaiiboste.kakodolgesolah-ko noči K|e je vzrok v^^nu počulju. pa ne veste, čeprav sliilitB. W kaj detatenarobe. Poskusile si pomagati spovse^ ndra^imime-^ lodanii, če no bo Slo. pa nikai ne oklevajte zobisKom pri zdravniku. Še bolj p3 vam bo pomagal popoln odklop v čdsu. ki ga ne bosle preživljali v siužt3i,saj vamtane pomeni več tako velikega izzi^Q kot vam ga je. Skorajda vam gre že na živce ii v tem je lahko tudi vzrok vseh težav Vednar ed 21.1« de 19.2. _ \ Vsaka napakica r« denarnem področju vas Do drago slala, zalo ho-dite pozvni In pazljivi. Zna se zgodili, da se boste lolkii po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko ^^^ je mimo. Naj vam bo lo dober nauk za prihodnost - bolj pazljvo in ^ bolj skjbno bo Ireba ravnati z družinskimi linancami. Marsikdo bo molčal, nekaleri se bosle zaupali parinerju. Ki bo imel popolno razumevanje a vas Vsekakor pa ne bo slabo. Če boste izdelali kar nekajmesečni načrt, kako z denarjem v prihodnje Kibi 0(1 2U.2. (lo 20.3. Jcson vom bo tokral rc»iično v£cč. Nc ic, da va^ bo razvajala ^ Številnimi jesenskimi plodovi, v naravi boste spet našli nekdanji mir. Znali si boste vzeti čas sse in za svoje telo, s tem pa se bo umirila ludi duša, Pa čeprav veste, da bo na delovnem mestu v naslednjih dneh veliko dela m zelo rtapeto. Nič vam rte bo pretežko, edina težava zna bili mr\\ti zdravstvena ležava. ki jo bosle končno odpravili v nekčj naslednjih dneh, saj vam na rahlo teži če celo poletje. l^miHleljťk. 20. soplťinl)cr Od 10.00 ure naorei Različna prizorišča v Veienju - Praznik Mestne občine Veienje Program: 10.00 Praznična postavitev likovne razstave otrok iz velenjskih vrtcev (na Titovem trgu) 10 30 Glasbeno-plesna animacija otrok z Mojco Rabič 17.00 Slavnostna seja Sveta MO Velenje s podelitvijo županovih priznanj za leto 2004 (sejna dvorana MO Velenje) 17.00 Lutkovna predstava za prvošolce • Razbojniški živžav (Dom kulture) 17.30 Županov sprejem oirok prvošolske generacije 2004/2005 v IVfO Velenje (pred domom Kulture) 17.45 Kulturni program in knjižno darilo za prvošolce (pred domom kulture) 18.00 Proslava ob prazniku MG Velenje, posvečena 45-lelnici izgradnje središča mesta Velenja, s podelitvijo priznanj in nagrad Mestne občine Velenje za leto 2004 (pred domom Kulture) 19,30 Koncert: Goter žur bend ŠOŠTANJ PRAZNUJE 2004 Pelťh, 17. Sťpl<^iiiber K OŠ Zavodnje 31. mala Napotnikova kiparska kolonija 20.00 Mestna galerija Šoštanj Hotenja ali Održi si kos knjige in natoči glasbe (večer z literati in glasbenimi gosti) Nobela. Iti. sept^mbi^r 17,0.0 športna dvorana OŠ Bibe Ročka 1. memorial Matjaža Natka • košarka 9.00 Igrišče Pohrastnik Tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal Občine Šoštanj X Športno igrišče Ravne Srečanje krvodajalcev 20.00 Kavarna Šoštanj Večer šansonov - 19. .sepieniber 10.00 Mestna galerija Šoštanj Nedeljska pravljična ura Sreda. 22. septeml)er 1L Trg bratov Mravljakov, rokometno igrišče Dan brez avtomobila (risanje po cesti, tečaj rolanja) Dnevi evropske kulturne dediščine 2004 V okviru Dncvov evropske kullurne dediščine, ki potekajo lokral že dvanajsliČ zapored, vam Muzej Velenje odpira svoja vrata. Gre za mednarodni projcki, ki ga pripravlja Zavod za varovanje kulturne dsdifičinc v Ljubljani in poteka hkrati v 48 državaii Evrope. Tokraina lema je reslavratorstvo- V dnevih evropske kullurne dediščine si boste lahko ogledali muzejski depo in konservalorsko delavnico Muzeja Velenje, ki delujeta na Starem jašku. Konscrvatorska delavniea muzeja deluje od leta 1992. Trenutno je v njej zaposlenih pel delavccv muzeja. V kolikor imale starinski predmet» kije potreben