Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 20 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 85 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Za inozemstvo: Mesečno L 150 Leto III. - Štev. 1 Gorica - 4. januarja 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek*^ Sloga s komunisti 9 Ameriški izolacionizem Nujno je treba, da tudi o tem izrečemo odločilno besedo, ker vemo, da je še danes marsikdo prepričan, da nam je narodna sloga s komunisti potrebna. To narodno slogo pa bi komunisti radi organizirali v svoji Osvobodilni ali nar. fronti. Naše komunistično časopisje postavlja to svojo organizacijo kot edino, ki naj predstavlja naš narod pred svetom. Vsi, ki niso v tej organizaciji, so sami narodni izdajalci, Ugotoviti moramo najprej neizpodbitno dejstvo, da se vse te Fronte, naj že nosijo katerikoli drugi prilastek pred seboj, od komunistov ustanovljene in da so pod njihovim vodstvom slepo orodje komunistične partije. Kdor si je med nami rešil iz vesoljnega potopa komunistične propagande le košček svoje pameti mu ni težko sprevideti, da je komunizem organizirano brezboštvo, negacija vsega nadnaravnega in zato čisti materializem, ki rabi tudi surovo silo nad človekovo svobodo v svojo korist. Kdor med nami si je ohranil tudi svojo katoliško vero ta pozna vsaj temeljne resnice krščanske vere mu mora biti jasno, kako strašna poguba za naš narod je ta komunizem. Toda komunizem ni bitje samo na sebi obstoječe, on je utelešen v ljudeh, ki mu služijo in ga širijo. Komunizem napadati in pobijali pa ni mogoče drugače, nego v kolikor se ponavlja v mišljenju, govoru, knjigah in časopisih tega ali onega komunističnega prvaka, bodisi, da je politik, govornik ali pisatelj. Ker je komunizem brezboštvo, se ga moramo ogibati kakor smrtne kuge. Po naših prejšnjih ugotovitvah se moramo torej praktično izogibati komunistov, se ne smemo z njimi družiti. Kakor je sv. Pavel svaril svoje verne Korinčane pred skupnim sožitjem z javnimi grešniki, tako in še bolj moramo mi svariti rojake pred skupnimi organizacijami s komunisti. Ne prihajajte mi pri tem na dan s krščansko ljuheznijo! Nihče ni dolžan svojega bližnjega tako ljubiti, da pri tem samega sebe v°čnn pogubi. Da, mi ljubimo tudi komuniste, osebno mu dobro želimo, molimo zanj, da se spreobrne, priskočimo mu na pomoč, ko ga nesreča tare; toda v občevanju z njim. v javnem življenju nam mora ostali vedno sveto pravilo: ne druži se z njim! Kjerkoli komunisti ustanavljajo politična, kulturna in gospodarska društva, četudi stavijo v pravila, da gre samo v narodno korist ali morda celo izrecno poudarjajo, da so društva versko neutralna, tam zavedni katoličani ne smejo in ne morejo sodelovati. Zakaj? Prvič zato ker je nevtralnost nasproti veri, kakor je naša , ravno tako nemogoča, kakor nasproti Ho-gti: katoličan ne more in sme nobene reči in nobenega podjetja odtegniti vplivu in moči svete vere. Drugič zato, ker je komunizem ze po bistvu svojegu materializma brez vsake morale in mu zato ne’ moremo in ne smemo ničesar verjeti. Kar danes trdi jutri zanika, če mu tako boljši kaže. Zaupanje v njegove še tako slovesne besede je nemogoče. Tretjič, ker je komunizem po svojem bistvu in doktrini tak, da hoče in mora iskati privržencev na vse načine. Za komunista ne velja: Jaz sem komunist, ti bodi, kar ho- češ! Za komunista velja samo: Tudi ti moraš biti komunist, če ne je bolje, da te ni! In poslednjič zato, ker smo praktično izkusili: kdor se s komunisti druži postane komunist. Med katoličanstvom in komunizmom je torej vsaka sprava, tudi začasna nemogoča, ravno tako, kakor med Bogom in peklom. Vem, kaj mi bo nato rekel solzavi narodnjak iz Oslavja. Pevme, Pudgar e, Štandreža ali Gorice: Tedaj nobene zveze s komunisti. Jojmene! Premisli vendar koliko pri tem trpi naša narodna korist. Ti si zato, da se cepimo in tako sami sebe slabimo v boju z narodnimi nasprotniki! Nič ne velja tudi ta ugovor solzavega narodnjaka! Komunizem je brezboštvo, zatorej se ne moremo z njim družiti v nobeni obliki, da bi prej ali slej tudi nas ne okužil, kakor je že marsikaterega solzavega narodnjaka. Četudi bi se dalo v skupnosti z komunisti doseči kako narodno drobtinico je pa komunizem sam, ki bi pri tem zmagoval,pza naš narod največja poguba in nesreča. Ker pa je človeško življenje zelo pisano in različno priznavamo, da so tupatam skupni interesi, za kale re slučajno ni nemogoče skupen nastop. Najhujši sovražnik hiti gasiti ogenj v sosedovi hiši iz strahu, da se ogenj ne razširi do njegove. To so slučajni kompromisi, pri katerih je skupen nastop za dobro stvar mogoč, dokler se gre za določeno zadevo. To so pa le izredni slučaji. Katoliški Slovenci moramo imeti svoja kulturna, gospodarska in politična udruženja. Le tako bomo narodu res koristili. Vsako slepomišenje z narodnimi gesli pod komunističnim klobukom pa je naša verska in narodna poguba. Sopotniki komunizma so dobrodošli komunistom samo nekaj časa. Če hočejo s komunizmom stalno voziti kot večni sopotniki in si v določenem roku ne priborijo partijske izkaznice prilele nekega lepega dne skozi okno na cestni tlak in si razbijejo črepinjo. Mi pa hočemo rešiti narod, zato ne gremo s komunizmom. Odločilna ofenziva na Kogeji Ravno na novega leta dan so komunisti začeli svojo drugo silovito ofenzivo zoper sile OZN. V ta namen so nagrmadili ob vsej obrambni črti, ki teče severno od Seula od enega morskega brega do drugega, kakih en milijon dvesto tisoč mož z namenom, da dokončno obračunajo z Mac Arthurjem. Ta ima pod svojim poveljstvom morda eno tretjino sil v primeru s sovražnikom. Vendar računa na pomoč mornarice in letalstva, ki je močnejše nego komunistično, čeprav so tudi ti pokazali, da so dobili nova močna letalska ojačenja. Zato so se zadnje dni pred ofenzivo odigrale velike zračne bitke med desetinami in desetinami letal v višini deset tisoč metrov. To so bite prve velike zračne bitke, odkar trajajo boji na Koreji. Sile OZN so se na pričakovano ofenzivo pripravile ter izpraznile Seul, ki je že padel. Zavedajo se, da ne bodo mogle vztrajati v statični obrambi, zato so se pripravile na obrambo v globino, to se pravi, pripravili so se na počasen obramben umik proti jugu kakor ob prvem napadu lansko poletje. S tem hočejo pridobiti na času, ker upajo, da se bo medlem položaj spremenil njim v korist. Zaupnica francoski vladi Na Silvestrovo je francoska zbornica po dolgi debati sprejela državni proračun za oborožitev v znesku Čez 700 milijard lir. Istočasno je zbornica izrazila vladi zaupanje s s 331 glasovi proti 1511 komunističnim. To je bilo prvič, da so za vlado glasovali vsi razen komunistov. Tarnovicah na Moravskem leta 1870. Po končanih vseučiliških študijah je pristopil k socialdemokratski stranki ter ostal v njenih vrstah do smrti. Leta 1919 je postal prvi avstrijski zvezni kancler in je kot tak podpisal mirovno pogodbo v Saint Germainu. Pozneje je bil tudi zunanji minister. Po drugi svetovni vojni je dr. Renner postal predsednik prve avstrijske vlade in 20. decembra J.915. je bil soglasno izvoljen za avstrijskega zveznega predsednika. Na tem mestu ga je zadela smrt. V življenju je pokazal pravičnost in strpnost do drugih narodov in je zato užival pri vseli največji ugled. V preteklem stoletju, potem ko so si Združene države Amerike priborile neodvisnost, so izdelale znamenito politično geslo: »Amerika Amerikancem!« S tem so hoteli reči, da njihova zemlja pripada njim, zato naj se drugi v njihove zadeve ne vtikajo; prav tako pa so ta čas zgradili tudi drugo trditev, naj se Amerika ne vtika v zadeve ostalega sveta. Živi naj sama zase, češ da ho tako najlažje ohranila sebi mir in neodvisnost. To slednjo trditev imenujemo ameriški izolacionizem. Tega načela so se Združene države držale vse do prve svetovne vojne. Leta 1917 pod Wilsonovim predsedstvom je zmagalo drugačno mnenje. Uvideli so, da bi Amerika izgubila mir in neodvisnost, če bi na svetu dobila absolutno premoč Viljemova Nemčija. Zato se je prvič v zgodovini zgodilo, da so Združene države leta 1917 stopile v vojno zoper Nemčijo in centralne sile. Na žalost je po zmagovitem koncu prve svetovne vojne zopet prišlo v premoč v ZDA stremljenje izolaeio-nistov. Zato so se Združene države zopet umaknile na ameriško celino in se zaprle same vase. Tako se je vršilo vse dogajanje svetovne politike med obema vojnama brez ameriškega sodelovanja. Tudi v Zvezo narodov s sedežem v Ženevi Arneri-kanci niso vstopili. Vsled tega je bilo delo te organizacije tako zelo neučinkovito, veliko bolj nego delo sedanje OZN. Ob izbruhu druge svetovne vojne so Amerikanci hoteli ostati zvesti svojemu izolacionizmu. Toda prav kmalu so njihovi vodilni politiki, zlasti pokojni predsednik Roosevelt, uvideli, da se bodo zaman otepali diktature, če zmaga enkrat v Evropi. Prej ali slej bi postali njena žrtev tudi oni sami. Zato pa je šla Rooseveltova politika od začetka druge svetovne vojne za tem, da pripravi ameriško ljudstvo na odločilen poseg v boje v Evropi. To se Politični razvoj v Jugoslaviji Avstrijski predsednik umrl Zadnji dan leta je umrl na Dunaju predsednik avstrijske republike dr. Karel Renner, ki je ravno 14. decembra praznoval 80 letnico svojega rojstva. Rodil se je v Doljnjih V Beogradu je pred novim letom zasedala ljudska skupščina. Njeno zasedanje ni važno zato, ker bi morda skupščina imela kako odločilno besedo pri političnem vodstvu države. To je pridržano partijskemu vodstvu. Vendar je zasedanje skupščine važno zato, ker nudi priliko vodilnim osebnostim v državi, da iznesejo svoje nazore in načrte, katere seveda skupščina brez kritike enoglasno odobri. Tako smo na zadnjem zasedanju doživeli več takih programatičnih govorov. Med temi je važen posebno govor maršala Tita, ki je na zasedanju nastopil kot obrambni minister ter govoril o jugoslovanskem oborožitvenem načrtu v zvezi z zunanjo politiko. Navedel je marsikaj zanimivega na račun Sovjetske zveze, kar je prejšnja leta tajil, dokler so bili še prijatelji. Povedal je n. pr., da se je Rusija obvezala preskrbovati Jugoslavijo z orožjem, a da tega ni storila, oziroma, da je pošiljala staro in slabo orožje za novo, čeprav so Jugoslovani vse plačevali z dobrim blagom, posebno z živežem in surovinami. Priznal je, da se incidenti na meji vedno bolj množijo. Od preloma s kominformom, da jih je bilo 1397, od teh dobra polovica v preteklem letu. Vsled tega, je zaključil Tito, je bila Jugoslavija prisiljena, da sama izdeluje orožje za svojo armado in pa da išče opore pri zapadnih narodih. Isto misel je Tito poudaril pri novoletnih voščilih jugoslovan- skim narodom. Jugoslavija si želi mir, da bi v miru gradila socializem. Vendar bo znala nastopiti proti krivičnemu napadalcu, naj pride od koder koli. Narodna skupščina v Beogradu je tudi izglasovala napovedano pomilo-ščenje. Pomilostili so 11.327 oseb, med njimi večje število mladoletnih. Pomilostitev ni bila splošna, temveč se je raztegnila samo na posamezne osebe, katerih primere so prej pregledali. Koliko je med po-miloščenimi duhovnikov, ni še znano. Vemo le, da jih je bilo 1. decembra 1950 iz Slovenije zaprtih 56. mu je posrečilo. In ni dvoma, da so demokratične sile zmagale Hitlerjevo diktaturo v veliki meri s pomočjo Amerike. Po drugi svetovni vojni so ZDA ostale delaven in odločilen član mednarodnega občestva, zlasti organizacije Združenih narodov. Vendar ni stremljenje po izolacionizmu v Ameriki nikoli popolnoma zamrlo. Tudi danes ne. še vedno se oglašajo možje, ki zagovarjajo trditev, češ da je za Združene države najboljše, če se umaknejo za svoje močne okope Atlantskega in Tihega oceana ter prepustijo ostali svet. zlasti Evropo, njegovi usodi. V zadnjih dveh, treh tednih se ravno o tem veliko govori in razpravlja v Ameriki. Za glavnega zastopnika izolacionizma se je izkazal bivši republikanski predsednik Hoover, ki je v dolgem govoru skušal prepričati Amerikance, da je zanje najbolje, če se umaknejo domov in čakajo, kaj bo, posebno ker se Evropejci sami nočejo zganiti ter čakajo, da bi jih sami Amerikanci branili pred komunistični napadom. Hooverjev govor je izval val nasprotovanja pri voditeljih demokratične stranke, pa tudi pri številnih vodilnih osebnostih republikancev. Hooverjevo tezo so pobijali Truman, Aclieson posebno pa eden glavnih republikancev Foster Dul-les. Glavni dokazi, ki se jih ti sledni poslužujejo, so sledeči: Če Amerika dopusti, da se Sovjetska zveza polasti tudi Zapadne Evrope, potem ho postala sovjetska Rusija tako močna, da bo daleč nadkrilila Združene države. V tem primeru bo Sovjetska zveza upeljala svojo skupnost narodov na vseh treh kontinentih, Evropi, Aziji in Afriki ter bi prekinila trgovinske in druge zveze z ostalim svetom, kot to dela že sedaj. In tedaj bi se Amerika znašla sama brez zunanje trgovine v sovražnem svetu. To bi pomenilo konec blagostanja ameriškega ljudstva in prej ali slej tudi konec ameriške neodvisnosti. Če ZDA dopustijo, da se Sovjetska Rusija polasti vseh evropskih oporišč, se s tem odreče možnosti za uspešno protiofenzivo, kajti manjkala bi ji odskočna deska za vojne operacije proti Sovjetom. Te in slične pomisleke so izvedli govorniki proti Hooverju in izola-cionistom. Vse kaže, da večina Ame-rikancev misli in gleda kakor ti trije ter da ne bodo mirno gledali sovjetskega zavojevan ja Evrope in ostalega sveta. To so prav za prav že pokazali na Koreji in sedaj v Evropi, ko se je po bruseljskih razgovorih začelo učinkovito delo za obrambo Evrope. Španija prihaja General Franco poslanici izjavil, Je da v novoletni Španija želi stopiti v krog zapadnih držav, ki se borijo zoper komunizem. Dejal je, da je zelo začuden, ker Španije niso že prej povabili. Njegova država, da bi bila pripravljena tudi sama se boriti zoper komunistične države in bi svojo svobodo drago prodala. Medtem so tudi Združene države imenovale novega veleposlanika v Madridu. Tudi Anglija bo poslala tja svojega poslanika. Italija za oborožitev Evrope Odbor za obrambo Evrope je izdelal načrte, kaj in koliko bodo posamezne države izdelovale za skupno obrambo. Italiji so poverili nalogo, naj izdeluje avtomobile, zase in za zaveznike, ter lahko orožje. Za sedaj bo izgradila Italija vojnega blaga za 250 milijard lir. Komuni- sti so seveda takoj sklenili, da bodo delo sabotirali. Kako se jim bo to posrečilo, bomo pa videli. Ko je Amerika začela pošiljali težko orožje za italijanske divizije, so tudi rekli, da bodo sabotirali; a končno so le vse orožje izkrcali brez posebnih motenj. PRVA NEDELJA PO RAZGLAŠENJU Iz svetega evangelija po I uku (Lk 2, 42-52) Ko je Jezus dopolnil dvanajst let in so po običaju praznika šli v Jeruzalem ter se po končanih pruz-niških dneli vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starci tega niso opazili. Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. In ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal ter popru-seval. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko so ga ugledali. so se zavzeli in njegova mati mu je rekla: Sin zakaj si nama to storil? Glej, Tvoj oče in jtiz sva Te z žalostjo iskala. — In rekel jima je: Kaj sta me iskalu? A ista li vedela, da moram biti v tem. kar je mojega Očeta? — Toda ona nista razumela besede, ki jima jo je rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima je bil pokoren. In njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu. In Jezus te napredoval v modrosti in starosti in milosti pri Iiogu in pri ljudeh. Božič ni največji cerkveni praznik. toda brez dvoma največji družinski praznik. Zima nas zapira v tople sobe. Prazniki obogatijo domove z veseljem, preprostostjo in svetimi navadami, da si brez njib pravega božičnega razpoloženja sploh ne moremo najti. Povezanost praznikov z družino je hotela Cerkev še bolj poudariti z nedeljo svete družine. Posvečena je sveti družini, istočasno vsem družinam na svetu. Za današnji čas jo to pravzaprav grenka nedelja. Posvečena je življenju, ki propada. Po božji zamisli bi morala biti družina vir naravnega in nadnaravnega življenja. Preko družin Bog ohranja življenje na svetu in ga napolnjuje z novimi ljudmi. Staršem je zaupal del svoje stvariteljske moči. Družine pa morajo skrbeli tudi za življenje duš. \ družini mora otrok spoznavati Boga. Naučiti se ga mora ljubiti in častiti. Lepi zgledi starsev ga morajo dvigati in mu kazati vzorno življenje katoličana. Tako PORAZNA 9000 katoliških duhovnikov umorjenih Po njih sadovih jih boste spoznali, je rekel Zveličar, ko je svaril prod volkovi v ovčjih oblačilih. Krščansko ljudstvo ni hotelo verjeti ne papežu ne škofom, ko so jih svaiili pred komunizmom in je gledalo v komunistih svoje odrešitelje, saj so znali res dobro skriti svoj volčji značaj. Morda bo pii bilanci preganjanja cerkve v desetletju 19‘I0-1950 le odprlo svoje oči in se zavedlo strašne resnice. Nizozemska katoliška časnikarska agencija je po zanesljivih virih dognala in priobčila statistiko žrtev katoliških duhovniko> v ena jsl ih evropskih državah, kjer je deloma po zvijači deloma z nasiljem zn\ln-dal komunizem. Slika tega proga-njanja Cerkve, ki jo liujio kol je bilo Neronovo, jo naslednja: UKRAJINA. Nad 3600 duhovnikov umorjenih, 3 moški cerkveni redovi, 7 ženskih. 