študijska kujlinloa 41 VESTNIK vz,xkaJA novo mesto Leto V. V Novem mestu, dne 15. avgusta 1960 Štev. 15 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 362. Odlok ObLO Trebnje o družbenem planu občine za leto 1960. 363. Odlok ObLO Žužemberk o družbenem planu občine za leto 1960. 364. Odlok ObLO Videm-Krško o družbenem planu občine za leto 1960. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 362. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 4; člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni Ust FLRJ št. 52-644/57) ter 3. točke 26. člena Statuta občine Trebnje, je Občinski ljudski odbor ITebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 8. aprila 1960 sprejel - ODLOK 0 družbenem planu občine Trebnje za leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne naloge in smernice Občinski družbeni plan za leto 1960 je izdelan l13 osnovi splošnih smernic zveznega, republiškega jn okrajnega družbenega plana ter splošnega družnega razvoja občine in določa naslednje osnovne sUiernice in naloge: }■ V letu 1960 je treba povečati skupni obseg Proizvodnje in storitev v primerjavi z letom 1959 aUo, da se bo povečal: '— družbeni bruto proizvod za 14,5 % — narodni dohodek za 8,3 % To povečanje je treba doseči zlasti: v industriji za 9,4 % v kmetijstvu za 17,8 % v trgovini za 11,4 % v obrti ža 25,5 ' & ^ v KZ za 25,8 % istočasno pa si moramo prizadevati: žlasti za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet v Tovarni šivalnih strojev Mirna, Destilaciji alkoholnih pijač »Dana« Mirna, Opekarni Prelesje, Telekomunikacijah Mokronog, Vrbopletarstvu Mokronog in Mizarski delavnici Trebnje; — za boljšo kakovost in storitev; — za znižanje proizvodnih stroškov; Povečanje proizvodnje temelji na povečanju delovne storilnosti in sicer za 8,3 % v družbenem sektorju gospodarstva v primerjavi z letom 1959, zlasti: — v industriji — v kmetijstvu — v trgovini. S pogojem racionalnega zaposlovanja delovne sile bi se smelo v družbenem sektorju gospodarstva zaposliti največ do 6,7 % nove delovne sile. Uvesti in izpopolniti je treba plačevanje delavcev po učinku dela v vseh gospodarskih organizacijah in delovnih mestih, kjer to še ni izvedeno in in so dani pogoji za to. 2. Investicijska vlaganja se bodo vršila predvsem v industriji, kmetijstvu, obrti in trgovini. Potrebno je zagotoviti več sredstev tudi za prosveto, kulturo, zdravstveno, stanovanjsko in komunalno dejavnost. Da se bo dosegla čimboljša ekonomičnost in učinkovitost investicijskih naložb je treba: — nadaljevati in v čimvcčji meri dovršiti gradnjo in ureditev že začetih objektov in sicer: Tovarne šivalnih strojev Mirna, Mizarstva Trebnje, Mizarstva Šentlovrenc in sušilnice KZ Mirna; — usposobiti nove obrtne obrate: Tkalstvo, kovinsko delavnico, elektrotehnično delavnico in pečarstvo Trebnje. 3. V cilju ekonomičnega investicijskega vlaganja je treba v čimvečji meri združevati sredstva gospodarskih organizacij za investicije gospodarske in negospodarske dejavnosti. 4. Osebna potrošnja in družbeni standard morata naraščati v skladu s povečanjem proizvodnje in delovne storilnosti. Zagotoviti je treba skladnejši razvoj družbenega standarda, za kar je potrebno sredstva za te namene povečati. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Na osnovi dosežene proizvodnje in storitev ter materialnih pogojev v letu 1959 se računa v letu 1960 z naslednjim prometom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1958 v 000 din 1960 1959 Industrija 525.400 688.357 753.405 131,0 143,3. 109,4 Kmetijstvo 1,337.279 1,352.821 1,593.187 101,3 119,1 117,8 Gozdarstvo 37.394 50.470 35.926 135,0 96,0 71,2 Gradbeništvo 59.768 28.000 30.000 46,8 50,2 107,1 Trgovina 35.257 45.302 50.486 128,2 142,8 111,4 Gostinstvo 28.925 26.000 26.800 82,9 92,6 103,0 Obrt 202.293 195.144 234.490 96,4 121,2 125,5 KZ 82.404 84.085 105.623 102,0 128,3 125,8 Gospodar, skupaj 2,308.720 2,470.179 2. Narodni dohodek pa se bo gibal po posmez- 2,829.917 107,0 122,6 114,5 nih panogah takole: 1958 1959 1960 1959 1960 1960 Industrija 189.069 268.771 297.521 1958 141,3 1958 217,0 1959 110,7 Kmetijstvo 737.615 737.011 781.531 99,9 105,8 105,7 Gozdarstvo 17.512 25.613 21.861 146,2 125,0 85,3 Gradbeništvo 3.611 10.304 11.040 286,0 307,0 107,1 Trgovina 25.203 35.162 38.547 139,4 152,8 109,6 Gostinstvo 7.625 6.000 6.714 78,8 88,1 111,9 Obrt 83,413 89.090 106.138 106,9 127,3 119,0 KZ 50,419 57.076 68.811 105,4 131,6 120,6 Gospodar, skupaj 1,114.467 1,229.027 1332.163 110,2 119,5 108,3 Predvideni porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka se bo lahko dosegel z izpopolnitvijo in boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, z boljšo organizacijo dela, s smotrnejšim investicijskim vlaganjem, z večjo delovno storilnostjo, s povečano družbeno kooperacijo in vsestranskim varčevanjem. S čim boljšim gospodarjenjem bo možno navedeno povečanje tudi preseči. III. poglavje INVESTICIJE V letu 1960 bodo znašala skupna investicijska vlaganja v občini Trebnje 283,546.000 din Osnovna delitev teh sredstev bo predvidoma naslednja: — za obratna sredstva 76,685.000 din — za osnovna sredstva 206,861.000 din Od tega: — za gospodarske investicije 114,467.000 din — za negospodarske investicije 92,394.000 din Investic. v osnovna sredstva v višini 206,861.000 dinarjev bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 din — občinski investicijski sklad 17.662 — občinski stanovanjski sklad 31.994 — občinski proračun 1.600 — občinski cestni sklad — splošni investicijski sklad, v katerem so zajeta tudi sredstva republiškega investicijskega sklada 29.98- — okrajni investicijski sklad 15.108 — prispevek vodne skupnosti 37.600 — bančna in ostala sredstva 18.800 — prispevek državljanov 17.900 Obratna sredstva v višini 76,685.000 dinadeV bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih viroV' — iz okrajnega investic. sklada 59,400.000 — iz občinskega investicijske sklada 13,785.000 — iz bančnih sredstev 3,500.00 Po posameznih gospodarskih panogah in spodarskih dejavnostih bodo gornja investicij5 sredstva takole uporabljena: industrija Kmetijstvo Trgovina Obrt Gostinstvo Objekti vodnega gospodar, investicije v gesp. Znesek v 000 din 9.460 69.082 4.578 9.347 2.000 20.000 114.467 Struktura 8,2 7o 60,3 % 4,0 % 8,2 % 1,8 % 17,5 % 100,0 % —55,3 % Stanovanja 31.994 34,6 % Kanalizacija 1.500 1,6 % Vodovodi Kulturno 21.100 22,9 % Prosvetni objekti 18.500 20,0 % Elektrifikacija Negospodarske 19.300 20,9 % investicije 92.394 100,0 % —44,7 % Skupaj investicije v osnovna sredstva 206.861 100 % Industrija V letu 1960 se v panogi industrije ne predvidevajo večje investicijske naložbe. Investirala se bodo le sredstva lastnih skladov podjetij. ■ Tovarna šivalnih strojev Mirna bo poleg sredstev amortizacije za nadomestitev, s katerimi 0 odplačala anuiteto, uporabila 5,550.065 dinarjev sredstev lastnih skladov za nabavo strojne opreme (varilnega trafa, stružnega aparata, lesnega rezalnega stroja, vrtalnega stroia za grče, krožne ža8e itd.); . '— Destilacija alkoholnih pijač »Dana« Mirna bo z Prostih sredstev amortizacijskega in sklada osnovnih sredstev v skupnem znesku 7,137.000 dinar-J0V Porabila za odplačilo anuitet 5,007.000 dinarjev, °stali znesek 2,130.000 dinarjev pa za nabavo stroj-0 opreme, soudeležbe pri gradnji skladišča in garaže; Opekarna Prelesje bo iz prostih sredstev ^ortizacije v znesku 3,480.000 dinarjev uporabila ’ "000 dinarjev za nabavo kip vagonov za pre-sk'l g'*ne' strešne opeke, za sušilne naprave, polj-'h tračnic in adaptirala sušilne naprave. postala prosta sredstva 1.658.000 dinarjev bodo v 1 ranili za prihodnje leto za soudeležbo pri na-v* Polžne stiskalnice. Kmetijstvo st- 7? ^2 Mokronog bo posojilo iz okrajnega inve-obf'-'S^ega s'<^ac^a v znesku 7,000.000 dinarjev in u ‘‘»skega investicijskega sklada 1,000.000 dinarjev ja 0rab**a za nakup zgradbe, gospodarskega poslop-zemljišč in izvršila adaptacijo hlevov za pitanje skp'T e ,^v'ne- Lastna prosta sredstva amortizacij-v 'n denarnega dela sklada osnovnih sredstev pl '".fku 2.419.433 dinarjev bodo uporabili za od-Fp Cl 0 anuitet 450.000 dinarjev, nabavo kosilnice gUson 300.000 dinarjev, slamoreznice 150.000 di- narjev in soudeležbo pri adaptaciji hlevov 1,480.567 dinarjev. — KZ Trebelno bo v letu 1960 z lastnimi sredstvi amortizacijskega dn denarnega dela osnovnih sredstev v znesku 974.505 dinarjev odplačala anuitete v zvesku 9.000 dinarjev in vložila v začetek gradnje strojne lope 965.505 dinarjev. — KZ Mirna bo z investicijskim posojilom iz splošnega investicijskega sklada 18,919.000 dinarjev in okrajnega investic. sklada v znesku 8,108.000 dinarjev ter občinskega investicijskega sklada 954.000 dinarjev zgradila sušilnico sadja in vrtnin. S posojilom iz splošnega investicijskega sklada 1,789.000 dinarjev in obč. investicijskega sklada 1.070.000 dinarjev bo nabavila kombajn. Za posojilo splošnega investicijskega sklada v znesku 700.000 dinarjev, lastne razpoložljive amortizacije in denarnega dela sklada osnov, sredstev v skupnem znesku 1,158.401 dinarjev bodo nabavili mehanizacijo in strojne priključke. Ostala razpoložljiva sredstva amortizacijskega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev v znesku 735.358 dinarjev, pa bo zadruga uporabila za plačilo anuitet. — KZ Šentrupert bo v letu 1960 iz prostega dela amortizacijskih in denarnega dela osnovnih sredstev v znesku 2.295.100 dinarjev odplačala anuitete v znesku 637.200 dinarjev, ostala sredstva v znesku 1,657.900 dinarjev za bo uporabila za soudeležbo pri nabavi traktorja v letu 1959, dograditev strojne lope in nabavo traktorskih priključkov. — KZ Trebnje bo v letu 1960 iz posojila splošnega investicijskega sklada v znesku 1.987.000 dinarjev in iz lastnih sredstev 1,070.000 dinarjev nabavila kombajn. Iz posojila splošnega investicijskega sklada 400.000 dinarjev, občinskega investicijskega sklada 1,976.000 dinarjev in iz lastnih sredstev v znesku 825.600 dinarjev pa bo uporabila za začetek gradnje strojne lope in skladišča za odkup poljskih pridelkov. Iz posojil splošnega investic. sklada 2,000.000 dinarjev in iz posojila občinskega investicijskega sklada 1,000.000 dinarjev bo zadruga nabavila traktorske priključke vključno s traktorsko kosilnico in ročno motorno kosilnico. Preostala sredstva amortizacije in denarnega dela sklada osnovnih sredstev v znesku 878.700 dinarjev pa bo uporabila za od-nlačilo anuitet. — KZ Šentlovrenc bo v letu 1960 iz posojila sni osnega investicijskega sklada v znesku 1.987.000 dinarjev in iz lastnih prostih sredstev arhortizacij-skega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev v znesku 1,070.000 dinarjev nabavila kombajn. Iz posojila splošnega investicijskega sklada v znesku 1,000.000 dinarjev in lastnih prostih sredstev v znesku 6.877.800 dinarjev ho izvršila začetek gradnje strojne lope in skladišča za odkup poljskih pridelkov. Preostala razpoložljiva sredstva amortizacijskega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev v znesku 809.140 dinarjev pa bo uporabila za odplačilo anuitet. — KZ Dobrnič bo z lastnimi sredstvi v višini 3 527.501 dinarjev odplačala anuitete v znesku 306 tisoč dinarjev, nabavila mlatilnico »Zmaj« in 12- redno sejalnico v znesku 515.000 dinarjev, ostala prosta sredstva v znesku 2,706.000 dinarjev bo za začetek gradnje strojne lope. — KZ Velika Loka bo v letu 1960 iz lastnih sredstev v znesku 381.694 dinarjev odplačala anuitete. Trgovina — Trgovsko podjetje Trebnje bo s posojilom iz splošnega investicijskega sklada v znesku 1,200.000 dinarjev in posojilom občinskega sklada v znesku 2,000.000 dinarjev izvršilo rekonstrukcijo in adaptacijo poslovnih prostorov št. 1 v Trebnjem. Iz lastnih delov prostih sredstev in amortizacije pa bo plačalo anuitete. — Trgovsko podjetje »Gradišča« Trebnje bo iz razpoložljivih sredstev amortizacijskega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev plačalo anuitete. — Trgovsko podjetje »Tržan« Mokronog bo s posojilom iz občinskega investicijskega sklada v znesku 1,000.000 dinarjev in lastnimi prostimi sredstvi amortizacijskega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev v znesku 378.023 dinarjev usposobilo in opremilo nov trgovski lokal, nabavili 2 avtomatski tehtnici in kupilo rabljeni 1 tonski tovorni avtomobil. Obrt — Mizarska delavnica Trebnje bo iz posojila občinskega investicijskega sklada v znesku 1,362.000 dinarjev in iz lastnih sredstev v znesku 790.973 dinarjev nabavila strojno opremo in to: nihalno krožno žago, poravnalni stroj, debelinski skoba!ni stroj, rezkalni stroj itd. Poleg tega pa bo iz razpoložljivih sredstev amortizacije in denarnega dela sklada osnovnih sredstev uporabila 336.211 dinarjev za odplačilo anuitet. — Mizarsko podjetje »Hrast« Šentlovrenc bo iz lastnih prostih sredstev amortizacijskega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev v znesku 430.472 dinarjev v letu 1960 porabilo za odplačilo anuitet 147.000 dinarjev, ostala sredstva v znesku 282.472 dinarjev pa za napeljavo vodovoda, za postavitev šupe za skladišče lesa in ureditev politir-nice. — Krojaško podjetje Trebnje bo iz lastnih prostih sredstev amortizacijskega in denarnega sklada osnovnih sredstev v znesku 665.159 dinarjev porabilo v letu 1960 za odplačilo anuitet 194.702 dinarjev, ostala sredstva v znesku 470.457 dinarjev pa za soudeležbo pri nabavi šivalnih strojev nabavljenih že v letu 1959 in nabavo elektromotorja. — Čevdjarsko podjetje Trebnje bo v letu 1960 iz lastnih sredstev amortizacijskega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev porabilo 303,670 dinarjev z nabavo čistilnega stroja. — Obrtno podjetje Mesoizdelki Mokronog bo v letu 1960 iz lastnih sredstev v znesku 562.424 dinarjev uporabilo za odplačilo anuitet 400.000 dinarjev, ostala nerazporejena sredstva pa so predvidena za preureditev delovnih prostorov. — Žaga Velika Loka bo v letu 1960 iz lastnih sredstev amortizacijskega in denarnega dela sklada osnovnih sredstev uporabila 241.556 dinarjev za soudeležbo za odkup poslovnih prostorov žage Velika Loka. — Remont Mirna in Mokronog bosta iz posojila občinskega investicijskega sklada v znesku 800.000 dinarjev in lastnih prostih sredstev v znesku 296 tisoč 689 dinarjev nabavila 150 literski mešalec za beton, konzol no dvigalo in manjšo drugo opremo- — Pekarija Trebnje bo lastna razpoložljiva sredstva v znesku 1,636.443 dinarjev uporabila za odkup parne peči. — Občinski ljudski odbor Trebnje bo s posojilom iz občinskega investicijskega sklada v znesku 3,000.000 dinarjev usposobil delovne prostore za ustanovitev obrtnega obrata tkalnice in kovinske mehanične servisne delavnice v Trebnjem. Stanovanja Sredstva občinskega stanovanjskega sklada bodo predvidoma v letu 1960 znašala 31.994.000 dinarjev. Iz teh sredstev se bodo prvenstveno pokrile obveznosti do sklenjenih pogodb v letu 1959 v skupni vrednosti 18,115.000 dinarjev in to: — za plačilo končne situacije stanovanjskega bloka št. 1 Trebnje — 2,200.000 dinarjev; — za dograditev stanovanjskega bloka št. 2 v skupnem znesku 15,178.000 dinarjev; — za odobrena in neizkoriščena posojila v letu 1959 delavcev in uslužbencev v znesku 737.000 dinarjev. Od ostalih predvidenih razpoložljivih sredstev 6,392.000 dinarjev sc bo porabila za začetek gradnje stanovanjskega bloka Mirna 5,000.000 dinarjev. Ostala razpoložljiva sredstva v znesku 1,392-000 dinarjev pa so namenjena za posojila za gradnje stanovanj delavcev in uslužbencev, to predvsem za učiteljstvo in druge strokovne kadre. Ostala sredstva za dograditev III. faze stanovanjskega bloka na Mirni bi bilo potrebno sporazumno z okrajem Novo mesto in rcnubliko naje1 iz republiškega stanovanjskega sklada kot posojilo-Skupno bo predvidoma v letu 1960 v gradni1 42 stanovanj, od tega 17 v družbenem. 25 v priva -nem sektorju; od tega bo predvidoma dograjeni skupaj 15 stanovanj. Kanalizacija Za nadaljnjo gradnjo kanalizacije v Trebnjem se predvideva 1,500.000 dinarjev iz posojila ob cm skega investicijskega sklada, odobrenega in neiz riščenega v letu 1959. Vodovodi V letu 1960 se predvideva nadaljnja gradni8 vodovoda Šentlovronc-Trebnje, zajetje in za če e ^ del pri napeljavi vodovoda na Mirni in Čatežu, ° končanje vodovoda Šentrupert in napeljava v°^„ voda v osnovno šolo Trebnjo, upravno stavbo čine Trebnje, Zdravstveno postajo Trebnje itd- Za napeljavo vodovoda Šentlovrenc-Trebnje se Predvidevajo sredstva v letu 1960 iz naslednjih virov: Ostala sredstva za elektrifikacijo teh vasi v znesku 10,500.000 dinarjev pa bodo prispevali državljani teh krajev. — neizkoriščena sredstva v letu 1959 Vodovod-ne skupnosti Stična-Trebnje 8,000.000 din '— prispevek državljanov 2,400.000 din ■— odobreno in neizkoriščeno Posojilo v letu 1959 iz republiškega stanovanjskega sklada 6,986.000 din — prispevek OLO Ljubljana 3,600.000 din Skupaj: 20,986.000 din Objekti vodnega gospodarstva Na območju občine Trebnje ima Vodna skupnost Dolenjske v letu 1960 po predlogu upravnega odbora skupnosti planirana dela na nadaljevanju regulacije Mirna v vrednosti 20,000.000 dinarjev. Prav tako bodo iz sredstev Vodne skupnosti Dolenjske v letu 1960 izdelani načrti za regulacijo Temenice. S pomočjo okraja Novo mesto in republike bo-skušali zagotoviti manjkajoča sredstva za dokončno dograditev vodovoda Sentlovrenc-Trebn j e. Za zgraditev zajetja in začetek gradnje pri naplavi vodovoda na Mirni predvidevamo sredstva v znesku 3,000.000 dinarjev, ki jih bo dala Vodna skupnost Dolenjske in 1,000.000 dinarjev iz investicijskih sredstev za gradnjo sušilnice KZ Mirna. ^a ostala manjkajoča sredstva predvidevamo po-^oč okraja in republike. Za zajetje in napeljavo vodovoda v Čatežu se °do izkoristila preostala sredstva gradbenega od-ora za gradnjo vodovoda Čatež v znesku 2,000.000 Pinarjev. Manjkajoča sredstva pa bo predvidoma Prispevala Vodna skupnost Dolenjske. proračunskih sredstev bo dano 1,100.000 za napeljavo vodovoda v osnovno šolo in upravno stavbo ObLO Trebnje. Za dokončanje vodovoda v Šentrupertu pa se Predvideva 1,000.000 dinarjev iz sklada Vodne upnosti Dolenjske. dinarjev Trebnje Kulturnoprosvctni objekti Predvideva se začetek gradnje šole v Trebnjem, 'a kar so potrebna investicijska sredstva v višini '000.000 dinarjev, od tega: posojilo iz bančnih sredstev 5,000.000 din krajevni samoprispevek 5,000.000 din 8t iz kvote republiškega ^unovanjskega sklada, ki je „ a nanaensko dodeljena za kot nj° OLO Novo mesto Posojilo 8,000.000 din ^ sredstev občinskega proračuna pa sc pred- °Va za opremo šol 500.000 dinarjev. itiv!' !zac*evali si bomo med letom iskati potrebna CsUcijska sredstva za nadzidavo šole v Mirni. Elektrifikacija g eleL. Pomočjo posojila iz bančnih sredstev se bo inficiralo v letu 1960 vasi: Rastno—Hom 4,500.000 din ura gora—Praprotnica 2,500.000 din n Brezje—Cerovec 1,800.000 din IV. poglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST V letu 1960 je predvideno povečanje delovne sile v družbenem sektorju gospodarstva do 6,7 %. Da bi se doseglo povečanje delovne storilnosti, gospodarske organizacije v letu 1960, ne bodo smele povečati števila zaposlenih preko števila določenega s tem družbenim planom. Vse gospodarske organizacije, ki v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 ne bodo bistveno povišale proizvodnjo, družbenega bruto proizvoda iz prometa, ne smejo zaposliti nove delovne sile. Samo ob pravilni politiki zaposlovanja se bo povečala delovna storilnost v družbenem sektorju gospodarstva za 8,3 %. Zato je predvideno sledeče povečanje delovne storilnosti v odnosu na leto 1959: — v industriji 4,3 % — v trgovini 9,3 % — v obrti 4,9 % Da se zagotovi predvideno povečanje delovne storilnosti je treba predvsem: — uvajati v največji možni meri stimulativne načine nagrajevanja tako, da bodo osebni dohodki delavcev v večji meri odvisni od njihovega dela in uspešnega poslovanja podjetja; — izboljšati organizacijo dela, da se zagotovi racionalnejša izraba delovnih priprav in delovnega časa, zlasti v industriji, trgovini, obrti ter kmetijstvu; — da gospodarske organizacije skrbijo v večji meri za strokovno usposabljanje. Gibanje zaposlenosti in napredek delovne storilnosti morajo spremljati tako delavski sveti podjetij, kakor tudi pristojni organi za delo občinskega ljudskega odbora. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in sindikalne organizacije naj s posameznimi delovnimi kolektivi vsklajujejo politiko zaposlovanja v skladu s smernicami tega družbenega plana. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Na osnovi predvidepe proizvodnje, povečanja delovne storilnosti in predpisov o povečanju plač, je v letu 1960 predvideno tudi povečanje kupne moči prebivalstva in s tem zvišanje življenjskih pogojev prebivalstva. Zaradi stabilizacije cen je potrebno dosledno izvajati kontrolo nad oblikovanjem in nivojem maloprodajnih cen in preprečevati neupravičeno zviševanje istih. Zato mora tržna inšpekcija predlagati občinskemu ljudskemu odboru tromesečna poročila o gibanju cen. Za izboljšanje življenjskega standarda bo v letu 1960 vloženih za investicije življenjskega standarda 92,394.000 dinarjev. S tem bo v letu 1960 dograjen 6 stanovanjski blok v Trebnjem, začetek gradnje stanovanjskega bloka na Mirni za strokovni kader Tovarne šivalnih strojev Mirna, nadaljnja gradnja vodovoda Šentlovrenc-Trebnje, zajetje in začetek gradnje vodovoda Mirna in Čatež, nadaljevanje z gradnjo kanalizacije v Trebnjem, začetek z gradnjo šole v Trebnjem in oprema 2 učilnic v že obstoječih šolah. S predvidenimi sredstvi za elektrifikacijo pa se predvidevajo zgraditi elektrifikacija Hrastno-Hom, Praprotnica-Stara gora, Brezje-Cerovec. RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH NA PODROČJU OBČINE TREBNJE V LETU 1960 VI. poglavje Industrija Na temelju doseženih rezultatov v letu 1959 in predvidenih ukrepov se predvideva v letu 1960 nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje v primerjavi z letom 1959 za 9,4 %, narodni dohodek pa za 10,7 %. Predvideno povečanje industrijske proizvodnje v letu 1960 temelji: — na razširitvi Tovarne šivalnih strojev Mirna in večjega izkoriščanja kapacitet Opekarne Prelesje; — na večjem izkoriščanju proizvodnih kapacitet Tovarne šivalnih strojev Mirna in Telekomunikacije Mokronog; — na zagotovitvi normalne preskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom; — na zboljšanju organizacije dela in tehnološkega procesa; — na povečanju storilnosti dela za 4,3 %, kar naj bo predvsem rezultat nagrajevanja po učinku dela in čimboljšega izkoriščanja notranjih rezerv delovne sile. Po posameznih strokah je predvideno naslednje povečanje industrijske proizvodnje: Stroka Indeks 1959 1960 1960 1958 1958 1959 Kovinska industrija 130,0 141,5 112,4 Elektro industrija 600,0 600,2 100,0 Industrija gradb. materiala 104,3 122,0 116,7 Živilska industrija 103,0 108,8 105,6 Skupaj 130,0 143,5 109,4 V kovinski industriji se predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje v Tovarni šivalnih strojev Mirna za 12,4 % v odnosu na doseženo proizvodnjo v letu 1959. To povečanje se bo doseglo predvsem z dograditvijo obrata za izdelovanje šivalnih gl;lV> katere so doslej uvažali ter povečanjem delovne storilnosti za 4,3 %. Za dograditev tega obrata P11 so potrebna investicij, sredstva v višini 35,000.000 dinarjev. Viri financiranja še niso zagotovljeni, skušali pa jih bomo rešiti skupaj z okrajem in republiko. Na osnovi tega je predvidena proizvodnja 5.170 komadov šivalnih strojev, 5.000 komadov nalivnih peres in 6.000 komadov stenskih postelj. Z dovršitvijo strojne hale pa bi se proizvodnja znatno povečala. Z realizacijo predvidenih investicijskih sredstev pa bi se proizvodnja povečala za 23 %. V obratu Telekomunikacije Mokronog se predvideva povečanje proizvodnje v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 le za 0,07 %. Planirana proizvodnja za leto 1960 je zato tako nizka, ker so za dvig proizvodnje nujno potrebna nova investicijska sredstva za obnovo tlaka v jedkalnici, obnovo nevtra-lizacijskih jam, prekritje strehe, adaptacijo vmesne kontrole, nabavo strelovoda in nabavo hidranta ter podvodne črpalke in kompresorskega hladilnega aparata v znesku 5,370.000 din, ki jih bomo skušali zagotoviti v letu 1960 z okrajem in republiko. V letu 1960 je predvidena proizvodnja 13.810 kg sestavnih delov telekomunikacijskih naprav. V industriji gradbenega materiala Opekarni Prelesje se predvideva zvišanje proizvodnje opeke za 16,7 v odnosu na doseženo proizvodnjo v let'1 1959. Tako se predvideva v letu 1960 proizvodnja 2,000.000 komadov zidne opeke. To povečanje sC predvideva zaradi ureditve sušilnih naprav, računa pa se tudi na ugodne vremenske prilike, katere na) bi pripomogle obseg naravnega sušenja opeke. RaV,. no tako pa so pripomogli k povečani proizvodni1 za leto 1960 izkoriščanja strojev od pripojene OPe karne Račje selo. V živilski industriji — Tovarni alkoholnih pija^ >'Dana« Mirna se predvideva v letu 1960 povečana proizvodnja za 5,6 % v primerjavi z doseženo PT°~ izvodnjo za leto 1959. Tako se predvideva Pr°lZ^ vodnja močnih alkoholnih pijač 4.033 hi, brezalk0' bolnih 1.610 hi in vin 2.291 hi. Delno predvideno povečanje nerešenih investi cij v znesku 8,300.000 dinarjev za izgradnjo sk a dišča za zaloge piva, katere pa bomo ravno ta skušali zagotoviti v letu 1960 s sodelovanjem okrajem in republiko. VII. poglavje Kmetijstvo V letu 1960 je predvideno povečanje vredn0-^ kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom za 17,1 %. 