pOŠtni; STpffir/gS?”1 Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 183 (7971) TRST, nedelja, 8. avgusta 1971 OB DANAŠNJEM KULTURNEM SREČANJU MED SOSEDNIMI NARODI NA MATAJURJU Za sodelovanje in prijateljstvo IT 0 SMO se odločili za da-našnjo velilko kulturno U Manifestacijo, nismo ime-Pred sabo samo plemenitega Ja. da bi prispevali k zbliže-aju narodov na tem koščku I, 'je. pač pa tudi namen, , ki šli mi beneški Slovenci okvira tradicionalnih manj-J'1 vaških prireditev, da bi laht ali našeniu ljudstvu, kaj u?®0 napravimo, če smo de-njegove podpore. Da bi hirali, da smo še živi, da ?š©mo živeti v kulturi naših °Šetov. kjPri nas je vsaka prireditev, teži k uveljavitvi naše kalij re in naših pravic, ki pre-u.Ja narodno zavest med be-as,kim prebivalstvom, podvr-‘er'a naj hujšim pritiskom reak-°narnih odpadniških in šovi-isbičnih sil, da bi ne uspela. , raznimi pritiski, prikritimi odkritimi grožnjami na po-v trezne zavedne beneške Slo-cie.nce in na njihove organiza-J® hočejo preprečiti vsako Mturno izživljanje, vsako slo-2/?®ko kulturno manifestacijo. ®t° zavzemajo naše kultur-Manifestacije, borba in na-t!oT’ da uspejo, takšno važ-in pomembnost podob-hot jo imajo borbe in ma-cl,Stacije italijanskih delav-v in demokratičnih sil za nji-j. ® pravice, za boljše živalske pogoje, za uveljavitev ® spoštovanje demokratičnih .T5®1 italijanske republiške u-bave- Naša in njihova je bor-2 Za svobodo in demokracijo. ato ni slučajno, da smo bili šovinističnih izgredih v Hlo-Utežni v teh zadnjih dneh sti P°dpore in solidamo-j ,s strani vsega slovenskega italijanskega demokratične-sr JavTlega mnenja. Kulturno . ®canje s sosednimi narodi na Rajarju bo tudi kronanje S* vrste prireditev in akcij, tjvSMo jih imeli letos po na-jJ1 dolinah za dosego naših rodnih, gospodarskih, social-in človečanskih pravic, ruštvo slovenskih izseljen- H* Beneške Slovenije v je organiziralo ob začetih Mga leta celo vrsto sestan-ri.* * * * v Po naših vaseh, na kate-Ce so bili obrazloženi izseljen-. in njihovim svojcem pri-anj a društva za izb olj ša-v na- sodelovanju društva «1. Trin-ko» in predstavnikov občine v Subidu 24., 25. in 26. julija letos. Tam je vse ljudstvo glasno zahtevalo pred oblastmi svoje pravice. Na tradicionalni dan emigranta se je zgrnilo v Čedadu okoli društva «Ivan Trinko», domačih duhovnikov, ki se borijo z nami za preporod Beneške Slovenije, na stotine izseljencev in drugih domačinov in so skupaj z nami zahtevali rešitev vseh naših problemov. Društvo «Rečanj» iz Lies je organiziralo 25. julija letos prvi festival beneške pesmi. Uspehi raznih akcij in prireditev nam pričajo, da smo na začetku dejanskega preporoda beneških Slovencev, preporod, ki ga ne bo mogoče zavreti s pritiski, grožnjami in nasil-stvi; ne bo ga mogoče zavreti tudi zaradi tega ne, ker smo danes deležni podpore in solidarnosti vseh demokratičnih sil v Italiji in ker imamo zagotovila najvišjih predstavnikov oblasti, da bodo spoštovali naše pravice . Enotni nastop, peticije in spomenice, ki smo jih dostavili deželi in samemu predsedniku republike, so le dosegle nekatere cilje ,so zganile vprašanje obstoja beneških Slovencev z mrtve točke. To nas uči in spodbuja, da moramo tudi v bodoče enotno nastopati in sodelovati z vsemi tistimi silami, ki jim je pri srcu preporod naše dežele. Nobene ozkosti, ampak naj večja širina v tem pogledu. Z današnjim srečanjem hočemo potrditi, da smo in ho-znova potrditi, da smo in hočemo biti aktiven in pozitiven dejavnik v enotnem slovenskem kulturnem prostoru, da hočemo sodelovati za razširitev in obogatitev tega prostora. Z vrha Matajurja danes vabimo k sodelovanju na kulturnem področju vse naše sosedne narode. S tem sodelovanjem poglabljamo prijateljstvo in utrjujemo mir na tem koncu sveta. IZIDOR PREDAN bj ^"ua a rušiva za n Si - teniških razmer . -r0Jjteteli, za dosego naših na-ZjA?1*1 pravic. Te pravice so Mvali s transparenti tudi W,!1(iemskih ulicah. Društvo tencev je zbralo na stoti-Žej . opisov za petioijo na de-ia odbor, ki zahteva nujne ^ konkretne posege oblasti <^itev vseh naših proble- s02el° te uspela prireditev, ki (i)i organizirali izseljenci v l|,,1>iiilil,il,l„lmlliIIIIIIIIIIIIIl n,i,ni Joskvi so objavili SEV o integraciji >SKVA, 7. — Moskovska Sti , a>> in vsi ostali dnevni li-Sedil dancs objavili celotno be SptJ’ programa, katerega so Sveta v Bukarešti na zasedanju gral Za medsebojno pomoč Pro-ititegn Se. nanaša na gospodarsko dei^ijo in na gospodarsko so-državanie vzhodnih socialističnih dii0 1 Gre za zelo obsežno bese-stib’ SaS so ga natisnili na še-straneh dnevnih listov. tred sm° že poročali, program % Meva gospodarsko integra-SUvLVendar istočasno zagotavlja žaVe en°st vsake socialistične drle L^odelovanje je svobodno in ('arion i Ustanovili nobenega nad-hia kalnega skupnega organiz-tlot|:i4Nacrt°vanje se označuje kot Isk]J." načrtovanje, zato da se g0stvdJJO medsebojni napori pri iri(iuS|‘'F.skem razvoju z'ast> v in konj/'*' Poveča produktivnost ttjvn,. aurenčna sposobnost na sve-em tržišču. Inconfro Culturale dei Popoli vidni Kulturno srečanje med sosednimi narodi Cunvigne di Culture dai Popui eh’a son puarte cun puarte Kulturtreffen der angrenzenden Votker EOatm v?^ ^'"v1..." Sodelujejo Ob 15. uri Sv. Masa v 4. jezikih Pevski zbor ..Rečan" iz Ljes Folklorna skupina iz Rezije Briški oktet Pevski zbor „Mirko Fiiej“ iz Gorice Pevski zbor „0ton Župančič,, iz Gorice Pevski zbor iz Koroške Pevski zbor „Posočje“ iz Tolmina Pevski zbor „CJll.“ iz Čedada Pevski zbor „Živici“ iz Podbo-nesca Ansambel ..Beneški fantje" iz Ljubljane ORAPICA OORIIIANA • OORIZIA • UTI Partecipano Cjantaran Ore 15 S. Messa in 4 lingue A lis 3 dopo miesdi - Messe Coro „Rečan“ di Liessa Gruppo folkloristico resiano grande in 4 lenghis Coro „Rečan" di Liesse Ottetto del Collio Clape Resiane di Folklor Coro „Mirko Filej" di Gorizia Ottetto dai Cuei Coro „0ton Župančič" di Go- Coro ..Mirko Filej" di Gurisse rizia Coro „Oton Župančič" di Gu- Coro carinziano risse Coro ..Posočje" di Tolmino Coro Carantian Coro del ..C.A.I." di Cividale Coro ..Posočje" di Tolmino Coro ..Živici" di Pulfero Coro dal „(.A.I." di tividat Complesso ..Beneški fantje" Coro „Živici" di Pultar di Ljubljana Clape ..Beneški fantje" di Ljubljana Es nehmen Teil 15h HI. Messe in vier Sprachen Sangerchor ..Rečan" aus Ljes Folklorgruppe aus Rezija Briški oktet Sangerchor „ Mirko Filej" aus Gorz Sangerchor "Oton Župančič" aus Gbrz Kiirtner Sangerchor Sangerchor -Posočje" aus Tolmin Sangerchor-C.A.I." aus (ividale Sangerchor ..Živici" aus Pod-bonesec Spielgruppe -Beneški fantje" aus Ljubljana ODLOČNA RESOLUCIJA VODSTVA PSI Nujen je odgovor levice na ofenzivo desničarskih sil Resolucija obsoja poskus določenih krogov KD, PSDI in PRI, da premaknejo politično os na desno RIM, 7. — Objavili so glasilo resolucije, ki je bila včeraj soglasno sprejeta na seji izvršnega odbora PSI. Uvodoma se v resoluciji ocenjuje sporazum glede stanovanjskega zakona in je rečeno, da sporazum odgovarja obveznosti stranke, da prepreči bistveno spreminjanje zakona. Tako je bila poražena desnica znotraj in zunaj vladne večine, ki je hotela ta zakon pokopati. Pa tudi za ceno vladne krize, ali vsaj odstraniti ključna določila. Ponovno je bila odločilna bistvena enotnost sil, ki so za reforme, in ki so različne, kot je bil tudi izredno pomemben prispevek raznih političnih in sindikalnih organizacij. Dogodki okrog stanovanjskega zakona se vključujejo v širši okvir, ki ga označuje divji napad desnice, ko hočejo ukloniti PSI in z njo celotno levico, prisiliti stranko k umerjeni politiki, ali pa jo izolirati in izključiti delavsko gibar nje iz procesa socialnega in političnega razvoja. Ustvarja se nevaren neocentri-stičen načrt, ki teži k sodelovanju z liberalno stranko, kar pa bi v resnici pomenilo odprtje k fašistični desnici. Vse to bi bilo seveda v ostrem nasprotju z nujnostjo demokratičnega razvoja, ki je prišla do izraza še zlasti zadnji dve leti z delavskimi boji. Pri tem si delajo utvare, da se kaj takega lahko zgodi brez bolečin, ko pa je očitno, da bi taki poskusi povzročili izredno resne socialne in politične spopade. Na vsak način pa takšno vodstvo ne bi bilo sposobno reševati zapletena vprašanja gospodarskega, socialnega in političnega razvoja v Italiji. Resolucija nadaljuje, da obstajajo jasni znaki o manevrih, da se premakne na desno politična os, ter da obstajajo poskusi s strani določenih krogov KD, PSDI in tudi PRI. Ti znaki so naslednji : 1. Skuša se onemogočiti prisotnost PSI v nekaterih deželnih, občinskih in pokrajinskih upravah, zamenjati socialiste z liberalci, povsod pa spremeniti politiko. Ta poskus se izvaja z nesprejemljivi zahtevami, da lokalne socialistične organizacije opuste politiko stranke, ki velja za vso državo in ki temelji na politiki reform ter na novih in naprednejših ravnovesjih. 2. Napada se proces sindikalne enotnosti. V zadnjem času so tako napadli kovinarje UIL, ki se trudijo za sindikalno enotnost. Dolgoročni načrti pa predvideva- jo poskuse, da bi napravili resnejši napad na celotno sindikalno gibanje in se tako govori o členih 39 in 40 ustave, zato da bi se uklonili in uklenili sindikati. 3. Sestavni del teh načrtov je alarmistična kampanja o političnem in o gospodarskem položaju, ki ji objektivno pomagajo nekatere ključne ustanove države (birokracija, sodstvo, oborožene sile in policija) in ko se skuša postavljati v dvom družbeni red, ki temelji na ustavi, ki je zrastla iz odporniškega gibanja. PSI poleg tega ugotavlja, da prihaja do represivnih akcij in do upravnih ukrepov, s katerimi se hočejo prizadeti novinarji, za delo, ki so ga opravili v njih svojstvu. Prihaja do napadov proti ljudem in proti političnim silam levice ter predvsem se napadajo socialisti. Socialisti so prepričani, da obstajajo v Italiji sile, ki so spo- sobne poraziti te manevre, in da je v tej zvezi še zlasti pomembna odgovornost Krščanske demokracije, v kateri prihajajo do izraza čudna stališča, ki so v odkritem nasprotju s tolikokrat potrjenimi zlačilnostmi, da je KD ljudska in protifašistična stranka. Vendar pa so socialisti mnenja, da so možne nove pobude, kot to pričajo stališča tradicionalnih levih struj, pa tudi predstavnikov drugih skupin v stranki. Nato je v poročilu omenjena nevarnost, ki jo predstavlja referendum proti zakonu o razporoki, ki lahko privede do razkola v državi in kateremu se sedaj pridružuje tudi izsiljevanje o razpustitvi parlamenta. Položai je še zlasti zapleten, saj bodo v kratkem volitve predsednika republike. PSI ponavlja nujnost, da se izvoli predstavnik z ustavno, ljudsko in protifašistično večino, ki naj daje polno jamstvo, z« zvestobo ustavi in pri čemer ni pomembno, če gre za predstavnika laičnih ali katoliških krogov. Resolucija zaključuje, da se bo septembra sestal centralni komite, ki bo obravnaval politični položaj in ki bo sklepal o datumu strankinega kongresa. iiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimitiimimiiiiiiiitmvitmiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiimiiiiniiiiiiiiNiiiiiluniiiiiiiulMI Z GLASOVI STRANK LEVEGA CENTRA Senat je odobril stanovanjsko in davčno reformo Tudi senatorji odšli na počitnice - Dolga soja vlade o upravnih vprašanjih RIM, 7. — Senat je ob 15.10 z dvigom rok izglasoval zakonska predloga o stanovanjski in o davčni reformi. Za stanovanjsko reformo so glasovale vse stranke levega centra, proti pa vse opozicijske skupine. Za davčno reformo pa so glasovali senatorji KD, PSI in PSDI, vzdržali pa so se republikanci, vse opozicijske skupine so glasovale proti. ................ VČERAJ ZVEČER NEKAJ SEKUND PRED PREDVIDENIM ČASOM AP0LL015 SREČNO PRISTAL NA TIHEM OCEANU Čeprav se srednje padalo ni popolnoma odprlo, so Scott, Irwin in Worden srečno pristali, le udarec ob vodno gladino je bil nekoliko močnejši - Polet «Apolla 15» je odprl novo dobo v raziskovanju Lune, saj je bila to prva strogo znanstvena odprava v vesoljski dobi cen na drobno e te junija zvišal za 0,1 a v primerjavi z majem Vi . 4’a odstotka v primerja- no ^ — Indeks cen na drob- SL' ža 6eka junijem lanskega leta. Inna ,.Cen na debelo, ki ga raču-ni u\,rav tako os redni; statistični se je junija zvišal za ietn .tetka v prime” ja vi z ma-0i6r:'n za 2,9 odstotka v pri-Vl z junijem lanskega leta HOUSTON, 7. Ameriški kozmonavti Scott, lrwin in VVorden so včeraj srečno pristali v Tihen oceanu, približno petsto kilometrov severno od Havajskih otokov. Astronavti so pristali nekaj sekund pred predvidenim časom s presenetljivo točnostjo, vendar se je tudi ob pristanku nadaljevala tradicija tega poleta, da nekaj ne deluje pravilno. Med pristankom se namreč ni popolnoma odprlo srednje padalo in vesoljska ladja je padala nekoliko prehitro. Takoj po pristanku je Scott sporočil kon-trolnemu centru, da je bil udarec ob vodno gladino nekoliko močnejši kot predvideno, vendar to ni imelo posledic. S pristankom se je srečno zaključil polet vesoljske ladje «A-pollo 15», ki je začela novo dobo v raziskovanju Lune. Scott, Ir-win in VVorden so s svojim podvigom končno začeli s pravim, znanstvenim raziskovanjem našega satelita, medtem ko so prejšnje posadke poletov «Apollo» v glavnem le preverile delovanje tehničnih naprav in izpopolnile tehniko poleta in pristajanja. Bilanca tega poleta gre preko kamenin, ki so jih kozmonavti nabrali na Luni in stotin fotografij, ki so jih posneli. To je le najbolj spektakularni del tega poleta, glavno pa je, da so trije kozmonavti izpolnili strogo znanstveni načrt, ki je združil raziskovanje v vesolju z raziskovanjem na površini našega satelita. Scott in Irvvin sta za svoj podvig izkoristila vse izkušnje, ki so jih pridobili njihovi predhodniki na Luni. S preizkušnjo lunarnega vozila sta opravila zelo važno nalogo, saj bo od sedaj naprej glavni cilj ameriške vesoljske u-stanove NASA izpopolnitev lunarnega vozila, ki naj bi omogočilo skupinam znanstvenikov, ki | jih ZDA nameravajo poslati na I naš satelit v prihodnjem deset- letju, hitre premike in prenos znanstvenih naprav. Uspeh tega poleta bo lahko tudi vplival na sestavo posadk, ki jih bodo ZDA poslale v vesolje. Nekateri menijo, da bi bilo pametno še naprej pošiljati v vesolje prekaljene pilote reakcijskih letal, drugi pa mislijo, da bi znanstveno delo bolje o-pravili poklicni znanstveniki. Irvvin in Scott sta sicer precej izčrpno in s točnimi znanstvenimi izrazi opisovala, kar sta videla, vendar je zelo upravičena pripomba, da bi znanstvenik dosegel še veliko večje rezultate, kajti kozmonavta sta bila kljub vsemu le dva amaterja. Kozmonavti cApolla 15» so, kljub vsem nevšečnostim, ki so jih do sedaj preganjale, postavili kopico novih rekordov. Zadnji rekord so postavili danes, ko jim ni bilo treba prižgati glavnega motorja, da bi popravili tir za pristanek na Zemlji. To je namreč prvič v zgo dovini vesoljskih poletov, da so kozmonavti pri odhodu s krožne poti okoli Lune prižgali motor ob točno določenem času in njihova hitrost je bila le za dva centime tra in pol na sekundo večja od predvidene. Zaradi izredne točnosti tira so sprva strokovnjaki v Houstonu menili, da ne bo potre- ben niti majhen popravek, nato pa so se premislili in so ukazali trem astronavtom, naj prižgejo le za trenutek majhne usmerjevalne motorčke. Trije kozmonavti so včeraj zvečer zadnjič oddajali za televizijo, ko so snemali Lunin mrk. Scott, Irvvin in Worden so bili v odlični fizični kondiciji in tudi precej dobre volje, saj so se večkrat pošalili s strokovnjaki v kontrolnem centru. Med svojim ^vesoljskim sprehodom* je Worden nehote popravil napravo za merjenje žarkov X. Popravil pa jo je tako. da jo je pošteno brcnil. Torej tudi za prefinjene in izpopolnjene znanstvene naprave je še vedno veljaven sistem popravljanja, ki ga uporablja marsikdo izmed nas, ko se mu pokvari radijski sprejemnik. Strokovnjaki v Houstonu, ki stalno sledijo poletu vesoljske ladje so, navdušeni nad uspehom, svetovali Scottu, Irvvinu in Wordenu, naj ob povratku na Zemljo »razobesijo* metlo. To je v mornarici že tradicionalen znak, ki pomeni, da je podvig popolnoma uspel. Strokovnjaki v Houstonu so danes objavili prve podatke o temperaturi našega satelita med Luninim mrkom, ki so jih zabeležile znanstvene postaje, ki sta jih pustila na Luni posadki «Apolla 14» in «15». Tik pred mrkom je bila temperatura Lunine površine v kraju Fra Mauro 76 stopinj nad ničlo, med mrkom pa se je temperatura znižala na 100 stopinj pod ničlo. Tako velik skok v temperaturi v nekaj minutah je mogoč, ker našega satelita ne obdaja atmosfera, ki s svojo toplotno vztrajnostjo zelo omili temperaturne skoke. Izjava kitajske vlade o jedrskem oboroževanju Peking zavrnil predlog o sklicanju konference petih jedrskih velesil PEKING, 7. — Agencija »Nova Kitajska® je objavila danes besedilo izjave pekinške vlade iz 30. julija, ki zavrača sovjetski predlog za sklicanje konference petih jedrskih sil. V izjavi ie med drugim rečeno, da morajo o vprašanju odprave jedrskega orožja razpravljata vse države sveta. Zaradi tega predlaga Peking sklicanje svetovne konference, na kateri bi preučili vprašanje popolne prepovedi in uničenja jedrskega orožja, ter na kateri naj bi dosegli, kot prvi korak k temu cilju, sporazum o prepovedi uporabe tovrstnega orožja. Kitajska vlada ugotavlja, da ZDA in Sovjetska zveza razpolagajo z ogromnimi količinami jedrskega orožja. Zaradi tega bi bilo primerno, da bi se obe vladi, skupno ali ločeno, javno obvezali, da ne bosta nikoli uporabili kot prvi to orožje. V izjavi je že rečeno, da nekatere velesile nimajo pravice, da bi potisnile v stranko večino držav ter svojevoljno sklicale konferen co za ureditev tako važnih vprašanj. Glede jedrskega oboroževanja, ki ga pripravlja Kitajska, je v izjavi rečeno, da je bil Peking k temu prisil.jen «zaradi jedrskih groženj imperialistov*. Pekinška vlada dodaja, da je to orožje še v eksperimentalni fazi ter da LR Kitajska ne bo nikoli jedrska velesila, »ki bo izvajala politiko .jedrskega monopola, jedrskih groženj in jedrskega izsiljevanja*. »Zaradi tega — se zaključuje izjava — kitajska vlada ne more sprejeti predloga sovjetske vlade o sklicanju konference petih jedrskih velesil.* Pesimizem Izraelcev ob prvi obletnici premirja ob Suezu TEL AVIV, 7. - Danes opolnoči bo točno eno leto, odkar je ob Sueškem prekopu nastopilo premirje med Arabci in Izraelom. Premirje, ki so ga uvedli, da bi omogočili mimo rešitev bližnje-vzhodne krize, pa ni prineslo zaželenih rezultatov, kot pričajo današnje izjave izraelskih voditeljev po neuspehu misije ameriškega odposlanca Sisca v Tel Avivu. Zunanji minister Aba Eban je v radijskem intervjuju omenil možnost, da bi Egipt prihodnje leto znova začel sovražnosti, razen da ne bi v tem času prišlo do napredkov prizadevanj za mirno rešitev. Na vprašanje o perspektivah po Siscovem obisku v Izraelu je Eban diplomatsko odgovoril, da je treba podpreti a-meriška upanja, dokler še obstajajo. Dodal je. da ie treba delovati «z realizmom in s , skromnostjo* ter v prihodnjih mesecih osredotočiti vse napore v iskanju delnega sporazuma o ponovnem odprtju Sueškega prekopa Drugi član izraelske vlade, minister brez listnice Israel Galili, ki velja za nekakšnega neuradnega glasnika Golde Meir, je pa po radiu izrazil mnenje, da ie v tem trenutku le malo upanja za sporazum o obnovitvi nlovbe po Suezu. Krivdo za tako stanje je seveda Galili pripisal »egiptovski nepopustljivosti*. Minister je tudi dejal, da ni Siscov poskus za zmanjšanje razlik obeh držav doživel uspeha, dodal pa ie. da Izrael ne sme zapreti vrat pogajanjem. Predstavnika NATO pri Mintoffu LA VALLETTA, 7. - Začasni generalni tajnik NATO Jorg Ka-stel in šef protokola Paul Van Campen sta se danes v La Val-letti sestala s predsednikom malteške vlade Mintoffom. s katerim sta se pogovorila — kot je rečeno v uradnem poročilu — o vprašanjih skupnega interesa. Kot je znano, sfa predstavnika NATO dospela včeraj na Malto na Min-toffovo povabilo. Kastel in Cam-pen bosta o vprašanjih odnosov z Malto poročala na sestanku sveta NATO, ki bo v ponedeljek v Bruslju. BUKAREŠTA, 7. - Včeraj je prispela v Romunijo delegacija španske partije, ki jo vodi San-tiago Carrillo, ki je osebni prija telj Ceausesca in ki je bil že večkrat v Romuniji. Po glasovanju jt prišlo do krajše svečanosti, ko je tudi senat prenehal z delom in ko bodo senatorji odšli na poletne počitnice. Ob tej priložnosti se jim je zahvalil predsednik vlade Co-lombo za njih trud v tem izredno vročem času ter jim želel prijetne počitnice. Odgovoril pa ie predsednik senata Fanfani, ka-teiemu so kasneje izročili novinarji, akreditirani v palači Ma-dama. pahljačo kot že tradicionalni dar ob tej priložnosti. Predsednik republike Saragat je danes sprejel najprej dopoldne tajnika KD Forlanija, nato popoldne predsednika vlade Colomba ter končno predsednika senata Fanfani ja. Dopoldne ob 11. uri se je sestala vlada in je zasedala do 14. ure. Na predloge raznih ministrov je vlada sprejela celo vrsto zakonskih osnutkov, dekretov in drugih aktov, povečini izključno upravnega značaja. Med drugim so na primer sprejeli zakonska osnutka, ki se nanašata na okuženje morja ter na polivanje nafte, odnosno na ustanovitev pristanišč za turistične in športne ladje. Odobrili so pooblastilo zakladnemu ministru, da izda nove bankovce za 2 tisoč in za 20 tisoč lir. V Italiji bodo torej odslej v obtoku poleg bankovcev za 500, tisoč, 5 tisoč, 10 tisoč, 50 tisoč in 100 tisoč tudi bankovca za 2 in za 20 tisoč lir. Zakladno ministrstvo bo kasneje določilo, kako bosta izdelana nova bankovca in kdaj bosta prišla v obtok. Vlada je odobrila vrsto personalnih sprememb višjih državnih uradnikov in je v tej zvezi na predlog notranjega ministra Re-stiva imenovala dr. Nicolo Ab-brescio za prefekta in vladnega komisarja v Trstu. Dr. Abbrescia je bil do sedaj prefekt v B'errari in so na to mesto premestili dosedanjega prefekta Piacenze dr. Armanda Nicastra. V zvezi s pogajanji s sveto stolico je predsednik vlade Co-lombo dopoldne sklical v palači Chigi sestanek, na katerem so bili prisotni podpredsednik De Martino, ministra Moro in Tanas-si, poslanec Reale in nekateri visoki funkcionarji, med katerimi tudi italijanski poslanik v Vatikanu Pompei. TRŽAŠKI DNEVNIK 8. avgusta PO SPORAZUMU 0 BREZCARINSKEM UVOZU IZ JUGOSLAVIJE Doslej nad 2.500 stotov govejega mesa vplivalo na cene v tržaških mesnicah Govedina cenejša za 100-200 lir pri kilogramu - Madžarsko blago še vedno konkurenčno - Sporazum škoduje okoliškim živinorejcem ? Uvoz goveje živine in mesa iz Jugoslavije po najnovejšem sporazumu med sosednima republikama se je začel ugodno razvijati. Kakor znano, gre za najnovejšo raztegnitev spiska «C», ki predvideva med drugim brezcarinski uvoz goveje živine in mesa na naše področje, in sicer v letni količini 40 tisoč stotov, kar nekako ustreza letni potrošnji tega blaga na Tržaškem oziroma točneje v tržaški pokrajini. Ta je lani skupno potrošila nekaj nad 37.000 stotov blaga, kolikor ne štejemo mesa, ki ga prebivalci kupujejo neposredno onstran meje na svojih izletih. Uvoz po spisku «C» je oproščen tako navadne kakor tudi «evrop-ske» carine, to je tako imenovanih prelevmanov. Generalni vladni komisariat je začel izdajati u-voznikom, zasebnim mesarjem, zadrugam in podpornim ustanovam ustrezna uvozna dovoljenja 1. julija letos .Doslej so operaterji prejeli dovoljenja za uvoz skupno 5.500 stotov živine in mesa (v primeru žive govedi računajo, da vrže vsaka žival 50 odst. žive teže mesa), komisariat pa ima v rokah dokazne listine, da je od tega dejansko prispelo na tržišče 2.550 stotov. V mesnicah na Tržaškem je brezcarinski uvoz govejega mesa in živine nekoliko potisnil dosedanje cene navzdol. V kolikšni meri se je meso pocenilo, si niso vsi opazovalci povsem edini. Na komisariatu cenijo, da za 100—200 lir pri kg, statistična služba mestnih redarjev pa meni, da se znižanje suče nekako na višini 10 odst. Ker pa je nova ugodnost sovpadala s poletnimi počitnicami, naj bi nova cene prišle do izraza šele v septembru. Vsekakor so tržaški potrošniki pričakovali večje ugodnosti od novega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Da so se cene govedini v tržaških mesnicah znižale le v omenjenem razmerju, je treba pripisati tudi dej.ivu, da so jugoslovanski izvozniki nedavno tega ponovno dvignili izvozne ko-tacije svojemu blagu, in sicer v poprečnem razmerju 20 lir pri kg. Zanimivo je v tej zvezi, da se nekateri uvozniki vsaj doslej niso poslužili nove ugodnosti o brezcarinskem uvozu goveje živine in mesa iz Jugoslavije, ter se še naprej oskrbujejo s pol\ ebnim blagom v drugih evropskih deželah, tako na Poljskem in zlasti na Madžarskem, kjer je živina naprodaj znatno bolj poceni kakor v Jugoslaviji. Glede na to, da je sporazum začel veljati šele 1. julija letos, bo zunanjetrgovinski oddelek generalnega vladnega komisarja le. tos izdal dovoljenja za uvoz le 25.000 stotov mesa. Poslovno leto se bo zaključilo 14. januarja 1972, od 15. januarja 1972 do 14. januarja 1973 pa bo seveda veljal polni kontingent v višini 40.000 stotov. Kakor vsaka medalja, pa tudi ta ni menda brez senčne strani: na Krasu in v Bregu se nekateri živinorejci, ki imajo živino godno za prodajo, pritožujejo, da zanjo ni več pravega zanimanja med tržaškimi mesarji. Težave so nastopile, kolikor so te vesti točne, le za odraslo živino: glede na to, da Jugoslavija ne izvaža telet, se tudi z novim sporazumom tržaško tržišče z mlado govejo živino ni v ničemer spremenilo. Lino Cappcilini odhaja Dr. Nicola Abbrcscia vladni komisar v Trstu Ministrski svet v Rimu je na pre dlog ministra za notranje zadeve Restiva imenoval za novega vladnega komisarja v Trstu dr. Ni-colo Abbrescio, ki je doslej načeloval prefekturi v Ferrari. Kot po ročajo, so dosedanjega prefekta v Trstu dr. Lina Cappellinija na njegovo prošnjo 9. septembra razrešili dolžnosti. Dr. Nicola Abbrescia je izkušen funkcionar, ki že dobrih deset let vodi prefekturo v Ferrari. V tem mestu je vest o njegovi premestitvi v Trst izzvala nekoliko začudenja, saj gre za človeka, fct se bliža koncu svoje kariere ter so zato mislili, da bo ostal v Ferrari do upokojitve. Kolegi iz Roma-gne so nam po telefonu povedali, da je dr. Abbrescia velik ljubitelj morja, saj je v prostem času «od-krivaU odročne plaže na jadranski obali. Njegov drugi «hobby» pa so psi: prebivalci Ferrare so ga često srečavali, ko je svoje vodil na sprehod. Njegovo zadnje važno politično dejanje v Ferrari pa je bila prepoved izzivalne manifestacije, ki so jo fašisti z misovskim poslancem Romualdijem na čelu pripravljali v središču mesta. Kaj več o bodočem vladnem komisarju v Trstu nam zaradi pozne ure ni uspelo zvedeti. Toplo se zahvaljujem odbornikom in pevcem p. d. »Slovenec* iz Boršta za prijetno presenečenje in veselo razpoloženje, ki so mi ga pripravili na predvečer poroke. MAJDA ČERNEKA VESTI IZ TREBČ Z udarniškim delom gradijo slačilnice Ko so na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah začeli graditi odbojkarsko igrišče, je načrt obse- Voda v kraških vaseh samo za nujne potrebe Konzorcij za kraški vodovod skupaj z združenimi občinami Nabrežina, Zgonik in Repentabor ugotavlja, da se suša in pomanjkanje vode nadaljujeta, kar ovira dobavljanje vode v kraških vaseh treh občin in zato ponovno vabi vse potrošnike vasi, ki imajo dovolj vode, naj jo uporabljajo samo za nujno potrebna opravila po domovih. Posebej pa naj se izogibajo namakanju travnikov in zalivanju vrtov, ker tako onemogočajo potrošnikom višjih vasi in vasem, ki so na koncu vodovoda, razpolaganje tudi z najmanjšimi količinami vode. Uprava konzorcija poziva vse k uvidevnosti in odgovornosti in jih prosi, naj spoštujejo dana navodila. riše Predsednik Srečko Colja gal tudi zgraditev ustreznih higienskih prostorov ter slačilnic. Gmotno stanje športnega društva Primorec pa tedaj ni dovoljevalo, da bi zadostili tej potrebi. Ta načrt uresničujejo podjetni Trebenci sedaj. Že pred nekaj dnevi so številni mlajši in starejši vaščani prijeli za kramp in začeli kopati na dvorišču temelje novih slačilnic. Medtem so deželne oblasti zagotovile denarno podporo, ki bo omogočila zgraditev. Seveda bodo šli glavni stroški za material, kajti delovna sila je, kot rečeno, udarna. Doslej so samo z udarniškim delom uredili temelje ter postavili podporne stebre. Sklepajo, da bodo higienski prostori in slačilnice še pred zimo gotove, če bo odziv vaščanov vedno tako zadovoljiv. SINOČI NA GRADU SV. JUSTA Krasen Verdijev «Rigoletto» v dognani odrski postavitvi Veliko aplavzov na odprti sceni - Opero bodo ponovili samo še v sredo S sinočnjo prvo predstavo Verdijeve opere v štirih dejanjih M avto, ki se je s (kiuca močno zaril v var- a prednjm nostno ograjo. Degrassijeva je vozila s svojim fiatom 850 s Trga Goldoni proti Trgu Sansovino, ko ji je, tako se zdi, na sredi predora, kjer se ta odcepi v drugi, stranski desni predor, ki vodi v Ul. Teatro Romano, nemudoma postalo slabo in izgubila nadzorstvo nad vozilom. To se je s prednjim delom tako močno zarito v varnostno ograjo, da je šoferka močno udarila glavo ob vetrobran ter se onesvestila. Pri tem je dobila hud pretres možganov, si verjetno zlomila desno stegnenico ter se ranila po obrazu in prsih. dodelili Romanu Puriču iz Velikega Repna 13: prejel je zlato kolajno repentabrske občine, zaboj kmetijskega orodja ter 10 tisoč lir repentabrske občine. Vsem ostalim razstavljavcem so podelili srebrne kolajne, ki jih je darovala pokrajinska letoviščarska ustanova ter 5 tisoč lir repentabrske občine. Ostali nagrajenci so Zdravko Bizjak, Anton Guštin, Dušan Guštin, Maks Guštin, Mirko Guštin, Josip Lazar, Alojz Milič, Emil Purič, Stanislav Ravbar, Emil Škabar in Anton Škabar. navzočim spominsko pergameno. Med drugim se je zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je končno mogoče začeti z deli za gradnjo osnovne šole. ki bo zamenjala staro in nefunkcionalno šolsko poslopje pri Colu Posebno se je zahvalil državnim oblastem, ki so sklenile v celoti kliti stroške za gradnjo ter ustanovam ISIS iz Trsta in Vidma, ki sta pokazali toliko razumevanja ter dali tudi dejansko pomoč, da je lahko prišlo do gradnje. Spominsko pergameno ie župan nato položil v luknjo, ki so io izvrtali v temeljnem kamnu. Luknjo je nato sam župan zadelal z ometom nakar sta dva delavca postavila ka men v delo. S tem je bilo slovesnosti praktično konec, prisotni pa so se nato udeležili nagrajevanja razstavljal-cev terana, nakar so vsi odšli na zakusko v Veliki Repen. Kakor srno že poročali, ie glavno pobudo za postavitev nove osnovne šole v Repentabru dala občina sama, ki si .je nato vrsto let z vsemi svojimi močmi prizadevala da bi višje oblasti dodelile ustrezno denarno podporo. Pred nekaj meseci so državne oblasti končno odobrile to podporo ter obljubile, da bodo krile tudi odvečne stroške, tako da ne bo imela repentabrska občina pri tem nobenih denarnih skrbi. Kar se šolskega poslopja samega tiče, bo to enonadstropna zgradba. V dolžino bo nova šola merila 33 metrov, v širino pa 13. Ob vhodu bo obširen hodnik, ki bo meril 13 za 8 metrov. Šola bo obsegala štiri razrede v velikosti 7 krat 7 metrov. Poleg tega bo obsegala še prostor za centralno kurjavo, posebno bolniško sobo, kuhinjo z jedilnico, še eno pomožno sobo in osem higienskih naprav. Prostor, kjer bo stala nova šola, je oddaljen le nekaj desetin metrov od občinskega sedeža. Ker ne bo v novi šoli telovadnice, bodo te prostore uredili v starem šolskem poslopju. pretacije, je na sinočnji predstavi ^Rigoletta» prišla do popolne veljave vsa tista neizmerna melodična invencija, s katero je ta najbolj dovršen italijanski skladatelj prejšnjega stoletja znal v melodiji pripovedovati kleno, jasno in dramatično učinkovito. Zato gre tudi omeniti orkester gledališča Verdi, ki je pod veščo in solidno taktirko Francesca Cristofolija, bil vesten tolmač Verdijevega načela o orkestru, ki naj ne bo podvržen sim-fonizmu, ampak naj bo le dosleden spremljevalec pete melodije. Dolg in topel aplavz na odprti sceni pa je orkester dosegel v znanem kvartetu v zadnjem dejanju, v katerem se čudovito srečajo štirje različni svetovi, vsak s svojo značilnostjo, vendar pa se vsi družijo v celoto, kakršne ni zlepa v operni literaturi. Med pevci moramo v prvi vrsti vsekakor omeniti baritonista Alda Prottija, ki je tolmačil naslovno vlogo Rigoletta. Njegovo petje je bilo strastno in trpeče, kakor da bi se mu besede trgale iz prsi. Še posebej je izstopil v drugem dejanju, ko je ustvaril prepričljiv osrednji lik izmaličenega dvornega norca, ki ljubosumno bedi nad hčerko Gildo, da je ne bi kdo onečastil, pri tem pa pomaga vojvodi pri njegovih ljubezenskih pustolovščinah. Tenorist Giorgio Merighi je prijetno oblikoval vlogo lahkotnega, brezskrbnega in deloma nesramnega mantovanskega vojvode. Številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo grajsko dvorišče, mu je še posebej ploskalo na odprti sceni, ko je zapel slovito arijo «ženska je tičica lahke narave». Med ostalimi pevci so izstopali še sopranistka Maria Luisa Ciomi, ki je svojo Gildo zapela nedolžno in nežno obenem, mestoma včasih kar preveč naivno ter Alessandro Maddalena in Bianca Bortoluzzi, ki sta kot Sparafucile in Maddalena pela glasovno izrazito ter z velikim posluhom. Režijski koncept opere je že pred časom pripravil Filippo Crivelli. Za tržaško uprizoritev pa ga je povzel Romolo Archi, ki se je verjetno SKogo držal osnovnih smernic in tako prešel nekatere prizore, ki bi jim ščepec večje razgibanosti scensko samo korisVl. Pisano sceno in razkošne, čeprav dovolj umirjene kostume, je narisal Tito Varisco, krajši baletni prizorček v prvem dejanju je pripravila koreografinja Anna BriVareVi, zbor gledališča Verdi na je dognano uvežbal Gaetano Riccitelli. Hiralnica potrebuje nujnih popravil Svetovalka Buirtova je te dni vložila pri odborniku za higieno in zdravstvo pri tržaški obč. upravi dr. Blasini vprašanje v zvezi z položajem v bolnišnici za dolge bolezni pri tržaški umobolnici Burlova trdi. da ie bolnišnico obiskala pred nekaj dnevi skupaj z drugimi člani ustrezne občinske svetovalske komisije in da so vsi soglasno ugotovili, da potrebuje bolnišnica nujnih popravil. Predvsem ie treba prepleskati skoraj vse prostore, ki že dolgo časa niso bili očiščeni in prepleskani. drugič pa je treba odpraviti nekatere kričeče in nezdrave pojave, kot je dejstvo, da bolniki in uslužbenci uporabljajo iste sanitarne naprave, ker jih .ie pre- V SREDO, 11. t.m. BO V LETNEM GLEDALIŠČU V OPATIJI NASTOPIL SVETOVNO ZNANI BALETNI ANSAMBEL BERJOZKA Pod vodstvom ljudske umetnice ZSSR in dobitnice državne nagrade Nadježde Nadježdine bo ansambel, ki je edini dvakrat gostoval v milanski Scali, izvajal vrsto ruskih narodnih plesov, kol in zabavnih plesov, ki se bodo končali z velikim kozaškim plesom z nad 100 nastopajočimi plesalci. Ob tej edinstveni priložnosti organizira POTOVALNI URAD AURORA avtobusni izlet v Opatijo z odhodom iz Trsta ob 18.30 in s povratkom takoj po končani predstavi. CENA IZLETA (vključno z vstopnico) JE 6.000 LIR. Prijave za izlet sprejema kot tudi posamezne vstopnice prodaja potovalni urad AURORA, Ulica CIcerone 4, telefon 29 243. • število prostorov je omejeno • GledaHšča Grad sv. Justa Pojutrišnjem, v torek, ob 21. uri bodo na Gradu sv. Justa predstavili drugo opero letošnje kratke operne sezone na odprtem, Puccinijevo Bo-beme. Opero bo dirigiral Francesco Cri-stofoli, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Adriana Maliponte, Gianna Galli, Ruggero Bondino, Gianluigi Col-magro, Dario Zerial in Lorenzo Gae-tani. Delo je režiral Carlo Piccinato. Pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372) nadaljujejo s prodajo vstopnic za torkovo predstavo, danes pa bodo na razpolago tudi vstopnice za drugo izvedbo Rigoletta, ki bo v sredo ob 21. uri. Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole Tajništvo obvešča, da bo v mesecu avgustu urad sindikata odprt vsak četrtek od 18. do 19. ure. Slovensko gospodarsko združenje obvešča sve svoje člane, da ima na razpolago dvojezične napise o zapori lokalov zaradi počitnic in tedenskega počitka javnih lokalov. Dvignite jih lahko vsaki dan v tajništvu združenja, Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja obvešča svoje člane, da ima do 31. avgusta t. 1. poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure. Slovenska Vincencijcva konferenca sporoča, da bo 15. avgusta izlet staršev v kolonijo v OVARO. Vpišite se lahko 1. v Trstu na sedežu Slov. Vin. konf., Ul. S. Nicolo 31 (tel. 62-972) od 17. do 19. ure; 2. v Gorici na upravi Katoliškega glasa od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vpisovanje se zaključi v sredo, 11. avgusta. Avtobus bo odpotoval v nedeljo, 15. avgusta in sicer: 1. iz Trsta ob 7. uri izpred trgovine Godina v Carduccijevi ulici; 2. iz Gorice ob 8. uri izpred cerkve sv. Ignacija na Travniku. KINO «|RIS» PROSEK ponovi danes ob 16. uri barvni dramatični film: I LUPI ATTACCANO IN BRANCO Igrata: Rock Hudson in Silva Koščina malo. ........................................................mini............................................................................I.........imiiii....iiiiiiiiiiiiii..................................................... Danes, nedelja, 8. avgusta MIRAN Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25. Dolžina dneva 14.29. Luna vzide ob 21.10 in zatone ob 7.48. Jutri, ponedeljek, 9. avgusta JANEZ Vreme včeraj; najvišja dnevna temperatura 31, najnižja 24,4, ob 19. uri 29,1 stopinje, zračni tlak 1018,7 rahlo pada, vlaga 63-odstotna veter 4 km na uro sever, severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 26,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKK Dne 7. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO:,70-letni Nerone Lau-renti, 67-letna Maria Emili por. Kole, 86-letna Giuseppina Visintin por. Schidan, 76-letna Antonia Godina vd. Sanzin, 67-letni Giacomo Polac-co, 76-letni Giovanni Mesghez, 70-letni Eugenio Cossetto, 72-letni Enri-co Principe, 83-letni Francesco Pie-monte, 73-letna Antonia Stepancich vd. Bellini, 76-letna Giovanna Pri-na, 71-letni Argeo Ermani, 71-letna Maria Sirotich vd. Chies, 68-letna Clementina Pellarin por. Corazza, 91-letna Giorgina Giorgtai, 87-letna Marcella de Zattoni vd. Giacomelli. OKLICI: uradnik Aldo Debelli in gospodinja Savina Pribaz, častnik Sergio Bevilacqua in profesorica Maria Roncador, uradnik Pierange-to Mezzullo in trg. pomočnica Anita Dazzara, mehanik Emilio Patte-ner in učiteljica Anna Maria Mo- Včeraj-danes SKBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo nacelli, železničar Giovanni Stagni in trg. pomočnica Nerina Clun, delavec Augusto Chiorri in frizerka Rita Limoncin, glasbenik Doriano Busechian in trg. pomočnica Laura Gombač, pomorščak Lino Giorgetti-Martini in gospodinja Elsa Troich, uradnik Vittorio Marmoglia in u-radnica Luciana Donaggio,.pismonoša Sergio Zotti in delavka Cateri-na Uhan, mehanik Mario Cernaz in delavka Maria Luisa Berri, uradnik Francesco Vassilich in gospodinja Anna Siami, uradnik Corrado Niobe in gospodinja Milka Floride, knjigovodja Francesco Pescosolido in gospodinja Albina Funa, imdustr. izvedenec Guido Malusa in univ, študentka Ariella Gliozzo, natakar Miehele Vecchiato in gospodinja Ro-sanna Braico, delavec Livio Mellon in uradnica Marina Cadelli, šofer Baschisio Maulu in gospodinja Maria Mastronuzzi, tiskar Marino Franzolini in delavka Susanna Ros-šoni, uradnik Giovanni Fusco in u-radnica Silvana Codiglia, zdravnik Livio Lovventhal in tajnica Alessan-dra Bressan, pek Vanio Luxich irt trg. pomočnica Marylin Alba McDonald, karoserist Pietro Miani in tkalka Rita Dalla Rovere, delavec Fedele Bembic in dekoraterka Maria De Long, strojni kapitan Marino Amodeo in uradnica Liana Cor-ghi, kemični delavec Franco Bi doli in trg. pomočnica Giovina Cala-grande, pomorščak Emilio Pahor in bolničarka Anna Maria Spadacdno, študent Fabio Brandolisio in študentka Antonella Semeraro, skladiščnik Sergio De Paulin in trg. pomočnica Ondina Semiz, podčastnik karabinjerjev Secomdo Morani in gospodinja Pierina Mocci, mestni stražnik Nevio Perini in otroška vrtnarica Anna Maria Vascon, gasilec Nicola Forleo in trg. pomočnica Giuliana Micheli, mehanik Dario Quadrini in bolničarka Tullia Stayer, univ. študent Stojan Colja in univ. študentka Odila Bufon, elek- tromehanik Carlo Corelli in uradnica Paola Ruzzier, špediter Romeo Mar-sich in delavka Claudia Calzi, trgovec Sergio Riccobom in šivilja Antonietta Battiste, uradnik Pasqua-le Ruggiero in uradnica Mariella Maiinvemi, uradnik Vittorio Mezzo-monaco in učiteljica Augusta Galli-na, Armido Crevatin to Radojka Skoria, delavec Giorgio Weigmann in šivilja Hedwig Lovvinger, finančnik Salvatore Mura in kemik Vesna Corbatti, uradnik Pasquale Marraz-zo in trg. pomočnica Lida Gregori, mehanik Sergio De Gioia in gospodinja Rosella Paoli, upokojenec Maria Brecevich in upokojenka Maria Riosa, trgovec Luciano Iagodic in knjigovodja Nivea Malalan, uradnik Francesco Benincasa in otroška vrtnarica Tiziana Gioppo, inženir Alberto Banterle in univ. študentka Clara Busana, računovodja Igor Čuk in študentka Divna Sancin, zidar Salvatore Concialdi in gospodinja Rosalia Chiazzese, mehanik Andrea Pecchi in gospodinja Vincenza Zi-grino, elektrovarilec Patrizio Saul-le in gospodinja Angela D’Antoni, uradnik Bruno Sossi in trg. pomočnica Marisa Sciarrone, uradnik Mario Šušteršič in uradnica Lidija Kenda, trg. pomočnik EdoardO Win-ter in trg, pomočnica Claudia Ru-pilli, pristaniški delavec Livio Eva in trg. pomočnica Majda Pečar, pristan, delavec Livio Cernettich in gospodinja Franca Barbo, kirurg Renzo Pecorari in univ, asistentka Marisa Scamperie, biolog dr. Vladimir Vodopivec in trg. pomočnica Birme 1071 Zlatnina to ure v presenetljivo veliki izbiri tn po ugodni ceni Zlato KIS - 22 - Posebni popusti ZLATARNA IN URARNA LAURENT1 Trst • Trleste, Largo Santorlo 4 Giuseppina Sloccari, kmetijski izvedenec Luigi Giampedrone in učiteljica Maria Marsilli, inženir Franco Fox in učiteljica Marinella De-pangher, delavec Mario Barbo in delavka Marinella Masten, tehn. u-radnik Alberto Baroncelli in otroška vrtnarica Annamaria Filippi, mizar Egidio Rasman in gospodinja Livia Possega, uradnik Giuseppe Berlam in blagajničarka Carmen Ca-rugo, uradnik Elvio Vertovese in baletka Adriana Castellarin, trgovec Alessandro Vannucci in gospodinja Emanuela Meoni, športni učitelj E-doardo Gregori in uradnica Graziel-la Bertoch, indstr. izvedenec Sergio Sandrin in uradnica Annamaria Germani, delavec Giancarlo Canato in gospodinja Elena Bardon, delavec Antonio Carpenetti in gospodinja Jolanda Grison, uradnik dr. Arbeno Samengo in produktor dr. Loredana Bruseschi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ul. 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. LOTERIJA BARI 34 70 72 43 19 CAGLIARI 17 23 68 13 40 FIRENCE 54 30 82 86 32 GENOVA 3 36 53 31 29 MILAN 49 68 73 54 1 NEAPELJ 54 36 G7 S 2 PALERMO \ 28 57 49 59 RIM 69 3 40 57 56 TURIN 86 72 10 54 68 BENETKE 83 19 ENALOTTO 65 29 34 XIX 1 X X 1 2 2 2 X 1 Kvote: 12 točk — 6.312.000; 11 točk - 189.300; 10 točk - 18.700 lir. Predstave MIRAMARSKl PARK «Lučl to zvold». Danes ob 21.30 «Der Katsertraum von Mlramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Cariot-ta» v italijanščini. Ponedeljek: ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus «6» ta proga «M» od BarkovelJ do Mira-mara ob 21. uri ter ob 22.15. Po vratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vo jaki, ENAL in komitive 300 lir). Nazionale zaprto. Fenice 15.30 «1 300 di Fort Canby». Charles Bronson. Richard Boone, George Hamilton, Luana Patten, Arthur 0'Connel. Technicolor. Ki-nemaskope. Eden 16.30 «Morte sul Tamigi». Film Edgarda Wallaca. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Le piacevoli notti di Justine*, Terry Torday, Glenn Saxon, Rosalba Neri, Poldo Ben-dandi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 »Nevada Smith*. Ste ve McQueen. Technicolor. Panavi-sion. Prepovedano mladini pod 14. letom. Rltz 16.00 «11 prigioniero di Zenda*, Stevvart Granger, Deborah Kerr, James Mason. Technicolor. Alabarda 15.30 »Le calde notti di Don Giovanni*. Technicolor. Robert Hoffman, Edwige Fenech. Barbara Bau-chet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 15.30 «Questo sporco mondo meraviglioso*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30, zadnja predstava ob 21.30 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo*. Technicolor. Iinpero zaprto. Crlstallo 16.00 «Provinciale a New York». Jack Lemon, Sandy Denny. Technicolor. Capitol 16.00 Začetek revije filmov «...kakor Hitchcock...* «Cadaverc dagli artigli d’ acciaio*. Romy Schneider, Maurice Roonet. Technicolor. Moderno 16.30 »Tempo dl violenza*. Robert Hossein, Virna Lisi. Charles Aznavour. Technicolor. Prepovedano mladini pori 14. letom. Vittorio Vcneto 15.30 Revija filmov grozote. »Senza sapere niente di lei*. Technicolor. Prepovedano mla dini pod 14. letom. Ideale 15.00 «L’ultimo tramonto sul-la terra dei McMasters*. Jack Palance. Astra 16.00 «Chisum», John Wayne. Technicolor. Abbazia zaprto. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 5. septembra izlet v Kamnik ob priliki revij narodnih noš. Vpisovanje na tel. 70 834 od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Pepija Bogatca daruje družina Švab 2.000 lir za spomenik padlim v Križu. V počastitev spomina pok. dr. Klavdija Grdoviča daruje družina Švab 3.000 lir za PD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Marije Komar darujeta Rahela in Miro Legiša 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Bruna Kralja daruje Srečko Ražem z družino iz Reke 10.000 din za spomenik padlih v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Maričke Čurman iz Boljunca daruje sestrična Josipa Klun 2.000 lir za PD F. Prešeren. Katja Lisjak daruje 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Miroslava Srebotnjaka daruje družina Boris Možina 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Nade Sossi darujejo delovni tovariši sina Borisa 8.100 lir za pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka. V počastitev spomina pok. Nade Sosič (Sossi) darujeta Bernarda in Alojz Danev 2.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. Za postavitev spomenika padlim v NOB iz TV. rajona in sicer iz Skednja, Sv. Ane ter Kolonkovca so darovali Slava .in Albin Sancin 10.000 lir, Josip Lipovec 10.000 lir, Franko in Marta Volk 10.000 lir, Vida Verk 10.000 lir. Šolske vesti šolsko skrbništvo sporoča, da so & javljene dokončne prednostne lestvic* prosilcev za poverjena mesta za ^ določen čas na srednjih šolah s slo-, venskim učnim jezikom, za šolsko 1*" to 1970-71. Lestvice bodo na vpoglC"' deset dni, vsak dan od 10. do 12- ure na znanstvenem liceju s slovenski1*1 učnim jezikom «Fr. Prešeren* — 'r' delska cesta 13/1. UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE obvešča cenjene odjemalce, da bodo od 15. do 22. avgusta njeni prostori zaprti zaradi počitnic. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična deia*Bl' ca Samarittanl tu Miceu in prod«* nadomestnih delov. lil. Kittmeyer */*• IMATE HESEN NAMEN, da SI Iščete ŽIVLJENJSKEGA UttUGAf*’1' osamljeni, pogrešate toplih hesed družine? Se želite izogniti avantur3® neresnic, in izkoriščanju, ueugled": mu spoznavanju na cestah Ui P° 1 kalil)? Pišite nam, alt pa nas otu^11' Pri naših odgovorih — na kuverti 1 oznake našega podjetja. Tajnost je zajamčena. POSREDOVALNICA * ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana. teršmkova ZA a. NA OPČINAH ob Narodni ulic* J bližini odcepa za Repentabor gradnji dvo- tri- in večsobna sta' novanja v vrstnih hišah. Inlor®*' cije na gradbišču od 13. do 16.,irsa beno podjetje Petra, tel. 908-21- GOSPODARSKO DRUŠTVO KONT^ VEL razpisuje mesto gostilničarja' bi moral nastopiti 30. oktobra ' Pismene ponudbe pošljite na o®1® društva Kontovel št. 152. POMEMBNO TRGOVSKO PODJETJE išče trgovsko pomočnica; Pogoji zelo ugodni. Telefonirat' na štev. 748042 od 13. do 14. ure- SOŽALJE Zveza partizanov Opčine globoko sožalje ERMINIJU izra*8 SOSl^ ob težki izgubi žene NADE. SOŽALJE Zveza demokratičnih žena izreka ERMINIJU SOSIČU OP*1 iskre00 sožalje ob izgubi žene NADE. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki s° udeležili pogreba Janeza Legiše Posebna zahvala bolničarka«1 delka E bolnišnice pri Sv. Iv&nU o* iV«1' ljubeznivo prizadevanje in dar° cem cvetja. . Žalujoči snrodn' Mavhinje, 8. avgusta 1971 Ob 25-letnici smrti našega sin* borca II. Prekomorske brigade Karla Škabarja se ga toplo spominjajo MATI. OCE, RADO z MIRO, ZORA in MARIJA Repentabor, Sežana. 8. avgu^8 druži®0. Sporočamo žalostno vest. da n^-^ zapustila po dolgi in mučni b naša draga žena in mama Marija Kole (Coile) ho V Pogreb nepozabne pokojnice “ joSti ries, 8. t.m. ob 18. uri iz hiše Samatorca 10 na domače pokopu" Žalujoči: mož RUDI, 0«“ SILVANA in drugi soh Samatorca, 8. avgusta 1971 6. t. m. je umrla ANTONIJA (ZORA) SANCIN roj. GODINA Pogreb bo v ponedeljek, 9. t. m. ob 9.30 iz kapele gl«vne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sin Davorin In sorod111*1* Boljunec, Trst, 8. avgusta 1971 Primaria Impresa Zimolo ------ Dodatkih statistične službe mestnih redarjev V zadnjih petih letih se je potrošnja kruha na Tržaškem skrčila za 15 odst. Uv°z govedine iz Jugoslavije že vpliva na cene ■ Maslo, testenine, sladkor, P^lni praški in sir dražji - Parmezan dosega že ceno 3300 lir za kg p cer,° tnesečnem pregledu o gibanju 8a n,aTra.zn.e vrste potresnega bla-veijs? irzaškem, ki ga izdaja poltene v n?e®*'n*h redarjev, so se noviij i0ve:lemt* mesu vsled uvoza aviiPkontinfient°v blaga iz Jugo-!niža|e,v Dre.teklom juliju nekoliko raaslo, testenine, sladkor. no^^JŠki in sir so se uc.-n slsvif3!1 '■ Posebno viden je *. dotacij za sir, zlasti no Cf..v preteklih mesecih stal bla^ ezia naraščanje cene temu iSk5ikotacii .“J® V pret. no zlasti ker in sir so se nasprot-ler zli se< cen ši P Prodaj11*8, m:an-iša. tako 'Potna troši čedalje Post^0«- Že leta se potrošnja —----------do se je ^nkli 8ruha v tem razdobju ij ™a*a za približno 15 odst. Tu->kffi] attlern juliju se je potrošnja Prek,Primeri z junijem v julii Poovalci z olivnim oljem so 8u ža ,ft“V>Knild ceno svojemu bla-J>a SDr ,5 >>r pri kg. Pojav je tre-kaojpl^iati v zvezo s pomanj-ne °*ia.^ in bo trajal, dokler ProiZVo?a. tržišče prispela letošnja ^nitrat n,a' Cene na drobno so za- 4 $ernJ*^a*e nespremenjene. Tu (jeu®Tls*. V prodaji na Poznalo Se .Povišanje zaenkrat ni 5 .'Peč pa se je podražila su- *■' ln sicer za 100 lir pri ki Sn Pki. Med šonserviranimi izdel-podražitev tunine opazili "š «Sime *a:> 'n konserviranega me-j^nthal*. file tia»„^0,Tlaeega izvora so ohranja no iSn'e kotacije. Rlago pri-v'lpih . ,8, skoraj izključno iz šte-t1*1 farm. Na trgu z ■*r ke 16 bilo v juliju mirno. Ka-"tesecu ^PP-ieno. so v preteklem "te Ce Zabeležili ponovno noveča-Pšriag,-ra?nim vrstam sira. Pravi ®0(| n .ie že dosegel višino 3200. v^ste ,, Za kilogram. Sira danske* Hij e ne dobi na trgu. S; * podražil za 5 lir pri $ sPravl.ia.io v zvezo Mi |!:aniem blaga na trgu. Bla-M trn 01 Se Pocenilo s prihodom d^jPovegEi pridelka. Navadne S kot?«?? v irdi.iu ohranile prejš. jac'te, jajčne testenine «Ba-“ *“Uitoni» pa so se podra- S*. >fac ‘c zaHn ““lwni» pa so s< \o • ^ ^ P1' [Mia al° tudi v juliju razme-■ v promet, vendar pri -hi itf.^Pih cenah. Letošnja fc kava6^118- kaže dobro. V barih k-?0-8q .Prodaja še vedno po ceni h io ,Jr. skodelica, za kavico, k ?če rvirajo iz barov v razne Vsk,a so upravljalci javnih lo-da upeljejo povišek ['. skl,,,.-Iu ^ kr pri skodelici. Te-P* le °a ,se Pa zaenkrat menda Se 0 javnih lokalov Sladki ’ ih «i« v iui'iu podražil za pet s imer zaradi viš.jih stroškov, ^0v'he f10 tovarnarji pri nabavi , V jr> vn v proizvodnem procesu, ffjiu h3sk‘h ribarnicah .ie bilo v Jjkof y razpolago precej več rib J. Ulov Ul?l-ju. Posebno ugoden je IjMtefg Piave ribe, tako da so ds Mvef. Vrste popustile v cenah. Laov, V nedeljo proti večeru pa bo z dveurnim programom nastopila folklorna skupina z Reke «študent». Lubenica - sladki poletni sedež Nasitiš se, odžejaš in povrhu si še umiješ obraz, pravijo Tržačani, ko v tem obdobju jedo lubenice. Ta sadež še posebno ugaja tujcem, ki si ga večkrat privoščijo kar ob stojnicah VPRAŠANJE PREUREDITVE ZGODOVINSKEGA CENTRA TRSTA Kdo naj reši mestni center: javna ali zasebna pobuda? Skupek posegov je predviden na eno desetletje ■ Pismu prot. R. Coste tržaškemu županu o osnovnih izbirah, ki naj bodo usmerjene predvsem' proti zasebni špekulaciji ■ Javno pobudo naj finansira dežela Trst ima ožji, tako imenovani »zgodovinski* center*, ki ga sestavljajo vsaj dve četrti, »Jož.efinska* in «Te rezijanska* četrt in ga, nekako, omejujejo Ulica Fabio Severo, tržaška postaja in obala, Sv. Just in Sv. Jakob, Seneni trg. Bolj kot zemljepisna lega (ploska ravan na obali med griči) opredeljuje tržaški zgodovinski center urbanistična značilnost, gospodarska vloga in dejstvo, da je vozlišče prometa, ki je v Trstu še vedno koncentričnega značaja in ne prehod nega. Bolj preprosto povedano opredeljuje center dejstvo, da združuje v sebi osnovne storitve. Tržačan, ki hoče nekaj kupiti (razen hrane) zase ali za svoj dom, ki želi v banko, v urad, na sodišče, v šolo itd., mora sesti v avto ali stopiti na avtobus in se odpeljati do mestnega središča. Zaradi tega je tudi odstotek avtomobilov v centru čedalje večji, IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllinilllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilill TRETJE POVOJNO ŠTETJE DRUŽIN, INDUSTRIJ IN GOSPODARSTEV Popis bo «fotografiral» položaj prebivalstva 24. oktobra 1971 Organizacijsko delo za ljudsko štetje bo trajalo od septembra do prvih dni novembra ■ 400 popisovalcev: koliko Slovencev? ■ Bo tudi letos popis po narodnosti in še ta samo v tržaški pokrajini? Ljudska štetja so v Italiji vsako > ji zelo podobni onim pred 10 leti. desetletje. Letos bo popis, tretji po drugi svetovni vojni, 24. oktobra 1971, kar pomeni, da bo slika, ki jo bodo povzeli po pregledu kupa vprašalnih pol. prikazala natančno stanje prebivalstva opolnoči dne 24. oktobra letos. Priprave za letošnje štetje trajajo že skoraj leto dni. Tehniki so že razdelili tržaško mesto na 400 okrožij, v katerih bo delalo enako število popisovalcev. Ti bodo, v glavnem honorarno plačani in sprejeti na o-sr.ovi natečaja. Rok za predložitev prošenj zapade 15. septembra, pogoje za sprejem pa bo občina sporočila v kratkem. Vsekakor so pogo- Od 14. do 16. avgusta Na Opčinah XIII. kmečki tabor Posebnost letošnjega kmečkega tabora, ki bo od 14. do 16. avgusta na iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SREDO V SKEDNJU Franc Gerk praznuje svoj 85. rojstni dan registru. v Boljše vrste ^.S°J JU| • ve 'te i„ pfadeža, Chioggie, s Sici- lO Ju^ki pripeljali iz Špa-t M, veoflavite. ir> iz severne Ev-iii? iz (f količine pa so prispele H kojičine te ih pradeža. Ci te ipMkp dru*ih ri ^ vt,?0l0t0ka ribiških naselij . „—,—.a. V ribarnicah Sn' zmr»J-uli)u tudi Precejšnja iz-^ tlrai1611'*1 rib. izmed katerih dj 9rj (,mari» podražili za 50 k % k?' Povpraševanje po ribah' i Mravkrazvito. kar je tre-v zvezo po eni strani tiu? bja 1113 visokimi kotacijami ^ 2 odh b v zadnjih tednih pa °oom številnih Tržačanov Na utrjena in z brezštevilnimi spoznanji in izkušnjami prekaljena pleča Franca Gerka iz Skednja bo čez nekaj dni leglo 85. leto življenja. Marsikdo bi se utrudil celo šteti do te številke, Francu pa se še zdaleč ne pozna, da se je naveličal šteti. Nasprotno, iz vsega njegovega še vedno čilega zadržanja in iz njegovih živih in jasnih besed je zaznati neko neumorno voljo, ki je morala biti njegova bistvena lastnost v življenju, že samo dejstvo, da je zapustil svoje delovno mesto v lesnem pristanišču, kjer je bil kar štirideset let zaposlen. šele pred desetimi leti, nazorno dokazuje njegovo izredno življenjsko moč. če k temu dodamo še dejstvo, da ie šele pred dvema letoma sam prekopal vrt pred hišo, potem imamo jasno sliko človeka, o katerem lahko rečemo, da mu je bila usoda naklonjena, čeprav je moral v vseh teh številnih letih okusiti marsikatero grenko kapljo. Rodil se je 11■ avgusta 1986 v revni družini v Slivju pri Materiji, Še zelo mlad, saj mu je bilo komaj osemnajst let, se je preselil k svoji sestri v Trst, kjer se je nameraval zaposliti. Leta 1907 se je zaposlil v škedenjski železarni ter se nastanil v Skednju, kjer živi še S ..... Avtomobilisti hočete biti na cesti bolj varni? oskrbite si ^vratno zunanje ogledalo Vrabh. Je nujno potrebno pri prehitevanju, pri par-pokiranju vozila •tetje Z A N C H I vam bo svetovalo, katero ogledalo je najprimernejše za vaše vozilo Ogledalo se pritrdi v brez vsakih vrtanj izbira praktičnih in koristnih priključkov *-yatnih •----------*•—- —• delov za karoserijo, umetnega usnja, pralnih žametov itd. ZANCHI AUT0F0RNITURE trst - ul. coroneo 4 - tel. 29 684 danes. Štiri leta kasneje si stavil tudi družino. Poročil vaščanko iz Slivja, ki mu vila tri otroke. Stano. ki živi s svojo družino pri njem. Marijo in Franca. ki živi in dela v Ljubljani kot inženir tehnik v neki elektriški tovarni. Z izbruhom prve svetovne vojne so se tudi za Franca začele težave. Bil je sicer oproščen vojaščine, moral pa se je kljub temu odseliti v Jesenice, kjer je ostal do konca vojne. Pozneje se je zaposlil v lesnem pristanišču, kjer je delal do svojega 75. leta starosti. Pred šestimi leti mu je umrla žena in sedaj živi s hčerko Stano in njeno družino. To je v kratkem njegov življenjepis, vendar s temi nekaj besedami še zdaleč nismo zajeli vseh pomembnih etap njegovega življenja. Vidno ganjen se namreč spominja vseh delavskih borb. ki jih je doživljal kot delavec v železarni prej in v lesnem pristanišču potem. S posebnim ponosom se spominja tudi vseh tistih mračnih let fašistične tiranije, ko se je z drugimi naprednimi Slovenci udeleževal sokolskih izletov. Posebno mu je ostal v spominu dogodek, ko so se po povratku z enega teh izletov spopadli s fašisti pri kavarni Fa-bris. Bogat je tudi njegov prispevek na prosvetnem področju, saj je bil dolgo let član prosvetnega društva in čitalnice v Skednju. V času narodnoosvobodilne borbe je bil aktivist, njegov sin pa je šel med partizane, kjer je izgubil oko. Bil je torej vseskozi zvest naprednim idealom in buden do vsakršnega dogajanja. Bil je namreč od svojih mladih let naročen na številne časopise, kot so bili Edinost, Ljubljanski tednik itd, in je od vsega začetka stalen naročnik Primorskega dnevnika. Tudi svoje otroke je vzgojil v naprednem in slovenskem duhu. Kako naj ob vsem tem ostanemo ravnodušni do teh naših neuklonljivih korenin, iz katerih črpamo še vedno sveže življenjske sokove za naš nadaljnji obstoj? Francu Gerku zato iz srca čestitamo k njegovemu visokemu jubileju. Okrožij je bilo 359 leta 1951 in 389 leta 1961, kar tudi dokazuje, kako malo se je Trst demografsko razvil v povojni dobi. Znano je že, da je — na osnovi podatkov zadnjega popisa — prebivalstvo našega mesta upadlo, čeprav za nekaj manj kot tisoč ljudi, medtem ko se je v drugih mestih povišalo vsaj za 15 ali tudi več odstotkov. Res pa je le, da je veliko število Tržačanov že upokojenih in da že dolgo vrsto let število smrti presega število rojstev-Povrnimo se k »statističnim okrožjem*. Občinski uradniki, ki so jih začrtali, so morali ob priliki obnoviti imena ulic, številk, istočasno pa razdeliti «okrožja» na osamljene zgradbe, ki bodo «sekcije». štetje ne zadeva namreč samo živih oseb, temveč stanovanja in gospodarstva, od tovarn do delavnic. Delno so občinski uradniki preizkusili to razdelitev lani, ko je bil na vrsti popis kmečkih gospodarstev. Tedaj so morali razdeliti predvsem periferične rajone, kjer je kmetijska dejavnost, pa čeprav v manjši meri, še vedno prisotna. Kaj bodo torej popisovali oktobra? Predvsem družine z vsemi njihovimi člani, nato stanovanja ali hiše, gospodarstva in industrijske obrate, delovna mesta. Popis posameznikov, v okviru družinskih celic, zadeva niz osebnih podatkov, poklic in vse anagrafske podatke. Popis stanovanj zadeva značilnosti. starost stanovanj ali hiš, število prostorov, lastništvo, udobje (ogrevanje itd.) in prostornino, popis gospodarstev pa predvsem tehnične značilnosti in število delovnih mest. Kako bo operativno potekalo štetje prebivalstva in gospodarstev? Zapisali smo že, da je rok za predložitev prošenj za sprejem v zbor popisovalcev, do 15. septembra. Takoj zatem (od 27. septembra do 6. oktobra) bo 400 popisovalcev moralo slediti uspo-sobitvenemu tečaju in podrobnim navodilom, kako naj se med popisom vedejo. Pokazali jim bodo formularje in jih z njimi podrobno seznanili. 14. oktobra se bo množica popisovalcev razpršila po mestu in obiskala vse družine. Približno 10 dni bodo razdeljevali popisne pole 150.000 družinam v Trstu in 20.000 industrijskim in trgovskim gospodarstvom. Razdelitev popisnih pol morajo zaključiti do 24. oktobra (v nedeljo), ko bodo morali v družinah izpolniti formularje in anagrafske pole za vsakega družinskega člana. Popisne pole bodo sestavljene na osnovi načela, da mora posameznik odgovarjati čim manj, se pravu v glavnem z «da» ali «ne» pa s tem. da prekriža za to določen prostor. Do 30. novembra bo moral občinski urad sporočati vsedržavni statistični ustanovi začasne podatke iz dneva v dan. Res je, da bo delp zelo razsežno, vendar menijo, da jim bo pri tem odločilno pomagal ve liki elektronski IBM. ki bo že prihodnji mesec začel delati v ana-grafskem uradu v Trstu. Sledil bo pregled in izpopolnjevanje anagrafskih pol. Teh bo. seveda, največ, saj pride po ena na vsakega prebivalca, tudi če ie tujec ali začasno zaposlen na našem področju. Pregled teh pol se mora zaključiti do julija 1972, vendar bodo rezultati znani mnogo pozneje, ker jih bo moral ISTAT v Rimu sistematizirati in pripraviti za objavo v skrajšani obliki. Občinski uradi se prav te dni ukvarjajo z drugim tehničnim problemom: uskladiščiti morajo tone papirja, ki ga prejemajo iz Rima (vse vrste ppl itd.), istočasno pa najti 21 sedežev za popisovalce Do tod ie informacija zgolj tehnična. Odpira pa se niz vprašanj, ki neposredno prizadevajo slovensko prebivalstvo v Trstu, pa tudi ono v Gorici in Beneški Sloveniji cev tudi večje število Slovencev, saj je od tega predvsem pa od njegovih razlag mnogokaj odvisno. Ni pa nam jasno, če bodo tokrat natisnili popisne pole v slovenščini, kot leta 1961. ali ne. Govori se, da jih bodo. Verjetno bodo tudi pri tem sledili tedanjemu načinu, da so te pole izročali san» tistim, ki so jih izrecno zahtevali, drugim pa ne. Glede vprašanja popisa po narodnosti (ali jezikih) moramo zabeležiti še stališče odbora za zaščito narodnih manjšin, ki ga vodi prof. Buratti. Ta namreč meni, da bi morali popisati vse jezike v Italiji, od narodnih jezikov (nemščina, slovenščina) do jezikov raznih etničnih skupin na Jugu Italije, kot so albanščina, katalonščina. hrvaščina itd. Temu mnenju se je te dni pridružil tudi komentator glasila KPI «L'Unita» Loris Gallico. ki očita vsedržavni statistični ustanovi ISTAT, da je šovinistična, češ da se boji ugotovitve, da je v Italiji nekaj promilov ljudi, ki niso rtalijani. Pri tem Gallico navaja podatke popisov iz let 1911 in 1921 nato pa daje približno (in, vsaj kar zadeva Slovence, zgrešeno) oce no o njihovem sedanjem številčnem stanju, saj omenja le 60 tisoč Slovencev v Trstu in 10 tisoč Slovencev v videmski pokrajini. Gorice pa sploh ne jemlje v poštev. končno velja to pravilo tudi za tuje, predvsem jugoslovanske goste. Mimo centra pa obstajajo rajoni, ki so zgolj stanovanjskega značaja. Problemov »centra* je še precej in občinska uprava, ki jo vodi inž. Spaccini, se jih je lotila z navdušenjem, ki ga pri prejšnjih upravah res nismo videli. Ne glede na to, ali so posamezne pobude naletele na razumevanje ali odobravanje javnosti, je občinska uprava pripravila, s pomočjo družbe SOMEA, študij o mestnem prometu in njegovih težnjah. Pripravila je načrt, kako korenito poseči v ta promet in ga racionalizirati. Pripravila je tudi načrt za »semaforizacijo* Trsta, tudi s pomočjo najsodobnejših sredstev, kot so elektronski centri in sinhronizacija s števci. Vendar so to le področni ukrepi. Potreben pa je bil osnovni urbanistični poseg, podrobni načrt za zgodovinski center, ki naj bi uredil ves skupek dejavnosti, od gradbenih do gospodarskih, v mestnem središču. Občinska uprava je razpisala vsedržavni natečaj, ki se ga je udeležilo več vidnih urbanistov, arhitektov in tehnikov. Med temi tudi profesor na tržaški univerzi dr. Roberto Costa. Z ekipo, v kateri so bili še rimski arhitekti Fiero in Fran-cesca Sartogo ter Vinicio Somigli, je izdelal načrt «Trst 2001», ki je na natečaju zased d drugo mesto. Občinska uprava je večji del nasvetov iz tega načrta sprejela, nato pa dr. Costi in njegovi skupini predlagala, naj bi sprejela naročilo za uresničitev potrebnih ukrepu Skratka, prosila je ekipo »Trst 2001», naj bi pristopila k delu in skupaj i upravo uresničila prve posege. Dr. Costa je 24 ur po sporočilu župana, da ga vabi k sodelovanju, to odbil. Inž. Spacciniju je napisal daljše pismo, v katerem utemeljuje — dosledno s svojim političnim in znanstvenim prepričanjem — svoje negativno mnenje. Gre za izbire o-snovnega značaja, trdi dr. Costa, predvsem pa za osnovno vprašanje: kaj pomeni ureditev mestnega centra. Pomeni, morda, le racionalizacijo (ali omejevanje) zasebne špe- ZAHVALA Odbor sekcije KPI občine Zgonik se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli, da je festival komunističnega tiska v Gabrovcu dosegel tako lep uspeh. Posebna zahvala Pepitu Furlanu iz Gabrovca, ki je za festival širo-kogrudo dal na razpolago svoj prekrasen prostor in da je od odškodnine, ki jo je prejel za prostor, daroval 50.000 lir za postavitev vaškega spomenika padlim NOB. Sekcija KPI Zgonik se obvezuje, da bo to njegovo pobudo. da bi bil čimprej spomenik postavljen v Gabrovcu, vsestransko podprla. kulacije z gradnjami in gospodarsko dejavnostjo, ali pa mora javna oblast, t.j. občina, v prvi osebi poseči v center in ga iztrgati iz rok zasebnih špekulantov z namenom, da uresniči svoje poglede o tem, kakšen naj bo center «za ljudi*? Dr. Costa je odločno za javni poseg. Trdi namreč, da zasebna špekulacija protislovja v centru le zaostruje, saj ga spreminja v gospodarsko vozlišče, medtem ko pušča popolnoma neurejen rezidencialni del, v katerem živijo ljudje v starih, nehigienskih stanovanjih. Ko pa bo — vedno zasebna špekulacija — te zgradbe podrla, bodo zrasle nove, iz katerih bodo izgnali sedanje stanovalce. Dr. Costa se zavzema za ljudske gradnje v centru. Mnenja je, da se lahko ohranijo zgodovinski spomeniki, pročelja in druge značilnosti, pri tem pa uresniči politiko ljudskih gradenj (kar pa ne pomeni, da morajo biti hiše v centru kot vojašnice), zelenih otokov itd. Občinska uprava bi torej morala, po mnenju dr. Coste, upoštevati nujnost nakupa velike večine zemljišč v mestnem centru, sama uresničiti program obnovitve, pri tem pa tako usmeriti v okviru takega smotrnega načrta, tudi druge ukrepe, kot so reforma prevozov ali storitev. Dr. Costa je prepričan, da si lahko občina oskrbi potrebna finančna sredstva, predvsem iz deželnih zakonov št. 23 in 33 iz leta 1970. Vse to pa zahteva pogojujoče izbire, predvsem na vprašanje: javno ali zasebno? Dr. Costa meni, da je v občinskem svetu dovolj socialno občutljivih političnih sil, ki bi bile zmožne izbire za javni poseg, zato pa tudi izraža upanje, da bo v občinskem svetu prišlo do razprave in poglobitve vprašanja. Dotlej pa noče sprejemati obvez. Občinskemu svetu je mandat skoraj potekel. Jasno je torej, da bodo o načrtu za preureditev mestnega »zgodovinskega* centra razpravljali v prihodnji mandatni dobi, kar pa — končno — ni tako hudo, saj so si strokovnjaki edini v tem, da zahtevajo posegi za popolno preureditev mestnega centra rok enega desetletja, torej dveh mandatnih dob občinskega sveta. Vemo, da so se leta 1961 organizacije in stranke, ki združujejo Slovence, odločno uprle poskusu štetja prebivalstva po narodnosti, ali točneje po «uporabnem jeziku*. Tedaj, leta 1961. so to utemeljile z dejstvom, da ie nemogoče pravično štetje narodnostnih skupin, dokler ni zanje popolne enakopravnosti in ustrezne zaščite, odprave diskriminacij in vsake težnje po asimilaciji. Dotlei pa bi vsak popis prikazal le skrčeno sliko položaja narodne manjšine, ki je — že zaradi dejstva, da je manjšina — neenakopravna. Zato so slovenske organizacije in demokratične politične sile zavrnile rezultat zadnjega štetja za tržaško občino (v Gorici in Beneški Sloveniji vprašanja o uporabnem jeziku ni bilo) in ga ne priznavajo. Niso nam še znana stališča ob letošnjem ljudskem štetju, vendar lahko domnevamo, da ne bodo različna od onih iz leta 1961, tudi zato ne, ker se položai ni bistveno sprem.enil in ker se niso uresničili pogoji za zares pravično štetje v tem smislu. Ne more pa nam biti vseeno, kako bo ta popis izpeljan. Kot dnevnik skušamo naše bralce predvsem informirati o dogajanju, zato pa smo zabeležili tudi nekaj govoric, ki krožijo v pristojnih političnih krogih in zadevajo prav ta aspekt ljudskega štetja. Govori se, na primer, da razmišljajo o tein, kako naj bi vprašanje na poli spremenili, da bd ne upoštevalo «uporabnega jezika*. Baje je prevladalo mnenje, da bo letos vprašanje zadevalo »pripadnost* neki narodnostni ali jezikovni skupini, kar naj bi posameznikom dopuščalo, vsaj teoretično, širše možnosti opredeljevanja. Ni še pa jasno, če bodo morali posamezniki narediti križec ob definiciji (Italijan, Slovenec, Hrvat itd.) ali pa lastnoročno napisati svoje mnenje o tem. Tudi še ni znano, če bomo poskusili šteti Slovence samo na Tržaškem, kot zadnjič, ali pa tudi v drugih pokrajinah (Gorica. Videm) naše dežele. Vsekakor pa smo zabeležili polovično obljubo, da bodo letos upoštevali pri sprejemanju popisoval- _______________________________________________________________________ ....timu....................................................................imuni.................................. Opozorilo tudi v jeziku domačinov Podpisi za odpravo fašističnih zakonov Zbiranje podpisov za referendum za odpravo fašističnih zakonov iz italijanskega kazenskega zakonika se nadaljuje do vključno 31. avgusta. Podpise zbirajo v sobi št. 91 sodne palače vsak dan, tudi v nedeljah, od 8. do 13. ure ter na sedežih obč.n v Trstu, Miljah in Dolini. V Trstu se zbiranje podpisov vrši v sobi št. 209 občinske palače, vsak dan od 10. do 12. ure. NA PROGI PODJETJI V KOOPERACIJI S. A. P. - TRST in SLAVNIK - KOPER OBVEŠČATA CENJENE POTNIKE, DA PRIČNETA Z 8. AVGUSTOM 1971 VOZITI TRST — KOPER V KOOPERACIJI PO NASLEDNJEM VOZNEM REDU: TRST-KOPER Odhodi iz Trsta: 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 Odhodi iz Kopra: 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 POTNIKU Koristite ugodnosti, ki vam jih nudi novi vozni red in se izognite koloni osebnih vozil na mejnem prehodu in skrbi za parkiranje v obeh mestih. Na cesti med Bazovico in obmejnim prehodom so te dni polagali v jarek, ki so ga Izkopali bo cesti, cevi vodovodne napeljave, s katero bo tržaški Acegat dovajal vodo novemu hotelu v Lipici. Delavci so že dosegli mejo, sproti pa tudi asfaltirajo cesto, kot je razvidno na sliki. Delo je prevzelo neko italijansko podjetje, ki je ob cesti postavilo opozorilo tudi v slovenščini, to je v jeziku domačinov. Vsekakor hvalevredna poteza PfSBrsfTSnevnifc GORIŠKI DNEVNIK 8. avgusta NEDELJA, 8. AVGUSTA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za čembalo; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Radijska igra; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Veseloigra; 17.05 Parada orkestrov; 17.30 Zbori; 18.00 Podobe in glasba; 18.45 Bednarik: »Pratika*; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 20.45 Ljubezenska lirika (prip. Košuta); 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Orkestri; 10.30 Tržaški motivi. KOPER 8.00, 11.30, 12.30, 15.30, 20.15, 23.00 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 10.30 Plošče za poletje; 10.45 Na klavir igra R. Lewis; 12.00 Glasba po željah; 13.40 «Fumorama»; 14.15 Pevec dneva; 14.30 Pogovor s poslušalci; 14.40 Glasbeni koktail; 15.30 Nedeljsko srečanje; 15.40 Polke in valčki: 15.50 Dre ja in Vane; 16.00 Glasba po željah; 17.10 Mešani pevski zbor iz Izole; 17.40 »Z železničarji od Sežane do Jesenic*: 18.00 Plošče; 19.00 Dalmatinske pesmi; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Poje Ray Charles; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba; 23.30 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošča za poletje; 12.30 »Hit parade*; 13.15 »Kotline*; 14.10 Popevke; 15.45 Popoldne z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Informativni spored; 20.25 Glasbeni variete; 21.20 Koncert pianista M. Pollinija; 21.50 Radijska igra; 22.30 Lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30; 20.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pesmi; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11 00 «Otto pi-ste»; 12.30 Spored s Franco Va-leri; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Izložba plošče za poletje; 15.00 «La Corrida*; 15.40 Pesmi; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Zabavni spored; 20.10 »Supersonic*; 22.00 Nove plošče; 22.40 »Revival*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Folk-glasba; 12.20 Mozartovi trii; 13.30 Goudonova opera: «Mirella*; 15.30 Klasična igra; 17.30 Scarlat-tijeve kantate; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost: 21.30 Revolucija črncev. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.30 Klasična glasba; 10.20 Znani izvajalci; 11.00 Medigra; 12.00 Dva glasova, dve dobi; 12.30 Plošča v izložbi; 13.30 Koncert; 13.55 Francoise Cou-perin; 14.15 Italijanska sodobna glasba; 15.30 Simf. glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.00, 24.00 Poročila; 9.05 Radijska igra za otroke; 9.51 Skladbe za mladino; 10.05 Srečanja v studiu 14; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli: 15.05 Slov. narodne pesmi; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Godala v ritmu; 16.05 Igramo za razvedrilo; 17.00 Radijska igra; 18 05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 »V nedeljo zvečer*; 23.20 Plesna glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.15 Kmetijska oddaja; 18.15 TV za otroke; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »La saga dei For-syte»; 22.25 Športna nedelja, 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.30 Prenos kolesarske dirke; 21.00 Dnevnik; 21.15 Oddaja s Francom Cerrijem; 22.05 TV film: »Horoskop*. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Glasbena pripovedka; 21.10 TV film iz serije «Perry Mason*; 21.00 Cik cak; 21.02 It. film z E. Martinellijevo in F. Lullijem. PONEDELJEK, 9. AVGUSTA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Getz; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. dela; 18.50 Lahka glasba; 19.45 Zbori; 21.00 Pripovedniki naše dežele: 21.20 Nepozabne melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran; 15.10 Lupijev ansambel; 15.30 Folklorni dokumenti; 15.45 Jazz glasba; 16.00 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.00 Z nami je ...; 10.30 Piošče; 12.00 Glasba po željah; 12.40 »Fu-morama*; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Današnji gostje; 15.00 Strani iz albuma; 16.00 Prenos RL; 16.30 Naši zbori pojo; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Od popevke do popevke; 17.40 Iz zakladnice primorskih skladateljev; 18.10 Vaši pevci; 18.45 Spored za otroke; 19.00 Glasbeni spored; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Orkestri; 23.35 Znani solisti in ansambli. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Glasbena matineja; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje sopra nistka Schvvarzkopf; 12.10 Plošče; 13.15 «Hit parade*; 15.10 Radijska priredba; 15.30 Radijska igra; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Zabavni spored; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Počitniški pogovori. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 in 22.30 Poročila; 7.40 Pesmi; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.35 »Otto piste*: 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanski spored; 18.50 Evropske prestolnice; 19.05 Plošča za poletje; 20.10 Spored s Corradom; 21.00 Simfonični koncert — nato radijska igra; 23.30 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.35 Mahlerjeva simfonija; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Haendlova dvodelna pastoral-ka; 17.35 Jazz danes; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.00 Italijanska klasična glasba; 21.30 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.55 Folklorna glasba; 10.10 Richard Strauss; 10.20 Tartinijeve sonate; 11.00 Opera v dveh dejanjih; 13.30 Antologija izvajalcev; 15.30 Simf. glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 11.00, 13.00, 17.00, 20.30 in 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pesmice za najmlajše; 10.30 Orkestri; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz češke simf. zakladnice; 13.40 Pihalne godbe; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Lahka glasba: 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje moški zbor iz Vrtojbe: 17.40 Simfonični orkestri; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.35 Orgle v ritmu; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč. otroci! 20.15 Z ansamblom Vilija Petriča; 21.00 Verdi: odlomki iz opere «Aida»; 22.00 Melodije z godali; 22.30 Pol ure z A. Sossom; 23.15 Za ljubitelje jazza; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Kinematografski spored; 18.15 TV za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-film: »Maria Walev-ska* (z Greto Garbo); 23.00 Dnevnik. II. KANAL 20.00 Dnevnik; 21.15 Balet: »Labodje jezero* (z Margot Fontayn in Rudolfom Nurejevom); 22.55 Prenos tekme hokeja na ledu. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke: 20.10 Dokumen- tar; 21.10 Glasbeni spored z G. Becaudom; 21.35 Prenos tekme v vaterpolu; 22.35 Dokumentar. JUG. TELEVIZIJA OD 8. DO 14. AVGUSTA 1971 NEDELJA, 8. avgusta 10.35 Pisano po domače; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Otroška matineja; 12.35 Mestece Peyton; 16.25 Mednarodni rokometni turnir; 17.25 Mladinsko košarkarsko prvenstvo: 19.10 Ameriški film; 21.00 Dnevnik; 21.35 Sinjska Alka; 22.55 Glas na obisku: 23.10 Poročila; 23.35 športni pregled. PONEDELJEK, ». avgusta 18.35 Drejček in trije marsovč-ki; 18.55 Risanke: 19.20 Obzornik; 19.35 Vojaški vozniki; 20.05 Maksi-meter: 21.00 Dnevnik; 21.35 Water-polo: 22.35 Spominska plošča; 23.40 Poročila. TOREK, 10. avgusta 19.20 Obzornik; 19.35 Prijatelj Ben; 20.05 Peter Sarsted; 20.35 Znamenitosti male dežele; 20.48 Vožnje v križišču; 21.00 Dnevnik: 21.35 Ameriški film; 23.05 Evropsko atletsko prvenstvo v Helsinkih; 0.35 Poročila. SREDA, 11. avgusta 14.55 Evropsko atletsko prven- stvo; 19.15 Obzornik; 19.36 Pika Nogavička: 20.05 Risani in lutkovni filmi; 20.30 Na sedmi stezi; 21.00 Dnevnik; 21.35 Kam gredo divje svinje; 22.35 Naša srečanja na tujem; 23.15 Poročila. ČETRTEK, 12. avgusta 16.55 Evropsko atletsko prven stvo: 19.20 Obzornik; 19.35 Družina; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 Dnevnik; 21.35 Vojna in mir; 22.25 21. stoletje; 23.15 Evropsko atletsko prvenstvo; 0.15 Poročila. PETEK, 13. avgusta 16.55 Evropsko atletsko prven stvo; 20.00 Mestece Peyton; 21.00 Dnevnik; 21.35 S pesmijo in plesom: 23.25 Komu zvonovi pojo; 23.50 Poročila. SOBOTA, 14. avgusta 16.56 Evropsko atletsko prven stvo; 20.25 Mozaik; 20.30 TV kaži pot; 21.00 Dnevnik; 21.35 Igre brez meja: 23.00 Svet otokov in atolov: 23.25 Maščevalci; 0.15 Poročila. V OSPREDJU SPOR MED IACP IN OBČINSKIMI SVETOVALCI Morda odložena občinska seja: župan išče pot za sporazum Na petkovi seji odbora so precej govorili o tej zadevi ■ Položaj še vedno napet ■ 51.500.000 Ur za nov otroški vrtec v Štandrežu Seje občinskega sveta jutri sko-ro gotovo ne bo. Ne vemo niti če bo seja ta teden. Nekateri omenjajo kot možni datum sredo, vendarle upajo, da bo župan sklical sejo šele po velikem šmarnu. V petek zvečer so imeli sejo občinskega sveta, na njej so precej govorili o zadevi, ki je v teh dneh dvignila v Gorici toliko prahu, t.j. o sporu med nekaterimi svetovalci in zavodom za ljudske hiše. U-radno poročilo o petkovi seji občinskega odbora pa teh stvari sploh ne omenja. V Gorici pravijo, da si župan Martina prizadeva, da bi spor u-gladil. Baje je imel goriški župan ločene sestanke tako z zastopniki političnih strank, s tremi svetovalci, ki so prijavljeni sodišču, pa tudi s predsednikom IACP Celliem. Nekateri menijo, da bi se dalo doseči umik tožbe, ki jo je predsednik zavoda za ljudske hiše vložil proti trem svetovalcem. Vemo, da se dela v tem smislu, vendarle nekateri zunanji znaki kažejo, da bo zadeva šla svojo redno pot. Na goriškem sodišču so baje že zaslišali vrsto prič. Socialdemokrati so na svoji oglasni deski včeraj razobesili polemični letak proti IACP, liberalni svetovalec inž. Fomasir hoče pred sodišče, predsednik IACP Cellie pa je včeraj poslal listom dolgo poročilo, v katerem trdi, da se je vodstvo zavoda odločilo za tožbo, ker hoče obvarovati dobro ime upraviteljev zavoda. Le na sodišču naj bi se to pokazalo. Skratka, goriško poletje je letos vroče. Na petkovi seji občinskega odbora so govorili o možni seji občinskega sveta, vendarle niso določili datuma. Baje so odborniki dali županu nalog, da skuša prej ugladiti spor, seveda če je to v njegovi možnosti. Na seji občinskega odbora so tudi razpravljali o arugih točkah, ki jih bodo vnesli v red seje občinskega sveta. Najprej se bodo pogovarjali o vrnjenem letošnjem proračunu. Nato bodo predlagali vrsto posojil. Za vodovodne napeljave v nekaterih ulicah bodo potrošili 45 milijonov lir, za ojačenje razsvetljave na prehodu Rdeča hiša 30 milijonov lir, za gradnjo vrtca v Štandrežu 51.500.000 lir ,za teniško igrišče na Rojcah 6.400.000 lir, za ureditev prehoda Rdeča hiša 106.500.000 lir, za gradnjo 18 ljudskih hiš v Ulici Garzarolli 98.910.000 lir. Predlagali bodo ustreznim oblastem, da bi Gorico klasificirali v cono A kar se tiče onesnaženja zraku. Na seji občinskega sveta bodo predlagali še druge točke u-pravnega značaja. delo in socialno varstvo, dr. Luciane Saba za zdravstvo. Izvolili so tudi komisijo za nadzorstvo nad včlanjevanjem v stranko. Počitnice goriških trgovcev Pokrajinska zveza trgovcev poroča da bodo zaprte zaradi poletnih počitnic naslednje trgovine: Trgovina čevljev «Alpina» Korzo Verdi 80 od 17. do 23. avgusta; cvetličarna Jolanda Debeni, Ločnik. od 3. do 19. avgusta; od 16. do 21. avgusta pa bodo zaprte tudi goriške predelovalnice masla; Cremerie Ison-tine v Ul. Cappuccini; Burrificio Bur-din v Ul. Giustiniani; Burrificio Gan dolfi v Ul. Volta in Burrificio Giu-liano v Kraški ulici. Porazdeljene odgovornosti v krščanski demokraciji V pokrajinskem odboru KD so prejšnji večer porazdelili odgovornosti. Izvolili so dva podtajnika. To sta odv. Alealdo Ginaldi iz Tržiča (pristaš ba-zistov) in dr. Marino Marin iz Gorice (pristaš Cianove struje). Prvi bo odgovarjal za programska vprašanja, drugi pa za odnose z zunanjimi faktorji. Dr. Sergio Pimenti bo odgovarjal za organizacijo, Giuseppe Pecora ri za krajevne ustanove, Bruno Ion go za propagando, Marino Piani za volilni urad, dr. Paolo Maloroda za • Na sedežu zavoda za ljudske hiše so se zastopniki 56 bodočih najemni kov zavoda iz Tržiča pogovarjali s predsednikom Celliem. Ugotovili 30 da so najemnine nizke, vendarle 3 stroški za centralno ogrevanje in čiščenjem dosegajo precejšnjo vsoto. Dogovorili so se, da se bodo spet sestali in da jim bo zavod dal v uporabo stanovanja v najkrajšem času. Izlet Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici priredi tudi letos dvodnevni izlet združen z ogledom zagrebškega velesejma, kmetijskega kombinata v okolici Zagreba, Karlovca, Plitvičkih jezer ter na povratku še Senja in Reke. Izlet se bo vršil dne 11. in 12. septembra. Podrobnejša pojasnila na sedežu zveze v Gorici, Ul. Malta 2/1, tel. 26-44 v dopoldanskih urah ob delavnikih. PRETRESLJIVA NESREČA V DOLENJI TREBUŠI Mladeniča iz Števerjana utonila v mrzli Idrijci V tolmun je povleklo Radikona, ki ga je popadel krč, in Terpina, ki mu je hotel pomagati Reka Idrijca (srednje Posočje) je munov in vrtincev, ki so p»ogosti v včeraj terjala svoji prvi letošnji I rekah, in sta oba onemogla v žrtvi. Pri kopanju v Dolenji Trebuši sta namreč popoldne okoli 16.30 utonila 24-letni Ludvik Terpin s Sovence in njegov sosed 19-letni Bogdan Radikon z Oslavske ceste 16, oba iz Števerjana. Terpin je bil zaposlen pri Standi v Gorici, Radikon pa je bil mehanik in je bil tudi zaposlen v mestu. Fanta sta se kopala na samotnem kraju in zato podrobnosti c nesreči niso znane. Izvedelo se je, da sta šla včeraj popoldne na izlet čez mejo ter se ustavila v dolini Trebuše. Zdi se, da je v mrzli vodi Radikona popadel krč in se je za čel potapljati. Terpin mu je hotel pomagati, pa je tudi njega potegnilo v vrtinec. Ni izključeno, da mladeniča nista bila vajena tol- Uršula, Milan in Angela Pavlin OB PRILIKI POČITNIŠKIH TEDNOV Karabinjerji in policisti bodo nadzorovali promet Karabinjerji imajo helikopter, ki je radijsko povezan s cestnimi patruljami - 25 enot prometne policije stalno na delu - Poostreno nadzorstvo na dohodih v Gradež V petek popoldne smo v radijskem centru komande goriških karabinjerjev poslušali razgovor med giulio cestne orožniške službe in helikopterjem, ki je tačas vozil nad cestami naše pokrajine in nadzoroval avtomobilski promet. Ta je bil sicer takrat minimalen, vendar je bila to vaja pred predvidenim večjim prometom, ki ga bomo beležili na naših cestah danes in v prihodnjih tednih, ko se bodo po vseh cestah države, torej tudi pri nas, premikali milijoni nervoznih avtomobilistov. Varnostna služba bo v teh dveh tednih na naših cestah ojačena. Zaradi tega v teh dneh v karabinjerskih vojašnicah in tudi na vseh postajah prometne policije sploh ne govorijo o počitnicah. Mobilizirali so »vse kar leze in gre* in v teh vročih dneh bodo morali tudi vsi, ki so običajno v pisarnah, na cesto, da nadzorujejo promet. »Sicer pa je pri vas na Goriškem zelo malo nesreč*, nam je v razgovoru dejal komandant goriškega oddelka karabinjerjev major Ferrari, ki se je z novinarji, skupno s kapetanom Zillijem, pogovarjal o delu, ki jih čaka v naslednjih dneh. »Vaši vozači so zelo disciplinirani z razliko od onih v drugih pokrajinah*, je zaključi) major. Helikopter bo nadzoroval promet v najbolj prometnih urah ter bo razširil svojo kontrolo tudi na ceste na Tržaškem. Svoje sile bodo enakomerno porazdelili na vseh ce- V ČETRTEK «L1K0F» ZNANE SLOVENSKE GOSTILNE Po 130 letih gostilničar st va se bodo Pavlinovi «upokojili» Pavlinovo gostilno na Drevoredu 20. septembra prevzame Vid Primožič • Na tem mestu je gostilna že 50 let, prej so jo imeli na Oslavju • V hiši zavedne slovenske trgovske družine so se vedno zbirali goriški Slovenci davine so v tej gostilni prepevali v našem jeziku, govorili so na glas v slovenščini. Seveda fašisti niso tega prenesli in so Pavlinove šikanirali na vse mogoče načine. Eden izmed sinov, Jože, ki je bil odvetnik, ni mogel prakticirati celo vrsto let. Preiskave so bile običajna stvar. Ovadbe tudi. V letu 1942 sta bila odv. Jože in Milan zaprta, istočasno pa je fašistična oblast zaprla gostilno, ker se je v njej »uganjala politika*. Gostilna je bila zairadd tega zaprta več kot leto dni. dokler niso Gorico zasedli Nemci. Po septembru 1943 so Pavlinovi gostilno spet odprli, v njej pa so bili skoro vsaki dan sestanki aktivistov Osvobodilne fronte in ponoči je mars.ikak partizan prihajal vanjo. Policijski pritisk je bil tudi v tem času zelo močan, vendarle so Pavlinovi prenesli vse. Prenesli so tudii povojno aretacijo v avgustu 1946, ki so jih zavezniki aretirali, najprej Milana z ženo Eriko, nato pa lastnico gostilne Uršulo Pavlinovo. O-sem dni je ostala v zaporu. Tudi v teh letih so se Pavlinovi aktivno udejstvovali, v njihovi gostilni so se zbirali številni Slovenci in nekateri divjaki so zaradi tega vrgli v Pavlinovo gostilno več bomb. Bombnih atentatov so imeli kar štiri, večkrat so v gostilno metali kamenje, enkrat so celo podstavili peklenski stroj, ki je eksplodiral. Milan Pavlin je bil leta 1948 izvoljen v prvi demokratični izvoljeni občinski svet za občinskega svetovalca. Zanj so volili napredni slovenski volivci Demokratične fronte Slovencev. Milan je bil ponovno izvoljen in je vršil z uspehom svoj mandat do leta 1957. Goriški Slovenci se pridno zbirajo v Pavlinovi gostilni tudi danes, spomnimo se le, da so se tu vršile seje odbora Slovenskega planinskega društva dolgo vrsto let, dokler ni SPD dobilo svojega sedeža. Pogovarjal sem se s Pavlinovimi pred nekaj dnevi. Pri isti mizi sta sedeli lastnica gostilne Uršula Pavlin (sedaj ji je 75 let, gostilno je prevzela po očetovi smrti tik pred zadnjo vojne), njena sestra Angela, ki je le za las mlajša, pa Milan, ki se sedaj ukvarja z drugim poslom. Z gostilno pa je povezan, saj skrbi on za nakup dobrega vina v Brdih. Razumljivo je, da so utrujeni ker se s tem poslom ukvarjajo že dolga desetletja. Prepričan sem tudi, da v dnu srca tuteo pričakujejo četrtek 12 avgusta, ko se bodo poslovili od svojih klientov. Gostilne pa ne bodo zaprli Pavlinovi so jo oddali Vidu Primožiču, mladeniču k’ ga vsi poznamo, saj se iolga leta ukvarja tudi z delom na prosvetnem področju. Vid Primožič je doma iz Ga-brij, delal ,r celo vrsto let v kavarni Tomadin na voriškem korzu, sedaj pa dela, spet dolgo vrsto let, v kavarni Garibaldi. Gostilniški posel mu je torej dobro znan, ljudje ga cenijo in spoštujejo, vsi so prepričani, da se bo uveljavil tudi vot gostilničar. Vid Primožič se vrača k Brdom. Njegov ded se je namreč v prejšnjem stoletju preselil iz Brd v Gabrje, tam odprl gostilno, ki so ji pravili domačini «pri Bricu*. Pavlinovi so prepričani, da imajo v njem dobrega naslednika. O tem smo prepričani tudi mi. Zaradi tega bo v tej 'ostilni šp vedno polno gostov, poleti bomo lahko popili vrček hladnega piva na vrtu, kjer balinarji tolčejo žoge, lahko bomo še jedli dobre domače vampe, lahko bomo popili dober kozarček »riškega Vinca. Prepričan pa sem tudi da bomo Uršulo, Angelo, Milana Pavlina še vedno videli v gostilni, kot smo jih vajeni videti na vseh slovenskih prireditvah v Gorici. Še nekaj dni bodo Pavlinovi u-pravljali svojo gostilno v Drevoredu 20. septembra. O tem govorijo vsi v Gorici in marsikdo noče tej novici verjeti. Nič čudnega, saj se Pavlinova družina ukvarja z gostilničarstvom že več kot sto let. Zaradi tega se ta »upokojitev* mnogim prijateljem in klientom Pavlinovih zdi neverjetna. Pavlinovi so doma iz Brd, v Gorici imajo gostilno že od leta 1921. Njihova gostilna je bila ne le zbirališče Bricev, ki so prihajali in še prihajajo v mesto, marveč tudi drugih goriških Slovencev in brez dvorna lahko trdimo, da je to bila in je še slovenska trdnjava v mestu. Tega so se občasni nasprotniki našega življa dobro zavedali, saj so Pavlinove šikanirali na vse mogoče načine. Pretepali so jih, o-mejevali so njih delo, zapirali so stah na Goriškem, vendarle bodo posebno pozornost posvetili dvem cestam, ki povezujeta Gradež s Tržičem in z Oglejem. Tu bo namreč brez dvoma največ prometa. Lahko rečemo, da bo deset hitrih avtomobilov cestne orožniške službe stalno na cestah. Pomagali jim bodo številni motociklisti pa karabinjerji iz vseh vaških postaj v naši pokrajini. Ta izredna služba je mobilizirana že ves teden. Seveda pa bomo na naših cestah v teh dneh videli, v večjem številu od običajnega, tudi patrulje prometne policije. Ta ima mobiliziranih kar 25 stalnih skupin in tudi te so povezane s svojo radijsko centralo. Goriški odsek prometne policije nadzoruje tudi precej cest, ki so izven našega področja, tja do Vidma. Vsi cestni varuhi bodo torej imeli obilo dela v teh pasje vročih dneh. Seveda pa ne smemo misliti, da se bodo v teh dneh agenti javne varnosti ukvarjali samo s cestnim prometom. Paziti bodo tudi morali nad vsem drugim delovanjem v naših in tudi v sosednih krajih. Ko smo bili v petek popoldne v radijski centrali smo čuli vest, da je neznanec oropal samotno banko v bližini Trenta. Tudi goriški karabinjerji so se zaradi tega ropa mobilizirali in vzposta vili kontrolo na nekaterih cestah. Opozorilo, ki velja za vse pa je to; avtomobilisti naj vozijo v teh dneh previdno Tako ne bo naša kronika beležila cestnih nesreč. jih v zapore, metali so na hišo bombe in kamenje. Skratka Pavlinovi so sestavni del slovenske zgodovine v Gorici. Rekli smo, da se njih družina ukvarja z gostilničarstvom že več kot sto let. Na Oslavju je tam o-krog leta 1840 odprl gostilno Kobal, doma s Planine, ki je bil znan kot slikar cerkvenih fresk. Njegovo delo so tudi slike križeve poti v cerkvi na Kostanjevici. Zaradi tega so Oslavci domači gostilni rekli »Pri malarju*. Ena Kobalova hči se je nato poročila z domačinom Blažem Pavlinom in oba sta dalje upravljala gostilno do leta 1895. Takrat je Blažev sin Ivan zgradil novo hišo kakih sto metrov više od prejšnje, poročil se je z Jo-sipino Primožičevo in opustil krojaški poklic ter se lotil gostilničar-stva. To je bila edina gostilna takrat na Oslavju, Pavlinovi so imeli tudi trgovino in trafiko. Gostilna je bila nasproti sedanjih vodovodnih naprav, hiše sedaj ni več, ker je bila podrta v prvi svetovni vojni. Vojna je prizadela tudi Pavlinove. Že 24. maja 1915 so morali v begunstvo, ker so že tega dne avstrijski vojaki pričeli kopati strelske jarke okrog njihove hiše. Avstrijski štab je namreč prav tu postavil svojo obrambno črto pred Gorico. Tu so se oji odvijali več kot leto dni in zaradi tega je razumljivo, da so bile vse hiše podrte. Pavlinovi so imeli srečo. Na Kranjskem so imeli znance, zaradi tega jim ni bilo treba v taborišče. Nekaj dni so ostali v Gorici, nato so romali iz kraja v kraj. Bili so v Bosta,nju, v Podutih pri Ljubljani, v Dravljah in nazadnje, leta 1917 so prišli v Ljubljano, kjer sta Ivan in žena Jožefa, ki sta morala skrbeti za sedem otrok, prevzela gostilno v Rokodelskem domu v Komenski ulici. Tam so ostali Pavlinovi do leta 1920, ko so se odločili za vrnitev. Hiša na Oslavju je bila porušena, zaradi tega so se priselili v mesto. Najprej so odprli gostilno v Ulici Don Bosco pri pevmskem mostu, nato pa so kupili od barona Bauma zemljišče v Drevoredu 20. septembra, tam zgradili leta 1923 novo stavbo, v katero se je vselila številna družina in nadaljevali so z gostilničarstvom. Pavlinova gostilna je postala obvezna postaja za vse Brice, ki so prihajali v mesto. Takrat meje pri Števerjanu ni bilo in na drevoredu, pred Pavlinovo gostilno, si videl polno kmečkih voz ter mnogo koles. Ker pa je imela gostilna lep vrt, balinarsko stezo, dobro briško vino in zdravo domačo hrano, so pričeli vanjo zahajati tudi številni Goričani V glavnem so bili to Slovenci in tudi v najhujših časih fašistične vla- brzicah. Dodati moramo še to, da jie kljub vročini Idrijca na tem kraju zelo mrzla. Goriška policija je prejela obvestilo o tragični nesreči okoli 18. ure. Sporočila jo je orožnikom v Ste-verjan, ki so jo posredovali svojcem. Pozno popoldne so se svojci odpeljali na kraj nesreče. Poravnan spor kovinarjev v Tržiču Pri podjetju Tržiško kovinarstvo (SIMO) so po treh dneh delavskega protestnega gibanja, ki je prešlo tudi v stavko, dosegli sporazum, po katerem se je vodstvo podjetja obvezalo: da bo delavcem razdeljevalo po pol litra mleka dnevno, izvajalo stalno zdravniško nadzorstvo v prid delav-cem, izplačalo od 1. avgusta dalje po 100 lir na uro poviška; delavcem, ki so delali v juliju bodo izplačali po 100 lir na uro za julij v ooiiki božične nagrade ob koncu leta. Suhljad se je vnela pri Sovodnjah Včeraj so poklicali goriške gasilce v Sovodnje, kjer se je v bližini tamkajšnje tekstilne tovarne vnela suhljad. Ogenj je zajel kakih 3.000 kv. m površine, pa so ga ga-................... m. w. HOJSTVA. SMHT! IN POROKE V goriški občini se je od 2. do 7. julija rodilo 32 otrok, umrlo 8 oseb, poročila sta se 2 para in 17 so jih oklicali. ROJSTVA; Annamaria Scodellaro, Adriano Biasutti, Anarea Viola, David Simone, Marco Mauri, Gabriel-le Guanin, R&sanna Troncar, Mas-similiano Betteile, Paolo Pugano, Alberto Culot, Mauro Casteham, An-drea Ceschia, Peter Trevisan, Lu-ca Brumat, Enrica Žago, Marco Gregorin, Coretta Del Fran, Loren-zo Zoff, Stefano Zorzet, Lucia Cu-trofeiio, Michele Cappelli, Rosan,na Vito, Fabiana Cicuttini, Michela Schabetz, Serna Codromaz, Luca Colja, Eriča Parpaiola, Elisabetta M^jfatti, Franco Sabba, Sergio Vignola, Roberto Bertdgna in Luca Vecchi. SMRTI; 57-letna Agostina Donatini por. Rigon, 78-letna'gospodinja Maria Bertoii vd. Malusa, 82-letna gospodinja Antonietta Illeni, 72-letni Pasqua!e Loria, bančni uradnik 62-letni Alessundro Veneri, 73-letni knjigovodja Vittorio Franco, 24-let-m električar Silvano Bertossi, 83-letni upokojenec Ciril Cej. POROKE: podčastnik Rodolfo Bučo in delavka Rosa Grazzilla; šofer Bernardino Mustroianni in prodajalka Elvira Malič. OKLICI: študent Nerip Grion in študentka Angela Rosa Jacob; ko-vino-strugar Giovanni Ennio Cima-dori in šivilja Bruna Radivo; kovinar Claudio Passian in bolničarka Maria Costanza Lovisutti; šofer Ar-mando Battistin in uradnica Filo-mena Giglio: mehanik Lueiano Cral-li in uradnica Maria Grazia Per-solja: trgovski zastopnik Nello Antonio Piacentini in uradnica Maria Plahuta; litograf Gianiranco Pest-rino in estetistka Maria Francesca Diciolla; preddelavec Olivo Fattoret-to in prodajalka Marilena Persoglia; električar Walter Picotti in prodajalka Renata Provedel; orožnik Lui-gi Romagnoli in otroška vrtnarica Anna Plet; uradnik Romano Costes-si in prodajalka Giuliana Solarini-Paviotti; trgovec Giulio Piani in študentka Caterina Ballaben; elektro-varilec VVaiter Hvalič in delavka Nives Bressan; kemični inženir Giuseppe Sacco in študentka Donatella Colussi; kemik Giorgio Barbina in kemik Maria Giorgina Taccheo; mizar Stellio Castellano in uradnica Anita Dal Pio Luogo; radioteh-nik Mauro Rosin in prodajalka Rosa Sgubin. silci ob pomoči domačinov % in sorazn*’ pogasili. majhna. Škoda je Do vključno 31. avgust* Zbiranje podpisov za odpravo fašističnih zakonov Tudi včeraj dopoldne s® vali z zbiranjem podpisov jj pravo fašističnih zakonov ®a panstvu v Gorici. Podpis®v®ri'||| ho nadaljevalo jutri, v P0Ijj od 10.30 do 12. ure v P«80 glavnega občinskega tajnik®' ^ Ta in naslednji teden bo®* jj rali podpise na tej spomenkj, po podeželskih občinah vkU j Sovodnje, Doberdob in Štev®f1 j prihodnjih dneh bomo javili in uro ter kraj podpisovanj®' V Tržiču že zbirajo P®dP'f sobotah (ves avgust) od 9. ® ure na županstvu. V Ronkab P ^ sedežu krožka «De Rosa* vS®*|( tek od 20. do 21.30 ter pd s° ob sobotah od 10. do 12. nre' VERDI 15.15-22.00; «Punto Yuman m D. Yaghli, kinern®^ film v barvah. ji CORSO 15.30-22.00; »La guerr7] i cittadino Joe*, D. Patrick ^ Sarrandon. Ameriški barv® « mladini pod 18. letom preP®1! MODERNISSIMO 14.45: «Shal®k" Connery in B. Bardot. CENTRALE 15.30-21.30: «Profe; kinemaskope v barvah. ‘J ^rofeS ■ ali kiiier*. V. Jonson in R-film je v barvah. . V1TTORIA 15.30: «Lo scudo ®e' worth». T. Curtis in J. Lel»H nemaskope v barvah. Iržio AZZURRO 14.00: «Le foto P«^ una signora per bene», D. l*' in P. Capponi, barvni fil®1- ,J ENCELSIOR 14.00: «11 c®m»“ .4 Pepe*, Ugo Tognazzi in Be® čar, barvni film. 1® PRINCIPE 15.00: «11 guffo e 'j, t,ina», L. Streysand in G. barvah. j- S. MICHELE 14.00: «11 mist®r » 1'išola maledetta*, R. Ste" D. Desantis; kinemaskop v p /V« ra (torica o:
  • a a sem si, da ne bi gledal tja. Gowi •i vendar prišla pred oči. nu. ™a nista mnogo, le njuna podaj a sta se večkrat srečala Nik-n ne bom doumel, kaj ženski oeehl0s,:ern a gaja. Toda v Daninih ho( *em videl tisti sijaj, ki ga t0 .^ti vsak moški zase. In m je zadostovalo, ki lle7n se zanimal starega, ko je Sploh se nisem za nič drugega kot za -n na parketu. Fant bi se morot nagniti le malo boli na-’ Pa hi o« un n«*,; tl- ^M-iedel k moji mizi *ŽCa rtih „2a bi se bil dečih ustnic dotaknil Dani- denj, n° ,s> le izbij iz glave, mlaka ’* ie rekel hripav glas po-Stn.Ifn.e- t-Gna ni zate!* Je l1, ie dvignil čašo in pil. Pil •N;a.k°r bi grgral. sti ^kolenih sem čutil svoje peki , airaie bi bil starega zagra-a ovratnik in ga vrgel ven. Se^pj ___ 2 prizadeval, da bi našel oj n° Pametno misel. V moji gla-sklZa ni bilo nič drugega kot kler da Dane ne izpustim, do-tp ne bo moja. je °’nom talce dečke kot si ti.* Pio« ctPi s*ari 2 ženskami ni-ko n Misliš, da lahko vsa- srečiš. v resnici pa jc spra-Tak nexreČo * bj so me zasrbeli prsti, da na! d s star m najrajši rbraču-thn-Ce .bi jih imel dvaiset let l'tel' bi mu bil eno primarni. iz ba- ra. n!?* ie nekdo pokimal ““ je Rnop, prvi. delavec gradbenega oddelka. Poje sedela suha plavg- foeda . Op1 sem mhliH na to. da Ro-Votiži 8 svojim oddelkom od- z .?• Povabil me je. nat grem dVoi^ Zaposlenim ie plačeval do «1 2asluiek in višinsko dokla-Paiij ie dvanajst mesecev bi- valo lam d°r' v Q°rab zadosto-Pre['. Ni ne veg mikalo da bi ti^. tamkaj še leto dni. Se naj-ban!) Pa za ker sem spoznal j?!lete7n Pr'2adeti tvojih čustev.* ja nfce* stari poleg mene «Tvoda lfr,efa ie. da sam veruješ, ^ Wisliš resno.» te^9rBral je zopet požirek iz ča- sploh veš, kaj je ljubezen?* je 'em odgovoril. Stari fant me takgPel razburjati. Če bo šlo ben -ie. si bom moral preskr-r nov Prostor. * rok m* je pomignil in pokazal t0 . 0 navzgor. Odkimal sem. Na-e Noop z obžalovanjem sko- ,m z obžalovanjem \j"J*. 2 rameni. Plesa/ em. trenutku je Dana pridala a mimo naše mize. Pogle-Pasn.lt Marega nato mene in se ko, , bnila. Nasmehnila se je ta-*e',«. r vsakokrat, kadar sva ecala. Glodanje v mojih pr- sih je izginilo in postalo mi je toplo. Gledal sem jo v oči nepremično. dokler je bilo le mogoče. Stari se je hripavo zasmejal: «Poglejte tistega možica, ki zdaj z njo pleše. Ji že jč iz roke. Brž ko ji nekdo jč iz roke. je že izgubljen. Ti, moj dragi, bi tudi lahko poskusil, kako se beži. Priprave za to tudi imaš!* Pravzaprav ga sploh nisem poslušal Sam sem najbolje vedel, kako je z menoj. Počasni valček mi je bil vse predolg. Vsakokrat, kadar sem mislil, da je pri kraju, je godba z igranjem nadaljevala. Opazoval sem vse pare na parketu po vrsti. Nobena izmed deklet ni bila niti na pol tako čedna kot Dana. Sklenil sem. da z Dano odidem, brž ko bo ta ples pri kraju. Počasni valček je bil prt kraju. Dana je pogledala k mizi. Tako sem si želel, da bi prišla k meni. Toda neki idiot is spet vrgel v avtomat novec in pošast je znova začela hreščati Zdaj Dane nisem več izpustil izpred oči. Zasledoval sem vsako njeno kretnjo. Gledala je skoraj ves čas proti naši mizi in nenadoma sem spet rad čakal nanjo. Imel sem čudovit občutek, kot da je plesala z menoj ne pa s to m drugim. «Moraš vedeti, da ie im?la zelo nesrečna otroška leta» je rekel stari. «Zelo žalostna otroška leta! Svoiega očeta ni poznan, njena mati pa je odšla z nekim argentinskim dirkačem, ko Dana še do deset ni znala šteti» Zdaj je priplesal mimo naš Ro-op. «Nobenega hrepenenja po gorah?* se je zarežal. «Niti najmanjšega!* Če prebiješ s kratkimi presledki tam aori v aorah leta drv. oddaljen od najbližnjih človeških | naselij nekaj kilometrov, potem presn:aš vse stvari z drugačnimi meri'i. Ko sem Dano prvič srečal, nisem mislil na n:č dragega kot na majhno prigoda Toda zdaj ie bilo vse drugače. Zdaj sem zopet našel pravo merilo... Zdaj sem res začutit v sebi moč, da bi lahko poskusil in Dano osrečil, globoko v sebi sem to čutil... «Ti si videti pameten deček,* je bleknil, stari tjavdan. <Če misliš z Dano dobro, izgini prej. preden bo prevozno. Tistega, kar potrebine za življenje, ji ti ne moreš dati: varnost, dom. tiho srečo. zadovoljstvo...* Tiho srečo, zadovoljstvo! Staremu sem se zasmejal V obraz izzivajoče: «Ali vam je to rekla Dana?* Počasi je odkimal. «Kako potem to veste tako natančno?* Nekaj minut je gledal Dano, ki nama je ravno pokazala hrbet. «Ker je moja žena,* je rekel počasi. Avtomat je igral staro, oguljeno pesem. Nekaj časa sem sedel mirno in si skušal zapomniti refren. Nato pa sem zagledal v baru Roopa. Vstal sem in šel k njemu. «Se prihajaš poslavljat?* ie vprašal. «Ne,» sem rekel. «zdi se mi, da hrepenim po gorah.* SEDMI SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, SLOVSTVA IN KULTURE Dva tedna zelo intenzivnega dela z dvema sprejemoma in enim izletomIL mondo slavo ■ * * Tvrlrt i/i mn TnShhtt elrnin rt c k n Seminarja se je udeležilo 105 slušateljev iz dvajsetih držav . K;' " ' mm*!..i !V. 1 I . f ■ "? — Spominska slika letošnjih slušateljev seminarja v Ljubljani Nekaj nad sto seminaristov iz 20 držav, cel ciklus temeljitih temeljnih referatov in ustrezno število kolokvijev ter dolgih razprav, strnjenih v 12 delovnih dni, vmes dva sprejema in en dan posvečen daljšemu izletu skozi južni del Slovenije ter še skok na sosedno Hr-vatsko, ob koncu še vroč stisk rok z željo, da bi se ob letu ponovno srečali na 8. seminarju — tako bi mogli v enem stavku orisati letošnji 7. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga je priredila filozofska fakulteta ljubljanske univerze. Dva tedna je traja! seminar in sicer od ponedeljka. 5. do sobote 17. julija. Udeležilo se ga je 105 slušateljev iz Jugoslavije in Italije, iz Avstrije in Bolgarije, iz obeh Nemčij in iz Češkoslovaške, iz Danske in Francije, Madžarske in iz Poljske, nadalje iz Romunije in Sovjetske zveze, končno še iz Norveške, Nizozemske, Švice, Velike Britanije in ZDA. Kot po navadi so se slušatelji in profesorji oziroma docenti razdelili na grupe in obdelovali razne snovi. Zaradi primerjave bomo navedli, da je imela ena grupa na programu pfVi dan naslednje tri teme: Zgodovina slov. književnosti od začetkov do leta 1848, od leta 1848 do Moderne in končno sodobna slov. književnost. To so bila seveda temeljna vprašanja, ki naj bi jih obdelal en sam profesor v enem dnevu. Rekli pa smo. da je bilo 12 delovnih dni. Zato bomo navedli le nekaj naslovov, o čemer je bil vsak dan govor, kajti kam bi nas privedlo razpravljanje o vsem, kar je bilo vse te dni na sporedu. V torek smo navsezgodaj začeli pri etimologiji, o čemer nam je govoril prof. Bezlaj, prof. Pogorelčeva pa je začela svoj kurz s Trubarjem. litega dne so o svojih temah govorili še prof. J. Dular, lektorica H. Jug-Kranjčeva, lektor V. Nartnik, asistent dr. M. Orožen in prof. J. Toporišič. Za vse seminariste pa sta nato dr. Zmaga Kumar in dr. Žiga Vodu šek predavala v veliki dvorani, kjer nam je Komarjeva predavala o ljudski pesmi vzhodne Slovenije, Vodušek pa nam je govoril o metričnih strukturah v slovenski ljudski baladi. Naslednjega dne, v sredo, smo se seminaristi s svojimi predavatelji vred ukvarjali z razvojem in tipologijo slov. književnosti, nato pa še z etimološkimi analizami slovanskih homonimov, pri čemer sta bila za katedrom prof. Bezlaj in prof. Paternu. V četrtek, 8. julija, sta prof. Jakopin in prof. Stare predavala o glagolih premikanja v slovenščini m ruščini ter o kulturno zgodovin-Id vlogi brežiškega kompleksa v razgodovini. Naslednjega dne, 9. julija, nas je proi. B. Grafenauer popeljal v dobo kmečkih uporov in prikazal vlogo, ki so jo ti imeli v slovenski zgodovini, prof. Ivanka Kozlevčarjeva je spregovorila o sintaktični vlogi samostalnika in pridevnika, prof. S. Ilešič je pre daval o družbeno gospodarski razčlenitvi Slovenije, vtem ko je nato prof. Vilko Novak govoril o materialni kulturi v slovenskem panonskem območju. Z navajanjem nekaterih tem, ki so bile na programu prvi teden seminarja, smo prispeli do sobote, 9. julija. Iz gornjega se vidi, da je bil program zahteven in da je bil torej malone obvezen enodnevni oddih, namreč izlet po Dolenjski, s skokom na sosedno Hrvaško. Slušatelje letošnjega seminarja in spremljevalce so nas odpeljali na pot trije avtobusi. Prvi postanek je bil sicer v Novem mestu, vendar nam to mesto ni pokazalo nič novega, medtem ko je bilo veliko bolj zanimivo v Kostanjevici, kjer smo si ogledali znamenito «formo vivo», to se pravi razstavo kipov iz lesa, ki jih napravijo leto za letom jugoslovanski in tuji kiparji, ki se tu sestajajo na mednarodne kiparske simpozije. 0-biskali smo nato na desnem bregu Krke stari grad, ki je bil nekoč cistercijanski samostan in ki je bil leta 1785 opuščen, v času zadnje vojne hudo poškodovan, od 1957 pa ga ponovno restavrirajo in sicer na pobudo zveznega zavoda za spomeniško varstvo. Mimogrede smo obiskali tudi Pišece, Pleterš-nikov rojstni kraj. Tu sta nam prof Tonorišič in prof. Logar prikazala Pleteršnika v vsej njegovi veličini. Sledil je skok na Hrvaško in sicer v Kumrovec, kjer smo si ogledali rojstni dom jugoslovanskega predsednika maršala Tita in kjer smo si ob dolgih mizah izmenjali tudi podpise, v spomin na seminar, podpise, katerih del prikazuje naša gornja slika. Neva Di Lenardo IZŠEL JE DRUGI ZVEZEK REVIJE (Nadaljevanje na 6. strani) sku 'VLa Ji 0\xdr^j * v/L Jl/CtUiAudipi - Ccohvik Sfcf c* m m Nekaj podpisov, zbranih za spomin na seminar >>>l|niiiiiUl|||M||| ||||||||||||||||I||||a||u|||n||||||||l,l||,,||U|||l|||||||||iiiiiiiiiiiiii||||||,,|||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiNiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinii.. PRED DNEVI SO ZAČELI SNEMATI FILM O EPOPEJI NA SUTJESKI Žarni angleški filmski umetnik Richard Bnrtan navdušen in zaskrbljen nad vlogo maršala Tita terr,tednom dni smo prav na kačrtII1estu P>sali 0 velikopoteznem ste .u zagrebškega slikarja Kr-22q / e8cdušiča, ki namerava na tioiwV' m Površine v objektu «Pa-‘sfnu ■'tikava.. !„' ePopejo Sutjeske. Tjentištu na Sutjeski Povod ska'”_nam je dala kratka agencij-«1 igra|Ves*;’ da bo v filmu «Sutjeska » 8'eški°Ro maršala Tita znani an- kes ' Urnetnik Richard Burton. Da-točne-5 se vračamo v Sutjesko ali z g,Je ^ «Sutjeski» prav v zvezi Po ž‘rton°m, kajti v nekaj dneh dan otTlenieni vesti je prišlo na Oio^b^tsikaj, kar je vredno o- siK«kor l k i >islii , smo ob času že poročali, filmski režiser Stipe Delič ki bj1 »Sutjesko* kot velik film, »Sitk S'Cer ne kotel tekmovati z V* °na Neretvi*, ki pa naj bi 4°Vj l Pdtažal veličino tega zgo-1943 ' |^ga dogodka iz pomladi stov’ f. Je kakih 120 tisoč naci-koleL 'listov in njihovih domačih ti« '-^iomstov obkolilo jedro par-št^b j v°jske in njen vrhovni krajuln f° v zelo ponesrečenem Hi Maršal Tito v dobi bitke na Sutjeski Richard Burton kot Tito (fotomontaža) 48od0 .v soteski reke Sutjeske. ie ‘vinski podatki so znani, da tret«'ltlre^ v večdnevni bitki padla O Partizanske vojske — 6000 teVor cla je padlo veliko znanih njen ‘‘nnarjev. da je bil tu ra tudi maršal Tito itd. itd. Več ča]j nnj smo ob času tudi poro-težjL . sia bila Stipe Delič kot ni nir 'n Nikola Popovič kot glav-l'l'ipr» v°r ekiPe filma »Sutjeska* ki j,, ''Bena tudi na velike težave, bi Sg i® bilo treba prebroditi, da Pisni zaR°l°vila sredstva za sne-tega filma in da sta te teto Ze Premagala. Delič si je za-kat *°t°vil tudi sodelovanje ne-'n iujih filmskih umetnikov, med katerimi sta Orson Welles, ki bo igral tedanjega premiera britanske vlade VVinstona Churchilla, in kot smo že rekli Richard Burton, ki bo igral maršala Tita. V zvezi s tem bomo navedli nekaj drobcev, ki smo jih zasledili v jugoslovanskem tisku in sicer prvenstveno o tem, kako so pritegnili k sodelovanju Richarda Burtona. Ce je bil film »Bitka na Neretvi* film o junaštvu partizanske vojske, značilen tudi po tem, da v njem ni bila vloga maršala Tita neposredno prikazana, bo v »Sutjeski* Tito navzoč v vsej svoji veliki vlogi in v vsem svojem velikem liku. Dve leti in pol sta se Delič in Popovič zavzemala pri maršalu Titu za to, da bi naj v filmu bil prikazan tudi on kot tedanji vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske, dve leti in pol je maršal Tito to odklanjal. In ko je vendarle popustil, sta se pobudnika za snemanje filma znašla pred vprašanjem, komu naj bi poverili to vlogo. Padlo je več predlogov, več imen, kot na primer Jovan Miličevič, Stevo Žigon, Be-kim Fehmiu, Marko Todorovič in še nekatera druga imena domačih umetnikov, nadalje pa so se omenila imena: Peter 0’Toole, Charl-ton Iluston in nekateri drugi. In ko so že stotič obravnavali to temo, je nekdo omenil Richarda Burtona. Režiser Delič je prosil, naj mu prinesejo kako sliko Burtona in kar med razgovorom je napravil iz Burtona — Tita. Naslikal mu je namreč titovko in nekatere druge partizanske »značilnosti* predvsem uniformo. Pozneje pa je dal napraviti celo fotomontažo, ki jo objavljamo in ki se da ob dolo- čenih pripomočkih, ki jih zmore dober gledališki izvedenec za šminko kaj koristno uporabiti. Po tem sklepu, da naj bi bil Richard Burton Tito, je Nikola Popovič takoj odletel v London ln s pomočjo Milana Zupana, svetnika za kulturo na jugoslovanskem veleposlaništvu v Londonu prišel z Burtonom v stik. Sestali so se v enem najbolj znanih londonskih hotelov, kjer Richard Burton in Elisabeth Taylor po navadi stanujeta, kadar sta v britanski prestolnici. Ko je Nikola Popovič Burtonu prikazal razloge, zakaj je prišel v London, je svojo razlago zaključil z besedami: «Brez vas se ne vrnem v Jugoslavijo.* Brž ko Je Popovič izrekel to, je Burton vstal, popil še dober požirek whiskyja in odgovoril: »Gospod Popovič, vaša ponudba predstavlja zame velikansko čast. Osebnost jugoslovanskega predsednika sem občudoval že dolgo let. Mislim, da je Tito danes morda najbolj zanimiv državnik na svetu, njegova podoba pa predstavlja izredno nalogo za slehernega umetnika. Priznati vam moram, da sem že zdavnaj želel igrati vlogo neke velike žive zgodovinske osebnosti, da pa se še ni nikoli nudila takšna možnost. Pred časom sem se dogovarjal nekaj z De Lau-rentiisom, da bi namreč upodobil Winstona Churchilla. Toda ta načrt se ni nikoli uresničil. Morda je sedanja priložnost edinstvena in to še tem bolj, ker vem o Titu mnogo več kot si vi sploh predstavljate.* Burton je nato stopil v sosedno sobo in sporočil svoj sklep svoji ženi Liz Taylor, ki je bila za pre- Izdaja ga Inštitut za slovansko filologijo pri padovski univerzi dlog takoj navdušena. Z Burtonom so se nato v hotelu še pogovarjali o zadevi, predvsem o »Sutjeski* in Burton je kar od tam telefoniral svojemu zastopniku, naj odpove v New Yorku neki sporazum, ki ga je bil prav pred nekaj dnevi sprejel. Nato je prišel Burton v Jugoslavijo ln njega ter njegovo žino sta na Brionih sprejela maršal Tito in njegova soproga. Predzadnji dan puljskega filmskega festivala pa so vsi štirje prisostvovali v puljski areni filmu »Na gori raste zelen bor*. Nato je Richard Burton dal jugoslovanski agenciji Tanjug izjavo, iz katere povzemamo nekaj misli, Burton je med drugim rekel: »Sem pred najbolj odgovorno vlogo v vsej svoji igralski karieri in osebnost jugoslovanskega predsednika Tita je napravila name močan vtis.* Ko so ga vprašali, kako je reagiral na ponudbo, da bi v »Sutjeski* igral lik vrhovnega poveljnika iz najtežjih dni revolucije jugoslovanskih narodov, je Burton rekel: «Milo povedano, sem se ustrašil. V svojem dosedanjem dokaj obsežnem opusu sem tolmačil zgodovinske like kot so Henrik Vlil., Becket iin Marek Antonu, toda ti ljudje niso mogli videti kako sem si jih zamislil in vrifco zal. Sedaj pa je povsem drugače. kajti predsednik Tito ni ie legendama osebnost odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni. pač pa tudi eden od največjih državnikov, novejše svetovne zgodovine. Ko sem pristal na ponudbo režiserja *Sutjeske* De- Izšel je drugi zvezek revije «11 mondo slavo*, ki jo izdaja, kot je znano, Inštitut za slovansko filologijo padovske univerze. Vsebina, ki jo je izbral in kot pri prvem zvezku uredil Milan Djurica, je tudi tokrat nadvse zanimiva in znanstveno tehtna. Na najvidnejšem mestu je brez dvoma drugo nadaljevanje razprave Evela Gasperinija z naslovom »Prispevek k antropološkemu spektrumu ruske literature*. V tem drugem delu se sloviti italijanski slavist ukvarja z radikalnimi spremembami, ki so nastale v ruski kulturi in predvsem v ruski duševnosti z nastopom tako imenovane denarne ekonomije. Po njegovem je ta pojav enkrat za vselej odvzel ruskemu kmetu prvobitno aristo-ktatstvo duha in ga iz subjekta kulture spremenil v objekt, ali drugače povedano, iz plemenitega gospoda lastnega življenja v sužnja strasti in ambicij, ki so mu bile dotlej popolnoma tuje, ker niso zrasle v slovanskem ljudskem izročilu. Gasparinijev prijem je kot vedno skrajno učinkovit, medtem ko so njegove kritične intuicije brez pretiravanja na marsikaterem mestu dobesedno genialne. Zelo zanimiv je tudi prispevek Duške Avrese z naslovom «Anton Pavlovič Cehov — neangažiran pisatelj*. V njem nam pisateljica na podlagi številnih citatov iz pripovednih, gledaliških in avtobiografskih del velikega ruskega pisatelja neposredno dokazuje »instinktivnost* njegove poetične vizije sveta izven in onstran vsakršnega vnaprej določenega filozofskega, družbenopolitičnega ali zgodovinsko- kulturnega okvira. Kot je znano, se o sistematičnosti filozofije Čehova še vedno govori in še vedno se najdejo kritiki. KI trdijo, da je bil Cehov še prej filozof kot umetnik ali, v nai-slabšem primeru. idea'en kompromis med umetnikom in filozofom. Ugotovitve Duške Avrese se nam zdi jo tako temeljite in prepričevalne, da bo odslej težko zagovarjati tezo o Čehovu kot sistematičnem filozofu. Drugi zvezek padovske slavistične revije prinaša nadalje dva prispevka izpod peresa naših rojakov Martina Jevnikarja in Natalina Radoviča. Martin Jevnikar, ki je bil zastopan tudi v prvem zvezku revije, se tokrat ukvarja s Finžgarjem in njegovimi italijanskimi vtisi. Kot izhodišče za svojo razpravo je vzel Finžgarjevo potovanje po Italiji iz leta 1900 in navdušenje, ki ga je slovenski pisatelj pokazal ob neposrednem stiku z italijansko prestolnico in njenimi čudovitimi kulturnimi in umetniškimi spomeniki. Vendar se Jevnikar v svoji razpravi ne omejuje na golo naštevanje Fin-žgarjevih vtisov, marveč se spušča tudi v analizo vplivov, ki so jih ti vtisi imeli na Finžgarjevo umetnost in na dokončno dozorevanje njegovega poetičnega sveta. Gre nedvomno za koristen prispevek k vedno boljšemu in temeljitejšemu poznavanju Finžgarjeve umetnosti. Radovičev prispevek pa se ukvarja z lingvistično artikulacijo v slovanskem svetu in je namenjen predvsem strokovnjakom s področja glo-tologije. Med ostalimi prispevki, ki so sicer vsi na zelo zavidljivi znanstveni višini, bomo omenili še esej Danila Cavaiona o Gogolju in njegovem kolebanju med italijanskim in ruskim kulturnim svetom, nadalje članek Aleksandra Ivanova o Rozano-vu in njegovi religiozni misli in končno kulturno-politične ugotovitve Lise Guarda Nardini o Josefu Tisu in češkoslovaškem federalizmu. Josip Tavčar (Nadaljevanje na 6. strani) Mariborsko kulturno pismo Gledališča so zaprta, koncertne dvorane prazne, knjižnice so se izpraznile. Le umetnostne galerije privabijo pod svojo streho kdaj pa kdaj posameznega ljubitelja u-metnosti Kultura ob obdravskem mestu lege štajerske je v teh vročih tednih povesila svoja nemočna krila. Mesto se je precej izpraznilo, Mariborčani so pohiteli na morje, v gore. kdor pa še ni na dopustu, če le more preživi svoj vikend v okolici ob rekah in potokih ali m na Pohorju. Spet je oživela misel, kako naj bi v poletnem času poživili v Mariboru kulturno življenje ki mu mrtvo poletje, kot drugemu glavnemu kulturnemu centru Slovenije. ni v čast. Mesto namreč ni izumrlo popolnoma, kot b< po u-vodu tega napisa kdo sodil. Cele reke ljudi iz tujine se valč skozi mesto proti morju. Mnogi se tu ustavijo za dan. dva Mnogo se jih celo utabori ob Bresteniš-kem jezeru in preživljajo svoj dopust ob bregovih Drave Bilo pa bi še več takšnih dopustnikov, če bi bilo mesto v poletnih večerih bolj privlačno. Skratka manjka prireditev, kulturnih in zabavnih, ki bi v prijetnih večerih pritegovale prebivalce iin turiste. Maribor je po svoji lepi legi in precej blagem podnebju kot ustvarjen za takšne prireditve, tako pa njegovi slikoviti trgi. lepi parki, dvorišča in vrtovi samevajo v po- letnih večerih dolgočasni in prazni, ki bi jih lahko poživljale množične kulturne ali intimne zabavne prireditve. Uživalec kulturnih dobrin se zato rad odpravlja v zatišie likovne umetnosti, ki edina ni pretrgala svoiega toka s počitniškim ugodjem. Umetniške razstave se vrste druga za drugo tudi v poletnem času in kdor je voljan u-živati umetnost stran od turističnega hrupa, najde svoj počitniški mir med umetninami. čeprav so mnogi štajerski likovniki odšli ustvarjati v razne poletne slikarske kolonije po Sloveniji in na jugu države je nekaj umetnikov tudi v vročih poletnih dneh našlo doma dovolj zanimivih kraiep za likovno obdelavo. V jeseni in preko zime pa bodo po galerijah pred občinstvom razgrnili svoje plodove poletnega ustvarjanja. Razstavni salon Rotovža je izredno privlačno zatočišče za intimne likovne razstave Razstava del mladega mariborskega slikarja Zmagi. Jeraja, ki je hkrati aktiven likovni pedagog, je v nekaj izbranih slikah v tehniki, odnosno v materialu tako imenovanega akrila, izpovedal svojo miselno zaskrbljenost. Novejša tehnika akril se v zadnjem času vse bolj uveljavlja v likovnem svetu. Razstava je zapustila dober vtis in mariborska likovna umetnost si še mnogo obeta od njegove nadarjenosti. saj so njegova dela na lanskem trienalu jugoslovanske umetnosti v Beogradu nekateri u-vrščali med najboljše, kar jih je aos’e j aaia evropska fiaurativ-nnst. Slikar in grafik Štefan Simonič, štajerski rojak, ki zdaj živi in ustvarja v Kranju, je razstavil nad štirideset črno kelih in barvastih lesorezov in linorezov. V njih je čutiti nekakšno sorodnost z deli slovenskih grafikov, vendar se je v trenutkih sprostitve opazno približal lastnemu doživljanju Glavni vir njegovih razmišljanj je simbolika abstraktnega pomena v smeri razgibanega ustvarjanja brez posamičnih likov, kar vse poudarja tudi lično natisnjeni razstavni katalog. V najlepšem predelu mesta, idilično pomaknjenem pod Kalvarijo, je ustvarjalni dom znanega mariborskega slikarja in grafika Ivana Čobala. In komur se zahoče uživati umetnine v zatišju vročega poletja, se lahko odpravi v tihi dom umetnosti kjer si ie slikar Čobal v spodnjih prostorih uredil svojo zasebno galeiito Mali razstavni salon je z umetnikovo iznajdljivostjo urejen v prijeten umetniški ambient. ki priteguje s svojo intimo. Razstavljene podobe odkrivajo svojstven slikarjev pogled na u- podabljajočo umetnost brez priveskov raznih izmov. Ni emu ie abstraktnost prav tako revina kot je naturalizem lahko življenjski; simbolika prav tako naravna kot optična oblika prostora. Likovno tradicijo perspektive in svetlobe nadomešča z barvno diferenciaci o in s potezami, ki so hipne enkratne. Tako zreducirane podobe u-činkujejo ploskovno, vendar so dro-razsežno obogatene z izredno do-iivetostjo preprostih linij. b \ j <%i. Ha H j, od ""nrav Hi > ra, H > si S i, i Adi* tor Vej1 KS a So , H p ?str01 Ki " sre ‘X S V to: 'at len ® OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Ritem vaše dejavnosti bo v prihodnjih dneh nekoliko popustil. To je povsem razumljivo, ker ste utrujeni in bi bilo potrebno zato nekaj počitka. Odmev na neke vaše predloge ne bo najboljši. Potolažite se, ker boste doživeli vse drugačno zadoščenje v krogu domačih. BIK (od 21.4. do 20. 5.) čemu bi toliko I razpravljali in svo- Je sodelavce prepri-V 1 čevali v nekaj, ker / bi lahko vse to o-pravili sami s tem primernejšim dobičkom. Sicer pa bodite brez skrbi, ker se bodo vaši dohodki tako ali drugače dvignili. Zadovoljstvo v družini, Id ji posvetite nekoliko več pozornosti. Nervozni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 21. 6.) Zavihati bo treba rokave, kajti sicer ne boste ohranili svojega položaja, ki vam zagotavlja lepo varnost. Izkoristite tudi sleherno priložnost, da se uveljavite tudi na kakem drugem delovnem področju. Ljubljena oseba, ki ste jo nekoliko zanemarili, vam bo vrnila milo za drago. Glavobol. ..—. RAK (od 23.6. do f * Ov 22. 7.) Velikodušnost se prej ali slej iz-l i plača. Toda ne ra- y y čunajte s tem, da bodo vsi razumeli šola koristila. Pomoči iščite med svojci, ki vam bodo tokrat P°" novno pokazati vso svojo navezanost. Zdravje dliskretno. Veljaven od 8. do 14. avgusta 1971 vaše nagnjenje. Včasih je dobro biti dober, še boljše pa je uspeti. Nekaj zelo prijetnih dni v krogu najbližjih, ki pa bi radi od vas, da bi si privoščili tudi nekoliko počitka. Zdravje, da še dolgo ne takšno. ___ LEV (od 23.7. do 22. /* \ 8.) Tokrat jo boste f \ vendarle vi izpelja- l J li- Tekmec, ki vam 'v J je toliko časa metal v'—^ polena pod noge, je moral kloniti. Kljub temu ne mislite, da so vam odprte vse poti in da ne bo več težav. Sicer boste nekoliko utrujeni, toda tudi svojcem bi morali posvetiti kako uro na dan. Pomirjevalna sredstva ne bodo zalegla. DEVICA (nd 23. 8. do 22. 9.) Tokrat ste i že in še boste imeli ' srečo. Ne zanemarite izrednih priložnosti, ki se vam nudijo ali pri delu ali v poslih. Pri tem pa ne računajte, da bo to trajalo v večnost. Tudi sreča v ljubezni ne bo trajna, če boste od ljubljene osebe le zahtevali, nič pa ji dali. Nervoza. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) V svojih I nekoliko težavnih de-I lih boste imeli oporo pril ljudeh, od katerih bi bili pomoč najmanj pričakovali. Ne pozabite tega, ko bo vam šlo dobro, drugim pa ne. Neka oseba, ki se je zanimala za vas, vam je obrnila hrbet. In prav je imela. Denar ni vse. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Neki vaš sorodnik ali poslovni tovariš bi znal zaiti v še hujše težave. Bolje je vrzel zamašiti dokler je majhna. Ljudje, ki se zanimajo za vas, bi vam znali v težavah tudi pomagati. Na vas je, če boste to priložnost znali primerno izkoristiti. Pazite na prepih in na mrzle pijače. w cucil. (D STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Nekaj motenj prehodnega značaja, toda spravile vas bodo v težave in v slabo voljo. Drugič bodite previdnejši, ko prevzemate dolžnosti. Morda vam bo ta KOZOROG (od 21-12 do 20.1.) V začetku i bo nekoliko težavno, nato se bodo ra zrnc; re unesle in pr ob koncu tedna boste lahko rekli, da ste na konju. Tu-di tokrat ste zašli v težave P® lastni krivdi. Ne odklanjajte ljudi, ki vas ljubijo, da bi se vari to ne maščevalo. Pustite zdraV; nika pri miru, ko pa vam n« potreben. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) S svojiri ustvarjalnim duhori boste uspeli tari. kjer je mnogim spod' letelo. Deloma bo tu tudi na račun sreče, ki jo imate v zadnjem času. če imate srečo v poslih, je nimate v lju' bežni. Oseba, ki vas je imda rada, se je naveličala sameva-nja in vaše brezbrižnosti. Zdravje dobro. ____ RIBI (od 20. 2. d° ~vN' 20. 3.) Energično od stranite s poti vse tr l ^ste, ki vam zapiraj® P°t. Z druge stran' ' pa tudi sami zavihajte rokave, kajti zgrešeno bi bil® misliti, da boste sami uživa*' plodove tujega znoja. Na P° boste morali. Na srečo bo to P°' tovanje deloma poslovnega del®' ma zabavnega značaja. Paziri na zdravje. Lir-;-?;?:' - ((Marsikdo je bil že v nemških rokah. Ne moremo sumničiti vseh, ki so po kdo ve kakšnem naključju ušli smrti. Ali se ti ne zdi, da jih je kar veliko? Saj jih je šlo samo skozi begunjske zapore nekaj tisoč.« «Tu je še nekaj drugega,« je nadaljeval Nestor. «Kot star komunist bi bil moral po pozivu centralnega komiteja na vstajo že 1941. leta v hosto. Kdo ve, kaj ga je zadržalo.. Jelovčan ga je pridobil zase spomladi 1943, ko se je bolan vrnil iz delavnega taborišča in se zaposlil kot monter pri nekem nemškem montažnem podjetju. Dober delavec je. Takšen si pri Nemcih hitro pridobi zaupanje, če se na videz zanima samo za delo. Videl je že mnogo tovarn in raznoterih naprav. Zato mu je rečeno, naj se ne vključi v nobeno odporniško organizacijo in naj vzbuja vtis politično popolnoma brezbrižnega človeka. Tudi on je že tuhtal, kako bi dobili v roke majorja Wolfa.» Po stopnicah so se zaslišali nagli koraki. Pritekel je sosedov fantek z vestjo, da se hiši približuje moški. Prijela sta za orožje in pogledali skozi okno na pot. Potem je vstopil. Segel je Nestorju v roko in zvedavo premeril Bliska od nog do glave. Ko mu ga je Nestor predstavil, mu je stisnil roko in rekel: «Iztok.» ((Mislil sem, da te ne bo,» je pričel Nestor, ((Zamudil sem. Tako važne vesti imam, da sem izbral najbolj varno pot, ki pa je zato tudi najdaljša.« Blisk ga je opazoval. Močan tridesetletnik s hladnim pronicljivim pogledom. Ta sodi med bistre ljudi, ki spretno prikrivajo svoje bistvo. Prav verjetno je tudi vztrajen in trmast. Tudi roko je krepko stisnil, glas pa mu je zvenel nekam trdo in vznemirjeno. Opravljen kot delavec vzbuja pravšen vtis političnega brezbrižneža... «Nestor, ali ne bi bilo bolje, če bi bila sama?« je rekel prišlek. «Ta naj te pa nikar ne moti. Iz centrale je in bo lahko odnesel poročilo takoj naprej, če je res tako važno in nujno,« ga je pomiril Nestor in mu ponudil stol. Sedli so. ((Prišli sta ženski iz Berlina. Saj se spominjaš, da sem ti pripovedoval o zvezi, ki mi jo je priskrbel tr8^ u i/upuveuovai o zveza, ki mi jo je priskrbel 11 kant — pred vojno se je ukvarjal z reševanjem Judov PrL -—n Poganjanjem. Veš, stvar se plete že dolgo ^ vatvar se piete ze aoigu -zdaj pa smo menda le prišli do uspešnega konca Prišli včeraj: z gospo van Straaten in prišla tudi suhllata oetd®5, letnica. Sestali smo se v vili ob jezer predstavila in pokazala legitimacijo t glavnem stanu. Povedala je, da dela v tej ustanovi že v * * viu uu jezeru. neznanKa se $ predstavila in pokazala legitimacijo tolmača v HitlerjeH glavnem stanu. Povedala je, da dela v tej ustanovi že ^^ let in da je zaprisežena prevajalka za šest jezikov. Zdaj in18 v več letih kratek dopust. Vse najzaupnejše akte dobiva ved«8 , , -.......dopust. Vse najzaupnejše aacte doniva vet--. izvirniku. Kdo izmed močnejših stoji za njo, pa ne ~ , ‘cr stoji za njo, pa ne - ^ Nekaj časa je bila videti precej nezaupljiva. Po daljšem 0 - ---------— **^&G4|yijiva. iru ufcujscu* * voru o našem dosedanjem sodelovanju pa se je le °®IJl in mi zaupno rekla: ((Prepričali smo se, da so naši dosegi ““ reiua: «rrepncau smo se, da so naši dose**- podatki prihajali na pravo mesto. Od letalstva porušeni ltU% nhtalrM cn Klil 4 4._3_______ ™ . Jj q01. * i— x— jiiATOuu. uu leuusiva porušeni ^JA\(y objekti so nam bili dovolj trden dokaz. Zato smo se tudi čili in tvegali glave. Posredovali vam bomo največjo skrivl' ,■ tretiega raiha.» Potem je obmolknila, šla ven na balKoA:« sosednjo vežo in sobo, in šele ko se je prepričala, da ^ ne prisluškuje, da smo sami, je nadaljevala. Da bosta vidva vso to zadevo pravilno razumela, v *), moram pojasniti, kako je do te zveze prišlo. Kmalu P° lr/N cifA —________oči. . , - -------» j« mu w 4.VTOC pasiu. ivi li tu u r ko ste me vključili v omrežje, je trafikant javil, da ima neko zvezo, ki je videti zelo pomembna, saj prihaja že dmL na Bled iz Berlina. Ta ženska da je imela že pred v°iia stike z Judi in tudi z njim, ki jih je reševal. Zaposlena je , 111 Dud.* n lijjiii, ivi j m j 6 rsscvcii. zaposlena j .m pri neki filmski družbi v Berlinu. Prosila ga je, naj jo P°VJ-s človekom, ki je predvojni komunist in o katerem je Prept/> čan, da ni provokator. Trafikant je uredil, da sva se s $ ’ --- — x--------jsa uituii, ua sva v »| žensko sestala. Povem vama, da sem z zelo težkimi . navezal z njo stike, ker sem se bal ,da jo je podtaknil ges| U * ” — —- —’ — W*»* J** JV |*wuvu»um1 & . I prav tako pa je bila tudi ona zelo negotova in nezadpB rr-----.L—----------i---------. ... d® Ker pa je trafikant pomagal mnogim njenim znancem, rešili glave in premoženja, se je nanj zanesla. Povedala . pripada skupini opozicije, ki sl prizadeva za mir in nacizma, skupini ljudi, ki so bili do tal ponižani in ki W jtoet 5,® fr % fr si fr Si 'fr 1 H Ki S h Si, to to S H “N & *»> I »s rt s S S S § c s S* iJ® S fr fr % S uto N fr i?ii ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. avgusta 1971 IET0S KOPER IN IZOLA V SNL Koper razpolaga s 30 mladimi nogometašu Trenersko dolžnost je prevzel Jože Turčinovič nogometa na slovenski _o______„ _ Vo'ini.S°p*ab^0 ^etos več kot zado-% bo jJ* Mnogoletnih prizadeva-jk' dva n”1 j sl°venska obala končali Je t°svetiti vso pozornost siste-*'ei zn ’-kf-Hi Koprčani so bili do-C|' niso ' . Tehnično dobri igral- igri, jv imeli nobenega sistema dosedanji trener Milič, ki ... relacijah (Štajerska, Prekmurje, Zasavje) in vodstvo kluba je naslovilo resen apel na koprsko športno javnost in gospodarske organizacije, da podpro klub, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da to zasluzi. Se tri dni do evropskega atletskega prvenstva v Helsinkih V deseteroboju Bendlin, Kirst ali Ivanov? Svetovni rekord bo zelo verjetno padel Tudi v peteroboju se obetajo borbe na izredno visoki ravni Zakaj ne ocenjujejo ženske dosežke po novih tablicah ? helsinki eiri^ I 10.-153. 1971 '"Uiiiiiiuiim, ..............iiiumiiiiimiiiiimmiiiMiMimiiiiiiiimiiiiiiiiiitumiiiiiiimiiiiimiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinumiiiiiiiiiimu jjjjjen italijanski trg košarkarjev Košarkarske ekipe italijanske A lige so ostale letos praktično nespremenjene •®žerji ne potujejo več v ZDA po ameriške igralce košarkarjev se je za-te.ri košarki ni posebnega trga> kier igra!ce ? v n«1 Vdajajo kot se to do-hn{^®on:leTnem svetu v milan-jNo pr; ^ Ballia. Pogajanja se od-f? (ChiBt- arki na raznih turnir-. Se 111 Roseto degli Abruzzi), Htuvn^Tajajo vsi najvažnejši L-italijanske košarke. JSi ,ie Bil brez senzacij, in bili Ai,’,„ki sta precej prodali, % 2^ 'Onesth in Cecchi Biella adi pomanjkanja denarnih i?0, sf J^ipa, ki napreduje v prvo N B‘n°ra precej opomoči. Opo-s' hatSl .lahko z milijoni tako, rivSali Upi nekaj igralcev, ki so na,v A ligi in poleg teh si 0?kirgg aviti še Amerikanca, od JTanek ie. v veliki meri odvisen žril^orii Pe v višji ligi- Nekoč so ... * in j raznih ekip potovali v Ah ?Jarn stikali po raznih uni-dfa,vega igralci, ko pa so odkrili C, enhrat S6 pravi’ da so ga vi' jjijo, g°dbo in se zopet vrnili v Sta,!? se je dogajalo, da se v >'nh jop ga ambienta in novega Lilijo8 e ‘i igralci, ko so prišli idfali u’apl°h niso znašli, in samo vrt,irC Prvenstva, da so se n!s^hnd°m°v- l3 k« * • Prirner je bil predlan-kjTja bolonjski Virtus kupil \tA eri,L nscoUa. Fant ,ie bil v ali 80 ga razai H. Pogfcab. ao;z njimpod- Fant je kid' ev s Najboljših univerzitetnih Nfeei1 Se ie zan.i potegovala lih . SlOna lnt> i.,l/ina rV>trr\itn venstva konec. Driscoll je razočaral in Virtus je tisto leto vrgel 60 milijonov v vodo, in malo je manjkalo, da ni izpadel iz lige. Letos pa se dogaja, da prihajajo v Italijo na poletne turhirje ekipe sestavljene iz samih ameriških igralcev (Gillette, Pettazzoni). 'Te igralce si lahko ogledajo razni trenerji in menežerji in če jih zanimajo jih lahko kupijo. Tako se ne dogaja več, da kupujejo menežerji listke za ZDA, ampak enostavno listke za turnirje v Rosetu, Loanu ali Riminiju. VštišUtt VtJLAnJt IfiiRi ,1 -a i6 -()nalna ekipa Detroita. VtJtjev rjavil igralca za 100.000 'W?va to'?, fnilijonov lir). V pr-driska .driscoll sploh ni znašel, aeltji .trda igra mu ni bila všeč. 1 'a tau .ak ST je zv*i še S*6-K° je bilo njegovega pr- KOPENHAGEN, 7.-28 držav se je vpisalo na evropsko veslaško prvenstvo ki bo od 18. do 22. avgusta v Kopenhagnu. Jugoslavija se bo udeležila prvenstva s 5 čolni, prav tako tudi Italija. Tekmovanja bodo na novem veslaškem centru Gladsaxe, ki je bil zgrajen ob jezeru Bagsvaert. V Kopenhagnu je leta 1963 že bilo evropsko veslaško prvenstvo. Takrat sta osvojila Tržačana Petri in Mosetti zlato medaljo v dvojcu brez krmarja. NEW YORK, 7. — Ameriška boksarska specializirana revija «Ring Magazine* je proglasila Cassiusa Claya za boksarja meseca težke kategorije. Clay je tudi glavni izzivalec svetovnega prvaka Joeja Frazierja. V lestvicah drugih kategorij so uvrščeni naslednji Italijani: Carmelo Bossi im Carlos Du-ran sta na četrtem oziroma osmem mestu srednje kategorije, Sandro Lopopolo je deseti v velter; Bruno Arcari je glavni izzivalec prvaka Rocheja v junior velter, Antonio Puddu je tretjfcjv lahki kategoriji, Franco Zur# je sedmi v Petelinji teži in Fernando Atzori je deseti v mušji kategoriji. BUENOS AIRES, 7. - Iz Buenos Airesa je prišla vest, da se bosta svetovni prvak Carlos Mon-zon in izzivalec Američan Emile Griffith srečala 25. septembra na ringu Luna Pare stadiona v Buenos Airesu. OBVKHTILO Teniški klub Gaja priredi 15-dnev-ni začetniški tečaj za naraščajnike, od 10. do 14. leta, ki bo o:ed-vidoma v prvi polovici septembra. Tečajniki bodo vadili na društvenih igriščih v Padričali, pod strokovnim vodstvom. Cena 3 tisoč lir. Vpisovanje do 13. avgusta vsak torek in petek, od 19. do 21. ure na igriščih Teniškega kluba Gnja. ali pa pismeno na naslov: Š7, Gaja. Padriče 27. Za informacije telefonirati na št. 22-61-36. Evropsko prvenstvo na T'1 Italijanska televizija bo neposredno prenašala nekatere faze evropskega atletskega prvenstva iz Finske. Oddaje bodo na sporedu na drugem kanalu z naslednjim urnikom: torek, 10. od 18. -do 21. sreda, 11. od 17. do 19.45 četrtek, 12. ou 17. do 20.30 petek, 13. od 17. do 20.30 sobota, 14. od 16.50 do 20.30 V Leipzigu bi moral biti včeraj in danes dvoboi med NDR in Sovjetsko zvezo v moškem deseteroboju in ženskem peteroboju, ker pa je tekmovanje tik pred začetkom evropskega prvenstva nastopajo na tem dvoboju drugorazredni tekmovalci ali pa mladinci. Pravi dvoboj bo seveda v Helsinkih, pridružili pa se bodo še zahodni Nemci s postavo, ki je po doseženih rezultatih najmočnejša trojka kar jih je kdaj bilo. V Helsinkih bo do tekmovali Bendlin, ki je že bil svetovni rekorder. Walde, ki je že skoraj 10 let med najmočnejšimi na svetu, in novinec Schulze. Vsi trije imajo osebne rekorde krepko nad 8000 točk. doma pa bo ostal še Swo-boda, ki je na državnem prvenstvu tudi zbral v desetih tekmah nad 8000 točk. Glavna moč NDR bo evropski prvak iz Aten Kirst, ki pa se je letos že poškodoval. V začetku sezone je sicer zbral 8206 točk, na državnem prvenstvu pa ni nastopil in njegova trenutna vrednost ni točno znana. Kirst je zelo podvržen poškodbam. V ekipi bosta še izkušeni Wessel in Michalak. Nobeden od dveh ni letos presegel 8000 točk, na izkušenega Wessla pa se lahko vodstvo ekipe zanese. Problemov za sestavo ekipe ne manjka niti pri Sovjetih. Na sparta-kiadi so bili doseženi razmeroma skromni rezultati, pred njo pa celo državni rekord po zaslugi skoraj neznanega Ivanova in rezultat nad starim rekordom je dosegel tudi zelo znani Avilov. Na spartakiadi sta prvi dve mesti zasedla Litvinenko in Lanka, Ivanova in Avilova pa niti ni bilo na startu. Koga bodo sedaj poslali Sovjeti na evropsko prvenstvo? Če le niso poškodovani, bodo verjetno tekmovali Ivanov, A-vilov in Litvinenko. prva rezerva pa bo seveda Lanka, ki je sicer atlet s precejšnjo mednarodno izkušnjo, čeprav še ni dosegel izrednih rezultatov. Pri danih rezultatih kaže torej, da so zahodni Nemci favoriti za končno zmago. Bendlin in Walde imata celo enake možnosti, da osvojita zlato kolajno. Lestvica najboljših deseterobojcev, ki bodo predvidoma nastopili v Helsinkih, ' je tekai 8319 Bendlin (ZRN) — letos 8244 8279 Kirst (NDR) — letos 8206 8237 Ivgnov (SZ) - letos 8122 Waide (ZRN) —- letos 8096 Avilov (SZ) - letos 8021 Wessel (NDR) - 1970 8011 Hedmark (Švedska) — 1970 Dekleta, ki bodo tekmovala v peteroboju bodo ocenjena še vedno po starem sistemu, čeprav je s 1. avgustom za mednarodna tekmovanja stopila v veljavo nova tabela. Nov način ocenjevanja so sprejeli, ker so nastala nekatera nesorazmerja med raznimi panogami, ki niso več odražala stvarne razlike med na Francozinja Colette Besson, olimpijska zmagovalka na 400 m iz Mehike, ima lepe možnosti za osvojitev zlate kolajne tudi na evropskem prvenstvu v Helsinkih iiimiiiiiimfiiHiiiiiiitiniiiiiuiiiiiiiintiiiiiuiitiiimiimiiiiMfiinmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiii Spored evropskega prvenstva TOREK, 10. AVGUSTA 16.00 Otvoritvena svečanost 17.90 400 m ovire, kvalifikacije Krogla ženske, kvalifikacije 17.30 Daljina moški, kvalifikacije 17.40 100 m moški, kvalifikacije 18.00 Kopje moški, kvalifikacije 18.10 400 m žerjske, kvalifikacije 18.40 800 m moški, kvalifikacije 19.00 Hoja na 20 km, start Krogia ženske, finale 19.25 800 m ženske, kvalifikacije 19.55 100 m ženske, kvalifikacije 20.25 Hoja na 20 km, cilj 20.40 10.000 m finale SREDA, 11. AVGUSTA 9.30 Deseteroboj, 100 m 10.30 Deseteroboj, daljina 11.00 Višina ženske, kvalifikacije Disk ženske, kvalifikacije 13.00 Deseteroboj, krogla Palica, kvalifikacije 17.00 100 m ženske, polfinale Deseteroboj, višina 17.15 100 m moški, polfinale 17.20 Kopje moški, finale 17.30 400 m moški, kvalifikacije 18.00 800 m moški, polfinale predkom posameznih discmlin. Nov sistem je razlike najboljših skrčil in na splošno današnje najboljše do- JZ sežke znižal za približno 600 točk. BU0 zenske, poltina»e V nove točke spremenjen znaša svetovni rekord Burglinde Pollack 4775 (prej 5406), drugouvrščena Ito-sendhal pa ima danes 4772 namesto 5399. Od boljših imajo Liesel Pro-kop 4727 točk (prej 5352), Margit Herbst 4680 ( 5305), Mickler 4666 (5283), Tihomirova 4613 (5234). Ker so posamezne panoge dobile nove tabele se prav lahko zgodi, da bomo imeli po Helsinkih dve evropski prvakinji. Eno po novem, drugo pa po starem sistemu. lin. PL A VANJE SYDNEY, 7. — Znani avstralski plavalki Karen Moraš je v bazenu postalo nenadoma slabo, tako da so jo povlekli ie vode nezavestno. Kmalu potem si je Morasova opomogla. Daljina, moški, finale 18.40 1 00 m ženske, finale 18,55 100 m moški, finale 19.10 400 m ovire, polfinale 19.30 400 m ženske, polfinale 20.05 Deseteroboj, 400 m ČETRTEK, 12. AVGUSTA 9.15 Deseteroboj, 110 m ovire 10.00 Deseteroboj, disk 11.00 Krogla moški, kvalifikacije 11.30 200 m moški, kvalifikacije 12.00 200 m ženske, kvalifikacije 12.30 100 m ovire 13.00 Deseteroboj, palica Kopje ženske, kvalifikacije 17.00 400 m moški, polfinale Disk ženske, finale 17.15 400 m ženske, finale 17.30 200 m moški, polfinale 17.40 Višina ženske, finale 17.50 200 m ženske, polfinale 18.10 800 m moški, finale 18.15 Deseteroboj, kopje 18.30 800 m ženske, finale 18.50 100 m ovire, polfinale 19.15 400 m ovire, finale 19.30 5.000 m kvalifikacije 21.10 Deseteroboj, 1500 m PETEK, 13. AVGUSTA 11.00 Daljina ženske, kvalifikacije Peteroboj, 100 m ovire Višina moški, kvalifikacije 12.00 Peteroboj, krogla Kladivo, kvalifikacije 13.00 Palica, finale 17.00 110 m ovire, kvalifikacije Kopje ženske, finale 17.30 200 m ženske, finaie 17.45 200 m moški, finale 18.00 100 m ovire, finale 18.15 Krogla moški,' finale 18.20 1500 m moški, kvalifikacije 18.30 Peteroboj, višina 18.50 400 m moški, finale 19.20 1500 m ženske, kvalifikacije 20.05 3000 m zapreke, kvalifikacije SOBOTA, 14. AVGUSTA 11.00 Troskok, kvalifikacije 11.45 Disk moški, kvalifikacije 12.30 Peteroboj, daljina 13.00 Hoja na 50 km, start 17.00 110 m ovire, polfinale Kladivo, finale 17.15 Hoja na 50 km, cilj Višina moški, finale 17.40 Peteroboj, 200 m 13.00 Daljina ženske, finale 13-10 5000 m, finaie 19.15 4x100 m ženske, kvalifikacije 19.35 4x100 m moški, kvalifikacije 19.55 4x100 m ženske, kvalifikacije 20.15 4x100 m moški, kvalifikacije NEDELJA, 15. AVGUSTA 15.00 Troskok, finale 110 m ovire, finale 15.25 4x100 m ženske, finale 15.40 Maratonski tek, start 15.55 3000 m zapreke, finale 16.00 Disk moški, finale 16.20 4x100 m moški, finale 16.40 4x400 m ženske, finale 16.55 1500 m ženske, finale 17.15 4x400 m moški, finale 17.35 1500 m moški, finale 17.50 Maratonski tek, cilj Zaključna svečanost - -v-:.'--! Ng Hnoa;. Ue da bi bili znani in vezani, ker imajo stike z IjNg&io iz Hitlerjeve bližine. Rekla je, da je že v mnogočem “5 zaveznikom, podatki pa so tako pomembni, da njem levičarji zahtevajo povezavo s komunisti. Lahko h J,. UUDIU m IMLIU zvrau u “ ----- ^očil eilih željah sem takrat poročal Jelavčanu, ki mi je Vkna^ vzpostavim stike. Prav takrat so naši na željo & Je j7°v iskali podatke o novih tovarnah sintetičnega bencina, t‘H, 5,Smcem znova pričel dotekati na fronte v velikih koli-hJarhe aililhale so jih baze in raketna izstrelišča V-l in V-2, 'rbein°Vih orožii in krogličnih ležajev. Ta zveza nam je h C Zaželene podatke o objektih, ki so bili potem drug ta iiišfjb1 uničeni. Kmalu je ženska spet prišla. Bila mi____ __________________*______fo v, CK. 'JV» v» --t"- *— i------ — ---- ratv, *Ireizkušnjo je prinesla podatke o najbolj občutljivem /Ja ^ " 1NJena skup> :Jlo plovila, da m. i z^ušnjo je ~ rhk difh °Varne sintetičnega bencina, ki je bil pod nekim š/aJaii JezRrom vzhodno od Berlina, onstran Odre. Tam so .^iaki s premogom v podzemlje, na drugi strani pa zav6?n P°lne cisterne bencina. S pomočjo njenih podatkov s3i)e flti napadli tisti kraj z največjimi bombami, ki so ^ Jezera in uničile tovarno. Dotok benzina je tako ij3i 2v Je bila van Straatenova prepričana o učinkovitosti li/ p0tj z' Povedala je, da so njeni zadovoljni in da nam bo b/lo n atke o veliki, skrajno zakamuflirani bazi, kjer izde-tubrip ,y°> strahotno orožje, atomsko bombo. Rekla je, da zhan,ala s seboj nekoga, ki ve za podatke, ki tudi njej 8« 6Ško 1 ’ Jaz Pa naj poskrbim za naglo in varno zvezo z DvfdJ sta’i ge bolje s sovjetsko vojno misijo. Ko je odšla, V*faVa a.r nl zdela tako trašna, ker sem mislil, da ženska Vio em&ki radio Je že leto rini obetal novo učinkovito rifožje, ki bo odločilo vojno. Kljub temu sem sd a- Njena skupina je namreč spremljala ta bombardi-so podatki prišli na pravo mesto. Kot oskrbel nemško knjigo, kjer sem našel kolikor toliko razumljivo razlago Einsteinovih naukov.« Nestor in Blisk sta ga napeto poslušala. Bil je tako razburjen, da ni spil niti jabolčnika, ki sta mu ga natočila. Sicer pa so bile stvari, o katerih Je govoril, tako daleč od gorenjskih partizanov in problemov okoli majorja Wolfa — ta je bil zdaj njihova osrednja tarča — da njegovim neverjetnim vestem nista mogla pripisovati takšnega pomena, kot ga je pripisoval on. Iztok Je opazil to rahlo nezaupanje, zato je hlastno in malone užaljeno vprašal: «Ali sploh vesta, kaj je atomska energija?« Odkimala sta. Nato je na Nestorjev blok napisal s svinčnikom formulo: E 3= mc2. Potem jima je skušal čimbolj preprosto razložiti Einsteinovo teorijo o razmerju med snovjo in energijo, ter da je atomska energija mase mnogo mdlijonkrat večja od vsake energije iste mase. Seveda ne Blisk ne Nestor nista kaj prida razumela teh reči, ker se jih nista nikoli učila. Iztok pa je zaneseno govoril: «Poslušajta me! če se Nemcem posreči toliko podaljšati vojno, da bodo izdelali bombo takšne moči, ki bo v hipu porušila velemesta, potem smo mi z Rusi in Zahodom vred izgubljeni, izgubljena je človeška civilizacija, ker se bomo vrnili nazaj v barbarstvo. No, naj povem naprej, kako je bilo z žensko. Ko mi Je dodobra zaupala, mi Je rekla: "Razen formul, ki vam jih bom izročila napisane, vem vse drugo na pamet. Zapomnite si in zapišite šele tedaj, ko boste prepričani, da bo prišlo poročilo v prave roke Gorje vam in meni, če bi ta vest prišla v roke gestapu. Torej, nemški atomski center je nekje ob Baltiku.” Povedala je ime otoka, o katerem nisem še nikoli slišal. Tam da je več naravnih podzemskih jam. Nekaj tisoč delavcev-in-ternirancev je noč in dan gradilo podzemsko bazo z vsemi potrebnimi prostori za raziskave in proizvodnjo. Ko je bila SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA - JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLU2BA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse Informacije se. prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v inozemstvu. i?? ■UMU GOLF Hotel o W J GQ JUGOSLAVIJA «A» KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglašujte v Primorskem dnevniku O Hotel LEV V Ljubljana VOŠNJAKOVA I TE LEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Teles 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe Apartmaji - Restavracije Restavracijske terase Dan-clng kavama Zabavni to artistični program plesna glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ln konferenčne ivorane čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajallšče za hellkoptt. .■• Je Boksi za pse • Hla. dllnica za divjačino. OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO ln VABIMO VAS v naš novi hotel iJAMAi GOSTIŠČE ^ preuredila svoje vrste ter z koši nedvomno omogočila «plavih». _ <«-j! JUGOSLAVIJA - IZRAEL (34:30) p JUGOSLAVIJA: Kuzmanov simovič 14, Busljeta, Vig, Ba«8 Tabakovič 2, Mitič 2, Vuk®Li 3, Peranič, Mavrovič 18, Bo'8® Vuličevič. « IZRAEL: Zur, Dror, Gil Mri* 18, Touby, Ichovvisz 3, Berki®1. Shoner 14, Lida 2, Adareu, Rachel 1, Tzesler 1. , >Ji V prvi polfinalni tekmi j® ^ slovaška premagala Italijo t.u razliko v točkah. Zmaga C® . < vakinj je bila zaslužena. 8 ^ pokazale Italijanke za retre® i šo košarko. ČSSR je po*^ vsega začetka ter vedno veča18 (r prednost. Tako se je uvrstl L#' nale, kjer se bo srečala z ^ valcem tekme med Sovjetsko in Bolgarijo. ČEŠKOSLOVAŠKA - JTAW 69:37 (33:15) ČEŠKOSLOVAŠKA: Bartoki Helinska 8, Bendarova 4, n t Ptackova, Baova 6, Pollak«'.4 Nenickova 10, Petrovicova, “V va 15, Polcarova 2, Jurank j ITALIJA: Peri 7, Sanddon- rf davolpe 2, Fasso, Costa 2, CfžJ Rizzi, Bocchi 14, Trevisi 4. 2, Pianca-Stelli 4, Timolati 2. ., V prvi tekmi tolažilne skup jf' 9. do 12. mesta na eV*2jjF ženskem košarkarskem mladij prvenstvu je Belgija prem: co s 45:25 (27:12). Letošnje prvenstvo v ZCNL se bo začelo teden dni kasneje kot po navadi — v nedeljo 5. septembra, — zato pa ne bo vmes nobene pro ste nedelje. Adria bo igrala po naslednjem sporedu: 5. IX. — Adria — Litija, 12. IX. — Tolmin — Adria, 19. IX. — Adria — Hrastnik, 26. IX. — LTH — Adria, 3. X. — Adria — Vozila, 10. X. — Triglav — Adria, 17. X. Adria — Jesenice, 24. X. - Piran - Adria, 31. X. — Adria — Zagorje, 7. XI. — Primorje — Adria, 14. XI. — Adria — Usnjar. B. P. IZ POGOVORA S PREDSEDNIKOM DR. KL0BAS0M C ALI, 7. - V plavalnem tek< f vseameriških iger niso dosClM benega zanimivega rezultata- ,, temu niso manjkala Pre.s rlill' 16-letna Kanadčanka Leslie V na progi 200 m mešano n.ewir vano premagala Američanki A j in Plested ter osvojila PrV0^ r s časom 2’30”. Presenetila • “jjjf kanadska ženska štafeta 4 X $ mešano, ki je zmagala v' J 4’35”5. V moški konkurenci s%# jili Američani vse tri zlate h1-6 . ni"" Teniško igrišče na Padričd namenjeno v prvi vrsti ralai Kmalu bodo uredili tudi razsvetljavo - Tečaj za n# Pred dnevi smo objavili vest o novem teniškem igrišču pri Padri-čah, ki je nastalo po prizadevanjih tako predsednika Gaje Karla Grgiča, kot skupine ljubiteljev tenisa, ki so imeli že nekaj let zamisel. da bi nekje ustanovi! teniški klub, pa jim iz tega ali onega razloga to ni uspelo. V razgovoru s predsednikom te- lllliiillilliitiiliiiill 1111111 iiiiiiiiiiiiiiin iiiiinii n iiimiiiiiiimmiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii PRIPRAVE BOROVIH KOŠARKARJEV V torek bo nagrajevanje za 1. mesto v minibasketu Udeležba na pripravah za mlajše mladince je premajhna niške sekcije dr. Milanom som smo zvedeli nekaj stvari o nastanku novega/jv,/ ga objekta ki bo v dokaisju obogatil naš zamejski spor1-«Ideja za ustvaritev Še nekaj dni in počitnice za skoraj vse naše košarkarje se bodo končale. MINIBASKET V torek, 10. avgusta se bo zaključil tradicionalni košarkarski turnir v Skednju za pokal sv. Lovrenca. Na tej prireditvi, ki je tudi letos žela vsesplošno priznavanje in u-speh, je nastopila letos Borova peterka minibasketa. Borovo postavo so ojačili kar trije igralci Poleta, kar kaže, da je sodelovanje med obema košarkarskima sekcijama plodno. Borovci so na tem turnirju zasedli prvo mesto, kar je za našo košarko eden največ.jih dosedanjih uspehov. In 10. avgusta bodo ob zaključni prireditvi nagradili Borovo ekipo s pokalom za zasluženo prvo mesto. Požrtvovalnemu trenerju Rudesu, ki se je močno potrudil, da bi dosegel na turnirju čim boljši uspeh, smo postavili običajno vprašanje, kako je zadovoljen z uvrstitvijo svojih igralcev. Rudes: «Res si nismo pričakovali takšnega uspeha na tem turnirju. Na prvo mesto sploh nismo pomislili, zato smo — seveda — tembolj zadovoljni. Priznati pa moramo, da so v odločilni meri pripomogli k zmagi. Poletovi igralci, med katerimi se je še najbolje izkazal Valter Sosič, ki je bil prav gotovo med najboljšimi igralci turnirja.* Bližnji program? «Trenutno smo prekinili aktivnost. Prvega septembra pa bomo ponovno začeli redno trenirati. Letos predvidevamo, da borao imeli rekordno število udeležencev tečaja v minibasketu.* MLAJŠI MLADINCI Lanski mlajši mladinci, ki so se v prvenstvu dokaj dobro izkazali, bodo jutri začeli s treningi, V začetku bodo v glavnem gojili telesno pripravo, in sicer vsak dan po eno uro, od 19. ure do 20. ure. nato pa bodo s prvo ekipo pričeli tehnič no pripravo. Te priprave so v okviru turneje, ki jo bodo borovci opravili letos po Poljski. Letošnji mlajši mladinci pa so začeli že pred tednom s treningi, žal pa se še vedno niso vsi odzvali treningom, kajti nekateri so še na počitnicah. izletih itd. Dečki, kot smo že napisali, bodo odpotovali v Rovinj na desetdnevni tečaj. b. 1. grišča ni nova*, pravi dr. »saj smo med prijatelji f5°iv.0 W nekaj let o njegovi grad®1;:. pp kretnega dela pa smo se loto i1 tremi meseci in v tem kratk^j/ su zamisel tudi realizirali- * t je bilo seveda precej, dobi-8* /j smo dokončali sami s poflijj i mačinov. pri katerih je ®°s misel našla odločno podp°r0af s11 šče (govorimo o igrišču, čelw f v resnici dve igrišči popoln® ^1 gulamentarni, na katerih bi f<« odigrali n. pr. tudi evropsko ® .J CORTINA D’AMPEZZO, 7. - Italijanski košarkarji trenirajo v Cor-tini. V petek se je družbi priključil še Ivan Bisson, ki mu je prejšnji teden žena umrla v prometni nesreči. Reprezentanca redno trenira. Zjutraj na nogometnem igrišču Fiammesa imajo atletsko pripravo, popoldne pa v telovadnici vadijo razne taktične sheme. NOGOMET FIRENZE, 7. — Izvršni odbor polprofesionalne zveze je objavil seznam skupin D lige. Tiestina bo igrala v skupini C. Z njo bodo nastopale še naslednje ekipe: Alense, Arco, Bassano Virtus, Bolzano, Lignano, Malo Mestri-na, Monfalcone, Montebelluno, 01-trisarco, Pordenone, Portogruaro, San Donč, Schio, Torvis Snia, Union Olodiasottomarina in Val-dagno. stvo) je prekrito z maso. ganje katere smo morah j* pf tvrdki, ki je izvedla to dc w," bližno šest milijonov lir- jjj nikakor ni majhna, smo do^jt pomočjo bančnega posojila .{I je zagotovilo dvajset ustanov® nov.* _ J> Kakšni pa so dolgoročni P mi nove teniške sekcije? . ^ «Igrišči sta namenjeni v prv' mladini, saj bi hoteli, da 58 # čimbolj razširi med našo 011 j/ Zato bo v kratkem tečaj za 9 f od približno devetega leta petnajstega. Tečaj bo vodil I f ljubljanskega Slovana Urbanc nimalna vpisnina 3.000 lir b<- p gočila bodočim teniškim iftoa naredijo prve korake pod 5 ni m vodstvom na rdeče*® škem igrišču.* ^ Ker bo zanimanja za f"' zamejskimi Slovenci vedno v81 p‘r je to bilo najprej za odb°l",a pl tem za košarko, zadnja zaradi podjetnosti SPDT. za s ,# nje, naj povemo še nekai # nosti igranja na novih r Igrišči sta odprti vsem. i IH' igranja je treba plačati • 1 „ t*[ zvečer pa. ko bo postavil®®.^. svetljava, kar bo prav hn)®* ' likaj več. Točne cene za vecerto A še niso določili. Če pa se merava včlaniti v teniško s jgt®8' znaša članarina 50 tisoč kar je približno za polovic® j/ kot plačajo člani italijansk1® ških klubov. pf čez nekaj časa bo urej®®- Lm posredni bližini igrišča, k01 pfj v gozdičku za rdečim o°l,e.[g'ri' ‘J ieten kotiček, kjer se bodo c $ * )Ol“ i J1 Za seda.i so na razpolatf® 0/ gralce slačilnice ter prhe r‘ t nega igrišča. Tudi za gosp® razpolago posebne slačil®1 prhe. i, gostje lahko hladili po naP°r borbenih tekmah. s® j* ,