manjšega popravila ali želite izvedeli, kako ga hranili, se oglasite, in z veseljem vam bomo svetovali Sprejeli vas bom("> na Starem jašku, od 21. do 28. septembra, dopoldan med V. in 12. uro, ter popoldan med 16. in 18. uro, vsak dan, razen nedelje. V petek, 24. septembra, vas vljudno vabimo še v Muzej Velenje» na Dan odprtih vral. Posamezniki si boste lahko brezplačno ogledali muzejske in galerijske zbirke, za vprašanja in nasvete na temo varovanja dedl^ine pa bo na voljo ludi konservatoř - restavrator tehnik. ■ Janez Svetina 107,8 MHz FM 8 Priťk, 17. september m LSfi Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sejem Zavodnje nad Šoštanjem Mala Napotnikova kolonija - Kolonija bo trajala do sobote, 18. septembra. 13.00 Želo pri Velenju Odprtje novega prodajnega cenira MIX • Na odprtju bo nastopila Natalija Verboten, 21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer SohpUl. 18. scpl ember 8.po Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sejem Zavodnje nad Šoštanjem Mala Napotnikova kolonija 10.00 Lajše pri Šoštanju Tradicionalno srečanje veteranov in častnikov 15.00 Ravne Dri Šoštanju Srečanje krvodajalcev Šaleške doline 17.00 Mestni stadior Velenje Nogometna tekma 2. SNL; NK Rudar :NK Livar 22.00 Mladinski center Velenje Techno party PiwitHleljek, 2«. september 9.00^18.00 m Ljudska univerza Velenje Z znanjem do novih priložnosti • V središču za samostojno učenje si lahko brezplačno dopolnite svoje znanje ^)rek, 21. september QQQ-T2.QQ D^o Muzeja Velenja na Starem jašku Dnevi evropske kulturne dediščine 16.00-18.00 (Poleg Muzeja premogovništva Sloveniie) Dan odprtih vral konservatorske delavnice Muzeja Velenje-Dnevi evropske kulturne dediščine bodo potekali do 28. septembra, vsak dan, razen nedelje. J7-410 Dom krajanov Konovo Kegljaškllurnir Čelrlek, 211. september 19.30 Mladinski center Velenje Odprtje razstave ilustracij* Peter Groznik- Peč: Moj pisani svet Za dodatne informacije o prireditvah in do-godkih lahko pokličete Turistično-inior-macijski in promocijski cenler Mestne obèinc Vdcnjcs (03/80618 60). Zgodilo se je... i 0(1 17. clo 23. septembra • 17. septembn« 1950 j« upravljanje Rudnika lignila Velenje lor-malno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje lakralni delavski svel; -18. septvmbrw leta 1992 je Ciorenje poslalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokomelni klub Gorenje Velenje; • ob velenjskem bazenu so balinarski navdui^cnd septembm leta !9Hl zgradili balinarsko igrice; • Í9. septembra 1996 so v Rdeči dvorani odprli Mladinski cen-icr Velenje; -19. sepiemhnj 1997 so v U>Cici pri Vranskem svečano odprli nov, dvaindvajset kilometrov dolg odsek avioccsle Arja vas-Vransko, ki je Štajercem, KoroScem in Prckmurcem vsaj nekoliko približal prestolnico Slovenije; -19, septembra lela 2000 so v velenjskem (îorenju i/delali dc-seimilijonti pralni stroj; - 20. septembra 1953 je l>ila ob Velenjskem jezeru prva obrt-nJSka tombola, ki sojo organizirali Soi>lanj.ski in velenjski obrl-niki; s«pteml>r» 1956 sov Šožianju v omrežje vključili prvo fazo termoeleklrarne, loje dva 30-megavaina agregata; • 20. seplenibm UtH 1959je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mesino srcdtóče Velenja; v spomin na ta dogodek Mesina občina Velenje praznuje svoj pra/nik; OtvoWtev novega mestnega središča Vefenja (Arhiv Muzeja Vetenje) •jeseni lela 1955 so člani smučarske sckcijc, kije delovala v okviru Športnega drušlva Rudar Velenje, po načrtih Slanka Blo-udka in domačina Alojza.levSenaka, začeli gradili skakalnice ob Velenjskem gradu; • 21. sei>tenibrsii in doigo iradicijo pridelovanja gro/dja in vina. Od tod ludi vrhunsko kvaliietmi vina. Koprski vinorodni okoliš ima cea 1.800 he k larje v vinogradov, od leguje 5iX)hekiarjevvla,qipodjelja VINAKOPER. Riiz-liCna mikroklima, zemlja 1er sorliment dajejo v.saki legi svoj iar ter posebno kakovost pridelanega gro/dja in vina. Sc posebej ,so ponosni na vinsko kJeU v katero so prvo trgatev sprejeli leta 1953. Vina so tedaj hranili v hrastovih sodih in belon-skili cisternah, obloženih s steklenimi plo^icami, ki so jih danes v eclo-ti zamenjali veliki hrastovi sodi 1er manj.