PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
fV.	«3	G
£>	>	^
o	~	S
O	-	2
-Jv	O
«	z
z	KS	i-

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 108 (12.740)
Trst, petek, 8. maja 198
Oba naj bi vedela za Northovo protizakonito dejavnost
Manje generala Secorda potisnilo ob zid tako šefa Bele hiše kot podpredsednika Busha
V sredo umrli šef CIA Casey bi lahko osvetlil marsikatero podrobnost
NEW YORK — »Ali je predsednik Reagan vedel za tajno financiranje antisandinističnih sil?« Na to ključno vprašanje, ki so ga včeraj Postavili upokojenemu letalskemu generalu Richardu Secordu na javnem kongresnem zaslišanju, na katerem preiskujejo tako imenovano iransko afero, je general odgovoril pritrdilno. Bela hiša, ki kategorično trdi, da predsednik o tem ni bil obveščen, se je tako že drugi dan javnega zasedanja obeh kongresnih komisij, znova znašla v središču te afere.
Upokojeni letalski general Richard Secord, ki je po nalogu podpolkovnika Oliverja Northa vodil akcijo tajne pomoči nikaragovski »kontri« je izjavil, »da se s predsednikom Reaganom osebno sicer nikoli ni sestal, da pa so mu bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost admiral Poindexter, bivši direktor CIA William Casey in podpolkovnik North zagotovili, da je predsednik o tej akciji obveščen«.
North naj bi se ob neki priložnosti po njegovih besedah celo pohvalil, »kako sta se s predsednikom šalila na račun tega, da Homeini financira protisandiniste«.
Secord je tudi izjavil, da se je nekajkrat sestal z v sredo umrlim bivšim direktorjem CIA Williamom Caseyem in z njim razpravljal o raz-
ličnih vidikih tajne pomoči protisandinističnim silam. Bivši direktor CIA, ki je umrl zaradi pljučnice oziroma raka, je bil ena izmed osrednjih osebnosti te tajne akcije. Kot je včeraj izjavil predsednik senatne komisije, senator Inuye, je »Casey odnesel s seboj v grob nekatere pomembne informacije, ki bi lahko osvetlile vlogo predsednika v tej akciji«. Kljub temu pa v kongresu sodijo, da njegova smrt ne bo preprečila odkritja resnice o tej aferi, saj obstajajo številni dokumenti in priče, ki bodo lahko pojasnili njegovo pravo vlogo.
Caseya so zaradi tumorja na možganih hospitalizirali 15. decembra lansko leto, le dan predno bi moral drugič pričati pred senatnim odborom za obveščevalno dejavnost, ki je vodil uvodne preiskave o tej aferi. Na prvem zaslišanju se je Casey zapletel v številna protislovja in je po splošnem prepričanju poskušal preiskavo speljati na slepi tir. Casey je na primer prvi predlagal predsedniku Reaganu, naj omenjeno tajno akcijo zamolčijo pred kongresom.
General Secord je včeraj odkril vrsto novih podrobnosti, ki bremenijo tako predsednika Reagana, še posebej pa podpredsednika Busha, ki
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gary Hart prekinil volilno kampanjo
NEW YORK — V ameriški javnosti je včeraj povsem nepričakovano odjeknila vest, da je Gary Hart za nekaj dni, ali celo za nekaj tednov, prekinil volilno kampanjo in se je z ženo vrnil v rodni Colorado. Gary Hart je opravičil odločitev s tem, da potrebuje čas tudi za družino, ki je še vedno najbolj pomembna v življenju kandidata za predsedniško mesto. Odločitev je Hart sprejel po znani aferi, ko so ga »obtožili«, da se je zabaval z igralko in manekenko Donno Rice.
Kevin Sweeney, Hartov tiskovni predstavnik je včeraj novinarjem zatrjeval, da se njegov šef nikakor ne namerava odpovedati boju za Belo hišo, pristavil pa je, da je tudi potreben počitka pred izčrpa-jočim bojem za »nomination« demokratske stranke.
Medtem pa se je v Hartovem taboru pojavila še ena nevšečnost: kaže, da so se njegovi sodelavci predstavili na letališču v Newarku pri New Yorku za sodelavce obveščevalne službe in zahtevali sedem mest na prepolnem letalu za Manchester v New Hampshiru.
Ab
l
Italiji
O"
o
O
o
Ki
O
O
NIKOZIJA Najbolj iskani bliž-njevzhodni terorist (vodja skrajne odpadniške skupine Al Fatah - revolucionarni svet) Abu Nidal je v intervjuju za kuvajtski dnevnik Al Kabas zagrozil Italiji in Franciji s povračilnimi ukrepi, če bosta prizanesljivi do izraelske tajnoobveščevalne službe Mossad. Kakšne so Abu Nidalove metode zgovorno pričata atentata na rimsko in dunajsko letališče decembra leta 1985. Vsekakor pa je Abu Nidal v intervjuju navedel, da nima odprtih računov z evropskimi vladami, saj so te zavzele nevtralno stališče do »spopada s cio-nistično državo«. Pojasnil je tudi stike svoje organizacije z rdečimi brigadami, irsko republikansko armado IRA in z drugimi evropskimi »revolucionarnimi gibanji«. Po njegovem je sodelovanje rezultat odločnega stališča, ki so ga te skupine zavzele do »cionis-tičnega gibanja«. Al Fatah - revolucionarni svet bo torej vedno sodeloval »z revolucionarnimi skupinami, ki se zoperstavljajo cionističnim poskusom nadvlade v svetu«. Abu Nidal je tudi napovedal, da bosta on in njegova skupina ostala v ilegali »dokler ne bodo porazili cionistične države in osvobodili vso Palestino«.
Blodne besede torej, ki bi bile vredne kakega psihopata, če ne bi že povzročile toliko nedolžnih žrtev, saj se abunidalovci dosledno izogibajo akcijam na zasedenih arabskih ozemljih, med katere seveda po njihovem mnenju spada tudi ožji Izrael.
Zaskrbljujoča
vprašanja
VOJMIR TAVČAR
Dvomov ni več: socialistična stranka in Lista za Trst se bosta predstavili skupaj na junijskih volitvah v tržaškem volilnem okrožju. Kot je včeraj uradno sporočilo vodstvo LpT in kot so potrdili pri PSI, sta volilni spora-zum podpisala v Rimu namestnik tajnika socialistične stranke Martelli in sekretar liste Statfieri. LpT je s svoje strani tudi določila imena, med katerimi bodo njeni člani, z glasovanjem odločali o kandidatih na listi PSI za Poslansko zbornico, medtem ko bo za senat kandidiral v obeh tržaških volilnih okrožjih prof. Arduino Agnelli, ki mu Lista obljublja svojo podporo.
Z objavo dogovora med PSI in LpT le bila torej odpravljena ena zadnjih neznank junijskih volitev na Tržaškem. O možnosti volilnega zavezništva se je govorilo že dalj časa, obstajala pa je tudi drugačna hipoteza in sicer zavezništva PSI s PSDI in z radikalci. Za tako zavezništvo so v teku Pogajanja v drugih volilnih okrožjih naše dežele, v Trstu pa so socialisti očitno ocenili, da bo sporazum z LpT bolj obetaven. Po pekočem porazu leta 1983, ko Manlio Cecovini ni bil izvoljen v poslansko zbornico, si LpT očitno ne upa več sama na volitve. To je odraz njene šibkosti, to šibkost pa skušajo izrabiti ostale stranke, saj je nekaj desettisoč glasov v tržaških razmerah mikaven kolač. V teoretičnem prisvajanju tega kolača (kakšen del si bodo dejansko lahko odrezali, bodo pokazale junijske volitve) so bili doslej najuspešnejši socialisti in liberalci, ki so oboji odprli svoje liste melonarskim kandidatom.
Toda kakšne posledice lahko ima stremljenje za listarskimi glasovi? Nedvomno volivcev, ki odražajo (ob NS1) najbolj nazadnjaške težnje mesta, ne bo mogoče privabiti z gesli sožitja, sodelovanja, odprtosti in napredka, pač pa s parolami zapiranja, Provincializma in omejevanja pravic Slovencem. In vprašanje je, ali se na takih parolah, na taki volilni kampanji lahko gradi prihodnost mesta, ali se lahko gradi enakopravnost med Slovenci in Italijani, ali se na taki osnovi sploh pospešuje razkroj Liste za Trst. Ali ne bo treba, po volitvah, tem glasovom plačati ustrezen davek? Mislim, da se ob teh vprašanjih ' velja zamisliti.
Medtem ko republikanski tajnik Spadolini napada socialdemokrate
Socialisti pričeli volilno kampanjo s predvidenim napadom na KD in KPI
RIM --- Včeraj se je začela v Neaplju vsedržavna skupščina PSI in z njo volilna kampanja socialistov. Ker gre pred tokratnimi volitvami za tekmovanje vseh proti vsem, je razumljivo, da so socialisti polemizirali z glavnima nasprotnikoma
KD in KPI, obenem pa pohvalili rezultate Cra-xijevega štiriletnega vladanja. Ogenj je odprl podtajnik Martelli, Craxi pa bo spregovoril danes in se je včeraj omejil le na nekaj »vicev«: obregnil se je ob kandidaturo boksarja Olive na listi KD (»skušali mu bomo zoperstaviti sina Pri-ma Carnere«), omenil zmagovito pot nogometnega moštva.Napoli, pa še povedal, da na simbolu PSI zato ni več srpa in kladiva, ker sta »stara znaka boljševiške revolucije«..
»Po zaslugi De Mite in Fanfanija — je dejal Martelli — ni več politične večine in ne Craxije-ve vlade. Do tega ne bi prišlo brez določene zaslombe iz vrst KPI. To sicer ne pomeni, da se KD ogreva za zgodovinski kompromis in da je KPI voljna obnoviti "morda najgrše poglavje iz svoje zgodovine". Pomeni pa, da se KD in KPI spet "iščeta", a ne zato, da bi oblikovali vlado saj bi morali s tem prevzeti ustrezne obveznosti in rizik ter odgovornosti za posledične volilne in politične pretrese ampak zato, ker se zbližata vsakokrat, ko napočijo ključni momenti«.
Odgovor Napolitana (KPI): »Socialisti so si izmislili tezo o sozvočju KD-KPI, pozabljajo pa naše napore za preprečitev ponovne petstrankar-ske koalicije ter enobarvne demokristjanske vlade in za takšno rešitev, ki bi dovolila izvedbo referendumov in naravni iztek zakonodajne dobe.« Napolitano je zavrnil obtožbo, da gre pri vključitvi bivših socialistov (Strehler, Gaetano Arfe, Antonio Giolitti) in osebnosti, ki niso včlanjene v KPI, v komunistične kandidatne liste za nekakšno izzivanje; cilj teh kandidatur je prispe-vati k okrepitvi in prenovitvi levice.
Če se KPI predstavlja kot stranka levice, pa se PSI ogreva za oblikovanje »laičnega pola«: Martelli je povedal, da so se PSI, PSDI in PRI sporazumele za skupen nastop na volitvah v Emiliji, Toskani, Liguriji in Kalabriji (za senat), da so se na Tridentinskem združile z zelenimi in da je prišlo na Sardiniji do združitve vseh petih laičnih strank, torej tudi PLI in PR. A niti to ni utišalo polemik: Spadolini je napadel včeraj tajnika PSDI Nicolazzija, češ da brezpredmetno govori o alternativi, saj je vsepovsod povezan z vsemi mogočimi zavezniki. Lotil pa se je tudi socialistov, ki jih obtožuje pretiranega pobudniš-tva, in demokristjanov, ki da vse preveč nihajo.
G. R.
Podtajnik PSI Claudio Martelli	(Telefoto AP)
Koroški Slovenci pri kanclerju Vranitzkem
Teze za nadaljnjo dograditev gospodarskega sistema v SFRJ
DUNAJ — Zastopniki koroških Slovencev se danes mudijo na prvem uradnem obisku pri avstrijskem kanclerju Vranitzkem na Dunaju. Prvotno je bil razgovor napovedan za november minulega leta, nato pa zaradi odstopa vlade preložen za nedoločen čas.
Slovenci bodo kanclerja seznanili z aktualnimi vprašanji manjšine, predvsem gre za dvojezično šolstvcf, za dvojezične vrtce in trgovsko akademijo, za slovenske oddaje na radiu in televiziji in za- gmotno podporo manjšini. (vw)
Mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria
Prelaz Plocken zelo selektiven Jugoslovan Smole prevzel vodstvo
NA 10. STRANI
BEOGRAD Jugoslovanska vlada je skupščini poslala teze za nadaljnjo dograditev gospodarskega sistema, ki so utemeljene v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije in v dokumentih 13. kongresa ZKJ. S tem dokumentom so predlagane pomembne spremembe v razširjeni reprodukciji (združevanje dela in sredstev, vrednostne listine, ekstra dohodek, spodbujanje hitrejšega razvoja manj razvitih), v kreditnem, monetarnem in bančnem sistemu, pridobivanju in vlaganju sredstev občanov in skupnih vlaganj jugoslovanskih delovnih organizacij s tujci, vključno z ustanovitvijo skupnih in podjetij v prostih carinskih conah.
Spremembe so predvidene tudi v sistemu davkov in prispevkov na področjih dolgoročne proizvodne kooperacije jugoslovanskih s tujimi partnerji in v prenosu tuje tehnologije, nadalje pri tako imenovanem časovnem uporabljanju zmogljivosti, predlagana pa je tudi možnost zaposlovanja tujcev v jugoslovanskih podjetjih.
Nekatere spremembe v gospodarskem sistemu naj bi izvedli letos. Predlogi za ustanovitev skupnih in zasebnih podjetij v prostih carinskih conah pa bodo morali počakati, da bodo prej opravili ustrezne spremembe v ustavi Jugoslavije. Kot ocenjujejo, bi se s spremembami in dopolnitvami zakona o združenem delu omogočile spremembe v delovnih razmerah. Do spremembe v ustavi SFRJ bi vprašanja ekstra dohodka uravnavali z dogovorom ter z republiškimi in pokrajinskimi zakoni.
Z dograditvijo sistemskih zakonov bodo pospešili skupna vlaganja s tujci. Predvidevajo pa tudi možnost, da le-ti v prostih carinskih conah ustanovijo svoja podjetja, kot tudi, da z jugoslovanskimi OZD ustanovijo mešana (skupna) podjetja, utemeljena na lastninskem (delniškem) konceptu. Ob omogočanju sklepanja meddržavnih sporazumov o skupnih vlaganjih bi bilo to, kot je ocenjeno v tezah, eno od radikalnejših »odpiranj« Jugoslavije do sveta, (dd)
• Secord
Južnoafriški volivci so se odločili za trdno desničarsko vlado
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je doslej zanikal vsako vlogo v tej aferi. Secord je bil na primer navzoč v trenutku, ko je predsednik Reagan telefoniral podpolkovniku Northu (potem ko ga je po odkritju te tajne akcije odpustil iz sveta za nacionalno varnost) in mu dejal, da je »heroj« ter,‘da bodo njegove akcije snov za odličen film.
Secord je včeraj odkril, da je podpolkovniku Northu izrekel podobno podporo tudi podpredsednik Bush in da je Bush osebno sodeloval v nekaterih akcijah tajne vojaške pomoči anti-sandinističnim silam. Slednje dejstvo je še posebej pomembno, saj je podpredsednik Bush poskušal doslej ustvarjati vtis, da v tej akciji sploh ni sodeloval. Odkritja generala Secorda utegnejo imeti porazne posledice na Bushevo kampanjo za republikansko predsedniško nominacijo. V primeru da se bo izkazalo, da je imel podpredsednik Bush v tej tajni akciji pomembno vlogo, bodo njegove predsedniške ambicije brez dvoma zelo prizadete.
Ni izključeno, da bosta iz tekme za predsedniško nominacijo v naslednjih mesecih izpadla oba doslej vodilna kandidata. V republikanski stranki je to podpredsednik Bush, v demokratski pa bivši senator Gary Hart. Prvega utegne pokopati sodelovanje v tajni in protizakoniti akciji vojaške pomoči antisandinističnim silam, drugega pa (zaenkrat še vedno nedokazane) trditve The Miami Heralda, »da je imel intimno razmerje z neko lepotičko s Floride«.
Zadnji dnevi so torej prinesli številne nove in nepričakovane obrate, ki bodo imeli lahko velike posledice tako na Reaganovo predsedništvo kot tudi na izbiro imen novih ameriških predsedniških kandidatov.
UROŠ LIPUŠČEK
Botha ohranil absolutno večino pomemben uspeh konservativcev
JOHANNESBURG — Nacionalistična stranka premiera Pietra Bothe je zmagovalec včerajšnjih predčasnih volitev v belsko južnoafriško zbornico ker je obdržala in okrepila absolutno večino.
Ob razpisu predčasnih volitev je Pieter Botha zahteval od volivcev širši mandat za nadaljevanje na poti reform, na katero je stopil v zadnjih letih. Včeraj so torej beli volivci nagradili svojega prvega ministra, ob tem pa je treba podčrtati zaskrbljujoč volilni uspeh južnoafriške konservativne stranke, ki se zoperstavlja politiki odpiranja novim možnostim sožitja med belo manjšino in črnsko večino ter dosledno podpira politiko apartheida.
Uspehu konservativcev je treba prišteti tudi hud neuspeh progresivne stranke, ki je obenem izgubila naslov največje opozicijske stranke, saj ima v novi belski zbornici manj poslancev od konservativne stranke. Če pa k temu še dodamo katastrofo reformistične stranke — od prejšnjih petih sedežev bodo imeli v novi zbornici le še enega — je preokret v desno popoln. Obe stranki sta se predstavili volivcem s programom, ki je predvideval ustanovitev federalne države na temelju večrasne ustave. Neuspešen na volitvah je bil tudi bivši veleposlanik Južne Afrike v Londonu, neodvisni Denis Worrall, ki je izgubil boj, sicer le za borih 39 glasov, z močnim ministrom za ustavne zadeve Chrisom Heunisom
Dobri poznavalci južnoafriških razmer trdijo, da bo po teh volitvah opozicija konservativ-
cev Bothovim reformam veliko bolj ostra — seveda s povsem nasprotnimi zahtevami — od tiste, ki jo je doslej predvajala progresivna stranka. Konservativna stranka je nastala 1982 iz razkola v nacionalistični stranki in se je krčevito zoperstavljala reformam predvsem na podeželju.
Eden izmed najmočnejših južnoafriških dnevnikov je takolfe komentiral izide volitev: beli volivci so se odločili za motno vlado; za vsako ceno! Vsi ministri prejšnje vlade so bili ponovno izvoljeni, zato si težko predstavljamo, da bi se Botha odločil za večje premike bodisi v notranji kot v zunanji politiki južnoafriške vlade.
Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Charles Redman je izjavil, da se ne bo politika Reaganove administracije spremenila in je obenem povabil vlado Pietra Bothe, da »se spopade z realnimi problemi države«. Ob tem je Redman tudi dejal, da bodo ZDA še vedno nadaljevale z raznimi oblikami pritiska za »ukinitev politike rasne segregacije, ki bi omogočila nastanek demokratične države, z ustavnimi jamstvi za večino, manjšino in posameznike«.
Anglikanski škof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu je označil zmago nacionalistične stranke kot rojstvo najbolj mračnega srednjega veka v južnoafriškizgodovini. »Imamo desničarsko vlado, ki so jo volivci nagradili za svojo dosedanjo politiko, odslej pa se bo merila s skrajno desničarsko opozicijo,« je še dejal Desmond Tutu.
Suzman je neuspešno vodila progresivno stranko (AP)
O zadevi Kurt Waldheim bo razpravljal parlament
DUNAJ - - Predsednik parlamentarnega kluba SPOE dr. Heinz Fischer je dejal, da bi moral »v prvi vrsti Waldheim, če je že njegova biografija ponovno postala predmet razprav, kot prizadeta oseba poiskati povsem jasne besede o nekdanjem sistemu, o vlogi, h kateri so bili tedaj mnogi prisiljeni in o tem, kako na vse skupaj gleda dandanes.«
Kajti »kompleksnih problemov druge svetovne vojne ni mogoče obvladati z običajnimi izjavami o izpolnjevanju dolžnosti, ker če se k temu nič ne doda, se prav na ta način ustvarja vakuum«. Naslednji teden, v četrtek, bo avstrijski parlament razpravljal tudi o »Causi Waldheim«, je povedal Fischer in pristavil, da je resolucija, ki jo je v ta namen pripravila OEVP (ki je Waldheima lani za predsednika republike kandidirala), za »socialiste nesprejemljiva«, ker da je »preobširna in vsebuje formulacije, ki jih ni mogoče spraviti na skupni imenovalec«. Tudi Fischer je tako kot že kancler pred njim in včeraj centralni sekretar SPOE dr. Heinrich Keller, izrazil bo-
jazen, da »Bela knjiga«, ki jo o svoji preteklosti pripravlja Waldheim, in ki naj bi bila predstavljena javnosti še v maju, ni tisto, kar bi pomagalo stvari razčistiti. Za vse skupaj bo seveda »potrebno še zelo veliko časa«. Glede posebne komisije, ki naj bi jo sklicali zavoljo čim temeljitejše razjasnitve Waldheimovih akcij v štabu Loehro-ve kompanije na Balkanu, pa je tudi Fischer, tako kot vsi socialisti mnenja, naj bi bila ta mednarodna, predvsem pa, naj bi se predsedniku republike, ki je pristal na ameriški »Watch List«, preprečilo vmešavanje v njeno sestavo.
V Budimpešti, kjer se ta čas sestaja sto delegatov židovskih skupnosti iz 29 dežel na srečanju, ki ga je pripravil WJC (Svetovni židovski kongres), pa so včeraj stoje in z dolgotrajnim aplavzom pozdravili resolucijo, ki jo je prečita! predsednik organizacije Edgar Bronfman, v kateri se pozdravlja sklep ameriške administracije, da uvrsti dr. Kurta VValdheima med osebe, ki nimajo vstopa v ZDA.
BARBARA GORIČAR
Na Kosovu še vedno problemi in težave
BEOGRAD —- Stanje na Kosovu je še obremenjeno s problemi in težavami na ekonomskem in razvojnem področju, v mednacionalnih odnosih) delu državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, reševanju zahtev občanov, še naprej pa se izkazuje nacionalistično in separatistično delovanje. To je ena od ocen predsedstva CK ZKJ o stanju v tej pokrajini, o čemer so včeraj izdali sporočilo, v katerem je med drugim poudarjeno:
»V skladu s sklepi 7. seje CK ZKJ so določeni koncept vsebine in roki priprav seje CK ZKJ, na kateri naj bi celovito preučili uresničevanje stališč ZKJ o razvoju socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti in sožitja na Kosovu. Predvideno je, da bo ta seja v drugi polovici junija.
Predsedstvo je ugotovilo, da je kljub dejavnostim pri preprečevanju protirevolucionarnega delovanja in naporom pri stabiliziranju političnih razmer stanje v pokrajini še nadalje obremenjeno s problemi in težavami na ekonomskem in razvojnem področju, mednacionalnih odnosih, delu držav-
nih organov in družbenopolitičnih organizacij, reševanju zahtev občanov, še naprej pa se kaže nacionalistično in separatistično delovanje.
Na seji so v zvezi s tem poudarili, da mora biti reševanje teh problemov nenehna politična skrb in obveznost najodgovornejših organov federacije, celotne ZKJ ter vseh socialističnih republik in obeh pokrajin v skladu z izhodišči CK ZKJ o Kosovu in resolucijo 13. kongresa ZKJ. Enotnost pogledov in akcije glede vseh poglavitnih vprašanj, ki zadevajo Kosovo je temeljni in nujen pogoj za dosledno in učinkovito reševanje obstoječih problemov brez odlašanja.
Poudarili so, da je potrebno prizadevanje organiziranih socialističnih sil enotno usmeriti na krepitev stabilnosti in mednacionalnega zaupanja na Kosovu, na zaustavljanje izseljevanja Srbov in Črnogorcev pod pritiskom in vrnitev tistih, ki se želijo vrniti, na krepitev zakonitosti in odgovornosti in na hitrejši celotni družbeni in materialni razvoj pokrajine«, (dd)
Zaplenjeni vlak naj ne bi vozil strupenih snovi
BOČEN — Vlak, ki ga je dal začasno zapleniti sodnik Miele v Lacedonii, verjetno ni natovorjen z onesnažujočimi oziroma strupenimi snovmi.
Kakor zatrjuje družba Societa Italia-na per il Magnesio, ki je material dobavila bocenskemu podjetju Sogepi, so strokovnjaki pokrajinskega kemijskega laboratorija v Bocnu temeljito analizirali vzorce magnezijevih odpadkov in ugotovili, da nikakor niso nevarni za človeka in niti ne za okolje kot tako.
Material, s katerim je natovorjenih 28 vagonov in je namenjen gradnji neke tovarne, vsebuje znatno manj svinca, kadmija in kroma kot to dovoljuje zakon, poleg tega pa ni omejevalnih predpisov glede kalcija in magnezija, pravi uradno sporočilo omenjene družbe.
To pa seveda ne more pomirjevalno učinkovati na ljudi, zaradi česar je komunistična skupina v južnotirolskem pokrajinskem svetu vložila interpelacijo, s katero zahteva natančna pojasnila o koncentraciji in naravi strupov v magnezijevih odpadkih.
Izrael na robu politične krize Izgredi v zasedeni Cisjordaniji
JERUZALEM — Izrael se nahaja na robu vladne krize zaradi razhajanj med premierom Šamirjem in zunanjim ministrom Peresom. Šamir kot voditelj sredinsko-desničarskega bloka Likud ostro nasprotuje sklicanju mednarodne konference o Bližnjem vzhodu, ki jo podpira vodja laburistov Peres. Konfrontacija bi morala že v ponedeljek povzročiti vladno krizo in razpis predčasnih volitev.
Premier Šamir je včeraj jasno navedel, da ne bo pristal na nobeno konferenco, še najmanj pa na prisotnost Sovjetske zveze. Moskva lahko tudi prizna Izrael, lahko liberalizira emigracijo Židov, a ji Šamir ne bo nikoli dopustil, da se vmešava v bližnjevz-hodna vprašanja. Da bi bila mera polna, je izraelsko časopisje včeraj objavilo niz senzacionalističnih vesti o mirovnih pobudah za Bližnji vzhod, ki so že povzročile val ogorčenja, negodovanja in zaskrbljenosti med židovskim prebivalstvom.
Peres naj bi v stikih z Jordanijo že obljubil poseben status za vzhodni Jeruzalem, zasedeno Gazo naj bi spremenili v jordansko enklavo, pristal pa naj bi na pogajanja z zmernimi Palestinci. Peres je sinoči vse te vesti demantiral in zagrozil, da bo razbil vladno koalicijo, če ne bo Likud v ponedeljek spremenil svojega zadržanja.
Na sliki (telefoto AP): položaj se zaostruje tudi v Cisjordaniji, kjer so v Kalkiliji neznanci neuspešno zagnali zažigalne steklenice proti izraelskim avtomobilom, da so židovski skrajneži vdrli v mestece.
Predsedstvo ZN J obsodilo pobudnike fonda solidarnosti
BEOGRAD — Predsedstvo Zveze novinarjev Jugoslavije je spremljalo in preučevalo potek akcije pri razkrinkavanju nesprejemljivih političnih izhodišč pobudnikov za ustanovitev tako imenovanega sklada solidarnosti, katerega osnutek programa je med drugimi podpisalo več novinarjev iz nekaterih redakcij in je na včerajšnjem sestanku spomnilo na svoje ocene in politična stališča o tem skladu, zavzete‘na seji v Skopju 19. februarja. Bistvo teh ocen in stališč je. odločna obsodba in zavračanje političnih ambicij in programskih opredelitev pobudnikov tako imenovanega sklada solidarnosti.
Glavna osnova za diferenciacijo mora biti še naprej odnos do osnutka programa, tako imenovanega sklada solidarnosti. Pri tem je nujno pri preučevanju odgovornosti novinarjev ohraniti doslednost, načelnost in demokratičen postopek, v katerem bi onemogočili kakršne koli tendenciozne razlage, manipulacije in zlorabe glede profesionalnega statusa tistih novinarjev, ki potrjujejo in za katere bodo ugotovili, da niso na političnih pozicijah tega sklada in ki so privrženi kodeksu Žveze novinarjev Jugoslavije in programa ZKJ. Zato je nesprejemljiv vsakršen postopek ugotavljanja odgovornosti v tem primeru, ki zanemarja ali ne upošteva statutarnih določil ZNJ in samoupravne procedure, predvidene v teh in podobnih okoliščinah.
Predsedstvo Zveze novinarjev Jugoslavije je na včerajšnji seji za podpredsednika izvolilo Slavka Frasa, glavnega urednika časopisa Naši razgledi v Ljubljani. (dd)
Trideseti dan stavke v Rasi
LABIN — Včeraj zjutraj, trideseti dan stavke labinskih rudarjev, so odšli v jame samo delavci, ki vzdržujejo najpomembnejše sisteme premogovnika. Hkrati je z intenzivnim delom začela komisija delavskega sveta istrskih premogovnikov Raša, ki jo je na predvčerajšnji večurni seji izbral ta najvišji samoupravni organ kolektiva, z namenom, da pripravi predlog o večji stimulaciji dela v jami. Pričakujejo, da bi to utegnilo kmalu dokončati.
Danes naj bi se vsi zaposleni v kolektivu Raše s tajnim glasovanjem izrekli o tem, ali se želijo vrniti na delo. (dd)
Priprave na srečanje zunanjih ministrov sredozemskih držav
BEOGRAD — Zvezni družbeni svet za mednarodne odnose je ocenil, da prihodnji sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav Sredozemlja pomeni zelo pomembno srečanje in da priča o kontinuiteti dejavnosti neuvrščenih. Ta sestanek, ki bo v začetku junija na Brionih, naj bi prispeval k ustvarjanju ugodnejšega političnega ozračja na tem področju in razživitvi sodelovanja med sredozemskimi neuvrščenimi in drugimi državami tega območja.
Na seji so dejali, da Jugoslavija pripisuje velik pomen temu srečanju.
Jutri v Bardu
Seminar SKGZ o manjšinski problematiki v videmski pokrajini
BARDO — Jutri bo v Bardu nadvse zanimiv seminar, na katerem bo Slovenska kulturno-gospodarska zveza iz videmske pokrajine pregledala sedanji položaj in proučila nadaljnje možnosti svojega razvoja nd tem teritoriju.
S tem seminarjem se v bistvu odpira nova faza premisleka in poglobitve vseh tistih odprtih problemov, s katerimi se dnevno sooča Zveza in ki v glavnem zadevajo njeno vlogo na teritoriju, odnose s političnimi strankami, družbenimi, kulturnimi in podjetniškimi silami ter z javnimi upravami na raznih ravneh in ob koncu tudi notranje odnose v sami Zvezi.
Glavni napor — tako politični kot intelektualni —, ki ga bodo morali udeleženci vložiti na seminarju, je v tem, da bodo morali celovito upoštevati slovensko manjšinsko problematiko v videmski pokrajini z vidika nestrankarske, pluralistične in napredne organizacije, ki si prizadeva zagovarjati posebne in splošne interese slovenske manjšine v Deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini. Velika nevarnost, ki je že več časa prisotna in kateri se je treba izogniti, je v tem, da bi Zvezo pojmovali kot kakšno kulturno društvo in da bi na njen razvoj mislili z reduktiv-nega vidika upravljanja kakšne vaške organizacije.
In prav od tega osnovnega razlikovanja — katero je treba nujno vzeti na znanje — je odvisen nadaljnji razvoj Zveze kot take, njene organizacijske razčlenjenosti in njenih združevalnih, načrtovalnih in reprezentančnih zmožnosti.
Zelo velike kulturne, socialne, gospodarske in politične potencialnosti Slovencev iz videmske pokrajine, ki so bile že jasno izražene z raznimi pobudami v zadnjih petnajstih mesecih, se morajo sedaj konkretno pokazati tudi na politično-organizacijski ravni.
V polni avtonomiji združenih organizacij, ki morajo vsekakor predstavljati jamstvo njene demokratične baze in osnovati reprezentančno legitimnost njenih vodstvenih organov, si bo Zveza zagotovila osrednjo vlogo v sistemu odnosov, ki predstavljajo družbeno življenje znotraj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini.
Gre torej za politično osrednjo vlogo — in ne samo pasivno mehanično — organizacije, ki je v resnici v službi skupnosti in v kateri se skupnost vse boj prepoznava.
FERRUCCIO CLAVORA
Priprave na junijske politične volitve
Stranke skoraj oblikovale svoje izbire Do 13. maja čas za predstavitev list
VIDEM — Čeprav je volilna kampanja šele na začetku, je v teh dneh delo v strankah najbolj mrzlično. Dokončno je treba izoblikovati volilno strategijo in torej podobo in programe, s katerimi se bo vsaka stranka predstavila volivcem, predvsem pa je treba do 13. maja sestaviti in predložiti kandidatne liste. In to je najbrž najbolj zahtevno pa tudi delikatno delo, saj je po eni strani treba uskladiti notranja ravnovesja v stranki, po drugi pa sestaviti liste, ki so v skladu s podobo stranke in ki lahko pritegnejo soglasje volivcev. Znano je, da so v Italiji volilni premiki običajno zelo majhni, zato pa lahko prisotnost vidnega kandidata, ki vzbuja ljudem zaupanje, odloča o majhnih premikih, ki konec koncev odločajo o zmagi. Na deželni ravni, kolikor je doslej znano, ne bo vidnejših neodvisnih kandidatov, pač pa so se stranke usmerile predvsem v ovrednotenje svojih predstavnikov. To velja še zlasti za vsedržavne stranke. Izjema je v tem pogledu Slovenska skupnost, ki se bo predstavila na volitvah, kot smo že poročali, v manjšinski koaliciji pod znakom sardinske stranke. SSk se bo s tem znakom predstavila v vseh deželnih volilnih okrožjih tako za poslansko zbornico kot za senat. Na njenih listah bodo kandidirali tako slovenski predstavniki (o imenih je sinoči do poznega v noč odločal deželni izvršni odbor) kot tudi zastopniki Sardincev in Aostancev.
Najvidnejša novost, o kateri smo na kratko že poročali, pa so kandidature socialistov. Če izvzamemo Trst (o tej kandidaturi poročamo na tržaški kroniki), so še vedno v teku pogajanja za skupni nastop s socialdemokrati in radikalci, tako da so nekatere kandidature še vprašljive. Če bo sporazum dosežen, naj bi dve senatni okrožji pripadli socialdemokratskim predstavnikom. Kateri bosta okrožji, pa bi bilo še preuranjeno napovedovati. Vodstvo, ki se je sestalo v sredo v Vidmu, je izbralo kot nosilca liste za poslansko zbornico v videmskem, goriškem, bellunskem in pordenon-skem okrožju Gabrieleja Renzullija, katerega kandidira tudi v tolmeškem senatnem okrožju, ki je za stranko najbolj gotovo. Za poslansko zbornico bodo kandidirali še (v vrstnem redu) dosedanji senator Franco Castiglione ter dosedanja poslanca Francesco De Carli in Roberta Breda. Možno pa je vsekakor, da vsedržavno vodstvo spremeni vrstni red kandidatur ter da prednost obema poslancema. Castiglione, predsednik senatne komisije za pravosodje in eden o zagovornikov zaščitnega zakona za Slovence, bo kandidiral tudi za senat in sicer v čedajskem kolegiju, v katerem je bil izvoljen leta 1983. Naj omenimo nadalje, da je med kandidati za zbornico tudi špetrski župan, Slovenec Firmino Marinig.
Določitev kandidatur za socialiste vsekakor ni bila nebo-
Giorgio Santuz	Danilo Bertoli
leča, kot dokazuje med drugim dejstvo, da v seznamu ni načelnika deželne poslanske skupine Piera Zaniagninija, ki je v prejšnjih dneh odstopil z mesta deželnega svetovalca in bo umaknil odstop. Kaže, da je Zanfagnini zapustil sejo vodstva, ker niso sprejeli njegove kandidature za zbornico in senat.
Pri demokristjanih bo listo vodil dosedanji podtajnik za zunanje zadeve Santuz v volilnem okrožju Videm, Pordenon, Gorica in Belluno, na seznamu pa bodo še Orsini iz Belluna, Rebulla iz Gorice, Agrusti iz Pordenona in sekretar videmske KD Bertoli. Kar zadeva videmsko volilno okrožje za senat, pa je deželni odbor sklenil, da ne bo podprl kandidature čedajskega župana Pascolinija in bo na njegovo mesto vključil senatorja Beorchio.
Kar zadeva KPI, je deželni komite odločal snoči o kandidaturah. Ob kandidatih za Trst, o katerih poročamo na tržaški strani, naj omenimo, da bosta na Čedajskem kandidirala za zbornico dosedanji načelnik deželne poslanske skupine Renzo Pascolat in prof. Silvana Schiavi (izvedenka za jezikovna vprašanja, ki je bila večkrat gost Benečanskih kulturnih dnevov v Čedadu), medtem ko bo za senat kandidiral Renzo Travanut.
Ob koncu naj omenimo še dejstvo, da se je Furlansko gibanje odločilo za samostojni nastop. Svojo kampanjo bo usmerilo predvsem v zahtevo po reformi deželnega statuta. Tajnik gibanja D'Agostini je strnil volilni program v ugotovitev, da »uprli se bomo klicu vseh siren in se bomo predstavili na volitvah sami«.
Na simpoziju v Portorožu
Vrhunski strokovnjaki o hrbteničnih obolenjih
20. jubilejno mednarodno srečanje pisateljev
BLED — S pozdravom predsednika slovenskega PEN centra Draga Jančarja se je včeraj na Bledu začelo 20. jubilejno mednarodno srečanje pisateljev. Vabilu slovenskega PEN so se odzvali ustvarjalci iz domala vseh koncev sveta, tudi iz Kanade, Kitajske, Kube, Iraka, Izraela, Japonske, Sirije in ZDA, poleg seveda iz skoraj vseh evropskih držav. Blejsko srečanje, ki je tradicionalno, tako znova in znova privablja umetnike, da razpravljajo o problemih, ki so relevantni zanje in v širšem okviru za celotno družbo.
Letošnja tematika srečanja je spet uokvirjena v določeno miselno specifiko, ki od vedno močno zanima pisatelja in intelektualca nasploh. Gre za razmišljanje o resnici literature in resnici, zgodovine, a o zgodovini kot oblastniški laži in literaturi kot substitutu zgodovinopisja ter še o literaturi kot oblikovalki zgodovinske zavesti. Skratka, to so vprašanja, o katerih se razpravlja odkrito in iz različnih gledišč. Sami referati in posegi tudi potrjujejo, da gre za pravilno izbrano izhodišče diskusije.
Srečanje na Bledu se bo nadaljevalo še danes in jutri.
PORTOROŽ — Jugoslovanska in italijanska skupina za proučevanje skolioz in kifoz sta v Portorožu prvič skupaj pripravljali mednarodni simpozij o teh najpomembnejših boleznih hrbtenice. Organizator simpozija, ki se ga udeležuje več kot sto najpomembnejših strokovnjakov iz 19 držav sveta, je ortepedska bolnišnica Valdoltra (center za skolioze SRS), uradno so ga odprli sinoči v portoroškem Avditoriju, zaključili pa ga bodo v soboto popoldan.
Strokovnjaki so prijavili več kot 140 prispevkov, kar je razumljivo, saj se spoznanja o posegih v hrbtenico vsako leto v dokajšnji meri spremenijo. Vsa spoznanja pa so pomembna tudi za Slovenijo, saj vsako leto v tej republiki na novo zboli za skoliozo v povprečju kakih 300 ljudi. Udeleženci simpozija bodo obdelali naravni razvoj skolioze, rotacije pri tej bolezni, skolioze pri živčno-mišičnih obolenjih, uporabo in neprimerno uporabo steznikov pri zdravljenju skolioz, operativno zdravljenje deformacij hrbtenice, zgodnje odkrivanje skolioz in zdravljenje le-teh z elektrostimulator-ji, povezavo med anomalijami v zobovju in med skoliozami itd.
Veliko pozornosti bo po besedah dr. Franca Bizjaka iz ortopedske bolnišnice Valdoltra, vodilnega poznavalca posegov v hrbtenico v državi in predsednika organizacijskega odbora, na-
menjeno novi operativni tehniki zdravljenja skolioze, ki sta ga začela uporabljati francoska strokovnjaka Cotrel in Dubousset. S to metodo, ki sta ju prvič predstavila lani junija v Parizu, je namreč moč učinkovito doseči odsuk zasukanih hrbteničnih vretenc, hkrati pa so vsajeni hrbtenični oporniki zasnovani tako, da po operaciji s to tehniko zdaj prvič zares niso več potrebni mavčevi stezniki, na katere so bili doslej obsojeni operirani na hrbtenici. Zanimiva tema bo tudi zdravljenje s stezniki, saj so prav na račun steznikov in zgodnjega odkrivanja hrbteničnih deformacij ortopedi uspeli zmanjšati število potrebnih operativnih posegov. V ortopedski bolnišnici Valdoltra so pred leti opravljali po 60 operacij letno zaradi zdravljenja skolioze, zdaj jih je še 25 do 30 (še enkrat toliko pa opravijo drugih operacij na hrbtenici).
BORIS ŠULIGOJ
Hvalevredna
pomoč
ESA
obrtnikom za poslovno izpopolnjevanje
VIDEM — V zadnjih letih sta tako Deželna ustanova za razvoj obrti kot Deželna uprava dali novega zaleta razvoju obrtne dejavnosti. Do tega je prišlo bodisi ker so na odgovorna mesta v dveh ustanovah prišli novi ljudje, ki na stvar gledajo z drugačnimi očmi, bodisi ker so upoštevali izkušnje prejšnjih let in sedanji gospodarski razvoj. Poleg vsega pa ne smemo pozabiti, da obrtniki v FJK ustvarjajo dobrih 20 odstotkov kosmatega dohodka. V deželi je sedaj 34.000 obrtnih delavnic, v katerih je zaposlenih nad 100.000 ljudi. To je dvajset odstotkov delovne sile v naši deželi. To je več kot polovica zaposlenih v industriji, saj jih tu imamo 37 odstotkov. To je edini gospodarski sektor, ki se razvija in ne pozna krize.
Deželna uprava je v zadnjem času poenotila in strnila doslej preveč razvejano mrežo zakonov o pomoči obrtnikom. To je tudi omogočilo dajanje bolj konkretne pomoči obrtnikom, ki žele povečati in posodobiti svoje obrate. Samo v lanskem letu, upoštevajoč določila v zakonu št. 48, je ESA dobila od obrtnikov 853 prošenj. Teh več kot osemsto obrtnikov želi investirati več kot 100 milijard lir. Več je bilo tudi prošenj za vse druge vrste obrtnih kreditov. ESA namreč pregleda vse te prošnje. Veliko jih sprejme, marsikatero pa ne. Denar dajejo kreditni zavodi pod ugodnimi pogoji. V seznamu teh dobimo tudi slovenske banke in posojilnice.
Obrtnikom pa ni dovolj dajati kredite. ESA se tega dobro zaveda. To so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik Carlo Faleschini in tudi vodilni funkcionarji te ustanove Sellan, Rosmann in Capurso. Potem ko je ESA lani seznanila vse obrtnike v deželi s kreditnimi ugodnostmi, na katere lahko računajo, je pričela z vrsto tečajev in predavanj. Na eni strani so to strokovni izpopolnjevalni tečaji. Na drugi pa so to tečaji marketinga, vodenja lastnega knjigovodstva, seznanjanja z novo tehnologijo itd.
Na Deželni ustanovi za razvoj obrti se namreč dobro zavedajo, da ni dovolj, da bi obrtniki dobro in uspešno proizvajali. Treba je tudi uspešno voditi vsak dan bolj komplicirano knjigovodstvo, odgovarjati je treba davčnim oblastem. Istočasno pa je treba znati tudi uspešno prodajati.
Zaradi tega so že lani imeli nekaj tečajev. Še več jih bo letos. Za sedaj so ti v raznih krajih dežele. V prihodnje, ko bodo dogradili njihove prostore v Vili Manin v Passarianu, bodo tam priredili nekajdnevne rezidencial-ne tečaje za obrtnike. Tudi letos bodo nadaljevali s tečaji za strokovno izpopolnjevanje. Priredili pa bodo tudi nekaj poučnih izletov na razne strokovne sejme v Milan, Turin, Bologno in Frankfurt.
MARKO VVALTRITSCH
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
45.
TrogedUa
neke
manjšine
FUL VIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Mož je zahteval novih pojasnil, sicer da bo popolnoma pretrgal z njunim »pisemskim« razmerjem. Očital ji je tudi, da samo izgublja čas namesto da bi pospešila njegovo izpustitev. Ker se ni pobrigala ona, je moral prevzeti to nalogo nekdo, ki živi v Rimu in ni njemu prav nič po volji (verjetno katolik, ki ni bil antifašist), saj mu ne bi hotel ostati dolžan toliko, kot je za nohtom črnega.
Soproga naprej molči o dogodkih na Gardi, pač pa napiše pismo, ki bi ga lahko potlačilo še veliko bolj, kot ga je. Ne ona in ne starši, ki še zmeraj žalujejo, tako mu sporoča, si ne upajo dregati v advokate, ki nikakor niso pripravljeni, da bi uveljavljali pravico za nekoga, ki je trenutno ni mogel uživati. Povrhu vsega v Trstu nikakor ne gojijo prevelikega optimizma v zvezi z izpustitvijo slovenskih obsojencev.
Stanko je bil prisiljen odgovoriti, čeprav mu ona ni izpolnila postavljenih pogojev. Odpisal ji je brez kančka sarkazma, da globoko razume njene starše in da se njihovi bolečini uklanja tudi njegova skrb, kako bo ponovno zaživel po skoraj treh letih ječe. Pisal bo v Miren in prosil
mater, naj ona opravi potrebne korake v Rim, Dani pa naj mu raje postreže s pojasnili, ki jih tolikanj pričakuje.
Dani, ki je prosila za nasvet najboljšo prijateljico in sorodnico, je verjetno od nje sprejela nasvet za tole utemeljitev: nesla je pač »nekaj za brat« tudi bivšim jugoslovanskim vojakom, ki so bili tam zaprti. Lotila pa se je zadeve na še bolj »nagajiv in prismojen način« kot običajno in mu nosila na nos, med drugim, kako jo je Boris, tako kot se za gentlemana spodobi, peljal na obisk k neki družini in jo predstavil kot Vukovo gospo, ženo nekega svojega prijatelja, ki je trenutno v zaporu.
Omenjeni soprog je kajpak vzkipel ob tej tako neprimerni — milo povedano - rabi njegovega priimka, toda dvomi v njem so se le pomirili do take mere, da si je nadel držo očeta do malce preveč naivne in zvetrane hčere. Če je velikodušna in neustrašna hči gospoda Pepija, ki je pri jetniških tovariših uživala vse občudovanje in hvaležnost, šla tako daleč, da si je — morda skupaj s sestrico — podaljšala potovanje in ustregla prijatelju v dobro skupne stvari, je moralo biti nazadnje prav tudi ljubosumnemu možu, ki jo je tako brezmejno oboževal. Za nameček je med brskanjem po lastni prtljagi, od katere je bil toliko časa ločen, privlekel na dan neko njeno fotografijo, ko je imela petnajst let, in je iz nje razbral neko svežino, čistost, ki se ne more nikoli skvariti. Kljub temu pa je imel tedaj sanje, ki so se mu zdele nenavadne: znašel se je na dvorišču neke podeželske gostilne in izpil dva kozarca vina »belega v spomin nate«, in črnega, ki naj bi se nanašal na Cito. Potem ko ju je izpraznil, ju je zagnal in raztreščil ob zidu.
Dani, ki je bila sicer pripravljena, da vzroji ob najmanjši opazki, si mora tokrat, ko se v resnici pretvarja, upraviče-
no priznati, da si je zaslužila »pranje možganov«. Pravzaprav se je vse tako dobro izteklo, da je nazadnje še sama verjela inačici, ki mu jo je bila predložila, tako da odslej zgodbe nista več pogrevala; kajti oba bi lahko trdila, da imata po svoje prav. Nekaj mesecev pozneje je ona celo vprašala moža, ali je dobil pismo s pozdravi Borisa, ki se je bil medtem vrnil domov. Tedaj je Stanko že obžaloval, da mu je pozabil vrniti pozdrave in jo prosil, naj to popravi. Res pa je bilo, da je nesporazum v zvezi z Gardo vrgel senco med njim in njegovim najboljšim prijateljem, ki ga je imel v Trstu.
Potem ko si je tako olajšal osebni križ, se je naš politični zapornik začel spet ukvarjati z lastno oprostitvijo. Narekoval je soprogi vsebino telegrama za rimskega advokata in ovrgel tozadevne pesimistične napovedi, ki da krožijo po Trstu, in kot je izvedel od žena drugih tovarišev, še posebej med lokalnimi oblastniki in redaktorji časopisa »Piccolo«, skratka v tisti sredini, ki ji je bilo veliko do tega, da ostanejo njihovi ljubi Slovenci za zapahi. Ker se je disciplina v zaporu precej zrahljala, mu je uspelo vreči pismo v javni pisemski nabiralnik v Fossanu. Prigovarjal je Dani, naj bo večji optimist glede njegove izpustitve, da mu ne bi uprava kaznilnice preklicala nekaterih olajšav, ki si jih je bil priboril, vključno s tisto, da ji lahko piše vsak dan.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Tiskovna konferenca o stanovanjskih težavah študentov
Ustavna pravica do izobrazbe in krivične najemniške pogodbe
Glasbeno poletje bo letos izredno bogato
Od jutri na Tržaškem Festival treh gradov
»Brezskrbna« študentska leta so danes pojem, na katerega lahko naletimo le še v nostalgičnih romanih in starih filmih izpred tridesetih let. Realnost pa je povsem drugačna predvsem za tiste študente, ki obiskujejo univerzo izven svojega domačega mesta in so torej prisiljeni, da si poiščejo stanovanje ali najemniško sobo v enem izmed večjih univerzitetnih središč. Italijanska zakonodaja je z znanim zakonom o pravični stanarini št. 392 iz leta 78 skušala vsaj delno preprečiti vsakovrstne špekulacije na račun najemnikov. Na ta zakon se lahko sklicujejo vsi tisti, ki so uradno prijavljeni v določeni pokrajini (na primer v tržaški), pa tudi ljudje, ki si morajo zaradi delovnih ali študijskih razlogov poiskati stanovanje izven svojega rojstnega mesta. Do tu sega torej zakon, človeška »bistroumnost«, pa sega seveda še nekoliko dlje. Stanodajalci se skušajo zakonu o pravični stanarini izogniti s precej preprostim trikom: najemniško pogodbo podpišejo starši študenta in s tem je stvar opravljena. Ker jih v tem primeru zakon št. 392 ne obvezuje, lahko stanodajalci po svoji »uvidevnosti« povišujejo najemnino.
To je le eden izmed, težkih problemov, s katerimi se morajo študentje, ki stanujejo daleč od univerzitetnih centrov, spopadati dan za dnem. K temu je treba prišteti še dejstvo, da se morajo študetje, večkrat za izjemno visoko ceno, zadovoljiti z naj slabšimi stanovanjskimi pogoji. Na te težave so na včerajšnji tiskovni konferenci v Novinarskem krožku nakazali Vincenzo Cutazzo, ki je na srečanju spregovoril v imenu treh Sindikatov stanovalcev (Sunia, Sicet, Uniat), Giovanni Ser-mann, predstavnik Levičarske liste, stališča organizacij Liste »Drive out«, Združenja univerzitetnih študentov pri FGCI, FGS, ARCCS/ARCI in Gio-ventu Aclista pa je obrazložil Mauro
Dellago. Omenjena združenja in organizacije so pripravile posebno peticijo, naslovljeno na vse univerzitetne in javne, torej občinske, pokrajinske in deželne ustanove. Zbiranje podpisov se bo zaključilo ob koncu meseca maja. V prostorih pravne fakultete bodo podpisne pole na razpolago od 10. do 12. ure, v univerzitetni menzi pa od 12. do 14. ure. V popoldanskih urah bo v ta namen odprt tudi sedež organizacije ARCI ter uradi vseh treh Sindikatov stanovalcev. Peticija zahteva predvsem poseben dogovor med ustanovami, ki zagovarjajo ustavno določbo o pravici do izobrazbe, krajevnimi ustanovami in Združenji stanovalcev.
Te organizacije naj bi omogočile ustanovitev urada za pravno pomoč unive-zitetnim študentom, ki živijo izven pokrajine, in pravičnejše najemniške pogodbe.
Tržaško univerzo obiskuje letos več kot 14 tisoč študentov; od teh je 60 odstotkov »tujcev«, torej »ne Tržačanov«. Za slednje pa. se iz leta v leto pojavlja problem, kje bodo lahko stanovali in mnogi študenti morajo pod silo razmer sprejeti tudi najkrivičnejše pogoje, kot na primer nepisane pogodbe, ki ne nudijo najemniku nikakršnega jamstva. Kako naj si torej tolmačimo frazo »pravica do izobrazbe«, ki jo zagotavlja italijanska ustava?
Trije znameniti gradovi Tržaške pokrajine, Grad sv. Justa, Miramarski in Devinski grad bodo v prihodnjih tednih prizorišče prve mednarodne glasbene revije, poimenovani po glasbeniku Cesaru Barisonu, ki jo prirejata glasbeni združenji Aurora Ensemble in Nuova espressione. Pokroviteljstvo glasbene revije sta si prevzeli Tržaška letoviščarska ustanova in tržaška občina. Glasbeni večeri bodo vsako soboto, od 9. maja do 6. junija, na Gradu sv. Justa, nadaljevali pa se bodo, kot rečeno, še v Miramaru in Devinu, celoten sklop teh koncertov pa se imenuje Festival treh gradov.
V dvorani Caprin, na Gradu sv. Justa, kjer se bo odvijal prvi niz koncertov, bodo na sporedu nekatera glasbena dela, ki bodo prvič predvajana. Gre za izvirno glasbo Belluccija in Corala ter Salierija, čigar del tržaški ljubitelji glasbe še niso slišali. Ta. prvi, koncert bo izvedel Aurora Ensemble in bo na sporedu že jutri ob
18.30.	Prihodnjo soboto bo na vrsti komorni jazz s pianistom Silviom Dona-tijem, ki je sicer Tržačan, največ pa nastopa v drugih italijanskih mestih in v tujini. Predstavil se bo s skupino Nuova espressione. 23. maja bo na sporedu klavirski recital s pianistko Rosello Ciini, ki je italijanskega porekla, živi in dela pa v Belgiji. Izvajala bo dela Bacha, Chopina, Beethovna in Ravela. Od Shuberta do Rachmani-nova je naslov klavirskega večera, ki bo na sporedu 30. maja, izvedel pa ga bo francoski pianist Jean Luc Andre. Zadnja tržaška sobota Festivala treh gradov bo nekoliko slovesnejša, saj bodo takrat, 6. junija, podelili tudi nagrado Barison za leto 1987. Dobil jo bo flavtist Giampaolo Pretto, ki bo isti večer skupaj s skupino Aurora Ensemble igral Tartinijeve, Scarlattije-ve, Telemannove in Mozartove skladbe.
Junija, julija in avgusta se bo Festival treh gradov nadaljeval v Miramaru in Devinu. Glasbeni spored je iz-
redno bogat in izbran, vsak koncert pa bo vseboval vsaj po eno Ravelovo glasbeno . storitev. Med koncerti, ki bodo prav gotovo pritegnili številno občinstvo, tudi z ozirom na izbiro krajev, kjer se bodo odvijali, naj omenimo koncert, ki bo 13. julija v štivanski cerkvi Med drugimi bodo nastopili tudi Črt Šiškovič, Miloš Meejarik in Marjan Nowakovski.
Tržaško glasbeno poletje pa se ne bo izteklo s Festivalom treh Gradov. Septembra bodo namreč spet na vrsti koncerti v luteranski cerkvi, kjer bo letos osem koncertov z najrazličnejšo vsebino in številnimi znanimi in manj znanimi izvajalci. Poleg tega pa bodo v kratkem predstavili še spored operetnih večerov, ki bodo tudi letos v gledališču Verdi. Ob sicer razvejenem sporedu glasbenih pobud je hvale vredno tudi dejstvo, da bodo nekateri koncerti letos imeli tudi svoje spon-sorje. Eden od teh je gradbeno podjetje Cividin, ki bo finančno podprl niz koncertov na Gradu sv. Justa in v Devinu, organizatorji pa pričakujejo, da bodo tudi ostale glsbene pobude podprli krajevni sponsorji.
V Verdiju prvi koncert pomladanske sezone
Danes'se bo v gledališču Verdi pričela pomladanska simfonična sezona, ki obljublja bogat koncertni program z ugledniki mednarodnimi solisti in dirigenti. Petkov koncert se bo začel z Beethovnovo uverturo »Leonora« št. 2, kateri bosta sledila Chaussonova skladba »Poem« in Ravelova »Tziga-ne«. Drugi del bo posvečen simfoniji št. 10 Šostakoviča. Orkester gledališča Verdi bo vodil angleški dirigent James Judd, kot solist pa bo nastopil francoski violinist Pierre Amoyal.
Današnji koncert se bo pričel ob
20.30	(za abonente red A), jutrijšnja ponovitev pa bo ob 18. uri (red S).
Resolucija delavcev Calza Bloch
Na deželnem odborništvu za industrijo je bil včeraj, na večkratno zahtevo sindikalnih organizacij, sestanek o problemih tekstilnega obrata Calza Bloch. V teku srečanja, ki so se ga udeležili tudi odbornik Francescutto in predstavniki deželne finančne družbe Friulia, so sindikalni predstavniki izvedeli, da se je eden od potencialnih kupcev obrata umaknil in da zato Friulia zahteva dodatna finančna pogajanja s preostalimi podjetniki. Dežela je na to pristala in obljubila, da bo zadeva zaključena v najkrajšem času.
Po srečanju, ki je bilo kot beremo v tiskovnem sporočilu še enkrat nesprejemljivo "poizvedovalno", so se delavci obratov Calza Bloch in Punta Olmi zbrali na skupščini in soglasno sprejeli resolucijo. V njej zahtevajo novo srečanje med Deželo, Friulio, podjetniki in sindikalnimi organizacijami v roku osmih dni in umik ali vsaj prekinitev odpustitvenih postopkov, za kar naj Dežela takoj poseže pri lastniku Piniju. Zbrani so se tudi dogovorili za novo skupščino, ki bo naslednjo sredo ob 19.30 na sedežu CGIL.
Deželni prispevek centru za les
Deželni odbor je tržaškemu Mednarodnemu lesnemu centru namenil prispevek v znesku 300 milijonov lir za tekoče leto, kot to predvideva deželni zakon iz leta 1971. Vsota bo centru omogočila nadaljevati raziskovalno dejavnost o lesu in lesnih izdelkih, o industrijski uporabi lesa in celuloze ter o možnosti posegov za pogozdovanje. Dejavnost centra je v prvi vrsti namenjena občinam, gorskim skupnostim fn pokrajinskim upravam.
Vrsta promocionalnih akcij za uveljavitev kraškega kamna
Konzorcij za kraški marmor je v preteklih dneh imel v gosteh delegacijo dunajske Ekonomske fakultete, ki si je ogledala nabrežinski kamnolom in tržaško industrijsko cono. Njihov obisk sta organizirali ustanova za razvoj obrti ESA in tržaška Trgovinska zbornica.
V okvir promocionalnih akcij konzorcija sodi tudi njegova udeležba na mednarodnem sejmu marmorja, keramike in gradbene opreme v Los Angelesu. Prav včeraj so na tej pomembni manifestaciji, namenjeni strokovnjakom in operaterjem gradbenega sektorja, predstavili publikacijo o kraškem marmorju.
Javna razprava o problemih zobnih tehnikov
Drevi ob 20. uri bo v prostorih kulturnega krožka Salvemini (Korzo Italia 12,
2.	nadstropje) javno srečanje, ki ga je obrtniško združenje CNA priredilo o problemu poklica zobnih tehnikov. Znano je, da so bili le-ti v zadnjem času tarča številnih napadov in celo sodnega pregona pod obtožbo zlorabljanja svoje dejavnosti za prikrito zdravniško prakso. Zobni tehniki zahtevajo novo opredelitev svojega poklica in prilagoditev zakonodajnih norm, na osnovi katerih ga bodo lahko mirno opravljali, ne da bi bili v večnem strahu pred represijo in pred večkrat tudi instrumentalnim pristopom k problemu.
• V sklopu prireditev in pobud ob 40. obletnici organizacije ACLI (Katoliškega združenja italijanskih delavcev), bo danes na sporedu javna razprava na temo: »Krajevna avtonomija in civilna družba«. O pomembnosti vse številnejših orga-nizicij, ki' se rojevajo izven političnih okvirov, bodo spregovorili predsednik ACLI Tarcisio Barbo, deželni odbornik Gianfranco Carbone, predsednik Pokrajine Dario Locchi, tržaški župan Giulio Staffieri in župan miljske občine VViller Bordon. Razprava se bo pričela ob 17. uri v dvorani Oceania v palači tržaške Pomorske postaje.
Bogat spoved tradicionalne dolinske majske prireditve
Z vinsko razstavo začetek majence
Dolinski majski praznik se bo letos začel že danes, in sicer s tistim delom, ki ga prireja Občina Dolina.
Priprave na XXXI. razstavo domačih vin so se začele že 24. aprila, ko se je selekcijska komisija, sestavljena iz izvedencev in izkušenih vinogradnikov, sestala na županstvu in med predloženimi vinskimi vzorci izbrala 12 belih in 5 črnih vin. Danes ob 18. uri pa se bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu na javnem zasedanju sestala ocenjevalna komisija, ki bo med razstavljenimi vini določila najboljša. Ta bodo nagrajena, kot po navadi, na jutrišnji uradni otvoritvi XXXI. razstave vin, ki bo v Dolini, na vaškem trgu, ob 18. uri. Ob uradnem ocenjevanju pa je občinska uprava priredila tudi letos t.i. ljudsko ocenjevanje. Vina, izbrana za razstavo, bodo že danes od 18. do 22. ure v občinskem gledališču v Boljuncu na razpolago vsakemu, ki bi jih želel po svojem okusu oceniti. Najboljše pa bo še posebej nagrajeno. Poleg tega bo danes ob 20.30 vedno v občinskem gledališču, še razprava o kletarjenju, ki jo bo vodil inž. Miran Vodopivec,. ravnatelj tozda Vina Koper.
Pravi uvod v mgjenco pa bodo jutrišnje priprave na postavljanje maja. Čeprav je veliko dela že opravljenega, ga jutri gotovo ne bo zmanjkalo: dekleta se bodo kot običajno zbrala za vezanje pomaranč in limon ter za barvanje kolačev. Fantje pa morajo posekati gabre, vezati »krancle« in pripraviti »lentjeno«. Vse mora biti nared za trenutek, ko bodo fantje in možje pozno zvečer prinesli na Gorico, vaški trg, češnjo. Treba jo bo nato cepiti, jo privezati na lentjeno in jo okrasiti, vsega pa bo konec šele takrat, ko bo visoko razkošno drevo postavljeno in bo pod njim v tišino
noči zaplavala'pesem, ki govori takole: Eno drevce mi je zraslo, drevce zeleno...
Za nedeljo sta fantovska in dekliška poskrbeli za bogat kulturni spored. Začel se bo ob 15.30 s koncertom Pihalnega orkestra Breg iz Doline in Delavskega pihalnega orkestra iz Tolmina. Nastopili bodo nato gojenci študentskega plesnega kluba CASINA iz Ljubljane, ki se bodo predstavili z latinsko-ameriškimi, akrobatskimi in jazz plesi. Naj vam povemo, da bo ta točka res prava poslastica: ljubljanska plesna šola Casina je med najboljšimi v Evropi, celo na svetu, saj je na lanskem svetovnem festivalu plesa v Ziirichu predstavljala Jugoslavijo in se uvrstila med finaliste. Glavnemu organizatorju Radu Divoviču gre zasluga, da je v Casino pritegnil množico plesalcev in ustvaril največjo plesno šolo v Jugoslaviji, ki dosega vrhunske cilje.
Prav tako v nedeljo ob 19. uri bodo na trg slovesno prikorakali parterji in parterce. Ob zvokih ljubljanskega ansambla DOBRI ZNANCI bodo kot običajno odprli ples in prisotnim ponudili kozarec domačega vina. Majenca se bo tako nadaljevala z večernim plesom in zabavo. V ponedeljek bo v večernih urah igral ansambel NOČNI SKOK iz Kopra, .v torek bo na vrsti še natop Pihalnega orkestra Breg ob 18. uri, uro za tem pa slovesno podiranje maja. Vse dni bodo seveda delovali dobro založeni kioski.
V okviru Majence bo, kot vsako leto, v Galeriji Torkla razstava slikarjev amaterjev iz Brega. Otvoritev razstave, ■ki jo prireja KD Valentin Vodnik, bo danes ob 20.30. Nastopil pa bo otroški zbor KD Valentin Vodnik, ki ga vodi Suzana Žerjal. (Dam)
Jutri s srečanjem pobratenih zborov začetek prireditev o 100-letnici pevskega delovanja
Pevovodja Ignacij Ota o »zelo dobrih pevcih s Proseka in Kontovela«
Na Proseku in Kontovelu se bodo jutri začele jubilejne prireditve ob 100-letnici pevskega delovanja v obeh vaseh. Uvod v proslavo visokega jubileja bo 15. srečanje pobratenih pevskih zborov, na katerem bodo poleg domačih pevcev nastopili zbor Zarja iz Železne Kaple v Avstriji, zbor Svoboda iz Stražišča pri Kranju in zbor Svoboda PD Bratov Milavcev iz Brežic. Srečanje bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel ob 20.30.
Štirje pevski zbori so se prvič srečali leta 1973. Takrat je zbor s Proseka-Kontovela vodil Ignacij Ota, ki je bil celih 14 let pevovodja na Proseku. Ota je po obnovitvi zbora po drugi vojni še najdlje vodil proseško-kontovelske pevce, zato smo se nanj obrnili, da nam bi osvetlil nekatere aspekte pevskega delovanja v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let.
»Na Prosek sem prišel jeseni 1960. leta. Prav v šolskem letu 1960-61 je Glasbena matica odprla v vasi svojo podružnico. Jaz sem v njej poučeval, obenem pa sem prevzel dirigiranje moškega pevskega zbora, ki se je takrat imenoval še po obeh vaseh Prosek-Kontovel. Pri vodstvu zbora sem v bistvu nasledil obolelega Milana Pertota. Pred mano je približno eno leto vodil zbor pokojni Erminij Am-brozet,« se spominja Ota.
Prevzem zbora mu ni povzročil večjih težav: »Zbor sem že prej poznal.
Vtisnil se mi je v spomin leta 1958 na prvem tekmovanju pevskih zborov, ki ga je v Trstu priredila takratna Šlo-venska prosvetna zveza. Pevci s Proseka in Kontovela so odnesli prvo mesto, "moj" zbor Valentin Vodnik in zbor iz Bazovice pa sta si delila drugo in tretje mesto. Že takrat je bil proseško-kontovelski zbor med najboljšimi na Tržaškem.«
»S pevci smo se takoj ujeli,« nadaljuje pevovodja. »Dobro sem poznal njihov program, zato je bil pristop k zboru lažji. To dokazuje tudi dejstvo, da smo že januarja 1961, po nekaj mesecih skupnih vaj, nastopili na celovečernem koncertu v Novi Gorici.«
Odtlej so se nastopi zbora Prosek-Kontovel (in od poimenovanja leta ’ 1966 dalje zbora Vasilij Mirk) nadaljevali kot na tekočem traku. Zbor je popestril repertoar s sodobnejšimi skladbami, s polifonskimi in drugimi, ki so se pridružile ljudskim in bolj znanim
pesmim. Skupno je imel zbor takrat v programu kar 130 pesmi.
»Nastopili smo mnogokje,« poudarja Ignacij Ota. »Leta 1962-63 smo sodelovali z orkestrom Glasbene matice v Beogradu. Zapeli smo med drugim "Devin" in kantato "Moji zemlji" (na besedilo Filiberta Benedetiča), ki sem ju uglasbil v tistem obdobju. Zatem smo peli na Škotskem, v Skopju, veliko v Sloveniji in v Italiji.«
Zbor se je udeležil tudi številnih pevskih natečajev. »Že drugo leto po ustanovitvi smo sodelovali na pevskem natečaju Seghizzi v Gorici. Prvotno je bilo to tekmovanje lokalnega značaja; udeleževali so se ga zbori s Tržaškega, Goriškega, iz videmske pokrajine in iz primorske Slovenije. Zatem je prekoračilo krajevne meje in postalo evropskega značaja. Naš zbor je nastopil na tem natečaju skoraj vsako leto in osvojil 2., 3. in 4. mesto, in to v konkurenci evropskih zborov. Trikrat smo se udeležili tudi republiškega tekmovanja slovenskih zborov v Mariboru. To tekmovanje je bilo v mnogočem še težje, saj so zbori tekmovali v isti kategoriji. Kljub temu smo osvojili enkrat srebrno in enkrat
Ignacij Ota
bronasto plaketo,« je poudaril uspešnost zbora njegov nekdanji dirigent.
Oti smo zastavili tudi dokaj delikatno vprašanje: katere so bile odlike in hibe takratnega-zbora?
»Velika odlika zbora so bili pevci,« je bil njegov odgovor. »Bili so res zelo dobri. K temu je morda botrovala velika izbira v številčno tako velikih va-
seh kot sta Prosek in Kontovel. Med vsemi so bili predvsem prvi tenorji izredno dobri, kar je za vsak zbor zelo zelo pomembno.
Hujših hib zbor ni imel. Morda bi omenil le neorganiziranost v zboru. Takrat ni bilo organa, ki naj bi organizacijsko vodil zbor, zato je večkrat organizacija padla na ramena dirigenta,« je pripomnil Ignacij Ota.
Odkar je Ota zapustil zbor, se je v zboru marsikaj spremenilo. »Težko je primerjati sedanji zbor Vasilij Mirk z zborom izpred dvajsetih let,« meni dirigent. »V teh letih so se način petja, zahteve publike, programska usmeritev zbora močno spremenili. Z vsakim novim dirigentom se spremeni način dela v zboru, zbor menja program, zato je vsaka primerjava zelo tvegana.«
Ignacij Ota je bil vrsto let referent za glasbeno dejavnost pri ZSKD. Zato tudi pobliže pozna naše zbore. Ko smo ga ob sklepu pogovora zaprosili za mnenje o zboru, nam je takole odgovoril: »Zbor Vasilij Mirk je sedaj popolnoma prenovljen. Pomladil se je, kar je bilo tudi neobhodno potrebno za nadaljnje delovanje. Vsekakor je kvaliteten zbor, ki bo lahko še marsikaj pokazal.«
Določena razjasnitev v pripravah na politične volitve
Potrjeno zavezništvo med PSI in LpT Cuffaro nosilec poslanske liste KPI
Na deželnem kongresu sindikata policije SIULP
Zahteve po boljši organizaciji dela da bi krili vse potrebe prebivalstva
»Politični tajnik Liste za Trst Staffi-eri in vsedržavni podtajnik PSI Mar-telli sta podpisala včeraj v Rimu vsebino sporazuma, po katerem bosta 2 kandidata, ki ju bo določila LpT, prisotna kot neodvisna na kandidatni listi PSI za izvolitev v poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju, in eden med njima bo dobil mesto nosilca liste. Lista za Trst bo pozivala h glasovanju za socialističnega kandidata, s pogojem, da bo ta prof. Agnelli, v senatnih okrožjih Trst 1 in Trst 2.« S tem tiskovnim sporočilom tajništva LpT so se včeraj zjutraj torej precej razjasnila (ne pa seveda razvedrila) obzorja volilne tekme na Tržaškem.
Mimo ideološko-političnih razlik, ki bi morale po naravi obeh strank biti ogromne, je torej po vsem videzu v Trstu in v Rimu prevladala groba brezčutna logika volilne računice, po kateri računajo socialisti na izvolitev Agnellija za senatorja, listarji pa na možno izvolitev svojega človeka v poslansko zbornico. Kdo naj bi ta bil, seveda še ni znano, saj bodo člani LpT izbirali iz od vodstva predlaganih trojk šele danes popoldne (volilna skupščina listarjev se je začela sinoči). Pokrajinsko vodstvo je namreč članstvu predložilo tako trojko, iz katere naj bi izbrali 2 kandidata za listo PSI (Giulio Camber, Carlo Lapanje in Car-lo Ventura), kot tudi drugo trojko (Gi-orgio Bonat, Renata Cargnelli in Gab-rio Hermet) za vstop dveh zastopnikov LpT v poslansko listo PLI. Izbira bo torej znana šele danes zvečer.
Kot smo že na kratko poročali, nameravajo socialisti kandidirati v obeh tržaških senatnih okrožjih samo prof. Arduina Agnellija (ki je bil že izvoljen za kratek čas za tržaškega župana in pred kratkim za superintendanta Verdija, prav tako z odločilnimi glasovi listarjev), za poslansko zbornico pa
bodo listarskemu nosilcu liste in' še enemu kandidatu LpT pridružiti le še preostalega kandidata, o čemer bo sklepalo jutri pokrajinsko vodstvo PSI. Ime edinega pravega socialističnega kandidata na listi PSI za poslansko zbornico torej še ni znano, govori se pa, da nameravajo izbrati vidnejšega krajevnega predstavnika, morebiti podžupana Segheneja ali načelnika svetovalske skupine v občinskem svetu D'Amoreja. Drevi pa se v Medji vasi sestanejo slovenski socialisti iz vse dežele, da zavzamejo stališče do političnega položaja, bržkone predvsem o »nenavadnem« zavezništvu med PSI in Listo za Trst.
Niti liberalci, ki bodo prav tako sprejeli v svoji listi za poslansko zbornico 2 kandidata LpT, se še niso odločili za svoje »prave kandidate«. Za poslansko zbornico naj bi bil tretji liberalni veljak Sergio Trauner, za obe senatni okrožji pa namerava PLI kandidirati znane krajevne osebnosti iz gospodarskega in kulturnega življenja. Do zaključka redakcije kronike tudi nismo mogli izvedeti za odločitve krajevnih socialdemokratov (zdi se, da bodo sprejeli v svoje liste zastopnika listarskih odpadnikov Marchia in De Roto) in republikancev. Tudi Slovenska skupnost, ki bo nastopila na listi Sardinske akcijske stranke, bo izbrala svoje kandidate šele pozno ponoči.
Pokrajinsko vodstvo KPI je že odločilo, na osnovi širokega posvetovanja s partijskimi celicami, vse kar zadeva kandidatne liste, ki jih morata le še potrditi deželni odbor in centralni komite stranke. V prvem (mestnem) senatnem okrožju bo kandidiral evropski poslanec Giorgio Rossetti, v drugem (okoliškem, kjer ima skoraj gotovost izvolitve) pa časnikar Stojan Spetič. Nosilec liste za poslansko zbornico
bo dosedanji poslanec Antonino Cuffaro, poleg njega pa bosta kandidirala še miljski župan Willer Bordon in Nives Košuta.
Tržaška KD je že tudi določila svoje kandidate tako za poslansko zbornico kot za senat. Na prvi listi naj bi bil nosilec dosedanji poslanec Sergio Co-loni, ki mu sledita Carla Mocavero in Luisa Nemez, v prvem senatnem okrožju pa kandidirajo odv. Guida Gerina, do sinoči je pa bilo še odprto vprašanje drugega okrožja, kjer naj bi kandidiral vladni podtajnik Giorgio Fioret.
V	hotelu Europa pod Nabrežino se je včeraj odvijal drugi deželni kongres enotnega sindikata delavcev policije (SIULP), ki šteje v naši deželi 12 tisoč članov, v Italiji pa okrog 30 tisoč in-je s tem večinski policijski sindikat. Osrednja tema kongresa je bilo vprašanje varnosti prebivalstva. Uvodno poročilo je podal deželni tajnik, inšpektor pordenonske kvesture Luigi Pela-gi, prisotni pa so bili tudi vsedržavni tajnik Pippo Macalizio, predstavniki avtonomnega sindikata policije in sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL, parlamentarca Breda in Coloni in podpredsednik deželnega sveta Tonel.
V	krajšem razgovoru nam je tajnik pokrajinske sekcije za Tržaško Paolo Badaluco, ki je bil včeraj potrjen v
svoji funkciji, obnovil obravnavana vprašanja. »Na kongresu smo odobrili predloge, ki so jih sestavili na posameznih pokrajinskih kongresih. Predlogi so zadevali predvsem boljšo organizacijo policije, ki bi morala vedno bolj odgovarjati problemom prebivalstva in mu nuditi vedno boljše usluge. Največji problem ostaja pomanjkanje osebja. Zato je potrebno predvsem ojačiti organik, samo na ta način bi se policija lahko dejansko vključila v okolje in reševala probleme teritorija ter sodelovala z upravnimi ustanovami. Furlanija-Julijska krajina je v očeh rimskih oblasti srečen otok, kjer ni večjih problemov, zato včasih nimajo posluha za naše zahteve. Nasprotno pa si delavci policije želimo boljših in bolj učinkovitih struktur. Na kongresu smo obravnavali tudi novi delovni pravilnik, ki je v mnogih točkah nejasen in je po našem mnenju tudi protiustaven. Gre predvsem za tolmačenje naših pristojnosti, dolžnosti in pravic.«
»Kakšni pa so stvarni problemi, ki jih srečujete v Trstu?«
»Kot sem rekel, dežela FJK in Trst nista imuna pred kriminalom. Največje probleme predstavlja seveda prekupčevanje z mamili in orožjem, nato pa trgovina z otroki; končno pa tudi mladoletno prestopništvo. Da bi učinkovito kljubovali tem pojavom, pa bi morali biti številčno močnejši. Zato bomo v prihodnosti reševali vprašanje pomanjkanja osebja tako, da bomo izjemoma vzeli v službo več mladih. Saj se vedno več mladih odloča za ta poklic.«
»Kaj pa bi povedali o odnosih s prebivalstvom?«
»Rekel bi, da je naš odnos s prebivalstvom, tako v Trstu kot v celotni deželi, odličen. Povsod naletimo na pozitiven odziv, ljudje se v težavah pogosto obračajo na nas, kar dokazuje, da nam zaupajo da imajo spoštovanje do države in njenih ustanov.
Srečanje šolskih sindikatov o vprašanju šole pri Sv. Ani
Predstavniki tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole so se včeraj sestali s predstavniki konfederalnih šolskih sindikatov, s katerimi so obravnavali vprašanje italijanske osnovne šole, ki ima svoje prostore v šoli Mara Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani in ki se je morala pred kratkim odseliti v druge prostore. Po novih zakonskih predpisih o varnosti je namreč gasilsko poveljstvo odredilo, da število prisotnih na šoli ne sme presegati sto oseb, zaradi česar se je moralo nekaj razredov italijanske osnovne šole preseliti v prostore bližnje šole Rossetti. S tem se je seveda odprlo tudi sindikalno vprašanje, kajti, kot so poudarili predstavniki konfederalnih šolskih sindikatov, bi dokončna odselitev italijanskih otrok iz slovenskega šolskega poslopja pri Sv. Ani predstavljala izgubo nekaj delovnih mest. Zato so tudi pozvali Sindikat slovenske šole na srečanje, da bi skupaj poiskali rešitev, ki pa bi neizbežno šla na škodo slovenske osnovne šole in otroškega vrtca.
Predstavniki Sindikata slovenske šole so s svoje strani poudarili, da obstaja slovenska šola pri Sv. Ani od leta 1945 in je zaščitena z Londonskim sporazumom iz leta 1954 ter dekretom predsednika republike iz leta 1964, medtem ko so se italijanski razredi začasno vselili v njene prostore leta 1964 iz bližnje šole Rossetti. Kar zadeva problem delovnih mest, pa so slovenski predstavniki dejali, da se tudi slovenska šola sooča z istim vprašanjem.
Srečanje je bilo informativnega značaja in zato ni prišlo do nobenega sklepa. Dogovorjeno pa je bilo, da se bodo ti stiki nadaljevali, čeprav so slovenski predstavniki jasno poudarili, da glede prostorov slovenske šole ne morejo odstopati od svojih stališč.
Pogovor z vzgojiteljicama Sonjo Pečar in Marijo Bertok
V teku priprave na letošnja poletna letovanja
Mladinska brezposelnost
Novi zakon o zaposlovanju vajencev
V zadnjem času je veliko slišati o takoimenovanih delovnih pogodbah za določen čas, ki naj bi bile glavno orožje v boju proti brezposelnosti mladih. Prav v tem je morda razlog, da je šel skoraj neopaženo mimo sprejem novega zakona o vajenstvu kot najbolj tradicionalnem načinu vstopa mladih v delovno razmerje.
Zakon nosi številko 56 in datum 28. februar 1987, v 21. členu pa predvideva: možnost poimenskega sprejema vajenca v delovno razmerje, ohranitev davčnih olajšav še eno leto po spremembi vajenstva v stalno delovno razmerje in izključitev vajencev iz skupnega števila zaposlenih, tako da ne dvignejo zgornje meje, do katere po zakonu veljajo razne olajšave. 22. člen tega zakona pa povrhu omogoča, da delodajalec plačuje stalni tedenski prispevek, predviden za vajence, tudi mladim, diplomiranim na raznih strokovnih šolah, ki jih je morebiti sprejel v delovno razmerje.
Vreme resda ni še tako lepo, da bi nam izvabljalo misli na poletje in na poletne počitnice. Toda tisti, ki morajo skrbeti za organizacijo raznih skupnih letovanj, počitnic in počitniških kolonij, so že nekaj časa pridno na delu.
Tako objavlja naš dnevnik že več dni obvestilo o letošnjih letovanjih, ki se odvijajo pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ in katerih organizacijo imata v rokah Dijaški dom »Srečko Kosovel« v Trstu in »Simon Gregorčič« v Gorici.
Letos bodo letovanja na Tatrah v Brkinih, v Tolminu in še v Savudriji. Na Tatrah bosta kar dve izmeni, in sicer od 22. junija do 4. julija in od 6. do 18. julija; v Tolminu bo letovanje od 1. do 15. julija, v Savudriji pa od 8. do 20. avgusta.
Za prvo letovanje na Tatrah je vpis v glavnem že zaključen; nadaljuje pa se vpisovanje za drugo izmeno; za letovanje v Tolminu in Savudriji pa se nadaljuje vpisovanje vse do zasedbe razpoložljivih mest, in sicer na sedežih SKGZ v Trstu, v Ul. sv. Frančiška in v Gorici, v Ul. Malta 2.
Zanimalo nas je, kako poteka vpisovanje v letošnje počitniške kolonije, kakšno je razpoloženje med otroki, vzgojitelji in kakšen bo program letošnjih letovanj.
Tako smo se oglasili v Dijaškem domu v Trstu, kjer je stekla beseda z vzgojiteljicama Sonjo Pečar in Marijo Bertok, ki bosta tudi letos vodili počitnice v Tolminu in na Tatrah.
»Reklamo za letošnja letovanja smo že porazdelili na šolah in tudi vaš dnevnik jo objavlja v raznih obvestilih. Otroci in starši so torej obveščeni. Sedaj je le na njih in seveda na njihovih otrocih, kako se bodo odločili. Nam je veliko do tega, da bi bile to resnično lepe počitnice za vse, predvsem za otroke, pa tudi za nas, ki jih spremljamo. Še enkrat bi tako radi opozorili starše, da se pogovorijo s svojimi otroki, da skupno preučijo, kje bi raje otroci letovpli in če se seveda tudi strinjajo s takšnim počitnikovanjem. Vzgojitelji dobro vemo, da je slovo od staršev, pa četudi gre le za nekaj dni, za otroke, predvsem za mlajše, večkrat travmatično. Če se starši z otroki dobro pogovorijo, če so otroci pravilno pripravljeni, potem so jim takšne počitnice resnično lepe, polne lepih doživetij, ki se jih bodo radi še dolgo spominjali.«
Marija Bertok, ki je že lani vodila letovanje na Tatrah, bo tudi letos na tem mestu. Z njo bodo odšle tri kuharice tržaškega Dijaškega doma. Letovanje bo le za otroke od šestega do desetega leta
starosti. Spremljale jih bodo še štiri ali pet vzgojiteljic, ves čas letovanja pa bodo povezani tudi z zdravstveno postajo na Kozini.
»Za prvo izmeno je že prijavljenih 50 otrok, med katere so vključeni tudi prizadeti, ki so se že lani med nami zelo dobro počutili. Kot lani bomo stanovali v šoli na Tatrah. Tu bomo delali krajše izlete v naravo, odšli pa bomo tudi na dvodnevni izlet na Nanos (s prenočevanjem). Lani so nas bili vaščani zelo veseli in tako bo prav gotovo tudi letos. Tudi za starše so Tatre razmeroma blizu, tako da lahko otroke, če je to potrebno, tudi obiskujejo. Lani smo imeli lepo vreme ter je vse naše življenje potekalo samo na prostem. Če bo tudi letos tako, potem bodo otroci imeli res lepe počitnice.«
Sonja Pečar bo vodila letovanje v Tolminu za udeležence od 10. do 17. leta starosti.
»Odločili smo se, da porazdelimo udeležence po starosti, ker se tako laže vključijo v počitniško življenje. Stanovali bomo, kot že lani, v Dijaškem domu »Svetozar Markovič«, kjer sta na razpolago igrišče in telovadnica. Imeli bomo na razpolago tamkajšnjo kuhinjo z njenim osebjem. Lani smo bili s hrano zadovoljni in prepričani smo, da bo tudi letos tako. Delali bomo izlete, vživeli se bomo
v življenje Tolmina, poleg tega imamo v načrtu še dvodnevni izlet. Vsak večer bomo imeli kulturno-zabavne prireditve s plesom in še marsikaj lepega si bomo ogledali.«
Novost letošnjega letovanja v Tolminu pa je petdnevna ekskurzija v planine, nam je povedala Sonja.
»Prvi dan bomo šli na Vršič in tu prespali. Drugi dan bomo šli čez Prisojnik, Razor ter Mlinarico do Kriških podov, kjer bomo zopet prenočili. Tretji dan nas bo pot vodila čez Triglavsko luknjo do Doliča. Če bo čas in vreme, bomo šli še isti dan na Triglav, drugače bomo to turo opravili naslednji dan, ko se bomo iz Doliča odpravili še na Zelnarico čez Tičarico do koče pri Jezeru. Peti dan bomo šli še na planino Laze in v Bohinj in nato z vlakom domov. Ta ekskurzija ni vključena v redno letovanje in se je lahko udeleži le tisti, ki se bo zanjo prijavil.«
Našim otrokom se torej obetajo lepe počitnice na Tatrah in v Tolminu. K tem naj dodamo še letovanje v Savudriji, ki je na voljo vsem otrokom, ki ljubijo morje.
Opozarjamo starše in otroke, da se čimprej odločijo in tudi vpišejo svoje otroke - ne bo jim žal. (N. L.)
Anonimni klic v našo redakcijo
»Zažgali smo sedež Acli, tudi vi ste na muhi«
Ura je 21 in 42 minut. V redakciji našega dnevnika zabrni telefon. Dežurni kronist dvigne slušalko. Na drugi strani žice se oglasi moški glas, ki v pristnem tržaškem dialektu brez odlašanja napove:
»Sežgali smo sedež Acli v Ulici sv. Frančiška 4. Imenujemo se Prima organizzazione triestina. P—O—T. Ste razumeli? P--0--T.«
Kronist: »Kdaj se je zgodilo?«
»Pred pol ure.«
»Bravo...(misleč, da gre za šalo).«
»Lani smo zažgali sedež CGIL. Naslednja bosta sedeža CISL in UIL. In tudi vi ste na muhi, ne pozabite. Dobro si zapomnite, zagarantiramo vam, tudi vi ste na muhi.«
»Zakaj ste pritaknili ogenj?«
»Ni važno.«
»Ste desničarji?«
»Smo apolitični.« S tem se anonimni klic konča.
Tako je včeraj potekal pogovor med našim kronistom in neznancem, ki je sinoči, nekaj minut po 21. uri, z bencinom polil lesena vrata sedeža Acli v prvem nadstropju poslopja v Ulici sv. Frančiška 4. Da ni bila šala, je namreč le nekaj sekund za pogovorom potrdil operater kvesture. Urad, v katerem je tudi sedež krožka »P. F. Venier« in Patronata Acli, je bil ob tisti uri prazen. Plamene in dim je prva opazila neka stanovalka, ki se je vračala domov. Gasilci so se povzpeli v prostore skozi velika okna, ki gledajo na Ulico sv. Frančiška. V nekaj minutah so bili zublji ob moč, tako da so le ožgali spodnji del vrat in nekaj centimetrov lesenega poda. Na stopnišču je požigalec pustil svoje »orodje«: plastično vrečko in steklenico, tudi iz plastike, v kateri je bila vnetljiva tekočina.
Na kraj požara so prišli funkcionarji karabinjerjev in policije. Na vprašanje, kako opredeliti požig, je bil vodja političnega oddelka policije Petrosino mnenja, da ga ne gre uvrščati v politično dejanje. Nedavni požig pred sedežem TLT je imel drugačne značilnosti: požigalci — desni skrajneži — so se podpisali in pustili letake, kar se ni zgodilo v primeru poskusa požiga pred CGIL v Ulici Pondares (pred približno letom dni) in Acli, torej ko so plameni imeli siglo POT. Sploh pa je sedež Acli že pred šestimi meseci bil tarča požigalcev. Tudi proti vratom nekaterih deželnih uradov je nekdo v nočnih urah že streljal in nato sporočil kvesturi, da je šlo za POT. Z njo imajo opravka že poldrugo leto. Po mnenju Petrosina gre za ne preveč uravnovešeno osebo, ki so ji omenjene ustanove storile kako krivico in se na tak način maščuje. Njegovih groženj pa ne gre jemati z lahkoto, saj je dokazal, da uresničuje svoje naklepe. S klici našemu dnevniku in Piccolu, kot se je pripetilo sinoči, pa si očitno želi reklame. N. F.
Včeraj dopoldne v Ulici D’Alviano
Tovornjak se je prevesil - brez škode
Slabo natovorjen tovornjak je včeraj povzročil precej nevšečnosti gasilcem in mestnim redarjem, ki so prihiteli na pomoč šoferju. Prizorišče nenavadne nesreče je bila Ulica D' Alviano. Ob 11.30 je po ulici peljal tovornjak iz Novega Sada z zelo krhkim tovorom, prevažal je namreč šipe tržaške tvrdke Eurovetro. V bližini križišča z Ulico Dei lavoratori je šofer zapeljal v ovinek, ni pa računal na majhno vzboklino, ki je nastavljala past brž za ovinkom. Zaradi nepričakovane ovire je tovor poskočil in se nagnil na desno stran kontejnerja. Prevrnjeni tovor je obremenil tudi vozilo, ki se je tudi nagnilo na desno. K sreči se je šofer takoj zavedel nevarnosti in zaustavil vozilo, drugače bi se še sam poškodoval.
Lastnih rok pa mu vendarle ni uspelo, da bi se rešil iz zagate. Na pomoč so mu prišli mestni redarji, gasilci in reševalci ACI. Slednji so z žerjavom spet postavili vozilo na štiri kolesa in naravnali tovor. Akcija pa le ni bila tako enostavna, saj je reševalce zaposlila za kar tri ure in pol. Ko je tovornjak končno lahko odpotoval, so ga mestni redarji pospremili do mejnega prehoda na Fernetičih, od koder je nadaljeval pot v Novi Sad.
Nesreči je botrovala nepozornost pri natovarjanju. Tovor je bil verjetno slabo zasidran na dno kontejnerja. Zaradi sunka so se železni podstavki, na katerih so slonele šipe, nagnili in z ostrimi vogali prebili dno kontejnerja.
V nogo ga je zadel avtomobil
Kljub poškodbi motorist odpeljal
Mladenič z motorjem se je včeraj popoldne ponesrečil v bližini svojega doma. 17-letni Paolo Carella se je ob 18. uri z motorjem gilera 125 vračal domov, v Ul. Papaveri 3/2 na Opčinah. Ko se je peljal po Ulici San Isidoro, je iz stranske poti privozil fiat uno, ki ga je upravljal 24-letni Luca Croda, bivajoč v Bazovici, v Ul. Igo Gruden 13. Ko je opazil avtomobil, se je Carella nekoliko pomaknil proti sredini cestišča, avto pa ga je vseeno zadel v desno nogo. Mladenič se prvi trenutek sploh ni zavedel, da ga je avto poškodoval in je peljal naprej. Po nekaj metrih pa je začutil bolečino v desni nogi in se ustavil. Croda je poklical reševalec Rdečega križa, ki je ranjenca prepeljal v katinarsko bolnišnico. Tu so Carello sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo zdravil 25 dni zaradi ran in obsežnih mišičnih poškodb na desni nogi.
Seminar o psihomotoriki v Dijaškem domu v Trstu
Pred nedavnim je v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu potekal dvodnevni seminar z naslovom »Uvod v psihomotoriko«, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Dijaškim domom. Seminarja so se udeležile zlasti mlade vzgojiteljice in animatorke, ki so s to dvodnevno strokovno izkušnjo poglobile svoje znanje zlasti o delu z
otroki
Natečaj za slovenske učence in dijake iz miljske občine
Društvo Slovencev miljske občine razpisuje natečaj med učenci, dijaki in študenti iz miljske občine s sledečim naslovom: »Cerkve in versko življenje v spominu naših ljudi in danes«.
V poštev pride predvsem spis, lahko tudi risba, ki naj vsebuje opis cerkve, kapelice, verskega znamenja (pil) - tudi če so podrta in zapuščena - ki so nekoč služila verskemu življenju; opis ali risba verskih obredov ob velikih praznikih in raznih izrednih priložnostih kot so Advent, Post, Marijine pobožnosti, blagoslovi, duhovne vaje, procesije in druge cerkvene slavnosti in navade v cerkvi, doma in v kraju (okrašena okna, znamenja na vratih in hišah, oblačila itd.).
Natečaja se lahko udeležijo vsi učenci, dijaki in študenti slovenskih šol doma iz miljske občine.
Pravila: 1. a) Spis lahko udeleženci predložijo na navadnem belem papirju s črtami ali brez, v rokopisu ali natipkan, največ na dveh straneh. Na hrbtni strani spisa mora biti jasno zaznamovano: ime in priimek, razred ali letnik, zavod ali šola, točen naslov in morebitna telefonska številka.
1.	b) Risba naj ne bo manjša od pole pisalnega lista (21 x 30 cm), pa tudi ne večja od 30 x 40 cm. Tudi risba naj ima na hrbtni strani vse podatke udeleženca kot je opisano pod točko 1. a.
2.	Rok za izročitev izdelkov zapade v petek, 22. maja, ob 20. uri. Iz-
delke naj udeleženci izročijo svojim razrednikom ali vratarju Slovenskega šolskega centra ali v poštni nabiralnik Centra, ki je v Miljah, Ul. D'-Annunzio 62, vsak dan razen sobote, od 7.30 do 17. ure, ob sobotah pa od
8.	do 12. ure.
3.	Komisija za pregled in ocenjevanje izdelkov se bo sestala na sedežu Društva v petek, 29. maja t. 1., ob 20. uri. Sestavljali jo bodo: po en zastopnik staršev, učiteljev, profesorjev, mladinskih listov, časopisov in študentov pod predsedstvom zastopnika Društva.
4.	Izdelke bo komisija razdelila na 4 (štiri) skupine: I. osnovna šola, II. nižja srednja šola, III. višja srednja šola in IV. študentski izdelki. Od vsake skupine bo komisija izbrala po 3 (tri) najboljše izdelke, ki bodo nagrajeni. Ostali izdelki bodo dobili priznanje udeležbe.
5.	Razglasitev in nagrajevanje treh najboljših izdelkov bo na vsakoletni Veselici, predvidoma v soboto, 13. junija t. 1. Istega dne bodo razstavljeni vsi prispeli izdelki.
6.	Izbrane izdelke bo Društvo poslalo v objavo mladinskim glasilom in ostalemu tisku za Slovence v deželi ter tisku v sosednjih krajih matične domovine.
7.	Pojasnila, pripombe in pritožbe ustno ali pismeno izročiti Društvu ali osebno njegovemu zastopniku. Vsaka pripomba bo dobrodošla, ker je namen Društva izboljšati svoje delovanje in ga izpolniti ter razširiti med vse miljske Slovence.
gledališča
kino
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu prireja jutri, 9. t. m., v ponedeljek, 11., v torek, 12., ter v sredo, 13. t. m., ob 10. uri pravljico OLE LUK H. C. Andersena - M. Sosiča.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Danes ob 20.30 otvoritveni koncert z orkestrom gledališča Verdi pod vodstvom Jamesa Judda. Kot solist bo nastopil Pi-erre Amoyal. Na sporedu Beethovnove, Chaussonove, Ravelove in Šostakovičeve skladbe. Ponovitev koncerta jutri ob 18. uri.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti:
—	v Tolminu od 1. do 15. 7., za otroke od
10.	do 17. leta;
—	v Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od
9.	do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 10. maja na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek,
11.	maja, predaval dr. Tone Stres iz Ljubljane na temo »Človekove pravice v luči krščanstva«. Začetek ob 20.30.
SZSO-TS obvešča, da bo jurjevanje, tj. skavtski praznik in sprejem novih članov, v nedeljo, 10. t. m., in vabi starše in prijatelje, da se ga udeležijo. Jurjevanje za vejo VV bo na Opčinah, zbiranje ob
9.30	pred Marijaniščem, kjer bo tudi zaključni nastop ob 17. uri. Jurjevanje za vejo IV bo na travniku med Devinom in Ribiškim naseljem, začetek ob 9. uri, taborni ogenj ob 17. uri.
ARISTON - 17.00, 22.15 Uomini, kom., 1985, 96'; r. Doris Ddrrie; i. Heiner Lau-terbach, Ulrike Kriener.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986; r. Wo-ody Allen; i. Mia Farrow, Michael Cai-ne.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Spettri, srh., It. 1987, 94'; r. Marcello Avallone; i. Do-nald Pleasence, John Pepper, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Night Life, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Profumo, krim., It. 1987; r. Giuliana Gamba; i. Florence Guerin, Robert Egon Spectenhausen,
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1'investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Coulottes erotiche, porn., □□
CAPITOL - 17.00, 22.00 Scuola di polizia
IV, kom., ZDA 1987, 92'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg, Bubba Smith. LUMIERE PICE - 18.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA/Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. Willi-am Hurt, Raul Juha.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II mostro dl Firenze, dram., It. 1986, 92’; r. Cesare Ferrario; i. Leonard Mann, Bettina Giovannini.
RADIO - 15.30, 21.30 Pornogatti in amo-
re, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Tristo milijonov avtobusnim podjetjem za zveze s SFRJ
Deželni odbor je odobril sklep o dodelitvi 300 milijonov lir prispevkov trem avtobusnim podjetjem, ki vzdržujejo redne avtobusne proge z Jugoslavijo. Odbor je sprejel sklep na predlog odbornika za promet in prevoze Giovannija Di Benedetta na podlagi deželnega zakona iz leta 1979 o podporah tistim avtobusnim podjetjem, ki zagotavljajo vsakodnevne povezave, pomembne za krajevno prebivalstvo.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA gj!( IN POSOJILNICA V NABREŽINI
sporoča, da bo v nizu oddaj, ki jih je televizijska postaja Telefriuli posnela v sodelovanju z našo hranilnico in posvetila domačim kmetovalcem in obrtnikom, danes, 8. t. m., ob 20. uri na.sporedu oddaja v kateri bo REPORTAŽA O VINOGRADNIŠTVU NA KRASU in med drugim tudi intervju z Danilom Lupincem, znanim vinogradnikom iz Praprota. Oddajo bodo ponovili v nedeljo, 10. t. m., ob 13.30.
Priporočamo ogled vsem, ki jim je pri srcu naše vinogradništvo.
a* SLOVENSKO SSTALNO„„ GLEDALIŠČE f V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
Danes, 8. maj a, ob 20. uri jutri, 9. maja,ob 14. uri
nB KMEČKA IN OBRT-RiM NA HRANILNICA ISPbJ IN POSOJILNICA IW J V NABREŽINI
včeraj - danes
Danes, PETEK, 8. maja
VIKTOR
Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.37 - Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 3.34.
Jutri, SOBOTA, 9. maja
GERO
PLIMOVANJE DANES: Ob 02.13 najnižje -18 cm, ob 07.26 najvišje 8 cm, ob
13.04	najnižje -27 cm, ob 19.49 najvišje 41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
14.4	stopinje, zračni tlak 1008,4 mb narašča, veter 5 km na uro jugovzhodnik, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sebastian Fabris, Ales-sandro Marino, Fabio Canciani, Ivana Černič, Giulio Trani, Giulia Braico, Ste-fano Marussi.
UMRLI SO: 88-letna Giovanna Puppi, 54-letni Vincenzo Brizzi, 58-letni Pietro Pitacco, 64-letna Enea Iskra, 75-letni Gastone Marini, 80-letna Elvira Zessar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. maja, do sobote, 9. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m„ avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite (Polhov Gradec). Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob delovnem urniku (tel. 767-304). Cena izleta 12.000-lir.
Zveza vojnih invalidov - odbor in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju priredita 12. in 13. junija IZLET V SLOVENSKI ALPSKI SVET. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Ci-cerone 8/B (tel. 631084), od 9. do 12. ure vsak dan razen sobote.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 8. t. m:, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
KD Rovte - Kolonkovec - Ul. Monte-sernio 27, priredi gostovanje ŽPZ Rdeča zvezda iz Saleža jutri, 9. t. m., ob 20.30. Vodi Marta Werk-Volk. Na celovečerni nastop so vabljeni ljubitelji lepe glasbe in veselega razpoloženja.
Majenca 87 - danes, 8. t. m., v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu: ob 18. uri ocenjevalna komisija, od 18. do 22. ure ljudsko ocenjevanje vin, ob 20.30 razprava o kletarjenju - vodi inž. Miran Vodopivec.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri na slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja MPZ M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Stoletnica pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu. Pevski zbor Vasilij Mirk prireja jutri, 9. maja, v okviru 100-letnice pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu 15. srečanje pobratenih pevskih zborov. Sodelujejo; zbor Zarja iz Železne Kaple v Avstriji, zbor Svoboda iz Stražišča pri Kranju, zbor Svoboda PD Bratov Milavcev iz Brežic in zbor Vasilij Mirk. Srečanje bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel z začetkom ob 20.30.
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese razstavlja svoja dela ARNALDO GRUDNER.
V	tržaški Občinski galeriji bo do 14.
maja odprta razstava CARMELA VRA-NICHA.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK.
čestitke
Danes praznuje ‘rojstni dan mož, očka in nono ANGELO STARC iz Gro-pade. Vse najboljše in veliko zdravja mu želijo žena Klara, hčerke Suzi, Cin-zia in Manuela z družinami.
mali oglasi
V	NAJEM DAJEM - sezonsko: eno dvosobno in dve enosobni stanovanji v Mandrah na otoku Pagu. Tel, 003851/898118.
PRODAJAM akacijeva drva. Tel. v večernih urah na št. 0481/884161 - Zni-derčič (Števerjan).
ČOČEVI so v Doberdobu v Ul. Bratuž odprli osmico. Nudijo svoje vino in domač prigrizek.
OSMICO je odprl Milan v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Emil Purič - Repen 15.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
PRODAM osebni računalnik AM-STRAD-SCHNEIDER 61283 z barvnim monitorjem, disketnikom ter mnogimi uporabnimi programi, in zvočnike PANASONIC 30 vatov za avto. Tel. 302748.
PRODAM motorček TOMOS, letnik 1981, potreben majhnih popravil. Tel. 415534 ob urah kosila.
PRODAM tridelna macesnova vrata z dvojno zasteklitvijo 195x230 v odličnem stanju. Tel. 415534 ob urah kosila.
STANOVANJE oddajam v najem v centru mesta: 3 sobe, III. nadstropje, dvigalo. Poslati pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Kovačič«.
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. na št. 421508 po 21. uri.
OSMICO sta odprla Neri in Lojzi v Zgo-■niku. Točita belo in črno vino.
V	NABREŽINI prodam 4-sobno stanovanje. Za informacije tel. na št. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
IŠČEMO vajenko za manufakturno trgovino, sezonsko delo. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Sezonsko delo«.
PRODAM staro hišo z vrtom pri Komnu. Tel. 040/745654.
PRODAM harmoniko 120 basov znamke PIATANESI SUPER MUSETTE skoraj novo. Tel. na št. 0481/20002 v večernih urah.
20-LETNO DEKLE, z znanjem strojepisja, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 827411.
prispevki
V	spomin na Štefanijo Grgič darujeta Pepca Grgič in Duška Bandi 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Štefanijo Grgič roj. Ober-snel in Rada Nakrsta daruje družina Mirana Kureta 50.000 lir za KD Lipa ter
. 50.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Giannija Ruffina darujeta Palmira in Stelio Kermeč 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina na drago Ljudmilo Živec daruje nečak Pino Brecelj z ženo Nadjo 30.000 lir za SKD Barkovlje,
30.000	lir za MPZ M. Pertot ter 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja v Barkovljah.
Namesto cvetja na grob dragega Cveta Mohorčiča daruje Elda Doles 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina na gospo Ljudmilo Živec daruje Elda Doles 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja v Barkovljah.
Namesto cvetja na grob Emilije Peta-ros por. Ota daruje Zofka Kozina z družino 10.000 lir za VZPI-ANPI Boljunec ter
10.000	lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Štefanijo Grgič darujeta Dana in Marija Obersnel 30.000 lir za MPZ Lipa ter 30.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na-grob tete Štefanije daruje Primož Možina 50.000 lir za SZ Zarja.
V	spomin na Emilijo Petaros por. Ota daruje Milan Bolčič 20.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob tetet Milke Brecelj vd. Viviani darujejo Mili, Sonja, Egon in Mariza z družinami 60.000 lir za MPZ M. Pertot ter 60.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nono in nona 10.000 lir za Dijaško matico.
Evgen Dobrila daruje 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Justino Čuk vd. Klun daruje Santina Carli 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 10.000 lir za KD Primorec.
Anton Ražem (Dolina) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v - NOB.
V	spomin na Luciana Frassinellija darujeta Palmira in Stelio Kermec 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob obletnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Albino Marsič vd. Paoli daruje družina Milič 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob 100-letnici pevskega zbora Anton Hajdrih darujeta Dana in Ivan Kapun
50.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na pok. sorodnike darujeta Marija in Ivanka Štoka (Markčeve) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 42. obletnici mučeniške smrti Zore in Ruggera Hassa daruje Vida Gerlanc Mennucci 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
Josip Danev daruje 14.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Adolfa Frankiča darujejo Nevenko, Aleš, Damjan, Robi in Antek
50.000	lir za asfaltiranje ceste v Gorjanskem.
Namesto cvetja na grob Justine Čuk vd. Klun daruje Karla Kralj 5.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Štefanijo Obersnel por. Grgič darujeta Neva in Fabio Pečar z družino 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 26. obletnici smrti dragega moža Mirka Sardoča daruje žena Zora Kocman
20.000	lir za ŠK Kras, 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda ter 20.000 lir za ženski pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Kristjana Metelka, Mirka Miliča in Luciana Frassinellija daruje Ida Bukavec 30.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
V	spomin na pok. Luciana Frassinellija in Milko Starc roj. Rupel daruje Marija Bukavec 30.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH
vabi
člane in vaščane na redni letni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju
v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30
v prostorih društvene gostilne na Opčinah, Proseška ulica 39.
Upravni odbor poziva člane in vaščane na čim številnejšo udeležbo zaradi nadaljnjega delovanja in razvoja zadruge.
Upravni odbor
	
menjalnica	7. 5. 1987
Ameriški dolar............. 1260.—
Nemška marka .............. 712.—
Francoski frank............ 212.—
Holandski florint ......... 630.—
Belgijski frank............... 33.40
Funt šterling.............. 2090.—
Irski šterling............. 1889.—
Danska krona............... 186.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 910.—
Japonski jen................... 8.40
Švicarski frank ........... 865.—
Avstrijski šiling............ 101.20
Norveška krona ............ 187.
Švedska krona.............. 201.—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta ................ 9.50
Avstralski dolar .......... 840.—
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.80
Dr*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DLiIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoateijc
MONSIEUR VERDOUX, ZDA 1947. Režija, scenarij in glasba: Charlie Chaplin. Igrajo: Charlie Chaplin, Martha Raye, Mady Corell, Isabel Elsom. V soboto, 9. maja, ob 20.30 na RAI 3.
Chaplin je v svoji zrelosti posnel ta čuden, šarmanten, ironičen, ikonoklastičen in v svojem bistvu pravzaprav tragičen film, ki se navdihuje po zloglasnem liku »ubijalca žena«, Francoza Landruja. Bančni uradnik je navidezno zvest mož in dober oče, pravi »poštenjak«, ki v resnici živi dvojno življenje. V raznih francoskih krajih namreč osvaja osamljene ženske, jim dvori in jih na raznorazne načine ubija, da bi si prisvojil njuna premoženja...
Sam Chaplin je takole opredelil družbeno-kritično izhodišče filma: »Po Clausewitzu je vojna logična posledica bussinesa. Je proizvod naše dobe. Prav katastrofe rojevajo takšne ljudi, kot je Verdoux: le-ta simbolizira duševno negotovost in motnje, ki jih prinašajo velike krize.« In tudi Verdoux, nekakšen zagrenjeni Charlot, se brani na procesu, na katerem ga bodo obsodili na giljotino, s temi besedami: »Vojna je goli bussines. Za en sam zločin, postaneš bandit. Za milijone zločinov pa junak! Število pač posvečuje.«
CRONACA Dl UN AMORE — Kronika neke ljubezni, It. 1950. Režija: Michelangelo Antonioni. Igrajo: Lucia Bose, Massimo Girotti, Ferdinando Sarmi. V ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 na TV Koper.
Po sedmih letih poroke začne industrijec poizvedovati o preteklosti svoje mlade žene, očarljive Lucie Bose. Prav tedaj se lepa gospa po naključju zopet sreča s staro ljubeznijo, Massimom Girottijem._ Med nekdanjima ljubimcema se ponovno vname ljubezenska strast, a nenadna smrt ljubosumnega moža usodno poseže in ju dokončno loči.
Michelangelo Antonioni je prav s tem svojim celovečernim prvencem začrtal globoko brazdo znotraj italijanskega neorealističnega filma. Po Kroniki neke ljubezni so se tudi drugi avtorji, kot recimo Rossellini, oddaljili od klasičnih tem, epskih, kolektivnih in ostrih družbeno-kritičnih filmov iz prvega povojnega obdobja in se opredelili za intimne, individualne zgodbe meščanskega in inteektualnega okolja.
OUESTA TERRA E LA MIA TERRA — Bound for Glo-ry — Namenjen slavi, ZDA 1976. Režija: Hal Ashby. Igrajo: David Carradine, Ronny Cox, Melinda Dillon, Randy Quaid. V torek, 12. maja, ob 20.45, na RETE 4.
»Ta dežela je moja dežela«, tako poje skozi ves film Woody Guthry (1913-1967), prvi ameriški kantavtor in »oče« raznih Bobov Dylanov, Bobov Segerjev itd. Hal Ashby je na dopadljiv in spektakularen način vizualiziral nemirno življenje tega glasbenika in večnega potepuha, ki je s svojimi angažiranimi in socialnimi pesmimi postal glasnik »demokratične« Amerike, brezposelnih delavcev in nemaničev. Woody Guthrie, ki ga zelo doživeto pooseblja David Carradine, se vozi skozi Ameriko tridesetih let, s svojo kitaro opogumlja stavkajoče in se donkihotovsko bori proti plačancem kapitalizma...
Čeprav je Ashbyjeva freska »drugačne« Amerike, poštenih idealistov in demokratičnih delavskih množic, le nekam preveč retorična, nas vseeno očara, predvsem zaradi slikovite fotografije in ganljive Guthryjeve »country« glasbe.
IL CORVO — Le corbeau — Vrana, Fr. 1943. Režija: Henri Clouzot. Igrajo: Pierre Fresnay, Pierre Larquey, Ginette Leclerc, Micheline Francey. V sredo, 13. maja, ob 20.30, na RAI 3.
V malem francoskem mestecu se nekdo kruto in mor-bozno zabava s pisanjem anonimnih pisem, ki sadično posegajo v intimno življenje domačinov in povzročajo prave družinske drame ter celo samomore. Več ljudi osumijo tega nizkotnega početje: krajevnega zdravnika, lahkoživko, bolničarko..., a na koncu se izkaže, da je anonimni pisec, ki se podpisuje s psevdonimom »Vrana«, pravzaprav najmanj sumljiv in navidezno moralno neoporečen...
Zgodba je povzeta po resničnem dogodku in ima strukturo detektivke, ki je nabita s suspancejem in dvoumnimi situacijami. Clouzotova slika francoskega podeželja med vojno je cinična in kruta, vendarle hkrati izredno realistična in avtentična. Režija in igra sta res izredni, zato je Vrana postal upravičeno klasik francoskega »črnega filma«. Clou-zotovemu filmu bo sledil razgovor, o podobnem zagonetnem primeru, ki se je pred časom pripetil v Trstu.
NA KLANCU — Slovenija 1971. Režija, scenarij in montaža: Vojko Duletič. Igrajo: Štefka Drolc, Janez Ber-než. Tone Kuntner, Lučka Drolc. V četrtek, 11. maja, ob 22.20, na RTV Ljubljana.
Francka teče kot otrok za vozom z romarji, ki je nočejo sprejeti s sabo, dokler se je ne usmili in jo potegne na voz mladi hlapec. Kot odraslo dekle išče srečo prej pri gospodu, pri katerem služi; nadalje pri neznačajnem krojaču, pijančku, ki jo zapusti samo s tremi otroki. Tudi sinovi^ ko dora-sejo, se ji odtujijo in jo puste samo, v družbi sanj. Ze osivela Francka še naprej sanjari in teče za vozom z romarji iz svoje mladosti, a tokrat se ji voz ne ustavi...
Pretresljiv literarni poklon Ivana Cankarja pokojni materi, ta nesmrtni biser iz slovenske kulturne zakladnice, je Vojko Duletič ekraniziral s subtilnostjo in vizualno učinkovitostjo, ki sta mu lastni, s poduhovljeno poezijo, ki jo valorizira fotografija odličnega pokojnega snemalca Mileta de Glerie. Duletičev Na Klancu je gotovo ena izmed najlepših filmskih vizualizacij slovenske literature.
MIKEY E NICKY — Mickey & Nicky — Mickey in Nicky, ZDA 1975. Režija: Elaine May. Igrajo: Peter Falk, John Cassavetes, Ned Beatty, Rose Arrick. V četrtek, 14. maja, ob 23.30, na Italia 1.
Režiserka Elaine May izhaja iz kabareta in je vsestranska figura sodobnega ameriškega filma. Kot scenaristka je sodelovala z Ottom Premingerjem, z VVarrenom Beattyjem (Nebesa lahko počakajo, Rdeči), hkrati je tudi subtilna in ironična igralka. V tem trojnem svojstvu, kot igralka, scenaristka in režiserka, je npr. »avtorica« znane komedije z Wal-terjem Matthauom E ricca, la sposo e 1'ammazzo. V tem filmu pa je Mayeva zavzela resnejši in zahtevnejši register.
Nesrečni Nicky, mala barabica newyorškega podzemlja, se znajde v hudi zagati, tolpa pravih gangsterjev ga hoče usmrtiti in neznani killer mu je že na sledi. Zato Nicky kliče na pomoč starega prijatelja Mikeyja, a ta mu ne misli pomagati, nasprotno...
Oba protagonista, izkušeni igralec razgaljenih psihod-ram, John Cassavetes in Peter Falk, ki je znan predvsem po svojem liku detektiva Colomba, razpredeta sijajno igro čustev in spominjanja, prijateljstva in nasilnosti, v mrkem in razčlovečenem New Yorku.
POPRAVEK
V zadnji odstavek rubrike Sklad Mitja Čuk sta se vrinili neljubi napaki, za kateri se opravičujemo. Pravilni tekst je: Ker že prej ni znal sam, recimo, s športnimi dejavnostmi, s planinarjenjem, s skupnim petjem doseči svojega ugodja, je sedaj, v adolescenci, brez pravih vzorov...
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
PLAVA TRAVA ZABORAVA -HAT TRICK LP
Po enoletnem trdem delu je izšel tretji long play priznanega jugoslovanskega country ansambla Plava Trava Zaborava iz Zagreba. Verjetno bodo mnogi mislili, da je to vedno ena in ista »pesem«, glede na to, da je country s svojimi neštetimi stili precej monotona glasba. Vendar so tudi tokrat člani ansambla poskrbeli za presenetljivo dobro formulo, ki bo brez skrbi pritegnila zanimanje občinstva.
Gremo kar po vrsti. Ploščo so snemali in miksirali v studiu Jugo-ton v Zagrebu pod vodstvom tehničnega in tonskega inženirja He-gedušiča. Producenta sta nič manj kot Brian Hodgson in Gerry Ho-gan, ki sta že dalj časa sodelavca popularnega ameriškega pevca Kennyja Rogersa. Prav onadva sta tudi aktivno sodelovala pri snemanju in nedvomno izboljšala že itak kvalitetni nivo ansambla. Aranžmaji so zelo dobri in tudi novi violinist Rista Ibric je zelo dobro nadomestil Mirto Pleteršek. Naj omenimo, da sta pri snemanju plošče sodelovala tudi dva zelo znana glasbenika, to sta Oto Pestner in Vanja
X-----------------------------
Lisjak. Skratka, to je plošča, ki si jo je treba nabaviti!
Pesmi so: One Way Rider; Get Back To The Country; Children; Go Where I Send Thee; Burning My Love Away; The Day You Say
f i A !• » : ii I S S I * 3 ft 8 ISA
*
Goodbye; Ring Of Fire; Oh, Mar-yanne; Dance, Dance, Dance; Grandpa - Tell Me'Bout The Good Old Days - The Devil Went Down To Georgia; Showdown.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: ...........................................................
Naslov:....................-...............................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski spovedi
l RAI 1
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nan.: La Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto.:, chi gioca?, vmes (13.30) dnevnik
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Dnevnik - Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Šport: kolesarstvo
19.00	Nanizanka: L'uomo che parla ai cavalli
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Lo scomparso (r. Marcello Baldi, i. Lorenza Guer-rieri, Bruno Pieroni, Cristiana Borghi, Marino Mase, 1. del)
22.35	Dnevnik
22.45	Dnevnik - posebna oddaja
23.35	Informativna oddaja: Mednarodna panorama - Pustolovščine v kraljestvu tišine (5. del)
0.05 Dnevnik in vreme
4T RAI 2	1
11.15	Informativna oddaja: Preseljevanje - beg civilizacije
11.45	Rubrika: Cordialmente (vodi Enza Sampo)
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (vodita F. Frizzi in S. Bettoja)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Un cappio al collo
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: La stirpe del drago (dram., ZDA 1944, r. Jack Con-way in Harold S. Bucguet, i. Katharine Hepburn, Walter Hus-ton, Aline McMahon)
A RAI 3^
12.10	Informativna oddaja: Psihomoto-rika in fizične hibe otrok
12.40	Informativna oddaja: Zemljepis danes - Razni tipi plovnih kanalov
13.00	Vzgojno-izobraževalna oddaja: Shede - Dežela Groana
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Vzgojno-izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Šport: tenis (mednarodni ženski turnir v Italiji)
19.00	Dnevnik
19.15	Dnevnik - deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Gianna Nannini
20.05	Izobraževalna oddaja: Pripovedovanje pravljic
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji - Bogastvo zvrsti (pripravila Danilo Mainardi in Marco Visal-berghi)
22.10	Dnevnik
22.15	Informativna oddaja: Stiffelius
23.15	Dnevnik
23.35	Dokumentarec: The Atomic Cafe
^ RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Filmska matineja: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Sp., r. Rafael Moreno Alba, pon. 9. dela)
16.30	TV mozaik. Tednik (ponovitev)
17.30	Poročila
17.35	Otroška oddaja
17.50	Nadaljevanka za otroke: Bela sled (r. P. Tuček, i. S. Aubrecht, T. Karger, M. Pečenka, 1. del)
18.20	Več veselja z vrtom (2. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Srce gorate dežele (6. del)
21.00	Dokumentarec: Po sledovih Slovencev v svetu (10. odd.)
21.40	Rezerviran čas
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Ljubezenska pisma z naklepom (dram., Jug. 1985, r. Zvonimir Berkovič, i. Irina Alferova, Zlatko Vitez, Zlata arena za scenografijo na festivalu Pulj 85)
lipi
(UP) TV Koper ________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Stranke določajo kandidate za politične volitve GRADEŽ — Ob začetku turistične sezone
VIDEM — Zgodovinski prikaz razvoja medicine v Furlaniji TRST — Razstavi Carmela Vraniča in portreti Elene Talleri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Opera: Otello (G. Verdi, v treh dejanjih)
22.00	TV Vsedanes
22.50	Dokumentarec: NOB v Sloveniji
jH) CANALE 5
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubriki: Disco propos-ta, Come stai, Siamo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: L'amante sco-nosciuto (dram., ZDA 1954, r. Nunnally Johnson, i. Ginger Ro-gers, Van Heflin)
16.30	Nanizanki: Aliče, Lal-bero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0,40 Nanizanka: Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Sfida senza pau-ra (dram., ZDA 1971, r. P. Newmann, i. Paul Newmann, Henry Fonda, Lee Remick)
22.30	Filmski tednik
23.05 Film: Anello di sangue (krim., ZDA 1970, r. Gilbert Cates, i. Gene Hackman)
0.40 Nanizanka: Ironside
‘JT ITALIA 1__________
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: I ragazzi sopran-naturali (srh., ZDA 1977, r. Greydon Clark, i. John Ireland)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Film: Bonnie and Cly-de alTitaliana (kom., Lt. 1982, r. Steno, i. Ornel-la Muti, Paolo Villag-gio, Jean Sorel)
22.25	Športna oddaja: A tut-to campo
23.25	Košarka NBA
1.00	Nanizanka: Riptide
(gM(#l TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - Top Cat
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi, Voltron, Transformers, Ghostbusters
19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30 Film: Gran bollito (dram., It. 1977, r. Mau-ro Bolognini, i. Shelley VVinters, Renato Poz-zetto, Max von Sydow)
22.20	Športna oddaja: Euro-calcio
23.20	Fimske novosti
0.30 Film: Il guartiere dei lilla (dram., Fr. 1957, r. Rene Clair)
% TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nad.: Eleonora (i. Giu-lietta Mašina, 1. del)
18.35 Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Konjske dirke
23.45 Nanizanka: Caccia al ladro dautore 1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTnO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt; Od Mont Blanca do prostega plezanja; Glasbeni mozaik; 13.20 Zbori; 13.40 Skice; 14.10 Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!; 15.00 V svetu filma, 16.00 Osebno; 17.10 Primorska poje 87; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.30 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije;
13.30	Melodije; 14.05 Simf. plesi; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbor Monteverdi izvaja Gesualda da Venosa;
18.15	King; 19.35 Lahko noč otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki;
22.30	Glasba; 22.50 Lit. nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.00 Dinar na dinar;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže;
12.00	Glasba po željah; 14.45 Glasba;
15.00	Kultura; 15.45 Glasba; 16,30 Blitz;
17.00	Bubbling; 18.00 High Power;
19.00	Po ulicah.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
13.30	Kupim, prodam, podarim;
15.00	Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.15 Večerni val z Marijo in Tončkom; vmes glasba.
Priprave strank na volitve
Demokristjanskemu poslancu Rebulli zagotovljena ponovna izvolitev
Goriškemu demokristjanskemu poslancu Lucianu Rebulli deželno vodstvo KD zagotavlja ponovno izvolitev v parlament. To je sklep, ki so ga sprejeli na zasedanju deželnega vodstva KD v sredo zvečer v Ronkah, kjer so v glavnem potrdili kandidatne liste za zbornico in senat. Deželno vodstvo KD je namreč zavrnilo sklep pokrajinskega odbora iste stranke v Vidmu, ki je nameravalo kandidirati čedajskega župana Pascolinija. Tega podpirajo preostali furlanski morotejci z nekdanjim predsednikom deželne vlade Co-mellijem na čelu. Ko bi bil Pascolini med kandidati, bi bil brez dvoma zelo od blizu ogrožal Rebullo.
Goriški poslanec, ki je bil pred štirimi leti izvoljeni v poslansko zbornico po številu preferenc kot četrti med šestimi poslanci (že takrat je namreč užival podporo dela videmskih in por-denonskih somišljenikov), najdbi bil tudi tokrat gotov izvolitve. Že več časa je v tesni povezavi s podtajnikom Santuzom, ki bo na čelu liste za poslansko zbornico. Za njim bodo na čelu liste poslanci Orsini ter Comiz iz Belluna in Rebulla iz Gorice. Na Goriškem naj bi demokristjani volili za Santuza, Rebullo in Pordenonca Ag-rustija. V zameno naj bi Rebulla dobil preferenčne glasove v Vidmu in Pordenonu.
Goriški naj bilo torej ponovno zagotovljeno zastopstvo v poslanski zbornici. To pa bi se utegnilo čisto po naključju podvojiti. Socialdemokrat Es-posito, občinski svetovalec v Tržiču,
večletni pokrajinski tajnik PSDI v Gorici, že več časa komisar te stranke v Bellunu, je bil pred kratkim izvoljen, z Nicolazzijevo podporo, za deželnega tajnika stranke. Pravijo, da bo kandidiral in da bo lahko izpodrinil sedanjega poslanca Scovacricchija. Esposi-to naj bi v Tržiču užival podporo tudi med takimi, ki ne sodijo v njegovo stranko. Pravijo namreč, da ima na Tr-žiškem precej prijateljev.
Demokristjani bodo torej, kot že omenjeno, kandidirali v poslansko zbornico Rebullo. V sena^ pa naj bi kandidiral prof. Tuzzi, sedanji načelnik svetovalske skupine v Gorici in član skupščine KZE.
Listo kandidatov so dokončno sestavili tudi socialisti. Njihov deželni odbor se je sestal v Vidmu, prav tako v sredo zvečer. Nosilec liste bo dosedanji podpredsednik deželne vlade Gabriele Renzulli. Za njim bo na listi sedanji senator Franco Castiglione. Očitno je, da bo koalicija, ki je pred kratkim zmagala na deželnem kongresu PSI, podpirala ta dva kandidata. Šele na naslednjih mestih med kandidati sta dosedanja poslanca Franco De Carli in Roberta Breda. Ta je prišla v poslansko zbornico po smrti Lorisa Fortune. De Carli si bo sicer prizadeval biti ponovno izvoljen, vendar vse kaže, da ga bo njegova kontrapozicija Renzulliju in Castiglionu drago stala. Na kandidatni listi bosta tudi dva Goričana in sicer predsednik KZE arh. Giampaolo Robustelli ter odv. Gianlu-igi Devetag. Med kandidati bo tudi
zastopnik Slovenske Benečije in sicer Firmino Marinig, ki je sedaj župan v Spetru. Na listi za senat pa bo kandidiral nekdanji tržiški župan Bruno Saccavini.
O drugih kandidaturah smo že pisali. Povedali smo, da je gotova ponovna izvolitev komunističnega senatorja Nerea Battella. Za sedaj pa niso liste kandidatov še dokončno znane. Povrnili se bomo k njim v naslednjih dneh, ko bomo razpolagali s točnejšimi podatki.
Ob gledanju dokumentarnega filma
Kako gledajo stari Madžari na boje na soški fronti
Koga še sploh zanima »velika vojna«, ki je plamtela tudi na slovenski zemlji in se globoko zarezala v usodo Slovencev in tudi sosednih narodov? Morda še le zgodovinarje in ljubeče potomce nekdanjih »fantov«, rojenih pred 20. stoletjem, ki iščejo med skromnimi kraškimi nagrobniki z obledelimi črkami ime starega očeta. In tako sta svojemu staremu očetu in vsem tistim, ki za trpljenje in smrt v strahotni klavnici soške fronte niso dobili nič, brata Gyula in Janos Gul-yas iz Budimpešte posvetila dokumentarno trilogijo, katere drugi del
Zagotovljeno finansiranje za slovenski šolski center
Pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan je bil včeraj, skupno s tajnikom SSk Marjanom Terpinom, v Rimu pri osebnem tajniku ministra za šolstvo Fal-cuccijeve dr. Rubinacciju. Še prej je dr. Špacapan imel stik tudi s funkcionarji zavoda Cassa Depositi e Prestiti. Šlo je za rešitev zapletov okrog finansiranja za slovenski šolski center v Gorici.
Kot je znano, je Goriška občinska uprava sklep o načrtu za šolski center odobrila, po mnenju funkcionarjev rimskega zavoda pa na nepopoln način in ne v predvidenem roku. Zaradi tega se je zdelo, da bo finansiranje 5 milijard in 600 milijonov odloženo za leto dni. Stvar je sprožila precej protestov v Gorici. O tem je bilo govora v občinskem in pokrajinskem svetu, slovenski dijaki so stavkali. Tako senator Battello kot župan Scarano sta intervenirala na pristojnih mestih. Obljubljeno jima je bilo, da bo stvar ugodno rešena. Pokrajinskemu odborniku za šolstvo so stvar včeraj v Rimu potrdili. Ko bo v Gorico prišel ustrezni dekret o dokončlni odobritvi finansiranja, bo moč začeti s pripravljalnimi deli za gradnjo slovenskega šolskega centra.
V podobnih težavah so bili tudi drugod po Italiji. V naši bližini bi podobna usoda doletela pokrajinsko upravo v Benetkah, ki bi bila za eno leto izgubila 7 milijard lir.
Pohod prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice
TURISMO GIOVANILE E SOCIALE GRUPPO ISONTINO — GORIZIA
in collaborazione con i! Comune di Gonzia
10. ZG^° 1987
MARCIA DELTAMICIZIA
NOVA GORICA
POHOD
PRUAIHJSTVA
NOMEIRIU
ZVEZA
TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ NOVA GORICA
V nedeljo bodo ulice Gorice in Nove Gorice spet polne mladih v športnih dresih, ki bodo šli na že tradicionalni Pohod prijateljstva po ulicah obeh mest. Spomnimo se podobnih pohodov v prejšnjih letih. Na pot je šlo pet, šest tisoč in še več mladih in ne več mladih. Organizatorji so morali dati kovati dodatne spominske kolajne, saj jih niso imeli dovolj, ker niso pričakovali tolikšnega navala.
Tudi letos bodo v Gorico za to priložnost prišli tisoči iz vse naše dežele, iz Veneta ter iz še bolj oddaljenih italijanskih dežel. Sodelovali bodo seveda tudi mladi Jugoslovani. Največ bo Primorcev. Pridejo pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Lani so prišle tudi nekatere skupine iz Istre.
Pohod prijateljstva že več let prireja goriška sekcija Turismo Giovanile e
Sociale ob sodelovanju z Zvezo teles-nokulturnih organizacij iz Nove Gorice. Manifestacija, ki se odvija z geslom »kdor si pridobi prijatelja, najde zaklad«, je doslej imela zelo velik uspeh.
Proga bo dolga 12 kilometrov. Udeleženci bodo letos imeli dva manjša vzpona, vse drugo bo potekalo po ravninskih ulicah. Odhod bo ob 10. uri s Travnika (udeleženci naj se tam zberejo ob 9.30). proga bo speljana od Travnika po Ulici Oberdan, Korzu Ita-lia, ulicah 9. avgusta, Leopardi, Brass, Seminario, Carducci, čez trg Koren, zatem po ulicah Pellico in Škabrijelo-vi do meje. Pot bo zatem speljana po Erjavčevi, Kosovelovi, Prešernovi, Delpinovi in Trubarjevi ulici do Gr-čne, kjer je nekaj metrov vzpetine, potem pa po Ulici 15. septembra, Gregorčičevi, Tolminskih puntarjev, Kidričevi, Leninovi, Prvomajski, Milojke Štrukelj, Slokarjevi, IX. korpusa do mejnega prehoda Solkan. Ob povratku v Italijo bodo udeleženci šli po Sveto-gorski ulici, zatem po ulicah Mighetti, Orzoni in Don Bosco v zavod San Lui-gi, kjer bo zaključna prireditev s podelitvijo kolajn in priznanj skupinam.
Kartončke za sodelovanje na pohodu (cena je 3.500 lir) prodajajo v Gorici na sedežu TGS v Ulici don Bosco 48, v knjigarni GISS in v Katoliški knjigarni; v Novi Gorici pa za vpis skrbi Zveza telesnokulturnih organizacij. Zamudniki se bodo lahko vpisali na Travniku pol ure pred odhodom.
Udeleženci bodo dobili tudi okrepčila. Sodelovale bodo tudi nekatere kulturne skupine. Pohod seveda ni tekmovalnega značaja.
Danes v Fogarjevem avditoriju
Organizacijska konferenca sindikalnih kadrov CISL
Teritorialna sindikalna zveza CISL za Goriško bo imela danes svojo organizacijsko konferenco. Skupščina sindikalnih kadrov bo s pričetkom ob 9. uri v Fogarjevem avditoriju. Po poročilu tajnika Vittoria Brancatija in pozdravih gostov bo debata, zaključila pa bo vsedržavna tajnica sindikata tekstilcev CISL Augusta Restelli.
V pripravah na današnjo skupščino je prišla do izraza potreba po spremembi vloge, kulturnih in operativnih oprijemov sindikata. Pri CISL poudarjajo namreč, da se družba spreminja, pojavljajo se novi poklicni profili, nove potrebe in zahteve, nove oblike ločevanja. Osrednja vloga sindikata naj bi v tej luči bila v organiziranju solidarnosti in v aktivnem sodelovanju pri izbirah, ki naj povečajo možnosti zaposlovanja.
Poudarek dajejo tudi vprašanju zaščite okolja, reformi socialne države, davčni pravičnosti, učinkovitosti državnega aparata. Vsa ta vprašanja predpostavljajo organizacijsko obnovo sindikata, ki mora postati kos novim nalogam.
Ob skupščini prirejajo tudi tiskovno konferenco, na kateri bodo pojasnili stališče CISL do krajevne problematike, predvsem glede možnosti ponovne okrepitve tekstilnega industrijskega sektorja. Ugotavljajo namreč, da je po krizi v desetletju 1971-81 in zaprtju podgorske predilnice s 1.800 zaposlenimi napočil čas obnove. Prisotnost "prestižnih" podjetnikov, ugotavlja CISL, skupna prizadevanja političnih, upravnih in družbenih sil na Goriškem dokazujejo, da je mogoče obnoviti v Gorici pomembno tekstilno središ-
Orkester RTV Ljubljana v Tržiču
V mestnem gledališču v Tržiču bo drevi igral simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta. Solist bo francoski pianist Francois Joel Thiollier. Na sporedu so Španska rapsodija Mauricea Ravela, Koncert za levo roko ter še nekaj odlomkov iz znanega Bolera.
Koncert sodi v spomladanski ciklus koncertov, posvečenih francoski glasbi.
če. Ob pobudah, ki se že izvajajo, obstaja še prostor za nove, pa tudi možnost nadaljnjega razvoja že obstoječih podjetij.
Stališče sindikata do teh vprašanj in perspektive razvoja tekstilne industrije na vsedržavni ravni bodo razčlenili goriški sindikalni predstavniki tekstilcev CISL in vsedržavna tajnica Restel-lijeva.
Mesta za ravnatelje
Šolsko skrbništvo obvešča, da je v Uradnem listu dne 21. aprila letos objavljen razpis natečaja za 198 mest didaktičnega ravnatelja. Rok za vložitev prošenj poteče v 30 dneh od objave.
Jutri proslava 30-letnice tovarne Poligalant-Plastik
V Bukovici pri Volčji dragi bodo jutri, v soboto, 9. maja, ob 11. uri svečano proslavili 30-letnico poslovanja tovarne Poligalant-Plastik. Proslava sovpada tudi s svečanostmi ob 40-let-nici priključitve Primorske k Jugoslaviji. Proslava bo jutri v Kulturnem domu Bukovica. Na sporedu bodo priložnostni govori. Ljudem, ki so že od samega začetka zaposleni v tej tovarni, bodo podelili priznanja. Podelili bodo tudi inovacijska priznanja. Na proslavi bodo nekatere domače kulturne skupine pripravile primerni kulturni program.
Tovarna Poligalant-Plastik ima svoje obrate v Volčji dragi. V njej izdelujejo specialne plastične izdelke, ki jih z uspehom plasirajo tako na domačem trgu kot v tujini. V svojem tridesetletnem delu so dosegli pomembne uspehe.
Berite
»Novi Matajur«
Zlata poroka v Ščednem
Danes ter_ jutri, v soboto, bo na Ščednem v Števerjanu velik praznik. 74-letna Emilija Humar in 80-letni Da-njel Mikluš bosta proslavljala kar 50. obletnico skupnega življenja — to je zlato poroko.
Današnja slavljenca sta oba po rodu iz Števerjana. Žena Emilija je bila v mladih letih šivilja, njen mož Danjel pa je bil zaposlen v tržiški ladjedenici. Ob izbruhu druge svetovne vojne je moral k vojakom v Potenzo, toda v kratkem se je odločil za odhod v partizane, kjer je na Gonjačah postal oro-žar. Po vojni se je naš slavljenec ponovno vrnil v domači Števerjan, kjer je začel obdelovati domačo zemljo. V naslednjih letih se je bavil tudi s prodajo sadja in zelenjave po bližnjem Krasu.
Zakoncema Mikluš se je rodila tudi kopica otrok. Kar štiri sta jih imela in
sicer sinove Marija, Edvarda in Darka ter hčerko Majdo. Sedaj imata že kar osem vnukov, danes pa se bodo prav vsi zbrali na njuni domačiji.
Javna avdicija o vinih DOC
Trgovinska zbornica v Gorici sklicuje danes ob 10.30 na sedežu v Ul. Crispi javno avdicijo za razpravo o predlogih za spremembo pravilnika o proizvodnji briških vin z zaščitenim poreklom. Za spremembo zastarelega pravilnika, ki je v veljavi že celo dvajsetletje, je zaprosil konzorcij za briška vina DOC. Na srečanju želijo predloge preveriti in poglobiti z mnenji neposredno zainteresiranih, vinogradnikov, strokovnih združenj, zadružnih organizacij.
Predlog obsega med drugim vključitev novih sort trt in vin v sezname zaščitenih briških vin. Poleg tega naj bi predvidoma določili za spoznanje nižje stopnje alkohola v vinih DOC, tudi zaradi sodobnejših tehnik za kemične analize.
Odbor strank za referendume
Na pobudo mestnega tajništva socialistične stranke so se te dni v Gorici sestali predstavniki KPI, PSI, PSDI, PLI in Lega Ambiente, da bi - neglede na trenutno politično stanje v Italiji - preverili možnost skupnih pobud v zvezi s pravico do referenduma. Namen srečanja je bil osnovati odbor za obrambo napovedanih vsedržavnih referendumov, ki pa so zaenkrat odloženi. Udeleženci so vsekakor soglašali, da je treba zajamčiti pravico do referenduma kot dodatno sredstvo, ki omogoča svobodno izražanje volje prebivalstva.
Domenili so se, da. se bodo ponovno sestali in povabili tudi predstavnike drugih gibanj (radikalce, zelene, WWF, Italia Nostra ter druga ekološka združenja), da bi s konkretnimi pobudami podprli predlog za priznanje pravice do referenduma tudi na deželni ravni.
smo pod okriljem Inštituta za Mitte-levropska srečanja in Goriške občinske uprave lahko videli sinoči v Verdijevi kinodvorani.
Še mlada filmska zanesenjaka, ki za svoje dokumentarce iščeta predvsem sodobni obraz Madžarske, njeno »resnico«, sta se s pomočjo štirih producentskih hiš, med njimi tudi budim-peštanske TV, oprijela zgodovinske tematike, ker menita, da je tudi del nekdanje madžarske zgodovine neizpodbitna sestavina današnje madžarske zavesti.
Ti madžarski starčki, ki sta jih največkrat ujela v kamero v zadnjih dneh njihovega življenja, so nam s filmskega zaslona z neskončnim žarom pripovedovali, kako so se borili za domovino, pa tega doslej niso imeli komu povedati. Brata Gulyds sta jih obiskovala nekaj let, posnela njihova dragocena razmišljanja o »sovražniku«, ki ga nisi poznal, pa si ga ustrelil za nagrado 30 dni dopusta, da si lahko odšel domov in se poročil. Kaj je to pomenilo 19-letnemu fantu, ki življenja še ni okusil? Kako so živeli v smrdljivih rovih našega Krasa, se fizično skoraj dotikali sovražnika in bili tudi srečni, če ga njihov strel ni pokončal?
Ti izbrani madžarski veterani, ki jim tudi povojna Madžarska ni bila naklonjena, so pred leti obiskali Fos-salto di Piave in se tam srečali z nekdanjimi »sovražniki«. Morda je prav ena zadnjih scen, ko kamera spoštljivo spremlja odvržena venca nekdanjih nasprotnikov po počasnem teku Piave navzdol ena najlepših. Oko veterana je solzno, mladi ob njem pa se veselo pomenkujejo bogve o čem. Saj res, koga še zanima »velika vojna«? Pa vendar, Verdijeva kinodvorana je bila polna; Goričani, tudi mlajši so pozorno sledili skrbno izbranim mislim preživelih vojakov in njihovi obsodbi nesmisla vojne med sicer prijateljskimi ljudmi in ljudstvi.
Filmski dokumentarec bratov Gul-yas opozarja danes za jutri, ostal bo dragocen zgodovinski in človeški zapis za vse čase in vse rodove. Dovoliti resnici, da spregovori tudi skozi usta nekdanjega »nasprotnika«, to je bilo sporočilo madžarskega filma, ki bi lahko v tem narodnostno tako občutljivem mestu pognalo še dodatnih spoznavnih srečanj med še vedno nacionalno »pravovernimi« in onimi še vedno odrinjenimi.
DORICA MAKUC
Odkupne nagrade za diplomske naloge
Pokrajinska uprava obvešča, da zapade 30. t. m. rok za vložitev prošenj glede natečaja za odkupne nagrade diplomskim nalogam o krajevnih problematikah. Pokrajina namerava namreč odkupiti po en izvod diplomskih nalog, ki osvetljujejo realnost v goriški pokrajini na kulturnem, političnem, socialnem, gospodarskem in drugih področjih.
Za nagrado lahko zaprosijo vsi, ki so zagovarjali diplomsko nalogo v letih od 1980 do 1985, tudi če nimajo bivališča na Goriškem, pod pogojem, da obravnava naloga tukajšnjo pokrajinsko stvarnost. Odkupljene naloge bodo hranili v pokrajinski knjižnici.
Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani v uradu za šolstvo na Pokrajini (tel. 385227).
razstave
V Kulturnem domu v Gorici je še do
sobote, 9. t. m., odprta razstava slik goriš-kega rojaka Bruna Canelle. Razstavlja izključno kraške motive. Urnik ogleda: vsak dan od 17.30 do 19.30.
izleti
Sekcija krvodajalcev v Doberdobu
priredi od 3. do 8. julija petdnevni izlet v Grčijo. Vpisovanje v gostilni Peric, tel. 78000, do 31. maja.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Capriccio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »La famiglia«. VITTORIA 17.30—22.00 »Big Banana e le sue modelle supersexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Mračna senca nad kanjonom«.
DESKLE 19.30 »Poljubi me za slovo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
Predstava mladinskega gledališča Kresna noč
Velik vprašaj nad dolino gorja poraščeno $ pelinom in plevelom
Je bil to res gledališki show o nespameti? Ni dvoma, da je šlo za gledališko dejanje, kot tudi ni dvoma, da je bil govor o mnogih nespametnih stvareh. Da je bil to show, pa bi podvomili: raje bi temu rekli mozaik, lepljenka, collage vsakršnih utrinkov, bodic, zbadljivk, nesmisla in smisla, pa tudi - naravnost povedano - patetičnih, oziranja psihopatičnih obsesti. Najbrž jih prav zaradi teda samo malo zaide v te kraje... Tako vsaj pravi naslovnica novega krepkega dejanja mlade skupine, ki je na Opčinah več mesecev pridno vadila in pokazala v torek rezultat tega svojega dela, raziskave in prizadevanj.
Mladinsko gledališče Kresna noč, ki ga je to pot vodil, zanj zbral in uredil tekste Sergej Verč, je s svojo torkovo premiero v openskem prosvetnem domu skušalo razbiti klišejsko odrsko podajanje, predvsem pa je bilo njegovo bistveno hotenje v tem, da odpre, oziroma zariše velik vprašaj nad vsem našim početjem v tej dolini gorja, ki je zamejstvo. No, in na to grdo strašilo (če razbiramo misel predstave, ki hrani v svojih nedrjih kar preveč neumnosti in nespameti) gleda iz zornega kota mladega človeka. In kakšno je to gledanje? Zaključek je pač tak, da ta naša dolina poraščena s pelinom, ni nič kaj boljša ali manj vredna od drugih prostranstev na drugih bližnjih ali daljnjih zemljevidih. Je pač normalna, če bi jo nekateri naši varuhi pustili normalno živeti.
To je ena stran medalje. Namreč tista, ki govori o izrazito mladinskih zadevah: šoli, otroštvu, ljubezni, do-raščanju, pa tudi o družini »vrednotah« itd. Igralci so se na sceni Robija Starca, Patricije Samar, Ani Tretjak in Sergjeja Glinkova gibali kar se da sproščeno, saj jim je to prostor tudi omogočal, niso pa imeli na jeziku vedno pravega besedila, tako da so pogovori (v narečju, knjižnem jeziku in tu pa tam še v poskusih slenga in žargona) kdaj pa kdaj drgnili v banalnost, tako da niso bili kos težji in kvaliteti celotne predstave. Prav v tekstovnem fondu je največ težav in pomanjkljivosti, tako da bi kazalo marsikaj črtati, saj si predstava, ki je kot celota dobra, ne sme privoščiti, da zdrkne na raven tistega, kar kritizira - na polje nespameti.
Druga stran medalje pa sta ob cesiji, ne vem čigavi, ki smo ju omenili že zgoraj. Gre za problematiko spolnosti in dumpastega klerikalizma. Sta to res tabu temi zamejstva? Avtorji predstave so nemara tega mnenja, drugače si ne znamo predstavljati strastnega potenciranja pesmic iz knjižice »Klinček lesnikov«, ki so jih nastopajoči sicer duhovito in spevno ponazarjali (glasba je delo Anastazije Purič) a ti goljardični verzi kaj kmalu naveličajo, saj se kosmatost, spolni organi, joški, riti in podobno stalno ponavljajo, kot da bi šlo za obrabljeno ploščo. Prav tako je s tem našim katoliškim delom skupnosti, ki je seveda reakcionaren, poneumljen, dogmatičen, a to vse skozi dokazovati je vendar le preveč.
Zato bi si v predstavi želeli več učinkovitih bliskov, kot so bili fisti o Primorskem dnevniku, Video itd.. Jasno, tudi odkrivanje problematike, kakršna se nam je kazala v torek, je zelo pomembno dejanje, ki pa vendarle ne sme pedagoško utemeljevati stvari, a jih, po naše le razkrivati in jih puščati kot torzo vesti in pameti vsakogar, ki si predstavo ogleda.
To je torej nekaj sončnih in senčnih strani uprizoritve mladinskega gledališče Kresna noč. Več je lepih trenutkov kot nedorečenosti: v to kvalitetno vrečo bi lahko stlačili Franka Korošca, Rosy Košuta, Melito Malalan, Mirjam Maver, Kristino Pahor, Tanjo Pečar in Aldo Sosič, ki so zares v redu in presenetljivo živo, skladno, s tekočim ritmom, brez zastojev nudili prisotnim na ogled skic in v sluh besedo; Sergeja Verča, ki je s svojo režijo znal dobro vskladiti vse elemente, in sicer poezijo, tekstovno predlogo, pesem intoniranih vestalk ali rojenic, dekliškega zbora Kulturnega društva Vesna, luči Pau-letta in Stojana Sosiča, kot tudi kostume Giuliane Ger-dol, ki pa so bili v kontekstu predstave premalo »drzni«. Vse to je znal režiser vešče in lepo zliti v celoto, ki se nam razkriva, po tej plati, kot inventivna gledališka predstava. In prav to je bistvo takih dejanj, kakršnega so uresničili mladi v torek: invencija, stalno preobraže-vanje, premikanje, iskanje novih elementov in poti, ki dograjujejo pravega, svobodnega človeka. Prav v tem zavračanju vsakršne institucionalnosti vidim v predstavi veliko dejanje na hoji k resnici. Pa čeprav v zamejstvu.
MARIJ ČUK
novost na knjižni polici
Spet odpreti pot inovacijski družbi
Knjiga »Pot iz neinovacijske družbe«, kot jo je zasnoval Marko Kos, sicer dolgoletni raziskovalec in vodilni delavec neposredne proizvodnje, odpira pravzaprav ključna vprašanja vsakršne družbe in njenih notranjih ravnotežij. Avtor res da razčlenjuje aktualno gospodarsko situacijo v Jugoslaviji, ki - kot je znano - ne more in ne more zajeti pravega vzgona, posledično pa je govor o tistem pravem razmerju med domačim in mednarodnim, med izvirnim in planetarnim oziroma o tisti meji - če jo lahko tako imenujemo - ki najuspešnejše združuje dvoje nasprotij, stalno dopolnjujočih se v medsebojnem oplajanju. Z drugimi besedami: kdaj zgubi posameznik kot posameznik ali kot izbrana skupnost svojo identiteto in kdaj jo spet najde? Tedaj, kadar se odpre zunanjim vplivom do tolikšne mere, da je podaljšek te zunanjosti? Tedaj, kadar se ogradi s plotom in zida svojo bodočnost izključno na svojih virih? Kako vskladiti oboje, ker očitno nobena od obeh skrajnosti ni dobra in zdrava.
Knjiga prodorno dokazuje, kako je v Jugoslaviji v zadnjih 15. letih zamrla t. im. inovacijska dejavnost v proizvodnji, se pravi tista ustvarjalna iznajdljivost in samoiniciativnost, ki oplaja delovne postopke, vgrajuje nešteto velikih in majhnih izboljšav - zakaj edino tovrsten proces vodi k napredku in vedno večji kvaliteti. Prelomno naj bi bilo obdobje okrog leta 1970, ko se je država (?) odločila, da načrtuje svoj gospodarski in znanstveni razvoj s pomočjo tujih licenc, s tem naj bi bil zagotovljen hitrejši napredek, skok in preskok za nekaj desetletij naprej. Dejstvo je, da je od tistega časa naprej domača - tehniška inteligenca pričela izgubljati na pomenu, bila je odrinjena v izvajalca dnevne politike, ki se je polastila vseh bistvenih odločitev, vse prepogostokrat v imenu »višje« politike na račun »nižje« vredne strokovnosti. Tehniška inteligenca je zategadelj dandanes docela pasivizirana, odtegnjena pravi ustvarjalnosti, izumiteljstvu oziroma inovacijam, ne daje tistega, kar bi morala dati in kar bi tudi lahko dala, rezultat pa je za jugoslovansko družbo porazen, istočasno pa eden temeljnih vzrokov trenutne krize, ki po zapisu pričujoče knjige prav gotovo ni hitro odpravljiva. Po letu 1975 izginjajo v podjetjih konstrukcijski oddelki, oddelki, ki so gibalo industrije, tako da jih je trenutno šestkrat manj, kot v razvitih deželah. Dosti manjše države, npr. Finska (5x), Švedska (2,5x), Danska (4x), Avstrija (3x) prekašajo .Jugoslavijo na inovacijskem področju za nekaj desetkrat (!). Med 3000 domačimi patenti v letu je komaj 30 do 38 odstotkov domačih avtorjev, med registriranimi patenti pa komaj 11 do 15 od sto domačih izumov. Zanimivi so tudi odstotki, kje nastajajo izumiteljska jedra, čeprav skrajno okrnjena: kar se tiče domačih patentov le 3 od sto v inštitutih, 13 odst. v gospodarskih organizacijah in kar 84 od sto med zasebniki, kar dokazuje, da trenutno v državnem sektorju kljub deklaracijam ni velikih pogojev za izumiteljsko dejavnost. Podobno razmerje s poudarkom na zasebnikih
so imele Združene države Amerike, n.pr. na prelomu stoletij, dandanes pa odpade večina kreativnosti na organizirano dejavnost v firmah in tvrdkah. Ustrezno in z veliko skrbjo je isto vprašanje uspešno rešeno tudi v Sovjetski zvezi, medtem ko je birokracija v Jugoslaviji spodrezala tla ustvarjalnemu delu tehniške inteligence. Avtor se sprašuje, zakaj takšen odnos do te inteligence, ki vendar nima političnih pretenzij, kot naj bi jih menda imela kulturniška inteligenca, ki vsaj s problematiko združuje kulturo in politiko v eno samo območje. Pravega odgovora ni, dejstvo pa je, da je zaradi takšnih »neuradnih« operacij prevladal v industriji in znanosti nižji strokovni nivo, kot pa je to dovoljeno za udeležbo v sodobnem svetu in ne nazadnje za dobrobit same države.
In rešitev nelahkega problema? Postaviti se je spet treba na lastne znanstvene noge, aktivirati domače potenciale in ljudi, ustvariti pogoje za inovacijsko delo, ki ga ni mogoče planirati ampak mu le pripraviti humus, da se spontano razvija, . ter nenazadnje izpostaviti stroko in strokovnost kot merodajnejšo komponento tudi političnega odločanja. Avtor je mnenja, da je najtehtnejše opravičilo za nesrečen projekt poslednjih 15. let zelo majhna tradicija na področju znanstvenega ustvarjanja in znanstvene misli, zategadelj bi morali prav v trenutni kritični situaciji osnovne stvari razčistiti radikalno in po svoje tudi hitro, sicer pač ni velikega upanja, da bi gospodarsko lahko tekmovali v vse hitrejši in vse bolj usposobljeni svetovni dirki. Na vsak način knjiga, ki prihaja na trg v pravem trenutku in konstruktivno kaže na povsem otipljive in nikakor ne meglene razloge problemov, sredi katerih se trenutno nahaja sodobna jugoslovanska družba.
JANEZ POVŠE
Danes v Kosovelovi knjižnici v Sežani
Slovensko
pesništvo
upora
V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo danes ob 18.30 predstavitev prve knjige partizanske poezije, ki je pred kratkim izšla z naslovom Slovensko pesništvo upora. Ob tej priliki bodo v knjižnici pripravili tudi razstavo znanega slovenskega slikarja IVA ŠUBICA. Na razstavi bo izbor graiik predvsem s partizansko tematiko. V kulturnem večeru pa bodo sodelovali: dr. Boris Paternu, Janez Mušič in Jaroslav Skrušny. Izbor poezije pa bodo interpretirali sežanski srednješolci.
Razstava bo v knjižnici na ogled do 21. maja. (a. n.)
Patrick Siiskind
PARFUM
Zgodba o morilcu
str. 254, lir 18.000
Roman Parfum, književna uspešnica, je pripoved o nenavadno nadarjenem ustvarjalcu — večnem morilcu, ki pobija za svojo gnusno in genialno umetnost: namreč za izdelavo najboljšega parfuma vseh časov, s katerim bi si bilo mogoče pridobiti človeško ljubezen. Izdeluje ga s hudičevsko voljo in z natančnostjo znanstvenega uma; v ta namen pokonča petindvajset najlepših in najbolj dišečih^ mladenk, v svoji mračni duši pa ostaja čista nedolžnost in lepota, večni otrok, umetnik.
Naprodaj v:	TRŽAŠKI KNJIGARNI in
KNJIGARNI TERČON, Nabrežina
Ljubljanski kipar Tone Demšar v novogoriški galeriji Meblo
S kiparskimi razstavami se v naših razstaviščih redkeje srečujemo in tudi Goriške galerije niso izjema. Mogoče je prav zaradi številnejših tehničnih težav, ki se ob organizaciji kiparske razstave pogosteje pojavljajo, je kiparska razstava še toliko bolj premišljeno izbrana. Tokrat se nam v galeriji Meblo v Novi Gorici predstavlja TONE DEMŠAR, ljubljanski kipar mlajše srednje generacije, generacije torej, ki se je s prvimi samostojnimi predstavitvami predstavila v začetku sedemdesetih let. To je čas, ko se že pojavljajo zakasneli odmevi različnih smeri od hiperrealizma in obnavljanja neokon-struktivističih načel do figuralnih in različnih plasticističnih iskanj. To je tudi obdobje, ko je poleg reševanj čistih filozofskih vprašanj o smislu in o možnostih v umetnosti sploh, pridobil veliko veljavo in težo tudi material. Tone Demšar si je po prvih poskusih v lesu in mavcu izbral glino. Žgano glino.
Ta tradicionalno pristen in hkrati najelementarnejši material je mladega kiparja že kmalu po končanem šolanju na ljubljanski akademiji povsem prevzel in mu determiniral formalno in vsebinsko izhodišče in kontinuiteto. Brez skokovitih vsebinskih in slogov-
nih preskokov je potlej, ko je odkril lončarski kolovrat ter do kraja spoznal vse tehnološke posebnosti in možnosti, gradil svojo kiparsko izpoved, jo bogatil z novimi oblikovnimi in ikonografskimi motivi, vzetimi iz narave in iz tradicije zahodnoevropske civilizacije. Narava, njeni večni principi plodnosti in življenja, njene organske pojavne oblike (plodovi, korenine, sadovi, drevesa, človek) kiparja vzpodbujajo, so njegov večni vir in impulz, ki ga napaja in usmerja.
Vešče oblikovane drobne glinene stekleničke, piskre, cevaste »rastline«, rastlinske plodove je Tone Demšar sprva nasilno tlačil in jih izpostavljal različno intenzivnim pritiskom. Tako deformirane je, ali puščal samostojne, ko ga je zanimala deformacija sama ne da bi iskal njen izvor, ali pa jih vklepal v lesene okvire, zvezal z vrvico in utesnil v vrečevino. Ko ustvarja, ga ne zanimajo samo izredno domiselno vkomponirane forme, niti ne išče zgolj temeljnih izhodišč in formalnih prijemov, pač pa mu je vedno pomembna sporočilnost. In ko pridejo do izraza taktilne vrednote in podarjen kiparski rokopis, se izkristalizira tudi potreba po človeški navzočnosti. Ta se
poraja skozi vsebinski naboj in skozi oblike, ki že presegajo aluzije na organske plodove. Že po nekaj letih se Demšarjevo iskanje usmerja v združitev polindustrijskih oblik z antropomorfno, ko se iz industrijskega votlaka izvijajo potlačene in deformirane figure. Te Demšarjeve svojstveno preoblikovane in pregnetene oblike nosijo humanistično izpoved in globoko sporočilo, so satira in ironija hkrati.
Na razpotju iskanj je Tone Demšar ostal zvest samemu sebi. Tudi ko motivika postane mestoma že groteskno obarvana in ko že simbolično interpretira resničnost, ostajajo osnovne pomenske strukture, ki tvorijo bodisi relief bodisi skulpturo, še vedno svojstveno prestilizirane orgnaske in antropomorfne oblike. Čeprav so ga pretresle tudi strahote vojnih grozot in jih je izpovedal v nekaterih skulpturah (Samodržec npr.), se Tone Demšar raje predaja motiviki metafizičnega človekovega rojstva. V Krošnjah, Pod oblaki... lahko spregovori s čistimi likovnimi sredstvi, s čisto abstrahirano strukturo pozitiva in negativa, s plastičnostjo in ploskovitostjo, s trdo in mehko linijo. Izrazne možnosti so pri Tonetu Demšarju neslutene.
NELIDA SILIČ NEMEC
V 3. etapi mednarodne kolesarske dirke Alp e-Adria
na prelazu Plocken
V14. etapi kolesarske dirke po Španiji
Favoriti tokrat »počivali«
Preobrat
KOTSCHNACH — Po tretji, najdaljši etapi 21. mednarodne kolesarske dirke Alpe Adria (od Tržiča do avstrijskega kraja Kotschnach), je prišlo do pričakovanega potresa, ki ga je narekoval vzpon na prelaz Plocken. Na tem.vrhu se je še posebej izkazal član jugoslovanske reprezentance Jože Smole, ki je z bonifikacijo 11", sad zmage na letečem cilju, prevzel vodstvo na skupni lestvici, medtem ko je dosedanja rumena majica Poljak Hoj-nacki zdrknil na 8. mesto s skoraj tremi minutami zaostanka. Na cilj 164 km dolge etape je Smole prispel kot drugi, zmagal pa je 23-letni Molfred Kornelson. Tretji član ubežne trojice je spet Jugoslovan in sicer Gorazd Penko. Trojica, ki je etapo prevozila s povprečno hitrostjo 35,15 km na uro, zdaj vodi tudi na skupni lestvici. Eden favoritov, Jugoslovan Pavlič je startal bolan in na cilj prispel kot 29., z velikim zaostankom.
. Na ekipni lestvici še naprej vodi Poljska, Jugoslavija pa je druga in ima zaostanek 2'48’. Tretja je ekipa Rog z zaostankom 4'22".
Danes bodo udeleženci dirke prispeli v Dobrolj pri Beljaku po 116 km dolgi etapi.
Vrstni red 3. etape: 1. Kornelson (Av.); 2. Smole (Jug.); 3. Penko (Rog) 4.36"49"; 4. Volanski (Polj.); 5. Perič (Srbija); 6. Piatek; 7. Sobinski (Polj.) po T28"; 8. Liptak (ČSSR); 9. Papež (Jug.) po 2'45".
Skupna lestvica: 1. Smole (Jug.) H.17'58"; 2. Kornelson (Av.) po 7"; 3. Penko (Rog) po 9"; 4. Perič (Srbija) po 105 ; 5. Volanski (Polj.) po 1'28"; 7. Papež (Jug.) po 2'45; 8. Hojnatski (Polj.);
10.	Glivar (Jug.) po 3T4".
Živojinovič v četrtfinalu
FORREST HILLS (ZDA) — Večina nosilcev glavnih skupin se je brez težav uvrstila v drugo kolo mednarodnega teniškega turnirja Nabisco Grand Prix. Izjema je Avstralec Pat Cash (št. 5), ki ga je s 6:2, 6:4 izločil na papirju skromni Kanadčan Wosterhol-me. Casha je najbrž izdalo peščeno igrišče. Becker (št. 1) je demantiral vesti, po katerih naj bi bil bolan, in je sicer s težavo (7:6, 5:7, 6:2) premagal Španca
Juana. Francoz Noah (št. 2) je s 6:1, 6:2 premagal Keretica (ZRN), Ekvadorec Gomez (št. 4) pa s 6:2 in 6:4 Argentinca Bengoecheaja. V četrtfinale se je uvrstil tudi Jugoslovan Slobodan Živojinovič (nosilec skupine 12), ki je s 6:2, 6:1 odpravil Američana Bancka. Skupil pa jo je Bruno Orešar. Argentinec Jaite (št. 6) je bil zanj premočen, čeprav je zmagal »le« s 6:4, 6:4. Naj omenimo še zmago veterana Vilasa (Arg.) proti Američanu Frommu (6:2, 6:1).
V Italiji znane četrtfinalistke
RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije za ženske bodo danes na vrsti četrtfinalni dvoboji, Italijanka Cecchinijeva pa je bila izločena. Izidi osmine finala: Sanchez (Šp.) - Cueto (ZRN) 6:3, 6:1; Fulco (Arg.) - Maleeva (Bol.) 6:4, 7:6; Sukova (ČSSR) - Bikova (SZ) 7:6, 6:0, Sabatini (Arg.) - Fernan-dez (ZDA) 6:1, 6:3; Navratilova (ZDA) -Zrubakova (ČSSR) 6:2, 6:2; Graf (ZRN) - Cecchinijeva 6:1, 7:5; Kohde Kilsch (ZRN) - Tauziat (Fr.) 6:2, 6:1. Četrtfinalni pari: Polzi - Sukova, Fulco - Graf, Kilsch - Navratilova, Sabatini - Sanchez. Sanchezeva ima 15 let, večina ostalih pa ne presega 21. leta starosti.
LA CORUNA — Čeprav je glede proge veliko obetala, ni 14. etapa kolesarske dirke po Španiji »pretresla« vrstnega reda. Se naprej vodi Kolumbijec Herrera, etapo od El Ferrola do La Corune (145 km) pa je osvojil Španec Juan Fernandez pred Nizozemcem Renejem Beukerjem. Ta kolesarja, ki imata na skupni lestvici veliko zamudo, sta pobegnila kmalu po startu, medtem ko so favoriti »počivali« v glavnini. Nabrala sta si tudi četrt ure prednosti, a po zaslugi Italijana Pagni-na in Francoza Guyota se je dirka proti koncu razgibala, prednost ubežnikov pa zato zmanjšala. Danes bodo kolesarji prispeli v Vigo po 185 km dolgi etapi.
Vrstni red 14. etape: 1. Fernandez (Šp.); 2. Beuker (Niz.); 3. Pagnin jlt.) po 5'58"; 4. Guyot (Fr.); 5. Carrera (Sp.) po 6'24"; 6. Kelly (Irska) po 6'25".
Skupna lestvica: 1. Herrera (Kol.) 6.20'51"; 2. Kelly (Irska) po 39"; 3. Diet-zen (ZRN) po 50"; 4. Vargas (Kol.) po 2'07"; 5. Belda (Šp.) po 2'37".
Po Tridentinski:
Moser ne popušča
PREDAZZO Novopečeni profesionalec Raula Alcala (Mehika) je osvo-
jil prvo etapo kolesarske dirke po Tridentinski. V sprintu je ugnal domačina Francesca Moserja, ki je seveda ohranil vodstvo na skupni lestvici. Mladi Alcala dobro obeta, saj se je odlično odrezal že na dirki v Ziirichu, včeraj pa je bil med najbolj aktivnimi. Toda »stari« Moser ne popušča. V zanj dokaj neugodni etapi, z zahtevno gorsko nagrado (1.444 m), je le še utrdil svoj primat na skupni lestvici.
Vrstni red 1. etape: 1. Alacal (Meh.): 2. Moser 3. Baronchelli 4. Volpi 5. Beccia 6. Corti (vsi Italija); 7. Romin-ger (Švi.); 8. Saliogari (It.) po 27".
Skupna lestvica: 1. Moser (It.); 2. Baronchelli (It.) po 18"; 3. Rominger (Švi.) po 24"; 4. Alcala (Meh.) po 26"; 5. Corti (It.).
Po Romandiji: brez sprememb
Tudi po drugi etapi dirke po Romandiji vodi Švicar Ruttiman. Etapo je osvojil njegov rojak Jaermann, ki je v šprintu premagal skupino 22 kolesarjev. Saronni in Visentini sta prispela na cilj z osmimi minutami zamude! Vrstni red zgleda zdaj takšen: 1. Ruttiman (Švi.); 2. Roche (Irska) po 2"; 3. Pensec (Fr.) po 6".
K sreči tokrat verjetno brez posledic
Triestina zopet v vrtincu
RIM — Zopet se je dvignilo veliko prahu okrog Triestine. Povod za novo afero, za katero sicer kaže da bo ostala brez posledic, je sprožil sam trener Triestine Enzo Ferrari. Pred prvenstveno tekmo med Cagliarijem in Tri-estino je izročil pismo sodniku, v katerem piše, da ga je pred tekmo po telefonu pozval neki moški, ki se je predstavil kot pooblaščeni upravitelj Cag-liarija Cordeddu. Ponudil mu je, da bi v prihodnji sezoni treniral Cagliari. Predpisi nogometne zveze prepovedujejo, da bi trenerji sklepali nove pogodbe pred koncem prvenstev (čeprav se to v praksi dogaja), poleg tega pa je to le nekaj ur pred tekmo med zainteresiranima moštvoma (Cagliari se bori za obstanek) še posebej sumljivo.
Preiskovalni urad je seveda brž sprožil postopek in zaslišal Cordeddu-ja, ki je odločno zanikal, da bi kdajkoli telefoniral Ferrariju. Zdaj kaže, da je
morda šlo za neokusno šalo, ki pa dovolj zgovorno priča o ozračju v nogometnem svetu. Ferrari je potrdil, da je sodniku izročil pismo, ni pa hotel komentirati zadeve. Športni vodja Triestine Marchetti je izjavil, da društvo zadeve ne komentira. Bomo videli, ali se bo še kaj izcimilo.
Napol! s Cagliarijem
Po presenetljivem razpletu v četrtfinalu, se bodo za italijanski pokal v polfinalu pomerili Napoli s Cagliarijem in Atalanta s Cremonesejem. Z izločitvijo Juventusa in Interja se je hkrati razširil krog kandidatov za pokal UEFA. Nova pravila izrednega komisarja Carrara določajo, da bo treba odigrati dodatno tekmo v primeru, da bosta ob koncu prvenstva dve moštvi imeli na lestvici enako število točk, razpoložljivo pa bo le eno mesto.
Košarka: o bodočnosti goriškega prvoligaša
Pri Segafredu doslej brez novosti
V teh dneh se v goriških športnih krogih veliko govori o bodočnosti ekipe Segafreda, ki si je obstanek v A-2 ligi zagotovila komaj v dodatnem srečanju proti tržaškemu Ste-fanelu. Tako krajevni listi, kot vsedržavni športni časopisi, so v teh dneh polnili stolpce z evidentiranjem možnosti društvenih sprememb, kakor tudi odhodov in prihodov nekaterih igralcev.
Pred nekaj tedni so v mestu krožile vesti, da goriško društvo namerava najeti igralca Cibone Knega in Aco Petroviča. Kaj kmalu so se te govorice izkazale iz trte izvite in ugibanja so se preselila na italijanske igralce. Nakazanih je bilo več možnosti o raznih premikih. V pogovoru z odgovornimi pri Segafredu pa se ni nikoli dobilo točnega odgovora, niti za odhod Gilardija k matičnemu društvu, o čemer naj bi ne bilo več nobenega dvoma.
Pred nekaj dnevi smo na nekem časopisu brali o možnosti, da bi sponsor Segafredo preselil svoje zanimanje za košarko v Bologno. Tudi glede tega nismo na pristojnih mestih dobili kakega zadovoljivega odgovora.
Po vsej verjetnosti bo treba počakati še nekaj časa, da bomo izvedeli kaj več o goriški ekipi. To velja tudi glede trenerja. Medtem ko predsednik Vanello zagotavlja, da je
trener Bosini predragocen "domači" kapital, da bi lahko zapustil društvo, že krožijo vesti o novih trenerjih, ki bi z novo sezono sedeli na goriški klopi. Največkrat se sliši ime Maria De Sistija, ki je v Gorici že treniral, in to dokaj uspešno. Na top lestvici možnih kandidatov sta tudi Gianni Asti in sam Valdi Medeot, ki je v zadnjem prvenstvu dal ostavko z mesta trenerja in tako "odprl pot" namestniku Bosiniju, ki je ekipi zagotovil obstanek v ligi.
Kar zadeva društvene spremembe, bo kaj več znano v drugi polovici meseca, ko se bodo na skupščini zbrali člani Finbasketa, družbe, ki v okviru Goriškega telovadnega združenja, UGG, upravlja in vodi košarkarsko dejavnost, predvsem pa člansko ekipo. Sam predsednik Vanello trdi, da bi kazalo uvesti nekaj novosti v sestavi članstva in tudi kar zadeva predsedniško mesto, ki naj bi ga dodelili priznani goriški osebnosti.
Na koncu pa se bo izkazalo, da bodo razni nakupi pogojeni predvsem od vsote denarja, ki jo sponsorji nameravajo vložiti v ekipo. Moč denarja ima namreč tudi v košarki svoj odločilen pomen.
Rudi Pavšič
Po 1. etapi relija po Korziki
Lancia v vodstvu
BASTIA — Po prvi etapi relija po Korziki, ki je veljaven kot peta preizkušnja za svetovno prvenstvo,'vodita Francoza Loubet in Vieu na lanci delta martini. Protagonist etape je bil vsekakor Beguin (BMW), ki je dobil kar šest od skupno devetih posebnih preizkušenj, vodil pa je vse do pete. Danes bo-druga etapa s ciljem v Calviju. Zaostanki so zelo majhni, zato sb možni še številni preobrati. Tudi tokrat ni šlo brez nesreč. Pet neprevidnih gledalcev je bilo ranjenih, eden je v življenjski nevarnosti.
Vrstni red je zdaj takšen: 1. Loubet (lancia); 2. Beguin (BMW) po 12"; 3. Biasi-on (lancia).po 1'35"; 4. Saby (lancia) po 2T5"; 4. Auriol (ford sierra) po 5'40".
Pokrajinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju v organizaciji ŠD Polet
Odličen nastop Damjana Kosmača
Pred dnevi je bilo v organizaciji ŠD Polet pokrajinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, in sicer za junior-je in seniorje ter za dvojice. Polet je tekmovanje dobro pripravil, tako da je bilo številno občinstvo zadovoljno, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme, ki je zdržalo vse do zaključnega nagrajevanja.
Poletovi kotalkarji so se na tem prvenstvu dobro odrezali, saj so dosegli
Jutri na 1. maju »VI. revija najmlajših«
Preko sto otrok otroških vrtcev iz Trsta in Milj ter otrok iz Špetra (Benečija) se bo predstavilo jutri na zaključnem telovadnem nastopu v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu.
»VI. revijo najmlajših« prireja Športna šola Trst, v okviru katere so ti malčki vadili čez celo šolsko leto. Vabljeni so starši, sorodniki, prijatelji in vsi, ki delajo z otroki.
Po koncu revije pa bo prijateljsko srečanje z zakusko za goste, vzgojiteljice in ravnateljice otroških vrtcev, ki sodelujejo pri Športni šoli Trst. (L. K.)
nekaj zelo dobrih rezultatov. Tu je treba omeniti predvsem mladinca Damjana Kosmača, ki je osvojil prvo mesto v obveznih likih, prvo mesto v prostem programu in zato tudi prvo mesto v kombinaciji, kar mu je prineslo tri zlate kolajne in tri pokale. Če bo Kosmač vztrajno delal še naprej, lahko od njega v tej sezoni pričakujemo marsikaj.
V	seniorski kategoriji se je Samo Kokorovec pomeril s svojim antagonistom, leto dni starejšim Sandrom Guerro. V obveznih likih je bil Samo prvi, v prostem programu pa je odpovedal, tako da je Guerra zasedel prvo mesto ne samo v prostem programu, ampak tudi v kombinaciji, medtem ko se je moral Samo zadovoljiti z drugim mestom. Toda kolikor poznamo mladega Kokorovca, tedaj ne dvomimo, da se bo skušal že na naslednjem tekmovanju oddolžiti svojemu tekmecu.
V	kategoriji seniorskih dvojic je vladalo veliko zanimanje za .nastop Nicolette Sossi in Maura Renerja v neposrednem spopadu z dvojico Radi-
ni-Melideo. V kratkem programu je bil morda nekoliko boljši Jollyjev par, v dolgem programu, ki odloča o oceni, pa je bila Poletova dvojica boljša. Kljub temu so sodniki dosodili prvo mesto paru Radin-Melideo, kar je seveda izzvalo upravičeno negodovanje. Deželno prvenstvo bo pokazalo upamo ob pravičnejših sodnikih —- katera dvojica je boljša.
Nadalje je treba omeniti prvo mesto Antonelle Pavat v obveznih likih in kombinaciji ter drugo mesto Nicolette Sossi v prostem programu za kategorijo seniork, tretje mesto mladinke Elizabete Gregori v obveznih likih in sedmo mesto v kombinaciji, nadalje drugo mesto v kategoriji mladincev para Antonella Pavat-Mojmir Kokorovec in še prvo mesto v najmlajši kategoriji dvojic, ki sta jo predstavljala Elena Prelec in Mitja Kokorovec. Vse to je prineslo Poletu 16 točk, ki je tako na društveni lestvici zasedel drugo mesto pred Jollyjem, ki je nabral 18,5 točke. Na tekmovanju je sodelovalo pet društev z nekaj deset tekmovalci.
Minibasket: trofeja Jadran
Derbi Kontovelcem
KONTOVEL - BOR	56:55 (24:22)
KONTOVEL: Cingerla 3, _ Emili 7, Gruden 11, A. Spadoni 8, Černe 10, Križman 2, Budin 15.
BOR: Bandi 2, Jogan 2, Rustja 4, Zu-pin 12, Galopin 15, Grbec 12, Porpori-atti 4, Giacomini 4.
V tekmi dveh enakovrednih nasprotnikov je tokrat ekipa Kontovela zasluženo in srečno zmagala. V prvih dveh četrtinah sta si bili ekipi enakovredni, odločilno prednost pa so domači igralci z dobro igro v obrambi in hitrimi protinapadi dobili v tretji četrtini. Z odhodom z igrišča odličnega Jana Budina zaradi petih prekrškov pa je ekipi Bora uspelo zmanjšati prednost Kontovela. Za zmago je treba pohvaliti vse igralce. (I. M.) -
Disciplinski ukrepi:
Hude kazni za Kras
Nogometni sodnik je bil ta teden še posebej strog za Kras. Zaradi večkratnih opominov sta bila za eno kolo diskvalificirana Gnezda in Škabar, Vidah pa bo moral počivati kar tri kola. V 3. amaterski ligi je bil zaradi četrtega opomina diskvalificiran član Primorca Fachin. Med »najmlajšimi« bo moral počivati tudi Luxa (Primorje).
Tekmovalci SD Mladina vadili na Krvavcu
Pri ŠD Mladina iz Križa so ob koncu letošnje sezone organizirali pred kratkim skupni trening tehnike alpskega smučanja, ki ga je vodil trener Dušan Videm-šek.
Tridnevnih priprav na Krvavcu so se udeležili nekateri tekmovalci, ki že dalj časa prisostvujejo treningom združene zamejske smučarske ekipe in pa vrsta mladih in najmlajših, ki so v zadnjih časih pokazali dokajšnje zanimanje za ta šport in dosegli tudi obetavne rezultate.
Starejši in izkušeni tekmovalci so imeli poudarek na razsmučavanju po dolgi sezoni, ki je bila dokaj uspešna, in so zadane naloge izpolnili v pričakovanih okvirih.
Najmlajši pa so se spoznali z veleslalomsko in slalomsko tehniko ter so imeli velik poudarek na vadbi koordinacijskih nalog in težjih motoričnih gibalnih elementov. Svoje znanje posameznih smučarskih elementov so preizkusili tudi s pomočjo posebnih postavitev na progah. Skupni trening je tako glede uspešnosti vadbe, kot zelo lepega vremena in odlične snežne podlage povsem uspel in napredek pri vseh udeležencih je bil zelo .viden. Izgledi za bodoče so torej precej
dobri, vendar bodo uspehi odvisni predvsem od nadaljnjega dela in angažiranosti tako otrok, kot tudi njihovih staršev in klubov.
V poletnih mesecih bo nujno treba organizirati vadbo na suhem (kondicijski
trening), saj dosedanje izkušnje kažejo, da tekmovalci zaradi pomanjkanja moči uspešno odsmučajo le polovico smučarske sezone.
Na sliki: del udeležencev priprav na Krvavcu z vaditeljem Videmškom.
ŠPORTNA ŠOLA TRST vabi na »6. REVIJO NAJMLAJŠIH«, ki bo jutri, 9. t. m. ob 15.30 v Borovem centru, na Vrdelski cesti 7.
Zbor otrok ob 15.00 v mali dvorani.
ZSŠDI
obvešča, da bo trening kadetske reprezentance danes, 6. t. m., ob 17. uri na stadionu 1. maj.
TPK SIRENA in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita 17. t. m. regato optimistov v okviru osnovnošolske olimpiade. Informacije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696)
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu »optimist« za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu »finn«, »europa« in »420« za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu »suri« za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se
na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
TPK SIRENA
sporoča, da je za treninge društvenih jadralcev na razpolago na sedežu društva trener bodisi ob sobotah in nedeljah kot tudi med tednom. Interesenti naj se zglasijo direktno na terenu oz. na tel. 422696.
ŠD MLADINA
vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Domu A. Sirk v Križu danes, 8. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom:
1.	izvolitev predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi; 4. volitve; 5. razno.
JK ČUPA
obvešča člane, da regata »Citta di Monfalcone« (10. t. m. ) zaradi tehničnih razlogov ni več všteta med regate društvenega pvenstva za kajutne jadrnice.
SPDT
obvešča, da se danes, 8. t. m., ob 20.30 v liceju Prešeren (Vrdelska ulica 13/2) nadaljuje rekreakcijska telovadba SPDT.
Naše šesterke v pokrajinskih ligah
Košarka: polfinale »play-off« Alabarda-Bor Radenska
Tretje in zadnje dejanje
Končni obračun med Borom Radenska in Alabardo bo torej padel v nedeljo in tekmeca sta izničila vsako morebitno prednost in zaostanek, tako da sta pred končnim dvobojem v popolnoma izenačenem startnem položaju. Košarkarji Bora Radenska so si relativno prednost, predvsem v psihičnem smislu, priigrali z dokaj nepričakovano, toda nadvse prepričljivo zmago v prvi tekmi. Vatovčevi varovanci so, Alabardo premagali suvereno in vse je kazalo, da tretjega srečanja ne bo potrebno, tudi ker smo pričakovali, da bodo borovci takoj opravili s Tržačani. Poleg navedene relativne psihične prednosti bi borovci lahko izkoristili odsotnost Sculina in Coloniella. Pred: vsem prvi od navedene dvojice, je zelo dovršen košarkar, ki je tako dobil še teden časa za sanacijo poškodbe, ki jo je utrpel na prvi tekmi.
»Plavi« so sicer tudi v drugem srečanju držali vajeti igre v svojih rokah, tako da bi prav nihče ne pričakoval takega epiloga. Zgodilo se je tisto, kar je za tekme v klimi »play-off« precej
MI: lokostrelstvo »’ Gorici
Našemu praporu najboljša mesta
Pred dnevi so bila v Gorici lokostrelska tekmovanja v okviru pokrajinskega dela mladinskih iger. Poleg ekipe iz Kr-mina se je prireditve udeležila tudi skupina tekmovalcev društva Naš prapor, ki je dosegla najboljša mesta, tako da bodo vsi slovenski predstavniki sodelovali v soboto, 16. t. m., na deželnem finalu, ki bo v Trstu.
V	kategoriji letnikov 1974 je 1. mesto osvojil Simon Lepušček pred Denisom Benso in Frankom Baradelom (vsi Naš prapor). V kategoriji letnikov 1973 je med fanti zmagal Ivan Zotti (Naš prapor), med dekleti pa Sonja Makuc.
Atletika: Ruzzier peti
V	soboto je bilo v kraju Montagnana blizu Padove meddeželno tekmovanje v hitri hoji z nastopom atletov iz Veneta, Lombardije, Tridentinskega, Lacija, Emilije ter Furlanije-Julijske krajine. Tekmovanje je bilo za podelitev »Trofeje A. Callegari«. Na le-tem so nastopili v moški absolutni kategoriji praktično vsi naj-bolši državni hitrohodci, ki niso bili uvrščeni v državno reprezentanco, ki je prav ta dan nastopila v New Yorku na svetovnem pokalu. V zelo kakovostni konkurenci (9,5 km) je nastopil tudi slovenski atlet Fabio Ruzzier, ki je zasedel odlično 5. mesto s časom 40'49"2 za atleti, kot so Spagnulo, Giamogante, De Gaetano ter Ghedina.
značilno. Nasprotniki so igrali brezkompromisno, kajti samo uspeh bi jim lahko nudil dodatno možnost. Na višjih tekmovalnih nivojih se to dogaja pogostoma in večkrat so moštva, ki naj bi bila po vseh pravilih že odpisana, slavila vsem prognozam navkljub. Tak primer smo, denimo, imeli tudi letos na zadnjem srečanju za italijanski naslov. Vsi tisti, ki so si ogledali obe dosedanji tekmi, so složno menili, da so bili borovci boljši v obeh primerih in da so zmago sami spustili z rok.
Popravnih izpitov odslej ne bo več in igralci Radenske morajo svojo superiornost dokazati v nedeljo, spet na tujem. Sicer bo pomenilo, da je imel Walter Vatovec prav, ko je po sobotnem porazu izjavil: »Če smo boljši, bomo zmagali. V nasprotnem primeru nismo še zreli za kakovostni skok.«
Srečanje med Alabardo in Borom Radenska bo v nedeljo v telovadnici v Ul. Frescobaldi (Poggi Paese) s pričetkom ob 11. uri. (Cancia)
Novogoriški športni park bo v nedeljo prizorišče tradicionalnega atletskega dogodka - mednarodnega mitinga, največjega jugoslovanskega atletskega tekmovanja ob začetku sezone. Veljal bo tudi za nagrado Jugoslavije, novo serijo osmih podobnih prireditev, ki se bodo zvrstile v naslednjih mesecih. V Novi Gorici pričakujejo vrsto jugoslovanskih reprezentantov in tudi goste iz tujine. Udeležbo so napovedali še atleti CUS iz Trsta, Bora, Gorice in Gradišča ob Soči. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri.
Pozornost primorske športne javnosti bo veljala tudi nogometnemu derbiju slovenske lige v Kopru, kjer se bosta pomerila Koper in novogoriška Vozila. Za obe enajsterici je to pomembno srečanje in na koprskem stadionu pričakujejo številne gledalce.
Koncu se bliža tekmovanje v drugi zvezni odbojkarski ligi za moške. Kanalski Salonit si bo konec tedna skušal v Sisku proti Metalcu zagotoviti 5. mesto, kar bi bil lep uspeh za novinca v ligi.
Zadnje kolo promocijske lige na Goriškem
Jutri in v nedeljo se bo končalo letošnje promocijsko prvenstvo na Goriškem. Kolo pred koncem je praktično že vse odločeno. Ardita bo z jutrišnjo zmago povsem zasluženo prestopila v D ligo, domovci pa bodo skušali v derbiju z Edero osvojiti končno drugo mesto.
»Belo-rdeči« bodo jutri ob 21.00 igrali doma proti Ederi. V prvem srečanju so Semoličevi varovanci doživeli pravo katastrofo, saj so odigrali gotovo najslabše srečanje prvenstva. Jutri bodo naši igrali z dvojnim ciljem: da bi se oddolžili mestnemu tekmecu za visok poraz in da bi osvojili prestižno drugo mesto. Prisostvovali bomo zato prav gotovo zanimivemu srečanju.
V prvenstvu 1. divizije bodo domovci igrali v Gradišču proti Sotecu. V prvem srečanju so naši visoko zmagali, zato imajo tudi v nedeljo (začetek ob 11.00) prav dobre možnosti za ponoven uspeh.
M. Čubej
V drugi zvezni namiznoteniški ligi za dekleta sta Primex Vrtojba in Semedela doživela pričakovana poraza. Vrtojba si je zagotovila obstanek v ligi že prej, Semedelčankam pa slabo kaže.
Ajdovske rokometašice so dosegle nov velik uspeh: kadetinje Mlinotesta so namreč zmagale na medrepubliškem turnirju v Pulju. Prijetno so presenetili tudi ajdovski rokometaši, ki so v tekmi slovenske lige v gosteh premagali trboveljskega Rudarja, Jadran pa je doma izgubil s Šoštanjem. V ženski ligi je tokrat zmagala le Burja (proti Iskri), Mlinotest je klonil proti Veti, Ferrotehna pa proti Braniku in v zaostali tekmi še proti Novemu mestu.
Kot kaže, so se na sezono zelo dobro pripravili primorski jadralci in kajaka-ši na divjih vodah. Kosmina in Sosič sta na jadralni regati v Franciji z 12. mestom potrdila olimpijsko normo, kajakaš Jernej Abramič pa je dosegel dve slalomski zmagi na mednarodnem tekmovanju na reki Kolpi. (DK)
Na Goriškem
1. MOŠKA DIVIZIJA
Nadaljuje se zmagovita pot goriških gasilcev, ki so v zadnjem srečanju premagali Intrepido iz Mariana.
IZIDI 16. KOLA: Futura - Corridoni 1:3, Fincantieri - Fossalon 3:0, Arredo 1 - Naš prapor Val Mužič-Korečič n.o., Caldini - Intrepida 3:0, Lib. Cormons Lib. Capriva 3:2, počivala je 01ympia.
LESTVICA: Caldini 26, Arredo 1 in Fincantieri 24, Intrepida 18, Torriana 16, Corridoni 12, Naš prapor Val Mužič-Korečič, 01ympia in Capriva 10, Lib. Cormons 4, Fossalon 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V zadnjem kolu tega prvenstva sta naši predstavnici igrali s spremenljivo srečo. Goriška 01ympia je namreč izgubila z vodečo postavo iz Ločnika, Sovodnje Agorest pa so zmagale sredi Koprivnega.
IZIDI 16. KOLA: Fincantieri - Intrepida 0:3, Torriana - Mossa 0:3, Lib. Capriva - Sovodnje Agorest 0:3, Ron-chi - Farra 1:3, Lucinico - 01ympia 3:0, Azzurra - Lib. Cormons 3:2, počivala je ekipa Pall. Fossalon.
LESTVICA: Lucinico 26, Mossa, Lib. Cormons in Intrepida 22, Farra 20, Azzurra in 01ympia 18, Sovodnje Agorest 16, Lib. Capriva 12, Soteco in Ron-chi 6, Fincantieri 2, Fossalon 0.
UNDER 14 MOŠKI
V tej konkurenci je letos samo 5 ekip, od katerih so tri slovenske. To so Val Naš prapor, Soča in 01ympia. Po 5 kolih vodi goriška 01ympia, ki je doslej beležila le uspehe.
IZIDI DOSEDANJIH TEKEM: Torriana - 01ympia 0:3, Val Naš prapor -Cormons n.o., Soča - Val Naš prapor 1:2, Cormons - Torriana 2:1, 01ympia -Cormons 3:0, Torriana - Soča 1:2, Soča - 01ympia 1:2, Val Naš prapor - Torriana 3:0, Cormons - Soča 0:3, 01ympia -Val Naš prapor 2:1, Cormons - Val Naš prapor 1:2, 01ympia - Torriana n.o.
LESTVICA: 01ympia 8, Val Naš prapor 7, Soča 6, Cormons 3, Torriana
2.	Val Naš prapor, Cormons, 01ympia in Torriana imajo tekmo manj.
UNDER 14 ŽENSKE
V zadnjih srečanjih smo beležili nekatere spremembe, ki so koristile predvsem Sovodnjam Agorest. Te so v zadnjem srečanju slavile proti Domu Agorest. Ob tem je treba omeniti še uspeh Soče proti vodeči ekipi iz Krmi-na.
IZIDI 14. IN 15. KOLA: Dom Agorest - Mossa 1:2, Lucinico - Morarese 3:0, Cormons - Azzurra 2:1, Intrepida -Soča 0:3, Fincantieri - Sovodnje Agorest n.o., Azzurra - Lucinico 3:0, Soča -
Cormons 2:1, Sovodnje Agorest - Dom Agorest 2:1, Morarese - Fincantieri 3:0.
LESTVICA: Cormons 26, Sovodnje Agorest in Soča 24, Dom Agorest 21, Fincantieri 17, Mossa 16, Azzurra 15, Lucinico 14, Intrepida 13, Morarese 8.-Sovodnje Agorest in Fincantieri imata tekmo manj. MJ
Na Tržaškem
1. MOŠKA DIVIZIJA
Z dvema zaporednima zmagama so se borovci izvlekli iz krize in pregnali nevarnost, da bi se znašli v nevarnih vodah. Zdaj so na sredini lestvice in obeta se jim mirnejši konec prvenstva, ki je sicer dokaj nezanimivo, saj se za napredovanje borita le dve ekipi. Le Volpi mora odigrati dve zaostali tekmi.
LESTVICA: Inter 1904 32, Polispor-tiva Le Volpi 26, Prevenire in Volley Club 22, CUS TS 18, DLFAC in Bor 16, ASSDI 14, Pallavolo TS 8, Rozzol 6, La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina B
Ob velikem številu odložitev, je težko imeti jasno sliko o prvenstvu. Kandidata za prvo mesto v skupini sta vsekakor le OMA Armes in Sloga Ko-impex in o zmagovalcu bi lahko odločalo povratno srečanje. Borovke se z veliko muko približujejo varnejši sredini lestvice. V zadnjih kolih boljše igrajo tudi Brežanke. Skratka, razen slogašic, ni še nobena naša druga ekipa na varnem.
LESTVICA: OMA Armes in Sloga Koimpex 24, NPT 14, Prevenire 12, Bor Friulexport in Breg 10, Montasio, Blitz Vivai Busa in Sokol Indules 4.
UNDER 14 ŽENSKE
Skupina A
V tej skupini so nepremagane le borovke. Skupina je sila izenačena, saj je razlika v kakovosti med OMA Armes, Slogo A in Bregom A res minimalna. Vsi medsebojni spopadi so se končali 2:1, a Tržačanke so zmagale obe tekmi (z Brežankami v anticipirani tekmi 7. kola). Ostala moštva so občutno slabša.
LESTVICA PO 6. KOLU: Bor Friu-lexport 10, OMA Armes 8, Breg 7, Sloga A in Volley Club 5, Virtus 2, DLFAC O. Sloga A in Virtus imata tekmo manj.
Skupina B
Na prvih dveh mestih sta presenetljivi ekipi Ricreatori in Sokol, ostale so začetniške, bolj izstopajo le Konto-velke, ki se še lahko potegujejo za vrh.
LESTVICA PO 6. KOLU: Sokol in Ricreatori 10, Kontovel Electronic Shop 6, Sloga B 4, CUS 2, Breg B 0.
V nedeljo v Novi Gorici mednarodni atletski miting
Sabina Fabbro
Atalanta-Inter	2	X
Brescia-Ascoli	1	
Empoli-Avellino	1	
Milan-Como	X	2
Napoli-Fiorentina	1	X
Roma-Sampdoria	1	X
Torino-Udinese	1	
Verona-Juventus	1	X
Arezzo-Pisa	X	
Catania-Taranto	1	
Campobasso-Cremonese	X	
Lecce-Genoa	1	X
Sambenedettese-Pescara	1	
Sabina Fabbro (letnik 1967) je z namiznim tenisom začela, ko ji je bilo 12 let. Takrat so namreč v okviru dejavnosti goriškega združenja Dom obnavljali žensko sekcijo te športne panoge. Skupina goriških deklet je najprej sodelovala na raznih turnirjih, kasneje pa z uspehom sodelovala še na prvenstvenih tekmah. V zadnjih dveh sezonah pa so beležile napredovanje v C oziroma B ligo, kar predstavlja največjih uspeh Domovega namiznega tenisa. Prejšnji teden je Ravel Gombač pravilno napovedal 8 izidov.
V	Turinu bo dirka napeta in zanimiva. Naš glavni favorit je v sk. X (Eguo), čeprav ga lahko ogrozita Ca-nestro (sk. 1) in Denina (sk. 2). Seveda pa so možna tudi presenečenja.
V	Turinu je favoritov več, pa čeprav menimo, da je trenutno najbolj v formi Embassy (sk. 1). Dober izhodiščni položaj ima tudi Drissa (sk. X), trenutno v dobri formi pa je Estizza (sk. 2).
V	Montecatiniju ne moremo napovedati točnega favorita, čeprav nastopa nekaj dobrih konjev. V sk. X je odlični Ettore Mas, v sk. 1 pa Dar-win Jet, ki, ko najmanj pričakuješ, vse prijetno preseneti.
Tudi v Padovi bo zanimiva dirka. V sk. X je Docandil zelo soliden in lahko celo naskakuje končno zmago, v sk. 2 pa sta dva talentirana konja: Astro Pra in Chigood. Zmagovalec bo eden od slednjih.
V	Rimu (galop) je naš absolutni favorit Jasujiro, ki je uvrščen v sk. 1. Za njim sta solidna Dancing Eagle (sk. X) in Lord Honing (sk. 2), ki je zelo soliden na razdalji 1600 m.
Tudi v Firencah bo napeto. Na tem galopu menimo, da bo zmagal Afričan Fire (sk. X), dobra pa sta še Amadeo Giordano (sk. 1) in Silent Flutter. Oba sta na kratki razdalji (1200 m) nezadržna.
Dirka tris
Naši favoriti v dirki tris v Tarantu so: Burnell Nevvton (24), Belisario Mas (6) in Elix Nad (14). Dodatek za sistemiste: Boturn (9), Elkkadiri (11) in Euriaco LB (13).
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	X	1
drugi	1	X
4.	—	prvi	2
drugi	2	X
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
Uspel nočni pohod ŠZ Sloga na Kokoš
Kresovanje in nočni pohod na hrib Kokoš, ki ga je na predvečer J. maja organiziralo športno združenje Sloga, je povsem uspelo. Na kraju »Pod orehi« pri bazovski mlaki se je namreč zbralo preko sto oseb, ki so najprej prižgali^kres, nato pa so se podali na Kokoš. Šli so po gmajni mimo spomenika bazoviškim junakom ter se podali na vrh hriba po stezi, ki je vodila skoraj ob državni meji. Na vrhu so razobesili rdečo zastavo, okrog polnoči pa so se spustili spet v vas.
Na koncu se so vsi zbrali pri mlaki na prijetnem srečanju in kramljanju. Hoje je bilo skupno za kaki dve uri in pol. Vreme je bilo za tak pohod idealno, nočnega izleta pa so se udeležili predstavniki vseh zamejskih planinskih društev in odsekov. Tak pohod je res vredno ponoviti.
V nedeljo izlet SPDT za osnovnošolsko mladino
To nedeljo prireja mladinski odsek SPDT v okviru delovanja Športne šole - Trst izlet za osnovnošolsko mladino. Slednjima potekal po trasi memoriala Mirka Škabarja od Praprota do Repna, hoje pa bo skupaj za kake štiri ure. Zbirališče otrok in spremljevalcev bo ob 8.30 pred gostilno Suban pri Trnovci, zaključek izleta, kamor bodo prišli starši spet po otroke, pa bo ob 17. uri na trgu v Repna. Za boljšo organizacijo izleta bo na razpolago kombi KRUT. Otroci morajo vzeti s seboj hrano ter se primerno planinsko opremiti. Med drugim bodo na sporedu za otroke tudi poligon in druge spretnostne igrice.
17. maja izlet SPDT v Polhograjske Dolomite
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite nad Polhovim Gradcem. Odhod bo ob
6.30	izpred tržaške sodne palače (Poro Ulpiano), hoje pa bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka.Pertot. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah (tel. 767304), cena izleta pa je 12 tisoč lir. Izlet je primeren za vse, posebno za družine. Prihod avtobusa bo v Polhov Gradec, povratek pa iz vasi Katarine. Vabljeni!
Predavanje prof. Stojana Sancina o jamarstvu
Zadnje sezonsko predavanje SPDT bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) v četrtek, 14. t. m., ob 20.30. Predavatelj bo načelnik jamarskega odseka pri SPDT prof. Stojan Sancin, govoril pa bo na temo
Alpinist Ivo Kafol
»Nova odkritja v podgorskem podolju«. Sancin bo s pomočjo barvnih diapozitivov v bistvu prikazal delovanje tržaških zamejskih jamarjev v zadnjem obdobju.
Ostala predavateljska sezona naših planincev
Tudi ostali planinci - odborniki SPDT redno predavajo po raznih krožkih in šolah. V ponedeljek je dr. Dušan Jelinčič na sedežu planinskega krožka tržaške livarne Terni v Ul. Carducci 24 delavcem tega obrata predstavil predavanje o Karakorumu, v sredo pa je predavanje, v organizaciji SKD Jezero, ponovil v Doberdobu.
Lojze Abram pa je v ponedeljek predaval o trekingu po Himalaji na šentjakobski osnovni šoli Josip Ribičič, v sredo pa je še govoril na osnovni šoli v Borštu.
Ivu Kafolu tudi »uradno« alpinistično priznanje
Pred kratkim je bilo na pobočjih Marjana nad Splitom drugo tekmovanje v športnem (prostem ali »iree ciimbingom«) plezanju, ki velja za nekako neuradno jugoslovansko državno prvenstvo. Alpinisti so splezali tri smeri (Sara VII + , Grada Vlil-, Bolero VIII + ), finalisti pa še Glorio (IX). Skupno je bilo kakih 30 alpinistov iz vse Jugoslavije in Trsta, zmagovalci (in torej nekakšni jugoslovanski prvaki) pa so uradno vsi tisti (teh je bilo sedem), ki so brezhibno preplezali gor navedene tri smeri in se nato lotili še zadnje, najtežje, v kateri so vsi preplezali do točno istega mesta, tako da so vsi tudi dobili enak seštevek v točkah.
Kar pa je bilo na kakšen način treba določiti zmagovalca, so sešteli čas, ki so ga športni plezalci uporabili, da so preplezali vse štiri smeri. Prvo mesto je tako osvojil Tadej Slabe (AO Ljubljana Matica), drugo Vili Guček (Trbovlje), tretje član CA1 - Alpine delle Giulie, Tržačan Tullio Ferluga, ki pa je nastopil za SPDT, četrto Metod Škarja (Mengeš), peto Igor Jamnikar (AO Ljubljana Matica) in sedmo Ivo Kafol, kar je seveda izreden uspeh. Tekmovanja so se med drugimi udeležili tudi Tržačani Erik Milko-vich, »Taddeo« Bernardi in »Curto« Grieco.
Med ženskami pa je prvo mesto osvojila Simona Škarja (Mengeš) pred Elo Leskovšek (Lj. Matica) in Sunčico Baučič (Mosor Split). Tekmovanje je bilo zelo odmevno v sredstvih javnega obveščanja, ključnega dne pa mu je sledilo kakih tisoč »gledalcev«.
Podvig Tržačana Sergia Serre na Pirenejih
Pred časom smo pisali, da tržaški alpinist Sergio Serra pripravlja svojevrsten izreden podvig: prečkanje vseh Pirenejev od Sredozemskega morja do Atlantskega oceana. Pred dnevi se je Serra vrnn domov s podvigom v žepu. Popolnoma sam je v 50 dneh presmučal in prehodil razdaljo kakih 800 kilometrov, kar je pravi rekord. Alpinista je v tem obdobju »mučil« mraz do -15 stopinj Celzija, veter pa je pihal do 150 km na uro.
Zanimivo je, da je Serra opravil podvig takorekoč brez sponsorjev, saj je dobil le nekaj materiala. Vsa avantura ga je stala kake štiri milijone lir, seda) pa bo skušal nadoknaditi vsaj nekaj denarja s prodajo člankov in fotografij s Pirenejev. Serra je v tržaških krogih znan kot alpinist, jamar in jadralec, napoveduje pa še druge podvige, tako v gorah, kot na morju.
Vabilo SPDT na enotedenski pohod v pogorje Dachsteina
SPDT vabi vse tiste, ki jih zanima ali ki bi se radi udeležili enotedenskega pohoda v pogorje Dachsteina (3004 m) v Avstriji, da se čim prej javijo odbornikoma Vojku Slavcu (tel. delo 764832, dom 742405) in Ugu Margonu (tel. delo 728013, dom 751617). Pohod bo v dneh od 23. do 30. avgusta letos, izletniki pa bodo imeli na razpolago avtobus. Pohod je primeren za vse, saj bodo organizatorji pripravili dva različna programa za planince in »turiste«, tako da smo gotovi, da bo letošnji tabor ostal vsem udeležencem v res lepem spominu.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furtanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
8. maja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sodnika demantirala polk, Santora
Pisette včeraj ni bilo na sodišču v Benetkah
BENETKE Najbolj zanimive priče, rdečega brigadista Marca Pisette, včeraj ni bilo na sodišču v Benetkah, kjer je v teku proces proti obtožencem atentata v Petov-Ijah. Pisetta se nahaja neznano kje v tujini. Ni ga bilo moč dobiti.
Zaslišana pa sta bila milanska sodnika Viola in De Vincenzo, ki sta prišla v juniju 1972 v Trento zasliševat Pisetto. Zaslišanje je bilo v zasebnem stanovanju tamkajšnjega poveljnika karabinjerjev polkovnika Santora. Oba milanska sodnika sta zanikala izjave polkovnika Santora, s katerim so ju včeraj soočili. Santoro je namreč takrat poslal na karabinjersko poveljstvo v Milan poročilo, v katerem je izjavljal, da je Pisetta izražal možnost, da bi bili rdeči brigadisti krivi za atentat v Petovljah. Odtod tako imenovana
rdeča sled za ta atentat. Santoro je pred nekaj tedni ta svoja izvajanja potrdil pred beneškimi sodniki ter povedal, da sta bila s tem seznanjena tudi milanska sodnika Viola in De Vincenzo. Ta dva pa sta včeraj zanikala njegove izjave.
Zatem je bilo zaslišanih več novinarjev. Ti so takoj po atentatu napisali, da so karabinjerji našli v Petovljah nekaj tulcev. Včeraj so potrdili, da so to izvedeli od karabinjerjev. Ti pa niso takrat o teh tulcih nič napisali v svojih poročilih. Prav zaradi tega so sedaj med obtoženci nekateri karabinjerski častniki in podčastniki.
Trije karabinjerski podčastniki iz Tržiča, ki so bili v ponedeljek aretirani, so še vedno v beneškem za-, poru.
MARKO WALTRITSCH
Premirje v družini Hart
Žena demokratskega kandidata Garyja Harta, ki jo na sliki vidimo z možem, je povedala, da povsem zaupa možu in da ne verjame glasovom o njegovi avanturi z Donno Rice	(Telefoto AP)
V Braziliji bi nekateri spet monarhijo
SAO PAULO — Možnost, da bi Brazilija postala monarhija, zveni neverjetno, skoraj bogokletno. To pa ne odvrača malih, a borbenih monarhističnih skupinic, da se vsestransko zavzemajo za dosego tega cilja. Med drugim je neki poslanec zastavil to vprašanje pred ustavodajno skupščino, ki v teh dneh zaseda v Brasilii. Že res, da so vse ustave od leta 1889, ko so zrušili cesarstvo, izrecno poudarjale prepoved obnove monarhije, a ker je ustavodajna skupščina suverena, bi lahko tudi to zadržanje spremenili.
Povsem razumljivo monarhisti do skrajnosti idealizirajo sedeminšestde-setletno obdobje, ko sta Braziliji od leta 1822 (osamosvojitev od Portugalske) do 1889 vladala cesarja Pedro I. in Pedro 11. Za to obdobje naj bi bil značilen družbeni mir, napredek in blagostanje. Vsega tega danes, ni, zato monarhisti predlagajo parlamentarno monarhijo. Še vedno pa se niso domenili, kdo naj bi zasedel brazilski prestol.
Vatikan in trgovina z orožjem
RIM — Italijanska revija misijonov Nigrizia je dalj časa obravnavala trgovino z orožjem s Tretjim svetom in vprašanje pacifizma; to ni bilo po godu Vatikanu, še posebno pa ne načelniku urada za misijone, kardinalu Jožefu Tom-ku, ki je zahteval odpust njenega direktorja Alessandra Zanotellija.
Na tiskovni konferenci je Zano-telli, med javnostjo znan kot pobudnik »pohoda za mir« v našem mestu januarja letos, včeraj razjasnil okoliščine, ki so privedle do njegove odstranitve. Jožef Tomko je po njegovem mnenju že pred letom dni obvestil generalno upravo reda kambonijancev, od katere odvisi izdajanje revije Nigrizia, da mora revija »spremeniti politično linijo, sicer bo zamenjala direktorja«.
Zanotelli, ki je vodil Nigrizio od leta 1978 in bo sedaj odšgl v misijone v barakarsko naselje pri Nairobiju (Kenija), je včeraj dejal, da je ponudil svoj odstop že 24. decembra, predstojniki pa so ga povabili naj počaka, da poskrbijo za njegovo nasledstvo. Zanotellija je presenetilo tudi dejstvo, da je Andreotti vedel še pred njim samim, da bo premeščen v Afriko. Med opravljanjem svojega dela pa je bil vselej deležen tudi ostrih kritik Spadolinija, takratnega obrambnega ministra. Po mnenju Zanotellija je politike najbolj peklo to, da je v reviji obsojal trgovino z orožjem s Tretjim svetom in da je redno objavljal imena oseb, ki so v tej trgovini sodelovale.
Leta 2025 na svetu Že 8 milijard ljudi
PARIZ — Letos poleti bo na Zemlji 5 milijard ljudi, medtem ko nas je bilo v začetku minulega stoletja komaj za milijardo, leta 1910 za slabi dve milijardi, a v času, ko se je začelo naše štetje, samo kakšnih 200 milijonov. Tako pišejo demografski izvedenci, ki opozarjajo, da se bo človeštvo pomnožilo leta 2000 na 6 milijard in leta 2025 kar na 8 milijard duš. Nahajamo se torej na pragu prave eksplozije naravnega prirastka, ki bo glede na, različno prostorsko specifiko povzročila tudi globoke družbene in gospodarske spremembe.
Konec prve četrtine naslednjega stoletja bo npr. Brazilcev in Nigerijcev že po 400 milijonov, Mehikancev bo 180 milijonov, a 200 milijonom ljudi v evropskem Sredozemlju bo stalo naproti 400 milijonov severnih Afričanov. Kaj pa Azija? Kitajcev (leta 1950 »samo« 560 milijonov) bo kmalu 1,1 milijarde, skupaj z Indijci in Japonci pa kar 3 milijarde. Države v razvoju — zlasti azijske — se bodo prelevile v industrijske in začele temeljito konkurirati evropskemu pa tudi ameriškemu gospodarstvu, ki jih danes v marsičem pogojujeta. To bo posebno negativno vplivalo na zahodnoevropske države, pravijo ekonomisti.
Ustanovi za zaščito živali zapustila pol milijarde lir
TURIN — Dvonadstropna stanovanjska hiša na pobočju cvetočega griča pri Turinu v vrednosti pol milijarde lir, bančni tekoči račun za 50 milijonov lir pa še nekaj sto zahodnonemških mark: to je dediščina, ki jo je zapustila Caterina Vellano državni ustanovi za zaščito živali ENPA. Dobrotnica je umrla že predlanskim v 72. letu, ves ta čas pa je, predsednik omenjene ustanove Silvano Traisci zaman iskal njene morebitne naravne dediče. Ko je ugotovil, da ni bila omožena in tudi nikogar ni imela na svetu, je sklenil testament izkoristiti.
Pokojna, ki je bila hči^ graditelja prvih motornih valjev za avtomobile ian-cia, je po zatrjevanju soseščine bila mirna in ljubezniva ženska, zanimala pa se je izključno za živali in cvetje. V oporoki je izrazila željo, da bi ustanova ENPA razpisala šest letnih nagrad po pol milijona lir za ljudi, ki se odlikujejo po ljubezni do živali. Traisci je rekel, da bo ustanova uvedla tudi študijske štipendije in da bo sploh do pičice natanko spoštovala pokojničine želje.
V Parizu pokopali Dalido
Na pariškem pokopališču v Montmartru so pokopali francosko pevko Dalido, ki je pred dnevi naredila samomor	(Telefoto AP)
Neogotska zvonika (na desni) bamberške katedrale slavita danes 750-letnico, medtem ko sta romanska zvonika 20 let starejša	(Telefoto AP)
Nesreča v premogovniku nedaleč od Johannesburga
JOHANNESBURG — V rudniku premoga, oddaljenem okrog 80 kilometrov od Johannesburga, je včeraj umrlo devet rudarjev. Attie Roets, glasnik družbe »Gold Fields« (Zlata polja), lastnice rudnika, kjer se je pripetila včerajšnja nesreča, je izjavil, da je rudarje zasul plaz blata in prahu, tri delavce pa še iščejo. Glasnik družbe je tudi dejal, da je prišlo do nesreče v tunelu pod silosom premogovnika v Coalabrooku, delavci pa so med nezgodo čistili rov. Roets je obenem obvestil javnost, da je lastništvo sprožilo preiskavo, ki bo razjasnila okoliščine nesreče.
Včerajšnja ni bila prva nesreča v tem premogovniku, pred 25 leti je v izredno hudi nesreči umrlo v tem rudniku kar 435 rudarjev.
Povabila ga je na rutinski pregled, on pa se ni dal...
SYDNEY — Na tisoče kontejnerjev v skupni vrednosti okrog 40 milijonov dolarjev že več dni »čaka« na pomolih avstralskega pristanišča v Melbournu, odkar je eden izmed pristaniških delavcev originalno odgovoril na povabilo uslužbenke carine za rutinski pregled: možakar si je odpel hlače in presenečeni uslužbenki pokazal... tisti del telesa, kjer hrbet zgubi dostojno ime.
Delavca je delodajalec takoj odpustil iz službe, .sindikalni predstavniki pa so oklicali stavko in onemogočili nadaljnje raztovarjanje blaga; ta je v luki zaustavila 10 ladij s skupaj 3000 kontejnerji. Komisija za dohodkovno arbitražo je ponudila svoje posredovanje za izgladitev spora, to pa bo storila, če bosta obe strani sprejeli njeno odločitev, sindikat pa kot predpogoj zahteva preklic odpusta »nadebudneža«.
Vodovoda iz Turčije do Meke in Emiratov
ANKARA — Turčija se pripravlja na uresničitev megalomanskega načrta., s katerim bi vodo dveh turških rek speljali po ceveh v Saudsko Arabijo in v Združene arabske emirate. O tem je turški premier Ozal že seznanil ameriškega predsednika Reagana. ZDA naj bi po vsej verjetnosti finančno in tehnično sodelovale.
Predhodni načrt je pripravila ameriška družba Brown and Root, ki je tudi ocenila, da bi gradnja dveh vodovodov stala 17 milijard dolarjev. Zajetje obeh vodovodov bi bilo v južni Turčiji v pokrajini Adana. Prvi vodovod bi bil dolg 2 tisoč 200 kilometrov in bi ga speljali preko Sirije in Jordanije do Meke; drugi vodovod bi preko Iraka in Kuvajta dosegel Šariah v Združenih arabskih emiratih in bi bil dolg 2 tisoč 400 kilometrov.
Tako turški kot mednarodni gospodarski in finančni izvedenci se ne plašijo ogromne investicije. Prepričani so, da se bo to izplačalo. Amortizacija obeh vodovodov, naj bi bila cenejša od dosedanjih sistemov pridobivanja sladke vode iz morja. Pri tem ne gre prezreti, da bi imele vse države, preko katerih bi speljali vodovoda koristi, saj bi jim plačevali najemnino.
Sedemdeset let po razpadu otomanskega cesarstva bo Turčija ponovno navezala tesnejše stike s svojo nekdanjo provinco. Vodovod naj bi namreč združeval države, ki so si bile do sedaj v laseh. V kriznih obdobjih je bila nafta orožje prisile, zaprtje naftovodov ustaljena praksa, v islamskih državah pa bi se le redki upal zapreti vodovod, saj je voda v puščavskih muslimanskih državah najdragocenejša, skoraj sveta tekočina, ki jo ureja tudi koransko pravo. Kot taka naj bi vodovoda odigrala tudi pomembno politično vlogo, ki je vabeča tako za Turčijo kot za Saudsko Arabijo in vse države te regije.