ANNALES • Ser. hist. nat. • 11 • 20D1 • 1 (23) strokovni članek UDK 502.6:556.36 prejeto: 10.4.2001 POKRAJINSKA OGROŽENOST IN UKREP! ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA Gregor KOVAČIČ SI-62S0 Ilirska Bistrica, Maistrova li> E-mail: gregor.a.kavacic@kiss.uni-lj.si IZVLEČEK Avtor je v prispevku ugotavljal, kakšna je pokrajinska ogroženost kraškega izvira Bistrica, ter podal predlog zaščitnih ukrepov za njegovo zavarovanje. Vodovarstveni ukrepi obsegajo sanacijo spodnjega kamnoloma in športnega strelišča na Črnih njivah, komunalno ureditev turističnega naselja Sviščaki ter ureditev cestnega omrežja v njegovem zaledfu. Obenem je treba za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti izvira organizirati učinkovit nadzor nad uresničevanjem preventivnih zaščitnih ukrepov v gradbeni, gozdarski in kmetijski dejavnosti. Ključne besede: pokrajinska ogroženost, kraški izvir Bistrica, vodovarstveni ukrepi, vodovarstvena območja VULNERABILITÁ AMBIENTALE DELLA SORGENTE CARSICA BISTRICA E POSSIBILI MISURE DI PROTEZÍONE SINTESI L'autore esarnina la vulnerabilitá ambiéntale deila sorgente ca rs i ca Bistrica e propone una serie di misure di protezione e mantenimento. Tali misure includono il risanamento delta cava interiore c del polígono di tiro sportivo Črne njive, nonché adeguate misure ígienico-sanitarie al villaggio turístico di Sviščaki e la regolazione del sistema stradale verso l'entroterra. L'autore sottolinea la neccessita di uno stretto controllo delle attivitá ediiizie, forestali e agricolturali, al fine di assicurare un'appropriata qualitá detl'acqua potabih proveniente dalla sorgente. Parole chiave: vulnerabilitá ambiéntale, sorgente carsica Bistrica, misure di protezione della sorgente idrica 93 ANNALES • Ser. hist. nat. 11 • 2001 • 1 (23) Gregor KOVAČIČ; POKRAJINSKA OGROŽENOST IN UKF.EPI ZA ZAŠČITO KRAŽKFGA IZVIRA BISTRICA, 93-104 UVOD Za oskrbo s pitno vodo v Sloveniji so zelo pomembni obsežni kraški vodonosniki, ki so pomembna zaloga pitne vode. Vendar so kraška območja z vidika varovanja vode zeio problematična, saj se negativni vplivi zaradi slabe filtracije in relativno hitrega in zapletenega podzemeljskega toka lahko dolgo kažejo na kakovosti pitne vode. Razmere na teh območjih je moč obvladovati le z dolgoročnimi, pretežno preventivnimi ukrepi, ki so usmerjeni v selekcioniranje človekovih dejavnosti, sprejemljivih v tem prostoru, in z doslednim uresničevanjem preventivnih zaščitnih ukrepov. V Sloveniji kraški izviri pokrivajo približno 43% potreb po pitni vodi (Plut, 2000), pomembni pa so tudi za oskrbo občine Ilirska Bistrica. Eden pomembnejših kraških izvirov v Sloveniji, zlasti pa na območju jugozahodne Slovenije, je kraški izvir Bistrica (Brumen et al., 1991), ki s pitno vodo oskrbuje pretežni del občine Ilirska Bistrica, nekaj naselij v občini Hrpelje-Kozina ter del Kvarnerja. Vsi viri pitne vode v občini Ilirska Bistrica (30 virov pitne vode v občini) so zavarovani z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov (PN Uradne objave, 39/1985), vendar pa vodovarstveni pasovi niso izdelani na podlagi predhodnih hidrogeoloških raziskav hidrogeografskih zaledij posameznih virov pitne vode. Tako so vodovarstvena območja določena le na osnovi razdalj od zajetij, režim varovanja pa je v primerjavi z obstoječimi, novejšimi metodologijami o zavarovanju podzemne pitne vode preblago in slabo definiran. Na podlagi hidrogeoloških raziskav zaledja kraškega izvira Bistrica, ki jih je Geološki zavod Ljubljana opravil v letu 1939 (juren & Krivic, 1989), so bile izdelane strokovne podlage za njegovo zavarovanje. Osnove za določitev vodovarstvenih pasov in območij so bile v omenjeni študiji litoioška zgradba terena, površinske in podzemske razvodnice, tektonika in hidrogeofoške karakteristike ozemlja. Hidrogeografsko zaledje kraškega izvira Bistrica je tako razdeljeno na štiri vodovarstvene pasove, ki skupaj obsegajo prek 95 km2 ozemlja (SI- 1). določen pa je tudi vodovarstveni režim, ki bi se v posameznih pasovih zaščite moral uresničevati. Varstveni pasovi so bili izdelani na podlagi obstoječih podatkov, kar zaradi specifičnosti kraškega terena ne zadostuje. Upoštevali so hidrogeografski (površinske ra- m- kn„ežaW^ - -V. )] '1 ..f J/ \ V tys/Maba. :: ■ ■ V. Tf? V. W\ MaJSuij ssssŽr^ •v • >*k Mtlcrnhi À /7 uan* - --- : ^ ./-i 's/S*?*: • ^r^t. , k Tonesnaževalci r .•"'••fî . - spodnji fammolo* V^ - StreliSčeČit«tnjive [ - Kamnolom {inhrmvr M- . , * ■k"'.-' ; --.¿r. -Hp .. «m £rVw4>S*u roti: "gijGomance"'- ?" - jIzdelal: Gregor KovaOič PodtaM Pregledna kit i T a obiine Ilirska Bistrica, J^SI S/. 1: Vodovarstveni pasovi kraškega izvira Bistrica in njegovi potencialni onesnaževalci, (f uren & Krivic, 1989) Fig. 1: The water-protection areas of (he Bistrica karsi spring and its potential pollutants. (Juren & Krivic, 1989) 94 ANNALES • Ser. hist. nat 11 2001 1 (23) Gregor kOVAČIČ: POKRAJIffiKA OGROŽENOST iN UKRttt ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA »ZVJRA BISTRICA, 9WM zvodnice). hidrogeološki {podzemske razvodnice), lito-loški (kolektorji-prepustne plasti: apnenci, dolomiti; izolatorii-nepropustne snovi: fliš) in hidrodinamični kriterij (hitrost pretoka vode od potencialnega mesta onesnaževanja do izvira in čas zadrževanja vode v podzemlju z ozirom na samočistilne sposobnosti in eventualno možnost posredovanja v primeru nesreče z izlitjem škodljivih snovi). Točnost podzemnih poti bi morali potrditi s sledilnimi poskusi ali pa z merjenjem piezometrične gladine kraške talne vode v globokem krasu Snežniške planote. Obe metodi nam omogočata določitev podzemnih vodnih povezav, smeri in hitrost odtoka padavinske vode v notranjosti dobro razvitega kraškega vodonosnega sistema (Ford & VViliiams, 1992). Na osnovi hidrogeoloških raziskav (juren & Krivic, 1989) je bil na pobudo Komunalno stanovanjskega podjetja Ilirska Bistrica, ki je upravljalec omenjenega izvira, izdelan predlog o zaščiti kraškega izvira Bistrica (KSP Ilirska Bistrica, 1995), ki pa do danes še ni bi! sprejet z občinskim odlokom. Zaščitni ukrepi se ne uresničujejo, kar pomeni, da je regionalno pomembni vir pitne vode praktično nezavarovan. HIDROCEOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Hidrogeografsko zaledje kraškega izvira Bistrica leži v celoti na območju Snežniške planote, ki se v strmi stopnji dviga iznad doline Reke. Obseg celotnega vodo-varstvenega območja in posameznih con zaščite izvira Bistrica prikazuje slika 1. Na severu poteka hidro-geografska meja po stari razvodnici med Pivko in Reko, ki se je izoblikovala že v pliocenu. Ta poteka od naselja Knežak proti vzhodu po vrhovih Milanka (948 m.n.v.), Velika Milanja (1099 m.n.v.) do lavorja (1065 m.n.v.) (Melik, 1951). Danes markantno sleme ponazarja mejo med zunanjimi vodovarstvenimi pasovi izvira Bistrica ter vrtin K-l in K-3 pri Knežafcu. Na omenjenem območju prihaja do bifurkacije, saj nizke vode v glavnem odtekajo v izvir Bistrica, visoke vode pa odtekajo proti Pivki (Habič, 1984). Na severozahodu širše vodovarst-veno območje izvira Bistrica meji na širši varstveni pas kraškega izvira Podstenjšek. Na jugu poteka meja vodo-varstvenega območja po narivnem robu, pod katerim izvirajo številni manjši izviri, zajeti za vodno oskrbo prebivalcev Podgore. Vodooskrbna območja izvirov v Podgori se prepletajo med seboj ter s hidrogeografskim zaledjem kraškega izvira Bistrica. Nejasna je meja IV. vodovarstvene cone zaščite kraškega izvira Bistrica, ki so jo zaradi slabšega poznavanja terena in da bi se izognili morebitnim nepremišljenim posegom v naravo, pomaknili do roba dinarskega preloma, kjer so opazne vidne geološke spremembe terena (Juren & Krivic, 1989). Snežniška planota pripada hidrološkemu tipu globokega razločnega krasa in je najpomembnejše vodo- oskrbno ter hkrati vodovarstveno območje v občini Ilirska Bistrica, saj zbira padavinsko vodo za zajetja Bistrica, Podstenjšek, vrtini K-l in K-3 (Knežak) ter več manjših lokalnih zajetij v Podgori in izvirkov nad Knežakom. Za ta tip krasa je pomembna avtohtona padavinska voda, ki prenika v kraško podzemlje in odteka v različne smeri proti kraškim izvirom na obrobju. Snežniška planota je razvodno območje, saj se njen jugovzhodni del odmaka v porečje Riječine (Hrvaška), severovzhodni del pripada črnomorskemu povodju, zahodni predeli pa napajajo kraške izvire, ki prihajajo na dan ob stiku s flišern in so sestavni del porečja Reke (SI. 2). Snežniško planoto gradijo pretežno apnenci, dolomiti, apnenčaste in dolomitne breče jurske in kred-ne starosti, tu in tam pa se v majhnem obsegu pojavljajo tudi ledeniške morene in aluvialne naplavine (Šikic et a/., 1972; Sikič & Pleničar, 1975). Kredne plasti snežniškega masiva so na zahodu narinjene prek fiišnih plasti brkinske sinklinale, kar dokazujeta flišnati tektonski okni pri Zagorju in Knežaku, ki sta se pokazali potem, ko je vodna erozija odstranila del apnenca, ki je prekrival spodaj ležeči fliš (Pleničar, 1968). Nariv je jasno izražen v markantni stopnji nad zgornjim tokom Reke v Podgori. Za določitev padavinskega zaledja in nivoja napajalnega območja so zanimivi kaverozno-razpoklinski ter dobro in srednje prepustni kredni in paleogenski apnenci, dolomiti ter breče, ki so tektonsko zelo pretiti, kar še povečuje njihovo propustnost. Tektonika je lahko razlog za razvoj podzemnih poti, lahko pa deluje kot bariera podzemni vodi, če so tektonske cone miloni-tizirane (na območju dolomita). Omenjene kamnine se razprostirajo severovzhodno od izvira Bistrica, ki je na najnižji točki kontakta nepropustnih plasti fliša in apnenca. Padavinsko in vodooskrbno območje, polno vrtač, dolin in brezen, sega do dinarskega preloma, ki meji na apnence in debelokristalaste dolomite jurske starosti. Manjše predele prekrivajo tudi usedline z medzrnsko poroznostjo in srednjo stopnjo izdatnosti in tranzmisivnosti, ki se pojavljajo v okolici počitniškega naselja Sviščaki, v Črni dragi in v črnem dolu. Gre za pesek in slabo zaobljen prod ledeniških moren črno-dolskega ledenika, ki se je v ledeni dobi raztezal od vrha Snežnika proti zahodu (Šifrer, 1959). Od preloma dalje vode gravitirajo že proti Kvarnerju, zaledju reke Pivke in Cerkniškemu jezeru, ki sodita k porečju Ljubljanice (Juren & Krivic, 1989; Pavlovec & Pleničar, 1980; Šikic: et al., 1972; Šikic' & Pleničar, 1975). Vodooskrbno območje označuje razvit globoki kras Snežniške planote z dobro prepustnostjo,' kar pomeni, da se kraška talna voda v notranjosti pretaka zelo hitro, čeprav so hitrosti v prežeti coni zelo majhne in znašajo le nekaj cm/s. Posledica pretakanja po kanalih je, da skorajda ne prihaja do mehaničnega čiščenja, saj so pretoki kraške podzemne vode v primerjavi z nekraš-kimi podzemskimi zelo hitri in skrajšajo čas že tako 95 ANNALES Ser. hist. nat. II 2001 1 (23) Gregor kovačič: POKRAJINSKA OGROŽENOST IN I (KREPI ZA ZAŠČITO KKaSKECA IZVIRA BISTRICA, 93-1M | ŽABICE o v» p»®« 'O |o. 1 P1 li? Svetlo sivi apnenci iu debclokristatairfi dolomiti (dobra prepustnost) - K Apnenci iu dolomiti (srednja do dobra prepustil ost) Apnenci, dolomiti, apnenčaste in apnenčasto dolomiluc breče (srednja prepustnost) Plastoviti apnenec, dolomiti, apnenčasto elnlomitna hreča (srednja prepustnost) Svetlo sivi apnenec (dobra prepustnost) Meja vodovarstvenega območja "*** lir. izvira Bistrica 2P p: Aluvialne naplavine (iranzmisivnost iu izdatnost dobra) - Q Pobočni grušč (tranzmisivnost in i/datnost zelo dobra) - Q Ledenico itano.fi (srednja stopnja tranzmisivnosti in izdatnost«) - Q Glina, pe.sel<, plasti lignita (zelo slaba prepustnost) Fliš; menjavanje glmovcev, laporovccv in peščenjaka (tranzmisivnost in izdatnost od zelo slabe do srednje) Fnramcniferski apncncc (srednja prepustnost) - Pj» Izdelal: Gregor Kovačjč Fotitoffii: Pregledna karlil občine Ilirska Bistrica, 19SK SI. 2: Geološke in hidrogeološke značilnosti območja (povzel in priredil po Šikič et al., 1972; Šikič & Pleničar, 1975; Pavlovec & Pleničar, 1980; J uren & Krivic, 1989). Fig. 2: Geological and hidrogeologtcal characteristics of the region (based on Šikič et ai, 1972; Šikič & Pleničar, 1975; Pavlovec & Pleničar, 1980; /uren & Krivic, 1989). omejenega biokemijskega čiščenja, kar slabša njeno kakovost. Hidrogeografsko zaledje kraških virov pitne vode je tako zaradi velike prepustnosti ta! in omejenega naravnega čiščenja zelo izpostavljeno onesnaženju in močno pokrajinsko občutljivo (Ford & Wi!!iams, 1992; PJut, 1998; Šušteriič, 1992). METEOROLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Podatki o padavinah za meteorološko postajo Ilirska Bistrica (414 m.n.v.) kažejo, da letno v dolinskem območju pade 1448 mm padavin. Proti vzhodu padavine zaradi orografske pregrade naraščajo ter na zahodnem 96 ANNALES • Ser. hist. nat. 11 2001 1 (23) Gregor KOVAČIČ: POKRAJINSKA OGROŽENOS T IN UKREPI ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA, 93-' robu Snežniške planote presežejo 1800 mm. Podatki za Mašun (1022 m.n.v.; 2041 mm/letno) in bolj južno ležeče Comance (924 m.n.v.; 2738 mm/letno) kažejo, da se količina padavin proti vršnim predelom Snežniške planote še veča in doseže približno 2500 mm, na najvišjih predelih pa celo 3000 mm. Snežniška planota je dobro namočena, kar je z vidika oskrbe s pitno vodo zelo ugodno (Zupančič, 1995, 1998). Povprečna letna / januarska / julijska temperatura zraka na meteorološki postaji Ilirska Bistrica znaša 9,6°C / 0,8°C / 18,7°C. Temperature se od roba Snežniške planote proti notranjosti nižajo, kar se da sklepati iz podatkov meteoroloških postaj Comance in Mašun. Povprečna letna / januarska / julijska temperatura zraka na Gomancah znaša 6,7°C / -1,5CC / 15,6°C, na Mašunu pa 5,6°C / -3,1 °C / 14,6°C. Proti vršnim delom planote se temperature še znižajo, kjer znašajo okrog 2°C / -6°C / 10"C (Klemenčič, 1959; Mekinda-Majaron, 1995). Vodooskrbno območje kraškega izvira Bistrica v celoti leži na območju Snežniške planote, kjer je zaradi večje nadmorske višine in posledično nižjih temperatur izhlapevanje manjše, prepustna karbonatna litoioška podlaga pa omogoča hitro prenikanje vode v globino, kar tudi zmanjšuje možnost izhlapevanja, povečuje pa vodni odtok. MATERIALI IN METODE S pomočjo podatkov o kakovosti kraškega izvira Bistrica, ki sem jih pridobil na ZZV Koper (Zavod za zdravstveno varstvo Koper), ter tehničnih podatkov o zajetju izvira, ki sem jih dobil na KSP Ilirska Bistrica, sem ugotavljal pokrajinske značilnosti omenjenega vodnega vira. S terenskim pregledom hidrogeogiafskega zaledja v letih 1999 in 2000 sem evidentiral potencialne onesnaževalce v zaledju ter skušal ugotoviti stopnjo njihovega ogrožanja in obremenjevanja kraškega izvira Bistrica, pri čemer sem dognanja s terena primerjal z rezultati analiz kakovosti pitne vode na zajetju. Zaradi upoštevanja dejstva, da se pri varovanju pitne vode srečujemo tako s časovno kot tudi stroškovno komponento, sem temu primerno predlagane sanacijske in preventivne ukrepe za zaščito kraškega izvira Bistrica tudi časovno uvrstil glede na nujnost izvedbe. Pri tem sem upošteval čas pretoka