Uredništvo in uipravniStvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, deuarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Celoletna naročnina za Z dr. Države in Cañado je ♦l.oo, za inozemstvo $1.50.
m m
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!

"Ouiilo” lakaja thU
teden v petek. — Cirknla cija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je raa širjen po Zdr. DržsvaA. Oanadi in stari domovini
Cene za oglase po pogodil Enoetopna 10 point vrnit* 8 centov.
Nefrankirama ali premalo frankirana pisma se n« sprejemajo.


LETO—YEAR V. -
CHICAGO, ILL., 4. OKTOBRA (OCTOBER) 1912.
Štev,—number 37.
Eksplozije v rudnikih.
Skoraj vsaki mesec imamo v katerem ameriškem premogovniku eksplozijo, ki zahteva večali-manj človeških življenj. Posebno pogostoma se pripetijo razstrelbe v pozni jeseni, ko postanejo rudniki suhi in ne prihaja v nje voda, ki hi namočila premogov prah.
V premogovnikih, v katerih se dogajajo razstrelbe, je navadno dober premog, katerega se lahko spremeni v najboljši kok. V takih rudnikih so navadno plini; premog je mehak, ki se prav rad drobi v fin prah, ki pokriva hodnike in stene, katerega prepih raznaša na vse strani, da kot
rone, vsi rudniki pa postanejo splošna ljudska last.
To je edina pot, po kateri se lahko rešijo rudarji nezgod in katastrof z groznim učinkom, ki prežijo nanje pod zemljo.
Vojaška vzgoja mladine.
Ameriško rmeno časopisje, posebno pa časniki znanega delavskega nasprotnika Hearsta, pišejo odločno za vojaško vzgojo mladine. Iz tega se je rodilo tako-zvano “boy-scouts” gibanje ali organizacija deških stezosledcev.
Lastniki kapitalističnih časni-
kov vedo, da je vojaštvo najtrd-piast' iz žameta pokrije vse. Po- ’ nei§a °Pora kapitalizma, zatega-sebno nerad pa prah vsesa v se- del ne smeJ° opustiti nobenega be vodo. Ako se prah poliva na i sredstva, «ki krepi kapitalizem in navaden način, tedaj se ga voda siri^ njegovo moč. Kapitalisti se ne prime in odteka raz njega, bojijo, da hi se to sredstvo skr-Ako se hoče zmočiti prah, je tre- halo, ali celo. razpadlo. Bojijo se ba nanj nameriti močan curek 7 vsakim dnem naraščajoče arma-vode, da ga dvigne v zrak, pri, de zavednega delavstva, še bolj padcu pa pade na mokra tla.
V takih rudnikih provzroeita slab prepih in slabo namakanje
pa resnice, da se v stalni armadi čimdalje bolj širijo nauki moderno organiziranega delavstva. S
premogovega prahu katastrofo, I strahom opazujejo kapitalisti, ka-
ki postane vselej osodopolna za rudarje na delu.
Ves rudnik je navadno zvezan z hodniki, povprečnimi izdolbi-nami, ki vežejo en prostor z drugim. Vsled tega je včasi število rudarjev veliko, ki so izpostavljeni nevarnostim razstrelbe. Ako se na katerem prostoru pripeti razstrelba in so razmere ugodne, da se eksplozija razširi v rudniku, tedaj je število žrtev veliko.
Te nevarnosti so znane skoraj vsakemu izvežbanemu rudarju. Plin se nabira skoraj v vseh kotlinah , in izdolhinah. Nabiranje
ko v stalno armado prodirajo pro-timilitaristične in protikapitali-stične ideje in bojijo se, da bi se v slučaju sile in potrebe izkazalo vojaštvo nerabno proti “notranjemu sovražniku”. Kapitalisti občutijo, da brusijo dvorezen meč, da je vprav njim odkazana. naloga, da ga morajo brusiti.
To daje kapitalistom povod, da hočejo že v mlada in nepoškodovana srca pod plaščem patriotizma vcepiti veselje do morjenja ljudi. Potom vojaške vzgoje hočejo pridobiti delavsko mladino kapitalistične naprave; radi-
plum v tefe fcm'jiu ¿.c	'¡"Ago, »cezájo svoje Kremplje po
goče preprečiti, ker umetno na rejen prepih dostikrat nima moči, da bi izsesal nevarni plin iz kotlin in izdolbin za trajno. Vendar bi se pa dala ta nevarnost popolnoma odstraniti, ako bi vodstvo rudnika odredilo, da se plasti premogovega prahu redno namakajo.
Namakanje stane denar in ž njim se ne dviga premoga iz rudnika. Gorje tudi “bosu”, ki bi z namakanjem ali z drugimi varnostnimi napravami potratil preveč časa, ker bi spravil premalo premoga na svitlo. Tak “bos” ne najde milosti v očeh premogar-skih baronov in kmalu ga odslo-ve, da gre lahko kot drugi delavci s trebuhom za kruhom. Vsled-tega noben rudniški “bos” ne pari na varnost v rudniku. Njegova želja je, da prekosi svojega prednika v znižanju obratnih troškov, •obenem pa pomnoži pri znižanih obratnih troških izvoz premoga iz rudnika. Ljudi, ki so dandanes zmožni opravljati službo rudniškega “bosa”, je danes ravno tako preveč v Ameriki, kot navadnih rudarjev in drugih delavcev. Rudniški “bos”, ako hoče dandanes obdržati svojo službo, mora biti neusmiljen priganjač, ki mora paziti le na koristi svojega gosppdarja, oziroma lastnika rudnika, ne glede, če je življenje stoterih rudarjev v nevarnosti.
Kdo je kriv nesreč v rudniku? Mar rudar ali rudniški ’“bos” ? Nihče drugi kot delodajalci, ki hočejo, da se z majhnimi obratnimi troski spravijo veliko premoga na površje; z drugimi besedami: profitolovstvo. V drugi vrsti je pa za nesreče v rudnikih odgovorna vlada, ki noče z zakonodajo prisiliti bogatih rudniških baronov in rudniških družb, da bi uvedli v rudnikih vse varnostne naprave, ki so potrebne, da se življenje in zdravje ne izpostavlja radi večjega dobička nevarnostim.
Kriv nezgod v rudnikih je današnji kapitalistični sistem, katerega zagovorniki imajo dandanes večino še v vseh postavodaj-nih zborih. Ta sistem je treba strmoglaviti, ako nočemo, da rudar ne bo umiral pod zemljo pri kori-stonosnem delu za vso človeško družbo.
Za rudarje danes ne zadostuje, da so organizirani v podporni,
Ameriško delavstvo je spoznalo cilje organizacije deških stezosledcev. Zatorej noben razredno zaveden delavec ne more privoliti svoji deci, da bi se vzojila vojaško. Ako je telesna vzgoja potrebna, tedaj naj se vrši v delavskih telovadnih društvih, ki skrbijo z dobrimi knjigami navadno tudi za duševno Vzgojo, nikdar pa ne v organizaciji deških stezosledcev.
Vsak razredno zaveden delavec naj stori svojo dolžnost in tudi ta kapitalistična nakana pojde mimo nas, ne da bi nam škodila.
Ameriške vesti.
* Zadnjo nedeljo so odrezali
dečku in prodajalcu časnikov Viljem Rughu nogo, da so s kožo z nje zakrpali opekline mladega dekleta Ethel Smithove. Operacija je posrečila. Dekle bo o-zdravelo, deček bo pa ostal brez noge.
Deček je zvršil plemenit čin, kakeršni so zelo redki dandanes. Vagal je svoje življenje,, da je rešil drugo. Ali mu bo človeška družba, ki slavi Cezarja, Napoleona. Radeckega in druge človeške klavce kot janake priznala plemenit čin in poplačala dolg. ki mu ga dolguje?
* Macedonski bolgarski komi-tej v Chicagu je izdal poziv, da se naj vrnejo vsi Bulgari in Ma-eedonei domov, ker je pričakovati vojne med Turčijo in balkanskimi zavezniki.
Pametni ljudje se seveda ne bodo odzvali pozivu.
delavski mladini, da bi v slučaju štrajka, ko odraste, streljala na svojo mater, očeta, brata, sestro in svoje prijatelje.
To kapitalistično stremljenje se je uresničilo v organizaciji deških stezosledcev (boy scouts). Ta zveza se je vstanovila z namenom, da se v nji vzgoji rekrute za milico: ljudi, ki znajo moriti iz daljave in od blizo. Pri vseh stavkah, v katerih bi bili kapitalisti v navadnih razmerah izgubili stavko, je dandanes nastopila milica, da je s silo prisilila delavce vrniti se na delo. Namen in cilji organizacije deških stezosledcev so torej jasni in določni. Vendar pa vodje te organizacije nočejo povedati pravega cilja za vojaško vzgojo mladine. Organizacijo deških stezosledcev odevajo s plaščem patriotizma. V dolgih jeremijadah pripovedujejo o rmeni nevaimosti, ki preti naši republiki z Daljnega vzhoda, ali pa o nevarnosti, katero baje tvorijo indnstrielno razviti evropejski narodi za ameriško trgovino v južni in srednji Ameriki in Monroe doktrino.
Vse te vrste jeremijade so navadne kapitalistične čenče, ki nimajo druzega namena, kakor da bi delavski mladini vlili v možgane ,da bi branila oderuhe, ki so jo odrli, pred tujimi roparji in oderuhi, v slučaju štrajka pa streljala na svojce in svoje tovariše.
Ti vzroki so dovelj jasni, zakaj se kapitalisti trudijo, da bi se vojaška vzgoja razširila na delavsko mladino. Kdor ima zdrave možgane, lahko spozna, da organizacija deških stezosledcev ni vredna nič za kapitaliste, ako se omeji le na mladino imovitih slojev. Par “zlatih sinčkov”, katerih hočetje imajo dobro rejeno denarno mošnjo, ne spremeni prav nič na obrambni sili ameriškega kapitalizma.
Kdo podpira v Ameriki organizacijo deških ogleduhov? Miljo-narji, miljaderji, lastniki časnikov, kakor Hearst, katerim je vsaka delavska strokovna organizacija trn v peti in pa častniki, ki navadno nič manj zaničljivo gledajo na delavsko deco, kot njih tovariši v Evropi. Naobratno so pa vsi odborniki delavskih strokovnih in političnih organizacij obsodili organizacijo deških ogleduhov kot delavcem nevarno.
*	Y 3:-g^u, Mass., je pričela obravnava proti Ettorju. Giova-
nettiju in Carusu, voditeljem štrajka tekstilnih delavcev v Lawrence, Mass. Državljani, ki so bili poklicani, da se izmed njih izbere porota, se branijo odločno sprejeti porotniška mesta.
*	Viljem Goodman, brezpose-len mornar na Velikih jezerih je ukradel z avtomobila dve odeji, da bi se zavil v mrzli noči. ker je bil prisiljen prenočiti na prostem, Sodnik na Harrison polica jski postaji v Chicagu je obsodil brezposelnega mornarja na pet dolarjev globe in stroške. ■Ker brezposelec ni imel denarja, da bi plačal globo in stroške, so ga odgnali v prisilno delavnico.
* Razstrelba, ki se je dogodile
na ameriški torpedolovki “Wal ke” je vbila lajtnanta Donalde in vrhovnega strojnika, osem po morščakov je pa opasno ranila da bodo nekateri umrli za po škodbami.
:: V državi Kansas razsaja huda konjska kuga, ki je do sedaj pobrala 25 tisoč konj. Vse državne sanitarne odredbe niso do sedaj prinesle omejitve.
* V Chicagi prodajo skoraj vsako leto do tri miljone ton premoga, katerega so nakopali ne-unijski rudarji, katerim plačajo premogarski baroni 18 centov od tone mesto 68 c, ki gredo za tono premoga po unijski lestvici.
“City Fuel Co.” proda med vsemi dražbami največ neunijs-kega premoga, Zdaj, ko prihaja zima lahko vsak delavec pomaga organiziranim radarjem. Odločno naj zahteva premog, ki so ga nakopali unijski premogarji.
Največ neunijskega premoga pride iz Poeabontas premogovniškega okraja v Virginiji.
in strokovni organizaciji. Organi-: Njim se je pridružilo mnogo pozirati se morajo tudi politično, štenih duhovnikov, ki so mnenja, da izvojujejo politično moč, s ka- da se naj peta božja zapoved “ne tero lahko razlastijo rudniške ba- vbijaj” uvede tudi v praksi.
* Preiskava zavoljo korupcije v njujorŠki policiji, katere izrodek je umor profesionalnega igralca za denar, Rosenthala dobiva čimdalje bolj politično lice.
Republikanci skušajo dokazati, da je demokratični župan Gavnor vedel za korupcijo v policiji, demokrati pa trdijo, da so vodje republikancev v zvezi z hudodelci.
Res čedna sodrga!
* Milica, katero je poslal go-verner države W. Virginije, da napravi red in mir v okraju, v katerem štrajkajo rudarji, je are*
tirala 42 siromašnih, sestradanih in poštenih štrajkujočih rudarjev, ki niso zvršili druzega zločina, kot da so zaštrajkali.
Kdor je verjel, da je miliea ra-ditega prišla na lice štrajka, da bo varovala štrajknjoče rudarje pred najetimi pretepači in morilci v službi premogovniških baronov, se je hudo zmotil. Vrana vrani ...
* Pravi škandal se je zgodil minoli teden v Pittsburgu, Pa. Na neko stavbišče je prišlo večje število delavcev in vprašalo za delo. Ker je bila plača sramotno nizka, je vsak delavec odklonil delo. Na to je podjetnik poklical policijo, ki se je pripeljala na vozovih in polovila delavce, katere je odgnala pred sodnika. Kdor se je branil delati za nizko plačo, je bil obsojen za trideset dni v prisilno delavnico.
Kaj takega je mogoče le v Ameriki!
* V Augusti, Ga. štrajkajo ee-
stno-železniški vslužbenci. Kakor je pri štrajkih v Ameriki v navadi. so tudi sedaj najeti beriči in pretepači v službi kapitalistov provzročili krvolitje. Governer Brown je pa v interesu izkoriščevalcev proglasil obsedno stanje in odposlal milico.
Inozemstvo.
Na Balkanu je prišlo do resnega konflikta. Turška vojaška patrulja, močna 50 mož je ob turško srbski meji streljala v srbsko mesto Ruška.
Balkanski zavezniki:	Bulgari,
Srbi. Črnogorci in Grki zahtevajo, da jim velesile dovolijo napasti Turčijo. Zavezniki trdijo, da nočejo osvojiti turškega ozemlja, marveč hočejo kaznovati Turčijo le za krivice, ki jih trpijo narodi v Macedoniji.
Temu načrtu se protivijo vse velesile izvzemši Rusije, ki pričakuje, da ji napad zaveznilsnv na Turčijo prinese poseben dobiček.
Turški ogleduhi v letalnih strojih se dvigajo v zrak ob bulgar-sko turški meji.
Bulgarski. srbski in grški časniki so pod strogo državno cenzuro in ne smejo poročati besedice o položaju.
Železničarji v provincah okoli Madrida so zaštrajkali. Vlada je odredila, da vojaki zasedejo mesta štrajkujočih železničarjev. Vlada je deloma vspela s svojo odredbo, ker štrajkarje podpirajo revolucionarji, ki hočejo strmoglaviti špansko monarhijo. Stališče kralja Alfonza je zelo omajano in mogoče napravi sedanje gibanje njegovemu kraljevanju konec.
Veliko senzacijo je obudila trd-ditev poslanca Desija in podpredsednika Košutove stranke, da je ogrski ministerski predsednik Lukas dovolil ukrasti štiri miljo-ne kron državnega denarja in ga porabiti za volitve.
Ko je po končanih ceremonijah bivši predsednik republike Peru Augusto Leguia zapustil predsedniško palačo, ga je napadlo ljudstvo.
Razkačeno ljudstvo je kričalo: “Ti bi moral iti v ječo in ne domov!” Ekspredsednik je zbežal pred ljudstvom v vseučeliščni klub, odkoder ga je kasneje spremila močna policajska straža domov.
V rimsko katoliških krogih so silno razburjeni, ker je italijanski poslanec Podreea ob štiridesetletnici osvojitve Rima po talijanski armadi, dejal v svojem govoru, “da je, papež zavratni morilec, ker je katoliška vlada v Španiji v njegovem imenu umorila profesorja in mučenca Ferrerja.”
Na Angleškem zopet vre med rudarji. Vsakemu, kateremu so razmere znane, je bilo jasno, da 1 zakonito uveljavljenje, minimal-• ne plače ne bo odstranilo nasprot-stev med radarji in delodajalci.
Dne 1. oktobra je pričel narodni rudarski kongres. Mnogo dele-
gatov je dobilo navodilo, naj zahtevajo podržavljenje premogovnikov.
Mehikanska vlada je dobila
dovoljenje, da sme preko ameriškega ozemlja poslati en bataljon vojakov v severno Mehiko, kjer jih bodo uporabili proti vsta-šem, ki so pod poveljstvom Oros-ca.
Kitajsko posojilo v znesku 350 miljonov dolarjev je zagotovljeno. Posojilo bodo dali bankirji na Angleškem, Francoskem. Japonskem, v Nemčiji in Zdr. državah.
Vulkan Stromboli, ki je na otoku enakega imena in last Italije, je pričel bruhati^ iz devetih žre-lov. Lava in pepel padata na bližnje vrte, vinograde in bližnje otoke.
Odlomki iz zgodovine Zdr držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
Leta 1675 je Culpepper postal governer. Imenovan je' bil do smrti. Že preje smo povedali, da je kralj njemu in Arlingtonu podaril Virginijo. S tem imenovanjem je Virginija postala lastnina vlade. Novi governer je prišel v Virginijo 1. 1680. Virginjce je smatral za svoje sužnje. Njegova uprava se je posebno odlikovala v nepoštenosti in odiranju. Vladal je tako kruto in tiransko, da je bilo kmalu čuti glasove, ki so klicali naselnike k vstaji. V letu 1683 je Arlington odstopil svoje pravice Culpepperju, ki je bil sedaj lastnik in governer države. Predno je k starim krivicam pri-djal nove, je končala njegova oficielna karijera na kratko. Angleški kralj Karel II. se je že zdavnej kesal, da je z državo obdaril dva pustolovska dvorjana, ki mu je preje nosila lep profit. Karel II., ki je imel vedno le svoj lasten interes pred očmi, je z izgovorom, da Culpepper postopa preveč samodržko z naselniki, mu vzel vse pravice. Leta 1684 je Virginija zopet postala kraljevska provinci ja pod vlado governer j a Howarda. Ustanovil je William in Mary vseučilišče, kasneje Harward vseučilišče, na katerem se je izšolal mladi Jefferson, ki je spisal izjavo neodvisnosti.
Po Nicholsonu je postal governer Edmund Andros, katerega je ljudstvo izgnalo iz države Massachussetts in katerega vlada je bila zelo kratke dobe.
Nadaljna zgodovina za dobo 40—50 let ni toliko interesantna, da bi bila potreba razpravljati podrobno o nji.
IX.
Massachusetts.
Pomladi leta 1621 je romarjem v New Plymouthu prinesla nove upe in nade. Nikdar ni bilo toplo in oživljajoče solnce bolj potrebno, kot po hudi in trdi zimi, ki je skrčila število romarjev skoraj na polovico. Sin dobrohotnega Carverja je bil med prvimi žrtvami strašnega podnebja. Governer je bolehal in umrl, hudo zadeta soproga je pa kmalu našla počitek v grobu ob strani svojega soproga. Gorka spomlad je spremenila snežene plasti v luže in mlake. Zdravje se je vrnilo med romarje, vsepovsod je bilo življenje in vsi, ki so bili zdravi, so se poprijeli dela.
Nekaj časa so se naselniki bali Indijancev. V mesecu februarju je Miles Standish odšel s šestimi možmi na ogledovanje. Imel je nalog, da naj dožene število Indijancev. Kamor je prišel, povsod je našel prazne vigvame in v daljavi se je dvigal dim proti nebu iz indijanskih taborišč. V gozdu so videli mnogo Indijancev, ki so se takoj spustili v beg, ko so zagledali bele naselnike1. Standish se je vrnil v Plymouth, ne da bi mu bilo mogoče spolniti naloženo nalogo.
Mesec kasneje je razočaral naselnike Indijanec Samoset iz rodu Vampanaog. Prihitel je sredi naselbine in z raznimi znamenji ponujal prijateljstvo. Pozdravil je tujce in jim povedal o moči
bližnjih indijanskih rodov, kakor tudi o kugi, ki je pred nekaj leti obiskala domačine in imela med njimi zelo bogato žetev. Neki drugi Indijanec, imenom Skvanto, katerega je s seboj odvedel Hunt 1. 1614 in se je naučil angleščine, je potrdil, kar je izjavil Samoset.
S pomočjo obeh Indijancev je kmalu nastalo prijateljstvo med Vampanoagi Indijanci in naselniki. Masasoit, veliki glavar je na vabilo naselnikov obiskal naselbino. Romarji so ga sprejeli gostoljubno in s slavnostnimi ceremonijami. Po končanem slavnostnem sprejemu so napravili prvo pogodbo v Novi Angliji med Indijanci in naselniki. V pogodbi je bilo le nekaj točk, dri so bile kratke in jasne. Nobena stranka ni smela delati dragi krivico. Vsakdo, ki bi prelomil pogodbo, mora biti kaznovan. Ako bi naselnike kdo napadel po krivici, bi Masasoit moral pomagati nasel-nikom, v nasprotnem slučaju pa naselniki Vampanoag Indijancem.
Pogodbo, katero sta podpisali obe stranki, ni bila kršena za dobo 50 let. Dragi glavarji so posnemali najvišjega glavarja in med Indijanci in naselniki je vladal najlepsi mir. Devet najmočnejših in najštevilnejših rodov je pripoznalo angleškega kralja vrhovnim vladarjem. Neki glavar je pretil z vojno. Ali Standish ga je s svojo vojsko kmalu prisilil, da je prosil za mir. Kralj Maran-gaset Indijancev je poslal Viljemu Bradfordu, ki je bil po smrti Carverja izvoljen governer jem, sveženj pšie, ki so bile zavite v kožo klopotače. Nevstrašeni governer je sprejel dar, čudno vrečico je pa napolnil s smodnikom in 'krogljami in jo poslal indijanskemu kralju. Znamenje sovraštva je romalo od rodu do rodu, končno so ga pa zopet vrnili v Plymouth.	(
Leta 1621 je bila slaba letina. Pridelek na polju se je zelo slabo obnesel. K tej nesreči se je pridružila še draga. V naselbino je prišlo večje število novih naselnikov brez življenskih potrebščin, katere so razdelili med naselnike, da ^prebijejo jesen in zimo. Skozi šest mesecev so dobivali naselniki le polovico hrane. Ko je pa beda prikipela do vrhunca, so priplule angleške ribičk*3 ladje, ki so gladu umirajoče naselnike rešile pogina.
Omenjene nove naselnike je poslal Tomaž Weston iz Londo-na, ki je izdelal načrt za naselbino.^ Ostali so v Plymouthu do poleti 1622. potem so se umaknili na, južno stran bostonske luke, kjer so ustanovili naselbino Weymouth. Mesto, da bi se poprijeli dela' in se zavarovali pred gladom, so pa lenuharili do jeseni. Ko je napočila jesen in so bile shrambe prazne, so skušali z go-Ijn fijami odreti Indijance za življenjske^ potrebščine. Tako početje je silno razkačilo Indijance in odločili so se, da', zrušijo naselbino. Ali Masasoit je bil zvest, svoji obljubi. Šel je Plymouth in izdal načrt. Standish je odkorakal s svojim polkom, ki je tedaj štel osem mož. v Weymouth, kjer je napadel sovražen rod, katerega je j. orazil v bitki. Ko so je vrnil domov, j je pa po divjaškem načinu nosil s seboj glavo glavarja na drogu. Neki Ivan Robinson je pa tedaj pisal iz Leydena: “Želel sem. da bi jih spreobrnili, predno ste jih pobili.” Iz teh besedi odseva ves fanatizem puritanskih romarjev, katerim nekateri ameriški zgodovinarji pojejo slavo. Bili so versko fanatični ljudje, ki so poznali le sebe, pa nobenega druzega.
Prihodnjo spomlad so naselniki v Weymouthu zapustili naselbino in se vrnili na Angleško. Leta 1623 so imeli dobro letino. Pridelali so vsakovrstnih poljskih pridelkov v izobilju in strah pred lakotjo je izginil med naselniki. Indijanci so oskrbovali naselbino z divjačino, v zameno so pa jemali kornzo. Večina romarjev .je bila še vedno v Leyde-mi. Robinson se je trudil, da bi vse romarje spravil v Ameriko. Pustolovci v Londonu, v katerih rokah je bila naselniška akcija 1 niso hoteli dati denarja za pre-
voz, ker jim je bilo več za profit kot za stvar. Potrosili so 34
tisoč dolarjev, nakar so izjavili, da ne potrosijo beliča, ker podjetje ne nosi dobička. Ponudili so pa svoje pravice naselnikom na prodaj. Naselniki so sprejeli ponudbo in v novembru je osem voditeljev v Plymounthu kupilo vse pravice za devet tisoč dolarjev.
Predno se je završila ta transakcija, so naselnike odirali upravitelji “vstanovljene cerkve”. Ali res ni bilo mogoče ubežati nadvladi prelatov, ki so jim sledili celo v divjino novega sveta? Prvi trenotek so bili romarji malo pobiti. Angleški voditelji so jim prodali shrambe in prodajalne za tri cene. Za izposojeni denar so morali plačevati po 60 od sto obresti. Romarji se pa vzlic odiranju niso dali ostrašiti in pokupili so končno pravice londonskih pustolovskih lastnikov.
V letu 1624 so vstanovili naselbino pri rtu Ana. Ivan White, puritanski pridigar v Dorehestru na Angleškem je zbral majhno družbo naselnikov in jih poslal v Ameriko. Po dveletnem bivanju se je med naselniki razširila nezadovoljnost. Opustili so naselbino in se naselili južno pri Naum-kean, kateresra so kasneje imenovali Salem. Tu so se naselili stalno leta 1628, ko je pod vodstvom Ivan Edicotta dospela draga družba naselnikom. V marcu istega leta so dobili od zborniee v Plymouthu pravomoč, katero je potrdil leta 1629 Karel prvi in po kateri so bili vknjiženi kot “governer in dražba v zalivu Massachusetts Nove Anglije”. V juliju je dospelo že drugih dve sto naselnikov, od katerih se je polovica naselila v Plymouthu, druga polovica se je pa naselila na palutoku in vstanovila Charlestown.
Najprvo so odločili, da pravomoč ostane na Angleškem in tudi governer prebiva tam. Po daljši razpravi so pa ovrgli prvi sklep in odločili, da se vlada premesti v Ameriko, pravomoč pa ostane v rokah naselnikov kot obljuba svobode. Kakor hitro se je sprejel ta liberalen predlog, so pričeli prihajati naselniki v večjem številu v Ameriko. V letu 1630 je tristo najbolj uglednih puritanskih družin zapustilo Anglijo. Med njimi ni bilo pustolovce^ in postopačev. Bili so izobraženi in pogumni možje in ženske, ki so prišli v Ameriko z namenom, da se ne vrnejo nikdar.
Nekateri naselniki so se naseli-. li v Salernu, dragi v Cambridgu in Watertownu ob reki Charles. Dragi so šli še bolj južno in vstanovili so Roxbnrg in Dorchester. Governer je nekaj časa z najbolj uglednimi družinami bival v Charlestownu. Ali kmalu se je preselil na polutok Shawmut in vstanovil Boston, lri je kmalu postalo glavno mesto naselbine in metropola Nove Anglije. Ko je pričela zima, so se širile bolezni med naselniki, ker niso bili vaje* ni hudih viharjev v zalivu Massachusetts. Tej nepriliki se je pa pridružilo še pomanjkanje živil. Snežinke so prihajale skozi špranje v bivališča, v katerih so iskali obupani naselniki in njih žene zavetja pred silnimi sneženimi viharji. Do sredi zime jih je umrlo kakih dve sto. Nekateri so se pa vrnili na Angleško.
Leta 1631 je naselniška zbornica omejila volilno pravico. Po novem zakonu so smeli le člani cerkve glasovati pri volitvah v naselbini. Zelo majhna manjšina je imela po novem zakonu pravico voliti governer,podgover-nerja in pomožne svetovalce. Skoraj tri četrtine ljudstva so bile oropane volilne pravice. Naložili so cerkveni davek, zahtevali so brezpogojno poslušnost napram gosposki; vsakdo se je moral udeleževati javnih cerkvenih obredov in pravico do uradniških mest so imeli izključno le člani cerkve.
Te, vrste odredbe so širile nezadovoljstvo med naselniki, ki so v življenski nevarnosti križali ocean, da bi ubežali tiraniji, pa so zabredli med ozkosrčne verske fanatike, ki niso pripoznali druge verejkot svojo.
(Dalje prihodnjič.)
1VANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott
Poslovenil J. Z.
“Gospod vitez, motite se! Vam" ba je pa lagal! Moji zobje so zdra vi, o 'tem se bo prepričala moja večerja. — To ni krivda templar-ja. Meč se mu je zasukal v roki in udaril me je s ploskovino. Ako bi bil imel čelado na glavi, bi bil komaj čutil udarec in templarju bi se godilo slabo. Tako sem se pa zgrudil omamljen na tla, dasi nisem bil ranjen. Prišel sem k zavesti, ko sem ležal v rakvi — k sreči v odprti rakvi — ki je bila pred žrtvenikom v cerkvi sv. Ed-munda. Moral sem kihniti — stokati in sednjič sem se zbudil. Hotel sem vstati, kar sta prišla Cerkvenik in opat, ki se pa nista veselila, ko sta videla, da človek živi, o katerem sta mislila, da je mrtev, in katerega smrt bi jima dala lep zaslužek. Zahteval sem vina. Nekaj je bilo primešanega, kajti zaspal sem kmalu trdno in sem se zbudil še le po preteku več ur,. Ali noge in roke-so bile zvezane. Kraj, kjer sem ležal, je bil teman, po plesnobnem vonju sem pa sodil, da moram biti v gomili. Zaškripala so vrata in vstopila sta dva lupežka meniha. Prigovarjala sta mi, da sem v vicah. Ali spoznal sem oljnat in debel glas opata. — Ha, kako je odmeval njegov glas, kedar me je prosil za kos pečenke! — Pes je žrl pri moji mizi od Božiča do Velike noči!”
“Potrpljenje, plemeniti Atelstan!” je rekel Rihard. “Oddahnite se in povejte svojo zgodbo počasi! Interesantna je!”
“Pri sv. križu zame ni bila interesantna!” je rekel Atelstan. — “Kruh in voda! — Meni so dali kruha in vode. — Ali jaz bom te beraške menihe, katere je obogatel moj oče, sežgal kot golazen v njihovem gnezdu.”
“Kako si pa ušel ti nevarnosti plemeniti Atelstan.. ” ga je vpra" šal Cedrik in ga prijel za roko.” “Ali so se ti ljudje kesali —?” “Kesali!” je zaklical Atelstan. “Ali se dajo omehčati skale? Ležal bi še sedaj jv brlogu, da niso šli k sedmini, čakal sem' večnost na jed, predno je prišepal kraljevi cerkovnik. Dišal je po vinu in raznih jedilih. Dobra jed in pijača sta omehčali njegovo srhe. Pustil mi je kos pečenke 5n steklenico vina. Jedel in pil sem in občutil sem, novo moč v svojem telesu. K sreči pa na pol pijani cer kovnik ni zapahnil zapaha. Vrata ,.so se odprla, pa tudi moje vezi niso bile tako močne, kot sem mislil prvotno.”
“Umirite se malo”, je segel vmes Rihard.
“Umirim naj se? Dajte mi čašo vina!”
Dali so mu ga takoj. Imel je sedaj več poslušalcev kot v začet ku. Pridružila se je Edita in mnogo druzih gostov od mrtvih vstalemu Atelstanu, za katere je bilo komaj prostora, v dvorani, ki so poslušali čudežno zgodbo.
Atelstan je nadaljeval: Ko sem oprostil svoje noge vezi. sem šel po stopnjicah navzgor, kakor sem mogel, ker isem radi posta opešal. Sledil sem glasom napitnice in prišel v sobo cerkovnika, ki je popival z menihom dvomljivega značaja. Oba sta zrla v mene, kot v naravno prikazen. Ko sem pa cerkovnika s pestjo pobil na tla, je njegov tovariš z gorjačo zamahnil proti meni.”
“To je bil brat Tuk!” je rekel Rihard Vilfredu.
“Radi mene vrag”, je pripomnil Atelstan. “Zgrešil me je, ko sem pa vstopil proti njemu, je pa zbežal. Vzel sem malo vina in me sa in hitel sem v hlev, kjer sem našel svojega najboljšega konja v hlevu, ki je bil najbrž namenjen za opata, in odjezdil sem proč Kamor sem prišel, so vsi bežali pred menoj, ker so me smatrali za duha. Najbrž bi me ne pustili v lastni grad, da me niso smatrali za glumača, ki potuje iz kraja v kraj in je prišel na sedmino. Ko maj sem prišel v grad, sem hitel k materi, kjer sem se okrepčal na kar sem poiskal vas plemeniti prijatelj!”
“In našli ste me, da sem pri pr avl j en izdelati nadaljne načrte za našo svobodo!” je rekel Cedrik “Nikdar ni bila prilika bolj u godna za osvoboditev Saksoncev kot sedaj.”
“Ne govori o osvoboditvi”, je segel vmes Atelstan. “Vesel sem da sem rešil sam sebe.”
“Plemeniti prijatelj”, je rekel Cedrik,	“povej normanskemu
knezu Rihardu, da ne bo zasedel prestol Alfreda brez boja, dokler še živi kakšen potomec sv. Beih tingerja, ki se bo lahko boril
proti njemu!”
“Kaj, to je plemeniti kralj Ri hand?” je vskliknil Atelstan.
“Da, on je. Ali ne veš, da ga pravo	gostoljubnosti varuje
pred žalitvami!” je odgovoril Cedrik.
“Res je tako!” je rekel Atelstan. “Tukaj je moja roka in srce!”
“Moj sin”, je pričela Edita. “Misli na svoje kraljevske pravice.”
“Misli na svobodo Anglije”, je zaklical Cedrik.
“Moji ljubljenci”, je odgovoril Atelstan, “dosti je zarot. “Ječa, kruh in voda pogasijo častihlepnost. Iz gomile sem prišel modrej-ši človek, kot sem šel vanjo. One bedastoče mi je najprvo zašepetal v uho izdajalski opat. Sedaj imam skušnje o tem svetovalcu. Dokler sem se pečal is temi načrti, nisem doživel druzega kot spletke, dobil udarce in rane — bival sem v ječi in občutil glad. Spletke lahko provzročijo tudi smrt tisočev mirnih državljanov. Povem vam na kratko, da hočem biti kralj na svojem lastnem posestvu — pa nikjer drugod. Moje prvo delo bom zvršil, da bom dal obesiti opata”.
Kaj pa z mojo varovanko, gospoeo Riveno? Upam, da jo ne boš zapustil”, je dejal Cedrik.
Bodi pameten, oče Cedrik! Gospica Rovena ne ljubi niti prsta na moji roki. Rokavica bratranca Vilfreda ji je več kot cela moja oseba. Ne rdite gospica Rovena, ako bolj ljubite vljudnega viteza kot navadnega franklina. To ni sramota! Podajte mi roko kot prijateljica! Bratranec Vilfred sedaj pa odstopim vam na uslugo. — Halo ! Pri sv. Dunstanu izginil je! — Pred eno minuto je bil še tukaj.”
Vsi so iskali Vilfreda, pa ga niso našli nikjer. Slednjič so do-znali, da je govoril z nekim Židom na kar je izginil. Zahteval je viteško opravo, Gurta in konja in zapustil je grad.
‘Krasna setričina,” je pričel
Atelstan, prepričan sem----------”
Ali Rovena se je odstranila, ko je opazila, da Vilfred ni navzoč.
“Ženske so med vsemi bitji, iz-vzemši menihov in opatov, najmanj zanesljive”, je pripomnil Atelstan. “Nevernik sem, ako nisem računil na njeno zahvalo in poleg še na en poljub. — Mrliška obleka je zakrivila, da vsi bežijo pred menoj. Tedaj se obračam do vas, kralj Rihard —”
Tudi Rihard je odšel in nikdo ni vedel kam. Kasneje iso izvedeli, da je govoril z Židom na dvorišču, ki je prišel, da govori z Vilfredom.
Zasedel je konja in namignil Židu, naj mu sledi.
“Pri sv. Devici”, je rekel Atelstan, “Cernebok je obsedel moj grad, ko sem bil odsoten. Vsakdo izginja iz teh prostorov! Kaj pomaga besedičenje. Sledite k banketu vsi, ki ste ostali tukaj, da ne bo izginila večerja, ne da bi mi sodelovali pri nji!”
strani, kjer bi morala biti njegov stan in ime, je pa imel utkano Šervud.	\
“Kaj ste povedali? To bi bilo dobro gradivo za balado”.
“Pravijo, da je Atelstan, ki je ležal, štirinajst dni mrtev v rak-vi ~-”
“Štirinajst dni? Nemogoče!” je rekel pevec. “Videl sem ga pri viteških bojnih igrah v Ashbyu.
“Mrtev je bil”, je pripomnil mlajši krnet, “ali ga je pa vzel hudič — imeli so sedmino v Co-ningsbuvgu”.
“Da, Atelstan je bil mrtev”, je pričel starček. “Ali obžalovati je. da stara saksonska kri —”
devi, ki se je pravkar o njej preiskava začela.
To je bil velik zločin, ki je ves svet vznemirjal in katerega dramatične podrobnosti so bile posvetnim nazorom Sourdatovim naravnost navzkriž.
Pretečeni teden so našli pred solnčnim vzhodom sredi gozdne doline truplo umorjenega logarja, skrito pod grmičjem v jarku. Vobče se je sodilo, da so zločin provzročili gozdni tatje, ki jih je bil pokojni pri tatvini zatekel; toda doslej ni došlo nič gotovih poročil, in zaslišavanje prič je zavilo zadevo še v večjo meglo. Umor se je zgodil na gozdnem “Da, k zgodbi”, je rekel veli- robu, kjer so oglarji kuhali oglje, kanski menih, ki se je opiral na in prav ta okoliščina je dala sod-
palicc. ki je bila bolj podobna gorjači.
Dalje prihodnjič.
Tri in štirideseto poglavje.
Podajmo se na templstonsko vežbališče, na pozorišče, kjer bodo odločile krvave kocke o življenju in smrti Rebeke
Zbrala se je velikal judska množica, ki je bila radovedna na krvavi prizor. Grozovito veselje —- prisostvovati pri prelivanju krvi in smrti — ni bilo le v oni mračni dobi v navadi, temveč je še danes v ljudeh, kedar se vrši kakšna eksekucija, tekmovalna borba ali pretep.
Del ljudske množice je valoval proti durim redovniške .hiše, da bi videl žalostni sprevod. Dragi' del je bil zbran na bojišču okoli ograje. Vežbališče je bilo ograjeno, kroginkrog so bile klopi in o-der za gledalce, ker so templarji navadno povabili k svojim bojnim vajam plemenite gledalce.
Pri tem dogodku so na vzhodni strani postavili za velikega mojstra nekaj vzvišen prestol, krog katerega so bili sedeži predstojnikov in redovniških vitezev. Nad njimi je vihral prapor temp-larjev, kateremu so rekli “Beau-seant.”
Na nasprotni strani je bil mu-čeniški steber, krog katerega je bila grmada iz butaric. Poleg so stali štirje zamorci — sužnji, ki so bili v tisti dobi še malo pozna nj na Angleškem, katerih se je ljudstvo balo in jih smatralo za vrage, ki zvršujejo demonsko delo.
Govorica se je pa zasukala okoli čarovnice in njenih čarovniških umetnijah.
“Oče Denet, ali ste culi”, je re kel neki kmet nekemu starčku, “da je hudič vzel plemenitega saksonskega tana Atelstana?”
“Da, ali prinesel ga je zopet nazaj —”
“Kaj pravite? se je oglasil mlad mož v z zlatom obrobljenem jopiču, za katerim je stopal paž 7. harfo, ki je označeval njegov poklic. Pevec je bil gotovo med prvimi, ker je poleg dragocene obleke imel na srebrni ploščici, ki je visela na srebrni verižici, kladivo za uglasbo. Na desni
Andre Theuriet. “Kuharica!”
“Prosim, gospod Sourdat?”
‘ ‘ Okusno pripravite postrv. Preskrbite si belega vina, peteršilja ,timijana, lorbarja, česna in sveže čebule za omako.”
“Brez skrbi, gospod, vsa kresna zelišča bom dela noter.” “Predevsem nikar ne pozabite okisati; tudi nekoliko citrone ne bode škodovalo ... Ob polenaj-stih bodi pogrnjeno, točno ob enajstih pa zajtrk gotov ... Ne ob enajstih pet minut — točno ob enajstih, razumete?”
Ko je gospod Sourdat, preiskovalni sodnik pri marvilskem da^ želnem sodišču svoji kuharici v osornem glasu vse potrebno naročil, je hitel veselih, metodično odmerjenih korakov preko trga in naglo dospel do justičnega po-sloplja, ki je stalo zadaj za prefekturo.
Gospod Sourdat je bil samec petinštiridesetih let, navzlic rastočemu obsegu zelo ročen, plečat tršat; glas mu je bil osoren, glava okrogla in kratkih las; sive oči so mu jasno in neusmilijeno gledale izpod košatih obrvi; ustna je imel ozka, usta velika, lica temnodreča, od revme brade obrobljena — skratka, gospod Sourdat je bil eden tistih postav, ki si jih nihče za brate ne želi.
V resnici, blage narave gospod Sourdat ni bil in s svojo ostrostjo se je še celo ponašal. Zapoved-ljiv in objesten, kakor je bil, se je nad vsakim zadrl, kdor mu je bil na poti. Neusmiljen kakor kamen proti obtožencem ,trd proti pričam, nevljuden proti zagovornikom, je bil kakor osat — kdor se mu je priblžal, se je občutno obodel. Vsi so se ga bali kakor ognja ,tem manj pa je bil priljubljen.
In vendar je imel železni ta mož dvoje napak. Prvič mit je bilo ime Nem or in. kar je obujalo mnogo smeha; potem je bil sladkosne dež prve vrste. Njega bistroumna in znanstveno razvita snedenost je mejila skoraj na manijo. Deset milj v okolici tistega neznatnega mesteca, na robu belgijskih Arden, kjer daje miza edino zabavo imovitejšim meščanom, so bile dobro poznane sodnikove kulinarične zmožnosti. Pravili so, da je na vse zgoda j zjutraj jedel sirove, namočene ribe, češ na njih meso po nočnem počitku in pred telesnim naporom najbolje poživi. Takisto si je izmislil, da je rake, preden se kot navadno skuhajo v dišečem svojem soku, potopiti v kipeče mleko. Tako da postanejo, kot je zatrjeval, prav okusni za grlo.
Ko je župniku od svetega Viktorja razodel to skrivnost, si ča stiti mož ni mogel kaj, da ne bi od hvaležnosti žareč, tolstih svojih rok povzdignil proti nebu ter vzkliknil: “Slastno, to je pre-slastno, gospod Sourdat! . .. gotovo mi dovolite, da pod najstrožio molčečnostjo okusim dobro to reč; ali taka poželjivst prehaja prav zares v greh. in gotovo se bodete morali zavoljno nje zagovarjati pred sodnim stolom božje milosti!”
Na te pobožne pomisleke je od govoril Sourdat s pomilovalnim nasmehom in hudobno šalo je zabrusil svojemu sosedu v obraz. Vendar ga je v družbi aktuarja danes zatrdno pričakoval, k zajtrku. Prešnji dan je bil prejel iz Semois postrv, vjeto v kristalno čisti vodi.To je bila najljubša riba njegova in pripravljanje te reči je vzelo skoro polovico jutra; o prednosti te omake pred ženevskimi in holanskimi, po lmbarskih bukvah prirejenimi polivkami, o tem so mu ležali dokazi na dlani. Postrv je morala biti prinešena hladna na mizo v dišečini, ki se je kuhala v nji. To je bilo zanj kakor dogma in prav tako nedotakljivo, kakor kazenskega zakona paragrafi. Prišedši v urad je zlezel v uradu v svojo obleko in prelistal akte o novi kazenski za-
niku povod različnim slutnjam. Iz izpovedi prič je sklepal, da so bili ti ljudje v taisti noči z doma, in da je pri kopah ostala oglarjeva hči. Vzlic temu je gospod Sourdat ukazal privesti pridnega oglarskega pomočnika petindvajsetih let, ki je z umorjenim logarjem živel v prepiru, v preiskovalni zapor. Takisto je povabil oglarjevo hčer na pričevanje.
Odslej naprej je bila stvar še bolj zamotana. Dekle se povabilu ni odzvalo, ampak je izginilo kdo-vekam. Sodnik je poslal orožnike in pričakoval rezultatov tega poizvedovanja. Ob desetih so se odprla vrata urada in na pragu se je prikazal orožniški stražmoj-ster.
“No kaj je?” je zagodrnjal gospod Sourdat nejevoljno.
“Gospod preiskovalni sodnik, vse iskanje je bilo zaman . . . . Zjutraj s solnčnim vzhodom smo preiskali ves gozd . . . Dekle je rilo ravno izginilo, in še čelo oglarji so v skrbeh in si ne vedo razlagati.”
“Komedija!” je zakričal gospod Sourdat razjarjen, “ ti ljudje vas vodijo za nos . . . Vse bi kazalo pozapreti! ... Vi ste tepec . . Ste že odpravili!”
Sodnik je pogledal na uro. — Četrt čez deset. Poizvedovanje se ni obneslo, in pred prihodom svojih gostov je hotel pregledati jedilnico. Hitro je odložil uradno haljino in v pičlih minutah je bil zopet doma.
V	žarkih junijevega solnca je bliščala obednica in s svojimi belimi prsnicami, sivimi zavesami, visoko z marmornatim olišpom okrašeno pečjo in svojo okroglo, bleščeče belo pogrnjeno mizo s tremi umetno zloženimi pregrinj-ki je kazala prijazno lice. Majhni kosci maslenega kruha so mično ležali na pisanih, rdeče progastih servijetah. Rožnato inorsko vino se je smejalo v karafinah. Na desni se je lesketala zelena solata s krešo, na levi pa je poleg sklede rakov ponosno ležala postrv na podolgasto okroglem krožniku. Na srebrnem nje trebuhu so se vrstile rdečkaste pike, in na razrezanem 'sivkastem hrbtu je gledalo sočno cvetoče meso; med zobmi pa ji je roža cvetela. Zraven je stala kangljica z omako, mastno kakor žolica, in iz nje se je kadil prijeten duh.
Ob tem pogledu se je sodniku slaba volja polegla in polagoma se mu je razjasnil obraz. Ravno je posadil zaprašeno steklenico starega kortonca v srebrno pletenico, ko so se odprla vrata šiloma; zunaj na hodniku pa. se je začul ženski glasek:
“Rečem vam, s sodnikom mi je govoriti, ker me pričakuje!”
V	tem tr enot ju se je zasukala neznana razgaljena roka aktuar j a Joueheboeufa., ki se je bil na vrata postavil in tujka je tiščala v sobo.
Mlado dekle je bilo, skoro še otrok, vitko, zagorelo, razoglavo z razpuščenimi lasmi. Siv jopič in rjavo krilo sta pokrivala utrujene ude in otroške prsi. Žgoča vročina in daljna pot sta ji pordečila obraz; temne oči so ji iskrile pod zmedenimi, kostanjasto rjavimi lasmi. Dekle je hlastalo po sapi, in na štežaj odprta usta so se ji tresla.
“Kaj naj pomeni ta ropot?” je zagodrnjal sodnik, in čelo se mu je nasmrčilo.
, “Oglarjeva,” je odgovoril aktuar Jouchebouef, “je prišla v sodnijo, ravno ko ste odšli: zdaj pa je tiščala kakor vrag za menoj prav do sem. da bi jo zaslišali.”
* “Aha. kaj se vam pa zdaj naenkrat tako mudi, ko ste nas pustili tri dni na cedilu? Zakaj se mojemu povabilu niste takoj odzvali?”
“Svoje vzroki' sem imela,” se je odrezala ta s plahim pogledom in se je narahlo doteknila bogato obložene mize. sodnika in aktuarja.
“Bodemo takoj izvedeli te vaše vzroke.” je odvnil sodnik to gotno, “in potem vam bode žal!...” Iz žepa je potegnil uro: “Tričetrt na enajst.. 1 Še imamo čas... Joneheboeuf, vzemite
pero v roke... Torej začnimo ...”
Aktuar je zavzel s vojimi akti kofiček mize in s peresom za ušesi je čakal. Sodnik je sedel sključen v dve gubi v trstenem svojem stolu z visokim naslonjalom in z bodečimi, ostrimi očmi motril dekle, ki je visoko vzravnano viselo ob peči.
“Pišete se kako?” jo je vprašal z osornim glasom.
“Melanija Sacael.”
“Starost in stanovanje?”
“Stara sem šestnajst let.. Stanujem pri svojem očetu, ki je oglar v posečevju nad Onzefon-tainom.”
“Prisegate, da bodete golo in čisto resnico govorili?”
“S tem namenom sem prišla.” “Dvignite prste!... Torej... Vi ste bili v noči med drugim in tretjem v posečevju. Ne daleč od tam je bil logar Seiirrot umorjen... Povejte kar veste o tem.” “Kar vem, to bodem povedala. Naši pomočniki so peljali oglje v Stenay, in sama sem ostala pri kopi. Ob dveh — mesec je ravno izginil za gorami — je prišel mimo naše koče Mauchin, drvar iz Ireja. — Kaj vas je tako zgodaj vrglo iz postelje? — sem ga ogovorila, kako se vam godi doma? — “Eh, slabo,” mi je odgovoril, ‘ ženo trese -mrzlica, in o-tročaji umirajo gladu; nimajo je drobtinice kruha pri hiši; rad bi podrl zajca, da bi ga zjutraj v Marvillu prodal.” — Nato je odšel v smeri proti Onze-Fontai-nu. Izginil mi je iz pogleda; ali kmalu za tem — veter je ostro zavijal — ko sem oglje zavarovala pred sapo, sem začula strel. V bližnjem trenotju je prižvižgala kroglja mimo naše koče. Temu je sledil glasen prepir. — “Potepuh,” je zakričal logar, “čakaj, jaz ti posvetim!” — “Seur-rot,” ga je prosil Mauchin, “vsaj zajca mi pusti, moji otroci hočejo kruha.” — “Vrag te vzemi!” — Zdaj sta se spoprijela; streli so se glasno razlegali skozi noč.... Naposled je logar zaječal in se zvrnil. Jaz, jaz pa sem tičala v najskritejšem kotu naše koče in potne srage so me od strahu oblivale. Zatem se je Mauchin potikal po goščavi, in zdaj je že preko meje na varnem. To je vse, kar vem.”
“Grom in peklo!” je zahreščal sodnik. “Zakaj pred sodiščem tega niste takoj izpovedali, ko ste vabilo prejeli?”
“To ni bila	stvar....
Tudi nisem hotela Mauchina o-vaditi. ’ ’
“Res? Pa ste vendar spremenili danes zjutraj svoje nazore.” “Ker sem izvedela, da Guština dolže.”
“Kdo je to?”
Dekle je zardelo in v zadregi začebljalo:
“Eden naših pomočnikov, človek, ki nikomur lasu skriviti ne more... Glejte,” je dejala, silno razburjena, ko so za malopridnost drugega hoteli njega mučiti, mi je bilo, kakor da bi mi bil kdo potisnil jeklo v srce; ubrala sem pote in bežala skozi les; prav divjala sem .. . Nobene utrujenosti nisem čutila, in do sodnega dne bi bila tekla, če bi bilo treba. Resnično je, kakor nebo, da je naš Guštin povsem nedolžen! To sem pripravljena priseči z roko v žerjavici.”
To je govorila tako vznemirjena in ganjena, da je bila res lepa, navzlic raztrgani svoji obleki;-ta divja zgovornost pa je pričala o esničnosti 'njenih besedi, in najstrožjega sodnika bi morala zadeti krepost, s katero je ta otročaj branil Guština.
“Počasi,” je zaklical sodnik, medtem ko je ona obledevala in omahnila, “kaj vam je?”
Postajala je bledejša in mrzel pot ji je oblival senci.
Vrti se mi pred očmi, nič več ne morem,” je zaječala.
Sodnik ji je podal prestrašen kozarec vina.
“Izpijte brž!”
Ii samsko njegovo srce je bilo kakor od groma zadeto in pogled na dekle, ki je vidoma hujšalo, ga je pripravil v nemalo zadrego. Ni se več brigal za kuharico v kuhinji, in ker je ni motiti hotel, je vprašal aktuarja, ki je pri svojih aktih čepel, za svet.
“To je pač le omotica,” je pripomnil ta, “morda je lačna?” “Ali čutite lakoto?’ jo je vprašal sodnik.
Dekle je pritrdilo.
“Oprostite,” je dejala z medlim glasom, “od včeraj nisem še ničesar zavžila.... To je vzrok slabosti...”
Gospod Sourdat se je tresel/ — Prvikrat se je fantovsko njegovo srce omečilo. Premišljal je, da je slabotno dekletce priteklo tri milje daleč, le da bi linbca iztrgalo justici iz krempljev .. . Tri milje v žgoči solnčni vročini in 5e tako mlado!... To ga je ganilo do srca. V svoji osuplosti je obesil brezupen pogled na mizo. —-
Solata? Raki?.... T oje pač za ljudi, ki so že drugega siti. Ali glej. Junaško in s samozatajevanjem je porinil krožnik, na katerem je
ponosno ležala postrv, in ko je preplašeni oglarici odrezal precejšen kos in ga na krožniku položil pred njo, jo je posadil na stol.
. “Jejte!” ji je dejal prisiljeno.
Tega si ni pustila dvakrat povedati. Željno je jedla in plašno. V pičlih trenotkih je bil krožnik izpraznjen in gospod Sourdat, zdavčen čez vse meje, ga je napolnil znova.
Aktuar Toucheboeuf je zavijal z očmi in ustmi in komaj da je sodnika spoznal. Občudoval je, ne brez obžalovanja krepki tek oglarice, ki je okusno ribo pospravila brez ovinkov kakor okajenega slanika. Jezno je inrmral predse: “To je vendar škoda... Tak lep kosec!”
V tem trenotju so se vrata odprla. Tretji gost, župnik od Sv. Viktorja, vnovi suknji, je vstopil v sobo in pred tujo tovarišico začuden obstal.
“Prepozno, "-o sp od župnik,” je dejal gospod Sourdat, “postrvi ni več!” Potem je pripovedoval dogodbo male oglarice.
Župnik je globoko zdihnil; spoznal je veličino te žrtve in na-ool ganjen, je potrkal sodniku na rame:
‘ ‘ Gospod Nemorin Sourdat, ’ ’ je glasno zaklical, “boljšega srca ste, kakor mislite. Resnično vam novem, vsi grehi naj vam bodo odpuščeni zaradi te ribe, ki je nismo spravili — na suho.”
Zdravljenje raka brez operacije.
Na kratko smo že poročali, da je zdravnik dr. Adolf Zeller iz Weilheima predaval v društvu zdravnikov v Stuttgartu o uspehi zdravljenja za rakom obolelih oseb brez operacije. V “Frankfurter Zeitung” poroča mona-kovski zdravnik dr. Maks Nas-sauer o Zellerjevih uspehih. Iz tega poročila posnemamo:
Zeller pravi: “Iz dveh vzrokov sem pričel s svojimi poskusi, da bi zdravil bolnike z rakom brez operacije. Prvi se večinoma vsi bolniki z rakom branijo operacije. Drugič pa obupno stanje onih bolnikov, ki so zamudili u-goden čas za operacijo.” Zeller je preštudiral vse starejše medicinske knjige, da bi zasledil sredstvo, s katerim so poprej zdravili bolnike z rakom. Končno je res izsledil prašek, po imenu Acidum silicium, ki so ga v prejšnih časih dajali kot notranje zdravilo zoper raka. To sredstvo je odslej dajal tudi Zeller svojim bolnikom. Po, brskanju starih knjig je naletel še na drugo zdravilo iz prejšnjih časov: mazilo iz živega srebra in mišnice, s katerim je bilo namazati zunanje otekline. Od leta 1895, do 1905. je uporabljal Zeller to zdravljenje. S praškom je zdravil devet bolnikov z rakom. Imel je tako velik uspeh, da se je leta 1906. dalje posvetil zgolj zdravljenju oseb z rakom. Iz navedenega praška je Zeller sestavil po daljših poizkusih poseben preparat in je s tem zdravil 25 slučajev; uspehi pa so bili pri teh slučajih dvomljivi. Ta preparat je urinesel le v toliko uspehe, da je Zeller spoznal, če ga brizga pod kožo, ali pa če ga jemlje bolnik kot notranje zdravilo, da se ustavi razvoj raka.
Leta 1909. je Zeller obolel in se preselil v Weilheim - Teck. Semkaj so bolniki z rakom kar rom.ali. Prvi slučaji so mu vzeli skoraj ves pogum, vendar ni opustil svoje poti. Izkušnje so mu pokazale, da manjše, še ne odprte otekline izginejo, ali pa se zmanjšajo vsled uporabe njegovega zdravila. Večje, že odprte otekline sicer ni mogel zaceliti, temveč je dosegel s svojim prepara-! torn le toliko, da je njih pogubno delo počasneje napredovalo. Na podlagi teh izkušenj se je trudil, da bi našel zdravilo, ki bi zacelilo tudi večje, odprte otekline.
Leta 3910. ga je opozoril dr. Staudenmaver na neko mazilo iz mišnice in živega srebra. V novembra istega leta je pričel dr. Zeller rabiti svoj preparat, kot notranje zdravilo in mazilo kot vnanje. Od novembra 1910. do koncem, julija 1912, je Zeller zdravil na ta način 57 slučajev in dosegel 44 ozdravljenj! Zeller je naprosil vsled teh uspehov nad katerimi so opravičeno strmeli vsi zdravniki, nekaj zdravnikov, da preiščejo še oni te slučaje in izreko svoje mnenje. Tajni svetnik dr. Czerny pravi o tej preiskavi :
“Skoraj ducat zdravnikov in kirurgov nas je videlo 40 bolnikov. od katerih sta imeli dve tretjini dobro zaceljene brazgotine. Ti bolniki so vsaj začasno zdravi. Ena tretjina bolnikov je bila še
na različnih stopinjah ozdravlje-
nja.	Največ bolnikov je imelo raka na koži. Med njimi ni bilo bolnikov z notranjim rakom v goltancu, želodcu, črevesju, ki je veliko nevarnejši. Uspehi so res nad vse presenetljivi in posebno praktični zdravniki naj se poslu-žijo tega načina zdravljenja.”
Da ni Zeller zdravil tudi bolnikov, ki imajo notranjega raka, opravičuje s tem, da ni v Weil-heimu nobene bolnišnice in torej zamore zdraviti le take bolnike, ki prihajajo k njemu. Prepričan pa je, da še bo njegov način zdravljenja obnesel tudi pri notranjem raku.
Razne vesti.
— Velikansko razstreljevanje-
V ameriškem kamenolomu v Te-nini, država Washington so razstrelili letos 37. februarja ogromno pečino, ki je tehtala pet sto tisoč ton. Peščina je iz peščenjaka in jo bodo rabili pri zgradbi pristanišča. Pečino so razdelili na več velikih kosov in jih spravili v tako lego, da jih bodo lehko odvozili. Iz istega kamenoloma so odvzeli že 100.000 kubičnih metrov peščenjaka, na dnu kamenoloma je ostala še velikonska peščina, ki je imela obliko velikega nosa in je bila visoka nekaj nad 25 m., na dnu se je pa raztezala čez 152 metrov. Preden so mogli to velikansko pečino razstreliti so zavrtali dva predora, ki sta potekala pravokotno k zunanji plošči pečine. En predor je bil dolg 46 metrov in je imel tri pare stranskih vdolbin v dolgosti 9 do 15 metrov. 60 metrov od tega predora je bil drugi predor, ki je bil 56 metrov dolg in je imel.4 pare stranskih vdolbin po 15 metrov dolgih. V stranske vdolbine obeh predorov so nasuli 21.550 kg črnega smodnika in 600 kg dinamita. Prazni prostor vdolbin so zaprli s skalami. Smodnik in dinamit so vžgali z električnim netivom. Ob pol treh popoldne so spustili električni tok skozi o-gromno vklado. Na stotine gledalcev se je nabralo, ki so z začudenjem zrli, ko se je velikanska pečina zamajala in ko so posamezni kosi švignili 4 do 6 metrov visoko v zrak. Takoj po eksploziji je zagrnil gost, črni dim vso okolico. Več manjših kosov' je odneslo čez 100 metrov daleč in so neznatno poškodovali več bližnjih poslopij.
* *
- Učitelji pri mlatilnicah. V
budimpeštanski “Volksstimme” beremo:	“Nekronani kralj Ogr-
ske, posestnik 40.000 oral zemlje, se zabava na svojem posestvu kraljevsko. Tri dni in tri noči go-slajo cigani. Tišzovi mameluki, biharski gentry, ima jed in pijačo zastonj. Ali Tisza hoče svojim gostom pokazati še kaj druzega! Svoje bogatstvo, svojo moč! Da se mu laskajo, ga hvalijo in občudujejo. Vsa drahal se je odpeljala na polje, da 'si ogleda dve veliki mlatilnici pri delu. Ko so prišli na polje, so z začudenjem zrli, kako so stroji požirali snope. Pri vsakem stroju je stala tam, kjer so polnili vreče, zaprašena postava, oblečena v dolgo, črno suknjo, s črnimi naočniki. Zapisavati morajo ti klavrni prikazi število vreč. Kdo so, ki postanejo še neznatnejši, ko jih o-plazi cezarjev pogled? “To so učitelji na Tiszovem ozemlju”, so si šepetali gostje. Resnično! Bili so učitelji, ki so v času žetve, od prvega jutranjega svita do trde noči požirali prah. K temu o-pravilu so v pogodbi obvezani. V tej pogodbi so besede” ... v prostem času bom pomagal v poljedelstvu.” Da pa imajo pri delavcih več ugleda, morajo nositi črna očala, čeprav bi bili pri tem ob oči. Tisza je ukazal, kralj biharski! In ker sega žetev že v čas šolskega pričetka, zato se enostavno preloži začetek pouka na sredo oktobra, ker morajo stati učitelji pri mlatilnici. Kdo se drzne ugovarjati? Gospod je zapovedal! Tisza, cezar, ki tepta postave! Izseljevanje iz Ogrske, zlasti iz Tiszovega komitata hitro napreduje.
—	Pametna odredba. Občinski svet Saarbriicknu na Nemškem je sklenil, da naroča svoje tiskovine le v tiskarnah, ki priznavajo pogodbo med delavstvom in podjetniki. To so zahtevali tudi podjetniki.
* *
—	Razredna justica. Dva zaupnika organizacije lesnih delavcev v Hamburgu sta v inseratu svarila pred stavkokazi. Ko sta bila tožena zaradi žaljenja časti in na-silstva,'sta bila obsojena na 10, oziroma 14 dni zapora. Pomagalo jima ni, nič. čeprav sta opravičevala svoje dejanje s tem, da sta hotela opozoriti svoje tovariše, da jih puste pri miru, ker utegnejo drugače priti v nepriliko s sodnijo.
Zmes.
— Grozno dejanje blaznega vojaka. Švicarski list “Bun” poroča o groznem dejanju zblaznelega vojaka Schwarzerja sledeče: Na Schvvarzerju so že delj časa opazovali sumljive znake umobolno-sti. Njegova sestra je že pred nekaj tedni sporočila občinskemu predstojniku, da je bratovo stanje vedno slabše in da postaja hudoben. Občina je to sporočila okraj-nema in okrožnemu uradu in vojaškemu ravnateljstvu. Ko je Schwarzer nastopil vojaško službo, ga je zdravnik preiskal in ga odslovil domov. Vrnivši se domov je grozil Schwarzer svojemu svaku in hotel udreti v njegovo hišo. Schwarzer jev svak je prosil pri policiji za pomoč. Okrajni urad je
da se doseže zopet zbližan j e med Srbijo in Anglijo. Toda tudi ta intervencija se je izjalovila in zdi se, da se je dalo poslanikoma na diskreten način razumeti, da kralj sam temu zbližan ju nasprotuje. Grof Beckendorf in gospod Pan-sa sta dobila nato ukaz, da sta prosila za izredno avdijeneo pri angleškem kralju. Kralj ju je sprejel v Windsoru, njuno prošnjo potrpežljivo poslušal in na to odvrnil: “Iskreno obžalujem, da Vajini želji ne morem ustreči. Umor kralja Aleksandra in kraljice Drage je bilo strašno dejanje, ki je Anglijo globoko pretreslo. Javno mnenje se od takrat še ni spremenilo in obnovitve di-plomatičnih zvez s Srbijo nikakor ne bi odobravalo. Toda raz-ven čuvstva javnega mnenja imam Vama navesti tudi osebne
odredil, da naj Schwarzerja are-1 Y^°Se- Moj poklic je, kraljevati. To je bilo tudi rokodelstvo žrtve v Konaku. Torej vidita,
tirajo na njegovem stanovanju. Ali Schwarzer se je izmuzal aretaciji in se zabarikadiral v svo-
Kralj Aleksander in jaz sva pri-
jem stanovanju. Potem je priba- podala eni in isti delavski korpo-rikadiral v svojem stanovanju. rociji, ali pa, ako Vama je tako Potem je pričel streljati s službe- ljubše, istemu strokovnemu sin-no puško na vsako osebo, katero- dikatti. Jaz^ torej ob umoru svo-koli je videl. Imel je nenavadno	tovaidša ne morem ostati
veliko zalogo streljiva. Ko je po- 'ravnodušen. Mi suvereni bi bili tem ušel iz svoje sobe in so ga primorani svojo botego zapreti, zasledovali, je legel v jarek in če bi umor kralja hoteli smatrati prisluškoval, kako so njegovi za- za neznatno dnevno novico. Vidi-sledovalci kovali načrt, da ga ulo- *a torej, da na svojo veliko ža-ve. čakal je, da so šli vsi v gozd zahtevata od mene nemogoče in potem je začel streljati, kakor stvari- ^idi se, da je bila pri smo že poročali. Schwarzer je se- kralju Edvardu VII. razredna daj v blaznici v Muensterlingenu. zavest prav dobro razvita.
Njegovi sestri sta ga že obiskali.
Ko sta bili pri njem, se je jokal z — Prava ljubezen ni to. Tudi njima in jima zagotavljal, da ne med tvomičarji in drugimi kapi-bo nikdar več storil kaj takega, talisti imamo prijatelje delavske-Noč in dan ga straži močan paz- ga varstva. K takim prijateljem nik.	spada pisatelj knjige ‘The Social
______	Unrest” (Socialni nemir) John
—	Kruppove “dobrodelne” u- Brooks. Mož zagovarja v svoji
stanove plačujejo delavci. Burž- knjigi odločno delavsko varstvo, vazni listi so se komaj oddehnili starostno, bolezensko in onemog-od omotične radosti čez “blago- lostno zavarovanje, ker misli, da srčno” mil jonsko ustanovo Krup- ki take ugodnosti, ki bi se dale pove tvrdke, a že čutijo delavci delavskemu ljudstvu, podaljšale zle posledice “dobrodelne” usta- obstoj današnje kapitalistične nove, ki so jo meščanski listi pa družbe. Brooks spada namreč tu-barnumsko razglasili. Že dan po di v kapitalistično družbo, in so slavnosti so zapazili delavci v iz- Prav zaraditega njegovi podatki delovalnici kotlov, katerih je pri- 0 “razdelitvi” narodnega imetja biižno 1000, da je njihova mezdah Ameriki posebno važni. Iz nje-za 3 marke manjša, kakor so jo govih podatkov je razvidno, da pričakovali. Poizvedbe so dogna- 3e odstotek Amerikancev spravile, da bodo morali delavci utrpeti lo v svoie r?ke veß uego polovico trajno odtrgovanje akordne me- narodnega imetja. Danes ima en zde, kar bo znašalo na leto 78.000 odstotek prebivalstva 54.8 od-mark v prid tvrdke, to je mnogo stotkov vsega narodnega imetja, več, kakor pa je tvrdka o priliki 1^.9 odstotkov ima 13.2 odstot-ju bi leja. “podarila” delavcem. k«Y- 38.1 odstotkov ima 15 od-Nekaterim delavcem se odtegnili stotkov in 50 odstotkov prebival-čezumo delo, kar bi bilo samo na stva Pa niraa Prav uič imetja. Se sebi seveda dobro, če bi jim ob- boli Pa ie razvidno obubožavanje enem povišali navadno mezdo; delovnega ljudstva iz naslednjih torej tudi ti bodo grenko občutili številk, in sicer ima: jubilejno leto. Delavci, ki delajo	Skupaj dolarjev
v livarni, so dobili za 12 šihtov 125.000 rodovin: plutokrati — ono mezdo, ki jim gre za enajst —	_	32.880.000.000
šihtov. In velikodušno so še pove- K326.500 rodovin:	bogatinov —
dali tem delavcem, da so dobili	19,320.000.000
plačan tudi šiht, ko niso delali o 4,762.500 rodovin srednji stan — priliki cesarjevega obiska. Tem	7.800.000.000
delavcem so odtegnili od 3 do 10 6.250.000 rodovin: siromakov — mark. Kruppovi hočejo menda ~	*~)
delavcem toliko odtegniti, da bo- Povprečno imetje prvih treh raz-do poplačali delavci ves jubilejni redov znaaa na rodovino pri plu-rumel. Zaradi tega nečuvenega iz- l°kralu (denarni mogotec) 263,-koriščanja so protestirali delavci dolarjev, pri bogatinih 14,180 na shodu, ln ga je sklicala kovi- dolarjev, pri srednjem stanu 1639 narska zveza. Na shodu so spre- dolarjev, nasprotno pa nima 6,-jeli delavci ostro resolucijo, v ka- 250.000 rodovin nikakršnega ime-teri pravijo, da med delavstvom Da. Te socialne razmere, ki ob-in Krapovim ne vlada prav nika- dar ja jo peščico ljudi bogato, mno kršno prijateljsko razmerje, ka- z’co pa piiste stradati, želi Brooks kor so to naglašali različni go- obraniti in prav verjetno je, da vorniki — gostje ob jubileju. Le b* rad uietal drobtinice delavske-organizacija bo pomagala delav- varstva, da si ohrani udobno-stvu pri Kruppu do boljših gos- sti SV0'ie?a razreda. Delavstvo si podarskih razmer, ne pa “dobro- razDga delavsko varstvo druga-delne” ustanove, ki jih morajo 8e’ n8g0 bi ž niim «čuvalo sedan-delavei sami plačevati.	’ socialne razmere. Kar zahteva
______	Brooks, ni nič dragega nego ob-
—	Delavci kot tovarniški nad- ra™-ba največjih kapitalistov ali zorniki v Švediji. Preden je šel Plutokracije.
švedski državni zbor na počitnice, je sklenil še važen zakon o to- — Spomenik delavcem. V Tol-vamiškem nadzorstvu. Na novo pudllu na Angleškem so postavili bo nastavljenih 18 podnadzomi- šestim kmetiškim delavcem spo-kov-delavcev. Ti bodo predvsem uienik. Ti delavci so poizkušali nadzorovali manjše tovarne in Dta 1835. ustanoviti organizacijo obrate, kjer dela manj kakor de- in so morali zaraditega sedem let set delavcev. Približno 5000 obra- v pregnanstvo. Spomenik so jim tov bodo morali nadzorovati, postavile strokovne organizacije.
Vsak mesec enkrat bodo morali j	------
poslati poročila tovarniškemu ;	— Najstarejša časopisa na Ja-
nadzorstvu. Od^ podnadzornikov ponskem, ki sta bila ustanovljena zahtevajo temeljito praktično iz- pred 36 leti, izhajata v 130.000 obrazbo in tudi nekoliko teore- izvodih. Lista se imenujeta “Mai tičnega znanja.	Začetna plača ; -Nič” in “Tokio - Nič”. Posamez-
znaša letno $440, ki se bo stopnjevala do $620, vsakih pet let za $60.
— Sindikat kraljev. “Grande Revue” prinaša zelo zanimiv izrek rajnega kralja Edvarda, VII. Po umoru srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage je Anglija prekinila vse zveze s Srbijo. Kralj Peter in njegova vlada sta se trudila na vse načine, in poskušala vse, da bi angleško vlado pregovorila, naj bi svoje zveze zopet obnovila. Ker je bil kralj Peter pri ruskem carju priljubljen in tudi svak italijanske kraljice, j« srbska vlada naprosila ruskega in italijanskega poslanika, da bi uveljavila svoj upliv,
na številka stane poldrag sen. Mesečna naročnina 19 centov. Tiskarji dobivajo povprečne plače na dan 32 centov.
IMENIK
krajevnih društev S. N. P. J.
t.—Društvo Slavij a štv. 1., Chicago, 01 — Pred.:	Alois Jalovec. 969 W.
1Rth St. — Taj.: .To«. Versčaj, 1504 8 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. — Seje se vrše vsa ko drugo nedeljo u mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle, tli.—Pred.: Thomas Golob. cor. 18th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik. 1037 ind St. — Blag.: A. Meznarič,. 1101 — 1st St.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown, Pa.—Pred.: Pr. Smarekar, 'b. 546, Cone-
naugh, Pa. — Taj.: J. Hribar, 509 Sroad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Peejuk, 524 Broad St., Johnstown, Pa.
—	Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, b. 186, Steel, Ohio. — Taj. John Mauri. Box <2, Neff, Ohio. — Blag. Loorene Potočnik, box 42.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland,
Ohio. — Pred. Pr. Černe, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj. Ant. Peterlin, 1143 E. 63rd St. — Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave., N. E.
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan
Pa. — Pred.: John Kvartič. — Taj.: Baltazar Glazer, b. 77. — Blag.: P. Miklavčič, E. F. D. 3, b. 43, McDonald,
Pa.
7.	—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— t’aj. J. Mlakar, b. 68.—Blag.: Val. Rednik, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo
mesecu.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, 111. — Pred. John Marinčič, 9503 Ewing Ave. — Taj. Rudolph Lustig, >463 Ewing Ave. — Blag.: Jos. Kuhelj, ->553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9. Tale, Kans.—Pred.: Ivan Sajovec, b. ,'3.—Taj.: J. Homec, b. 15.—Blag.- M. Izlakar, b. 101.—Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Eock Spring, Wyo.—Pred. P. S. Tauchar, 440 7th Street.. — Tajnik: Jos. Pishler, 308—6th Street. — Blžtg.: Val. Stalick, ¡02 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn. Wash. — Pred.: Ant. Stanfel, b, 361.— t’aj.: Matt Kuean, b. 906.—Blag.: Geo Švab, b. 486.—Vsi v Roslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State st. — Taj.: Jos. Šobar, R. P. D. 7, b. 2. —Blag.: John Sablieh, b. 464.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič,
K.	1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagore, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O.— Seje vsako zadnjo nedelja v mesecu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Wauke gan, 111. — Pred.: John Mahnič, 316 So. Utica St. — Taj.: Jacob Podboj, 717—8th Street. — Blagajnik: Blaž. Mahnič, 714 Market St.
16.	—Društvo Sloga štv. 16, Milwaukee, Wis.—Pred.: Louis Bewitz, 198 1st ave.—Taj.: John Rezel, 406 Virginia St.
—	Blag.: Matt Sehetina, 306 — 1st A ve. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E. ¡1st St. — Taj.: Pr. Vevar, b. 34. — Biag.: John Tomšič, 1740 E. 29th St.—
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469. Stone City, Kans. — Taj.: Mihael Maček, box 484, Stone City, Kans.—Blag.: [gnae Černe, b. 520, Stone City, Kans.
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Minn. —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: lohn Judnieh, b. 479. — Blag.: Anton Boljka, box 442.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo, Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219 Eiler Ave. — Taj.: Pr. Stupar, 1234 Eiler Ave. — Blag.: Jacob Heningsman L230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1 iue v meseeu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadel, b. 288. —Taj. Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza nič, b. 297, Trimountain, Mich.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh, Pa. — Pred.: Matt Kitz, box 96. — Taj.: M. Brauli^b. 221, Darragh, Pa.— (Za ekspresne pošiljatve: R. R. Sta. Atadison, Pa.)—Blag.: V. Hutter, b. 67, ?4roua, Pa.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jenny Lind, Ark.—Pred.: Anton Kolbe, b. 102. — Taj.: Anton Ravnikar, b. 84. —Biag.: Pr. Gorenc, R. R. 3, b. 246, fort Spiith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26, Cumberland, Wyo.—Pred.: Anton Shif-frar, b. 64.—Taj. John Raspet, b. 237. Biag.: Ig. Bozovičar, b. 47.—Seje vsako
2.	nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvorani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac, Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož nik.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Greenland, Mich.—Pred.: Peter Geshell, b.
111.—Taj.: Jos. Mihelič, b. 83.—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mieh,— Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Thomas, W. Va.—Pred.: Jos. Rus, b. 188. —Taj.: Alois Lukeh, b. 381.—Blag.: Knavs, b. 78.
30.	—Društvo Popotnik štw. 30, Weir Kans.—Pred.: Ant. Indihar, b. 204, Chicopee, Kans.—Taj.: A. Potisek, b. 181, Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mravlja, b. 221, Weir City, Kans.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31, Sharon, Pa. — Pred.: Fr. Vodenichar, 112 N. Water St. — Taj.: Pr. Stoniša, R. P. D. 57 b. 66. — Blag.: Pr. Bittene, 108% N. Water St.—Seje vsako drugo nedeljo v meseeu v prostorih br. Fr. Vodeničar, 112 N. Water St.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winterquarters, Utah.—Pred.: Mihael Simšek, box 34. Taj.: Fr. Markošek, b. 1. (za expresne pošiljatve R. R. Scofield, Utah. Blag.: Peter Mede, b. 92.
33.	—Društvo Naš Dom štv. 33, Am bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pelc, b.
146.	—- Taj.: Valentin Repovš, b. 591. —Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — Vsi v Ambridgc, Pa.
34.	—Društvo France Prešeren štv. 34, Indianapolis, Ind.—Pred.: Matt Purk, 2611 W. Michigan Ave..—Taj.: Anton Radkovič, 742 Holmes ave.-r-Blag.: P. Mervar, 701 Holmes Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecn.
36.—Društvo Zvestoba štv. 25, Chicopee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252. Taj.: Ant. Šular, b. 209.—Blag.: Ant. Rižnar, b. 126.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willock
Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, b. 155. — Taj.:
L.	Dolenec, b. 253. — Blag.: Paul Tau-čar. — Seja vsaka druga nedelja v mes.
37.	—Društvo Proletarec štv. 37, Lo-wellville, O.—Preds.: Andreas Dobnik,
R.	P. D. No. 1, box 132, Poland, O. — Taj.: Lovrenc Tomažič, R. F. D. No. 1, box 132, Poland, Ohio. — Blag.: John Ribič, box 315.
38.	—Društvo Ilirija štv. 88, Kenosha, Wis.—Pred.: John Ahlin, 360 Oak St. —Taj.: Ignac Radovan, 316 N. Oak St. —Blag.: Pr. Zupančič, 376 Hanson St.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39, Chicago, Dl.—Pred.: Fr. Hudale, 1340
S.	42nd Ct. — Taj.: John Hodschar, 1726 So. Centre Ave.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St. — Jed. zaist.: Felix Namors.—Redne seje vsako prvo soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango, Colo.—Pred.: Anton Hegler, b. 1253.— Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin, Pa.—Pred. Frank Suša, R. P. D. No. 2, box 138. — Taj.: Fr. Perko, R. P. D. No. 2, box 110. — Blag.: Ant. Retar, R. P. D. 2.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aldridge, Mont.—Pred.: John Petek, b. 144
Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelhan, Electric, Mont.
43.—Društvo Aurora štv. 43, Aurora Minn. — Pred.: Vinc. Mikulič, b. 21. — Taj.: John Žumer, b. 13. — Blag.: Jos. Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od 1% popoldan.
41.—Društvo Danica štv. 44, Cone-maugh, Pa. — Pred.: Jos. Pavlovič, b. 514.—Taj.: John Brezovec, b. 6.—Blag.: Jos. Dremelj, b. 275. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Slovenskem Izobraževalnem Domu na Franklin, Pa.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Oregon City, Ore. — Pred.: Joseph Zolar, box 176. — Taj.: Matt Skoff, box 307. — Blag.: Joseph Frošt, box 344.
47.	—Društvo Illinois štv. 47, Springfield, 111.—Pred.: Pr. Bregar, 1602 E. Capitol Ave. — Taj.: John Podlesnik, 1826 S. 17th St,—Blag.: Fr. Golob, 1818 Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Žvegličevi dvorani na 1858 So. 15. St.
48.	—Društvo Triglav štv. 48, Barberton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 432 Bolive Road.—Taj.: Pr. Tonija, 423 Ho-pogan ave. — Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio.
49.	—Društvo Ljubljana štv. 49, Girard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362, Taj.: Frank Geršak, box 408.—Blag.: Alojz Strah, box 408.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton, Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, R, R.—Taj. Leo Prašnikar, box 67.—Blag.: Karl Vrabič, b. 445.
51.	—Društvo Narodni Dom štv. 51, Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha, b. 34. — Taj.: Louis Lesar, b. 475. — Blag.: A. E. Rigler, b. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181.—Blag.: Mih. Mali, b. 155.—Seje vsako tretjo nede< ljo v mesecu ob %10 uri dp. v dvorani Sv. Barbare.
53.	—Društvo “V Boj!”, štv. 63, Col-linwood, O.—Pred.: Andrej Pelan, 5608
Culcuta. Ave.—Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kunčič, 439 JE. 156th St., Collinwood, O. — Sejo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobrata Travni-karja na 117. St.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54, Glencoe, O. — Pred.: Pavel Dolenc, L. Box 43. — Taj. Ig. žlemberger, L. Box 12. — Blag.: Joe Zibert, L. Box 11. — Seje vsako drugo nedeljo v meseeu ob 9. uri dp. v dvorani “Union”.
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Palestine, O.—Pred.: Jacob Cof, box 115. Taj.: Pr. Miklavčič, b. 291. — Blag.: Ant. Jurjavčič, b. 31.
56.	—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y.—Pred.: Zvonimir Jakše, c.
0.	Knauth, Nackod & Kuhne, New Yrk City.—Taj.: Felix M. Dolinar, 465 Kerrigan Av., West Hoboken, N. J.—Blag. Fr. Ojster, 757 E. 179th St. —- Seje vsako drugo soboto v meseeu.
57.	—Društvo Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash.—Pred.: Pr. Kučar, b. 606.—Taj.: Gregor Porenta, b. 701.— Blag.: Fr Potočnik, b. 600.—Seje vsako drugo nedeljo v meseeu *b 10. uri dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wilbur-ton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71. Taj.: Pr. Lauf ar, b. 71. — Blag.: John Majdič, b. 568.
59.	—Društvo Zavednost štv. 59, De Pue, • 111.—Pred.: Joe Dolinšek.—Taj.: Jos. Urbane, b. 253. — Blag.: Dan Badovinac, b. 341.—Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društvo Simon Gregorič štv. 60 Lloydell, Pa.—Pred.: Pr. Arhar, b. 31. Taj,: Jacob Kovsca, b. 115. — Blag.: JoSi Jereb, box 16.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert, Minn.—Pred.: Vikt. Steh, b. 92.—Taj.: Frank Gimpel, b. 18.—Blag: John Stebe, b. 338. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62, Calumet, Mich.—Pred.: Pr. Lesar, 415 6th St.—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St.. Blag.: John Plautz, 329 — 6th St.
63.	—Društvo Bistrica štv. 63, Rilton Pa.—Pred.: Joe Poglednik, b. 216.— Taj.: Rudolph Sparhakel, b. 158. — Blag.: Jos. Poglednik, b. 216.
64.	—Društvo Slovenska Zastava štv. 64, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka-vec, b. 443.—Taj. Bartol Vertačnik, R. P. D. No, 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker-hlikar, b. 89 R. 3.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Breezy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, R. R. 1, b. 62.—Taj. Rochus Godina, R. F. D. 2, b. 125. —Blag.: Pr. Žnidaršič, R. P. D. 2, b. 57.—Vsi v Mulberry, Kans. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobr. M. Zupan.
66.	—Društvo Prosveta štv. 66, Alix. Ark.—Pred.: Matt. Pivk, R. P. D. No.
1,	Altus, Ark. — Taj.: Frank Mazek, b. 26. — Blag.: Gregor Salamon, b. 26.
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Huntington, Ark.—Pred.: John Veršnik, b. 36. — Taj.: Karl Petrich, b. 136. — Blag.: Anton Medved.
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Raci ne, Wis.—Pred.: Fr. Jelenz, 203 How laud Ave. — Taj.: Ferd. Kramberger, 730 Burbeck St. — Blag.: Mar. Bajuk, 730 Burbeck St.
69.	—Društvo Napredek štv. 69, Eve leth, Minn.—Pred.: John Kobe, b. 112. Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St. —Blag.: Pr. Steblaj, 508 Grant Ave.
72—Društvo Spoznanje štv. 72, Sad ley, Kans.—Pred.: Pr. Vehar, b. 47, Radley Sta., Pittsburg, Kans.—Tajnik: Fr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans.— Blag.: Ant. Kramar, b. 92, Radley Sta., Pittsburg, Kans.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.	—Društvo Grozd štv. 74, Virden 111. — Pred.: Pr. Reven, b. 12. — Taj.: Jos. Jurak, b. 426. — Blag.: Simon Kaučič.-
75.	—Društvo Slovenec tšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Anton Janaček.
Taj.: Louis Aristovuik, b. 866. — Blag.: M. Aristovnik, b. 192.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skidmore, Kans.—Pred.: John Alič, R. R No. 3, b. 190, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, R. R. 3, b. 60, Columbus, Kans. — Blag.: Matt. Dabalack, b. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakrajšeka eb 9. uri dop.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, Dc Kalb, Dl. — Pred.: Matt Hamovz, 1142 Market St. — Taj.: Frank Rep, 1108 Market St. — Blag.: Fr. Žakelj, 1315 Louis St.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor
Pa.—Pred.: Pr. Boštjančič, b. 89.—Taj, Louis Bonač, b. 275.—Blag.: J»9. Horvat, b. 118.
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Cie Elum, Wash.—Pred.: Paul Kolar, b. 337.
Taj. Rudolph Jazbec, b. 268.—Blag.: Math. Kavzlarič, box 22.
80.	—Društvo Sovoboda štv, 80. Brere-ton, 111.—Pred. Thomas Felc, Brereton, lil. — Taj.: Filip Oreškovic, box E. — Blag.: Jos. Stipanovič, b. 87. — Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani ob 9% uri dop.
81.	—Društvo Solnce štv. 81, Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler. b. 47.—Taj.:. George Porstner, box 615.— Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, R. F. D.
3,	box 57.—Taj.: Fr. Šuštarič, R. P. D. No. 3, b. 56.—Blag.: Mihael Lompret, b. 54, R. F. D. 3.
83.—Društvo Planina št. 83, Bingham, Utah.—Pred.: John Samee, b. 78.
—	Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.: Jurij Prijanovič, b. 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv.
85,	Orient, Pa. — Pred.: John Volk, b.b. 133. — Taj.: Jacob Novšek, b. 105, Orient, Pa. — Blag.: Anton Korbar, b. 7, Edenborn, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86 Chicago, 111. — Pred.: Ant. Pue, 1340 So..42hd Ct. — Taj.: Pr. Slaan, 604 N. Curtis St. — Blag.: Jos. Goričan, 474 Milwaukee Ave.—Vsi v Chicagu, 111.— Seje vsako prvo nedeljo v meseeu na 527 Milwaukee ave.
87.	—Društvo Prostomisleci štv. 87, Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b 202.—Taj.: Valent. Urbas, b. 58.—Blag. Pr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
88.	—Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Run, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak b. 222, — Taj.: Mihael Jerala, b. 217.— Blag.: Lenard Mihon, b. 68.
83.—Društvo Glas Naroda 89, Mid way, Pa. — Pred.: Fr. Zornik, b. 39. — Taj.: Martin Pershina, R. P. D. 1, box 62, McDonald, Pa. — Blag.: Vinc. Janežič, box 34.
90.	—Društvo Rdeči Prapor štv. 90 Hackett, Pa. — Pred.: Pr. Volk, b. 164. —Taj.: Mart Purar, b. 68. — Blag.: Ant. Slanovič, b. 147. — Vsi v Hackett Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91 Johnston City, 111. — Pred.: Joseph Cigole. — Taj.: Matt Hren, box 287. — Blag.: Ant. Donat, box 507.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin-ger, R. P. D 4, b. 86, Girard, Kans. — Taj. Fr. Wegei, b. 55, Franklin, Kans.
—	Blag.: Matt. Šetina, b. 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93 Randall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič b. 5. — Taj.: John Daničič, R. F. D. 3 b. 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank Japelj, b. 26.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colora do City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz. b. 389. — Taj.: Ant. Fabjančič, b. 498.
—	Blag.: Fr. Adamich, b. 633. — Seje prvo soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado ave.
95.	—Društvo Lilija štv. 95, Oglesby 111. — Pred.: Joseph Gorišek, b. 67. — Taj.: Joseph Mencin, b. 197. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv. 96, Livingston, 111. — Pred.: Leo Zve-glich, Livingston, 111.—Taj.: Pr. Krek. Blag.: John Muvrin, b. 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer. Pa. — Pred.: Henrik Slapničar, b. 121.
—	Tajnik: Paul Tasoto, box 105. — Blag.: Pr. Meršak, b. 146.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani br. J. Serjaka.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle,
HI. — Pred.: Teo. Grgovic, 5th Uuion St. 1403. — Tajnik: Ignac Volk, 445 Sterling St. — Blag.:	Thomas Golo-
bič, 203—2nd & Uion St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, I1L — Pred.: Anton Skube, b. 333. — Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos. Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton žitnik, b. 148, Goldfield, Colo. — Taj.: Matt Božič, box 293. — Blag.: Jos. Mohor, b. 373.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Draksler, b. 24. — Taj.: Matt, žele, Grays Lauding, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Drujštv» Nada štv. 102, • Chicago, 111.—Pred.: Johana Stroj, 1156 W. 18th St. — Taj.: Elziabeth Kure, 2634 So. Hamlin Ave.—Blag.: Mary Hočevar 2317 So. Leavitt St. — Vse v Chicago,
111,	— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 1843 So. Centre Ave.
103.	—Društve Jutranja Zora štv, 103, La Salle, Ul. — Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St. — Taj. Fanny Novlan, 5th Croset St. 528. — Blag.: Marija Pirnat, 1237 Main St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesesu od 1. uri pop. v dvorani Mrs. Potink.
104.	—Društvo Zavedne Slovenke štv. 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. — Blag.: Antonija Svet, 1685 E. 31®t St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, Indianapolis, Ind. — Pred.: Pred. Matelič, 517 W. Washington St. — Taj.: John Šekli, 966 W. Pearl' St. — Blag.: Frank Kanalec, 501 W. Washington St.
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa, — Pred.: Alois Oapnde, b.
86.	— Taj.: Ignac Muršec, b. 328. — Blag.: Jos. Susterič, box 94.
107.	—Društvo Planinski Raj št. 107, St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever. 3404 S. 2nd Street. — Tajnik: John Bertoncelj, 3404 S. 2nd Street. — Blag.: Jos. Dolenc, 3127 S. 7th St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu na 9th St. in Alben ave. ob 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108. Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj.
Marija Hrast, box 52. — Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgieh.
—	Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.— Seje vsako drugo nedeljo v meseeu ob 2. Uri v prostorih br. predsednika.
110.	—Bruštvo Slovenski Rudar štv. 110, Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn. — Taj.: Jos. Drobnič, b. 152.— Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. Ill, Aurora, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11. — Taj.: Marija Kovach, b. 78. — Blag.: Neža Lesar.
112.	—Društvo Slovenski 3inovi štv
112,	Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, b. 152. — Taj.: John Kostelic, b. 161. — Blag.: John Ohesarek, b. 16.
—	Vsi v Bearcreek, Mont.
113.	—Društvo Mangart št. 113, Sunny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrie, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56.
114.	—Društve živila Ilirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo vmesecu od 9. uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednost štv 115, Joliet, 111.—Pred.: Fr. Vreček, —Taj.: Mihael Likevich, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv, 116, Lincoln, HI. — Pred.: John Hočevar, 717 Vichitte Ave. — Taj.: Jas. Ti-cer, 625 Oklahoma Av.—Blag.: M. Star-čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društve Novi Dom štrr. 117 Yukon, Pa. — Pred.: Mike Maakovšek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. — Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. 116, Ruffs Dalle, Pa.
118.	—Društve Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Rudolph Rojtz, 4809 Butler St. — Blag.: Joseph Lokar, 4745 Hatfield St. — Vsi v Pittsburg, Pa.
119.	—Društvo Moška Enakroprav nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršič, 609 Market St.— Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120.	—Društvo Gorenjec štv. 120 Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Andrej Mlekush, b. 26. — Blag.: Andrej Jagič, b. 1.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokač, 206 Post Ave. — Taj.: Peter Puhek, 190 Cotterell Avenue.— Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-(luippa, Pa. — Pred.: Fr. Skubic, b. 143. Colo na, Pa. — Taj.: George Smrekar, b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: John Vrečar, b. 91.
123.	—Društvo Vipava štv. 123, Panama, 111. — Pred.: Joseph Ferjančič, b.
10.—Taj.: Andr. Illeršič, b. 831.—Blag: Jos. Mihalič, b. 843. — Vsi v Panama. 111.
124.	—Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Rataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verbajs, b. 90, Forest City, Pa. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dop. v Forest City, . v mestni dvorani.
125.	—Društvo Hibbing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taj.: Fr. Hitti, b. 231. — Blag.: Ant. Kramar, 302—3rd St.
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland, O. — Pred.: Mihael Lah, 1268 E. 55th St. — Taj.: John Jug, 1096 East 67th Street. — Blagajnik: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo “V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, b. 34. — Taj.: Val. Cirar, b. 55.
—	Blag.: Fr. Pajk, b. 125. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. uri dop.
128.	—Društvo Narodne Slovenske št
128,	Calumet, Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 4247 — llth St. — Taj.: Kate Junko, 26 Oak St., No. 5. — Blag.: Boža Rački, 4211 — llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wil-mersovi dvorani ob 1 uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: John Gorjup, 3424 W. 97. St. — Taj.: Carl Penko, 1390 E. 45. St. — Blagajnik: Ant. Cugelj, 1387 E. 39 St. N. E. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn. — Pred.: Marija Janc, b. 587. — Taj.: Marija Levstek, 512 Douglas Ave.—Blag,: Angela Pucelj, b. 495.
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, 111. — Pred.: Milan He gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave. — Blag.: Felix Seljak, 1419 W. 18th St. — Redna mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Predsednik: Mihael Burgar, Klein, Mont.—Taj.: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli. 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 12002 Buckeye Rd., S. E.
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Jacob Oblak, b. 201. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135, Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec, 3994 Jennings Ed., So. Brooklyn, O. —
aj.: John Slabe, 3777 W. 14th St., S. W., Cleveland, Ohio. — Blag.: Carl Kuhel, 3994 Jennings Rd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136,
Manderfield, Mich. — Pred.:	Vinko
Butkovich, box 46, Dodgeville, Mich.
—	Taj.: Wm. Kroll, box 49, Dodgeville, Mich. — Blag. Nik. Malnar, box 75, Dodgeville, Mich. — Seje vsako tretjo nedeljo v mescu ob 10 uri dop.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Wencelj, 1017 E. 62nd St. —- Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev.
138,	Canonsburg, Pa. — Pred.:	Paul
Posega, b. 230. — Taj.: John Koklie. b. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleveland, O.—Pred.: Fr. Cergol, 2741 Commercial Rd.—Taj. Mihael Erjavec, 701 Berk St. — Blag.: John Lukač, 2741 Jommercial Rd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: John Gasparin, 101 Ten—Eyck St. — Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y.
141.	—Društvo Brod na Kolpi št. 141. Calumet, Mich. — Pred.: Fr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 144. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Collin-wood, O. — Pred.: John Prašnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj Jos. Brezar, 15511 Saranac Ed. — Blag.: Louis Blatnik, 15511 Saranac Rd.
143.	—Slovenski Lovec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič box 143. — Taj.: Frank Smith, b. 4.— Blag.: John Kovač, b. 86. — Vsi v East Helena, Mont.
144.	—Društvo Slov. in Hrvati štev. 144, York Run, Pa.—Pred. Anton Žele, RFD No. 7,' box 154, Smitbfield, Pa. — Taj.: Fr. Camenchek, b. 452. — Blag,: John Hotko, b. 452, Fairchanee, Pa.— Vsi v Fairchanee, Pa. —- Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
145.	—Društve Slavček v Cliff Mine. Pa. — Pred.: Tit Jaki, b.—1—. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Fr. Za-goda, b. 222.
146.	—Društve Kanarček v Messmore
Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj.: Mihael Polovič, box 61, Edenborn, Pa.—Blag.: John Cvetkovič, b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—rVodnikov Venec, št. 147, Cleveland, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st Sl- — Taj.: Ignac Jerič, 3877 Lakeside Ave. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair Ave. — Vsi v Cleveland, O.
148.	—Društvo Zorislava v Franklin,
Pa. — Pred.: Josefa Urbas, box 786, Conemaugm, Pa. —. Taj.:	Frančiška
Vidrich, box 523, Conemaugh, Pa r-Blag.: Jožefa Lofko, box 514, Conemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Izobr. Domu, Franklin Bors.
149.	—Društvo Zavedne Slovenko, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 174.—Maj.: Margareta Gorše, b. 43.—Blag.: Anna, Kerin, b. 267. —
Seje vsako tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzliikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Platnar b, 193.
151.	—Društvo Bratje Edinost, štev. 151. Witt, HI. — Pred.: Peter Kokalj, b. 342. — Taj.: Jacob Bregant, b. 512.
—	Blag.: Fr. Zadel, b. 111. ’— Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovfciski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred.: Matt Slabe, box 681, Struthers, Ohio. — Taj.: Anton Drobnič, b. 596, Struthers, O.— Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154, Park City, Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. — Taj.: Jacob Shobar, b. 692. — Blag. Jacob Clementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. — Pred.: Josephina Liveck, b. 139. — Taj.: Marija Legan, b. 11.
Blag.: Josephina Pavliha, b. 139,— Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne.
156—Društvo Kras, št. 156, Muddy, HI. — Pred.: John Zelene. — Tajnik: Mihael Vidič. — Blag.: Luka Gabrovec, b. 5. — Seje se vrši vsalco prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani br. Alois Grebenjak.
157.	—Društvo Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b. 167. Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda
3.	— Taj.: Nick Glagovšek, b. 15. — Blag.: Nick Glagovšek, b. 15. — Vsi v Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev. 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant. Koss, Cut Road, Euclid, O. — Taj.: Vinc. Badalich, b. 289. — Blag.: Fr. Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedelj*
159.	—Društvo Perrer, štev. 159, Hanna, Wyo. — Pred.: Albert Mončlovič, b. 91. — Taj.: John Pettek, b. 351. — Blag.: Ant. Nerat, b. 91. — Vsi v Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 16», Newark, Ohio. — pred.: John Gabrovšek, 38—13th St. — Taj.: Matt Janesh, 41 — 13th St. Blag.: Joseph Lukežič, 38 — 13th Stt.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161, KittsviUe, Minn. — Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.: F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn.— Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing, Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163, Buxton, Iowa. — Pred.: Leo Stermole, box 433. -—- Tajnik: Fr. Cerovac, box 830, Buxton, Iowa. — Blag.: Felix Razpotnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vijolica, štev. 164, irontenac, Kans. Pred.: Marv Skubic, Frontenac. Kans. — Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št. 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b. 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166, Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b. 262, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petre-vich, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št. Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana Zakrajšek, b. 145. — Blag.: Klara Klančnik, b. 38.
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168, Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda, b. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag. Fr. Škufca, b. 98. Vsi v Conemaugh,
Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija.
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev. 169, Fitz Henry, Pa. — Pred.: IV. Hribar, box 82. — Taj.: Fr. Juvan, box 175. — Blag.: John Okorn, b. 82.
170.	— bruštvo Dolenec, štev. 170, Akron, Ohio. —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Vinc. Zure, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bere-nalk, b. 313, Kenmore, Ohio.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. — Pred.: Jacob Se-tina, b. 178. — Taj.: Al. Gancar, b. 303.
—	Blag.: F. V. Wehar, b. 267.
172.	—Društvo Dobri Prijatelji, štev.
172,	Beadling, Pa. — Pred.: Anton Klančar. — Tajnik: John Shaffer, b. 34. — Blag.: F. V. Wehar, b. 267.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Franko-vič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.— Taj.: John Križmančič, 3557 E. 81. St.. S. E., Cleveland, O. — Blag.: Alois Krancar, 1061—1063 Front St., Cleveland, Ohio.
174.	—Društvo Vrtni Raj, štev. 174, Dunlo, Pa. — Pred.: Joseph Skerij. — Taj.: John Naglič, b. 244. — Blag.: Anton Hribar.
175.	— Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn. — Pred.: Louis Ko-stelec, b. 3. — Taj.: Max Shustar, b. 46. — Blag.: Ant. Mesojedec, b. 54.— Vsi v McKinley, Minn. — Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecn ob 2 uri pop. v mestni dvorani.
176.	— Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Pred.: Thosmas Dolinar, box 73. — Taj.: Matt Tušek, box 173. — Blag.: John Sever.—Seje vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani.
177.	— Društvo Mars, štev, 177, Reliance, Wyo. — Pred,: Peter Chufar, box 97. — Taj.: Joseph Cramar, box 172. •— Blag.: Frank Selak, box 97. — Vsi v Reliance, Wyo.
178.	— Društvo Jadranska Vila, št. 178, Cleveland O. — Pred.: Jacob Cič, 1026 E. 61st St. — Taj. Karl. Bauzon,' 6120 St. Clair Ave. — Blag.: Anton ' Stanovnik. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9 uri v dvorani P. Kogoja, 6006 St. Clair Ave.
179.	— Društvo Lavdon, štev. 179, Barberton, Ohio. Pred.: Frank Stritar, 234 Melvin St. — Taj.: J. Kraševec, 180 Center St. — Blag.: J. Troha, 180 Center St.
180.	— Društvo Planinski Glas, štev.
180,	Linton, Ind. — Pred.: John Speeh, box 725. — Taj.: Anton Cerar, box 646.
—	Blag.: John Potonik.
181.	— Društvo Dom in Svet, štev.
181,	Adamsburg, Pa. — Pred.: Anton Gram, box 21. — Taj.: Karl žele, box 71. — Blag.: Anton Lavrič, box 57.— Vsi v Adamsburg, Pa.
182.	— Društvo Slovanski Rudar, št.
182,	Gilbert, Minn. Pred.: John Kunstel Taj. A. E. Gnjezda, b. 23. Blag. Leo. Kukar. Vsi v Gilbert, Minn.
183.	— Društvo Narodni Dom, štev.
183,	Hudson. Wyo.
184.	—Društvo Zmagonosna Krona, štev. 184, Springfield, 111.
185.	—Društvo Planinski Raj, štev. 185, Collinwood, Ohio. — Pred.: Ivana Grdina, 513 E. 152th SL — Taj.: Aloi-zija Rozmane, 5806 Calcutta Ave. — Blag.: Johana Luznar, 5620 Calcutta Ave. — Vsi v Collinwood, Ohio.
186.	—Društvo Jugoslovani, štev. 186,-Granville, HI. — Pred.: Rok Drolc, b. 198. — Taj.:, Louis Bregar, b. 8. — Blag.: Martin Novak, b. 247.
187.	— Društvo Sestrska Ljubezen, štev. 187, Franklin, Kans. — Pred.: Elizabeth Oblak, b. 60, Franklin, Kans.
—	Terezija Wegei, b .55, Franklin, Kas.
—	Blag.: Marija Amcršek, R. R. No.
4,	b. 58, Girard, Kans.
GLASILO
Slovene Narodne Podnorne Jednote
UU*ia teden,ko.
LJUiTN-NA SLOVENSKE NA I O DNE PODPORNE JEDNOTF.
Uredništvo in upravnistvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Dl.
Velja e» vse leto 81.00.
o R o A N
OF THS
SLOVENiC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
leaned weekly.
OWNED BY THE SLOVENKI NATIONAL BENEFIT SOCIETY
ko so videli ležati svoje tovariše— žrtve kapitalizma na tleh, ki so v interesu kapitala zavoljo koščeka vsakdanjega kruha izgubili skoraj svoje življenje.
Slovenski delavci. Ta žalosten dogodek potrdi ponovno zlato resnico, da mora hiti vsak ameriški slovenski delavec član podporne organizacije.
Slovenci pridružite se “Slov. nar. podp. jednoti, ker ona za vse brate in sestre skrbi enako v bolezni, smrti in nesreči. Ne odlašajte z vstopqm, ker nihče neve, kje in kedaj ga zadene nesreča.
Maks Brezlen.
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Chicago, Ul.
Subeeriptien, $1.00 per year.
Fitz Henry, Pa.
Dne 13. september je ponesrečil v rovu naš brat Maks Lavfar, elan društva “Svobodomisleci” štev. 169, doma iz Vač pri Litiji. Komaj je pričel z delom, se je utrgala nad njim premogova plast in ga pokopala pod seboj. Na pomoč so priheteli takoj bližnji tovariši in ga spravili na površje. Zdravnik je konštatoval, da so njegove poškodbe težke in da ga je treba odvesti v bolnico. Ubogali smo zdravnika in odpeljali ponesrečenega brata v bolnišnico, kjer se sedaj čaka zdravja.
Vsem sosednim društvom in posameznim bratom, ki so se udeležili dne 31. avgusta veselice našega društva in pripomogli do vspe-ba, izrekam najtoplejšo zahvalo. Veselica je dobro vspela, čistega prebitka smo imeli $59.07.
P. Juvan, tajnik.
East Palestine, O.
Društvo “Slovan”, štev. 55 je izgubilo zvestega člana Jožefa Ho-faka. Rajni je umrl dne 6. septembra v bolnišnici v Pittsburgu. Pokopali smo ga dne 9. septembra na pokopališču v East Palestine, O. Pogreba so se udeležila vsa tukajšna slovenska društva, katerim izrekam v imenu društva “Slovan” najiskrenejšo zahvalo.
Rajni zapuščen tukaj žalujočo soprogo s šestimi otroci in eno sestro.
Žalujoči soprogi in otrokom naše sožalje, rajnemu bratu pa bodi lahka gruda v tujini.
Frank Miklavčič.
South Range, Mich.
Minolo je komaj nekaj mesecev, ko smo izgubili br. Joseph Paver-ja. Ponesrečeni brat je padel kakih 25 čevljev globoko v jamo,^ v katero mečejo skalovje in rudninske odpadke. Obležal je mrtev na mestu. Zdaj je pa na isti način ponesrečil brat Math. Repovšek ki je bil tovariš Paverju, ko je ponesrečil in pomagal spraviti njegovo truplo na površje. Zdaj je njega zadela ista žalostna usoda. Oba sta bila dobra in zvesta člana društva “Danica”, štev. 22.
Rajni Math. Repovšek zapušča v South Range soprogo in enega otroka, v Balticu pa sestro, orno-ženo Hobal. Društvo je ranjemu bratu oskrbelo veličastven pogreb in mu v zadnji pozdrav kupilo venec. Poleg se je pa Joseph Florjančič zavzel, da se mu položi še en venec na krsto. Objnil se je do prijateljev, ki so darovali $16.50 za venec in 50c za ekspres.
Darovali so sledeči po 25c: Fr. Horjančič, Jos. Horjančič, Geo. Urmas, Jos. Urmas, Jacob Stebe, Anton Stopar, Ignac Cotman, Peter Touebar, Frank Starin, Fr. Skrlep, John Barich, Frank Hobal, John Zandar, Anton Gregorač, Strušnik, Mate Rotar, Anton Hobal, Mihael Touebar, John Perc, Math Cebosek, Andrej Gregorin, Anton čebul, John Lusar, John Jereb, Jos. Perc, Peter Starin, Franc Žitnik, Zotlar, Frank Urmas, John Urmas, John Prešern, John Lampe, Franc Jerov-šek, Frank Lampe, Lois Perne, Joseph Radenšek, Math Videnšek, Peter Vuk, John Kroll, Gregor Šimenc, John Rakef, Frank Zajtz, Valentine Zaje, John Stimac, Andrew Šimenc, Alois Dolar, Sajovic, Anton Mušič, Jerman, John Cotič, Frank Vampovšek, Erček, John Čolnar, John Vode, John Ručigaj, John Brojan, Frank Vv lar, John Perc, Michael Zend*/, Jos. Jellen, Andrej Jellen. Po 50c: Andrew Spacal, M. D. Liko-vich, Frank Hobal. Skupe’ $17.00 za ktero svoto smo kupi’i venec.
To je zopet slučaj, ki govori jasno, kolike vredvmJi je podporna organizacij za slovenske delavce v AmeriU.
Vsi, ki še nisri danes pri nobeni podporni organizaciji, pridružite se naši jednoti, da vas smrt ne na ide nepripravljene.
M. Likovicb.
Springfiled, 111.
Društvo “Illinois” je sklenilo, da se asesment plačuje pred sejo. Člani naj vzamejo ta sklep na znanje, ker bodeva z blagajnikom, že ob dveh na mestu, da pobereva mesečne prispevke v smislu društvenega zaključka. Prosim, člane naj vpoštevajo ta blagohoten poziv in naj bodo ob pravem času v dvorani. Ako bodo člani vpošteva-li sklep društva, se bo vseeno lahko pričelo s sejo že ob pol dveh.
Za prihodnje sejo imamo zelo važne točke na dnevnem redu. Najvažnejšo točko bo tvorilo seveda poročilo delegata o peti redni konvenciji naše jednote. Komur je za jednoto in mu ni blagor društva deceta briga, ne bo zamudil te velevažne seje. Slišal bo iz ust delegata, katerega je sam pomagal izvoliti, kako je konvencija rešila težka vprašanja, ki so čakala na njo. Vsakdo bo lahko izvedel, kaj se je ukrenilo, da se da jednoti trdo gospodarsko podlago, da bo kos obveznostim napram svojim članom v najžalostnejših slučajih. Čestokrat se je stavilo vprašanje: “čemu te konvencije?” Poročilo delegata bo odgovor na slična vprašanja. Iz poročila bo posneti, ali konvencije koristijo ali ne.
Z delom se je v tukajšnih rudnikih obrnilo sedaj na boljše. Vendar se pa delo še vedno težko dobi. Zato ne svetujem, da bi slovenski delavci sem hodili za delom.
Slovenskih društev imamo se-, daj deset. Vsa društva dobro napredujejo. Po mojem mnenju pa napreduje slovenska godba, ker se ševilo koračnic, polk in gibajočih valčkov od vaje do vaje množi. Tudi pevsko društvo “France Prešeren” napreduje v vsakem oziru.
Dne 12. oktobra nas obišče znani slov. govornik Etbin Kristan, soc. občinski svetovalec iz Ljubljane. Pokažimo omenjenega dne, da je zavednost med Slovenci v Springfieldu doma.
John Podlesnik, tajnik.
Lincoln, 111.
Z delom gre malo boljše, vendar pa še ne delamo vsaki dan.
Dne 12. septembra se je pripetila v tukajšnem rudniku strašna nesreča. Nakrat je nastal silen pok in razstrelba je opalila tri rudarje tako silno, da ležijo sedaj v bolnici. Med ponesrečenimi je tudi br. Jože Tieer, tajnik tukajš-nega društva “Slovenske narodne podporne jednote.”
Solze so stopile rudarj*em v oči,
zbor. Kakor na vsakem ustanovnem shodu, je tudi na tem shodu prišlo do obširne razprave, katere končni zaključek je bil, da se ustanovi pevski zbor. Ta zaključek, naslanjajoč se na kulturno potrebo Slovencev v Chicagu, je rodil slovenski delavski pevski zbor “Orel”.
Samop&sebi se razume, da se ima vsako novoustanoveljeuo društvo v začetku boriti s težko-čami, ki so še toliko večje pri vsakem pevskem društvu ali zboru, ker pridejo v poštev troški za učitelja, note, kakor tudi posluh in glas pri aktivnih članih. Tudi ustanovljeni slovenski delavski pevski zbor “Orel” je imel tekom svojega desetletnega obstanka razne težkoče in ovire, ki pa niso bile nikdar tako velike, da bi ga ustavile v njegovem razvoju .
Vsem Slovencem v Chicagi je znano, kakor tudi drugim Slovanom, da je “Orel” sodeloval po vsod, kjer je šlo za napredek v duhu časa. S tem je “Orel” zvr-šil le svojo nalogo, katero so mu začrtali njegovi ustanovitelji ob njegovem rojstvu. Tekom desetih let svojega obstanka si je med vsemi naprednimi Slovenci pridobil simpatije, zategadelj je še da nes želja vseh članov “Orla”, da slovenskemu delavskemu pevskemu zboru ostanejo še v prihodnje vsi naklonjeni, ki ljubijo petje in znajo ceniti umetnost in kulturo.
Slovenski delavski pevski zbor “Orel” bo dne 12. oktobra priredil svojo desetletnico. Pred desetimi leti dne 12. oktobra se je u-stanovil in dne 12. oktobra 1912 bo v veliki “Narodni Dvorani” s koncertno veselico obhajal prvo dekado v svojem življenju.
Začetek koncertne veselice je točno ob osmih zvečer. Vstopnina za osebo 25c. Na veselici bodo sodelovali razni slovanski pevski zbori in godba na lok. Ob tej priliki vabimo vsa chikaška podporna in druga društva, da se v naj-obilnejšem številu udeležijo desetletnice, ker bo “Orel” vrnil vsakemu društvu ob enaki priliki bratski poset.
Slovenci in Slovenke. Prihite na desetletnico vsi. ki ljubite umetnost in petje!
V torek dne 8. oktobra ob osmih zvečer se vrši v “Narodni Dvorani”, na voglu Center ave. in 18. ceste seja slovenskega delavskega pevskega zbora “Orla”. Desetletnica je pred durmi. Rešiti bo treba važne reči. Zategadel je tudi potreba, da se seje udeležijo vsi aktivni in podporni člani.
Odbor.
Naznanila in vabila.
IZ
TAJ-
URADA GLAVNEGA NIKA.
V smislu sklepa pete redne konveeije S. N. P. J. imajo čikaš-ka društva v mesecu oktobru imenovati dvanajst kandidatov (tinj) za glavni pomožni odbor. Vsako društvo imenuje dva kandidata za volitve, ki se vrše potom splošnega glasovanja v mesecu decembru t. 1.
Izvoljen pomožni odbor-bo nastopil svoje delo z mesecem januarjem 1913 za dobo treh let. Šest kandidatov, ki bo dobilo večino glasov, se bo smatralo izvoljenim.
Nominacija se vrši v oktobru, volitve pa v decembru.
Peta redna konvencija je zaključila, da naj se uvede zavaro vanje otrok. Treba je, da se prijavi tisoč otrok, da bo mogoče uveljaviti zavarovanje otrok. Na mesečnih sejah v oktobru in novembru naj se poizve člane, ki hočejo zavarovati svoje otroke za slučaj smrti. Posmrtnina bo znašala $75, mesečni prispevek pa lOc.
Sklad za zavarovanje otrok ne bo v stiku z drugimi skladi jednote ,temveč se bo upravljal posebej. Društveni tajniki naj sporočijo gl. tajniku do koncem novembra natančno število otrok, ki se hočejo zavarovati.
John Verderbar. gl. tajnik.
nedeljo 13. oktobra, se obračam do vseh članov, da se udeleže vinske trgatve v soboto ob sedmih zvečer v največjem številu.
Dolžnost nas veže, da pomagamo mlademu društvu.
D. Bliimel, tajnik.
svetljava zrak in preveč razgreje zgornje zračne plasti. To povzro-ekje vročo glavo in mrzle noge, večkrat tudi glavobol. Z zračenjem se tega obvarujemo.
Bessemer, Pa.
Obveščam vse člane društva “Krim”, štev. 97, da naj v prihodnje pošiljajo vsa pisma, ki se tičejo tajniškega posla meni kot novoizvoljenemu tajniku.
Prihodnje seje naj se udeleži vsak član, ker bo na seji poročal delegat o delu pete redne konvencije.
Frank Mišič, Bx 146, Bessemer, Pa.
0 petrolejskih svetilkah.
RAZPIS SLUŽBE.
Z dnem prvega oktobra se razpisuje služba upravitelja pri “Glasilu”. Vse tozadevne ponudbe naj se pošljejo do zadnjega oktobra bratu John Verderbar ju, gl. tajniku Slov. Nar. Podp. Jednote. Službo je nastopiti po prvi redni novemberski jednotini seji, vsekakor pa z dnem 1. decembra, ker se v decembru poveča “Glasilo”. Plača je v smislu zaključka pete redne konvencije Slov. Nar. Podp. Jednote.
Vsak brat, ki ima zmožnosti za upravitelja, se lahko zglasi za u-pravniško mesto. Na ponudbe, ki bode prišle po prvem novembru, se ne bo oziralo.
Ladysmith, B. C. Canada.
Tu obstoji postojanka “Slovenske narodne podporne jednote”. Postojanka ni po številu velika in močna, ker je tu malo Slovencev. -Vendar je pa močna v smislu naših ciljev in načel.
Po narodnosti je tu največ Hrvatov, Črnogorcev in Slovakov, med katerim so nekateri pri našem društvu.
Z delom ni nič, ker je tukaj štrajk. Kjer je štrajk tje pa noben pošten delavec ne gre iskat dela. Noben delavec, ki ima v sebi le drobtinico delavskega ponosa, se zaveda, da s svojim delom živi vso kapitalistično drhal v baržunu in svili, kakor tudi njene priveske, ne bo postal izdajalec svojih tovarišev ali stavkokaz.
Koliko časa bo trajala stavka, ne morem povedati. Tukaj se je strokovna organizacija ali unija še le oživela. Zato so kapitalisti tudi bolj trdovratni. Ali delavci bežijo na vse kraje, ostavljajo mesto, kjer so delali leta in leta, ker nočejo postati stavkokazi — izdajalci svoje domovine, svojega Boga. svoje dece, svojih tovarišev in sami sebe.
Napisal sem te vrstice v svarilo, da kateri slovenskih delavcev ne sede vabljivim in sirenskim oglasom na limanice, katere priobčujejo kapitalistični listi dan za dnevom.	M. T.
Chicago, Ul.
Dne 12. oktobra 1902 se je v Chicagu zbralo nekoliko Slovencev, da ustanovijo svoj pevski
Collinwood, O.
Veže me dolžnost, da v imenu društva “Mir”, štev. 142 S. N. P. J. izrečen najprisrčnejvo zahvalo vsem bratskim društvom, ki so se udeležila slavnostnega razvitvja naše društvene zastave, posebno pa društvu “Naprej”, štev 5, “V boj”, št. 53, “Zavedni Sosedje”, štev. 158, družini Viktor Bemot, kakor tudi kumu in kumiei Math. in Neži Kastelic za podarjene trobojnice. Ne smem pa pozabiti društvo “Primož Trubar”, ki je darovalo pet dolarjev in dr. sv. Barbare, štev. 26, ki se je mnogoštevilno udeležilo pohoda.
Ista hvala gre tudi članom drugih jednot in zvez, ki so se udeležili naše slavnosti.
Obveščam vse člane in članice našega društva, da nas je žensko društvo “Planinski Raj”, štev. 185 povabilo na vinsko trgatev, katero priredi v dvorani Dan. Staničiča. Vsakdo bo smel krasti grozdje poljubno. Toda paziti bo moral, da ne pride v pest zalim vinaearieam in brhkim viničarjem, ali pa starikavemu in šepavemu občinskemu stražniku, da mu ne bo treba delati pokoro za svoj greh v občinski “špehka-mri”.
“Primorska Soča”, štev. 94 S. S. F. Z, priredi svojo veselico v dvorani g. Baumana, 117 stop, kjer sedaj krčmari brat Anton Škof.. Tudi zato veselico smo dobili vabilo.
Vse člane in članice opozarjem, da se bolj številno udeležujejo mesečnih sej, katere se vršijo vsako tretjo nedeljo ob devetih dopoldne v navadnem zborovalnem prostoru.
Ne pozabite, da imamo poleg rednega asesmenta še 25c za ‘Glasilo’.
Kdor še ni poravnal za regali-je, naj to stori na'prihodnji seji.
Martin Pogorele, tajnik.
SLOVENCI, PROÖ OD BINGHAM, UTAH!
Tu traja štrajk na celi črti. Vzrok štrajku je beraška plača, ki ni zadostovala za najnujnejše življenske potrebščine. Noben slovenski delavec naj ne hodi sem iskat dela, dokler stavka ni končana.	J. S.
Zalog na Kranjskem.
Dne 27. decembra 1911 je umrl moj sin Leopold žalostne smrti v Radley, Kansas; ponesrečil je v premogokopu. Ker je bil elan društva “Spoznanje”, štev. 72 S. N. P. J., preskrbel mu je njegov delavni tajnik, Frane Rugelj, dostojen pogreb. Zavzel se je tudi na zapuščino mojega pokojnega sina, ter je tožil dražbo Hamilton Co. za odškodnino. Poslednja družba mi je izplačala $700 Moj sin je bil tedaj član “Slovenske Narodne Podporne Jednote” in pri nji zavarovan za $600. Tudi ta znesek je prejel podpisani, ki si vsled tega šteje v dolžnost na tem mestu zahaliti gospodu Francu Rugelju za njegovo požrtvovalnost v prid rojakom, ter priporočati ameriškim Slovencem društvo “Spoznanje”, sploh Slovensko Narodno Podporno Jednoto vobče.
Janez StraVs.
Breezy Hill, Kans.
Bratje in sestre društva “Prvi Maj”, štev. 65, vsi na sejo dne šestega oktobra. Na tej seji bo poročal delegat o peti redni konvenciji naše jednote. Na dnevnem redu so tudi drage važne točke.
Kdor se zanima za našo podporno organizacijo, naj pride zanesljivo na sejo omenjenega dne.
Rochus Godina, tajnik.
VABILO
na veliko jesensko veselico, katero priredi društvo “Nada”, štev. 102, S. N. P. J. prihodnjo nedeljo ,dne 6. oktobra, ob 2. uri po poldne v Narodni Dvorani, na 18. cesti in Centre Ave.
Zanimiv program, kakor tudi točna poslužba, bode gotovo nudila občinstvu dovolj zabave in užitka.
Zatoraj bratje, rojaki in rojakinje, vsi v nedeljo popoldne na Amselico, da se zopet enkrat pošteno zabavamo v domačem krogu. —
Ob enem opozarjam vse društvene članice, da se zgoraj omenjene A^eselice vse udeleže. Katera izostane brez tehtnega in od društva opravičenega A^zroka, zapade kazni po dmStvenem sklepu.
Na svidenje!
Elizabeta Kure. tajnica.
Collinwood, O.
Vsem članom društva “V Boj!’ štev. 53 na znanje.
Tukajšnjo žensko društvo “Planinski Raj”, štev. 185 priredi dne 12. oktobra v dvorani Staničiča, 117% stop vinsko trgatev, na katero je povabljenuo tudi naše društvo.
Ker se naša seja vrši še le v
Plinova in električna luč sta spodrinili s svojo jarko svetlobo in zaradi svoje enostavnosti že po velikih krajih petrolejsko razsvetljavo. Prednost, ki jo ima pe trolejka, je v tem, da gori mirno in enakomerno, med tem ko plinova luč zelo plapola. Tudi vidu je gorenje petrolejke bolj prikladno, kakor pa plinova luč. O-česni zdravnik dr. Starkle v Ba-zlu je dognal, da je luč tem nevarnejša očem, čim krajše valove njeni žarki. Petrolejška luč ima najmanj teh škodljivih žarkov potem sledi plinova luč, električ na in najbolj škodljiva je acite lenska razsvetljava.
Draga prednost petrolejke je v tem, da je cena. Na uro velja (za svetlobo 16 sveč) petrolejska raz svetljava nekaj več kakor pol drag Adnar, plinova nekaj več ka kor dva in pol vinarja in električ na razsvetljava skorj pet vina rjeA\ Ali vse te prednosti ima pe trolejka le tedaj, če je skrbno o snažena in če se previdno ravna njo. Kdor pa jo snaži malo, kdor jo privije previsoko ali prenizko ta ima v petrolejki zdravju škodljivo in nevarno razsvetlja vo.
Splošno razširjena slabost je da prav zelo privijajo petrolejko kadar se ne rabi polne svetlobe S tem se ne prihrani prav nič na petroleju, temveč se doseže le to da ne izgori popolnoma. Plini, katere se razkraja petrolej pri gorenju in ki tvorijo na stenu spodnjo, črno plast, ne morejo delci oglja popolnoma zgoreti ker plamen ni dovolj močan. Ne zgorjeni plini in delci oglja na polnijo zrak v sobi in ga okuži j temeljito. Ako pa je petrolejka privita previsoko, tedaj sa razvi ja toliko oglja, da ne more ves zgoreti; gost, črn dim se vzdi guje iz cilindra; ta dim je poča sen, ali gotovo učinkujoč strup za pljuča. Nekaj nesreč naj navede mo, ki so se zgodile zaraditega ker je petrolejka gorila premoč no: V Verni v Harzu so našli zju traj poljsko družino, ki je spala v enem prostoru in štela pet oseb onesveščeno. Treh otrok niso mo gli več zbuditi v življenje. — V Spandavi bi se bile kmalu žadu šile ženske uslužbenke na kolo dvom. Ker niso prišle zjutraj, da bi osnažile čakalnice, so poizve dovali, kje da so. Slednjič so udr li v njihovo zaklenjeno spalnico kjer so bile vse v nezavesti. Po dolgem trudu jih je zdravnik spravil k zavesti. Pustile so, da so Arso noč gorele petrolejke in to je bil vzrok nezavesti.
Prav slabo navado ima oni, ki pušča goreti petrolejko vso noč Pri petrolejkah je še neka druga nevarnost. Ako ne ravnamo s pe trolejko previdno, tedaj nastopi lahko eksplozija. Eksplozija na stopi, če je svetilka slabo osnaže na in če ne raA’,namo z njo praAul no. Ako dogori petrolej v stekleni posodi, tedaj se prazen prostor napolni s plinom. Ako je sten pre ozek, tako da ne izpolni vsega prostora v gorivcu, tedaj skoči plamen navzdol, če upihnemo luč odzgor in plin se Amame, posoda za petrolej se razpoči. Plini se tudi vnamejo, če se polni svetilka med tem, ko še gori. Tudi takrat se vnamejo plini, če gremo z gorečo svetilko prehitro iz sobe v sobo. Pri snaženju je treba paziti pred vsem na to, da ne ostane odstriženi sten v goriveu. Če pade le iskra v ostanke, nastane tudi rada eksplozija. Zračne luknjice v goriveu ne smejo biti nikdar zamašene. Petrolejko je treba vsak dan temeljito osnažiti, ne le tedaj, kadar se j‘i doliva petrolej. Tudi je dobro, da se napolni svetilka vsak dan, čeprav še ni popolnoma prazna, ker svetloba petroleja, ki zaostaja v posodi, pojema polagoma.
Ob dolgih zimskih večerih, ko gori petrolejka po več ur, je treba sobo večkrat prezračiti, ker luč vsesava kisik iz zraka, ki je največjega pomena za naša pljuča. Razentega posuši vsaka raz-
Ameriški trgovski in delovni urad je izdal pravkar porčilo, iz katerega je razvidno, kako ogromen kapital je naložen v papi-jih. Na vsem svetu se cenijo vrednostni papirji na 110.000 da 115.000 miljonov dalrjev, od katerega kapitala se nahaja samo na Angleškem, na Francoskem in na Nemškem 64.000 miljonov.
e računamo povprečno, da nosi ta kapital na leto po 4%, tedaj znašajo obresti samo v teh treh državah nad 25.000 miljonov. Naslednja tabela nam predočuje, kako je razdeljen kapital, ki je naložen v vrednostnih papirjih, po posameznih državah. Ker vrednost papirjev narašča in pada, navajamo uajnižjo in najvišjo vrednost, in sicer za leti 1908 in 1910, da se obenem razvidi iz pregleda, kako narašča ali pada vrednost.
Denarna vrednost v papirjih na svetu.
Razno.
Dežele	Konec	1908 J
	milijonov dol.:	
Vel. Britanija	25.090 do	26.055 J
Zedin. države	22.195 “	23.160
Francosko	19.879 “	20.265
Nemčija	15.440 “	16.405
Rusija	4.825 “	5.211
Avstro-Ogrska	4.053 “	4.246
Italija	1.930 “	2.316
J aponsko	1.158 “	1.351
Drage dežele	6.369 “	7.334
Skupaj	100.939 do 106.343	
Dežele	Konec 1910	
	milijonov dol.:	
Vel. Britanija	27.020 do	27.406
Zedin. države	25.090 “	25.467
Francosko	20.458 “	21.230
Nemčija	17.370 “	18.335
Rusija	5.597 “	5.983
Avstro-Orska	4.439 “	4.632
Italija	2.509 “	2.702
Japonska	1.737 “	2.3161
Drage dežele	6.755 “	7.720
Skupaj	110.975 do	115.800
* Kako človek umira? Na to
zanimivo' vprašanje je nekoč odgovoril znani nedavno umrli profesor na kliniki Nothnagel na Dunaju v “Zeitschrift für Krankenpflege”. Pri tem vprašanju ni misliti duševno stanje umirajočega, ne strah pred smrtjo, ampak gre pred vsem za to, ali je umiranje zvezano z bolečinami in mukami ali1 ne. Preprosto opazovanje nam to pojasni. Če zadene vojaka krogla v glavo tedaj, ko v boju hiti naprej z naporom vseh svojih sil, ne čuti nikakoršnih bolečin, nego' je takoj mrtev. Da se čutijo bolečine, mora vtisk kjerkoli dospeti po živcih do možganov in zbuditi občutek. Dokazano je pa, da je krogla hitrejša nego delovanje živcev, in zaradi tega krogla prej prodre glavo, nego človek sploh čuti1 kakšne bolečine in v resnici pripoA'edujejo ranjenci vobče, da jih je šele kri opozorila na to, da so ranjeni. Prav tako nastopi smrt brez bolečine v onili primerih, vkaterih konca življenje hipna sila n. pr. skalovje, giljotina, obglavljenje z mečem. Na glavi umorjenca opažamo časih gibanje živcev; to se pa 'doga-aradi tega, ker se ne dovaja možganom s kisikom prepo-
Glede
smrtjo. Nekateri
celo
Če vzamemo najvišjo vrednost, se nam pokaže, da znaša imetje vesoljnega sveta, ki je naloženo v papirjih, okolo 116.800 miljonov dolarjeAL
POJASNILA K ZAPISNIKU.
Sprejeta je bila in vzeta na znanje resolucija, katero je poslal g. A. Skubic konvenciji in katero smo priobčili v zadnji izdaji “Glasila”.
Razmerje glasov pri volitvi posameznih glavnih odbornikoA' je bilo sledeče:
Predsednik.
Miklavčič 48 glasov. Železnikar 49. Puc 15.
Ožja volitev.
Miklavčič 66, Železnikar 45.
Prvi podpredsednik.
Šare 30 glasov. Stalik 12, Gs-šelj 4, Stefančič 23, Zalokar 20, Grgovie 3, Skubic 18.
Ožja volitev.
Stefančič 58, Šare 52.
Dragi podpredsednik.
Lovše 21 glasov, Skubic 25, Šare 35, Lavrič 3, Puc 21, Lah 6.
Ožja volitev.
Skubic 62, Šarc 47.
Tajnik.
Verderbar 87 glasov. Kogoj 17. Cajnkar 5, Čeme 3.
Blagajnik.
Korče 48 glasov, Potokar 42, Vogrič 22.
Ožja volitev.
Potokar 59, Korče 53.
Zapisnikar.
Namors 23, Kuhelj 89. Namestnik za tajnika in blagajnika.
Cajnkar 69, Černe 40.
Nadzorni odbor.
Terbovec 82, Pogorele 54, Puc 20, Demšar 32, Kušljan 38, Var-šek 24, Stalik 16, Golob 41, Jun-ko 15.
Porotni odbor.
takih, ki so trdili, da so čutili v prsih hude pekoeine. Skoro vsi pa potrjujejo, da so se jim prav živo obnovili posamezni spomini ali pa cela vrsta spominov, ki so nanje že davno pozabili. O enakih vtiskih pripovedujejo oni, ki se ponesrečijo v gorah. Večinoma ne čutijo nikakršnih bolečin, ampak pripovedujejo le o naglici svojih misli, nekateri tudi o nekakšnem posebnem zvončkljanju, ki so ga culi, nekateri pa pripovedujejo o jako prijetnih občutkih, ki so jih imeli ob padcu. Tudi smrt, ki nastane zaradi izkrvavitve, ne prov-zroča nikakršnih bolečin; z odtekanjem ki-A_i gine počasi' tudi zavest. In če slednjič nastopi smrt zaradi boleizni, izgine bolniku proti koncu tudi vsa zavest, celo v onih primerih, ko mislijo ljudje, da je bolnik umrl ob popolni zavesti. Vobče je torej gotovo, da umiranje za telo ni mučno, mučen je le duševni strah pred smrtjo.
— Statistiko o ločenih zakonih.
— Statistiko o ločitvi zakonov v Evropi je pravkar izdelana. Največ ločenih zakonov je v Švici: na 100.000 prebivalcev odpade vsako'leto 43 ločitev; na Francoskem na vsakih 100.000 prebivalcev 33 ločitev, na Danskem 27, na Pruskem 21, na Angleškem 17, na Norveškem 15, na Holandskem in v Belgiji 14, na Bavarskem 13, na Švedskem 10, na Avstrijskem S in na Finskem 6. V Švici je združena poroka z večjimi sitnostmi in stroški kakor ločitev zakona. Ločitev zakona v Švici stane le 40 mark. Novo civilno pravo, ki postane letos v Švici veljavno, prinaša še več o-lajšav za ločitev zakona.—Največ ločenih zakonov je pa v Ameriki. O tem ni dvoma.
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N» kateri živijo v drugih državah, zopet: drugi v stari domovini. Pošiljajo nso> s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko naj*
X,	j mete hranilni predal (box) iz Arm or je
„ Stalik 26. Hrast 79, barc^ 45, | vega jekla, v katerem so vaši privatni Železnikar 46, Šetina 39, Bricelj | papirji, vrednosti vami pred ognjem. 11, Demšar 18, Lesar 14, Goršek tatovi, vlomilci in drhalslcimi »apadi 17, Hofman 9, Kostelc 7, Sever ' Vabimo Vas, da si ogledate hranilne
2, Varšek 1.
predale med uradnimi urami.
VABILO
na veliko koncertno veselico, katero priredi ob desetletnici svojega obstanka in ustanovitve
Slov. del. pevski zbor Orel.
v soboto, dne 12. oktobra 1912 ob osmih zvečer v “Narodni Dvorani’’, na vogalu Center Ave. in 18. ceste.
Na veselici bodo sodelovali razni slovanski pevski zbori in izvrstna godba na lok pod vodstvom g. M. čada.
Vstopnina 25c za osebo.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Pr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjbar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ih.
POROTNI ODBOR :
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, Dl.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse drage uradne stvari na gl. tajnika
Peta seja pete redne konvencije S. N. P. J., v Milwaukee, Wis., dne 18. sept. 1912.
(Nadaljevanje.
Nato govori sedanji urednik Glasila b:r. Zavrtnik. Videl ni nobene osebne mržnje med člani glavnega odbora, bile so le načelne razlike. On stoji na stališču, da se more vsak razvoj vršiti polagoma, korak za korakom. Tožilo se ga je, da ureja list preveč politično. Večkrat je zagovarjal socijalizem, ki pa ni politika ampak gospodarski nauk. Njegovo prepričanje je, da -jbo boljše, če se gospodarstvo današnje človeške družbe spremeni v toliko, da ne bode imelo v rokah vsega bogastva par oseb, ampak ves narod. Po četrturnem odmoru se čitajo brzojavke:
Iz konvencije N. H. Z., Kansas City, Kans. Živili delegat j e in delegatinje S. N. P. J. Delujte složno v korist revnega delavstva. Dr. M. J. Ivec, delegat N. H. Z.—Association Grozd, No. 74, S. N. P. J., Virden, 111. Sends best luck and success to you brother delegates in executive session and the meeting of the fifth regular convention in Milwaukee, Wis. The Slovenian people in the country look with hope to receive the best benefits obtainable. Brother delegates, work the best you can to further the aims of our^ association. — Committee. — Živeli delegatje pete redne konvencije S. N. P. J. Delujte za napredek organizacije. Društvo štev. 153. —- Zbrani delegatje in delegatinje, delujte v edinosti in bratstvu za razvoj in napredek jednote .in za moralno povzdigo in izobrazbo njenih članov in članic. Živela S. N. P. J. Hočevar, Korošec, Erčulj. Pueblo, Colo. — Johnstown, Pa. Jednote so važen faktor za ves narod. Zavedajte se tega in delujte za njegovo korist. Obilo vspeha želimo člani dr. Adrija, štev. 3.
Br. Cajnkar poroča glede slikanja delegatov, nakar se sklene, da se fotografa pozove v dvorano. — Nato nadaljuje br. Zavrtnik svoje poročilo. Naša organizacija ne more postati politična, Stališče, ktero je on zastopal v Glasilu smatra za pravo, kar potrjuje to, da smo lepo napredovali pri društvih in članih. V tej deželi navezani smo sami nase v slučaju nezgod in smrti, dasiravno bi zato imela skrbeti tudi država. Dolžnost vseh podpornih organizaeii je, da prisilijo državo, da prevzame to breme. V to svrho je treba napeljevati člane, da se zanimajo tudi za politiko. Glede zadružništva stavi nam za vzgled finski narod. Nato poroča o preuredbi imenika. Treba bo tudi upravitelja. List se ni mogel povečati dozdaj, že iz tega vzroka, ker ni oblika prava, pa tudi iz vzroka, ker urednik ne zmore dela. Meni, da bo treba list na vsak način povečati. Pojasni zakaj je dobilo Glasilo novo glavo. Ne smatra potrebnim, da bi moral biti urednik pod varščino, ker je takore-koč pod državnim bendom. Pač pa bo morda to potrebno pri u-pravniku, ako se ga nastavi. Pojasnjuje glede očitanih voznin in jih opravičuje. Glasila, kojega se je tiskalo preveč se ni plačalo, ker je bila krivda tiskarne. Njegovo mnenje je, da naj ostane list vzgojevalen. Seznanja naj
se člane z zgodovino, naravnimi pojavi, gospodarskimi razmerami in nauki socijalizma. Kar se tiče oglasov, je tudi on mnenja, da je boljše, ako se ne sprejemajo, posebno iz vzroka, ker je nemogoče vedeti, kteri oglas je dober, kteri ne. List naj ostane tednik. Ne sili naj se urednika, da bi šel proti poštnim zakonom. Zahvale za stvari, ki so plačane, naj bi se ne sprejemalo v list. Naznanil in vabil na razne veseli •. naj bi se ne priobčevalo v .seiariji obliki. Novo izvoljenemu odboru naj se ne daje verig na roke in potem bo jednota napredovala. Se vzame na znanje.
Br. Namors pojasnjuje, da ga je gl. odbor pooblastil, da istega zastopa pri razvitju zastave društva “Sloga”, štev. 16, S. N. P. J. Dovolila se mu je dnevnica $5, ako konvencija misli, da je to res za $1 preveč, pripravljen je istega vrniti glavni blagajni.
Br. Skubic vpraša zakaj vrhovni zdravnik Dr. Weisskopf ni navzoč na konvenciji.
Br. Verderbar pojasnjuje, da vrhovnega zdravnika ne vežejo pravila prisostovati konvenciji, ako se ga pa pozove si lahko pot poljubno zaračuna. Br. Teran stavi predlog, da se vrhovnega zdravnika ne kliče, kar je sprejeto.
Br. gl. predsednik Potokar odgovarja na očitanja br. Černeta, da so bili člani gl. odbora pripravljeni plačati vožnje stroške v Chicagi iz svojega žepa in ako konvencija misli, da je bilo neopravičeno te stroške naložiti jednotini blagajni, so pripravljeni to povrniti.
Br. Verderbar odgovarja glede poštnih znamk. Sklicuje se, da so tu člani, ki ga poznajo že 16 let in da morajo pripoznati, da je bil.vedno pošten. Sklicuje se, da so vožnje računali tudi prejšnji uradniki in ako jo povrnejo, je on tudi v to pripravljen. O-pravičuje se pa, kar se tiče one vožnje na piknike, bil je on nasproten temu, da bi se ista plačala iz jednotine blagajne.
Br. Černe pravi, da bond za gl. predsednika res datira od 1. januarja, ampak se je vzel za nazaj. Društva naj nimajo nobenih privilegijev; ako se je na jednotine stroške zahtevalo gl. odbornike v Milwaukee, lahko bi zahtevala isto tudi bolj oddaljena društva. Člani gl. porotnega odbora bratje Šarc, Stalick in Bricelj nimajo odgovarjati ničesar.
Predsednik zaključi sejo 12 uri.
Sunich, blag. S. H. Z.—New York sept. 18, 1912. Izkreno pozdrav 1 jeni delegati pete konvencije S. N. P. J. Želi Vam največji vspeh uredništvo Glas Naroda! Živili! Denver, Colo., sept. 17,1912. Delegates of Convention of S. N. P. J. heartiest greetings to all delegates assembled for progress and iplift our noblest little nation and of the most beneficial Slovia-nian fraternal organization in America. A. J. Terbovec & Co., Denver, Colo. — Barberton, 0., sept. 18, 1912. Cenjeni delegatje pete redne konvencije S. N, P. J. Težka je Vaša naloga, prepričani smo, da jo rešite v procvit S. N. P. J. Delujte z vsemi močmi za napredek slovenskega naroda. Naj bi obrodila ta konvencija mnogo sadu. Ne glejte na pristranske stvari. S politiko proč. S. N. P. J. naj bo tudi zanaprej pod tistim okriljem kot je bila dosedaj. Krepki nazdar Vam kliče društvo Triglav, štev. 48, S. N. P. J. — Nato se prečita dopis brata Bert.
na
ob
Šesta seja pete redne konvencije
S. N. P. J. v Milwaukee, Wis. dne 18. sept. 1912.
Brat predsednik Železnikar o-tvori sejo ob dveh popoldne. Čita se imenik delegatov. Navzoči so vsi. Čita se zapisnik, ki se po ne-kterih popravkih na predlog br. Terana sprejme.
čitanje brzojavk: New York, sept. 18, 1912. Živili delegatje .in slavna S. N. P. J. Prisrčno pozdravljeni! Osobje tvrdke Sakser in Glas Naroda. — New York, sept. 18, 1912. Želeč Vam največ uspehov pri težkom, častnem delu Vas prisrčno pozdravljam! Frank Sakser. — Calumet, Mich., sept. 18, 1912. Bratski pozdrav peti konvenciji naše slavne jednote. John Plautz, blag. “Bratske Sloge”. — Calumet, Mich., sept. 18, 1912. Uradnikom in delegatom S. N. P. J. kličem: delujte složno! Vse za narodnost in napredek! Upam, da se vidimo pri šesti konvenciji v Calumetu. Živili! Mike
Laknerja, urednika “Glas Naroda” s kterim pozdravlja delegate in obžaluje, da se ne more konvencije osebno udeležiti. Želi kar največ uspeha in napredka.
Br. Žugelj vpraša v imenu poverilnega odbora, ki je preiskoval zadeve glede voznih listkov, da li se plača voznina tudi pomočniku gl. tajnika. Na predlog br. Podboja se izreče konvencija, da se strinja, s tozadevnim sklepom gl. odbora in se plača voznina.
Sledi poročilo o stanju krajevnih društev. Za dr. “Slavija”, št. 1. izjavlja del. Skubic, da se nahaja isto v povoljnem stanju.
Za dr. “Triglav”, št. 2. izjavlja del. Vogrič, da nima posebnih poročil.
Za dr. “Adrija”, št. 3 poroča del. Hribar glede smrtnine umrlega člana Hlebca, ktera naj bi se izplačala njegovi nezakonski hčeri kot je pokojnik želel. Konvencija odloči, da se smrtnina izplača njegovi nezakonski hčeri.
Za dr. “Bratstvo” štev. 4 izjavlja del. Plahuta, da se nahaja društvo v povoljnem stanju.
Za dr. “Naprej” št; 5 vpraša del. Zalokar radi brata Modica, ki ni dobil podpore za čas njegove bolezni. Br. Verderbar pojasni, da je dobil poročilo od zdravnikov, kterih ena so se glasila, daje bolan, druga pa da ni. Nato pojasni celo zadevo br. Černe. Društvo ,mu je pripoznalo podporo do časa, ko je zapustil bolnišnico. Glavni odbor je bil zato, da naj se celo zadevo predloži in razjasni na konvenciji. Na pojasnilo br. Černeta stavi br. Teran predlog, da se br. Modicu izplača podpora v smislu nakaznice krajevnega društva. Sprejeto.
Za dr. “Bratstvo”, štev. 6 poroča del. Lesjak, da je stanje istega povoljno.
Za dr. štev. 7 prosi br. Perko, naj se društvu odpusti stari dolg v znesku $42. Br. Žugelj meni, da ne bi bilo umestno odpuščati dolg temu društvu, ki se ni niti malo zmenilo, da bi dolg plačevalo, kot mu je bilo naročeno na zadnji konvenciji.
Br. Podboj stavi predlog, da se društvu štev. 7 naroči plačevati dolg v obrokih. Vname se debata, v ktero posežejo bratje Gešelj, Žugelj, Teran, Maly, Vogrič, Bricelj, Žlemberger, Šetina, Namors, Verderbar, Zevnik, Miklaučič, Ratajc, Panian. Br. Šarc stavi proti-predlog, da se društvu odpusti polovico dolga, drugo polovico pa naj plačuje v obrokih.
Br. Lesjak stavi posredovalni predlog, da se društvu odpusti četrtina dolga, kadar bo isto plačalo tri četrtinke. Sestra Krištof priporni, da bi bilo umestneje, če bi se imena govornikov ne navajalo v zapisniku.
Br. Panian predlaga, da se debata zaključi. Sprejeto. Br. Lesjak posredovalni predlog je bil sprejet.
Za dr. “Delavec”, štev. 8 poroča del. Kuhelj, da je po lasallski konvenciji nazadovalo. Društvo je padlo v številu članov na 27. Po clevelandski konvenciji pa je zopet počasi napredovalo. Prosi, da bi se društvu odpustil stari dolg v znesku $48.00.
Br. Lah predlaga naj se društvu dolg odpusti. Vname se debata, ktere še udeležijo bratje Maly, Lavrič, Zalokar, Miklaučič, Verščaj, Lesjak, Varšek, Panian, Radišek, Potokar in Zavrtnik. Del. Gešelj predlaga, da se debata zaključi. Sprejeto. Na to se glasuje o predlogu br. Laha, ki se sprejme. Del. Kuhelj se na to v imenu društva zahvali. Pripomni se pri tem ,da se ta dolg društvu le zato odpusti, ker je bil napravljen od starih članov, kterih danes skoro ni več pri imenovanem društvu.
Za dr. “Bratstvo Naprej”, št 9 poroča del. Šetina, da je društvo v dobrem stanju
Za df. ‘Trdnjava’, štev. 10 po roča del. Putz, da je v povoljnem stanju in da nima pritožb.
Za dr. Sokol, štev. 11 poroča del. Grškovič, da se je bratu Jure Gašparacu plačalo $40 premalo bolniške podpore. Br. Verderbar pojasnjuje, da se članu zato ni iz plačalo podpore, ker ni preselivši se, pristopil k najbližjemu društ vu. Br. Zobec pripomni, da član sam ni toliko kriv, več pa društveni odbor, ki ni poučil Člana, kako mu je postopati, ako se preseli. Sam je čitanja nevešč. Br. Grškovič pojasnjuje nadalje za kaj br. Gašparac ni mogel pristopiti k drugemu društvu. Br. Lav rič stavi predlog, da se debata zaključi, kar se sprejme.
Br. Šetina stavi predlog, da se br. Gašparacu izplača podpora. Sprejeto.
Br. Grškovič prosi, da bi konvencija dovolila br. Prodan nekaj podpore v svrho pokritja stroškov za operacijo, kteri se je bil podvrgel. Zdravniki nasvetujejo zdaj zanj ponovno operacijo. Br. Podboj meni, da bi bilo morda umestno, če bi se bolnemu članu plačalo iz smrtnine, če bolnik v to dovoli. V debata posežejo še: br. Krhli-kar, Verščaj, Potokar, Radovan, Zupančič, 'Šarc, Podboj, Šetina.
Br. Žugelj stavi predlog, da naj se v tem oziru ravna po dosedaj veljavnih pravilih. Br. Lah predlaga, da se debata zaključi. Sprejeto. Nato je bil sprejet predlog brata Žugeljna.
Za dr. “Edinost”, štev. 13 poroča del. Tomažič, da dobro napreduje.
Za dr. “Sloga”, štev. 14 poroča del. Varšek, da je bilo društvo takorekoč že na robu propada, a je po mnogih potežkočah lepo napredovalo. Nato zadevno vprašanje br. Varšeka pojasnjuje br. Zavertnik, da ni nikake ovire, da bi se ne smelo vstanoviti novo društvo S. N. P. J. v North Chicagu, ako je tudi v obližju, to je ako se v Waukeganu nahaja že eno društvo te jednote.
Za dr. “Sloga”, štev. 16 poroča del g. Kusljan, da se nahaja v najboljšem stanjp.
Za dr. “Bled”, štev. 17 poroča del. Gregorič ravno isto.
Za dr. Orel”, štev. 19 poroča del. Goršek ravno isto.
Za dr. “Sokol”, štev. 20 poroča del. Hrast ravno isto.
Za dr. “Orel”, štev. 21 govori del. Henigsman. Pritožuje se, da je bil br. Lovšin črtan iz jednote. Črtal ga je glavni odbor, ki pa ni hotel dati pojasnila na ovadbo kterega člana se je br. Lovšina črtalo. Br. Verderbar pojasnjuj?, da je bil br. Lovšin po navedbi nekega brata bolan na revmatizmu še predno je prišel iz starega kraja. Gl. odbor je potom sprejel br. Lovšina nazaj v jednoto, ko je 21 članov prosilo zanj in prevzelo zanj odgovornost. Br. Henigsman želi, da bi se v prihodnje obrnil gl. odbor na krajevni odbor, predno se kakega člana črta.
Za dr. “Danica”, štev. 22 del. Klobučar, da je pri njih društvu umrl br. Jos. Paver, a da se smrtnina za njim ne izplača. Br. Verderbar pojasnjuje, da je bila njegova polica datirana drugi dan po njegovi smrti, ter gl. odbor na podlagi pravil ni mogel izplačati smrtnine. Odločiti mora konvencija. Razvije se debata, v ktere posežejo bratje Grškovič, Zevnik in Verščaj.
Br. predsednik zaključi sejo ob šestih zvečer..
Sedma seja pete redne konvencije S. N. P. J., v Milwaukee, Wis., dne 19. sept. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob osmi uri dopoldne, čita se imenik gl. odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi. Nato se čita zapisnik sedme seje, ki se na predlog del. Radovana sprejme.
Brzojavke:	Calumet, Mich.,
sept. 18. 1912. Živeli delegatje, delujte za procvit jednote na svobodomiselni podlagi. Na svidenje na šesti konvenciji na Calumetu. Kate Junke, od štev. 128.
Calumet, Mich., 18. sept. 1912. Živela S. N. P. J. Dober vspeh peti glavni konvenciji, delujte ne-ustrašljive in neumorno za procvit jednote, delegatom in dele-gatinjam pa bratski pozdrav Društvo “Narodne Slovenske”, štev. 128 S. N. P. J.
Nato se prečita resolucija glede slov. sirotišnice od društva ‘Dom in Svet’, štev. 181, Adamsburg, Pa. Nato se prečita pozdravno pismo društva “Slovenski Napredek”, štev. 132, S. N.' P. J., v Klein, Mont. Dalje pozdrav od dr. “Novi Dom”, štev. 117, S. N. P. J., v Yukon, Pa. Nato pozdrav od dr ‘Slovenski Delavec”, štev. 85, S. N. P. J., Orient. Pa. Dalje od dr. ‘Dobri Bratje’, štev. 88, S. N. P. J., v Moon Run, Pa.— Nadalje se prečita pismo od začasnega odbora za slovenski sanitarij iz Chicago, 111. Se vzame na znanje.
Glede poročila posebnih odborov. Del. Hrast poroča, da preiskovalni odbor ni mogel priti do končnega sklepa glede suspenda-
eije br. Černeta; želi pa da se vse odpusti.
Br. Vogrič stavi predlog, da se sprejme sklep preiskovalnega od bora in se v tem oziru vse odpusti tako br. Černetu, kakor gl. odbo ru. Sprejeto, član preiskoval iega odbora del. Hrast poroča o suspendaciji gospe Udovičove Priporoča, da se isto ¡sprejme nazaj v jednoto. Sledi debata ktero posežejo br. Namros, br. Šare, br. Zavertnik, br. Grškovič, br. Junko in sestra Ručigaj.
Sastra Ručigaj želi, da se ne mešajo v poročila in pojasnila nikake osebnosti, ampak samo stvari, ki spadaje k društvu ali jednoti. Br. Šarc predlaga, da se pritožba gospe Udovičove prečita, kar se sprejme. Po prečitanju pritožbe is e br. Namors zagovarja, da je kot član gl. odbora imel pra vico prisostovati sejam dr. “Nada”. Br. Potokar izjavlja, da je društvo “Nada” zahtevalo na sejo enega člana gl. odbora. Se stra Ručigaj odgovarja, da to ni resnica. Br. Namors navaja nadalje, da je bil pri društvu “Na da” velik nered, kar je hotel on urediti. Sestra Ručigaj dokazuje, da je bil br. Namors isti, ki je napravil nered pri društvu. Br. Namons se je smatral upravičenega prisostovati sejam dr. ‘Nada’, ker je imel ¡za to pooblastilo od gl. odbora. Sestra Ručigaj poroča, da br. Namors ni prišel niti na prvo niti na drugo sejo s pooblastilom gl. urada kot zastopnik istega, ampak šele na tretje ¡sejo. Br. Namors ugovarja temu, da bi jim bil hotel preprečiti zborovanje s tem, da jim odvzame “charter”; sestra Ručigaj poroča, da so bile opozrojene na to, naj pazijo na charter; nastop br. Namorsa je bil v resnici sumljiv v tem oziru. Br. Žugelj predlaga naj se debata tem zaključi. Sprejeto.
Nasvet preiskovalnega odbora, da se izključeno članice Mary U-dovich, društva “Nada”, štev. 102 zopet sprejme v S. N. P. J. pod pogojem, da plača vse zaosta-e društvene prispevke in dobi tudi podpore, ki ji pripada. — Se sprejme zvečine.
Nato pridejo na dnevni red poročila posameznih društev. Pokliče se del. Hoffmana društva Edinost”, štev. 12, kterega poročilo je zaostalo, ker je bil v odboru za pregledovanje računov. Poroča ¡se, da je neka pomota v računih, nakar da pojasnila br. Verderbar. Dalje ima pritožbo glede brata Erjavca, kteri hoče dobiti od jednote neko vsoto za pokritje stroškov operacije, kteri se je podvrgel. Br. Verderbar pojasnuje, da v smislu pravil to ni mogoče. Zadeva se izroči preiskovalnemu odboru.
Del. Klobučar od štev. 22 poroča, da je bil umrli član J. Paver sprejet v društvo dne 14. jan. 1912. Prošnja je bila poslana na gl. urad od 16. do 17. januarja. Umrl je 13. feb. 1912. Želi izvedeti, kdaj ise smatra člana sprejetega v jednoto. Br. Vogrič meni, da so pravila v tem oziru jasna, ker govore, da se smatra člana sprejetega v Jednoto z dnem, ko on prejme svoje Oporoko, s tem dnem nastanejo jednotine obveznosti napram članu. Na ta način bi se smrtnina ne ismela izplačati. Del. Grškovič meni, da to ni pravilno, ker lahko oporoka, kje zastane več mesecev. Del. Marolt govori v smislu del. Grš-kovica. Br. Zalokar vpraša, koliko časa je tajnik prošnje zadrževal. Br. Verderbar pojasnuje, da gl. tajnik čaka, da dospejo na gl. urad kolikor mogoče, prošnje vseh društev, potem jih skupaj odda vrhovnemu zdravniku. Želi, da konvencija odloči do kterega dne vsacega meseca mora gl. tajnik izdati oporoke. Debate se udeležita še delegata Teran in Beljak.
Br. Zevnik stavi predlog, da se debata o tem odloži, ker sta se dva taka slučaja, da se o vsem skupaj odloča.
Za dr. “Edinost”, štev. 23 poroča del. Zrimšek, da je v najboljšem stanju.
Za dr. ‘ ‘ Šmarnica ’ ’, štev. 24 po* roča del. Štucin, da se je zgubil nek ček glaseč se na $6 že pred par leti. Br. gl. blagajnik izjavlja, da hoče pozneje pojasniti.
Pritožbo glede člana Lanovšeka se odda preiskovalnemu odboru. Stučin poroča glede člana Kolbe-ta, ki je tri mesece prestar pristopil k društvu. Sklene se, da naj ostane pri društvu in jednoti.
Za dr. “Bratje Svobode”, štev.
Za dr. “Popotnik”, štev. 30 po roča del. Stefančič, da se društvo manjša, ker se člani selijo. Po roča .da se je br. Simončič njih Iruštva preselil, je bil opozorjen naj pristopi k najbližjemu društvu, pa ni hotel. Član je zbolel in poslal društvu bolniško nakaznico.
Del. Wegelj stavi predlog, da se omenjenemu članu podpora od" kloni, kar se sprejme. Del. Stefančič poroča o članu Božiču, ki se ni hotel podati k bolniškemu obiskovalcu, da bi si lahko to vsled osebnega sovraštva. Br. Podboj je zato, da se debata zaključi. Sprejeto. Na to se glasuje, se li br. Božiču plača bolniška, podpora. Podpora se odkloni 64 proti 34 glasovi.
Od dr. “Sava”, štev. 32 poroča del. Terbovec o bolnem članu Josipu Zupančiču, ki je dobil za $150 premalo bolniške podpore ker se ni bolniška nakaznica poslala na glavni ip-ad za vsaki mesec posebej, kot zahtevajo pravila. Vzrok je, ker se glavni in društveni tajnik nista razumela. Br. gl. tajnik pritrdi izvajanju del. Terbovca in stavi predlog, da se primanjkljaj na bolniški podpori v znesku $150 br. Zupančiču izplača. Sprejeto.
Za dr. “Naš Dom”, štev. 33 po" roča del. Špeea glede člana Uher-nika, ki je bil poškodovan na o-čeh. Zdravniško spričevalo pravi, da je vid skoro zgubljen. Br. Uhemik prosi, da bi mu konvencija dovolila odškodnina, potem pa odpotuje v staro domovino.
Br. Podboj predlaga, da se br. Uherniku pripozna odškodnina za oko. Sprejeto.
Za dr. “Zveza”, štev. 36 izjavlja del. Sedej, da je društvo v ajboljšem stanju.
Za dr. “Ilirija”, štev. 38 poroča del Radovan o bratu Kočijar-ju, ki je bolan že več časa in ima srčna napako.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob dvanajsti uri opoldne.
Osma seja pete redne konvencije S. N. P. J. v Milwaukee, Wis. dne 19. sept. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob dveh popoldne, čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navžoči so visi. Prečita se zapisnik sedme seje, ki se na predlog del. Žlembergerja sprejme.
Brzojavke: Chicago, 111., sept. 19, 1912. Želimo največji uspeli! Živili delegatje in delegatinje! Glas Svobode. —Cleveland, Ohio, sept. 19, 1912. Vse za dobrobit naroda! Pozdravljeni! Nazdar! “Slovenski Sokol”, Cleveland, Ohio. — Cleveland, Ohio, sept. 19, 1912. Želimo veliko uspeha in pošiljamo prijateljske pozdrave delegatom! Setnikar, Pelan, Gornik. — Cleveland, O. sept. 19,1912
Br. Namors pojasnjuje, da je bila enkrat operirana že v Chicagi in enkrat v Ljubljani. Del. Lesjak meni, da gospa Grilc zato ni bila sprejeta, ker je zamolčala v prošnji, da je bila operirana, ne zato, ker bi ne bila zdrava. Sestra del. Ručigaj meni, da je gospa Grilc na zdravnikova vprašanja odgo-vorjala odkrito, ako pa je isti glede operacije ni nič vprašal, tudi ni mogla na to odgovarjati. Nato se čita pismo gospe Grilc, v kteri pojasnuje celo zadevo. Br. Zavertnik protestira proti temu, da bi se ga vlačilo v to zadevo, o kteri ni dosedaj nič vedel, istotakone njegova soproga. Nato ugovarja br. Potokar pismenim izvajanjim gospe Grile. Sestra Skubic predlaga naj se z gospo Grilčevo sprejme nazaj v jednoto. Del. Puc stavi protiprediog naj se pisma go-spe Grilčeve enostavno zavrže. Del. Žugelj stavi posredovalni predlog, da naj se gospa Grilčevo sprejme v jednoto, ako vspešno prestoji ponovno zdravniško preiskavo. Del. Podboj stavi predlog, da se debata zaključi. Sprejeto. Posredovalni predlog del. Žugelja sprejet. Br. Potokar zahteva, da se mu izroči dele pisma gospe Grilčeve, ki se tičejo njega. Na predlog del. Terana se njegovi zahtevi ugodi.
Za dr. “Ilirija”, štev. 38 poroča del. Radovan naprej o zadevi bolnega člana Kučljarja, o kteri je poročal, že pri dopoldanski seji, kdaj se je bolezen začela nihče ne ve. Pri jednoti je že 4—5 let.
Del. Kovča meni, da je član že s to boleznijo prišel v jednoto. V debate posežejo še bratje Zupančič, Podboj, Zalokar.
Del. Lesjak predlaga naj se mu nakaže podpora za sedaj. Sprejeto.
Za dr. “Narodni Vitezi”, štev. 39 poroča del. Antolič, da društvo dobro napreduje.
Za dr. “Slovenija”, štev. 41 poroča del. Perko, da je društvo v dobrem stanju.
Za dr. štev. 42, ki nima delegata poroča gl. tajnik, da ima dolga $18.75. Priporoča, da bi se društvu dolg odpustil. V debata poseže del. Panian, nakar predlaga del. Lavrič, da se društvu dolg odpusti. Sprejeto.
Za dr. “Aurora”, štev. 43 poroča dpi. Žumer radi bolnega brata Maverja, ki za sedem dni ni do" bil podpore. Br. gl. tajnik pojasnjuje. Del. Teran stavi predlog, da se bratu Maver ju izplača podpora v znesku $8. Sprejeto.
Za dr. “Danica”, štev. 44 poroča del. Podboj glede brata Pav-loviciea. Na predlog del. Železnikarja se br. Pavlocieu dovoli svoto $250.00 kot pokritje agitacijskih stroškov. To vsota se vzame iz dohodkov “Glasila”. Sprejeto.
Za dr. “Illinois”, štev. 47 poro-
Konvencija S. N. P. J. Slavna ča del. Lah, da je v povoljnem
26 izjavlja br. Šarc, da nima o društvu ničesar poročati, ker ni bil pooblaščen in ker je že več mesecev, kar je odpotoval v Ganado.
Za dr. “Celje”, štev. 27 poroča del. Krajzel, da je v dobrem stanju. Na njegovo vprašanje glede zakasnitve izplačanja podpore. Odgovori br. gl. tajnik v zadovoljstvo.
Za dr. “Novi Dom”, štev. 28 poroča del. Geshell, da je vse v redu.
konvencija kot delavski možje ste zbrani pri resnem delu naroda, da ste posvetujete kako bi se nadalje otirali solze vdovam in sirotam. Poglejte na krasen napredek jednote zadnjih let. Pomnite, da ste sodniki in odborniki tisočerih članov, ki gledaje na Vas, da ukrenete vse v korist in dobroto1 vsem. Delegatom želimo največji vspeh in pošiljamo narodne pozdrave. Uredništvo Clevelandska Amerika. Cleveland, Ohio, sept. 19,1912. Pošiljamo Vam pozdrave, želeč Vam obilo vspeha pri Vašem težavnem poslu. Delujte v prid trpinov in v prospeh jednote. Živili delegatje, živela konvencija ! Za društvo štev. 173, S. N. P. J. Joseph Frankovic, predsednik, John Požar začasni tajnik. — Hibbing, Minn., sept. 18, 1912. Savni delegatje S. N. P. J. Pozdravljeni od člana dr. Hibbing, štev. 125. Živeli delegatje!
Nato se prečitajo pozdravna pisma društva “Sloga”, štev. 16 S. N. P. J. Milwaukee, Wis. — Od delegatov enajste konvencije N.H.Z. v Kansas City, Kans.— Od Kirinčiča v Kansas City, Kans. — Od sestre Marte More, članice dr, Nada, štev. 101 S. N. P. J.. Chica go, HI.
član preiskovalnega odbora, del. Hrast poroča o zadevi gospe Agnes Grilc, da odbor ne more priti do sklepa, ker nima dovolj podatkov. Br. gl. tajnik poroča, da je bila odklonjena zato, ker je bila v starem kraju operirana za neko bolezen, ktero je pa zamol čala. Gospa Grilc se je obrnila na gl. porotni odbor, zakaj ni spreje ta. Predsednik gl. porotnega odbora se je obrnil za pojasnilo na gl. tajnika, kaj je z gospo Grilc Ta je odgovoril, da ima glavni odbor važne vzroke, da se ji je za branil vstop. Sestra del. Ručigaj vpraša zakaj se gospej Grilc ni dovolil zagovor. Misli, da je bila kot dolgoletna prejšna članica S. N. P. J. vsaj toliko vredna, da se ’i naznani zakaj ni sprejeta in bi se ji bila dala prilika zagovarjati, ji bila dala prilika zagovarjati.
stanju.
Za dr. “Triglav”, štev. 48 poroča del. Železnikar, da se nahaja v najboljšem stanju.
Za dr. štev. 49 poroča br. Černe o članici. Mary Ban, ki se pritožuje, da ni prejela podpore za čas poroda, češ, da je bila v blagoslovljenem stanu, ko je vstopila v jednoto. Br. gl. tajnik želi, dia bi konvencija doličila koliko mesecev mora biti članica • pri društvu, da se tozadevna podpora izplača.
Sestra Krištof predlaga, da še podpora odkloni, ako ni članica vsaj 8 mesecev pri društvu. Del. Lah predlaga, da se debata o tem zaključi. Sprejeto. Predlog sestre del. Krištof gre na glasovanje, ter je sprejet.
Za dr. “Skala”, štev. 50 poroča dal. Zupančič glede nerednosti pri pošiljanju Glasila, kar je pa ?daj poravnano.
Za dr. “Narodni Dom”, štev. 51 poroča del. Rigler, da je društvo v dobrem stanju.
Za dr. “Zvezda”, štev. 52 poroča del. Demšar, da član Setnikar ni dobil bolniške podpore, ker se je glasila nakaznica po pomoti tajnika za en dan premalo, kot zahtevajo pravila. Na predlog del. Breskvarja se sklene, da se podpora izplača.
Za dr. “V Boj”, štev. 53 poroča del. Bluemel, da je vse v redu.
Za dr. “Jutranja Zora”, štev. 54 poroča del. Žlemberger, da je društvo vsled štrajka nazadovalo, sedaj upa, ko je štrajk končan upa, da se število članov podvoji. Želi pojasnila glede posmrtnine Za pokojnega br. Pivka. Gl. tajnik pojasnuje. Na predlog brata Zevnika se debata zaključi.
Za dr. “Plankar”, štev. 57 se pritožuje del. Kučar glede neke bolniške podpore, ker je bilo za $5 premalo nakazanega, to pa iz vzroka, ker je bila boln. nakaznica prestara.
Del. Junko predlaga, da se o tem oziru postopa v smislu pravil. Sprejeto.
Za dr. “Zavednost”, štev. 59
poroča del. Golob, da je vse v redu.
Za dr. “Simon Gregorčič” št. 60 poroča del. Kovšča, da neka sedaj že umrla članica še ni dobila bolniške podpore za en mesec. Na predlog br. Podboja se sklene, da se zaostala podpora nakaže.
Za dr. “Sparta”, štev. 61 poroča del. Zadnik, da je društvo v povoljnem' stanju.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob šesti uri zvečer.
Deveta seja pete redne konvencije
S. N. P. J. v Milwaukee, Wis., sept. 20. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob osmi uri zjutraj. čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Prečita se zapisnik osme seje, ki se z nekimi popravki na predlog del. Podboja sprejme.
čitanje brzojavk: So. Chicago, 111. sept. 19, 1912. Pozdravljeni zbrani delegat je in uradniki S. N. P.J. Delujte za narod, od katerega ste zaupanje dobili v„ povzdigo naše diene jednote in sploh celega slovenskega naroda! Živili! John Kučič, član dr. “Delavec” štev. 8, So. Chicago, 111. -— Chicago, Ul., sep*t.'19, r12. V dosego prave zmage Vam častitamo in želimo nadaljšenega vspeha. A. Mladič, Mravlja. — Oregon City, Ore., sept., 19, 1912. Slavna konvencija S’ N. P. J. Cenjeni delegatje volite premišljeno! Živela konvencija! Pozdravljeni! Društvo “Gorenjec” štev. 46. — Murray, Utah, sept. 18, 1912. Dr. “Edinost” št. 12 v Murray, Utah pozdravlja vse sobrate delegate in sestre delega-tinje S. N. P. J. in Vam želimo veliko vspeha! Živela S. N. P. J.! Jos. Shober. — Pueblo, Colo, sept. 19, 1912. Živeli delegatje na petem glavnom zborovanju S. N. P. J.! Delujte vsi za blagor in napredek S. N. P. J. in spominjajte se'slovenske sirotišnice, to želi dr. “Orel” štev. 21, Pueblo, Colo. Martin Kochevar. —1 Nato .se prečita jo pisma od br. John Lokarja, člana dr. “V Boj”, štev. 53 S. N. P. J. v Collinwood, Ohio. — Dalje od g. J. Benkota, gl. tajnika “Slovenske Svobodomiselne Podpore Zveze” v Chicago, 111. Nadalje od br. Pr. Hribarja, tajnika dr. “Lunder Adamič”, štev. 165 S. N. P. J. v Wick Haven, Pa. — Dalje od g. Josipa Windisma-na, predsednika društva “Sv. Janeza Evang.”, št. 65 K. S. K. Jed-note v Milawukee, Wis. — Od br. J. Hočevarja, člana dr, “Narod ni Vitezi” v Chicago, 111. — Dalje od Ibr. Maltt Kureta .člana dr. ‘Sla-vija ’ štev. 1 S. N. P. J. v Chicago, Ul.
Del. Hrast poroča v imenu preiskovalnega odbora, da glede afere Pirc, Tratnik in Sapušek, članov društva “Skala”, štev. 50 ne more priti do končnega sklepa, ampak želi, da to reši konvencija.
Del. Stefančič predlaga, da se v tem oziru ravna v smislu sklepa glavnega odbora. Sprejeto. Del. Šetina kot preds. preiskovalnega odbora izjavlja, da je delo težavno; opravljal je vestno svoj posel in si s tem nakopal sovražnike! Iz tega razloga želi oddati svoj mandat. Br. Šarc predlaga, da naj del. Šetina obdrži svoj posel, ako pride s .katere strani napad, se do-tičniku da ukor. Sprejeto.
Del. Lesar poroča o bratu Pin-teku, ki ima sušieo in apelira na konvencijo, da naj mu pripozna nekaj podpore. Sestra del. Klemenc govori v istem smislu kot del. Lesar in priporoča, da se mu da podpora v svrbo tega, da se preseli v kraj, kamor mu svetuje zdravnik. V debato posežejo del. Podboj, Stefančič in Varšek. Del. Podboj predlaga naj se bolnemu članu dovoli $100 v smislu bolniške podpore za naprej. Sprejeto.
Za dr. štev. 63 govori del. Ra-dišek, da je društvo v dobrem stanju.
Za dr. “Slovenska Zastava”, štev. 64 poroča del. Krhlikar, da je društvo v dobrem stanju.
Za dr. “Prvi Maj”, štev. 65 govori del. Godina. Vprašuje radi Jednotinih zastopnikov. Br. gl. tajnik in br. gl. predsednik pojasnita stvar. Društvo je v dobrem stanju.
Za dr. “Slovenec”, štev. 68 poroča del. Pucelj, da je društvo v dobrem stanju. Zadeva neke posmrtnine se odloži na poznejši čas.
• Za dr. štev: 69 poroča del. Pre-lovšek, da je v dobrem stanju.
Za dr. “Spoznanje”, štev. 72 poroča del. Gregorič, da je vse v redu.
Za dr. “Grozd”, štev. 74 poroča del. Lah, da je v dobrem stanju.
Za dr. “Slovenec”, štev. 75 poroča del. Zobec, da dobro napreduje.
Za dr. “Prijatelj”, štev. 76 govori del. Maly; poroča, da nima nič posebnega.
Za dr. štev. 77 poroča br. Potokar, da dobre napreduje.
Za dr. štev. 78 poroča delegat Perko, da dobro napreduje.
Za dr. “Dobrodošli”, štev. 79 govori del. Zobec, da je v društvu vse v redu.
Za dr. “Svoboda”, štev. 80 vpraša del. Stipanovič glede neke odškodnine za oko, ki bi se imela izplačati bratu Wohlgemuthu a mu je isto glavni odbor odklonil. Br. gl. tajnik pojasnjuje zadevo.
V debato posežejo d 1. Špec, Grškovič, Marolt, Stefančič in Verščaj. Glavni tajnik prečita zdravniško izjavo o br. Wohlge-inutha. Br. Cajnlcar predlaga, da se br. Wohlgemuthu izplača odškodnina za oko, kar se sprejme.
Za dr. štev. 81 poroča del. Kastelic, da društvo dobro napreduje.
Za dr. “Triglav” štev. 82 želi del. Miserko pojasnila glede brata Bučarja bolniške podpore v znesku $30. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da je bil br. Bricelj poslan, naj zadevo preišče. Del. Zalokar stavi predlog, da se debata zaključi in se v tem oziru ravna po pravilih in sklepu gl. odbora. Sprejeto.
Za dr. “Planinar”, štev. 83 poroča del. Prijanovič, da je v dobrem stanju.
Za dr. štev. 85 poroča br. Potokar, da je v dobrem stanju.
Za dr. “Slovenski Dom”, štev. 86 poroča del. Putz glede bolnega člana Aubelj, ki je oddaljen od društva in ki se pritožuje, da ni dobil bolniške podpore za ves čas kot mu je zdravnik izpolnil bolniške nakaznice. Br. Šarc priporoča, da naj se v tem oziru ukrene nekaj za spremenitev pravil. Vpo-števa naj se krajevne razmere. Del. Verščaj predlaga, da naj se v tem oziru ravna v smislu pravil. Sprejeto. Sicer društvo je v dobrem stanju.
Za dr. “Prostomisleei”, štev. 87 se zahvaljuje del. Radišek za podporo, ob času zadnjega štrajka. Radi člana Jereba pojasnjuje, da je dobil za $40 premalo podpore, ktere mu gl. odbor v smislu sedanjih pravil ni megel nakazati, ker se je glasila bolniška nakaznica ,na $80. Na predlog br. Zevnika se sklene, da se primajjklj a j v znesku $40 br. Jerebu izplača. Dalje govori. o zadevi br. Gradišeka, kteri je dobil premalo podpore vsled. pomote zdravnika, ki je pisal bolniške nakaznice. Br. Ver-derbar pojasnjuje zadevo in stavi predlog, da se br. Gradišeku izplača primanjkljaj v znesku $20. Sprejeto.
Za dr. “Dobri Bratje”, štev. 88 poroča del. Butija glede br. Kralj, ki je dobil premalo podpore vsled tega, ker se je bolniška nakaznica glasila več kot za en mesec dni. Br. Miklaučič predlaga, da se primanjkljaj v znesku $18 izplača. Sprejeto.
Za dr. “Glas Naroda”, štev. 89 poroča del. Strupek, glede sestre Peršinove predčasnega poroda. Sestra del. Louše predlaga, da se v tem oziru ravna v smislu pravil. Del. Lesjak predlaga, da se podpora izplača sestri Pieršinovi, a ne kot porodna podpora, ampak kot bolniška, ker je bila bolna vsled prezgodnjega poroda. Predlog del. Lesjaka z dodatkom br. Za-vertnika, da se naj izplača bolniška podpora vsaki članici za nereden porod, kot za bolezen, seveda le v slučaju, da je članica že dovolj dolgo pri društvu.Se sprejme. Na vprašanje sestre del. Louše ki želi izvedeti, kterim se označena podpora izplača, odgovarja br. Verderbar, da vsem, ki se v tem prizadete.
Za dr. ‘Rdeči Prapor’, štev. 90 poroča del. Volk, da je društvo v dobrem stanju.
Za dr. “Johnston City”, štev.
91	poroča del. Smode, da je vse v redu.
Za dr. “Rožna Dolina”, štev.
92	poroča del. Vegelj, glede člana Gosta in zakaj ga je društvo izključilo.
Za dr. “Zarje Svobode”, štev.
93	vpraša del. Krizmančič radi elana Blatnika glede odpravnine. Sklene se, da se v lem slučaju ravna po zdaj veljavnih pravilih. Na predlog del. Marolta se sklene, da se za zaostala bolniška podpora izplača. Sprejeto.
Za dr. “Lilija”, štev. 95 poroča del. Sitar, da je v dobrem stanju. Pojasnuje zadevo radi izključitve br. Berina in društva Lilija. Debate se vdeležijo br. Zevnik, Potokar, Zavertnik, Bricelj, Šare. Namors, Verderbar. Na predlog del. Godina se debata zaključi. Br. Šarc predlaga, da se bivšega člana? Berina sploh več ne vzame pod okrilje S. N. P. J. Sprejeto. Del Sitar poroča o članu Prančiču, ki je dobil preveč podpore. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da je dobil preveč podpore vsled tega, ker mu je drugi zdravnik zapisal v bplniško nakaznico drugačno bolezen, kot prejšni. Bolezen pa je izvirala iz prve. Gl. odbor zahteva vsled tega, da se vrne njegova polica na gl. odbor, da se mu od smrtnine odpiše svota, ktero je preveč in po krivici dobil kot bolniško pod-
poro. Sprejme se v tem oziru sklep glavnega odbora.
Za dr. “Bratje Vsi za enega”, štev. 96 poroča del Zveglieh o bol-nom bratu Zorkoto, ki je bil izključen radi izkoriščanja jedno-tine blagajne. Na predlog br. Sta-lika se debata zaključi. Na predlog br. Šarca se sklene, da se vpo-števa sklep glavnega odbora v tem oziru. Radi zadeve br. Renkota poroča del. Zveglieh, da se je zdravnik izjavil, da je sposoben za lahko delo. Dobil je že vse podpore. Rad bi iz smrtnine dobival podporo, ker je še bolan. Sklene se, da se v tem oziru postopa v smislu pravil.
Za dr. “Krim” štev. 97 poroča del. Klichek, da je v najboljšem stanju.
Za dr. “Sokol”, štev. 98 poroča del. Grgovich radi brata Smolnikarja, ki je bil vstreljen. Pojas-^ njuje br. gl. tajnik. Zadeva se odloži za pozneje.
Br. Verderbar predlaga, da se popoldanska seja začne pol ure prej kot po navadi. Sprejeto.
Za dr. “Nada”, štev. 102 poroča sestra delegatinja Ručigaj, da je v najboljšem redu.
Za dr. “Zavedne Slovenke”, št. 104 poroča sestra del. Krištof, da se nahaja v najboljšem stanju.
Za dr. “Prostost”, štev. 106 želi del. Murschetz, da bi .se elanu Oblaku, ki je neozdravljiv, dovolila odpravnina ali pa podpora. Zadeva se preloži.
Za dr. “Planinski Raj”, štev. 107 poroča del. Sever, da je vse v redu.
i Za dr. štev. 108 poroča del. Teran, da je v dobrem stanju.
Za dr. “Slovenski Rudar”, št. 110 poroča del. Mavrin, da je v dobrem stanju.
Za dr. “Zvezda”, štev. 111 po-rpea sestra del. Kastelc, da je v najboljšem redu.
Br. Cajnkar poroča o zadevi slikanje delegatov. Sklene se, da se delo izreči slovenskemu fotografu.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 12 uri opoldne.
Deseta seja pete redne konvencije S. N. P. J. v Milwaukee, Wis., dne 20. sept. 1912.
Predsednik Železnikar otvor sejo ob polu dveh popoldne. Pre cita se imenik delegatov. Na vzoči so vsi. Prečita se zapisnik dopoldanske seje, ki se na pred log del. Krasovečar sprejme.
Besedo dobi br. Krže, ki se delegatom zahvali za vse naklonjenost in priporoča, da delujejo složno v korist S. N. P. J. Obžaluje, da mu ne pripušča čas, vde-leževati se se v nadalje sej konvencije in kliče delegatom Živili!
Prečitajo se brzojavke: ^Barberton, O., sept. 18. 1912. Živeli delegatje v takem trudu, živeli delegatje pri tčžkem delu! Živili bratje delegatje! Napredek je odvisen od Vas: delujte nepristransko ! Vse za korist in pros-peli S. N. P. J. John Balant, blagajnik dr. Triglav, štev. 48. —Norris, 111., sept. 19. 1912. Pozdravljeni delegatje pete konvencije ! Delujte v korist bratov in v procvit S. N. P. J. Frank Alesh. — Prečita se pismo br. John Zusta, zapisnikarja dr. “Glas Naroda”, štev. 89 S. N. P. J., v Midway, Pa., od podružnice “Sv. Cirila in Metoda”, štev. 24, v Cleveland, Ohio. Dalje od dr. “Svobodne Sestre”, štev. 50 S. S. P. Z. Od br. Franka Ro gelja, člana društva ‘Spoznanje’, štev. 72 S. N. P. J., v Radley Kans. Od Slov. Del. Pevskega zbora “Orel”' v Cbicagi, Til. in od Slov. socijalističnega pevske ga zbora “Naprej”, v Milwaukee, Wis. Se vzame na znanje.
Sledi poročilo preiskovalnega odbora. Zadeva br. černca, člana dr. “Adri.ja”, štev. 3 je irazso jena v smislu sklepa gl. odbora. Sprejeto. Zadeva br. Srebrnjaka istega društva je istotako rešena v tsmislu sklepa jednotine seje. V zadevi br. Špana, elana dr. šlev. 8 priporoča preiskovalni odbor, da se mu primanjkljaj na bolniški podpori izplača. Spre jeto. V zadevi br. Gregoriča, elana dr. štev. 50 priporoča, da se postopa v smislu pravil. Sprejeto. V zadevi bivšega člana M V. Konda se sklene, da je stvar zastarela. Imela bi biti predložena na 4 redni konvenciji S. N. P. J. V zadevi br. Planovšeka. člana štev. 24 priporoča preisko valili odbor, da se mu plača bol niška podpora. Sprejeto.
Slede poročila društev. Za dr “Slovenski Sinovi”, štev. 112 poroča del. Kastelc, da je vse redu.
Za dr. “Mangart”, štev. 113 poroča del. Medved, da nima nobenih pritožb.
Za dr. štev. 114 poroča del. Pa-nian, da je v povoljnem stanja.
Za dr. štev. 116 poroča del Lah, da je vse v redu.
Za dr. “Novi Dom”, štev. 117
poroča del. Lavrič, da se nahaja v dobrem stanju.
Za dr. “Sokol”, štev. 118 pojasnjuje nla neke pritožbe br. gl. tajnik, da je velika ovira za napredovanje društva, ker neče sprejemati novih članov kakor elanov s prestopnimi listi, ako se isti ne nabavijo sokolske uniforme. V debato posežejo bratje Žugelj, Miklaučič, Šarc, Strupek, Marolt in Lah. Del. Teran predlaga, da naj se uniforme pri društvih sploh odpravijo. V tozadevno debato posežejo del. Maly, Lesjak in br. Potokar. Del. Kogoj stavi proripredlog, da si društvo lahko obdrži uniforme, mora pa sprejemati nove člane in člane s pristopnimi listi, naj si isti nabavijo uniformo ali ne. Del. Podboj stavi predlog, da se debata zaključi, kar se prejme. Na glasovanje gre nato protipredlog del. Kogoja in se ¡sprejme.
Za dr. štev. 119 poroča del. Varšek, da je v dobrem stanju in prečita nasvete imenovanega društva.
Za dr. “Gorenjec”, štev. 120 poroča br. Statik, da je vse v redu.	.
Za dr. “Zveza Detroitskih Slovencev”, štev. 121 poroča del. Vokač, da je vse v redu.
Za dr. “Vipava”, štev. 123 poroča del. Zimmerman o bolnem br. Kraus, da je bil vreden podpore, ktere pa ni dobil. Del. Podboj stavi predlog, da se br. Krausu podpora izplača. Sprejeto.
Za dr. “Mednarodna Zveza”, štev. 124 vpraša del. Ratajc, zakaj se je ¡sestri Ratajc odklonila vsota $10 za porod. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da je konvencija že itak določila, da se v enakem slučaju podpora izplača in se bo seveda tudi sestri Ratajc.
Za dr. “Hibbing”, štev. 125 poroča del. Hit Iti, da je vse v redu.
Za dr. “Primož Trubar”, štev. 126 poroča dol. Marolt, da je društvo ¡v dobrem stanju, pritožbe pa pridejo pozneje na dnevni red.
G. M. V. Konda kot časniški poročevalec prosi za besedo, ki se mu dovoli. Opozarja delegate, naj ne bi pozabili na slovenski sanitarij ali narodni dom in prosi delegate naj vzamejo v pretres vprašanje za združitev slov. jednot vsaj onih, ki stoje na eni in isti podlagi.
Za dr. “Narodne Slovenske”, štev. 128 poroča sestra del. Klemene, da imajo pri društvu vse v najlepšem redu.
Za dr. “Lipa”, štev. 129 poroča del. Breskvar radi društvenega dolga v znesku $20.00, ki je nastal vsled nekega nespora-zumljenja med gl. in krajevnim tajnikom in prosi, da se ta dolg odpusti. Br. Černe poroča, da je krajevni tajnik zelo zaneniar jal svoje dolžnosti. Br. Zalokar predlaga, da se dr. “Lipa” dolg znesku $20 odpusti. Predlog se sprejme, nakar se del. Bresk var delegaciji zahvali.
Za dr. štev. 130 poroča del. Prevlošek glede isestre Sunitove, da ji je glavni odbor deloma odklonil podpore. Sklene se naj ostane pri sklepu jednotine seje
Za dr. “Francisco Ferrer štev. 131 poroča del. Molek, da je vse v najlepšem redu in da je ponosen zastopati tako društvo
Za ¡dr. “Slovenski Napredek” štev. 132 poroča del. Panian, da je vse v redu.
Za dr. “Balkan”, štev. 133 po roča del. Pozarelli, da je v dobrem št an ju.
Za dr. štev. 134 poroča br. Sta-lik, da je vse v redu.
Za dr. “Brooklyn”, štev. 135 poroča del. Kuhelj, da je član Zajc zgubil roko in pro»si. da bi se mu izplačala odškodnina za celo roko. akoravne ima še mezinec na roki. ^ Na poročila br Kuheljna in Černeta stavi del Lavrič predlog, da se Zajcu izpla 6a odškodnina za celo roko. Spre jeto.
Za dr. “Napredne Slovenke štev. 137 poroča sestra del. Lau še, da dobro napreduje želi po pojasnila glede posmrtnin sester Koblar in Zakrajšek. Br. gL taj nik poroča v zadovoljstvo.
Za dr. “Postojnska Jama štev. 138 poroča del. Posega, da je pri društvu vse v redu.
Za dr. “Tabor”, štev. 139 po roča del. Erjavec, da je v dobrem stanju.
Za. dr. “Brod na Kolpi”, štev 141 poroča del. Beljan, da je društvo v povoljnem stanju.
Za dr. ‘Slovenski Lovec’, štev 143 poroča del. Perčič, da dru štvo dobro napreduje. On prosi sl. konvencijo, d'a bi se članu Vovk nakapala podpora, ktero mu je gl. odbor odklonil v smislu pravil, ker se je nakaznica gla sila več kot z a en mesec. Br Verderbar stavi predlog, da se primanjkljaj članu Vovku izplača, kar se sprejme.
Za dr. “Slavček”, štev. 145 poroča del. Murschetz, da je vse v redu.
Za dr. “Vodnikov Venec”, št. 147 poroča del. Jerina, da je v dobrem stanju.
Za dr. štev. 149 govori br. Miklaučič, da je v dobrem stanju.
Za dr. štev. 150 poroča del. Železnikar, da je vse -v redu.
Za dr. “Bratje Edinost”, štev. 151 poroča del. Zupančič, da je vse v lepem redu. Poroča ob
debatira in sklepa najprej glede posmrtnin, ki se niso izplačale. Sprejeto.
Br. del. Klobučar poroča v zadevi smrtnine br. Paverja, člana štev. 22. V debato poseže več delegatov. Br. Šarc stavi predlog, da se smrtnina za br. Paverja izplača. Sprejeto. Dalje poroča del. Kloburčar, glede br. Majnariča, ki zahteva, da se mu plača odškodnina za roko, s ktero more delati le lahko delo. Na predlog
enem o članu Prohaska, ki je bil br. Zevnika se sklene, da se v tem
Za dr. “Spomladanska Vijoli- Sestra je povedala vse po pravici, ca”, štev. 164 poroča sestra del. j Prečita se zdravniška izjava, Skubic, da je pri društvu vse v‘da je bila sestra Skušek zdrava, najlepšem redu.	■ ko je on preiskoval. Br. Lah pred-
Za dr. “Lunder Adamič”, št.! la-ga, da se posmrtnina za sestro 165 poroča del. Lenček, da je!Skušekovo ne izplača. V debato
154
po-
št.
izključen.
Za dr. “Gorjanec”, štev. poroča del. Žugelj, da je v voljnem stanju.
Za dr. “Zavedni Sosedje”,
158 poroča del. Uloga, da je v brem ¡stanju.
Za dr. “Valvazor”, štev. 163 poroča del. Krašovec, da je vse v redu. >
oziru postopa v smislu pravil in se odškodnina ne izplača. Dalje poroča del. Pucelj glede posmrtnine sestre Skušekove, ki se po mnenju gl. odbora v smislu pra-do- vil ne sme izplačati. Da prošnja ni bila popolnoma pravilna in krivda umrle sestre Skušekove, ampak zdravnika, ki je dotičnico ! preiskoval in prošnje izpolnil.
del.
-del.
do-
del.
del.
poroča del. poroča del.
vse v redu.
Za dr. štev. 166 poroča Strupek, da je vse v redu.
Za dr. štev. 169 poroča Lenček, da je društvo v brem stanju.
Za dr. štev. 172 poroča Lesjak, da je vse v redu.
Za dr. štev. 173 poroča Krizmančič, da je vse v redu.
Za dr. štev. 174 poroča del. Podboj istotako.
Za dr. štev. 175 Žumer istotako.
Za dr. štev. 176 Tušek, da je vse v redu.
Za dr. štev. 177 poroča del. Putz, da ima prošnje za brata, ki si je poškodoval roko z razstrelivom; odtrgalo mu je dva prsta enega pa poškodovalo. Del. Lavrič predlaga, da se postopa v tem oziru v smislu pravil, ako pošlje zdravniško izjavo, ki se bo strinjala .s pofočilom del. Pulza, se mu izplača odškodnina za prste. Sprejeto.
Za dr. “Jadranska Vila”, št. 178 poroča del. Bauzon. da je v najboljšem ¡Stanju.
Za dr. štev. 184 poroča del. Lah. da je vse v redu.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob šesti uri zvečer.
Enajsta seja, Milwaukee, Wiss., sept. 21. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob pol osmi uri zjutraj. Cita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Sledi čitanje zapisnika desete seje, ki se na predlog del. Grgoviča sprejme.
Sledi čitanje brzojavk: Cleveland, Ohio, sept. 20, 1912. Delegatom slavne konvencije S. N. P. J. pošiljamo narodne in bratske pozdrave iz velike naselbine Cleveland, kjer nad 700 članov jednote težko pričakuje, kaj sklenete v korist in napredek naše krasne jednote. Pošiljamo vsem prisrčni pozdrav in želimo najboljšega vpspeha. Joseph Gornik, Mihael Cvelbar, Frank Gornik. — Cleveland, O., sept. 20,1912. Delegatom Slovenske Narodne Podporne Jednote želi najlepši uspeh društvo “Lunder Adamič” štev 20 S. S. P. Z. — Chicago. TIL, sept. 20. 1912. Delegatom konvencije S. N. P. J. iskreni pozdrav! Delo Vaše naj prinese proletariatu več izobrazbe, več zavesti v razrednem boju med delom in kapitalom, kulture sploh. Izobraženi, osvobojeni vseh predsodkov in v zavesti bodo delavci spoznali ironijo samopomoči, ki je v prid izkoriščevalcem in bodo zahtevali od države takih družabnih na prav, ki bodo v resnici odgovarjale pomenu bratstva, iz kterega se ima razviti enakost in svoboda. Živela izobrazba, živel socijali zem! Krožek Proletarca. — Nato s,e čitajo pisma od dr. “Slovenski Napredek”, štev. 132 S. N. P. J. iz Klein, Mont. — Od slov. pevskega zbora ‘Zvon’ v Milwaukee Wis. Od dr. “Novi Dom”, štev. 117 S. N. P. J. v Yukon. Pa. Od br. Lovrenca Bizjak čl. dr. 121 in od br. John Palčič el. dr. “Val vazor”, štev. 163 v Buxton, Iowa.
Glede zadeve br. Kristana, člana dr. štev. 24 je prišel preiskovalni odbor do zaključka, da se ostane pri sklepu jednotine seje. Sprejeto.
Glede pritožbe br. Udovič, čl. dr. štev. 39 izjavlja preiskovalni odbor, da ni dovolj podprta z dokazi, torej se zavrže. Sprejeto.
Glede pritožbe br. Kralj razsodi preiskovalni odbor, da prizadeta društva zadevo medsebojno rešijo. Sprejeto
Glede pritožbe br. Kristana je prišel preiskovalni odbor do zaključka, da se naj ostane pri sklepu društvene seje in se bolniška podpora neizplača. Spreje to.
Nato naznani br. predsednik da pridejo na vrsto odložene pritožbe.
Del. Žugelj stavi predlog, da se
posežeje br. Podboj, Zevnik, Lesjak, Žugelj, Potokar, Zupančič, Radišek, in Stalick. Br. Šarc želi, da se ravna v smislu zakona. Del. predlaga, da se debata zaključi, kar se sprejme. Predlog del. Laha, da se posmrtnina za sestro Skušekovo ne izplača se z 56 proti 44 glasovi odkloni. Torej se smrtnina za imenovano sestro izplača.
Del. Grgovič, član dr. “Sokol”, štev. 98 poroča o članu Smolnikarju, ki je bil vstreljen. Del. Bauzon predloga, da se smrtnina izplača. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da je bila krivda krajevnega tajnika. Br. Lah predlaga, da se debata zaključi. Sprejeto. Nato se sprejme predlog del. Bauzona, da se smrtnina za br. Smolnikarja zplača.
Del. Vogrič predlaga, da se posmrtnino izplača hčerki umrlega člana, ako mati in žena dotienika to dovolite. Sprejeto.
Del. Zupančič poroča glede brata Jeliča, člana dr. štev. 50, kteri želi odpravnino. Sklene se, da se postopa v smislu pravil. Odpravnina se mu izplača, ko se odračuni bolniško podporo, ki jo je prejel na račun smrtnine.
Del. Posega poroča glede članice Novakove, ki je zapustila pol smrtnine možu, pol pa hčeri svoje sestre, ker je mož umrl se vprašuje, kdo d~bi sedaj ostalih $250. Br .tajnik meni, da se cela zadeva odloži toliko časa, da se bodo začele štranke sodnijsko prepirati za smrtnino. Kot bo sodnik v tem oziru odločil, tisti stranki se izplača.
Del. Murschetz poroča glede br. Oblaka, elana štev. 106, kteri prosi za odpravnino. Br. gl. tajnik Verderhar stavo predlog, da se br. Oblaku izplača odpravnina. Sprejeto.
Del. Krajzel, član štev. 27 prosi za br. Kozlakarja, ki je že več let bolan. Dobil je že vso bolniško podporo. Del. Kastelc predlaga, da se postopa v smislu pravil, kar se sprejme.
Del. Strupek poroča glede umrlega člana Janežiča, kteri je želel, da se-posmrtnina izplača otrokom in ne soprogi, kot je imel oporoko narejeno. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da je dobil v tej zadevi neko pismo od pokojnega Janežiča, kterega pa ni mogel vpoštevati, ker ni bilo notarsko potrjeno. Sklene se, da se zadeva reši v smislu priporočila gl. tajnika.
Del. Štucin poroča glede brata Logaja, člana štev. 24, ki je dobil za $10 premalo bolniške podpore. Br. gl. tajnik poroča, da je br. Logaj dobil vso podpo ktere je bil na podlagi zdrhfriaiške izjave opravičen.
Del. Goršek poroča radi Dana Potočnika, člana štev. 19, ki je dobil premalo bolniške podpore iz vzroka ,ker se je bolniška na kaznica glasila za več kot $40. Del. Wegelj stavi predlog, da naj se primanjkljaj izplača. Br. Namors stavi protipredlog, da naj se v tem oziru ravna po pravilih in sklepu gl. odbora. V debato posežejo br. Radovan, Kogoj, Šarc, Cajnkar, Terbovec, Zalokar, Šetina, Stefančič, Namors, Verderbar. Br. Stalili predlaga, da se debata zaključi, kar se sprejme. Protipredlog br. Namorsa se sprejme in se v tem slučaju pri manjkljaj bratom Potočnik in Gomilšek ne izplača.
Del. Marolt se pritožuje, zakaj se ni priznalo druzega delegata Br. gl. tajnik pojasnjuje, da pravila govore, da se morajo delegati voliti tri mesece pred konvencijo ; v tem času društvo še ni imelo dovolj elanov, da bi bilo opravičeno do dveh delegatov Dalje se pritožuje del.’Marolt, da niso pri društvu dobili gesla celih 15 mesecev. Br. gl. predsednik stvar pojasni. Dalje se pritožuje radi jednotinega zastopnika. Br gl. predsednik odgovarja, da je bilo v Glasilu raglašeno, da se
vsled sklepa jednotine seje, zastopnike odpravi. Želi pojasnila glede bolniške podpore br. dr. Seliškarja. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da podatki, ki jih je gl. odbor dobil v tem oziru, niso zadostovali, da bi se bila br. Seliškarju podpora nakazala. Nadalje vprašuje radi Josipa Dolenca, ki je dobil oporoko, da si je bil do-tičnik izključen. Br. gl. tajnik pojasni celo zadevo v zadovoljstvo.
Del. Krizmančič poroča glede brata Blatnika, štev. 93, ki ima neozdravljivo bolezen in želi'odpravnino. Sprejeto.
Del. Radovan želi izvedeti, zakaj je gl. odbor želel imeti peto redno konvencijo v Milwaukee ali Springfieldu namesto v Jolie-tu. Br. Černe izjavlja, da tozadevni zapisnik jednotine seje ni pravilen, ker je bil on proti pre-meščenju, v zapisniku pa stoji, da je bil soglasni sklep glavnega in pomožnega odbora. Br. gl. predsednik pojasnjuje stvar. Br. Korce oporeka premestitvi konvencije, obsoja pa gl. odbor, ker je navedel mesta, kje se ima konvencija vršiti. Se vzame na znanje.
Br. Stalik predlaga, da se debata zaključi. Sprejeto.
Prečita se nato pismo br. Be-vitza, ki vabi delegate na večerno zabavo danes zvečer, nakar pred-isednik Železnikar zaključi sejo ob 32 uri opoldne.
Dvanajsta seja, sept. 21., 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob dveh popoldne, čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Sledi čitanje zapisnika, ki se po nekih popravkih na predlog del. Henigsmana sprejme.
Brzojavke:	Waukegan, 111.,
sopi. 20, 1912. Slavni delegaJtje ¿i delegatinje pete redne konvencije S. N. P. J. Delujte složno za procvit S. N. P. J. in korist članov. Živili delegatje, živela N. P. J. John Nachnik, predsednik, Jacob Podboj, tajnik, za dr. “Sloga”, štev. 14. — Calumet, Mich., sept. 21. 1912. Zbra-rnim delegatom želimo največjega uspeha za procvit naše slavne jednote. Delujte z uma svitlim mečem za slovanski proletarijab! Želimo izvolite Calumet za prihodnjo konvencijo. Iskreni po zdrav uradnikom, delegatom in delegatinjam. Društvo “Bratska Sloga”, Calumet, Mieh. — Depue, IR., sept. 20, 1912. Živeli delegatje S. N. P. J. Delujte za vzbujo in prosveto slov. naroda v imenu naše organizacije! Odbor društva štev. 59. — Nato se prečita pozdravno pismo sestre Mary Kochevar, od dr. “Nada”, šlev. 102, S. N. P. J., v Chicagu, 111.
Sledi poročilo preiskovalnega odbora. Izjava preiskovalnega odbora v zadevi pritožbe br. Zaletela proti br. Černetu se glasi, da je stvar brezpomembna in se pritožba zavrže. Sprejeto.
V zadevi br. Erjavec izjavlja zapisnikar preiskovalnega odbora br. Hrast, da isti ne more priti do končnega sklepa in prosi konvencijo naj sama razpravlja in zadevo reši. Vname se debata, v ktero posežejo br. Hoffman, Šetina, Verderbar in Rigler. Br. Zevnik stavi predlog, da dobi br. Erjavec iz posmrtnine za 6 mesecev bolniške, podpore po 50c dnevno. To «c razume od takrat, ko mu je enoletna bolniška podpora potekla. Del. Geshel stavi protipredlog, da se ostane pri sklepu gl. odbora. Del. Podboj stavi predlog, da se debata zaključi, kar se sprejme. Predlog del. Geshela se sprejme.
Del. Maly poroča o zadevi br. Kozinc, člana dr. štev. 76, ki si je bil zlomil nogo. Bil je v bolnišnici, a se ni ravnal po pravilih vsled česar se mn je podpora odklonila. Del. Maly predlaga, da ostane stvar kakor je, da se mu podpora torej ne izplača. Sprejeto.
Br. Černe poroča o br. Fr. Lužar, ki je bil od društva, štev. 49 kaznovan z denarno kaznijo, ker se ni vdeleževal četrtletnih isej in potem je bil izključen. Del. Podboj stavi predlog, da ima br. Lužar prost vstop nazaj v društvo in jednoto, kar se sprejme.
Br. Verderbar prečita pismo iz Trimountadn, Mieh. o smrti br. Repenšeka, člana dr. “Danica”. Na predlog br. Zevnika se v znak sožalja vstane.
Del. Hribar poroča glede bolnega elana Voljčka, ki je dobil že vso bolniško podpore. Pojatsni se mu, da se ne da ničesar ukreniti proti pravilom.
Del. Kučar prosi, da bi se mu dovolilo danes odpotovati:	isto
prosi tudi del. Podboj, ker imata oba važne razloge, se jima to dovoli.
Del. Molek želi, da bi se mu preskrbelo pisalni stroj, za pisanje, oziroma preureditev pravil.
Vname se debata o prošnji g.
M. V. Konda, da bi se ga sprejelo zopet v S. N. P. J. ee vspešno preštoji zdraviliško preiskavo. Del. Maly predlaga, da se g. M. V. Konda ne sprejme več v Jed-noto. Del. Lavrič predlaga, da se debata zaključi, kar se sprejme. Del. Junko stavi protipred-log, da se g. M. V. Konda dovoli zopet vstop v S. N .P. J. pod pogojem, da g. Konda javno prekliče vse napade.na S. N. P. J. in neopravičene napade na gl. odbor. Del. Junkota protipredlog se odkloni, torej je sklenjeno, da se g. M. V. Kondatu ne dovoli več vstop v S. N. P. J.
Br. Korce se pritožuje, da ne-ktera društva ne pošiljajo redno assesmenta. Drugače nima ničesar posebnega povedati.
Br. Zevnik predlaga, da se točka “Raznoterosti” preloži na poznejši čas. Sprejeto.
Br. Bricelj stavi predlog, da se članom računskih pregledovalcev dovoli $4 dnevnine za nedeljsko delo. Br. Žugelj predlaga,. da se jim plača dnevnine $5. Sprejeto.
Na dnevni red pride cit an j e pravil.
Del. Molek predlaga naj se pod besedo “Ustava” zapiše besedo “Načelna izjava”. Sprejeto.
Del. Radovan predlaga, da se pri debati glede pravil ne stavijo nikaka imena predlagateljev v zapisnik, ampak samo kar se sklene. Sprejeto.
Pri točki “Ime in kraj” se nadomesti beseda “zveza” z besedo “organizacija”. Pri točki “Namen ” se na konci doda: v smislu naše načelne izjave”.
Pri točki “Sredstva” se beseda “deluje nadomesti z “dela”.
Točka: “Uprava in sestava”, se spremeni v toliko, da se glasi: ‘Jednoto upravlja:	1 konvenci-
ja, 2 člani s šplosnim glasovajem, 3 glavni odbor. Jednota je organizacija članov zbranih v posameznih društvih. Vsi člani se jednakopravni bratje in sestre s pravicami in dolžnostmi, kot jih predpisujejo ustava, pravila in zaključki splošnega glasovanja in glavnega odbora.
Točka: “konvencija” se nadomesti besede "vse postave” z besedo “pravila”. Tretji -Vstavek naj se glasi:	“Sestoji iz
glavnega odbora, delegatov in delegatinj”. Četrti stavek naj se glasi: “Redna konvencija se vrši vsaka tri leta in sicer tretji pondeljek v septembru. Kraj konvencije določi članstvo s splošnim 'glasovanjem, ki se ima vršiti 6 mesecev pred konvencijo. Prejšna konvencija nominira tri mesta.
Peti stavek se spremeni, da se glasi tako:	izvanredna konven-
cija. pa se vrši, če tako predlaga 2 tretjini glavnega odbora ali 10 društev iz 10. različnih držav, ktera morajo tvoriti desetino članov jednote in če sklene tako tri četrtine članov s splošnim glasovanjem.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 6 uri «večer.
Trinajsta seja, sept. 23. 1912.
Predsednik Železnikar otv.ori sejo ob polu osmi uri zjutraj. Prečita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Prečita se zapisnik in se sprejme.
Nato sledi čitanje brzojavk: Bridgeville, Pa. sept. 21, 1912. Slavna peta redna konvencija! Delegati in delegatinje delujte v proevit naše jednote! Vam kličemo krepki Nazdar! “Bratstvo”, štev. 6. Morgan, Pa. Jakob Dermota. Nato se prečita pismo brata in sestre Karl in Mary Dernae v Livingston, 111. Pismo sestre Ane Bevc, tajnice dr. “Spomladanska Vijolica”, štev. 164 v Frontenae, Kans. Dopisnica od br. Jack Sho-berja, tajnika dr. “Gorjanec”, štev. 154 v Park City, Utah.
Br. Hrast poroča v imenu preiskovalnega odbora v zadevi bivšega br. Lipovsha, na kar se sklene, da se ga zopet sprejme v jednoto, ako ga sprejme društvo. Glede brata Lipovšeka, člana dr. štev. 9. se sklene, da se vpošteva sklep krajevnega društva.
Glede br. Lesjaka se sklene, da naj isti povrne svoto $8, ktero je prejel neopravičeno, ker se ni držal pravil. Sprejeto. Pritožbo br. Galičiča proti br. Lesjaku se zavrže.
Na dnevni red pride čitanje pravil. Točka: “konvencija” odstavek drugi ostane pri starem samo se črtati besedi “radi neplačevanja.”
Odstavek tretji točka: “konvencija” naj se glasi: “Delegat zamore biti vsak čitanja in pisanja zmožen član ali članica, kteri je član društva vsaj 3 mesece pred volitvijo. Delegatje se volijo za redno konvencijo meseca junija za izvanredne pa kakor določi seja glavnega odbora.
Vsak delegat mora biti prijavljen glavnemu odboru mesec dni po izvolitvi.
Odstavek četrti, naj se glasi:
Člani gl. odbora prejmejo poleg vožnje tudi po $4 na dan, delegatu se pa povrne samo vožnjo.
Konvencija voli posebnega predsednika, dva podpredsednika, zapisnikarje in druge potrebne odbore, pregleda poslovanje med društvi in jednoto od zadnje konvencije in se prepriča v denarnih zadevah v obče.
Odstavek peti ostane pri starem, z dostavkom, da urednik “Glasila” ima le pasivno volilno pravico in posvetovalni glas.
Odstavek šesti naj se glasi: Vzpored dnevni in poslovni red sestavi seja glavnega odbora in ga predloži konvenciji v odobritev.
Točka: “glavni odbor” naj se glasi: “glavni odbor obstoji iz sledečih odsekov: upravni, nadzorni in porotni odsek. Glavni odbor ima paziti, da se pravila spolnil,jejo.
Volijo se na konvencijah in sicer do prihodnje konvencije izmed navzočih odbornikov in delegatov ali s šplošnim glasovanjem, v slučaju smrti, odstopa ali odstavke. Svoje urade nastopijo s prvim januarjem po redni konvenciji, po izvanredni pa, kakor konvencija odloči.
Točka: “upravni jeduotin odbor”. Odstavek prvi naj se glasi: “upravni jednotni odbor sestoji iz sledečih odbornikov : predsednika, dveh podpredsednikov, tajnika, blagajnika, namestnika tajnika in blagajnika, zapisnikarja in urednika. Vrhovnega zdravnika nastavi gl. odbor.
Odstavek drugi: Predsednik u-pravnega odbora vodi seje glavnega in upravnega odbora, podpisuje plačilne nakaznice ter sploh vse listine; sklicuje izvanredne seje v slučajih, če je to v korist jednote, zastopa jednote ter skrbi vedno in povsod za proevit in napredek jednote. O svojem delovanju sestavi poročilo za konvencijo.
Prvi podpredsednik nadomešča predsednika, kadar je ta zadržan. Drugi podpredsednik nadomešča prvega podpredsednika.
Tajnik prejema asesment od društev in vrača pobotnice. Pošilja denar na gl. blagajnika najmanj enkrat na teden. Oskrbuje društva z vsemi potrebami, rešuje vse kar more rešiti na podlagi splošnega smisla pravil. Sklicuje redne in izvanredne seje gl. odbora za redno poslovanje jednote. Nakazuje podpore, nakazuje listine. ter izvršuje vse sklepe.
Sestavlja mesečne, polletne in celoletne, kakor tudi na državo račune, brani pečat in skrbi sploh za to, da je poslovanje točno in redno. Tajnik zamore nastaviti pomočnika v svojem uradu, kteri je odgovoren njemu za svoje delo, a plača ga jednota.
.Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
Štirinajsta seja, sept. 23. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob dveh popoldne, čita se imenjk gl. odbora *in delegatov. Navzoči so vsi.
. Brzojavka:	Calumet, Mich.,
sept. 23. 1912. Delegati in delegatinje, želimo najboljši vspeh; u-pamo, da se vidimo na šesti konvenciji v Calumetu. Društvo “Narodne Slovenke”. Dalje pismo od dr. “Zveza”, štev. 36( S. N. P. J. v Willock, Pa. Od. br. John Kovačiča od društva “Edinost”, štev. 13, S. N. P. J. v Bridgeport, O. — Od br. Frank Gorenc od društva “Šmarnica”, štev. 24. S. N. P. J. v Forth Smith, Ark. — Od dr. “Živila Ilirija”, štev. 114, S. N. P. J. v Roundup, Mont. — Od br. L. Prašnikar iz Clinton, Ind.
Sledi poročilo preiskovalnega odbora. Del. Hrast poroča o zadevi pritožbe br. Areul-a, člana bivšega društva “Gora”, štev. 45 zaradi neizplačanih mu dnevnic ob času katastrofe v Cherry, 111. Sklene se, da se mu izplača svoto $25.00. Prej pa mora povrniti blagajno bivšega društva “Gora” štev. 45.
Glede pritožbe br. Permeta, čl. dr. “Triglav”, štev. 2. se sklene, da se odobri sklep društvene seje.
Sledi čitanje pravil. , Glavni blagajnik prejema denar in ga naklada v smislu teh pravil, ter izplačuje vse pravilno nakazane podpore in izdatke tedensko. Vodi pregledne knjige, hrani listine in hranilne knjižice ,ter skrbi sploh, da so denarne zadeve vedno v redu.
Glavni zapisnikar vodi zapisnik vseh rednih in izvanrednih *ej, izven konvencije ter jih priobčuje v “Glasilu”.
Urednik urejuje “Glasilo”. U-pravnika si izbere urednik v sporazumu z glavnim odborom; plačo določi konvencija. Urednik je odgovoren za uredniške in uprav-niške posle “Glasila”.
Vrhovni zdravnik pregleda prošnje novih kandidatov in sicer natančno predno jih sprejme ali zavrže. Za odklonjene kandidate mora navesti vzroke radi ka-
terih jih je odklonil. Dajati mora vsa pojasnila v slučaju bolezni in pregledati nakaznice, če to zahteva gl. tajnik. Za svoje poslovanje je odgovoren glavnemu odboru, kteri ga sme zahtevati na sejo v slučaju potrebe.
Namestnik nadomestuje tajnika ali blagajnika, nastopi izpraz-nen prostor gl. tajnika in blagajnika, dokler se potom glasovanja izvoli druge uradnike. Kadar nadomestuje izpraznjeno mesto je deležen plače določene od konvencije za dotični urad.
Glavni nadzorni odbor.
Prvi odstavek naj se glasi: “glavni nadzorni odbor sestoji iz 3 članov,' ktere voli konvencija. Glavni nadzorni odbor pazi, da se redno in točno posluje, nadzira knjige in račune tajnika, blagajnika in urednika, pregleda vsakih šest mesecev sam ali pa po pooblaščencih, za kterih delo je odgovoren, jednotine račune ter pazi sploh, da vrši vsak odbornik svoje dolžnosti točno in vestno. Nadzira delovanje vseh odbornikov.
Če zapazi nadzorni odbor kake nerednosti ali kaj sumljivega pri poslovanju glavnih odbornikov, naj Jakoj obvesti gl. predsednika in druge odbornike, naj takoj ko ima dokaze v rokah, suspendira dotičnika, skliče izvanredno sejo jednotinega odbora, ktera vse pre išče, zasliši dotičnike in potem sodi.. Sodbo mora dati v potrdilo gl. porotnemu odboru. V slučaju, da kteri nadzorni odbornik ne zvršuje svoje dolžnosti, ga ima upravni odbor pravico zaslišati in ga postavi pred porotni odbor.
Točka: “glavni porotni odbor” Pri drugem odstavku naj se glasi zadnji stavek: “Svoje obsodbe izjavlja pismenim potom in priobčuje v “Glasilu”.
Pri tretjem odstavku, konci prvega odstavka se doda v najkrajši dobi. “Tretji stavek tretjega odstavka naj se glasi: “sodba izrečena z dvetretipjsko večino obeh odborov v zvezi s soglasnim sklepom jednotine seje je neovrgljiva in nima nobena stranka pravice se pritožiti na javno glasovanje. V slučaju, da tožitelj ali toženec ni zadovoljen s kterim članom porotnega odbora, sme apelirati na upravni odbor, da odloči zanj druzega porotnika. To se mora zgoditi prej, predno je sodba izrečena.
Pravo direktne zakonodaje...
1.	INCIATIVA. Društva imajo pravico med konvencijami staviti predloge za spremembo, dodatek ali črtanje kteregakoli člena v ustavi in pravilih, izvzemši načelne izjave, predlagati nove člane in stvari sploh, ki so v korist jednote.
2.	Predlog se objavi v “Glasilu”, na kar ga mora podpirati najmanj deset drugih društev iz desetih različnih držav in šele potem mora glavni tajnik dati predlog na splošno glasovanje vsega članstva.
3.	Predlogi za spremembe, dodatek ali črtanje članov v ustavi in pravilih se sprejemajo le z dve-tretinjsko večino članov in članic potom referenduma; drugi sklepi, ki nimajo stika s pravili, pa z nadpolovično večino oddanih glasov.
1.	REFERENDUM. Zadeve izredne važnosti, ki nastanejo ali pridejo sčasoma, morajo iti na referendum ali splošno glasovanje. Dalje gredo na referendum vsi predlogi glede spreminjanja, dodajanja ali črtanja v ustavi in pravilih na podlagi inciative, določitev kraja za redne konvencije, predlogi za izvanredne konvencije, volitve odbornikov za izpraznjena mesta v glavnem odbora, sporne zadeve, kjer se glavni odbor ne more sporazumeti.
2.	Referendum ali splošno glasovanje mora biti vselej in v vseh zadevah individualno, to je vsak dober član in članica ima jeden glas. V to svrho mora glavni tajnik za vsak slučaj referenduma nabaviti in razposlati na vsa društva tiskane glasovnice, ki vsebujejo pravilno raztolmačen predlog ali zadeve, o kteri se glasuje.
3.	Obrok glasovanja je šest tednov od datuma, ko je referendum po gl. tajniku uradno objavljen v “Glasilu”. Glasovnice, ki se vrnejo po pretečenem obroku, sq neveljavne.
Pomožni odbor se voli že po novih pravilih.
Uprava jednotinega premoženja.
Med prvi in dragi stavek te točke se pridene: “Sme se denar naložiti tudi na dobre državne ali mestne bonde ali zadolžnice”. Drago ostane.
Varščine.
Drago ostane kot je, le varščina za tajnika se zviša od 5 do 15 tisoč, blagajnika pa od 10 do 15 tisoč. Varščine upravnega odbora hrani predsednik nadzornega odbora, vse drage varščine pa gl.
tajnik. Blagajniki in tajniki krajevnih društev morajo imeti varščine, kakor tudi vsi uradniki glavnih in krajevnih odborov, če tako zahteva odborova seja in sicer kolikor ista določi. Varščine preskrbi jednotin urad.
Jednotin pomožni odbor.
V	kraju, kjer ima jednota svoj sedež, se mora voliti še pomožni odbor, kterega nominirajo društva v kraju jednotinega sedeža, a izvoli pa splošno glasovanje. Nominira se 12 kandidatov in 6, kteri dobijo največ glasov je izvoljenih. Nominacija se vrši meseca oktobra, volitve pa meseca decembra po vsaki redni konvenciji in sicer za tri leta. Člana tega odbora zamore glavni odbor po svoji seji vsak čas spremeniti, če so nemarni, nesposobni ali če delajo proti koristim jednote. Na mesto odstavljenega pomožnega odbornika pride kandidat, kteri je imel pri volitvah za izvoljenimi največ glasov. Pomožni odborniki prejemajo za vsako sejo $1, ako se jo vdeleže. Pomožni odbor dela v sporazumu upravnega odseka. Vdeležiti se mora vseh rednih in izvanrednih sej upravnega odseka in glavnega odbora.
Seja glavnega odbora.
Seja glavnega odbora vrši naj se enkrat na leto.
Redne seje upravnega in pomožnega odbora se vrše vsak mesec, izvanredne pa kadar nanese potreba.
V	zadnji odstavek prvi stavek pride. Sejam predseduje predsednik ali podpredsednik.
Seje so javne, predsednik pa seje lahko vsak čas proglasi za tajne.
Br. Zevnik želi, da se mu dovoli odpotovati, ker ima važne razloge, kar se sprejme.
Zaključek seje ob 6. uri zvečer.
Petnajsta seja, sept. 24, 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob osmi uri zjutraj. Čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Nato se zapisnik zadnje seje prečita in se sprejme.
Sledi čitanje dopisov in brzojavk: E. Helena, Mont., sept. 23, 1912. Pozdravljeni delegatje, delegatinje in gl. odbor pete redne konvencije S. N. P. J. Delujte za proevit in napredek rastoče jednote ! Društvo ‘‘ Slovenski Lovec ’ ’ štev. 143. Frank Smith. — Ely, Minn., sept. 23, 1912. Mnogo sreče in vspeha na narodnem delu Yam želi Geo. L. Brozich. — Calumet, Mich. sept. 23,1912. Živela S. N. P. J.! Dober uspeh 5. glavni konvenciji! Upam da se vidimo pri prihodnji konvenciji v Calumetu. Peter Martinac. Pisma: Od dr. “Bratje Vsizaenega”, štev. 96 S. N. P. J. v Livingstonu, 111. — Od člana dr. štev. 112 v Washoe, Mont. — Od M. Kulovic iz Chicago, 111.
V	imenu preiskovalnega odbora poroča del. Hrast glede pritožbe bivšega brata Hvalica, člana društva štev. 156. Preiskovalni odbor je prišel do zaključka, da naj ga omenjeno društvo pozove j na zagovor in ako omenjeni član I dokaze, da se mn krivica godi, naj se ga sprejme zopet v S. N. P. J. Glavni tajnik naj obvesti o tem dotično društvo. Sprejeto.
Glede pritožbe bivšega člana dr. Edinost, štev 13 Kovačiča, preiskovalni odbor ni smatral dokazov za zadostne, radi kterih se ga je izključilo. Priporoča, da se ga zopet sprejme v S. N. P. J. Sprejeto.
Vname se debata o Glasilu S. N. P. J. Glasilo ostane kot je, le da se zmanjša oblika,; a poveča na 6 ali 8 strani.
Glasilo.
Jednota izdaja svoje Glasilo, ki izhaja vsak teden. Glasilo prinaša strokovne, gospodarske in znanstvene članke in razpave, ki pa morajo biti pisane v naprednem duhu moderno politično in strokovno organiziranega delavstva. Dalje prinaša leposlovne gradivo, dopise in splošen pregled. Nadalje vse uradne jednotine in društvene stvari: obvestila in pozive iz uradov glavnega odbora, zapisnike sej gl. odbora, mesečne, šestmesečne in celoletne račune, članske spremembe in imenik krajevnih društev, seznam umrlih članov, izplačanih usmrtnin in poškodb, rezultate referenduma, društvena naznanila in sploh vse stvari, ki se tičejo jednote in društev. Prinaša lahko tudi ilustracije in oglase zanesljivih tvrdk.
Glasilo urejuje od konvencije izvoljen urednik, kteri pa mora po svojem prepričanju soglašati z načelno izjavo, resolucijami in z določeno smerjo lista kot določa ta člen.
Ako urednik s svojimi spisi krši načelno izjavo in ta člen ustave ali ako se pokaže nesposobnega za urejevanje lista ali če zanemarja svoj posel, tedaj ga mora u-pravni odbor z pomožnim odborom vred z dvetretjinsko večino
vseh glasov odstaviti in razpisati službo za novega urednika. Ako se oglasi več kandidatov, ki se člani jednote, tedaj morajo iti imena kandidatov na referendum in nadpolovično večina glasov odloči izvolitev.
V	Glasilo se sprejemajo tudi dobri oglasi. List prejemajo člani in članice: naročnina velja $1.00 na leto, za inozemstvo pa $1.50.
Podružnice.
V	prvemu odstavku, prvemu stavku naj se prida: Zedinjenih državah, kolonijah in Canadi.
V	zadnjem stavku druzega odstavka naj se glasi mesto gl. urad
‘glavni tajnik”.
V	tretjem odstavku naj se mesto besed “glavni urad” glasi: ‘seja upravnega odseka”.
Članstvo.
član S. N. P. J. zamore postati vsaka značajna možka ali ženska oseba zmožna kakega izmed slovanskih jezikov v starosti 16 let in ktera ni prekoračila 45. leta. V slučaju mešanih zakonov to je pri zakonskih, od kterih je le eden zmožen, kakega slovanskega jezika, sme se sprejeti tudi dragi v S. N. P. J.: isto velja tudi za njih sinove in hčere. Osebe stare nad 40 let se morajo izkazati glede starosti s kako uradno listno iz rojstnega kraja, preden se jih sprejme. Vsacega člana ali članico mora predlagati dobro stoječ član ali članica, nakar se voli dva člana, ki preiščeta stanja prosilca njegove delo, značaj in drage-podrobnosti. Pri sprejetju novihl elanov se voli z listki ali tajno. Delomržne osebe ali osebe, ktere se preživljajo nečastno, vzdržujejo igralnice prepoved .nih iger, potem osebe, ki delajo ob času štrajkov kot stavkokazi se zavrnejo. Zavrnejo se tudi osebe, ktere dobijo polovico nasprotnih glasov in sicer do prihodnje seje, kjer se ponovno glasuje. Istotako se zavrnejo prosilke v blagoslovljenem stanu. Sposobne kandidate sprejema društvo in jednota odkloni lahko vstop, če ima gotove vzroke. Ponovna prošnja se lahko vloži do enega leta. Vspre-jet je z dnem, ko era je pravilno sprejelo drusfvo, obveznosti jednote napram članu pa nastanejo po preteku 45. oziroma 90. dni, kakor določa točka glede novih društev.
Vsak prosilec mora biti zdravniško preiskan in vsprejet od zdravnika preiskovalca, kakor tudi od vrhovnega zdravnika jednote. Z vsakim prosilcem morata iti najmanj dva člana društva k zdravniku, kteri ga preišče. Paziti morata, da je natančno preiskan in da odgovarja resnično na vsa vprašanja. Vsi preiskovalni listi ali prošnje morajo biti odposlane na glavni urad do zadnjega v mesecu, vrhovnemu zdravniku pa v tekn 6 tednov po preiskavi zdravnika preiskovalca, ker se jih sieer ne vpošteva. Vsak prosilec mora govoriti resnice. Če se pozneje dokaže, da je vedoma kaj zamolčal glede kake bolezni, starosti ali prosilka glede nosečnosti, S. N. P. J. ne plača takim nobene podpore, jih briše iz jednote in v slučaju smrti ne plača nobene smrtnine. Oporoke sprejetim članom se morajo do-poslati iz upravnega urada najkasneje do 20 v "rihodnjem mesecu.
Seja se zaključi ob opoldne.
Šestnajsta seja, sept. 24, 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob dragi uri popoldne, čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Sledi čitanje zapisnika, ki se sprejme.
Brzojavka:	Waukegan, Ul.,
sept. 20, 1912. Cenjene delegatinje borite se za jednakoprav-nost! Delujte z vso močjo, da bo naša slavna jednota ostala na pravem stališču ter Vam kličem: Živela jednakopravnost, živela S. N. P. J.! Za društvo “Možka Jednakopravnost”, Anna Mahnich, tajnica. — Dalje se prečita pismo društva “Primož Trubar”, štev. 126 S. N. P. J. iz Cleveland, O.
Sledi poročilo preiskovalnega odbora. Del. Hrast poroča glede pritožbe bivšega člana Spolarja od dr. Slavi ja”, štev. 1 S. N. P. J. proti društvenemu in gl. porotnemu odboru. Preiskovalni odbor izjavlja, da se strinja z razsodbo društvenega in glavnega porotnega odbora. — Sklep preiskovalnega odbora se sprejme in potrdi.
Nesposobni člani.
Poleg prej omenjenih zavrnitev se vstop v S. N. P. J. odreka vsem, kteri so poškodovani na kakem udu ali kterim manjka kak del telesa sploh izvzemši prsta na roki. Nadalje se odklanja osebe pripadajoče oboroženi sili, aktivne ognjegasce. Dalje se morajo odkloniti streljani, M :V> nevarnih jamah riskira-jo svoja življenja za visoko plačo
in pa taki ki so že prejeli odpravnino ali denar za telesno poškodbo pri kaki dragi organizaciji. Ponovni sprejem se zabrani tudi bivšim članom (icam) jednote ki še dolgujejo društvu ali jednoti kako svoto, dokler dolga ne povrnejo.
Pravice in dolžnosti članov.
V prvem odstavku dragi stavek naj se glasi: “Ima pravico voliti in biti izvoljen udeleževati se sej bratskih društev, ako mu društvo dovoli, stavljati predloge in glasovati pa le v svojem društvu:	sme iskati zadoščenja
za storjene krivice v smislu pravil”.
Zadnji stavek v dragem odstavku naj se glasi:	“Plačevati
mora redno svoje prispevke, vsaj do 25 v mesecu.
Točka: “Društveni odbor” o-stane nespremenjena.
Točka: “Upravni odbor” osta-na nespremenjena.
Točka: “Predsednik” v tej točki se pristavi za besedo društvo in ki so proti ustavi in pravilom.”
Točka:	‘ ‘ Podpredsednik ’ ’ ne-
spremenjena.
Pri točki: “Tajnik” pride na konci “Varščino mu določa jed notina seja”.
Točka:	“Zapisnikar” ostane
nespremenjena.
Pri točki: ‘Blagajnik” pride v prvi stavek za besedo jednoto: “po money order ali draft”-. Zadnji stavek naj se glasi: “Pošiljati mora asesment na jednoto pravočasno, tako da je v rokah vi. tajnika najkasneje zadnji dan v mesecu. Varščino mu določi seja gl. upravnega odseka.
Točka “Reditelj” ostane nespremenjena.
Pri točki “Nadzorni odbor” pride v drugi stavek “tri” mesto štiri mesece.
Točka “Bolniški odbor” ostane nespremenjena.
Točka “Porotni odbor” ostane nespremenjena.
Točka “Jednotin zastopnik se črta”.
Pri točki: “Društvene seje”. Redne društvene seje se morajo vršiti najmanj enkrat na mesec, izvanredne pa, kadar jih skliče tajnik v posebno nujnih slučajih ali če to zahteva deset dobrih članov. Prostor in čas seje določi večina članov. Člane ki sklicujejo izvanredne seje s skodeželjnimi nameni, se postavi pred porotni odsek in se jih kaznuje v smislu pravil. Redne seje se morajo vršiti natančno po prednisanem redu, na izvanrednih naj se pa razpravlja tisto, radi česar so bile sklicane. Vsak član H. odbora zamore priti na društveno sejo, če se je v dotičnim društvu pojavil prepir, da ga nomiri. Stroške plača društvo, ako samo zahteva gl. odbornika, če ga pa pošlje gl. odbor, tedaj trpi stroške do $1 društvo, kar je več pa jednota.— Drugi in tretji odstavek ostaneta nespr em en j en a.
Assesment.
Stalen asesment znaša $1.40 na mesec. Povišati se ga sme, če to zahtevajo potrebe in če v kterem fondu zmanjkuje denarja in sieer za kolikor odloči seja glavnega odbora. Asesment se ima razdeliti sledeče:	Posmrtninski fond
45c, poškodninski in odpravnin-ski 5c, rezervni 10c, bolniški 65c, tiskovni in upravni 15c. Vsaka nakaznica mora biti nakazana iz fonda, na kterega se glasi. Vsak član ali članica mora najkasneje da 25. v mesecu plačati asesment za tisti mesec.
Poleg rednega asesmenta se pobira tudi izvanreden, kadar ga razDiše neravni odbor.
Vsako društvo mora plačati svoj asesment najkasneje do zadnjega dne v mesecu za prejšni mesec. Z gori navedenim ases-mentom to je $1.40 mesečno je plačano Glasilo in prispevek • za
ku. Nadalje: “Vsak bolnik se mora naznaniti tajniku svojega društva in pri zdravniku, če se naznani prej zdravniku in pozneje tajniku ali narobe se računa podpora vedno od zadnjega datuma. Za člane, (ki so oddaljeni velja datum poštnega pečajta. Podpora se izplačuje le za bolezni, ktera zadržuje bolnika od svojega dela in potrebuje zdravniške pomoči. Podpora teče vedno do tistega dne, v kterem spozna zdravnik bolnika zmožnega za delo in do zadnjega zdravniškega obiska. Vpoštevati pa se mora tudi krajevne razmere.
Bolnik mora biti redno obiskan in sieer najmanj dvakrat na teden, ker se drugače ne iznlača nobene podpore. Obiskati "a moira-jo tisti člani, ktere odloči društveni tajnik po vrsti ali krajevnih razmerah. Bolnik mora biti obiskan, ako ni čez tri milje oddaljen.
V slučaju potrebe in če to sklene društvena m odborova seja, se jih obišče se v večji daljini, stroški vožnje do enega dolarja trpi društvo, drugo pa jednota.
Vsi, ki so ga obiskali morajo na. prihodnji seji "oročafi o njegovi jbolezni, o njegovem zadržanju za časa bolezni in sicer o sebno, pismeno ali po kakem dragem članu. Obiskovalci, ki tega ne store, ali napačno poročajo, naj se kaznujejo v smislu pravil.
e se zdi bolnik tako bolan, da bi bil lahko sposoben opravljati svoje delo, a je vkljub temu spoznan od zdravnika za nezmožnega za delo, naj gre obiskovalec k dragemu zdravniku ž njim, kteri naj ga preišče vpričo njega. To za- ' more opraviti obiskovalec sam ali pa. bolniški odbor. Ako ga ta zdravnik spozna za bolnega, trpi stroške jednota, v nasprotnem slučaju pa bolnik sam.
Bolniška podpora se potrjuje a'i zavrača na društvenih sejah, potem ko so obiskovalci poročali •> bolniku in ko je že bolniška nakaznica predložena seji. Le v izvanrednih slučajih kot revščina, težke ali nadaljevalne bolezni, se pošlje nakaznica v vplačilo na n-n ravni odbor, o čemur mora tajnik poročati na prvi seji.
Pozamezna nakaznica se ne sme glasiti več kot za 40 dni, torej mora biti pri daljših boleznih najmanj vsak mesec predložena jed-na plačilna nakaznica. Nadalje morajo biti plačilne nakaznice predložene društveni seji najkas-neje v teku jednega meseca po ozdravljenju, ker se jih sieer ne izplača.
Peti odstavek ostane pri starem izvzemši zadnji stavek, kteri se naj glasi: “Bolniška podpora se nadalje odkloni vsem tistim, kteri so nastavljeni v jami, kjer so plini, kot prižigalci oziroma streljači z višjo plačo iradi nevarnega dela.
Šesti odstavek naj se glasi: ‘Članice ne prejemalo za naravne bolezni kakor tudi za one, ki izvirajo nosečnosti nobene podpore. Izvzeti so neredni porodi. Za časa rednega poroda se jim izplača $10, do štirih tednov, po štirih tednih pa, jim teče podpora kot dragim. Ge ni porod vzrok bolezni, jim teče podpora po preteku 10. dbi. članicam, ktere sto-oijo v jednoto v drugem stanu v teku 8 mesecev po pristopu ne izplača se nobene podpore.
Br. Verščaj želi, da se mu dovoli odpotovati, ker ima važne vzroke.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 6 uri zv.ečer.
Sedemnajsta seja, sept. 25. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob 8. uri zjutraj. Čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi, razun delegata Knšlja-na. Prečita se zapisnik in se sprejme.
Brzojavke: Calumet, Mich., sepr tember 24.1912. Narodnost me veže, da Vas pozdravljam in žeKm dober vspeh vašemu trudu! Upam
rezervni fond, ter se^ niti za Glasi- • (ja prj prihodnji konvenciji se snidemo in roke podamo v Calumetu 1 Zdravi! John Špehar, predsednik dr. sv. Jožefa. Johnstown, Pa. sept. 24, 1912. Vsem delegatom želi dr. “Sinovi Slave”, štev. 168 Conemaugh, Pa, najboljši vspeh za proevit in napredek naše organizacije. Prečita se pismo od dr. “Prostomisleci”, štev. 87. S. N.
lo niti za rezervni fond posebnih prispevkov ne pobira. Prispevek za rezervni fond znaša 6%c, ki je zapopaden v gorenjem odstavku.
Pristojbina.
Vsak prosilec plača pri vstopu $3.50, kar se vse pošlje na jednoto. Pristopnina se razdeli $1.40
asesment za stroške 60c, rezervni *	Pa. Od društva
fond $1.50. To velja tudi za nova društva. Društva sme poleg tega zahtevati od člana še posebno pristojbino, ktera pa ne sme presegati $1.50.
Upravnemu odboru se naroča, naj vzame v pretres zadevo o razredih za višjo bolniško podporo in smrtnino in naj poroča prihodnji konvenciji.
Bolezen.
Prvi odstavek, dragi stavek naj se glasi: Za pet dni bolezni se ne izplača nobena Dodpora; če pa je kdo bolan nad pet dni, potem se mu izplača podpora od1 prvega dne pravilnega javljenja pri zdravniku in društvenem t aj ni-
trat, oljub”, štev. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa. Od “Slovenske Hr-vatske Zveze” v Calumet, Mich. Se vzame na znanje.
Sledi poročilo računskih pregledovalcev, da so računi v najlepšem redn iu.se popolnoma ujemajo. Predlaga se, da naj se izreče gl. odboru zaupnica. Sprejeto. Sledi čitanje pravil.
Točka bolezen.
Zadnji stavek osmega odstavka se naj glasi: JHJmobolnim se izplačuje podpora samo, če ima vzdrževati svojce, ki so odvisni od njegovega zaslužka.” Dalje se pristavi: “Jetičnim članom se plača iz poškodninskega fonda
vsote določene od jednotine seje v svrho, da si poiščejo zdravja na .podlagi zdravniških podatkov. V devetem odstavku naj se drugi stavek glasi: ‘ ‘ Sme biti zunaj le v času, kterega določi zdravnik, nikdar pa ponoči, razven če ima navodila od zdravnika”. Zadnjemu stavku istega odstavka naj se prida: “in ne veselic”. Med drugi in tretji stavek desetega odstavka pride: ‘‘Izvzeti so bolniki, kateri se nahajajo v bolnišnicah”. Na konci desetega odstavka se pristavi: “V slučaju, da mu je društvo nakazalo podporo, mora jo dotičnik povrniti”.
Enajsti odstavek naj se glasi: “Kdor je nad leto dni bolan, a še vedno ozdravljiv, prejema po preteku leta podporo iz odpravn-skega fonda in sicer po 50e na dan do treh mesecev, pozneje pa kakor določi jednotina seja. Ce je neozdravljiv, prejme enkrat za vselej $250 in se briše iz jednote ako odpravnino zahteva.
Dvanajsti odstavek naj se glasi: “Površne ali pomanjkljive nakaznice se vrnejo, ako pa so po narejene se ne izplača nobene podpore. Od podpore sme društvo pridržati asesment, ako ga je založilo zanj.”
Trinajsti odstavek naj se glasi : “Novi člani niso opravičeni do podpore 90 dni.
Poškodbe.
Za poškodbe dobljene vsled nesreče, ne pa po lastni krivdi, plača jednota sledeče zneske: Za izgubo cele roke, ali do zapesti, ce le noge ali do členkov $200. Za izgubo polovico stopala $100. Je-dnaka vsota se plača za 'trajno otrpnjenje imenovanih udov. Za izgubo obeh rok, obeh nog ali za zlomi j en je hrbta se plača cela posmrtnina in se dotičnika črta iz jednote. Za izgubo jednega očesa $200. Za izgubo prvih treh prstov na roki nad drugim členkom, (palec, kazalec, sredinec) se izplača za vsacega po $50.
Zadnji odstavek naj se glasi “Izdatki za poškodbe se izplačujejo iz poškodninskega fonda, razen kjer se ima plačati $600.”
Posmrtnine.
Konci prvega odstavka se do stavi: “Smrt člana naj se takoj naznani g]., tajniku”. Prvi stavek druzega odstavka naj se glasi “Posmrtnina se izplačuje samo ženam, možem, ali krvnim sorod nikom, v drugi vrsti tudi zaročen cem ali zaročenkam ali tudi ti stim, ki so bili odvisni od njego vega zaslužka, ako ni to v nasprotju z zakonom, v tretji pa tudi do brodelnim zavodom itd”.
. Koncem druzega odstavka se zameni besedi “glavni urad”
‘ glavni tajnik”.
V	tretjem odstavku, konci dru zega stavka se doda “in narastle obresti”.
Konci zadnjega odstavka se spusti: “če dediči dovolijo v to’ in se doda: * ‘ ako so zato zadostni dokazi”..
Izplačevanje posmrtnin.
V	prvem odstavku, konci prvega stavka se doda: “po 45 dneh po vstopu v društvo.”
Drugi odstavek naj se glasi; “Živim članom se izplača smrtni-na za obe roki ali obe nogi, oba očesa, jedne roke In jedne noge in za zlomljen hrbet”.
V	četrtem odstavku prvi stavek, naj se za besede “ justificira-ni” dofla: “V slučaju dvomljivosti krivde, se da na splošno glasovanje, se li izplača posmrtnina ali ne”. Tretji odstavek se izpusti. Konci četrtega odstavka se doda: “ali ki so odpotovali brez potnih listov”.
Zapadanje posmrtnin in podpor.
Konci prvega odstavka naj se doda: “Če je potrebno se v kakem drugem listu v kraju, odkoder je bil umrli doma”.
V	drugem odstavku glasi naj se: “40 dni” mesto “enega meseca ’ ’.
Pogreb.
V	prvem odstavku zadnji stavek naj se doda: “pogrebnika, če to zahteva glavni tajnik”. Drugi stavek druzega odstavka naj se glasi: “Udeležiti se ga mora najmanj 6 članov, če pa le mogoče celo društvo. Nikogar pa se ne sme siliti, ki se v smislu načelne izjave brani v cerkev.
Zadnji stavek tretjega odstavka se črta.
Suspendiranje.
V	tretjem odstavku druzega stavka naj se mesto “do zadnjega” glasi “do 25”.
V	prvi stavek četrtega odstavka naj se besedo “koristim” doda besedi “in ustavi”.
V	prvi stavek petega odstavka se za besedami “jednotinih odborov” doda “če napačno poročajo o stanju bolnikov, ktere so obiskali ’ ’.
Sedmi odstavek naj se glasi: “Suspendacija za kazen odvzame samo bolniško podporo. Kdor je suspendiran radi neplačanega
assesmenta, ni deležen podpore še mesec dni potem.”
Prvi stavek zadnjega odstavka naj se glasi: “Suspendacija sama od,sebe preneha, kakor določajo pravila. ’ ’
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 12 uri opoldne.
Osemnajsta seja sept. 25., 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob dveh popoldne. Prečita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči vsi. Nato se prečita zapisnik in se sprejme. Sledi poročilo preiskovalnega odbora. Del. Hrast poroča glede pritožbe sestre Longar, članice dr. “Eveleth”, štev. 130 radi zaostale bolniške podpore v znesku $10.. Priporoča naj gori omenjena sestra predloži bolniško nakaznico s podpisom zdravnika ali babice pri prihodnji dr. seji v potrdilo in društvo naj pošlje nakaznico v glavni urad, kte-ri bo podporo izplačal, ako ne bo proti pravilom. Sprejeto, kot priporočeno. — Glede pritožbe sestre Mary Žonta, članice društva Eveleth, štev. 130, priporoča preisko valni odbor, da se sestri Žonta izplača manjkajoča podpora v zne sku $30.00. Sprejeto.
Brzojavka: Calumet, Mich., septembra 25. 1912. Pozdravljamo delegate m delegatinje S. N. P. J. Dober vspeh peti redni konvenciji. Delujte za narod in blagor jed note in za prihodnjo konvencijo na Calumetu. Pozdrav od društva “Brod na Kolpi”. Nato se prečita pozdravno pismo od društva “Edinost”, štev. 23. S. N. P. J. iz Darragh, Pa. >— Se vzame na znan je. Nato pride na vrsto čitanje pravil.
Točka “Izobčenje.”
V	četrti članek pride med besedi “jednotine blagajne” besedi “in društvene”.
V	sedmem odstavku se črta prvi stavek.
Osmi odstavek prvi stavek naj se glasi:	“Izobčena društva ali
člani postanejo lahko zopet člani društev in jednote, če so bili iz občeni radi neplačanja assesmen ta, če poravnajo v teku enega me seča po izključitvi ves ostali dolg v tem slučaju se ga smatra kot novega člana; izobčenje za vse drugo pa če se izkaže pri jednoti-ni seji, da je bil izobčen po krivici. Doda se, da naj se izobčijo vsi tisti, ki ob času štrajka opravljajo stavkokaška dela.
Točka “Izstop in črtanje.”
Prvi stavek prvega odstavka naj se glasi: “Izstopi lahko vsakdo s tem, da plača vse prispevke, naložene mu kazni in da ni pod obtožbo in zahteva odstopni list”. Drugi stavek prvega odstavka naj se glasi: “Ce želi pozneje še kdaj pristopiti k jednoti in če ni prestar, plača samo tekoči assesment in 50 c za pregled zdravniškega spričevala ter za oporoko.” — Med prvi in drugi odstavek pride: “Pasivni člani postanejo tisti, ki so pristopili k vojaštvu proti svoji volji”, kakor tudi tisti, ki o pravljajo dela, ktera jednota za-branjuje. Isto velja za one, ki vsled štrajka ne morejo plačevati assesmente. Pasivni člani zgube vse pravice do vseh podpor, dokler opravljajo gori omenjena dela. Aktivni in deležni vseh podpor postanejo, ko prenehajo o-pravljati prepovedana dela in ko začnejo plačevati prispevke na jednoto.
V	drugi odstavek prvi stavek pride mesto: “brez listin” besedi “brez potnih listin.”. Tretji stavek druzega odstavka naj se glasi: “črtati se mora vse tiste osebe, ktere se preživljajo na nečasten način in tisti, kteri pristopijo k oboroženi sili.
Točka “Potni listi.”
Drugi stavek prvega odstavka naj se glasi: “Izdajajo se samo do šestih mesecev, po šestih mesecih pa se dotičnike črta”.
Tretji stavek se naj glasi: “Potni listi se izdajajo naravnost iz gl. urada jednote in ne kasneje kot 14 dni po odhodu; assesment pa mora biti plačan društvu kte-remu član pripada in se na gl. tajnika pošilja mesečno. “Peti stavek naj se glasi: “Potne liste za elane izposluje pri jednoti društveni tajnik.
Drugi odstavek naj se glasi: “Kdor se vrne z veljavnim potnim listom, se mora takoj zglasiti pri svojem društvu in poslati potni list na gl. urad. Ce se naseli v katerem drugem kraju, mora zahtevati prestopni list. člani s potnimi listi nimajo pravice do podpore. Za člane, ki umrjejo brez pravilnega potnega lista podpisanega od gl. tajnika in potrjenega z jednotinim pečatom, ne plača jednota posmrtnin^.
Točka “Prestopni listi.”
Med prvi in drugi stavek se pridene: “član mora plačati vse prispevke pri društvu predno zahteva prestopni list”. Med tretji in četrti stavek pa: “Ako se to ne zgodi v teku 30 dni, se mora član
obrniti na prvo društvo in pojasniti zakaj ni prestopil.”
Točka “Pristojbine.”
Med prvi in drugi stavek druzega odstavka se pridene: “Oporoke spremenjene 7 dni pred smrtjo pri daljših boleznih, so neveljavne.”
Točka “Razpust društva” se črta.
Točka “Splošne določbe”.
Odstavek osmi se glasi:	“Ta
pravila je sprejela in potrdila peta redna konvencija S. N. P. J., ktera je zborovala od 16. septembra do — septembra 1912 v Mil-vaukee, Wis.”
Odstavek deveti se glasi: “Ta pravila stopijo v veljavo s 1. januarjem 1913, s kterim dnem prenehajo vse prejšne določbe.”
Raznoterosti.
Sklene se, da gl. tajnik preskrbi “licence” za posamezne države kjer in kadar je to potreba.
Stroške trpi jednota. Nadalje se sklene, da vsak gl. uradnik, ki prejema plačo od katere lahko živi, mora svoje delo sam zvrševati.
Glede vstanovitve otroškega oddelka se sklene, da se prepusti stvar upravnemu odboru, ki bo zadevo prerešetal in dal na splošno glasovanje. S tozadevno akcijo se začne takoj po konvenciji.
Na dnevni red pride zadeva glede graditve jednotinega doma. Br. Verderbar predloži v pregled načrt, kakoršen naj bi bil jednot-ni dom. Sklene se, da se da stvar na splošno glasovanje in naj se takoj voli pripravljalni odbor. V ta odbor so voljeni sledeči bratje: Potokar, Zavrtnik, Verderbar, Korce in Lah.
Za prestavo pravil v angleški jezik se izbere del. Molek. Za to delo se mu pripozna, $35.00. Prestavljena morajo biti vsaj v 60 dneh. Pravila morajo biti razpo slana na krajevna društva najkasneje do 31. decembra 1912
Na vprašanje glede charterja, izjavi br. gl. tajnik, da je vsakemu na razpolago. Zajedno s pravili spremeniti se mora tudi “char-ter”.
Nato se čita resolucija br. Mo lek-a, člana in del. dr. štev. 131., ki se glasi:
RESOLUCIJA.
člani in članice Slovensko Narodno Podporne Jednote, ki z malimi izjemami tvorimo del mezdnega delavstva, priznavamo moderno delavsko gibanje na temelju razrednega boja. Zavedamo se, da tvori jednota s svojo blagajno za bolniško podporo, odpravnino in posmrtnino le odpo-moč v skrajni sili. Jednota nudi le začasno pomoč, da se kolikorto-lilto omili in zmanjša beda naših razrednih bratov in sester.
Priznavamo, da je današnji kapitalistični sistem največ kriv strokovnih bolezni in ponesrečenj pri delu. Kapitalizem, čegar glavni smoter je, nagrabiti čim veČ profita za lastnino proizvajalnih sredstev, se ne briga za dobre zdravstvene naprave in razmere v delavnicah, tovarnah in v rovih. Posledica tega je, da se dan za dnevom ponavljajo industrijelni umori naših bratov; stotine in tisoče delavcev in delavk se telesno pohabi in zadobi bolezni, ki jih spravijo v prezgodnji grob, njih rodbino pa pahnejo v bedo in pomanjkanje. To pa samo zato, ker kapitalizem smatra zdravje in življenje delavca cenejšim in manj vrednim, kakor pa nabavo dobrih zdravstvenih in varnostnih naprav pri delu. Delavčeva kri mora biti cena profita.
Priznavamo dalje, da bi se dale strokovne bolezni in ponesrečbe pri delu že danes omejiti in znižati, ako se v vseh strokah vseh industrij uvedejo dobre zdravstvene in varnostne naprave, ktere bi odstranile nevarnost za zdravje in življenje delavcev. V dosego tega je pa treba, da se delavci organizirajo politično, strokovno in gospodarsko, da zamorejo delavci izsiliti iz kapitalizma najnujnejši poboljšek in ublažiti si tužne razmere v svojem boju za obstanek. Najbolj potrebna delavcem je pa politična organizacija. Ta organizacija, osnovana na temelju 'razrednega boja. je delavcu glavno orožje, glavno bojevno sredstvo, s katerim zamore delavec izviti kapitalizmu iz rok zakonodajno moč; zaobrniti ustroj vlade v svoj prid in sploh spremeniti sedanji sistem izkoriščanja, bede in industrijelnega klanja v sistem blagostanja in svobode za vse.
Poleg organizacije tvori delavsko časopisje najboljše orožje v boju za osvoboditev proletarjata iz moderne mezdne sužnosti. Delavsko časopisje, ki zastopa načela razrednega boja, razkriva rane današnje bolne družbe in kaže delavcem pot, po kteri jim je-treba hoditi, da se čimprej osvobodijo izpod jarma kapitalistične sužnosti.
Zavedajoči se torej teh dejstev,
izjavljemo člani S. N. P. J. potom svojih zastopnikov zbranih na 5. redni konvenciji v Milwaukee, Wis., da je v interesu vsakega delavca, da se čimprej organizira politično in sicer v socialistični stranki, ktera je edina delavska stranka v Zedinjenih državah in po vsem svetu. Dalje je v interesu članov jednote, da naše Glasilo v tem smislu izobražuje in budi delavce : prinaša vesti in razprave o političnem gibanju iz razrednega stališča in vselej in pri vsaki priliki zagovarja in priporoča socialistično stranko, ktera se bori za svitlo bodočnost cele človeške družbe.
Predlagatelj resolucije
Ivan Molek,
član in del. dr. štev. 131. Resolucija se sprejme soglasno. Nato se čita resolucija del. Podboja, ki se sprejme.
Resolucija.
Ker je v interesu S. N. P. J,, da dobijo njeni člani visoke plače in delajo krajši čas, kar pa boljša stališče njihovega zdravja in ž njim moralno in financielno stališče naše organizacije.
In ker ta gornji namen je lahko, vsaj do gotovih razmer,'vres-ničen skozi strokovne organizacije, boljši kot skozi neorganizirano delavstvo, katero nima nobene varščine proti kapitalističnemu zatiranju, zatorej bodi sklenjeno, da vsi člani in članice Slovenske Narodne Podporne Jednote so moralno dolžni kupovati samo tako blago, katero je bilo izdelano od organiziranega delavstva, ako je mogoče.
Frank Podboj.
Devetnajsta seja sept. 26. 1912.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob osmi uri zjutraj. Čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči vsi.
Sledi čitanje zapisnika osemnajste seje, kteri se spejme. Delegat Molek čita spremenjena pravila, ki se po nekaterih popravkih sprejmejo. Sklene se soglasno, da se br. Šarcu izplača bolniška podpora za šest tednov, ktere bi sicer ne bil deležen v smislu dosedajpih veljavnih pravil.
Br. Šarc poroča glede br. Šavsa, ki je pripravljen povrniti jed-notini blagajni vsoto, ktero je dobil kot bivši delegat za vožnjo od Chicage do Oregon City, Ore., kamor pa se ni peljal. Ta dolg hoče poravnati v mesečnih obrokih vsaj do prihodnje redne konvencije S. N. P. J.
Glede združenja slov. jednot in zvez v eno samo podporno organizacijo se naroča gl. odboru S. N. P. J., da na prvo svojo sejo, ktera se ima vršiti prve dni jan. 1914, povabi zastopnike druzih slov. podp. organizacij, da se posvetujejo v tem oziru, če se in na kak način se zamore priti do tega. Glede slov. sirotišnice se sklene, da se naj pri vseh krajevnih društvih S. N. P. J. pobira prostovoljne prispevke v ta namen m se jih pošilja gl. tajniku oziroma blagajniku, kteri prispevki se nakladajo v poseben sklad. — Prihodnja konvencija naj potem stori v tem oziru potrebne korake in če do vresničenja slov. sirotišnice ne pride, naj konvencija določi, kaj se zgodi s tem denarjem. Tudi assesment, ki se bo začel zbirati pri 'mesečnih assesmentih z novim letom 1913, ima ostati do prihodnje konvencije nedotaknjen.
Na vrsto pride določitev plač glavnih uradnikov: Glav. predsedniku se plača $150.00 letno. Prvi podpredsednik dobi $25.00 letno, drugi podpredsednik pa $15.00. Gl. tajniku se plača $100.00 mesečno in ako glavni tajnik potrebuje več kot enega pomočnika, se pooblasti glavni jednotin odbor, da istega preskbi in plača.
Jednota preskrbi urad in vse druge potrebščine, nima torej gl. tajnik ničesar plačevati od določene mu plače za Jednoto. Stalnemu pomočniku gl. tajnika se plača $65 mesečno. Gl. blagajniku se plača $70 mesečno do 10.000 članov, potem pa za vsakih tisoč članov (cel tisoč) $5.00 več. Glavni tajnik, blagajnik in urednik ‘Glasila” ne prejemajo za čas revizij nobenih dnevnic.
Glavni zapisnikar dobi $25.00 na leto. Uredniku “Glasila” se plača $90.00 mesečno. Upravniku se plača $65.00 mesečno in provizijo od glasov, to je 20%. Predsedniku nadzornega odbora se plača $30.00 letno, ostalima odbornikoma pa po $20 letno.
Predsedniku pprotnega odbora se plača mesečno $5.00 to je $60.00 letno, ostalima porotnikoma pa $3.00 mesečno ali $36.00 letno.
Namestniku tajnika in blagajnika se plača $5.00 letno, dokler na vstopi v akcijo.
Glede vrhovnega zdravnika se sklene, da njegova plača ne sme presegati $150.00 letno.
članom pomožnega odbora se plača za vsako sejo, ktere se vde-leže po $1.00.
Na razpavo pride določitev mest za prihodnjo konvencijo. Priporočana so mesta: Pittsburg, Pa., Calumet, Barberton, Chicago, Pueblo, St. Louis, Mo., Cleveland, Springfield, 111. — Sklene se, da se da na tozadevno splošno glasovanje sledeča mesta: Pittsburg, Pa., Calumet, Mich, in Springfield, 111. Seja se zaključi ob pol eni uri popoldne.
Dvajseta seja.
Predsednik Železnikar otvori sejo ob pol tretji uri popoldne, čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči so vsi. Nato se prečita zapisnik devetnajste seje, ki se po nekterih popravkih sprejme.
Na vrsto pride volitev glavnih uradnikov. Nominirani za glavnega predsednika so: Br. Miklavčič, Železnikar in Putz. Pri ožji volit-vi med Miklavčičem in Železnikarjem je bil izvoljen br. Miklavčič. Volitev prvega podpredsednika. Nominirani so bratje: Šarc, Stalik, Gešelj, Štefančič, Grgovic, Zalokar, Skubic. V ožjo volitev prideta br. Šarc in Štefančič. Izvoljen je delegat Martin Štefančič. Volitev druzega podpredsednika. Nominirani so: sestra del. Lovše, del. Grgovic, Šare Lah, Putz, Lavrič in Skubic. V ožjo volitev prideta del. Šarc in Skubic. Izvoljen drugim podpredsednikom je del. Skubic. Na vrsto pride volitev glavnega tajnika. Nominirani so bratje: Verderbar, Kogoj, Canjkar in Črne. Izvoljen je dosedanji gl. tajnik br. Verderbar. Volitev glavnega blagajnika. Nominirani so bratje: Korce, Potokar, Vogrič. V ožjo volitev prideta Korce in Potokar. Izvoljen je br. Potokar. — Volitev zapisnikarja. Nominirana sta br. Kuhelj in Namors. Izvoljen je delegat Kuhelj. Volitev namestnika tajniku in blagajniku. Nominiran je br. Črne in Canjkar. Izvoljen je namestnikom br. Canjkar. Volitev nadzornega odbora. Nominirani so delegatje: Terbovec, Pogorelc, Putz, Demšar, Kušljan. Varšek, Stalik, Golob in Junko. V nadzorni odbor so izvoljeni sledeči: Pred sednikom del. Terbovec. prvi nadzornik del. Pogorelc, drugi nadzornik del. Golob. — Volitev porotnega odbora. Nominirani so bratje: Stalik, Hrast, Železnikar. Šarc, Šetina, Bicelj, Demšar, Lesar, Gorše, Hofman, Kastelic. Izvoljeni so: Br. Hrast pedsedni-kom, Železnikar prvim porotni, kom, br. Šarc drugim porotnikom. Na vrsto pride volitev urednika “Glasila”. Br.■ Zavrtnik je soglasno izvoljen za urednika “Glasila.”
čita se brzojavka:	Aurora,
Minn., sept. 26. 1912. — Pozdrav vsem delegatom in delegatinjam, posebno Teranu in Hrastu in Katarini Kastele.
Del. Žlembergerja predlog, da se del. Železnikarju, kot nagrada za vzorno vodstvo konvencije dovoli vsoto $25.00. Sprejeto. Brat črne, kot drugi gl. nadzornik poda svojo resignacijo. Se sprejme. Del. Železnikar poroča o prošnji del. Breskvarja, ki želi dobiti dovoljenje, da rabi znak S. N. P. J. na smodkah, ki jih izdeluje. Obljubi, da hoče dati nekaj procentov. Se mu dovoli.
Zahvalni govor br. Zavrtnika, ki se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli za “Proletarca”, da se je socialistični sklad toliko vzdignil, se vzame na znanje. — Po zahvalnemu govoru del. Železnikarja se zaključi seja ob sedmi uri zvečer. Primož Kogoj. A. F. Terbovec
LISTNICA UREDNIŠTVA. Cleveland, O. “Stavijati predloge in glasovati pa le v svojem društvu — but can make motions and vote only in his own society” Pravila na strani 12 in 42 so dovolj jasna o tem. Nikd-o nima pravice staviti predlogov po seda j uveljavljenih pravilih pri drugem društvu. Mogoče so nova pravila, ki stopijo v veljavo z dnem 1. januarja 1913, drugačna. Pozdrav!
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v foto?rafično stroko spadajoča dela dobi o \n poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35		
$20.50 		
$41.00	
$102.50 .	
$204.50 		
1020.00 .	
S temi cenami	so vračunjeni
vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Bine Is Jami Av., Chicago Ul.
Pravna in notarska pisarna
220 ^ Grove Street	MILLWAUKEE, WIS.
Pravnoveljavne konzularno potrjene listine, kakor: pooblastila, pogodbe, zadolžnice, pobotnic izjave, itd.
Sporne in izvespome sodnijske zadeve: vsakovrstne tožbe, zastopanje pri zapuščinskih obravnavah, testamenti, ločitve zakona, prošnje in pritožbe na politične oblasti.
Odškodnine, dedščine in drugi zahtevki se iztirjajo vestno in v najkrajšem času.
Zemljiškoknjižne in posetne zadeve: intabulacije, prepisi, izbrisi itd.
Kdor ima opraviti z vojaščino, naj, bi se v svojo lastno korist obračal vedno le na podpisanega.
IVAN KAKER
b. rradni1’: c. <n kr. genr-alre .«ra konzulata chiksB’rega. .
Vi lahko pišete svoje račune, razprave, Manco iid. pri navadni uporabi
Remington-ovega
was—iniMin milil.mini iiiiiiiiiiHiiwBwi»«i^
Pisalnega stroja
za seštevanje in odštevanje
(Seštevalni mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec
Istopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava in seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, III.
s^ssssssssaassssscKaEsrasss r 'seesmí
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, IIU
Največ ja slovanska tvornica za RA STAVE, REGAUtJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srb eka društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki conik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu eo priložena zahvalna pisma od r« poznanih društev.
L4 Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski
*] in hrvatski in je član’8. N. P. J., odkar	-	1
fc se je ustanovila.
SESESnSSESSt«
I
V

MJfEtJK U.HJUBU Tit KUM I KMERIH JE 4
ž	Narodna Tiskarna
A	aaei imiii n   ■■■ ■monmineiiTrnsamraiaB»
A	2/46.50 Blue Island Jtve., Chicago, Ul,
%
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem,
A Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša A, posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO”
% in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad S3,600.000.00
B rasen je in splošni bančni posli.	Posojila na žemljife* in
SS. cesta i« St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovine hitro in zanesljivo. Ter prodaj««..; p»v brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorekih črt.
Želimo Vašega znanstva.
J*o. M. Gundry, pred». Harley B. Gibbs, por pred«. H. W. King, peep»»«» J. Horaee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in bis-f L. O. Kollie in George F. Schulze, pomožne, cashier.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndala An. Chicago, Illinois