GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ H ■ %JIA fEBRUAR 1982 m m&mm ■Hbvta ŠTEVILKA 2 mym WM mm LETO XVI 1MP Glasnik izdaja delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7470 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37 Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Janez Kržmanc, Ela'Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 11. marca na volišče 11- marca bomo volili! t * <*nc bodo v vsem slovenjem združenem delu volitve jtelegatij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in s*upščine samoupravnih interesnih skupnosti, v IMP pa ®mo volili tudi organe uprav-lJanja in druge organe.26. ja-ouarja je delavski svet sozda sprejel sklep o razpisu volitev, usnutek tega sklepa smo ob-l»vili že v januarski številki in ™ doživel nobenih spre-emb, prav tako velja tudi jkovnik volilnih nalog, kate-,e8> osnutek smo objavili v la»uarskem Glasniku. . ’ volilno komisijo, ki bo j*vedla postopek volitev za elavski svet sozda, svet sa-oupravne delavske kontrole sozdu, zbor Interne banke in jVen odbor samoupravne de-*yske kontrole, je delavski svet imenoval: Staneta Mau-rjl* kot predsednika ter Ilo upančič in Marka Drobeža kot člana. Posebne sklepe o razpisu volitev so sprejeli tudi delav-kt sveti tozdov, delovnih skupnosti in delovnih organi-jcij. Medtem so tudi že zak-Jucili evidentiranje možnih ®ndidatov za člane delegacij n 0rg»nov upravljanja in prvi o na kandidacijskih konfe-encah že določili enotne kandidatne liste. Na sestanku sindikalne oordinacije 2. februarja so .‘,0 ,n'l' dn priprave na vpM-, ,f *očejo v redu, le dobro bi jV °’ če bi v postopkih eviden-•ranja malo bolj mislili tudi oa evidentiranje možnih kan-'datov za najpomembnejše onkcije v organih upravljanja 'a ravni sozda, da bi bil tudi ta Postopek čimbolj demokrati- Sv Posehno skrb pa bomo poli- c' 'rvedbam volitev v kjer je že okrog 500 n0St' *n sisov, pač pa upravi:0111.' de,e8a,e za organe Pravljanja v IMP. Do poletja strokovne podlage za dopolnitev sistema osebnih dohodkov r Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose pri delavskem svetu sozda se je lotila naporne naloge: priprave strokovnih osnov za dopolnitev sistema delitve osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe — ali bolje rečeno za ponovno vzpostavitev enotnega sistema. Pričakujemo lahko, da bodo strokovne podlage za to nalogo pripravili do sredine letošnjega leta. Komisija za planiranje je menila, da je potrebno pripraviti dva dokumenta: • strokovne osnove za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe in • dopolnitve, oziroma poenotenje metodologije za analitsko oceno del in nalog — za proizvodnjo in montažo. To je prvič po letu 1978, da bomo enotno in sistematično dogradili sistem delitve dohodka. Dovolj je dokazov, da je bila dosedanja politika in praksa delitve osebnih dohodkov v različnih tozdih in delovnih organizacijah zelo različna. Nekaj je k temu prispevala različna gospodarska uspešnost, nekaj želje po višjih osebnih dohodkih, katerih posledica je bilo popravljanje relativnih razmerij ali pa tudi uvajanje najrazličnejših dodatkov in raznih drugih načinov, ki pa dejansko rušijo sistem. Prišlo je tako daleč, da so sc lani v našem računskem centru štirje delavci vse leto ukvarjali le s plačami, da so l3hko dohajali stalne popravke sistema. Tako so nastale razlike, ki marsikoga razburjajo, zato je na dlani, da je nujno znova opredeliti tiste elemente, ki so lahko temeljni kamen enotne politike osebnih dohodkov v našem sozdu. Kaj je prinesla prva razprava na komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose? Najprej so ugotovili, da mora biti novi sistem bolj fleksibilen, da bo zares lahko enoten glede na različne dejavnosti naših tozdov, pravi predsednik te komisije Uroš Korže. Menili so tudi, da morajo biti osebni dohodki tistih funkcij, ki soorganizirane na različnih nivojih, usklajeni. Na saromi»i,iiMi»in» IZ VSEBINE Nadaljujemo s serijo pojasnjevalnih prispevkov ° tem, kaj nam lahko povedo tabele s poslovnimi Podatki, ki jih pripravlja plansko-analitska služba. Tokrat predstavljamo tabelo s podatki o uvozu. str. 2 Osnovne organizacije sindikata so na občnih zborih ocenile dosedanje delo in sprejele načrte za v prihodnje. Na osnovi podatkov, ki so nam jih dali predsedniki sindikalnih konferenc, predstavljamo glavne točke aktivnosti našega sindikata. Posebej pa predstavljamo sindikalno dejavnost naših delavcev v Iraku. str. 4 in 5 • V minulih dveh letih smo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite res precej nacedili tako pri organizaciji kot pri usposabljanju elanov različnih enot, dokazujejo podatki, ki so jih navedli v nekaterih naših delovnih organizacijah. 6 str. 8 Naš izobraževalni center je pripravil tečaje za delavce, ki bodo organizirali proizvodno delo učenčev. Kakšna je bila vsebina teh tečajev in ateri problemi na tem področju še niso rešeni. str. 9 primer: Komercialno dejavnost imamo v delovnih skupnostih delovnih organizacij, imajo jo nekateri tozdi in imajo jo v tozdu Inženiring — ni pa sprejemljivo, da je osnova za podobna dela povsem različna. Menili so tudi, da je treba najti tehnično drugačno rešitev glede relativnostnega razmerja — in sicer takšno, da bodo v tozdih in delovnih organizacijah lahko z osnovno vrednostjo RR odražali gospodarsko uspešnost. Nadalje bodo skušali v soz-dovskem sporazumu dopolniti merila za nagrajevanje individualnega učinka, da bi bilo tudi to vsaj v osnovi enotno, še zlasti, če hočemo uresničiti usmeritev srednjeročnega plana, da se mora delež individualne stimulacije povečati. Skušali bodo tudi dograditi kriterije za nagrajevanje minulega dela. Toda kako uveljaviti enotnost pri osebnih dohodkih? Komisija za planiranje bo kot pripomoček opredelila lestvico nekaterih tipičnih del in nalog v okviru sozda, ki se pojavljajo v različnih tozdih in delovnih skupnostih. To bodo nato oporne točke novega sistema. V praksi bo torej tako, da bosta samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ter metodologije za analitsko oceno del in nalog osnova, na podlagi katere bodo delovne organizacije, tozdi in delovne skupnosti napisali svoje pravilnike. Teh pravilnikov ne bomo usklajevali do zadnje podrobnosti, bomo pa opredelili tista tipična dela in naloge, za katere sodimo, da morajo biti enotno ovrednotena. To usklajevanje naj bi opravila komisija za,plani-ranje in družbenoekonomske odnose delavskega sveta sozda. LOJZE JAVORNIK 7 «« Čl petri nrvič jfY Ud IMP ■ s.- I ivi r Letos praznujemo petintridesetletnico IMP. Koordinacijski odbor sindikata v sozdu je sprejel kot izhodišče, da bomo v tem jubilejnem letu prvič organizrali Dan delavcev IMP. Ne moremo si privoščiti srečanja vseh delavcev sozda, ker bi to pomenilo preveliko organizacijsko in finančno breme, zato naj Dan delavcev organizirajo delovne organizacije.Koordinacija ni določila istega datuma za vse, pač pa predlaga, naj vsaka delovna organizacija določi za Dan delavcev IMP datum, ki ji najbolj ustreza, saj ga je mogoče združiti z raznimi drugimi slovesnostmi. Je pa koordinacija sklenila. da mora biti Dan delavcev IMP zunaj rednega delovnega časa. Osrednja proslava petintridesetletnice IMP pa bo manjša. Udeležili se je bodo predstavniki tozdov in delovnih organizacj, naši poslovni partnerji in drugi gostje. Komisija za pripravo programa proslave ob 35 letnici IMP je predlagala, naj bi bila ta proslava v začetku oktobra v Ljubljani. Povrnimo se k Dnevu delavcev IMP, ki je precej časa tako močno buril duhove, da so padala celo vprašanja, zakaj imamo delovne sobote za dan, ki potem odpade (doslej že dvakrat). Letos ga bomo torej le doživeli in potem presodili, ali naj ga negujemo kot tradicijo. __________________________L. J. ■{■F \ & --v;1 bhhbP BaJ M Delo na Kulturnem domu Ivana Cankarja gredo h koncu. To je eden izmed velikih objektov v Sloveniji, kjer so delali tudi naši monterji in sicer stalno čez 200 fantov iz Elektro-montaže, Ogrevanje -vodovoda in Klima montaže. Na zgornji sliki je pogled v veliko dvorano Ivana Cankarja, na spodnji pa dva naša elektrikarja pri priključevanju napajanja za tonsko kabino. Potrjeno s samoupravnim sporazumom Dolgoročno sodelovanje s Slovenijalesom in SCT pri delih na tujem Delavski svet sozda je na seji 2(v januar ja potrdil samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s Slovenijales — trgovino in Sloveni inceste — Tehniko. Kot je dejal v uvodni obrazložitvi generalni direktor sozda inž. Frane Kumše. pomeni ta sporazum v bistvu pismeno potrditev že močno razvitega sodelovanja s Slovenijalesom in SCI . S tem samoupravnim sporazumom je dana možnost kompletnega nastopa: vsak od treh partnerjev bo o določenem poslu obvestil ostala dva, če bo potrebno njuno sodelovanje. Glede na to, da se dejavnosti naših treh organizaeij dopolnjujejo, so člani delavskega sveta menili, da je tak sporazum zelo smotern. Primer tovrstnega uspešnega sodelovanja je kozmonavtski center v Tarasu, posel, ki ga je pridobil Slovenijales. IM P pa je projektiral in dobavil klima naprave. Slovenijales ima dokaj močno predstavniško mrežo v tujini, kar daje možnosti še večjega prodora. Mi pa smo po drugi strani zasidrani v Iraku, kjer bi Slovenijales želel sodelovati s SCT in nami ter iskati nove posle. Tako bomo Slovenijalesu v novi stavbi, ki smo jo kupili v Bagdadu, odstopili dve stanovanji in razstavni prostor. SCI pa ho dal Slovenijalesu prostore za montažo. Delavski svet sozda je sprejel sklep tudi o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti za Avstrijo. ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. V to interesno skupnost smo se vključili, ker bo pospeševala gospodarsko sodelovanje z Avstrijo in sicer predvsem višje oblike, po drugi strani pa imajo člani tudi določene ugodnosti pri uvozu. L. J. Se enkrat: Glasnika ne sme zmanjkovati! Premalo ni dobro preveč pa tudi ne Ker je informiranje ljudi \ažen pogoj za naš napredek, moramo vsi skrbeti, da se bo tudi razvijalo. To načelo mora obstajati tudi po delovnih kolektivih, ki imajo svoja glasila, zraven pa še interne ciklostirane informacije. Ker pa smo v času varčevanja, tudi pri tisku ne moremo biti preveč potrošniški, oziroma neodgovorni do te meje, da pograbimo več glasil in jih potem vržemo kam v kot, ostali bralci pa zato ne pridejo do lista. Interes do glasila pa je visok vedno tam, kjer se v tozdu javno obravnavajo kake zadeve in se morda zgodi, da ta sporočila kdo namerno ovira in glasila v nekaj urah zmanjka. Kjer drugje pa, če o njih nič ne pišemo, pa glasilo tedne leži. Zato je bilo treba nekaj ukreniti. Uredništvo je mislilo, da so kadrovske službe najbolj poklicane, da poznajo bralce v kolektivu in tako določajo število izvodov, kar pa ni lahka zadeva. Spet pišemo o razdeljevanju Glasnika — in mislim, da je tako prav, saj je nekaj koristi le tisti časopis, ki ga bralec dobi v roke in prebere. Lepo bi bilo, če bi se dalo delati tako, kot predlaga tovariš Vodnik — da bi nekdo pred vsako številko napovedal, koliko zanimanja bo zanjo v posameznem tozdu. Toda ne verjamem, da je tako preprosto. Zanesljivo drži, da se ljudje bolj zanimajo za članke, ki se tičejo njih — toda najbrž ni nemogoče, da bo koga s Trate zanimalo tudi, kaj se dogaja v Mariboru ali Ivančni gorici (dal sem povsem slučajna primera). Še več, eden glavnih smotrov našega časopisa je, da bi se medsebojno spoznavali, saj je dejavnost naših tozdov zelo raznovrstna in problemi tudi. In končno — ali je sploh možno povsem zanesljivo napovedovati, koliko ljudi bo bralo posamezen članek? Pretekli mesec so list delili ves teden, čeprav bi ga pograbili v eni uri iz čisto upravičenih vzrokov, ker se je tikalo stanja v tovarni. Poleg tega pa je v tako aktualni dobi dobil 800 članski kolektiv le — 250 izvodov, komaj tretjino glede na zaposlene. Res pa je, da odločanje o nakladi ne more biti prepušče*no posameznikom. Zato objavljamo sedanji razdelilnik, da bo vsak bralec lahko vedel, koliko izvodov dobi posamezen tozd ali skupna služba, in bo lahko presodil, ali je število primerno. Še naprej pa naj velja, da mnenja usklajujejo kadrovske službe in nam one sporočajo spremembe. Kako priti do pravega števila bralcev tovarniškega glasila? V razgovoru s kadrovsko je bilo ugotovljeno, da bi bili delovodje najbolj poklicani, ker poznajo svoje delavce, da bi dvignili potrebno število izvodov lista, da bi vsak, ki hoče brati list,.res dobil, ponekod pa bi tudi več delavcev imelo dovolj en izvod in mislim, da bi zaradi varčevanja lahko število izvodov zmanjšali tam-do 20 odstotkov, mesečno pa bi se lahko prilagajali interesom za branje s pomočjo delovodij, ki bi na osnovi izkušenj lahko vnaprej določili število izvodov lista. V posamezne tozde in delovne skupnosti pošiljamo naslednje število izvodov (najnovejše organizacijske spremembe niso upoštevane): S tem ne bi jemali pravice do informiranja tistim, ki so zato zainteresirani. Dosedanji odnos do glasila moramo vsekakor zboljšati, kajti doslej smo ga preveč razmetavali in marsikdo ga tudi ni bral, kar mu je bilo v škodo, ker ni poznal stanja, zadev, sploh dela in življenja v IMF. Torej je odnos do IMF Glasnika v rokah nas vseh, seveda pa tudi dolžnost, da vsi skrbimo za njegovo aktualnost, da bo odseval nas, vsaka številka bi morala imeti kako informacijo iz naših številnih tozdov. OV 500, KM 150, Montaža Koper 370, Elektro montaža 530, TEN 550, Dvigalo 200, ISO 150, DS Emond 150, Trata 250, Itak 70, Skip 100, Ipko 50, DS 1KO 60, Inženiring 70, Projektivni biro 80, Zastopstva 70, Alchrom 60, DS Izip 15, DS FMI Maribor 120, Montaža Maribor 400, Elektrokovinar 320, Blisk 320. Livar 480, Klima Celje 400, Klimat 320, TIO Idrija 250, Panonija 650, DS SOZD 350, Centralna kuhinja, Vojkova 20, Izobraževalni center 15. V Irak pošiljamo 400 izvodov Glasnika. Pa še nekaj! V uredništvu imamo vedno nekaj izvodov Glasnika rezerve, ki jih sicer hranimo za arhiv. Toda, če si kdo ni uspel priboriti številke časopisa, ki ga zelo zanima, nas lahko pokliče in poslali mu bomo Glasnik, če ga bomo le imeli. Naš uvoz v lanskem letu — Pojasnilo kako so zbrani in predočeni podatki 1}V02 po TOZD OT m m m m BLISK m PPG TIS ISO DS ISO® KBOjKT m m isam Sbk ipkd ISNL RVA W LESC SP 1... .m fcff-T' Reprodukcljskl material:- letni plan 6.976 10.514 2.634 20.140 1.100 1.050 9.937 22.400 27.750 1.472 10.048 2.800 29.556 24.400 4.000 6.000' 4.000 ,4.000 5.000. 5.000 ' -t 3.761 3.800 24.000 5.000 235.3 Izvršitev " 507.398 4.472.806 551.059 20.666 4.731.650 5.322.212 2.074.072 163.910 1.563.065 1.997.546 29.750 484.517 1,269.015 - ' 1.891.737 338 25.079;403 fatmulatt. 7.337.521 20.190.446 1.574.539 11.532.975 203.669 197.521 21.773.792 16.151.850 28.100.448 218.509 9.247.650 2.327.574 16.294.806 18.757^333 6.807.472 4.245.988 512.593 -10.547.533 499.180 1.269.015 85.011 13.447 796.109 2.047.776 181.732.757 % i z v. plana 105,18 42,54 59,78 57,26 18,52 18,81 219,12 72,11 101,26 14,84 Oprema letni plan 1.493 5.249 1.866 3.617 1.069 900 790 5.000 1.800 9.000 1.728 600 92,03.j 83.13 j 55.13 \ 76,87 ! 170,19 ( 70,77 12,81 263,69 29,98 1.700 1.553 6.000 1.000 izvršitev 3,32 40,96 77,22 1.000 4.789 6.200 3,000 58,554 kumulat 48.366 4,52 % izv. plana 5.010.701 820.495 5.879.562 Skupaj letni plap 83,51 27,35 10,04 8.469 15.763 4.500 23.757 1.069 2.000 1.840 14.937 24.200 "36.750 3.200 800 10.048 4.500 31.109 30.400 5.000 6.000 4.000 4.000 5.000 5.000 1.000, 8.550" 10.000 24.000 5.000 3.000 '293.892 izvršitev 507.398 4.472.806 551.059 20.666 4.731.650 5,322.212 2.074.072 kumulat. 7.337.521 20.190.446 1.574.539 11.532.975 48.366 203.669 197.521 21.773.792 16.151.850 28.100.448 218.509 163.910 1.563.065 1.997.546 29.750 484.517 9.247.650 2.327i574 16.294.806 23.768.034 6.807.472 4.245.988 512.593 10.547.533 1.499.180 1.269.015 1.891.737 % i plaj E 86,5 128,09 F 34,99 lve 48^55 noi 4,^nei I45>e, 66,7 76,4 V 6,83 slu) ašR 1.269.015 85,011 13.447 796.109 2.047.776 820.495 25.079.403 18?.612.319 52^|x 78,»h 136,18 nje ash »;Sbo, - ust; 126,90 ja 9,94lja\ ' tijs . t 3,32 -40,96 -tac 27,36 j 63,“ V okviru mesečne analize spremljamo tudi gibanje na področju uvoza blaga. Uvoz blaga je v tabeli razdeljen na 2 poglavitni kategoriji — reprodukcijski material in opremo. Vsebina tabele je v primerjanju izvršenega uvoza z letnim planom uvoza in v primerjanju uvoza po tozd. Letni plan je izražen v tisočih dinarjev, izvršitev plana pa v celem dinarskem znesku. Kolona 1 nam kaže letni plan uvoza reprodukcijskega materiala, kolona 2 uvoz v posameznem mesecu, kolona 3 kumulativni uvoz od začetka leta do vključno meseca poročanja, kolona 4 pa indeks izvršitve plana (kolono 3 primerjamo s kolono 1). Enako obravnavamo uvoz opreme (kolone 5,6, 7 in 8) ter skupni uvoz, ki je seštevek uvoza re-promateriala in uvoza opreme. Vrednosti uvoza so obračunane po uvozni carinski deklaraciji, kar pomeni, da je posamezni uvoz obračunan v mesecu, ko uvozni oddelek prejme od špediterja obračun UCD. V tabeli je upoštevan le uvoz, ki ga operativno izvaja uvozni oddelek v tozd Inženiring uvoz-izvoz, ne pa eventuelni uvoz za poti** IMF preko drugih zunanjetrgovinskih otp nizacij izven IMF. Devizna vrednost uvoza je preračunat’4 dinarje, po zadnjem veljavnem srednjem *! čaju tuje valute pred mesecem, v katerefl11 uvoz izvršen. Morda je treba poudariti še to, da je » ^ tegoriji uvoza repromateriala poleg čist*# repromateriala zajeta tudi določena oprei’4 ki jo montažni tozdi uvažajo za investitor)* ki se statistično sme voditi kot repromatem Fakturirana realizacija za 12 mesecev 1981 FRAN VODNIK UREDNIŠTVO Plan (v 103 dln) Izvršitev Ind.izvršit^ 1981 december december 12 mes. 12. mes.80 let.pl. 4:1 pl.dec. 3:2 izvr- si/JOU TOZD, DO 1 2 3 4 5 6 7 OV - SFRJ 644.000 53.740 81.243.891 706.911.882 539.165.377 110 151 113 - inoz.(m.) 60.000 - 105.847 51.247.015 45.011.749 85 114 KM - SFRJ 329.600 28.300 31.947.940 350.053.378 300.773.800 106 113 116 - inoz. 65.000 - ( 88.010 46.672.591 33.829.453 72 136 MK - SFRJ 393.500 21.430 18.155.043 368.242.893 318.645.222 94 85 116 - inoz. 42.000 - 55.950 28.883.374 6.307.365 69 458 PB Kp. 12.829 1.139 879.700 5.779.405 14.868.033 45 77 - i SD 3.696 ! 320' 308.877 3.706.877 2.970.719 100 97 125 PROMONT SFRJ 1.383.625 114.929 132.535.451 1.434.694.435 1,176.423.151 104 115 122 1 PROMONT- skupaj 1.550.625 - 132.785.258 1.561.497.415 1.261.571.718 101 124 MM - SFRJ 690.000 60.100 67.759.708 734.571.367 626.782.092 106 113 117 - inoz. 85.530 - 68.371 76.969.317 38.195.251 90 202 IB 72.6,00 6.400 11.059.664 64.923.982 52.819.470 89 173 123 BLISK - SFRJ 252.000 21.900 30.071.204 222.888.103 194.142.057 88 137 136 - inoz. 13.570 - - • - EKO - SFRJ 331.000 28.800 63.722.770 318.787.193 271.684.316 96 193 117 - inoz. 6.780 - - 871.384 - 13 - PMI - SFRJ 1.345.600 117.200 172.613.346 1.341.170.645 1.145.427.935 100 128 117 - PMI - skupaj 1.451.480 - 172.681.717 1.419.011.346 1.183.623.186 98 120 EM - SFRJ 597.000 52.130 62.827.691 822.643.446 559.607.972 140 121 147 - m. brez.bi.izv. 565.000 48.990 58.167.599 674.508.554 534.967.480 119 119 126 - m.z bi.izv. 582.000 50.450 62.828.751 810.432.685 544.406.334 139 125 149 - projekt 15.000 1.680 ® 1.060 11.872.681 15.201.638 79 78 - EM brez.bi,izv. 580.000 . 50.670 58.166.539 686.381.235 550.169.118 118 115 125 - inoz. 116.000 - 187.237 124.164.162 47.374.816 107 262 DVG - SFRJ 210.000 19.900 20.306.900 191.263.253 170.622.438 91 97 112 - inoz. 2.000 - 82.250 4.265.277 _ 213 - TEN 600.000 53.935 64.154.749 576.352.542 437.025.348 96 119 131 - jaki t. 344.000 30.835 37.444.245 348.548,621 249.845.887 101 121 139 - šibki t. 256.000 23.100 26.710.504 227.803.921 187.179.461 89 116 122 ISO _ SFRJ 175.000 15.371 21.974.776 194.456.248 128.460.179 111 143 151 - inoz. ~ - 1.377.259 - - - CK 24.200 2.071 1.200.963 23.754.312 20.050.040 98 58 .118 EMOND - SFRJ 1.606.200 143.407 170.465.079 1.808.469.801 1.315.765.977 113 106 137 EMOND - skupaj 1.724.200 170.734.566 1.938.276.499 1.363.140,793 112 142 V KLIMAT 358.000 34.700 85.126.509 366.690.835 ! 313.864.102 — 102 225 117 TIO 300.000 27.000 26.377.335 279.085.002 j 345.331.287 93 88 81 PANONIJA 765.000 41.000 46.1,39.602 689.127.292 1 456.266.026 90 113 151 TRATA 501.900 40.900 27.457.197 390.537.832 496.293.717 78 67 79 ITAK 145.350 8.650 13.423.766 156.407.158 i 133.095.191 108 155 118 SKIP 353.000 17.800 36.375.688 363.829.060"! 1 332.824.103 103 2041 121 IPKO 115.000 12.100 27.140.393 100.979.555. 88 131J IKO 1.115.250 79.450 104.397.044 1.011.753.605 1.012.213.011 91 131 100 LSNL 431.000 30.528 34.971.211 472.679.678 342.641.891 110 115 138 HVA 133.300 10.000 9.783.654 142.648.579 i 142.278.995 107 98 100 VI PO 48.375 4.165 2.977.702 52.023.971 - 107 71 - LBK 90.000 8.360 9.102.980 101.633.145 66.157.247 113 109 134 LIVAR 702.675 53.053 56.835.547 768.985.373 551.078.133 109 107 140 IP 470.949 50.435 46.493.702 463.416.928 375.764.157 98 92 123 MP - SFRJ 261.297 24.562 30.151.887 284.081.307 211.778.012 109 123 134 - inoz. 12.500 - - 1.713.270 - 14 - KLIMA SFRJ 732.246 74.997 76.645.589 747.498.235 587.542.169 102 102 127 KLIMA skupaj 744.746 - 76.645.589 749.211.505 587.542.169 101 128 INŽ 92.056 7.856 9.849.047 112.920.407 69.745.399 123 125 162 PB 67.000 6.256 5.282.514 67.024.642 54.650.086 100 84 123 ZAST 165.000 14.024 17.763.117 168.765.757 140.814.433 102 127 120 ALCH 117.558 18.580 20.037.679 119.264.064 93.150.375 101 108 128 IC 15.297 1.255 1.284.720 16.498.870 13.060.474 108 102 126 IZIP 456.911 47.971 54.217.077 484.473.770 371.420.767 106 113 130 PD 11.140 640 172.062 11.663.218 8.618.699 105 27 135 IMP SFRJ 8.776.647 734.347 925.824.641 8.943.612.211 7.183.951.257 102 126 124 IMF skupaj 9.18«.627 926.412.306 9.279.775.860 7.354.669.891 101 — 12^ t^konapreduje organizacijsko dopolnjevanje sozda I Pri blagovnem prometu v* vv z se razčiščujejo osnovna vprašanja i6 Y delovni skupnosti skupnih f. pB«li smo, da je delavski svet sozda 8. decembra sprejel pobudo za 55 nVe .v'*ev organizacijskih sprememb v sozdu in določil roke, kdaj 52 oraio biti pripravljeni samoupravni akti za uveljavitev teh spre-jl **en,h. Konec januarja pa je delavski svet ugotovil, da bo treba te roke 73 )0Praviti, ker v delovni organizaciji Izip ne morejo tako hitro opraviti ,$ega potrebnega dela. razvoj bo raziskovati razvojne perspektive posameznih dejavnosti — upoštevajoč potrebe tržišča in zasledujoč tehnološke novosti doma in v tujini. Služba za poslovno organizacijo pa naj bi omogočila smotrnejšo organizacijo poslovanja. Njena prva naloga bo vsekakor ustvariti osnovo, da bodo lahko v vsakdanjem poslovanju čimbolj učinkovito uporabljali nov računalniški sistem. Spremembe obeh navedenih Pravilnikov pa niso dovolj za uveljavitev vseh organizacijskih novosti. Glavni dokument bodo spremembe Samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd ^•užb..................... .... pazPravo o osnutkih dopolnitev T ra^ilnika o razvidu del in nalog islfh "rav’lnika o osnovah in meri-,5 za ugotavljanje in razporejali |r[e dohodka, osebnih dohodkov 9l n sredstev skupne porabe. 63. ,e dopolnitve določajo, da 98 odo v skupnih službah sozda '0 ,s ai?°vili dve novi službi (tako 94lia J‘i- *3° s*ke, so ugotovili, da vse porabljene montažne ure odstopajo od jikuliranih ur po posameznih vrstah montaže v obeh tozdih za P us 14 d0 minus 2 %, razen za eno vrsto montažne dejavnosti v roč 5 s^Qbšim poslovanjem, kjer so bile dejansko opravljene ure 5°/o kalkuliranih. lo vrsto dejavnosti so iz kalkulacij in iz temeljne organizacije uhtevali normative zaradi primerjave, saj v snežnobelih montažnih evnikih ni bilo nobenega zapisa o kakem zastoju pri delu. n ormativi, po katerih je bila kalkulacija izdelana so prispeli, rmativov iz tozda pa ni bilo. Enkrat je bil operativec, ki je edini , el ,e normative, v inozemstvu, drugič na dopustu, tretjič pravkar j na terenu in tako se je vsa reč ustavila, on ^rveni lednu februarja letos pa se je analitiku le posrečilo ujeti 0rU.rat‘VCa ‘n °d niega zahtevati normative. Po krajšem oklevanju je srito izjavil: »Nimamo.« Za Um ° neP°štenosti komerciale se je razblinil, ostala pa je grenka Za f'7’ so Pl°tov‘ med tozdi v IMP tako visoki, da si niti za norme ^javnost, ki jo opravljamo že petintrideset let, niso upali prositi, so n Pr‘Pravljanju občnega zbora osnovne organizacije sindikata slVg e"‘ lemeljni organizaciji ugotovili, da so porabili že vsa sred-0 ’ N er je to ena manj uspešnih temeljnih organizacij in ker bo /,v - Vna organizacija sindikata napolnila svojo mošnjo šele po zak- 0 ne,n računu konec februarja letos so poklicali predsednika rili or8antzacije v drugem tozdu, kjer so z denarjem gospoda- 1 U{/ \Arnim rt zi tt trli 1 »/iz? rm ir) Atr/zi Is or i o tom o! in n ssrern >j t ~r n/' i in V y sta T 1 Prejšnjih letih dobro poslovala, da bi jim posodili 6 (šest) zbo 'n'Pi°n°v za tri tedne, da bi lahko člani sindikata po občnem /flv j P°jedli ppl pečenice z zeljem. »Ne damo!« je bil odgovor de-koJt ^ smo 8a letos januarja izvolili za predsednika sindikalne Ference v DO. Van'' °°ravnavi sprememb samoupravnega sporazuma o zaposlo-'tternh ,ui‘nh letnih poročil o poslovanju in nekaj predlogov spre-slali sa,noupravnih aktov DO so delavci iz strokovne službe po-zbor delavcev na gradbišče na drugem koncu naše do- tei a gradbišču pri -8 stopinj Celzija je našel montažno skupino dru,J>le organizacije, ki ga je poslala, ob njej pa montažno skupino ge temeljne organizacije iz iste DO. mia(j 50 se delavci prvega tozda odpravljali v barako na zbor, je »\j,n°n,er 'z drugega tozda vprašal: »Ali gremo tudi mi?« veg e''° je samo za naš tozd!« mu je odgovoril starejši monter pr- bni i °zda, delavca iz strokovne službe delovne skupnosti pa je za-‘eto srce. l‘ko tl Uv>la služba v eni od temeljnih organizacij je lani naročila ve-srecj acno Posodo v tozdu iz iste DO, ta pa je, ker je bil zaseden, po-naba Va a nar°čilo drugemu iz druge DO v IMP. Do tu je postopek v V.e Zgleden primer sodelovanja med tozdi v IMP. 'lačn ‘ nkl Prejemnik naročila pa je zaradi prezasedenosti naročil Prost [>OSOLl° v podjetju, katerega proizvodni prostori mejijo na Poslai^P™6 lemelj"e organizacije. Podjetje je posodo izdelalo in bij,fj ° n_a gradbišče, tretji tozd pa prvemu račun za cisterno, ki bi toZd (e s konkurenčnim podjetjem sklenila pose! že kar prvi stij0 bi podobnih dogodkov je bilo še veliko in se verjetno vr- ve^V Vsem vesoljnem IMP. Iz njih Veje miselnost, nad katero se v last< e ° zel° zamisliti. Kdo je delavce nastrojil tako, da se zapirajo sinciji" ,OZxi i" komaj vidijo čez plot? Kdo je kriv za nesolidarnost °rgana‘a'\^iloseie v IM P boji sodelovanja med tozdi in delovnimi lnforn,ai‘iam' na osuovi skupnega prihodka? Kdo se boji pretoka Poicz ,aCIl znanja? Vsi delavci? Nekateri? Nihče? Odgovor si ^^fsami! JAN, S. IMP. Pri tem pa bo treba počakati, da bo opredeljen tudi način organiziranja tozda na blagovni promet, saj ne bi bilo pametno spreminjati Samoupravni sporazum za vsako od obeh nalog posebej. Glede organiziranja blagovnega prometa pa še vedno razčiščuje konkretne organizacijske in funkcijske podrobnosti. Nujno je namreč čimbolj natančno opredeliti, kako bosta organizirani in kako bosta tekli enotna prodaja in enotna nabava, saj ne bi imelo nobenega smisla ustanavljati tozd in se potem pogovarjati, kako naj ta tozd pravzaprav opravlja svojo nalogo. Ker pa še ni dogovorov o teh osnovnih vprašanjih, v Izipu seveda še ne morejo pripravljati samoupravnih aktov za javno razpravo, torej je na dlani, da bo treba roke podaljšati. L. J. Odločitev o izbiri računalniške opreme Od Delte ne bomo le kupovali — pač pa z njo sodelovali Delavski svet sozda je na zadnji seji sprejel sklep, da bomo kupili računalniško opremo sistema Delta in z delovno organizacijo Delta sklenili samoupravni sporazum o trojnem, po-slovnotehničnem sodelovanju na področju računalništva. Na začetku bomo kupili za nekaj nad 53,7 milijonadinarjevračunalni-ške opreme. V samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana 1981 do 1985 smo med nalogami skupnega pomena opredelili nakup nove računalniške opreme in izgradnjo celovitega računalniško podprtega sistema za potrebe našega sozda. Vzrok za takšno odločitev je na dlani: Obseg našega poslovanja je postal tako velik, da brez računalnika vseh podatkov ne bi zmogli več obvladovati dovolj kvalitetno in hitro. Zato nam je Inštitut za tržne raziskave in organizacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije izdelal študijo o računalniško podprtem informacijskem sistemu za naše potrebe, na podlagi katere smo objavili razpis. Ponudbe je poslalo pet proizvajalcev računalniške opreme, v ožji izbor sta prišla IBM in Delta. Čeprav je bila ponudba IBM na prvi pogled videti ugodnejša, so kasnejši razgovori pokazali drugačno sliko. IBM ne more jamčiti, da bomo lahko potrebno opremo tudi uvozili. Delta je sicer šibkejša pri programih, zato pa nam je ponudila, da bi potrebne programe razvijali skupaj in tudi postopno širili računalniško opremo. Tako bomo na začetku vložili le 53,7 milijona dinarjev in ne čez 200 milijonov dinarjev, kolikor je bila ocenjena vsa oprema za prvotno zamišljeno prvo fazo. Skratka IMP ne bo le kupec Deltine opreme, pač pa bo z njo tudi dolgoročno sodeloval pri razvoju in tudi pri proizvodnji, o, čemer se Delta že pogovarja z Emondom. To so razlogi, da je komisija za izbor računalnika predlagala, naj se odločimo za Delto in z njo sklenemo samoupravni sporazum o trajnem poslovnotehnič-nem sodelovanju na področju razvoja in uporabe računalniške tehnologije v upravljalnih procesih, o čemer se je delavski svet sozda strinjal. J. L Letos bomo naredili 30.000 tesnil V tozdu Trata-črpalke bodo letos izdelali okoli 30.000 komadov vseh vrst drstnih tesnil, to je za okoli 30 milijonov dinarjev. Res je, da so drsna tesnila izdelovali že prej, toda izdelovali so jih izključno za lastne potrebe, lani pa so izdelali vzorce tudi za druge porabnike v Jugoslaviji, kot tudi za nadomestila uvoženih drsnih tesnil (to bo velik prihranek pri varčevanju deviz) in tako razširili proizvodnjo. V celotnem prihodku bo pomenilo 30.000 komadov tesnil približno 10 odstotkov. Pri izdelavi drsnih tesnil je 10 faz. Prva faza je razrez materiala, druga je obdelava z dodatkom, tretja je peskanje (za to fazo še nimajo stroja, dobili pa ga bodo od Gostola z Nove Gorice v drugem letošnjem četrtletju), četrta je induktivno lotanje, peta je ponovno peskanje, šesta je končno struženje na stružnici NC, sedma je rezkanje utorov, osma je brušenje, deveta je lepanje, deseta pa je končna kontrola in oddaja v skladišče. Vsa proizvodnja drsnih tesnil poteka z domačimi stroji tako, da glede izdelave tesnil niso odvisni od uvoženih strojev. Zato menijo, da bodo plan uspešno realizirali. Uvoziti bodo morali le nekatere merilne instrumente za kontrolo kvalitete posameznih polizdelkov pri drsnih tesnilih (aparat za merjenje hrapavosti,di-namometer za kontrolo vzmeti, aparat za merjenje trdote gume po Schoru, avtomat za izdelavo vzmeti. Ta tesnila se bodo vgrajevala tako v serijske izdelke kot tudi za zamenjavo izrabljenih tesnil, ki so bila iz uvoza. Pri drsnih tesnilih sodeluje skupaj s tehnološkimi službami 12 delavcev. Zelo veliko zanimanaj za ta tesnila je s strani Elektrokovine Maribor, Litostroja Ljubljana, Agrostroja Ljubljana, Ferlita Žalec, Severa Subotica, Ja-strebca Niš, Jugoturbine Karlo-vac, Tita Skopje, Prvomajske Zagreb, Torpeda Rijeka in drugih. Kupci uporabljajo drsna tesnila za tesnenje različnih medijev tam, kjer se gredi vrtijo in se mora tesniti. Tako se uporabljajo tesnila pri črpalkah za po-trošno vodo, v kemičnih tovarnah za prečrpavanje raznih barvil, v avtomobilski industriji, v ladjedelništvu itd. Tekst in foto: M. P. Stroji za lepanje — v celoti izdelani doma. Stroj zs induktivno lotanje — izdelek inštituta za vakuumsko tehniko in elektroniko. KAJ DELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ SINDIKAT C KAJ PELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ SINDIKAT • KAJ DELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ Sindikalne konference so največ pozornosti namenile gospodarski problematiki in uresničevanju stabilizacijskih ukrepov Da bi dobili celovito podobo o lanskoletnem delu konferenc OO sindikata vseh delovnih organizacij IMP in o tem, kako so si zastavile delo za letos, smo pred mesecem pismeno zaprosili predsednike konferenc osnovne organizacije sindikata delovnih organizacij, naj nam pošljejo poročila o delu konference in programe dela za letos. Do zaključka redakcije februarske številke Glasnika so nam zaprošene materiale poslali predsedniki konference sindikata DO Klimat, Livar, Klima Celje, PM1 Maribor, Panonije, medtem ko sem se o teh zadevah pogovarjal s predsednikom konference sindikata EDO TIO Idrija in s predsednikom DO Proniont. O delu sindikalnih konferenc bomo še pisali v naslednji številki Glasnika. V TIO Idrija je bilo glavno delo konference sindikata v letu 1980 konstituiranje enovite delovne organizacije. Lani pa se je konferenca ubadala predvsem z reševanjem ekonomskih težav. Veliko problemov je imela okoli zamenjave večine vodilnih llelavcev (direktor, tehnični direktor, sekretar splošno kadrovskega sektorja). Težave so nastopile predvsem v juliju in avgustu, ko je staro vodstvo pred odhovom na nove delovne naloge malce popustilo. S prihodom novih vodilnih delavcev se je začel snovati nov koncept nadaljnjega razvoja enovite delovne organizacije TIO. Zaradi pomanjkanja del, ki se je začelo v drugi polovici lanskega leta, seje v TIO zelo poslabšalo politično ozračje, kajti delavci niso vedeli za nadaljnjo perspektivo. Veliko problemov je bilo tudi v zvezi z reorganizacijo TIO, ki tedaj ni bila dokončno izpeljana. Novo vodstvo je probleme v zvezi z delom dokaj uspešno rešilo v zadnjih mesecih lanskega leta. Iskanje dodatnih programov in možnosti za izvoz Šibke povezave v okviru sozda Uspešno se je povezoval z idrijskim občinskim sindikalnim svetom, od katerega dobiva mesečno naloge in smernice za svoje akcije. Nepovezan pa je sindikat v okviru sozda, za kar ja najbrže vzrok teritorialna razdrobljenost delovnih organizacij IMP, saj se še tistih že tako maloštevilnih sestavkov koordinacijskega odbora sindikata sozda, nekateri delegati ne udeležujejo redno. Za v prihodnje ima sindikat EDO TIO skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v programu, da bo predvsem oživil sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti z mladinsko organizacijo in ZK. Glavna naloga sindikata pa bo vključevanje v razreševanje ekonomskih težav. Če bodo dosegli uspehe na tem področju, se bo dvignila morala delavcev in povečala pripravljenost delavcev za sodelovanje v akcijah vseh družbenopolitičnih organizacij. Sindikat bo deloval tudi na športno rekreativnem področju in na področju kulture. Livar: Posebna pozornost stabilizacijskim nalogam Konferenca osnovne organizacije sindikata DO Livar je v sedanjem mandatnem obdobju uspešno uresničevala in izvajala gospodarsko stabilizacijo. V zadnjem polletju lanskega leta je konferenca veliko pripomogla k realnejšemu ovrednotenju rezultatov dela, da se je tako lahko povečal tudi življenjski standard delavcev. Konferenca sindikata in njene osnovne organizacije se uspešno vključujejo v priprave nove organizacijske sheme delovne organizacije in bo v zvezi s tem v prihodnje urejeno tudi nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Nadalje so se aktivno vključevali v vsa področja družbenega standarda, to je na področju urejanja stanovanjskih zadev, letovanja, prehrane, rekreacije itd. V prihodnje se bo sindikat DO Livar aktivneje kot doslej vključeval na področje zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev, kajti Dolenjska in Suha Krajina z okolico sta še kako potrebni načrtne zazidave, delavci pa potrebujejo vso podporo sindikata pri dejanskem ugotavljanju življenjskih razmer, v katerih živijo. Zato se bo potrebno v prihodnje zavzeti za to, da bodo po zaključnem računu iz ostanka dohodka namenili v stanovanjske namene več sredstev kot doslej. V zvezi s tem bodo podpirali vsa družbena prizadevanja, ki jih določata družbeni dogovor in zakon na tem področju, ko spodbujata večje in aktivneje varčevanje. Skrb za kvalitetno in poceni letovanje Delo konference je bilo usmerjeno tudi v zagotavljanje kvalitetnega in cenenega letovanja delavcev. Delavcem, ki so bolni ali delajo na zdravju škodljivih ali nevarnih delih in nalogah, bodo sindikat in samoupravni organi tozdov in delovne skupnosti nudili posebno obliko pomoči. Konferenca osnovnih organizacij daje velik poudarek športu tudi tekmovalnemu, pri čemer se zlasti zavzema za množičnost. Športniki iz DO Livar so aktivno sodelovali na vseh občinskih prvenstvih, kjer so dosegli precejšnje uspehe. Delavci iz te DO so se aktivno vključevali tudi v tekmovanja sozda. DO Livar je zelo dobro organiziral prve delavske športne igre sozda, v katerih je sodelovalo več kot 500 športnikov. Osnovne organizacije sindikata so se aktivno vključevale v pomembne naloge planiranja, obravnavo periodičnih računov in zaključenega računa, pri uresničevanju kadrovske politike, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V zvezi s tem so se uspešno vključili v akcijo NNNP. Pomembno vlogo je imel sindikat v fazi priprav na gradnjo nove tovarne armatur, ki je bila zgrajena ob koncu lanskega leta, v času gradnje in ob njenem zaključku. V fazi zaključka te investicije je sindikat Livarja pripravil predlog za državna odlikovanja in priznanja IMP. kadrovskega področja bodo izdelali kadrovsko evidenco za prev# nekaterih funkcij v osnovni organizaciji sindikata, samoupravnih1 ganih in družbenopolitičnih organizacij ter ukrepali proti ne aktivi11 članom izvršnega odbora II sindikata, samoupravnih organov in d# j benopolitičnih organizacij. o$n Konferenca osnovnih organizacij sindikata DO Promont, je kot^a klajevalno telo usklajevala naloge, zagotovila razprave o samoupf,j^t) nih sporazumih predvsem o sporazumu o združevanju sredste'1 teku so priprave na sprejem previlnika o nagrajevanju po delu, . bodo sprejemali na referendumu hkrati z volitvami letos marca, j aJ Kot pokroviteljica letošnjih zimskih športnih iger IMP, ki bod® f Kranjski gori, je vključena v njene priprave. je] TC Promont: Uveljaviti nov pravilnik o nagrajevanju po delu kat sta PMI: Nadurno in pogodbeno delo zmanjšali na minimum S pomočjo celotnega kolektiva TIO in sozda je bilo doseženo, da je v zadnjih mesecih lanskega leta TIO presegal plan in tako delno ublažil izpad proizvodnje iz prejšnjih mesecev. Novi vodilni delavci so začeli iskati dodatne proizvodne programe in poskusili prodreti tudi na zunanja tržišča. Siromašno gospodarsko stanje je povzročilo tudi lani stagnacijo v osebnih dohodkih. Da bi se na tem občutljivem področju premaknila na boljše, je sindikat skupaj z novim vodstvom začel pripravljati pravilnik o osebnih dohodkih, ki naj bi temeljil predvsem na odvisnosti od dohodka delovne organizacije. Pravilnik vsebuje določbe za boljše vrednotenje del pod težkimi pogoji dela, možnostmi za napredovanje prizadevnih delavcev in boljše nagrajevanje kreativnih vodilnih delavcev. V fazi obravnav tega pravilnika so imeli delavci vanj precej nezaupanja, za kar, meni predsednik, je bil vzrok v tem, da novo vodstvo in družbeno politične organizacije EDO še niso uspele ustvariti pri delavcih zaupanja v odločitve in usmeritve na področju reševanja ekonomskih težav. Lani je sindikat začel z evidentiranjem delagatov v samoupravne organe IMP in tudi delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in sisov. kar bo letos izvedel do konca do volitev v marcu. Sindikat v TIO je deloval tudi na področju športa in rekreacije, manj pa na področju kulture. V minulem mandatnem obdobju je potekalo delo konference osnovne organizacije sindikata DO PMI Maribor takole: V začetku leta 1980 so sprejeli stabilizacijski plan. Ob trimesečnih pregledih plana stroškov so redno ugotavljali, da večina postavk v kontnem planu niso prekoračevali. Za odpravo stroškov, kot so nadurno delo in pogodbena dela so ustrezno ukrepali tako, da so te stroške zmanjšali na minimalno vrednost. Velik organizacijski premik v DO organizaciji so dosegli s oblikovanjem projektivnega dela v TOZD Projektiva. Preostali del, to je komercialni je obdržal naslov tozd IB in se je v dejavnosti razširil za sektor poslovno-tehničnih storitev in oddelek za vodenje in organizacijo investicijskih del. Na kulturnem področju je bil organiziran obisk Borštnikovega srečanja, nabava gledaliških in koncertnih abonmajev, organiziranih je bilo nekaj razstav likovnih umetnikov v stavbi IMP na Ljubljanski 9 v Mariboru. Sindikalno delo je bilo tudi ogled grobnice maršala Tita, nabava počitniških prikolic, krvodajalske akcije, praznovanje jubilantov, upokojencev, obdaritev otrok ob Novem letu itd. Pri delu konference sindikata DO PMI je veliko pomagal občinski sindikalni svet Maribor, ki je sindikat te delovne organizacije usmerjal pri akcijah ter ga oskrboval s potrebnim materialom. Pomembno vlogo pri delu konference OO sindikata so odigrale tudi strokovne službe tozdov in delovna skupnost skupnih služb, ki so konferenci posredovale potrebne mateirale in analize za razloge na zborih delovnih ljudi. Za v prihodnje, to je že letos si je sindikat Promonta naložil, da ^ do konca izpeljal pravilnik o nagrajevanju po delu. Zlasti pa se bo f zadeval za ustvarjanje boljših pogojev dela za delavce ter tako ure*'1 čeval smernice 3. konference sindikata Slovenije. Na športno rek# ■ 8' tivnem področju ima v programu pritegniti k športu in rekreaciji #. ' več delavcev, kar pa ne bo lahka naloga predvsem kar zadeva dela# e ki delajo na terenu. ^ sk! ele Klimat: Sindikat ni bil kos vsem problemom Posebna skrb usposabljanju za družbenopolitično delo V DO Klima Celje je konferenca OO organizacije sindikata zadovoljivo sodelovala z družbenopolitičnimi organizacijami v DO. Ker je usposabljanje za družbenopolitično delo ena od stalnih nalog, so kandidate za družbeno politično delo vključevali v različne sisteme izobraževanja. Program na področju rekreacije, športa, oddiha in kulture so zadovoljivo realizirali. Vključevali so se pa tudi v vse akcije, ki so bile izvajane po progra- ' mih občinskega sindikalnega sveta in koordinacijskega odbora sindikata sozda IMP. V program za prihodnje mandatno obdobje pa so začrtali, da bodo na področju samoupravljanja in samoupravnih odnosov krepili in nadalje razvijali samoupravno organiziranost v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Za uspešno delo delegacij za sise, ZZD in delegatov v samoupravnih organih tozdov in DO bodo vključevali delegate v sistem samoupravnega odločanja, organizirali strokovno pomoč za lažje in kvalitetnejše delo delegatov pri obravnavi programov in tekočih nalog delegatov vključevali strokovni kader. Kot je razvidno iz poročila o delu IO OOS DO Klimat je imel sii^ al kat vrsto težav. Tako kader ki je deloval v IO OOS ni bil pripravi je#1 r_c niti zrel za reševanje nastalih problemov v tej DO. Lani sta zaradi p manjkanja dela upadala dohodek in čisti dohodek, kar je zaskrbi)1 'J joče glede na rast življenjskih stroškov. , ,n Delegati IO OOS so bili prepuščeni samim sebi brez izkušenj, k1.; a, jih imeli starejši sindikalisti. Nekdanji sindikalisti, ki se jim izt6(: ' mandat, se nočejo več udejstvovati pri delu sindikata. Delo sindik3 &r se v delovni organizaciji ne jemlje resno, pa se delavci neradi odlo^, 1 za sodelovanje. Med delavci se je čutilo nezaupanje do dela v družb 0 nopolitičnih organizacijah. Negativno stanje v DO je vplivalo tud|f e povezavo med izvršnimi odbori osnovne organizacije sindikata ti6. . enotno nastopanje. Delegati so bili premalo aktivni v nekaterih s* ,1 in tudi na področju 3. kongresa samoupravi j alce v. Ker je bila slaba zainteresiranost za športno rekreativno dejav#6 in tudi za kulturno dejavnost, sindikalisti v tej DO menijo, da je P: nji trebno v prihodnje pritegniti k rekreaciji in kulturnemu izobraževal ka čimveč delavcev v DO. Pr Za letos so si v DO Klimat začrtali v program naslednje — nad3})1! y0 vanje akcij iz lanskega leta v okviru katerih je mišljeno vključevati6: stabilizacijska prizadevanja, spremljanje izvajanja plana DO v I6#?'^’ njem letu ter izvajanje srednjeročnega plana, prizadevanje za izv3^ ^ nje srednjeročnega plana, prizadevanje za poglobitev vsebine satiti ^ pravljanja glede na sklepe III. kongresa samoupravljalcev Jugosl3', ^ je, izobraževanje za opravljanje samoupravljajskih funkcij v šaro0, pravnih organih prek udeležbe na seminarjih. j gr< Povečevali bodo skrb za kulturo, šport in rekreacijo, za delov##! iy človeka, reševali socialno ogrožene, vplivali na organe upravljanj3’]_() bodo zaposlenim omogočili delo še z rezervnimi programi del3’ j ne V veph nmpnipnih H plovnih nrannivtmiioh imalioi; k 0™ ; V vseh omenjenih delovnih organizacijah bodo izpeljali do jm volitev volivne priprave, s katerimi so začeli lani in to za skupš6’" ne družbenopolitičnih skupnosti, sis in za organe samoupravljanj3 pQ IMP. slt Panonija: Nekateri člani izvršnega odbora niso hodili niti na sestanke ■ va re na sk Vrsta nalog na področju socialne politike V EDO Panonija so nekateri člani izvršnega odbora osnovne ortJ Na področju socialne politike in družbenega standarda planirajo ugotavljati in reševati delovne ter življenjske razmere delavcev (organiziranje vzajemne pomoči), dosledno uresničevali določila družbenega standarda o minimalnih življenjskih standardih, posvetili skrb varstvu pri delu in zdravstvenemu varstvu, urejanju statusa invalidnih delavcev. V družbenoekonomskih odnosih bodo usmerili svoje delovanje v uveljavljanje sistema družbenega planiranja (sprejemanje planov, realiziranje planov, analiza razvojnih možnosti). Stalna naloga sindikata v prihodnje bo uveljavljanje nagrajevanja po delu. Bedeli bodo nad uresničevanjem predvidene stopnje rasti proizvodnje, produktivnosti in dohodka, spodbujali množične inventivne dejavnosti (analiza dosežkov na področju inventivne dejavnosti, uvajanja novih proizvodov in programov sprejetega plana za letos in srednjeročnega plana). Pri splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter varnosti bodo njihove naloge podružabljanje obrambnih priprav, krepitev varnostne kulture in zavesti vseh delavcev. nizacije sindikata premalo aktivni, saj so v minulem mandatneti dob ju bolj redko prihajali na seje in je bila tako vprašljiva sklep6#6. Nekateri so pogosto zagovarjali svoje interese in se niso prej pos<6 f vali v svoji sindikalni skupini. Nekatere sindikalne skupine Pa uspešno odigrale svojo vlogo. j Sindikat je sodeloval v razpravi o posameznih samoupravnih 3161 ter o pomembnejših odločitvah, vendar je včasih naletel na ovi#6^ jih je skušal uspešno rešiti, čeprav ne vedno z enakim uspeh# Izvršni odbor si je prizade vsi, ds bi sc vedno sprcjcmslc odloči^ . ^ skladu s samoupravnimi akti, ki naj bi se tudi v praksi uporabljale v , teresu delavcev. Sindikat je v svoje delo vključeval tudi delo sati pravne delavske kontrole. , Pri tem skupnem delu pa sta se izvršni odbor sindikata in sati pravna delavska kontrola znašla v nekaterih težavah, ki niso rodil6 ^ lenih rezultatov, saj se ni kaj bistvenega spremenilo po interv## samoupravne delavske kontrole. ji iiiuupi v uviavjtvu ivuiiuuiv. V odnosih med člani kolektiva je čutiti napredek, čeprav ti odfl°.yl niso povsem pristni. V prihodnje bo sindikat v tej enoviti delov#' j ganizaciji posebno pozornost ijamenil krepitvi vloge osnovne 0(8^ Tflriip sindikata 7 nnnstpvanipm snrpipfih etaliep in nrpHlr»anV & zacije sindikata z upoštevanjem sprejetih stališč in predlogov nega odbora OO ZS pri odločanju znotraj DO. Razširiti oblike množične rekreacije Krepili bodo samoupravno delavsko kontrolo | :j V rekreaciji in oddihu so si postavili cilj, da bodo razširili oblike množične rekreativne dejavnosti, organizirali počitniško dejavnost in oddih. V okviru izobraževanja in kulture bodo usposabljali delegate za delo v delegacijah, sindikatu in samoupravnih organih, vključevali člane zveze sindikata v vse oblike izobraževanja. Tudi na področju kulture so začrtali dve nalogi in sicer izdelavo plana in organizacijo kulturnih prireditev, V okviru organizacijsko zvri" * Krepiti se bo morala vloga samoupravne delavske kontrole. ^\a\ odbor sindikata si bo prizadeval, da se sklepi in stališča ne bodo#6 rala in spreminjali v takšne, ki bi odgovarjali posameznikom ali d čeni skupini delavcev. ^ Poglobili in povečali bodo aktivnost in delo sindikata skupin v fji tah delovnega procesa, da bo mogoče tako bolj čutiti prisebnost s* ^ kalne organizacije. J. 0' MARIJA P*1* S y^Aj DELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ SINDIKAT © KAJ DELA IN KAJ NAČRTUJE NAŠ SINDIKAT @ KAJ DELA IN KAJ NAČR l UJE NAŠ SINDI 1L ne II: Tudi naši delavci v Iraku so sindikalno organizirani in tudi tam, kljub drugačnim pogojem, upravlja sindikat podobne akcije in naloge kot pri nas doma — od političnih pa do športa in novoletne obdaritve otrok. Sicer pa preberite, kako so sami predstavili svojo sindikalno dejavnost! Predvsem skrb za boljše življenjske razmere 31 n uanes delujejo v Iraku tri °sn°vne organizacije sindikata )!^a Posameznih gradbiščih. Med 3(1'eboj so povezane s skupnim V Or>gramom Najmočnejša k‘n °S je v Bagdadu, ki povezuje i' |jhVečje število projektov in de- ■ ^redsednik izvršnega odbora •e Van Vlček, tehnik — referent Pripravi dela na A/G, sicer iz rJŽD Klima montaža. k v letu 1981 je bilo delo sindi-ata kljub majhnemu številu se-ank°v dokaj uspešno. Organizirali smo dva izleta na i* neYer Iraka, vsak petek so se z □ ^ ekaterih projektov delavci vo-1 v Babilon ali Kerbalo na Ipi gled arheoloških znamenitosti d' -n Zr,anih islamskih grobnic, bilo aViJe precej organiziranih športnih recanj, proti koncu leta pa se je "Izgradnjo TRIMO rekreacij-'u prostorov uresničila veri euna ze^a delavcev IMF po pri-°bitvi rekreacijskih prostorov. r Nabavili smo tudi video ste-, .p unsko napravo in organizi-ali smo (jjfe čeprav vse te za-neve ue sodijo v delo sindikata, iptia je prav sindikalna organiza-tl]1 ga bila pobudnik za izboljšanje uzbenega in osebnega stan-IU- uarda delavcev IMF v Iraku. t6( iu bcdai Pripravljamo še športno v3; tn ki bo prevlečeno z asfal- % bomnahk^r * izfgr,adn jo '8fČa P? 1 A .na A/G asfaltiran tudi večji I* . P01' in skladiščnih prostorov. n,, u-, se navedeno dokazuje, da je sč,a Povsod prisotna tudi sindi-^ d na organizacija IMF v Iraku. p . K»i pa meni o delu sindikata anl Urt°v Predsednik Ivo Vlček in ksne so njegove izkušnje. )lj‘ .^dsednik sindikata je že vse od ,j( "me, to je septembra 1980. :tČ »dede na to, da sem v Iraku rlik°d februarja 1980, tudi neko-,0r v ? poznam tukajšnje razmere. I^dei n.'b posebnih izkušenj iz r|: a s'ndikata iz domovine sicer , J"drr,> razen iz šolskih dni v Za-1q,0u’ kjer semu bil v letih •' kH6^1970 n°nference im'n ^°'Skem centru. Izkušnje ■ ner m.tud' Pri kulturno prosvet-j3 p ™ de'u, kar mi tukaj marsikaj si-, aga Pr* organiziranju pro-(N?b raznih praznikih.« var k ltnogrede povedano, je to-rec't * tuc*' eden najboljših na at°riev v Iraku in sodeluje : su.f^riuv.nh za vso jugoslovan-skupnost v Bagdadu.) ., t *ak*»i so pogoji dela sindi-A kata v Iraku? 0* »y • |0> ki . lzvajanju akcij sindikata, e{i kulti,)Segai° družbenopolitično, 1! krea^rn° zabavo in športno re- j stavn!Vde|vdCJrVnOSt’ 1 $° SC" Jrfr samp v življenju vsakega po-* Vami Tka’ se srečujemo s teža-,0$ j;,. '* k* so pa predvsem objek- V< Nat?373'6' fjt |am naJamo se, živimo ter de-veij° Za^asno v drugi deželi, kjer drUo ? drugi običaji, zakoni in ,0# ranfacne, razmere, ki jih molji 0 sP°štovati, prav tako pa se predsednik šolske v kovinskotehnič- ravnati po njihovih zakonih in spoštovati njihovo družbeno ureditev. Izhajajoč iz tega so akcije sindikata prilagojene sredini, v kateri živimo, predvsem pa so osredotočene na delo v IMF. Prisotni smo tudi v drugih oblikah družbenopolitičnega življenja, prav tako pa aktivno sodelujemo pri izboljševanju družbenega standarda, kot so izgradnja igrišč, ozelenitev A/G itd.« In kakšni so vaši vtisi o življenju in pogojih dela za delavce IMF v Iraku? » Delo v Iraku je zelo naporno, izpostavljeni smo težkim klimat- skim razmeram, ločeni smo od svojih družin, delamo na terenih po celem Iraku. * Ker delamo z različnimi gradbenimi podjetji, kjer so različni pogoji, je to za naše delavce še posebej težko. Kljub vsem pa nas pdznajo v Iraku kot solidnega izvajalca inštalacij in pohvalila nas je tudi zvezna direkcija kot edinega izvajalca v Iraku, ki je v letu 1981 izpolnila plan. Zelo prijateljsko so do nas razpoloženi tudi Iračani, ki nas cenijo kot neuvrščeno in svobodoljubno ljudstvo.« IVAN HERCA Osnovna organizacija sindikata je skupaj z delavci SKS organizirala proslavo v počastitev Dneva republike. Proslava je bila dan pred praznikom v hali TRIMO v naselju Abu Greib. Program je bil pester, sodelovali so otroci dopolnilne jugoslovanske šole v Bagdadu, člani sindikata in ansambel projekta 77. Med otroci dopolnilne jugoslovanske šole so tudi otroci delavcev našega kolektiva, ki so izvedli več recitacij in zapeli nekaj pesmi. Ob koncu programa so vsi otroci skupaj z gledalci zapeli »Jugoslavijo«. Predstavljamo vam sliko naših otrok med izvajanjem programa. ANA DEBELJAK Športno življenje v Iraku Na športnem področju smo v letu 1981 dosegli velike uspehe. Ti uspehi so še toliko večji, ker nismo imeli za delo na športnem področju nobenih pogojev. Nismo imeli niti igrišč niti prostorov za udejstvovanje v športih, kot so mali nogomet, odbojka, namizni tenis, košarka in šah. Vendar smo z veliko voljo in željo po igranju našli igrišča in pred koncem leta, ko je bila na A/G dograjena TRIMO hala tudi dvorano za tekmovanja v namiznem tenisu in šahu. Nogomet smo igrali na drugem projektu, 20 km oddaljenem od A/G, prav tako košarko, ki smo jo igrali na prav tako oddaljenem Mansurju. Hodili smo po večerji ob 19.00 in se vračali okoli 22.00. Namizni tenis smo igrali na hodniku v baraki za spanje, šah pa individualno po sobah. Za odbojko smo imeli razpleteno mrežo kar med barakami na improviziranem igrišču. Sodelovali smo na dveh množičnih tekmovanjih z ostalimi jugoslovanskimi podjetji, posve- čenih 25. maju ir} na najbolj množičnem ob dnevu republike 29. novembru. Ob dnevu mladosti 25. maju smo dosegli lep uspeh v namiznem tenisu, kjer smo zmagali, kljub temu da so naši fantje trenirali na hodniku barake in ne kot ostale ekipe v dvoranah. V ostalih športih smo izpadli v predtekmovanju. To je bilo razumljivo, ker nas je bilo takrat malo. Igrišče za nogomet smo takrat šele začeli usposabljati. Jeseni se je začela še liga v malem nogometu na projektu, kjer smo hoditi igrat. Liga je bila ustanovljena na našo pobudo. Na koncu smo osvojili 4. mesto med 12 ekipami, v glavnem gostitelji tekem, ki so imeli na svoji strani še navijače in sodnike. Igrali so zelo grobo, tako da se je liga komaj končala. V začetku novembra je bila zgrajena TRIMO hala in tam smo lahko igrali namizni tenis in šah. Začelo se je tudi tekmovanje v počastitev 29. novembra, dneva republike. Sodelovali smo v nogome- tu, namiznem tenisu, odbojki in šahu. Situacija je bila precej drugačna od tekmovanja v maju. V TRIMO hali smo speljali interne izbirne tekme v namiznem tenisu in šahu, v malem nogometu smo imeli ekopo, ki je tekmovala v ligi, prav tako smo imeli ekipo v odbojki. V tekmovanju je sodelovalo veliko jugoslovanskih podjetij. Nekateri so se vozili tudi 200 km daleč. V hudi konkurenci, zlasti v malem nogometu in namiznem tenisu, smo dosegli res velik in težko ponovljiv uspeh. V izločilnih tekmah smo dali vse od sebe in se prebili v finale, ki je bilo v Bagdadu. Zastopani smo bili v nogometu, namiznem tenisu in odbojki, v šahu smo izgubili v polfinalu in zasedli tretje mesto. Upali smo, da bomo osvojili vsaj eno prvo mesto. Na koncu smo zmagali v malem nogometu in namiznem tenisu, v odbojki pa smo bili drugi, z malo več sreče bi tudi tam lahko zmagali. Podelitev pokalov in nagrad je bila v jugoslovanskem klubu ob I- - Šahovski turnir v okviru množičnih iger jugoslovanskih delavcev v počastitev Dneva republike. Naši šahisti so si priigrali tretje mesto. proslavi 29. novembra. Pokale in nagrade nam je izročil naš veleposlanik v Iraku. Poleg pokalov smo dobili za prva mesta v nogometu komplet dresov, hlačk, nogavic, kopačk in žogo, za prvo mesto v namiznem tenisu pa drese, hlačke, nogavice, copate, šest loparjev, mrežice in žogice. Nagrade sem komaj znosil z odra, tako da je še sam veleposlanik med čestitanjem in smehom izjavil: »Pa bogami, ovaj IMF je sve odneo.« In imel je tudi prav, kajti tekmovanje je bilo res v znamenju IMF na vseh področjih in upajmo, da bo tako tudi naslednje leto. Poudariti je treba zlasti uspeh v nogometu, kjer smo bili edina ekipa, ki je v vseh tekmah do zmage nastopala kot gost. Vendar v tekmovanjih v letu 1982 to ne bo več primer, ker bo v kratkem tudi pri nas na A/G narejeno igrišče, na katerem bomo končno tudi mi gostitelji. V majskem tekmovanju bomo potrdili naslov favorita. Referen za šport DRAGO NIKOLIČ f 0sVoiii^?Sne,ltov z množ'čnih iger jugoslovanskih delavcev v Iraku, ki so bile lani v počastitev Dneva republike. Zgoraj: Naši nogometaši, ki < ,UI L mesto. DEDEK MRAZ OBISKUJE OTROKE TUDI V IRAKU Obisk dedka Mraza in praznovanje novoletne jelke je organizirala osnovna organizacija sindikata. Člani sindikalnega odbora in delavci kadrovske službe so pripravili vse potrebno za obdaritev otrok in lepo okrasili dvorano v hali TRIMOna A/G, kjer so otroci pričakali dedka Mraza. Otrokom je bila najbolj všeč velika novoletna jelka, na kateri je bilo polno pisanih, raznovrstnih okraskov. Ob prihodu je dedek Mraz otrokom prenesel pozdrave iz domovine, nato jim je povedal veselo zgodbo in se s starejšimi otroci pogovoril o težavah v šoli in doma. Otroci so v pogovoru živahno sodelovali in pozorno spremljali pripovedovanje dedka Mraza. Z veseljem so sprejeli novoletna darila, ki jih je dedek Mraz prinesel v veliki slamnati košari in so se kasneje z darili in dedkom Mrazom skupaj tudi fotografirali. Po obdaritvi so prizadevni delavci iz kuhinje na A/G otroke in dedka Mraza lepo pogostili, nato pa se je dedek Mraz poslovil. V imenu otrok so se starši delavcem sindikata zahvalili za prijeten večer. ANA DEBELJAK Uspešno opravljeno delo Julonova tovarna poliamidnih vlaken je pomembna pridobitev za Ljubljano Pr Projektivni biro je pred nedavnim zaključil projekt Julona, Id spada med večje objekte in bi ga lahko primerjali s projektom za Rudnik urana Žirovski vrh. Projekte za Julon je tozd Projektivni biro začel obdelovati poleti leta 1978. Za njihovo izdelavo so bili tedaj postavljeni roki. Za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in razpis je bil rok določen za konec leta 1978, za projekt za izvedbo pa do konca marca 1978. zava opreme, ki je bila določena na osnovi projekta za razpis. Ti projekti časovno niso potekali 'tako, kot je bilo predvideno predvsem iz razloga razčiščevanja tehnologije. Uskladiti je bilo treba dve vrsti tehnologije Na Julonovem primeru gre za dve vrsti tehnologije in sicer za vzhodno (Vzhodna Nemčija) in zahodno (Zahodna Nemčija), kjer je bilo potrebno precej usklajevanja, kar je vplivalo tudi na časovni potek. V Julonovem kompleksu sta dva večja objekta, to sta kemični del in tekstilni del. Poleg teh večjih objektov so še objekt aneksa, sortirnica, skladišče embalaže, regalna skladišča in še razni drugi objekti (razni rezervoarji, ki služijo tehnološkim potrebam). Za vse navedene objekte je bilo potrebno izdelati: 1. Vodovodno instalacijo in sicer razvodno omrežje pitne in sanitarne vode , razvodno omrežje mehke vode z mehčalno napravo, razvodno omrežje de-mineralizirane vode z rezervoarjem, zaprti krogotok mrzle vode za hlajenje tehnoloških porabnikov, krogotok hladilne vode za klima naprave s hladilnimi stolpi in pa hidrantno omrežje z zunanjim in notranjim priključkom na javno omrežje. 2. Pri klima napravah: klimatizacijo tekstilnega dela, klimatizacijo za navijalniški del, hlajenje iz taline predelanega filamenta, hladilne kompresorje z razvodnom mrzle vode za potrebe klimatizacije. Naloga projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je postaviti idejno rešitev, zbrati vsa potrebna soglasja inšpekcijskih organov in pridobiti gradbeno dovoljenje. Naloga za razpis je zbrati okvirno finančno vrednost objekta. V okviru tega projekta investitor izbere izvajalca del in potrebno opremo na podlagi razpisa. 3. Ogrevanje in prezračevanje vseh pisarniških, delavniških prostorov, regalnega skladišča in vseh drugih prostorov, kot so laboratorij, sortirnica, garderobe, sanitarije, kuhinja in jedilnica. 4. Rezervoar tekočega dušika z razvodom do porabnikov plin-, skega dušika. Namen projekta za izvedbo je izdelava vseh detajlov in pove- 5. Kompresorji za komprimi-ran zrak in naprave z razvodom do porabnikov. 6. Parni razvod. TOZD Inženiring je bil organiziran ob koncu leta 1978 iz delovne skupnosti DO IMP ob reorganizaciji v SOZD IMP. Od vsega začetka opravlja posle iz glavnih dejavnosti sozda: inženiring (investitorski, izvajalski — prodajni, tehnološki iz vseh glavnih in stranskih združenih DO in TOZD), izvoz le uvoz za potrebe združenih DO in TOZD, izvajanje investicijskih del v tujini. S tako opredeljeno dejavnostjo uresničuje tozd skupne interese vseh združenih DO in TOZD v okviru sozda. Posebno v zadnjem času se je zelo razmahnila investicijska dejavnost v tujini, ki postaja vse bolj samostojni sektor v okviru tozda, zato se pripravljajo na reorganizacijo tozda. Izreden razmah investicijskih del v tujini je narekoval tudi stopnjevano zaposlovanje strokovnih kadrov. Tako se je število delavcev lani povečalo od 110 na 200. Obseg del v tujini se je povečal od 1977 do lanskega leta od 40 milijonov ameriških dolarjev na približno 350 milijonov ameriških dolarjev. 7. Elektroinstalacije, ki obsegajo za vse prej navedene prostore moč in razsvetljavo, zasilno razsvetljavo, zunanjo razsvetljavo, šibkotočne instalacije, ki obsegajo telefone, brezžični klic, ozvočenje, protipožarno signalizacijo, ure, alarmni sirenski sistem in teleprinter, trafopostajo, dizelagregat in pa dvigalo. 8. Projekt za požarno varnost. Instalacije so bistvene za delovanje tehnologije Novi Julon je predvsem zaradi novega programa poliamidnih vlaken specifičen za razliko od starega dela Julona. Pri projektiranju tako kompleksnih objektov, kot je Julon, je predvsem pomembna tehnologija. Gradbenik to tehnologijo razporedi v stavbo, medtem ko funkcijo tehnološkemu procesu omogočajo instalacije. Zelo važna pri tem objektu je klima, ki je pravzaprav tudi sestavni del tehnologije. Vrednost- projekta je 10.115.000 dinarjev. Za celoten projekt je bilo opravljenih okoli 40.000 projektantskih ur. V določenem obdobju je projekt obdelovalo tudi 20 projektantov istočasno. Pri gradnji Julona, pomembne ljubljanske tovarne, ki so jo odprli proti koncu lanskega leta, je sodeloval tudi IMP Projektivni biro, Inženiring, ki je dfelal že za stari Julon. Nekaj o delu IMP na Julonu so spregovorili tudi na Radiu Glas Ljubljana, iz česar smo za Glasnik povzeli naslednje: Dobavljali smo tudi tehnološko opremo Inženiring se je vključil v posle pri izgradnji nove tovarne Julon s ponudbo za izdelavo instalacij na projektu spomladi leta 1977. Ponudba je obsegala izdelavo kompletne projektne dokumentacije za gradbeni del in za izvedbo kompleksnih elektro in strojnih instalacij. Tozd Inženiring — izvoz-uvoz-je organiziral izdelavo dokumentacije in sicer projektov za pridobitev gradbenih del, po katerih je bila izdelana ponudba za izvajanje del in projektov za izvajanje del v sodelovanju s tozdom Projektivni biro in s projektantsko organiza- cijo Slovenija Projekt (za gradbeni del projektov). Poleg samega projektiranja je ponudba, ki jo je dal Inženiring v imenu združenih tozdov, obsegala kompletno izvedbo energetskih instalacij in delni razvod energetsko tehnoloških instalacij. Na podlagi danih ponudb je bila sklenjena pogodba za izvajanje del, ki se je v času izvedbe del tudi dopolnjevala s številnimi dodatki za dodatna dela. Dela na Julonu pa so začeli izvajati 3. julija 1979. Naši tozdi so dobavljali tudi tehnološko opremo po posebni pogodbi. Združeni tozdi so svoje medsebojne odnose pri izvajanju del na projektu Julon uredili s samoupravnim sporazumom. Tozd Inženiring je poleg organizacije vodenja izvedbe del opravil tudi uvoz dela tehnološke opreme, ki je bila po projektu predvidena za vgradnjo v novi tovarni. V začetku izvajanja del so na tem projektu kot vodje izvedbe delali štirje delavci. Kasneje je kompletno izvedbo del vodil en delavec z občasnim sodelovanjem ostalih delavcev. Projekt spada med večje objekte in bi ga lahko primerjali s projektom za Rudnik urana Žirovski vrh. Postopek pri projektiranju omenjenega objekta je bil takšen, kot je običajno pri vseh objektih, vendar pa zaradi zahtevnosti tehnološkega procesa projekti časovno niso potekali tako, kot je bilo v začetku predvideno. Vrednost del — okrog 269 milijonov dinarjev Vrednost opravljenih del je bila približno 269 milijonov dinarjev. Od tega so znašala projektantska dela 26 milijonov dinarjev, izvedba instalacij po osnovni pogodbi 170 milijonov dinarjev, uvoz opreme in materiala 21 milijonov, dobava in montaža serijske opreme 20 milijonov, tehnološka oprema 13 milijonov, regalno skladišče 2 milijona in dodatna dela 17 milijonov dinarjev. Sodelovanje z investitorjem Julon je potekalo na način, utečen že pri gradnji stare tovarne, s tem, da je bil obseg nove investicije precej večji, saj je zmogljivost nove tovarne približno 6 krat večja, kot zmogljivost stare tovarne. Stara tovarna je imela zmogljivost približno 2000 ton sintetike letno, zmogljivost nove tovarne pa je okoli 12.000 ton sintetičnih vlaken letno. MARIJA PRIMC Zadnja dela na visokonapetostnem izvlačljivem stikalu. Vodovodarji pri vodnjaški črpalki in hladilnih stolpih. * Pristojnosti in način dela naše notranje arbitraže Zoper odločbo arbitražnega sveta ni pritožbe — le predlog za preizkus zakonitosti SO. N otranja arbitraža je samou- IMP, pa bi šlo za izključno pri- I Pravno sodišče wm S 67. — 73. členom samou-* Pravnega sporazuma o združitvi v s°zd IMP so delavci temeljnih 0rganizacij v okviru delovnih or-Sanizacij združenih v sozd IMP Ustanovili notranjo arbitražo za reševanje vseh samoupravnih ter Poslovnih sporov, ki bi nastali v okviru sozd IMP in s tem uresniči svojo pravico iz 280. člena slovenske ustave ter 40. člena Zakona o samoupravnih sodiščih. ^otranja arbitraža ima namreč *atus sodišča, kar pomeni, da č°rna razmerja, ki so določena ustanovitvenem aktu, lahko Pravnomočno rešuje le notranja ■ roitraža, njene odločbe pa so ZVrlČve’ ter j'h izvršuje redno odišče; arbitri imajo tako imenovano poklicno imuniteto, _ki uruje neodvisnost sodišča: arbi-J'3, ki sodeluje pri sojenju, ni °goče klicati na odgovornost a mnenje, ki ga je dal pri odlo-unju v sodišču, niti pripreti brez uovoljenja skupščine občine po edežu sodišča, če je zoper njega Veden postopek zaradi kazni-, č8a dejanja, ki ga je storil pri * |Prayljanju sodniške funkcije; ^Upščina pa si mora pred odloči- . ! *J0 priskrbeti mnenje ustanovi- I e'ja sodišča — to je sestavljene 0rSanizacije IMP. 1* Pristojnost n°tranje arbitraže 0 67. členu navedenega spo-azuma odloča notranja arbi-raza o vseh sporih, ki utegnejo astati med delovnimi organiza-lami in delovnimi skupnostmi lste ali različnih delovnih orga-mzaejj Združenih v sozd ali med ,elovnimi organizacijami in de-°vno skupnostjo sozd. Izvzeta • ° je razmerja, ki spadajo pod •jučno pristojnost drugega orn'^3' Notranja arbitraža torej °ca o sporu le, če sta obe avni osebi, ki sta v sporu, orga-lQZac’j' združenega dela ali de-IjVtl1 skupnosti v okviru sestav-Spne organizacije IMP. Vrsta nj rnega razmerja pa praviloma z Pomembna — lahko gre za ra-\ p erle’ ki ga ureja pogodba ali za razmerje, ki ga ureja sa-uPravni sporazum (dohod-ZmVn0 razmerje, statusna ra-]Q.eria)- Če bi bil tak spor pred-(JhJu rednemu sodišču ali pa diš ®emu sarnouPravnemu so-Cu (npr. združenega dela), bi . Semu samoupravnemu so-se * nPr. združenega dela), bi moralo po uradni dolžnosti 2a.jCl za nepristojno ter odstopiti njaV° notranji arbitraži. Notra-i2r arbitraža pa bi se morala |0v Cl za nepristojno, če bi de-2 na ali temeljna organizacija skuUzene8a dela ali delovna ga Pn°st v okviru sestavljene or-oset,ZaC^e *MP s tretjo pravno Soz 1°’, k' ni statusno v okviru not določila pristojnost ]jsljranje arbitraže IMP v pismeni nelm 0 Pogodbi ali samoupravni sporazumu. Enako velja ipg^23 Primer, če bi spor nastal Pravnimi osebami v okviru stojnost. 1. Postopek ter odločanje Ker so določbe, ki urejajo notranjo arbitraža (ustanovitveni akt) sestavni del sporazuma o združitvi v sozd IMP, se je pri pripravi besedila poskušalo postopati čimbolj racionalno. Tako vsa razmerja ureja le šest členov, sedmi pa napotuje na poseben samoupravni akt (ki še ni sprejet). Te določbe pri izvajanju povzročajo določene težave, pokazale pa so se tudi nekatere pomanjkljivosti. Vendar pa je potrebno poudariti, da navedene določbe temeljijo na zakonu o samoupravnih sodiščih in če upoštevamo njegove določbe, členi samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd IMP, ki urejajo notranjo arbitražo, niso več nejasni. 1. 1. Arbitražni svet O posameznem sporu odloča arbitražni svet. Tega sestavlja pet arbitrov. Po dva arbitra izvolita delavska sveta udeleženih v sporu, ti arbitri pa soglasno izberejo petega arbitra. Izbira se izmed arbitrov, ki jih je določil delavski svet sozda z listo arbitrov (iz vsake delovne organizacije in delovne skupnosti sozd po dva arbitra). Ker 70. člen cit. sporazuma omenja petega arbitra, 71. člen pa predsednika arbitražnega sveta, se je postavljalo vprašanje, kakšen je status petega arbitra. Določbi sta res neusklajeni, vendar pa je potrebno opozoriti na 20. člen zakona o samoupravnih sodiščih, ki določa, da sejo senata samoupravnega sodišča (arbitražnega sveta) vodi predsednik sodišča ali član, ki ga določi sodišče. Navedene določbe torej pomenijo, da peti arbiter, ki ga izberejo od udeleženk zbrani arbitri nima posebnega položaja »predsednika senata«. Arbitra, ki bo vodil postopek, bo določil predsednik notranje arbitraže ali njegov namestnik (če bi se moral predsednik izločiti), v kolikor ne bo sam izbran kot arbiter; v tem primeru bi vodil postopek predsednik oz. njegov namestnik. Ker mora biti sodišče nepristransko, je lahko v arbitražni svet imenovan le arbiter, ki ni delavec tozda, delovne organizacije ali delovne skupnosti v sporu. 71. člen sicer izključuje le delavce udeleženk v sporu, vendar menimo, da arbiter tudi ne bi smel biti delavec tozda, ki je z udeleženko v sporu, združena v isto delovno organizacijo, saj so za obveznost tozdov odgovorni tudi drugi tozdi, združeni v delovno organizacijo, kar pa pomeni, da bi arbiter lahko imel interes, da v sporu uspe tozd iz njegove delovne organizacije. Spor pa lahko nastane tudi iz razmerij med tremi ali več tozdi; v tem primeru je na eni strani tudi več udeleženk, zato se po- Pasledovih črne roke Vili' Naložbi Borec bo letos konec marca že tretjič izšla knjiga Jožeta se '°a pO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Medtem ko je prvi natis ob-stran'~'a^ strani, 160 fotografij in dokumentov, bo tretji obsegal 680 £ *’ 200 fotografij in dokumentov. Cena je 650 dinarjev, cjja ^.a,r°ka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organiza-Ze|j’ Kl Je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime pov-vjry o tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v ok-je L -.e^evalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se Venijlrn* a 'z obveščevalnega urada komande četniške vojske za Slo-q ? ln urada tajne domobranske obveščevalne službe. hotn Crni r°ki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast stra-otroki Pastošila po naših krajih. Morila je matere z več kot desetimi Podr '(O^ada dekleta, otroke in starčke, včasih kar cele družine. Pisec in m -0° opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani čah v^o^ohet na Škofljici, v Pijavi gorici, naTurjaku, vVelikih Laš-gori v7^Zemberku, v Mirni peči, v Novem mestu, v Grosuplju, Višnji vici ’pa *rebnjem, v dolini Mirne, Šentrupertu, Škocijanu, Kostanje-nike ; jSe do hrvaške meje, na Notranjskem od Brezovice, pa Vrh-licj °.8atca do Trsta, v polhograjskih Dolomitih do Žirov, v oko- stavlja vprašanje, kako sestaviti arbitražni svet. Ker samoupravni sporazum določa, da arbitražni svet sestavlja pet arbitrov, se je arbitraža postavila na stališče, da vse udeleženke (tozdi, DO, delovna skupnost) na predlagajoči strani (tožeči) imenujejo ista dva arbitra, kar velja tudi za nasprotno stran. Ta praksa je tudi v skladu z določbami, ki urejajo postopek drugih samoupravnih sodišč. Postavlja pa se vprašanje, kako postopati, če bi posamezna udeleženka poskušala preprečiti odločitev v sporu tako, da ne bi izbrala arbitrov. V takih primerih dajejo določbe o postopkih pred nekaterimi arbiražami predsedniku arbitraže pravico, da on imenuje arbitre. Kljub temu, da do take zlorabe pravice zaenkrat še ni prišlo, bo potrebno o prvi priložnosti ustrezno dopolniti določbe sporazuma o postopku. 1. 2. Pravila postopanja Ko so zbrani vsi arbitri, začne postopek teči. Če gre za spor, ki je nastal iz poslovnih razmerij (temelj je pogodba, škodno dejanje ali drugo civilno razmerje) bodo arbitri smiselno uporabljali določbe zakona o pravdnem postopku, če pa bo šlo za spor iz samoupravnih razmerij (temelj je samoupravni sporazum, skupnem prihodku ali dohodku oz. sporazumu o združitvi v delovno organizacijo itd.), pa bodo arbitri postopali po zakonu o sodiščih združenega dela, pri čemer bodo seveda upoštevali posebnosti notranje arbitraže. Razlika v postopku je zelo pomembna: v kolikor bo šlo za poslovno razmerje; bo moral predlog, o katerem naj odloča notranja arbitraža, imeti enako vsebino kot tožba pred rednim sodiščem: samo vsebino spora v tem primeru določi udeleženka, ki predlaga odločitev (toži) prav tako pa bo morala tudi sama dokazati utemeljenost predloga, medtem ko bo druga udeleženka (tožena stranka) izpodbijala njegovo utemeljenost. Teža zbiranja dokaznega gradiva bo praviloma na strankah, ki bodo odločale tudi o teku in obstoju spora — predlagatelj lahko umakne predlog, se odpove zahtevku, nasprotni (drugi) udeleženec pa lahko pripozna zahtevek. Če pa bo šlo za spor iz samoupravnih razmerij, postopa arbitražni svet takoj po prejemu predloga po uradni dolžnosti: ugotoviti mora vsebino spornih razmerij, zbrati dokazano gradivo ter o spornem razmerju odločiti. Notranja arbitraža sme posto-patije v primeru, če udeleženki nista uspeli spora v 60 dneh od nastanka sporazumno rešiti. Na to obveznost udeleženke vedno pozabljajo. Obravnavanje pred arbitražnim svetom je javno. Postopek je usten in neposreden. Za postopek se ne plačujejo takse. Postopek je brezplačen. O spornem razmerju odloči arbitražni svet z odločbo. 1.3. Postopek je enostopenjski Zoper odločbo arbitražnega sveta ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva pritožbe. Odločba arbitraže je torej pravnomočna in izvršljiva. To pomeni, da je postopek hiter, vendar pa z druge strani zahteva, da arbitri med postopkom vsestransko raziščejo zadevo ter jim nalaga veliko odgovornost. 1. 4. Predlog za preiskus -v zakonitosti — izredno pravno sredstvo Vendar pa je po 31. členu zakona o samoupravnih sodiščih mogoče zoper pravnomočno arbitražno odločbo vložiti predlog za preiskus zakonitosti. Predlog lahko vložijo udeleženci, družbeni pravobranilec samoupravljanja ter javni tižilec. Predlog se vloži v 3 mesecih od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, če je bila s to odločbo prekršena ustava, zakon, samoupravni splošni akt ali mednarodna pogodba. Zakonitost presoja tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev v sporu, če ne bi odločala notranja arbitraža. Tudi zakon o sodiščih združenega dela pozna izredno pravno sredstvo, ki ga enako imenuje — predlog za preiskus zakonitosti dokončne odločbe. Ta se lahko vloži, če se je odločalo o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov. Vloži ga lahko udeleženec kakor tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja v 30 dneh od vročitve »dokončne« odločbe, pri čemer se upošteva kasnejša vročitev. Predlog se lahko poda: —- če je odločba v nasprotju z ustavo, zakonom, drugim predpisom prisilne narave ali samoupravnim splošnim aktom; — če notranja arbitraža ni bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom oziroma drugim samoupravnim aktom, ali če ta sporazum oziroma akt ni veljaven; — če sestava notranje arbitraže ni bila v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma z aktom, s katerim je bila določena njena sestava; — če je notranja arbitraža odločila o razmerju, pa odločanje o njem ni bilo v njeni pristojnosti; — če so bila pri izdaji odločbe bistveno kršena pravila postopka, po katerih je bila notranja arbitraža dolžna postopati; — če izvirnika odločbe ni podpisala večina članov notranje arbitraže; — če je podan kakšen razlog za obnovo postopka. Predlog se vloži pri sodišču združenega dela prve stopnje. Zoper odločbo sodišče združenega dela se lahko vloži pritožba, zahteva pa se lahko tudi obnova psotopka. 1. 5. Izvršitev odločbe Ko predsednik notranje arbitraže ali njegov namestnik ugotovi, da je bila odločba vročena vsem udeležencem ter da je iztekel rok za izpolnitev izreka odločbe (paricijski rok), napiše na zahtevo udeleženke na odločbo klavzulo o izvršljivosti. Sedaj lahko udeleženka, če ji druga udeleženka kljub pravnomočnosti odločbe ni izpolnila svoje obveznosti, pred pristojnim rednim sodiščem predlaga izvršbo. 1. 6. Ali bo postopek hiter? Po drugem odstavku 22. člena zakona samoupravnih sodiščih si mora samoupravno sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja. Ker je postopek enostopenjski, bo seveda hitrejši. Vendar pa bo arbitraža gotovo previdnejša pri obravnavanju spornih razmerij, ker se zaveda, da zoper njeno odločitev ni pritožbe. Ker je delavski svet sozd IMP v skladu s predlogom organizacij združenega dela imenoval za arbitre strokovnjake z različnih področij, lahko računamo s tem, da bo velikokrat odpadlo dokazovanje s sodnimi izvedenci, ker bo arbitražni svet že razpolagal z znanjem, potrebnim za odločitev. Tudi obravnavanje se bo z istih vzrokov hitreje osredotočilo na bistvo spora. Ker so prve obravnave že za nami, lahko ugotovimo, da bo hitrost postopanja odvisna predvsem od tega, kako temeljito in hitro bo predlagano dokazno gradivo, kar pomeni, da bodo o hitrosti obravnavanja odločale udeleženke same. TONE MAROLT Uvajamo priznanje IMP Prva podelitev bo v jubilejnem letu Delavski svet sozda IMP je na seji 8. decembra lani sprejel med drugim tudi Pravilnik o podeljevanju priznanja sestavljene organizacije IMP. Potreba po ureditvi tega področja je bila živa že dlje časa, saj so doslej temeljne oz. delovne organizacije to vprašanje morale ob raznih priložnostih reševati vsaka po svoje. Priznanje sozda IMP bo po- Razpis za priznanja bo vsako deljeval delavski svet vsako leto objavljenv IMP Glasniku. leto. Prejmejo ga lahko delavci, izjemoma tudi učenci IMP, družbeno politične in druge organizacije SOZD IMP, delavci drugih OŽD, organizacije • združenega dela in druge organizacije. Priznanja bo delavski svet podeljeval za delovanje na družbeno političnem področju, na področju samoupravljanja, za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju, za pospeševanje inventivne dejavnosti, za daljše delo na področju razvoja kulture in rekreativne dejavnosti in za uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva. Delavcem drugih OZD in drugim organizacijam bo delavski svet podeljeval priznanje IMP za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje, za izjemen doprinos k razvoju SOZD IMP ali njegove posamezne organizacijske enote in za izjemne dosežke pri uresničevanju posameznih nalog v imenu ali za SOZD IMP. Odlikovance v sozdu IMP lahko predlaga osnovna organizacija sindikata, oziroma organizacija ZK in osnovna organizacija ZSMS. Predloge za podelitev priznanj delavcem in organizacijam, izven IMP dajejo delavski sveti TOZD oz. DS. Vse predloge bo obravnavala posebna komisija, ki jo vsako leto imenuje koordinacijski odbor sindikata SOZD IMP. Delavec ali organizacija lahko največ dvakrat dobi priznanje, vendar mora od ene do druge podelitve preteči najmanj pet let. Priznanje IMP naj bi bila grafika, označena za kaj in komu je podeljena. Priznanje bo DS prvič podelil letos. Pravilnik sicer predvideva na vsakih sto zaposlenih eno priznanje, vendar naj bi letos ob jubileju podelili nekoliko več priznanj, saj so bile zadnjič podeljena pred petimi leti. TONE ŠTRUS V skladu z 58. in 59. členom pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev DO PROMONT objavljamo NATEČAJ Za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dajanje posojil-po pravilniku o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev Delovne skupnosti DO PROMONT in TOZD OGREVANJE VODOVOD. Razpisujejo se posojila iz sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1981 za takojšnjo porabo in za vezavo pri Ljubljanski banki. Delavci TOZD ogrevanje vodovod in Delovne skupnosti DO PROMONT, ki želijo uveljaviti svojo pravico v temnatečaju, oddajo prijavo v splošno kadrovskem sektorju v roku 30 dni po objavi. Prijave morajo vsebovati: a) potrdilo o premoženjskem stanju b) pogodbo o namenskem varčevanju c) potrdilo delovne organizacije zakonca o stanovanjskem posojilu oz. potrdila o drugih vrstah stanovanjskih posojil d) za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše še: —- kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji e) za uveljavljanje pravice do posojila za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo — zemljiškoknjižni izpisek f) za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše še: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo oz. potrdilo pristojnega občinskega organa o priglasitvi del z opisom del, — zemljiško-knjižni izpisek — izjava lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma upravljalca družbenega najemnega stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik. g) za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stare stanovanjske hiše ali stare stanovanjske enote še: — pogodba o nakupu overovljene na sodišču z določilom o namenski porabi skupine za novo stanovanjsko enoto preko banke. — dokazilo, da bo prodajalec porabil kupnino za nakup ali zidavo nove stanovanjske enote oz. hiše. Natečaj se zaključi dne 15. 3. 1982. Pojasnilo V IMP Glasniku št. 1 (januar 1982) smo v naslovu »Zahteva po 8 milijonih je pokvarila vzdušje — popravi ga lahko le resnica« zasledili netočen podatek o odškodnini avtorjem inovacije (know-how za drsna tesnila) v višini okroglih 8 milijonih din. Resnica je, da je bila med licenčnim upravičencem tozd Trata in avtorji dogovorjena (ne zahteva* na!) odškodnina v višini 6T945.000 din, oz. 1,5 % od izračunane gospodarske vrednosti projekta. Razlika 1.055.000 din ni bila nikoli predmet dogovora, kar dokazuje tudi pogodba. Smatramo, da tudi tak netočen podatek kvari vzdušje in ima malo skupnega z resnico, zato prosimo, da ta popravek objavite v IMP Glasniku. Ljubljana, 18. L 1982. Avtorji: za: SLANOVEC Pripis uredništva: Napako, na katero opozarja tov. Slanovec je naredil meter pri sestavljanju naslova v tiskarni. V uredništvu hranimo originalno besedilo vseh naslovov, kjer piše »Zahteva po 7 milijonih...« Komisija za delovna razmerja v IMP DO Panonija Murska Sobota je na svoji seji dne 29. L 1982 razpisala natečaj za dodelitev petih novih stanovanj v Murski Soboti na Lendavski cesti in to: — dve dvosobni stanovanji v izmeri 59,26m2. —- eno dvosobno stanovanje v izmeri 57,09 m2 — dve enosobni stanovanji v izmeri 41,09 m2 Razpis je bil objaveljen na oglasnih deskah dne L 2. 1982 in bo veljal do 2. 3. 1982. Delavci morajo ob izpolnitvi prijave za razpisana stanovanja v kadrovsko-splošnem sektorju priložiti potrdilo o osebnem dohodku zakonca v preteklem letu. Izvajalec gradbenih del »Konstruktor« tozd »Pomurje« sicer kasni z izgradnjo, vendar bodo stanovanja kljub vsemu dobrodošla, saj je iskalcev stanovanj mnogo. Naša skrb za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito , FE! FEBRUAR 1?$ — /z, Organizirani in usposobljeni V tem sestavku in drugih, ki bodo sledili v naslednjih številkah, bomo predstavili, kaj smo v IMF naredili na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naj zapišemo že kar na začetku, da je bilo leto 1979 prelomno, saj smo takrat začeli tej problematiki posvečati več pozornosti. Konkretno zastavljeni plani, udeležba na tečajih, načrtna nabava opreme in preverjanje znanja na vajah so seveda prinesli tudi dobre rezultate. Pa poglejmo konkretno, kaj se dogaja v nekaterih naših delov-mih organizacijah! Referent za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v tej delovni organizaciji je Anton Cerkovnik. Julija 1978, ko je prišel v Promont, pravi, je bila organiziranost tega področja, milo rečeno, slaba in na začetku ni manjkalo težav. Vendarle ni minilo dosti časa, da so za vse tozde in delovno skupnost pripravili vse načrte, ki jih zahtevajo predpisi. Predvsem pomembno pa je, da so pri teh načrtih izhajali iz ocene lastne zmogljivosti, poudarja Cerkovnik. Ti dokumenti so: Vojno—politična ocena s strateškega vidika. Seveda so upoštevali oceno, ki so jo dobili v občini, vendar so to dopolnili z elementi, ki izhajajo iz njihovih konkretnih razmer. Ocena ogroženosti z vidika civilne zaščite. , Varnostne ocene, ki jih ima vsak tozd in delovna skupnost, pa stalno dopolnjujejo. To so dokumenti, ki so predpisani in bi jih morali imeti vsi. Toda pomembno je, kakšni so in kako so nastali. Cerkovnik pravi, da so v Promontu šli v širino: sodelovali so poslovodni organi (vodje obrambnih priprav), družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in posamezni poznavalci problematike. Zdaj pa poglejmo, kako so organizirani in usposobljeni.'Njihovo glavno vodilo je, da mora biti vsa organiziranost enotna. »Obramba je sistem, biti mora enotna,« pravi Anton Cerkovnik. Civilna zaščita v Promontu ima naslednje enote: Kurirji (17 članov) gasilci (9), prva medicinska pomoč (6), RBK (5) in tri splošne enote (OV, Klima montaža in Montaža Koper — skupaj 20 članov). Štab civilne zaščite ima 6 članov. Vse člane enot civilne zaščite so poslali na tečaje in jih usposobili, toda zaradi odhodov v Irak in'ker so mame z otroki do 7. leta oproščene sodelovanja v enotah civilne zaščite, so morali kadrovati nove člane, tako da imajo zdaj 7 članov, ki čakajo na tečaje, da bi spet dosegli stoodstotno usposobljenost. In kako so zadovoljni s tečaji, ki jih je organizirala Delavska univerza Cene Stupar? So dobili dovolj uporabnega znanja? Načelnik štaba civilne zaščite inž. Stojan Filipič pravi: »Po tečajih smo ugotavljali, da so bili ob dobrih predavateljih tudi takšni, ki niso dovolj povedali. To je bila tudi ocena občine. Ko se je za izobraževanje zavzel oddelek za ljudsko obrambo, je bilo več praktičnega pouka in tudi udeleženci so bili bolj zadovoljni.« »Stara hiba tovrstnih tečajev je bila prevelika omejenost na teorijo,« pravi Anton Cerkovnik. »Toda lani je bila pri izobraževanju prelomnica, saj so dali več poudarka teoriji in celo izločili nekatere slabe predavatelje.« Poskrbeli so tudi za izobraževanje članov narodne zaščite, ki jih imajo 120. Še bolj pomemben pa je njihov pristop pri kadrovanju, kjer niso ljudi razporejali kar na pamet, pač pa so se trudili, da bi vsakogar razporedili v tisto enoto, ki mu leži. Na Vojkovi 58 je kar pisana družba: dva Emondova tozda in del njihovih skupnih služb, Pro-montov tozd Klima montaža in še enovita delovna organizacija Klimat. Kljub temu pri organiziranju civilne zaščite in narodne zaščite ni problemov, saj so se odločili za enotno organiziranost, kar so potrdili s samoupravnim sporazumom in določili, da bo Klimat nosilec nalog pri civilni, Emond pa pri narodni zaščiti. Skupni štab civilne zaščite šteje 9 članov. Imajo 5 enot — Oddelek za zvezo (16 kurirjev), splošna enota (30 članov — 3 oddelki), gasilski vod (3 oddelki po 7 članov) in komandni vod za prvo medicinsko pomoč (2 oddelka po 2 ekipi — 28 članov), oddelek za RBK zaščito (3 ekipe — 16 članov). Skupaj je v enotah civilne zaščite 121 članov, v narodni zaščiti pa 70. Do leta 1980 je bilo v enotah bolj malo usposobljenih. Potem so sklenili z delavsko univerzo Cene Stupar pogodbo o organiziranju tečajev. Tako je do konca leta 1980 kar 92 odstotkov članov enot končalo tečaje in opravilo izpite. Žal, pa ni ostalo pri tem, saj imajo veliko težav s fluktuacijo. V Klimatu so morali v letu dni zamenjati kar polovico svojih članov v enotah civilne zaščite. Odhajajo usposobljeni, nadomeščajo jih neusposobljeni. Imajo 32 kandidatov za tečaje, toda pri organizaciji so vezani na občino. Ker v letu 1981 ni bilo možnosti za tečaj, je odstotek usposobljenih padel na tri četrtine vseh članov. Še najbolj problematičen v tem oziru je oddelek za RBK zaščito, ki ima 2 ekipi, katerih člani še niso bili na tečaju. Vaje in uspehi na tekmovanjih pa vendarle pričajo o dobri pripravljenosti enot civilne zaščite. Junija lani je enota prve pomoči na občinskem tekmovanju delila 2. mesto le 2,5 točke za prvou-vrščeno ekipo, gasilci pa so septembra dosegli na občinskem tekmovanju 5. mesto med 35 ekipami. Narodna zaščita na Vojkovi šteje 70 mož. Vsi člani narodne zaščite so decembra 1980 končali tečaj, ki ga je vodil bežigrajski izvršni svet v sodelovanju s Postajo milice Bežigrad. Vsi tozdi in delovne skupnosti, ki domujejo na Titovi 37 imajo skupaj organizirano civilno zaščito in ljudsko obrambo. Zato tudi referentka za ljudsko obrambo Barbara Kocmur opravlja strokovne naloge za vse in ne le za delovno organizacijo Z lanskega tekmovanja ekip prve pomoči za Bežigra"dWn. Skupna ekipa prve pomoči z Vojkove si je deli1 2. mesto s Promontovo ekipo. Izip, kjer je zaposlena. Štab civilne zaščite je torej skupen in šteje 6 članov. Na Titovi 37 so štiri enote: enota prve medicinske pomoči (6 članov), gasilski oddelek (9 članov), enota za zveze (6 članov), teh-nično-reševalna enota (6 članov). Vse enote so popolne, pravi Barbara Kocmur, obvezniki pa so se za svoje naloge usposobili pri delavski univerzi Boris Kidrič in opravili izpite. Usposobljenost civilne zaščite so lani preverjali na dveh vajah — eni interni in drugi, ki je bila v okviru občine Bežigrad in Krajevne skupnosti Bežigrad — jug. Po tej zadnji vaji — 18. in 19. septembra so na občini štab civilne zaščite zelo pohvalili. V primeru potrebe ima štab civilne zaščite na Titovi 37 pravico poklicati tudi obveznike z dislociranih enot na Ovčakovi, Lev-čevi in Aljaževi ulici — in obratno, saj so se dogovorili za medsebojno solidarnostno pomoč. Organizirana je tudi enota narodne zaščite, ki ima 14 obveznikov. Deluje v sklopu civilne zaščite in je vključena v vseh njenih vajah. Pri ljudski obrambi pa imajo problem, ker je bežigrajski izvršni svet delovno organizacijo Izip določil kot organizacijo posebnega pomena v primeru vojne nevarnosti in vojne, ni pa povedal, na kakšen način naj bi se projektanti v takem primeru organizirali. Ko bo to razčiščeno, bodo lahko kompletirali obrambni načrt. O podružbljanju družbene samozaščite mnogo pišemo in še več govorimo, toda praksa je daleč od tega, kar bi radi, pravi referent za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v Emondu Bojan Pinterič. »Ljudje so do raznih pojavov mnogo preveč brezbrižni.« »Na Vojkovi«, nadaljuje Pinterič, »imamo manjše tatvine. Zmanjkuje material in orodje, zlasti takrat, ko pridejo na prakso novi učenci. Toda ne sklepajte iz tega, da so krivi učenci, saj je možno, da to izkoriščajo ljudje, ki so tu. Tozd Ten se je začel bolj samozaščitno obnašati, ko je dobil nove prostore. Prej pa se je dogajalo, da so ljudje od zunaj hodili pobirat baker. Ob tem bi se lahko zamislili vsi tisti delavci, ki hodijo skozi ograjo pit v menzo Cestnega podjetja. Če on strga ograjo, da gre lahko ven, potem je jasno, da lahko nekdo drug pride noter in krade ali dela škodo — bodisi iz objestnosti ali iz koristoljubja.« x Tudi v Promontu ne morejo biti zadovoljni z družbeno samozaščito. Drži, kar smo napisali na začetku, da so obrambne priprave zastavili na široko, drži, da so dobro usposobili enote, da je nasploh odnos do obrambnih nalog resen — toda ko naj bi samozaščitno razmišljanje postalo del vsakdanje prakse, se pojavijo luknje. Toda našli so nekaj ukrepov, ki so tudi na tem področju neko- liko zboljšali razmere. Ko so o te) problematiki v začetku lanskeg* leta razpravljali na delavskefl1 svetu, so ugotovili, da moramo! družbeno samozaščito čimpre) priti na gradbišče, saj so tatf glavni problemi. Zato so na se-minarje povabili tudi nekatet6 vodilne monterje in druge de lavce z gradbišč. Dobro se je obneslo tudi, ko se vodje obrambnih priprav poro čali o celotni problematik1 obrambe in družbene samozaščite na zborih delavcev. Komite za ljudsko obrambo j1 lani ustanovil delovno skupino ki je dvakrat pregledala vse prostore in preverjala, kako je zavarovana dokumentacija. Seved3 ni bilo vse, kakor bi moralo biti; Med prizadetimi je bilo neka) hude krvi, toda večina se je l6 zamislila nad tem, da se valjaj3 po mizah razni načrti in drugi občutljivi dokumenti in priznali soda bi bilo prav, če bi jih skrbnej6 varovali. Naslednja akcija je bila, ko s3 kontrolirali delo vratarske službe, preverjali pa so tudi izmen6 — ali se norme pravilno obračunavajo. Teh nekaj primero6 kaže, kako je področje družben6 samozaščite. V Promontu vključujejo v razne akcije na tem področju vse strokovne službe oj kadrovske in finančne do tehnične. Najpomembneje pa je seveda osvestiti delavce, da bod3 čimprej odgovorno skrbeli ** orodje in material, ki jim je zaU' LOJZE JAVORNIK 0\ KI dn TF jar jih cei Pri Ion o Vs op ku dri Usi Po jo. Pri od Pr za va dc ki Pr in iz< Pc za ce sv ki 'ji Sl d; Z n vi KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME • KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME • KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKA Montaža Maribor: Največ tri leta čakanja V tozdu Montaža Maribor rešujejo stanovanjska vprašanja svojih delavcev na osnovi pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, ki je bil sprejet na zboru delavcev 9. 12.1978 in dopolnjen naslednje leto. Ta vprašanja pri njih rešuje odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve. TOZD objavi v svojem glasilu Vesti stanovanja in kredite. V Vesteh,je priložen tudi formular za prijavo za dodelitev stanovanja ali stanovanjskega kredita. Prosilci stanovanj ali stanovanjskih kreditov vnesejo v formularje vse zahtevane podatke, ki so potrebni za razporeditev prosilcev na prednostno listo. Kadrovsko so™ cilana služba začne na osnovi oglasa v Vesteh takoj po novem letu zbirati prošnje za stanovanja in stanovanjske kredite/Po končanem roku za oddajo prošenj kadrovsko socialna služba preveri nekatere nejasne podatke pri prosilcih in sestavi prednostno listo. Način prijav s formularji se je obnesel kot dober. Njihova slaba stran je bila le, da so bili ne-kolikanj slabo razumljivi za delavce. Zato jih nameravajo letos poenostaviti. Ko sta prednostna lista za dodelitev stanovanjskih kreditov za • gradnjo, adaptacijo stanovanjskih hiš ih stanovanj ter prednostna lista za prosilce stanovanj zaključeni po določenih kriterijih, začne z delom stanovanjski odbor. Lefta preveri obe prednostni listi, eventuelno popravi, dopolni, če je potrebno ter prek računovodske služe ugotovi finančno stanje za dodelitev kreditov in na osnovi razpoložljivih stanovanj tudi možnosti za dodelitev stanovanj. Ko je vse to znano, odbere odbor prosilce s prednostne liste. Običajno izbere več prosilcev kot je na razpolago stanovanj oziroma kreditov. Vse odbrane prosilce obišče (po predhodnem obvestilu) tričlanska komisija, ki jo določi odbor. Komisijo sestavljajo član odbora, član ZK, član sindikata. Po obisku pri prosilcih sestavi komisija ustrezne zapisnike in točkovanja po predhodno dogovorjenih kriterijih. Tako dobljene toček se prišteje jo k točkam, dobljenim na osnovi podatkov iz prošenj ter se tako sestavi nova dokončna prednostna lista. Le to sprejme delavski svet ter jo da v 15-dnevno javno obravnavo na oglasno desko. Po 15-dnevni javni razpravi se odbor ponovno sestane ter v kolikor ni pripomb, napravi predlog razdelitve razpoložljivih sredstev za kredite in razdelitev stanovanj in ga da delavskemu svetu v potrditev in v javno razpravo. Po preteku 30 dni postanejo vsi sklepi pravnomočni. Lani so v tozdu razdelili največ sredstev in sicer 8.000.000 dinarjev za nakup 6 stanovanj in 3.600.000 dinarjev za dodelitev kreditov za gradnjo, nakup stanovanj ali za adaptacijo stanovanjskih hiš. Za kredite je lansko leto prosilo 42 prosilcev. Dali pa so jih 38 prosilcem, od katerih sta 2 prosilca dobila kredit pod pogojem, da bosta stanovanje v določenem roku zapustila v nadaljnjo razpolago IMP. Za stanovanja je prosilo 26 delavcev, ki pa je bilo dodeljeno le 6 prosilcem. Ostale prošnje bodo po enakem postopku ponovno obravnavali letos. Pri eni in drugi kategoriji prosilcev so imeli prednost predvsem tisti delavci, ki so zapuščali stanovanja last IMP ali pa prispevali lastni delež pri nakupu stanovanj in socialno šibki prosilci. Krediti so znašali od 30.000 do 300.000 dinarjev s tem, da se je upoštevalo že prej dodeljene kredite in pa dejstvo, koliko je prosilec,V ki ježe dobil kdaj kredit, naredil s kreditom (to je ugotovila omenjena 3-članska komisija). Po prednostnih listah in prošnjah sodeč imajo v tozdu zelo dobro rešena stanovanjska vprašanja delavcev. To pa je, kot so mi povedali, posledica ogromnih sredstev, ki jih leto za letom vlagajo v te namene (kar 2 plači v masi montaže). Iz prošenj se vidi, da ni delavca, ki bi bil zaposlen v tozdu več kot tri leta, pa ne bi dobil stanovanja. K takemu stanju pa ni pripomogel le tozd, ampak tudi delavci sami z marljivo štednjo svojih sredstev in z delavnostjo. Lani se je prvič zgodilo, da so trije prosilci, stanovanja, ki so jih že dobili, odklonili iz razloga, da je njihov delež sofinanciranja (odstotek od vrednosti stanovanja) prevelik. K temu je najbrže pripomogla trenutna situacija, v kateri se delavci nahajajo zaradi dviga življenjskih stroškov in pa tudi visoke cene stanovanj, ki znašajo v Mariboru že približno 25.000 dinarjev za kvadratni meter. Če pa se bo tendenca dviganja življenjskih stroškov nadaljevala, bo tozd prisiljen razmišljati o načinu plačevanja delavčeve lastne participacije. Pri tem je mišljeno, da bi se dalo delavcu za lastni delež kredit, ali pa, da bi plačeval participacijo po obrokih. goče dobiti in tudi sredstev ni bilo na voljo za več stanovanj. Lani so po zaključnem računu delovna skupnost DO in oba tozd3 izločili iz sklada skupne porabe 5.000.000 dinarjev. Sredstva od stanovanjskega prispevka iz dohodka pa so znašala približno 3.500.003 dinarjev. Prosilcev za stanovanjske kredite je bilo 10, za dodelitev stanovanj pa je vložilo prošnjo 51 delavcev. Stanovanjsko posojilo so dodelili 93 delavcem, medtem ko bo dobilo stanovanja 7 delavcev (4 nova stan3' Klima Celje: letos lahko pišejo le spiske želja Oba tozda celjske Klime in njena delovna skupnost rešujejo stanovanjska vprašanja svojih delavcev na osnovi pravilnikov o zadovoljevanju stanovanjskih potreb, ki so jih sprejeli na referendumih leta 1979. V delovni organizaciji Klima pripravljajo samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki je bil sprejet na referendumu v lanskem decembru. V tozdih in delovni skupnpsti Klime bodo v skladu s tem aktom sprejeli pravilnike, usklajene s stanovanjskim zakonom. Stanovanjska vprašanja rešuje na ravni delovne organizacije skupna stanovanjska komisija, ki pripravlja predloge stanovanjske politike, finančni plan reševanja stanovanjske problematike, predlog stanovanjske liste ter predloge za dodelitev stanovanj in stanovanjskih posojil. O predlogih pa sklepajo Klimini tozdi in delovna skupnost na svojih delavskih svetih. Predlanskim so delovna skupnost DO in oba tozda izločili iz sklada skupne porabe za stanovanjske namene 4,900.000 dinarjev. K tej vsoti so primaknili še del stanovanjskih sredstev od stanovanjskega prispevka (ta se je tedaj stekal še iz osebnega dohodka) in to v višini 1.500.000 dinarjev. Iz teh sredstev so 59 delavcem dodelili stanovanjske kredite v skupnem znesku 2.500.000 dinarjev. Stanovanja pa so dali 6 delavcem. Od 64 prosilcev za stanovanjsko posojilo, pet prosilcev ni izpolnjevalo pogojev za pridobitev posojila. Za stanovanja je v letu 1980 prosilo 61 delavcev in jih je le 6 dobilo stanovanje, ker jih več ni bilo mo- ISO: Radi bi kupovali najemniška stanovanja anja in 3 starejša stanovanja). Čakalna doba za stanovanje je okoli ^ n./ i • • .1 - i_ t v _ i_j ii i -v « i •• i— hj leta. Prizadevajo si. da bi čakalno dobo skrajšali, kar pa dvomijo, da t v tem kmalu uspeli. Stanovanjska politika Klime bo tudi v prihodnje temeljila na združevanju finančnih sredstev za izgradnjo stanovanj. Pri reševanju sta' novanjskih vprašanj bodo v skladu z družbenim dogovorom in z možnostmi iskali take oblike reševanj stanovanjskih vprašanj, ki bod3 dale v določenem letu najboljše rezultate. Za letos lahko napišejo le spisek želja, kajti še ne vedo, s kolikšni33 sredstvi bodo lahko razpolagali, prav tako tudi ne vedo, koliko stanovanj bo v Celju zgrajenih in nazadnje tudi ne, kako se bodo letos oblikovale cene stanovanj. Za naprej pa, pravijo v Klimi, pričakujejo na področju stanovanjske gradnje stagnacijo. Cene stanovanj v Celju so trenutno okoli 20.000 do 25.000 dinarjev za kvadratni meter. Vse, kar bo zgrajeno v prihodnje bo najbrž3 dražje. Stanovanjskih potreb je v Celju več kot ponudb: V tozdu ISO Slovenske Konjice so v skladu z veljavnimi sam°u’ pravnimi akti za reševanje stanovanjskih vprašanj imeli lani na razp3! lago za stanovanjske namene 1.600.000 dinarjev. Od tega so porabi’ za dodeljevanje kreditov za individualno gradnjo 1.200.000 dinarje'? 400.000 dinarjev pa so namenili za pokrivanje obveznosti iz najet', kreditov v letu 1980, ko so kupili 3 stanovanja (2 dvosobni stanovanj1' 1 garsonjero). Lansko leto je za kredite prosilo 25 delavcev. Odobrili so jih 20 pr0.. silcem, ki so izpolnjevali kreditne pogoje. Za stanovanje pa so pro5 3 delavci. Komisija njihovim prošnjam ni ugodila, ker za nakup stan0 vanj ni bilo denarja. Prošnje teh prosilcev bodo reševali letos. Kredi’ so delavcem dodelili predvsem za nadaljevanje gradnje oziroma z dokončanje že začete gradnje. Višina kredita posameznega prosilca je glede n'a razpoložljiva sredstva, na prosilčevo finančno stanje in glede na njegov stanovanj5* problem znašala od 40.000 do 80.000 dinarjev. jj Če bi hoteli v tozdu ustreči vsem prosilcem, bi potrebovali najma 2.800.000 dinarjev. y. Za v prihodnje se v tozdu zavzemajo, da bi za potrebe svojih de)2 cev kupovali družbeno najemniška stanovanja, kar bo seveda odvis od tozdovih finančnih zmožnosti. MARIJA PRIM4-' !<■ dela Izobraževalnega centra IM P Usposobili so delavce, ki bodo organizirali proizvodno delo učencev . Izobraževalni center IMP je v sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje Ljubljana organiziral dva seminarja za delavce, ki bodo •zvajali proizvodno delo učencev v usmerjenem izobraževanju. Prvega za delavce TOZD EM, ^V- KP, KM, SKIP in EDO KUMA! v decembru 1981 in "fogega za delavce TOZD 1RATA, ITAK in DO EMOND januarja 1982. Na obeh seminar-Jltl smo usposobili čez 50 delavcev IMP, ki bodo lahko izvajali proizvodno delo, oziroma de-0Vn° prakso v skladu z zakonom ?, .^merjenem izobraževanju. Sl ti delavci poleg uspešno opravljenega seminarja s preiz-usom znanja izpolnjujejo tudi ru8e pogoje, vključno z ustrezno strokovno izobrazbo ter Poklicno in družbeno aktivnostjo. Tako bodo lahko uveljavljali Pri mladini humane medsebojne onose in socialistično samoupravljanje, kar je predvideno v ahtevah usmerjenega izobraževanja. Na teh seminarjih so delavci pbili ustrezna dodatna znanja, 1 so potrebna za delo z mladimi pri izvajanju proizvodnega dela !n delovne prakse v usmerjenem Jobraževanju. Da bo jasno, naj P°vemo, da gre v tem primeru le a dodatno usposobitev delav-^ev, ki že strokovno delajo na iJPjih delovnih področjih. Po-icno pa se ne ukvarjajo izk-.Dcno z inštruktažo. Za poklicne struktorje, oziroma mentorje ^Postavljeni drugi pogoji in za- „ Program, ki je enoten za vso ^ 0Venijo, je pripravila Gospo--,arska zbornica Slovenije in . v°d za tehnično izobraževa-vo ^jtrbljana. Prav tako gradi-ob So 8a Prejel' udeleženci HreP. seminarjev. Tematska po-®cJa so naslednja: u ’ Temeljne značilnosti !Perjenega izobraževanja. ... ■ Psihološki vidiki dela z eenci. uv • Načrtovanje in izvajanje aega procesa. de)a Metodika proizvodnega Ad n Prv dil V° tematsko področje je nu-for° udpležencem seminarjev in-in maciie ° tem, kako je z vzgojo 'zobraževanjem v novih druž- benoekonomskih odnosih z uveljavljanjem zakona o usmerjenem izobraževanju, ki gaje sprejela Skupščina SR Slovenije aprila 1980. Uresničevati pasmo ga začeli z novimi vzgojnoizo-braževalnimi programi s'šolskim letom 1981—82. Prikazani so bili tudi cilji in naloge preobrazbe vzgoje in izobraževanja s poudarkom na pomenu proi-. zvodnega dela in delovne prakse. Pri tem tematskem področju (in-ostalih) smo govorili o pomembnosti in vlogi delavcev, ki bodo izvajali proizvodno delo pod novimi pogoji. Udeležence smo informirali tudi o vzgojnoizobra-ževalnih programih in usmeritvah. Ad 2) Pri tej temi smo nekoliko ob-sežneje govorili o spoznavanju mladostnikove osebnosti; o osnovnih karakteristikah osebnosti, razvoju osebnosti, sposobnostih in delovni učinkovitosti, znanju, motivaciji, itd. Nadalje o osvajanju in učenju delovnih spretnosti; razvoju delovnih spretnosti, pogojih in principih uspešnih vaj, motivaciji in spretnosti. Skratka, predstavili smo psihološke dejavnike, ki vplivajo na delo in učenje mladostnika, ter zakonitosti vedenja v delovni situaciji. Ad 3) S tem tematskim področjem smo udeležencem posredovali poznavanje in razumevanje zakonitosti pouka v pogojih vključevanja učencev v proizvodno delo in delovno prakso. Zlasti o pridobivanju znanja, spretnosti, delovnih navad, razvijanju sposobnosti za uporabo pridobljenega znanja, oblikovanju pravilnega odnosa do dela, delovne skupine, družbenega premoženja, zavestne discipline, kulture dela in kritičnosti. Beseda je tekla o pripravi in izvedbi učne enote z oblikami, metodami, didaktičnimi načeli in sestavinami učne enote. Končno smo pri tej temi govorili tudi o odnosu med učencem in učiteljem (inštruktorjem). je zdravo Ampak ne, da ga mečeš tovarišu v glavo /čer je dognano, da ima _ ° preventivno vrednost a Vodljivih delovnih mestih, I Pojemajo tudi mnogi de-u^ci v prostorih, kjer sta prah, \n’ barvila in še drugi za ravje škodljivi vplivi. Zato ^aikat z predlogi v delavčevo /’rist dosega v podjetjih rast mrnie kljub visoki požgi stroškov za te namene, ‘ako smo imeli tudi v tozdu Vj-la vrsto let mnogo upra-jgCenc.ev za mleko, toda pre-mali so ga včasih neredno, v ^dnjem času pa je bila oskrba u nlekom kar poldrugi mesec stavljena Na vprašanje, 'mht S°bda P°jasnila, da ima eko celo nasproten učinek, ril ^ škodljiv na primer za vati 'd 50 prišteli še ostale Iugih delovnih mest in na-al.!e mlečni post. je Za vars,vo Prl deb> da < ■ zadevo v roke, mero-< 50 d radagali, kaj se je mielk°m VSepočelo. Z. zavitki teri “ 50 se obmetavali, neka-v u,So mk’ko nosili domov kar sPloh"h’ Cel°tisti' ki do n>eZa Strn.niso bili upravičeni. dela,'-Sd blli visoki’ nekateri konj C> 1° so r,av.nab ~ mte-ga k 'ak° ne°dgov'orno, da so lanu '/ °dP'sal‘ w do sredine ria, ko so začeli spet de- liti le nekaj dni pastelizirano mleko, ki pa se mora pred uporabo še kuhati isti dan, kar so ponekod v tovarni tudi počeli. Vendar ta način zaradi dela ne more biti opravičljiv. Zdaj delijo alpsko mleko, ki ustreza in upajmo, da se ne bo treba bati tistim, ki so upravičeni do njega, da bi ga jim spet ukinili, ker smo že toliko razvit kolektiv, da lahko določi upravičence za mleko, ki so ga celo poskušali nadomestiti s čajem ali kavo, kar bi kuhali in delili med delom. To so nekoč Že poskusili, vendar se ni obneslo, ker so se ljudje ob skodelici zaklepetali, kar ni bilo v korist delu. Primer mleka je lahko dokaz kaj se lahko zgodi, češe dovoli nered. Nazadnje so prizadeti tudi tisti, ki sploh niso nič krivi, a so morali nositi posledice zaradi onih, ki so se vrnili med upravičence in tistih, ki so z mlekom ravnali drugače, kot bi morali. Zato bo prav, da se z delitvijo mleka napravi red. Za to pa so poklicani tudi, da se z. delitvijo mleka napravi red. Za to pa so poklicani tudi delovodje, ki najbolj poznajo delavce, njih potrebe in odnos do stvari. . FRAN VODNIK Ad 4) To področje je bilo na seminarju najbolj temeljito obdelano, saj smo želeli, da bi udeleženci spoznali metode in elemente učnega, oz. delovnega procesa. Udeleženci naj bi uporabili zakonitosti, pravila in principe pri pripravi in izvedbi proizvodnega dela in delovne prakse učencev. Tako so bili posredovani činitelji, ki vplivajo na učne metode pri proizvodnem delu ali delovni praksi. Stopnje poučevanja dela od priprave do uporabe učil, orodij in strojev. Pomen varnostne vzgoje in organizacija praktičnega poučevanja; na delovišču, v delavnici, vsklajevanje proizvodnega in učnega programa, itd. Poudarjen je bil tudi pomen spremljanja in ocenjevanja proizvodnega dela in delovne prakse z merjenjem rezultatov praktičnega dela. V zadnjem delu te teme pa so udeleženci sami pripravili učne enote in nastope, čemur je sledila analiza teh nastopov. Izčrpali smo vsa tematska področja, ki so predvidena v programu. Predavanja so bila nazorna, življenjska, s praktičnimi primeri in analizami. Udeleženci so bili v diskusijah zelo aktivni, kar kaže, da so snov spremljali z zanimanjem. Ob koncu seminarja so udeleženci predložili konkretno izdelano učno enoto, ki so jo v razgovoru s predavateljema zagovarjali. S tem so tudi dobili potrdilo o usposobljenosti za izvajanje proizvodnega dela, oz. delovne prakse. Anketa, ki jo je po seminarju izpolnil vsak udeleženec, pa je opozorila na nekatere pomanjkljivosti. Tako je veliko udeležencev menilo, da so jih v DO, oziroma TOZD, slabo in prepozno informirali o seminarju. Nekateri so tik pred seminarjem izvedeli, da so predvideni za Obraz iz kolektiva izvajanje proizvodnega dela v usmerjenem izobraževanju. Nadalje nekaterih delavcev, ki bodo izvajali proizvodno delo, ni potrdil delavski svet, čeprav bi jih moral (ali pa jih je, vendar njim to ni bilo sporočeno). Naslednja pomembnejša pomanjkljivost, ki so jo udeleženci navedli v anketi in o njej diskutirali med seminarjem, je nagrajevanje delavcev, ki bodo izvajali proizvodno delo. Seveda bi bilo bolje, da bi se o tem z njimi pogovorili že pred seminarjem. Motivacija za seminar in za izvajanje proizvodnega dela bi bila tako boljša. Morda bi bilo smiselno, da bi to vprašan je rešili na ravni celotnega IMP. Naj za ilustracijo navedem, kako bodo bodo to vprašanje rešile nekatere druge OZD. V železarni Jesenice (podobno tudi v Verigi Lesce), bo vsak delavec, ki bo izvajal proizvodno delo, dobil na učenca 400 din ter za vsakega nadaljnjega še 100 din, vendar ne več, kot 800 din. V TAM približno 250 din na učenca, ki ga bo poučeval, v ISKRI 40 din na uro poučevanja, slično tudi v SAVI Kranj. V podobnih okvirih bi lahko tudi v IMP rešili to vprašanje (v nekaterih TOZD IMP so to že rešili). V diskusije o nagrajevanju pa je smiselno vključiti tudi delavce, ki bodo izvajali proizvodno delo. Naposled predlagamo, da kadrovski ali izobraževalni delavci v TOZD glede organizacije in izvedbe proizvodnega dela in de-lone prakse učencev čim bolj sodelujejo z delavci, ki so s seminarjem usposobljeni za izvajanje tega dela. Rezultati bodo tako boljši in morda bi se od teh delavcev lahko tudi česa naučili, ker so seznanjeni z vsebino in metodami proizvodnega dela in delovne prakse. EMIL SMREKAR Navija le še za Hajduk V IMP oddelku SEOP približno eno leto združuje delo Jordanec Mohamed Attary, ki opravlja delo samostojnega sistemskega analitika. To je njegova prva zaposlitev za nedoločen ta s v Sloveniji. Iz Jordanije je prišel v Slovenijo pred devetimi leti po končani gimnazijski maturi, da bi tu nadaljeval visokošolski študij. Takole mi je pripovedoval: »Za prihod v Slovenijo sem se odločil zato, ker je tu študiral že moj brat, ki se je pred mojim odhodom iz Jordanije vrnil domov. V Sloveniji sem se dokaj hitro aklimatiziral, saj bivalnih problemov nisem imel. ker sem sprva stanoval pri bratovi tašči v Kamniku. Kasneje sem se preselil v Ljubljano, kjer sem stanoval v podnajemniški sobi. S slovenščino sem imel nekaj časa težave. Učil sem se je na enoletnem tečaju, ki ga je organizirala za tuje študente univerza v Ljubljani. Uspešno opravljen tečaj je bil namreč pogoj za vpis tujega študenta na Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju, kamor sem se želel vpisati. Po dobro opravljenem tečaju sem se vpisal na omenjeno šolo na smer računalništvo. Tečaj mi je dal osnovo za nadaljnje jezikovno izpopolnjevanje. Sprva mi je šibko z znanje slovenščine delalo težave na predavanjih posebno v prvem letniku kranjske šole za organizacijo dela, saj od teh predavanj skoraj ničesar nisem odnesel, ker nisem razumel snovi, v kateri je bilo vrsto strokovnih izrazov, ki so mi bili tuji. Da sem se potem vseeno uspešno pripravil na izpite, sem si pomagal z dobrimi zapiski študijskih kolegov, pa tudi kolegi so mi veliko pomagali pri študiju, pomagal pa sem si še s študijem iz knjig. Tako sem prebrodil prve študijske težave, ki so izvirale iz nepoznavanja jezika. Kasneje sem prav tem študentom, ki so mi pomagali prebroditi jezikovne težave pri študiju, pomagal jaz, ko se jim je zatikalo pri računalništvu. Za ta študij sem se odločil zaradi pomanjkanja kadra na področju računalništva v Jordaniji. Leta 1980 sem diplomiral iz snovi optimizacija nabavnih problemov s pomočjo računal- • nika in postal diplomirani inženir računalništva. Štipendije za študij nisem imel. Sredstva za preživljanje in študij sem dobival od doma. Občasno pa sem bolj v svoje veselje tudi honorarno delal, z . Malo pred koncem študija sem se poročil s Slovenko ter se po končanem študiju zaposlil v IMP, kjer je zaposlena tudi žena. K IMP sem prišel čisto slučajno na osnovi razpisa. Odkar sem v IMP, sem poplemenitil svoje povprečno mnenje o Slovencih, saj sem naletel pri sodelavcih na tolikšno razumevanje in tovarištvo, kakršnega ne bi pričakoval niti od svojih rojakov. To bom poplačal z delom in se trudil, da delavcev IMP, posebno pa ožjih sodelavcev, ne bom nikoli razočaral, saj me sprejemajo kot enega od svojih na (bližjih in ne kot tujca. Posebno veliko tovarištva pokažejo tudi na športnem področju, kjer redno sodelujem z njimi in se udeležujem tudi športnih srečanj, ki jih prireja IMP. S športom sem se ukvarjal tudi v času študija, predvsem z nogometom in z namiznim tenisom. Zdaj, Ro sem poročen in imava z ženo nekajmesečno hčerko, pa službo, navijam le še za Hajduk. M. P. Prispevek k razmišljanju o poslovnih in organizacijskih dopolnitvah v sozdu Kako doseči enoten nastop ? Ta sestavek ima namen prispevati k naporom za doseganje boljših ekonomskih rezultatov IMP, ki nikakor niso majhni, pa vendar cesto z njimi nismo zadovoljni. V vsakem primeru organizacije združenega dela pa tudi v IMP nastopajo problemi tehnične, človeške, ekonomske in socialno politične narave, ki se med seboj prepletajo in so med seboj odvisni in spremenljivi. Vse te probleme je glede na postavljene cilje potrebno celovito obvladati. Za obvladovanje takega organizacijskega problema je potrebno razpolagati z znanjem enake strukture in obsega. Za koordinacijo naštetih znanj pa bi morali razpolagati z več organizatornega znanja (več strokovnjakov za organizacijska vprašanja). Vprašajmo se, koliko ima IMP, SOZD z 8000 delavcev organizatorjev dela— specialistov. Ugotovili bomo, da se s problemi organizacije dela večinoma ukvarjajo poslovodne in vodstvene strukture poleg svojega rednega dela. Š problemom organizacije v IMP se nikdar nismo dovolj intenzivno strokovno ukvarjali, predvsem pa ne trajno, ker nismo imeli dovolj organizatornega znanja. Cilji, ki si jih moramo zastaviti, morajo biti podjetnejši, višji: • Izboljšati celovito produktivnost in s tem učinkovitost celotnega sistema IMP na bazi bolj usklajenega in rScionainega delovanja vseh poslovnih funkcij. • Poglobiti samoupravne odnose z jasnejšo opredelitvijo vloge posameznih TOZD in DO in opredelitvijo dohodkovnih odnosov med njimi. • Postaviti tako organizacijo, ki se bo lahko razvijala kot organizem in ne bomo le občasno govorili o neki novi organiziranosti. . Na tem mestu se ne moremo spuščati v podobno analizo dosedanje organiziranosti IMP, čeprav bi bila taka analiza predpogoj za kakršnokoli uspešrttTdelo na področju organizacije. Če pa vendarle bežno pregledamo naše tozde in njihovo dejavnost, pridemo do osnovnih spoznanj: 1. Nekateri tozdi se ukvarjajo samo z investicijsko dejavnostjo — delajo le na področju investicijske dejavnosti (OV, EM, KM, MK itd.). 2. Drugi se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo na zalogo ali po naročilu (LSL, LIVAR, TRAA, ITAK itd.). 3. Nekateri tozdi pa se ukvarjajo deloma z eno in drugo vrsto dejavnosti (MM, Alckrom, ipd.). Podobno so organizirane tudi DO. Tehnološke značilnosti investicijske dejavnosti se tako močno razlikujejo od tistih, pri serijski ali individualni proizvodnji, da je nujno potreben poseben model organiziranosti —za eno ali drugo dejavnost. Investicijska dejavnost je vedno individualna, namenjena povsem določenemu objektu. Za tehnološki proces investicijske dejavnosti so značilne tele zelo grobo razdelane faze: 1. Prodaja — (ponudba na osnovi projektov in dokumentacije) — izvedba (montaža). 2. Prodaja — (ponudba za projektiranje na osnovi projektne naloge) in izvedbo — izvedba (projektiranje, montaža). 3. Prodaja zasnove tehnološkega procesa, projektiranja in izvedbe —- izvedba (snovanje, projektiranje, montaža). Omenjene faze tehnološkega procesa investicijske dejavnosti prav gotovo nastopajo pri vsakem projektu. Če za primer vzamemo »zelo« kompleksen projekt, nastopajo pri izvedbi naslednje faze: — snovanje tehnološkega procesa — projektiranje — montaža z dejavnostjo elektro, klima, vodovodne in energetske stroke (ogrevanje). Na projektu vse faze združujemo, rfekatere istočasno, nekatere po časovnem zaporedju, ki ga zahteva plan gradnje objekta. Koordinacija in izvajanje del bi bila razmeroma enostavna, če bi bil izvajalec ena DO ali TOZD. Uveljavljanje poslovanja po načelu skupnega prihodka bi bilo razmeroma enostavno. ' Lahko pa imamo primer, da dela posamezne dejavnosti izvaja poseben TOZD. torej 5 TOZD najmanj po 4 ali 3, ki so lahko iz treh DO. To pa pomeni tudi tri različne sisteme kalkulacij, ki so močna ovira uveljavljanju poslovanja po načelu skupnega prihodka. Tehnološke značilnosti investicijske dejavnosti torej pogojujejo enotno organiziranost vseh TOZD, ki se izključno s to dejavnostjo ukvarjajo (očiščene proizvodne dejavnosti) npr.: v eno delovno organizacijo. Na ta način bi dosegli tudi drugi cilj, ki je poudarjen v novembrskem članku, to je enoten in celovit nastop na področju investicijske dejavnosti IMP. Proizvodi proizvodnih TOZD se pri taki ponudbi primarno upoštevajo. DO investicijske dejavnosti bi združevala: vse tozde za izvedbo na tem področju in DS. DS organiziramo v dva dela: L DS-inženiring, prodaja, ravzoj 2. DS-kadrovsko-splošna služba. PAOS, FRS DS-1 (inženirign, prodaja, razvoj) izvaja: inženiring, prodajno' dejavnost v celoti in koordinacijo izvedbe in ima izpostave za dejavnost prodaje v SFRJ v vsakem tozdu. V DS-1 Inženiring je vključena tudi projektivna dejavnost, vendar le za izdelavo PGD projektov in pomoč pri prodaji: (Projekt PZI izvaja TOZD — izvedba). Razvoj zaokrožuje le investicijsko dejavnost in bi lahko bil tudi usmerjevalni, kakor tudi aplikativni; DS-2 (KSS, PAOS, FRS) zagotavlja enotno vodenje naštetih služb, zagotavlja strokovnost dela enotnost metod dela. Posamezni deli teh služb so razmeščeni po TOZD, kar omogoča boljše komuniciranje in pretok informacij na samem izvoru. Za TOZD — izvedbe se tehnološki proces prične z izdelavo PZI v kolikor že niso izdelani (projekti izven IMP). Praksa je pokazala (Klima montaža in Klima proizvodnja), pa tudi člankar v novembrski številki je ugotovil podobno na področju inženiringa, da je prevelika razlika tehnoloških značilnosti povzročila v prvem primeru reorganizacije TOZD (izločitev montažne TOZD), v drugem primeru pa predlog o ustanovitvi TOZD — blagovni promet. Predlagana organizacijska oblika ne bi zrahljala povezanosti TOZD in DO v IMP, saj obstaja mnogo interesov finančne in socialne narave, ki nas kljub različnim dejavnostim lahko trdno povezujejo v SOZD. DO investicijske dejavnosti pa bi tako dobile vse značilnosti, kakršne si že dolgo želimo: enotno razvojno usmerjenost in pa enovito in celotno ponudbo. JANEZ JERNEJU Opomba uredništva: Ta članek objavljamo kot razmišljanje o možnih organizacijskih spremembah v našem sozdu, ki bi lahko prispevale k boljši organiziranosti dela in boljšim poslovnim rezultatom. Vabimo še druge bralce, ki razmišljajo o teh in podobnih problemih, naj opišejo svoja razmišljanja in predloge. Z doma narejenim kajakom po lepi modri Donavi Nerodno je, če te ponoči na tujem nadlegujejo krave | ■ M H ■ ali pijanci Letos poleti sta dva mlada Ljubljančana — Janez Jaklič, delavec v TOZD-u DVIGALO in Bojan Grmovšek, absolvent EF in štipendist ELEKTROMONTAŽA napravila zares nevsakdanji podvig. Ze zgo-* daj spomladi sta si zadala cilj, preveslati Donavo, drugo najdaljšo reko v Evropi. Na izviru Donave sta startala 22. julija lani, zadnji zavesljaji na njenem izlivu pa so »padli« 27. avgusta. Donava s svojimi pritoki je prav gotovo ena najlepših rek na svetu. Že v 7. stoletju p. n. št. so po njej pluli Grki, v času rimskega imperija pa je predstavljala mejno reko. Leta 1856 je bila proglašena za mednarodno reko, po pariški pogodbi iz leta 1856 pa sta plovbo po njej nadzirali mednarodni komisiji v Bratislavi in Galaczu. Od leta 1948 upravljajo promet po reki podonavske države, plovba po njej pa je svobodna. Donava nastane s sotočjem Brege in Brigach pri kraju Do-naueschingen (ZRN) in prevc-slati njenih 2850 kilometrov zares niso mačje solze. Na predvečer praznika — 22. julija lani smo naložili čoln na prijateljev avto in odisejada se je pričela.. Po dvanajstih urah nepretrgane vožnje smo prispeli v Donaueschingen, majhno, a nadvse prikupno urejeno mesto. Bili smo kar malce razočarani, saj smo uzrli potok, še skromnejši od Iške. Kaj klavrn začetek mogočne Donave. Bojan in Janez sta vsa nestrpna odvezala čoln, nekajkrat pozirala pred fotografskim aparatom, se kar se da udobno namestila v čoln in že sta veslala svojemu cilju naproti. Srce vztrepeta v svoji majhnosti, v strahu pred doživetjem, ki naj bi se izpolnilo v mesecu in pol. Najbolje bo, da sedaj po vseh teh skopih podatkih sarria spregovorita o svoji avanturi. Za začetek mi najprej povejta nekaj besed o čolnu ter o motivaciji, ki vaju je »vlekla«' na takšno naporno pot. Janez: Čoln je bil moj lastni izdelek, narejen po prilagojenih načrtih eskimskega kajaka-dvo-seda. To ni bil kakšen poseben lepotec, pač pa moje prvo srečanje s steklo-plastiko (»fiber-glass«). Svojo nalogo je odlično opravil, saj so mu tudi močnejši udarci ob skalo le težko prišli do živega. O udobnosti pa raje ne bi govoril. »Fortuna« — tako je Klepet z delavci Montaže Maribor, ki so dobili priznanja za prizadevno delo Dobro delo mora dati rezultat Ob praznovanju 29. novembra so v mariborski Montaži dvema delavcema podelili priznanja za izredno prizadevnost pri gradnji politične šole v Kumrovcu (Juriju Kuharju in Josipu Mohoriču), dvema delavcema (Francu Huzjaku in Ivanu Lahu) pa za prizadevno delo v letu 1980. Ko sem se po proslavi z njimi pogovarjala, so povedali naslednje: Josip Mohorič, vodilni monter klima naprav v tozd Montaža, ki je dobil priznanje svoje temeljne organizacije za prizadevno delo na objektu Politične šole Kumrovec, ki so jo gradili leta 1981 od aprila do septembra, takole pripoveduje: »Pričakoval sem priznanje od političnih forumov iz Beograda, ki jih pa nismo dobili posamezniki, ampak je priznanje dobil tozd, zato pa sem dobil priznanje v tozdu. To Josip Mohorič. priznanje pa ni prvo, saj sem pred tem že dobil priznan je za prizadevno delo pri klimatizaciji na objektu tovarne sladkorja leta 1979. Poklic monterja opravljam sedmo leto, vodilni monter pa sem štiri leta. Svojih osem ur dela skušam po svojih močeh opraviti čimbolj vestno in prizadevno, povsod se ravnam po tem, da čas, ki mi je namenjen za delo, izpolnim, čimbolj delovno tako, da se vidijo tudi rezultati. Za montcrsko delo sem se usposobil šele pred sedmimi leti, prej pa sem bil avtoklepar. Za poklic monterja me je navdušil prijatelj, ki je že dalj časa pri IMP. Zdaj. ko sem pri IMP dobil stanovanje, bom IMP najbrž ostal še nadalje zvest. Zdaj, ko je za menoj že nekaj gradbišč (adaptacija Dolenjskih I oplic, Krka Novo mesto. Tovarna sladkorja Ormož, TAM Maribor. Politična šola Kumrovec, Slovensko narodno gledališče Maribor) se ne bojim nobenega, še tako zahtevnega objekta. Življenje na terenu pa je klavrno, saj je hrana draga, enako velja tudi za stanovanje. Težave povzroča včasih odtrganost od družine. Pogoji dela so največkrat neustrezni, saj delamo ob vsakem vremenu. Delo vodilnega monterja je včasih težavno, saj le-ta odgovarja za skupino monterjev, ki jih tudi tarejo terenske težave, ki jim naj bi vodilni monter dajal nasvete, jim pomagal v težavah ter nosil odgovornost za delo na objektu. Monterji so v glavnem disciplinirani in delo z njimi ni težko, saj skupaj rešujemo vse skupne probleme.« Jurij Kuhar, vodilni monter ogrevanja v tozd Montaža Maribor: »Enako priznanje za delo na objektu politične šole v Kumrovcu sem dobil kot tovariš Mohorič, a ga nisem pričakoval. Dobil sem že priznanje za desetletno delo v IMP leta 1978. Delo vodilnega monterja opravljam 6 let. Doslej sem delal na objektih Krka Novo mesto. Jurij Kuhar. Krka Ljutomer, Dolenjske Toplice, IM V Novo mesto, Je-dinstvo Zagreb itd. Najzahtevnejši objekt se mi je zdel Krka Ljutomer, ker je bilo od instalacij precej tehnoloških instalacij. Ker delam na terenu že od leta 1963, menim, da so se pogoji dela na terenu v zadnjem času bistveno izboljšali. Problemi so še okoli prehrane in prenočišč.« Franc Huzjak, vodilni monter klima naprav: »Pri IMP sem od leta 1964. Priznanje, ki sem ga dobil, je prvo priznanje za moje delo, ki ga nisem pričakoval, saj v tozdu takih priznanj niso podeljevali. Za menoj je že cela vrsta objektov, kjer je vgrajenih lep del mojih delovnih prispevkov. Zdaj sem na dopustu po vrnitvi iz Iraka, kjer sem bil od 14. februarja 1981. V Irak se bom morda vrnil ja- Franc Huzjak. nuarja 1982. Med delom v Iraku in doma v Sloveniji je ogromna razlika v organizaciji dela. v pogojih dela in v načinu dela.« Ivan Lah, ki je v tozd Montaža vodilni monter vodovoda, je pri IMP od leta 1959. Prvo priznanje je dobil za prizadevno delo pred štirimi leti, ko je IMP slavil 30-lctnico. Zdaj je prejel drugo priznanje za delo v letu 1980. Tudi on ni pričakoval priznanja. Zanj je zvedel v Iraku po teleksu. Pravi, da sc mu je zdelo najbolj zahtevno delo na objektih tovarn in sicer tovarne glin Nazarje, Kovinoplastika Lož, Termoelektrarne Trbovlje, Železarna Štore. TAM Maribor in drugih. Največ so se naprezali na gospodarskem razstavišču, ker so bili roki zelo napeti, kajti pričakovali so kongres Zveze komunistov Slovenije, ki je bil v prostorih Gospodarskega razstavišča leta 1978. Med delom v Iraku, kjer dela že prek enega leta in delom v Jugoslaviji, je precejšnja razlika, kar zadeva oddaljenost od doma, klime (visoke razlike v ,dnevnih temperaturah), visoke vročine, velikih razmakov med enim in drugim obiskom v domovini. Delo v Iraku pa je tako, kot na drugih terenih. Efekt dela pa je večji, pa so temu primerni tudi zaslužki. Z delom v Iraku je zaključil, za razpored v domovini pa naj bi zvedel čez nekaj dni. i eskt in foto: M. P. Ivan Lah. bilo čolnu ime, je bi! posrečen kompromis med športnim in potovalnim kajakom. Mptivi? Vprašanje, ki me vedno znova spravlja v zadrego! Na vprašanje »Zakaj ste se mučili in šli na Mount Everest, je nek alpinist odgovoril: »Preprosto zato, ker obstoja ta gora, ker je tukaj!«. Tudi Donava je tukaj in še kar sama ponuja, da jo človek občuti. Ali je bil to vajin prvi podvig? »Podvige, bolje rečeno potovanja sva z Bojanom začela in v večini primerov opravila skupaj. Vodno gladino sva začela »orati« leta 1975 še kot dijaka Elektrotehnične šole. Najprej sva se podala na morje ter veslala ob istrski obali od Ankarana do Brionov, leto kasneje pa sva svoje »morske« izkušnje prenesla na naše reke. Tako sva si pokorila Savo od Tacna pa vse do Beograda, za nama pa so ostali tudi kilometri Krke. Kot večina začetnikov sva tudi midva začela na Iški in Ljubljanici. Nato je sledil premor zaradi vojaške obveznosti ter leta 1979 moje prvo srečanje z Donavo. Začetek je bil popolnoma enak, moje takratno potovanje pa se je končalo v Beogradu. Donava me je strla. Torej je bil to nekakšen »re-vanš«, dolg, ki sem ga moral poravnati.« Kaj vama je najbolj ostalo v spominu? Spreminjajoča se pokrajina, lepa mesta ali morda ljudje, s katerimi sta navezala stike? Najlepše doživetje je čutiti reko in njeno spreminjanje od izvira do izliva » Prav gotovo je najlepše doživetje čutiti reko, čutiti njeno spreminjanje od rojstva pa do njenega izliva — stapljanja z morjem. Donava — veličastna, uporna ujetnica gričev in sotesk, tako v Nemčiji, Avstriji, Češki ter seveda Djerdap še posebno v predelu imenovanem Kotel — to je zares nepozabno. Med številnimi mesti pa je prav gotovo v ospredju Budimpešta. Pogled z reke na njene čudovite, palače impresionira še -tako površnega opazovalca.« Ali so vaju na poti pestile kakšne bolezni? Kako sta kondicijsko vzdržala? »Kljub dežju in mrazu v zgornjem delu reke. saj sva dobesedno sledila poplavnemu valu, ki je strašil po Avstriji in Češki, nisva zbolela. Bolečine v ramenih in rokah, križu ter mučno sedenje. pa so običajni pojavi na takem maratonskem veslanju. Le Bojan je imel pred Beogradom težave z zapestjem desne roke. Bolečine so se stopnjevale in do glavnega mesta si je za silo pomagal z elastičnim povojem. Nato pa so ga odrešile študijske obveznosti v Ljubljani. Tako sem sam preveslal preostalih 1 170km do Črnega morja. V Romuniji so se me polotile lažje prebavne motnje, ki sem se jih znebil šele doma. Želodec se je pač uprl stalnemu režimu suhe hrane.« Obratno sorazmerje med založenostjo trgovin in gostoljubnostjo ljudi Kaj pa doživetja? Prav gotovo jih ni bilo malo? »Vsekakor je največje doživetje, doživeti reko, njeno rojstvo, spreminjanje in smrt. Prihod najinih deklet v Beograd in brezskrben dan, ki sta nama ga dali. dan ki te osveži za novih 1.170km, je tudi nekaj, kar se zlepayne pozabi. Potem je tu dlakocepstvo bolgarskih carinikov, ki te po črki zakona prisilijo, da prestaviš svoj šotor sredi noči za 5 m in že si nesumljiv in nenevaren za obmejno cono. Odprtost in radodarnost Romunov pa gane otrdelo srce. Pomagali so mi na moji poti ter mi podarili buče, ribe in alkoholno pijačo. Tudi na vlaku proti domu sem bil stalno deležen njihovih malic. Moj »klavrn« izgled jih je ganil do srca. Nov in zanimiv je bil dan na madžarski ladji, ki sva ga z Bojanom preživela v madžarskih vodah. Spomini, ob katerih te rahlo stisne pri srcu, pa so prav gotovo nočni preplahi, ki so jih povzročale miške, krave, prašiči, pa tudi močno okajeni Bolgari. Če se popolnoma sam znajdeš v takšnih situacijah, ti prav gotovo ni toplo pri srcu.« Start \ Donaucschigenu. Zanimiva je tudi primerjava med državami, tako po spreminjajoči se pokrajini, kot tudi po gostoljubnosti ljudi, na katere sta naletela. Kako ste se sporazumevali? »Dobil sem občutek, da zaprtost države raste, kolikor bolj se reka bliža Črnemu morju, nasprotno pa se veča gostoljubnost domačinov, predvsem tistih iz najrevnejših slojev. Obenem se zmanjšuje preskrbljenost trgovin, saj sem v Romuniji teden dni jedel le kruh in marmelado. Južnega sadja sploh ne poznajo, večkrat pa primanjkuje tudi najosnovnejših živil, kot so sir, mleko, maslo. Nekakšen svetal preblisk na poti proti Vzhodu je edino Jugoslavija. Primerjava med Nemčijo in npr. Romunijo pa pravzaprav sploh ni mogoča. Glede sporazumevanja je bilo najtežje na Madžarskem in v Romuniji. Če se v bližini ni našel človek, ki bi znal vsaj kanček nemščine, angleščine ali pa nekaj slovanskega jezika, sva si v sili pomagala tudi s koščkom papirja in svinčnikom. V Nemčiji in Avstriji pa sva shajala z mojo več kot skromno nemščino. Slovanski narodi pa se med seboj za prvo silo že razumemo.« Zanima me tudi, kako izgleda obmejna carina na reki? »Mejni bloki na vodi so lahko zelo različni, od navadne stavbe na bregu, hišice na splavu, pa do 'stražarskih stolpov, žičnatih ograd ter do zob oboroženih vojakov. Prehod iz Nemčije v Avstrijo je bil najbolj preprost. Na eni strani reke nemški blok, na drugem bregu točno nasproti pa avstrijska carinarnica. Niže spodaj pa je bilo to povezano z gra-ničarskimi čolni, številnimi kontrolami na reki ter stražarskimi sfolpi na bregu. Malce grozljivo na prvi pogled, toda z veljavnim potnim listom nima človek nobenih težav. Najbolj me je stiskalo pri srcu, ko me je reka nesla mimo stražarskih stolpov z naperjenimi brzostrelkami. Resnično zoprn občutek! K sreči se je vse dobro izteklo.« Donava je na začetku manjša od Iške Kako se spreminja reka? Kakšna je delta? »Donava začne svojo pot zelo skromno — kot potok, še manjši od Iške. Bogata je z vodnim rastlinjem. ki ponekod prerašča celo reko'. Potem, ko potok res postane rečica, sledi grobo presenečenje. Donava nekaj kilometrov pred krajem Mohringen ponikne in se potem znova mukoma rojeva desetine kilometrov niže. Škrtanje kamnov in brodenje po mrzli vodi je glavna značilnost tega dela. Reka tu ni zahtevna, je pa polna rib in vodnih ptic, od'divji h rac pa vse do prekrasnih labodov. Donava postane zares velika šele pri Ulmu. K temu ji izdatno pripomore reka Uler, ki vanjo dobesedno pridrvi. Nato sledi mirno obdobje veletoka, mirno zaradi prometa, ki se praktično začne šele pri Regensburgu. Malo pred tem je tudi prva čudovita soteska s samostani. Po Avstriji teče Donava med griči in daje videz neizmerno dolgega planinskega jezera. Samotne kmetije in "redki vikendi pa ta občutek še okrepijo. Splošna značilnost Nemčije in Avstrije so številne elektrarne. Rečni tok se spreminja od zelo hitrega pa do prav počasne?3, p vse zaradi številnih jezov. R6’ j: snici na ljubo pa je treba prizna1'; ^ da je za prehode športnih čoln0' |( izvrstno poskrbljeno. Sam !°l' C reke je nemiren, poln vrtince' n Ko pred Dunajem jeklen6 \ spone, jezovi na reki izginejo. *6 n Donava ponovno izdivja. Naji3" plovba je bila tu najhitreje š< Kakšnih lOOkm za Bratisla')' v, dobi reka nižinske značilno*1' z. l ok se umiri, bregovi so nizki i" š< tako je Donava vse do Črne?" k morja — z eno samo izje3'1’ 0 Djerdapom. Čudovito grozlji'" 1< soteska — enkratno doživet)6 Gusarjev nf bilo... Delta Donave predstavlja od ogromne rokave, daleč drug u" u drugega. Iskal sem srednji, naj' » bolj prometni rokav, saj so 31 p večkrat opozorili, da lahko na!6' S| tim celo na gusarje. Ta rokav *6 n konča z mestecem Sulina. Re^1 K je tu spodaj večja in večja, ve*1 d dar je to širjenje počasno, ne°. o pazno, tako, da se človek na3] postopoma privaja. Pogled 3 p nabita pristanišča kot sta Bra"; si in Galati, kjer stojijo pono*3; gl lepotice, prekooceanske ladje 1 ir bokom ob bok z rečnimi in jeni' n hovo število neizmerno, je čud0 d vit. Pri srcu te zgrabi in zažejar neizmerni širini oceana. Naj Zj večje težave mi je tu doli del*1 N veter in z njim visoki valovi. č'u m sarjev na srečo nisem sreč3'- V morda pa živijo le v pri pove*’' P< vanjih.« — Kakšno usodo je na k<>,*tlj 3| doživel čoln? Kako si p<>t° nazaj domov? »Čoln je ostal v Sulini. Poda3' oi sem ga nekemu Romunu, kj di sreče ni vedel, kaj bi počel. 'j* je bil pošteno zdelan in stroški Z‘ K njegov prevoz nazaj domov h' oi bili astronomski. Prve korak6 te proti domu sem napravil z ladj0’ kajti ta kraj je s svetom povez3 IV samo z vodnim mostom. V me*1 o| Tulcea pa sem se usedel na za Bukarešto, nato za Beograd J S< Ljubljano. Vse skupaj je traja* R dober dan in pol skoraj neprc*r gt gane vožnje.« m Koliko vaju je stalo potiA3 P( nje? (o »Če seštejem ceno prevoz3 d< čolna, mojo pot nazaj z vlako3]' ri; puščeno opremo, tu mislim 3 čoln ter seveda najino prehr3' ve njevanje na poti, bi to zneslo Z3 Ot oba okoli dva stara milijona. č>° Pc vorim približno. Morda to zve3 Ui veliko, toda levji delež tega d6 narja je pobrala vožnja z avto*3 to (v Nemčijo in nazaj je 1.300k3”’ r‘j vlakom ter »cena« čolna, k _ s° pomislim na vtise in doživetja s f s° poti, se mi denarni stroški zdU dj minimalni. Za tako potovanje.z P= njegov veslaški del je bolj k° *e denar potrebno veliko dobr V volje, potrpljenja in kondicij6 '* Ali imata v načrtu še kak*3 1 podobna potovanja? j »Izoblikovanih načrtov še obstajajo sicer sanje, o kate ri3 Pt ne bi rad govoril, ker so še visok1 v oblakih. Vsekakor pa nam61)! vam še potovati, videti in do& pt veti veliko zanimivega, naj si v to na kakšen koli način.« Hvala za odgovore ter velik m športne sreče še vnaprej! f*6 JANI JAKLlf ne in MATEJA ČERI'1* , d v FOTO! je JOŽE OGRAJŠČ* Vs in BOJAN GRMOVS£p Krpanova pot v Irak 2.700 kilometrov zaradi dveh žigov ^oklicali so nekega sončnega dne Krpana z Vrha, naj pride na ce-^fsko področje urediti posebno nalogo na ukaz z visoke ravni. Zajaha p" srebrno kobilico na ljubljanskem letališču in se odpelje na Vzhod. reden pa je kobilica odletela, so bili nekateri potniki pod vtisom Ofziške nesreče in nekdo pripomni: »Upam, da bomo srečno leteli!« (polog njega, ki je že večkrat bil na tej poti doda: »II šola«. Odleti kobilica in kmalu varno Postane v Bagdadu. Mnogo Krpanovih sopotnikov je imelo do-ta|V"0r^eno’ t*a J'*1 počakajo na le-k !S.Cu.‘ Krpan je vedel sam. po „aksn'h opravkih ga vodi pot in Qe odpravi v vas 202. Dogovori se H v P°,rebni strokovni pomoči na I ort^nem P°UU >n naslednji dan I s Peketa na cesarski dvor. Našli I a na spisku prišlekov in ko ■ l".je obrazloži|. kakšna pot ga ^ vo t' m'rno’ je dobil potrebna na-'Ja; Nameščenci so ga lepo p u^di, naj se deseti dan po delu :g;i. . D°jnem polju javi v cesarski 5.e- j'Sarnk kjer ga bodo uradno pri-ati l ' ako bo naloga trajala več lO' i 14 dni, da bo dobil izhodni ,0l nffn’.^e hoče iti nazaj na Vrh. e' na sel je na Abu Greib, kjer so ga srt' y 7*est’li in čakal na opremo z si n r !3, da jo bo prevzel in odbrzel jjlU "gojišče. jša- . a glej ga šmenta, oprema jvi' v; J11 Prispela. Čakal je dva dni in lSli. _ ,e' ^iatorja z Vrha ter našel ;.?°j z opremo. Odide Krpan k mestu nabavil higienske potrebščine. Poskuša s polomljeno angleščino, malo boljšo nemščino, toda z nobenim trgovcem ne pride do kraja, da bi si kupil brisačo. Pa šine Krpanu v glavo, da ko je služil vojake na Vrhu, so brisači rekli »peškir«. Poskusi še to možnost in uspe! Široko se odprejo oči trgovca in odgovori: »Beškir, arabik beškir.« Kaj vse ni hotel potem trgovec prodati Krpanu, celo rokavico za umivanje hrbta! jjn . pg2 k oh-..konjušnice, da mu dodeli niC 0 1 ico in vodiča za prenos ,jv8 je,rerne na bojno polje, toda na-[jc ■ na gluha ušesa. B"edu’ ud u ezen se odpelje na cesarsko ar »a5v° in po starem izreku: rne p0-nisi uslišan pri angelu, ile- sl 1 1 k bogu«, se napoti k cesar-- sc na,^u; namestniku. Ker je bil ta nCno seznanjen z namenom •le ^ 1 seznanjen z namenom deljan°Ve P°ri> se mu takoj do-odh' ■ na pomoč ter še isti dan Vrl; VkNaSslrijo- . . * IV rnn n ci/aio nolnog J p v žep Pride ,Krpan sv°je nal°ge pv_- deseti dan. Vtakne ■ r vil uan. v uimic v zcp glav m°^nj'ček, nabije klobuk na e 1 in , ,n na cesarski dvor. Jasno iji- naj asno oznani, da bo njegova jo' dnj°ga lraja,a več kot štirinajst aj- zg^v3) Pa so se nad Krpana ;|;d Nan' '-^rn' oblaki (birokracija), ju- rtiu 'Učenci so ugotavljali, da ;ah Vrh ° Predvidenega odhoda na jo- pQt a,kakor ne morejo urediti tako' n,h lis,in- Kombinirali so ifV nevaln.drugače, toda nič parnet-»al čali SQnkS0 zmodrovali. Priporo-in n Krpanu naj odleti v A man trd oni nZaj’ P° drugi plati, da tega od dela v° dolžni urejati, ker ne vem K rPan direktno na njiho-Krpan° *^.u' 1° govoričenje je od ;e U začelo presedati nabije ter odid^°Stran' *(*obu*< na glavo oh0?'6 m'sli bp^kem rizlingu SCI CC s' vodiča in kobilico od Rudho' aaslednji dan odbrzi v ga :e ' arn poišče človeka, ki modri!07'1'3* *e z Vrha ter skupaj '3' Potreh^e,a’ kako hi si pridobil t0Valnn V tempiIike v glnvno po-)Za do|„() ■ nstino. Modrovala sta iif’ riziinfi.n t'3 rir°ko ob čaši laškega T0^a huškogorskega porekla. Predrag ambient za naše dnevnice Krpanova druščina se zbere pred hotelom »Mediteran« in pošteno jih je dajala žeja. Odidejo v hotel in naročijo pijačo, da si odžejajo grla. Uživali so ob sončnem zahodu na topli terasi s pogledom na Damask, poln oleandrov, palm in evkaliptusov, spodaj pod teraso pa čudovit bazen. Toda hitro se je Krpan spustil z neba, ko je natakar prinesel račun na krožniku. Druščina je spglasno ugotovila, da so dnevnice prenizke za ta zeleni ambient, zajahala kobilico in nazaj. Vodič, ki je druščino vodil nazaj, je pričel ponoči preveč vijugati na ravni cesti. Vodstvo je prevzel Krpan in pozno ponoči pripeljal druščino do financar-jev. Ti so mirno spali in ni jih bilo dobro buditi, kakor so ugotavljali kasneje. Pregledajo listine in ugotovijo, da so potniki ta dan enkrat že prestopili mejo. Grozili Krpanu, zakaj ni ostal dalj časa v Siriji. Lahko bi bil tam 14 dni, zakaj se vrača isti dan? Mahali so mu z avtomatom pod nosom in mu grozili »karabučom« (zaporom) toda ko so popotniki plačali vse dajatve za kobilico in je Naši upokojenci Krpan nekajkrat resno pristavil: »Maku maškiie sadik!« (ni problemov prijatelj), ter so lahko nadaljevali pot. Naslednji dan naj hi popotnik dobil pomoč z Abu Greiba, po posredovanju prijatelja, toda, ker tega ni bilo, je Krpan pristopal »mercedes-v!ačilec« in nadaljeval pot preko Rudlie v Bagdad. Toda t;t mrcina je imela napako na srcu in ni zmogla več kot 40 korakov na uro. Cijazi se Krpan skoraj celo noč in proti jutru plane v sobo na Abu Grei-bu, kjer ga pogleda njegov sostanovalec, kot da vidi prikazen. Vrže sc popotnik na posteljo in trdno zaspi. Zjutraj se odpravi na cesarski dvor. Zadovoljni so bili v pisarni, da si je sam tako urno uredil listine. Krpan pa jih je poprosil za prevoz na delovišče, vendar niso imeli posluha. Potikal se je iz ene pisarne v drugo ter se odločil, da bo pot nadaljeval sam. Odpeljal se je s taksijem v glavno mestno kobilarno (avtobusno postajo). V smeri, kamor je nameraval, je dobil avtobus imenovan puščavska lisica in se za borega pol dinarja pripeljal v Kut. Pol dinarja za avtobus, petdeset za taksi Ko je Krpan omenil, da ho šel dalje z avtobusom, so mu svetovali naj vzame plinsko masko, da bo potoval med Arabci. Ker Krpan po tako dolgem potovanju ni več dišal kot vijolica, si tega ni gnal k srcu. Toda v Kutu ni našel kobilice za nadaljevanje in si je hotel izbrati taksi, toda na prostem trgu so mu hoteli zaračunati petdeset dinarjev. Ker se mu je to zdelo očitno preveč, odgovori zaspanemu taksistu: »Šla, petdeset dinara, jesi li lud?« Taksist mu odgovori po rusko: »Da, tovariš pjadeset dinara!« Krpan mu v sveti jezi odgovori: »Počivaj spokojno« in odide peš do križišča preko Tigrisa, dvigne visoko palec in poizkuša nadaljnjo srečo. »Za plačo se nikoli nisem pulil« Tone Volk je upokojenec tozda Trata odjpomladi. V svoji hiši med cvetjem, zelenjem in drevjem v dokaj mirnem koncu Ljubljane bo preživljal upokojenska leta. Tonetu je tekla zibelka v Ljubljani, kjer se je tudi šolal in je nameraval postati jurist, a je opravil le dva semestra na Pravni fakulteti, ko mu je študij prekinila vojna. Po vojni se je zaposlil v Tovarni testenin v Ljubljani. Novo tovarno je on spravil v pogon, kjer se je ponesrečil in postal invalid. Po rehabilitaciji po nesreči se je zaposlil v pisarni v omenjeni tovarni. ra- verTlu Posvetilo se je Krpano-za odb PriJate|ju. Naslednji dan loj Potnik, r*)an v družbi novih so-;tt' Udobn' v Prc?ri Damasku v lepi j C' |)r 'kobilici. tf1 tova|aS4ana dobro in hitro poit)- rij0 ,’ na meji med Irakom in Si-Čc 'o se].. 7’ Posebnih težav. Čudili ;te so ga .°"'Tlejni pisuni prizoru, ki ij° daši n i t *' Krpan s svojimi paj-li Pa vo,):'! "o sedi, edina ženska sei0 obilico. Cariniki so ve-'re 8Madam'rs°Va*' 'n komentirali: (»Gostv , r'ver. God Madam.« Prest,,?,'1 scder> dobra gospa«), Dam°PkIJO °be ^eji ter urno v Pred h, Kobilico privežejo Po opraxekj^1editeran 'n odidejo P^ejoeDiZkUSnje v n.1 Pfav Krpan °rU 1 Arabci k‘ mrzlice i„n' 'mcl nakupovalne Počutil nelagodno se je ’> na lepih modernim svetom f DCprespan Bil neobrit in Računal 1 7 mal° slabe volje. „ dv°ra vrnil’; aSC bt> s cesarskega ^ Je odšel rxm^|IStl dan- u,da seda j • [ ysega. -jP^Polnoma drugam brez ako sklene, da si ho v Tone Volk. Od tod je bil premeščen v Vi-nocet, od koder je šel za kruhom v Papirnico Vevče, kjer je bil šef nabavnega oddelka in si po nekaj letih poiskal službo v Teli, bil kasneje nekaj časa zaposlen v Kliničnih bolnicah. Leta 1962 se je zaposlil v 1MP na Trati, kjer je ostal do lanskega julija. Na Trati je najprej opravljal naloge analitika, nato je delal nekaj časa v računovodstvu, kasneje v komerciali, nazadnje par let pred upokojitvijo pa je bil samostojni referent v pripravi dela. Kako pa je bilo v času vaše zaposlitve z zaslužkom? »Zaslužka ravno nisem imel najboljšega, pa se zanj tudi nikoli nisem pulil. Tako je sedaj tudi pokojnina nizka.« S čim vse ste se v življenju ukvarjali poleg službe? »Veliko konjičkov imam od vrtnarja do raznih obrtnih opravil. Najljubši moj konjiček pa je avto in dolga potovanja z njim.« Kako pa je bilo z obveščenostjo pri IMP v času, ko ste delali na Trati? »Obveščenost se je izboljšala v zadnjih nekaj letih.« Ko sva se pogovarjala o zdravju, pravi, da se zaenkrat nima glede tega kaj pritoževati. Tako je bil v dolgih službenih letih samo park ra t v bolniškem stale-žu. Poln delovne vneme mi je odgovarjal na mojo radovednost, ko sem ga pobarala, s čim se bo ukvarjal. Dejal je, da bo delal na vrtu. Niz opravil namerava postoriti pri hiši, ki je toliko stara, kot on, in je tako potrebna stalnih popravil. Dela, meni, mu ne bo zmanjkalo. Veliko se ukvarja z vnuki, ki ga imajo zelo radi. Seveda jih ima čez vse rad tudi on. Ob zaključku najinega pogovora pa pravi, da želi, da bi IMP dosegal čimboljše rezultate gospodarjenja. M. P. Se vam zdi Glasnik dolgočasen? Dopisujte! Kmalu se ustavi kobilica imenovana to jota, Krpan zaprosi za uslugo ter prisede. Ni sc še dolgo vozil, ko ga voznik s strani opazuje in reče: »Sprechen sie Deutsch«. Ker je bila ta govorica Krpanu bolj znana še iz šolskih klopi, je potovanje hitro minevalo. Ravno je sonce zahajalo za puščavo, ko se je Krpan vrnil na bojno polje (delovišče). Po vseh naporih še razmišljanje o stabilizaciji Hodil je štiri dni in opravil je 2700 km dolgo pot za pridobitev dveh žigov. Utrujen je zvečer legel na svojo posteljo in dolgo razmišljal, kje da je nekoč na Vrhu slišal besedo stabilizacija, in dozdevalo se mu je, da nekateri njenega pomena še ne poznajo. Ko je nekaj dni pozneje Krpan potoval z srebrno kobilico proti Vrhu, zadovoljen, da je'opravil svojo nalogo, se mu je milo storilo, ko je zagledal Vrh. Ni mu šlo vse gladko, kakor bi moralo iti in kar precej je škripalo kolesje birokracije. Resnici na ljubo so med njimi mnogi taki, ki so vestno v kolesju prilivali olja, da Krpana ni zmlelo, tem pa je bil iz srca hvalažen. Prispel je popotnik na domače dvorišče in vzkliknil »II šola«. Toda v svoji preš prostosti ni vedel, kaj mu je bilo dano, birokracija, ki ga je pustila na cedilu, ali dobra volja, da si je probleme rešil sam. MARTIN VIDERGAR Razmišljanje po družabnem večeru Za enotnost bo treba -še kaj narediti Delovni kolektivi morajo biti pripravljeni vedno tudi na razne organizacijske spremembe, v katerih odgovorni vidijo možnost za uspeh in tudi kak bolj priznan stolček, nato sc začne ali nadaljujejo tako ali drugače, hotenje pa mora le ostati, želja po napredku ... Ne bomo pozabili, da smo bili na Trati nekoč en kolektiv z enim prodajnim oddelkom, z eno kadrovsko itd. Zdaj smo pa trije tozdi pod isto streho, kar bo vsekakor spremenilo odnose, a ne samo v dobro, zato se je treba na to tudi pripraviti. Pa smo se tako tozdovci iz enega tozda, tokrat že dvojno organizirani, decembra zbrali na družabnem večeru, čeprav smo, kot so neki ugotovili, na »slabem finančnem stanju«. Vendar nam to ne sme jemati perspektive, čeprav je nekdo na večeru za šalo povedal javno: »Dva tozda pod isto streho, ki se bosta lahko grizla, vtikala nosove v zadeve, če je treba ali ne, oči pa bodo videle pri drugih napake in višjo plačo, komu pa bodo siveli lasje.« To nastane iz nekdanjega tozda, ki smo bili homogena, sladka celota, ki je v službo tudi po šesti uri prihajala, odšla pa celo ob pol dveh, ko smo bili delovni, pa manj delovni in tudi nedelavni, znali smo pametno delati. pa tudi aušus ustvarjati, pri nalogah grešiti, redno in s plavi mi dnevi bili zaposleni, več nergali kot hvalili, nagrajevali tako, tako, pripravljeni, da bi več zapravili, kot smo dobili, živeli od danes do jutri, pa v slabi perspektivi. bili neodločni, pa v nadlego, si pomagali, pa polena metali in tudi se hvalili, pa lagali... sto čuda kvalitet pa napak smo imeli... in zdaj smo to na pol razdelili. l isti vedri večer tudi z glasbo in plesom je bil vsekakor tudi potrditev sprememb, ki zdaj že prihajajo. Vsega pa tie moremo hvaliti, če je »več gospodarjev pod isto streho.« Da bo v kolektivu harmonija in da bo razvoj pozitiven obeh tozdov, uspešen, kar si ob novi organiziranosti lahko le želimo, bo vsekakor potrebno še mnogo naporov. FRAN VODNIK Silvestrovanje na Abu Greibu Vsak je bil po svoje sam — a skupaj nam je bilo lažje liližala se je silvestrska noč — najdaljša noč t' leta. Praznovanje v tujini. Koliko pričakovanj in upanja, da bo marsikdo drugo leto na to noč doma. Enkratna priložnost, da se zberemo vsi, ki delamo v Iraku na enem mestu, to je naselje Abu Graih. Tu smo zbrani iz. vseh krajev širom Slovenije in iz. vseh tozdov. Takrat pride do tisoč in več stiskov rok in spoznanj, kdo smo ti korajžni ljudje, ki se podamo v tujino, v negotovost. Ali bomo vsi uspeli, ali ho kdo, ki ne ho kos vsem nalogam in težavam, ki se srečujemo vsak dan z. njimi. Delovni kolega je vedno zastavil vprašanje kako si?, delovni kolega, ki delaš tam na severu, ga vpraša tisti, ki dela na jugu ali na zahodu. Med njimi je tisoč in več kilometrov razdalje in zelo redke so priložnosti, da se srečajo, pomenijo o delu, o težavah in o domotožju, ki je najbolj ubijajoč črv, ki človeka grize brez. usmiljenja. Pripravili so nam prijetno silvestrovanje v klubskem prostoru. Dvorana je bila lepo okrašena, da, tudi novoletni jelki sta krasiti prostor, /a prijetnejše razpoloženje je bi! pripravljen tudi srečolov. Po deveti uri zvečer so se začeli zbirati monterji in zasedli dvorano do zadnjega kotička. Ni bilo časa za poslušanje glasbe, niti za kak poskočen ples ali kot se temu reče — rajanje t’ novo leto. Vsi smo si imeli toliko povedati, da smo skoro pozabili na bogato obložene mize od svinjske pečenke, do piščancev,. šunke, doma pripravljenega raznovrstnega peciva in dobre kapljice — kajpada pri Kranjcu ne gre drugače. Glede na časovno razliko smo v Iraku zakorakali v novo leto dve uri prej. kot v domovini. Ko smo vstopili v novo leto, smo pričeli čestitati eden drugemu s stiskom rok, objemanjem in poljubljanjem, kol da smo si bratje in sestre. Veliko nas je bilo pa vendar je bil vsak sam, daleč odsvojili najdražjih in daleč od naše slikovite Jugoslavije. Mnogo jih je bilo, kise niso mogli brzdati od bridkosti, ne da bi treščili steklenico v tla,da se je razletela na tisoč koscev. Kaj se je v teh srcih dogajalo tisti trenutek je težko reči. Koliko bridkih ur in trpljenja nudi tujina z. vabljivim zaslužkom za boljši jutri, čeprav se za marsikatero družino konča drugače, kot je bilo načrtovano. Ni jih veliko, pa vendarle so. Novoletno praznovanje se je nadaljevalo še naslednji dan in drugega januarja dopoldan, medtem ko so se popoldan vračali monterji na svoja gradbišča, zopet daleč tisoč in m" kilometrov. Njihovi obrazi so bili polni zadovoljstva, sproščenosti in elana do novega delovnega dne. Želimo si še več takih srečanj. da bi čas v tujini čim prej minil in da bi se vsi srečno vrnili v domovino. Zapisala: Veronika Goljar V spomin sodelavcu Romanu Mikuliču Dragi Roman! Kol nedoumljivo resnico sprejemamo novico, da te ni več med nami. Razum začenja počasi doumevati, toda srce ne more razumeti, da ne boš nikoli več prestopi! vrata našega podjetja,-se nikoli več prešerno nasmejal, nasmejal tako kot si se znal le ti, pogovoril s prijatelji, posvetoval s sodelavci ter odšel izvrševal dela, ki so li bila naložena in zaupana. Bilo je leta 197h, ko si se ob dokončani osnovni šoli odločil za izuči-lev poklica elektromehanik. Že tvoje osnovnošolsko spričevalo je dajalo garancijo, da boš obvladal vso potrebno teorijo, ti sam pa si bil porok za popolno obvladovanje praktičnega pouka. Najprej šola nato pa obvezna praksa, lo sla bila tvoja skrb do začetka leta 1979, ko si briljantno zaključil tvojo vajeniško dobo ter se 21. februarja 1979 redno zaposlil kol kvalificiran elektromehanik. Prido-biljeno znanje si s pridom uporabljal, s svojo mladostno zagnanostjo pa se Zahvali Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata tozd TEN za darovano cvetje in izraze sožalja. BRANKO KRANJEC vključil v skupino starejših. Nisi poznal besede NE, NE BOM, NE Z MOREM. J. decembra / 979 si se podal na odsluženje vojaškega roka. ko si odhajal je ivoj stisk roke povedal isk reni »nasvidenje« kmalu se spel vidimo. Verjeli smo li in res, 14. januarja lanskega leta si se po končanem vojaškem roku ponovno pojavil med nami. S seboj si prinesel vso pre-šernost in voljo do deta. Kot nepogrešljiv člen dobro uigrane ekipe si delal na enem od najzahtevnejših objektov in sicer v Zagrebu. Veliko si storil, veliko obetal. In danes? Težko je doumeli resnico, da nas zapuščaš, da odhajaš tiho in nemo brez. slovesa. Ti odhajaš in ti ostajaš. Odhajaš, ker se je usoda s teboj tako kruto poigrala, ostajaš, ker med nami in z nami živijo tvoja dela, tvoj spomin, tvoj veder, nasmejani mladostniški polet. Hvala ti! SO D ELA VCI TOZD DVIGALO Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji tozd Trata — Črpalke za darovano cvetje in izraze sožalja. Še posebna zahvala pa velja vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŠTEFAN SEMEN STRAN 12 Spominski pohodi v planine Negovanje tradicije in doživetje naravnih lepot Smo narod, ki se rad spominja revolucionarne preteklosti in borbe za svobodo v zadnji vojni, zato vsako leto prirejamo številne proslave in druge prireditve, med katere spadajo tudi mnogi zimsko-spominski pohodi, ki imajo vedno več udeležencev. Sodelovanje na takih množičnih prireditvah ima velik politični, moralni in tudi rekreativni pomen, kajti eno z drugim krepi našo moč za naloge in dolžnosti. Tega pomena se v DO IKO z okrog 800 zaposlenimi zavedajo še bolj redki planinci in ostali morda zaradi nejasnosti do pogojev in možnosti sodelovanja za takih zimskih pohodih, na katerih bi naša udeležba tudi veliko pomenila, pridobili bi na plemenitosti odnosov in pripadnosti našim naporom in ciljem. Zato je prav. da iz izkušenj nekaj slišimo, kar bi pripomoglo k odločitvi za udeležbo na pohodih. Vsega tukaj ni mogoče zapisati, zato bo treba vprašati tiste, ki se udeležujejo kar številnih zimsko-spominskih pohodov. Med take sodijo Zdravko Nastran, Fran Vodnik, Doležal z družino, Jože Kovačič, Janez Rus, upokojenec Nande: Klobučar in še nekateri. Prvi pomemben spominski pohod je decembra na Osanka-rico (Pohorje). Na isti dan v drugi polovici decembra sta pohoda na Tišje pri Litiji ter Javornik nad Črnim vrhom. Ti trije pohodi trajajo po okrog šest ur, ne spadajo med naporne, če je vreme primerno. Po večji zahtevnosti izstopa Javornik, ki ga poznam, da je to zimo imel obilo snega z zameti, pa tudi burja je bila kar dovolj mrzla tudi za otroke, ki so ob spomeniku 47 padlih iz Gradnikovega bataljona nastopali v kulturnem programu. Udeležba na tem pohodu se je v primerjavi z lanskim letom kar podvojila. Prepričan sem, da jih bo vsako leto več in tudi nas med njimi. Seveda pa po prireditvah v zimskem času na začetku januarja najbolj izstopajo Dražgoše s številnimi zimsko-športnimi tekmovanji in pohodi s kar sedmih strani. Med najbolj zahtevne pa spada štirinajsturni pohod, ki se začne zvečer za Škofjo Loko in konča drugi dan ob 12. uri na svečanosti pri spomeniku. Tega pohoda s Pasje ravni v Dražgoše po poti Cankarjevega bataljona ob Dražgoški bitki pozimi 1942. leta, se je udeležencem kot stodevetnajsti pridružil tudi avtor tega članka, ki so mu sneg, led, grape, voda, številni vzponi, spusti in še marsikaj drugega, poleg mraza pustili globok vtis, kot edinemu iz IKO za začetek, saj nas je bilo na tem že tretjem pohodu kar 40 več kot leto preje. Prišli sta celo dekleti z Jesenic in drugod. Kar okrog desetina vseh udeležencev je šla na Dražgoše po tej res najbolj naporni, zimsko-organizirani poti. No, povedati je treba, da so iz Selc, Rudnega do štiri ure pohoda imeli tudi zgoraj imenovani in še nekateri, ki sodelujejo vsako leto. Nasploh se večina, ko gre prvič, težko odreče naslednjim pohodom. Februarski pohod na Stol spada za Dražgošami med najstarejše in tudi najbolj množične, seveda pa tudi med naporne, posebno, kadar je možno napraviti vzpon na sam vrh. Marca se bomo kajpak podali na Porezen, ki tudi zahteva primerno kondicijo zaradi obilice snega, daljave in mrzlega vetra, ki spreminja okolico v snežne zamete, čeprav lahko na krajih brez snega že najdemo kako trobentico in čutimo dih pomladi. Nekaj podobnega je s Snežnikom teden pozneje, le pot je precej krajša. Tudi tam ne manjka snega, mraza, na to pa je treba biti pripravljen. Ko preskočimo kaj v aprilu (povsod je težko biti) smo v maju na Blegošu. Tu srečamo vstajajočo pomlad, na osojni strani pa še leži sneg in številni planinci s Trate spet potrjujemo svojo pripadnost spominom iz NOB. predno začnemo letne ture po ROrah' FRAN VODNIK Marjan Požar — dobitnik bronastega znaka Planinske zveze Na prvo gorsko turo se je odpravil s kolesom Februarja bodo dobili štirje zaslužni planinci iz IMP priznanja Planinske zveze Slovenije. Srebrni častni znak bo dobil nekdanji generalni direktor sozda IMP Stanko Krumpak, ki je bil pobudnik za ustanovitev planinskega društva IMP pred 4 leti ter se je zavzemal za razvijanje planinstva v IMP. Bronaste častne znake pa bodo dobili Pavel Troha, nekdanji direktor TIO Idrija za obnovitev planinskega doma na Vojskem, Rado Šegula za štiriletno predsedniško delo pri planinskem društvu IMP, ter Marjan Požar za aktivno delo v upravnem odboru in vodniški organizaciji v društvu. Za ta priznanja je dobitnike predlagal upravni odbor planinskega društva IMP. Podelili pa jih bodo na občnem zboru planinskega društva IMP. gam, predvsem na Stol, kamor zahaja sedaj že tudi planinsko društvo IMP. Marjan Požar, skupinovodja v novi Te novi lakirnici, ki bo dobil bronasti častni znak, je začel zahajati v hribe že leta 1957. Takole pripoveduje: »Za planinstvo me je navdušil prijatelj, ki je istih let kot jaz. Prej sem veliko kolesaril. Pridobil me je, da sva se s kolesom peljala do Savice, kjer sva pustila kolesa in se odpravila peš čez Komarčo do Sedmih triglavskih jezer in še na Tičarico, dom, kar je bila precej naporna tura. Tako sem postal reden obiskovalec planin. Leta 1958 sva se s prijateljem včlanila v planinsko društvo Ljubljana Matica. Za planinstvo sva potem navdušila še druge prijatelje. Ko sem se po letu 1995 preselil v Mengeš, sem se tam včlanil v Planinsko društvo Janez Trdina. Ob 30-letnici IMP je dal direktor Stanko Krumpak pobudo za pohod delavcev IMP na Triglav. Pohod je organiziral sindikat, ki mu je predsedoval Jože Šubic. Pohoda se je udeležilo 165 delavcev IMP. Pri izvedbi pohoda smo pomagali starejši planinci. Še istega leta (1977) decembra je bil v IMP ustanovni občni zbor planinskega društva. Vanj se je kaj kmalu včlanilo okoli 600 delavcev IMP. Prvi predsednik društva je bil Rado Šegula, ki mu še vedno predseduje.« Kaj vam pomeni planinarjenje? Možnost nakupa stanovanj v Ljubljani WAR Leta 1970 smo se v J enu pogovarjali, da bi šli na Triglav. Podjetje nam je dalo na razpolago kombi, s katerim se nas je 9 delavcev iz Tena odpravilo na pot proti Triglavu. Od tedaj je planinarjenje v Tenu postalo tradicionalno. Jaz pa sem tedaj začel voditi svoje sodelavce po planinah. Sam pa redno vsako leto odhajam na Triglav in tudi dru- »Planinarjenje je zame spoznavanje narave, novih prijateljev in nabiranje moči za vsakdanje premagovanje težav.« lil vaše želje za prihodnje? »Za prihodnje želim društvu čimbolj uspešno delovanje, hkrati pa želim, da bi tudi ostali naši delavci pomagali pri razširjanju planinstva v IMP.« M. P. V trikotniku med Topniško, Vojkovo ter našimi proizvodnimi objekti ob Vojkovi ulici v Ljubljani je bila v soseski BS 2/2 po prvotnem zazidalnem načrtu predvidena N gradnja samskih domov. Za- ^ radi pripomb krajanov je bila \ zazidava spremenjena v sta- 3 novanjsko sosesko z manjšimi stanovanji. SOZD IMP ima * lej soseski možnost zgradil' 100 stanovanj, in sicer: 9 trisobnih (75 m2), 41 dvosobnih (59m2), 22 enoinpolsobnih (40 m2), 23 enosobnih (36 m2) in 5 garsonjer (27m2). Graditi naj bi začeli letošnjo jesen, vsa stanovanja pa naj bi bila vseljiva leta 1985. Izhodiščna cena kvadratnega metra je okrog 32.000 din. Obveščamo vse delavce, ki želijo rešiti stanovanjsko vprašanje, da se takoj javijo v svojih kadrovskih službah, kjer bodo dobili dodatne informacije in skušali sestavili finančno konstrukcijo za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. T. S. I; Marjan Požar. ki ima nekaj čez 20(10 metrov. To je bila torej prva planinska tura, ki je trajala 2 dni. Ker pa me je vsega prevzela posebno, ker je bilo lepo sončno vreme, sva s prijateljem napravila načrt in sklenila, da se naslednje leto podava Triglav. Načrt sva uresničila kljub skromnim finančnim sredstvom, kajti oba sva bila še vajenca. Starši nama za te namene niso hoteli dati denarja, kajti planinstvo so imeli za potepanje in zapravljanje denarja. Za triglavsko turo sva porabila tri dni. Leto kasneje sva se z bratom podala na Kredarico in Aljažev Boris Čebular s svojimi maketami kozolcev in mlinčkov. Nenavaden konjiček Borisa Čebularja Polna miza cviterjev in toplarjev Morda boste rekli, Borisa Čebularja pa res ni potrebno predstavljati. Vsi IMP-jevci, ki hodijo na izlete našega planinskega društva, ga dobro poznajo, pa tudi vsi tisti, ki samo prebirajo njegove živahne potopise z gora. »Ste presenečeni, kaj, da Čebular dela doma kaj takega!« mi je rekel, ko mi je pokazal svoje kozolce in mlinčke in druge stvari, ki jih rezbari in sestavlja doma. Bil sem presenečen, kaj bi tajil. Saj so kot pravi. Mislim, pomanjšani. »Seveda so pravi. Vsak je izmerjen in narejen v merilu natančno, kolikor je najbolj mogoče.« Za vsak kozolec, ki ga ima Čebular na posebni polici v kuhinji, je nekje na Dolenjskem original. Veliki cviter je iz okolice Mirne, toplar pa iz bližine Trebnjega. Da so narejeni z veliko ljubezni in spretnosti, se vidi na prvi pogled. »Ja, kakih sto ur sem porabil za tega velikega!« pravi. Sto ur najbrž ne bi nihče žrtvoval za žaganje, sestavljanje in lepljenje, če nima s tem poslom prav posebnega veselja. Po svoje je zanimivo tudi gradivo, iz katerega izdeluje te lepe igrače. »Les dobim v glavnem iz starih zabojev. Palice nažagam iz Colarič, vse s šnicžagico. In še to, da boste vedeli: po dva to tri kozolce naredim, preden zlomim žagico,« pristavi. »Opeke so pač iz papirja.« Škratka, vse je skrajno preprosto. Kar precej materiala najde med odpadki in tako iz za-vršenega lesa v njegovi delovni sobi nastajajo zvesti posnetki dolenjskih kozolcev. »Ali lastniki vedo, da imate doma makete njihovih kozolcev.« »Kaj bi ne vedeli, saj sem jim marsikaterega tudi podaril!« Rezbari od šestega leta. »Pred hišo na Kobaridski cesti — danes se imenuje Parmova — smo mulci igrali nogomet. Pa je prišel mimo mojster Zalokar in nas vprašal: »Fantje, kdo zna šnic-tal'l« Petnajst nas je vzel na preizkus, izbral je pa tri najboljše. In tako sem pri šestih letih prišel do svojega prvega zaslužka. Delali smo pa obeske.« Kasneje se je zaposlil pri državnem obrtnem mojstru Vavpotiču, kjer je tudi delal razne izdelke iz lesa — med drugim lesene majolke. Po vojni pa je njegova pot zavila drugače. »Petnajst služb sem vsega skupaj zamenjal, preveč papirja bi šlo, da bi vse našteli...« Rezljanje, ki mu je kot otroku prineslo prvi zaslužek, je tako postalo njegov konjiček. Rezljal pa je vsa ta leta. »Naredil sem petdeset večjih kozolcev — cviterjev in toplarjev, medtem ko navadnih enookenskih in dvoo-kenskih sploh ne štejem. Sigurno jih je bilo čez 200. Prodal sem samo enega, vse druge sem pa šenkal. In še danes se spomnim, da se je edini kupec pisal Toba- kovič, bil je iz Karlovca, za kozolec mi je pa odštel 180 jurjev.« »Delam ob deževnih sobotah. Z ženo'greva zgodaj zjutraj na trg, potem ona kuha, jaz pa rezljam. Do nogometa. Ko se začne na televiziji nogomet, je konec. Sam sem bil včasih nogometaš, veste, in človek ne more iz svoje kože.« Nogometaš? »Kobaridska cesta, kjer sem stanoval, je bila pred vojno vendar v središču slovenskega nogometa. Na eni strani je bil klub Hermes, na drugi Primorje. Hermes je imel igrišče v Šiški, Primorje pa tam, kjer je danes osnovna šola dr. Vita Kraigherja.« Na katerem mestu ste igrali? »Desno krilo. Če se je golman poškodoval, sem moral pa v gol. Zato sem treniral oboje.« Igral je celo v prvi ligi in sicer šest tekem, samo tega se ne more več spomniti, ali se je ljubljanski ligaš takrat še imenoval Enotnost ali je bil že Odred. Spomni pa se, da so s Hajdukom doma dobili 4:1, pa seveda, da je v Skopju na tekmi z Vardarjem dve minuti pred koncem branil enajstmetrovko in so tako zmagali 1:0. »To je bila edina tekma, ki smo jo takrat dobili na gostovanju.« »Kot sem že rekel, sem rasel v težkih pogojih. Da bi malo zaslužil, sem med drugim nabiral divji kostanj v Tivoliju. Po 25 par sem dobil za kilo — kar lep denar. Tako sva nekoč nabirala z bratom, pa je prišel oskrbnik teniških igrišč Mlakar — fejst dedec je bil in rekel: Fantka, pojdita rajši žoge pobirat. Po dinar in pol nama jc dal za uro. Jaz sem pa kmalu postal eden boljših pobi-račev.« Kar malo se je razjezil, ko sem se ob tem nasmehnil. »To ni tako malo, biti dober pobirač žog. Za vrhunskega tenisača je še kako pomembno, da ga ne živciraš, ko pobiraš žoge. Ljubljanski leni-sači so me vozili s seboj celo na tekme v Zagreb, ker sem dobro pobiral žoge...« Pa ne le, da so ga vozili s seboj pobirat žoge, dali so mu tudi rekel e, da je lahko igral. »Dr. Blei-vveis mi je dal največ žog in reke-tov,« pravi. »Videl je, da imam smisel za igranje, pa mi je sko-mandiral tudi, da sem druge učil. Ali si lahko predstavljate, kaj mi je pomenilo 15 dinarjev, ki sem jih zaslužil na uro, če sem koga ličil.« Najbolj pa se razvname, ko pripoveduje o svojih partijah s takratnim republiškim prvakom Razborškom. »Deset let je bil republiški prvak, mene pa ni mogel nikoli zmagati. Še najbolj živo se spomnim enega najinih prvih dvobojev, kosem igral z. lesenim loparjem —on seveda z rekeiom — pa sem ga namazal. On tudi pravi, da tega ne bo nikoli pozabil.« »Kasneje pa sem se vrgel na ping-pong. To je bilo takrat, ko sem bil na ministrstvu za industrijo, kjer so imeli kar močne namiznotenisače. Ampak sem kmalu vse posekal in sem bil tudi trikrat zapored republiški sindi- kalni prvak v namiznem tenisu.« Če kdo dvomi, naj . ga kar vpraša, pa mu bo rad pokazal svoje pokale, med njimi tistega, na katerem piše, da je'za tretjič osvpjeno republiško prvenstvo v sindikalnih igrah. »Še več sem jih imel, pa sem jih razdal...« Pa planine so seveda tudi njegova ljubezen. »Ja, v hribih sem zmeraj, kadar imam le čas.« čeravno ni nobenega IMP-jevega izleta, gre pa sam. Toda prišla je bolezen, težave s hrbtenico. Ravno tisti dan, ko sva se pogovarjala, je dobil šest-desetp injekcijo. Menda ima uničenih nekaj hrbteničnih vretenc. To seveda ne bo brez posledic. Vendar pravi: »V hribe bom že še hodil, samo težkega nahrbtnika ne bom mogel nositi, tega moj hrbet ne prenese več, - « V zadregi sem bil. Kaj naj rečem? Pa vzame Čebular v rokoj keto toplarja in pravi: petnajstimi leti, takrat sc"‘jj]9; živel na Dolenjskem, sen' opazi 1 Dolenjskem, sem i nekem hribčku K ' Trebnjem. Šel sem h gospod., -riiflKČi in vprašal, če ga lahko znic ^ »Kaj te pa briga moj kozoK -No, povedal sem mu, da 1,1 všeč in hi si ga rad naredil d° |č potem ni imel nič proti. Des^j,]., sem imel mere, šele potem L našel čas, da sem ga n are Zdaj razmišlja o mlin'" 'Q veter’ , kakjza, »Sem tuhtal m tuhtal, J. j,v | imajo narejeno, da dela tu--- ■ , zdaj111 , se veter spremeni. No, zuaj jl(jQ hčerka prinesla razgledni^ ((jf) sem nekako potuhtal- ■ ei Va pllt-t 11 kmalu se bom lotil dela in en'a|itv. naredil, pa metrgo n a merav tudi napraviti...« i i*go Načrtov mu očitno nik°* to zmanjka, Čebularju... villJa LOJZE JAVO^ dg Športniki v Panoniji Drugi na občinskih igrah Delavci DO Panonija so v Delavskih športnih igrah 1981 čini Murska Sobota tekmovali v 15 disciplinah in skupno dos L 245 točk in tako osvojili v skupni uvrstitvi drugo mesto za V V oh; Mura. . jpn' p' V posameznih disciplinah so ženske in moški osvojili dve es e. tu prvi mesti — ženske v odbojki in streljanju z malokalibrsko pu' iz in moški"v streljanju — z zračno in malokalibrsko puško. Skupno je tekmovalo v delavskih športnih igrah 43 delovnih st ganizacij s 183 ekipami in skoraj tisoč športniki. Največ je sev bilo moških ekip. Ženskih ekip je sodelovalo 40. jei Po stagniranju v letu 1980 je v preteklem letu opazen napre ■ v uspehu ekip DO Panonije. Dejstvo pa je tudi, da se je zanima ^ za rekreacijo povečalo v vseh delovnih organizacijah v občim 1 ()[V( opazna med nekaterimi ekipami kvalitetnejša igra in je tako ve težje dosegati prva mesta. ^ --------------------------------------------------------------