podzemne kraške vode oziroma hitrost širjenja onesnaževala do zajetja (definirano z vodovarstvenimi pasovi) in potencialno nevarnost posameznega vira onesnaženja za omenjeno zajetje. Pri določanju ukrepov za zaščito sem izhajal iz vodovarstvenih ukrepov v posameznih vodovarstvenih conah, ki jih določa Pravilnik za določevanje vodovarstvenih območij podzemnih vodnih virov (Petauer & Veselič, I997b, v nadaljnjem besedilu Pravilnik). POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA Reka Bistrica izvira neposredno nad starim delom mesta Ilirska Bistrica in se komaj po kilometru površinskega toka že izliva v reko Reko ter je njen stalen desni pritok. Bistrica izvira v manjši zatrepni dolini, voda priteka na dan ob stiku apnenca in fliša v nadmorski višini 420 metrov. Glede na izvor je voda podzemna, zbira pa se v vodonosniku s kraško poroznostjo. Izvir je zajet za vodno oskrbo. Kapaciteta izvira je 200,60 l/s, vendar je zaradi biološkega minimuma moč izkoristiti le 150,60 l/s. Voda priteka po približno 90 metrov dolgem tunelu do zidanega zajetja, od tod pa v čistilno napravo. Čistilna naprava je sestavljena iz dveh usedalnikov za posedanje grobih delcev umazanije, kjer se za pospešitev koagulacije po potrebi dodaja aluminijev sulfat. Sestavni del sta tudi dva peščena filtra z zmogljivostjo prečišče-vanja kakih 74 l/s, kolikor je trenutni odvzem na zajetju. Voda priteka v čistilno napravo prosto, kar pomeni, da potem, ko nivo vode upade, voda ne priteka več v čistilni filter, temveč prek dezinfekcije (plinski klor) neposredno v omrežja posameznih vodovodnih sistemov občinskega vodovoda Ilirska Bistrica (KSP Ilirska Bistrica, 2000). Nižinski vodovod (sistem "A") s pitno vodo oskrbuje območje Podgore, Brkinski vodovod (sistem "B") naselja v Brkinih, vodovod Visoki kras (sistem "C") območje Podgrajskega in jelšanskega podolja ter Brda, sistem "D" pa mesto Ilirska Bistrica in naselja v njegovi bližini (Tab. 1). V obdobju, ko vode v lokalnih virih primanjkuje, oskrbuje vodovod Ilirska Bistrica s pitno vodo 12038 (84,6%) prebivalcev občine Ilirska Bistrica. Večji del leta oskrba iz lokalnih vodnih virov zadostuje in takrat se iz vodovoda Ilirska Bistrica oskrbuje 10548 (74,2%) prebivalcev občine. Vodovod Ilirska Bistrica ni pomemben samo z vidika oskrbe s pitno vodo v občini Ilirska Bistrica, saj se iz njega oskrbujejo tudi naselja zunaj meja občine. Do leta 1990 (pred priključitvijo na Kraški vodovod) se je z bistriško vodo oskrbovala večina naselij v podolju od Obrova do Kozine (območje občine Hrpeije-Kozina), po letu 1997 pa samo še naselja Ob-rov, Javorje, Tatre in Brezovo Brdo. Kraški izvir Bistrica je pomemben tudi za oskrbo sosednje Hrvaške. Po podatkih KSP Ilirska Bistrica se približno 40% načrpane vode iz zajetja Bistrica dovaja na ozemlje sosednje Hrvaške, kjer se z bistriško vodo oskrbujejo naselja v trikotniku od mejnega prehoda Rupa, Klane do naselja Matufji. Izgube na celotnem omrežju so velike in po ocenah znašajo od 35 do 45% (KSP Ilirska Bistrica, 2000; Občina Ilirska Bistrica, 2000). 97 ANNALES ■ Ser. his}, nat. ■ 11 ■ 2001 • 1 (23) Gregor KOVAČI c: POKRA-INSRrt OGROŽENOST IN UKRiPI ZA ZAŠČITO kraškega IZVIRA BISTRICA. » 104 Tab. Vodovodni sistemi vodovoda Ilirska Bistrica (KSP Ilirska Bistrica, 2000). Tab. 1: Water-supply systems of the Ilirska Bistrica aqueduct (KSP Ilirska Bistrica, 2000). Sistemi vodovoda ilirska Bistrica Naselja v občini Ilirska Bistrica, ki se stalno oskrbujejo iz sistema Naselja v občini Ilirska Bistrica, ki se občasno oskrbujejo iz sistema Nižinski vodovod -sistem "A" jasen Vrbovo, Vrbica, Kuteževo, Podgraje, Zabiče Brkinski vodovod -sistem "B" Dobropolje, Zarečica, Zarečje, Nanje, V. Bukovica, Soze, Tominje, Brce, Smrje, Prem, G. Bitnja, S. Bitnja, Kilovče, Ratečevo Brdo, Zajelšje, Pregarje, Huje, Gabrk, Rjavče, Prelože, Ostrožno Brdo, Janeževo Brdo, Čelje Vodovod Visoki kras - sistem "C" Studena gora, Pavlica, Sabonje, V. Brdo, Starod, Račice, Podgrad. Poribeže, Hrušica, M. Loče, Jeišane, Nova vas Dolenje, Novokračine Vodovod Bistrica -sistem "D" Ilirska Bistrica, Topole, Rečica, D. Zemon, G. Zemon, M. Bukovica, zaselek Zemonska vaga Fizikalno-kemijska kakovost surove vode izvira je zelo visoka, saj zadnjih sedem let ne beležijo zdravstveno neustreznega vzorca. Nekoliko slabša je na vodovodnem omrežju, kar opozarja na zastarelo oziroma neustrezno napeljavo na posameznih odsekih vodovoda Ilirska Bistrica. Rezultati mikrobioloških analiz surove vode kažejo, da je bilo v zadnjih treh letih od 20 do 50% analiz zdravstveno neustreznih {SI. 3). Vzrok zdravstvene neustreznosti surove vode so povečani Escherichia coli. presežen MPN skupnih koliformnih bakterij, preseženo število bakterij pri 22°C in pri 37°C. Po obdelavi v čistilni napravi (filtracija, dezinfekcija) postane voda mikrobiološko ustrezna (Si. 4). Zaradi slabo grajenega omrežja na določenih odsekih vodovoda se enkrat do dvakrat letno na njem ugotovijo povečani Escherichia coli, presežen MPN skupnih koliformnih bakterij ter preseženo število bakterij pri 22°C (ZZV Koper, 2000). é -s 1SSS 1S87 1986 195« 1090 198! 