^i bariki. Klel je v Sloveniji med najbolje opremljenimi s hrastovimi sodi, kar jc razumljivo glede na pretežno pridelavo rdečih vin. Kol zanimivost vam povemo, da imajo v kleti VINAKOPER enega največjih lesenih sodov V Evropi, s kapaeitclo 41.427 litrov. Pod mentorstvom in vodstvom priznanega enologa Izttika Klenarja sku,^ajo v vsakem trznem razredu ponudili najboljše vino, pa naj gre to za lilreke polnitve kakovi^l-ncga vina, vrhunske buteljke ali najvišje pozicionirano ekskluzivnih serijo Ca|Mï íJ Lstrla. V vseh razredih ohra- njajo naravno ravnovesje med mednarodnimi in lokalnimi sortami, tako da so vina /aradi svojih mednarodnih karakteristik primerljiva s .svetom, po lokalnih posebna^iih pa so osebna izkaznica kraja, od koder prihajajo, Najbolj znano vino podjetja Vinakopcrje nedvomno refošk. ki mu ^e intenzivna, žareča ru-binasta barva napoveduje njegovo enkralnost. Sadna aroma se razvija v kozarcu. Sveža kislo.st napoveduje dolgoživost, okus po vii^njah se v ustih zgosti in navdui^uje z dolgim pookusom. Izjemna so ludi |>enwa vina Clapris, v katerih se malvazija íudwito ujemaš pol-nasljo chardonnaya, mehuríki, ki se dvigujejo proti vrhu, pa so dober znak I A T kvalitete penečega vina, ki je bilo pri-JI^Bn J delano po IradicionaLni metodi vrenja * vsiekleniei. Naj vam naštejemo še ne- W kaj vr.si vina, ki zorijo v kleli Vinako-per: to so sivi pinnt^ nimtni in sladki muškat, n».se, nivrlot, malvazija, citar-donnav; ca|iris rdecL capris i>di. nial-va/ija |M>zne tryařve... Ponudbo Vina-kopor posreCcno zaokrc^řujejo vinska zganja« slovensko oljčno olje in odličen hal/aniiOnl kis. Prav v sredo, 8. septembra, so priřeli trgatev in koncc ledna že ponudili prvi slovenski moSt letnika 2t)i)4l Natočile si kozarec Si>nca iz kleti Vi-nakoperl MINISTIR ZA ZDRAVJE OPOZARJA; ALKOHOL ŠKODUJE ZDRAVJUf ra newíh sob predsob • računalniških miz - komod - pisarniškega pohištva - garderobnih omar - otroških sob -spalnic S gorenje 0Hn Obiščite nos v našem solenu vsak dan od 9. • 10, ure In v soboto od 8. • 12. ure. čestitamo za praznik občine Velenje in Nazarje! 6or«fl|«Glin d.0.0.. Lesarsko ceslo 10,3331 Noiarie * wwmgoreale-siliuí * e-mail: maldpr0dald@90reftle.9l In jI * td.: 03 b3 93136 * fab: 03 SB 32 34t 16. septembra 2004 mali OGLASI DEŽURSTVA IŠČEM POMOČ sr gospodinjstvu iščem. Telefon: 897-0501, NEPRBMIČNINB 3-SOBNO stanovanje, 31 m^-1. nadstropje, na Jenkovi cesti (za Hrano)» catv, prodam. Telefon: 597-0170 ali gsm: 041/900-098 NOVO dvosobno stanovanje, 84 m^ na Glazljl v Celju, prodamo. Telefon: 713-2617. TRISOBNO obnovljeno stanovanje naFoitov; v Velenju prodamo. Gsm: 031/807-009. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju • Boffengu prodamo. Telefon: 713-2617, TRISOBNO stanovanje, 80 m^. v naselju Gorica - Velenje, prodamo. Telefon: 713-2617. 3-SOBNO opremljeno stanovanje v centru Velenja prodam za 15.000.000,00 sit Gsm; 041/633-911. NOVO trisobno stanovanje v Celju na Glazljl, tretja etaža, 1. nadstropje, 130 m^, terasa (delno pokrita), shramba v Istem nadstropju, prodam za 30.000,000,00 sit. V se I ji vo takoj. G$m. 041/764-004. V MOZIRJU prodam stanovanje. Gsm: 031/303-145. 1,5-SO6N0 stanovanje v centru Velenja ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. LEPO, trisobno stanovanje, v Šdleku, na odlični lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. MANJŠO hišo v okolici Velenja zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. NOVEJŠO hišo v Radmifju, na čudoviti lokaciji, zelo lepo, prodam. Gsm: 040/876-633. TRISOBNO stanovanje v cenfu Velenja, popolnoma adaptirano, prodam. Gsm: 040/876-633. GARSONJERO v Šoštanju, generalno obnovljeno, 1. nadstropje, prodam. Gsm: 040/648-592. ENOSOBNO stanovitfije. 40 m^, na Šercerjevi, prodam. Je v najemu do 4/2005. Gsm: 041/924-176, MANJŠE dvosobno stanovanje, s kabinetom, v celoti renovirano, takoj vseljivo, v Šoštanju, prodam. Gsm; 040/831-217. V ANDRAŽU prodamo hišo, 120 m^ stanovanjske površine, sončna lega, stara 13 let. Gsm: 031/616-142. KUPIM HIŠO v ožjem delu Velenja kupim. Gsm: 041/299-919. V ŠOŠTANJU ali okolici kupim enodružinsko hišo. Gsm: 051/324-163, UREJENO 3-sobno stanovanje, atrij, nižje nadstropje, loipim. Telefon: 01/520-0518, dopoldan. O DDAM. NAJAMEM MLADA družina Išče 2-sobno sta- novanje v Velenju, Gsm: 031/881-323. SAMSKA ženska, 36 letna, redno zaposlena, išče v Velenju ali bližnji okolici sobo z možnostjo kuhanja in pranja. Gsm: 031/207-229. V MARIBORU oddamo v najem $tirim študentkam/om ali dvema paroma dvosobno študentsko stanovanje, CK, nova oprema. Gsm: 031/393-524. OPREMLJENO garsonjero, 30 m2, v Rečici ob Savinji, oddam v najem. Gsm: 041/517-249. FORD escortD1.8,16V, 1.1993, dobro ohrć^jen, reg. do 5/2005, prodam. Gsm: 031/575-080. T INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole ter pripravljam za izpite in maturo. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474. STIKI IN POZNANSTVA UPOKOJENEC, Star 61 let, zelo razočaran, si želi spoznati žensko staro od 50 do 55 [et, prsato in močnejše postave. Naslov dobite v uredništvu, telefon: 898-1750. IGRICE playstacion 1 s 30 cd-jl In yuistiki prodam za 20.000,00 sit ter moško kolo, 18 prestav, za 5.000,00 sit. Gsm: 031/575-080. EL. MOTOR, 7.5 kW, 380 V, 291 O/min., s vtičnico in vtikačem. 2 montiranim stikalom in jermeni-00, prodam. Gsm: 031/606-322. NOVO traktorsko prikolico, za prevoz živine, prodam. Telefon: 586-9940. SINQER šivalni stroj prod^. Gsm: 031/678-484. IVALI KOZLIČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 588-8778. PRODAJA nesnic,vnedeljo,19, septembra, od 8. do 8 30 v Šaie-leS02^'iTi3zr3Ka, v btu 2004:30 rnlfvo-Q SOZ/nù zraKa MESTNA OBČINA VELËNJE LTrad župana In spl^nih zadev Obvestilo za javnost Javni razpis za dodelitev sredstev za razvoj malega gospodarstva v Mestni občini Velenje za leto 2004 Mestna občina Velenje obveSča samostojne podjetnike -posameznike in mala podjetja« daje v Uradnem listu RS, ki je izšel v petek, 10. 9. 2004, in na spletni strani MOV http://velenje.si/ v rubriki razpisi objavila javni razpis za dodelitev sredstevza razvoj malega gospodarstva v MOV za leto 2004. Rok za predložitev vlog je do 20.20.2004. Vlogo za dodelitev sredstev lahko zainteresirani dobijo v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje na Titovem trgu Iv Velenju. U KOMUNALNO podjepje velenje d.».0. KûfotMoeeaar/b 3320Volanio POGREBNO POKOPAUSKA OEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138, 031 375 041 ) NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE GARANT, Pohištvena industrija d.d. Polzela objavljene v tednifoj Na§ čas, 2.9.: 1.NAQRAOA:IOubskamlza C/14N vbarvibelijes^: Marica Lednik, Pod-vfli 20,3330 Mozine Z. NAGRADA: klubska miza G/14 N v barvi beli lesen: Vida Kariovčec. Ror-lan 186,3325 šoštan] 3. NAGRADA: klubska miza C/14 N v baivi beli jesen: Tanja Golob Resica ob Pakl 78,3327 Smaftno ob Pakl Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno Izkaznico v industrilski prodalalni GARJ^T Polila, vsak dan od 8. do 18. ure In v soboto od 8. do 12. ure. NUMERO UNO Robert Kukovec a.p. Mlinska ulica 22 Maribor Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve oeebnega dohodka do polo>iceI Star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 252«4e-26 041/ 750-S60 ZAHVALA Oh holed izgubi na.^ega ljuhoga moža in dobrega očeta, deda in praděda OSKARJA PISTORJA sc zahvaljujemo vsem sorcxlnikora, znanccm, prijaieljcm, sosedom 1er upravi in nekdanjim sodelavcem Gorenja, d. d., Velenje Aa pisna in usina sořalja, darovano cvelje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Še posebej se zahvaljujemo g. Ivanu AleBku in g. Bojanu Hintcreggerju /a poslovilne besede, pevccm 1er gt^sp. hua^kih vojaških pilotov seje vsobolo predstavilo/dvajset-, v nedeljo pa s t ride.se t minul-nim nastopom, ki je množici navdušencev ohžikral jemal dib. Svoje so k vsemu med dru|iim dodali se akrobatski piloti IZ lurCije. Srbije in ( rne gore ter Slovenije, prav tako padalci in letalci Slovenske vojske, hrvaški Mig2l, slovenski pcv licijski helikopter in še marsikaj bi lahko dodali. Obiskovalci so dobesedno obki'îliti reaktivno letalo (Î-2 galeb, pom« nekdanjega jugoslovanskega vojnega letalstva. Pitša za ix^i je bil pravi letalski se- jem, ki je privabil preko 5i) nu-ličnih mwih in rabljenih pkMl i/ skoraj dr^av, prav tako slovea«ikavqjaSka letala in oprema lerslojnice Skwenske vojske, ki je predstavila programe in vojaške poklice. Dovolj in skoraj preveč za »samo« dva dni. Zanimiva razstava psov Varpolj** - KinolaŠko dru.štvo Zgornje Savinjske doline je v nedeljo na svojem vadbenem prostoru v Varpoljah goslilo Avstrije, Hrvaške in Slovenije, prišlo je tudi precej ljubiteljev psov od blizu in daleč, ki so z velikim zanimanjem opazova- ali ne, raz.stava je bila zanimiv dogodek, ki je dobro popestril f c sicer zaiiimiv(3 dogajanje na lem prostoru. mednarodno ra/stavo psov pasme »5ar-pej,« kije ta lepo urejen kotiček ob Savinji privabila 62 psov z njihovimi lasinikl in spremljevalci iz Anglije, lialije, li ocenjevanje psičk in psičkov v ra^^ličnih kategorijah, najboljSi pa so seveda prejeli lepe pokale, ob obilici zadiwoljstva seveda. Naj je komu ta pasma v^č Nova zanimivost bo tekmovanje v sledenju za savinjsko -šaleško—zasavsko regijo loso-boto, prav lako v Varpoljah. m)P Največ kolesarjev doslej Šmartno oh Dreti - Izrodilo mnoi?ičnili kolesarskih prireditev v tem kraju îraja že mno-golet,v zadnjih pa člani tamkajšnjega športnega društva Lipa eno cxl njih namenjajopraz- krepko presenečeni. Nedeljsko dopoidne je za prav o kolesarsko druženje Izkoristilo daleč največ udeležencev doslej - prijavilo se jih je natanko 197, resnično pa jih je bilo brežje in po res pravem vzponu na Brdo, od koder so se spustili nazaj do športnega in rekreacijskega srediíiča Račnek v Ímarínem. kjer so se dobro okrepčali in predvsem prijel- niku občine Nazarje. Vzorni organizatorji in gostitelji so bili tudi letos, nad resnično množičnijTi odzivom ljubiteljev kolesarjenja pa so tudi sami precej preko 200, saj se nekateri niti niso prijavili, drugi pa so se jim pridnij^iliobpoti. Ta jih je iz Smart nega peljala do Kokarij, Nazarij, skozi Po- no drui^ili v pozno popoldne. Dolgo kolono je vixJil sam na-zarski /^pan. najmlajši udelei^-eneeje^lel 3,5 leta, najstarejsi pa že preko 74. ■ J p