6 semenišč. 100 šol in okrog 100 cerkvenih organizacij ukinjenih, okrog 1000 cerkva in kapel zaprtih ali v druge svrhe porabljenih. V januarju 1918 so ruske oblasti uradno objavile, da je grško-katoliška cerkev v Ukrajini popolnoma prenehala obstajati. ESTONSKA, LETONSKA in LITVA. Okrog 1000 svetnih in redovnih duhovnikov pomorjenih ali odvedenih. Preganjanje je pričelo takoj. ko jo dežele zasedla rdeča armada. POLJSKA. V tej nekdaj popolnoma katoliški državi jo bilo pred bo veliko laže ostal dober. Znal bo ceniti vero in Cerkev. Žal, so mnoge družine pozabile na to svojo lepo nalogo. Zadnja desetletja se vedno bolj uveljavlja plitvo in surovo pojmovanje zakona. Njegove vezi so postale rahle in krhke. Ves način sodobnega življenja in mišljenja trga svete vezi družin. Marsikatera družina ni več vir življenja, ampak življenje delo moji. Za otroka ni prostora v družini. V napoto je postal staršem. Včasih so krive gospodarske razmere, večkrat pa želja po svobodi in uživanju; želja po življenju brez bremen in dolžnosti. Tudi v dušnem oziru so mnoge družine postale morilke lastnih o-trok. Starši jih doma ne učijo več moliti. Njihovo lastno življenje je vseprej kot zgledno. Nekateri jih niti k prvemu svetemu obhajilu in k birmi ne pustijo. So slučaji, ko je otrok s palico kaznovan, ker se je drznil iti k nedeljski maši. Ubogi o-troci, ki imajo brezverske štarše in morajo živeti v takih razmerah. Ne spotikajmo se nad pokvarjenostjo današnje mladine, pač pa se čudimo kako so ostali vsaj tako dobri. Družine se morajo vrniti nazaj k svojemu vzoru, k v«veti družini. Njena slika naj bi visela v vsaki hiši in spominjala starše, da mora tudi v njihovi družini živeti Bog s svojimi zapovedmi in svojimi milostmi. NEDELJSKA MOLITEV GOSPOD JEZUS, KRISTUS, KI SI BIL MARIJI IN JOŽEFU PODLOŽEN IN SI POSVETIL DOMAČE ŽIVLJENJE Z NEIZREKLJIVIMI ČEDNOSTMI. DAJ NAM. DA SE BOMO Z NJUNO POMOČJO UČILI PO ZGLEDIH TVOJE SVETE DRUŽINE TER DOSPELI V NJE DRUŽBO NA VEKE. Koledar za prihodnji teden 7. januarja. NEDELJA. 1. (>" razglašanju. Sveta družina. Lucijan. 8. PONEDELJEK. Severin, opat. 9. TOREK. Julijan in Bazilisa. mučen.a. 10. SREDA. A galon, papež. 11. PETEK. Tatjana, n.učenka. 13. SOBOTA. Veronika, (levica. BILANCA 1939 vsaj 9000 duhovnikov. Pivo cerkvi sovražne postave so bile objavljene že leta 1945. V letu 194. je poljska vlada odpovedala konkordat s sv. slolico. Sledila je razpustitev vseh katoliških mladinskih organizacij. Danes je okrog "lOOO poljskih katoliških duhovnikov odvedenih v pregnanstvo drugih 700 čaka po ječah na obsodbo. ČEŠKOSLOVAŠKA. Prva omejitev cerkvene svobode je pričela že 1915. Katoliški tisk je bil prepovedan. cerkvene organizacije razpuščene. Ostrejše naredhe proti škofom ir duhovnikom so bile odrejene v letu 1919. Danes je v ječah in v pregnanstvu okrog 300 duhovnikov. MADŽARSKA. Po obsodbi kardinala Mindszentvja jo začelo množično zapiranje in izgon duhovnikov. Vsaj en tisoč jih je danes po ječali, mnogi so bili na smrt obsojeni. nekaj jih je hib. brez vsakega sodnega postopanja i.morjenih. Kakim SOterim se je posrečil bog čez mejo, ROMUNIJA. Vsaj 710 duhovnikov je postalo žrtev komunističnega preganjanja. Število pa vsak dan raste, ker so se v zadnjih mesecih odredbe proti Rimu zvesti duho-,-ščini znatno poostrile. \ si romunski Škofjo so v ječah. BOLGARfJA. Vsi duhovniki brez: izjeme so ali pozaprli ali izgnan;. V državi jih je bilo okrog 1-0. Katoliškim vernikom, kar jih je ve ostalo zvestih, je od leta 1949 vsak stik s cerkvenim poglavarjem v Rimu ostro prepovedan. JUGOSLAVIJA. Doslej je bilo vsega skupaj 1960 kat. duhovnikov in redovnih oseb od policije zaprtih, odpeljanih ali pomorjenih. Med zaprtimi je tudi zagrebški nadškof msgr. Stepinac. Župnij je toliko praznih, da pride komaj na vsako četrto po en dušni pastir, ako bi se porazdelili. ALBANIJA. Tu je bilo preganjanje Cerkve najtemeljitejše in kruto. Okrog 715 duhovnikov je izginilo iz dežele, deloma v zapore, deloma v pregnanstvo, deloma v izgon. Med njimi so tudi vsi škofje: dva izmed njih sta bila v letu 1948 umorjena. Danes je vsako versko življenje v državi popolnoma ukinjeno. Pač žalostna slika verskih razmer pod komunizmom! Verski liberalizem, ki je pripravljal njivo, kamor je komunizem sejal, je proglašal geslo: Vera je zasebna zadeva poedinca. V javnem življenju je nič ne rabimo, kakor ne rabimo cerkve, ki vero uči. — Ko so bile brazde na njivi sodobne-ge človeštva že s tem geslom globoko preorane, je prišel sejalec, komunizem, z geslom: Vera je strup za ljudstvo, duševnosti in posmrtnosti ni. Cerkev, ki vero oznanja, je Prenos Marijinega poveličanega telega se ne tla soditi po sedanjih fizikalnih zuk)-nih. Poveličano telo živi v drugačnem območju božje vsemogočnosti. Pot v rajsko slavo se ne meri na svetlobna leta. Tiuli milijoni svetlobnih let se skrčijo na trenutek, kadar Stvarnik vseh svetov hoče in deluje. (»Poet« je povedal, »da svetovi v Rimski cesti so oddaljeni od zemlje milijone let svetlobnih«. Niti Rimska cesta, nam najbližji sistem, kamor spada tudi naše sonce in vsi svetovi, ki krožijo krog njega, vštev-ši našo zemljo, niti drugi sistem, megla v Andromedi, ni oddaljen od nas en milijon svetlobnih let). »Čim si v trugi, je končana veselica in ni bati se hudičev« je podlo »poetovo« norčevanje ne le iz krščanstva, ampak tudi iz prepričanja vseh narodov in vseh časov ler največjih mislecev. O »polni papeški bisagi« >n sličnem umre »peti« in pisati le človek, ki sam le iz bisage svoje stranke živi in piše brez vsake svoje lastne trezne miselnosti. To so ljudje, ki nimajo več smisla za kak duhovni ideal in merijo vse le po bisagi, včeraj »oiju-naški«. danes »litovi« (>z Trumanovega žepa), jutri pa, kakor bo------------ Kdor ne spoštuje več tega. kar je večini naroda nad vse sveto in drago, je renegal in sovražnik naroda. Kaže ob enem. da je skrajno neolikan. Svojo vgliho« bo našel samo v tisti deželi, kjer zatrjujejo voditelji sto in stokrat, da »nimajo ničesar proti veri«. Veliko nevednost izpričuje »primorski« strokovnjak, da je legenda postala resnica, ko je papež proglasil Marijino vnebovzetje za versko resnico. Le »izobraženi« nevednež. ne ve, s kakšno znanstveno natančnostjo delajo največji učenjaki. ne desetletja, ampak slolet'a, preden razčistijo vsa vprašanja, ki zadevajo dotično versko resnico. Sicer sta pa ignoranca in nadutost tako blizu v sorodstvu. da isnorant v svoji nadutosti meni, da zna kaj več kakor vseučiliski strokovnjaki na polju, kamor se ni stopil. Kako postopa Cerkev, preden proglasi versko resnico, to naj bi si komunistični demagogi \zeli za zgled. \ era sc ljudem no komandira; vsaka verski resnica je (.odprla z umskimi razlogi i” povezana z drugimi resnicami v logično zgradbo, kr- sovražnica ljudstva in njegovega stremljenja, da si ustvari raj na zemlji. Zato proč z njo! Da, proč z njo po vseh deželah, kjer mi komunisti zagospodarimo. Začeli so v Rusiji, kjer je danes vse na tleh, kar se imenuje katoliško. Za časa carjev je bilo tam 5 katoliških škofij: Mohilev, Minsk, Ka-mijenec, Žitomir in Tiraspol, 896 duhovnikov, 614 župnih cerkva, 581 kapel. Danes je tam še ena cerkvica v Moskvi v poslopju francoskega polaništva, ker tam komunizem nima moči — vse drugo je izginilo. Po zgledu in pod pritiskom »mamice« Rusije hite tudi njene ličei ke preganjati in uničevati Kristusovo Cerkev. Bilanca, ki jo agencija priobčuje, je porazna — ne toliko za Ceretcev samo, ker ona ima obljubo svojega božjega Ustanovitelja, da jo peklenska vrata ne bodo premagala — a porazna je za vernike, ki pod komunisti trpijo in žal premnogi td-padajo, vsaj enako porazna pa je tudi za ves ostali svet, ki je oznanjeval vek svobode, pa je danes brez moči vpričo najhujšega duševnega suženjstva, ki je kdaj zadelo svet. ščansko bogoslužje v okviru katoliške Cerkve je po pameti, je rationabile obsequium (Rim 12,1). Šele, k‘o je vse izpričano, se dotični nauk predloži kot obvezna resnica. Tako je umevati, da je papež 1916 leta vse škofe vprašal za mnenje o Marijinem vnebovzetju. Vsak škof, vsak župnik, vsak katoliški kristjan je lahko povedal svoje mnenje, brez strahu zamere. Pretežna večina (93.2%) škofov je odgovorila pritrdilno, 22 škofov je dvomilo, če je zdaj primeren čas za proglasitev verske resnice in samo šest jih je bilo proti stvari. Mar ni vse to ne le čudovit primer so;*.!asja, ampak tudi jasen dokaz, kolika svoboda vlada v Cerkvi. In iz tega sc hočejo norčevati ljudje, ki v s^oji doktrini in v svojih državah ne dajo niti trohice svobode! Kje se more, sme pri njih ljudstvo svobodno izjaviti! Pri njih je »svoboda« vlada z neizprosnim terorjem od zgoraj! Proglasitev verske resnice bi radi spravili v odnos z gotovimi socialnimi in političnimi strujami in dogodki. Kažejo popolno neumevanje krščanstva sploh in katoliška Cerkev posebej. Gledajo pač vse skozi lastne politične naočnike, više se ne morejo povzpeti. Iz tega pa zveni slabo prikrita je;a, da si je upal papež v sedanji materialistični dobi proglasiti versko resnico, ki izpričuje poslednjo in najvišjo zmago duha nad materijo in kaže človeštvu zadnji cilj v poveličanju duha in tele razveseljivo. Daje lintn upanje, tla se bo versko ii. kulturno življenje med nami ohranilo. Vendar se moramo svojih reviji bolj okleniti: eni. da bodo v njih sodelovali, dn gi, da jih bode naročali in brali, vsi pa. da jih bomo bolj kot dosedaj ljubili. nr• Rimska postaja dokončana Pred božičem so otvori 1 i v Hitim glavno postajo Termini. Gradili so jo 12 let. Postaja je nekaj veličastnega in modernega hkratu. Slovenska prosveta v Trstu priredi v nedeljo l jan. v kino dvorani v Nabrežini KONCERT SLOVENSKIH BOŽIČNIH PESMI Nastopili bodo trije mešani zbori: iz Sv. Križa, iz Bazovice in iz Mačko/j. Solistične točke pa bosta pela baritonist prof. Marijan Kos in sopranistka Milena Čekutova. Vmes bodo recitirali člani Slovenskega odra stare slovenske narodne pesmi. Koncert bo zaključil ob koncu praznikov naše božično razpolože-nje. Zato vsi Slovenci z Nabrežinskega okrožja toplo vabljeni. Dobrodošli pa tudi Slovenci s I rsta in ostalih krajev s I rzaškega in (noriškega. Železniške in avtobusne prometne zveze so dobre. Predprodaja vstopnic v Trstu: trgovina Fortunat in Lupša, v Nabrežini: trgovina Kosmina. Vsem Slovencem, ki morda pomotoma niso prejeli V preteklil'. dneh pismenega voščilu Slovenske prosvete v Trstu, naj sprejmejo s tem naše iskrene želje za srečno novo lelo 1951, Vabimo vse. ki s o dobre volje tudi v bodočem letu na naše slovenske večere in druge prireditve. da bomo tako skupno utrdili in okrepili slovensko narodno zavest in moč. SLOVENSKA PROSVETA „ Sloviti “ poeti, fiziki in teologi pri Ljud. tedniku in Prim. dnevniku Razkristjanjevalno delo OF na Primorskem Marksizem je materializem Kaj je namen marksističnih ideologov in marksističnih gibanj, vemo vsi: ustvariti hočejo tak družaben red, ki bo slonel na osnovah dialektičnega materializma. Ta pa uči, da edino, kar obstaja, ie materia v večnem razvoju, ki se vrši iz na sprotja v nasprotje do novih popolnejših oblik. Tudi človek je le del narave, in zato je tudi človeška družba podvržena občnemu dialektičnemu razvoju na podlagi nasprotij. Gibalo razvoja človeške družbe so pa gospodarski zakoni proizvodnje in izmenjave. To je bistveno, vse ostalo je postransko, izpremenljivo, prigodno. Vsi verski, filozofski, moralni, juridični in slični pojmi so samo izmišljotina človeških možganov in nimajo na sebi nobene resničnosti. So samo nekaka luščina nad realnostjo gospodarskih zakonov, ki edini uravnavajo življenje in razvoj človeške družbe. In so zato tudi edini, ki so veljavni za človeka in njegovo življenje. To je miselna osnova vseh marksističnih skupin in strank. To je tem bolj osnova komunistične partije Jugoslavije, ki po ustih svojih prvakov neprestano razglaša, da je prav za prav edina pravoverna partija na svetu, ki se ravna po nepotvorjenih naukih Marksa in Lenina. Na podlagi takega prepričanja je nujno, da marksisti vidijo svoje nasprotnike v vseh. ki drugače učijo in so drugačnega prepričanja nego oni sami. Med temi jim je velik nasprotnik vsak veren človek, saj je bistvo vere ravno v tem, da človek vidi poleg sebe in naravnega sveta še neki drug nadnaraven svet. Vsled tega je Marks proglasil znano resnico, da je vera opij za ljudstvo; opij zato, ker z vero v onstranski svet hoče uspavati revolucionarno silo delavskih množic, ki je marksistom potrebna pri razvoju človeške družbe in pri razbitju sedanjega kapitalističnega reda. Med verami pa velja njihov najhujši srd oni, ki je med verami najtrdnejc in najstrum* neje organizirana, in to je katoliška vera, organizirana v L atol iški Cerkvi. Vero je torej treba odpraviti izmed ljudskih množic in vsled tega je treba med katoličani najprej uničiti Cerkev. To je končni cilj vseh marksistov, za katerega se bore prav tako vroče kakor za uvedbo socialističnega reda. Da to dosežejo, morajo hitro ali počasi pomesti z vso preteklostjo, ki hi v skladu z njihovimi idejami, posebno je treba rušiti v ljudeh vero v duhovnost in vse, kar je z duhovnostjo v zvezi. Novi človek mora vse gledati in presojati le z vidika materialističnega dogajanja v zgodovini. OF je nositeljica komunizma Titov komunizem ie pravoveren, marksizem. Zato je tudi Titovemu komunizmu lastna težnja, da vzgaja nove rodove v materializmu daleč od vsake vere v duhovnost, zlasti daleč od vere v krščanskega Boga. To dela Tito, v kolikor mu razmere JANKO KEttSNIK: Dva ajjunkla Humoreska iz preteklih dni Vsak ve, kako živimo po naših malih mestih in trgih. kjer poleg domačih me-sčanov in tržanov, jioleg stolnega župnika, odvetnika in notarja, menjavajo skoro vsako leto drujri odlični in neodlični zastopniki uradniške hirarhije odgovorne ali neodgovorne svoje službe in kjer niti daear ali mitničar oh uhodili eesti ne prebije vseh dvanajst mesecev 11,1 svojem mestu. Kar je prirastlegn, to ostaja; drugo pa je v vedneni teku, in le menjave v osebju so najmanj tako važne tr/anotu kakor županova volitev, ali pa jzprememhe -tirih letnih easnv. V prvem tednu, v prvih štirinajstih dneh poznajo vsakega: vedo, ima li denar ali dolgove; znajo, kolikokrat -i preobleče srajco na teden, ali eelo po navadi ali dostojanstvu na mesee: ugihljejo že, ako je novi prišle samskega stanu, kdaj in kje se ho ženil, dasi natan- in odpor ljudstva dopuščajo, doma v Jugoslaviji s pomočjo šol, tiska in propagande. To slednjo nalogo je partija poverila množični organizaciji, tako zvani Osvobodilni fronti. Ta mora široke ljudske množice pridobivati za cilie partije in jih prevzgajati v novem duhu marksističnega materializma. Izven Jugoslavije partija nima šol, da bi širila svoje ideje, zato pa ima osvobodilno fronto, kateri je pomerila nalogo, naj vzgaja člane v duhu Marksa, Lenina in Tita. Zato je pri nas na Primorskem OF glavna nositeljica idej in teženj jugoslovanske partije; med temi je glavni namen širjenje materialističnega svetovnega nazora in rušenje v ljudeh vere v Boga, zlasti pa vere v katoliško Cerkev. To OF pri nas tudi dela, včasih odkrito, včasih prikrito, kdaj naravnost, največkrat pa podtalno