1958 1959 1960 1. Žita 249.363 2- Industr. rastline 3.658 2- Vrtnine 236.744 4- Krmne rastline 94.668 282.000 4.762 245.000 115.000 319.000 4.800 269.000 129.000 Njivski posevki 584.433 646.762 721.800 Sadjarstvo 20.956 7.250 15.000 6. Vinogradništvo 99.913 97.000 124.000 '• Živinoreja 442 710 473.000 558.000 Domača predelava 128.653 116.000 151.111 Travništvo 55.823 69.000 80.500 To povečanje proizvodnje bo doseženo z jzvedbo predvsem naslednjih ukrepov; — širše in intenzivnejše izvajanje sodobne agrotehnike vzporedno s povečanjem pogodbene proizvodnje pšenice, hibridne koruze, krompirja, krmnih rastlin, sadja in grozdja; — uporaba večjih količin umetnih gnojil pri večkratnem dognojevanju, kot zahteva intenzivno kmetijstvo; — uporaba sortnega semena in pravočasno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev; Skupaj: 1,332.488 1,409.012 1,650.300 Gibanje vrednosti bruto proizvodnje izražena v indeksih pa je sledeča: 1959/58 1960/58 1960/59 N Žita 113,1 127,9 113,1 2- Industr. rastline 130,1 ' 131,2 100,8 3- Vrtnine 103,4 113,6 109,8 Krmne rastline 121,4 136,2 112,1 Njivski posevki 110,6 123,5 111,8 Sadjarstvo 34,5 71,5 206,8 6- Vinogradništvo 97,1 124,1 127,8 ^ živinoreja 106,04 126,04 117,9 Domača predelava 90,1 117,3 130,1 9' Travništvo 123,6 144,2 116,6 Skupaj: 105,7 123,8 117,1 — pospešeno izvajanje asanacij sadovnjakov, vpeljevanje rednega gnojenja in čiščenja sadnega drevja; — širša obnova vinogradov; — povečanje staleža proizvodne živine, predvsem na državnih kmetijskih gospodarstvih in kmetijskih zadrugah ter s tem v zvezi znatne investicijske naložbe za nabavo živine in gradnjo hlevov; — izboljšanje in večje izkoriščanje kmetijske mehanizacije oziroma strojev, katerih število je v zadnjem letu na področju naše občine precej na-rastlo, v letu 1960 pa se bo predvidoma povečalo še za 3 traktorje in kombajne ter več drugih kmetijskih strojev in traktorskih priključkov. Proizvodnja bo predvidoma zajela tele površine važnejših poljščin po osnovnih grupah proizvajalcev: skupaj DKG zadruž. ekonom. zasebni proizv. od tega ha ha ha ha ha proizvod. pogodb. Pšenica 1.900 12 22 1.866 1.210 64,8 koruza 850 8 1 841 120 14,3 krompir 1.400 7 1 1.392 500 35,8 detelje 1.200 11 11 1.178 300 25,5 Savniki 2.332 132 60 2.140 460 21,5 krmne okopavine 422 2 1 419 60 14,3 Sadovnjaki 283 10 6 267 20 7,5 1 [pogradi 679 — 1 — 679 50 7,4 Skupaj 9.066 182 102 8.782 2.720 30,9 A. KMETIJSKE STROKE !• Poljedelstvo s travništvom: V poljedelstvu se predvideva povečanje proizvodnje v odnosu na realizacijo plana 1959 za 11,6%, ^ Primerjavi z doseženo proizvodnjo žit v letu 1959, 1 Zaradi slabih vremenskih pojavov in prekomerne niso dosegla predvidenih donosov, bo procent °Večanja v letu 1960 v primeru povprečne letine nat*o višji. ^ letu 1960 predvidevamo naslednje hektarske °*i°se važnejših kultur v primerjavi z doseženimi 0ri°si v letu 1958 in 1959: indeksi O O) o O) dosež. 1958 plan 1959 dosež. 1959 plan 1959 to m C C nj O. D. plan 61 izvr. 5: pšenica 16,1 17.5 13.7 20 114.2 146 ječmen 14.6 15.0 12.7 15 100.00 118 koruza 18.7 24.0 16.9 27 112.5 159 detelja 34.0 47.0 48 52 110.5 108 krompir 177.3 190.0 139.8 195 102.5 139 travniki 26.5 35 39.2 38 108.0 97 Kmetijska proizvodnja naj bi se iz zgoraj navedenih ha pridelkov povečala pri žitih za 13,1 % pri vrtninah za 9,8 % pri krmnih rastlinah za 12,1 %. Od povečanja proizvodnje krmnih rastlin je odvisno povečanje živinorejske proizvodnje. V pogodbeno proizvodnjo moramo vključiti travnike in deteljišča v skupni površini 760 ha, od tega 460 ha travnikov in 300 ha deteljišč in jih pravilno in pravočasno gnojiti. Poraba umetnih gnojil naj bi znašala približno 2.600 ton, to je povprečno 248 kg na ha obdelovalne zemlje. Za dosego navedenih ha donosov je potrebno zagotoviti dovoljene količine kvalitetnega semena in vse ostale agrotehnične ukrepe, obenem pa skrbeti za pravočasno in obvezno zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni. 2. Sadjarstvo: V letu 1960 predvidevamo povečanje sadjarske proizvodnje v primerjavi z letom 1959 na 50 %, katero povečanje gre na podpovprečni donos v letu 1959, delno pa na asanacije sadovnjakov z rednim gnojenjem in čiščenjem sadnega drevja, saj so naši sadovnjaki zaradi nerednega vzdrževanja v zelo slabem stanju, kar tudi vpliva na nizke ha donose. Proizvodno sodelovanje predvidoma v letu 1960 — 20 ha. Z rednim oskrbovanjem sadovnjakov pričakujemo lahko v poznejših letih stalnejšo rodnost sadnega drevja. Za zboljšanje sadovnjakov si bodo morali bolj prizadevati sami proizvajalci in kmetijske zadruge. 3. Vinogradništvo: V letu 1960 predvidevamo v primerjavi z letom 1959 za 27,8 % večji pridelek grozdja. To povečanje bo možno doseči na osnovi pogodbene proizvodnje s KZ, ki bi omogočilo uvedbo popolne agrotehnike na teh površinah, kar bo dvignilo rodnost naših vinogradov že v letu 1960 in poznejših letih, ker se pogodbena proizvodnja v vinogradih in sadovnjakih sklepa za več let. Delno povečanje ha donosa v vinogradih pa tudi pričakujemo nad podpovprečnem ha donosu v letu 1959. 4. Živinoreja: Nadalje se predvideva povečanje živinorejske proizvodnje v primerjavi z letom 1959 za 17,9 °/ . Povečanje te proizvodnje temelji: — na povečanju staleža živine z lastno vzrejo in z nakupom; — na večj: prireji v pitanju prašičev; — na ureditvi pitališč za teleta in prašiče, predvsem na državnih gospodarstvih in pri KZ; — na največji proizvodnji mleka; — na boljši vzreji v pogodbeni proizvodnji. V letu 1960 predvidevamo povečano številčno stanje živine na kmetijskem gospodarstvu Dob za 100 krav, 100 telic in plemenskih svinj za 70 kom; na ekonomiji KZ Mirna pa se predvideva povečanje goved za 100 glav. Z adaptacijo pitališča v letu 1959, ki ga je izvedla KGŠ Mala Loka v Šentlovrencu, se bo proizvodno pitanje mesnatih prašičev povečalo v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 za 600 kom. V pogodbeni proizvodnji bo v letu 1960 med in-dividualnimi proizvajalci in KZ spitano 1.300 kom mlade živine, 290 kom ostalega goveda in 6.000 kom prašičev. Predvideva se, da bo umetno osemenjevanje zajelo na področju naše občine 84 % plemenic. S tem v zvezi se bo procent rejenih telet povečal, zmanjšala pa se bo jalovost pri kravah ter znižale spolne okužbe. Družbeno kmetijsko gospodarstvo in ekonomij6 KZ bodo povečale proizvodnjo krme s setvijo večjih površin travnih deteljin. Da se bo predvideno povečanje goveje živine in prašičev doseglo na posestvih in ekonomijah družbenega sektorja, se predvideva gradnja novih hlevov na Kmetijskem gospodarstvu Dob za 200 stojišč goveje živine in 70 stojišč plemenskih svinj. KGŠ Mala Loka bo usposobila z adaptacijo svinjakov svinjski hlev. Poleg tega pa se tudi predvideva, da bodo vršile KZ Mokronog, Velika Loka in Šent-lovrenc adaptacijo govejih hlevov, v katerih bodo pitale živino. Da bo postavljen plan dosledno realiziran, bodo morale KZ voditi dosledno in pravilno organizacijo pogodbenega pitanja goveje živine in prašičev ter skrbeti za pravočasen odkup. B. DRUŽBENA KMETIJSKA GOSPODARSTVA Kmetijska proizvodnja se bo na družbeno-kme-tijskem gospodarstvu Mala Loka v letu 1960 v pri' merjavi z letom 1959 dvignila za 66,8 %. Pri tem predvidevamo naslednje ha donose važnejših kultur v primerjavi z izvršitvijo v letu 1“5 in 1959: indeksi O 05 § s dosež. 1958 plan 1959 dosež. 1959 plan 1960 CD Irt C ti rt rt r—1 >—» P, P, s £ p..l 117.5 200.0 116.6 193.0 106.6 125.0 pšenica 30 35 34 40 114 ječmen 32 25 12 24 96 koruza 25 60 60 70 116.5 krompir 250 250 130 250 100 detelje 57 60 75 80 133.5 travniki 37 50 40 50 120 Pri poljedelstvu bo doseženo povečanje na P lagi izboljšanja ha donosov, ki temelji predvsem izdatnem gnojenju in na uporabi kvalitetnega a mena. Povečanje v živinoreji bo doseženo z nakupe^ plemenskih krav in z večjo vzrejo lastnih telet. ^ večala se bo tudi reja in pitanje prašičev. To P večanje temelji na izboljšanem poljedelstvu, rast molznosti pri kravi na 3.000 1 mleka er^ temelji na večjih donosih v poljedelstvu, kval* e nejši osnovni krmi ter selekciji molznih krav. C. ZADRUŽNIŠTVO V letu 1960 bo poslovalo na območju j ‘S 2 &J0 ti 0> 3 $-1 O ti O a; o > 2 | O T3 o .E Trebnje CL 300 M 30 M 105 "O 60 100 10 GO 3 > 10 velika Loka 60 8 45 30 40 5 — 5 šentlovrenc 280 28 120 60 100 10 2 5 Dobrnič 120 10 70 30 25 8 — — ^lirna 140 14 50 40 50 10 3 12 Šentrupert 160 18 60 40 55 10 4 10 Mokronog 140 10 40 30 60 5 3 8 Trebelno 10 2 10 10 30 2 5 — Skupaj: 1.210 120 500 300 460 6C 1 20 50 Na teh površinah predvidevamo sledeče hektar- ske donose: površina ha pridelek q/ha Pšenica 1.210 32 koruza 120 55 krompir 500 280 detelje 300 75 travniki 460 55 sadovnjaki 20 40 vinogradi 50 60 l V živinorejski proizvodnji je predvideno pogod-pitanje 1.300 kom mlade živine, 290 kom od-aslega goveda in 6.000 kom prašičev. b’lan pogodbene proizvodnje goveje živine in rnšlčev je na posamezne kmetijske zadruge raz-eli*n takole: od tega govedo skupaj teleta in o 2 KZ prašiči mlado govedo £ > do 1 leta o 2, Trebnje 1.100 360 300 60 Vel. Loka 550 85 60 25 Šentlovrenc 1.200 360 300 60 Dobrnič 600 125 100 25 Mirna 850 180 150 30 Šentrupert 900 230 190 40 Mokronog 600 170 140 30 Trebelno 300 80 60 20 Skupaj: 6.000 1.590 1.300 290 Predvideni ha donosi in predvideno pitanje živine bo doseženo: — na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo; — z uporabo predpisanih količin umetnih gnojil ?. večkratnim dognojevanjem na vseh predvidenih površinah; — z uporabo sortnega semena domačih vrst pšenice in italijank, dalje hibridne koruze in krompirja; — s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni z večkratnim škropljenjem; — v živinoreji na podlagi intenzivnejšega sklepanja pogodb ob uporabi sodobne tehnologije pitanja in s pomočjo veterinarske zaščite; — na podlagi stimulativnih odkupnih cen. Za izvršitev vseh nalog v okviru pogodbene proizvodnje so odgovorne KZ. Vsi ustrezni organi ljudskega odbora in družbeno politične organizacije so dolžni nuditi svojo pomoč kmetijskim zadrugam pri sklepanju pogodb; strokovni kmetijski kader pa bo moral zlasti s svojimi nasveti sodelovati pri izvrševanju agrotehničnih