1982 1993 1994 Dig 12B6 183? 1S9S 199S Leto vzorčenja SI. 3: Rezultati mikrobioloških in fizika In o-kem i/s klh analiz pitne vode na vodovodu Ilirska Bistrica (ZZV Koper, 2000). fig. 3: The results of the microbiological and physical-chemical analyses of drinking-water samples taken from the Ilirska Bistrica water-supply system (ZZV Koper, 2000). Si 4: Rezultati mikrobioloških analiz kraškega izvira Bistrica na zajetju in po obdelavi v čistilni napravi (ZZV Koper, 2000). Fig. 4: The results of the microbiological analyses of drinking-water samples taken from the spring and after its treatment (ZZV Koper, 2000). Pomen izvira z vidika oskrbe s pitno vodo je velik, saj ni moč najti primerno izdatnega vira pitne vode, ki bi v primeru kontaminacije izvira lahko nadomestil potrebe po pitni vodi na tem območju. Njegov pomen povečuje dejstvo, da s pitno vodo oskrbuje območja zunaj ozemlja občine Ilirska Bistrica in tudi države. Izvir je hkrati pomembna rezerva pri oskrbi s pitno vodo, saj je moč izkoristiti še enkrat toliko vode, kot se je trenutno dovaja v omrežje, zadovoljiva pa je tudi njegova mikrobiološka in fizikalno-kemijska kakovost. POKRAJINSKA OGROŽENOST KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA Z vidika varstva pitne vode je pozitivno to, da hidrogeografsko zaledje kraškega izvira Bistrica sestavljajo obsežni in neposeljeni gozdovi Snežniške planote, g <50 - ■milcroMetefte «nMze pitne «xte □ rfiikalrto^emijslce analize pilne \oao IME 13»? (98» 1S5D 1490 1991 1992 199J 1904 199S 1996 1997 1999 190S Lete» vzorčenja ANNALES • Ser. hist. nat. • 11 • 20D1 • 1 (23) Gregor KOVAČ tO: POKRAJINSKA OGROŽENOST IN UKREPI ZA ZASČTTO KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA, 93-UM kljub ternu pa je vodni vir ogrožen zaradi gozdarske, gradbeniške in turistične dejavnosti v njegovem ožjem in širšem zaledju. Spodnji kamnolom in kamnolom Cabrovec Samočistilne sposobnosti kraških vodonosnih sistemov so zelo skromne tudi zaradi tanke preperelinske odeje, ki pokriva ozemlje s karbonatno kamninsko podlago. Še tako skromna plast prsti pa pomeni dober filter za padavinsko vodo in tam, kjer je ta odstranjena, kot rta primer v cestnih usekih in kamnolomih, lahko onesnaženje brez čiščenja hitro prodre v globino in potuje proti izvirom. Pri kamnolomih je treba biti posebno previden z vplivom na neposredni kraški odtok, kar pomeni, da je treba skrbno paziti na preprečevanje izlivov nafte in olj ter drugih strupenih ali škodljivih snovi, saj bi vsakršno njihovo izlitje lahko daljnosežno vplivalo na kvaliteto kraške talne vode (Šebela, 1997). Na vodooskrbnem območju izvira Bistrica imamo dva večja kamnoloma, od katerih eden ne obratuje več (Si. 1). Kamnolom apnenca Gabrovec leži približno štiri kilometre vzhodno od Ilirske Bistrice v III. vodovarst-venem pasu kraškega izvira Bistrica in ni urejen tako, da obratovanje ne bi ogrožalo kraške talne vode. Letna proizvodnja je približno 50-100.000 m3 (Uprava RS za varstvo narave in Nizozemsko kraljevo združenje za varstvo narave, 1999). Delovni stroji za izkop kamenja stojijo prosto na delovišču, sanacijo onesnaženja tal z oljem ali nafto iz strojev pa zaradi hitrega prenikanja v notranjost ne bi bilo mogoče opraviti v celoti. Drugi kamnolom leži mnogo bližje izvira Bistrica v II. vodo varstvenem območju, s svojimi površinami pa sega skoraj do 1, vodovarstvenega pasu. Kamnolom apnenca je sicer opuščen, vendar ni saniran. Iz kamnoloma Gabrovec vanj vozijo kamenje, kjer ga predelujejo v pesek. Kamnolom je hkrati parkirišče za več delovnih strojev in težkih tovornjakov za prevoz kamenja. V kamnolomu je odloženih tudi nekaj starih in neuporabnih delovnih strojev, avtomobilov in tovornjakov, ki ogrožajo kakovost pitne vode v izviru Bistrica. V kamnolomu je tudi neurejeno in slabo zavarovano skladišče naftnih derivatov za potrebe delovnih strojev in tovornjakov. Nafta je skladiščena v sodih, podlaga ni voclotesna, morebitno izlitje nafte bi imelo velike posledice za zajetje Bistrica, saj bi bil udor nafte v podzemlje zaradi dobro propustne podlage zelo hiter. Slabo leto dni kamnolom uporabljajo kol odlagališče gradbenega mater iala za širše območje Ilirske Bistrice. Odlaganje trdnih netopnih snovi z vidika varstva kraške talne vode ni problematično, vendar se nadzor nad sestavo odpadnega gradbenega materiala ne opravlja, tako da med odpadnim gradbenim materialom najdemo tudi številne nevarne odpadke, kot so ostanki embalaže različnih zaščitnih sredstev (barve, laki), avtomobilske gume, salonitne plošče in drugo. Zaradi karbonatne podlage, ki ni zaščitena s tankim slojem prsti, lahko te snovi hitro prodrejo v globino in izvir Bistrica za dalj časa onesnažijo. Strelišče na Črnih njivah Na delu nekdanjega vojaškega strelišča, ki leži v III. vodo varstvenem pasu izvira Bistrica, v neposredni bližini II. vodovarstvenega območja, se je po letu 1988 razvilo športno strelišče na glinaste golobe (SI. 5). Aktivna površina strelišča je v plitki vrtači, ki jo obrašča strnjen borov gozd. Lega v plitki vrtači pogojuje nekoliko debelejšo plast prsti, ki je pomemben zaščitni filter za padavinsko vodo. Ta se na poti v notranjost obogati s svincem, ki ga vsebujejo Si brni naboji pušk za športno streljanje na leteče cilje - disciplino Trap. Uredba o vnosu nevarnih in rastlinskih gnojil v tla (UL RS 68/1996, v nadaljnjem besedilu Uredba) določa največji letni dovoljeni vnos svinca in njegovih spojin v tla, ki ne sme presegati 2,5 kg/ha. Posamezen naboj tehta 24 gramov, kar pomeni, da bi glede na velikost strelišča, ki pokriva nekaj več kot 2 ha, že 200 izstreljenih nabojev letno pomenilo doseženo mejno vrednost letnega vnosa SI. 5: Trap-športno strelišče v zaledju izvira Bistrica. (Foto: G. Kovačic) Fig. 5: Trap-shooting ground in the background of the Bistrica spring. (Photo: G. Kovačič) 99 ANNALES • Ser. hist. nat. ■ 11 • 2001 • 1 (23) Gregor KOVAČIČ: POKRAIINSKA OGROŽENOST IN UKREPI ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA, 93-104 svinca v tla. Koliko svinčenih nabojev je bilo v preteklosti izstreljenih, ni moč izračunati, vendar ocene kažejo, da mora biti koncentracija svinca v prsti in verjetno še globlje v notranjosti mnogo višja od mejnih vrednosti, ki jih določa Uredba (UL RS 68/1996). Žal pa se nikoli niso ugotavljale analize vsebnosti svinca v prsti na območju strelišča, ki bi te domneve potrdile. Dosedanje fizikaino-kemijske analize kakovosti vode iz izvira Bistrica tudi ne kažejo na povečano vsebnost svinca v pitni vodi, kar pa ne pomeni, da kontaminacije z njim v prihodnosti ne bo. Svinec je zdravju izredno Škodljiva težka kovina, ki se spira zelo počasi. Veliko večje površine je zavzemalo vojaško strelišče, ki je danes že zelo zaraščeno, o količinah vnesenega bakra in svinca v plitko kraško prst pa lahko samo ugibamo. Turistično naselje Sviščaki Na Snežniški planoti ni naselja s stalno živečim prebivalstvom, vendar na območju, k i je hidrogeografsko zaledje kraškega izvira Bistrica, so številne planinske in druge koče (prek 20 različnih objektov) ter turistično naselje Sviščaki, ki leži v IV., torej vplivnem vodo-varstvenem pasu. Sviščaki so priljubljena izletniška točka in smučarsko rekreacijski center, so pa tudi najpogostejše izhodišče za vzpon na Snežnik. Naselje obsega prek 90 počitniških hišic (Občina Ilirska Bistrica, 2000), mnoge med njimi so zgrajene brez greznic, vprašljiva je tudi vodotesnost greznic pri drugih objektih. Glede na to, da naselje leži na vodooskrbnem območju, bi moralo imeti urejeno kanalizacijo s čistilno napravo. Promet Hidrogeografsko zafedje izvira Bistrica je prepredeno s številnimi gozdnimi cestami in vlakami, najpomembnejša pa je cestna povezava od Ilirske Bistrice do Sviščakov. Povprečno letno število vozil na dan je 96 (Gregorc, 1998). Bolj kot število je zaskrbljujoča sestava voznega parka, ki se prevaža po cesti, saj cesta pomeni edino pot za prevoz kamenja iz kamnoloma Gabrovec v spodnji kamnolom, po njej pa vozijo tudi težki tovornjaki za spravilo lesa. Meteorne vode s cestišča spirajo ostanke avtomobilskih gum, olj, ostankov izgorevanja goriv, korozijskih produktov, masti in drugih za vodo škodljivih produktov, ki neprečiščeni odtekajo v vodonosnik (Brenčič & Prestor, 1998}. Glede na to, da cesta poteka v neposredni bližini I. vodovarstvenega pasu, bi bilo posledice nesreče praktično nemogoče sanirati, saj bi olje in/aJi nafta iz težkih tovornjakov v zelo kratkem času dosegla izvir Bistrica in ga s tem za daljše obdobje onesnažila. Divja odlagališča odpadkov divja odlagališča odpadkov, ki se na kraških območjih pojavljajo zlasti kot odlagališča v vrtačah in kot za-smetena brezna in jame (Šebenik, 1994). Brezna so z vodovarstvenega vidika še posebej občutljiva, saj pomenijo neposredno vodno zvezo med površjem in zapletenim sistemom vodnih kanalov v kraškem vodo-nosniku. Hidrogeografsko zaledje kraškega izvira Bistrica speleoioško še ni dobro raziskano.Trenutno je edino znano onesnaženo brezno v zaledju Mrakova jama, ki leži na območju III. vodovarstvenega pasu. Brezno je zasmeteno z raznovrstnim materialom. Kmetijska in gozdarska dejavnost Vodooskrbno območje izvira Bistrica označujejo gospodarsko pomembni obsežni jelovo-bukovi gozdovi, v nižjih legah, zlasti na območju I., II., in deloma III. vodovarstvenega pasu, pa tudi borovi gozdovi, ki so se razvili na rendzinah in pokarbonatnih prsteh, ki so z vidika kmetijske rabe primerne le za pašno-košno rabo, usmerjeno v živinorejo (Zadnik ef al., 1999). Obdelovalnih površin v napajalnem zaledju z izjemo nekaj ha travnikov ni, veliko več je pašnih površin. Na območju Goljaka nad Zabičami se v IV. vodovarstvenem pasu raztezajo obsežne pašne površine, kjer se poleti pase čreda 170 ovac. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (UL RS 68/1996) dovoljuje rejo 3 GVŽ na 1 ha obdelovalne površine, kar pomeni, da število živali na ha obdelovalne površine na Goljaku ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil z živalskimi gnojili. Problematične so staje za drobnico, kjer se na gnojišču nabere veliko živalskega gnoja, ki ga deževnica počasi spira v dobro prepustna apnenčasta tla. Na območju 11. vodovarstvenega pasu sta še dva manjša pašnika. Na enem se pase približno 8 GVŽ goveda, in sicer samo poleti. Na drugem veliko manjšem pašniku se čez vse leto pase približno 15 glav drobnice. Gre za ekstenzivno pašo, problematična je staja za drobnico, ki leži zelo blizu I. vodovarstvenega pasu izvira Bistrica. V okviru nastajajočega Regijskega parka Snežnik (Uprava RS .za varstvo narave in Nizozemsko kraljevo združenje za varstvo narave, 1999) je ozemlje I., ¡I. in velikega dela lil. vodovarstvenga pasu izvira Bistrica označeno kot kmetijska krajina, v kateri naj bi se vzpodbujalo ekokmetovanje. Gozdarska dejavnost je na vodooskrbnem območju izvira Bistrica zelo intenzivna, zlasti pa v ill. in IV. vodovarstvenem območju. Z vidika ogrožanja kraške talne vode gozdarstvo ne pomeni večje nevarnosti, problematični so zlasti težka mehanizacija, namen/ena spravilu in prevozu lesa, ki je največkrat parkirana kar ob gozdnih cestah po vsej Snežniški planoti, ter odvržene posode, v katerih je bila nekoč nafta, in olje za pogon motornih žag. / vidika varovanja pitne vode so zelo problematična ANNALES • Ser. hist. nat. • 11 • 20D1 • 1 (23) Gregor KOVAČIČ: POKRAIINSKA OGROŽENOST IN UKREPI ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA, 93-104 UKREPI ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA IZVIRA BISTIRCA Splošni varstveni ukrepi Za zavarovanje vodnega vira Bistrica pred onesnaževanjem bi morali sprejeti občinski odlok o zavarovanju, ki je bil že obravnavan na občinskem svetu, vendar ni bil sprejet. V odlok bi morali nujno vnesti nekatere spremembe {Tab. 2), zlasti pa bi bilo treba režim v vodovarstvenih pasovih prilagoditi novi metodologiji o zaščiti in varovanju podzemnih voda, ki je bila izdelana v letu 1997 za potrebe Ministrstva za okolje in prostor (Petauer & Veselic, 1997a, 1997b). Pri določanju ukrepov za zaščito vodnega vira sem izhajal iz varstvenih ukrepov v posameznih vodovarstvenih conah, ki ga določa zgoraj omenjena metodologija. Obseg posameznih vodovarstvenih con zaščite kraškega izvira Bistrica je treba sproti prilagajati novim ugotovitvam o hitrosti pretakanja kraške vode v njegovem zaledju, meje vodovarstvenih pasov pa potrditi z izvedbo sledilnih poskusov. Območje I. in H. vodovarstvenega pasu bi morali označiti s tablami, ki bi opozarjale na posebne vo-dovarstvene zahteve območja ter ljudi opominjale na nevarnost onesnaženja tako pomembnega vira pitne vode, kot je kraški izvir Bistrica. Tab, 2: Kratkoročni in dolgoročni ukrepi za zaščito kraSkega izvira Bistrica. Tab. 2: Short- and fong-tcrm measures concerning the protection of the Bistrica karst spring. Sanacija kamnolomov Za preprečitev onesnaževanja izvira Bistrica je potrebna takojšna sanacija spodnjega kamnoloma v II. vodovarstvenem pasu. Po Pravilniku (Petauer & Veselic, 1997b) v 11. vodovarstveni coni ni dovoljeno odpiranje kamnolomov, obstoječe pa je treba zapreti in sanirati. Da bi se zmanjšalo tveganje, bi morali zaradi slabega nadzora z uredbo v kamnolomu prepovedati odlaganje odpadnega gradbenega materiala, saj je njegova sestava vprašljiva oziroma bi ga morali strogo nadzorovati. Po Rismalovi metodologiji zaščite podzemnih voda iz leta 1993 (Prestor et al., 1999) je v II. vodovarstvenem pasu prepovedano odlaganje odpadnega gradbenega materiala, po metodologiji iz leta 1997 (Petauer & Veselič, 1997b) pa je dovoljeno pod pogojem, da sestava materiala ni sporna z vidika onesnaževanja pitne vode. Poleg tega bi bilo v kamnolomu treba urediti parkirne prostore za težko mehanizacijo in skladišče za nafto, tako da se prepreči prelivanje nevarnih in strupenih tekočin zunaj urejenih in vodotesnih prostorov, kot to določa Pravilnik (Petauer & Veselič, 1997b). Iz kamnoloma je treba odstraniti tudi vsa neuporabna vozila in delovne stroje. Z vodovarstvenega vidika bi bilo najboljše, če bi kamnolom zasuli in ozelenili. Vendar je treba na sanacijo gledati širše, saj je kamnolom pomemben življenjski prostor za redke vrste ptic. Tako je bil tu prvič v Sloveniji opazovan skalni berglez (Sitta neumayer) (Surina, 1999), kot verjetnega gnezdilca pa je isti avtor označil tudi redkega puščavca (Monticola solitarius). Delujoči kamnolom Gabrovec je treba sanirati do stopnje, da obratovanje kamnoloma ne bo ogrožalo kraške talne vode. Zasipavanje in ozelenitev kamnoloma z vodovarstvenega vidika nista sporna, upoštevati pa je treba redke vrste ptic, ki so si našle zatočišče v njegovem skalovju. Sanacija strelišča na Črnih njivah Da bi preprečili daljnosežne posledice dolgoletnega vnašanja svinca v občutljivo kraško notranjost na kakovost pitne vode izvira Bistrica, je potrebna sanacija športnega strelišča na Črnih njivah. Količina izstreljenih nabojev na strelišču je zelo velika, kar pomeni, da je tanka kraška prst dobro prepredena s svinčenimi šib-rami. Onesnaženo prst je treba z aktivne površine strelišča odstraniti ter jo odložiti na varen prostor zunaj vodovarstvenih območij. Območje strelišča bi nato pokrih z nepropustno folijo, čez pa nasuli novo prst. Prostor bi končno uredili tako, da meteorne vode s strelišča ne bi nekontrolirano odtekale v vodonosnik, kar bi znatno zmanjšalo potencialno nevarnost onesnaženja vodnega vira s težkimi kovinami. Popolno varnost pitne vode v izviru Bistrica bi zagotovili šele s sanacijo obstoječega strelišča ter preselitvijo strelišča na Kratkoročni ukrepi Dolgoročni ukrepi zavarovanje vodnega vira z odlokom ureditev preostalega dela ceste II. Bistrica-Sviščaki sanacija spodnjega kamnoloma graditev kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave na Sviščakih sanacija strelišča Črne njive ureditev staj za drobnico v skladu s Strokovnim navodilom (UL SRS 10/1985) očiščenje Mrakove jame ureditev kamnoloma Gabrovec ureditev dela ceste 11. Bi-stric.a-Sviščaki, da se prepreči odtekanje s cestišča v vodonosnik graditev neprepustnih greznic na Sviščakih namestitev opozorilnih tabel 101 ANNALES • Ser. hist. nat. ■ 11 • 2001 • 1 (23) Gregor KOVA«: POKRAJINSKA OGROŽENOST iN UKREPI ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA. 93-104 primerno lokacijo zunaj vodovarstvenih območij vodnih virov občine Ilirska Bistrica. Ureditev turističnega naselja Sviščafci Pravilnik (Petauer & Veselič, 1997b) določa, da morajo imeti vsa naselja na vodooskrbnih območjih urejeno kanalizacijo, ter dovoljuje graditev novih objektov samo v primeru, če so ti objekti priključeni na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Za turistično naselje Sviščaki bi bila zelo primerna postavitev manjše mehansko-biološke čistilne naprave. Graditev kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave na Sviščakih predvideva tudi Dologoročni plan občine Ilirska Bistrica za obdobje 1986 do 2000 (UL RS 7/1999). Varnost pitne vode je smiselno zagotavljati z graditvijo neprepustnih greznic in njihovim rednim čiščenjem, z nadzorom nad vodotesnostjo ter z odvozom odpadnega blata, saj do graditve čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja še dolgo ne bo prišlo. Greznice bi morale biti urejene tako, da bi vanje odtekala le hišna odpadna voda (to je odpadna voda iz sanitarij in kuhinj), biti pa morajo tudi prezračevane. Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznice, praznjenje in vzdrževanje greznic pa mora biti skladno s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (UL SRS 10/1985, v nadaljnjem besedilu Strokovno navodilo). Ureditev cestnega omrežja Ceste v zaledju je treba urediti do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo neposredno v vodo-nosnik, kar je treba najprej urediti na odseku ceste Ilirska Bistrica-Sviščaki v neposredni bližini I. vodovarst-vene cone izvira Bistrica. Preostali del ceste je treba urediti tako, da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi, kar pomeni, da je treba omejiti hitrost vožnje, vsako razlitje pa takoj sanirati. Opozorilne table o vodovarstvenih območjih bi morali posta- viti tudi ob cesti Ilirska Bistrica-Sviščaki, ki bi voznike opozarjale na nevarnosti za vodni vir pri izlitju nevarnih snovi ob avtomobilskih nesrečah. Sanacija onesnaženega brezna M rakova jama Še sprejemljivo količino odpadkov, to je količino, ko so izcedne vode iz odlagališča še pod neko mejo potencialnega ogrožanja kakovosti vodnega vira, je težko določiti (Šebenik, 1994). Zato ;e smiselna sanacija vseh divjih odlagališč odpadkov na vodooskrbnih območjih kraških izvirov. Za varovanje kakovosti pitne vode v izviru Bistrica je treba brezno Mrakova jama očistiti. Pozornost je potrebno nameniti tudi odkrivanju novih onesnaženih jam in brezen. Na podlagi pokrajinskih značilnosti divjih odlagališč odpadkov (Šebenik, 1994) lahko sklepamo, da teh ni veliko, saj so divja odlagališča odpadkov praviloma zelo blizu naselij in v bližini dostopnih poti, kjer pa ta pojav ni opazen. Ukrepi v kmetijski in gozdarski dejavnosti Na vodooskrbnem območju kraškega izvira Bistrica prevladuje ekstenzivno kmetijstvo, kar pomeni, da je v veliki meri skladno z interesi varstva pitne vode. Za povečanje varnosti pred kmetijskim onesnaženjem bi bilo treba v skladu s Strokovnim navodilom (LJL SRS 10/1985) primemo urediti gnojišča v stajah z drobnico, tako da izcedne vode tz gnoja ne bi prosto odtekale v vodonosnik. Pri gozdarski dejavnosti je treba pri tiporabi mehanizacije v gozdu paziti, da ne bi prišlo do izlitja olja in naftnih derivatov v tla. ZAHVALA Zahvaljujem se Primožu Kovačiču za strokovni prevod povzetka in Boštjanu Surini za tehtne pripombe ob pregledu prispevka. ANNALES • Ser. hist. nat. 11 • 2001 • 1 (23) Gregor KOVAČIČ: POKRAIINSKA OGROŽENOST IN UKREPI ZA ZAŠČITO KRAŠKEGA IZVIRA BISTRICA, Sj-104 THE ENVIRONMENTAL VULNERABILITY OF THE BISTRICA KARST SPRING AND SUGGESTED MEASURES FOR ITS PROTECTION Gregor KOVAČIČ SI-6250 Ilirska Bistrica, Maistrova 18 E-mail: gregor.a.i