in nezavestno, toda vedno gre premočrtno svojemu cilju nasproti, ki je, najprej odtujiti slovensko ljudstvo Cerkvi, nato mu omajati vero v Boga in končno narediti iz njih brezbožne in brezverske ateiste, kot so vsi voditelji sedanje Jugoslavije in že lep del jugoslovanskega ljudstva. To hoče doseči OF od svojih članov in od vseh, ki so kakor koli z njo povezani, in to so: AFŽ, Demokratska fronta Slovencev v Italiji, Zveza slovenske mladine, Planinsko društvo, Pijonirji, Slovensko podporno društvo, Dijaška Matica, ofarska prosvetna društva, SIAll in druge organizacije, ki so kakor koli povezane z OF. Namen vseh teh in sličnih organizacij je vedno isti: širiti med pristaši vero v ideje jugoslovanske komunistične partije. Kakšne so te, smo pa zgoraj omenili. OF je proti Cerkvi Kako zelo je pri srcu osvobodilni fronti na Primorskem pobijanje Cerkve in njenih ustanov, nam priča ofarsko časopisje. V njem najdemo dan na dan daljše ali krajše izpade na Cerkev, papeža, duhovnike, Vatikan, svetnike, Mater božjo, redovnike itd. Če bi hoteli vse iz-brati, bi iz tega članka nastala lepa brošura. Zato naj sledi le nekaj zgledov, da si naši bralci lahko ustvarijo primerno podobo OF in njenih teženj ter ciljev. Začnimo kar s svetim letom, ki smo ga pravkar zaključili. Vsem, ki smo bili za sveto leto v Rimu. nam je še živo pred očmi podoba nepreglednih množic, ki so vse leto prihajale po svetoletne odpustke v večno mesto ter se poklanjale sv. očetu. Komunistom po vsem svetu ni šlo v račune toliko navdušenje krščanskih množic, zato so v Italiji in drugod napeli vse siie, da bi sveto leto očrnili. Titovci so šli v tem oziru za svojimi bratci kominfor-misli, zato da res izpričajo, da so se izlezli v istem gnezdu. Zato je litovo časopisje v Jugoslaviji in v Italiji, oziroma na STOju vse leto vodilo čvrsto kampanjo klevetanja in smešenja svetega leta. Tako je Ljudska pravica dne 12. novembra 1950 pisala, da je sv. oče ob priliki drugega goriškega škofijskega romanja v Rimu dal preko osebe goti- ko vcito. kje ima svojo staro, zapuščeno ljubico; prerokujejo ako je novince oženjen kako se ho vedla njegova soprogu, katera še. Bog zna kje perilo in posodo za selitev v zaboje spravlja: vedo celo, po koliko mesa se ho v tej novi rodbini na teden kupovalo in zau/.i-valo in eventuelno, koliki, se ga ho plačevalo, koliko pa na U|ianje jemalo, Naj-tajnejše stvari niso več tajne, življenje vsakega leži v nekoliko dneh kakor odprta knjiga pred občinstvom. Zn onega pa. ki odhaja, ne menijo se mnogo: dva rečeta morda: »Škoda zanj!« a vsi drugi gotovo: »Bog ga nesi!« In tako se suče svet povsod enako iu povsod že stoletja; vsaj misliti si ne moremo drugače! A kdor jiride, vsak najde nekaj sorodnega. vsak se udomači kakor »vinska trta«, po izrazu pesnikovem: »I ni ni se pri rudi vsakega sveta. In veseli najile veseljake. Bodi sto milj daleč, hodi si doma.* Vse to velja v trgu Osredka, katerega nam iz gole pisateljske diskretnosti ni smeti imenovati s pravim imenom, o ko- škega nadškofa svoj blagoslov italijanskemu imperializmu. Primorski dnevnik seveda ni smel molčati in je zvesto pobiral stopinje za svojimi vrstniki v FLRJ. Vendar tvori višek frontaških napadov na sveto leto »Pavlihova resnična kronika svetega leta 1950« v koledarju OF za leto 1951. Tukaj je nepodpisani pesmar v rimah hotel osmešiti sveto leto in s tem Cerkev, neznani karikaturist je pa v podobah hptel opraviti isto delo. V tem pamfletu, s katerim se zaključuje letošnji koledar OF, se trdi, da je sveto leto bilo krivo vsem nesrečam, ki so zadele človeštvo leta 1950 od vodikove bombe in Titovega spora s kominformom pa do potresov, aretacije dr. Sfiligoja in bojev na Koreji. Ker pisar pamfleta ve, da se on in vsi njegovi pajdaši pri Fronti zganejo le, če jih jugoslovanski denar k temu spodbode, misli, da so vsi taki. Zato ponovno trdi, da je bilo sveto leto le vir dobička za Vatikan. Seveda, kdor krade, misli, da vsi kradejo. Ni potrebno, da bi navajali še ostale misli tega »malo duhovitega poema« frontaške nesramnosti. Hočemo le poudariti, da je Soča ta koledar priporočala, češ da mora priti v vsako slovensko družino. OF je proti češčenjju svetnikov Za svetim letom pridejo na vrsto svetniki. Tudi teh se je lotilo frou-taško časopisje. Posebno oster je članek v Pr. dnev. z dne 19. nov. 1950. Naslov članku je »Beatifikacija vojnega hujskača Pija X.« in podnaslov »Sedanji papež je povzdignil do »slave oltarja« nerazgledanega nasilneža in sovražnika Slovanov, ki nosi dobršen del odgovornosti za nastanek prve svetovne vojne.« Že naslov nam dovolj pove, kaj članek vsebuje. Vrsto laži in klevet, ki jim hoče dati videz resničnosti s citati iz neke knjige Francoza Mare - Bonneta, ki je pisatelj podoben piscu članka v Primorskem dnevniku. Prav tako so lažnivi vsi ostali citati, s katerimi hoče dokazati svoje trditve. O Piju X. imamo v slovenščini življenjepis, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba z naslovom »Živi ogenj«. O njem so na Slovenskem sploh pisali razni možje v revijah in časopisih. Toda do sedaj ni še nihče odkril »strašnega dejstva«, da je bil vojni hujskač in sovražnik Slovanov. Šele Primorskemu dnevniku je pridržana prednost, da odkrije tu pa tam kako novo Ameriko. Zakaj pa »Pr. dnevnik piše podobne članke je povedano na koncil: »Jasno je torej, da Pij X. ni bil ni-kak svetnik, temveč človek, ki je bil zelo usoden za človeštvo. Današnji papež Pij XII. Pacelli ga je dvignil do »slave oltarja«. (Kolikor je nam znano, se to še ni zgodilo, vendar je upanje, da bo kmalu prišlo do tega. Op. ured.). Morda zato, ker je imel od ranega detinstva do svoje smrti nad posteljo sliko blažene device Marije, ker je gojil njen kult. ker je hodil k obhajilu, ker je bil v vsem skromen tako v kulturi in znanju jezikov in knji- terem pa vendar lahko povemo, da leži nekje v tesni naši domovini, in da ima vse vrline, a tudi vse slabosti, kolikor jih more imeti s!ovensko-kranjski trg. Tukaj se je torej godilo, da sta lepega poletnega opoldne sedela dva gospodi na prostornem gostilniškem vrtu »pri Maja-roneku«, kakor se je nazivala krema, ter zauživala svoje mesečno naročeno kosilo. V nedeljo je "bilo, in če hi že nova. elegantna oprava obeh gospodov ne bila pričala tega, nedvojheno hi bilo to vendar sedaj, ko je točajka po govedini postavila pred gosta še krožnik z dvema kosoma lepe obistne pečenke in skledico sveže solate. To je bilo samo v Svetek tako! »Marijanira. meni četrtino cvička!« velel je starejši izmed gospodov »danes je nedelja! Zukaj bi si človek ne privoščil vinske kapljice?« Meni |>a še jedilo!« oglasil se je drugi. mlajši, in pomolil prazno steklenico točajki. »Prav pravite, gns|>od adjunkt, v nedeljo si tudi jaz rad kaj priložim.« V tem je bil starejši segel po pečenki, preobrnil dva kosa ter lepšega položil r.a ževnosti, da so o njem govorili, da je ostal preprost kmet do smrti. Postavljati takega svetnika na oltar, se pravi storiti novo provokacijo proti nam.« (Kdo je. ta »nam«, uredništvo Pr. dn. ali njegova višja instanca v Ljubljani in Beogradu? Op. ured.). S takim zaključkom, ki je prava mojstrovina budalosti, kot vsak uvideven bralec lahko vidi, je Pr. dnevn. hotel udariti po dveh papežih, po Piju X. in sedanjem Piju XII., ter oba pokazati kot nasprotnika Slovanov in Slovencev. Ker računa na omejenost svojih 50 bralcev, ki črpajo vso modrost iz komunistične literature, mu je morda tudi uspelo. OF zasmehuje češčenje M. B. Že iz do sedaj citiranih odlomkov iz Pr. dnevnika in iz koledarja je razvidno, koliko spoštovanja izkazu- ŠTEVILO IN ZAPOSLENOST KMEČKIH DELAVCEV V ITALIJI 30. junija 1950 je bilo v seznamih kmečkih delavcev 2.933.000 moških in 1.100.000 žensk. Vsi skupaj so bili zaposleni lansko leto 822 milj. dni ali okoli 196 dni na osebo. Torej so morali praznovati 175 dui in seveda v teh dneh ni bilo dohodka za življenje. — Od tod izvira težki gospodarski položaj kmečkih delavcev. IZVOZ ITALIJANSKEGA TOBAKA V proračunskem letu 1949-50 je znašala vrednost tobačnega izvoza iz Italije znatno svolo 4.128 milijonov lir. V prvem tie-mesečju tekočega proračunskega leta se je izvoz povečal za 233 milijonov lir. Nedavno pa je italijanska monopolska uprava sklenila dogovore za dobavo Zape.dni Nemčiji 3 milijone kg surovega tobaku, Nizozemska pa 11.70.000 kg. ZAVAROVANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV v državni režiji je izvedeno v USA. Kmetje se lahko zavarujejo proti povodnjim, suši, toči in drugim vremenskim neptilp kam. •— Predno pa se vpelje zavaro' anje v kakšni pokrajini, se mora izrazni v«ai tretjina vseh kmetovalcev dotične pokrajine, da se želijo zavarovati. Ker je zavarovanje prostovoljno, je ta tretjina potrebna za pocenitev celotnega upravnega aparata. — Zavarovanje je letno ali pa tudi za več let. TAKE SO KRAVE Dne 5. novembra je bila živinorejska razstava v Parmi, kjer je bilo razstavljeno govedo predvsem sivorjave švicarske oziroma alpske pasme. Posestnik Lina Josip iz Sorholo je razstavil 20 krav, od katerih da vsaka nad 6000 litrov mleka v 280 dneh, torej med dvema otelitvama. Vse te krave izvirajo od krave »Nanna«, ki je dala po sedmi otelitvi 11.000 kg mleka. Imela je 10 hčera, ki so dale po drugi otelitvi vsaka v srednjem po 5322 kg mleka. svoj krožnik, ostalega jia porinil tovarišu. Iz navedenega je čestiti čitatelj že gotovo uganil, da je bil starejši gospod imenitnejši. nego mlajši, ker je boljše kose izbiral, in da si je on samo v nedeljo privoščil četrtino vina; da pa o mlajšem ne ho mislil, da je vsak dan pri obedu izpil pol litra, treba povedati, da je :<> storil samo v nedeljo in praznik, ob le-lovnikih pa je bil zadovoljen s četrtinko. Vendar to ravnanje ni bilo v pravm razmerju z dohodki in z dostojanstvom obeh gospodov in da se bo vse prav umelo, predstavimo takoj oba gosta čitatelju. Starejši, katerega je bil tovariš prej nazval »adjunkta«, je bil res adjunkt, in sicer sodni adjunkt Zgaga, ki je v Osredku ojiravljal težavno in odgovorno službo kazenskega sodnika, ali kakor so kmetje dejali »političnega dohtarja«. Mož ni Inl več mlad, a velik, suh ter je nosil naočnike nad dolgim,_ malo krivim nosom, in gosto. svetlorjavo brado, katero je vedno z desnico delil in gladil na desno in levo. Ako je bil v družbi denašnjega svojega tovariša, in to je bilo skoro redno, ni se je frontaški tisk Ma-iji Devici. Ta jim je v resnici oster trn v peti. To so pokazali posebno ob priliki proglasitve Marijinega vnebovzetja. Zagrebški Vjesnik od 4. nov. 1950 je trdil, da je resnica o Marijinem vnebovzetju pravi napad na človeški razum, napad, katerega se je posltt-žil papež v zvezi s kapitalisti, da si podaljša eksistenco. V zgoraj navedenem koledarju se pa norca delajo iz Marijinega romanja: »Zaman okrog nosili so Marijo, zaman stotisoči so v Rim hodili in tam prižigali debele sveče. Dogodki žalostni so se vrstili naprej, ponavljale so se nesreče... celo v procesijah so otročiči življenja brez potrebe žrtvovali...« Če hoče kdo zasledovati pisanje frontaškega časopisja o Mariji Devici bo našel še veliko podobnih cvetk v vseh njihovih časopisih. (Nadaljevanje) Seveda so vse te krave vpisane v posebnem rodovniku, ker le na podlagi točno vodenih rodovnikov je mogoče napredovati v živinoreji. — Kdaj se bodo v naših vaseh zganili in tudi začeli voditi rodovnik svojih krav? AGRARNA REFORMA NA SICILIJI Sicilija ima svojo autonomno pokrajinsko vlado, kot je bila predvidevana tudi za ostale pokrajine Italije. V okvir t.; vlade spada tudi zakonodaja o ograrni reformi. Znano je, da so razen v južni Italiji, v Siciliji največ latifundije. Sedaj bodo te izginile, ker po načrtu zakona o agrarni reformi bo ostalo bivšim latifundistom največ 200 ha zemljišča, če so svoje latifundije kaj zboljšali in 150 ha, če so jih držali zanemarjene. PRI VZREJI TELET MNOGI NAPAK RAVNAJO, da teleta prehitro odstavijo. Če imaš namen prodati tele, naj sisa do prodaje. ( c pa hočeš iz teleta vzgojiti plemensko goved, potem naj tele dobiva mleko »saj 4 mesece. S tem pa ni rečeno, naj dobiva tele skozi celotno dobo samo mleko. Po dveh mesecih je lahko že navajamo na drugo krmo in čim več dobi te. lem bolj krčimo količino mleka. Na vsak način je potrebno kmalu po otelitvi ugotoviti mlečnost krave, ker mnogokrat ho krava imela več mleka, kat ga tele potrebuje. Krasti mleko teletu pa tudi ne smemo, ker ni neprijetnejšega v hlevu, kot videti mlado tele z neprimerno velikim vampom, kako grize kakšno malo vredno krmo. TELE NAJ NE BO PRIVEZANO K JASLIM Za tele je najbolje, da se prosto giblje. S par koli in par deskami se prav po ceni lahko napravi primerna staja, kjer se i redijo tudi male, prav nizke jasli. Kdor pa privezuje teleta k navadnim jaslim, ima večkrat v hlivu živali s vglob-ljenim hrbtom, s tako imenovanim sedlom. Taka žival ni ne lepa in tudi ne posebno dobičkonosna. dal nazivati od drugih kar tako z »adjunk-toni«, nego je vedno popravljal: »sodni, prosim, sodni adjunkt«, kajti tovariš njegov je bil tudi adjunkt, toda samo »davčni«. Ta gospod — davčni adjunkt Oreli — pa je bil popolnoma nnsprotslv.i onega sodnega adjunkta: mnogo mlajši, male, gibčne postave, okroglega nežnega lica z majhnimi temnimi hrkieami pod nosom. Tudi v značajih si nista bila slična; ali omenjamo naj samo jedno stran, katero je iz prizora pri obedu že vsak lahko sam uganil. Sodni adjunkt je bil skop, tovariš njegov pa nič manj, kakor to. O prvem so po vsem trgu govorili, da nosi dve tretjini svoje plače in še več v ljubljansko hranilnico, drugi pa je s svojo, prav za polovico manjšo plačo še enkrat tako dobro živel, nego oni, toda prihranil ni — niti vinarja. A kakor povsod, tako tudi tu! Ta dva v marsičem tako nasprotna si moža sta -e izvrstno razumevala in ljudje' so govorili, da sla iskrena prijatelja. »Kaj bomo jia večerjali, Marijanira N je vprašal sodni adjunkt |>o končane,n DHOBPBBSHI Božični prazniki v Bregu Breg je velik del Tržaškega ozemlja. Obsega kar pet župnij. Zbrali smo nekaj drobnih in pestrih božičnih poročil iz treh breških vasi in vam jih objavljamo: B O R 5 T : O Borštu pa malokdaj berete v našem listu. Saj znamo pisati in sicer vsi. Tu pa je ravno krivda, ker se tako zanašamo drug na drugega in tako vedno kratko potegnemo. — Letošnji božični prazniki so bili pri nas nekaj izrednega. Naša dekleta so uam zaigrala lepo igro »Nežka z Bleda«. Kar čez noč smo dobili v Borštu veliko katoliško dvorano, ki smo je res veseli. Velika je kakor bazoviška, široka tudi, le visoka ni tako in obliko kleti ima. Nahaja se pod hišo naših sester. Na božični večer in na Štefanovo smo v tej naši provizorni dvorani preživeli prav vesele urice oddiha. Ponosni smo na naša dekleta, ki so tako pogumno nastopila. Na Štefanovo se jo predstave udeležila tudi lastnica hiše, devetdesetletna gospa Mučič Marija, ki je rekla v solzah tako: » Gospod, 90 let imam. Nikoli v svojem življenju nisem bili na veselici in sedaj pa jo gledam v lastni hiši. Zelo sem vesela!« K tej veseli novici pa še eno z druge strani: Tara na sveto noč so se priklatili v našo vns neki tuji fantje, ki so poleg drugih nerodnosti pokvarili cerkveni portal in razbili tristo let star kamen pri zunanjem cerkvenem vhodu. Kdo so bili ti »junaki«, v Bregu dobro vemo, drugi pa si tudi lahko mislite. B O L J U N E C : Pod Borštom sedi Boljunec. Kakor za Jožefovo v Ricmanje tako hiti za Štefanovo vse v Boljunec. To je še edina vas, v kateri se je ohranilo kamenjanje sv. »Štefana«. Ta reč ni prav za prav nič drugega kot veliko vrvenje ljudi in tam po končanem blagoslovu dobrih deset minut zabave z metanjem oadia. Otročad se seveda tega veseli in se po svoje zabava do mile volje. Odlični strelci imajo tu kaj lepo priliko za svojo spretnost. Kakor smo videli letos, so otroci presiti, da bi lovili sadje in ga jedli, ampak so ga metali nazaj med odrasle, tako da se je vse razbilo. Tako bodo pametna dekleta kaj kmalu prišla do sklepa, da se za tako početje ne izplača trositi denarja. Pri letošnjem kamenjanju pa je bilo najlepše še to, da so komunisti v »Delu« povabili vse mlade pionirje, naj pridejo v Boljunec na kamenjanje sv. Štefana. A se ne sliši to že neumno? Kako morejo kaj takega sploh napisati?! Čudno, da ni prilomastil še »Dedek mraz« in taki bi bilo res kamenjanje. Vsi številni izletniki, ki so od vseh strani prihiteli v Boljunec, so gotovo opazili popravljen boljunski zvonik. Tudi cerkev je znotraj očiščena, da se počutiš kar prijetno v njej. Sedaj je veliko bolj svetla kakor prej in prav to ugaja domačinom kakor vsem izletnikom. DOLINA: Za Boljuneem te pot zanese v Dolino. To je središče našega Brega. Sedaj je tam sedež občine, pred leti je bila celo dekanija. V Dol.ni so imeli pred božičem kar pravo odrsko tri-dnevnico. V četrtek pred božičem so igrali v otroškem vrtcu, v petek je bil slovenski večer, v soboto pa božična igra v ljudski šoli. Čeprav so vsi trije prostori, v katerih se je vse to odigravalo, kaj majhni, je vendar lepo število Dolini anov videlo te prireditve. Pri vsaki prireditvi so se odkrili pravi novi talenti. Že tam v vrtcu se opazi veliko napredka zlasti v rajanju, kar je značilna dolinska torka .iri vsaki mladinski prireditvi. — V vsem ostalem so prazniki v Dolini potekli v najlepšem miru in zadovoljstvu, to pa le zato, ker je nekaj razgrajačev odpotovalo v bližnje breške vasi lomit tiistoletne kamne. Seveda so imeli opravka s policijo. Vsaka šola nekaj stane... Splošno se lahko reče za vse bi-eške vasi, da so bili letos božični prazniki prav lepi, veliki. V cerkvah se je zbiralo veliko več ljudi kakor lansko leto. Neugnane fantiče bo pa treba drugače poučiti, kako odrasli gledamo na njihovo obnašanje. Božično romanje tržaških otrok Na dan Nedolžnih otrok se je marsikik Tržačan ustavil in gledal cele vrste .paših pridnih šolarjev, ki so v skupinah hodili od cerkve do cerkve in po svoji stari navadi obiskovali jaslice. Otroci iz Brega so doživeli v cerkvi na Julijski cesti veliko iznenadenje. Prisotni pater je brez njihove vednosti posnel na trsk pesem »Glej zvezdice božje«, ki so jo kmalu potem slišali po zvočniku iz jaslic Letos smo odkrili zopet nove in za mnoge najlepše jaslice in sicer v nemški cerkvi ul. Giusti-nelli. Svetujemo vsem, naj si jih gotovo ogledajo. — Popoldne smo se zbrali cerkvi na Montuzzi in opravili kratko skupno pobožnost. Nato pa vsi v veliko dvorano Ljudskega doma. Kar zgubili smo se v njej, tako lepa in velika je. Saj ste jo že videli. Tu je stopil pred nas pogumni deček od sv. Jakoba in nam povedal tako lepo in dolgo božično deklamacijo, da zasluži vso pohvalo. Mali poslušalci so ga nagradili z dolgim ploskanjem. Prav tako toplo smo sprejeli male bazoviške pevke, ki so nam prav lepo zapele več dvoglasnih božičnih pesmi. Tu se je videlo, da dobro pripravljen majhen zbor v, lahkoto obvlada veliko dvorano. Pri teh malih pevcih si imel vtis, da lahko vsak pevec točno, samostojno zapoje vsako pesem. Tako enot-mga dvoglasnega mladinskega peija še zlepa nisi v Trstu slišal. - Za konec smo gledali prav lep film »Mavrica nad reko«. Krasna vsebina, lepo petje, lepe sliko, izredno zabavna vsebina in obenem nevsiljivo podučna, taka je oznaka tega prvovrstnega mladinskega filma Le škoda, da tehnično taka improvizirana filmska predstava ne more biti brez hibe. •— Zaradi burje je bila letos manjša udeležba kakor lansko leto. Slišali smo tudi, da je nekatere vasi in njihovo mladino zmolil »dedek mraz«, ki je ravno — ne bodi ga treba — tisti dan kolovratil po tržaški okolici. Kdo je »dedek mraz«, ki nastopa ob novoletni jelki, to vsi veste. »Di*dku« svetujemo, naj se mraza boji, sicer uu bo gotovo pobral in drugo leto ne bo njega in ne novoletne jelke! Slovenski otroci ljubijo jaslice in božičnega Jezuščku. Dedek mraz in novoletna jelka pa sta jim »tuja učenost«! Božične pesmi v Doberdobu V naši prostorni farni cerkvi bo na praznik sv. Treh kraljev odmevala božična pesem kot še nikoli. Napovedano je, da bodo kraški cerkveni pevci zapeli cel venček tako lepo donečih naših božičnih pesmi božjemu Detetu v čast. Pevci iz sosednjih Jamelj, Vrha sv. Mihaela. Dola in domači bodo po skupnem nastopu pri litanijah nastopali posamezno, ob koncu sc bo pa zopet vseh 80 pevcev združilo v presunljivi: Sveta noč... Na praznik sv. Treh kraljev zato le v Doberdob, kjer bo ob 2.30h v cerkvi kar pravi koncert božičnih napevov. Podgora Te praznike smo zvedeli, da bodo otroci Marijinega vrtca priredili dvakrat zanimivo prireditev božične vsebine. Prvi krat bo na sv. Tri kralje ob 4h popoldne: pa simo za domače otroke in otroke iz bližnje okolice. Naslednji dan, to je 7. t. ni. na praznik svete Družine prav tako ob 4h popoldne pa bo ista prireditev za bolj odrasle gledalce. Videli bomo vse to v župnijski dvorani pri cerkvi. Iz Kanade Dne 26. nov. nas je odpeljali! Neptunja iz Neaplja proti Kanadi. Bilo nas je 24 slovenskih fantov, ijajvee Primorcev. Morje je bilo še precej mirno. Dne 8. decembra smo se izkrcali v Halifaksu. Še dva dni smo se vozili z vlakom do provinci je Ontario, Tu so še precej mrzli kraji. Imamo mraza do 25 pod ničlo in snega nad meter visoko. Delo smo takoj dobili in služimo do 10 dolarjev na dan. Na delo in od dela nas vozijo s kamioni. Stanovanja imamo topla in dobra ter izvrstno hrano. Kanadčani so videti dobri ljudje. Želimo vam g. urednik in vsem Slovencem srečno novo leto. SV. TRIJE KRALJI BLAGOVESTNIKI Skoz teme ih pttščavš Jufrove dežel9. jezdite k Bogu na velblodih rumenili, zlato in miro nosite iz krajev palm zelenih, za ljudstva bi radi novice vesele... Le eden je Bog, Odrešenik stoletij, Nespremenljivi Kristus iz jazodetij, še meni o Njem kaj povejte, še v mojo dušo blagovestja nasejte! V tem nemirnem stoletju sem skoro pozabil na Vas, na Kristusa - Boga - Mirotvorea, na angela iz Hozane, Besede Milostne borca. Prišel je v Svetem letu blaženi čas in dragi ste mi kot v mladoletju. Sveti Trije kralji v Razodetju. Rajskemu Kralju z angelom variiom se poklonite, še zame služabniki božji molite, o blagor Vam,za zvezdo jezdite nebeško, za Bogom hoditi je sladko in težko. Za Vašo zlato zvezdo pojdem, repatico, k Bogorodici, Vnebovzeti - Materi po lepoto in resnico, saj mi niso neznane betlehemske palme in poljane ... Dobromisel Nenadno obolenje Starosta slovenskih duhovnikov a- Gorici msgr dr. Andrej Pavlica se je zaradi nenadnega obolenja moral nujno podvreči operaciji, katero je srečno prestal 29. dec. preteklega leta. Upamo na skorajšnjo okrevanje, njegovim sobratom in vernikom pa ga priporočamo v molitev! Nova maša v Rimu Novo sv. mašo je daroval v Ruskem zavodu v Rimu na drugi božični praznik. 26. 12., po vzhodnem obredu č. g. Krajnik, iz ljubljanske škofije. V mašni ki je bil posvečen 24. 12. istotam. Z njim vrel je po vzhodnem obredu bil posvečen za diakona č. g. Ilc, gojenec Ruskega zavoda, tudi iz ljubljanske škofije. Mladima go^ spodoma čestitamo in voščimo obilico božjega blagoslova. Novi škofje v Jugoslaviji Sv. stolica je imenovala za pomožnega splitskega škofa prof. teologije v Splitu č. g. dr. Franja Franiča, kateri je bil istotam posvečen dne 17. 12. 1950 v cerkvi Kristusa Kralja. Nadalje je ista imenovala za apostolskega administratorja Kotorske škofije msgr. Gracijo Ivanoviča, župnika Sv. ije v Dobroti. Slovo V začetku letošnjega leta nas je zapustil stavec pri našem listu g. Simon Špacapan, kateri je odpotoval skupno z Nemčevo družino iz Bilj v daljno Avstralijo. G. Simonu želimo v novi domovini obilo sreče in zadovoljstva! ŠPORT Medtem ko jugoslovanski nogomet še prezimuje, je v Italiji zelo agilen, čeprav po blatu. Vremenske nerodnosti namreč — ovirajo normalni potek ligaških tekem. Tablica državnega niedklubnega prvenstva še nima jasnih obrisov. Na eelu se vrsti trojica favoritov: 1NTER, MILAN, JUVENTUS. Na poslednje mesto je vrag potisnil slavnega »GE NO A« in sredi razpredelnice se tlači cel roj... V Turinu je enajstorici prvakov >>Juven-tus-a« spodrsnilo. Borba z rimsko »Liziou je ostala neodločena (1*1), na veliko veselje milanskih klubov. S svojim mršavim rezultatom (1-0) v Novari si »Inlerr si-cr ni nabrala svežih lavorik (•••je zima!) dodala pa je dosedanjemu izkupičku to "-k še dve in vodi krepko nacionalno ^igo. Novodobni nogometni trubadur »Milan« pa je moral napeti vse pevske sile, da mu je deva »Fiorcntina« poklonil i novoletno voščilo (1-0). Simpatični, toda letos manj uspešni »Torino« se je pošteno urezal na rimskem polju (Roma-Torino 1-0). Minuli so zlati časi... »Reke mleka in nektarja« pa še teko Neaplju, ki je zmagal na terenu vročekrvnega sorodnika »Palerma« (1-0). Gorko zaušnico je prepeljala »Lucchese« muhasti »Atalanti« (2-1 ). medtem ko je »Udinese« nekiij časa »glihala« s »Pro Patrio«, nato je morala kloniti (2-1). Videmčanom teče življenje, kakor povečini »rekrutom« A - divizije: pol joka. pol smeha! Na dnu hiše ječi »Ge n ca« (8 toek iz 17 tekem), oblečen v raševino. Mukepolna je njegova pot... Tudi »Padova« ga je pošteno razrešetal (1-0). Slaba prede najstarejšemu italijanskemu klubu »Genoa«... liog hotel, da bi ne zdrknil v vice... drugega razreda! TRIESTINA - BOLOGNA : 2-1 (2-0) Trd oreh za tržaške zobe so bili postavni gostje iz Bologne. »Helebarde« so uspešno izvajale defenzivno igro, vmes pa nekaj »sve 11 ih napadalnih točk«, od katerih sta dve obsedeli. »Bologna« je pokazala fair igro. Tehnično njeno premoč so Tržačani izravnali s pridnejšim delom Gole so zabili, Petrozzi (T), Ispiro (T) in Cervellati (B). Sodnik: Silvano (Turini. 10.000 gledalcev. Prisostvovala sta tekmi Šveda Maansson in Iljertsson, ki bosta znatno okrepila tržaško ekipo. Radio Trst II. Petek, 5. januarja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.10 Koncert baritonista Marijana Kosa. — 20.20 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 22.53 Nočne plošče. — Sobota, 6. januarja: 13.30 Rimski Korsa-kov: Šeherezada. — 19.00 Programski periskop. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 21.00 Radijski oder — Timmermans: Trije kralji — nato Glasba za zaključek tedna. Nedelja, 7. januarja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 18.00 Oddaja za najndajše. — 21.00 Z domače knjižne police. Ponedeljek, 8. januarja: 11.30 Za vsakega nekaj. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.30 Okno v svet. — 21.00 Opera. Torek, 9. januarja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini. Sreda, 10. januarja: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. - 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. Četrtek, 11. januarja: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet na harmoniko spremlja Mario Sancin. — 18.13 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder - nato Lahka glasba. LISTNICA UREDNIŠTVA Z novim letom se je ustanovilo v Trstu poduredništvo našega lista. Tržaško pjd-uredništvo bo nosilo vso odgovornost /a tržaške vesti in poročila iz tržaškega življenja. Zato naj se vsi dopisi in članki, ki zadevajo življenje na STO-ju, pošiljajo »Poduredništvu Katoliškega glasu«. Trst, poštni predal št. 389. V novem letu bo »Katoliški glas« izhajal vsak četrtek zjutraj. To naj upoštevajo vsi gg. dopisniki. POPRAVEK V članku »Veselo spoznanje« iz prejšije številke, se je na drugi koloni v 19. in 20. vrsti vrinila neprijetna pomota »in komunizma«, namesto »in humanizma«. kar spremeni celoten pomen odstavka. V nedeljo dne 11. januarja se bo ob 4h popoldne vršil pri Novem sv. Aantonu (ol. Ponchielli 2/1 V) redni letni obJni zbor Slovenskega karitativnega društva v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. poročilo nadzornega odborti, 3. poročilo nadzornega odbora. 4. predavanje o tržaških kolonijah. 5. slučajnosti. Vsi člani društva vabljen!' Odbor Zobozdravnik dr. STANISLAV PAVLICA TRST Via Commcrciale 10/11 * Tel. 25597 sprejema 9 — 13 17 — 19 LUPŠE IVAN TRGOVINA x.PRI SONCU« Manufaktura - Galanterija in vse vrste PERILA T R S T Via Coroneo * Via Rismondo št. 1 Nasproti SODNE PALAČE Odgovorni urednik: Stanko Slanic Tiska tiskarna Budin v Goriei obedu, vrteč zohotrebnik med prsti. »Izrezek, bržolo — oh, srno imamo danes, srno!« Zvečer gospoda nista bila stalno naročena, plačevati je bilo posebej in sproti, torej tudi dražja jed. »Oh, srno, srno! Pojdite, pojdite, gotovo jo imate že tri tedne v polivki!« »Ne, gospod adjunkt!« »Sodni adjunkt, Marijanica!« omenil je s srepim pogledom Zgaga. »Prav sveža je, gospod sodni adjunkt!« »Ali imate kaj drugega — zn večerjo?« »Ledvice, jetra...« »To ni nič, nič...« Klobase, suhe klobase...« »Seveda! Vse leto stare! Beži, beži!« »Vampe...« »Oj, teh sem že sit!« »Malo sira?« »Črvivega — kaj ne?« »Potem pa ne vem več!« reče Mariia-niea ter se šegavo namuzne. »Morda imate kaj mrzle ja - fižola?« nasmehuje se Oreh. »To bi bilo nekaj!« oritrdi Zgaga, »z jesihom in oljem.« »Nimamo!« »Prekleta krčma! še jesti ne dobi človek za svoj, za drag denar!« zarohni sodni adjunkt. »Kaj pa krompirja? Krompirja skuhajte!« sili Oreh. »To se lahko zgodi!« pritrdi Marijanica. »Izvrstno! Izvrstno!« reče Zgaga nngla-šujoč in zategujoč drugi zlog te besed'’. »Skuhajte mi deset krompirjev nič manj — pa lepi, veliki morajo Idti.« »Kakor buče!« nasmeje se deklica. »No, no, lej jo, Sedaj se bo še posmehovala? Torej krompirja, da veš, Marijanici!« »In vi, gospod Oreh?« »Oh, jaz bom pa srno jedel!« smeje se davčni adjunkt. »Le kvarite si želodce!« »Ni me skrb!« Oreh si je pri tem vil svojo cigareto ter čakal, da ga tovariš tudi pobara za jed n o, kar se je redno zgodilo. Tako so tekli dnevi tema možema. Zal besede ni bilo nikdar med njima, dobrosrčnost mlajšega se je že dolgo oklepala skoposti starejšega, kakor mehko apno trdega kamena. A današnja nedelja je imela biti usode-polna temu prijateljskemu razmerju! Kratek popoldan, žvrgolenje ščinkovcov po košatih kostanjih na gostilničnemu 'rtu, par voz napolnjenih z znanci, ki so drdrali po cesti mimo vrta v bližnjo večjo vas na nedeljski izlet, vse to je vzbudilo v gospodu Zgagi nenavadno misel. »Gospod Oreh, peljiva se kam!« dejal je hipno, in vlekel z desnico brado na desno in levo v levici pa skrbno tiščal na klinček natakneni zadnji ostanek tovariševe cigarete. »Peljiva se! Majaronček nama posodi voz in Cilo!« »Voz in Cilo! Voznika ni treba; la pic-več zapije!« pravi Zgaga. »Stroškov pa plačava vsak polovico.« »To se pravi stroške za voz in konja. Kar zapijeva. zapijeva vsak sebi,« hitel je Zgaga. Pol ure pozneje sta drdrala z veselimi srci po prašni cesti iz trga proti uro oddaljeni veliki vasi Svetle. Majarončkova kobila »Cii a« je sicer malo šepala, a iskra je bila navzlic svoji st&iosti; in Te eno čudno svojstvo je imela: velikih belih ki-menov ob cesti ali kupov gramoza ni rada videla; v velikem ovinku se je ogibala takih stvari, in ker je tekel ob cesti na obeh krajih globok in širok jarek, to ko-bilino svojstvo ni bilo bas prijetno. I oda Oreh, ki je vozil, je poznal Cilo že dolgo, zato je sodni adjunkt popolnoma mirno prepustil usodo svojih kosti tovariševi izkušenosti. V Svetji pri Klinarju sta našla večjo družbo, večinoma znancev, ki se je gostila z izvrstnim krčmarjevim vinom in okusno ocvrtimi piščanci. Gostje so sedeli na vrtu ob nerodnih mizah in adjunkt Zgnga je pazim pregledoval vso družbo, predno je sedel in celo sedaj je zopet odmaknil -tol ter planil kvišku: tam v ozadji je bil zazrl znano lice iz stolnega mesta, očito dobrega prijatelja, in hitel je tja. »Oj, gospod Rus, vi tukaj! To je lepi, to je izvrstno!« Tudi oni je naglo vstal iu stisnil adjunktu roko. »Da, da, pa samo nekoliko uric! Obiskal sem tu gospo Skaletovo in njeni dve gospodični.« Rekši «e obrne k trem damam, pri katerih je sedel in katere je bil Zgaga k«> maj opazil. Predstavljanje se je hitro izvršilo in ud-junkt se je v malo trenutkih čutil kakor riba v mlačni vodi Ker je hitro prezrl situacijo in uvidel, da san: pri vsi gostobesednosti, kakor mu je bila v taki družbi lastna, vendar ne bo zmagrval zabave vsem trem damam, izprosil si je dovoljenja, da predstavi še svojega tovar.sa. Predlog ie bil z veseljem sprejet in družba je bila za ves popoldne skupaj, gospod Kus, najstarejši izmed gospodov, z gospo Skaletovo, sodni adjunkt z mlajšo gospodično Milko, hčerko prej imenovane, in davčni adjunkt z njeno sestrično, že skoro malo postarno gospodično Sabino. Zgaga si je bil izbral zopet najboljši del, in Oreh je pobiral ostanke. (Nadaljevanje)