ukrepov. V območju naše občine je zelo malo kmetijskih strokovnjakov. Na srednji kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu, štipendirajo naše zadruge 11 gojencev, kateri bodo čez dve leti postali kmetijski tehniki. Dosedanja nižja kmetijska šola na Grmu že sedaj deluje na KŠ Mala Loka kot živinorejsko poljedelska šola. Da bi ta šola lahko pravočasno pričela s poukom in da bomo občutno pomanjkanje strokovnega kmetijskega kadra čimprej ublažili, je potrebno, da se kmetijske zadruge in vsi oblastveni organi in politične organizacije več prizadevajo, da se iz našega področja da čimveč gojencev. VIII. poglavje GOZDARSTVO Na območju občine Trebnje je skupaj gozdne površine 14.199 ha. Od tega odpade na gozdove SLP 2.489 ha ali 17,5",j. Povprečna lesna zaloga gozdov (predvsem zasebnih) je 130 nv' po ha ter znaša skupna lesna masa teh gozdov 1.845.870 m3, letni prirastek pa znaša 35.493 m3 ali povprečno na ha 2,5 m3. V primerjavi z realizacijo v letu 1959 se obseg sečnje v letu 1960 znižuje za 13 % in to v gozdovih obeh sektorjev lastništva. Gibanje sečnje v obdobju 1958 do 1960 je sledeče: v 000 m'1 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1958 1960 1959 Sečnja gozdov 34,0 34,0 29,6 100,0 87,0 87,0 Od tega: iglavcev 5,1 5,1 4,7 100,0 92,1 92,1 listavcev 28,9 28,9 24,9 100,0 86,2 86,2 Iz tega je razvidno, da posekamo povprečno 95,7 % redne sečnje letnega prirastka, če pa upoštevamo še izvenredne sečnje in sečnje zaradi elementarnih nezgod pa izkoriščamo gozdove preko letnega prirastka, posebno v zasebnem sektorju. V letu 1960 je dan poudarek na manjši sečnji listavcev, saj se njihova sečnja znižuje za 13,8 % in iglavci za 8,9 % in to v obeh sektorjih lastništva, še posebej pa v gozdovih SLP, kjer je sečnja točno določena. To zmanjšanje sečnje v gozdovih zasebnega sektorja je predvideno iz razloga: — ker se je v preteklem letu v naši občini dajal plan sečnje v zasebnih gozdovih pavšalno po hektarjih na osnovi ocene nizke zarasti in nizkega prirastka, tako da bi se izkoriščalo 100 % celotnega prirastka, medtem ko letošnji plan bazira na izkoriščanju gozdov 95,7 % ocenjenega prirastka. V letu 1960 se predvidevajo v gozdarstvu za investicije in vzdrževanje gozdov naslednja sredstva: 1. v gozdovih SLP 3,626.599 dinarjev 2. v gozdovih zaseb. sektorja 2,900.000 dinarjev Skupaj: 6,526.599 dinarjev Pri SLP so predvidena sredstva določena za pripravo tal za pogozdovanje in samo pogozdovanje, spopolnitve in promena, obžetev gozdne trave, čiščenje gošče, varstvo gozdov, redno urejanje in od-kazovanje, v gozdovih privatnega sektor, pa 600.000 dinarjev, za gradnjo drevesnice in 2,300.000 dinarjev pa za nego in varstvo gozdov. V zvezi z razvojem gozdarstva se v letu 1960 postavljajo predvsem naslednje naloge: — da se pri gojitvi gozdov še nadalje povečuje delež pogozdovanja z iglavci na površini 36,72 ha in to v Radulji, Kočniku, Čatežu, Blatnem klancu, Kalinu itd.; — da se pri negi gozdov da prvenstveno poudarek na čiščenje in redčenje mlajših gozdnih kultur na površini 475 ha in to na gozdnih površinah, kjer so naj večje potrebe po tej negi; — da se zaostri borba proti črnim sečnjam in uničevanju gozdov in da se pri izkoriščanju gozdov poveča procent tehničnega lesa in — da se na površini 130 km popravijo gozdna pota in ostale komunikacijske naprave, predvsem v gozdovih SLP, zasebni sektor pa za ta dela nima predvidenih investicij. IX. poglavje GRADBENIŠTVO V letu 1960 se predvideva vsa gradbena dela na območju občine v skupnem znesku 116,997.000 din. Od tega je predvideno za: — stanovanjsko izgradnjo — za komunalno dejavnost — gradnjo in popravilo šol — objekte v kmetijstvu — obrtne delavnice 31.994.000 din 22.600.000 din 18.500.000 din 41.403.000 din 2,500.000 din Ta gradbena dela bo delno opravilo podjetje Remont Mirna, preostali pretežni del pa gradbena podjetja s sedežem izven območja občine Trebnje-Komunalna dela pa se bodo opravila s posameznimi režijskimi skupinami. X. poglavje TRGOVINA S povečano delovno storilnostjo, reorganizacij0 trgovske mreže, z ustanovitvijo novih trgovskih 1°' kalov ter povečanjem proizvodnje v posamezni panogah gospodarstva, s preureditvijo in oprem0 trgovskih lokalov, kar vpliva na večjo kupno m°c’ se predvideva v letu 1960 porast prometa v trg°' vini v primerjavi z letom 1959 za 11,3 %, medtem ko se bo družbeni bruto proizvod povečal za 11,4 <■> narodni dohodek pa za 9,6 %. Predvideno povečanje blagovnega prometa v trgovini v letu 1960 v primerjavi z letom 19° po posameznih trgovskih gospodarskih organizac -jah je naslednje: Trgovsko podjetje Trebnje za Trgovsko podjetje »Gradišče« Trebnje za Trgovsko podjetje Mokronog za Trgovsko podjetje »Tržan« Mokronog za Trgovsko podjetje »Planika« Mokronog za Trgovsko podjetje »Runo« Mokronog za Trgovsko podjetje »Borovo« Trebnje za 12,8 % 48.2 % 15.3 % 55,8 % 16,6 % 15,6 % 0,5 °/« V kmetijskih zadrugah pa se predvideva zviŠ3' nje prometa za 25,8 %, kar se bo doseglo s poveča njem odkupne dejavnosti, ki naj bazira na °V1 ’ proizvodnje zaradi boljših agrotehničnih ukrep0 Da se bodo v letu 1960 realizirale navedene na loge je treba p odvzeti naslednje: — izvršiti adaptacijo in rekonstrukcijo skega lokala Trgovskega podjetja Trebnje slovalnica št. 1; p°- — urediti in opremiti trgovski lokal »Tižan Mokronog; — adaptirati sedanje skladiščne prostore v •=> rupertu in jih preurediti v trgovski lokal; — skrbeti za dokončno izvedbo specializacij0 govskih strok v posameznih trgovskih lokalih, — izboljšati izbiro blaga; v — okrepiti novoizvoljene potrošniške sv°tc cilju kolektivnega upravljanja trgovine; — dosledno izvajati nagrajevanje po učinku in s pravilno tarifno politiko stimulirati zaposlene delavce in uslužbence na osnovi doseženega prometa; — za dosego boljšega tržišča in večjo prodajo kmetijskih pridelkov bodo morale kmetijske zadruge izvajati odkup po kvaliteti in sortah; •— usposobiti potrebno število strokovnega kadra po posameznih zadrugah za odkup vseh tržnih Presežkov in s tem zagotoviti boljšo preskrbo prebivalstva; — zagotoviti rotrebno število kvalificiranega trgovskega kadra in skrbeti, da bo celotni kvalifikacijski sestav kadra v trgovini ustrezal predpisom m dejanskim potrebam. XI. poglavje GOSTINSTVO V gostinstvu se predvideva v letu 1960 povečale prometa za 3,0 % v primerjavi z letom 1959. Za razvoj gostinstva in turizma na področju ob-Clne, ki ga omogoča novozgrajena avtomobilska c°sta s priključkom, je potrebno organizirati tudi Sostinskc organizacije socialističnega sektorja. V ta namen je treba: — da občinski ljudski odbor ustanovi gostinsko P°djetje v bivšem hotelu Bukovec; . — v okviru možnosti pospešiti izboljšanje tehtne ureditve obstoječih gostinskih obratov; " da se z ustanovitvijo gostišč socialističnega sektorja uvede v teh gostinskih gospodarskih organizacijah plačevanje po delovnem učinku; — skrbeti za zboljšanje družbene prehrane Predvsem v Trebnjem in Mokronogu; — skrbeti za izpopolnitev strokovnega kadra v Sostinstvu. XII. poglavje OBRT . V letu 1960 se bo skupni obseg obrtnih storitev n Proizvodnje v primerjavi z letom 1959 povečal 25,5 %, v družbenem sektorju predvidevamo Povečanje za 30,3 %, medtem ko se pri zasebnem o(tor ju zaradi opuščanja obrtnih delavnic pred-^ideva zmanjšanje za 1,7 r< . Narodni dohodek se .0 Pa povečal v celotni obrtni dejavnosti za 19 ni, n sicer v družbenem sektorju za 34,3 ' i . v zaseb-eiT1 sektorju pa zmanjšal za 1,7 %. . ^ letu 1960 bo predvidoma obratovalo 140 obrt-1 obratov v vseh sektorjih lastništva z 212 žaljenimi delavci in zasebnimi lastniki. posameznih obrtnih obratih je za leto 1960 edviden naslednji razvoj; Mizarstvo Trebnje bo v odnosu na leto 1950 ^ovpčalo svojo proizvodnjo za 123,0%. To povc-t temelji na že začeti, a še nedokončani adap-0 ‘l1 delavnice in izpopolnitvi in nabavi strojne v enie ter na dobro urejeni proizvodnji po teko-traku; % Mizarsko podjetje »Hrast Sentlovrenc bo 30 Proizvodnjo v odnosu na leto 1959 za ’ /c. Tudi tu se računa na dokončana dela pol- ti rnice, ki bo predvidoma dokončana iz lastnih sredstev v letu" 1960 in pa na zvišanju storilnosti dela in večje izkoriščanje proizvodnih kapacitet; — Zidarsko-remontna podjetja v Mirni in Mokronogu predvidevajo zvišanje prometa uslug: Remont Mirna za 45,3 % in Remont Mokronog za 19,7 % v primerjavi z letom 1959, to predvsem zaradi spojitve teh dveh remontov, zaposlitvijo potrebnega strokovnega kadra, nabavo delne mehanizacije. — Krojaško podjetje Trebnje bo povečalo svoje usluge za 37,7 % v primerjavi z letom 1959. To povečanje temelji na razširitvi obrata in povečanju delovne sile. — Čevljarsko podjetje Trebnje bo povečalo svoje usluge v primerjavi z letom 1959 za 15,3 % in to s povečanjem storilnosti dela v prvi vrsti, boljšo organizacijo dela in tehnično izpopolnitvijo delavnice. — Žaga Velika Loka bo povečala bruto proizvod za leto 1960 za 62,0 %, v primerjavi z letom 1959 in to zaradi organiziranja stranskega obrata za predelavo lesnih odpadkov. — Žaga Trebnje računa v letu 1960 na povečanje bruto proizvoda za 7,3 '}{. — Mesarija Trebnje bo povečala svoj bruto proizvod v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 za 5,8 % zaradi predvidene večje potrošnje svežega mesa in predvideno večjo ponudbo prodaje goveje živine. — Čevljarstvo Mokronog ne predvideva v letu 1960 povečati svoje usluge, ampak ostanejo na isti ravni kot lansko leto. — Vrbopletarstvo Mokronog ne predvideva v letu 1960 povečati svoje usluge, ampak ostanejo na isti ravni kot lansko leto. — Vrbopletarstvo Mokronog predvideva povečanje svojega bruto proizvoda na 344,4 %, v primerjavi z letom 1959. Ta porast temelji na razširitvi delavnic in adaptaciji novih poslovnih prostorov ter na prilagoditvi izdelkov potrebam tržišča. V bližnji prihodnosti se predvideva ta obrat pripojiti k »Interobrt« Ljubljana, katero bo to dejavnost v tem kraju znatno razširilo z ozirom na velike potrebe po teh izdelkih na svetovnem trgu. — Oblačila Mokronog predvidevajo povečati bruto proizvod za 140 % v primerjavi z letom 1959. Porast' temelji na pripojitvi k podjetju »Elegant« Ljubljana in je že usposobilo nove delovne prostore in povečalo delovno silo ter tako povečalo bruto proizvod. — Mesarija Mokronog predvideva na povečanju prometa za 3.7 % v primerjavi z letom 1959. — Mesoizdelki Mokronog predvidevajo dvigati bruto proizvod za 13,8 % v primerjavi z letom 1959. Povečanje temelji na višjem izkoriščanju proizvodnje kapacitet in predvidevane boljše ponudbe prodaje goveje živine in prašičev. — Pekarija Mokronog ne predvideva povečati prometa v letu 1960. — Pekarija Trebnje namerava povečati promet v letu 1960 le za 1,3 % v primerjavi z letom 1959. Zaradi zelo slabe razvitosti obrti in rastočih potreb po obrtniških storitvah je treba v letu 1960 pod vzeti predvsem sledeče: — posvetiti vso pozornost razvijanju obrtne dejavnosti ter dvigu produktivnosti dela, zlasti v družbenem sektorju lastništva; — izdelati v sodelovanju z Okrajno obrtno zbornico konkreten program razvoja obrtne mreže na področju občine, kakor tudi vključevanje vajencev v posamezne stroke obrti; — izdelati je treba investicijske programe: a) za ustanovitev obrata »Tkalnice« v Trebnjem, b) za ustanovitev delavnice za elektrotehnične in kovinske stroke, pečarstvo in servisne kovinske delavnice. — V vseh obrtnih podjetjih in obrtnih delavnicah izpopolniti način nagrajevanja po delovnem učinku tako, da bodo osebni dohodki obrtnih delavcev v čimvečji meri odvisni od doseženega uspeha posameznika in celotnega kolektiva, kar naj bo osnova za večjo delovno storilnost; — da se bo dosegla s planom predvidena delovna storilnost, obrtne gospodarske organizacije ne smejo zviševati planskega števila zaposlenih delavcev, brez sorazmerno povečanega narodnega dohodka; — za povečanje obrtniških kapacitet naj vse obrtne gospodarske organizacije vložijo vsa svoja lastna razpoložljiva sredstva za nabavo potrebnih strojev in orodja. XVI. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Splošne kmetijske zadruge bodo v letu 1960 pla' čevale obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 2 %. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje. XVII. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo v občinski investicijski sklad 30 /o prispevka iz dohodka, ki se izračuna po zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. XVIII. poglavje OBČINSKE DOKLADE Občinske doklade na dohodek od kmetijstva j J’ občinske doklade na dohodek od obrti, samostojni poklicev in premoženja bodo davčni zavezanci pla' čevali po posebnem odloku, ki ga bo izdal Občni;u ljudski odbor Trebnje. XIX. poglavje DENARNA SREDSTVA OBČINE IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ObLO TREBNJE ZA LETO 1960 XIII. poglavje 1. Proračunska sredstva Skupna proračunska sredstva, s katerimi bo v letu 1960 razpolagal občinski ljudski odbor Trebnlj-za kritje prorač. izdatkov, bodo znašala 152,720.0 dinarjev. Ta sredstva so zagotovljena iz naslednjih vii°v' AMORTIZACIJA Opekarna Prelesje bo v letu 1960 plačevala 85 % polne amortizacije izračunane po veljavnih zveznih predpisih. XIV. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V letu 1960 se odstopa v celoti plačevanje tistega dela rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki pripada občini — Kino podjetje Trebnje. XV. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK Dopolnilni proračunski prispevek delavcev in uslužbencev, se bo predpisal v letu 1960 s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Trebnje. v — 62 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka — 62 % proračunskega prispevka iz sklada skupne porabe — 62 % davka na dohodek — 62 % obvezne občinske doklade — 62 % obveznega občinskega prometnega davka — 62 % občinskega prometnega davka od maloprodaje — 62 % zemljarine — 62 % prometnega davka od zasebnikov 000 din 36.208 62 36.58° 25.780 1.860 4.960 620 5.890 — 62 % prometnega davka od piva in žganja — 62 % upravnih taks — davek od osebnega dohodka državljanov — dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 1.24° 2.17° 200 1.000 — občinske doklade — neobvezne 19.500 — občinski prometni davek — neobvezni 6.700 ■— občinske takse 800 — prispevek iz gozdnega sklada 3.000 — dohodki državnih organov 800 — ostali proračunski dohodki 5.400 Skupaj dohodki 152.720 Proračunska sredstva v višini 152,720.000 din b°do uporabljena v naslednje namene: ■— I. del — Prosveta in kultura — II. del — Socialno varstvo — III. del — Zdravstvena zaščita — V. del — Državna uprava — VI. del — Komunalna dejavnost — VIII. def — Dotacije: družbenim organizacijam — samostojnim zavodom — proračunskim skladom "— IX. del — Obveznosti iz posojil in garancij '— X. del — Proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let v 000 din 48.836 9.998 23.500 40.340 5.080 3.000 7.119 2.153 6.194 6.500 Skupaj izdatki 152.720 2. SREDSTVA SKLADOV Občinski investicijski sklad V letu 1960 se bodo stekala v občinski inve- ^icijski sklad naslednja sredstva: del prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij 5,273.000 '— 45 % taks na kmetijske stroje in hibridno trto 1,590.000 obresti od osnovnih in obratnih sredstev 480.000 razlika v ceni električne energije 2,200.000 — anuitete 800.000 , Skupni dohodki iz gornjih virov d° znašali ‘ 10,343.000 l00Ta sredstva so po veljavnih predpisih blokirana % in jih ni mogoče uporabljati. sl<]5tedstva s katerimi bo občinski investicijski bii^ sredstev ne uporabljajo kot dobri gospodarji in skladu s smernicami družbenega plana, naj .1* da na podlagi razprav ter mnenja sindikata Pr’P° ročila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. Da se zagotovi izvršitev nalog zveznega, repu liškega, okrajnega in tega družbenega plana * celote, je potrebno, da zibor proizvajalcev kooi ^ nira delo gospodarskih organizacij in skrbi polnjevanje temeljnih nalog, ki so določene družbenimi plani. IV. Politične organizacije in organi družbene upravljanja ter del vsakega samoupravljanja ^ organizirajo posvetovanje o tem družbenem P a ’ tolmačijo njegovo vsebino in tako podpro izp°‘n vanje tega plana. Peti del XX. poglavje Končne določbe 1. Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Žužemberk se pooblašča, da po Potrebi daje tolmačenja za izvajanje tega družbe-°ega plana. 2. Ta družbeni plan velja od dneva objave' v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja Pa se od 1. januarja 1960. Številka: 01/1-04-16/1. Žužemberk, 22. aprila 1960. Predsednik ObLO Jože Gosenca, 1. r. 364. Po 2 točki 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 3. točki 26. členu Statuta občine Videm-Krško, je Občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občin-skega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. marca 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Videm-Krško za leto 1960 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Videm-Krško *’a leto 1960, ki se glasi: družbeni plan občine videm-krško ZA LETO 1960 Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1960 Zato je potrebno povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah, tako da se v primerjavi z letom 1959 poveča: — družbeni bruto proizvod za 20,5 % in — narodni dohodek za 15,7 %. 2. Povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo doseženo predvsem: a) Z racionalnim in maksimalnim izkoriščanjem proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v vseh panogah gospodarstva. V zvezi s prednjim je povsod, kjer je to organizacijsko in tehnično mogoče, uvesti več delovnih izmen. b) Z enakomerno dinamiko proizvodnje skozi celo leto, tako da se bo že v prvem četrtletju doseglo izpolnjevanje ustreznega dela letnega plana. c) Z redno in nemoteno preskrbo proizvodnje s surovinami, posebno preskrbe obrtnih podjetij. d) Z vsestranskim sodelovanjem v proizvodnji posebno še na področju investicijskih vlaganj in izvrševanju investicijskih del. e) Z dopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, tako da bo doseženo čimbolj intenzivno naraščanje delovne storilnosti. 3. Investicijske naložbe naj se usmerjajo tako, da bodo čimhitreje dajale gospodarski učinek, bodisi kot neposredne gospodarske investicije, bodisi kot investicije v družbeni standard. 4. Da bo doseženo čimbolj smotrno izkoriščanje investicijskih sredstev gospodarskih organizacij, je nujno v čim širšem obsegu združevati razpoložljiva sredstva tako za gospodarske, kot za negospodarske investicije. 5. Še nadalje je treba povečevati realno osebno potrošnjo in sicer v skladu s povečanjem produktivnosti dela. 6. Proračunsko potrošnjo je treba usmerjati tako, da se sredstva čimbolj racionalno izkoriščajo in da se del sredstev zagotovi za negospodarske investicije. I. poglavje II. poglavje Osnovne smernice in naloge v letu 1960 Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Ua osnovi doseženih rezultatov gospodarskega ■ zvoja v zadnjih letih in na osnovi določb postavah v družbenem planu razvoja okraja Novo p]Cst° za razdobje 1957—1961 ter določb družbenih anov okraja Novo mesto, Ljudska republika Slo-°n'ja in Zveznega družbenega plana za leto 1960, ]Qc*av^a družbeni plan občine Videm-Krško za leto ^60 tele temeljne naloge: ] *■ Letna dinamika razvoja gospodarstva mora v p u 1960 porasti močneje, kot v dosedanjih letih, tnlT *3n° V 'ndustr*ji. kmetijstvu in gradbeništvu, 2 ,° da bo dosežena raven, ki je predvidena za d. Do jeseni 1960 bo zasajenih še novih 4 ha hmelja v pogodbeni proizvodnji. Zgrajena bo 1 nova sušilnica za hmelj, tako da bo mogoče vse pridelke kmel j a pravočasno posušiti. Od povečanja proizvodnje krmnih rastlin je odvisno povečanje živinorejske proizvodnje. V ta na-|hen naj bi kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica izvršilo agromelioracije na površini 66 ha travnikov, ki jih ima na obeh bregovih Krke. Kmetijska zadruga Videm naj bi to opravila na površini 7 ha ^a zemljiščih v Vrbini. Kmetijski zasebni proizvajalci pa bodo morali svoje zamočvirjene travniške površine urejati tako, da opravijo čiščenje odvodnih jarkov, s kmetijsko zadrugo pa naj bi v pogodbenem sodelovanju zboljševali površine s pravilnim dojenjem in apnen jem. Zato se predvideva, da bo v Pogodbeni proizvodnji za leto 1960 treba gnojiti 2-200 ha travnikov in 480 ha deteljišč. Poraba umetnih gnojil pa naj bi znašala 4.310 *°n- Poleg tega bo potrebno zagotoviti potrebne količine kvalitetnih sortnih semen, deloma s proizvodnjo tukajšnjih pridelovalcev semen deloma pa 7 dobavami od drugod. . Kmetijske zadruge bodo skrbele za pravočasno 'p obvezno skupno zatiranje karantenskih škod-jivcev in bolezni. 2. Sadjarstvo V letu 1960 se predvideva, da bo proizvodnja j' sadjarstvu za 30 % manjša napram letu 1959. Na 0 zmanjšanje vpliva izmenična rodnost obstoječega delnega drevja. V obstoječih sadovnjakih je treba pirati nasade. Za saniranje starejših nasadov je °dvzeti naslednje ukrepe: — odstraniti staro, suho in dozorelo sadno drevje, V letu 1960 se predvideva 57,1 % večji pridelek v vinogradništvu napram letu 1959. Na to povečanje bo vplivalo pogodbeno sodelovanje in manjša proizvodnja spričo vremenskih razmer v letu 1959. V proizvodno sodelovanje bo predvidoma vključenih 450 ha vinogradov. Z uvedbo popolne agrotehnike na teh površinah, bo rodnost čeprav zastarelih vinogradov, porastla predvsem v poznejših letih, ker se pogodbeno sodelovanje v vinogradih in sadovnjakih sklepa za več let. * Obnova vinogradov je možna samo na večjih površinah, Kmetijska zadruga Videm mora že v letu 1960 pokreniti vse potrebno, da se pripravi potreben investicijski program za obnovo 20 ha vinogradov na Sremiču. Kmetijsko gospodarstvo »Matija Gubec« Leskovec pa naj nadaljuje z obnovo na površini 2,5 ha. Pri obnovi vinogradov bo potrebno enako kot v sadjarstvu upoštevati rajonizacijo vinogradništva. 4. Živinoreja Živinoreja predstavlja v občini pomembno kmetijsko panogo. Podatki zadnjih let kažejo, da živalska proizvodnja ni napredovala zadovoljivo. Na to dejstvo vpliva suša v letu 1958 in prekomerno klanje telet. Poleg tega pa je glavni razlog za počasni tempo razvoja živinoreje nezadostna krm-ska baza, nepravilno krmljenje živine in neurejeno pasemsko vprašanje. V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje v letu 1960 napram letu 1959 za 30 /«, kar temelji: — na povečanje staleža živine z lastno vzrejo in z nakupom; — na večji prireji in pitanju prašičev; — na boljši vzreji in pogodbeni proizvodnji; — na večji proizvodnji mleka. Tako se v letu 1960 predvideva: — naj bi se povečalo številčno stanje krav na Kmetijskem posestvu Kostanjevica za 100 kom; — na živinorejskem obratu KZ Videm 40 kom; — in na novo ustanovljenem obratu Kmetijske zadruge Krško 50 glav; — v pogodbeni proizvodnji naj bi se spitalo 360 kom odraslih govedi, 708 kom telet in 700 kom mastnih in mesnatih prašičev; — letna molznost na 1 kravo naj bi se dosegla 1.600 litrov mleka; — umetno osemenjevanje naj bi zajelo 80 % plemenic; — družbena kmetijska gospodarstva morajo čimbolj izkoristiti razpoložljive površine za proizvodnjo krmske baze. Za izvršitev teh nalog bo potrebno izvajati.predvsem naslednje naloge: — privezati je večje število telet, predvsem telic; — v skladu s povečanjem črede na Kmetijskem gospodarstvu Kostanjevica in na kmetijskih obratih Kmetijske zadruge Videm in Kmetijske zadruge Krško je potrebno zagotoviti sredstva za gradnjo hlevov za ca 250 glav goveje živine; — kmetijske zadruge bodo morale voditi pravilno organizacijo pogodbenega pitanja goveje živine in prašičev ter skrbeti za pravočasni odkup; — za zdravstveno stanje živine bo skrbela veterinarska služba s svojimi preventivnimi in kurativnimi ukrepi. c) Družbena kmetijska gospodarstva in kmetijski obrati KZ Na družbenih kmetijskih gospodarstvih in na kmetijskih obratih Kmetijskih zadrug naj bi se v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 znatno povečala proizvodnja. Pri tem se predvideva vrsto ukrepov za povečanje površin in za racionalnejše izkoriščanje zemljišč. Kmetijska gospodarstva naj bi v letu 1960 izvedla sledeče naloge: Kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica: — agromelioracije na površini 66 ha, — gradnja hleva za 200 glav goveje živine, — nakup 100 komadov plemenskih krav, — v poljedelstvu dvignilo hektarske odnose nad povprečje od donosov v pogodbenem sodelovanju zasebnega sektorja. Kmetijsko gospodarstvo »Matija Gubec« Leskovec: — nadaljevanje investicijskih del pri obnovi 33 ha hruškovih in breskovih plantaž, — zasaditev 2 ha višenj, — pripraviti obnovo 2,5 ha vinograda v Trš-lavcu, — ureditev remize za stroje. Kmetijska zadruga Videm: — obnova breskovega nasada na površini 4 ha, — priprava za nadaljnjo obnovo breskovega nasada na površini 8 ha in na 4 ha ostalih nasadov, — priprava za obnovo vinogradov na posestvu »Sremič« v površini 20 ha, — arondacija zemljišč na območju Vidma in Stare vasi, nakup zemljišč na tem območju in in-formiranje živinorejskega obrata s kapaciteto živine do 50 glav, — dograditev vrtnarskega objekta na površini 2 ha z vrtnarskimi objekti kot so: cvetljičnjak in tople grede, — nakup kombajna, drugih strojev in prevoznih sredstev. Kmetijska zadruga Krško: — v letu 1960 se mora na območju krajevnega odbora Leskovec v Žadovniku organizirati novi kmetijski obrat — živinorejska farma na površini 60 ha, — predvidena površina za novi kmetijski obrat mora biti intenzivno obdelana in zemljišča čimbolje izkoriščena, — nabaviti 50 glav plemenic, — urediti potrebne prostore za govejo živino i° shrambo krme, — nakup enega kombajna in enega traktorja s priklj učki. Kmetijska zadruga Kostanjevica: — zasaditi 4 ha hmelja, — pripraviti potrebno in do sezone sušenja hmelja zgraditi novo sušilnico za hmelj, — urediti pitališča za govejo živino, — nabaviti kombajn za žetev belih žit, en kamion, ročne motorne kosilnice. Kmetijska zadruga Raka: — pripraviti zemljišča za obnovo 1 ha breskovega nasada, — adaptacija poslovnih prostorov. d) Zadružništvo V letu 1960 bo poslovalo na območju občino pet Kmetijskih zadrug. Zadruge morajo postofm prevzemati proces proizvodnje na zemlji indivm alnih kmečkih proizvajalcev. Zadruge se moral tehnično, kadrovsko in organizacijsko usposoo tako, da bodo v stanju organizirati pogodbeno Pr° izvodnjo in uvajati sodobne agrotehnične ukrep j tako bodo sposobne neposredno sodelovati v km^. tijski proizvodnji bodisi na svojih ekonomijah 3 v proizvodnem sodelovanju. Zadruge morajo postati poleg nosilca dela Pr‘’__ izvodnega procesa individualnih kmečkih proiz jalcev še močan investitor na vasi ter kot _ postavljajo vedno bolj vpliven činitelj v spie njanju odnosov na vasi. e) Proizvodno sodelovanje Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje ^ doseženo predvsem na podlagi večje proizvodnje' okviru proizvodnega sodelovanja. V gospodars letu 1959/60 bo skupaj vključeno 1.896 ha v 1960/61 P“ iočju beno sodelovanje, v gospodarskem letu 4.994 ha. Pogodbeno sodelovanje bo zajelo na °^n^(,/g0 posameznih Kmetijskih zadrug občine v letu L J naslednjo površino: POGODBENO SODELOVANJE IN ZADOLŽITVE POSAMEZNIH KMETIJSKIH ZADRUG ZA LETO 1959—1960 Pšenica in ostala bela žita Pogodb, sodelov. Ostala proizv. KZ 2 * 5 -C '57 d £ >r/j C/l Cti ^ O a Cti JP n/i u C/5 O oj cr "cti a 3.3 > ti 3 o o > o c jS o c: p ^5 Videm a « a. '3 a* « a T3 cr m 176 39 35 1.365 137 17 2.329 Krško 884 107 30 3.210 774 17 13.158 Raka 213 32 32 1.024 181 17 3.077 Kostan. 710 92 32 2.944 626 17 10.604 Skupaj 1.983 270 8.543 1.718 29.168 Koruza Pogodb, sodelov. Ostala proizv. KZ 2 « S '57 d j? cr ma 5 u o a D. Cti JP >vi Sh c/5 O c« cr ‘S a, o S > ti J2 3 o o * > O P M Videm a \n n, X3 cr ca a ■a a* m 210 60 45 2.800 150 32 4.800 Krško 716 150 40 6.000 566 28 15.848 Raka 248 50 45 2.250 198 30 5.940 Kostan. 440 120 43 5.100 320 29 6.234 Skupaj 1.614 380 16.150 1.234 32.822 Krom p i r Pogodb, sodelov. Ostala proizv. g « £ Cti jp a* KZ cti ^ ‘o? d- II površ. donos q/ha skupaj >vi > O a donos q/ha a D CA Videm 113 15 260 3.900 98 c 150 14.700 Krško 435 20 240 4.800 145 120 51.875 Raka 70 10 260 2.600 60 145 8.700 Kostan. 223 25 260 6.450 198 140 27.320 Skupaj 841 70 17.750 769 102.595 Krmne okopavine Pogodb, sodelov. Ostala proizv. Kz 2 « g 'a? d s x K/j V3 Cti b 2 CTJ CU JP »c/5 Ih C/5 O cti cr 'S a w 3 8.« o o^r vj a "O er in > O a, -u D J* n Videm 23 6 250 1.500 16 180 2.880 Krško 84 10 230 2.300 74 150 11.100 Raka 24 4 240 920 20 160 3.200 Kostan. 121 15 245 3.670 106 165 17.575 Skupaj 271 35 1.210 8.390 925 34.755 T r a v n i k i Detelje Kz cd jC d cd . id -C £> -G ^ a’3 -2| 10 XI d pogodb, sodel. ha cti JP -2 Š 2 N VI srg 2 S o 0. p vi tuo 73 o o o* m 2 o o a Videm 47 15 32 204 40 164 Krško 111 22 89 488 95 393 Raka 23 10 13 91 17 74 Kostan. 121 13 108 269 48 221 Skupaj 302 60 242 1.052 200 852 V GOSPODASKEM LETU 1960/61 BO POGODBENO SODELOVANJE ZAJELO NASLEDNJE POVRŠINE: Pšenica in ostala bela žita Pogodb, sodelov. Ostala proizv. c 2 2 cr Cti JP cr KZ •q? d V) P O ^ »vi Ih > O V5 o -rr "5* a p j* »vi Ih > O m o Cti o 5 ‘ff a D M ti. CA Oh xi cr m a -o cr V) Videm 176 75 35 2.625 101 20 2.020 Krško 884 365 30 10.750 519 17 8.823 Raka 213 80 35 2.800 133 18 2.394 Kostan. 710 280 32 9.000 430 18 7.940 Skupaj 1.983 800 25.175 1.183 21.183 K 1 o r u z a Pogodb, sodelov. Ostala proizv. KZ O cd •«? d Cti rC »vi M > O V) O cti o dr cr 'cti a D J3 »vi Ih > O V) O d? cr "5* a p M Dl. vi a x) cr V3 Q< XI CT1 m Videm 210 94 60 5.640 116 32 3.712 Krško 716 306 58 17.748 410 28 10.480 Raka 248 106 60 6.360 142 30 4.260 Kostan. 440 194 59 11.420 248 29 7.114 Skupaj 1.614 296 41.168 148 26.566 POGODBENO SODELOVANJE IN ZADOLŽITVE POSAMEZNIH KMETIJSKIH ZADRUG ZA LETO 1960—1961 Krompir Pogodb, sodelov. Ostala proizv. KZ posejano skup. ha površ. hs V) 2 « xi cr skupaj q -S >tA M > O o. VI o ^5 x3 cr cr 'cti* a p in Videm 113 35 260 9.100 78 150 11.700 Krško 435 123 240 29.520 312 120 37.440 Raka 70 20 260 5.200 50 145 7.250 Kostan. 223 62 260 15.950 161 140 22.210 Skupaj 841 240 59.770 601 78.500 Hmelj Pogodb, sodelov. Ostala proizv. e jS x O" OJ JZ cr KZ 'E? ti. >03 (h o <0 •? a >03 % m 2 cti a z 2 > 0 o. o -5 TJ CT p 03 > g jz o O -t? o. "o o p ■ -s Videm — — — — — Krško — — — — —' — — Kostan. 10 10 12 120 — — — Skupaj 10 12 120 — — — D e t e 1 j e T ravni k i Cti Cti 2 s 2 JZ 2 Cti 42 -C X KZ d o -a ti, 2% 15 Š p C/3 SP TJ S O 03 5 o OJ o o, 2 03 tuO TJ a g 5 5 c n, Videm 106 64 42 439 260 179 Krško 453 272 181 1.355 799 556 Raka 91 55 36 666 393 273 Kostan. 150 89 61 1.240 748 492 Skupaj 800 480 320 3.700 2.110 1.500 S a d o n j a k i Vinogradi Cti Cti cti 43 Cti JZ -C Cti JZ ■ 5 -O x X KZ d 'S ^ O 03 cti > r-H N d "S % 15 5 tofl tj o o 2 o V) t-, p JC $2 2 o 03 o. 02 o a. 03 a S o a Videm 51 21 36 200 94 106 Krško 129 47 82 390 187 203 Raka 23 9 14 91 43 48 Kostan. 121 43 78 269 126 143 Skupaj 330 120 210 950 450 500 V živinorejski proizvodnji je predvideno pogodbeno pitanje 360 kom govedi, 708 kom mlade goveje živine in 700 piščancev. Predvideni ha donosi in pitanje živine bo doseženo: — na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo, — z uporabo predpisanih količin umetnih gnojil in večkratnim dognojevanjem, — z uporabo sortnega semena domačih vrst pšenic, kot so: U-l bavarska kraljica in tujih sort predvsem italijanskih kot Salto, San pastore, Pro-dotore za nižinske lege in dobre zemlje, za višinske lege pa sorta Hellkom in bavarska kraljica, — z uporabo kvalitetnih sort hibridne koruze in semenskega krompirja, — s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni posebno, da se večkrat opravi škropljenje, — v živinoreji na podlagi intenzivnejšega sklepanja pogodb ob uporabi sodobne tehnologije pitanja in s pomočjo veterinarske službe, — na podlagi stimulativnih odkupnih cen. Da bi bile vse te naloge, ki so predvidene v okviru pogodbenega sodelovanja pravočasno in pravilno opravljene, je potrebno, da nudijo organi ljudskega odbora in drugi politični organi kmetijskim organizacijam vso potrebno pomoč. Strokovni kmetijski kader naj bi bil vedno na mestu, kjer so potrebni strokovni nasveti in praktično pomaga' proizvajalcem pri uporabi vseh agrotehničnih ukrepov. f) Kadri Pomanjkanje kmetijskih kadrov je posebno v kmetijskih zadrugah in na kmetijskih gospodarstvih občutno. Zato obiskuje srednje kmetijske šole 13 kandidatov iz naše občine. Ker so potrebe velike in bodo spričo obsežnega programa razvoja kmetijstva vedno večje je v čim večjem številu vključevati kmečko mladino v kmetijske šole. V okviru Delavske univerze in šol je organizirati kmetijske nadaljevalne šole in razna predavanja za odrasle, kjer naj se podaja čimbolj konkretno snov z ozirom na problematiko kmetijske proizvodnje določenega kraja. g) Promet s kmetijskimi pridelki: V prometu s kmetijskimi pridelki je potrebno izboljšati odkup tako, da se izboljša organizacij3 odkupnih mest, uredijo skladišča in izboljša Prl' prava blaga za trg. Kmetijske, zadruge naj bi s skrbnim gospodarjenjem krepile svoje sklade in zbirale sredstva, P°' sebno z vsestranskim razvojem dejavnosti v proizvodnji in odkupu ter v ta namen skrbela da zajamejo vse tržne viške. , Zadruge so dolžne skrbeti za založenost lokalnega trga, posebno v kritičnih obdobjih, tako d ne bo primanjkovalo posameznih kmetijskih P*1' delkov. Za stalno založenost trga naj skrbijo tak da zadostijo potrebam z lastno proizvodnjo, z uva žanjem pa vse dotlej in vseh tistih pridelkov, ki P v določenem času ali pa katerih tu snloh ni mogoc^ proizvajati. Posebno važno je, da zadruge prtla#3^ j a jo plan pitanja živine tako, da bo živina na raz polago v kritičnih obdobjih ko ni ponudbe zasebni proizvajalcev. VIII. poglavje Gozdarstvo Gospodarjenje z gozdovi na območju občine Vi dem-Krško bo v letu 1960 v glavnem enako ko • bilo v letu 1959. Kot glavne naloge gozdarske dejavnosti bodo letu 1960 sledeče: — odkazilo lesa se bo vršilo pod strogo trolo in v okviru postavljenega plana sečnje, — izvajali se bodo vsestranski ukrepi za g°J gozdov, racionalno bodo uporabljena sredstva gojitev gozdov, v ^ nje — izvajana bodo potrebna dela za vzdrževa ^ gozdnih komunikacij, posebno v predelih, kjer večje količine lesa predvidene za posek, — nadalje bo izvajana rajonizacija gozdni i V vršin oz. popravljena v primerih, kjer to zahte potrebe melioracij in drugi pogoji. V letu 1960 je predviden naslednji posek: — za blagovno proizvodnjo Indeks 1960—1959 listavcev 6.900 m3 98 iglavcev 250 m3 454 — za neblagovno proizvodnjo listavcev 8.000 m3 89 iglavcev 700 m3 107 Pri izvajanju plana sečnje bo izvajano smotrno °dkazovanje tako, da se bo vsestransko zaščitil Podmladek v gozdovih. V letu 1960 bodo izvajana naslednja gojitvena dela: — osnovno pogozdovanje bo izvršeno na 23 ha Indeks 1960—1959 92 ■— nega gozdov bo izvajana na 49 ha 120 — čiščenje mladih nasadov bo izvršeno na 38 ha 1.260 — redčenje mladih nasadov bo izvršeno na 14 ha 107 Osnovno pogozdovanje bo izvršeno v katastrski občini Raka 3 ha ' v k. o. Smednik 2.50 ha v k. o. Krško 3.0 ha v k. o. Pleterje 4.0 ha v k. o. Senuše 5.0 ha v k. o. Veliki Trn 3.0 ha v k. o. Orehovec 2.0 ha v k. o. Ošterc 1.50 ha Nega gozdov bo izvajana v katastrski občini h: v k. o. Raka 5 ha v k. o. Smednik 4 ha v k. o. Krško 5 ha v k. o. Pleterje 6 ha v k. o. Senuše 4 ha v k. o. Kostanjevica 3 ha v k. o. Podbočje 4 ha v k. o. Planina 4 ha v k. o. Orehovec 3 ha v k. o. Črneča vas 3 ha v k. o. Oštrc 2 ha v k. o. Ostrog 2 ha v k. o. Vel. Mraševo 3 ha Čiščenje mladih nasadov v katastrskih občinah: v k. o. Raka 4 ha v k. o. Smednik 3 ha v k. o. Krško 5 ha v k. o. Pleterje 6 ha v k. o. Senuše 3 ha v k. o. Veliki Trn 5 ha v k. o. Podbočje 3 ha v k. o. Orehovec 2 ha v k. o. Črneča vas 3 ha v k. o. Vel. Mraševo 2 ha v k. o. Orehovec 2 ha Redčenje mladih nasadov v katastrskih občinah: v k. o. Veliki Trn 5 ha v k. o. Ravno 4 ha v k. o. Pleterje 2 ha v k. o. Krško 3 ha Za osnovno pogozdovanje bo uporabljen 161.000 sadik, predvsem iglavcev. Predvidena je ustanovitev še ene gozdne drevesnice za proizvodnjo sadik iglavcev. Organizirana bo akcija zbiranja semen gozdnega drevja, ki naj bi predvidoma dosegla vrednost zibranega semena 240.000 dinarjev. Posebna skrb bo posvečena zatiranju gozdnega plevela, čiščenju gozdnih sestojev, redčenju, posebej pa še varstvu gozdov proti požarom, pred zajedale! in pred nalezljivimi boleznimi. Vzdrževanje gozdnih komunikacij Predvideva se popravilo in utrjevanje gozdnih poti na posameznih področjih in sicer: — na področju KZ Raka takozvana Zaloška pot v dolžini 1 km za kar bo potrebno 1.000 m3 kamna in ca 1.000 m3 gramoza, — na področju KZ Kostanjevica: pot Šutna Planina v dolžini 3 km v vrednosti ca 200.000 din, pot Prekopa—Velike Vodenice v dolžini 4,5 km v vrednosti 150.000 din. Takozvano tretjo preseko v Krakoven v dolžini 2 km v vrednosti 100.000 din, — na področju Kmetijske zadruge Krško: Dot Gornje Pijavško—Gornje Dule y dolžini S km v vrednosti 120.000 din in pot Senuše—Smodnik v dolžini 2 km in v vrednosti 150.000 din, — na področju Kmetijske zadruge Videm: popravilo že obstoječe gozdne poti Dolenja vas — proti Pleterjem v dolžini 2,5 km v vrednosti 140.000 din. Ta sredstva se predvidevajo za navedene gozdne poti iz gozdnega sklada. IX. poglavje Gradbeništvo V letu 1960 se predvideva porast gradbene dejavnosti na področju občine tako, da bi gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v tej panogi izgledalo takole: Kategorija 1958 1959 1960 v 000 din 1959 1960 1960 1958 1958 1959 družb. bruto proizvod 310.370 450.000 710.000 144,9 228,8 157,7 narodni dohdek 124.038 169.443 296.730 136,6 239,2 179,1 Povečanje obsega gradbenih storitev bo predvsem zaradi velikih investicij v industriji, kjer morajo biti gradbena dela izvršena v glavnem že v letošnjem letu. Nadalje bodo grajeni še razni objekti v drugih gospodarskih panogah in pa nadaljevana dela na stanovanjski izgradnji. Povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka se predvideva z relativno manjšim povečanjem delovne sile. Predvideno je, da bi se število zaposlenih v gradbeništvu povečalo le za 34,9 %, dočim se bo družbeni proizvod povečal za 57,7, narodni dohodek za 75,1 %. Taka gibanja so zadovoljiva in bodo morala gradbena podjetja podvzeti vse potrebne mere, da bodo dosežena. Gradbena podjetja bodo še posebno morala utrjevati organizacijo dela, izpopolnjevati sistem nagrajevanja in dopolnjevati opremo ter mehanizacijo. Zfooljševati bo potrebno kvalifikacijski sestav zaposlenih in s primernimi ukrepi preprečiti fluk-tuacijo, ki je v tej panogi najmočnejša. Skrbeti bo potrebno tudi za izboljšanje življenjskih pogojev zaposlenih, s čimer bi se med drugim lahko precej omejila fluktuacija. V interesu jačanja občinskega gospodarstva je posebno nujno utrditi gradbeno podjetje »Sava« tako, da se mu da primerno mesto v izvajanju gradbenih del in da se ustvari primeren odnos do tega podj etja. To podjetje predvideva v letu 1960 le 320 milijonov družbenega bruto proizvoda, kar je le 42,2 % gradbenih del, ki bodo opravljena na področju občine. Pa tudi od planiranega družbenega bruto proizvoda bo ustvarjeno po dosedaj znanih podatkih približno polovico izven občine. To zahteva, da se v perspektivi tega podjetja posveti posebna pozornost. Podjetje naj v teku leta pripravi program nadaljnjega razvoja, kjer naj posebno obdela mehanizacijo, potrebe po skladiščih pa tudi način organizacije in kadrovska ureditev. Za izvajanje manjših gradbenih del in uslug pa je še nadalje razvijati remontno skupino komunalnega podjetja, ki bi morala predvsem z nizko strukturo cene, izpodrivati šušmarjenje, ki je v tej panogi zelo razširjeno. Stanovanjska skupnost naj bi proučila možnosti ustanovitve in obstoja z ozirom na obseg del, posebne skupine za izvajanje raznih manjših popravil, obnove fasad in podobnega v lastni režiji in jo, če so dani pogoji, ustanoviti. Za pravočasno izvajanje gradbenih del, je predvsem izpolniti naloge tega plana iz poglavja obrti glede razširitve obsega poslovanja in osnovanja novih obratov manjkajočih stavbnih obrti. X. poglavje Promet Ta družbeni plan vključuje le promet, ki ga opravlja v letu 1959 ustanovljeno podjetje »Transport«. Obseg dejavnosti tega podjetja bo povečan v letu 1960 za 22,3 %, narodni dohodek pa bo porastel za 23 %. Podjetje bo v letu 1960 še bolj utrjevalo, dopolnilo bo prevozni park in pri tem koristilo sredstva izven občine. Nadalje bo podjetje uredilo začasne delavnice tako, da se bo že tekom leta usposobilo za opravljanje servisnih uslug pri vzdrževanju motornih vozil. V prometu na sploh pa bo v letu 1960 potrebno posvetiti pozornost voznim redom železnice in avtobusov ter vplivati, da so ti čimbolj prilagojeni p°' trebam prebivalstva. Dokončno je potrebno urediti avtobusno postajo na Smodniku. Nadalje je proučiti možnost čimprejšnje modernizacije telefonskih zvez v Videm-Krško, ki so neodgovarjajoče in postajajo že ovira za redno poslovanje ustanov ter gospodarskih organizacij. Zato se naj s pristojnimi organi pošte tekom leta programsko rešuje vprašanje centralizacije poštne službe za mesto Videm-Krško in modernizacije telefonskega omrežja. XI. poglavje Trgovina Gospodarski napredek, razvoj splošnih družbenih dejavnosti in večanje osebnih dohodkov državljanov, bodo ugodno vplivali na nadaljnje povečanje blagovnega prometa. Promet vseh panog trgovine razen odkupa kmetijskih zadrug, bo znašal v letu 1960 1,531.500.000 din, kar je za 6,3 % več kot je znašal promet leta 1959. Ta porast pa ne dajo dejanske slike porasta prometa, ker se bo promet v trgovini na drobno povečal za 12 %, dočim ba grosistični promet ostal na višini iz leta 1959. r° relativno zaostajanje grosističnega prometa nastaja zaradi tega, ker je trgovsko podjetje »Resa« istočasno nosilec prometa na drobno in se dobave lastnim prodajalnam ne štejejo v promet. Ker je to podjetje tekom leta 1959 in v začetku leta 19® prevzelo še zadnje prodajalne od kmetijskih zadrug, se tako grosistična dejavnost navidezno zmanjša, kar je v skladu z načeli razvoja trgovin6- Jačanje trgovine na drobno izkazuje gibanj6 družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v trgovini, ki je sledeče: v 000 din 0 1959 1960 196° Kategorija 1958 1959 1960 ^ ig5Q l959 družb. bruto p proizv. 80.310 114.952 132.103 143,1 164,4 U4-y narodni < dohodek 77.386 83.538 98.637 107,9 127,5 Porast prometa v trgovini na drobno tem6'j’ predvsem: , — na predvidenem povečanju kupne moči 1 vaznovrstnejših zahtevah prebivalstva, — na porastu proizvodnje predmetov široke P trošnje na sploh, — na boljši izbiri artiklov široke potrošnje & — na izboljšanju in povečanju prodajnih m n osti trgovske mreže. ^ Naloge trgovskih podjetij na področju občin6 v letu 1960 predvsem sledeče: Trgovsko podjetje »Resa« naj čimpreje do kraja izvede program specializacije trgovine na malo v mestu Videm-Krško. Poseben poudarek pri specializaciji naj se da konfekciji ter prouči in izkoristi možnost za organi-' zii"an j e posebne trgovine z vsakovrstno konfekcijo ali pa dopolni že obstoječe poslovalnice s konfekcijo z večjo in vsestransko izbiro. Podjetje naj skrbi za primerno založenost prodajaln in za uvajanje novih vrst blaga posebno Siadbenih materialov. Nadaljuje naj se z urejevanjem lokalov tako, da se ti modernizirajo. Dela naj se na povečanju skladiščnih zmogljivosti ker pomanjkanje skladišč postaja ovira za Povečevanje prometa. Podjetje naj gradi bencinsko črpalko v Videm-Krško tako, da bi že letos pričela poslovati. Nadalje naj pripravi dokumentacijo za razvoj trgovske mreže v Videm-Krško tako glede perspektivne razmestitve trgovskih lokalov, kot glede gradnje skladišč, da bo sposobno sodelovati pri natečajih, ki bodo predvideno razpisana za napredek trgovine. Za Videm-Krško je posebno proučiti in če so P°goji, pripravljati dokumentacijo za gradnjo blagovnice. Trgovsko podjetje »Tobak« naj jača prodajno omrežje na malo tako, da bo sposobno poslovati tudi brez grosistične dejavnosti. Podjetje naj se organizacijsko še nadalje utrjuje. »Avtotrgovina« naj pripravi program za ureditev poslovnih prostorov, ki ne odgovarjajo in ki s° ovira nadaljnjemu razvoju ter izkoristi v ta na-Pmn vse možnosti najetja sredstev predvsem izven občine. Knjigarna in papirnica bo organizacijsko vključena v ustanavljajočo se dolenjsko založbo v okviru katere bo poleg trgovske dejavnosti izvrševala še kulturno dejavnost pri razširjanju slovenske knjige r*a sploh in domače književnosti. 'Vsa trgovska podjetja bodo v letu 1960 prešla Po sistem nagrajevanja po opravljenem prometu, kar bo ugodno vplivalo na razvoj trgovine, posebno Pa še na zadovoljevanje potreb potrošnikov. Ker so z vključitvijo trgovskih poslovalnic kmetskih zadrug nastali novi pogoji glede ustanovitve husebnega trgovskega podjetja na področju Kostanjevica, je izvesti potrebne priprave ter pristopiti 0rganiziranju posebnega podjetja za to področje. XII. poglavje Gostinstvo in turizem Pričakuje se, da bo ob v glavnem nespremenje-conah gibanje prometa v gostinstvu v letu 1960 P^ram letu 1959 in 1958 sledeče: ^Ptegorija 1958 1959 1960 Nmct 85.450 86.962 98.700 Sodni °P°d. 22.669 22.382 22.829 98,7 100,7 101,9 s,. Gibanje prometa in narodnega dohodka v go-1 Pstvu družbenega sektorja pa je sledeče: 1959 1958 101,8 v 000 din 1960 1960 1958 1959 115,5 113,5 v 000 din Kategorija 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1958 1960 1959 Promet 58.830 55.462 69.700 94,3 118,5 125,7 Narodni dohodek 14.420 14.284 16.978 99,1 117,7 118,9 Navedena gibanja kažejo, da gostinstvo kot gospodarska panoga relativno zaostaja za razvojem ostalih gospodarskih panog in da bo potrebno razvoju gostinstva posvečati posebno pozornost. Gostišča družbenega sektorja bodo morala izvesti predvsem sledeče naloge: Turist hotel »Sremič« je potrebno kadrovsko utrditi. Poslovanje tega največjega gostinskega obrata je nujno izboljšati, ker kapacitete niso dovolj izkoriščene, posebne ne glede restavracije. Delovni kolektiv bo moral posvečati več pozornosti gostom, nuditi večjo izbiro kvalitetnih jedil in pijač in bolj skrbeti za izgled vseh prostorov hotela. Hotel bo moral posvečati večjo pozornost zunanji ureditvi in zunanjemu obratu bazena ter obratu Cetin. i . Pripraviti je tudi načrte za dograditev manjkajočih prostorov tako, da se lahko sodeluje pri najemanju posojil na podlagi natečajev, ki se razpisujejo za gostinstvo. Gostišče »Komočar« bo nadaljevalo z izboljšanjem svojega poslovanja in še ib olj skrbelo za vsestransko in kvalitetno izbiro. Gostišče »Murko« bo urejeno tako, da dobi primeren gostilniški vrt. Obratne prostore je izboljšati. Kolektiv tega gostišča bo moral na sploh spremeniti odnos do poslovanja in odnose med seboj, ker bo sicer moralo biti gostišče reorganizirano. »Gostišče »Pri mostu« naj bi uredilo predvsem sanitarije in še nadalje skrbelo za izboljšanje poslovanja. Problematiko gostinstva na področju Kostanjevice je proučiti in pripraviti dokumentacijo za ureditev gostinstva v tem področju tako, da se bo takoj, ko bodo na razpolago primerni kadri in sredstva lahko pričelo gostinstvo Kostanjevice urejevati v cilju razvoja turizma na tem področju. Da se bo pospeševala turistična dejavnost, bo urejena turistična postojanka na Sremiču, do koder bo tudi zgrajena primerna cesta. Nadalje naj se pristopi k pripravam in po možnosti tudi k urejevanju turistične postojanke na Trški gori. Proučiti je možnosti za čimprejšnje nadaljevanje del pri dograditvi turistične lovske koče na Libni. Turistično postojanko na Polomu je v okviru razpoložljivih sredstev nadalje urejati, predvsem dopolniti opremo. V cilju razvoja turizma je izpolniti naloge iz tega družbenega plana iz poglavja trgovine in komunalne dejavnosti, kar bo vplivalo na izgled kraja in večje možnosti turističnega izživljanja. XIII. poglavje Obrt Vrednost celokupne proizvodnje v vseh sektorjih lastništva obrti se bo povečala v letu 1960 za 23,2 % napram letu 1959. Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek se gibljeta v obrti kakor sledi: Kategorija 1958 1959 družbeni bruto v 000 din 1959 1960 1960 1958 1958 1959 proizvod 426.306 848.325 1,045.196 198,9 245,1 123,2 narodni dohodek 183.730 323.445 385.094 176,0 209,6 119,1 — delati je na razširitvi in ustanavljanju nekaterih stavbenih obrti, katerih posebno primanjkuje, kot so, pleskarska obrt, teracerstvo, parketarstvo, steklarstvo in kovaštvo, katerih poslovanje bi lahko bilo zelo rentabilno in kar bi omogočalo zaposlitev nove delovne sile, — razvijati je vsestransko sodelovanje med vsemi gospodarskimi organizacijami v zvezi z izvajanjem raznih obrtniških del, kakor tudi v zvezi s preskrbovanjem obrtništva s surovinami, V družbenem sektorju obrti pa je gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka sledeče: Kategorija 1958 1959 družbeni bruto v 000 din 1959 1960 1960 1958 1958 1959 proizvod 282.306 705.325 913.696 249,8 451,6 129,5 narodni dohodek 116.430 256.645 315.094 220,4 270,6 122,8 Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v obrtništvu dokazuje, da se vzporedno z razvojem industrije in ostalih gospodarskih panog obrti še hitreje razvija, da je porast v razvoju obrti večji, kot v ostalih gospodarskih panogah in ta panoga zavzema vedno važnejše mesto v gospodarstvu občine. Iz gornjih podatkov pa je razvidno, da se razvija le družbena obrt, saj je delež privatne obrti enak ter se v letu 1960 pričakuje celo padec dejavnosti privatne obrti kar bo znašala vrednost proizvodnje in uslug privatnega sektorja obrti le 131 milijonov, kar je 97,1 % od vrednosti dosežene v letu 1959. Porast vrednosti proizvodnje in uslug temelji predvsem: — na porastu obrtnih zmogljivosti s povečanimi investicijskimi naložbami v obstoječa obrtna podjetja, — na boljšem izkoriščanju zmogljivosti obrtnih obratov družbenega sektorja, — na izpopolnjevanju opreme ter delovnih pripomočkov v obstoječih obrtnih obratih, — na vse močnejšem povpraševanju po obrtnih izdelkih in storitvah vseh vrst in — na organizacijskem izboljšanju in učvrstitvi posebno manjših obrtnih gospodarskih organizacij. Kljub predvidenemu povečanju obrtne dejavnosti v letu 1960 ne bodo zadovoljene v celoti potrebe prebivalstva in gospodarstva predvsem v obrtni dejavnosti stavbenih obrti, servisnih služb in deloma tudi predelov kovin in kemičnih obrti. Spričo naraščajočih potreb po obrtnih proizvodih in uslugah in stanju obrtništva so osnovne naloge v letu 1960 naslednje: V obrtništvu na sploh: — pospeševati je razvoj manjkajočih obrtnih strok tako, da se te razvijejo bodisi v okviru že obstoječih gospodarskih organizacij ali pa da se pristopi k ustanavljanju novih obratov družbenega sektorja obrti, — še nadalje je vključevati čim več mladine v uk in jo usmerjati predvsem v tiste stroke, kjer primanjkuje kvalificiranih obrtnih delavcev, — investicijske naložbe je dajati predvsem tistim obrtnim podjetjem, ki bodo z najmanjšimi zneski in v najkrajšem času dosegla naj večji učinek v povečanju vrednosti proizvodnje oz. uslug, — p od vzeti je vse potrebne mere proti nelegalnemu izvrševanju obrti takozvanemu šušmarstvu. V obrtnih gospodarskih organizacijah družbenega sektorja: — splošna kovinarska zadruga bo nadaljevala^ povečanjem proizvodnje in se nadalje utrjevala. Z lastnimi sredstvi si bo še dograjevala zasilne delovne prostore in dopolnjevala opremo. Pospešiti mora izdelavo investicijskega programa za nadaljnjo razširitev proizvodnih obratov in za izgradnjo pomožnih prostorov ter se udeležiti natečajev, ki bodo kol se pričakuje, razpisani od višjih politično-teritor'-alnih enot za dajanje posojil za dograditev obrtnih obratov. — Konfekcija papirja bo v letu 1960 dogradila obrtne prostore za katere ima precejšen del lastnih sredstev. Tudi to podjetje naj bi se udeležilo natečajev za investicijska posojila ter uporabila lastna sredstva predvsem kot udeležbo pri najetju kreditov. Podjetje naj bi pričelo proučevati možnost' nadaljnje investicijske izgradnje na osnovi surovinske baze, ki se ustvarja z razširitvijo proizvodnje Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Tekom leta naj bi se pripravil program za proizvodnjo na navedeni osnovi, ki bi bil podlaga za izdelavo investicijskih programov in načrtov. — Komunalno podjetje naj nadaljuje z gradnjo obrtnih delavnic ter se za manjkajoča sredstva udeleži natečaja. Podjetje naj razširja svojo dej a v nost posebno v tej smeri, da prevzema tisto dejav nost, ki je nekaterim večjim podjetjem odveč in h1 jo želela opustiti. Nadalje naj podjetje tekom ie^a organizira pečarski obrat, kovaški obrat in prou j možnosti organiziranja še drugih obrtnih dejavnost' kot posebnih obratnih enot. — Splošno mizarstvo Videm-Krško mora čim prej pristopiti k ureditvi delavnic tako, da bi se njih že v drugem polletju letošnjega leta priče a proizvodnja. Nadalje naj podjetje pripravi dok'1^ mcntacijo za nadaljnjo razširitev tako, da bo P1 pravljeno na udeležbo na natečajih, ki bi se 'ilZ pisali za dajanje posojil. — Kovinska galanterija v Kostanjevici naj ®. predvsem organizacijsko utrdi. Nadalje naj si u'e obratne prostore ter dopolni opremo tako, da bo omogočeno zaposliti vsaj do 25 ljudi v eni delovni izmeni. — »Lipa« Prekopa bo ustanovila še obrat v Kostanjevici tako, da bo v sedanjih prostorih izdelo-Vala stavbno pohištvo, dočim bo pohištvo izdelovala v obratu Kostanjevica. Podjetje naj še nadalje do-Polnjuje opremo in prouči ter izkoristi vse možnosti razširitve poslovanja. _ — Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško naj pro-uoi možnosti nabave še dodatne opreme, posebno stavnega stroja, tako da bo lahko izvrševala še bolj raznovrstne usluge in da bo nekatere delovne postopke pocenila in skrajšala. Nadalje naj urejuje Prostore, kar je bilo začeto že v letu 1959. — Podjetje® Meso« mora predvsem skrbeti za Primerno založenost svojih prodajaln s svežim me-s°m. Nadalje mora podjetje posvečati več skrbi hijeni v poslovanju, delovni disciplini, utrditi organizacijo in odstraniti vse tiste hibe, ki ne zmanjšujejo samo uspehe podjetja, temveč povzročajo tudi kritiko potrošnikov. ■— Pekama Kostanjevica naj prouči možnosti in rentabilnost obnove. V kolikor to ni podano, naj bi vprašanje pekarne reševalo v okviru preskrbe s rruhom v občini na sploh, katera bo reševala z organiziranjem večjega družbenega obrata. — »Čevljarstvo« Kostanjevica je predvsem kadrovsko in organziacijsko utrditi tako, da bo možno Preiti na povečanje obsega dejavnosti. — »Čevljarstvo« Videm-Krško naj se še nabije utrjuje. Dopolni naj se oprema in pripravi dr<)gram za druge poslovne proštore z ozirom, da $e bo zgradba v nekaj letih rušila. — »Kroj« Videm-Krško naj poveča obseg poslopja. Podjetje naj prouči trg in napravi program razširitve. V primeru razširitve naj podjetje prouči Možnost za večje poslovne prostore. —»Moda« Videm-Krško se mora.še bolj utrditi. °kviru programa za poslovne prostore naj se tudi ^ to podjetje predvidi perspektivno drug poslovni Prostor, ker bo zgradba v kateri posluje, porušena. V vseh obrtnih podjetjih pa je dopolnjevati si-nagrajevanja po vloženem delu tako, da se o dosegla zainteresiranost slehernega zaposlenega ^ Eim boljše in kvalitetnejše opravljanje dela. Na-, at.1e naj vse obrtne gospodarske organizacije čim-hn'i racionalno uporabljajo lastna sredstva in z •Umi izboljšujejo prostore ter opremo. Podjetja naj ^dstva tudi združujejo tako, da bodo v celoti akti- Vlrana. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VIDEM-KRŠKO V LETU 1960 XIV. poglavje Amortizacija , , Gostinska podjetja, trgovine na drobno, ki pre-110 trgujejo z živili, izvzemši alkoholne pijače, obrtna podjetja "in delavnice ter komunalna podjetja plačujejo v letu 1960 amortizacijo obračunano po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. XV. poglavje Zemljarina 1 Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki ustreza delu zemlja-rine, ki pripada občini v svoje sklade osnovnih ali obratnih sredstev. XVI. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1 Obrestna mera od osnovnih sredstev kmetijskih zadrug se določi na 2 % od sedanje vrednosti osnovnih sredstev kmetijske zadruge. Del dohodka, ki ga kmetijska zadruga obračuna kot obresti od osnovnih sredstev, vlaga v svoj sklad osnovnih sredstev. 2 Obrestna mera od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč ter obrtnih podjetij in delavnic, ki pretežno opravljajo storitve, pa ne izpolnjujejo družbenih obveznosti v pavšalno določenih zneskih je 6 % od sklada osnovnih sredstev. 3 Komunalno podjetje »Elektro« Krško obračunava in plačuje obresti od osnovnih sredstev po stopnji 1 % od sedanje vrednosti osnovnih sredstev, obresti od sklada obratnih sredstev pa po stopnji 6 %. 4 Tiste gospodarske organizacije, katerim se do-doči plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku, plačujejo obresti od osnovnih in obratnih sredstev v pavšalno določenem znesku. 5 Obresti od osnovnih in obratnih sredstev predpisani pod II. in III. in IV. točko tega poglavja so dohodek občinskega investicijskega sklada. XVII. poglavje Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1 Gospodarske organizacije v obrti in gostinstvu, ki izpolnjujejo potrebne pogoje ali imajo sklenjene večletne pogodbe, bodo v letu 1960 obračunavale in plačevale družbene obveznosti v pavšalno določenih zneskih. 2 Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve tukajšnjega občinskega ljudskega odbora je določil, da bodo v letu 1960 plačevale družbene obveznosti v pavšalnih zneskih naslednje gospodarske organizacije: — Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško, — Komunalno podjetje Videm-Krško, — Konfekcija papirja Videm-Krško, — Šiviljska delavnica »Moda« Videm-Krško, — Obrtno podjetje »Meso« Videm-Kršk805.000 din dohodkov Četrti del SPLOŠNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO DRUŽBENEM PLANU OBČINE VIDEM-KRŠKO ZA LETO 1960 XXV. poglavje I Pristojni sveti in upravni organi občinskega ljudskega odbora morajo skrbeti, da bodo gospodarske organizacije izpolnjevale naloge, ki so postavljene s tem družbenim planom. Prav tako morajo pristojni občinski organi spremljati izvajanje tega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za izvrševanje posameznih nalog in za izpolnitev družbenega plana. II Da se zagotovi izvršitev nalog zveznega, republiškega, okrajnega in tega družbenega plana kot celote, je potrebno, da zbor proizvajalcev koordinira delo gospodarskih organizacij posebno v pogledu investicijskega vlaganja, kakor tudi izpolnjevanja temeljnih nalog, ki so določene s tem družbenim planom. III Predvideva se, da bodo izpolnjevanje tega plana podprle vse politične in družbene organizacije, vsi organi delavskega in družbenega upravljanja, tako da bo ta plan postal osnovna naloga vseh družbeno političnih in gospodarskih činiteljev v občini za leto 1960. 2. člen Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Videm-Krško se pooblašča, da P° potrebi daje obvezno razlago in navodila za izvaja nje tega družbenega plana. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960 in se objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 02-30-5/1-60. Videm-Krško, dne 23. 3. 1960. Predsednik ObLO. Stane Nunčič !• T‘ Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — odgovorni urednik: Šom Maks — Tiska Č7J’ jO6 tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 3.. in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka ^