%godaja
Eatolišh cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velj.i po pošti za celo leto 4 gld. GO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ¿etert letal gld 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., zaeetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej!
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 21. svečana 1879.
List 8.
Izgledi bogoifubnih otrok iz raih canor Hertansfva. MM.
3. Zveličana Armela.
Pregovor uči, da ni vse zlato, kar se sveti. To je res, a ravno tako je tudi res, da kar je pa pravo zlato, se zmiraj sveti, kjerkoli ga zagledaš. Blišči se v cerkvi na sv. posodici, v kteri biva Kralj vsih kraljev, sveti se na svitlih kronah cesarskih in na raznih lepo-tijah bogatih velikašev; ali ravno tako svitlobo ima zlato, če se kje v priprosti hiši nahaja, celo v prahu in blatu se zaleskeče.
Taki, kakor pravo zlato, se mi zdijo vsi v resnici bogoljubni otroci. Neprecenljivo drag kinč so v premožnih hišah, kakor v revnih kočah. Premožni starši so lahko hvaležni Bogu za vse, kar imajo; a nad vse veliko veselje jim je, ako imajo blage otroke, kterim se bere cveteče zdravje na ruoečih licih in v bistrih oččh rajski mir nedolžne dušice ter v vsem obnašanji neka ljubeznjivost, ki jo more dati le prava bogoljub-nost. Ali poglej tudi v revni kmetiški hiši in uborni koči pridnega otroka, ko je n. pr. ravno iz slamnate posteljice izpod zakerpane odeje izlezel, se v hladni stu-denčnici umil, in potem pokleknil v koteč, ki ga imenuje „svoj" koteč, da s sklenjenimi rokami prav pobožno opravi zjutranjo molitev itd.; sodba tvoja ne bo drugačna, rekel bos: „tudi to je zlato!"
Enak dragocen zaklad priproste bogoljubnosti kme-tiških otrok je bila pobožna Armela. Med šestero otroci je bila najstarejša, pa tudi naj bolj ubogljiva. Zato so jo starši zel6 ljubili, posebno mati. Vse so se prizadjali, da bi jo lepo odredili. Že na maternem naročji se je naučila Boga ljubiti in častiti. Čeravno so bili sami le priprosta kmetica, znali so ji vendar tako lepo pripovedovati mogočnost in dobrotljivost ljubega Boga, da je bila Armelica že v nežni mladosti vsa goreča za svete reči. Povčm naj le en sam tak pogovor.
Neki večer rek6 mati Armeli: „Kaj ne, hčerka moja, da me imaš rada?"
Armela: „Zel6 rada, prav iz serca rada."
Mati: ,,Zakaj me imaš tako zel6 rada?"
Armela: „Ker ste moja mama in me tudi vi radi imate."
Mati: „Na čem spoznaš, da te imam rada?"
Armela: „Na tem, da tako zel^ skerbite za-me. Vi me oblačite in mi dajate kruha ter vsega, kar premorete. Molite z menoj in varujete, da se nepohujšam.
Vsak dan mi storite toliko dobrega, in nihče na svetu ne skerbi tako za me, kakor vi in oče."
Mati: „Ti tedaj zato ljubiš naju, ker ti storiva toliko dobrega?"
Armela: „Zato že, pa tudi zato, ker ste sami tako dobri; ljubila vas bom, če mi tudi ne boste mogli vec dajati jedi in obleke."
Mati: „Bog ti blagoslovi tvojo dobro voljo! Pa dete moje, od kod to, da te z očetom tako zel6 ljubiva, da se nikdar ne naveličava ti dobrot deliti, čeravno nama ne moreš ničesar poverniti?"
Armela: „Tega ne vem."
Mati: „Ti bom jaz povedala. Glej, to pride od ljubega Boga. Bog je nama v serce zapisal, da te morava ljubiti, posebno dokler si sama ne moreš pomagati. Tako je Bog zapovedal vsim staršem, naj ljubez-njivo skerbijo za svoje otroke. Le Bogu se imaš tudi ti zahvaliti, da imava toliko ljubezen za te. Glej, On je skerbel, da si dobila take starše, ki so pripravljeni vse storiti za-te. On ima tedaj še veliko večo ljubezen, kakor midva."
Armela: „0, kako dober je ljubi Bog!"
Mati: „Res je. In kaj si Mu dolžna zato, če te nezmerno bolj ljubi, kakor te moreva midva?"
Armela: „Dolžna sem še bolj ga ljubiti, kakor očeta in mater."
Mati: „Tako stori, dete moje, in kar precej moli za menoj to-le molitvico: Ljubi Bog! Tebi se imam zahvaliti za naj ljubše, kar imam na zemlji, za svoje dobre starše. Ti si jim v serce dal toliko ljubezen do mene. Zahvalim se ti iz celega serca zato in obljubim, da te hočem za toliko ljubezen tudi jaz ljubiti."
Armela: „Kaj ne, sosedov otrok je pač zelč nesrečen, ker nima več mater."
Mati: „Tako nesrečna bi lahko bila tudi ti, ali znabiti utegneš kmali biti; jaz bi ti bila že zdavno lahko umerla, in mogoče, da me v malo tednih ne bo več."
Armela: „O ljuba mati, kdo bi pa potlej za-me skerbel?"
Mati: „Bog bo za-te potlej skerbel, kakor ie že prčd skerbel pred tvojim rojstvom, da ti je dal dobre starše. On ti bo lahko nadomestoval mene in očeta, kadar naju več ne bo. Njegova ljubezen preseže vsako Človeško ljubezen v neskončni meri; On ne umerje, tudi ne more ubožati. Zato si dolžna, ljuba hčerka, bolj ga ljubiti, kakor vse ljudi, bolj kakor vse stvari na svetu. Ali boš?"
Armela: „Bom, ljuba mama; Boga hočem ljubiti
čez vse; kajti tudi On ljubi mene ubozega otroka brez	i mere in konca."
Po tacih in enacih pogovorih skerbne pobožne ma-	I
tere se je naučUa ubogljiva Armelica Boga ljubiti, po-	<
gostoma nanj misliti, in veliko moliti. Ze celo zgodaj je	i
bila nekako zamišljena in rada v samoti. Zato jo je	i
zelo veselilo, da so jo mati odločili za pastaričico, ko	1
je bila še prav majhna deklica. O koliko je vendar to	i
izvoljeno ljubeznjivo dete lepih pobožnih misli imelo,	<
koliko priserčnih molitvic zmolilo, ko so se ovčice mirno	1
okrog pasle po samotnih pašnikih!	s
(Konec sledi.)
Tri podobe.
II. Kolera.
Dan za dnevom hitro teče, naglo se zgublja v večnost, kmalo se dnevi narasejo v mesce, v leta. In tako je satonilo v minulost že deset Ičt od dogodb, povedanih v zadnji sliki do onih, ktere zdaj narisane poglejmo.
Prišlo je leto 1866 — nesrečno za Avstrijo; zgubila je veliko bitko soper Pruse, veliko sinov njenih so usmertile pruske krogle n« bojišču. A tega še ni bilo zadosti, še se je premalo solz pretoČiio, še je nesreča premalo družin zadela: kolera je jela razsajati med avstrijskimi redovi, jim je sekala nove rane.
Naša družina je v tem času dobro napredovala v Božjem strahu; mati je voljno prenašala svojo nadlogo, oče je pridno delal, Janez pa je b;l v Ljubljani meu najboljimi učenci. Doveršil je ravno sedmo latinsko šolo. Oo je bil up, veseije, kinč vsej družini. Zanj bi bil oče daroval poslednje svoje soldke, zanj bi bila mati rada vse noči prečula, brat in sestra bi si bila zarad njega rada pritergala pri jedi in obleki, le da bi njemu ničesa ne manjkalo. Kadar oče zvečer prevelicega truda ni mogel zaspati, ali je po noči bežal spanec od njegovih oči, mislil je le nanj, kot na posebno tolažbo svojo in •voje družine, s strahom ga je napolnjevala misel: kaj ko bi jo spregel in ne hotel biti duhoven? „To bi bila moja smert", je djal. Io koliko je mati zanj k Bogu molila! O nedeljah je po pervi maši vselej še dolgo v cerkvi klečala in posebno Janeza Bogu priporočevala.
Janez je bil pa tudi take ljubezni in skerbi vreden. Natančno je spolnoval svoje dolžnosti kot učenec in kot kristjan. Bukve so mu biie naj ljubši tovarštvo, za šumeče družbe ni marai. Posebno zdaj se je jel ozirati v prihodnost — še leto in dan in treba se bo odločiti in izvoliti si ali stan duhovski, ali kacega druzega. Gledal je na eni strani duhovna: kako mora pretergati veti a svetom, odvreči od sebe tako rekoč človeka in obleči angelja, da prav spolnuje svetosti in opravila tega stanu; spoznal je njegove velike dolžnosti in zraven človeško slabost Na drugi strani ga je pa tudi mikala svetna čast in slava, družinska sreča, vabile so ga svetne učenosti io modrosti, kt<»rih naj bi si pridobival in z njimi dosegel slavno ime. Zraven, misli, bi se dolžnosti laglje spolnjevale; tudi ga moti lažnjiva misel, da človeške slabosti svetnemu čiov-ku se ne štejejo tolikanj v zlo. Take in enake misli so se mu zmiraj bolj podile po glavi, iskal je samoto in premišljeval prav resno, kaj bi počel, kaj bi si izvolil.
V tem so počitnice že skoro minule. Kolera se je hitro sirila po našem cesarstvu, vgnjezdila se je tudi v Ljubljani; — zato se je začetek šol odložil do vseh svetnikov, ker sploh se je upalo, da do tacaš bo kuž-Ijivost že ponehala. Naš Janez je t«raj ostal še doma.
Vročega dne je konec mesca kimovca. Vse je nekako čudno tiho. Tihoto preseka kmalo popoldne glas
mertvaškega zvona, malo pozneje zazvoni v drugo, proti večeru v tretje. Ljudje se spogledujejo, obiedujejo: kolera, kolera je pri nas — to prepričanje se bere vsa-cemu s obraza, a nobeden si ne upa izreči. Le šepetajo najprej, potem vedno glasneje prihaja iz prestrašenih sere saduhel glas, kakor bi prišel iz groba: Koga, kolera! Delavcem na polja upadajo roke, zgublja se jim moč, delo kar ne gre izpod rok. Pa kdaj se je tudi čula v tej vasi tako strašna novica, kakor danes: Dva krepka gospodarja in ena gospodinja so bili zjutraj sdravi, zdaj so mertvi; trije v enem dnevu, to je grozno! Kaj, Če zadene mene v tem hipu, ali po noči? o Bog!... oči so se obračale proti nebu, serce pa je zdihovalo: Gospod, milost, prisanesi!
Naši družini je dergetalo serce, kakor drugim vašča-nom — bali so se drug za druzega. V Janezovem dnevniku je napisan sledeči popis: „Tuge polni dnevi — glej rakev za rakvo spremljajo tihi pogrebci na Božjo njivo, — glave se pobešajo, glasen jok, obupljivi klici se razlegajo po vasi. Tu sledi pogrebcem žena z otroci
—	reveži; uzela, ali bolj prav, s silo jim je odtergala neusmiljena smert očeta! Oh nedolžne cvetke, tako zgodaj brije ledena sapa vam v cvetoča ličica... uboga žena, bore oče, sinček, sin, mati... Dolgi dnevi! zakaj teče tako počasi ura za uro, da moramo prav do dna izpijati vso grenkost, ktero nam vsaka prinaša! Pa kaj? hitro ne morejo minuti, ker ga ni veselja. Kje je veselo prepevanje, ki je sicer vrelo iz ust domu hitečih delavcev? Kje se sliši kak vesel pogovor, serce vsako je zaperto radosti, odperto pa strahu in negotovosti... Nikjer ni ošabno oagizdanih deklčt, ne po noči razgra-jajočih fantov; le čeroa obleka, obleka žalosti in kosanja se nosi; vse moli, pokori se in oblega oltarje,sedeže milosti Božje. Tergajo se grešne zveze, opušajo se sovraštva, vse je strašno resno, in kaj bi ne? vsa-cemu sij& pred nogami odperti grob. Kaj pomaga zoper to svetna čast, Blava, premoženje in mogočnost? Kaj vsa veda in modrost? O smeiti je to vse nečimerno! Le eno je potrebno: dobra vest!"
Kolera je neusmiljeno mahala po najdražjih glavah
—	24 jih je zmanjkalo v treh tednih, skoro vsaki dan ae je čul žalostni „Miserere" pokopavajočega duhovna. Ravno danes so zagrebli visoc?ga Legana. V svojem zdravji ni marai ne za duhovna, ne za cerkev, ne za Boga; ni mu bil mar ne post, ne praznik, ni se zmenil ne za Božje, ne za cerkvene zapovedi; posmehoval se je kmetom, da verujejo duhovnom, ki jib je z gerdimi imeni pital, in da hodijo v cerkev. Toda, ko je pričela smert svojo žetev, zginila mu je ošabnost, lasje so se mu ježili, vest se je močno oglasila in mu spričevala, da se je poprej sam sebi lagal. In ko ga je kolera po-prijela, začel je rjuti v obupnosti svoji: Pogubljen sem, pogubljen na vekomaj. Gospod fajmošter, to slišati, *o sli urno k njemu, opravila sta spoved, in umirjen jo sklenil, — poprej še pa pričal vsem svojim znancem, rekoč: „V življenja šumu človek utegne pozabiti Boga, posvetoost prevpiti vest; toda ko pride smert, razkade se vsi prešnji ugovori, kakor dim. O škoda, nezmerna škoda za čas, ko sem grehu služil!"
Na dan njegovega pokopa se je naša družina mirno spat ulegla. Kar začne o polnoči mati ječati, da jo kolje po čevih, da jo vije kerč, tudi grozno iz sebe metati je že pričela: znamenja hude kolere so bile tu. Lazar skoči berž kviško, ne vč, kaj bi počel, česa se poprijel... „Po gospoda!" zdihne mati. Oče šine urno k Janezu, zbudi ga, češ, naj gre po gospoda, ker materi prihaja slabo. Glas se mu je tresel. Janez si mane oči, ne vč, se mu li sanja, ali je zbujen, sliši li prav, ali ne; — ali urno se zdrami, mraz ga prešine, ves stre-petä, zobje mu zaklopočejo, vsa kri mu zastaja, ko so
savč, kaj pomenjajo očetove besede, namreč: materino smert Ne utegne razmišljevati, očetov „hitro, hitro" ga verže is postelje, kar more hiti po gospoda. Sam ne vč, kako je premeril pot med duhovinico sem in tje, — ves upehan, dergetajoč straha stoji pri materini postelji — zasopen komaj diha... ni ga iz serca žalostnega glasa, ni je iz oči grenke solze... le notri razsajajo silni viharji. Ne opazi, da je le na pol oblečen, da mu ker-avi bosa noga, ktero si je obtolkel na cesti, — v hitrici se je ie na poi bil napravil, ker se je bil tolikanj preplašil.
Gospod duhovni previdi mater s svetimi zakramenti in naroča, kako naj ravnajo domači z njo, da jo rešijo, ako bi bilo še mogoče; Janezu izroči pervo skerb. Koliko je Janez terpel, to kaže njegov zapisnik istega časa:
.,V vednem strahu in trepetu smo preživeli tri tedne še dosti srečno, ker smert nam še ni skalila domačega miru. Nadjali smo se, da nas je že zgrešila in nam bo prizanesla. Toda čakala je le, in potuhnjeno opazovala, kako bi nas najhuje zadeti mogla. Da se Bogu usmili; hudo je zadela. Mater, ljubljeno mater je zgrabila in jih vergla na smertno posteljo. Strašen pogled ! Viditi očeta, brata, sestro vse poterte stati okrog bolnice, in milo plakati, slišati bolesten klic materin na pomaganje, gledati jo terpečo v neizrečenih mukah; da bi mogel jaz za njo terpeti, o koj, koj bi prevzel vse bolečine; a ni mogoče ... poka mi serce... Vse občutke popisati je nezmožno moje pero, preslaba moja beseda, poznd jih le oni, ki jih je skusil sam."
Vedno je bil pri materi, dajal jim je zdravila, ter pazil, da bi se kaj ne odgernili in se prehladili, ker to bi bila gotova smert. Mati so pod odejo neizrečeno vročino terpeli, le na hlad, le na hlad so silili; on pa tega ni smel dovoliti, — oh, kako mu je bilo hudo, kako so mu serce presunovale materne besede: „Ti boš mene zadušil, umoril, zakaj tako odejo na me siliš, zakaj ne odpreš okna, da se ohladim?" Vse bi bil raje terpel, kakor pa slišal take besede. ..
Po žalosti zašije nekoliko veselja; kolera pri materi odjenjuje. Posrečilo se je po velikem trudu, odgnati sovražnico, in že so se razvedrovali tužni obrazi. Toda strela z jasnega bi jih ne bila bolj preplašila, kakor nova bolezen nad mater, nastopila je vročina: lica upadajo, oči se vdirajo, pamet se meša____ O ti goljufna
sreča! Pa kaj? Neskončna previdnost Božja gospoduje, pred njo pokleknimo in molimo jo v njenih skrivnostnih sklepih: Cešen bodi Bog, kadar nas bož*š; hvaljen bodi, kadar nas tepeš! Tvoji hlapci smo, naredi z nami, kar ti je ljubo! Tako je molila družina in se pripravila na vse.
Danes je 17. vinotoka popoldne. Janez je sam pri materi, — nekoliko so se sbrihtali, kalne, temne oči imajo, komaj so ravnokar obervi vzdignili in oči v svojega varha obemili.
„Ali si ti, Janez?" rečejo tibotno.
„Sem, sem, mati, ljuba mati, kaj bi pa radi?" in nagne se k materi, vročina puhti iz njih in kakor ogenj vroča roka je prijela roko Janezovo.
„Umerla bom", govori mati z nekako Čudno gin-Ijivim glasom, „pa še — nekaj mi je na sercu".
» Ksj pa, vse vam bom spolnil", odgovori Janez ognjeno, vsa kri mu je šinila v glavo in serce mu bije, da bi mu skoro persi razgnalo — oh zaslišal bo željo, poslednjo željo umirajoče, priserčno ljubljene matere!
„Rada bi te bila vidila stati pred oltarjem, to so bile moje najbolj goreče želje ..., pa Bog hoče drugač, zgodi naj se Njegova volja. Janez! (in mati se skloni po koncu) koliko laglje bom umerla, ako mi obljubiš, da boš sam za me opravil sveto mašo?"
Čudno je mati povdarila in izgovorila te besede, a še bolj čudno so zadonele Janezu na uho, kakor glas iz groba, glas iz unega sveta.
„Mati!" — zakliče sin — „mati!"____ nekoliko
omolkne, ne more mu beseda iz geria, zapirajo mu jo prevelike britkosti, serce mu zatrepeta, uderejo se mu Bolze po licih, ko izusti slovesno besedo: „Obljubim!"
Mati omahue nazaj na blazino, Janez na stol. Mati ima oči zaperre, a nekak blag mir se ji razliva po obrazu, veselje zašije okrog ust, mirno sope, kakor bi ne čutila nobenih bolečin. Z mehkim, ljubeznjivim, hvaležnim glasom spregovori čez nekoliko časa :
„Vedela sem, da se smem zanesti na te, zdaj pa, o Gospod, vzemi k eebi mojo dušo! veliko laglje umer-jem — Bog naj te za to obljubo blagoslavlja; jaz pa bom vedno prosila za te", sklene roke in ustne «e pre-gibujejo.... Kaj je čutil Janez, tega popisati pač ne morem...
Nastopi jutro 18. vinotoka. Lazarjeva Mina umira, pri postelji kleči oče z otroci in nekaj scsedenj ...., tihi jok je v izbi.... Janez se je premagal, vzel je knjigo v roke in zdaj moli na glas molitve za umirajoče. Bolni je oterpnil jezik, ustne zavišnele, sapa pohaja, žila bije vedno slabeje, duša se ločuje od telesa...
Mati je umerla — naša družina ne plaka divje, pač pa jo navdaja priserčna žalost. „Za nas je matere škoda, za nas — pravi Janez — a zanje je bolje, da so se preselili v deželo, kjer ni bolečin, sa")' so revica tukaj preveč terpeli."
Na mertvaški oder je ne smejo položiti, koj proti večeru jo nesejo v mertvašnico, da jo 20. vinoka za-gernejo v zemljo.
Pri Lazariu je prestalo vse delo; ¿e pozneje sega ne morejo nič kaj poprijeti — tako je vse prazno, pusto, suho: duše manjka, matere ni.
Prišel je dan vseh svetnikov in dan vernih duš. Se je zjutraj zgodaj, zvezdice migljajo na nebu in zr6 tako ljubo na zemljo, kakor bi bila tukaj hiša veseljs, ne pa solzna dolina. Na pokopališču stoji zamaknjena precej visoka oseba pred novim grobom — na grob se vpirajo solzne oči izpod širocega, odkritega čela, uživane dolge britkosti se berejo na mladem obrazu; ustne ae gibljejo in čujejo se na pol glasne besede:
„Tu toraj počiva trohni, mati meni predraga: roke, ki bo mene objemale; glava, ki je na me vedno misiila, serce, ki je zame bilo... O mati, da ste morali umreti! Da ste morali iti od nas...; pa saj niste daleč od mene, saj gledate iz nebeških visočin name, svojega sina. Tu stoječ na vašem grobu še bolj spoznam nečimerr.ost in minljivost vsega svetnega. Kaj bi mi pomagala tudi cesarska krona, kaj zakladi vsega sveta, kaj učenost vseh modrijanov, ako pa bi ne bil veren, in ne živel po veri? Kratko življenje: 20, 30, 50, 70 lčt, kaj je to proti večnosti? Se toliko ne, kolikor kapljica v sredi velicega morja! Kaj je tedaj vsa zemska slava, pa potem večna sramota, kaj vsa zemska sreča, potem pa večna nesreča? Nič, nič, vse je puhlo! O ko bi bil o tem vesoljni svet prepričan, prepričan vsaj ti, slovenski rod!... Res, mati, zdaj veste, da sklepa, m&šnik biti, nisem storil še le pri vaši smertni postelji, da je bila to od mladih nog moja želja in volja, ktero pa je vaša smert v meni dosorila. O mati! obljubo, vam storjeno, ponovim in poterdim ie enkrat: duhoven hočem biti, Slovencem sveto vero osna-njevati, braniti jih ptujih in domačih sovražnikov ...; in tebi svet, napovčm vojsko, vojsko na življenje in smert!" — Zdaj poklekne na grob, moli tiho, moli goreče. .. Poslednjič vstane, poslovi se s mertvimi, vošivši jim večni mir, svitlobo večne luči, in obrača proti Ljubljani svoje korake — naš Janes.	(Konec nasl.)
Cto«jw«fotM iucnjakotn.
(Dalje.)
Pa vam lučnjakom se keršanstvo sdi le kakor ssnje, basen, izmišljenje, — in Vi ste tako slabi in ne-smožni, da se ne morete prepričati resnice?
Oe je taka, Vam ie ponujam ves svoj saklad gole resnice; ponujam Vam vse prepričavne vsroke, ki so hranjeni v tem zakladu. Sprejmite ga v milosti, z ravno tako dobrim sercem, kakor je dobro serce, s kterim naj so Vam odsihmal darovane moje dvanajstere bukve.
(Kdo dela to ponudbo? Kaj je ta ponudba? Kdo iie dvomljivce prepričati in za vero pridobiti? Ta mož je „Sigmund von Storchenau" doktor teologije in filo zofije, bivši načelnik na dunajskem vseučilišu. Ta učeni in bistroumni mož je 1. 1807 na svitlo dal prelepo in slavno delo v 12 bukvah: „Die Philosophie der Religion'1; v tem obširnem delu silo mično in prijetno po-jasnuje vse verske dvome, ki so bili že takrat po večem tisti, kakor so sedaj. Obravnave niso predolge, pa v osoijeni in prijetni obliki, čverste in prepričavne; tu-kajšna obravnava „do lučnjakov" je naj poslednjiši v 12 bukvah, in z njo Storcbenau vabi verske dvomljivce, da naj berč njegove bukve, in prepričali se bodo resnice. On pravi v vvodu, da se po krivici filozofiji pripisuje prekuo vere. Zakaj le napihnjeni ljudje, ki si po svojem kusu skujejo lažnjivo filozofijo, si iz nje izpeljujejo „svojo vero", namreč nevero, ali pa brezvero. — Pravična je torej pritožba, da ljudje filozofijo zlorabijo v prekuc vere. Ljudje namreč, kteri žertvujejo bistroumju v škodo uma, presučejo načela filozofije, ali pa tudi is pravih načel po zvijači (sofisteriji) naj bolj neslane posledke izvajajo.
Storchenau saterja, da prava filozofija, ako se prav in pošteno rabi, je ena nej bolj močnih bramb sv. vere, in to neoveržljivo dokazuje njegova verska filozofija.
Od tistega časa, kar je Storchenau na svitlo dal to svoje delo, je pa njemu pododbnih že veliko druzih prišlo na svitlo, vravnanih po novejših potrebah in oko-lisinah; zato bodi vsim dvomljivcem s Storchenau-om rečeno: Vzemite te zaklade, obračajte si jih v prid, da zarad nevere ne bodete obsojeni. (Kako naj se berd ti in taki dokazi, Storchenau sam dalje pojasnuje, kakor naslednje:)
„Preč s predsojami, enostranostmi, strastmi. Berite pazno, hladnokervno in z odkritoserčno resnicoljubnostjo, zvezek za zvezkom. (To naj ne veljd le samo Stor-chenau-ovi filozofiji, ampak vsakemu enakemu delu, ki skazuje resnico sv. vere.) In potem: ali ni prav nobene filozofije več na tem Božjem svetu, ali pa se bo Vaš osvetljeni, na modrovanje že navajeni um prepričal ker-aanske resnice, in prepričal se toraj tudi tega, da je dosdaj begal le po temnih pustotah neresnice in laži.
Pri takem občutku zaupljivo kratko in malo ne boste pomisljevali spoznane resnice se prijeti, jo glasno spoznavati in očitno učiti. Tako bode svet kmalo in blagreno osvetljen, urno osrečen. Doželena doba, pridi, nikar ne mudi!
Kaj pomaga vsa druga olika, ako je človek v veri neveden, v »moti? O Vi veliki umetniki, veliki modrijani, veliki naravoznanci, veliki zdravniki, veliki zgodovinarja veliki starinoslovci, veliki pravniki, veliki po-litikarji, veliki bojni junaki, veliki deržavniki: Vaša učenost in olika je res čudovita in častitljiva; ali prizanesite mi, ako jo cenim za nečimurno in prazno, če je versko razsvetljenje ne spremlja. Ne pravim, da bi bila brez vse koristi za Vas, za občinstvo in deržavo; temuč ker vsa korist, ki le telo, le samo zemljo zadeva, le za sedanji čas kaj veljd, nima čisto nobene razmčre
s tisto koristjo, ki zadeva dušo, nebesa, večnost; — in še veliko več, ker vsa zgoii telesna, posvetna in časna korist pri strašnem in vendar neizogibljivem ločenji duše od telesa gre čisto v nič: potem pa namesto koristi neizrečena in vekovita nesreča za neumerjočo dušo nastopi.
On, kteremu marsikteri celó iz zakletih sovražnikov Njegovega božestva ne odrekujejo slave naj večega učenika na svetu, Jezus Kristus govori: „Kaj pomaga človeku, ako vesoljni svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi ?" (Mat. 16, 26.) Poslušajte to, Vi prebivalci zemlje: nasladnosti, bogastvo, časti, samoderžtva, v»e eno z drugim nič ne pomaga, ako se zraven tega duša pogubi!	(Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljnbljanska škofija leta 1798. (Kon»c.) 7. Kranjska Gora. K dekanatu so se štele: Fužine, Rateče (kjer je pastiroval o. kapucin), Dovje, Jesenice in Koroška Bela.
8.	Dekanija Cerklje je obsegala razun domače fare s štirimi go3podi še Komendo, Velesovo (kjer je bil o. kapucin za kaplana in še poseben gospod za spovednika Vel«»8ovškim nunam), Šenturško Goro, Šentjurij, Olsevek in Tujnice.
9.	K dekaniji Mengeš so šteli: Šmartno pod Šmarno goro, Zapoge, Holmec, Šentjakob^ (kjer je bil Capell. Loc. neki avgusticec), Vodica, Sinkov turn, Černuče, Dolsko in Šentheleno.
10.	Dekanija Kamnik je štela duhovnije: Rove, Mekine, Nevlje^ (s kaplanom), Spcdoji Tuhinj, Sela, Gornji Tuhinj, Spitalič, Gojzd, Vranjo Peč in Stranje.
11.	Dekanija Dob je obsegala Krašinjo, Blagovico, Berdo, Zlato Polje, Češnjice, sv. Osvald, Ihan, Moravče, Verhpolje in Peče.
12.	VajSe so obsegale Hotič (Capell. Loc. je bil frančiškan), S?nt Lampert, Kolovrat, Čemšenik, Trojane (kjer je bil nek karmelit za vikarija), Zagorje in sv. Planino.
13.	Dekaniia Šmarija je takrat obsegala: So-stro, Kopóoj, Šentjurij, Poljico, Šent-Kocijan pri Turjaku, Turjak (kjer je takrat bil tudi kaplan) in Žalino.
14.	K Šmartinu pri Litiji je spadala duhovnija štanga, Kresnice, Prežgan je, Janče.
15.	Dekanija Š en t- Vid pri Zatičini je obsegala samo Zatičino, Primskovo in Višnjo Goro.
16.	K dekaniji S vi b no so šteli duhovnije: Do-bovec, Šent Jurij, Košico in Radeče.
17.	Dekanija Šent-Rupert je obsegala: Šent-Rok pri Še ot-Vidu (kjer je bil za lokalista o. frančiškan), Polšnik, Dole, Šent-Janž, Kal (kjer so imeli lastnega duhovnega pastirja), Sv. Trojico, Trebelno (kjer je o. kapucin bil za kaplana), Mokronog in B"štanj.
18.	Trebno kot dekanija je obsegalo: Šent-Lovrenc na Temenici, Sv. Križ poleg Turna, Mirno, Dober-niče, Sela pri Sumbergu, Ajdovico (lokalist je bil kapucin) in Čadež.
19.	Dekanija Raka je obsegala: Studenec, Kostanjevico, Sv. Križ pri Kostanjevici (kaplan o. kapucin), Čatež, Dolino, Leskovec (kjer je bil fajmošter nek pl. Hohenwartb), Cerklje in Sv. Duh (kjer so imeli župnika kapucina).
20.	Dekanija Škocijan pri Dobravi je štela: Šmarjeto pri Klevevžu, Belo Cerkev, Šent-Jernej (kaplan kapucin) in Brusnice.
21.	VNovomestu je bilo 8 gg. kanonikov in k tej dekaniji so spadale duhovnije: Mirna Peč, Šmihei,
Stopiče, Podgrad, Prečina, Vavta Vas (kjer bo imeli kaplana^ o. frančiškana), Soteska, Toplice (fajmošter kapuci n) Šempeter.
22.	K dekaniji Metlika so šteli Semič, černo-melj, Vinico, Preloko, Podzemelj, Adlešiče, Poljane, Verh, Nemško Loko.
23.	Dekanat Kočevje je obsegal Staro Cerkev, Mozelj, Reko, Gotenico, Morovec, Koprivnik, Čermoš-njice, Poljanico, Planino, Stari Log, Osilnico, Kostel, Banj o-Lok o.
24.	Dekaoija Ribnica. Semkaj je spadalo: Neu-stift, Dolenja Vas, Gerčarice, Sodražica, Gora in Loški Potok.
25.	K dekanatu Ker k a so prištevali: Zagradec, Hinje, Ambrus, Žužemberk in Šant-Mihel pri Žužemberku.
26.	Dekanat ie bil v Dobre polj i, kamor so tudi spadale fare: Sent-Gregor, Struge (kjer je bil vikar o. frančiškan), Lašiče, Rob (tudi frančiškan).
27.	Notranjsko je obsegalo le dva dekanata, namreč: Lož, kjer sta fajmoštru bila v pomoč dva kaplana in trije karati. K dekaniji Lož je tudi spadala Cirknica (trije kaplanje in 2 kurata), Planina, Unec, Grahovo, Bloke in Žilice.
28.	Verhnika. Ta dekanat je bil posebno obširen in je obsegal: Logatec, Hotederšico, Godovič (vikar o. frančiškan), Rovte, Šsnt Jošt, Polhov Gradec, Čemi Verh (kjer je bil za duhovnega pastirja bivši prelat Kar-tuzijanski Ortner Bruno), Horjul, Bevke, Zaplano (loka-list frančiškan), Podlipo, Preserje (kaplan bivši kapu-cin), Borovnico, Rakitno, Gornjo Idrijo (kjer je bilo osem gospodov, in sicer dva pri šoli, šest v psstirstvu), Spodnjo Idrijo, Vojsko in Šent-Magdaleno.
Redovnikov ta šematizem našteva v Ljubljani čč. oo. frančiškanov 10, kapucinov 9. V Loki čč. oo. kapucinov 8. V Kamniku čč. oo. frančiškanov 7, in v Novomestu 10. V Kerškem čč. oo. kapucinov 5.
Gg. bogoslovcev so tedaj imeli: v 1. letu 12, v 2. 1. 11, v 3. 1. le 3 in v 4. 1. 5.
Iz pastirskega lista milgsp. Kerskega kneza škofa.
(Dalje.) In seda) premišljuj eno to cerkev kot katoliško ali vesoljno, katero je Jezus Kristus vstanovil, da bi zveličala vesoljni svet, vse čase, vse ljudi. Premišljujmo, kaj je ona delala, kaj terpela od svojega pričetka skozi vsa stoletja keršanske dobe.
Sv. Peter je z eno besedo Človeka ozdravil, ki je bil hrom že od rojstva. Ko je ljudstvo nad takim čudežem še stermelo, spregovori sveti apostelj ter uči, da se je to zgodilo v Jezusovem imenu, in poslušavce v drugi pridigi opominja, naj se spreobernejo h keršanski veri. Peter pa in Janez, ki je bil ž njim, sta bila od Kristusovih sovražnikov djana v ječo. Iz ječe so nju poklicali pred veliki zbor, ta je njima zažugai, ako bi se podstopila še kedaj (in celó o Jezusovem vstajenji) učiti. Pohlevno in mirno odgovorita: „Sodite, če je prav pred Bogom, vas bolj slušati, kakor Boga. Ne moreva namreč, da ne bi govorila o tem, kar sva vidila in slišala." (Djanj. ap. 4,19-20.) Ne dolgo od tega so apo-steljnom zopet prepovedali o Jezusu pridigati, oni pa so djaii: „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi." Sodniki so tedaj apostelj ne dali pretepsti, ti pa so veseli šli izpred sodnije, ker so bili vredni, zavoljo Jezusovega imena zasramovanim biti. „In niso nehali v tempelj na in po hišah vsak dan ačiti in Kristusa Jesasa oznano-vati", pripoveduje sv. Lakež v djanji aposteljnov (5,42). Glejte, Preljubeznjivi! tako se je začela vojskovavna cerkev. Sili se niso s silo zoperstavljali pervi kristjani, druge sile niso poznali, kakor silo pohlevnosti in krot-Jcosti; vendar so bili pripravljeni, rajši vse terpeti, kakor
da bi se isoeverili dolžnosti, o Jesasa govoriti in njegovo čast in slavo osnanovati.
Enako so ravnali mučeniki (marterniki) pervi h keršanskih stoletij. Neprestrašeno so svojo sveto vero branili s besedo in stanovitno prenašali vse make (martre), kar jih ie divja sila le izmisliti zamogla. Naj rahlejše device so se vojskovale zoper kerviželjne preganjalce; pa le na to vižo, da so rabeljni stermč obupali nad njihovo stanovitnostjo, med tem ko so one sredi terpljenia Bogu hvalo pevale.
Enako se je cerkev preganjala — pa enako tadi branila skosi vsa stoletja; enako se preganja in se brani tadi naše dni, ki so priča neke posebne vojske, ki se je v nekaterih deželah vnela pod zvijačnim geslom, da se mora braniti omika in napredek človeškega rod& zoper cerkev, zoper njene nauke in njene zveste spo-zoovalce. Nikdar še ni po širokem svetu prenehsl in miroval boj soper bresmadežno nevesto Jezusa Kristusa; pa tadi ona is bojišča ne odstopi, ampak se brani ■ tistim orožjem, katero ji je nebeški ženin v roke podal ali tako, kakor jo je Jezus Kristus s svojim izgledom učil. Tu preganjajo katoličane s surovo silo, Um s satansko zvijačo, tu jih zasmehujejo ali jih z obljubami skušajo in vabijo k izdajstva; svesti sinovi matere cerkve pa ravnajo in se vojskujejo po nauku svetega apo-steljna Pavla, kateri opominja: „Primite za orožje, katero pride od Boga, da se samorete braniti ob hadem dnevu (na dan skušnjave) in v vseh rečeh popolni (ne-premagani) obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico in oblečeni s oklepom pravice, in obuti na nogah za oznanovanje evangelija miru (t j. zmirom pripravljeni, nauk sv. evangelija, ki nam daje mir, povsod spoznsvati in razširjati). Pred vsem pa vzemite v roko škit vere, s katerim samorete vse ognjene pušice hudobnega ugasiti. In vzemite čelado zveliča-nja (t. j. upajte terdno na večno zveličanje) in meč duha, kar je Božja beseda. In s vso molitvijo in prošnjo molite vsak čas v duha in v tem čujte v vsej stanovitnosti in prošnji za vse, ki so s vami ene in tiste vere " (Efež. 6, 13—18). Ali niso to besede polne vojaškega duha, namenjene ne za miroljubno, ampak sa bojevavno cerkev?
Zares veljajo opomini sv. aposteljna vojskovavni cerkvi, katera se pa ne pripravlja, da bi koga napadla, ampak le sama sebe branila, katera miru želi, pa ne tacega, ki ga najdemo na pokopališču, kjer po Kristusovih besedah „mertvi svoje mertve pokopujejo". (Luk. 9, 60.) Tudi cerkvi se tolikokrat to ponavlja, kar se je pripetilo onemu jagnjetu, katero je daleč spodej stalo zraven potoka, vendar mu je volk, ki je stal zgorej blizo vrelca, očital, da mu vodo kali in moti. Ako cerkev davno zagotovljene pravice zagovarja, takrat ji se očita, da se rada prepira. Ako katoličani laži in obrekovanja zoper papeža, zoper starodavne cerkvene navade in zoper redovne družbe (klostre) prav pogumno in moško zavračajo, takoj se jim oponaša, da so preveč občutljivi in da ž njimi se ne d£ mirno živeti. Ako se nauki sv. cerkve jedernato razlagajo in se dokaže, kako neopravičeni, lažnjivi in puhli so napadi nevernikov in krivovercev, takoj cerkev natolcujejo, da drugovercev ne terpi. Io če cerkev svoj svarilni glas povzdigne, kadar vidi, da se Božje zapovedi ali njene postave brez-skerbno prelomujejo, in če po zasluženji grešnike kaznuje, zopet jo obdolžijo, da se brez pravice vtikuje v svobodo človeške dražbe. Narobe pa, ako mlačni dušni pastirji ne po volji svete cerkve branijo in varujejo in ne odganjajo volkov, ki v Kristusovi ovčnjak se vsilu-jejo, s tistim orožjem, katero jim cerkev podaja, tako jih bode ta ali ani na vides pohvalil, v resnici in djanji

pa jih zasmčhoval v dokaz, da se mu tak gnjil mir pri ▼sem tem, da je prav prileien, vendar le zaničljiv zdi.
Zato sinovi in hčere vojskovavne cerkve! vojskujte se s orožjem, ki Vam je izročeno, vsigdar le v čast in slavo svo]e svete cerkve! Nikogar lahkomiseljno ne na-padite, pogumno pa sebe in cerkev branite ! Ne pripuščajte, da bi greh in poželjivost nad Vami ali po Vaših hišah gospodovala. Ne dovolite, da kdo vpričo Vas Jezusovo ime ali Vašo vero sploh brez svarila napada. Ne v besedah, ne v djanji se ne pridružujte tistim, kateri zoper cerkvene pravice dražijo in jih kratijo. In kakor se cerkev sama neprenehoma vojskuje za zaklad svete vere, ki je njej v varstvo izročen, in se vojskovati mora do konca sveta: tako naj si vsak kristjan za se prizadeva, da bode ob koncu svojega življenja z velikim aposteljnom Paveljnom reči zamogel: ,,Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero obranil." (II. Tim. 4, 7.)	(Dalje nasl.)
U Rima 15. svečana. (Sveto leto. Schuselka katoličan. JI Papatou. Ranjki dr. L. VonČina.) Sv. Oče so razglasili okrožnico, ki napoveduje sveto leto. V tem pisanji omenjajo navado naj višjih pastirjev, ki o svojem povzdignjenji na papeški prestol vernikom odprč zakladnico duhovnih dobrčt, ter pravijo, da so odmenili podeliti vernikom vesoljnega »veta odpustek v podobi jubileja, sv. leta. To pa oziroma na potrebe, ki jih čutijo, da se doseže božja pomoč in da «polnijo svojo dolžnost, kakor tudi da bi se odvernile šibe Božje, ki človeško družbinstvo v toliki hudobiji in spačenosti žugajo neogibno zadeti. V svetem letu se ima klicati usmiljenje Božje nad ljudstvo s molitvami in pokoro.
Okrožnica določuje pogoje za pridobljenje tega odpustka v Rimu in po druzih delih sveta po okolišinah vernikov. Sveto leto bo menda terpelo od 2. sušca do 1. rožnika.
Poslednjič vernike prav živo spodbuduje, da naj si čas svetega leta obračajo v prid in zveličanje.
.
Druga vesela novica, kije kakor svitla zvezdica posijala izmed sedanjih černih oblakov, je ta, da se je protestant Schuselka na Dunaju vernil v katoliško Cerkev. Priči tega djanja sta bila dvorni svetnik Alfons pl. Klinkovvstrom in Scbuselkov sin. Kdor ve, kako hudo je ta mož pred več leti v svoji „Reformi" pisal zoper papeže, mora spoznati nepremagljivo moč katoliške resnice, ktero je Schuselka opazoval in preiskoval mnogo let. Njegova „Reforma'* je že davno kazala, da Schuselka ni več tisti mož, kakor je bil svoje dni, in poslednjič ga je resnica popolnoma obsijala in pridobila.
Kar se tiče ravno omenjenega življenja papežev, naj tukaj pristavimo, da mogočni zgodovinarji s pilo kritike trebijo prah iz pokvarjene zgodovine in opravičujejo mnoge papeže, ki so bili od zagrizenih sovražnikov katoličanatva po nedolžno počernjeni. Tako dela med drugimi zlasti učeni Mons. Al. Tripepi v svojem „II Papato", kteri bodi priporočen zUsti takim, ki so se lažojivega strupa naserkali iz luteranskih, pa večkrat tudi is katoliških zgodovinarjev, ki so bili od zvitih sovražnikov zapeljani. („11 Papato" stane na leto 18 frankov 60 cent. Napis: „Al. Sig. Francesco Biagioli, Roma, via delle Murate 30, ultimo piano". Poslednji zvezek n. pr. obsega med drugimi tehtnimi spisi zlasti: „I sette papi giudicati nella div. commedia di Dante e la ecienza critica nei giorni nostri.")
Omenjeno bodi, da ranjki dr. Leon Vončins, ne vemo kako poznavši ravni značaj Scbuselkov, je že davno napovedoval, da ta mož se bo spreobernil in postane katoličan.
Iz Jeruzalema naznanja P. Ratisbon, da muselmanl (turki) so silovito razdraženi zarad poslednje nesrečne vojske in zavolj obupljivega stanu, v kakoršnem se nahajajo; malenaost, pravi nič je zadosti, da se podkuri njih prenapetost. Prav previdno in ljubeznjivo, pravi, moramo z njimi delati. Kervav prepir iz otročje pričine se je bil vnčl pri sv. Ivanu v Hribih med katoličani in muselmani. Rop in morije so se godile. Dalje pravi:
Zidanje pri naši napravi sv. Petra sem bil prisiljen ustaviti; prav škoda je, da v gornjem nadstropji, kar sem pričel, nisem mogel dokončati; manjkalo mi je 25.000 frankov. V pervo moram na to misliti, kako bom več kot 300 ljudi (svojih naprav) pri življenji ohranil.
V Jeruzalemu so nedavno šolski bratje pričeli svoje gole — z dobrim vspehom, kakor povsod. (Kako pa se z njimi dela na Francoskem, Pruskem?!)
Oo. Frančiškani tudi zidajo, zvekšujejo svoj klošter „St. Salvator". V Nazaretu namerjajo vtemeliti karme-litovsk samostan.
Razgled po svetu.
Angleži, ki povsod po svetu stikajo, imajo dve na-selbi tudi v deželi Kafrov ob vzhodnjem obrežji južne Afrike, namreč Natale in Brittish-Kafraria. Kafri so za-murskega plemena, če tudi ne vsi čemi. Ime „kafer" pomeni nevernik, kar so Kafri res, pa vendar malikov nimajo. Izmed štirih narodov so naj pogumniši in šte-vilniši Ama-zula ali Zulu-Kafri, in ti so 27. pros. 1879 Angleže strašno zdelali; pobili so ves angleški vojni oddelek — do 500 mož, med njimi 60 častnikov, pa vzeli jim Bilo orožja in vso zalogo: 102 vozovlaka, 1000 goved, 1000 pušk itd. Se vč, da pomagalo jim ne bo nič, ker Angleži bodo prišli z veliko močjo, se maščevali in najberže podvergli rod „Zula".
Novi francoski blagri. „Kölner Zeitung" naznanuje, kako se godi v Parizu pod Grevy Gambettovim gospostvom. Ljudje v najznamenitiših oddelkih mesta po noči niso varni. List našteva celo versto ropov in tolovajstev-Poslednje dni je tudi 15 osčb, veči del mladih ljudi in otrčk, pa tudi nekaj postarnih, čisto zginilo. „Neue Fr. Presse" se že boji za „dobro ime" republike in skuša vse to zaznamnjati za izmišljenja, kakor piše „Vtld.". Take sadove rodi preganjanje keršanskega nauka, mni-hov in sploh duhovnov iz šol. D?e tretjini prebivalstva je boje v revšini in spačenosti. Če pa v revšini ni vere, ktera edina človeka tudi v naj večem pomanjkanji hudobije varuje, potlej ni druzega pričakovati, kakor to, kar zdaj v Parizu imajo, namreč „revolversko" dobof ker zarad premnozih ropov in napadov smč kdo le oborožen v mraku iti na svoj dom. In kako ne bo pomanjkanje veliko, ker liberalna era, kakor opazovalci terdijo, je do tega prignala, da poččz se pod solncem vsak dan več milijorov preseli iz posesti ubožniših v žepe bogatinov!
Napoleon III, preganjavec papeža, je strahovan tudi v svoji ženi in svojem sinu. — .Pod tem nspisom ima „Unitä" 16. t. m. daljši spis, kterega naj bi si vsi sovražniki papeža in Cerkve zapisali globoko v serca in za ušesa. Glavni vzrok tega, kar sta na Laškem terpel» in terpita papež in Cerkev, je Napoleon III prežalost-nega spomina, pravi ta časnik. Na pervo je na kongresa v Parizu pod pretvezo italijanskega prašanja spustil ro-govileže zoper papeža. Angelo Brt fferio (v „Miei tempi", Torin, 1860) piše, da Kavur je na kongresu v Pariza tako malo mislil delati se zavetnika Italije, kakor ve-
čem ¡ce peti s patrijarhom carigraškim. Napoleon m a je pervi oaieptal svoje osnove o Italiji in ga nahujskal, da je razglasil „zloglasni Memorandum" zoper papeževe dežele Legacijone; ta „Memorandum" je bil vea delo Napoleonove. Pozneje ril je zoper Toskano, pospeševal re-belijon zoper Romanje, in leto pozneje, mesca vel. ser-pana 1860, je bujskal Cialdini-a in Farini-a, da naj do-veršita napad na Marke in Umbrijo ter potareta papeževo vojsko; poslednjič je 1. 1864 pripravljal ulom Pi-jevib vrát. Gotovo je, ko bi Napoleon III ne bil francoski cesar, pravi ta členek, bi papež danes ne bil jetnik v Vatikanu.
Tako je počenjal zoper poglavarja vesoljnega ker-sanstva ta malopridni človek s „černo dušo", ki je v mladosti — sam v pregnanji — vžival papeževo gostoljubje. Iši na svetu gerdega, kar ti drago, tako ostudnega ne najdeš, kakor je nehvaležen človek! Zato se je pa tudi Napoleonu grenko ■ utepalo in utepa se njegovi družini, ker Božja pravica je take hudobije vselej ojstro šibala že na tem svetu.
Noben Človek bi ne bil pričakoval, da temu mogočnemu Napoleonu, ki se je celi svet pred njim tresel, se bo deset lét pozneje njegova cesarska krona v blato zavalila, — in 9. pros. 1873 je umeri v pregnanstvu, pa za kako grozno boleznijo! In zapustil je tužno vdovo in nesrečnega sina.
Ta dva sta po Napoleonovi smerti iskala zopet dobiti na Francoskem tisto premoženje, ki sta rekla, da gre k osebnemu posestvu Napoleona III. Sodnija pa je 12. t. m. zavergla naj več del tirjatev cesarice Evge-nije in njenega sina. Nasproti se je 4. kim. 1870 našlo, da v gibljivem posestvu zadevnih rečf je veliko stvari manjkalo in cesarica se je skazala voljna za pogrešane reči 706.000 lir plačati. O ravno tem času je republika zahtevala od cesarice, da mora poverniti od enega mesca plačo, ki jo je bil cesar naprej potegnil, ker je bil precej potem odstavljen. Te poslednje zahteve od strani republike sicer civilna sodnija še ni dovolila; žalostno pa je po vsaki ceni za cesarico, ki je pred malo leti mogočno v Parizu, gospodovala, da je prišla v take oko-lišine, in tistim, ki preganjajo papeža in Cerkev, dajejo te dogodbe marsikaj premišljevati.
Cvet in sad *veste molitve.
Zahvala.
Št. 1. Žena naznanuje priserčno hvaležnost Bogu in N. lj. Gospej, da je Bog na Marijine prošnje rešil moža iz naj hujših dušnih in telesnih nevarnost potem, ko je bil v molitev priporočen.
Št. 2. Z devetdnevnico in drugimi opravili, tudi na priporočilo v priprošnje Pija IX sem dosegla v hudi bolezni zdravje, kakor tudi večkrat druzih dobrčt. Če-šena bodi Naša ljuba Gospd presv. Serca Jezusovega!
Marija Gl.
Prošnj e.
Zakonska žena se lepo priporočuje vsim bratom in sestram bratovšine Naše ljube Gospč presv. Jezusovega Serca, da bi zadobila ljubo zdravje, če je Božja volja. Naj bo prav serčno priporočeno zavolj velike družine in še majhnih otrčk. Zahvala se naznani, ako bo ulišana. Žena goreče priporoča moža, ki je zelč pijančevanju in kletvinji vdan, v bratovsko molitev, da bi mu Marija spreobernjenje sprosila. — Neka bolna oseba prosi bratovskih priprošenj, da bi ozdravela. — Žena priporoča svojega moža bratovski molitvi, da bi po Naši
ljubi Gospej mu pridobila spreobernjenje. — Osebs kletvinji hudo vdana je priporočena pobožni molitvi bratovski za spreobernjenje; tudi zahvala se razglasi, ako bomo uslišani. — Že tri leta boleham za nogami. Poskusil sem že skorej vse zemeljske pomočke. Zaupanje imam še v mogočno priprošnjo Naše ljube Gospé presv. Serca. Ako se mi zdravje poverne, se hočem v „Danici" očitno zahvaliti. — Neki brezveren mož, ki pohujšuje otroke in druge, je serčno priporočen v bratovsko molitev za spreobernjenje. — Enako več krivih prisegavcev, da bi se spreobemili in krivico popravili. — Daije sanikaren mož za spreobernjenje. — Starši priporočajo bolno hčerko; ako je volja Božja, da bi ozdravela, hočejo po „Danici" zahvalo razglasiti. Strašno terpi po vaih udih, da je groza.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec svečan 1879.
I.	Gl avni nameni: Razsvitljenje in spreobernjenje najhujših nasprotnikov sv. Cerkve na Slovenskem.
II.	Posebni nameni:
23.	svečana. Nedelja Kvinkvagezima. Evang. : Slepec poleg pota (Luk. 18). Sv. Peter Damijan, škof v Ostiji, kardinal in doktor, t 1072. V spravo za žaljenja, ki se godé Bogu v poslednjih postnih dnevih, je bila okoli 1. 1534 po kapucinu Jožefu Padovanskem pričeta 40urna pobožnost pred izpostavljenim sv. R. Telesom. Priporoč. : Odvernjenje pustnih razuzdanost in pregréh. Ubogi in stradajoči, kterih naj bi se spomnili premožni namesto zapravljanja. Duše v vicah.
24.	Sv. Matija evang., postavljen namesto Iškar-jota izdajavca, je oznanoval sv. vero v Etijopiji in je zanjo svojo kri prelil. Priporoč. : Cerkev v Afriki. Dar treznosti. Bolni in terpeči. Obvarovanje pred pijanstvom in pretepi.
25.	Sv. Valburga, hči angleškega kralja sv. Ri-harda, umerla 1.776. Priporoč.: Spreobern)enje Anglije in slasti kraljeve rodovine. Več nesrečnih družin. Mnogi z dušnim terpljenjem.
26.	Pepelnica, začetek 40danskega posta. Sv. Nestor, Pergenški škof v Pamfiiiji, križan v 3. stoletji. Priporoč.: Spreobernjenje Azije. Dar posta in zatajevanja. Duše v vicah.
27.	Sv. Leander, brat sv. Izidora, škof v Si vili, umeri 1. 601. Priporoč.: Cerkev na Španjskem in po naselbah. Veliki grešniki, zlasti nespokorni. Mladina za dar bogoljubnosti.
28.	Ternjeva krona N. G. J. Kr. Sv. Roman opat v Lionu na Francoskem. Priporoč.: Cerkev na Francoskem. Zmérnost v postnem času. Mali otročiči.
Listek za raznoterosti.
Na VOiilO, ki so ga gospč Uršulinarice ljubljanske 17. t. m. poslale sv. Očetu za preslavno obletnico, so precej drugi dan dobile odgovor, v kterem sv. Oče za hvalo naznanjajo in blagoslavljajo gospe redovnice z gg. duhovni in gojenkami vred. — Bog obrani sv. Očeta Leona XIII še mnoge premnoge leta!
Tombole katoliške družbe preteklo nedeljo se je vdeležilo toliko občinstva, da so bili vgi prostori gosto napolnjeni. Za vvod je preč. g. častni kanonik in seme-niški vodja s prav čverstim in podučijivim govorom razveselil pričujoče. Pojasnoval je slasti, kako naj bi se katoliška družba poživljala, da bi svoj nsmen, kakor
1« v njenih pravilih sasnamnjan, obilniie dosegala. Tombola je dala 42 gold. 7 sld. čistega dohodka, ki se bo obernil sa nboge bosniške kristjane. Bog poverni sto- in stokrat dobrotnikom njih dobroserčnost!
Dobitki, ki jih je dosdaj dobilo vodstvo loterije sa hiralnico in ubožnico, ao na ogled rasatavljeni v hiralnici av. Jožefa. Vstopnina je 5 sold. v prid naprave, ali pa se knpi ena srečka.
Ljubljanska dražba za bolne in obnemogle tergovce
ima v svojem 22. poročila obris življenja Ferd. Jož. Smida, vstanovnika tega društva (roj. 1791, f 1878); priserčni odgovor č. g. Jan. Porenta v biralnični kapeli o 401etnici tega društva, pošteve, in zapisnik častnih in djanskih udov. Družba premore sedaj čez 37 tisuč gl. sa bolnike in pokojnine.
Za cerkvenika se priporoča v mežnijskib opravilih dobro izurjen 481etni vdovec, zanesljiv mož čednega obnašanja. Kdor bi ga potreboval in želi bolj natanko o njem pozvediti, naj se oglasi pri čaat. gosp. župniku BI. Šokliču v Škofji loki.
Ionsignor Janez Komar, župnik pri sv. Ignaciji v Gorici, se je odpovedal avoji službi in stopil v Rimu v meniški red Trapiatov.
Tržaiko-Koparski škof V letošnjem postnem paatir-skem liatu govorč soper oskrunjevanje zapovedanih praznikov. Tvarina je ailo tehtna; drugi pot več.
1 Gradca je 15. t. m. umeri apoštovani naš rojak gosp. dr. Henrik Martinak, svčtnik c. kr. štirsko-ko-roško-kranjske viši sodnije. Bil je ain ranjcega spoštovanega gimnazijalnega profesorja L. Martinaka v Ljubljani. Umeri je, kakor pravi mertvaški list, po dolgi bridki bolezni, previden a ss. zakramenti. Za njim žaluje njegova blaga aoproga Karolina, hči r. sodnijskega načelnika Joša; dve aeatri; dva aina: Karol, c. kr. pravniški učenec in c. kr. poročnik v reaervi, in Edvard, modroaiovec in c. kr. poročnik v reaervi, — pa hčeri Marija in Ana, ter veliko druzih 8orodnikov. Bog ma daj večni mir.
Is Rima ae naznanja, da ao že te dni prihajali zastopniki čaanikaratva s vesoljnega sveta, ki bodo jutri, 22. t m., sprejeti od sv. Očeta.
Spreobernjenje protestanškega pastorja. Gosp. Jak. Mantaga Mason, paator v Silg Willonghby-u, je bil 3. L m. sprejet v katoliško Cerkev. Odpovedal se je službi po 18.000 frankov na leto, da je to dosegel.... Stre-majer in drogi naj ae is tega učč, koliko je vredna katoliška Cerkev, da bodo bolj apoštovali njene naprave.
Pasledlje novice. Namesto obetanih novih ministrov smo dobili dobro snanega Stremajerja, ko pervosednika in veči del poprešnjib, in zraven še oatane naučni mi-niater. Samo Aueraperg in Unger ata odstopila. Na novo pristopil je Taaffe sa snotranjatvo. — Kaže, da ae fran-coaka republika hoče v jutrovo prašanje mešati, ker se v greško-turško reč nekaj vtika. — Zastran kuge ae sdaj le tolažljive reči nasnanujejo; Bog nas obvsri telesne kuge, dušno pa od naa odženi! — Bizmark hoče dati zapreti dva deržavna poslanca v Berlinu, Fritssche-ta in sccijalista Haaaelmann-a; sbornics pa bleso ne bode dovolila in to bo čuden spor. — Albaneki ikof v Ška-dru je pisal prijazno piamo černogorakemu kneza Ni-kolu in ma je priporočil v varstvo in brambo katoličane, ki ao z novimi okrajinami apod Torka prišli pod Ceroo goro. Knes je nadškcfa odgovoril v posebno priljudnem pisanju in ga je sagotovil, da katoličani bodo ▼ vaem čisto enaki njegovim greiko-nesedinjenim pod-loinikom, da bodo vživsli vse poatavine dobrote in pravice v deržavi. Bog daj.
M^uhovske spremembe.
? Lavantinski Škofiji: Č. g. Janez Ev. Einaiedler je sa faro av. Magdalene v Dramljih prezentiran.— č. g. Fr. Klavžer, župnik v št.-Ilu pod Turjakom, bo za-časno tudi faro %v. Vida oakerboval — Razpisane ste fare: Sv. Vid pri Slov. Gradcu in av. Ožbald pri Dravi do 19. aušca; av. Lambert v Skomrih in sv. Jernej v Radvanji do 1. mal. travna t. 1.
IJfobroini eiaror».
Za spominek f župnika Aleša Jerala: Č. g. Jan. Potočnik Brezovški 6 gl.
Za pogorelce v Nadanjeselu: Z Radeč pri Zidanem moatu: Zbirka faranov 2 gl. 50 kr. — Č. g. A. Pavlič 2 gl. — C. g. J. Sušnik 1 gl.
Za poŠkodvane s povodnijo na Notranjskem: Is Radeč pri Zid. mostu: Zbirka faranov 2 gl. 50 kr. Č. g. fajm. A. Pavlič 2 gl. Č. g. J. Sušnik 1 gl.
Za katoliČanstvo in katoličane v Bosni: Čisti dohodek tombole poslednjo nedeljo 41 gld. 7 sld. — Neimenovan 1 gl. (izročil v kat. družbi).
Za sv. Očeta: K. L. 1 zvezni tol. v ar. a prošnjo av. blagal. za-se in za svoje. — Gnja. Terezija 3 gld. srebra za obletnico, a prošnjo av. blagoslova. — Neim. gospä 5 gl. a prošnjo av. blagoalova za vso rodovinoin za srečno zadnjo uro. — Dve osebi 1 gl. za obletnico s vošilom, da bi še dolgo živeli, zmagali aovražnike sv. Cerkve, — in prosite a v. blagoalova. — M. Mavrič po g. Rozmanu 2 gld. a prošnjo av. blagoslova. — Gospa M. J. 5 gl. a prošnjo av. blagoalova za zadnjo aro. — 0. g. Jak. Dolenec 1 tol. ar. za 2 gl. at. den. sv. Očetu sa vezilo. — G. Jan. Podmerčan 3 gl. Neimenovana
1	gl. ar.
Za afrikanski misijon: Č. g. Jak. Marolt 3 gl. — Č. g. Igo. Šalehar 5 gl. — Z Dobovca po g. fajm. 2 gl. — Po p. n. kan. P. Urhu 1 gl. — G. Jan. Podmerčan
2	sld-
Za misijon v Adrijanopolu: Neimen. 5 gl.
Za amerikanski misijon: Č. g. Jak. Marolt 1 gld.
Za Škof a Daniela Kombonia in misijone v srednji Afriki: Č. g. A. Čibašek 2 gl. sr. at. den.
Za Leopoldovo bratovšino: Neimenovana 1 gl.
Za Božji grob v Jeruzalemu: BI. Karolovšek po oporoki 1 gl.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Č. gosp. A. Čibašek 2 gl. »r.
Za sv. Detinstvo: Neimenovana roka 6 gld. — C. g. Fr. J are 4 gl. — Iz Suše po č. g. Ant. Pintarji 4 gl. 50 kr.
Za kristjane na Turškem: J. S. 50 kr.
Za stolno cerkev sv. Jožefa v BukareŠtu: Neka goapa 5 gl.
Za stradajoče v Kini in druzih jutr. deželah: Po g. Jak. Dolencu 2 gl. 50 kr. — Iz Šturije neimen. 7 gl. Neimenovana roka 6 gld. — Neimenov. 1 gld. — Dve osebi 1 gl. — Č. g. A. Čibašek 2 gl. sr. st. den.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Jos. Budivoj na Ters.: Naročnina je doSla, vse izročeno odpravništvu; vsak čas morate prejeti, ako še niste. — G. bogsl. Než. v Zagr.: Jako drago, da Vam je usluženo; listi cedu se doposlati. — Nasprotna si tečaja „s Gorenjskega" : Prišel je iz vsacega taborja junak: Sollen die Geister auf einander platzen? — Več spisov prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznikorl nasledniki v Ljubljani.