Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 57.0(497.12 Ilirska Bistrica) 3» 56 2000360,159 si I efeflRT grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica III %D TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO »FRIEND« ki mm ...puiiiifi-j m tik® POZOR: V SREDIM SXTXVIKA PRESEMECEM RIBARNICA M CERKVENIK NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjerm ribe * školjkefirakT T" bfanč^ * /con^rve | isTkrcA arjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 ,/ ^4, ^Srečno novo teto 2004 Božične proz0i§ ,^/K t/if _J/4i ____ ///K vamzeCi 1' tUjjl4r Računovodski servis, Trif^iMuševič s.p. Vojkov drevored28, Idrska (Bistrica Vek 05-710 14 99, gS!M 040 838 520 L 7^ strankamladihslovenije Š/Ž/S www.smsfsi Lokalni odbor SMS Ilirska Bistrica in poslanec Državnega zbora Igor Štemberger Novoletne želje, skrite so sanje, novoletne želje majhne so tajne, naj postanejo hrepenenje in smeh, sreča naj najde pot, prav do vseh !!! KOREN JOŽKO URNIK«— 8.00-18.00 -sobota 8.00-16.00 3 nedelja zaprto«*" ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL : Koseze 3, Ilirska Bistrica 1® JI®] tel.: 040/240-118 simobil @ vodafone" ® kakez papirnica TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. ------------ tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5 / 710 06 95 e-mail: kakez.doo@siol.net Amier/v ‘H i či! 3 i m* 'I: ' Izboljšali smo Si.mobilov signal od Ilirske Bistrice do Zabič! Načrtovano je tudi izboljšanje v okolici Novokračin. H mu S .. m , »i od .... 0 UGODNO!!! »Mili uti;/! UG0D! SAMSUNG 753DFX 17" 3 leta garancije 33.500,00 SIT VROČA CENA! ČITALNIK Epson Perfection 126011 45.480, ftfr-Stt 15.990,00 Sit * Darilo ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali ob podaljšanju naročnine! > v 6T\\ RAČUNALNIKI PO PRAZNIČNIH CENAH: BASIS 21 G (2.4 Ghz, 40 GB, CD rom): 85.290,00 SIT EXAM 58 G (2.6 Ghz, 80 GB, CD-RVV, GF FX5200)s 133.290,00 SIT EXAM 59 G (2.7 Ghz, 80 GB, CD-RVV, DVD, RadeOn 9200): 153.790,00 SIT EXACT 58 G (P4,2.6 Ghz, 80 GB, CD-RVV, DVD, RadeOn 9200): 183.790,00 SIT EMCT 59 G (P4,2,8 Ghz, 120 GB, CD-RVV, DVD, GF FX5600): 227.090,00 SIT VSI MODELI SO NA ZALOGI NOVOLETNE RAZGLEDNICE PO 60 SIT ČESTITKE S KUVERTO ŽE OD 120 SIT VEČ KOT 100 MOTIVOV! WWW kakP7 Q| Urnik PaP'rn'ce: od pon. do petka: 8.00 -19.00, ob sobotah: 8.00 -12.00. ......... o! VV V V V V. rVurVUA.O! Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. WWW. KuK6Z.SI beseda urednika HEJ BRIGADE HITITE... Obožujem december. V decembru se ponavadi vrstijo dogodki, predavanja, srečanja in proslavljanja. Nazdravlja se staremu in novemu letu, uspehom in neuspehom, prijateljstvu, sovraštvu, ljubezni... Nekatera srečanja pa so prav fantastična. Tako so mi na enem izmed njih razložili, kako imajo orhideje zakomplicirano življenje in kako vsaka najmanjša sprememba vpliva na njihovo življenje. Dajmo si prosim ustvariti prioritete. Tudi naša življenja so zakomplicirana, pa kljub temu živimo in preživimo in ravno tako bodo preživele tudi orhideje. Na enem drugem srečanju so od nas zahtevali naj bomo složni. Da moramo nastopati skupaj in enotno proti skupnemu sovražniku. Saj smo složni, a kaj, ko vedno eni in isti privilegiranci skačejo ven iz složnosti. In ker bi bili vsi radi posebni in v privilegiranem položaju, skačejo iz složnih vrst in delajo po svoje. Rezultat ni sloga, ampak kaos. Pa smo tudi nekateri, ki bi pristali na složnost, ampak bi najprej potrebovali složnega vodjo, ki bi najprej sam pristal na složnost in na dejstvo, da smo vsi v istem položaju. Bistvo složnosti je, ne da vsi mislimo enako, ampak da vsi delamo za isti cilj in smo v kritičnih ali odločilnih trenutkih pripravljeni pozabiti nase in na lastne želje, potrebe, zahteve ali koristi. Drugi pogoj za složnost pa je informiranost, da sploh veš s čim ali s kom naj boš složen. Mislim, da ljudje nismo trop izgubljenih ovac, ki rabimo odrešenika iz svojih izgubljenih muk. Ne rabimo rešitelja ali vsemogočnega boga v katerega bomo slepo verovali. Ta zgodovinski čas je minil. Vsak posameznik je dovolj pameten, da sam presodi. Spoštovanje pravice in sposobnosti, da se vsak sam odloči kako, kam in s kom pa je še eden ključnih pogojev za složnost. Složnost ni absolutna ali izvoljena danost je trda muka prepričati kopico posameznikov, da delajo skupaj, za skupno dobro in za skupno priznanje. A decembra še ni konec. Konec pa je prvega leta nove vladavine starih in novih, torej skrajni čas, da se lotimo analize njihovega dela, da preverimo kaj od obljubljenega so že izpolnili in kaj jih še čaka. V novem letu bomo morali biti še posebej pozorni na naše politične veljake, saj so pred nekaterimi tudi državnozborske volitve. Pred nami je še eno novo leto. Z veseljem in upanjem mu pojdimo naproti. Naprej moramo, če hočemo ali ne, in bolje in hitreje bomo hodili, če bomo gledali naprej, kakor če se bomo neprestano ozirali nazaj. Želim vam vesele praznike uspešno celo novo leto. Urednica mag. Milena Urh <______________________________________________________________4 Vsem občanom, dopisnikom, oglaševalcem in bralcem Snežnika želimo prijetne Božične praznike ter veliko sreče, osebnih in poslovnih uspehov v novem letu 2004! Uredništvo časopisa Snežnik SESTRA MARICA - BABICA - ODHAJA V POKOJ ! Nisem iskala besed velikih mislecev, ki bi ti povedali vse kar čutim! Bilo bi preveč enostavno in prav nič originalno! Pogrešala bom tvoj zvonki smeh, prijazno besedo - zame včasih tudi strogo - predvsem pa zagonetni pogled preko preiskovalne mize, ko sva skupaj ocenjevali otrokov problem. V svojih rokah si imela veliko več otrok kot jaz, zato sem ti hvaležna za vso pomoč in znanje, ki sem ju bila deležna v letih skupnega dela. Ne jezi se name, ko se boš zagledala v časopisu, saj veš, da sem še vedno nagajiv in uporniški otrok, moj namen je iskren in nepokvarjen! Prepričana sem, da boš ostala še dolgo v malih srcih in srcih njihovih staršev, pa tudi v srcih sodelavcev - vsaj nekaterih, ki te misli delijo z mano! Bodi zdrava in vedra tudi v bodoče! Tvoja sodelavka Ivica Smajla, dr.med, spec. ped. «M> LET OSNOVNE ŠOLE DRAGOTIN KETTE Že dolgo časa ni bila dvorana Doma na Vidmu tako polna, kot je bila v petek, 12. decembra. Povabljeni so napolnili tudi preddverje, razlog pa je bila svečanost ob 40-letnici OŠ Dragotina Ketteja, ki se pokriva tudi s praznovanjem 190-letnice šolstva na bistriškem. Slavnostni govornik je bil pesnik Tone Pavček. Prireditev je začela ravnateljica šole Ester Juriševič, ki je v pozdravnem govoru nanizala prelomnice šole. Čestitkam sta se na odru pridružila tudi župan Anton Šenkin in predstavnik Zavoda za šolstvo mag. Mirko Zorman. V dveurnem programu, ki je sledil so se na odru vrstili nastopi učencev šole. Nastopali so učenci in nekdanji učenci OŠ Dragotin Kette - Otroški pevski zbor, recitatorji, učenci prvega A in prvega B razreda, drugošolci, Bistrke škuorke, Orffov orkester in Mladinski pevski zbor. Prepolna dvorana je lahko videla uprizoritve dramske igrice, kankana, naše četica, ki koraka, ob bistrem potoku je mlin, Thai-bo... Sklepna prireditev je potekala v prostorih šole, ki so jo za ta namen lepo pripravili. Ob glasbi in zakuski, smo si povabljeni lahko ogledali bogato razstavljeno gradivo ter knjigo spominov V krogu, ki je nastala prav za to priložnost. Čestitamo vsem, ki so sodelovali in se trudili pričarati vzdušje, ki si ga tako pomemben dogodek tudi zasluži! PODELITEV DOVOLJENJ ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI V sredo, 3. decembra je bila v prostorih bistriškega Centra za socialno delo podelitev dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti. Dovoljenje so, direktorica centra Miranda Vrh, župan občine Anton Šenkinc ter strokovne delavke centra, podelili šestim rejnicam. Doslej je področje rejništva urejal zakon o družini, v letošnjem letu pa smo dobili poseben zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki zelo podrobno ureja to področje dela. Rejništvo je po njem posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki je namenjeno otrokom, ki zaradi različnih vzrokov začasno ne morejo živeti v biološki, oziroma matični družini. Delo na področju rejništva je delo, ki zahteva od ljudi veliko dobro srce, ljubezen, potrpežljivost in vero v to kaj počnemo in delamo. Delati na področju rejništva pomeni delati skupaj z otrokom, biološkimi starši, rejniki in strokovnimi delavci. To je v veliko primerih težko delo, ki zahteva veliko časa, skupnih dogovarjanj in usklajevanj. Zato gre posebna zahvala rejnicam, ki so prve dobile dovoljenje za opravljanje rejništva, po novem zakonu. Te so: Baša Jožefa, Sirk Vanja, Čeligoj Mirjam, Rutar Jožica, Ržek Elvira in Darinka Dekleva. Pa vendar se splača, splača zaradi otrok, ki jim življenje ni bilo naklonjeno in jim ni prizaneslo ter so že kot zelo majhni spoznali bridkost življenja. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Stene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. 1 I I I I I I DOM NA VIDMU OBNAVLJAJO Ljubljana, 3. decembra. Ministrstvo za kulturo je počastilo obletnico rojstnega dne našega velikega pesnika Franceta Prešerna s postavitvijo spominskega obeležja pred Domom na Vidmu. Iz urada ministrice smo izvedeli, da gre za prvo v vrsti investicij pri obnovi Doma na Vidmu. Po pričakovanju ga bodo, ko bodo investicije zaključene, preimenovali, podobno kot v Novi Gorici, v SNG Ilirska Bistrica. Da ne gre za navaden požarni hidrant, kot trdijo zlobni jeziki, kaže dejstvo, da takih obeležij niso postavili na hrbtni strani doma, čeprav so tudi tam ustrezni jaški. Par Odija TIB TRANSPORT JE POSTAL PROIZVAJALEC POLPRIKOLIC TIPA PPC 35 Družba TIB Transport iz Ilirske Bistrice, ki je sicer najbolj znana po opravljanju prevoznih storitev, je vzporedno z razvojem prevoza nevarnega blaga razvijala tudi servisno dejavnost. Le-ta je po obsegu prihodkov drugi najpomembnejši Transportov program; po široki paleti storitev, ki jih v servisnih delavnicah izvajajo, pa je vsekakor najobsežnejša. Zaostrene tržne razmere narekujejo, da se vodstvo servisne dejavnosti ilirskobistriškega Transporta nenehno ozira za novimi poslovnimi priložnostmi. Ena od takih je tudi predelava oz. izdelava polprikolic, ki ustrezajo pogojem evropske prometne zakonodaje. Dve predelavi polprikolic sta že zaključeni in vključeni v Transportov vozni park, storitev pa so pričeli tudi tržiti. Njihove ambicije se niso ustavile samo na goli proizvodnji. Želeli so si, da bi se tako predelano oz. izdelano novo polprikolico kupec iz delavnic odpelje z vsemi potrebnimi dokumenti, tudi s homologacijo, opravljenim tehničnim pregledom in obrazcem P7, ki je osnova za pridobitev CEMT-a. Pogled na zadnjo stran polprikolice tipa PPC-3, njen proizvajalec je podjetje TIB Transport, d.d., Ilirska Bistrica, bo v bodoče uzrl marsikateri udeleženec v prometu. (Foto: TIB) Sledila je priprava obsežne dokumentacije, ki so jo podali v presojo podjetju RTI, znanstveno raziskovalne tehnične in poslovne storitve d.o.o. iz Maribora. Strokovnjaki mariborskega podjetja so na podlagi odlično pripravljene dokumentacije in temeljitega, štirinajst dni trajajočega laboratorijskega pregledovanja polprikolice, izdali pozitivno mnenje o TIB Transportu kot primernem proizvajalcu polprikolic cistern tipa PPC-35 za prevoz kemikalij. Na podlagi mnenja, ki je izdano v skladu z evropskim standardom ECE ter slovenskimi standardi, je Ministrstvo za promet in zveze TIB Transportu podelilo listino za izdajanje homologacije tipa A. S tem je družba TIB Transport postala uradni proizvajalec polprikolic cistern tipa PPC-35 za prevoz kemikalij. Vsekakor odmeven uspeh, ki v strokovnih krogih ni ostal neopažen. Za avto-prevoznike pa finančno izredno zanimiv način izhoda iz zagate, ko zaradi prestarega ali neustreznega voznega parka in prenizkih sredstvih za obnovo le-tega ne morejo zadovoljiti visoke evropske standarde. S Transportovo pomočjo jim bo del tega bremena vsekakor odpadel. K. M. BRIDŽ V ILIRSKI BISTRICI Bridž, izredno zanimiva miselna igra s kartami, ima v Ilirski Bistrici lepo tradicijo. V svetu je zelo razširjena, pri nas v Ilirski Bistrici Pa jo igramo že dobrih petdeset let. Sprva so jo igrali kot kavarniško igro v »Šajnovi« kavarni v petdesetih letih prejšnjega leta. Morda tudi prej. Prvi 'gralci te plemenite igre so bili zelo spoštovani bistriški gospodje: Aleksander Ličan, dr. Franc Baša in njegov sin Cene, Karlo Konobl, Tone in Jule Gržina, Mile Šlenc, Stano Logar, Stano Poljšak, Lucijan Saccomandi in Anton Novak. Leta 1968 sem si podpisani ogledal mednarodni turnir na Bledu, ki ga je organizirala Bridž zveza Slovenije. Navdušen nad tekmovalnim turnirjem, pri katerem je sodelovalo preko 400 igralcev 12 različnih krajev sveta, sem med odmorom prišel v stik s tedanjim Predsednikom zveze z gospodom Milanom Ivanušem. Kaj hitro sva se dogovorila, da še isti teden obišče igralce v Lirski Bistrici. Na sestanku, ki se je odvijal mes oktobra leta 1968 v hotelu Zmaga v Ilii Bistrici, so se napovedanega sestal udeležili nekateri že omenjeni igr; bridža v Ilirski Bistrici, pridmžili pa se jim tudi mlajši igralci. Ustanovili s bridž klub Ilirski Bistrica. To je bil j tovrstni klub na Primorskem.Temu sledili tečaj za začetnike, p: tekmovanja, povezava z ljubljansk klubi, državna tekmovanja in sodelova na turnirjih v Sloveniji in Trstu. Na ži dr. Alberta Merla iz Postojne (takra služboval v Ilirski Bistrici) smo Bistrič organizirali tečaj bridža v Postojni, kje nastal drugi primorski bridž klub s kate bistriški igralci sodelujemo dandanašnjih dni. Kot zanimivost naj omenimo, da s di Bistričani tudi soudeleženi ustanovitvi kluba na Reki. Le-ta se Pozneje razvil v enega najmočnej Na sliki so igralci postojnskega in bistriškega kluba. Na zadnjem turnirju 15. decembra je zmagal par iz Postojne Pirjeves - Godnič, drugo mesto je pripadlo paru Hrvatin -Žnidaršič (II. Bistrica), tretje mesto pa sta dosegla Merlo - Modic (Postojna). klubov v tedanji državi in ostaja še vedno klub z odličnimi igralci. Letos torej mineva 35 let od ustanovitve bistriškega kluba. Vidnejše rezultate je klub dosegal v prvih desetih letih delovanja, ko je pomembnejše rezultate na večjih turnirjih dosegal igralski par Edo Lenarčič in Niko Samsa. Trenutna kvaliteta bistriških igralcev pa je nekje v slovenskem povprečju. V Sloveniji je trenutno že okrog deset tovrstnih klubov. Že pred nekaj leti sta se vodstvi obeh klubov v Postojni in Ilirski Bistrici dogovorili za skupne igralne dneve. Igralci obeh klubov se v igralni sezoni od oktobra do maja vsak ponedeljek dobivajo na turnirju v Ilirski Bistrici ali Postojni. Resnici na ljubo moramo Bistričani le priznati rahlo premoč našim prijateljem v Postojni. Poznavalcev in igralcev bridža v Ilirski Bistrici je prav gotovo okrog dvajset, a se vsi iz različnih razlogov ne udeležujejo turnirjev. Igralci bridža v Ilirski Bistrici, ki redno tekmujejo, želijo povečati število igralcev. V ta namen nameravajo organizirati brezplačni tečaj za začetnike (taki tečaji v Ljubljani stanejo 15000 SIT na igralca!). Kandidati naj se za informacijo oglasijo pri Branku Skrtu na telefon 041484174 . Pridružite se nam! Dimitrij Grlj KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Iliriade____________ V NOVEM LETU PA BOLJE BO Huda viroza je zagrabila bogati del sveta. Imenuje se potrošniška mrzlica. Džiramo po trgovinah in kupujemo, kupujemo, kupujemo. Ampak po svoje je to kar v redu. Ko se jaz recimo šetam po potrošniških hramih (včasih smo jih imenovali trgovine) in zbiram darilca za tiste, ki so mi dragi in mili, zlasti za najmlajšo članico našega klana, se prav dobro počutim. In če je potrošništvo kao sebičnost na kubik, potem tukaj pač nekaj ne Štirna. V resnici so te materialne stvari, ki si jih stavimo pod jelke (z jaslicami ali brez) zgolj posrednik, ki pravi, hej, fajn je, da ste del mojega življenja in vice versa. In vse najboljše še naprej. Zato kar šopingirajte, dragi potrošniki. In če kupite čokolado za sto tolarjev ali bonboniero za pet jurjev, je čisto vseeno. Zato je namreč bog izumil različne cenovne razrede. Drugače pa je december kljub zimskemu času zelo vroč. Žal je to taka vročina, ki vsaj mene pušča hladnega. Ker mi je mučno gledati in poslušati izlive najčistejše ksenofobije, da ne uporabim kakšnega bolj sočnega izraza iz 20. stoletja, po teveju. Kot človeku, ki se je kar dobro poučil o začetkih totalitarizma, od tistega, ki je začel harati 1922, preko onega iz 1933 do tega iz leta 1987, me kar mraz strese in noben čaj z rumom ne pomaga, ko poslušam, kako se iz parlamentarne govornice poziva k oboroženemu odporu demokratičnim institucijam. Vsi krvniki so namreč najprej klovni. Sicer pa o teh in takih temah več na odslej redni (evo, Marko, zdej pa prav zares) internetni kolumni na naslovu http://direkt.ilbis.com/ Naše malo misto je spet stopilo v zgodovino. Potem, ko smo imeli to čast, da so bili naši soobčani prvi, ki so bili v tej državi obsojeni za širjenje nestrpnosti, imamo še rojaka, ki je prvi visok državni uradnik, ki je (nepravnomočno) obsojen zaradi kompcije. OK, človek bo sicer kriv šele takrat, ko (če) bo obsodba pravnomočna. Zanimiva pa je njegova reakcija. Ne toliko to, da je sodnico pošiljal čistit WC-je, ne, pravzaprav je rekel, da niti za TO ni dovolj dobra, kar je mogoče celo res, ker so dobre čistilke redka roba, pač pa bolj to, da je rekel, da bo razkril vse velike svinjarije iz čistega maščevanja. Bo že pokazal tistim, ki so mu nastavili. Uau. Jaz, ki sem očitno z Marsa ali kaj podobnega, sem mislil, da imajo državljani dolžnost, in visoki državni uradniki še toliko večjo, da vse sume in dokaze o morebitnih kaznivih dejanjih, ki jih imajo, pač javijo ustreznim organom. In evo, motil sem se. V resnici morate takšne podatke uporabiti po svoji diskreciji in jih odkriti šele, če vas kdo zaj... Je pa gospod Šuštar v bistvu razkril, kar se že dolgo šušlja med dobrimi ljudmi. Da naši odličniki eni drage držijo v šahu z “majhnimi črnimi knjižicami” (bralci Alana Forda bodo vedeli o čem govorim) in ima on zato mogoče celo prav, ko pravi, da je bil žrtveno jagnje. In sedaj pred športom in vremenom še malce kulture. Harij ci so na bivši Dan republike praznovali 25. izvedbo svoje gledališke predstave in baje (nisem šel gledat, ker sem žal tak, da mi mora informacija pasti na glavo in še it z mano na kafle, sram me bodi) so se pojavili celo neki Zjmnci, ki se špilajo teater. Pa to je, fantje in dekleta, ludnica! Saj imamo celo sceno, če dodamo še tisto grupo, ki se ji zdaj ne morem spomnit imena, vem, daje blo nekaj hecnega, ki se tudi grej o nek teater (vsaj vsakih par let, ha ha) in kjer se baje mota celo eden, ki se isto kliče in piše kot jaz. In to kljub temu, da so materialni pogoji za kulturo v Bistrci grozljivi. Dom na Vidmu stoji, dokler se ne bo zrušil. In Sokolski dom takisto. Ah ja, Sokolski dom, kjer ima sedež Mladinski center, kjer so lastniki Ljubljančani, nekje vmes pa je še občina. Naj vam povem zgodbo. Pridem jaz tako enkrat lepo pred ta Dom družbenih organizacij, da naredim, ah sigurno je blo kaj pomembnega, ma sem pozabil, in pred vrati stoji par mladincev, ki se sprašujejo, da če je to mladinski center, zakaj potem oni ne morejo iti v dvorano in igrati pink ponka. Se strinjam. Težava je seveda v tem, da bi ta zadeva rabila nekoga, ki bi se s tem ukvarjal tudi profesionalno. In profesionalno pomeni, če verjamete ali ne (mogoče sem že malo okužen z žabarsko logiko), da bi moral za to biti tudi plačan. Sicer pa tak človek obstaja, le keša ni. Upam si reči, da se bo denar našel, ko se bo on naveličal čakati na boljše čase in bo počel kaj drugega. Ma kaj pomaga, če damo 50.000 tolarjev za vsakega novorojenca, če potem staršem zapopramo vrtce, če bi igrala iz vrtcev in igrišč prej spadala v arheološki muzej in če mora mladina čakati pred zaprtimi vrati, da lahko vrže partijo pink ponka. Ah ja, otroci pač nimajo volilne pravice. Ampak, veste kaj, lahko bi bilo še hujše. Predstavljajte si, kaj bi šele bilo, če ne bi v našem občinskem svetu sedelo kar pet mladinskih svetnikov. Zato se pri svoji večerni molitvi vedno spomnite tudi nanje. Sam najboljše vem, kako težko je njihovo delo. In trudijo se kot se le morejo. Le da se nikjer tega ne vidi. Dejmo no, fantje in punca, malo akcije. Četrt kilometra asfalta eno leto kasneje, pa bi lahko naredili čudesa. Čeprav je po drugi strani (že dolgo je tega, ma jas mislim bolj počas) moj najljubši svetnik Vojko T izjavil, da mi u Bistrci ne rabimo tistih mladih, ki grej o študirat neke družboslovne predmete, mi rabimo strojnike, kemike in elektroinženirje. Se strinjam. Je pa le en majhen problemček. Takih ni niti petina od tistih, ki grej o študirat. Torej sem si jaz to prevedel nekako, kot da mi približno polovico naraščaja preprosto ne rabimo doma, jih tako rekoč z blagoslovom pošiljamo, da pomlajujejo druge kraje. Iz te perspektive je seveda povsem res, da ni trošiti denarja za te otroško/ mladinske stvari. Saj jih ne bo nobeden rabil. Seveda to ni tisto, kar je bilo s to izjavo mišljeno. Mišljeno je bilo verjetno bolj to, da se morajo mladi začeti opredeljevati za prave poklice. Ker cele generacije mladih pač nimajo pojma, kam se stvari usmerjajo. Če se namreč resničnost ne sklada z našim videnjem, toliko slabše za resničnost! Čas bi bil, da potegnemo glave iz peska in se ozremo okoli sebe. Čimprej. Sicer pa vam želim vesel in blagoslovljen Božič in srečno in najsuper novo leto 2004. Dejan Ujčič Josip Broz je rekel “Učiti se, učiti se, učiti se ”, mi pa 34 mesecey do konca mandata čakamo na tisto, čemur Američani rečejo “high school". ALO, ALO 080 22 23 Ko si v stiski in v tvoji bližini ni nikogar kateremu bi se lahko potožili pokliči brezplačno tel. številko 080 22 23. To je telefon zate, dragi sočlovek. S prostovoljko-cem se boš pogovoril o tem kar ti leži na duši. Lahko ga povprašaš za nasvet, v zvezi z drogami pa tudi z manj pomembnimi težavami, ki pa so težave in težavice pa se želiš o njih pogovarjati. Dobil boš razumevanje in pomoč, naslove in telefonske številke inštitucij, ki so strokovno usposobljene za zdravljenje in pomoč zasvojencem. Tudi zasvojencem z legalno drogo. Alkoholom, cigareti, zdravili.... Dne 25.11.03 je bilo v Bistrici zelo dobro predavanje o preprečevanju zasvojenosti. Predaval je dr. Bogdan Polajnar. Barvito in jasno je opisal in narisal funkcionalno in disfunkcionalno družino. V kaj se bo otrok razvil pa je v glavnem odvisno prav od tega v kakšni družini živi. Kdor je bil prisoten na tem predavanju je imel priložnost soočenja s samim seboj. Pa tudi uvid, da ima še vedno možnost kaj storiti zase in za svojo družino, če se je pripravljen odreči svojemu prav. Kajti resnica je ne-osebna in je nekje v sredini med mojim prav in tvojim prav. Kako in na kak način preseči začaran krog v katerem se vrtijo nesrečni starši in nesrečni otroci. Opustite dobre namene, kajti prav ti vam grenijo življenje. Ni vse dobro kar je dobro, še najmanj pa za otroke, ki svet šele spoznavajo in odkrivajo. Nenazadnje otroci se učijo tako, da posnemajo starše. Če bomo dovolj pošteni in pogumni se bomo zazrli v njihovo čisto ogledalo, ki nam brez kančka sramu kaže prav to. Kdo in kaj smo. Svet je urejen tako in tudi funkcionira tako, da nam od-zrcali vse kar pošljemo vanj. Besede otroku bolj malo povedo. Odlično pa dekodirajo telesno in čustveno govorico. Z lasersko natančnostjo. Nič jim ne uide pa naj se še tako trudimo, da bi jim stvari prikazali v veliko lepši luči kot v resnici so. Ego je pri otroku neizprosen in življenjsko pomemben. To je primarni gon po preživetju. S tem ni nič narobe. Narobe je, ker jim nihče ne zna, ne zmore ali pa si ne upa postaviti meje. Meje, ki jih moramo upoštevati in spoštovati, če hočemo preživet in živeti kot ljudje. V opori in podpori drug z drugim. Ego je animalen in naloga staršev in nas vseh je, da ga učlovečimo. Da ga duhovno osmislimo. Skrajni čas je, da vrednote izrekamo naglas čim pogosteje. In vrednote se bodo uravnovesile z ne-vrednotami. Dan in noč, življenje in smrt, ljubezen in sovraštvo, dobro in zlo vse se preobraža in preliva eno v drugo. V življenju počnemo prav to, lovimo ravnotežje med nasprotji, da nebi odfrčali v nebesa ali pa zdrsnili v prepad. »Neta veš življenje je anu kuolu, ki se vrti« je tik pred smrtjo rekla naša nona Ana. Pa bo držalo. Dobro in slabo prepustite reki pozabe. Novo leto naj bo res novo. Zaživimo na novo. Drugače. In res, vse je lahko tudi drugače, kot običajno mislimo, da je. Novo leto vam voščim s staro ljudsko pesmijo: Kole, koledo, novo leto je prišlo, mi vam hočemo v novem letu voščiti marsikaj, da bi zdravi in veseli učakali še mnogo let. Neta Vergan KRI NEJ UODA Pred kratkim je Igralska Skupina KETŠD Alojzij Mihelčič Harije praznovala prvo obletnico okroglega druženja. Ob tej priložnosti smo za številne prijatelje, dobrotnike in sponzorje odigrali štiriindvajseto ponovitev uspešnice »Kri nej uoda«. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana Doma na Vidmu je potrdila, daje zanimanje še vedno veliko. Člani društva se zahvaljujemo za prejete čestitke, pohvale in priznanja. Hvala tudi vsem tistim, ki ste nas med letom podpirali in bodrili, še posebej g. Janku Poklarju, predlagatelju občinskega priznanja. Darovane prostovoljne prispevke, zbrane v višini 15.680 tolarjev, smo darovali v humanitarne namene. Nič manj napolnjena ni bila niti dvorana v nedeljo, 7. decembra, ko smo predstavo odigrali Frana in Motija v civilu. (petindvajsetič) v Knežaku. Zato, še enkrat hvala čudoviti publiki in izjemnim gostiteljem z Zgornje Pivke. Alenka Penko AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.. 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Vam zeli vesel Božič ter veliko uspehov in varno vožnjo v letu 2004. OBISK AVTOMOBILSKEGA SEJMA Vsako leto » VDA« (Verbandf der Avtomobilindustrie) pripravi IAA-mednarodni avtomobilski sejem. Združenje avtomobilske industrije je sestavljeno iz več kot 500 članov družb z 770 000 člani. Člani VDA so izdelovalke industrijskih vozil, motorjev, prikolic, karoserij, kontejnerjev, delov vozil in njihovih dodatkov. Glavna pisarna VDA je v Frankfurtu. VDA ima predstavništva v Berlinu in Bruslju. VDA promovira interese vse Nemške avtomobilske industrije in vse kar je povezano s prometom, politiko okolja, logistiko, tehnično zakonodajo, standardizacijo, kvalitetnim zavarovanjem. VDA je staro preko 100 let. Ustanovljeno je leta 1901 v Eisenachu s 8 družbami kot (VDMI) združenje nemške industrije motornih vozil. Prve naloge vključujejo pogled cestnega prometa, preprečevanje težkih situacij pri proizvajalcih in priprava avtomobilskih razstav. Letošnji 60. IAA (Internationale Avtomobil - Ausstellung) mednarodni avtomobilski sejem v Frakfurtu je potekal v času od 11. do 21. septembra 2003. Kljub težki gospodarski situaciji je v prejšnjem letu sejem obiskalo preko 237.000 obiskovalcev iz 84 držav, letos nedvomno še več. Obisk dokazuje kako zanimiv je avtomobilski sejem. Letošnji sejem je bil eden naj večjih tovrstnih dogodkov, na katerem so si številni udeleženci iz vsega sveta lahko ogledali najnovejše dosežke na področju osebnih vozil. Letošnji avtomobilski sejem smo si ogledali tudi profesorji tehnologogije, praktičnega pouka in energetike, ki poučujemo na srednjih šolah v Sloveniji. Na tokratnem sejmu so vsi proizvajalci predstavili številne novosti, ki so pomembne predvsem zaradi tega, ker posvečajo posebno pozornost: izboljšanju varnosti voznika in potnikov, zmanjševanju škodljivih substanc v izpušnih plinih, udobni in kvalitetni vožnji, servisiranju in popravilu. Predstavljeni so bili tudi ugodni finančni aranžmaji za nabavo posameznih tipov vozil. Ker nafte ni v izobilju in jo bo enkrat v prihodnosti zagotovo zmanjkalo, že sedaj vsi proizvajalci iščejo nove rešitve - nove pogonske vire, ki bodo v prihodnosti nadomestili za sedaj nenadomestljivo gorivo. Konkurenca je strašna zato proizvajalci vidijo priložnost v medsebojnem združevanju. Zagotovo večja količina izdelkov pomeni tudi manjše stroške na enoto izdelka. Vsak na svoj način je predstavil svoje dosežke, rešitve in tudi nakazal trende razvoja v naslednjih letih. Zavedamo se, da je osebni avtomobil v današnjem času nujna potreba in ne luksus. Glede na naše potrebe, želje in tudi glede na debelino naše denarnice snujejo avtomobilski proizvajalci nove tipe vozil, ki bodo že v kratkem vozili po naših cestah. Razvoj gre skokovito in nezadržno svojo pot NAPREJ. Pomembno je to, da rešitve pomenijo večjo varnost, večje udobje, manj onesnaževanja okolja z škodljivimi substancami, visoka zanesljivost, večja kvaliteta vožnje, majhna poraba goriva, servisiranje v daljših časovnih intervalih. Zelo pomembno pa je tudi to, da so sodobna vozila sestavljena iz takih materialov, ki jih bo po njihovi odsluženi življenjski dobi še moč koristno uporabiti za namen za katerega služijo že sedaj. Velika pozornost in tehnične rešitve so tudi namenjene kasnejši ekološki razgradnji. Zagotovo vrsta podatkov, prospektov in slikovnega gradiva nam bo zagotovo prav prišlo pri predavanjih, saj bomo lahko dijakom predstavili naj novejše dosežke in spoznanja avtomobilske industrije. Razstavni prostori na sejmišču so ogromni. Enodnevni ogled sejma je bil mnogo premalo za temeljit ogled. Po odhodu domov smo bili vsi udeleženci zelo zadovoljni in smo dejali, da se vidimo na prihodnjem sejmu. A do. Barbiš, dipl. ing. str. PRAZNOVANJE 36-LETNIKOV V Septembrski številki Snežnika je bil objavljen prispevek z naslovom: Praznovanje 36-Ietnikov. Da, bilo je zares lepo, enkratno, čeprav zelo vroče. Ta praznovanja oziroma srečanja so pomembna in dobrodošla - ne sme se jih pozabiti. ^ i Posebno so pomembna za tiste ki ne živijo ali niso živeli v domačem kraju. Kakor vidite na sliki, so se na tem srečanju "najdle" TRI TOPOLČANKE, ki so kot mlada dekleta odšla s Topolca. Rekla bi, da so odšla "s trebuhom za kruhom". Sedaj, na jesen življenja, so po dolgih letih ponovno skupaj. Z desne s sledijo: ZORA PRIMC - Možgičeva, ki živi v Nemčiji, DENJA FRANK -Spodrehova, ki živi v Franciji, ter IVANKA KRESEVIČ - Tinetova, ki pa živi na Hrvaškem. Naslednja zanimivost so tudi njihovi možje, JOŽE, FELIKS in DRAGO, ki so tudi letnik 1936, vendar niso Topolčani. Tretja zanimivost pa je ta, da so približno enako dolgo tudi poročene. Kaj še povedati, dogovorili smo se, da bomo skupaj proslavili zlato poroko, ki je že na pragu. Zdravja in sreče vsem in verjamem, da bo naš gostilničar Veljko Zidar, znal primemo napraviti slavje, tako slavljencem kot Topolčanom v zadovoljstvo. Zora, Denja in Ivanka /°R\ VeBiho sreče in [epih sanj, naj Vam prinese Božični dan, in novo [eto 2004 naj zaživi, radosti p o [no Brez so [za in s[rBi. VeseB Božič in srečno novo Beto Vam žeti KjuBturno društvo (Bistršhe škporkp. VOŠČILO Spoštovani Kočanci in vsi občani Ilirske Bistrice, da bi veselo, brez misli na vsakdanje probleme in ob polni mizi preživeli prihajajoče božične in novoletne praznike, vam želi Mile Uljan, Lista za Kočanijo STROKOVNA EKSKURZIJA DVI KOPER novo leto pa naj vas obdari z vsem, kar si najbolj želite, kar vam največ pomeni, kar najbolj potrebujete. Župan Občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc,univ.dipl.ekon. DARILO KNJIŽNICI V skladu z letnim programom aktivnosti Društva varnostnih inženirjev Koper, je vodstvo društva v sodelovanju z g. Jelovškom iz Gasilske opreme d.o.o. iz Ljubljane organiziralo strokovno ekskurzijo v Ulm in Miinhen. Skupaj s člani še nekaterih drugih društev, se nas je na pot podalo 30 od tega 6 iz II. Bistrice. Odšli smo 3. Oktobra ob 0.30h iz Kopra. Naši člani iz II. Bistrice so se nam pridružili v Kozini, preostali udeleženci pa še v Sežani. Kljub manjšim postankom smo se še istega dne, dopoldne pripeljali do našega prvega cilja, na dvorišče tovarne gasilske opreme ZIEGLER, ki ima svoj sedež v bližini Ulma. Tovarna, ki že od vsega začetka nosi ime po svojem lastniku in ustanovitelju, je najprej izdelovala tekstilno blago. Proti koncu 19. stoletja se je iz njene majhne mehanične delavnice razvila dejavnost, kije vse do danes ostala tako rekoč nespremenjena, to je proizvodnja gasilskih cevi, črpalk in gasilskih vozil. V skladu s hitrim industrijskim razvojem v Nemčiji, in ostalih razvitih evropskih in svetovnih državah so se večale tudi njihove proizvodne zmogljivosti. Trenutno je v podjetju zaposlenih 670 delavcev, nekaj manjših proizvodnih obratov pa imajo še v drugih krajih Nemčije in celo v tujini. Proizvodni program nam je predstavil dolgoletni sodelavec in sedaj, ko je v pokoju še vedno svetovalec g. Dom. Ogledali smo si celoten proizvodni proces vseh treh skupin proizvodov, kije zaradi nekaterih značilnosti, med nami vzbudil veliko zanimanje. Zapleten postopek izdelave vseh vrst gasilskih cevi, smo si udeleženci ogledali Prvič. Zaradi visoke kakovosti uporabljenih materialov (najlonskih nitk) m dovršene tehnologije, so njihove cevi izredno vzdržljive, saj so namenjene za različne namene, velike tlake, toplotne in mehanske obremenitve. Zaradi velike kakovosti ter dobrih lastnosti, ekološke sprejemljivosti so v svetu zelo iskane. Ta del tovarne je med starejšimi in zaradi na gosto postavljenih, po videzu sodeč ne najnovejših strojev, daje vtis utesnjenosti. Videti pa je, da tako notranjemu transportu, kot vzdrževanju delovnih naprav posvečajo veliko pozornost. Proizvodnja gasilskih črpalk poteka v več med seboj povezanih prostorih. V Proizvodnem programu imajo kar nekaj desetin različnih črpalk, zmogljivosti od bO - 6000 l/min. Ker gre za izdelke, ki morajo zagotavljati visoko stopnjo zanesljivosti tudi v izredno neugodnih obratovalnih pogojih, kupujejo drugje le motorje z notranjim izgorevanjem, elektromotorje in odlitke. Odlitke strojno obdelujejo sami na visoko zmogljivih CNC krmiljenih obdelovalnih strojih. Vsaka stopnja obdelave pa je podvržena kontroli in z certifikatom o ustreznosti o lem pride v montažo. V montažnem oddelku smo opazili, da pri delu ne uporabljajo mehaničnih orodij za Privijanje vijakov in matic. Na naše vprašanje v zvezi s tem, nam je naš gostitelj odgovoril, da so se za uporabo le ročnih orodij odločili prav zaradi zanesljivosti končnega izdelka. Vsaka črpalka se nato preizkuša v preizkuševalnem oddelku. Preizskuševalni oddelek je prostor s 3 dolOm globokimi bazeni. Zapleten sistem instalacij in merilnih instrumentov omogoča hitro priključevanje najrazličnejših črpalk in prikazovanje njihove dejanske zmogljivosti, ki je ponavadi občutno višja, kot j e deklarirana po standardih. Tu se tudi napiše certifikat o ustreznosti naprave z zakonskimi predpisi. Največji del tovarne je namenjen izdelavi specialnih gasilskih vozil. Tu je bil, odkar so leta 1922 izdelali prvo vozilo na šasiji OPEL BLITZ-a, dosežen velikanski napredek. Paleta vozil je tako pestra, da lahko zadovolji kupce s skromnimi, pa tudi one z visokimi zahtevami. V povprečju izdelajo po dve vozili na dan in prav zato, ker gre skoraj za unikate, se nam je zdel proizvodni postopek še posebej zanimiv. Vse se začne v projektivnem biroju, kjer razpolagajo s podatki o vozilih, ki pridejo v poštev za njihovo nadgradnjo. Vse drugo rešujejo na podlagi želja in možnosti kupca. Razlike v ceni so lahko 10 in večkratne! V proizvodnem procesu uporabljajo zelo veliko lastnih tehnoloških rešitev, ki so plod dolgoletnega razvoja, znanja in izkušenj. Sem gotovo sodijo lepljeni spoji pri podaljševanju kabin in izdelava izredno trdnih aluminijastih konstrukciji za namestitev potrebne gasilske opreme in orodij. Ob koncu ogleda smo si ogledali tudi njihov ponos - naj večje in naj dražje gasilsko vozilo. Na pogled spominja na vesoljska vozila iz znanstvenofantastičnih filmov, služi pa za gašenje požarov na letalih. Visoko nad kabino ima nameščeno posebno jekleno konico, s katero prebije plašč letala in tako omogoči gašenje v njegovi notranjosti. Vse naprave lahko upravlja en sam človek, kar daje slutiti, da gre razvoj tovrstnih vozil v smeri robotizacije. Ogled proizvodnje v tej ugledni tovarni je bil za nas tudi z vidika naše stroke izredno zanimiv. Videli smo, da so pri maloserijski proizvodnji razmere za varno delo specifične, zato posvečajo skrbi za varnost in zdravje vso pozornost. Posebno nas je presenetilo to, da so vsi proizvodni prostori izredno čisti, nikjer ni sledu o kopičenju odpadkov in druge šare, kar je pogosta značilnost naših obratov. Vodstvu tovarne ni težko napisati opozoril na nevarnosti pri delu v hrvaškem jeziku, saj tam dela tudi precej delavcev iz te države. To dokazuje, da ima skrb za varno delo prednost v primerjavi z lokalpatriotizmom, ki je za Nemce tako značilen. Nazaj grede, si je večina članov ogledala tudi Tehniški muzej v Munhnu in ugotovila, da je ogled eksponatov za slehernega tehniško usmerjenega človeka izredno zanimiv, vendar bi zato potrebovali veliko več časa, kot smo ga imeli na razpolago... A do Barbiš in Jogan Oskar V četrtek, 11. decembra je v organizaciji Društva za krajevno zgodovino in kulturo, Založbe Borovci, Knjižnice Makse Samsa in ZKD Ilirska Bistrica, potekala predstavitev tretje številke zbirke Ilirske teme: Karel Rustja: 130 let železniške proge Pivka - Reka. Pred številnim občinstvom je avtorja predstavil Vojko Čeligoj, z njim pa se je pogovarjal Tomo Šajn. Program je popestrila ženska pevska skupina Resa. Literarni večer pa je izkoristila vodja poslovne enote Banke Koper, ga. Anica Stare-Dolgan, da je podelila direktorici knjižnice, ga. Damijani Logar, ček v vrednosti 500.000,00 SIT. Darilo bo lahko knjižnica uporabila za svoje namene, vsekakor pa za nakup knjižničnega gradiva.... Knjižnica Makse Samsa se iz leta v leto trudi izboljšati svojo ponudbo in popestriti dejavnost knjižnice v korist vseh prebivalcev naše občine. S tem Bistriški modeli S svojim nastopom na prireditvi, lastno koreografijo, (ko gledalec uživa v igri, kako se obleka iz ene manekenke prelije in preobrazi na drugi), izborom glasbe (XXX-a new breed of secret agent - Xender zone), izborom pričeske (hipi kolekcija/ podaljšani lasje), je želela prikazati namenom j e podaljšala umik obratovanja, tako da bo z novim letom ob torkih in četrtkih odprta eno uro dlje do treh , ob sobotah pa od sedmih do dvanajstih .Ostali dnevi ostanejo odprti nespremenjeno od sedmih zjutraj pa do šestih zvečer. povabila tudi domačinko, frizerko SUZANO Vičič za frizerski salon »Mitja-hair team« Ob tej priložnosti bi se Jeronima vsem rada zahvalila za sodelovanje, odličen nastop in profesionalno opravljeno delo. Torej, ko oblačilo postane igra. I I H | Udeleženci strokovne ekskurzije iz II. Bistrice: Jenko Vladimir, Barbiš Jožica, Frank Anton, Rozman Boža, Gombač Viktor, Barbiš Ado OBISK ADRIANA VATOVCA V KNJIŽNICI Naš rojak iz Avstralije g. Adrian Vatovec nas je razveselil z obiskom v knjižnici. Njegov oče, Alojz Vatovec, seje rodil 1928 leta na Ostrožnem brdu . Zaradi težkih gospodarskih razmerje leta 1954 emigriral v Avstralijo in si tam ustvaril svoj dom. Gospod Adrian je priznan glasbenik. Ob obisku našega kulturnega hrama nam je podaril 3 svoje CD-je : »SLOVENIAN CHOIR ADELAIDE« -Slovenski pevski zbor, »ŠPIRIT OF CHRISTMAS« - mladinski pevski zbor in »PLAV WITH FIRE«- Vlado Kreslin & Adrian Vatovec. Naš domoznanski oddelek paje obogatil še s svojim notnim gradivom, knjigo »40. OBLETNICA SLOVENSKEGA KLUBA ADELAIDE« in drugo dokumentacijo . Za vse gradivo se mu še enkrat zahvaljujemo in mu želimo še veliko ustvarjalnih let na glasbenem področju . Manica Klemenc 23. MODNI BAZAR 25. novembra 2003 se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma odvil že 23. prestižni Modni Bazar, pod skrbno roko organizatorja g. ROKA LASANA in studia DMD. Tudi letos ni manjkalo znanih slovenskih blagovnih znamk. Poleg njih, pa se je širši javnosti predstavila tudi domačinka, arhitektka in modna oblikovalka JERONIMA KASTELIC. Predstavila se je z glamurozno ekstravagantno kolekcijo 12-h večernih oblek, pod naslovom, »ko oblačilo postane igra« lahkotnost in živost pomembnosti oblačil. Hkrati izziva otroka v vsakem človeku - ki se igra, ko je majhen, ki uživa v igri, ko je velik in ki se sprosti, ko mu je dovoljeno. Presenetila pa je tudi z izborom manekenk. Poleg lanskoletne miss Nataše Kranjc, je izbrala domačinke: HELENO Lučič, MAJO Prosen, NINO Baša, TANJO Rutar, KRISTINO Nikolaj, ALJANO Kastelic, MATEJO Možina in moškega predstavnika ANDREJA Poljšaka. K sodelovanju pa je v . i e M- j* fr i b«, mm ' iši«: ■J. DOMŽALSKI TABORNIKI RAZOČARANI Taborniki smo znani po tem, da radi zahajamo v naravo, kjer se sprostimo, hodimo v hribe, se zabavamo s prijatelji in preživljamo cela poletja. Domžalski taborniki iz Rodu skalnih taborov smo nad izleti še posebej navdušeni, saj se letos izteka že deseta celoletna akcija Izletnik, v okviru katere vsako leto obiščemo več zanimivih krajev, gora in mest. Vsi, ki se udeležijo vsaj treh od štirih izletov, predvidenih za posamezno starostno skupino, dobijo prav poseben našitek, ki ga nato celo leto ponosno nosijo na taborniškem kroju. Oktobra je petdeset gozdovnikov in gozdovnic (tabornikov med enajstim in petnajstim letom) ter njihovih vodnikov pot zanesla na Snežnik. Že takoj ko smo zavili iz Ilirske Bistrice, smo bili navdušeni nad čudovitimi gozdovi, ki so nas obdajali z vseh strani. Pot smo začeli na Sviščakih. Čeprav smo imeli v Planinskem domu na Sviščakih le krajši postanek, da smo se pripravili na pot na vrh, so bili v domu zelo prijazni in so nas toplo sprejeli. Še preden smo začeli pot navkreber, nas j e zajel hladen gorski veter. ................~..... Toda tabornik je vedno pripravljen - iz nahrbtnika smo vzeli šale, kape in rokavice in vzeli pot pod noge. Pot je čudovito urejena in zelo dobro označena - vse pohvale PD Ilirska Bistrica. Kot bi mignil smo bili na vrhu. Na žalost z razgledom ni bilo nič, saj je bil vrh obdan z gosto meglo, je bil pa pogled na svetlikajoče ruševje toliko lepši. Komaj smo čakali na vroč čaj v zavetišču na Snežniku, kjer pa nas j e doletelo veliko razočaranje. Čaj smo sicer dobili, po tem ko je oskrbnica vsakemu zabrusila, naj najprej plača, mu vzela iz rok denar, šele nato pa smo prišli do svoje skodelice. To se nam je sprva zdelo razumljivo, saj je bilo v majhnem prostorčku nagneteno veliko razposajenih otrok. Nato pa smo odkrili vrata in za njimi veliko sobo z mizami. Ko smo gospo vprašali, če se smemo posesti tja, je vzrojila, da tja pa že ne smemo, ker je soba že rezervirana. Vprašali smo, če se smemo tja umakniti vsaj toliko, dokler skupina planincev, kije sobo rezervirala, ne pride, da ne bi povsem zabasali manjšega prednjega prostora. Dobili smo isti odgovor, v še bolj osornem tonu. Tudi oskrbnik seje godrnjaje motal med otroki in sredi sobotnega popoldneva začel popravljati vrata v prednji prostor, da je nastal prepih in je otroke začelo zebsti. Bilo nam je jasno, da smo nezaželeni, čeprav so otroci pridno kupovali drage spominke. Vodniki smo otrokom naročili naj se pripravijo na odhod in pospravijo za sabo. V tem pa sta pristopila oba, oskrbnik in oskrbnica, in oba v en glas začela vpiti, kako nevzgojene otroke imamo, če mislimo, da bosta onadva odnašala smeti v dolino, in da smo za seboj pustili celo svinjarijo. Sprva smo bili povsem zmedeni, saj nas je bilo več kot pol še v koči in otroci so pridno pospravljali svoje smeti, za tistimi, ki so jo že popihali ven, pa je pospravljal njihov vodnik. Oskrbnikoma smo razložili, da smo navajeni hoditi v hribe, da vemo, da je treba smeti pospraviti za seboj in jih odnesti v dolino in da bomo v slučaju, da otroci ne bojo pobrali svojih smeti, to storili vodniki, nato pa kar najhitreje stopili proti dolini. Ravnanje oskrbnikov se nam je zdelo skrajno neprijazno in žaljivo. Kljub temu smo imeli lep izlet, saj so nas med spustom tu in tam pobožali celo sončni žarki, od Sviščakov pa smo pot z avtobusom nadaljevali še proti vasi Kozarišče, kjer smo si ogledali grad in pa lovski in polharski muzej, ter izvedeli še več o bogastvih flore in favne na Snežniku. Tudi otroci so uživali v pogledu na čudovito naravo, ob katerem so pozabili na žulje in strmo pot pred sabo. Res škoda, da to čudovito podobo skazi le neprijaznost oskrbnikov zavetišča. Na Snežnik se bomo zagotovo še vrnili, kje se bomo greli z vročim čajem, pa bomo še dobro premislili. Tanja Cirkvenčič, vodja izleta NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! debitel* Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333 MOBITEL - Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij - Nakup GSM aparatov - Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) TRENUTNE AKCIJE: - študentski paket »OBVEZNI IZBIRNI« (Panasonic G50, Nokia 3100) - akcija »NAJUUBSE RECI« (Panasonic G50, Nokia 3100, Siemens M55, Sony Ericsson T610, Nokia n-Gage) akcija »PRIČAKOVANJA« (Sony Ericsson T230, Philips 530, Motorola E365, Nokia 3200, Sony Ericsson Z600, Nokia 6600, Samsung - SGH E700, Panasonic X70 z DVD predvajalnike MOBIPAKETI: MOBIPAKET MOBITUKALICA (Philips Fisio 822 + darilo: prenosni CD predvajalnik) UGODNO!, (Sagem Mx X-2 z barvnim zaslonom) (Alcatel OT 332) MOBIBELOREPEC (Siemens A60 + fotoaparat) - pogoj: sklenitev ali podaljšanje naročniškega razmerja za 24 mesecev - cene vključujejo DDV .. iL£ju'J j v mnkimbtiiiingu 'blulumi. Vsem strankam in poslovnim sodelavcem želimo blag oslovljene praznike in srečno novo leto! SVETNIŠKI PORTRET: JRIDE MRŠNIK ROJSTNI PODATKI: 01.11.1980 IZOBRAZBA: absolventka prava POKLIC: kot študentka delam v pravni službi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ZAKONSKI STAN: samska POLITIČNA PRIPADNOST: Stranka mladih Slovenije POLITIČNI CILJI: postati ministrica ASTROLOŠKO ZNAMENJE: škorpijon NAJLJUBŠI FILM: Pogumno srce NAJLJUBŠA GLASBA: vsaka zvrst mi je všeč na svojstven način NAJLJUBŠI KOS GARDEROBE: čevlji NAJLJUBŠI HOBI: petje v pevski skupini Bistr'ške škuorke DOMAČA ŽIVAL: pes (maltežan) AVTO, KI BI GA ŽELELA IMETI: trenutno mi zadošča moj punto, drugače pa mi je zelo všeč BMW serije 6 OSEBA, KI BI JO ŽELELA SPOZNATI: Margaret Teatcher ali pa Carla del Ponte KRAJ, KI BI GA HOTELA OBISKATI: Egipt NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: Božič ŽIVLJENJSKI MOTO: Če si dovolj želiš in prizadevaš, ni nobena ovira nepremagljiva in noben cilj nedosegljiv. \ navodila sodelavČem ! ! SNEŽNIKA ! Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane | | to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, | ■ da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ■ ■ ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno . J pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja J ■ od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost I | s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno | I pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, I ■ kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, ■ I jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede I I dolg. | UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za I ■ obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga ■ I poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in J * formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana | | v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo ■ ! objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, ! ■ podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne * I osebe oziroma imenom osebe, ki je besedilo sestavila. Besedila, ki niso I | podpisana so avtorstvo uredništva. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k I ■ članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez ■ . slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) * I ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki | I in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če I ■ pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih ■ J pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in I I fotograjih. Dodatno pojasnilo: Časopis Snežnik je nestrankarski časopis in članke | I v časopis uvršča glavni in odgovorni urednik. Uredništvo I Spoštovane občanke in občani! V imenu kolektiva postaje mejne policije Jelšane vam želim srečno, zdravo, predvsem pa varno 2004 leto. Zlatan KOVAČEVIČdipl.upr.org. KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Policijski inšpektor I Komentar RAZVOJNI CENTER -DA ALI NE ??? Na zadnji seji občinskega sveta Il.Bistrica je bila ena izmed točk dnevnega reda tudi razrešitev treh članov upravnega odbora Razvojnega centra Il.Bistrica. Končno bi lahko rekli, saj se je z njihovo razrešitvijo ustanovitelj razvojnega centra le začel ukvarjati z problematiko delovanja centra, v kateri se je le ta znašel v zadnjem letu. Ne samo to, občinski svet je prvič v svojem mandatu sploh razpravljal o delovanju Razvojnega centra, kar je glede na predvolilne obljube občinskih svetnikov težko razumeti. Verjetno se vsi strinjamo, da je občina Il.Bistrica na repu razvitosti v Sloveniji, kar je pred leti ugotovila tudi prejšnja občinska oblast. Zato se je Občina Il.Bistrica odločila v skladu z razvojno politiko ustanoviti Razvojni center, ki bi na enem mestu poskrbel za - posplošeno rečeno - razvoj občine, podjetništva in preostalih gospodarskih dejavnosti. Vsak začetek je težak in tak je bil tudi Razvojnega centra, ki pa ga je občinska uprava v prejšnjem mandatu pri delu podpirala. Verjetno tudi zato, ker je bil Razvojni center zasnovan in izpeljan v okviru občinskega oddelka za gospodarstvo, dobro leto nazaj pa prepuščen samostojnemu delovanju z novo direktorico Jožico Vidmar. Pri tem ni nič napačnega, saj se je območje delovanja centra precej razširilo in preraslo okvirje občinskega gospodarskega oddelka. Bolj problematično je to, da je občina v hipu pozabila na močno podporo razvojnemu centru in novo direktorico dobesedno pahnila v deročo reko, tako da je poteklo kar nekaj časa za ureditev razmer in nastavitev dela centra. In ker so se vmes zgodile še lokalne volitve, ki so prinesle novo oblast, je bilo normalno delovanje razvojnega centra v veliki meri še težje. Glede na to, da so vsi kandidati na volitvah na veliko obljubljali razvojno usmerjeno občino, je bila bodočnost centra pravzaprav zagotovljena. Za to je bil pač Razvojni center tudi ustanovljen, le da se je zapletlo pri različnih pogledih na način delovanja centra. Prav nihče očitno ni računal na obstoječi razvojni center ampak je imel neko svojo vizijo razvoja, v kateri ni mesta za dosedanje ljudi ter dosedanje načrte. In prav tu nastopi bistveni problem odnosa občinska uprava - razvojni center. Odnosa pravzaprav ni, ker je komunikacija med občino in centrom zmanjšana na minimum oziroma na Pisanje zahtevanih poročil in planov, ki niso našli svojega mesta niti za obravnavo na občinskem svetu, -čupan v letošnjem letu ni našel niti minute časa, da bi se pogovoril z direktorico RC o načrtovanem delu ali da bi vsaj ugotovil, kaj ta center dela. tse več - posplošeno mnenje, da v Razvojnem centru več ali manj barvajo le pirhe ustvarja v javnosti Povsem napačno sliko o delovanju centra in je namenjeno samo eni stvari - diskreditaciji njegovega dela. Morda je ob tem vodstvo Razvojnega centra samo krivo za tako stanje, saj ni uspelo prepričati ne občinske uprave ne javnosti, o rezultatih in uspešnosti dosedaj opravljenega dela. Po drugi strani pa je govorjenje občinske uprave in še posebej občinskega sveta o potrebi izdelave razvojnih projektov in programov občine vedno bolj glasno in pogosto. Kdo torej tukaj koga farba in zakaj? Razumljivo je, da se je upravni odbor razvojnega centra odločil narediti konec takemu stanju. Na naslov župana in občinskih svetnikov je poslal pismo z predstavljeno problematiko delovanja centra in upal, da bo le ta končno uvrščena na sejo občinskega sveta. Ker tudi po tem pismu ni bilo odziva, je velika večina članov upravnega odbora odstopila, saj ni videla smiselnosti nadaljnjega dela razvojnega centra v takšnih razmerah. Lahko bi rekli, da so odstopili zaradi razrešitve odnosov in v korist razvoja občine. Svoj odstop je najavila tudi direktorica Jožica Vidmar, ki pa bo po imenovanju novih članov upravnega odbora tako ali drugače vprašljiva za nadaljevanje mandata direktorice Razvojnega centra. Seveda so omenjena dogajanja prebudila občinsko upravo in tudi občinski svet, ki je zahteval, da se problematika Razvojnega centra čim prej obravnava na svoji seji. Naj se končno razjasnijo vsi ti očitki na delo razvojnega centra. Naj si vsi natočijo čistega vina in najdejo izhod. Vendar pa je potrebno reagirati takoj - sedanje stanje na tem področju namreč ne vodi nikamor, mimo pa gre tudi čas, ki je za občino Il.Bistrica vedno tam nekje zadaj. In zanimivo je to, da vedno iščemo krivce nekje drugje - ne pa pri sebi. Naj za konec zapišem samo še vprašanje, ki se mi zastavlja že dolgo časa in ki ni neposredno povezano na trenutni odnos občina - razvojni center. V preteklosti je bilo v občini Il.Bistrica izdelano precej strategij razvoja in razvojnih programov, ki so z nastopi novih ljudi na občinskih položajih izgubile svoj smisel in veljavo. Pri tem ne mislim samo na letošnje volitve, ampak vsaj še en ali dva mandata občinske uprave nazaj. Vsaka nova oblast je prinesla svojo vizijo, ki je po štirih letih zbledela in postala odvečna. Ob odsotnosti dolgoročne vizije razvoja pa se ne da narediti nič, kar se navsezadnje lepo kaže v trenutni situaciji - ob vstopanju v Evropo, uvajanju šengenske meje in z vsemi posledicami ter koristmi, ki jih to prinaša. Vstop v Evropo pa ni prišel nenadoma, v enem letu. Je proces, ki traja in na katerega bi se lahko pripravili pravočasno, tako kot v nekaterih drugih obmejnih občinah. In namesto, da se danes ukvarjamo z reševanjem že zamujenega, bi lahko že razmišljali o novih programih. Zato se ob tem sprašujem - ali pri razvoju občine sodelujejo samo župani in občinski svetniki? Aleš Zidar 11. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA Enajsta seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica se je odvijala v četrtek,11. decembra v čitalnici Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Postregla nam je kar s 13. točkami dnevnega reda, ki pa jih svetniki niso zmogli v enem delu, zato sta bila potrebna kar dva večera. Ostale so jim tri pomembne točke: Obravnava razvojnih programov v naši občini za leta 2003-2006, Obravnava osnutka Odloka o rebalansu proračuna Občine in obravnava Strategije razvoja občine za obdobje od 2003-2006. Nadaljevanje je potekalo 19. decembra, ta isti dan pa je bila tudi predvidena 12. seja Občinskega sveta. Kako j e potekalo nadaljevanje 11. seje in pa 12. seja, bomo poročali v januarski številki Snežnika. Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti glasovali o dnevnem redu. Na županov predlog, se je dnevni red razširil za novo točko: Spremembe lokacijskega načrta za kompleks P3 Petrol Transport Ilirska Bistrica I.faza. Po pregledu zapisnika in realizacije sklepov s pretekle seje so svetniki postavljali vprašanja in pobude: Drago Kerma, kot predsednik komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje, sprašuje zakaj se ne spoštuje sklep in še ni bil na seji predstavljen elaborat o turističnih conah, ter ali je župan že navezal stike z občino Opatija. Predlaga, da se omenjena problematika obravnava na naslednji seji. Dal je še pobudo, da se obnovi vizita. Igor Batista predlaga, da ker se problematika smučanja na Sviščakih ne bo mogla rešiti tako hitro, kot so predvidevali, da se v miru pripravi razpis za najem najboljšemu ponudniku v sedanjem stanju. Takšen postopek bi bil pravilen, racionalen in utemeljen. Dal je še pobudo, da svetniki čim prej dobijo gradivo za naslednjo sejo, ki bo zajemalo tudi točko Šengenska meja. Julijan Lavrenčič je dal pobudo, da se na naslednji seji pod točko Šengenska meja obravnava celotna problematika, tudi sedež policijske postaje. Fran Lipolt je prvi dve vprašanje namenil poslovniku; sprašuje pa zakaj se ne spoštuje 59. člen poslovnika o delu občinskega sveta, ter zakaj se ne spoštuje poslovnik glede sklicevanja Odbora za gospodarstvo. Nadalje sprašuje še: v katerem občinskem aktu je določilo, ki županu dovoljuje, da čas prihoda v službo prilagaja svojemu planu dela, kdo je oseba na občini, ki vedno ve kje je župan, koliko projektov, za koliko denarja smo prijavili na državo in kaj smo od tega dobili, zakaj se odgovori g. Jaksetiču glede kupljenega zemljišča za garažo, zakaj program Razvojnega centra ni obravnavan na seji, koliko denarja je porabljenega za reprezentanco, koliko je bilo izplačanih kilometrin in dnevnic in koliko stanovanje je od 1998 do danes država izgradila ob meji. Za konec je postavil še vprašanja o pripravljanju gradiv za seje ter predlagal da nadzorni odbor pregleda obe cenitvi za Sviščake in da obrazloži katera so neamortizirana sredstva. Franc Gombač sprašuje kakšno j e stanje v zvezi Doma na Vidmu, daje pobudo, da se uredi problematika lekarne v Podgradu. Rok Jenko daje ponudi za obnovitev vizite in za obnovitev bazena. Jride Mršnik sprašuje kaj bo za novo leto, kdo se je prijavil in kakšen bo program. Stanislav Prosen sprašuje glede zapornic na gozdnih cestah. Vojko Tomšič predla spremembo poslovnika, ko govori o pobudah in vprašanjih, da se le-te omejijo na 3 vprašanja in na 3 pobude. Predlaga tudi, da se na naslednji seji obravnava problematika šolskih prevozov, o čem naj se tudi glasuje. ZA je glasovalo 14 svetnikov, PROTI ni bil nihče. prepočasi poteka, ter sprašuje kakšen je status podjetja Snežnik d.o.o.. Vladimir Jeršinovič predlaga, da se opozori podjetje Lesonit, da naj očisti za sabo cesto, ker je polna blata in zato tudi nevarna. Predlaga še, da Zdravstveni dom spremeni urnik poslovanja - to je od 8.00 do 15.00, saj bi tako odpadlo polovico dežurstev in bi pocenili poslovanje, ker tako in tak zjutraj ob 6.30 ni veliko pacientov. V nadaljevanju so svetniki obravnavali povečanje vrednosti točke za uporabo stavbnega zemljišča v Občini. Nato so obravnavali in sprejeli odstopne izjave in razrešitev vseh članov upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Pri sedmi točki so obravnavali in sprejeli sklep, da med javno razgrnitvijo in javno obravnavo ni bilo podanih nobenih pripomb zato predloga Spremembe lokacijskega iifiSfil ’ : .,5«,%,. . . /Vi Predlaga še, da podjetje I&I parkira avtobuse na urejenih parkiriščih.. Janko Čeligoj opozarja na nastalo problematiko v Trnovem, ko kamioni SCT-ja prevažajo s kamnoloma material na mejni prehod Jelšane. Pravi, da uničujejo cesto, da vozijo prehitro, da s tem ogrožajo prebivalce ter da so prenaloženi. Zanima ga kdo bo popravil cesto, sprašuje pa tudi ali je res, da je podjetje Snežnik dalo SCT-ju kamnolom v neomejeno eksplatacijo. Sprašuje še, kakšno korist bo imela občina od vetrnic, kolikšna bo renta in koliko bo novih zaposlitev. Na koncu predlaga še, da se seje ne sklicujejo po dve hkrati. Stjepan Miše sprašuje kaj je z odločbami o škodi po suši, in opozarja, da 11. seja ne bo končala, da bo potrebno nadaljevanje, ter da ne bo izvedljivo sklicevanje odborov pred drugo sejo. Robert Šircelj predlaga, da se na placu »Čenarjeva hiša« zruši in očisti prostor za parkirišča. Zanima ga še koliko učiteljev in koliko otrok jev šoli malico in kosilo. Nedeljko Dolgan opozarja, da vse -* ; * /. načrta za kompleks P3 Petrol Transport Ilirska Bistrica I.faza. ni potrebno dopolnjevati. Naslednja točka je obravnavala mnenja. Najprej so izglasovali pozitivno mnenje Mirandi Vrh, kot imenovanju direktorice Centra za socialno delo. K imenovanju ravnateljice OŠ Toneta Tomšiča Knežak, so dali pozitivno mnenje Ireni Muha in Mirjam Francetič, negativno mnenje pa so izdali za Matejo Kokošar. Pred zadnjo točko odkupa terjatev Kompleksa Žabovica so obravnavali in sprejeli soglasje za nakup poslovnih prostorov za izgradnjo lekarne, kjer seje lekarna odločila za odkup prostora bivše trgovine Elektrotehna - Comming, ki ustrezajo tako po velikosti, kot po bližini in namembnosti. Svetniki so se pri zadnji točki odločili, da se pooblasti župana za nadaljnja dogovarjanja z upniki v zvezi z odkupom terjatev do dolžnika in hipotekarnega dolžnika Kmetijske zadruge Brkini z.o.o.o. v znesku cca. 52 mio SIT. 'l/e&ete fojič*te p.%ayt(Ae itt, dietna nova teta vam pete 6o£e&tiv fiactjetfa IRBIS. OGLED VETRNIH POLJ V KRAJU Elekro Primorska je s predstavniki EHN (Energia hidroelectrica de Navarra) iz Španije dogovorila in organizirala strokovno ekskurzijo - ogled dveh vetrnih polj v kraju Pamplona v Španiji. Strokovne ekskurzije so se udeležili člani Občinskega sveta občin II. Bistrica, Divača ter nekaj drugih udeležencev in predstavnikov Elektroprimorske. Pot v dneh od, 27.11.2003 do 1.12.2003, nas je z udobnim turističnim avtobusom podjetja I&I vodila iz II Bistrice, Sežane, Benetk, Benetk, Vincenze, Cremone, Genove, Sanremo, Ventimiglia, Menton, Mo-naco, Nica, AIX en Promance (kjer smo prvikrat prenočili). Naslednji dan smo vožnjo nadaljevali Arles (kjer smo vračajoč se domov, še zadnjič prenočili), Nimes, Montpelier, Carcasone, Touluse, Fabies, Biarritz, Pamplona (2-krat prenočili). Po ogledu dveh vetrnih polij nas je pot preko istih krajev vodila nazaj domov. Dober vtis nam je iz avtobusa prikazala lepo in skrbno urejena narava. Vodič nas je seznanil z znamenitostmi in zgodovino krajev, voznika pa sta razumela naše potrebe in avtobus zaustavila, takrat, ko je bilo najbolj potrebno. Dobro razpoloženje nam nista pokvarila ne deževje ne megla. Vreme, lahko rečem, pa nas je prikrajšalo še za kak prijeten trenutek in doživetje, ki ga nismo bili deležni. Najpomembnejše za nas udeležence, za naše občane in tudi državljane pa se je dogajalo dne 29.11.2003. Za ta dan smo morali prepotovati preko 4000 km v obeh smereh. Nobenemu od udeležencev ni bilo žal tega napora, saj smo se seznanili z vsem, kar nas je zanimalo vezano na pridobivanje el. energije iz vetrnih turbin, vpliv vetrnih turbin na naravo, na lokalno prebivalstvo in seveda še marsikaj, kar bo v nadaljevanju bolj podrobno opisano. 29.11.2003, zjutraj so nas pred hotelom pričakali in zaželeli dobrodošlico predstavniki podjetja EHN. G. Mikel Garaj nam je zaželel prijetno bivanje in počutje v Navarri, ter izrazil zadovoljstvo, da se lahko iz prve roke prepričamo o njihovem dosedanjem delu in načrtih ki so usmerjeni v prihodnje. Z njihovim avtobusom smo se peljali na hrib » El. Pardon », kjer smo si ogledali dve vetrni polji. Na prvem vetrnem polju (ALIAZ) je postavljenih 85 vetrnih turbin, na drugem vetrnem polju (BERIAIN) pa 32 vetrnih turbin. G. Mikel Garaj se je peljal z nami z avtobusom in nas že med vožnjo seznanil z določenimi stvarmi povezanimi z vetrnimi polji. Ostalo pa so nam predstavniki EHN povedali ob ogledu vetrnih polj in objekta, v katerem je postavljena skupna transformatorska postaja in druga potrebna strojna oprema. V deželi Nevarra deluje več kot 1000 vetrnih turbin, ki proizvajajo 45% potrebne električne energije. V naslednjih treh letih načrtujejo ta delež povečati na 60 do 65 %. To pomeni izgradnja novih vetrnih polj in uporaba še boljše tehnologije, ki bo imela večje izkoristke. Že pred graditvijo so ogromen poudarek namenili ekološkim problemom. Z vsemi prebivalci in skupinami so imeli številne sestanke (okoljevarstveniki, lovci, predstavniki državnih organov in institucij, sindikat, lokalno prebivalstvo, resorna ministrstva, pohodniki...). Na teh sestankih so podrobno prisotne seznanili namenom gradnje VT, objektivno so predstavili pozitivne in negativne stvari. Dovzetni so bili do predlogov, pripomb in mnenj udeležencev. Velik del koristnih priporočil in napotkov je bilo tudi v projekt vključeno, kar pomeni, da se je projekt oblikoval z vsemi zainteresiranimi. Razumel je naše pomisleke, vendar je bil prepričan, da se bo ob ogledu posameznih vetrnih turbin marsikaj razjasnilo. Vsekakor, pa nam je odgovoril na vsa postavljena vprašanja. V nadaljevanju je pojasnil, da so kljub številnim problemom uspeli in da je ponosen na doseženo. Prepričan je, da je bila odločitev prava, zato prehojena pot ni bila težka, saj je pridobivanje el. energije iz vetrnih turbin najbolj čist in najmanj obremenilen način za okolje, v primerjavi z vsemi do sedaj poznanimi načini (termoelektrarne, jedrske elektrarne, velike vodne hidroelektrarne, plinsko parne elektrarne...). Energija vetra spada med alternativne (obnovljive vire) in je ZASTONJ. Vsi do sedaj poznani načini pridobivanja električne energije pomenijo bistveno večje stroške na proizvedeno KWh, pomenijo bistveno večje stroške v času obratovanja in vzdrževanja na proizvedeno KWh, pomenijo bistveno večje stroške za upravljanje, pomenijo problem onesnaževanja zraka, tal in vode, pomenijo lahko celo veliko spremembo mikroklime na določenem področju ter veliko potencialno nevarnost za ljudi, za naravno bivalno okolje ob morebitni nesreči). Dežela Navarra (SV del Španije) pokriva preko 1500 m2 površine in ima preko 550.000 prebivalcev, Pamplona z okolico pa 250.000 prebivalcev. Podjetje EHN je dobilo od države koncesijo za izkoriščanje alternativnih virov energije. Ukvarjajo se z izkoriščanjem vetrne energije, z racionalnim izkoriščanjem biomase, z proizvodnjo pogonskih goriv biodiesel -pridobivanje iz oljne repice.. Pred postavitvijo prvih vetrnih polj, leta 1994 so v letih od 90 do 92, več kot na tisoč mestih, s sodobnimi merilnimi napravami merili moč vetra in druge pomembne parametre. Na 75 % vseh primernih področij so postavljene vetrnice. Država je za izdelavo odstopila svoja zemljišča, ostala potrebna zemljišča pa so bila odkupljena od lastnikov. Prvo vetrno polje se nahaja 12 km iz Pamplone in kadar je slabo vreme, dež, megla se jih ne vidi. Drugače pa je videti 70 vetrnic od 85 -tih. S tem so tudi dosegli praktični učinek, da se ljudje na lastne oči prepričajo, da ni nobene škode, ter da tudi estetsko spadajo v okolje. Pri njih so naravovarstveniki izredno občutljivi in ljudje so izredno okoljsko osveščeni glede posegov v naravno okolje. Ljudje so projekte vezane na načrtovano gradnjo in postavitev vetrnih turbin dobro sprejeli, prav zaradi dejstva, da so bili tudi izredno dobro seznanjeni z nameravanimi posegi. Pri nastajanju projektov so sodelovale vse zainteresirane skupine ljudi, ki so imele kakršnekoli pomisleke. Odgovore so posredovali na vsa vprašanja, upoštevali so tudi priporočila. Ključno dejstva so bila: 1. Za človekove potrebe se najmanj škodljivo za okolje proizvede električna energija, ki je od vseh do sedaj poznanih načinov najmanj ekološko sporna v primerjavi z pridobivanjem z drugimi poznanimi načini. 2. Energija vetra je brezplačna, le silo vetra je potrebno na primeren način pretvoriti v električno energijo. 3. Pomembno je dejstvo, da vetrne turbine ne povzročajo C02, oziroma drugih strupenih produktov. 4. Pomembno je sodelovanje šol in turizma, kar je posredno povezano z ustvarjanjem delovnih mest in pridobivanje zaslužka. 5. Na ta način proizvedena električna energija pomembno vpliva na zmanjševanje emisij C02 in drugih toplogrednih plinov, ki povzročajo uničevanje ozonske plasti, katera ščiti pred raznimi sevanji naš planet. 6. V projekt in gradnjo je bilo vključenih veliko delavcev, sedaj jih je v Španiji, ki se ukvarjajo z raznimi nalogami in deli preko 45.000. Po temeljitih razgovorih so se prebivalci izrekli kar 85 % ZA, 1% pa jih je bilo PROTI, ostali so bili neopredeljeni. Rezultat je bil tudi za njih presenečenje, saj niso pričakovali tako velike naklonjenosti posameznih skupin ljudi. Proizvedena okolju čista energija je alternativna vsem dosedanjim načinom pridobivanja el energije. Število redno zaposlenih je odvisno od velikosti vetrnega polja in pomeni nekako 15 zaposlenih na eno vetrno polje. Področje kjer so vetrne turbine postavljene imajo veliko korist, saj je tudi vključeno v turistično ponudbo. Posamezna vetrna polja obišče v Španiji preko 300.000 turistov letno, tako, da imajo prevozniki, hotelirji, gostinci in tudi drugi od obiskovalcev velike koristi. Posamezna ekološka društva iz Španije in Evrope so tej tematiki v zadnjem letu posvetila preko 100 h razgovorov, ki skupaj z upravljale! iščejo še bolj okoljsko sprejemljive rešitve. TEHNIČNI OPIS: Vetrno polje je sestavljeno od 30 do 85 vetrnih turbin, katerih stebri so eden od drugega odmaknjeni cca 80m. Čas gradnje enega polja traja od 6 do 12 mesecev. Dimenzije posamezne turbine zavisijo od mikro podatkov na posamezni lokaciji. Zaradi poenostavitve gradnje, izdelave posameznih sestavnih delov se izbere optimalne izmere vetrne turbine za posamezno vetrno polje. Temelji dimenzij 11 x 12 x 3 m so iz armiranega betona v katerega so zabetonirani sidrni vijaki, ki služijo za pritrditev prvega segmenta vetrnega stolpa. Armirano betonski temelj je vse do nekaj cm od oboda stebra prekrit z zemljo, ki je zatravljena in na kateri rastejo razne vrste rastlin. Steber vetrne turbine je sestavljen iz večjega števila segmentov, ki so valjaste oblike in so zvarjene v celoto na kraju samem. Steber je spodaj premera 3m in se končuje v dolžini 55m na premer okrog lm. Debelina valjaste stene je cca 5 cm. Na vrhu stebra je vrtljivo vpet aerogenerator katerega poganja trikraka vetrnica. Krak elise meri 23m kar pomeni v premeru 47 m. Vetrna turbina se začne vrteti pri hitrost vetra 1,5 m/s, električni tok pa začne proizvajati pri hitrosti vetra nad 4,5 m/s pa vse tja do 90 km/h. Na vrhu aerogeneratorja sta dva indikatorja smeri vetra, ki sporočata podatke krmilni enoti - mikroprocesorju, ki požene koračni motor, ki zavrti aerogenerator z vetrnico v najugodnejši položaj glede na smer vetra (lahko okrog in okrog - 360 stopinj). Istočasno pa indikatorji na krakih elis pošiljajo podatke drugi krmilni enoti, ki požene koračni motor, kateri suka krak elise v tak položaj, da je pri majhnih hitrostih vetra napram sili vetra izpostavljena največja površina elise. Pri večjih hitrostih vetra je obračanje elise v tak položaj, da je izpostavljena sili vetra najmanjša površina elise. Pri hitrosti vetra nad 90 km/h pa je sistem vetrne turbine grajen tako, da se ta samodejno zaustavi z posebnimi diskastimi zavorami. Električni transformator je nameščen v notranjosti stebra turbine. Iz aerogenereatorja so speljani električni vodniki do transformatorja, od transformatorja pa pod zemljo do transformatorske postaje. Za morebitna vzdrževalna dela je ob notranjosti stebra nameščena kovinska lestev. Vsak aerogenerator ima moč 650 KW. Hrupa, ki naj bi ga povzročale s svojim delovanjem vetrne turbine ni bilo slišati, slišati je bilo le zvok delujočega motorja kombija s katerim so se z nami na ogled pripeljali predstavniki podjetja EHN. Na naše vztrajanje povedo, da znaša hrup ob vznožju stebra 40 do 45 db. Pri njih živi veliko vrst ptic, od tega cca. 12 % vse populacije na svetu. Tu je prisotno okrog 7000 jastrebov, katere tudi izvažajo v druge države. Vetrne turbine so v začetku predstavljale problem za počasi leteče in slabo okretne ptice. Na začetku so beležili malo večji pogin. Po nekaj let obratovanja pa pogina praktično ni več. Statistični podatki: Letno na planetu zemlja pogine med 90 000 in 100 000 raznovrstnih ptic, ker se zaletijo v kristalno steklo, v karoserijske dele vozil 200 do 300 milijonov, električni vodi, plovila 40 do 50 milijonov. Mačke in živali pa jih požrejo še več. Napram tem številkam pomeni, da je pogin ptic v primerjavi z zgoraj navedenimi podatki okrog 0,12 %. Na področju vetrnih polj se pase v neposredni bližini stebra vetrnih turbin preko 200.000 ovac, okrog 150 krav, in nekaj čred konj. Človeštvo je življenjsko odvisno od električne energije, praktično si življenja in obstoja brez te dragocene dobrine ne moremo zamisliti. Potrošnja električne energije v svetu letno narašča med 5 in 10%. Na primer termoelektrarna proizvaja ogromne količine C02 in drugih škodljivih polutantov ki se dvigajo v visoko v zrak in v obliki kislega dežja padajo nazaj na veliko površino ter tako uničuje ogromne površine gozdov, rož, vseh mogočih rastlin in tudi škodljivo vpliva na zdravje ljudi in živali. Vetrna energija je najbližja vami in ekološki predelavi energije, ki jo potrebuje človek za svoj obstoj in nadaljnji razvoj. Iz vsake vetrne turbine poteka podzemni el. kabel do okolju sprejemljive zgradbe, v kateri je v zunanjosti transformatorska postaja, v notranjosti pa razdelilne omare in komandna soba z računalniško opremo. Preko računalnika se spremljajo vsi potrebni parametri o delovanju: hitrost vetra v danem trenutku, temperature na različnih merilnih mestih v vetrnici, izkoristek pri dani sili vetra, količina proizvedene el. energije v posameznih časovnih intervalih, hitrosti vrtenja spremljanje posameznih idikatorjev napak in okvar. Posamezne napake računalniški sistem sam avtomatično popravi in javi v distribucijski center v Pamplono. Do 60% vseh napak, ki se pojavijo jih je možno uspešno popraviti preko računalnika z določenimi vzvodi.. Cca 40% napak pa zahteva tehnično popravilo, za kar so na razpolago 3 strokovno usposobljene ekipe delavcev. Med prazniki in vikendi je v pripravljenosti najmanj ena PAMPLONA - NEVARRA (ŠPANIJA) vzdrževalna ekipa. Zaposlitev zavisi od velikosti vetrnega polja in oddaljenosti od distribucijskega centra. Povprečno je na eno vetrno polje zaposlenih od 10 do 15 ljudi z univerzitetno izobrazbo. Posamezna ekipa za vzdrževanje šteje do 10 ljudi ostalo potrebno delovno silo za vzdrževanje dostopnih poti, za zamenjavo transformatorskih olj in druga dela imajo z posameznimi firmami sklenjene pogodbe in jih pokličejo, ko jih potrebujejo. Sedaj v Španiji obratujejo vsa vetrna polja, nobeno še ni prenehalo z obratovanjem. Na področju zakonodaje je država sprejela dva pomembna zakona: Prvi zakon pravi, da pridobivanje el. energije iz alternativnih - obnovljivih virov ima prednost pred vsemi ostalimi načini pridobivanja energije. Drugi zakon pravi, da el. energija proizvedena s pomočjo vetrnih turbin ima prednost pred vso ostalo. To pomeni, da dispečer mora po zakonu vso energijo prevzet in jo posredovat potrošnikom. Dispečer je s strani države pooblaščen, da določa glede na proizvedeno el energijo in potrošnjo sorazmerni delež drugih proizvajalcev določa pozicije in v primeru nihanj vpliva na proizvodne zmogljivosti drugih načinov proizvodnje el. energije. Na področju kjer so postavljene vetrne turbine je lov prepovedan (na razdalji 400 do 500m L+ D). Vsaka vetrna turbina ima 180 1 transformatorskega olja, ki se ga menja vsakih 18 mesecev. Ministrstvo za okolje je razpisalo natečaj in izbralo najugodnejšega izvajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in reference. Izvajalec prispe s ustrezno opremljenim tovornjakom (po ADR za Prevoz nevarnih snovi, v eni komori ima sveže olje, v drugi tekočino za izpiranje, tretja komora pa služi za shranjevanje starega izrabljenega olja. Zamenjava transformatorskega olja se opravi preko zaprtega sistema zamenjave. Na dnu stolpa so za primer morebitnega izlitja iz transformatorja nameščene lovilne Posode. Do sedaj se od 1000 obratujočih turbin še ni nič pripetilo, saj zadeve izvajajo odgovorno in kvalitetno. Edini velik problem je estetski videz, ki moti dokler ne vzameš to kot dejstvo in del vsakdanjika (avtoceste, daljnovodi, tovarne, promet, televizijski oddajniki...). Prjemajo tudi številne klice, ko ljudje sprašujejo zakaj se vetrnica ne vrti. Sodelovanje z okoljevarstveniki in drugimi strokovnimi institucijami je zelo dobro, saj skupaj izmenjujejo izkušnje in informacije, katere služijo, da se v praksi v niaksimalni možni meri zaščiti okolje. Po proizvedeni el. energiji iz vetrnih turbin je Nemčija na prvem mestu, Španija na drugem mestu in ZDA na tretjem mestu. Življenjska doba vetrne turbine znaša med 20 in 25 let, potem sledi razgraditev in na istem mestu postavitev novih vetrnih turbin. Stroški razgradnje in ponovne namestitve se predvideva, da so občutno nižji od stroškov, ki jih je bilo potrebno plačati ob gradnji prvih vetrnih polj. VPRAŠANJA, KI SMO JIH UDELEŽENCI EKSKURZIJE POSTAVALI GOSTITELJU 1. Kateri osnovni parametri morajo biti izpolnjeni, da seje mogoče racionalno in gospodarno odločiti za izkoriščanje vetrne energije na določenem kraju? 2. Gradnja vetrnih elektrarn v svetu narašča, zanima nas, če razpolagate z okvirnim podatkom % proizvedene energije napram drugim znanim načinom pridobivanja el. energije? 3. Kolikšna je življenjska doba vetrnega polja, vetrne turbine, stroški vzdrževanja? 4. Kakšne izkušnje imate z obremenjevanjem okolja pred gradnjo vetrnih turbin, v času obratovanja in po njihovi odsluženi življenjski dobi? 5. Lahko vas imenujemo pionirje v svetovnem merilu glede izkoriščanje vetrne energije v električno, prosimo, da nam pojasnite vašo vizijo in možnosti nadaljnjega razvoja ! 6. Proizvodnja posameznih komponent zahteva veliko novih tehničnih rešitev in združeno sodelovanje več strok že v snovanju projektne dokumentacije gradnje in izvedbe ter vzdrževanja in nadaljnjega razvoja. Prosimo, da nam poveste katere strokovnjake iz posameznih področij ste imeli vključene pri izdelavi projekta in postavitvi vetrnih turbin? 7. Kolikšni so okvirni investicijski stroški in stroški vzdrževanja enega vetrnega polja na proizvedeno KWh, v primerjavi z drugimi do sedaj znanimi načini pridobivanja el. energije. 8. Transport potrebnih komponent za vetrne turbine, postavitev vetrnih polj s pripadajočo opreme pomeni poseg v prostor. Kateri so škodljivi vplivi in kateri so koristni vplivi ? 9. Potrošnja el. energije v svetovnem merilu narašča. Kateri izmed do sedaj znanih načinov pridobivanja el energije je najbolj ekonomičen in najbolj primeren za sožitje z naravo? 10. Kolikšne so znane finančne primerjave vložka v izgradnjo vetrnih polj in ustvarjenega profita, glede na konstrukcijsko izvedbo, instalirano moč v času obratovalne življenjske dobe? 11. Katere okvare in napake so se pri vas pojavljale, kakšen vpliv je to imelo na okolje? 12. Kdaj je bila postavljena prva vetrna turbina? 13. Ali je v Španiji kakšno vetrno polje, ki je prenehalo z obratovanjem, način ekološke razgradnje? 14. Kakšna je razlika med teoretično pričakovano in dejansko proizvedeno količino el. energije? 15. Ali je bila zaradi nameravane postavitve vetrnih polj bila spremenjena zakonodaja? 16. Kako je organizirano vzdrževanje vetrnih polj, samih vetrnih turbin in oskrbovanje z rezervnimi deli.? Koliko zaposlenih in drugih vzdrževalcev je potrebno za nemoteno vzdrževanje vetrnega polja velikosti 60 do 80 vetrnih turbin? 17. Kakšni odzivi in skrb okoljevarstvenikov in drugih skupin ljudi je bil na izdelavo projekta in samo realizacijo? 18. S kakšnimi dilemami ste se ukvarjali v Španiji pred postavitvijo vetrnih turbin in kako ste jih rešili? 19. Koliko prostora zavzame ena vetrna turbina in kaj vse se skriva pod zemljo? 20. Ali ste imel v Španiji kakšno nesrečo, prevrnitev stebra, iztek mazalnih tekočin in kako ste zadevo rešili? 21. Kolikšno besedo je imelo lokalno prebivalstvo na graditev vetrnih polj, soglasja, rente, odškodnine? 22. Ali so bili kakšni problemi pri pridobivanju soglasij, odkupu parcel pred pridobitvijo dovoljenj in v času same gradnje? 23. Ali je imela postavitev vetrnih polj pozitiven vpliv na razvoj lokalnega prebivalstva? 24. Kako živijo ljudje v neposredni bližini vetrnih polj? 25. Kako se obnašajo vetrnice pri večjih hitrostih in sunkih vetra nad 100 km/h? 26. Kakšen je vpliv vetrnih polj na naravo vzdolž daljnovoda, transport in hrup ob gradnji in vzdrževanju, , vplivi na biotsko raznolikost rastlinskih in živalskih vrst? 27. Kakšne varnostne ukrepe imate za primer možne nesreče? Na večino postavljenih vprašanj (prvo, drugo, tretje, četrto, deveto, šestnajsto, sedemnajsto, osemnajsto, enaindvajseto, dvaindvajseto, štiriindvajseto, petindvajseto in šestindvajseto vprašanje) nam je bilo odgovorjeno na avtobusu in na ogledih vetrnih polj. Na ostala vprašanja nam je vodstvo EHN odgovorilo v objektu, kjer je izvedena transformatorska postaja ODGOVORI: 5. ) Njihova vizija je še naprej čim bolj racionalno in koristno izkoriščat alternativne - obnovljive energije. 6. ) Že v snovanju idejnih projektov, študij njihovi realizaciji, obratovanju in vzdrževanju je za potrebo današnjega dne nujno timsko delo. V tako skupino so vključeni strokovnjaki različnih področij (strojniki, gradbeniki, ekologi, arhitekti, kemiki, ekonomisti, medicina dela, predstavniki državnih organov in institucij ....), ki najdejo skupni imenovalec za realizacijo zastavljenega projekta, v skladu s predpisi in zakonodajo, v skladu z željami in potrebami. 7. ) Investicijski, obratovalni in vzdrževalni stroški so na proizvedeno KWh električne energije nižji od ostalih poznanih načinov pridobivanja el energije. Za natančen procent bi bilo potrebno opraviti natančne študije, ki bi zahtevale primerjavo na daljše časovno obdobje. 8. )Transport komponent in gradbenega materiala ni predstavljal večjega problema, saj so izkoristili večino obstoječih dostopnih poti, ki so še vedno v makadamski izvedbi. Uporabljena so bila taka transportna sredstva, s katerimi je bilo moč na obstoječi infrastrukturi pripeljati potrebne elemente in material. Na kritičnih mestih je bilo potrebno izvesti nekaj razširitev in utrjevanje terena ter ureditev odvodnjavanja. S temi posegi so izboljšali dostopnost do gozdnih površin in omogočili gospodarno izkoriščanje lesa... V času transporta in gradnje je bilo celotno področje bolj obremenjeno, izpostavljeno je bilo potencialnim nevarnostim, katere so predhodno predvideli in zato poskrbeli za vse potrebne varnostne ukrepe. Kvaliteten nadzor je že v začetni fazi preprečil morebitne škodljive vplive in potencialne nesreče, ki bi imele škodljive posledice za okolje. 10. ) Investicija se v eno vetrno polje vrne približno od 8 do 10 let. 11. ) Do sedaj večjih okvar ni bilo, bil je le en primer udara strele, kije povzročil poškodbo elise. 12. ) Prva vetrna turbina je bila postavljena leta 1992 z močjo 550 KW. 13. ) V Španiji še nobeno vetrno polje ni prenehalo z obratovanjem, saj so vsa nekje na polovici življenjske dobe. Po tem, ko naj bi se obratovanje prenehalo, predvidevamo na ista mesta postaviti nove vetrne turbine, ki bodo vključevale najsodobnejše tehnične rešitve in imele še boljše izkoristke sile vetra. 14. ) Ker so potekale natančne meritve mikroklime in drugih parametrov kar nekaj let se dejansko proizvedena el. energija ne razlikuje od tiste, ki so jo predvidevali. 15. ) Zaradi gradnje vetrnih polj se ni spreminjala zakonodaja, saj je ta pred gradnjo predvidevala izkoriščanje alternativnih virov energije. Zakonodaja in predpisi so seje kvečjemu dopolnjevali. 19. ) Iz zgornjih podatkov si je moč oblikovati predstavo o površini, ki jo zavzame ena vetrna turbina. 20. ) V Španiji ni bilo nesreče, ki bi lahko povzročila večje posledice. 21. ) Prebivalstvo in tudi druge skupine ljudi je bilo vključeno že od samega začetka izdelave idejne zasnove. 23.) Ljudje žive normalno, delovanje in vključitev vetrnih turbin je del vsakdanjika, kot je to nekomu mestno jedro, bližina avtoceste, bližina železnice, bližina letališča... 27.) Praksa do sedaj in naše delo je pokazalo, da so predvideni varnostni ukrepi na višji stopnji, to pa ne pomeni, da smo se zadovoljili z doseženim. Tudi temu področju posvečamo nadaljnjo skrb in razvoj. Gostiteljem smo se zahvalili za gostoljubnost, posredovane podatke in spoznanja, ki jih prinašamo v naš kraj, kjer jih bomo objektivno predstavili našim ljudem. Iz vzdušja in razgovorov z udeleženci je bilo večkrat slišati pozitivno odobravanje nad delovanjem vetrnih turbin. Upam, da si boste tudi bralci iz posredovanih podatkov tudi sami čimbolj izčrpno seznanili in prepričali o škodljivih vplivih in koristi ter si na podlagi posredovanih argumentov ustvarili svoje lastno mnenje in prepričanje. Vsem nam manjka mnogo dobre volje in razumevanja, da poizkusimo vsaj malo poslušati tudi drugače misleče, jih razumeti in z njimi priti do skupnega cilja. Čim boljše sožitje človeka z naravo ob smotrnem izkoriščanju naravnih virov je dobra popotnica za naš nadaljnji razvoj in obstoj. Zagotovo si niti pomisliti ne upamo, da bi se vsi skupaj vrnili 50 let nazaj, kaj šele nekaj stoletij ali tisočletij. Pred vsemi zemljani je postavljena velika in odgovorna naloga se razvijati in živeti v sožitju z naravo. Pripravil: Ado Barbiš, dipl. ing. str. Življenje ob meji HRVAŠKA SE STABILIZIRA Dokaj hitro je Hrvaška dobila novo vlado in bo kot kaže stabilna že od samega začetka. Volitve so pretekle mirno, celo dolgočasno, rezultati pa so bili presenetljivo pešanje hrvaške levice. 3. januarja leta 2000, ko je bila desna hrvaška opcija resno potolčena, je vse kazalo, da se desnica, in še zlasti HDZ, ne bosta več nikoli pobrali. Toda zgodil se je zanimiv preobrat. Prepričljiva zmaga HDZ pa ni toliko vzrok zasuka hrvaškega političnega telesa v desno, kot dejstva, da so dosedanji Račanovi pristaši kaznovali najmočnejšo levo stranko na Hrvaškem z množično abstinenco. Takoj po volitvah Račan ni niti poskušal poseči po oblasti in vsaj poskušal oblikovati levo sredinsko koalicijo. Kot da bi z olajšanjem odšel v opozicijo. Pri tem je obljubil, da se bo SDP vrnila k socialdemokratskim idealom. Komentatorji so ga žolčno napadli, zakaj se teh idej ni držal v letih, ko je bil na oblasti. V zadnjih štirih letih so Račanovi socialdemokrati vodili izjemno ostro neokapitalistično ekonomsko politiko. Razprodali so vse, kar se je dalo, med ostalim tudi veliko večino domačih bank in boljših podjetij. Ne bi mogli reči, da ni bilo pozitivnih premikov v času Račanove vlade. Tudi HDZ se je v teh letih občutno spremenila. Vedno bolj, po nasvetih svojih zahodnih svetovalcev, poskuša dajati podobo urejene konzervativne stranke demokrščanske usmeritve. Bojevita nacionalistična retorika sicer ni povsem izginila s hrvaške scene, toda jastrebe potiskajo povsod. Tudi Sanader bo prisiljen vladati s pomočjo koalicije in takšno vladanje vedno zahteva veliko potrpljenja, usklajevanja in diplomacije. Tudman ni nikoli imel teh problemov. Račanov problem je, da ni rojeni lider, kar je mogoče celo v redu. Hrvaška je počasi sita karizmatičnih voditeljev in Tudman je presenetljivo hitro šel v pozabo. Hrvati se (tako kot tudi Slovenci) še najraje spomnijo Tita. Račan je imel še en problem: zelo pisana koalicija, ki jo je moral voditi, je imela zelo različne prioritete. Popuščanje Hrvaški kmečki stranki glede razglasitve ekološko-ribolovno cone na Jadranu, bo vzrok še mnogih glavobolov hrvaške politike v prihodnje. Tu ne gre le za Slovenijo. Še najbolj bo pritiskala Italija. Dežela, ki ji je prioriteta vstop v Evropsko skupnost bi se morala odrekati enostranskim ukrepom. Račan je prejel državo v zelo težkem ekonomskem in mednarodnem položaju. Danes Hrvaška veliko lažje diha. Naj večji hrvaški problem je ekonomija, ki je grozljivo zadolžena. Tudman je leta 2000 zapustil Hrvaški 10 milijard dolarjev dolga, ki so danes že presegli 21 milijard. Ta tip vodenja ekonomske politike se bo počasi moral umakniti izvozno razvojni politiki. Tako kot Račan in Tudman, tudi Sanader ni ekonomist. In kako bo z nami na meji? Odpirajo se novi lokalni mejni prehodi, ki bodo olajšali življenje domačinom ob meji. Ljudje, ki imajo lastnino na obeh straneh meje, bodo lažje upravljali z njo, mejne prepustnice bodo zmanjšale gnečo na mejnih prehodih in lajšale življenje ob meji. Tudi turizem v teh krajih bo potem lažje zadihal. Pametno bi bilo, da se ena in druga stran izogibata vsem konfliktnim situacijam. Lahko želimo, da Hrvaška postane čimprej urejena, proevropsko usmerjena država ter da se bo čimprej priključila Evropski skupnosti. Za vse skupaj ne bi bilo dobro, da Šengenska meja za vedno ostane tam, kjer jo bodo maja prihodnje leto postavili. Dolgoročno bi to pomenilo, da bi dober del Slovenije postal nekakšna evropska Vojna krajina z vsemi dolgoročnimi posledicami, ki iz tega izhajajo. O tem ne bomo odločali niti v Ljubljani, niti v Zagrebu. Visok britanski uradnik EU je nedavno izjavil, da največji problem Hrvaške ni ekonomija, temveč nestabilna jugovzhodna meja Hrvaške zlasti proti Bosni. Glede ekonomije je Hrvaška v primerjavi z Romunijo in Bolgarijo relativno bogata dežela, toda ti dve državi se resno pripravljata na skorajšnji vstop v Evropsko skupnost, o tem pa Hrvaška zaenkrat ne more sanjati. Hrvaška javnost precej frustrirano in pozorno spremlja, kako bo izgledala Šengenska meja. Koliko prometnih pasov bo na meji: eden za EU ter za “ostale”, ali pa bodo Hrvati dobili svoj prometni trak, kar pomeni, da se za njih carinski pregled ne bo bistveno spremenil. Hrvati bodo tudi v prihodnje lahko vstopali v Slovenijo z osebnimi izkaznicami, kar pomeni, da bo hrvaška izkaznica po prvem maju prihodnjega leta potni list za celo Evropsko skupnost. Zadnje volitve kažejo, da Hrvaška počasi postaja normalna evropska država in da se težko dolgoletno povojno obdobje počasi umika normalnim razmeram. Miro Simčič mmmm Bazoviška 38r6250 Ilirska Bistrica, tel : +-i-386*(dj5/>1-41-920 e-mail: avtosho^ujcicjgjsiofnetf moto/plašceV/ motorni aščev, traktorskihjpiasčev, itraktorsKihmlaščev/ Wmjam jakumulatorjev? ■’ Akumulatorjev^ mRWmMWEmRMRmš.čmmRimišč Vsem skupaj želimo zdravja polno v prihajajočem novem letu 2004! Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop !!! GORNJE PIVŠKA DOLINA IZ ZRAKA V mesecu novembru je bila v Kulturnem domu Zagorje postavljena na ogled fotografska razstava z naslovom Znamenitosti Zagorja in okolice iz zraka. Avtor razstave j e bil Franci Novak, pilot motornega zmaja in ljubiteljski fotograf. V letenje in fotografiranje se je zaljubil že v otroških letih. Kot najstnik je prvič poletel z jadralnim zmajem, s pojavom motornih zmajev, pa se je usmeril v to zvrst letalstva. Ko se je preselil v Cerknico, so ga naravne lepote Cerkniškega jezera takoj prevzele. Spreminjanje presihajočega jezera opazuje z drugačnega zornega kota, kot ga je navadno vajeno človeško oko, ter v objektiv fotoaparata lovi neponovljive posnetke. Fotografiranje iz zraka zahteva od avtoija kar precej spretnosti, saj mora obenem upravljati krmilo motornega zmaja in fotografirati. V lanskem letu je na Cerkniškem organiziral mednarodno likovno delavnico in razstavo z naslovom Zrak-jezero-umetnost. In ravno na otvoritvi le-te, se je pojavila ideja, da bi Zagorcem in okoličanom pokazali pokrajino Gornje pivške doline iz zraka. Fotografiranje je potekalo od spomladi do jeseni, ko je avtor nekajkrat poletel nad Bačem, Knežakom, Zagorjem, Šilentabrom, Drskovčami, Parjami in Pivko. Nastalo je preko 250 posnetkov, od katerih je bilo razstavljenih 30 večjih in več deset manjših fotografij. Otvoritve razstave se je udeležilo mnogo domačinov, pa tudi obiskovalcev od drugod. Program je pospremila Polona Škodič, popestril pa jo je trio Volk iz Ilirske Bistrice. Zanimiva je bila tudi odrska scena -razprtje bil naj starejši slovenski zmaj izleta 1974. Obiskovalci so bili nad razstavo navdušeni, zaradi zanimanja pa je bil čas ogleda podaljšan še za teden dni. Da je do postavitve razstave sploh prišlo, so poleg avtorja in organizatorjev, zaslužni sponzorji iz pivške občine in tudi Krajevna skupnost Knežak. Lepo bi bilo, če bi na ta način predstavili tudi območje Ilirske Bistrice, saj v sebi skriva prenekatere lepote, ki bi iz pogleda ptice prišle še posebej do izraza. Bo kdo podprl avtorja, da izpelje podoben projekt na Bistriškem? Irena Kristan ZAHVALA! Ob naravni nesreči, ki nas je prizadela v noči na 27. november, se zahvaljujeva za moralno in drugo podporo vsem sokrajanom Jasena, svojim sodelavcem OŠ Podgora- Kuteževo ter Lesonita, enako vsem, ki so nam kakorkoli pomagali prebroditi tiste težke trenutke. TRANSPORTOV VOZNI PARK SE SIRI Janko in Marina Grilj V življenju niso pomembni mejniki, ampak trenutki. Rose Kennedy IZ KOLEKTIVA ZDRAVSTVENEGA DOMA ILIRSKA BISTRICA SE ZAHVALJUJEMO SVOJIM PACIENTOM ZA ZAUPANJE. VSEM OBČANOM ŽELIMO DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE, VELIKO ZDRAVJA, VARNOSTI IN OSEBNE SREČE V LETU 2004 ! Blagoslovljene božične praznike, sreče, zdravja ter poslovnih uspehov v novem letu, vam želi Okrepčevalnica Grili Danilo Ilirskobistriško podjetje TIB TRANSPORT sodi med največja cestno-prevozniška podjetja v Sloveniji, na področju prevoza nevarnega blaga pa je največje. Svojo vodilno vlogo na slovenskem tržišču prevozov nevarnega blaga želijo zadržati tudi v bodoče. Imajo namreč naj večji vozni park (100 voznih enot) s katerim letno prepeljejo preko 10 milijonov kilometrov po Sloveniji in Evropi, največji tržni delež in vodilno vlogo pri razvijanju kakovostne, vame in ekološko neoporečne storitve prevoza nevarnega blaga. V svoji nameri pa so šli še naprej. Konec letošnjega leta, natančneje s 1.12.2003, je namreč pričel veljati sporazum s podjetjem Belinka Perkemija iz Ljubljane. Na podlagi sporazuma je Transport prevzel Belinkin vozni park za prevoz vodikovega peroksida in voznike, po drugi strani pa postal ekskluzivni prevoznik za Belinko Perkemijo. S tem sporazumom in z nakupom novega vozila, ki so ga v floto vozil vključili konec novembra, se je Transportov vozni park povečal ter posodobil. Ob vsem tem si v bodoče obetajo povečanje obsega dela in uspešno prilagoditev razmeram, ki bodo nastale ob vstopu v evropsko unijo maja prihodnje leto. K. M. IZ POSLANSKIH KLOPI... O regionalizaciji in ustanavljanju pokrajin v Sloveniji smo govorili že tolikokrat, da se lahko iskreno vprašamo ali si pokrajine v Sloveniji sploh želimo. S predlogom ustavnih sprememb imamo možnost, da pokažemo da ja, in sprejmemo ustrezno odločitev. V SMS smo mnenja, da ustava takšna kot je danes, ne omogoča dejanske ustanovitve pokrajin. Ne pomeni pa to, da lahko kar tako, brez ustreznih zagotovil za prihodnost črtamo 143. člen ustave in prepustimo ustanavljanje pokrajin stihiji. Tudi zato smo na v začetku leta na seji Ustavne komisije predlog podprli, vendar se je v nadaljnjem delu komisije pri razpravah o tem in ostalih predlogih za spremembo ustave, ki bi realno omogočila ustanovitev pokrajin pokazalo, da predvsem naj večje vladne stranke to jemljejo kot zaprt projekt izključno v domeni svojih interesov in političnih izhodišč. V kolikor Državni zbor črta omenjeni člen omogočimo le tem, ki bodo zbrali 46 glasov poslancev, da omenjene načrte tudi izpeljejo. Pred seboj nimamo predloga zakona o ustanavljanju pokrajin, ne vemo števila, pristojnosti, obveznosti, kot tudi ne načina financiranja pokrajin. Iz nastopov predstavnikov največjih vladnih strank lahko razberemo to, da pokrajine ustanavljajo v želji, da na naslednjih volitvah omogočijo svetniške stolčke v pokrajinskih svetih, njihovim članom, potrebne vsebine in pomen pokrajin, pa postavljajo v drug plan. Zagotovitev pokrajinske avtonomije, financiranja, definiranja pristojnosti, razmerja do države in lokalnih skupnosti, racionalno število pokrajin - so vsebine, ki so prioritetne pri pripravi zakona o ustanavljanju pokrajin. Ker pa so posledice zakona globalne je nujno potrebno, da je zakon sprejet s kar se da velikim političnim konsenzom, saj ga je Potrebno pripraviti zaradi ljudi, ki bodo v pokrajinah živeli in ne zaradi pokrajinskih politikov, ki bodo od njih živeli. V SMS smo prepričani, da je vzpostavljanje drugega nivoja lokalne samouprave preveč pomembna zadeva za Slovenijo in njene državljane, da bi jih ob tej temi izpustili ali pa ne vprašali za mnenje. Ali pa vprašali za mnenje poslance v zadostni večini za sprejem takšne odločitve. Torej menimo, da moramo Poskrbeti za eno ali drugo. Črtanje 143. člena mora spremljati določba, ki fio v osnovi določala ustanovitev Pokrajin. Bodisi sodelovanja državljanov, torej referendum ob ustanovitvi pokrajin, ali pa naj se v ustavni zakon zapiše način in Predvsem potrebna večina za sprejem zakona o pokrajinah. Dve tretjini Prisotnih poslancev je tisti najnižji Prag, preko katerega ne moremo in pri teJ zahtevi bomo v Stranki mladih Slovenije vztrajali. Do predloga glede ustavnih sprememb na področju oblikovanja in delovanja vlade; torej oblikovanja vlade, imenovanja ministrov in odprave interpelacije smo v SMS zelo zadržani. Mogoče je sicer nekako razumeti vladni predlog kot predlog, ki odpravlja premajhen vpliv predsednika vlade na sestavo lastne vlade, vendar gre pri tem v drugo skrajnost. In sicer, daje parlament po izvolitvi predsednika vlade v celoti izključen od vsakega nadaljnjega vpliva, tako na personalno sestavo vlade kot tudi na njen program. Menim, da tako parlament preveč izgublja svojo moč in vpliv. S tem predlogom se ruši sistem zavor in ravnovesij med vejami oblasti, parlamentu ne bi ostalo kaj dosti orodij. Vsekakor je potrebno ohraniti institut interpelacije, saj je poslanska vprašanja in pobude ne morejo odtehtati. Vsem nam je poznano, v kako veliki meri ministri in vlada ne odgovarjajo na že tako vnaprej napovedana vprašanja. Ob tem velja spomniti, da vlada že zaradi članstva Slovenije v EU in pogojev delovanja v njej, pridobiva na moči in vplivu. Tako je nesprejemljivo vsako krčenje pristojnosti parlamentu. Predvsem pa ta predlog za spremembo ustave ni nujen in kot tak, glede na pomembnost področja, ki ga spreminja, nepotreben. Glede na vodilo SMS-a; da podpiramo predvsem tiste predloge, ki širijo pravice, takih predlogov, ki le te ožijo v Stranki mladih Slovenije ne moremo podpreti. Tudi predlogov, ki zaostrujejo referendumske pogoje poslanci SMS nismo podprli. Menimo, da predlagana rešitev preveč radikalno posega v doseženi standard neposredne demokracije v Sloveniji. Drži, da včasih obstoječa ureditev omogoča določene odklone in zlorabe, vendar je to prej stvar pravne in politične kulture oz. nekulture, kot pa neustreznosti predpisov. In zato doseženega formalnega nivoja institutov neposredne demokracije ne gre omejevati ali ožiti. Lahko bi se ga predrugačilo, vendar v sklopu teh predlogov ustavnih sprememb temu nismo priča. Gre za črtanje nečesa brez ustreznega nadomestila. V Stranki mladih Slovenije se ne moremo znebiti občutka, da gre pri teh ustavnih spremembah predvsem za politično odločanje o tem, koliko komu pomeni možnost referendumskega odločanja in komu ne. Da vsak referendum nekaj stane drži, vendar to je cena demokracije, ki jo moramo plačati, če tako stopnjo demokratičnosti v naši družbi želimo ohraniti. Marsikatera nespametna odločitev vlade ali parlamenta nas lahko stane dosti več. Poslanci SMS smo za kar največjo participacijo državljanov v družbenem in političnem življenju in s tem za neposredno odločanje državljanov. Igor Štemberger NATO - EU tekmovanje ali sodelovanje Od 22. do 26. novembra smo se udeleženci držav članic zveze NATO in Evropske unije sešli v Bruslju in razpravljali o povezavah omenjenih mednarodnih integracij. Srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom ameriške misije pri zvezi NATO in ameriške misije pri EU. Udeležence srečanja so izbirali na ambasadah ZDA po posameznih državah. Kot predstavnika Slovenije sva bila izbrana Robert Krmelj iz Ministrstva za zunanje zadeve in Igor Štemberger iz Državnega zbora Republike Slovenije. Najprej smo se sestali z gospodom Jamie Sheaom, NATO-vim predstavnikom za stike z javnostjo, ki je predstavil glavne smernice zveze NATO. Nismo mogli mimo dejstva, daje v zadnjem času v sami zvezi prihajalo do določenih neskladij, zlasti kar se tiče iraške krize. Ti problemi so šli na srečo mimo, ne da bi bilo potrebno uporabiti 5. člen pogodbe za zaščito Turčije (ta člen določa, da če je napadena ena članica zveze, to pomeni, da je napadena celotna zveza in je potrebna obramba napadene članice). NATO se je vendarle uspel infiltrirati v Irak preko svoje članice - Poljske, ki nadzira en del Iraka. Dotaknili smo se tudi Afganistana, kjer predvsem nemške sile držijo kontrolo nad kabulskim letališčem, pripravljene pa so tudi posredovati pri morebitni uporabi orožja za množično uničevanje (kemično, biološko, jedrsko). Za NATO je izjemnega pomena ohranjanje dobrih odnosov z Rusijo. Kljub nekaterim zadržkom Rusije do širitve NATO zveze proti vzhodu, sama širitev poteka v skladu z načrti, do končnega dejanja, ki se bo zgodilo prihodnje leto v Istanbulu. ZDA imajo v zvezi NATO nedvomno glavno vlogo, vsi opozarjajo da je njihova teža prevelika in prav širitev zveze je priložnost, da se ta premoč znotraj zveze nekoliko uravnoteži v korist interesov evropskih držav. Kot krizna točka se še vedno omenja Balkan, predvsem Kosovo in Makedonija. V zvezi z Makedonijo je potrebno omeniti operacijo Concordia, ki jo vsi ocenjujejo kot izjemen dosežek. To operacijo je začela zveza NATO, potem pa so vodenje le te prepustili Evropski uniji. Nedvomno je, da je ta operacija začasno preprečila državljansko vojno v Makedoniji. Problemi pa še vedno obstajajo, saj ni jasno kdaj bodo tamkajšnji narodi (predvsem Albanci in Makedonci) sposobni živeti v isti državi brez prisotnosti mednarodnih sil. Samo izvedbo te operacije, ki je bil prvi primer konkretnega sodelovanja zveze NATO in Evropske unije, je omogočil sporazum Berlin-plus. S tem sporazumom je bil vzpostavljen pomemben korak v sodelovanju obeh zvez. Sporazum preprečuje podvajanje nalog, obenem pa omogoča cenejšo in učinkovitejšo obrambno politiko držav članic obeh zvez. Oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije je trn v peti ZDA. Kljub temu, da si Američani želijo močnega partnerja v Evropi, jim poskusi oblikovanja evropske vojske najbolj ne dišijo. To idejo najbolj podpirajo Nemčija, Francija, Belgija in Luksemburg. Zopet smo s strani Američanov slišali vrsto očitkov na račun evropskih zaveznic, češ da premalo denarja vlagamo v obrambo. Očitno jim ni jasno, da orožje ne rešuje vseh problemov. Kljub temu, da ima Amerika izjemno močno in dobro opremljeno vojsko, so bili tarča terorističnih napadov in to z najbolj primitivnimi sredstvi - z alfa noži. Ni vse v orožju, poglavitna stvar je pravilno vodena zunanja politika države. Še eno jabolko spora med ZDA in EU se je izpostavilo na omenjenem srečanju. In sicer sodelovanje z mednarodnim kazenskim sodiščem. Tudi tu smo ostali na nasprotnih bregovih. ZDA tega sodišča ne priznavajo, oziroma zahtevajo imuniteto za svoje državljane (če bi podobno zahtevala Jugoslavija, potem Miloševič nikoli ne bi sedel v Haagu). Ne strinjajo se z dejstvom, da če nekdo zagreši kaznivo dejanje v državi, ki priznava to sodišče, da ga potem lahko aretirajo na ozemlju katerekoli države, ki priznava to sodišče. To stališče ZDA se mi zdi še posebej sporno oziroma kontradiktorno z njihovim pozivom po čim večjem sodelovanju in izmenjavi informacij za preprečevanje trgovine z mamili, ljudmi, preprečevanje mednarodnega kriminala in terorizma. Zadnji dan srečanja smo se udeležili širokega simpozija s katerim smo ob prisotnosti številnih evropskih in ameriških novinarjev obeležili 50. obletnico odnosov med ZDA in EU (1953-2003), v organizaciji ameriške misije pri Evropski uniji in bruseljskega centra za evropske študije (CEPS). Igor Štemberger j POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1 .ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak L ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. i -j Voščilo iz Državnega zbora Republike Slovenije Vsem občankam in občanom Ilirske Bistrice želiva vesele Božične praznike in veliko sreče zdravja in uspehov v Novem letu 2004! Vaša poslanca Vojko Čeligoj in Igor Štemberger 6 31 m 11lWfam©0©gB7 togjerafiooi! Bco pTeBEssedkoBm dL©o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teleta: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA KDO SKRBI, DA SVA V ŠOLI ČISTA IN UREJENA? Obrtna zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije sta leta 1998 sklenili dogovor o sodelovanju v vse slovenskem projektu Moja dežela. Akcija, ki poteka po vseh slovenskih območnih obrtnih zbornicah, teče neodvisno od občinske akcije. V njej ves čas sodeluje tudi naša območna obrtna zbornica. Letošnji nagrajenci bodo znani v soboto, 20. decembra. S projektom bomo nadaljevali tudi v letu 2004. MALI PODVIGI Pravzaprav nas le malo ve, da v Zabičah premorejo dve cerkvi. Tisto bolj skrito, na koncu vasi, posvečeno Žalostni Materi Božji, že nekaj časa pospešeno obnavljajo. Veliko del, ki so jih opravili tudi naši obrtniki, se je zgodilo po zaslugi dobrotnika g. Jožeta Smrdelja, domačina, ki si služi kruh v daljni Avstraliji. Večletna obnova je dobila piko na i pred kratkim, s postavitvijo lesenega oltarja. Oltar, nastal po idejnih zasnovah Primoža Rojca, so izdelali v mizarski delavnici Rojc z Dolnjega Zemona. Z idejno rešitvijo, izdelavo in montažo, so bili zadovoljni vsi: (z desne mizar Janez Rojc, sin Tomaž, idejni vodja Primož, dobrotnika ga. Marija in g. Jože Smrdelj in ga. Marija Smrdel, upokojena gostilničarka iz Zabič. Jutrišnji dan pripada tistim, hjz ustvarjalnostjogradijo prihodnost, tistim, /J znajo in vedo, /čaj hočejo, predvsempa verjamejo v to, (qir delajo. Vesele praznih'J in srečno ter uspešno v novem letu 2004. OOZ Ifirshp ‘Bistrica DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTI LSTVA, smer Nega tekstilij MOJSTER VZDRŽEVANJA TEKSTILIJ VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ TEKSTILNI ali KEMIJSKI TEHNIK OSNOVNA ŠOLA. Več informacij je na voljo v zloženki »Kdo skrbi, da sva v šoli čista in urejena, pa čeprav sva pri igri umazana in nagajiva«, ki jo je izdala Sekcija vzdrževalcev tekstilij Obrtne zbornice Slovenije. Neugodne gospodarske razmere, neustrezna poklicna orientacija in padanje natalitete posledično vplivajo, da se vpis v srednje poklicne šole v Sloveniji znižuje ne glede na obliko izobraževanja (šolsko, dualno). Zaradi navedenega dejstva je Strokovni svet RS za poklicno izobraževanje konec novembra 2001 sprejel izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. Spremenjena izhodišča naj bi se začela izvajati (v praksi) v šolskem letu 2004/ 2005. Bistvena novost, ki jo prinašajo je, da v bodoče v Sloveniji ne bo več dveh konkurenčnih oblik poklicnega izobraževanja (dualno, šolsko). Široka akcija promocije poklicnega izobraževanja, ki se je prenesla na vse slovenske regije, poteka od letošnjega septembra dalje. Za manj znane poklice bomo pripravili posebne zloženke. Tokrat predstavljamo: VZDRŽEVALCA TEKSTILIJ Vzdrževalec tekstilij sprejema in izdaja oblačila (tudi perilo), jih kemično in mokro čisti ter pere. Izvaja strojno in ročno likanje ter dodatne obdelave kot so: škrobljenje, razškrobljenje, mehčanje, beljenje, barvanje, impregniranje, plemenitenje itd. Čisti in pere preproge, talne obloge, usnjena oblačila in opravi vse zaključne faze po negi: sortiranje, pakiranje, transportiranje na mesto oddaje... Po opravljenem mojstrskem izpitu lahko vodi delavnico za vzdrževanje in nego tekstilij. Kje in kako se lahko izobražujemo za poklic? Na Srednji tekstilni šoli v Mariboru (triletni program - možnost štipendij). Mojstrsko izobraževanje izvaja Obrtna zbornica Slovenije. K opravljanju mojstrskega izpita lahko pristopijo osebe, ki imajo najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri, pri čemer morajo za pristop k izpitu imeti najmanj tri leta delovne prakse oz. eno leto prakse, če imajo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe v ustrezni stroki. Mojstrski izpit je državni izpit, ki je po obrtnem zakonu v pristojnosti Obrtne zbornice Slovenije. Vodijo ga ustrezni izpitni odbori za posamezni mojstrski naziv. Kje se lahko zaposli vzdrževalec tekstilij? V delavnicah za nego tekstilij (pralnice in čistilnice); v tekstilni, oblačilni in živilski stroki na delovnih mestih čiščenja, pranja in likanja; v bolnicah, hotelih, dijaških domovih in domovih za starejše, v gostinskih lokalih ipd; v prodaji tekstilnih izdelkov kot svetovalci za nego in vzdrževanje tekstilij. Alenka Penko SREČNO IN VARNO NOVO LETO 2004 POLICIJA ŽELI VSEM OBČANOM OBČINE ILIRSKA BISTRICA Kolektiv Policijske postaje Ilirska Bistrica IRENA KOŽMAN «.P. 6250 IL BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71454)59 Zahvaljujem se vam za vaše zaupanje ter vam želim veliko sreče in zdravja v prihajajočem letu! * NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA TUDI PO NAROČILU P OPLI'j Pl J 'Jv / 7J J J 7JO INVALIDI - ŠPORTNIKI OBELEŽILI MEDNARODNI DAN INVALIDOV Tretji december je trajen datum v koledarju s področja človekovih pravic. V Organizaciji združenih narodov so ga poimenovali za »Mednarodni dan invalidov« s ciljem doseči za invalide polno in enako uživanje človekovih pravic in njihovo udeležbo v družbi. Za obeležje tega dneva so invalidi-športniki Društva invalidov Ilirska Bistrica izvedli prijateljsko športno srečanje v balinanju. Na tem balinarskem turnirju, ki je potekal v soboto, 6. decembra 2003, v Športni dvorani v Zabičah je sodelovalo 12 ekip - 6 ženskih, 6 moških iz Društev invalidov Žiri, ohranitev zdravja skozi različne športno-rekreativne panoge. Zavedamo se, da je vlaganje v zdravje investicija, ki se dolgoročno krepko obrestuje. Stresno življenje, različne obveznosti, nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja... so stvari, ki poslabšajo zdravje in ker se jim že ne moremo izogniti, lahko poskušamo vsaj omiliti njihove posledice. Po programu Zveze delovnih invalidov Slovenije sodelujejo naši športniki na področnih tekmovanjih v balinanju, streljanju, ribolovu, pikadu in šahu. Zmagovalci se udeležujejo državnih tekmovanj. Vrhnika, Logatec, Cerknica in Ilirska Bistrica. Domači ženski ekipi sta dosegli 1. in 4. mesto, moški ekipi pa 2. in 3. mesto. Čestitke! Pokal za 1. mesto pri moških je dobila ekipa iz Dl Logatca, pri ženskah pa ekipa Dl II. Bistrica. 4. mesto pri moških je pripadlo Dl Žiri, pri ženskah pa 2. mesto MDI Cerknica in 3. mesto Dl Logatec. Na tem prijateljskem športnem srečanju je bilo veliko prijetnega druženja, prijateljskih stikov in predvsem dobrega razpoloženja. Rekreativno balinanje, ki ga gojijo naši člani in članice, spada v društveni program ohranjanje psihofizičnih sposobnosti. V tem programu vsak član društva najde nekaj zase in pomeni rekreacijo za vsakogar, ki to želi za doseganje boljše kondicije in Balinarji pa so tudi zelo aktivni in uspešni na prijateljskih balinarskih turnirjih, ki jih prirejajo društva invalidov notranjske in obalno-kraške regije. Med rekreativne dejavnosti štejemo tudi organizirane pohode v naravo. Letos jih je bilo kar nekaj zelo uspešnih in upamo, da nam bo uspelo to tudi v prihajajočem letu. Ob tej priliki se prav lepo zahvaljujemo Športni zvezi iz Ilirske Bistrice za podaritev medalj in pokalov, Balinarskemu klubu Zabiče za koriščenje dvorane in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi balinarskega turnirja. Vsem našim članom in prijateljem voščimo lepe Božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja in veliko lepih trenutkov. Za Dl Ilirska Bistrica: Jožica Žibert NI KONEC IN NE ZA ČETEK. JELE TOČKA KROGA, KIDA NOV ZALET. JE ENERGIJA, KI ZDRUŽI LJUDI. JE ČAS, KO SVETLE MISLI POTOLAŽIJO SKRBI. VESEL BOŽIČ IN SREČNO, USPEHOV IN VESELJA POLNO LETO 2004 PRAV VSEM BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIMO TABORNIKA RODU SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV! Pozdravljeni vsi bralci Snežnika! Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki Snežnika, bo naše mesto v naslednjem poletju gostilo preko tisoč evropskih tabornikov in skavtov. Prišli bodo na prvi POWWOW, kot smo taborniki poimenovali mednarodni tabor za člane med 11 in 16 letom starosti, ki jim pravimo gozdovniki in gozdovnice. Poleg udeležencev tega mednarodnega tabora bodo v Ilirski Bistrici naslednje poletje taborili tudi nemški skavti,ki bodo v poletnih mesecih peš raziskovali lepote Slovenije. Tudi teh bo kar precej, v treh izmenah skupaj okoli 300. Torej vse kaže, da bo naše mesto in z njim tudi cela občina Ilirska Bistrica, v poletju 2004 na ogled velikemu številu Evropejcev. Naša občina je s svojo naravno raznolikostjo že prevzela številne naše skavtske prijatelje, ki smo jih taborniki Rodu Snežniških ruševcev gostili v preteklosti. Bližina Snežniških gozdov, Snežnika, Sviščakov. Bližina Brkinov, ki so idealna pokrajina za »hajke« (večdnevne pohode), kolesarske izlete ali zgolj za raziskovanje bogate kulturne dediščine. Premski grad in Sušeč, Gradina, stari del Bistrice. Naši dve akumulacijski jezeri Mola in Klivnik. In potem mali čez občinske meje v kraške jame: Postojnsko, Škocjanske in ostale. In nikakor ne smemo pozabiti na relativno bližino morja. Ste že kdaj pomislili, da je naša Bistrica v resnici izredno izhodišče? Ura vožnje do prestolnice, ura vožnje do Kopra, pa bližina Italije in Hrvaške. Pravzaprav se zdi, da imamo res vse blizu. Vendar se najpogosteje ne zavedamo te sreče, da živimo prav v Ilirski Bistrici. Predvsem pa ne znamo pokazati vsega lepega, ki nas obkroža. Že ko so se pojavile prve, takrat še zelo tihe, ideje o organizaciji POWWOWa, je bila Ilirska Bistrica na prvem mestu med možnimi kraji, kjer bi se tak mednarodni tabor lahko organiziral. Argumenti za to so našteti prej. In prav s takimi argumenti so se z Zveze tabornikov Slovenije lotili prepričevanja Ruševcev, da postanejo soorganizatorji. Ni lahko prevzeti takšne odgovornosti. Predvsem, ko si soočen s številkami in se zaveš, da gostiti najmanj 1000 ljudi ni mačji kašelj. Ko so se odgovorni Ruševci usedli skupaj in tehtali argumente za in proti sprejetju soorganizacije s Zvezo tabornikov, je skozi njihove misli najpogostejše hodila misel na to, kakšno promocijo takšen mednarodni tabor prinese kraju. Taborniki in skavti, ki bodo naslednje poletje v naših gosteh, bodo glas o Bistrici ponesli na vse konce Evrope, mogoče še dlje. In kako lepo bi bilo, da bi lahko povedali le vse najlepše o našem kraju, o prijetnih in gostoljubnih ljudeh, o lepotah naše občine. Skratka, da bi se po vsej Evropi širil glas o Ilirski Bistrici, kamor se splača priti. Ruševci smo si upali prevzeti odgovornost in naredili bomo vse, da bodo naši gosti zadovoljni. Hkrati pa se nadejamo uspešnega sodelovanja z bistriškimi turističnimi delavci in »Občinarji« ter seveda tudi z vsemi Bistričani in prebivalci naše občine. Kajti le s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo »dober glas sam širil v deveto vas«. Tega pa si menda vsi želimo, kaj ne? Iris Skrt KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič s.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! ČESTITKA Naj vam bližajoči se prazniki prinesejo mir, toplino in veliko medsebojnega razumevanja v službi in doma. Novo leto 2004 pa naj vam pomaga izpolniti vase želje in pričakovanja. Pa še veliko, veliko zdravja vam želimo... Slovensko društvo za celiakijo, podružnica za Primorsko Z I I I I I I I I I I I I V ZAHVALA Društvo Studenc Gornji Zemon se za pomoč pri ustanavljanju ter pri organizaciji igrice Sapramiška Lutkovnega gledališča iz Ljubljane zahvaljuje svojim sponzorjem: - Piama Pur Podgrad, Tomažič Anton s.p. Gornja Bitnja, Primc Andrej s.p. Okrepčevalnica Zemonska Vaga, Skok Stanislav s.p. II.Bistrica, Prosen Milka s.p. Il.Bistrica, Oaza Il.Bistrica, Linea Art Il.Bistrica, Euro MB Il.Bistrica, Bor Penko Matjaž s.p. ter Časopis Snežnik Il.Bistrica. Hvala in lep pozdrav. Čestitamo vam Srečno in uspešno Novo leto. Društvo Studenc Gornji Zemon \ J Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... A m°j;r © Shell ;al izpušni sistemi in katalizatorji __________3 amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 decra N . MONTAŽA *. PRODAJA •• . IH :... EMI L S M A J LA.so ^odgrajiipTfo 6250,liirška B mmmmt tel~05/7t1^41-684 tel/fax^05/7«2-273 GSM TO41/566--985B KROVSTVO _ mit j • Rodimo se s skrivnostnim znanjem o njej - veliki ljubezni življenja. Pričakujemo jo vsak dan. Včasih tudi izgubimo upanje... Natančno gledamo obraze ljudi, ki jih srečujemo, mogoče je prav on, ona, pravi.... in tako prihaja tudi leto 2004. Nekomu bo prineslo srečanje z ljubeznijo svojega življenja, drugim pa samo še eno leto iskanja tistega kar nam oplemeniti življenje.... Sabina Murko LETO 2004 JE LETO VENERE! VENERA PRINAŠA SKLADNOST, LJUBEZEN..... Grki so za Venero imeli tri imena: Afrodita kot splošno ime, Eosphoros za jutranji pojav in Hesperus za večerno. Babilonsko ime Venere je bilo Ishtar. V ženskem horoskopu ona predstavlja način in moč ljubezni, a v moškem predstavlja objekt ljubezni.Venera je nasprotje, aktivnemu i vedno vojno nastrojenemu Marsu. Venera predstavlja princip kateri daje, daruje, sprejema in teži k miru. Nočna Venera v Biku, dnevna Venera v Tehtnici. OVEN (21.3. - 21.4.) Ovni se vedno nahajajo v velikem krogu prijateljev, vendar pa se pogosto v vsej tej množici počutijo zelo osamljeni. Naslednje leto jim podarja srečanje s skrivnostno osebo, katera jih bo rešila njihove osamljenosti. Bo to življenjski partner, otrok ali prijatelj? spomlad in toplejše dni. Pomlad: prinaša malo svežine, velikcVmožnc preveč vsega se težko izbere kaj je vredno našega truda Poletje: bo zelo, dolgo potem Jesen: narekuje na svoji poti. Srce ovna nima magnet za ljudi ol Kariera: leto 2004 S pravilno razpon situacijah. Ljubezen: Če išč tudi obdobje od ljubezen v zadnj najvažnejših od Zabava: mlajši o •... mir' i sebe, icatcor tm veliko obet; ijo dela bos bežen svoji sta do ko vartalu nas bodo in zapišete v dnevnik in da ga se še Samo brez strahu! Ostanite trdni ovem življenju. Vi ste pravi meljska čustva, voj im vztrajnim delom, brez da* se n da dete v velikih stresnih ojbro pa vam kaže obdobje za čate kvaliteto vstopili stilu, veliko zabave bi jim lahko im bo Jupiter v znaku Tehtnice dal vse možnosti za vpise v šole ali pa začetek novega posla. Zdravje: ne pozabite na počitek! Vaše je zdravje v vaših rokah, zato ne prevzemajte tujih obveznosti! Preživite čim več časa z ljudmi, ki so vam blizu. To vas polni z veseljem in pozitivno energijo. RAK (22.6.-22.7.) Prihajajoče leto vam daje vse možnosti, da pokažete vso kompleksnost vaše osebnosti. V mesecu maju boste zelo zapeljivi in boste z lahkoto privlačili nasprotni spol. Odgovor boste Zima: vas bo razveselila z zelo vzpodbujajočimi ajgekti, možnost nepričakovanega potovanja. t ncpričpk ažite odprto/vaša čustva, če Birni želiteNtžka večje spremembe v iera. Zelo težko se boste odločili, ker sta vam obe Pomlad: bo postavila pred vas probleiSlvaše z^eze, pok; Poletje: bo minilo brez večjih presefcječ^j, če vašem življenju. f) ' ' V jr/ Jesen: vam postavlja izbiro: dom ali delo in kariera. Zelo tč strani zelo prirasle k srcu. mbsecujjmuarjujn februarju prepustite zapeljevanju in avanturi. Raki ste poznani po takšen način razmišljanja^ - * c letd PT nmcr ,vse'stokrat premislite neodločno* a voiikoALOzitivii m pianu jajSfeTgriča overribjrjt, yččk(|t premis vam obetajo veliko neka Kariera: začetek le kvalitetne pomike na posl previdni v mesecu oktobr, Ljubezen: konec leta in . vsi tisti odnosi, ki se ni fe^irajojna trdnih čakajo v novembru in de' Zabava: to je leto v katerJh hpatefvfčjo potreb#po potovanjih, da da se naučite nekaj novega. Zelo ploden-čas^a učenje je v mesecu av: jih zalo vprašljivi. Jite. V letu 2004 vam jejo. 'vendar pravi čas za polovici leta. Bodite i odločitvi. i tem planu, vendar so ačja sreča in strast vas mite vašo okolico in ja vse do novembra, in odgovornosti za vaše zdravje. Vaša vitalnost je zmanjšana. V mesecu maju pazite na vaše ledvice in pljuča, v oktobru in novembru pa obstaja nevarnost, da vam se aktivirajo že obstoječi zdravstveni problemi. Nič ne bo minilo samo od sebe! BIK (22.4.-20.5.) Čas je za nova srečanja z ljudmi, ki imajo nove ideje.Ovire, ki bi jih lahko imeli so predvsem zaradi vaše konzervativnosti in koristoljubja.To leto vam daje možnost, da svoje življenje korenito spremenite. tako kot stc.sLžc duliiiijžclcli... Zima: vam obljublja uresničitev vaših sanj, toda same^pod enim pogtj - hvala. Pomlad: bo v vas prebudila samozavest, tako daj|q|5t/ jfe vsake! konec. Poletje: bo minilo v družbi in skrbi za starale člale Jesen: vam bo prinesla umiritev vaših črister. Vaše zelo dobro sprejeti vvašem delovnepwokolf Prva polovica leta za z^jubljerpr^bti pazite, da v nastali situacij/napravih>t|ajmafij napak. Kariera: Največje spremembe lahko/pričajcujete viprvi ndlovich! prilik. V mesecu avgustujin sep/embfljipbstaia^nbzgosU katere niste računali. Ljubezen: Sprememhčf »a Imttetenakem pran nadaljujejo tudi v ktošnjemHetp. Veljko ve Bodite samokritičen ii/korigirajt; Zabava: v mesecu Šarcu in apri' sočRTzačele orate angažirati obnašanje Tn leto bo več kot po| ukvarjajte z intelektualnimi stv pojdite na študij školpbto vanj e. Najboljši čas za zabavo je poletje, takra športne aktivnostiniifdimerijT.......................•mmmmmmmmmm Zdravje: V začetku leta ne bo večjih problemov z zdravjem, v drugi polovici leta je možen padec vaše življenjske energije. V tem času si privoščite vaš dopust in ne rabite energije za nekaj novega. Posebno pazite na vaše zdravje v oktobru. Dgosteje govorite uma potegnili boljši ršna darila bodo umevanja. Tako stabilnih finančnih gnarne dobitke na poletja 2003 se renem področju, no v vseh smereh, v maju in juniju khristite vaš čas za LEV (23.7. - 23.8.) Zvezde bodo v letu 2004 levu dale veliko moč v ljubezni. To leto bo posvečeno lepoti doma, umetnosti in intimi. Ljubezen se bo razvijala z veliko melodrame, intrig in ljubosumja. Ampak ne pozabite najvažnejše - ne popustite nizkim strastem, ohranite svoje kraljevsko dostojanstvo! Zima: vam bo podarila novo romanco. Ne ulede na hladno, vranic, vrpjčcjirce bije v vaših prsih. Pomlad: vas bo spomnila na nekatere liudi. ki so vam .jdragi1 |ji ste iih že skoraj pozabili. Možnost srečanja z njimi. Poletje: boste preživeli na delu, uspeh in napri Jesen: vam prinaša umiri^FlnVeč^£asa_za/prej vsemu. Edino v ljubeznEse ne pričakuje„zaus Prihajajoče leto levu n/ n|»si miru, kir mu j njegovem ljubezenskem termometra rastej^ Kariera: Julijjgjuvgust so vaši me§gcL.Delov^e^ei^ij$ starti pokazatelji bodo pokazali sroj^šlp^OhsJgjatua Ljubezen: Vsekakor vse rešite ndsrtiiAen način. Cetete dopustite vašim domačim,ma vam \pnepfcta prineS Zabava: Pravi čas za predstavitev svojih idej je mesec september in oktober. To je obdobje v katerem je vaša rnentoJMmoczelovisoMmTaffoimp^^omraeyua^^^^^^R' To je hkrati tudi najboljše obdobje za učenje. Zdravje: Morate se veliko gibati na svežem zraku, obisk toplic, morskih mest in planinarjenje vam bo dalo moč za celo leto. Izvor vaše moči so rože, predvsem vrtnice, zato jih sadite in skrbite za njih! aorei premislili o op, stopinje na ‘tudi finančni pjektom. vez! Ne DVOJČKA (21.5.-21.6.) Naslednje leto bo zelo ugodno za aktivnosti vseh vrst, za intelektualno delo, za umetnost, za potovanja, za druženje... Najvažnejša. ,st.var...hnJudiJjiihe.?Rn.sVa vvpva ali poroka. V odnosih s partnerjem bodite resni, iščite kompromisyfljajc Zima: vam prinaša manjše probleme, pa zpt«jb“JI področjih Pomlad: bo v vas prebudila nostal^i-pozabljen. Poletje: bo polno nepričakovanih'1 dl njegova umirjenost. Jesen: vam prinaša nove, nepričakovan svoj izgled. V naslednjem letu vas zvezde posta zelo koketni in očarljivi. V mesecu m; so lahko povezane s potovanji, dopu: Kariera: Vse kar bost napravili v mese> se boste ukvarjali celo leto. Nekaj fi ste in zelo komunikativni, unovčite.46 skupne interese. olj pazljivi na malenkosti v vseh življenjskih ipgoče vam se približa nekdo že na pol e boste, da je vojakovo glavno orožje linkanje in frizure. Resno boste spremenili e v ljubezenskih odnosih. Ves čas boste ujete, da boste izbrali partnerja. Romance oslovnimi potovanji. m marcu, so priprave za aktivnosti, s katerimi bleptov in neplaniranih stroškov. Vsestranski Ljubezen: Če ste se pravkar zaljubili boste prehitro’hpteli svojo vezo napraviti resno. Začetek oktobra vam prinaša veliko boljp|ffrno jfttjjacifb in skladihk^Ddjšjse: V vašem domu. Problemom .pibava: Na potovanje pajihte v! mesecu juliju in avgustu takrat se bo tempo vašega življenja povečal. Potrudite TseuTajtrpraTthtffmgKrmTJh^abavtrfrrTdjvaEnostmi. tj.jŠkavje: brez resnih problemov, vendar je tudi vam potreben počitek, zato si večkrat vzemite J-fpjfeffah, da ne pregorite! * J*........................................................... DEVICA (24.8. - 23.9.) V lanskem letu se je za vas začelo zelo stabilno obdobje, katero naslednjem letu. Poletje vas Zima: zahteva od vas reševanje nekaterihhtifei,, da bos, prihodnosti v veliko pomoč. Pomlad: v tem času boste na razpotju, svetom. Poletje :želite preživeti v družbi, za raz Zato je za uspeh zveze nujno potrebn Jesen: bo izjemno ugodna, v središču bo nadaljevalo tudi v zaupanje ljudi, ki vam bodo v pa pretirano komunicirati s celim ki si želi samo miru in samote. se vam bo odprto, elo ste simpatični in družabni, dan, vendar ne želite sprejeti Vaš vladajoči planet Merkur /ph vendar pa hkrati zelo zahteVn kritiko. Kariera: V mesecu marcu lah£b priča! vlaganjem v nepremičnine, marec je p' septembra boste polni delovne energije, pozicije in finančnih rezultatov. Ljubezen: Novo leto vam nosi veliko sp: možnost, da se spustite v neko zvezo, b: samozavesti in dobrega razpoloženja. S Pozitivne spremembe v dolgotrajnih zve! Zabava: Želeli boste zabavo v dvoje, dale' leto, v katerem boste veliko stvari Zdravje: Bo v letu 2004 dobro, zato se lahko posvetite delu. Pazite, da ne pretiravate. V mesecu aprilu popazite na prehrano. Če se ukvarjate s posredništvom, seča avgusta pa vse do konca a boste končno prišli do željene mi, v tem času obstaja velika V mesecu avgustu boste polni ša nove ljubezenske priložnosti. letnih praznovanj. To je intenzivno e in se zaposlili. ELEMENT OGNJA (OVEN, LEV, STRELEC) Ogenj je energija, ki ruši vse pred seboj... Energija ognjenih ljudi je neizčrpna in to je razlog, da ti ljudje iz vsake situacije pridejo kot zmagovalci. ELEMENT VODE (RAK, ŠKORPIJON, RIBI) Ljudje rojeni v znaku vode gredo skozi življenje vodeni s čustvi. Njihova je intuicija zelo močna. Sposobni so prodreti v ljudi tako, da se zdi, da lahko berejo misli. Idealen dopust za njih je nekje v naravi, seveda obvezno v bližini mora biti jezero, reka ali morje. ELEMENT ZEMLJE (BIK, DEVICA, KOZOROG) Materialno blagostanje je najvažnejši pogoj za srečo ljudem, katerim vlada element zemlja. Nakupovanje je njihova terapija. Glavni vir energije je njihova družina. Oni bi najraje preživeli dopust na svetilniku, pozimi pa v kakšni luksuzni koči. ELEMENT ZRAKA (DVOJČKA, TEHTNICA, VODNAR) Ideje se rojevajo in so v zraku, prav tako se razum nahaja povsod in nikjer, neviden je in ni podrejen nobeni kontroli. V tem je skrivnost in privlačnost tega elementa. Najboljši počitek ljudi rojenih v zračnem elementu je gibanje. Na dopust zato s seboj vzemite dobro družbo, tako da aktivnosti ne bo manjkalo. TEHTNICA (24.9. - 23.10.) Čaka vas lahko in hkrati zelo važno leto. Ne boste morali letati za ničemer, nihče ne bo zahteval, da postanete resnejši. ZahW^fiPRl^^^^^W8B^^^?^^ffindelom. Če ste romantični, prepustite se čustvom... Ne zadovoljstva. da si lahko privoščite razna Zima: vam prinaša nove prijatelje. hgodhdL|^enet^nja,^4a/boste tako lažje dočakali pomlad. Pomlad: bo polna presenečenj, pripravite se in poslpšajje glas usode. Poletje: vam obeta nekaj zanimivih srečanj, eno izmed njih, bi lahko bilo usodno. Jesen: vam bo prinesla številne origmaThp ideje, katere vam bodo koristile v poslovnem napredku. V naslednjem letu gotovo niste pričtepali toMeC strasti. Tehtnice bodo začenjale nove zveze, avanture se bodo vrstile ena za drugo7"Zelo bostelprivlačni in zapeljivi čez celo leto. Vaš vladar planet Venera vam prinaša vse to v letu 2004j Kariera: V novo leto vstopate z veliko„pQslovf odnosov. Neizogibne so veli zapuščanje starega, da lahko Mčnete nekaj novega. Ljubezen: v novo leto vstopate jjolni upanja in želje za sproštitkijo. Mogoče prav v januarju spoznate osebo, ki vas bo zainteresirala in pritegnila. Več skladnost v mesecu aprilu, maju in juniju. /______\ / Zabava: Celo leto je v zna^-re^bsti in odgovornosti. Č^tegjfEte daljše potovanje na pot krenite v mesecu marcu ipMapi^»Zaba^.^u,.v..pfvem, planu ^sledi faza prečiščevanja partnerskih da dobro tempirate čas za Zdravje: v mesecu marcu je nevarnost kroničnih bolezni, zaradi stresa in utrujenosti. Popazite na prehrano. Jejte več sadja in zelenjave. Prilive energije porabite za šport. KOZOROG (22.12.-20.1.) To leto vam lahko prinese veliko čudnih dogodkov, kakršne še niste uspeli izkusiti v svojem življenju. V tem letu se od Vas-prtČakuje, da se znate znajti v vsakršni situaciji. Leto vam daje možnost za duhovni razvomrWuščanje starih navad. Zima: to je pravi čas za nova j Iva in prijetna druženja s starimi prijatelji. Pomlad: vam bo spremenila vžtie'poglede nh okolico, lahko pa se zgodi, da v enem izmed vaših prijateljev spoznate moškega vašega življenja. Poletje: bo polno vseh vrst (dogodkov, predvsem pa poslovnih planov. ,jsle in se spoprijemite z nejasnostmi. i bdgalSjŠe, pnsIcTbojdo kratkotrajne oblačnosti, ,te o Ilovar sima< gga mestafj :inu komunika a spreminja na bp elaft Jesen: postavite piko na i za Saturn je vaš vladar, on vam za katero pa spet posije sonce), Kariera: V mesecu februarji prinašata možnost zamenjav Sedele obdobje za ljudi, ki delajo v tujihL v turiŠIroilrageTlCrja Ljubezen: Strast, ljubezen in dobroTgzpoloz^nje čakajo'1 mesecu avgustu se vam lahko zgodi velik#ljubezen. Zabava: Najboljša meseca stf^febj^r m marce Na koncu leta mislite na pnksitošvMto Zdravje: Februar in marec vam nosiia vec energije, zalo jo poizKUSite porabiti v športu in drugih fizičnih aktivnostih. V maju in juniju popazite na svoje zdravje. Kontrolirajte stanje pljuč, posebno če ste kadilec. , partnerjem. 'cipril in maj pa vam ^isno od drugih. Dobro februaiju in marcu. V |ih mestih, izven doma. ! želene cilje. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Naslednje leto ne bo najboljše leto v vašem življenju, težko je predvideti kako se bo razvijal vaš vsakdan. Škorpijoni, kateri se še niso odločili po kateri življenjski poti bodo krenili, bodo dobili fTTFzTvljenjske spremembe. pričakujete, da boste oslovnih in privatnih, zelo važne strateške rešitveizratenmbOTffffPŽiff^nCT Zima: vas bo prisilila, daj naredili nekaj zelo pametn Pomlad: vam prinaša ne zaradi katerih boste postali velik Poletje: bo izpolnjeno z akcij Jesen: vam bo prinesla velik sanjali. Čaka vas važno steč Januar vam prinaša veliko' Marec zaljubljenim škorpij Nova poznanstva lahko ški želja po novim doživetjih, Kariera: Mesec januar vam pri V mesecu juniju in juliju se boste boste začeli samostojno delo kot Ljubezen: Mogoče boste p^ Vaše dobro obdobje v ljul zvezo, vam največkrat daje tudi Zabava: Leto, ki prihaja bo polno resnesw»3Wgovomosti. Če planirate potovanje, krenite na pot v mesecu marcu in je vse odprto. Zdravje: Vaši planeti Mars in Pluton so vas obdarili z kombinacijo življenjske energije in zdravja. Čustveni problemi se bodo pojavljali samo, če se prepustite negativnim mislim. Poleti pojdite na dopust v mirne kraje, kjer je narava še neokrnjena in kjer je še veliko čiste vode. Mtr*jninilo. presenečenje o katerem ste dolgo \.„.J vno bostS^oživS nekatere stare zveze. ijl-Lolik/jeifibčna njihova ljubezen, fmegeeti majhne budi vaš optimizem, novpecmapoffljp s pozitivno energijo, j gi^jiaflaša /ta? razčiščevanje odnosov. :membo^vfsJkzbi. Če ste se odločili, da naredite v mesecu novembru. slbojTcagra-j/as bo zelo zainteresirala, in junij. VasiLpotreba, da imate skladno judje, popazite, ni vse tako kakor selitev, obnova stanovanja ali pa 'posebnosti komunikacije, sklepanja VODNAR (21.1. -19.2.) Naslednje leto vam obljublja dobro razpoloženje in uspeh. Pred vami je redka sposobnost, da v zahvalo. ' L"';. Zima: vam ne bo prinesla osamljenosti, eipgrfV imate ) potrebo za samoto. Nasprotno, celo povečala vam bo krog prijateljev. Pomlad: to je obdobje zaljubljenosti, všeč,; se zdi na prvi pogled. J// Poletje: prinaša potrebo za velikimi spre, celo poroka. Jesen: prinaša uspeh v službi. Na pov: novih poslov. Zelo boste zaposleni Vodnar večino svojega časa preživi JI „ ne prepustite se brezupju. Poglejte oltoli 'sebp in jv svoj Kariera: že v januarju lahko pričakujete večjempančne __ ta denar dobro naložili .Za vse nove mve^cM^jf potr sigurne korake. IMVvjA Ljubezen: januar vam prinaša nove kontaktefSprrtj in maju bo ljubezen zavzela pomembno r®to doživljajo romantične trenutke. Zabava: čeprav je letošnje leto namenjeno pretrese: ne sme manjkati zabave. V novo leto vstopate z v^jpm dosežejo željo po osami in miru. mmmrnrnimmiimmmmmaiiimmm Zdravje: Pazite na vaše kilograme. Stroge diete in pretirana telovadba ne bodo dale rezultatov. Vozite kolo in jejte alge! tfvpljn) MderuLrded nosov. Če se počutite prevarane, (ivljenju napravite rez. .te, v februarju in marcu pa boste o veliko priprav. Delajte male ali s nove ljubezni. V mesecu aprilu vljenju. Zakonski pari ponovno lnim pomikom, v vašem življenju nostmi, ki pa v naslednjih mesecih STRELEC (23.11.-21.12.) Leto 2004 bo strelce bogato obdarilo z vsem mogočim, s telesno, intelektualno in duhovno cvetela in vse sanje bodo uresnič Zima: bo za strelce nepričakovaffo topla,'Vrela jih bo ljubezen in bližina najdražjih. Pomlad: bo v znaku potovanj;! ne potrošite preveč časa na priprave, samo odpotujte! Poletje: posebno sredina poletja^vam bo prioe^Ši^veliko novih poznanstev, vesela druženja in dejavnostim. 1 dmgočasje vsakdana. Romantiko in poezijo s/fčen in uspešen ljubi cel svet. Vaša sreča Srečne obdobje bo sledilo tudi v avanture. Jesen: vas bo navdihnila, da j^rpiNvetjh Vaš polet in veselje vam p),Prilagajo, da ne, vidite v najbolj neobičajnjn stvareh. Stre se začenja spomladi in prinaša vam^djS, mesecu juliju in avgustu. \ 1j Kariera: mesec februar in magec bi morili se v letu 2003. Z resnim in odgoNmmirn pri pomik na boljše. Ljubezen: že sam začetek leta 201 ljubezenskega življenja tekom celega leta. Ti da boste ostali sami in neodvisni. Zabava: konec leta in začetek in marec sta meseca v ka septembru, oktobru pa ' a pzultate p^ Jrtieju, si j Wvasf pomeni, da bi lih idej, katere ste definirali gotovih napredovanje in ivagr&o odredil smer vašega te začeli neko novo zvezo ali ovega^si^vašfcJreativne zmožnosti na samem vrhuncu, februar zafruja»4«rfw H IhilRlobrim in to v mesecu Zdravje: zvezde vam kažejo odlično zdravje in razpoloženje, nikakor pa ne pozabite na dopust. Pozimi preživite nekaj dni izven mesta, poleti pa se prepustite soncu in morju. Kava vam vrača energijo, samo ne pretiravajte! RIBI (20.2.-20.3.) V naslednjem letu boste občutili, kaj pomeni biti človek na vrhuncu in gospodar svojega življenja. Če ste do sedaj mogoče sumili v svoje sposobnosti, se boste prepričali, da lahko klatite zvezde z neba. Razširili boste krog vaših poznanstev, realizirale se bodo nekatere vaše sanje. Zima: bo za vas želo dober pokazatelj zavse čez znake. Pomlad: vam bo omogoč Poletje: bo bogato z Jesen: poželi boste ti Prva polovica leta lah novih barvah, pre partner brez besed izpollT energijo tako, da boste napravili za njih niste spos' Kariera: možnosti pa je zelo važno, temeljito posvetuj Ljubezen: nova č družino, bo označi| ne direktno, vse bo prikazano pi, kot običajno. ripovedpvatTiJojim prijateljem. vljenja. Svet vidite v novih presenečenj, vaš rivate neko novo moč, herojskajjiejanja za katera ste v preteklosti mislili, da septembru, seveda lovno partnerstvo, dnos za partnerja in ICiClA Zabava: najboljša meseca za zabavo sta avgust in september, polna zabave in hkrati velikih presenečenj, odločitev za bodoče življenje. Zdravje: ne prepustite se depresiji, bližnjim ljudem je potrebna vaša ljubezen in skrb. Jeseni si novih moči naberite na morski obali, kar vam bo preprečilo bolezni in dalo novo moč. 1*1 m 1 ppl MM M. .4 'V:/, d* 4 •,v: v. mb.si§b3I i M 11 WSM‘č, !Hi PODSTENJŠEK NA POTI SKOZI CAS Pogled na vas V podnožju strme Podtaborske stene, nekoliko nižje izpod prekrasnih izvirov potoka Podstenjška (Postejšneka po domače) in njegovih grmečih vod, ki se v časih obilnega deževja izlivajo tudi iz drugače suhega izliva Kozje luknje in grozeče hrumijo navzdol, tam je še vedno vasica Podstenjšek. To je ene redkih vasi brez svoje katastrske občine in s hišami, ki so bile pred II. svetovno vojno oštevilčene, kot spodnji del Podtabra. Nasploh je »nekoč« veliko obširnejši in bogatejši izraz za ta kraj, ki sedaj s svojimi tremi še »živimi« domačijami (Velavčevi, Bubčevi in Brožičevi) stoji najbolj severno v krajevni skupnosti Topole s svojo asfaltirano cesto povezuje Podtabor, Mereče z makadamsko skorajda peš potjo, pa se mimo cerkve sv. Antona pride v Podstenje. Zaradi majhnega števila prebivalcev se ta kraj volilno in upravno prišteva v Mereče. Ime vasi, lega in slava vse je več ali manj povezano z bistro vodo iz potoka, ki teče ob vasi.Več stoletij je voda dajala energijo, kije gnala mline in žage. Energija se je ustvarjala na osnovi prostega pada, kajti voda je bila speljana preko večjih umetnih korit na mlinska kolesa. Mlinarstvo, žaganje in kovaštvo so bili nekaj stoletij vir preživetja vaščanov Podstenjška, obilni promet vozov, ljudi in živine pa je trajal vse do 4. junija 1942, ko so Italijani tako kot vse nakupu travnikov, njiv in gozda na obronkih Mereč , Podstenj severno proti Šilen tabru in v Snežniških gozdovih. Otroci so šolo obiskovali do požiga v Podstenjah, po vojni pa v Šembijah in Ilirski Bistrici na osnovni šoli Dragotin Kette. Legenda govori, da seje v gostilni pri Janezovih v letih velike gospodarske krize med vojnama plesalo in pelo po slovenskih vižah in v domači besedi, kljub prepovedi takratne Italijanske države. Na vseh vhodih v vas so bile postavljene straže, ki bi oznanile prihod kontrolorjev, ki jezika in navad domačinov ter okoliškega Ruševina v kateri je bila nekoč poznana gostilna ostale vasi požgali, prebivalstvo pa pregnali preko Ilirske Bistrice, Matuljev v internacijo v različne kraje po Italiji. Blago so do tedaj prevažali s »parizarji« na glavah prenašali s »svitki« in to vse od lesa do »zoba«, kot lahko v šali označimo žito in mlevske izdelke. Od Lipe in Novokračin, Pivške doline in Brkinov so ljudje prevažali in nosili les in žito, mlevske izdelke, žagance, dile in kašete ter jih vozili za svojo uporabo ali pa prodajo v Trst in Reko. Takšno koncentracijo obrti, kot je bila tu pred požigom je težko zaslediti na tako majhnem prostoru. Vaščani svojih kmečkih korenin niso zatrli in so prihranke namenili prebivalstva niso razumeli, pa tudi ne tolerirali. Igral se je prenekateri marš ali droblanc. Pravijo pa, da za ples ni bilo bolj ogrete plesalke od stare Rolhovke iz Podstenj rodom iz Trnovega. Ponavadi je prišla po svoje hčere a se v zanosu lepih melodij vselej pridružila plesalcem.Tako voda ni gnala le mlinskih koles vzporedno se je ohranjala in ustvarjala tudi kultura. Poleg skupne ljudske šole v Podstenjah, ki je verjetno podlaga za enak dialekt v Podstenjah, Podstenjšku in Merečah imajo vse tri vasi tudi skupno pokopališče v Podstenjah, prebivalci pa so si tudi po naturi zelo podobni in prijateljsko razpoloženi. Tudi prvemu prebivalcu, ki je bil zabeležen v Premskemu urbariju ni bilo lahko. Leta 1498 je zapisano, da je maister Jacob Rober Schmid dobil mlin Podstenjšek, ki je bil pust, po zakupnem pravu in mora od njega (o postal moteč faktor in v neskladju z novo tokrat vzhodno doktrino. Z raznoraznimi omejitvami so poskrbeli, da preprosto ni bilo ne kaj mleti ne kaj žagati, kasnejša pospešena Pogled na vhod v vas, če prideš s Podtaborske strani Mihelovem) dajati marko šil. Tuje tudi omemba vinske letine v Podstenj šku in s tem v zvezi vinske desetine. Leta 1498 je bilo grozdja za poldrugo brento in to je dalo 1 libro in devet šilingov. Kljub desetini in drugim dajatvam in podobno kot danes nenasitni državi, pa je našel svoje mesto v slovenski in svetovni zgodovini. Požig vasi in izgon prebivalstva sta »Maine« dobesedno sesula. Nekateri so se po končani vojni vrnili na svoje požgane domove, vendar tudi nova komunistična oblast ni kazala posluha za trpljenje, ki so ga užili v internaciji in med vojno, še več obrt in prost pretok blaga in ljudi je industrializacija po je stare mline in žage z zastonj pogonsko energijo zasmehovala kot zastareli ostanek nemško, avstrijske in francoske kulture, kar ponovno ni bilo v skladu s časom. Nekateri domačini so po vojni ostali v Trnovem, drugi so se razkropili po širnem svetu od Avstralije do Kanade. V novejši zgodovini naj omenim veliko povodenj v jeseni leta 1968, ko smo skupaj z Jožkotom Hlepovim obiskovali prvi razred osnovne šole v Šembijah. Tistega jutra ni prišel v šolo zato sva s sošolcem Jožkotom Rolhovim iz Podstenj po končani šoli odpravila na ogled, da bi ugotovila, kaj seje zgodilo v Podstenj šku? Prišla Pogled na vas z vrha Podstenjšek v vsej svoji moči Božje znamenje ob vhodu v vas V tej hiši je bil nekoč mlin - pod hišo so še lepo so vidna korita, kjer je tekel potok in poganjal mlinsko kolo Podstenjšek v vsej svoji lepoti Izvir Podstenjška Tipična hiša v Podstenjšku sva do dolnjega dela » Podtabra«, kajti voda je preveč grozeče bobnela izpod stene. Iz »Kozje luknje« j e vrelo in potok se je v hitrih skokih spuščal navzdol. Preko noči se je voda zagozdila pod mostom nad Podstenjškom in se silovito razlila po vaški makadamski poti ter cesto Del vasi dobesedno odnesla. Kasneje smo lahko na drugi strani iz smeri Podstenj v »podžlebih« opazovali deročo vodo, ki se je razlila v jezero in napolnila dolino med Podstenjškom, Podstenjami in Merečami. V času, ko sem predsedoval svetu krajevne skupnosti Topole smo Leta 1942 je v Podstenjšku prebivalo 40 ljudi v osmih domačijah: Zap.št. Ime domačije Gospodarska dejavnost Število prebivalcev I. Vclavčevi Mlin, žaga 7 2. Kovačevi Vodno strojno in ročno kovanje poljedeljskega in ostalega orodja in žaga 2 3. Hlepovi Mlin, žaga 4 4. Bubčevi Mlin, žaga, izdelovanje vint 5 5. Brožičevi Mlin, žaga 3 6. Janezovi Mlin, žaga, gostilna 12 7. Baštonovi Mlin 3 8. Tišlerjevi Čebrarstvo, izdelovanje glasbil 4 vrata v svet, pomeni bližnjico in večji tranzit, domačinom pa lažji dostop. V prihodnosti odpira možnosti razvoja turizma, ribogojstva, ribištva in ponovne revitalizacije mlinarstva ter pilarstva. Kulturno društvo Franjo Kranjec v tem mesecu zaključuje redakcijo to je nabiranje in obdelavo podatkov za zbornik: Ljudje ob Velki vuodi od Velke vuode do Podtabra in prosi vse, ki še hranijo zgodovinske slike, fotografije ali dokumente in zapise o teh krajih in ljudeh naj jih oddajo Barbiš Adotu in Sonji Škrlj na Topolcu. Hiša številka 1 Milivoj Kaluža večkrat preko Hidra Koper in s pomočjo domačinov predvsem Darkota Brožičevega poizkušali popraviti in dvigniti most, vendar nam je to uspelo šele, ko je tod mimo Komunalno podjetje Ilirska Bistrica kopalo za vodovod za vse tri omenjene vasi, ki gre skozi Podstenjšek. Največja pridobitev za Podstenjšek pa je prav gotovo asfaltiranje ceste Mereče Podstenjšek - Podtabor, ki se kasneje združi z gornjo cesto iz Podstenj v smeri proti Šembijam in Pivški dolini na eno stran in v Ilirsko Bistrico na drugo. Da se je lahko realiziral ta projekt gre vsa zahvala takratnemu občinskemu županu v Ilirski Bistrici Francu Lipoltu in neverjetni energiji takratnega občinskega svetnika in predsednika sveta KS Topole Adota Barbiša. Poleg tega je potrebno omeniti tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo Šembije in predsednika Antona Šenkinca, ki je v sodelovanju z Barbišem omogočil asfaltiranje dela ceste proti Podtabru, to je tistega dela ceste, ki spada v KS Šembije. Ta cesta ni le velika pridobitev za Podsenjšek, vendar so tudi Mereče na ta način dobile cesto, po kateri se lahko vozi tudi višje tovore, kar je na drugi strani zaradi železnice onemogočeno. Nova cesta je Podstenjšku ponovno odprla Povezava Mereče - Podtabor za te kraje veliko pomeni, saj lahko upravičeno upajo, da se bo trend odhajanja ljudi in propadanja domačij in zemljišč zaustavil. (Utrinek z otvoritve) jli vopex d o o arna Pekarna Jure JZT T, Nakupni center TRNOVO O, Ilirska Bistrica TSTATTSa___________ akcija m mm m murnu KAVA ZLATI MINAS 100 gr..99,00 SIT-----------------MpTjVEPJFiM 7F//iWfl ČAJNA SALAMA MIP1 kg.. 1.399,00 SIT rMIMMOn uumv PANETONE 2 VRSTI...... 549,90 SIT HMIOMNI PRAZNIKE PRALNI PRAŠEK DUEL 5 kg.. 990,00 SIT ... , mmM.... , KRMILO PŠENIČNO ŽITO 35 kg...... 1.050,00 SIT IN SREČNO NOVO IET0 2004! OBRATOVALNI Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja ČAS 7.30 - 19.00 7.30 - 17.00 8.00 - 12.00 PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00 Kraji so z novo cesto pridobili novo podobo, ki bo pripomogla k temu, da se tem krajem obetajo boljši in perspektivnejši časi. (Utrinek z otvoritve) Naj Vam praznični dnevi drse počasi in slovesno med Vašimi najdražjimi, naj bo Vam, vašim domačim, prijateljem in znancem, prihajajoče novo leto 2004, naklonjeno z zdravjem, srečo in zadovoljstvom. Kulturno društvo Franjo Kranjec Dvojna dioptrija DOLINA MIRU II. Že od začetka decembra nas poštarji preko medijev priganjajo, naj oddamo svoja praznična voščila najkasneje do dvajsetega decembra, če hočemo, da jih bodo naslovniki pravočasno prejeli. Po pravici povedano mi tovrstno medsebojno izmenjevanje skoraj vedno enakih vljudnostnih obrazcev ne gre kaj prida od rok, zato se mu, če le morem, najraje kar izognem. Da ne bo pomote, nisem noben ljudomrznež, niti nisem proti voščevanju, vendar s pogojem, da res verjamemo v tisto, kar si izrekamo ali napišemo. Ampak, prosim vas, tolikšno količino “sreče”, kot si jo za božično-novoletne praznike izrečemo in razpošljemo z voščili, enostavno ni mogoče spraviti vase brez nevarnosti za duševno ravnovesje. darilnih vrečk, kar postavlja v drugi plan vse ostalo dogajanje. Ob tem bi se morali zamisliti, kako slabo uslugo pravzaprav delamo drug drugemu in družabnemu življenju, če si ne upamo priti nikamor več na obisk brez cuclja v roki. In to ne samo ob kakšnih posebnih priložnostih, ki bi opravičevala tako ravnanje (rojstni dan, jubileji), ampak tudi ob čisto navadnih dnevih in okoliščinah. S tem si sami zapiramo vrata pred sočlovekom, ker ga postavljamo v vlogo kupca naše naklonjenosti. Potem ni čudno, da pred prazniki poslušamo lementanja o naraščajoči osamljenosti med vsemi sloji prebivalstva in to ne samo v mestih, ampak tudi na vasi, kjer se je potrošniški smog enako globoko zalezel v vse pore življenja. Prihajajoči prazniki so priložnost, da iz njih naredimo sebi in drugim kaj lepega. Mir, to sodobnemu človeku To je nekaj podobnega, kot če bi naenkrat pojedli velikansko čokolado. Mislite, da je z našo duševnostjo kaj drugače, če jo nabašemo s tolikimi željami naenkrat ? Dokaz za to so naši razočarani in razpotegnjeni obrazi, s katerimi vsakokrat po novem letu hodimo naokoli. To, čemur pravimo praznovanje, se nam vedno sprevrže v eno samo živčno beganje in obremenjevanje z vsemi mogočimi opravki, namesto v sproščajoče praznjenje, kar beseda praznovati pravzaprav pomeni. Naši predniki so čas odmerjen praznovanju znali bolje uporabiti kot ga znamo mi, čeprav so večinoma hodili peš na obiske in niso imeli vseh mogočih pripomočkov za komuniciranje, kot jih imamo danes. Mogoče so bila takratna medsebojna srečevanja ravno zaradi tega bolj spontana in prisrčna. Predvsem pa mislim, da je bilo v njih več pristne človeške bližine, kot jo je danes. Temu pa ni kriva tehnika, na katero se zelo radi sklicujemo in ki naj bi nas odtujevala, ampak naše obnašanje. Obiski namreč niso več srečevanje, ampak predvsem izmenjevanje skoraj nepoznano stanje brez hrupa in hitenja, je možno imeti na dosegu skozi vse leto. Ponj nam ni potrebno odhajati v puščavo ali na samotne otoke, ampak samo vsak dan nekaj korakov in trenutkov vase, pa bomo v svoji dolini miru... Sporočila praznikov (tudi nedelje) nas prepričujejo, da so namenjeni ravno temu, da se v njih razbremenimo notranjih napetosti in si naberemo novih moči.. Karkoli boste torej počeli v prihajajočih prazničnih dneh, počnite s srcem. Naj ne bosta “sreča in zdravje”, ki ju boste pogosto izrekali, le vljudnostni besedi, ampak resna želja in potreba po trajnem ter uravnoteženem duhovnem in telesnem blagostanju. In nikar ne rinite svojih skrbi pred sabo v prihodnje leto, kajti vse pride in odide ob svojem času, zato res praznujte in si spočijte v svoji dolini miru, kjerkoli žeje. In če se boste v njej počutili neizpolnjeni brez obdarovanja, ga namenite komu, ki ga je res potreben. S tem boste najbolj pomagali sebi in njemu do lepšega sveta, ki si ga vsi tako želimo. Pa srečno ! Jožko Stegu cpRlama-pur PLAMA-PUR d.d., 6244 Podgrad tel.: 05/71 49 100, fax: 05/71 49 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si VRAŽJA SLOVENKA BENKA PULKO B. Pulko z člani Motorističnega kluba Feistritz iz Ilirske Bistrice V soboto, 6. decembra se je B.P. oglasila v Domu na Vidmu, kjer smo bili priča multivizijskemu popotovanju brez primere. Za kar je kriva avtorica sama in njena simpatična pojava, polna energije in življenja v katerem prav nesramno uživa. Fiuuu ... Njen nasmeh razoroži slehernega med nami, oči povedo več od zajetne knjige. Ne bi rad lajnal o vseh dimenzijah Benkinega podviga, saj je večina teh stvari zabeležena na internetu in v knjigi, ki jo najdete pod naslovom Po zemlji okoli sonca. Knjigici, meddrugim se ponaša z Velikim krilatim levom za najboljšo knjigo leta 2003 v Sloveniji, ki ni kar ena monografija z lepimi fotkami in nekaj lahko prebavljivega teksta, temveč potopis o ženski in njenem motorju na petinpolletnem popotovanju okoli sveta. Kot pravi sama: “Zgodba o vzponih, padcih, moči, veri, solzah, ljubezni in vztrajanju. In tu ne moremo mimo podatkov, fascinantnih faktov brez komentarja. Benka je med 19. junijem 1997 in 10. decembrom 2002, ko je prišla ponovno na začetek svoje poti v domači Ptuj, v 2000 dneh prevozila nič manj in nič več kot 180.000 kilometrov; saj jo je vodila pot čez 75 držav, preko vseh sedmih celin. S tem je pridelala še dva Guinnessova svetovna rekorda za najdaljšo žensko vožnjo, glede na čas trajanja potovanja in prevoženo razdaljo. Iz njenih ust se sliši vse tako preprosto. Na vprašanje zakaj je šla v ta projekt pa odgovarja: “Nisem imela nič kaj bolj pametnega za početi in sem se odločila, da se zapeljem okrog sveta. Naveličala sem se poslušati modrovanja dedcev in vzela stvari v svoje roke. Pa kar bo bo.” S skromnimi izkušnjami z motorji se je kmalu do ušes zaljubila v lepotca BMW F650 (iz leta 1996). Ostale so zgodbe. Nekoč so ji ponujali namesto motorja kontejner s cigaretami, a ga ni hotela zamenjati. Pravi:” Tedaj bi lahko obogatela.” Niti takrat ga ni dala z rok, ko je šlo narobe s podvozjem in ji je hotela hiša BMW predati novi motor. Proti koncu poti se je s svojim izbrancem tudi povsem uradno poročila. Ja, nemogoče je vendarle mogoče. Vsaj pri Benki. Njen podvig bi težko primerjali s preplavanimi kilometri Martina Strela,ekstremno nevarno plezarijo Tomaža Humarja, smučarskimi spusti Dava Karničarja, jekleno voljo triatlonskega šampiona Franceta Cokana, pretečenimi kilometri ultramaratonca Dušana Mravljeta in še težje s kuharskimi recepti sestre Vandeline ali Vido Žabot, kije pokazala kako najti žensko v sebi. Vendarle je imela od vsakega od naštetih nekaj; predvsem pa seveda jekleno voljo na poti do zastavljenega cilja. V kolikor se sliši njen podvig neverjeten, je bil toliko bolj življenjski. Saj si je Benka med potovanjem umislila marsikaj: skakanje v globino na dolgi vrvi, skoke s padalom, tečaje potapljanja, borilnih veščin in celo jezikov (npr. Španščine). Ob tem doda:“Vsega tega ne bi zmogla brez faxa, računalniške povezave na daljavo in sponzoijev. Kakor tudi ne brez prijaznih ljudi ob poti, ki so spremenili moj pogled na svet." Benka, ti pa si spremenila nas. Dala si nam upanje, da je vredno živeti za stvar v katero verjameš. Roman Gustinčič NOVO VODSTVO MPZ DRAGOTIN KETTE Nedavno so pevci MPZ Dragotin Kette na skupščini izvolilo novo vodstvo za nov dvoletni mandat. Za predsednika je bil izvoljen dolgoletni član zbora Marijan Pirih. V sedem članskem upravnem odboru so še Milan Primc, Jadran Jenko, Klavdij Logar, Darko Čekada, Janez Mizgur in Zlatan Kovačevič. Pevski zbor ima tudi nov umetniški svet katerega vodi dirigent dr.Mirko Solsar, člana pa sta še Aleksander Ternovec in Zorko Šajn. 24/11-2003 seje upravni odbor sestal na svoji prvi seji. Obravnavali so program dela za sezono 2003 - 2004. Program je zelo obširen in tudi zahteven. Med ostalim bodo predvidoma v februarju - mesecu kulture izvedli svoj letni koncert, marca ali aprila nastopili na reviji Primorska poje, v maju gostili svoje prijatelje iz Wiesenbronna v Nemčiji, pri katerih so gostovali jeseni, gostovali in izvedli koncert v Šentjerneju, v mesecu juniju pa sodelovali na občinski reviji pevskih zborov. Poleg programa dela so obravnavali tudi financiranje zborov iz občinskega proračuna. Že dalj časa ugotavljajo, da je sistem delitve sredstev neprimeren. Sredstva se namreč delijo na podlagi izvedenega ocenjevanja zborov pred letom, katerega se niso udeležili. Razlog neudeležbe je bil izključno strokovne narave. Na ocenjevanju niso bili upoštevani strokovni kriteriji ocenjevanja, ki veljajo povsod v državi in tudi širše. Zbor je že takrat predlagal strokovno utemeljen način vrednotenja zborov, ki bi bil za vse pravičen in enoten. Na žalost takrat še ni bilo volje posameznih zborovodij, da bi pristopili k strokovnemu in pravičnemu vrednotenju. Vodstvo zbora bo ponovno navezalo stike z ostalimi zbori in jim ponudilo sodelovanje v smislu prevzema strokovnih kriterijev za razdelitev dela pogače, ki ga zborom nameni občinski proračun. V kolikor tudi tokrat ne bo posluha bodo prisiljeni ubrati svojo pot. Ni kaj fantje so zagrabili resno. Upamo lahko, da se jim bo na poti napredka, uveljavitve strokovnih kriterijev vrednotenja zborov in uveljavitve demokratičnega odločanja tudi na področju kulture in zborovskega petja pridružilo čim večje število zborov v občini. V kolikor bo temu tako se za lepši jutri ni bati. Z.K. P P RO J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net Glasbena šola Ilirska Bistrica in Jan Bratož prirejata dne 27.12. 2003 ob 19. uri v dvorani glasbene šole samostojni Nastopal bo bivši učenec GŠ Ilirska Bistrica, absolvent podiplomskega študija klavirja v Salzburgu. J. S. Bach: Angleška suita št. 6 v d molu Prelude Allemande Courante Sarabande, Double Gavotte I, II Gigue L. van Beethoven: Sonata op. 111 v c molu Maestoso-Allegro con brio ed appasionato Arrieta.Adagio molto semplice e cantabile F. Liszt: Variacije na Bachovo temo "Weinen, Klagen, Sorgen, Zagen" B. Bartok: Sonata Allegro moderato Sostenuto e pesante Allegro molto NOVA BRALNA SEZONA Študijski krožek »Beremo z Manco Košir«, v okviru katerega se ljubitelji knjig srečujemo in navdušujemo nad prebranimi in neprebranimi vrsticami, poteka v Ilirski Bistrici že četrto leto. Prebiramo pretežno dela slovenskih literatov. Občasno se, glede na našo interesno dejavnost, udeležujemo raznih aktivnosti. Oktobra 2002 smo na Premu, v okviru Ljudske univerze, organizirali “Karavano študijskih krožkov”, kjer smo se srečali ter spoznali delovanje in aktivnosti ostalih krožkov po Sloveniji. Poleg tega se enkrat letno odzovemo povabilu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, kjer se z izbranim literatom o njegovem delu pogovarjamo v živo. Letošnjo sezono smo začeli z romanom Grenko morje, pisatelja Marjana Tomšiča. Avtor se loteva problematike slovenskih aleksandrink, žensk, ki so v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja hodile na začasno, več let trajajoče delo v Egipt. Delo, s sicer z zgodovinskim okvirom, je romaneskno orisovanje izmišljenih, a tipično pretresljivih usod treh žensk, ki se ne zaveže opisu resničnih osebnih pričevanj, zapisom različnih publikacij in arhivskih virov, kot je to predstavljeno v knjigi Aleksandrinke, novinarke in pisateljice Dorice Makuc. V Tomšičevem delu, ki je nastajalo dolga leta na podlagi terenskih raziskovanj in pogovorov, je prvotno pomembno njegovo magično ustvarjenje prepričljivih ženskih likov, opisovanje prvinske ženske, ki je blizu naravi, in iz katere tudi izvira njena moč. Hkrati je roman odnos med moškim in žensko, preizkušanje trdnosti družinskih vezi, ter vprašanje bivanjskih, kulturnih, civilizacijskih sprememb ob trčenju dveh svetov. Odisejada aleksandrink v sebi nosi pridih sentimentalnosti, trpljenja, včasih celo občutka fatalističnosti, a vendar je roman zgodba o pogumu, oživitvi samopodobe, trdnosti duše in vrnitvi k prvinski ženski naravi. Osebni pogovor s pisateljem Marjanom Tomšičem, o knjigi Grenko morje pripravljamo v začetku prihajajočega leta, v knjižnici Makse Samsa. Vsi zainteresirani pa ste lepo vabljeni tudi na naše naslednje srečanje, ki bo 9. januarja 2004, ob 19.00, v knjižnici OŠ Antona Žnideršiča. Člani bralnega krožka »Beremo z Manco Košir« POPEK - PREGLED DOGAJANJA 2003 Pozdravljeni! Uvajamo novo rubriko, v kateri nameravamo dopolniti naše koncertno poročanje oddaje Popek na TV Galeja. V Snežniku boste lahko podrobneje prebrali vse, kar nam ni uspelo povedati v oddaji, in obratno; v oddaji si oglejte, česar vam ne moremo prikazati na papirju. Za prvič sem pripravil grob pregled letošnjega dogajanja, opisujem pa lahko le dogodke, ki sem se jih sam udeležil. V januarju smo imeli možnost poslušati takrat zenitne Bepop in Game Over. Koncert je bil bolj ko ne povprečen, vendar množice tistih, ki bi jim včasih rekli pionirčki in pionirke, to ni motilo. Tisti, ki smo snemali, smo imeli nekaj težav z lučjo, a smo preživeli. Sledilo je nekaj zatišja, ki smo ga razbili na EMI in Viktorjih, o čemer pa ne bi razlagal na tem mestu. Važnejše se mi zdi, da smo študentje žurali v K4 v Ljubljani, kjer nas je zopet razveselila domača skupina Rock Air. Fantje vidno napredujejo! Poleg njih so množico dvigali v luft še Gustafi. Spomladi nas je obiskala skupina Karma. Karma je v zadnjih tednih doživela silne ovacije na Češkem, Slovaškem in Poljskem. Tako bučne, gor primejo, je druga stvar, a dejstvo je, da se jim dogaja tisto o čemer lahko ostali le sanjajo. Kasneje smo žurali še z Rok’n’Bendom, ki že dolgo niso izdali ničesar vidnejšega, so pa zato toliko bolj vroči pred folkom. V Ljubljani je tedaj nastopal Djole, v Mariboru pa toneča zvezda rapa, Royce da 5’9”, kije zapravil življensko priložnost, sodelovanje z Eminemom. Poletje je kar kipelo od festivalov in koncertov, ki so vabili v svoje nederje. V Bistrici velja omeniti koncert skupine Tabu v zadnjih izdihljajih tega poletja. Čutiti je bilo koncertno sušo, kajti folku se je na tem koncertu do konca utrgalo. Bil je to zadnji šus pred koncem počitnic. Nato dolgo nič. Enkrat je moja malenkost dvignila nekaj prahu s tremi premišljeno postavljenimi in zavajajočimi plakati, ki so tepli tiste, ki ne preberejo drobnega tiska J. Upam, da mi te šale niste zamerili. Nekaj se je šušljalo o Siddharti, vendar je Rh- turneja šla mimo nas. Ustavila pa se je v Sežani, kjer je bistriške čete zastopalo kar precej rokerskih borcev. Dvomim, daje bilo po bučnem koncertu komu žal obiska. In to je to, ampak res v grobem. (MK) Oddaja Popek- glasbena oddaja za mlade Vsak petek ob 18h na TV Galeja Obiščite nas na : http ://hop.to/popek Teme prvih oddaj v letu 2004: - Rh- turneja Siddharte in Plana - Spremljali smo veliko turnejo! - Magnificov koncert da se je naš Menart odločil, da jih lansira na čisto pravi MTV. Če se tam Eni - Da capo Založba: Dallas Skupino ENI sestavljajo 4 prikupna dekleta, Elena, Nikolina, Ivona in Iva, ki se na hrvaški glasbeni sceni pojavljajo že kar nekaj časa. Tokratni album je gotovo kvaliteten, povsem poslušljiv in prebavljiv, singel komad Ti si moja ruža in še kak drugi pa bojo radi ostali v ušesu. Gre se za bolj ambiciozno zastavljen vokalni pop izdelek, ki že malo presega nivo svojega žarna, a mu zmanjka sape, da bi postal album za v anale. Mogoče pa to niti ni njegov cilj in se s tem ne gre obremenjevati. Je pa zanimiv še iz enega stališa; nastal je namreč v mešani slovensko-hrvaški produkciji, navsezadnje izdala gaje slovenska založba Dallas. Še več, plošča Da capo je plod slovensko-hrvaškega sodelovanja na vseh nivojih. Lahko je zgled nekaterim razgretim glavam, ki ne vedo, da so Hrvatje naši sosedje in da je bolje iz tega potegniti korist, kot pa se grdo gledati. Na plošči se kot kitarist pojavi Jan Plestenjak, kot aranžer in instrumentalist (in še vikalist) pa Jani Hace. Zato ni čudno, da so dekleta odpele priredbo našega evergrina Orion in pesem Ti si moja ruža v Slovenščini (Ti si moja roža). Slovenščina izzveni s hrvaškim naglasom malo hecno, vendar če to prihaja iz ust tako lepih deklet, je to lahko tudi seksi, (mk) AtomicKitten Zalolba:Dallas Tri dekleta iz Liverpoola so ponovno izdale svojo ploščo. Nad njo boste navdušeni ljubitelji disko ritmov, saj je skoraj polovica plošče v stilu zvokov, ki so bili značilni za sladko obdobje diska, nekje v ’70 in ’80 letih. Vendar se ustvarjalci te plošče zavedajo časa v katerem živijo, tako da so iz disko obdobja kopirali bolj “pamet” kot pa samo zvokovno podobo. Le to so nadgradili s sodobnimi metodami računalniškega in elektronskega komponiranja in prijemi, ki sledijo modernim trendom. Značilna komada za to sta ravno Ladies night in Be with you. Vrhunec pa “elektronika” doživi v komadu Loving you, ki se spogleduje z dance, tehno stili. To so gotovo komadi, ki jih bo zanimivo slišati iz kakšnih bolj udarno opremljenih avtomobilov, ki zapeljejo svoje seksi potnice (potnike) pred vrata diskotek. Dekleta se spogledujejo tudi z lahkotnejšimi R’n’B ritmi in melodijami. Vendar to ni značilni ameriški R’n’B, pozna se mu otoško poreklo. Če ne zaradi drugega, zaradi naglasa pri izgovorjavi (recimo komada Always be my baby ali Everything goes around). Na plošči je tudi nekaj melanholičnih kmadov (Never gel over you ali Someone like me). Dekleta (oziroma njihovi pisci) torej nihajo med različnimi stili, vendar v nobenega ne zapadejo povsem. Kar bi jim pogojno lahko tudi očitali. Plošča je sestavljena zelo poslušljivo, zaporedje komadov je dobro zastavljeno. Pohvaliti je treba še ovitek, ki je tiskan na res vrhunskem papirju (skorajda prava foto kvaliteta!!!). Fantje ga bodo gotovo večkrat prelistali, (mk) Tiziano Ferro - Centoundici Založba: Dallas Mladi italijanski soul pevec in avtor je pred dvema letoma zaslovel na domačem, evropskem in latinsko ameriškem glasbenem prizorišču. Po prvencu Rosso relativo se sedaj vrača z zelo dopadljivo ploščo Centoundici. K njenemu naslovu je zaradi istočasnega izida v več jezikih, v Evropi in Ameriki, dodal še številko 111. Plošča prinaša več potencialnih uspešnic ter sodobnega R’n’B in elektronskih ritmov. Pesmi so zrele in avtobiografske. Pri tem najbolj izstopata močni baladi Ti voglio bene, ki je Ferru najbolj pri srcu, in Sere nere, ki je nekakšno posvetilo U2, Vasco Rossiju in Janis Joplin. Od tega odstopa le vroča uspešnica Perverso, ki je nastala že pred petimi leti. Kot v tej, je sodoben r‘n‘b mogoče najti še v In bagno in aeroporto, Giugno ‘84 ter v kitarskih 10 piegamenti in Centoundici. Med preostalimi izstopa odlična jazzovska Temple bar, kjer je ne klavir zaigral znani Dado Moroni. Poleg te bodo romantikom ugajale še klavirska No n me lo 'spiegare, funkovska Eri come 1‘oro ora sei come loro in soulovska Chi non ha talento insegna. (ms) KAJ SE JE DOGAJALO NA OŠ JELŠANE ENKRATNA DELOVNA VNEMA V OŠ JELŠANE Pouk, šolske obveznosti. Stara pesem. Bilo pa je tudi raznoliko in živahno. Na šoli smo gostili mlade prometnike iz cele občine in pobrali nekaj medalj. Tudi mladi gasilci so se izkazali. Uvrstili so se na regijsko tekmovanje v Luciji. Vsako leto namenimo en športni dan planinskemu pohodu. Letos smo se veliko pogovarjali o otroštvu nekoč in danes, o pravicah in dolžnostih otrok pri nas in po svetu. Pri pouku gospodinjstva so starejši učenci izdelali zdrave sendviče v obliki ježka za vrtčeve otroke. Bili so jih zelo veseli. EKO šola se je predstavila na EKO bazarju v Ljubljani s projektom Voda. Bili smo tudi gostje na 1. ’ ; i v družbi lovcev gospodov Toneta Iskre in Damjana Mikuletiča povzpeli na podgorski Triglav - Kozlek. Bil je čudovit jesenski dan kot ustvarjen za pohod. V koči smo spili čaj, se nekoliko odpočili in nato lahkih nog vrnili k avtobusu ter odpeljali proti domu.V oktobru, mesecu varčevanja, smo zbirali tudi star papir. Zbrali smo ga 3,5 tone. Največ papirja je zbral 4. razred, med učenci pa je bil prvak Domen Saftič. Kaj bomo s prisluženim denarjem kupili, bo odločil šolski parlament. V tednu otroka smo se srečanju EKO šol Goransko-primorske županije v Kastvu, na sosednjem Hrvaškem. Predstavili smo našo pestro EKO dejavnost. Gostitelji in ostali udeleženci srečanja so nas sprejeli z vso pozornostjo. In za konec: oddelčne skupnosti so hitele izdelovati vizitke, obeske, venčke in jaslice. Vse to so prodajali na Miklavževem sejmu 1. decembra 2003 na šoli. zbrala in zapisala Marica Gaberšnik jnur-ij jr Lt. JVTJAJDLJJVCJSTJD J TJ DDMJ5UJJO, ZLJJTE 55 1 OKOLJEM. BODITE PKJKKAVLJETJJ TJA VSE. TJ E IZKLJUČUJTE TAOŽTJOETJ, DA BJ IMELI SREČO. 2004 MAJ BO VASE LETO. Vesele božične praznike in uspešno novo leto |H triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Med zanimivimi novostmi, ki jih prinaša v OŠ devetletka, so tudi TEHNIŠKI DNEVI. Njihov namen je približati učencem najbolj uporabne materiale, njihovo obdelavo in izdelavo končnih izdelkov. Prav uspešno dokončani izdelki prinesejo učencem veliko zadovoljstva in samopotrditve. Ob delu se naučijo ceniti sebe, druge ljudi in spoštovati delo kot vrednoto. Tako smo na naši šoli organizirali 27. novembra 1.tehniški dan. Organizirali sva ga z učiteljico go.Vesno Sankovič. Zanimivo je bilo videti skupaj učence 1. in 7. razreda devetletke, ki so se med seboj zelo lepo ujeli. Prvošolarčkom so kar žarele oči, ker so lahko delali skupaj »s temi velikimi«. Tema našega tehniškega dne je bila IZDELAVA KRMILNICE. O tem, kaj in kako bomo delali, smo se skupaj dogovorili nekaj dni prej. Pripravili smo si potreben material in čakali na petkovo praktično delo. In res. Takoj ob 8.uri seje učilnica spremenila v pravcato mizarsko delavnico. Učenci so delali v dvojicah, posamezno, prvošolarji pa so se dela lotili v skupini. Cilj dela: Ob dvanajstih naj bi imeli 4 končane krmilnice. Učenci so začeli z delom in ob pogledu na njihovo zagnanost sem prav uživala. Hiteli so žagati, vrtati, brusiti, lepiti, privijati, sestavljati, lakirati. Delali so s takšno vnemo, da niso slišali niti zvonca. Ko so si ogledovali nastajajoče hišice, so kar žareli od veselja.To srečo sem jim iz srca privoščila. Bližala se je ura 12 in krmilnice so dobivale pravo podobo. Vsi so svoje izdelke končali in ob 12h je nastala ta zgovorna fotografija. Tudi prvošolarčki so izdelali svojo krmilnico. Mogoče bo zvenelo preveč samohvalno, toda vsi učenci so bili s potekom in rezultatom tehniškega dne zelo zelo zadovoljni in srečni. Prav nič manjša ni bila tudi moja sreča, saj pri delu z otroki neizmerno uživam in se veselim njihovih uspehov. Učiteljica tehnične vzgoje: Silva Valenčič : ^ hijl f Učenci 1. in 7. razreda devetletke DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ILIRSKA BISTRICA SANJE SE URESNIČIJO TAKO, DA JIH UDEJANIMO. (Sir John Marks Templeton) Vošči vsem, ki so razumeli naša prizadevanja za dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. mm od ponedeljka d Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 1Q ■ 1. TOLPE NEW Y0RKA ■ zgodovinski ■ 2. PREHITRI, PREDRZNI-akcija ■ 3.TERMINATOR3 USTAJASTROJEV-akcija ■ 4. VSEMOGOČNI BRUCE-komedija ■ 5. CHARLIEVI ANGELČKI S POLNO BRZINO • akcija ■ 6. MOŽJE X 2 - znanstvena fantastika ■ 7. JEDRO - znanstvena fantastika ■ 8. PIANIST-drama ■ 9. FRKA V BAJTI-komedija ■ 10. PLANET TEME • znanstvena fantastika Vsem strankam videoteke SHOCK voščimo vesel Božič in srečno Novo leto. ZAHVALA OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD V juniju 2002 smo se prijavili na Natečaj za sofinanciranje urejanja računalniških omrežij in komunikacijske opreme za povezavo v internet ter strojne in programske opreme, ki gaje objavilo MŠZŠ. Konec novembra smo zaključili z nabavo opreme in z urejanjem mreže. Rada bi se zahvalila vsem, ki so razumeli, da naši učenci ne smejo nazadovati v sodobni komunikaciji in so nam finančno pomagali. Posebna zahvala velja donatorjem: PLAMA - PUR D.D. PUR - PL A- TEX d.o.o. PLAMING projektiranje in izdelava tehnološke opreme d.o.o. IZOTERM - PLAMA D.D. AVTOSERVIS DODIČ s.p. BANKA KOPER Obenem bi izkoristila priložnost in zaželela vsem ki so nam pomagali, veliko poslovnih uspehov v prihajajočem letu. Otrokom in učencem naše šole ter njihovim starše, pa vse lepo v letu 2004. Veronika Gobec, ravnateljica Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2004! ČEBELARSTVO ' čT' TARSEL Tudi med je lahko lepo darilo! Ordinacija JU BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2030 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© KAKO ZAGOTOVITI POGOJE ZA SOBIVANJE MEDVEDA IN ČLOVEKA? Projekt Life III - »Ohranitev velikih zveri v Sloveniji - Faza 1 (Rjavi medved)« je interdisciplinarni projekt, ki povezuje znanja različnih strok in vodi k skupnemu cilju - ohranitvi rjavega medveda. Gre za celovit projekt, ki zajema spoznavanja značilnosti rjavega medveda ter oblikovanja predlogov za upravljanje s populacijo rjavega medveda v Sloveniji. Projekt združuje strokovnjake z različnih področij delovanja, ki lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k dolgoročni ohranitvi rjavega medveda v Sloveniji. Pri projektu partnersko sodeluje osem organizacij: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Republike Slovenije, Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Oikos d.o.o. ter Pristop d.o.o. Notranji potek projekta koordinira nosilec projekta - Zavod za gozdove Slovenije, zunanji nadzor pa izvaja s strani Evropske skupnosti pooblaščena agencija. Namen projekta j e na podlagi sprejete Strategije upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji spodbujati dolgoročno ohranitev rjavega medveda in njegovega življenjskega okolja ter zagotoviti pogoje za sobivanje medveda in človeka. Za dosego zapisanega namena se pripravlja splet aktivnosti, s katerimi bomo bolje spoznali rjavega medveda in bodo podlaga za zmanjševanje števila konfliktov med njim in človekom. Preverjanje začrtanih ukrepov v naravi bo potekalo v izbranih pilotnih območjih. Tako preizkušene rešitve bodo nakazale smernice za upravljanje s populacijo rjavega medveda tudi po zaključku projekta. Konkretni cilji projekta so: določiti status in trende medvedje populacije ter migracijskih koridorjev prek Alp, izboljšati sobivanje med človekom in rjavim medvedom, predstaviti pomen varovanja rjavega medveda, ohraniti ključne habitate rjavega medveda prek tesnejšega sodelovanja med sektorji in administracijo, pripraviti osnovo za usklajeno upravljanje za ohranitev rjavega medveda s sosednjimi državami tako, da se bo lahko začel uresničevati projekt Natura 2000. Projekt »Ohranitev rjavega medveda v Sloveniji« seje pričel septembra 2002, potem, ko je Evropska komisij a j ul ij a 2002 potrdila projektno dokumentacijo Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s sedmimi partnerji. Projekt bo trajal do leta 2005. Prvo leto projekta je bilo namenjeno pripravljalnim dejavnostim, na osnovni katerih se bodo v naslednjih dveh letih izvajali konkretni ukrepi na terenu. LIFE je finančni instrument Evropske unije, ki ureja njeno politiko do okolja. Vzpostavljen je bil leta 1992 in sofinancira okoljske iniciative držav članic Evropske unije, držav kandidatk ter držav tretjega sveta, ki mejijo na Sredozemsko in Baltsko morje. Projekt »ohranitev rjavega medveda v Sloveniji« spada v sklop LIFE III - Narava, katere glavni cilj je ohranitev rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih okolij. Višina sofinanciranja Evropske unije je lahko do 75% vrednosti projekta, če projekti obravnavajo prioritetne vrste oziroma habitatne tipe, kot jih opredeljuje direktiva o habitatih. Skupna vrednost projekta je 607.822 evrov, od tega Evropska unija prispeva največji delež (75 %), Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (16 %), ostalo pa prispevajo drugi partnerji. Ekipa projekta LIFE »Ohranitev rjavega medveda v Sloveniji« želi vsem bralcem in uredništvu časopisa Snežnik prijetne praznike ter veliko zanimivega branja tudi v letu 2004. Polona Marinček IRBIS d.o.o. Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71 -00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info(Q>irfois.si VOŠČILO Tako se zmeraj na Novo rojeva novo Nov up. Nova misel. Nov dan. (Tone Pavček) (Prijazne in srečne dneve novega Četa vamžeCi (Rdeči križ litrska (Bistrica GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 "GRAFIČNO OBLIKOVANJE 'OFFSETTISK lili® I * SITOTISK ■nalepke, tisk na majice... * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG * IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, Vesele božične praznike in obilo uspehov v prihajajočem letu! kVMČvV/dGL d.o.o. Bazoviška 12, p.p. 30, 6250 Ilirska Bistrica OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Vsem strankam S S in p osCovnimpartnerjem žeiimo e 2004! * veseCe praznike $$ in 0 srečno novo Četo Pisani svet živali_ PEKINŠKA RACA Bliža se zima, živali se pripravljajo na počitek, rejci pa na naslednjo sezono. Tokrat bomo govorili o pasmi rac, primerna za začetnike. Predstavljam vam živali katere imate doma lahko tudi vi. Jaz imam vsakodnevni stik z njimi.Če vas pot zanese mimo našega pisanega sveta živali v Podbežah sijih oglejte mogoče pa tudi vi sodite med bodoče gojitelje malih živali saj v društvu krvavo rabimo nove člane.Kot vedno mi lahko pišete na zookinkela@volia.net , ter si ogledate živali na spletu http://users.volia.net/ kinkelazoo PEKINŠKA RACA - AMERIŠKI TIP “Bela pekinčanka je kraljica vseh rac”. Tako so leta 1906 ameriški rejci svojo pasmo opisali v knjigi. Za njih je ta pasma predstavljala skupek gospodarnosti, val navdušenja pa je povzročil nastanek velikanskih račjih farm v Ameriki. Medtem se je ta pasma razširila na dvomestno milijonsko število. Ustno izročilo pravi, da je Paul Doli križal pekinško raco nemškega tipa in ajlsberiško raco, vendar potrditve v ameriški literaturi ni. Verjetneje je, da so prve živali s Kitajske prišle 1850. leta v Ameriko, kjer so jih usmerjeno z izbiranjem oblikovali v pekinško raco ameriškega tipa z vsemi svojimi prednostmi. Vse od uvoza leta 1918 pekinška raca ameriškega tipa ni mogla pri rejcih pasemske perutnine v Nemčiji izpodriniti pekinške race nemškega tipa (pokončne). Leta 2000 pa je bila pekinška raca nemškega tipa celo pasma leta v Nemčiji. Kdor to pasmo označuje kot belo raco z oranžnim kljunom in stopali, se zelo moti. Pekinška raca s svojimi značilnostmi predstavlja velik izziv svojim rejcem. Oblika, drža, perje, kakovost perja in čista bela barva (brez rumenega nadiha) so značilnosti, ki jih je treba ves čas vzdrževati in popravljati. Na splošno je zaželen zaobljen, pravokoten tip. Tako za trup in hrbet, kot za prsi in trebuh veljajo izrazi: dolg, širok in poln. Drža telesa mora biti le rahlo privzdignjena tako, da leži nekoliko nad vodoravnico. Žal imajo mnoge živali zaradi tega problem v kletki, zato menim, da bi bilo dobro tovrstne napake zaznamovati tudi na ocenjevalnem kartončku. Rahlo obokana zgornja linija krepi opazen splošen vtis te race. Glede na spol so lahko pri spodnji liniji racaka zahteve višje kot pri raci, ki ima kot gospodarska pasma dobro razvit nesni organ. V principu velja, kolikor bolj gladka, toliko boljša. Vedno redkeje se pojavljata poudarjeno grlo in gube. Pekinške race ameriškega tipa so videti najdaljše takrat, ko držijo rep vodoravno, kar pomeni, da je nošen rahlo privzdignjeno glede na držo telesa. Mora biti zaprt, pahljačasta krovna peresa pa so nezaželena. Peruti so dolge in mišičaste ter ležijo tesno ob telesu, zaradi česar je hrbtni del popolnoma prekrit in se tvori kompaktna slika trupa. Če opazujemo glavo in vrat, moramo paziti, da so razmerja harmonična s splošno sliko živali.Kljun je dolg in širok z rahlo vboklo slemensko linijo. Dovoljena je nekoliko žličasta oblika, pri svetlo rumeni do oranžni barvi pa tudi črni ali zeleni madeži. Čašica mora biti svetla in v nobenem primeru prekrita s temno mreno ali celo popolnoma temna.Trup je močan, nošen na stopalih, ki ležijo takoj za sredino telesa. Po standardu so dovoljene barve stopal od temno rumene do oranžne, pri čemer pa so kremplji svetli. Bedra so pri ameriškem tipu komaj opazna in ležijo v puhastem peiju. Masa racaka j e 3,5 kg, race pa 3 kg. Pekinške race ameriškega tipa morajo biti bele, vendar pa standard dovoljuje v jeseni rahel rumenkast nadih. Ravno zaradi tega pa prihaja do nesoglasja v ocenjevanjih. Vzrok za takojšnje znižanje točk je mehko peije, frizura na glavi in zatilju, rumeno peije in pomanjkljivi krivci pri racaku. Rumeni zasevki v perju se velikokrat navezujejo na koruzo in korenje v prehrani. Prehranjevanje z zrnjem je boljše, kajti z mehko hrano si žival umaže perje, pri drugih pa je zaradi tega perje zelo trdo in togo. Pri možnosti kopanja ni pomembna samo količina ampak tudi ustrezna kakovost vode. Ravno pri belem perju je treba paziti, da se živali ne umažejo po nepotrebnem, sploh če nimajo na razpolago dovolj čiste in primerne vode. To vključuje tudi vedno čisto in suho steljo v ogradi. Le kadar je zares potrebno, lahko živali nežno operemo. Vsake toliko časa, npr. ob navajanju na kletko, predvsem pa pred vsako razstavo, moramo očistiti stopala in kljun in jih naoljiti z vodoodpomim sredstvom. Z ozirom na valjenje in vzrejo pekinška raca ameriškega tipa nima posebnih zahtev, zato jo zlahka štejemo med robustne pasme. Vzrejna jata s 4-5 racami zadošča enemu racaku. Nesni uspeh je na splošno dober (ca. 120 jajc), na žalost pa je naravno valjenje zelo redko.. Pomembno vlogo pa igra masa valilnega jajca, ki mora imeti vsaj 70g. Le iz ustrezno velikih jajc se kasneje izvalijo krepki račke. Ko so živali spolno zrele, race in racake ločimo, da preprečimo nepotrebne poškodbe perja. Pripravil K. G. Oglejte si pisani svet ^ živali v Podbežah Kinkala Goran, gojitelj malih pasemskih živali Podbeže4/a, Ilirska Bistrica, za obisk pokličite na spodaj navedeni telefon, vabljeni! Celoten park si lahko ogledate aa spletni strani: http://users.volja.net/kinkelaftOo GSM: 041 364 749 NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 O € 16 18 22 =B [H 4 5 6 7 □ □ 8 9 10 11 O © 17 20 ^^21 © LJ ^^F28 29 12 13 14 15 O □ 31 Lj 32 33 3/ y d h8 M -r-p rr LJ 36 40 41 ri LJ 42 147 rP rr 44 45 p y ^45- L/ 50 51 56 nri" 57 58 59 =-=H ULJ 54 55 60 61 © C 65 LJ © 62 © 63 64 O 66 VODORAVNO: 1: možic na njivi za odganjanje ptic, 9. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda, 16. zelo kratek čas, moment, 17. ubežnik (zastar.), 18. tuje moško ime, 19. slovenski glasbenik in zgodovinar (Rafael, 1915-1977), 21. ameriški glasbenik soula (Sam), 22. odprtina v steni stavbe, 23. visokotravnata savanska pokrajina z redkim drevjem v porečju Orinoka v Južni Ameriki, 25. položaj pri šahu, 26. začetnici češkega dirigenta in skladatelja Ančerla, 27. letovišče pri Opatiji, 28. jajčece uši, 31. solmizacijski zlog, 32. najeto zemljišče, 35. mesto v Franciji, zahodno od Dijona, 37. briga, skrb, 38. sveti jezik indijskih budistov, 39. zakovica, 40. sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem, 43. bogato ozaljšana kočija, 46. grška črka, 47. judovska ločina, 48. madžarski pisatelj (Jokai), 49. uradna kratica za Združene narode, 50. reka v Južni Franciji, pritok Thore, 52. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva, 54. ime književnika Ogna, 56. Tantalova hči v grški mitologiji, 59. španski pesnik, dramatik in romanopisec (Mariano Jose de, 1809-1837), 60. inkovski bog sonca, 61. še obstoječi del, 63. palice za sušenje pri kmečki peči, 65. predmet starinske vrednosti, 66. kožna bolezen, ki jo povzročajo pršice. NAVPIČNO: 1. znanstvena panoga, 2. vrsta metulja, 3. nemški pisatelj (Ludwig 1889-1997), 4. antično ime reke Aniene, 5. 20. in 22. črka abecede, 6. prvotna prebivalka Italije, 7. muslimansko žensko ime, 8. cepinov okel, 9. kraj pri Murski Soboti, 10. veletok v Sibiriji, 11. dotik žoge z mrežo pri nekaterih igrah z žogo, 12. ime pesnika Grudna, 13. kos pohištva, 14. cmerav otrok, 15. sol ocetne kisline, 20. Marxov sodelavec (Friedrich), 24. mlečni izdelek, 27. libijski kralj od 1950 do 1969, 29. plačilno sredstvo, 30. naš TV voditelj (Stojan), 33. reka vNemčiji, ki se izliva v Severno morje, 34. oblika imena Ignac, 35. laneni izdelki, 36. tromestno število, 38. panelna plošča (žarg.), 40. skupno kosilo v stari Grčiji, 41. prid, 42. devetnajsta črka hebrejske abecede, 43. morski ožigalkar, 44. ameriški režiser madžarskega rodu (Michael,1888-1862), 45. obdobje stare grške in rimske kulture, 48. tarča, cilj, 51. znak za ton, 53. korito s tekočo vodo za spravilo hlodov, 54. družina glodalcev, 55 italijansko ime Ana, 57. nočno zabavišče, 58. južnoameriška kukavica, 62. število, 64. kemični simbol za element erbij. Polja z obkroženimi številkami dajo čestitko, ki vam jo pošilja uredništvo Snežnika! Dimitrij Grlj Mali oglasi_________________ PRODAM Prodam 2,5 sobno stanovanje z garažo v Ul. 7. maja v Ilirski Bistrici; Tel.: 031/390 677 - zvečer Prodam zazidalno parcelo v centru Ilirska Bistrice ob potoku z načrti in vso dokumentacijo - ugodno! Tel.: 041/796 610 V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva; Tel.: 040/727 460 Prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom v Slavini; Tel.: 754 24 70, 041/736 998 Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam gostinski lokal ob potoku Bistre; možnost preureditve v stanovanjski objekt. Tel.:041/796 610 Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mikozi.v II. Bistrici. Tel.: 031/833 495 V II. Bistrici prodamo: poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 SLOVARČEK: PONIKVA - ODPRTINA V KRAŠKIH TLEH RENN - NEMŠKI PISATELJ (LUDWIG) LECREUSOT - MESTO V FRANCIJI, ZAHODNO OD DIJONA EKSCITANS - SREDSTVO, KI DRAŽILNO VPLIVA NA ORGANIZEM LARRA - ŠPANSKI PESNIK IN DRAMATIK (MARIANO JOSE DE) ČELEŠNIK - PALICE ZA SUŠENJE PRI KMEČKI PEČI CURTIZ - AMERIŠKI REŽISER (MICHAEL) Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. POLO GT 1,3 75km KARAVAN, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 ODDAM V II. Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 05/710 05 11 Oddamo garsoniero v II. Bistrici, 3. nadstropje, opremljeno s CK- vseljivo takoj. Tel.: 041/422 009 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/ 344 411 [ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20.januarja 2004, na naš naslov: | UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU j" NAGRADO, "j VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za novembrsko križanko prejme: POČKAJ JOŽA Gregorčičeva 23/b, Ilirska Bistrica I ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! I l______________________________________________l Z K REŠITEV NOVEMBRSKE KRIŽANKE 1. STROŠEK, 8. NEKTAR, 14. KRAČINA, 15. GIROTTO, 16. AIDA, 17. FRANCIS, 19. L(JUBO) B(AVCON), 20. STO, 21. LAOKOON, 22. MAI, 23. KO, 24. KANT, 25. M(ILAN) L(JUBIČ), 26. RAND, 27. ANALITIK, 30. AVESTA, 32. KAN, 33. NEK, 35. ANK, 36. SPANEC, 39. ARESTANT, 43. TINA, 44. Al, 46. ORKA, 47. A(LBERT) E(INSTEIN), 48. EST, 49. ANTONIO, 51. EGK, 52. NA, 53. ALDEHID, 54. IROS, 55. ALOVERA, 57. KASKADA, 59. ROSANA, 60. ANTARES. X______'________z PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE OBVESTILO ^TMI CIVILNO ZDRUŽENJE IX I ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Vsem občanom želimo vesele Božične praznike in uspehov polno v novem letu 2004! Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 INŠTRUKCIJE Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411 Kupim pianino; Tel.: 031/423 322 Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim. Tel.: 05/788 00 33 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 RAZNO Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor! Tel.: 040/640 429 Osamljen upokojenec, želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala dneve. Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka.Tel.:05/753 03 87 Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni;možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 Male oglase zbiramo do 20-teaa v mesecu! III. POKALNA TEKMA V KARATEJU V nedeljo 7.11.2003 je v organizaciji KK Žalec potekala tretja pokalna tekma za dečke in deklice. Na tekmovanju je nastopilo prek 250 tekmovalcev iz 28 klubov. Zadnja letošnja uradna tekma KZS-ja za mlajše kategorije je prinesla še en velik uspeh bistriškemu karateju. Pet zmag, tri druga mesta in štiri tretja mesta so res razlog za zadovoljstvo vseh v klubu, še posebej pa za trenerja Kristoferja Štembergerja. Po kategorijah pa so bili rezultati sledeči: KATE: malčki: TONI ŠIRCELJ prvo mesto. Prva zmaga Tonija na uradnih tekmah KZS. mlajše deklice: TAMARA KOVAČEVIČ “ The one and olny , bi lahko zapisali na MATEJO HRVATIN zamenjala TAMARA KOVAČEVIČ, vedar tudi tu ni bilo težav Saša, Tamara in Doris prvo mesto. KIHON: TONI ŠIRCELJ malčki - 38kg, tretje mesto TAMARA KOVAČEVIČ mlajše deklice - 45 kg tretje mesto. Z osvojitvijo tretjega mesta si je Tamara na široko odprla pot k skupni zmagi v seštevku slovenskega pokala v kategoriji mlajših deklic. Po neuradnem izračunu ima Tamara največ osvojenih točk, vendar je potrebno počakati še uradne rezultate s strani tekmovalne komisije KZS-ja. MONIKA TOMAŽIČ +45 kg tretje mesto. Dobro izhodišče za drugo leto, ko bo Monika še vedno tekmovala v kategoriji mlajših deklic. Ekipa KK Sokol zadnji tekmi, kjer je Tamara nastopila kot mlajša deklica. Čista zmaga. Odkar nastopa v Karate klubu Sokol, Tamara Kovačevič ni izgubila tekme; same zmage. Svaka čast, bi lahko še dodali. starejše deklice: DORIS BRNE drugo mesto, SAŠA ŠTEFANČIČ tretje mesto, starejši dečki : TINE MALJEVAC prvo mesto. Teden Tineta Maljevca. Ko je Tine razpoložen je res dober. DARJAN SMAJLA 5-8 mesto. V ekipnem delu pričakovani zmagi obeh ekip deklic in sicer mlajše deklice Karin gerečnik, samanta Mikuletič, monika tomažič zanesljiva zmaga. Z zanimanjem smo pričakovali nastop ekipe starejših deklic v kateri je poškodovano Borbe : starejše deklice +48 kg MAJA KOŽAR 5-8 mesto. starejši dečki : -48 kg DARJAN SMAJLA “mali zmaj”, je na tej tekmi pokazal in demonstriral vse svoje znanje v izjemno tehniko nožnih udarcev, hitrost in eksplozivnost. Zaradi nesrečnega poraza v finalu je sicer Darjan osvojil drugo mesto vendar v nadaljevanju sezone lahko pričakujemo od njega izvrstne rezultate v borbah. -58 kg TINE MALJEVAC drugo mesto. Tinče, izvrstno drugo mesto in tudi Tine si je z osvojitvijo drugega mesta odprl možnost za uvrstitev med prve tri v skupnem seštevku slovenskega pokal. KK SOKOL POKAL HYPO SEVNICA 2003 V novembru je v Sevnici na dolenjskem potekal mednarodni turnir HYPO Sevnica, ki se ga je udeležilo prek 300 karateistov iz šestih držav. Tokrat so se turnirja udeležili najmlajši člani karate kluba SOKOL. Sokolčki so na turnirju nastopili pod vodstvom njihove trenerke SUZANE LOGAR in dosegli nekaj odličnih rezultatov. V konkurenci malčic je ANITA JANEŽIČ osvojila drugo mesto. V kategoriji mlajših deklic pa je presenetila MAJA ČEKADA, ki seje zavihtela na najvišjo stopničko na odru za zmagovalce. Presenetil je tudi ALJAŽ ROLIH, ki je v kategoriji mlajših dečkov osvojil srebro, nepričakovano a zasluženo. Izkazali so se tudi ostali Sokolčki, saj so vsi odlično nastopili. Končajmo z izjavo MAJE ČEKADA, ko je prišla z odra z zmagovalce, okičena z zlato medaljo: "Joj, kako je lepo na najvišji stopnički”. Ja, res je, a pot do Vrha je naporna in dolga, bomo dodali mi. Športni pozdrav iz karate kluba SOKOL II. KOLO OSNOVNOŠOLSKE LIGE V KARATEJU V telovadnici osnovne šole Antona Globočnika v Postojni je 29.11. potekalo drugo kolo osnovnošolske lige v karateju. Bistriški osnovnošolci, člani karate kluba SOKOL, ki so se lige udeležili pod vodstvom trenerjev SUZANE LOGAR in KRISTOFERJA ŠTEMBERGERJA, so tudi tu dokazali zakaj tvorijo vrh slovenskega karateja. Bistričani so nastopili kar v osmih, od štirinajstih finalov in kar petkrat zmagali. Za povrh pa osvojili še kopico tretjih mesto in mest, ki prinašajo točke v skupnem seštevku. Po posameznih kategorijah pa so rezultati takšni: Anita Janežič KATE 1-4 razred dečki TONI ŠIRCELJ tretje mesto 7-8 razred dečki TINE MALJEVAC prvo mesto DARJAN SMAJLA tretje mesto 5-6 razred TAMARA KOVAČEVIČ prvo mesto 7-8 razred MATEJA HRVATIN prvo mesto SAŠA ŠTEFANČIČ tretje mesto KIHON 1-2 razred dečki: športnih borbah, saj so na tekmovanju debitirale kar štiri bistriške karateistke in sicer MATEJA HRVATIN, TAMARA KOVAČEVIČ, MONIKA TOMAŽIČ in KARIN GEREČNIK. Vse štiri pa so na zadovoljstvo trenerja, svoje nastope opravile z odliko. Rezultati: 5-6 razred : TAMARA KOVAČEVIČ 2. mesto KARIN GEREČNIK 4. mfesto 7-8 razred: SAŠA ŠTEFANČIČ 2. mesto MATEJA HRVATIN 3. mesto 7-8 razred dečki: TINE MALJEVAC 2. mesto V skupnem seštevku med posamezniki prepričljivo vodijo TAMARA KOVAČEVIČ in MATEJA HRVATIN (7-8 razred ), obe v katah prvo mesto pa si delijo še ANITA JANEŽIČ v kihonu in TINE MALJEVAC v katah pa si delijo prva mesta . Med šolami je OŠ Anton Žnidaršič na drugem mestu z 128 točkami OŠ KUTEŽEVO in OŠ D. KETTE pa si delita 7-8 mesto. Tretje kolo lige bo na sporedu v začetku februarja v Murski Soboti. KK SOKOL ŽIGA TURK 1. mesto LUKA GEREČNIK 4. mesto deklice: ANITA JANEŽIČ 1. mesto Vsi trije malčki se z tekmovanjem v kihonu (dogovorjeni sparing) šele spoprijemajo. Za to posebno zmage ANITE in ŽIGE še posebej razveseljujejo. BORBE: Posebno Bistriški trener Kristiofer Štembergar je z nestrpnostjo pričakoval pričetek tekmovanj v /=*(- , j - g r Bazoviška 19, 05/714-2 (l*-77 k ° V mesecu decembru smo za vaš7 pripravili pester darilni program s katerim se boste zahvalili svojim poslovnim partnerjem. KOLEDARJI, ROKOVNIKI, POSLOVNIKI, NOVOLETNE ČESTITKE, DARILNA EMBALAŽA MOŽNOST DOTISKA UREJENA! NOVOLETNI OKRASKI, JELKE, IGRAČE Vabimo vas da se o pestri izbiri in ugodnih cenah PREPRIČATE SAMI! ' Blagoslovljene božičnepraznike, v novem letu pa obilo sreče in zdravju, vam zeli Papirnica Linea Ari 041/811 593 SPL0SN0 ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 VSEM ČLANOM KULTURNIH DRUŠTEV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA. KULTURNIM DELA VCEM IN SODELAVCEM V OBLIKOVANJU KULTURNEGA ŽIVLJENJA V OBČINI TER LJUBITELJEM KULTURNIH PRIREDITEV ŽELIMO V LETU 2004 OBILO KULTURNIH DOŽIVETIJ IN VELIKO ZADOVOLJSTVA TER OSEBNE SREČE ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA PLAMING Plaming,8l,|x£x£s2£N^ projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Policija svetuje_____________________ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XIV. de! Motorna kolesa 91. člen (1) Z motornimi kolesi je dovoljeno voziti le po cestah, namenjenih prometu motornih vozil. (2) Motorno kolo sme imeti stransko prikolico ali priklopno vozilo na dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Priklopno vozilo mora biti pripeto tako, da je zagotovljena stabilnost vozila. (3) Voznik motornega kolesa sme voziti potnike samo, če je na vozilu poseben sedež, ki je namenjen prevozu potnika, tako da med vožnjo drži noge na posebnih stopalkah. Potnike sme voziti tudi v stranski prikolici. (4) Na motornem kolesu je dovoljeno voziti le osebo, staro več kot 12 let. (5) Voznik motornega kolesa mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, ne ovira drugih udeležencev v prometu, zlasti ne sme spuščati krmila, se voziti po enem kolesu, se držati za drugo vozilo, prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga ovirali, ali potiskati in vleči drugih udeležencev v cestnem prometu. (6) Za kolo z motorjem se smiselno uporabljajo določbe tega člena. (7) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Vprežno vozilo 92. člen (1) Voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler se premika po cesti, in sicer čim bližje desnemu robu vozišča. (2) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva. (3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega voza, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Pogoji za vožnjo 93. člen (1) Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara najmanj 14 let in sposobna obvladati vprežne živali. (2) Spremljevalec mora biti prisoten za vprežnim vozilom v primeru, če je to potrebno zaradi tovora in kadar je dodano vprežnemu vozilu še eno vozilo. Spremljevalca zagotovi voznik. (3) Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v predpisu o največjih dimenzijah vozil, razen kadar gre za gospodarsko vožnjo. (4) Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravami za zaviranje. (5) Ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti mora biti vprežno vozilo osvetljeno na sprednji strani z najmanj eno belo lučjo in na zadnji strani z najmanj eno rdečo lučjo, ki morata biti pritrjeni levo od vzdolžne osi vozila. (6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim odstavkom tega člena. (7) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju s četrtim, ali petim odstavkom tega člena. Obveznosti voznika vprežnih živali 94. člen (1) Voznik mora skrbeti, da so vprežne živali sposobne vleči vozilo. Nesposobna je vprežna žival, kije vidno utrujena, bolna ali trpi zaradi poškodb. (2) Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano še eno vozilo, vlečeta najmanj dve vprežni živali. (3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Vprežni voz s priklopnim vozilom 95. člen (1) Vprežnemu vozilu je lahko dodano največ eno priklopno vozilo. (2) Vez med voziloma mora biti toga in takšna, da se ne zlomi. (3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Udeležba živali v prometu 96. člen (1) Za jezdece, goniče in vodnike živali, udeležene v cestnem prometu se smiselno uporabljajo določbe tega zakona. (2) Domače živali (psi, mačke, drobnica ali večje živali), ki lahko ogrožajo promet, so lahko na cesti le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom. (3) Jezdeci morajo biti telesno sposobni za ježo in morajo obvladati žival, na kateri jezdijo. Jezdeci, mlajši od 14 let, smejo jezditi le v spremstvu polnoletne osebe. (4) Jezdeci smejo uporabljati le poti za jezdece. Vozišče občinskih cest smejo uporabljati le, če je tako določeno s prometnim režimom na teh cestah. (5) Za jezdenje po vozišču se smiselno uporabljajo določbe za enosledna vozila. (6) Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti živali. Pri presoji sposobnosti je treba upoštevati število in vrsto živali, ki jih goni ali vodi. (7) En vodič lahko vodi največ tri vprežne ali jezdne živali v navezi. (8) Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič goni v čredi; če je živali veliko, jih je treba razdeliti v posamezne skupine in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne udeležence, zlasti za motorna vozila, ki prehitevajo čredo. (9) Živali je treba goniti ali voditi tako, da drugi udeleženci v cestnem prometu niso ovirani. Spremljati jih mora primerno število goničev ali vodičev. (10) Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini. (11) Gonjenje, vodenje in počitek živali na pešpoteh in kolesarskih poteh je prepovedano. (12) Živali, ki so ob cestah, morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto. (13) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec, gonič ali vodnik živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (14) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. Avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila 97. člen (1) Avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, lahko uporabljajo le vozniki motornih vozil in skupine vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo na ravni cesti hitrost, večjo od 60 km/h. (2) V promet na avtocesti in cesti, rezervirani za motoma vozila, se lahko voznik vključuje in izključuje le na označenih priključkih. (3) Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti, mora z vozilom pravočasno zapeljati na skrajni desni prometni pas in čimprej, brez zaviranja zapeljati na poseben zaviralni pas. (4) Vozila, ki že vozijo po prometnem pasu avtoceste ali ceste, rezervirane za motorna vozila, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na prometnem pasu. (5) Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti, mora: - voziti po pospeševalnem pasu in se vključiti v promet z ustreznim znakom, pri tem ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej; - pustiti mimo vozila, če na mestu, kjer se vključujejo v promet, ni pospeševalnega pasu. (6) Na avtocesti in cesti z več prometnimi pasovi morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni. (7) Na avtocesti, ki ima tri ali več prometnih pasov, namenjenih prometu vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti samo po dveh prometnih pasovih, ki so ob desnem robu vozišča. (8) Na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, z več med seboj ločenimi prometnimi pasovi lahko vozijo z naslednjo največjo dovoljeno hitrostjo: 1. 80 km/h: - motorna vozila z največjo dovoljeno maso več kot 7,5 t in tovorna vozila s priklopnimi vozili; 2. 100 km/h: - avtobusi, razen tistih, ki prevažajo organizirane skupine otrok, in tovorna vozila brez priklopnih vozil, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju. Vpis v prometno dovoljenje se dovoli, če vozilo izpolnjuje naslednje pogoje: - daje razmerje med bruto močjo motorja, izraženo v kW, in naj večjo dovoljeno maso vozila, izraženo v t, najmanj 11 kW/t; - da ima vgrajen zavorni sistem, ki onemogoča blokiranje koles, in servo volan; - da ima na prednjih sedežih, v prvi in zadnji vrsti sedežev za potnike vgrajene varnostne pasove in vzglavnike. Vozilo mora biti na zadnji strani označeno tudi z znakom največje dovoljene hitrosti na avtocesti: - 80 km/h oziroma 100 km/ h. (9) Pri vožnji po avtocesti z zasenčenimi lučmi hitrosti ni treba prilagajati vidni razdalji zasenčenih luči, če: 1. so dobro vidne zadnje luči spredaj vozečega vozila; 2. je vozišče opremljeno z odsevniki; 3. so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe luči z dolgim snopom svetlobe. (10) Na avtocesti je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja vozila, ustavljanje ali parkiranje. (11) Na odstavnem pasu je dovoljeno ustaviti vozilo le zaradi okvare oziroma prometne nesreče. (12) V primeru zastoja prometa je treba na sredini, med prometnima pasovoma, ki sta najbližje levemu robu vozišča pustiti dovolj prostora, da po njem lahko vozijo intervencijska vozila. (13) Pešci ne smejo stopiti na ali hoditi po vozišču avtoceste ali ceste, rezervirane za motoma vozila. (14) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za: 1. policiste pri opravljanju uradne dolžnosti; 2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled; 3. delavce, ki v označenem gradbišču delajo na avtocesti ali cesti, rezervirani za motoma vozila; 4. osebje intervencijskih skupin in zdravstvene delavce, kadar nudijo nujno potrebno pomoč; 5. inšpektorje za ceste pri opravljanju uradne dolžnosti ter delavce upravljalen ceste. (15) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali šestim, ali sedmim, ali enajstim odstavkom tega člena. POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15.11. DO 15.12. 2003 Policisti kriminalisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 26 kaznivih dejanj, od tega 7 vlomov v lokale in osebne avtomobile, 10 tatvin, 3 poškodovanja tuje stvari, 3 prepovedane prehode državne meje , 1 nezakonit lov, 1 nasilništvo, našli in zasegli pa so tudi OA opel vectra , ki je bil ukraden v Nemčiji. V javnosti najodmevnejši je bil vlom v katerem so zaenkrat še neznani storilci odnesli večjo količino pršuta, k preiskovalnemu sodniku pa je bil priveden sprovajalec ilegalnih prebežnikov, zoper katerega je bil odrejen preiskovalni pripor. Na področju varovanja državne meje so policisti ponovno zaznali povečanje problematike ilegalnih prebežnikov , predvsem iz bližnjega vzhoda ( alžir, irak, pakistan ) in iz držav nekdanje Jugoslavije.( BIH, SČG) Tako je bilo skupno prijetih 59 ilegalnih prebežnikov, kateri so bili po končanem postopku pri sodniku za prekrške izročeni hrvaškim mejnim organom, nekaj pa jih je zaprosilo za politični azil in so bili nastanjeni v azilni dom v Ljubljani. V treh primerih so bili z ilegalnimi prebežniki prijeti tudi sprovajalci, zoper katere je bila podana kazenska ovadba. V navedenem obdobju je bilo obravnavano tudi relativno majhno število kršitev javnega reda in miru. Od skupno 11 kršitev je bilo 7 predvsem družinskih prepirov ugotovljenih v zasebnem prostoru in 4 v gostinskih lokalih. V večini primerov je bil prisoten tudi alkohol, kršitelji pa se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Dokaj ugodno je bilo tudi stanje na področju prometne varnosti, policisti so obravnavali 8 prometnih nesreč, od tega dve s telesnimi poškodbami v ostalih pa je nastala samo materialna škoda. V dveh primerih sta povzročitelja pobegnila s kraja nesreče, eden je bil izsleden še istega dne, za drugim pa policisti še poizvedujejo. Obravnavani sta bili tudi dve povoženji divjadi. Policisti so obravnavali tudi delovno nezgodo v kateri se je težje telesno poškodoval delavec, ki je padel s strehe delovišča in blažjo zastrupitev skupine tabornikov z ogljikovim monoksidom, do katere je prišlo po spletu nesrečnih okoliščin in se je na srečo končala brez posledic za zdravje. POSEBNA OPOZORILA: V času prihajajočih praznikov se je ponovno pričela pojavljati problematika nedovoljene uporabe pirotehničnih sredstev. Policisti bodo zoper vse kršitelji striktno ukrepali, istočasno pa opozorilo staršem, naj z ustreznim starševskim nadzorom preprečijo telesne poškodbe otrok in mladostnikov. Uporaba pirotehnike je dovoljena samo od 26.decembra do 02. januarja vendar ne v bližini šolskih in zdravstvenih ustanov, za otroke pa samo v spremstvu staršev. Vremenske napovedi nam obetajo prvo resnejše sneženje, zato opozarjamo vse voznike na uporabo predpisane zimske opreme na vozilih. Policisti bodo zoper kršitelje ukrepali, neprimerno opremljena vozila pa izločali iz prometa. V prazničnih dneh se pričakuje tudi večje število praznovanj in družabnih srečanj, zato voznike še posebej opozarjamo naj zaradi splošne varnosti vseh udeležencev v prometu ne vozijo pod vplivom alkohola. V ta namen bo policisti poostrili nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v popoldanskem času, preko vikendov in tudi v prazničnih dneh. Po sklepu Vlade RS naj državni organi letos ne bi pošiljali novoletnih čestitk, zato policisti Policijske postaje Ilirska Bistrica preko časopisa želijo vsem občanom prijetne, predvsem pa varne praznike. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II _________________________________________________________y 1 1 llfPrj KRAJEVNA SKUPNOST KNEŽAK Prostovoljno gasilsko društvo KNEŽAK | Prostovoljno gasilsko društvo KORITNICE Z VSEM ČLANOM, SOKRAJANOM, OBČANOM, SPONZORJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE, VELIKO MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA, USPEHOV IN URESNIČITEV VSEH ŽELJA MePZ Tabor Kalc 1869 Balinarski klub »BEU KAM'N« Društvo rejcev . in ljubiteljev konj \ GRAŠČINA Bač Društvo »PIŠKOTEK« K"t&k PRO-lOMdoo Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA^ IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE _ * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% 4,0 1lOv0 Vsem ustvarjalcem televizijskega programa in vsem poslovnim sodelavcem, želimo blagoslovljene Božične praznike in srečno novo leto 2004! /a RENAULT y? Avtoservis Smrdelj Valter S.P. Bazoviška 44, 6250 Ilirska Bistrica ? RABLJENIH L RAZLIČNIH 1K MOŽNOST M LEASINGA POLOŽNICE! Prodaja novih vozil znamke Renault Vršimo prepise in poskrbimo za zavarovanje V servisu vam nudimo različne servisne usluge kot so: ■servisiranje in vzdrževanje vozil •optika za vsa vozila •oskrbimo vas z avtoplašči ■pripravimo vam vozilo za tehnični pregled -kontroliramo in napolnimo klimatske naprave -očistimo hladilni sistem na vseh vozilih -nudimo kleparske in ličarske usluge -na uslugo smo vam tudi takrat ko rabite avtovleko V naši traovini si lahko priskrbite tudi: Delovni čas: -atu platišča PONEDELJEK - PETEK -akumulatorje -izpušne lonce od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 -spojlerje SOBOTA •prtljažnike in ostalo opremo, od 8.00 do 13.00 ki vam jo po želji tudi montiramo V servisu se lahko vnaprej naročite na tel.: 05/71 00 760 ali 05/71 41 175 Ujaj 'Vas po srečni poti zdravje peCje, to so nase iskrene žetje. ‘VeseCe 'Božičnepraznike in ljubeznipotno novo teto, kj prihaja žeti svojim cenjenim strankam in poslovnimpartneijem SWlOdtIŠS4 StM'J{'P'ELJ Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica NOVOSTI IZ NAŠE KNJIŽNICE 1. DEŽMAN, Zlatko, ERBEŽNIK, Anže. Kazensko procesno pravo Republike Slovenije. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2003 2. PERENIČ, Anton, JUHART, Miha, GRILC, Peter, KUZMA, Bernarda, IGLIČAR, Albin. Uvod v pravo. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2002 3. BRILEJ, Roman, KUŠAR, Barbara, LIPNIK, Darja, PURG, Damijan, STARIN, Karolina. Alfa 2 : zbirka nalog iz matematike za 2. razred srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Ataja, 2003 4. BRILEJ, Roman, NIKIČ, Boro, PAVLINIČ, Tanja, ROBIČ, Tatjana, ROJS, Zlatko. Alfa 3 : zbirka nalog iz matematike za 3. razred srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Ataja, 2003 5. BEAUMONT, Emilie. Podobe gozdov. Ljubljana: Otroška knjiga Oka: Jutro, 2001 6. BRILEJ, Roman, IVANEC, Dezider, RAVNAK CAFUTA, Marija. Alfa 1 : zbirka nalog iz matematike za 1. razred srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Ataja, 2002 7. BRILEJ, Roman, SELJAK, Rudi, ŠPEGEL RAZBORNIK, Antonija. Alfa 4 : zbirka nalog iz matematike za 4. razred srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Ataja, 2003 8. HRIBAR, Marjan, KOCIJANČIČ, Slavko, LIKAR, Andrej, OBLAK, Seta, PAJK, Bojan, PETRUNA, Vincenc, RAZPET, Nada, ROBLEK, Branko, TOMAŽIČ, Fedor, TRAMPUŠ, Miro. Elektrika, svetloba in snov : fizika za 3. in 4. letnik srednjih šol. 3. izd. Ljubljana: Modrijan, 2001 9. KLADNIK, Rudolf. Fizika za srednješolce. 1, Gibanje, sila, snov. 2. izd. Ljubljana: DZS, 2003 10. KLADNIK, Rudolf. Fizika za srednješolce. 2, Energija. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2003 11. KLADNIK, Rudolf. Fizika za srednješolce. 3, Svet elektronov in atomov. 1. izd. Ljubljana: DZS, 2003 NIZKE GRADNJE , 1 v ; / 041/682-549 041/652-769 SAJETA m............... Naj v letu 2004 vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče, možno, vse česar nismo imeli pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. □ □ □ Mladi forum Sajeta in občinski svetnik Rok Jenko □ H □□□□□□□□□□□□□□□□n Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 TvČlOJ.Tlč A 2 AA)GV cj oc ej z or c J 0 G cJi zdk z Z uK 52 OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 22 A/ OJ lo \ Z" Z" fO b\ z J to__Cj to_Oj to_Oj to O P ZZ5CT OJ to_c VOŠČILO Naj bodo prihajajoči praznični dnevi in leto 2004, vsem občanom in občankam, čas osebne sreče, prijateljskih vezi in zdravja. Samostojna neodvisna lista Alternativa Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki UTRINKI RESNICE Mnogim je tudi sanjat lepo, veliko njih srečnih le v njih je lahko. Stojan Vid Jaksetič OGLAŠEVANJE V SNEŽNIKU Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo. Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3. Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi. Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa. Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo -Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica; tel.: 05/71-00-320, fax: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7 x 7,6 cm - 11.250,00 SIT X STRANI - 22.500,00 SIT V2 STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA 'JSlS' tii, Rozmanova ul. 1 „ 6250 Ilirska Bistrica V« *»*■ TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/7 10-1 2-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 NOVO ■. V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA (>i * BRADAVICE m * VRAŠČENE NOHTE PFRII O MOČI * TRDO KOŽO IN GLJIVICE BSt*; * PREKOMERNO POTENJE NOG i NOVO NOVO NOGOMETNI KLUB TRANSPORT Želi vsem svojim članom, sponzorjem, navijačem in ostalim ljubiteljem športa vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto 2004.■ Knjižnica Makse Samsa ilirska Bislrica NOVE VIDEOKASETE 1. 28 days later = 28 dni pozneje 2. Alien hunter = Lovec na vesoljce 3. Analyze that = Mafijski blues 4. Being John Malkovich = Biti John Malkovich 5. Daredevil 6. The Emperor‘s club = Prekršena pravila 7. Frida 8. George ofthejungle. 2 = George iz džungle. 2 9. Germinal 10. Iris 11. Jason X 12. The legend ofVVolf mountain = Legenda o Volčji planini 13. The lion king = Levji kralj RISANKA 14. Ljubezen nam je vsem v pogubo 15. Rane e tulipani = Kruh in tulipani 16. Pitch black = Planet teme 17. The Santa Clause. 2 = Božiček. 2 18. Shadovv of the vampire = Vampirjeva senca 19. Spy kids. 2, Island of lost dreams = Mali vohuni. 2, Otok izgubljenih sanj. ZA MLADINO 20. Tears of the Sun = Sončeve solze 21. Tom and Jerry, Million dollar cat = Tom in Jerry, Maček milijonar RISANKA 22. Žabji kralj. Gosja pastirica RISANKA GOSTILNA s prenočišči M** I < M I ^ / Ema Deželak s a ?T-r- Ema Deželak; Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 El m f<§>! Prenavljate kopalnico, pa ne veste, kam se obrniti. Morda gradite hišo, pa iščete nekoga, ki bi vam napeljal vodovod: Be1klŠT^iL@0) #0) B^ill p : iilpiigE its ! 1!r OJ Naredimo hitro, kvalitetno in ugodno!!! Voščimo vam vesele praznike in vse najboljše v 9iOVlMLTTU 2004! Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravo v novem letu! lLJlžh> TRANSPORT VIATOR * VEKTOR GROUP TI® STORITVE kollSter Nudimo veliko j; * i - v w IX C - zavornih sišt ^alu-platjščin Dolenje 2a 6254 Jelšane OPEL-©- i fIti 1:8 l .. -'i j iro- n ,, w . " Pooblaščeni servis ©s. Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema v 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30_________ s od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Opravil sem z velikimi stvarmi in velikimi načrti, velikimi ustanovami in velikimi uspehi. Zdaj sem za tiste drobne, nevidne, ljubeče človeške sile, ki prihajajo s posameznika na posameznika, se kot neštete koreninice plazijo skozi špranje sveta ali kot kapilarno ponikajoča voda, če ji pustimo dovolj časa, razdirajo najtrše spomenike ponosa. William James Prijazno in uspešno leto 2004 vam želi Razvojni center Ilirska Bistrica. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net UTRINKI RESNICE Da nekaj ti dajo, so dvojni ljudje: eni ti srečo, drugi gorje. Stojan Vid Jaksetič RAZVIJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384,05/710 1 385 Koledar prireditev za mesec december in januar ■ Prireditev Kraj : Datum ura organizator Informacije razstave - $$: Prodajna razstava slik Jožeta gostilna-pizzerija stalna razstava 10.00-22.00 Jože Šajn 05/7141 332 Šajna Škorpijon razen torek 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Pivovarna in gostilna stalna razstava 10.00-22.00 Rajko Kranjec 05/788 50 29 Kranjca Pek .Dolenje 05/7145 360 razstava fotografij -Ilirska Bistrica skozi zgodovino v bistroju Baladur stalna razstava 8.00-23.00 llirika d.d. 05/7141 935 (pomembni dogodki in osebnosti v II.Bistrici) Prodajna razstava slik Jožeta Okrepčevalnica grill stalna razstava 9.00 - 22.00 Jože Šajn 05/714 59 70 Šajna Danilo II.Bistrica razen 05/7141 517 ponedeljek Razstava poslovnih daril ob preddverje Doma na 01.-31.12.2003 cel dan TIC 05/710 1 384 bližajočih se praznikih-bogata Vidmu steklena Ilirska Bistrica ponudba izložba Razstava naravne in kulturne RC in TIC cel december 8.00-16.00 RC.TIC 05/710 1 384 dediščine občine Ilirska Ilirska Bistrica Bistrica Fotografska razstava »Moji Osnovna šola 5.december Slavko Gerželj TIC Brkini«, avtorja Slavka Dragotina Ketteja 2003-1 e.januar RC -TIC 05/710 1 384 Gerželja Ilirska Bistrica 2004 ob 19.00 II.Bistrica otvoritev OŠ Dragotin 5.12.03 Kette Medobmočna likovna Galerija doma na JSKD razstava, naravna Vidmu 09.01.2004 ob 19.00 Ilirska Bistrica 05/711 00 90 dediščina naravna in kulturna , ogled gradu Prem s stalno Grad Prem vsak dan po dogovoru TIC 05/710 1 384, razstavo prazgodovinskih Mojca Memon 05/7147 400 gradišč ogled muzejsko urejene Prem vsak dan po dogovoru TIC 05/710 1 384 spominske sobe Dragotina Marija Dolgan 05/7147 374 Ketteja ogled muzejsko urejene Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko 05/710 0360 pomožne pošte »Pri poštarjevih« v Harijah po dogovoru 05/710 1 384 Ogled učne poti »na Goliče«, Jelšane vsak dan po dogovoru 1 Osnovna šola 05/788 50 01 učne delavnice za skupine Jelšane 05/710 1 384 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica vsak dan po dogovoru TD Ilirska 05/7144 564 Bistrica 031/585 602 rekreacija , . * > • , ,/f • ' 4 -\v V .. -':>T : Bridge vsak ponedeljek v Ilirski Jadran, Po, šport bar izmenično vsak pon. Bridge klub 05/7145 280 Bistrici izmenično v Postojni II.Bistrica ob 18.00 II.Bistrica srečanje V- . . - Srečanje numizmatikov Pizzerija Pič boy 28.dec. Od 9.00 - PND Ilirska 05/7142 639 ilirska Bistrica 2003 12.00 ure Bistrica Srečanje numizmatikov Pizzerija Pič boy 25.januar od 9.00 - PND Ilirska 05/7142 639 Ilirska Bistrica 2004 12.00 ure Bistrica Veseli december ■ ■ ■ ' L Delavnice Dedka Mraza- TC Mikoza in ustvarjalno kreativne delavnice za otroke in odrasle Sokolski dom 20.12.2003 od 10.-12.ure DPM 05/711 02 60 »Obiski Dedka Mraza« po po občini 22.,23. in od 10.-12.ure DPM 05/711 02 60 vseh vrtcih,šolah in drugih ustanovah v občini 24.12.2003 »Sanke Dedka Mraza« Dom na Vidmu 27.12.2003 od 16.-18.ure DPM 05/711 02 60 gledališka igrica za najmlajše in prihod Dedka Mraza Božični koncert Cerkev sv.Joahima 28.12.2003 ob 17.uri Kulturno društvo 05/714 61 00 Jasen Ahec Jasen Tlovoletni koncert v gledališču Gledališče Ivana 29.12.2003 ob 20.uri ZKD 05/710 11 35 Ivana pl.Zajca na Reki pl.Zajca Folklorna skupina Gradina II.Bistri ca-vaje vrtec T movo vsak petek ob 17.30 ZKD 05/710 11 35 "Božični koncert v Harijah v Harije 26.december ob 9.30 uri Kulturno društvo 05/71 00 360 cerkvi sv.Štefana Alojzij Mihelčič Harije 031/641 311 tradicionalni blagoslov konj v Harije 26.december ob 10 uri Krajevna 041/595879 Harijah ter počastitev dneva skupnost Harije samostojnosti Občina II.Bistrica lO.Tradicionalni blagoslov konj Bač 26.december ob 14.uri Društvo rejcev in 041/926 405 na Baču ljubiteljev konj 041/209 629 start konjenice iz Knežaka ob 13.30 uri Graščina 041/765 849 Tradicionalni blagoslov konj v Zabiče 26.december ob 11.30 Konjeniško 05/7148 014 Zabičah društvo Gotnik Zabiče 'kultura - P; : . * ■ 'v. Literarni večer v počastitev ZKD in Literarno 05/710 11 35 19.januarja -Kettejevega Grad Prem 18.01.2004 ob 16.00 društvo Ilirska .rojstnega dneva Prem Bistrica Ure pravljic Knjižnica Makse vsak torek in od 10.00- Knjižnica Makse 05/714 41 88 ___ Samsa četrtek 11.00 Samsa II.Bistrica spon ' ,,7y "" • ”... F-1 ' 1 /* Zimska liga malega nogometa Športna dvorana iti.in ura ni točno Športna zveza 05/710 11 36 Ilirska Bistrica 11.01.2004 znana Ilirska Bistrica uan bistriškega rokometa Športna dvorana ura še ni Rokometni klub 05/7141 002 Ilirska Bistrica 24.01.2004 znana Ilirska Bistrica Darko Štemberger Vabimo organizatorje prireditev in drugih dogodkov , da nam sporočite podatke, bi jih želite objaviti v »koledarju prireditev« najpozneje do 18.v mesecu za naslednji mesec.lnformacije sprejemamo v Turistično informacijskem centru na telefonski številki 05/710 1 384. Lep pozdrav do prihodnjič ! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono Last Minute Center® www.lastminutecenter.si ZIMA Z ILIRIKO Zima nas je s prvimi snežinkami pozdravila že v oktobru in prvi nadobudni smučarji so že preizkusili letošnji sneg. Ostale, ki jih prve snežinke še niso premamile, pa vabimo, da se nam pridružite v snežnih užitkih.V Last minute centru llirike turizem smo za vas izbrali najugodnejšo ponudbo široke palete apartmajev in hotelov. Mnogi se boste odločili, da letošnje nove smuči preizkusite v tujini. Italija že od nekdaj slovi po svojih širokih progah, ki jim pravimo kar snežne avtoceste. V Last minute centru llirike turizem smo za vas poiskali najugodnejši apartma za 4 osebe v Dolomitih, za kar boste v mesecu januarju odšteli le 65.000,00 SIT, v času šolskih počitnic pa od 85.000,00 SIT. Za 7 nočitev z zajtrkom pa boste v hotelu Post v centru Moene v času šolskih počitnic odšteli od 60.300,00 SIT do 80.900,00 SIT. Avstrija vabi s kilometri odlično pripravljenih smučišč, kjer so se vrhunskega smučanja izučili številni avstrijski smučarski prvaki. Za užitke na smučarski areni Nassfeld, ki zajema več kot 100 km smučarskih prog in najdaljšo žičnico v Alpah, boste za najem sedemdnevnega apartmaja za 4-5 oseb odšteli le od 96.576,00 do 112.654,00 SIT. V Last minute centru llirike turizem boste našli nekaj zase tudi tisti, ki radi smučate v Franciji. Francija je že od nekdaj cilj smučarskih navdušencev, ki na najsodobnejših smučiščih živijo svoje zimske sanje. Smučarji in borderji lahko preživite nepozabne smučarske užitke v Tignesu za ceno 82.000,00 SIT za najem apartmaja za 4 osebe. Vse, ki se radi razvajate, lahko v Francijo popeljemo z avtobusom. Morda boste pa letos ostali kar doma v Sloveniji in svoje smučarske veščine preizkusili na Kaninu, Voglu, Rogli, Kranjski gori, Krvavcu ali Mariborskem Pohorju. Za sedemdnevni najem apartmaja za 4 osebe boste odšteli od 67.500,00 SIT, za namestitev v hotelu s polpenzionom pa od 60.830,00 SIT na osebo. Oglasite se v Last minute centru llirike turizem v Ilirski Bistrici in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice na snegu. Nudimo vam tudi plačilo do 12 obrokov. Last minute center llirike turizem iz Ilirske Bistrice vam želi prijetno smuko in veliko zabavnih snežnih trenutkov. 1--------------------------------------------------------------1 NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM l Last minut center, llirike turizem in Snežnik, vam podarjata I 7-dnevno potovanje v Turčijo za eno osebo v dvoposteljni I sobi na izletu Zgodovina in kultura od 6.3. do 13.3.2004. Izlet, na katerem boste spoznali lepote okolice Antalye, znamenito i termalno kopališče Pammukale, si ogledali izdelavo ročno tkanih 1 preprog in antična mesteca Phaselis in Perge vas bo sigurno očaral. Aranžma vključuje: