Leto I.
V Novem mestu, dne 19. maja 1906.
Štev. 15.
DOLENJEC
List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo.
Uredništvo in npravništvo ,,l)OLENJCA“: Novo mesto (Kaiulija St. 53) sprejema dopise, oglase in naročnino. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase primerne cene.
Hodna izdaja ob sobotah. Stane po pošti 4 krone na leto.
rosno
Pozdrav Jos. Stritarju ob njegovem prihodu v Ljubljano!
O venec Slave!
Ljubezen zlata Helija prikKje, svobode tisočbarvne zarja vstaja, obsipa cvet. ki pomlajen se raja, ko zlato solnce se povrne, sije.
Izvirajo nedolžne melodije ljubavi sladke polne, ki napaja Elejdam duše, ki se slednja raja v veselju, s cvetom da oltar ovije.
Enako Tebe hoče počastiti in narod vdan hvaležno postaviti.
Cel svet naj zve o slavi, naj zaori:
Resnicoljub da narod zna sprejeti in počastiti sina Slave! Vneti pozdravljamo Te slavno: „Srca gori!"
Porumenela je zarja nebo. jutro se je porodilo — in veselja ginjeno. Razpade so verige stoletnega snžr njevauja v prah zdrobljene, cvet je pregrnil zeleni dol, ravna bela steza poteka v nedogledne dalje... Vstala je Vesna ljubezniva, nežnolična in smehljaje šeta po beloposuti stezi, mimo raznobojnih cvetk, varno hiti dalje, tja hiti do na v naročje Tetidi- in neumrljivi slavi. .. Lahno za-va s svojo nogo stopinje v pesek, znojna kaplja ji kane lica in orosi tla ... Za njo pa se klanjajo osiveli starci,
izkušeni in zmučeni, tja stopajo v zarisane stopala begajoče boginje, nabiraje cvetke, ki so vzrastle iz znojnih kapelj device, vežejo jih v šopke in hite dalje, dalje sledijo devici... In ne opešajo na potu, utrudljivem, brezmejnem v hite... In glejte! Devica se ozira, smeje se jim vabi jih raigaje z roko. Zresni se jim lice in pohite za njo. Neumorno plovejo v tihi sreči, niso žalostni, saj jih vabi. poživlja, krepi boginja, pomlajena Vesna in jim obeta skromno, pa neskončno plačilo .. . Dalje hite ...
In dospeli so do cilja, do zlatega zatona . . . Konča se stezica, bujne livade izginjajo, postoje pred obličjem neumrljive Vesne. Klekajo pred njo gologlavi, nudijo ji velikodušen dar, nabrane cvetke in povite v šopke, sad tihega samospoznanja, trud burnih dnij življenja koncem lahke a utrudljive poti. In devica se jim smeje, a ne zametuje darove obilne, sprejemlje jih v veselju od slednjega, ki je hitel za njo po njenih v tla zarisanih stopinjah in ni omagal na dolgem poti ter se pogreznil v blatu življenja in poginil pod s«opali samozavestnih tekmecev... Konec je trpljenja in tihi umetniki stoje pred boginjo ... begajo v naročje neugasljive slave, jadrajo po morju neumrljive pozabljivosti. . . In boginja se raduje nad njimi, veseli z njimi, lega jim pletene vence iz večne lavorike krog glav... Tam stoje duševni velik ki so dopolnili dolgi pot, tam stoje in nje kinča ,,venec slave!" ...
PODLISTEK.
Zadnje šmarnice.
Iz prijateljevega dnevnika. K. S.
(Konec.)
Krvavo rdeče je odhajalo solnce tistega večera k zatonu za vršaci Savinjskih planin. Po zadnjih ognjenih poljubih umirajoče večerne zarje je nastala topa tišina liki oznanjevalka bližajočih se viharjev. Na razvalinah Celjskega gradu pa je stal mož resnega obraza, očividno globoko zamišljen v tajni ta večerni prizor. ,.Le idite vi zadnji žarki tja v deželo ljubljeno, tja v rojstveni moj kraj. le pojdite tja in še predno vstopite v morje daljnih svetov, pozdravite mi tam sredi cvetoče poljane, mojo — mrtvo ljubezen." ... Ko je to spregovoril, vtrnila se je svitla debela solza raz njegovo veliko sanjavo oko. solza gorja iz globočine, trpečega srca. .. .
Ob tistem času tam daleč, daleč za gorami je slonela Pepina na prsih svojega ženina ... nje ljubezni drhteča ustna so šepetala sladkim trepetajočim glasom: „oj Rajko moj, kako sem srečna!".. Rajko Peršin bogati trgovec iz Ljubljane in Pepina Zabregar sta praznovala svojo zaroko v ožjem rodbinskem krogu. Za oficijelno zaroko je bil določen praznik sv. Petra in Pavla. Na mizi pred gosti — namreč poleg ženina in neveste, mati neveste in obeh sester ženina — je stala drago-
cena vazna polna s šopkom krasnih šmarnic. Prve iz njegove roke. Čez teden dni po ti zaroki je prejela Pepina iz Celja razglednico s predtiskano besedo: čestitam! To je bilo vse, kar sem odgovoril na njeno drugo, dolgo pismo. Odgovora nisem dobil in s tem je bila pretrgana vsaka vez med Pepino in manoj. Prvi čas so me sicer moji ožji prijatelji pri naših sestankih v hotelu „pri belem volu" dražili, kaj je z mojo ,.ljubljansko nevesto", 110, ko pa so uvideli, da ne izvedo ničesar od mene, se je cela stvar sčasoma pozabila. Ha! pozabila! Kdo ve?
Čez leto dni zadnjo nedeljo majnika je bilo pri Zabregarjevih v Šiški in Peršinovih v Ljubljani vse pripravljeno na svatbo. Še zjutraj pred poroko je poslal Rajko krasen šopek dnhtečih šmarnic v pozdrav svoji nevesti. Bile so to zadnje šmarnice njegove .... zadnji njegov pozdrav. Na večer namreč so imeli v Peršinovi hiši namesto ženina
—	mrliča. Kratko predno se je Rajko odpeljal k poroki, ga je zadela kap .. . Pepina o tem obveščena. je prišla še pravočasno .. . zatisnila je ženinu trudne oči — na veke ... Minola so leta. Med tem sem se preselil iz Celja domu na Dolenjsko in od tu zopet v Ljubljano. Le redkokdaj sva se sešla s Pepino in še to navadno v kaki večji družbi. Bila je popolnoma spremenjena. Vedno resna, vedno zamišljena. V vsem najinem občevanju je tičalo nekaj, kakor med dvema človekoma. med katerima leži veliko skrivnostno vprašanje, nerešeno, nedotakneno. No, jaz sem
trdno sklenil, da ne dam povoda, biti prvi. ki se ga hoče dotakniti. Kako je ona o tem sodila, tega ne vem. Potem pa je prišel čas, ko sem mnogo potoval in prišel le malokdaj v dotiko ž njo. Ko pa je prinesel nek ljubljanski časnik laskavi članek o mojem planinskem potovanju in delovanju za ,.Slov. planinsko društvo", in se vrnem zopet na moje stanovanje v Ljubljano, dobil sem med drugimi, tudi njeno čestitko; in to še celo z vabilom naj jo v kratkem obiščem, gotovo pa še predno se zopet podam na daljno potovanje. Dolgo sem se temu vabilu obotavljal, ali neka čudna notranja slutnja mi je velela, naj idem. In šel sem. Nekdaj cvetočo deklico našel sem kot rožico velo. bledelo — hirajočo. Ah ti ljubezen, nesrečna ljubezen, koliko mladih žrtev pade pred teboj liki rožice tam na cvetoči livadi pred koscevo smrtonosno koso. Seveda sem ji moral lagati, kako izborno izgleda, kako se je popravila od kar sva se zadnjič videla na Slavčevi maškaradi v ,.Narodnem domu". „Ej Fran", mi odgovori žalostno: ,,ne sodi ljudi po njih vnanjosti in ne verjami, česar ne vidiš v srcu. Z manoj gre rakovo pot. Veš, tukaj le v prsih me že dolgo nekaj teži, kakor kamen in — no, ali čemu bi te s tem dolgočasila, rajše povej o tvojem zanimivem potovanju." Obrazložil sem ji res ves program mojega potovanja po Avstrijski Rivijeri doli od južnih divnih krajev Kraljeviče, Bakra, Opatije, Lošinja. Kvarnerskih otokov, Učke gore pa gori do sneženih gorenjskih velikanov do
Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu.
Kot bližnjemu sosedu naše kmetijske vino-rejske šole na Grmu bodi tudi Dolenjcu" dovoljeno. izraziti svoje misli, mnenje in ob svojem času tudi svojo sodbo o ti njegovi sosedinji. Za danes le nekaj utrinkov iz celotnega članka. Kaj je namen ti šoli:
šoli je v prvi vrsti namen, vzgajati naši gospodarsko zanemarjeni deželi zadostnega, krepkega in umnega naraščaja za posamezna gospodarska posestva. V ta namen bi bilo iskati v tej šoli. če ne izključno, vsaj gotovo pa pretežne večine mladenčev — sinov kranjskih posestnikov, kateri imajo po očetu prevzeti doma posestvo. In ker se nahaja ta šola baš v obližju dolenjske metropole, je konečno več kot samo ob sebi umljivo, da bi moralo obiskovati šolo izmed ostale Kranjske zopet pretežna večina kmetskih sinov z vinorodne Dolenjske.
Drugi namen šole je, ali vsaj bi moral biti, z vsemi sredstvi to se pravi, z vzornim, teoretičnim in praktičnim gospodarstvom delovati na to, da postane šola prava skrbeča in ljubeča mati voditeljica in vzgojiteljica pred vsem kmetijskemu stanu v n j e o b 1 i ž j u in kolikor mogoče tudi do skrajnostnih zemljepisnih mej cele Kranjske. Kakor so svoj čas prižigali kot prvo znamenje pred Turki kresove liajprvo na Mehovem in Gorjancih in po teh svarečih znamenjih opozorjeni, vsplamtevali so ti kresovi od kraja do kraja tudi v sosedne dežele, tako naj bi vsplapolala tudi po prižigu osredo-točnega ognja iz te šole — od kraja do kraja svitla luč kulture na narodno gospodarskem polju naše prelepe Kranjske dežele. In ker leži ta šola v prelepi legi tudi sicer geogratično precej na vshodni strani Dolenjske oziroma Kranjske, bi kranjski kmetovalec gori na severu in zapadu pač s ponosom lahko kazal na to šolo: Ex oriente lux! (iz vzhoda luč!)
In konečno, kakor je pred 2 tisočletji naš Veliki mojster in Veliki uč?nik večnih resnic svojim učencem ukazal:	Idite po zemlji in
učite vse narodeil tako naj bi bil tudi na tem za Kranjsko deželo prekoristnem zavodu veliki učenik prirodnih resnic izvirajočih iz osrjja matere zemlje, tako naj bi tudi ta mojster novodobne gospodarske kulture izbral izmed vseh učencev svoje apostelje in jim velel: Glejte to krasno zemljo Dolenjsko! Od mrzlega severa doli proti gorkemu jugu poglejte ta čudoviti nakiteni venec prijaznih vinskih goric s svojimi belimi cerkvicami, svojimi nizkimi vinskimi hrami. Pod njimi pa globoko bohotni pašniki in zeleni travniki. prepasani z blestečim srebrom in zlatom studencev, potokov in rek. Ozrite se tja kamor
zadnjih izrastkov Savinjskih planin. In našel sem pridni poslušalki na njej in njeni materi. Ko pa je naju mati morala ostaviti, ter šla po opravkih, dvig. e se Pepina raz naslonjače, na kateri je ves čas mojega pripovedovanja slonela, ter se mi bliža negotovimi koraki. „Fran, odpusti mi!" vzklikne bolestno, ,.veš tisti rajski trenotki tam v Gelju, potem tisto moje pismo, oj Fran! veruj mi. pokorila sem se dovolj tekom dolgih let za trenotek moje lahkomišljenosti izza mladih let, Med nama mora biti jasno! Ti na tvojem potovanju izpostavljen si tisočerim nevarnostim, jaz pa, ah. jaz pa sem le še vela roža od danes do jutri. Vidiš, tako se zna lahko zgoditi, da ostane najin star račun neobračunjen, neporavnan med nama in najinem življenjem. Torej, kaj ne, odpustiš mi." Še predno sem mogel kaj odgovoriti na to vprašanje, oklene me dvoje koščenih ročic in kakor pred 10 leti, obtičala so njena ustna
na mojih v drhtečem dolgem poljubu  Bilo je
tudi brez besed vse poravnano med nama. Prost vseh strasti j je bil ta poljub, kakor poljubi iskren prijatelj svojega starega prijatelja, da, čist, nedolžen. pa iskren je bil ta najin poljub. Sela je zopet nazaj na naslonjačo in zdela se mi je ta roža vela lepša, kakor v časih davnih, ko je v polnem cvetju še cvetela. Sveti blaženi mir je razlil svoja blagodejna krila čez njeno bledelo obličje in tiha sveča je črčala v sladkem nasmehu svoje pomirajoče poljube okrog njenih usten. ,.Kaj ne Fran, zdaj pa, če greš res na praznik sv. Petra
solnce zahaja, ne vidite tamkaj nad zarezo našega gričevja proti jasnemu nebu kipeti z rumenim zlatom solnčnih plamen obrobljene vrhe naših velikanov — Kranjskih planin. Kje jim je para na svetu? In krog in krog ti temni lesovi, goste šume in preraščeni gozdovi ob rebru naših gora, in ta valovita ravan, ki rodi takorekoč sama iz sebe in preživi od leta do leta naš slovenski rod
—	ali ne mika in vabi naše srce. da vso to krasoto in naravno lepoto natančneje spoznavamo in je proučujemo?
Da! idite po tej sveti zemlji, prepojeni s srčno krvjo naših pradedov, idite od kraja do kraja, učite in proučujte vse rodove našega slovenskega življa, učite jih ceniti in ljubiti to zemljo, zibeljko našo in naših očetov, prižgite jim uma, omike in prosvete žarno luč, da zasveti v slehernej kmetski hiši, doli in gori do zadnjega hrama v tihi dolini, do zadnje kočice zgrajene na skalnatih ramah naših vznesitili gora.
Da! idite in delite blagoslov, sprejetega tukaj ob njegovem izviru, orite, zarežite brazdo globoko v zemljo, izrujte kar je kvarljivega in strupenega v njej, sejte čisto seme. da požene v kali in plodovito obrodi. Idite od kraja do kraja in kamor stopi vaša noga. bodisi v obljudeno vas ali oddaljeno selo, bodisi pri hiši premožnih, ali ob skromni, z deskami zneseni bajtici siromaka kočarja. bodisi na rodovitnem ravanu ali ob kraških rebrih, bodisi po prijaznih vinskih goricah, ali po temnih lesovih in šumah, bodisi tem ali tu. o d-prite narodu oči, da vidi in izpregleda, da umeje in spozna krasoto, rodovitnost, vrednost in pomen svoje zemlje — vir svojega življenja. Idite innašli boste povsod mnogo gnjilega, zastarelega, bolnega. To treba otrebiti, prenoviti, ozdraviti. Vzgojite si svojih učencev vrednih, da hodijo sledi vaših stopinj, da skrbno čuvajo, da ne vgasne luč omike in kulture, katero ste vi prižgali.
Da! idite od kraja do kraja in učite vse rodove slovenske; učite in učite se; in kadar bo prvo delo Vašega apostolskega misjona končano, vrnite se nazaj, da se okrepčate za nadaljevanje naših dolžnosti, kot prvoboritelji za napredek in blagor našega kmetskega stanu na Kranjskem . . ."
Domače novice.
Odlikovanje. Župan občine Šmihel-Stopice gospod Jožef Zurc, širom znan pod imenom ,.Štembur" je bil od cesarja odlikovan z zlatim križcem za zasluge, ki si jih je pridobil kot mnogoletni župan in načelnik cestnega odbora.
V	venec mnogobrojnih čestitk sprejmi gospod odlikovanec tudi naše skromne čestitke.
Inspiciranje. Ravnatelj državnih železnic v Beljaku, dvorni svetnik Proške je nadzoroval
in Pavla zopet na planine, mi prineseš seboj lep šopek šmarnic, ah šmarnic, mojih najljubših cvetic.... to se pravi, če ne bo že prepozno." Napor zadnjih trenotkov jo je premagal, njena glavca je pala trudno nazaj na naslonjačo. Ponudil sem ji s kozarca požirek vode, katero je hlastno izpila hvaležnim pogledom v me! Nato je podavši mi še enkrat svojo bejp ročico, povesla trudne oči... odšel sem tiho, se zunaj poslovil od njene matere, ter ji obljubil, da zopet kmalu pridem.
Dan sv. Petra in Pavla je bil grozno vroč dan, to sem posebno občutil gori med razbeljenim skalovjem sedla, ki loči Golico od Stola. Kapri-ciral sem se, da moram na vsak način od Golice skoz po grebenu na drugo višjo planino „Stol imenovano. Hodil sem vže štiri ure v neznosni vročini, a zdelo se mi je, da sem vedno na enem in istem kraju. Naposled se mi stori črno pred' očmi in ko bi trenil pad^m raz pečin, preko katere sem hotel prelezti. Zadela me je solnčarica. Bilo je že na večer, ho sem se prebudil. Mraz me stresal, in udje so mi bili vsled padca grozno težki. Pa treba bi bilo iti naprej, da pridem še pred trdno nočjo do kake pastirske koče. Oziraje se na okrog, najdem stezico po kateri krenem na slepo srečo. Hkrati sem v zaraščenem gozdu. Med posekanimi debli zagledam v moje začudenje cel vrtec velikih krasno vzcvelih šmarnic, kakršnih ne dobim v dolinah niti sredi cvetočega maja. ,.No Pepina, to boš vesela! vidiš na vse zadnje se ti
pondeljek popoldne našo Dolenjsko železnico. To je bilo njegovo zadnje inspiciranje naše proge, kajti odsihdob pride Dolenjska železnica pod upravo direkcije v Trstu.
Porotne obravnave dne 28. t. in. Prvi dan: Marija Debeljak zaradi detomora, Urša Lepuša zaradi odveden ja. Ivan Može, zločin oskrumbe in posilstva. Drugi dan: Anton Murgelj zaradi tatvine. Tretji dan: Florijan Pašelj, zloraba uradne oblasti (prenešena obravnava od zadnjega zasedanja.)
Ne dajte tujcem starin. Zadnji čas nabira neka tujka iz Gradca razne starine po naši Dolenjski in daje zanje male odškodnine. Naš Dolenjec ne polaga veliko, ali celo nič vrednosti na take starine, kot žive priče z davnih časov zgodovine naših pradedov. Tako n. pr. stare slike, majolke, avbe. skrinje i. dr. Dolenjci! Ohranimo še to malo spominkov, kar jih imamo, zase ali za naš deželni muzej in ne dajmo jih za sramotno ceno tujcem v roke!
Kaj je s prispevki za izboljšanje godbe J
Prejeli smo: V zadnjem času je nek gospod, ki je sicer član mestnega zastopa, ne pa tudi godbeni odbornik prevzel posnemanja vredno prostovoljno nalogo, ter pobiral ob raznih prilikah in raznih osebah prispevke za izboljšanje meščanske godbe.
V	ta namen je nabral kakor je ljubljansko časopisje poročalo že lepo vsoto skupaj in naša usta so bila polna slave in naša srca so bila polna hvale na ti požrtvovalnosti. Zato nas tem ne-prijetneje dirne govorica, ki hoče vedeti, da se ta denar pač uporabi za izboljšanje godbe, toda ne za izboljšanje te doslej obstoječe godbe, marveč one, ki se ima še le poroditi kje in kako. o tem zgodovina molči. Medtem pa se nabrani denar naloži v hranilnici. Ker pa bo najbrže več darovalcev. ki se s to uporabo ne bodo zadovoljili, bi bilo več kot umestno, da se ta zadeva na tem mestu blagohotno pojasni in pove ali je, in koliko je na ti govorici resnice.’* Priobčujemo to notico, kakor, smo jo sprejeli. (Ured.)
Strašna nevilita je razsajala v torek okrog poldne po novomeški okolici. Dež je lil. kakor bi se bil oblak utrgal, strašen vihar, treskalo je, med ploho se je večkrat vsula precej debela toča. Nevihta je posebno divjala po okrajih pod Gorjanci. Nevihte so v zadnjem času po raznih krajih kar na dnevnem redu, in bati se je, da bo letošnja letina, ki ravno sedaj najlepše kaže, imela še mnogo pretrpeti pred udarci vsled uim.
Premeščen je g. Rajmund Justin učitelj v Vremah na novo službo v Trebelno pri Mokronogu.
Današnji uvodni članek je posvečen .1 osipu Stritarju. Obširneje poročilo o Stritarjevi slavnosti priobčimo v prihodnji izdaji.
vendar izpolni Tvoja želja, podarim Ti šopek krasnih šmarnic." Tako sem govoril sam pri sebi, med tem ko sem nagloma nabiral dolgorasle šmarnice. Imel sem že od preje nabranih več gorskih cvetic, kakor murge (Kolilroshen) datno, encijan itd. Ha! to bo veselje. Pepina. še dva dni in potem, če Bog da, se zopet vidimo in potem ? . . .
Ko sem imel šmarnic dovolj, spustil sem se po drči doli in po kratkem iskanju prišel do prvega kmeta gori v rovtali nad Javornikom Dobil sem prenočišče in otrujen kmalu zaspim. Same strašne sanje. Po visokih nebotičnih robovih sem se plazil, pa padel v globoka brezdna. Še le proti jutru dospem na prijazno ravan, polno cvetočih šmarnic: In glej! tu pride Pepina lepo belo oblečena kakor nevesta pred poroko in pravi: Fran! ,.Prišla sem. da sprejmem, predno grem, iz Tvojih rok šopek obljubljenih šmarnic." Že sem ji hotel podati zvezani šopek v roko, tu začujem krepki glas: Alo. gospod ustanite, štiri je ura! Probudil s:-m se in spočetka nisem prav vedel, kateri teh dveh glasov me je vzbudil iz spanja. Še le ko čujem težke stopinje kmeta blizu mene, sem se zavedal svojeaa položaja. Vstal sem in se poslovil od prijazne gostoljubne hiše. Ko sem dospel gori na Konjsko planino do prve vode kjer sem si kuhal zajutrk in po zajutrku odpočil na veliki pečini, zroč nizdoli v prekrasno panoramo Blejskega jezera, se domislim mojih čudnih sanj. Bog zna, da nisem praznoveren, in ne dam na sanje ničesar, vendar ta čudna prikazen mi ni
Razne novice.
Škropite, pa ne razškropite cest! Prejeli smo: ,,Nekje na Dolenjskem imajo hvalevredno navado, da škrope ob veliki vročini ceste. To je lepo! Toda gospodje mestnega zastopa v katerih delokrog najbrže to škropljenje spada, zamenjajo to cestno vročino, z vročino velikega požara, kajti puste škropiti s cevjo, kakor jo rabi požarna bramba pri velikih ognjih, brez škropilnika, to je priprave, nataknjeno na koncu cevi, in skozi katero voda le v razpršenem značaju vhaja. Tako se zgodi, da »vsled prehudega pritiska vode skozi odprto cev. škropilec povzroči le škodo cesti in občinstvu. Pesti, ker jo prehudi curki vode po-' polnoma oničujejo in razdirajo, občinstvu pa, ker mora požirati neposredno pred škropilcem podivjani cestni prah, za škropilcem pa plezati vsled vodnega pritiska sredi ceste in ulic čez gore in brezdna, ki je povzroča tako neumestno staro-veško škropljenje. Pa še nekaj!
O najnovejšem sredstvu zoper tuberkulozo in drugih sličnih boleznih. V zadnjih letih se je človeštvo postavilo v odločen boj proti tuberko,-lozi (jetiki) seveda le — na papirju in oprostostnih odredbah — kakor glede pljunkov na tla itd. — torej stvari, iz katerih danes že vrabiči po strehah norce brijejo. Pa o tem ob drugi priliki , več. Hotel sem tu le povedati, da če greš nekje tla Dolenjskem zjutraj med 8. in 9. uro čez glavni trg ali ulice, srečnega se moraš šteti, če srečno uideš celi vojski raznih bacilov. Raz okno namreč stepajo služkinje pa tudi ugledne gospodinje prah iz talnih preprog, stresajo pernice, rjuhe, odeje, ma-drace in druge slične — nedolžne stvarce seveda no in vso to sodrgo dobiš ti ali naravnost v usta ali skoži nos, to je namreč odvisno od tega, kako so • vstvarjena Tvoja nežna usta. Gorje tudi Tebi, če 'si slučajno v črni obleki. Izgledaš, kakor bi prišel ravnokar od mlatičev. A idite. to je moderna bigijena. to	je najnovejše	sredstvo	zoper	tuberkulozo. Tako namreč mislijo in tudi	delajo	nekje
na Dolenjskem. Pri nas v Novem mestu pa, kjer imamo ob glavnih cestah še vedno odprte kanale;
• in kjer imamo vzorno saniterno policijo, in sedež okrožnega zdravstvenega sveta, ki je s tem, da .je naročil aparat za razkuževanje bacilov že vse storil, kar	je v njegovi	skromni	moči	možno
storiti; pri	nas v Novem	mestu pa	kjer smo še
pri starih jaslih — se seveda kaj tacega nikdar ne zgodi ? ,..“
Z drevesa sta padla 9 letni .lože Petrič, sin kovača iz Muhaberja in 7 letni Franc Langer iz Žužemberka. Dečka sta na drevju ,.kebre" otresala in pri tem tako nesrečno pala, da si je prvi zlomil nogo, drugi pa roko. Oba ponesrečenca se nahajata v bolnici usmiljenih bratov. Ne ve se še kdo je nesreče kriv, ali dečka sama. ali kebri!
šla iz glave, pa ni šla. Tudi potem na moji daljni poti ko sem se bližal vrhu Stola so mi vedno tojilo, po glavi njene zadnje besede: ,.Kaj ne Fran, zdaj pa če greš na praznik sv. Petra in Pavia res zopet na planine, mi prineseš seboj lep šopek šmarnic, ah šmarnic mojih najljubših cvetic... to se pravi če ne bo prepozno.'1 Kaj nek to pomen ja? Ah nič. prazne sanje! Vendar tista prirojena mi slutnja mi ni dala miru vso pot, Sekaj mi neznanega me je gnalo domov in tako Sem naposled spremenil' ves svoj nadaljni program in odpotoval še pred časom nazaj v Ljubljano. Šopek šmarnic z drugimi cvetlicami vred sem postavil v vodo. da se osveže in jih potem še tisti Večer ponesem moji bolehni prijateljici Pepini. Ko sem se med tem preoblekel, napravil sem šopek, res krasen, diven šopek, tako da sem ga bil sam vesel. Med potjo v Šiško vstopim v neko predmestno gostilno, da si vtešim neznosno žejo, katero sem še prinesel seboj s planine. \ zamem v roke Ljubljanski dnevnik in nehote mi padejo t>ci vzadaj na inseratnem delu na debelo tiskano ime ,.Pe pin a". Pogledam hlastno in ... moj Bog, Odi to mogoče?... gospa Z a b r e ga r- j e v a 11 a z n a n ja t n ž n i m potrtim s r c e m i z g u b o svoje edine hčerke Pepine, ki je nocoj Po kratki m učni bolezni — mirno v Gospodu zaspala... Torej te sanje! Potok bridkih solza, iz globočine srca je privrel na dan te solze žalosti nad izgubo drage prijateljice s° rosile moje in njene: zadnje šmarnice!
Naši delavci in delavske plače. Dandanes je delavec kardinalno vprašanje za obstoj Dolenjskega gospodarja. Kakor se naši ,.ljudski voditelji" v mnogem drugem oziru le pri polnih mizah brigajo za gospodarske interese svojega naroda, tako je doslej tudi naše delavsko vprašanje spalo sladko spanje „pravičnega". Ker se našim ,.akademično in prirodoznansko izobraženim veščakom” prenizkotno zdi stopiti doli med nas proletarce, skušal bo ,.Dolenjec11 zbuditi ob priliki tudi to za nas življensko vprašanje iz svoje dosedanje pozabljenosti.
Po Krki vozeča se mladina. Predno o tem kaj več izpregovorimo. opozarjamo policijsko oblast na nebroj nesreč, ki so že zahtevale dokaj žrtev zaradi lahkomiseljne vožnje zlasti šolske mladine po Krki, kateri celo izkušen vesljar le malo zaupa.
Potresno opazovanje. Magnetnica ves ta čas v izrednem nemirju. Posebno v nedeljo dop. in zvečer od 9.—11. ure in pondeljek od 12.—1. ure popoldne. Markantni prirodni pojavi nedeljo dop.
V	ostalem vzdržujemo naše zadnje poročilo v celotnem obsegu, četudi nam do trenotka še ne-dostaja tozadevnih potrdil.
To in ono.
Izvanredna vremena in katastrofe po svetu.
Letošnjo leto je pravi vremenski čudež ne samo pri nas, marveč po širni zemlji. Na Španskem je še pred kratkim neprestano deževalo, tako, da se je moral vsled poškodb na železniških progah po več krajih ustaviti promet. Pokrajini Katalonija in Valencija sta bili pod vodo, povodenj je odnesla več mostov. Koncem minolega meseca je zapadel sneg, ki je povzročal velik mraz. V Teksasu (ob Meksiškem zalivu) je divjal ob tistem času grozovit tornado t. j. vrtinčasti vihar, ki je razrušil več poslopij. Mnogo oseb je bilo težko poškodovanih, enajst pa mrtvih. V okolici 'Vezuva povzročale so velike povodnje mnogo občutne škode. Razdrtih je mnogo mostov pretrganih več železniških zvez. V Krasnojarski (Rusko) je prestopila reka Jenisej bregove in preplavila tričetrtine mesta Jenisseisk. Ljudstvo je zbežalo deloma na strehe, deloma iz mesta. Tudi pri nas je zadnji čas nastopalo izvanredno vreme menjajoče se z nevihtami, plohami, točo, vročino in mrazom h krati. Zlasti je prizadeta Spodnja Štajerska po toči in nevihti, ki je napravila posebno v vinskih goricah zdatne škode. Upanja, da to čudno vreme zopet krene v staro pot svoje normalnosti, ne moremo še imeti in tudi ne nuditi bravcem ,.Dolenjca" če bi tudi to radi storili. Kakor že nekaj let, tudi letos ni pričakovati prave spomladi, kakor smo je bili vajeni doslej. Kakor prehod iz zime v spomlad, rapiden bo oziroma je že tudi prehod spomladi na poletje. 45° Celzijeva gorkota se menja z 10° da celo s :t° C mraza (seveda nad normalo) meni nič, tebi nič j tekom enega dne. Po vseh pojavih moramo soditi, da se z našo zemljo vrše čudno-neznane spremembe ne samo od spodaj navzgor, marveč od zgoraj navzdol. Morda je po kakem fizikalnem vplivu prešla zemljina os v svojem vrtenju izven svoje dosedanje smeri ter tako povzročila tudi smer svojega naklona k ekliptiki (pot solnca). V tem slučaju imamo pričakovati temeljito premembo zonov, to je pasov (raznolike krajevne toplote) in podnebja. Na vsak način pa je gotovo, da živimo v dobi izrednih sprememb na našem planetu.
Zakaj je zemlja okrogla? Učitelj (razlaga, kako se razni predmeti na zemlji opazujejo z raznih krajev različno in to vsled okroglega oboda zemlje) vpraša: ,.Kdo mi zna povedati, zakaj je zemlja okrogla?'1 50 učencev, pa vse tiho. Naposled pa eden najmodrejših vendarle vstane in korajžno pravi: ,.Gospod učitelj, jaz vem!1 ,.No torej, kaj je s tvojo modrostjo ?“ „Veste, gospod učitelj'1, de mladi modrijan korajžno, „zemlja je le zato tako okrogla, ker so tudi vsi globusi okrogli.'1 Če je bil učitelj, zemlja in globusi s tem odgovorom zadovoljni, o tem kronika molči.
Ali to ni bik, g. svetnik! Nekje v večjem trgu — (mogoče tudi v mestu) na Dolenjskem so imeli licenciranja plem. bikov. Gospod okrajni glavar, od katerega milosti ali nemilosti je bilo in je (zakaj? to ne vemo:) še danes odvisno, ali je bik ,.taublih" ali ne, vidi kako kmet obrača neko suho mrcino ravno pred g. glavarjem. ,.No, kaj pa ta suha mrhovina tukaj, to vendar ne
bomo potrdili za pleme!11 Ker se g. glavar le še vedno huje jezi, da mu take škandal bike pripeljejo za licenciranje, stopi k njemu nek drug gospod, ki se je slučajno pri bikih bolj spoznal, in skuša tolažiti: ,.Ali to ni bik. g. svetnik, eh to je vendar le Kra —a-va.“ — Ni velik razloček. a mala pomota je pa vendar le. posebno pri licenciranju!
Gospodarske drobtinice.
Če se Marička na roki opeče.
,..Težeš. gospod Dolenjec", tako nam piše ongava Marička iz Solzne Doline na Kranjskem, naj mi povejo, kaj čem početi, kadar se mi zopet taka nesreča zgodi, kakor ondan. ko sem Vas ubogala, in poskusila, kako se da kalna voda očistiti za pranje. Pa ne, da bi me dal v „cajtnge", kakor je to V a.-.a navada. Veste, to le Vam povem, kaj se mi je zgodilo. Hotela sem vliti velik pisker vrelega kropa s solitrom raztopljenega, kakor ste mi svetovali, v čeber, pa se prikaže v istem tre-notku. veste, un Janez iz sosedne vasi za plotom našega vrta pa pravi: ,.Bog ga daj, Marička!" Ne da bi kaj drugega mislili od mene, samo pogledala sem ga, na — in že sem vlila skoro ves pisker mimo čebra na tla, nekaj po moji roki. K sreči sem imela roko dobro povito v cunji, da sem mogla sploh vroči pisker držati, in razun straha in malo rudeče kože hvala Bogu, Janezu pa figo. —• (Buh ne zaden mu to povedat) ni se mi pripetilo kaj posebno hudega. Ali nesreča
—	tudi brez .Janeza — pri nas gospodinjah ni nikoli ognana, kaj mi svetujete prosim Vas, proti opeklinam ?
Odgovor. Gospodična Marička, veseli nas, da nam zaupate tudi take stvari ki niso za v „cajtange11 in kar se opekline tiče radi Vam ,.gremo na roke" z dobrim svetom. Proti opeklinam ni v naglici nič boljšega, kakor če se nalije čista skledica z mrzlo vodo, in to vodo dobro .osoli, potem pa brž oparjeno roko noter. Spočetka to malo zaskeli, pa nič bat se. držite roko le mirno dalje v vodi. Če pa Vam je vreli krop brizgnil v lice, ali vrat namočite močno platneno cunjo — ki mora bit seveda čista — v to osoljeno vodo, in držite to cunjo na opeklini. To je treba večkrat ponavljat, kakor hitro se cunja segreje. Naposled pa je najbolje posebno po zimi, da se taka rana s platneno suho obvezo zavaruje proti zraku in mrazu. Čez nekaj dni je stvar navadno že dobra, in Vaš Janez zopet lahko pride za plot in Vam vošči: Buh ga daj Marička! Če imate slučajno zopet pisker vrele vode v roki, zlijte jo preje v čeber in potem še ko postavite pisker na tla odgovorite mu nazaj: Buh ga daj Janez! Tako, tako gospodična Marička pa zdravi ostanite!
Če se obleka i/. kaingarna sveti, nikar še obupati. Raztopi 25 gramov salmijaka in ravno toliko soli v 50 gramih vode. pomoči mehko krtačo v to tekočino in krtači polagoma in redoma po vseh delih obleke. Obleka se ne bo svetila več. bo zopet kakor nova, če ni — prestara.
Kdo se ne jezi čez mastne ovratnike pri suknjah? Posebno debeli ljudje ki se mnogo pote. Hm! Treba novega ovratnike? j Ne! Stepi surovi rumenjak, namaži žjim zamazani ovratnik. Pusti ga posušiti, odstrani osušeno rumenjakovo skorjo, ovratnik pa operi potem še v mlačni vodi. In doživel boš čudež, ovratnik pri suknji ni več masten, tudi če si Ti sicer debel — za ušesi.
Če kašljaš, pij — ne vino — ampak debelo stolčeni in dobro prekuhani — oves to se pravi ovseno vodo. Ni prenapačno tudi, če pustiš nakapati loja na papir in si to položiš na prsi. To velja namreč za kašelj, s katerim nas po zimi naše ženske rade zabavajo. V resnih slučajih pa nič popreje okrog sebe pacati, nego liajd k zdravniku._____________________________
ML učenec
kateri je dovršil vsaj eden gimnazijski razred se »sprejme za takojšnji nastop v manufak-
turni in modni trgovini
JOSIP MOKA UC
v Rudolfovem.
Rudolfovo Glavni trg
Okrajni e. kr.
zastop priv.
Assieurazioni Generali
Rudolfovo Glavni trg
priporoča svojo bogato zalogo
vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga po najnižji ceni. Najboljši in najcenejši	Velika	izber
šiualni stroji
se dobe edinole
pri ,INIoraucu‘.
Dobro in poceni. =
m
krasnih nagrobnih senčen
s trakovi in napisi.
= Postrežba točna in solidna^^J
Franc Božič
Novomesto Glavni trg
Trgovina
z VeliKo zalogo raznovrstnega manufaKtnrnega blaga za žensH< in tnošHe obleke.
Velika izbera zlasti sedaj za poletni čas.
Cene nizke — blago dobro.
le
IM
Jakob Mikolič
| krojaški mojster v	mestu
naznanja, da delajo v njegovi delavnici najboljše delavske moči. Zatorej se jamči za
elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil
kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka
lepo prilega.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem udani
zgornji,
Franc Rueh
klepar v KOSTANJEVICI na Dolenjskem
prodaja različne, najpopolnejše in lično izdelane
tycpars((e predmete
po naročilu v zahtevani obliki in množini.
Pokrivanje streh poslopij s kositarjem.
M
čevljarski mojster
v Rudolfovem na Dolenjskem
priporoča p. n. občinstvu svojo delavnico in zalogo finega in trpežnega vsakovrstnega
obuvala
za ženske in moške. Domača in vnanja naročila po meri se točno in ceno izvršujejo.
Dolenjska.
Šmarješke Toplice.
Kranjska.
Vsem p. n. gostom, letoviščarjem, izletnikom, potnikom in obiskovalcem kot izborno zdravilnih priznanih Šmarjeških Toplic priporočam svojo
nono otuorjeno, moderno urejenn gostilno
z lepimi sobami za prenočevanje in za stalno bivanje. Vožnja od Šmarjete do Toplic na razpolago. Za dobra jedila in izvrstno pijačo vedno skrbljeno.
Cene nizke,	Postrežba	točna.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča z odličnim spoštovanjem
Karlovšek
gostilničar in trgovec v Šmarjeti.
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik Franjo Pirc.
Tisk ,,Zvezne tiskarne" v Celju.