Rokopisi se ne v racajo Nefrankirana pisma se ne —v .• —.- sprejemajo. Za odgovor znamka 15 vin,
-i. .... ..T — . Ln.".". T.
= Izhaja vsako soboto.
Štev. 24.
1	'•'-7' "T
	t
	•'■M:'
	
	•
	
	v
	. .4
	:
	
1	
liS«	mm>
	
Naročn in a:
na leto .... K 8'— pol leta . . . „ 4-—
četrt leta . . . „ 2"— ?»©sameina števifika 20 v.
=r Inserati po dogovoru. —
V Ljubljani, v soboto 20. aprila.
Leto 1918.
Hali Jiig©§iawi!a,
Dr. M. — Težko je že kdaj pri katerem narodu ženstvo tako veličastno stopilo na politično pozornico kakor pri nas. Nobenih pridig o dosedanjem krivičnem zapostavljeni u ženskega spola pri političnih pravicah, nikakega zabavljanja proti moškim, tudi ne dolgoveznih razlag o potrebi in koristi ženskega sodelovanja v politiki. Pokazala se je potreba, da ves narod enodušno izrazi svojo odločno zahtevo po pravici in svobodi, kakor jo je ponovno razložil s svojimi žrtvami in junaštvom med vojno, mož in fantov ni doma, na fronti ne morejo izvrševati političnih narodnih dolžnosti, pa so stopile na njih mesto na^e žene in dekleta, brez kričečega šuma, brez komedij, skromno in stvarno, pa zavestno in vztrajno, kakor so prej vzele v roko mesto mož in fantov plug, koso in sekiro ali domače gospodarstvo, ki v naši dobi terja že veliko trgovsko sposobnost. Kakor smo jih poznali prej pri gospodinjskem delu, tihe skromne, brihtne pa tudi neustrašene in neupogljive, če treba, tako so nastopile tudi na politični pozornici. Na njihovo umevanje časa in njegovih potreb smo lahko ponosni pred narodi z starim ženskim gibanjem. To pa je bilo mogoče le, ker so naše žene in dekleta tudi prej z zanimanjem zasledovale naš politični razvoj. Naše ženstvo ni prečitalo toliko romanov in modnih časnikov kakor ženstvo drugih narodov, politično in strokovno poučno časopisje je pri nas tako vsepovsod razširjeno kakor malokje drugod in ženstvo je pridno čitalo, mogoče pridnejše kot moški. Uspeh ni mogel izostati, prvi nastop je dokazal, da so tudi v politiki moškim enakovredne tovarišice. Za narod je to velikanskega pomena. Pri malih narodih mora vse na krov, majhen narod ne more v svojem boju za prostor na solncu med velikimi narodi nikogar pogrešati. Zato naš narod računa tudi za celo prihodnost z ženskim sodelovanjem v politiki. Med nami ne bo nikake zavisti, ne omejiti ampak do skrajnosti razširiti bomo skušali ženske politične pravice in olajšati njihovo sotrudništvo.
Naši nasprotniki podcenjujejo prvi sijajni politični nastop celokupnega našega ženstva, ker ga merijo po političnih ženskih gibanjih drugih narodov. Ne poznajo politične zrelosti naših žen in deklet. Drugod imajo lahko ženski nastooi bolj značaj postavljanja ali veselice, kjer igra glavno vlogo moda, obleka in nečimernost, pri nas so imele te stvari ravno tako jnalo opraviti kakor bolna razdraženo?- angleških sufražetk.
Naše ženstvo jugoslovanske deklaracije tudi ne smatra samo za lepo sanjo bodočnosti, pri katere izvojevanju želi politikom vso srečo, preveč trezno in stvarno je za take razlage. Podpis pod majniško deklaracijo umeva vsaka naša žena in dekle kot svečano obljubo, da bo takoj in do konca izvrševala cel krog novih dolžnosti, ki nam jih nalaga jugoslovanska država.
Takoj po našem narodnem probujenju so naše matere vcepljale svoji deci v srce ljubezen do materinega jezika, po našem političnem prerojenju kot politični narod bodo naše matere, ki so podpisale majniško deklaracijo, vcepljale svojim v srce zavest, katere pravice imajo kot člani svojega naroda, katere so že napisane na papirjih, pa jih kljub temu naši sovražni uradniki tako radi pozabljajo, prezirajo in kršijo, pa tudi na pravice, ki še niso napisane na državnih papirjih v naši ustavi, ki so pa neizbrisno začrtane v naših srcih, v srcih vseh članov našega naroda in katere moramo izvojevati prej ali slej, v lepi slogi med seboj, kar nam zspoveduja četrta božja zapoved.
Tako poglobljena narodno politična vzgoja naše mladine je nujna potreba, če tudi bi kdo utegnil imeti pomisleke proti temu, da pride mladina prezgodaj v dotiko s politiko. Takim bodi povedano, da j« naša mladina že v nežni mladosti izpostavljena napadom. Naši nasprotniki so zanesli politični boj v
šolo, zato morajo naše matere svojo Uece zgodaj oborožiti. Ker so naši fantje in možje na frenti, s« se žene postavile v bran za naso narodne pravdo, če deželni šolski svet n« ščiti naše dee« pred petuj-čevanjem, kakor bi moral, bodo ravno tako znal* naše matere vzeti brambo t svoje roke in »borožiti svoje malčke z nepremagljivim ščitom narodne zavednosti. Slovenska mati je znala vcepiti svojim sinovom tako globoko in trdno vernost, da je svobodomiselna srednja in visoka *ola ni mogla izruvati in zrahljati, znala bo tudi vcepiti tako narodno za-i vednost, < a bo lahko kljubovala najzagrizenejšim ; tujim in pptujčenim učiteljem in popačenim berilom.
Poglobljena narodnopolitična vzgoja bo zlasti velika dobrota za tiste naše sinove, ki se bodo izselili in morali živeti med tujci. Materni jezik, ki ga ne morejo rabiti, jih spominja samo slabosti, politične pravice, ki jih imajo kot člani naroda, če že ne po ustavi pa gotovo po božji volji, jeklenijo pogum in j krepe odpornost.
Naša mladina, kateri država daje politične pra-| vice šele od 24. leta dalje, ki pa sme in mora med i vojno za državo trpeti in umirati že v zgodnji mla-i dosti, bo začela državo smotriti z drugačnimi očmi. i Dolžnostim morajo odgovarjati pravice, zato se bodo morale politične pravice razširiti. Razširjene politične I pravice pa ne pomenijo nič, če ni podlage v razširjeni politični izobrazbi in poglobljeni politični vzgoji. Kaj mi pomagajo pravice, če jih ne znam izvrševati, posebno pri nas, ki se moramo tudi za vsako že splošno priznano pravico v vsakem posameznem slučaju še posebej boriti proti trmastemu tujemu uradništvu. Mali narodi morajo še posebno paziti, da vsak njihov član narodne politične pravice tudi izvršuje. Tudi s tega stališče je politično zrelo narodno ženstvo z neomajno voljo vršiti svoje politične naloge, za narod pravi blagoslov.
Dvestotisoč podpisov naših žen in deklet pod majniško deklaracijo ni samo jamstvo, da bomo do-i segli jugoslovansko državo, ampak tudi jamstvo, da | mati Jugoslavija ne bo več izgubljala svojih sinov, ' da bo vsak njen sin politično zaveden njen državljan, ki bo poznal svoje pravice, jih znal izvrševati in | izvojevati.
Dr. Leop. Lenard:
Povest o škratu, ki žre duše.
IV.
Ce hočem govoriti o slovenski politiki one dobe, moram začeti pri Homerju — namreč pri očetu B1 e i w e i s u.
Mož je delal vedno samo »realno politiko" in vsled tega se je vedno vsak uspeh dosegel samo z opozicijo proti njemu. S popolnega realnega stališča je bil ustanovljen njegov list „Novice", imele bi namreč biti glasilo kmetijske družbe za kmeta in obrtnika. Kakor je družba imela svoj izvor v dobi starega jožefinskega in predjožefinskega prosvetaštva, tako je isti duh — ki je bil sedaj že zgodovinski anahronizem — preveval tudi »Novice".
V resnici porabnih strokovnih člankov za obrtnika in kmeta so imele jako malo. V njih dobimo dolge, neslane razprave in debate o čudežni rastlini astramoriteni, ki zdravi kačji pik, o nadležnih mravljincih, ki silijo na drevje, o besedi »skutnik in njenem pomenu itd. Prosvetaški članki so netečni in so segli ljudstvu brez dvoma malo do srca. Važnejše so bile kot »Novice", to je kot list, ki je prinašal vsakovrstne novice iz tekočih dni našega preprostega občinstva javnosti v razvedrilo — po vzorcu raznih nemških »Wochenblattov* še iz jožefinske dobe.
Vmes so prihajali tudi dopisi, novice, ocene in članki narodnega in kulturnega pomena — o šolstvu, o narodnem gibanju med Hrvati, o slovenskem jeziku
LISTEK.
Peter Klemen:
Težke sanje.
Ko sem bil še čisto majhen in mlad, se mi je malone zmeraj sanjalo o hudiču. In to se je zgodilo skoraj vsako noč, petek in svetek, čeravno sem pri katebetu imel vedno najboljši red in sem bil povrhu še ministrant, kakor hitro so bili gospod kaplan dog nali, da mi misale ne zlomi hrbtenice.
Prikazal se mi je hudič stalno med enajsto in eno uro po noči. Prihajal je v lepi zeleni obleki, z grčasto, debelo palico v roki in s krivci za klobukom. Ne vem, če si vraga še danes kaka otroška fantazija slika na ta način, moj hudič je bil zelen in je nosil krivce in palico.
Kako sem se ga bali Neizrekljiv strah se mi je izlil po mozgu in žilah, ko sem ga videl ali slišal, da prihaja. Ustavil se je najprej pri koritu pred hlevom, med tem smo se otroci poskrili v kot za pečjo, brat pa je zaklenil vrata in čakal, da pride.
Ko j« trdno zaropotalo po vratih, je brst začel moliti neke čudne besede, in vrag jo je popihal v pišču in vnšču.
Že takrat sem izkušal vsako jutro, da ponovim besede one čudne molitve, a zapomniti si nisem mogel nikdar ničesar, četudi mi je to šumelo po glavi dan in noč.
Težke so bile te sanje, grozne so bile tem bolj, ker so bile vedno enake. Premetaval sem se po po-
stelji semtertja, težko sem sopel, vroče mi je bilo od nog do glave. Zbudil sem se in ker je spala v isti s bi tudi mati, sem jo klical vsako noč: »Mati I Mati!"
Vzdihnila je in me očitajoče vprašala: »Kaj hočeš?« Odgovoril sem ji, da se mi je sanjalo o hudiču, na kar je nejevoljno pristavila: »Pojdi, pojdi, zmoli en očenaš, pa zaspi I"
»Bom« sem rekel, sklenil pod odejo roke in molil tiho, skoraj neslišno: »Oče naš, daj, da se mi ne bi več sanjalo o vragu! Daj, da ne bom več po nepotrebnem budil trudne matere! Daj, da ne bom več kazal pred njo svoje bojazljivosti, saj jaz sem mož, ona pa le ženska".
Že tedaj sem slutil, oziroma brat mi je povedal, da mora moški imeti vselej več poguma ko slabotna' ženska, najsi bo nazadnje sama mati.
Tako se mi je utepalo, dokler me ni usoda pognala v svet, spoznavat angele in vragove v pravi obliki, z mesom in krvjo.
Od tedaj dalje je menda pravi vrag izgubil sled za menoj, ne prikazuje se mi več, ne jemlje mi spanca, zato pa so prišle vse težje stvari nad mojo glavo.
^e mesec dni boleham. Ne znam sicer naji pravega imena svoji belezni, a to vem, da bolezen je, četudi je ne znam oprediliti. Tudi kapljice in praški, ki mi je predpisal špeeijalist m duševne nadloge, ne pomagajo nič.
Vem pa eno, čisto gotovo vem. Po mnogem «gi banju sem namreč prišel do spoznanja, da »o tudi tej bolezni vzrok sanje.
Sanjalo se mi je oni dan nekaj strašnega, groz-nejšega nego so sanje o hudiča. Sanjalo se mi je, da sem — nemškutar.
Že ko sem hodil v šolo, mi je to ime povzročalo glavobol in trganje po ušesih. Spominjam se, da sem
in narodopisja Teda vse brez načrta in sistema,, kar slučajno in mimogrede, ne od uradnika in njegovega kroja, ampak večinoma od drugih. Za to, kar daje sedaj Noricam resn;čno trajno in zgodovinsko vrednost, ni imel Bleiweis nobenega pravega smisla, realno delo, katero je delal on sam in njegovi pristaši, ni imelo koristi za ljudstvo, ker ni seglo do njega in ni imelo koristi za narod, ker ni vsebovale kulturnih kali.
Prišlo je leto 1848 in našlo naš narod čisto ne, pripravljenega, kajti Bleiweis in njegovi prijatelji ki bi imeli nalogo, da pripravijo zani, niso izvršili svoje naloge in tudi potem v odločilnih trenotkih niso imeli odločnosti in volje, da dajo inicijativo.
Prve številke letnika 1848 .Novic" do revolucije so tako mirne in brezbarvne, kakor da bi S3 bili nahajali v letih pokojnega cesarja Franca. Številka z dne 8. sušca, neposredno pred revolucijo ima ne-tečno Hueberjevo pesem o bleškem jezeru, potem pa članke o turšici, o konjski bolezni na nogah, o krompirju, zoper otroke, naj ne pasejo živine, kregajo se čez berače, prinašajo nekaj neslanih aneekdot, vmes pa Volčičev članek o Istrijancih. Prihodnja številka po izbruhu revolucije ima pesem o sveti Magdaleni na Gori, potem pa zopet drobnarije, kot prejšnja. Sule številka z dne 22. III. 1848 ima v rudečem robu »Slava, slava našemu presvitlemu cesarju Ferdinandu prvemu" obširno zahvalo, ker se je blagovolil ukloniti revoluciji in je obljubil ustavne svoboščine. V tej zahvali obetajo »Novice*, da se ne bomo prevzeli, ampak izkazali hvaležni tolikih dobrot.
„Kako se pa bomo hvaležne izkazali? Kako drugače, kakor da se iz srca veselimo in da ukamo »Bog živi Ferdinanda" — da se pa v ti veselici ne prevzamemo in da sicer veselega srca pa mirno pričakujemo dobrot, katere bomo v novih postavah dobili. Take velike reči se pa ne morejo v enem tednu speljati; gotovo pa bojo prišle brž ko bo mogoče . . . torej je zdaj naša dolžnost, ako si hočemo vse dobrote nove vladije nakloniti, de smo v vseh rečeh svojim gosposkam zvesto podložni in de vse natanko tako opravljamo, kakor dozdaj". . . . Veselimo se tedaj vsi pošteni podložniki in trčimo s kozarci na dolgo, dolgo zdravje preljubega našega cesarja itd.
Torej nobene inicijative, nobenega programa, nobenega dela, samo »s kozarci trčimo' pa bo !
Potem s« pa nadaljuje cela številka, kakor v poprejšnjih časih — • snegu v sušcu, o zeljni stis-kftitiici itd.
Šele v prihodnji številki daje nekaj programa-tičnih nasvetov: vsi naj bodo mirni, nobenega naroda ne zaničevati, svojega se držati, slovenski jezik naj se vpelje v šole in v urade, volijo naj se po-, slanci v dunajski državni zbor. Toda tega ni pisal urednik, ampak koroški rodoljub Matija Majar. Da bi nikdo ne mislil, da je to tudi Bleiweisovo mnenje in da bi si pustil odprto pot nazaj k svoji realni politiki, je pristavil urednik pod črto: »Le pogovorimo se zdaj o svojih vošilih odkritosrčno in z mirno krvijo — pro in contra — de bomo, kar bo od več strani za boljši spoznamo, povedali svojim poslanikam"
Tako so bile »Novice" v onih usodnih časih vedno. Včasih prinesejo odkod kakšno pametno besedo, ki se pa izgubi v povodnji navadnih flavz, anekdot in časnikarskega mašila. Vedno neprestano cincanje, samo opominjevanje k miru in k pokorščini, ne da bi tudi dajale inicijativo za delo.
Kranjski deželni stanovi so sklenili poslati na Dunaj prošnjo »o rečeh slovenskega naroda". Tudi Bleiweis je bil pri posvetovanjih. Menda so že takrat nastajali pomisleki zoper njegovo neodločno in nejasno stališče in zaradi tega se zagovarja: »moja prisega je bila in bo: več delati, kakor besedovati".
Žalibog je bilo dela opaziti še manj, kot besed.
Dne 7. aprila je šla na Dunaj kranjska deputa-cija, da se zahvali cesarju in pozdravi Dunajčane. V deputaciji je bil seveda tudi Bleiweis. Človeku se stori skoraj milo, ko vidi prekipevajoče navdušenje
pri raznih rodoljubih, zlasti po Štajerskem in Koroškem, ter pri slovenski mladini, z druge strani pa neodločno cincanje, mrzlo kri, brezglavje in brez-naeelnost Bleiweisa.
Deputacija je prišla na Dunaj, izvršila svoj program, da izreče zahvalo velikim gospodom in pozdravi Dunajčane, a druzega ničesar. Sprožilo se je vprašanje zedinjene Slovenije, a Bleivveis ni storil ničesar in se ni zganil, da bi ta zadeva prešla narodu v meso in v kri, kaj šele, da bi se približala uresničenju, dasiravno je bila prilika ugodna. Tozadevno zahtevo slovenske mladine je ubil s hladno zafrkacijo. V isti številki, kjer so poročale Novice o tej deputaciji, so pa prinesle tudi dopis župnika z dežele Jurija Ple-melja, kjer odločno pobija zahtevo, naj se slovenščina vpelje v šole in urade.
V	prihodnji številki imajo Novice članek: »Česa nam je zdaj najbolj treba?" Kaj mislite, kaj je to?
»Mirno pripravljanje, pa ne silno neprevdarjeno tišanje, nam je prva potreba".
Druga potreba je edinost med vsemi narodi avstrijskega cesarstva.
Dragi Slovenci! Nikar ne mislite, de bi nam zdaj mogel kdo našo narodnost vzeti, ako po bratovsko Nemcem roko podamo. Nemci že dobro vejo, de jim Slovani nismo več podložni in de jim tudi nočemo podložni biti; ustava nas je osvobodila. Oni bojo našo narodnost spoštovali in nam je ne bojo kratili, kakor mi njih ne kratimo. Tako si zamoremo, dragi bratje eniga cesarstva, eniga cesarja biti, ki nam bo vsem mil oče".
Torej slovenski jezik, narodnost, zedinjena Slovenija, odprava tlake, desetine, vse take točke so samo tako nekaj za okrasek in farbarijo. V resnici je pa Bleiweis pobijal v teh mesecih vse te zahteve.
V	sedemnajsti številki so prinesle »Novice" prekrasno, kakor nalašč za te dneve zamišljeno Prešernovo poezijo »Zdravljico". Poleg nje je pa postavil neslano Hašnikovo parodijo »Svobodni Lenart". Torej: najresnejše točke našega narodnega programa, naj-vernejša čuvstva narodnega navdušenja persiflira z grdo parodijo! Kako čudno stoje drug poleg drugega verzi:
Zdaj desetina — stari davk —
in preč bo tlaka ino kazen.
Pa tudi žep je Lentov prazen.
Gotov je skušnje resni nauk:
»Lenoba da dobička malo,
le dolgov več se bo nabralo".
Pa kaj mu mar? — Saj prost je zdaj i
J. Hainik.
V sovražnike z oblakov rodu naj naš'ga treši grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; Naj zdrobe ujih roke si spone, ki jih še teže!
Dr. Preš«rin.
Novice so priobčile poziv, katerega je spisal ,naš slavni domorodec" grof Auersperg, naj volijo Slovenci poslance za nemško zvezo v Frankfurt, ter imena kandidatov, katere je priporočil »Ljubljanski zbor". Volitve so se seveda izjalovile, ker ljudstvo ni maralo o >vezi z nemško državo nič slišati, toda to ni bilo po Bleiweisovi zaslugi.
Prinesle so Novice vmes tudi pametne in narodne članke, toda nikdar od Bleiweisa samega. Ambrož se je potegnil za vpeljavo slovenščine v*šolo in v urade, Trstenjak je pozval k pobiranju podpisov za zedinjeno Slovenijo, a Novice so vse to samo prinesle kot suhi dopis, ne da bi same povedale svoje mnenje ali da bi kaj storile za izvršitev od drugih dane inicijative. Obratno: prinesle so tudi članke nasprotne smeri in potem zaključile z uredniško opazko, naj se o tem debatira in da bodo rade sprejemale dopise od obeh strani. S tako taktično potezo so vsako zdravo misel spremenile v brezplodno debato, ki se je izgubila v pesku.
nekoč izostal tri dni iz šole samo radi tega, ker je neki součenec zmerjal drugega z »nemškutarjem". Jaz pa pri tem prepiru nisem imel dobička, ampak občutno izgubo, ker sem moral radi groznih bolečin v obeh ušesih hoditi tri dni k zdravniku.
Mislil sem in opravičeno, da mi bo s časom prešel strah pred tem imenom. Saj sem se kot majhen poba bal tudi duhovnov radi črne suknje in žendarmov radi petelinovega pf rja za klobukom * in zaradi svetlih nožev na koncu karabine. A sčasoma sem se privadil obojih in v marsikaterem župnišču sem tarokiral s prvimi in drugimi.
Strah pred nemškutarstvom pa je rastel v meni noč in dan, pozimi in poleti, ob slabem in dobrem vremenu. Stoinstokrat sem si želel znebiti se ga, a ni šlo. Usoda je hotela še hujše, bičati me je hotela še nasilnejše. Žato danes sedim duševno in telesno zbit pri oknu svoje sobe in se zgražam nad tem, kar se mi je zgodilo.
B>!o je v času dušne in telesne pokore letošnjega leta. Jasne dneve je Bog pošiljal n»d Klepčevino, a jaz sem si želel še bolj svetlih. Tako čudno mi je bilo pri srcu kakor pred kako boleznijo. Dan mi je bil ena večnost, noč je bila druga, če se sme tako govoriti.
Prišel sem nekega dne ves utrujen, vzlovoljen in polomljen domov ter šel spat. Rad bi bil prečital še par strani iz abecede za lepo vedenje, a ni šlo. Ugasnil sem brljavo petrolejko, voičil samemu sebi lahko noč in se obrnil v zid. —--
—--Sedel sem t veliki družbi, pri vinu,
gnjati in poticah v prostorni, svetli sobi neke gostilne v trgu Gnezdeče. In, čudno, vse ljudi, vse te gospode
* Tikrat namreč Pilida At«a še ni iaela kenetslje za na-fc»vtj«Bjo trofeiiktk jMkrivat.
| in dame sem poznal, z vsemi sem se pogovarjal kot z znanci, rekel bi, kot s prijatelji. A v svojo grozo sem zapazil, da ta družba zna oba deželna jezika; ne samo to, slišal sem, da meče oba jezika v isto vrečo, da stavlja slovenskega na nemško, nemškega pa na slovensko natezalni o. Ta strašna babilonska zmešnjava, ta kaos, ta čobodra, ta strah in groza! Ta neskončna neumnosti
In obrnila se je do mene gospodična Nina in me vprašala: »No, gospod Peter," wann sind Sie ge-kommen?"
„Danes ob dveh, petindvajset minut in tri sekunde,* sem ji odgovoril.
.Bleiben Sie langere Zeit pri .nas?" je nadaljevala gospodična Pepca."
»Dva ali tri dni," je bil moj odgovor, »mogoče več, mogoče manj."
»Das Wetter ist aber heute schon so schon, pa ne bo dolgo tako, es ist so »schwill," je taka šopa-nca," je filozofirala gospodična Nina.
In neki gospod od davkarije je pristavil: Recht haben Sie, FrSulein, gestern und beute bin ich fureht-bar nervos, kar pri miru ne morem biti, ich bin eanz ksputt*.	6
.Kakor rečeno," je pristavila Lina, »ich babe heute sehr wenig geschlafen."
Gospa Minka pa je stregla in ponujala dobrih stvari: „ Torej na zdravje, tun Sie sich nur bedienn.«
In tako je šlo semtertja cele ure. Še nikdar nisem slišal obeh deželnih jezikov v taki slogi drug poleg drugega.	s ^ 6
Meni pa se je naenkrat začelo vrteti v glavi, ti-ščati me je jelo v grlu in v jeziku, kakor bi otekal Po celem telesu sem začutil mrzlično vročino, zaho-
Obmejni Slovenci, kranjski rodoljubi, zlasti pa slovenska mladina so gledali v Ljubljano in na Blei-weisa, ki je bil po svojem stališču poklican, da postane voditelj Slovencev, a on je bil vedno neodločen, mrzel za vse narodne zahteve, vsega pričakujoč samo od vlade. Vsaka inicijativa je prihajala od drugod, od obmejnih Slovencev, od slovenske mladine na Dunaju in v Gradcu, Bleivveis se je pustil voliti v deputacije, odbore in v društva, potem pa pustil zaspati.
Tako smo zamudili dragoceni čas leta 1848 in 1849, ko bi se bilo marsikaj lahko doseglo. Bližajočega se novega absolutizma bi seveda ne bili mogli ustaviti, a položili bi si vsaj temelji za prihodnjo dobo, ustanovile razne organizacije, ki bi vsaj v skromnejši meri lahko delovale tudi pozneje, vrgle ideje, ki bi tlele dalje med ljudstvom.
Toda Bleiweis ni bil za tako delo, ker to ni bila »realna politika".
Kar se je takrat doseglo: probujenje narodne zavesti, razvoj časopisja, sestavitev slovenskega programa, ustanovitev narodnih društev itd. se je naredilo od nezadovoljnih mladinov in obmejnih Slovencev brez Bleiweisa in proti njemu.
Prišla je nova doba absolutizma, takozvana »Bachova doba" in zamorila vse javno življenje. Novice so izgubile v narodnem in v kulturnem oziru vsak pomen. Drugi možje so se trudili, da bi vkljub absolutizmu kaj storili za narod. Slomšek ;je ustanovil Drobtinice, Mohorjevo društvo, pisal, se trudil za šolstvo, Janežič se je z vso vztrajnostjo prizadeval, da zasnuje slovensko slovstvo, druga dva Korošca: Einspieler in Majar sta delala z osebno agitacijo, z lastnim časopisjem — Einspielerjev- »Prijatelj" iz te dobe ima brez primere večjo kulturno vrednost za Slovence, kot Bleiweisove »Novice" a ljubljanski oče Bleiweis je bil tih in prazen.
Doživel je visoko starost, preživel skoraj vse svoje nekdanje tovariše, postal častitljiva relikvija starih časov, a ostal vedno sam sebi enak.
Tudi, ko je zopet prišlo ustavno življenje, se je Bleiweis zvesto držal svoje »realne politike, ki je zmagala v našem javnem in političnem življenju. Tako imamo čuden pojav, da se je ves razvoj našega naroda in ves njegov kulturni napredek vršil brez Bleiweisa in proti njemu. Slovensko slovstvo ni moglo najti ognjišča v Ljubljani, ampak se je moralo raz-netiti v Celovcu, slovensko časnikarstvo se je razvijalo po Štajerskem in Koroškem in potem v meri, kot je pešal Bleiweisov upliv, prehajalo na Kranjsko, politične ideje so prihajale od mladinov, tudi katoliška misel in katoliška organizacija se je morala zasvitati v boju z Bleivveisovim uplivom.
Celo Bleiweisovo delovanje je bilo izpolnjeno z bojem proti mladinskemu duhu.
Bleiweis je postal častiiljiv mož, vlada mu je dala razna visoka odlikovanja, udarila ga je za viteza, celo tujina ga je častila kot voditelja naroda, mladini — bilo jih ie vedno več — so se potikali po svetu po raznih službicah, kot profesorji, nižji uradniki, pisatelji brez službe, umirali v mladosti jetike in izčrpanja sil, toda bogatili so naše slovstvo, dvigali narodno zavest, širili kulturo, organizirali narod, uplivali na mladino — polagali temeije jugoslovanski državni misli.
Bleiweis pri nas ni bil sam in osamljen, bila je cela struja, ki se vleče do najnovejših dni, če pogledamo nazaj v politično preteklost, naduti in prazno-glavi Costa, patetični deklamator Toman in tako dalje v dolgi vrsti — moramo se začuditi, kako da se je naš narod vkljub takim voditeljem razvil do take zrelosti in oddati poklon spoštovanja manom onih mladih mož, ki so živeli v preziranju in v pomanjkanju ter padali v cvetočih letih, a pripravljali bodočnost narodu. Mi imamo za sabo lepo zgodovino, katero moramo izkopati' iz grobov slovstvene in politične pozabljenosti.
Politika „med štirimi očmi".
P. J. — Bilo je, mislim, v oktobru leta 1915. Četvorica ali petorica nas je bilo, ki smo sedeli v »Rožicah" in se pomenkovali o najnovejši zunanji, notranji in domači naši politiki in gospodarskih vprašanjih vojske. Zlasti pa se je sukal razgovor o aktualnem vprašanju^ v S. L. S., ki se je pojavilo z nasprotjem med dr. Šusteršičem in dr. Krekom prav izza avgusta istega leta. Tisti mesec je bil namreč poslanec Jarc na svojo roko sklical deželne kranjske deželne poslance S. L. S. na posvet v Ljubljano, ker vodstvo kluba deželnih poslancev — dr. Lampe — ni hotel nič slišati o potrebi kake seje poslancev S. L. S. dasi je vsa dežela hrepenela in pričakovala
besede od — vodstva in svojih poslancev o marši katerem nujnem vprašanju. Med poslanci se je bila pojavila nezadovoljnost radi ssmovlade deželnega odbora ter vodstva stranke v osebi deželnega glavarja. Po onem zborovanju pa je prišlo do velike zamere in napetosti med dr. Šusteršičem in dr. Lampetom na eni strani ter dr. Krekom in Jarcem na drugi. Malokdo po deželi je bil poučen o bistvenih stvareh, kar je »Slovenec* poročal, je bilo navdihnjeno po dr. Šusteršiču ali pa dr. Lampetu. Deželni dvorec je dajal smer listu v vsej politiki. Imeli smo tiste dni — trojno, da, četvorno cenzuro: Štefetovo, Šusteršič-Lampetovo, policijsko in državnega pravd-nika. List je torej dajal v vsakem vprašanju »pravo" smer. Tako je prišlo, da je bila »dežela" informirana »pravoverno", dočim je bila Ljubljana samostojno misleča in nezadovoljna s politiko voditeljev dr. Šusteršiča in Lampeta. Deželno gospodarstvo je igralo pri tem veliko vlogo. Nekaterim je bilo ravno to glavna spotika.
Danes je hvala Bogu vse to že — historija. Za umevanje nadaljnih dogodkov pa je velevažen omenjeni razgovor tistega večera. O njem je bila dana parola najstrožje molčečnosti. O razgovoru ni nihče zvedel po tistem večeru, kakor edinole deželni glavar in načelnik S. L. S., kar je^ bil tedaj dolgo let — advokat dr. Ivan Šusteršič. Šele ko so se razmere v stranki poostrile do vrhunca, je prišla vest o tistem pomenljivem razgovoru med nekatere, ki so se hoteli poučiti o vzrokih preloma v S. L. S. — Tisti večer je bil torej v ospredju razgovor o dež. financah, in samovlasti voditeljev ter — o pretečem razkolu v stranki. Da bi se preprečila nesreča, to je bila — dr. Krekova želja. Vprašanje je bilo le, kako naj se to izvrši, ko je dr. Krek odločno odklonil, da bi on pričel kaka pogajanja z dr. Šusteršičem, češ da on ne prestopi praga dež. dvorca in da je od vile njegove sestre dc dvorca enako daleč kakor od dvorca do vile 1
Sicer pa sta dva .profesorja" povdarjala, da napetost in preteči razkol v stranki ni odvisen samo od poravnave med dr. Krekom in dr. Šusteršičem, ker da je še staro nasprotje »mladih" proti Šuster-šiču. Nato je Krek omenil, da je treba dobiti pravo korenino vsega zla v stranki in njeni politiki. Profesorja sta trdila, da jo je treba iskati v absolutistični vladi vodstva stranke, posebno dr. Šusteršiča in dr. Lampeta. Zakaj, od tistega trenutka, ko je postal načelnik stranke dr. Šusteršič deželni glavar, od tedaj se vrši v stranki vse po Šusteršičevi samovolji. Bistveni vzrok zla je treba iskati ravno v tem momentu, da je dr. Šusteršič prvi zaupnik stranke in njen načelnik ter hkratu tudi kot deželni glavar zaupnik vlade. Dveh konjičev pa ne gre, da bi jahal slovenski ljudski voditelj. Zakaj od trenutka, ko je postal v eni osebi oboje, gre slovenska stvar očitno rakovo pot. Zato je treba tu pričeti z zdravljenjem pri rak rani stranke, ki je zatajila svoje glavno načelo, ko je bila sklenila, da ne sme imeti deželni odbornik državnozborskega mandata, za Šusteršiča pa se je takoj napravila — izjema ter tako pričelo pohujšanje in demoralizacija v stranki. Načela so za to, da se drže in veljajo za vse slučaje in vse razmere in vse osebe — so absolutno priznane resnice. Stranka pa je prekršila svoj načelni sklep in radi osebe izpodjedla stvarno svoj temelj. Sokrivi tega so bili vsi odločilni faktorji stranke, ki so zatajili svoje sklepe na ljubo ene osebe ter v seji vodstva (izvršilnega odbora?) vzeli brez odpora na znanje imenovanje deželnega glavarja. »In Ti, pri jatelj", je pripomnil eden profesorjev, »si bil prvi, ki je stavil tudi predlog, da se pritrdi k imenovanju. Zato si ti največ kriv, da se ti danes — prav godi !" Te besede so dr. Kreka zelo zadele, da je odvrnil: »Kaj pa sem hotel, ko pa je dr. riusteršič prišel z Dunaja z vestjo, da je imenovan za deželnega glavarja in se proti ukrepu krone ni dalo ničesar več ukreniti. Dr. Šusteršič nas je vse postavil pred izvršeno dejstvo, ne da bi bil koga v stranki prej informiral o svojem zaupnem pomenku z ministrskim predsednikom glede imenovanja. Pomisli prijatelj na tistočasne razmere v stranki in v domači politiki ter neomejeno zaupanje, ki ga je užival dr Šusteršič v stranki posebno med duhovščino! Dasi mi ni bilo všeč njegovo ravnanje, sem vendar zagrešil svoj edini neodpustljiv greh in predlagal v seji, da se s priznanjem vzame na znanje odločitev krone v veri, da bo dr. Šusteršič posvetil vse svoje moči ljudstvu v korist. Dovolj sem bil že tepen — za svoj greh!" Pojasnil nam je še natančneje vso zgodbo in pred-zgodovino usodepolnega imenovanja, nato pa smo vsi prišli do zaključka: Zlo tiči v dejstvu, da združuje dr. Šusteršič v eni osebi vso politično moč kot načelnik stranke in zaupnik vlade. Ta dvojna njegova vloga je vsemu vzrok. Njegov tajni dogovor z ministrskim predsednikom pa vzbuja nezaupanje. V odločilnih trenutkih bi bilo njegovo posredovanje lahko usode polno za ves narod. Zato je treba, da pusti dr. Šu-
telo se mi je piti in sem želel vode. Hotel sem iz-pregovoriti, a jezik se mi je čudno prekucnil v ustih in izgovoril sem: Wasser:
Temnilo se mi je pred očmi, a vendar sem še opazil, kako so navzoči ostrmeli. Tako čudno jih je prevzela ta beseda, ustvarjena v mojih ustih, da prvi hip niso vedeli, kaj naj store.
Zopet sem poizkušal: »Žejen sem!" Pa se mi je znova ustavilo in mi zahreščalo iz grla: Ich babe einen schreccccklichen Durst,"
In udarilo je začudenje na mojo družbo: Kaj slišimo? Unmoglich! Ist Herr Peter verrilckt gewor-den? Kapljice iz Marijinega Celja bi mu mogoče pomagale! Er schaut ja ganz blafi aus. Und atmen tut er. .. tako težko diha. Armer Kerll
Hotel sem prositi, naj odpro okna. Poizkusil sem izpregovoriti vsak glas posebej: ,0..d...p...r. i. . t... e o k .. ., a sprožilo se mi je z demonsko silo v grlu, na jeziku in na ustnicah: .Fenster auf-machen!"
Spoznal sem svojo prežalostno usodo, ki me je neusmiljeno udarila, ne po plečih in hrbtu, usekala me po jeziku in ustih. O jaz nesrečnež, še to me mora zadeti. Ti, ki si tako ljubd vse, kar je materinega, ti, Peter, ki ceniš in spoštuješ vsak kamen in vsako kepo materine zemlje, ti nisi več čist, ker oskrunil si to, kar ti je najdražje. Ti nisi ne Slovenec, ne Nemec, ti si garjeva ovca, ti si nemškutar.
Stisnila me je preko prsi ozka tesnoba, kri mi je udarila v glavo in izgubil sem zavest.
Ko sem se zbudil, je stal zdravnik poleg mene, me držal za roko in štel udarce moje žile. Od tedaj mi je tako čudno pri srcu.
steršič eno ali drugo vlogo. Odložiti mora ali načel-stvo stranke ali pa odstopiti kot deželni glavar.
Vprašanje pa je nastalo, če bi kazalo to vprašanje sprožiti na zboru zaupnikov ali pa le privatno mu med štirimi očmi povedati, pod katerimi pogoji bi bil dr. Krek s somišljeniki pripravljen skleniti poravnavo. Razlogi so govorili proti javni diskusiji takega za stranko velevažnega vprašanja; zakaj zborovanje prinese razburjenje v maso in mesto poravnave bi prišlo lahko do pravega razpora. Tako se je sklenilo, da mu eden navzočih pove dr. Krekove pogoje — na štiri oči, tako da vse ostane zasebnega in prijateljskega značaja. Omenil je nekdo, da bi naj to sam storil, a Krek je odklonil odločno, češ, da ima tehtne razloge, da ne prestopi praga deželnega dvorca, postavil pa je značilne besede: „Če Šusteršič ugedi temu minimalnemu pogoju, potem sem pripravljen pozabiti in odpustiti mu vse grdobije v deželnem gospodarstvu!"
Dr. Krekove besede in pogoje je povedal dr. Šusteršiču med štirimi očmi takoj drugi ali tretji dan tedanji prijatelj Krekov in ravnatelj »Zadružne zveze"
—	Traven. Kako se je avdijenca izvršila, piscu ni znano, to pa je zvedel pozneje, da je dr. Šusteršič odklonil. Čez osem dni pa je pravil prijatelj, ki o tem razgovoru ni imel niti sluha ne duha, kako je Traven pravil med gospodi šentviške gimnazije o Kreku, da raste proti njemu nezaupanje in da pojde, ker izgublja ugled med duhovščino radi spora s Šusteršičem . . . Dr. Kreku je pisec pozneje, ko je Traven očito prestopil na stran njegovih nasprotnikov, povedal ta značilni dogodek po onem • razgovoru. Čudno je to, kako je Krek zagovarjal Travna . . . iz prijatelja je postal Traven Krekov nasprotnik ravno po oni pomenljivi odklonilni avdijenci pri deželnem glavarju ! Kaj se je tam zgodilo in dogovorilo
—	o tem si lahko kdo ustvari svoje misli, dogodki pa so mu trdna opora^ Dne 3. julija 1916 je sklical dr. Šusteršič svoj zaupniški sestanek in si dal od zaupnikov — nezaupnikov polnomoč, da je potem izključil iz stranke Kreka in Jarca, kot nevbogljiva razdirača, profesorja pa, ki je bil deležen tistega razgovora in sklepa v oktobru, je odpustil iz deželne službe na trgovski šoli, ter mesto njega ravnatelja dal imenovati svojega udanega pristaša. Ne dolgo potem je bil dr. Šusteršič v avdijenci pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu, s katerim sta si bila zlasti med vojsko postala v posebno zaupna znanca. Med štirimi očmi je tu dr. Šusteršič označil dr. Kreka tako, da se je grof Stiirgkh pozneje, ko je bil dr. Krek pri njem in se izrekel za ministrsko kandidaturo dr. Šusteršiča, ves začudil rekoč: »Kaj Vi, gospod doktor, priporočate dr. Šusteršiča?" Razložil mu je, kaj je dr. Šusteršič poročal v tisti avdijenci poprej o — dr. Kreku! Dejstvo je, da je bil dr. Krek po Šusteršičevi izjavi istega leta osumljen »srbofilstva" ter da se je potem skliceval na nezaupanje višjih državnih krogov, ko je pritiskal na knezoškofa in druge faktorje pri tiskovnem društvu, da ne bi »Slovenec" prinesel nobenega spomina o Krekovi pedesetletnici. Baje je bil celo obstoj tiskovnega društva v največji nevarnosti, če bi se le kaj omenilo v »Slovencu" o — Kreku...! Dejstvo je tudi, da Krekovi članki niso smeli v »Slovenca" in da »Slovenec" ni smel nič pisati o Kreku! Znario je, da »Slovenec" res ni omenil ne petdesetletnice niti (zata-jena petdesetletnica!") niti ne pozneje brošure o Krekovi petdesetletnici. Dejstvo je tudi, da je bil zlasti v letu 1916 dr. Krek pod — posebnim nadzorstvom v Ljubljani odločujočih faktorjev, tako da je dr. Krek sam stopil k deželnemu predsedniku in ga pozval, naj prične s preiskavo, če ga resno smatra za — srbofila in veleizdajalca ! O teh stvareh sta dobro poučena dr. Lampe in dr. Šusteršič. Dejstvo je tudi, da je dr. Lampe zasebno govoril in v Slovencu pisal v tem smislu članke proti ,mladinom'. Spomnimo le na tisti značilni članek o Bosni in Hercegovini!
Kako je prišlo do ustanovitve »Zadružne centrale" in kdo je bil njen glavni propagator, je znano, Znana pa je tudi dr. Lampetova parola proti »profesorjem".
Pribiti je treba samo to: Če bi se bilo dr. Šusteršiču in dr. Lampetu posrečilo, da bi bila na občnem zboru »Zadružne zveze" 1. 1916 koncem decembra vrgla »mladine" in dr. Kreka bi bila prišla tudi vsa denarna moč v roke dr. Šusteršiča. Postal bi bil neomejen tiran. Kdo bi se bil upal in mogel postaviti proti njemu ? Imel bi bil v roki tri odločilne stvari: prvič načelstvo stranke, drugič zaupništvo vlade, in tretjič kapital Zadružne zveze, ki bi bila le stekališče za banko, kateri bi bil on — načelnik. To pa bi bila prenevarna moč v rokah advokata, ki je bil za hrbtom stranke sklenil z vlado pakt med štirimi očmi, da je postal — deželni glavar. Ako^ bi se bilo to posrečilo, bi ne bili imeli — majniške deklaracije in kar je ž njo v zvezi, imeli pa Šusteršiča ministra, poklone od Czernina in vlade vobče, od Nemcev pa pohvalo, da smo »ein braves Volk"
Zeleni Jurij in Š6 kal.
Dr. — Naš narodni junak, zeleni Jurij, prihaja: trate in travniki so mu že pripravili živozeleno preprogo, veje in vršiči dreves hitijo noč in dan, da mu izgotove zeleno suknjo, vrt in seč razpihavata belo cvetje, da mu obsipljeta konja-belca, in lehkoperi pevci se vadijo, da sprejmejo junaka z glasnimi, jasnimi grli; še par dni, in zeleni Jurij bo prijahal na svojem belcu, ogrnjen z zelenim plaščem, ves posut z belim cvetjem, obraza vedrega in veselega, ter se bo stalno naselil med nami, v središču naše domovine, na ljubljanskem gradu, odkoder se bo raznesel glas o njegovem prihodu v najmrzlejši kot, na najvišji vrh naše rodne zemlje.
Pozdravljen tisočkrat, naš narodni junak! Premagal si s svojo zlato sulico ostudnega zmaja, ki je moril in dušil, davil in gnjavil naš rod; pregnal si mrak in mraz, prinašaš nam zopet luč in toploto, že davno zaželjeno. Pozdravljen stotisočkrat!
Da, trate in travnike, vrtovi in gozdi, žužki in ptički, vse te bo pozdravilo z veseljem, kakor druga leta ; toda kakšne najdeš nas, ljudi, in vse, od česar mi živimo, naše hleve, naše njive? S kakšnim občutkom bo gospodar letos prijel za blagoslovljeno leskovko in prvič gnal živinico na pašo? In pastirčki? Ali bodo še po starem običaju ogrnili tovariša v zelen suknjič iz vejnih mladik in ga vodili od hiše do hiše, kakor veli pesnik:
od hiše do hiše hodimo, zelenega Jurja vodimo?
In kdo jim bo dal, sirotam, za njih petje bele pogačice ali kračice, kruha belega od srca veselega? — Ali bo še, kakor druga leta, ponekod na Slovenskem, vaška mladina slavnostno oblekla junaka-
ter — neusmiljeno germanizacijo na celi črti radi »upoštevanja praktičnih razmer ter njim primerne politike".
Med štirimi očmi bi sebila bržkone odigrala usoda slovenskega in jugoslovanskega naroda. Za ceno ? Historia docet — !
V oktobru 1. 1915 se je odločila usoda dr. Šu-steršičeve »praktične" politike med — štirimi očmi. Volil je sam in potegnil napačno karto Od tedaj hodi z njim in za njim prokletstvo stranke in naroda ! Sreča, da je cerkveni knez pravočasno uvidel pogubo in odločno stopil v Krekovo smer. Od tedaj ni treba več politike med »štirimi očmi". Od tedaj so čisti računi.
Dr. Mahnit — in obsodba dr. Šusteršiča.
»Kakor vladar svoje ministre svobodno postavlja, odstavlja, menjuje, tako tudi ljudstvo svojim poslancem daje mandate ali jih odteguje, izreka zaupanje ali nasprotno. In, kakor so ministri za svoje poslovanje odgovorni svojemu gospodarju — vladarju, tako so tudi poslanci za svoje odgovorni — ljudstvu
Pazgodi seprerado, da poslanci, ko jih je ljudstvo posadilo na državnozborske stole, zabijo na ta temeljni zakon konstitucionalnega življenja. S strani ljudstva radi prestopijo na stran vlade, ki ima za svoje pristaše pripravljenih vedno obilno mastnih služb, naslovov, odlikovanj itd. In tedaj se iz »višjih političnih ozirov," ki pa spet iz drugih še višjih ozirov ostanejo tajni, s stoterimi vezmi »zavežejo." Seveda »nova zaveza" razveljavi »staro" — in naenkrat se predrugačijo politični »nazori," njih politika postane naenkrat »previdna," zdaj šele znajo modro »računati sfakti-čnimi razmerami."
Ako pa se kdo predrzne podregati v klubovo gnezdo, da bi gospode opomnil na »ljudsko voljo", na obljube, s katerimi so se zavezali nasproti svojim volilcem — tedaj gorje! Češ, kdo bo nas in naše delovanje sodil!
Oni, po katerih n a j b i 1 j u d s t v o v 1 a-dalo, se ljudstvu postavljajo po robu in je tiranizirajo!
Naša logika je kratka! V konstituciji ljudstvo svobodno in postavno voli svoje zastopnike, ki jim torej ni izvrševati svojih nazorov, svoje volje, ampak nazore in voljo svojih volil cev. Te ljudske volje in nje logike so poslanci, ker brez te volje poslanci kot poslanci niso — nič. Ta volja jih ustvarja, ta jih vzdržuje, ta jih uničuje! Tej volji so odgovorni za besede, katere govore, za glasove, katere oddajajo, za zveze, za skupine, katere snujejo kot poslanci. Pred prestol te volje spada tudi klubovanje. Naj bodo voditelji parlamen-tarične politike tudi sami svetli knezi in visokorodni grofje — tukaj so sluge ljudstva, njemu odgovorni.
Volivci imajo pravico nalagati poslancem, kako naj govore, kako glasujejo, pa tudi pravico preiskovati, ali tako govore in glasujejo; imajo pravico zahtevati, naj jim predložijo svoj program; in ako se tega ne drže, izreči jim 'nezaupanje. V kolikor so pa politični lig ti glasila javnega, t. j. ljudskega mnenja, jim nihče ne sme kratiti pravice, da poslance in njih klube in njih govore pa dela, kakor se jim zdi, kritizirajo, hvalijo ali — grajajo, naj se k temu gospoda še toliko jeze in hudujejo !
Avktoriteta ? Poslanci kot taki, t. j. kot z a-s t o p n i k i ljudstva, nimajo nasproti ljudstvu nikake avktoritete, najmanj pa avktoriteto, da bi smeli ljudstvo teorizirati! Poslanci nimajo pravice na »lastno roko," neodvisno od volivcev politizirati, češ, kar mi naredimo, je prav, mora biti prav! Prav mora biti le, kar Bog dela, kar človek dela, je lehko tudi neprav. V ustavni državi se klanjamo le monarhu: kar on naredi, tega mi ne sodimo, sodil bo Bog. Vsi drugi so odgovorni n a m.
Druge avktoritete poslanci za nas nimajo, kakor v kolikor zastopajo prava načela, t. j. načela resnice; a ta avktoriteta ni njih, ampak avktoriteta Boga samega, v katerem ima resnica svoj objektivni razlog. Avktoriteti pravih načel se klanjamo vselej in povsod, poslancem pa le v toliko, v kolikor spoznamo, da se njih politika ujema s temi načeli. Kakor brž pa vidimo, da je njih politika zašla s poti resnice na pot sebičnosti, slavohlepnosti ali vladne servil-n o s t i, zakličemojim: vi niste naši zastopniki, in skrbeli bomo, da več naši ne boste!"
Tako je pisal sedanji krški biskup dr. Mahnič o »realni politiki" v Rimskem katoliku leta 1894 na strani 273—275.
vesnika, predstavitelja stare slovenske rožice Vesne, mu dala v roko dolgo sulico in ga v veselem sprevodu vodila v boj proti rablju, predstavniku zime in zlobe, da ga zapodi in zabode?
Ali vidiš, naš junak, kaj se je naselilo v naša srca? Ali vidiš, kako je po naših hlevih, njivah, pašnikih? —
In vendar z veseljem pozdravljam tvoj prihod. Od nevesele sedanjosti mi uhaja moj spomin v staro-davnost, tja doli na Balkan, na obal Jonskega morja, ko si — isti junak — pod imenom mlaaega boga D i o n i z a, tudi z zelenjem ovenčan, ob istem letnem času prihajal v središče in izhodišče svetovne omike, v Atene, kjer so te pod atenskim gradom veseli pastirji proslavljali s pesmijo in plesom in se je iz tega, tebi posvečenega obreda, razvila v 6. stol. pred Kr. najvišja vrsta poezije dramatika. Ah, to so bili pač prekrasni tisti trije pomladanski dnevi, praznični dnevi Dionizovi, o katerih so v Atenah igrali leto za letom — po štiri drame na dan, torej dvanajst novih dram vsako leto! Koliko plemenitih,, vzvišenih čuvstev so vzbudili tisti prazniki, koliko iz6brazbe, prosvete zanesli po vsem svetu! Samo sto let se je glasila divna starogrška drama, in potem je utihnila; le iz knjig nam še done na uho ti davni glasovi. Pa hvaležni smo tudi za ta spomin. Saj se ob njih obnavlja in oživlja tudi še danes vsa moderna dramatika. In oživljajo se ob tej starogrški drami še dandanes naša potrta srca. Naj omenim samo najslavnejšo tragedijo Ajshilovo, tragedijo tragedij zvano, »Prometeja!" Gledišče je predstavljalo skalnato steno Kavkaza, k steni so pred , očmi gledalcev nasilniki pribili Prometeja, zato, ker je ljudem iz Olimpa prinesel božjo iskro ognja, človeške zavesti, omike . . . Videl je namreč kako bogovi v Olimpu srečno žive, a kako bedno žive
ljudje, in smilili so se mu, in ukradel je iskro ognja, dotlej ljudem neznanega, in jim ga je prinesel . . . Ali nismo tudi Slovenci še nedavno v svoji sredi imeli svojega Prometeja, ki nam je iz Olimpa, iz posesti srečnejših »bogov" prinesel božjo iskro, ki je vnela ves jugoslovanski narod, iskro zavesti, da smo trije eno in da nam je rešitev le v združitvi veno državo ?
Pozdravljen naš narodni junak, ves v zelenju in cvetju, pozdravljen tudi tvoj drugoimenski brat Dioniz, ustanovitelj narodne drame, pozdravljen pa tudi ti, naš Prometej ! Iskra, ki si jo prinesel, ne bo nikdar več ugasnila ! Bodi nam skoro dano, predmet naših teženj gledati v resnici, pa tudi v plemeniti podobi naše narodne, prerojene in obnovljene dramatike!
Slovenačko kazalište v Ljnbljnani — naša zajetl-nička stvar. Hrvatski listi poživljajo naj tudi ostali Jugoslovani pomagajo k obnovitvi in zagotovitvi slovenskega gledališča. Zato moramo tudi mi Slo-zbrati čim več deležev po 100 K, katere se lahko vplačajo pri Zadružni zvezi, Kmetski posojilnici, Jadranski in Kreditni banki v Ljubljani. Povsod naj se dobi človek, ki naj zbere deleže.
Krekov spomenik na grobu bo delal akademični kipar L o j z e D ol i n ar. Za spomenik v mestu —-odbor se je odločil za Pogačarjev trg — je razpisan natečaj do konca oktobra. Postavljen naj bi bil v 2. letih in stal 40.000 K.
Kras.
PRETKLOST IN SEDANJOST.
Š.— Najslabša točka v naši postavki za jugoslovansko drŽavo je nerodovitni Kras. Veliko se je pisalo o njem, več kakor o Alpah, velikanska je literatura. Na vseh koncih in krajih čitamo, kaj bo treba napraviti, kako preurejevati, pogozdavati itd. Tudi mi moramo to vprašanje načeti, saj tvori Kras velike odstotne mere jugoslovanskega ozemlja. Pogledati moramo v zgodovino, kako je bilo včasih, videti, kako je sedaj, iskati nam je potov in sredstev, da bo v prihodnje bolje. Nekako celotno sliko vsaj za avstrijski Kras nam poda Strakosch v svoji 1. 1916 izišli knjigi: Podlaga agrarnega gospodarstva v Avstriji. Zanimiva je ta knjiga že zaraditega, ker gre globoko v znan-stvo in citira poleg narodnih gospodarjev tudi točne geografe.
Krasu prišteva Notranjsko, Primorsko in Dalmacijo, skupno okoli 26.000 km8 — Tu zopet vidimo, kako bistveno potrebujemo enotnosti.
Karkoli hočemo pisati o Jugoslaviji, povsod moramo iskati vire na različnih straneh, na Dunaju, v Zagrebu, v Budimpešti, Sarajevu, pa še v posameznih deželnih mestih. Ce bi imeli lastno državo, kako lahko bi bilo tedaj, vse bi imelo priznano središče, tam bi se stekalo vse! Tu se omejimo na avstrijski Kras. Sicer so pa znaki povsod isti, kar velja za en del, velja v splošnem tudi za drugega.
Od teh 26.000 km2 jih odpade samo 12% na njive in vrtove in ti dvanajsteri odstotki prinašajo relativno komaj polovico toliko sadežev kakor poprečno avstrijske kronovine. Na hektar so pridelali v letih 1904—1912 vsako leto približno toliko meterskih stotov:
pšenice rži ječmena ovsa koruze
Avstrija	13 3 13 0 14 0- 115 12-0
Notranjska	9-2 7 7 7-9 9 5 12 6
Trst in okolica 7-5 6-3 7-8 5'2 4 8 Gorica in Gradiška* 91 7-8 7-3 9"0 12-0 Dalmacija	70 6-0 57 4.5 8'2
Samo 7°/o je travnikov, pač pa 38-57o pašnikov, večinoma zelo slabih. Vidimo to v številu živine; samo trije konji pridejo na 100 hektarov, 22 goved in 16 prešičev, pač pa 20 koz in 95 ovac. To zadnje ni naj-veselejše znamenje, ima pomen samo v skupni bilanci kot predmet izmenjave. Naj reče kdo kar hoče, vsled pomanjkanja trave se lotijo ovce drugih rastlin, nevarnost k6z za mladi gozd je pa že tako znana. Vendar je pa še vedno 31% sveta pokritega z gozdom. Pa ne smemo pozabiti, da štejejo za gozd vse, da je le malo zaraščeno.
Kdor se pelje proti obali, vidi najprvo kar nekako puščavo, potem pa raj subtropičnega rastlinstva. Vpraša se, kaj ima večjo upravičenost, ali je bil Kras vedno taka puščava.
Strakosch nam citira znanega zgodovinarja Kasi-odora, ki je živel približno tedaj, ko so prihajali Slovenci in Hrvatje v naše dežele. Kasiodor piše: „Istro lahko primerjamo najlepšim delom Italije. Vile bogatih Rimljanov so nasute po gričih in ob morskem obrežju kakor biseri v laseh lepe žene." Zgodovina nam pripoveduje, da je naš Kras dajal les za stavbe in lacjje najprvo Rimljanom, potem pa Benečanom, Kras je Benetke zgradil. Poskusi naših vojakov v sedanji vojski v okolici Pulja so nam pričarali nekdanji raj nazaj, z rezerviranjem vode itd. so dosedanji puščavi popolnoma iztrgali njeno grozoto.
Glavni vzrok sedanje neroaovitnosti je sestava tal, ki je pa postala tako pogubna šeie potem, ko je gozd izginil. Navadno pripisujemo iztrebljenje gozdov Benečenom, pa pozabimo, da so imeli Benečani urejeno gozdarstvo in so vedno skrbeli za zopetno pogozdovanje. Krebs pravi, da zadene največja krivda nanovo prihajajoče slovanske pastirje 16. in 17. stoletja; Benetke so v toliko grešile, ker niso nastopile s potrebno strogostjo. »Niso bili vedno ravno najboljši ljudje, ki so jim Benečani nakazali svet. Prišli so iz obmejnih turških krajev, niso bili navajeni na red, bistveno so se razlikovali od ostankov italijanskega mestnega prebivalstva in pa od starih Slovencev in Hrvatov, ki so se bili ustalili in postali prav pridni poljedelci. Veliko raje so hodili ti pastirji semintja kakor pa da bi se bili oprijeli poljedelstva. Benetke so jih le s težavo prisilile, da so se naselili; a napravili so si le majhne vasice; namesto da bi orali so povečali pašnike in požigali gozde." Benečani so hoteli kaznovati, a ni šlo. že zaraditega ne, ker so si bili sami reservirali ves dober hrastov les tudi v gozdih zasebnikov in so bili le ti primorani, spraviti ta les brez odškodnine v pristanišča. Da bi bili svojih obveznosti čimprej rešeni in da bi dobili čimveč plače, so posestniki najlepše hraste kar zasekali; to se je ponavljalo tudi za avstrijske vlade do najnovejših časov.
Živina ni bila nevarna samo radi tega, ker so morali za njo trebiti gozd, ona sama mu naravnost škoduje, zlasti če malo dežuje. Trava in rastline se posušijo, samo mlado drevje ostane, ker gredo nje gove korenine bolj globoko. Če je vročina še večja, preti druga nevarnost; požari. Pogozdovalna komisija je dognala, da je bilo v zadnjih letih samo na Primorskem 244 gozdnih požarov, od teh jih je nastala cela četrtina — 62 — po iskrah lokomotive, 40 vsled neprevidnosti, 13 po otrocih itd.
Vzrokov za iztrebljenje gozda je torej dosti. Vendar pa nam ne zadostujejo. Saj je tudi drugje gozd izginil, a nastal je drug, pepel prvega je bil podlaga drugemu, posledice navadno niso bile tako hude kakor pri nas. Na Krasu je morala delovati še druga sila; iskali so jo in jo tudi dobili: izredno neugodna sestava tal, tri četrtine nerodovitnega apnenca itd. in samo četrtina rodovitnega laporja in peščenca.
(O iztrebljenju kraških gozdov bomo v prihodnji številki prinesli nekaj drugega. Opomba uredništva.)
* Del Goriškega je seveda alpski.
Pismo iz Slovenske Štajerske!
Maribor, 17. aprila.
Ž. — Živimo kakor na fronti. To, kar je r Jugoslovan" pisal že pred tedni, se je res zgouilo-Narodnav zavest našega naroda je prikipela do vrhunca. Če nam tudi prepovedo shode, ni sedaj že nobene nevarnosti več, da bi naša ideja zaspala. Za jugoslovansko deklaracijo se javljajo že celo občine iz cmureškega in radgonskega okraja. (Velka, Dražen Vrh, Ščavnica, Kremberg Ad., Sedanja navdušenost
našega ljudstva je nekaj veličastnega, nekaj česar še nismo imeli na v Slovenskem Štajerju.
Uradniki na glavarstvih, davkarijah, sodniiah in drugih uradih se začudeno povprašujejo: Kaj pa pomeni to? Kako in odkod ta sprememba slovenskega ljudstva? Poprej je vse skušalo brbljati nemško, sedaj pa zahteva vse, da moramo z njimi občevati slovensko.
*
Zanimanjo je vzbudila pondeljkova „Strnža" (od 15. apr.), ki krepko odgovarja na uapade Nemcev in renegatov • na slovensko duhovščino. Nemci so namreč vrgli devizo v svet. da si bodo v spodnje-štajerskih nemčurskih mestih začeli sami nastavljati nemške duhovnike iz drugih škofij. „Straža" pravi, da se pod sedanjim mariborskim škofom ne godi Nemcem nobena krivica. Nemci imajo v Mariboru in drugih spodnjestajerskih gnezdih nemške pridige in sploh popolno nemško službo božjo in se jim torej sploh ne godi nobena krivica. Mariborski škof že več let pridiguje po mariborskih cerkvah žalibog samo nemško in sicer celo v slovenskih cerkvah pri Materi Milosti in pri Sv. Magdaleni. Poslušalci pa so skoro sami Slovenci. Verniki že odkrito mrmrajo da bi v slovenskih cerkvah v Mariboru zopet radi slišali svojega nadpastirja, ki je bil nekdaj znan, kot odličen govornik propovedovati v slovenskem jeziku. Graški škof dr. Schuster jo odpravil slovensko službo božjo v Lučanah,v Gomilici, v Apačah, v C m ure k u in drugih krajih, kjer v sekovški škofiji prebivajo Slovenci. Pri nas na Slov. Štajerju' pa se na ljubo verskim odpadnikom celo pomaga
Nemcem do nove „narodne posesti."
«
Naša društva se pripravljajo na obletnico deklaracije. V vsaki župniji se naj že sedaj pripravljajo na take slavnosti, ki bodo pokazale, da je ves Slovenski Štajer od Veržeja do Dravograda in od Spiel-felda do Brežic za ujedinjenje Jugoslovanov.
Kultura.
KREKOVA AKADEMIJA.
V četrtek, 18. aprila je izvajala Glasbena Matica v prvič (ponovi se v nedeljo, 21. aprila) slavnostno akademijo v počastitev spomina dr. Janeza Evangelista Kreka.
Sodelovali so: Fran Smodej, stolni vikar v Celovcu, Ivan Dornik, prof. v Ljubljani in celotni pevski zbor Glasbene Matice.
Da nas spomni na one mračne, deževne in žalostne dni lanskega oktorbra, da se uživimo v težke ure narodnega žalovanja, neposredno po Krekovi smrtij da se zamislimo v pomen in program akademije, ki je glasbeni umetniški izraz majniške deklaracije, se je oglasil resno in patetično moški zbor in nam stavil pred oči smrt človeka, ki je živel in delal za svoj narod, za svojega bližnjega, brez sebičnosti, ne zase za druge: „Glej, kako umira pravični... in v miru bo njega spomin!"
Nato je vikar Smodej, ki ga je občinstvo navdušeno pozdravilo, izvajal v svojem govoru nekako sledeče misli: Težko bi mi bilo govoriti pred takim občinstvom, Če ne bi govoril o takem možu, ki vemo vsi, kdo je bil in ki ga vsi poznamo. Vsak kmet danes pczna Krekovo ime, vsak kmet ga razume, vsakdo ve, zakaj mu narod plete vence, vsakdo se zaveda, da je on izrekel odrešilno besedo za nas Jugoslovane in ta beseda bj meso postala. Ta odrešilna beseda pa ni izraz samo njegovega uma, ampak izvira iz njegovega krisalnočistegž značaja. In značajev nam treba.
Ce po njegovi smrti pade kamen na Krekov značaj, je mogoče le, da ga je zalučal človek, ki ni značaj in ne stoji v narodnih vrstah.
Leta 1915. se je peljal nekoč čez Koroško v Maribor. In že tedaj se je zanimal za narodno mejo, že tedaj je snoval načrt, ki ga je izvršil lanskega maja. Ko mu je neki sopotnik ložil. da je bil po krivici preganjan, je Krek pripomnil, da ga je pravzaprav sram, da tega še ni na svoji osebi občutil.
Ves naš narod je bil narod jetnikov. Krek mu je stal na čelu, gledal našo revščino in ponižanje in tedaj je zaklical vladi: »Suženjstvo je veleizdaja!"
Dasi že bolan, je neumorno snoval načrte in delal in iskal poti do združenja Slovanov v parlamentu. A ni gledal na svoje zdravje. Pokazal nam je, naj delamo s požrtvovalnostjo in nesebičnostjo, naj bomo prepričani, da je duh tisti, ki zmaguje.
Motijo se tisti, ki mislijo, da narod ne stoji krepko sklenjen za Krekovimi idejami, in čakajo na reakcijo proti njim.
Pokažimo tort-j svoji potomcem s tern, da Kreku postavimo spomenik, naj značajno in nesebično služijo svoji domovini.
Tako je govornik burno aplavdiran, končal svoj govpr.
G. profesor Dornik je deklamiral Gregorčičevo pesem: »V pelnični noči." Prav dobro je pogodil po-intiranje misli in najrazličnejše nuance izraza, dasi je pesem težka deklamacijska naloga. Geste so bil mogoče tupatam nekoliko prešibke in premalo izrazite.
Matični zbor je bil, kakor smo že vajeni, na višku, to pot pa nam je komaj dal da dihamo. Poslušalec se skoraj boji globoko zasopsti iz strahu, da ne bi preslišal enega glasu, enega akorda.
Tri vence nam je zapel: srbskega hrvatskega, slovenskega, podal nam je umetniški relief našega tro-edinega naroda. Slava in priznanje takemu zboru, čast in hvala našemu g. Mateju, ki ga zna tako mojstrsko voditi po težkih koncertnih potih v času, ko v daljavi trobi vojni rog. Natančneje prihodnjič.
Peter Klemen.
Dr. Ivan Samsa. - VZORI IN BOJI. (Po prijateljevih pismih priobčil Jože Debevec. Nova založba v Ljubljani.)
Naši najboljši, najintelegentnejši padajo na bojišču ali hirajo v vjetništvu. In ravno sedaj v tem odločilnem času, ko narod rabi vseh moči in jih bo še bolj rabil. V višjih razredih gimnazije je naraščaja vedno manj — dragocena nepreplačljiva snov, kvas narodove bodočnost. Skoro vsi naši vodilni, veliki duhovi — v znanstvu, slovstvu in politiki, — so si bistrili in polnili duh v gimnaziji. Kdo ne bi bil vesel knjige, ki kaže učencu in profesorju njegove zmote in prevare, vspehe in ideale. O, tudi nam profesorjem, ki sedimo za vzvišenim olimpskim katedrom, je ta zlata knjiga „Vzori in boji" glasen opomin : Gnothi sauton raziskuj, premišljuj samega sebe in svojo Službo.
Knjiga je predvsem namenjena gimuazijcem — recimo od četrte dalje. V živih slikah pisem — kakor v kalejdoskopu ali v panorami — se razvija pred nami življenje dijaka Ivana od pripravljalnega
razreda za gimnazijo, skozi celo gimnazijo — do trenutka, ko stopi z nabasano glavo in tesnim srcem k predavanju v vseučiliško dvorano na Dunaju. Oj, dijaško življenje! Kdo se ga ne spominja z veseljem, tudi če je bilo treba še toliko trpeti in stradati. Koliko spominov, zgodbic, dogodkov, doživljajev, ki nikoli ne izginejo iz spomina! Koliko truda in napora, koliko bridkosti in razočaranj pa tudi koliko veselja vspehov in idealov! Dijaško življenje! Tako malo vpoštevano, pa tako odločilno! ,,Od tam nam pesniki proroki, za dom borilci vsi od tam... !"
O, so možje, ki živo občutijo nedogledni pomen dijaškega vprašanj i za cel narod in ki so dijakom ne samo c. kr. profesorji, ampak tudi voditelji, prijatelji. Tak oče in prijatelj dijakov je pisatelj Vzorov in bojev.
Dijak Ivan je idealen dečko, da ga mora biti človek kar ve9el. Sicer zabrede v to in ono dijaško slabost in napako, a vedno še o pravem času najde samega sebe, odločno se otrese slabe družbe, slabih vplivov in zopet je za eno spoznanje bogatejši in tem tesneje se oklene svojih idealov. Trojna ljubezen ga diči, da se nam tako prikupi: ljubezen do vere, domačije in slovenskega jezika, do poezije — slovenske in slovanske in do svojega idala, do profesorskega stanu. Te tri ideale goji naš Ivan neumorno, nobeno razočaranje, noben slab vpliv mu jih ne iz-podkoplje. Pa ima tudi srečo — ta Ivan. Izobražen oče, ki mu sin zaupa vse dvome in težave, mu z vso previdnostjo in ljubeznijo kaže iz svoje bogate iikušnje, kaj je prav in napak v življenju — krasno navodilo inteligentnim staršem in predstojnikom za občevanje s zagonetno dijaško dušo — profesorje i-ma po večini izvrstne (Marn in g. razrednik). Pod takim vodstvom se Ivan ni učil samo gimnazijskih predmetov ampak tudi najtežjega predmeta ki ga pa ni v spričevalu — življenja. („Pri matematiki pa smo — zadnjo uro v osmi šoli!" hladno računali do konca ure, kakor da je še osem let pred nami." Str. 391. Tudi življenje!)
Debevec nam z veliko spretnostjo slika najrazličnejše vplive na vzprejemljivo dijaško dušo: Šola in stanovanje, knjige in profesorji, sošolci in življenje v mestu, pa dom in počitnice in potovanja, pa individualna vzgoja posameznikova in cela njegova duševnost — vse to se spaja, združuje, zmanjšuje, stopnjuje, meša — v vsaki duši drugače, dvakrat ne enako. In vse te tisočere možnosti in različnosti naj se ne dajo vkleniti v spored redov: prav dobro, dobro. . .?! Seveda mora biti tudi biti tudi to, a poleg tega še marsikaj drugega. . .
V teh pismih se nam odkriva zunanje in notranje dijakovo življenje vsporedno. Vsi so v enem razredu, z istimi predmeti se ukvarjajo, in vendar kolika razlika: propadli Kolec, dobri Domen, odločni Samo, brezbožni, prosvitljeni (?) Waldner itd. itd. O, kolike previdnosti in izkušenosti je treba, da presodiš dijaka prav in ga po krivici ne obsodiš!
Z veliko ljubeznijo do mladih ljudij nam kaže pisatelj zle posledice slabih stanovanj, revščine in nerednega, razuzdanega življenja. Odgrinja pa nam tudi zastor v najtemnejše kote gimnazijskega življenja, v strašne dvome, ki tarejo — in pogosto sta-rejo — mlado dušo; dvome, ki jih povzroča navidezno, namišljeno ali nalašč vprizorjeno nasprotje med vero in vedo, med — tendenciozno razlaganim
—	naravoslovjem in med veroukom. Saj smo doživeli, da si je slovenski profesor drznil javno v šoli blatiti Brezmadežno! Primerjaj Waldnerjevo in Ko-berjevo predavanje v društvu naravoslovcev, str. 246; Lessingovo dramo Nathan der Weise str. 285.
—	Kaj pa psihologija brez duše?!
Tudi v apologetičnem oziru knjigo radostno pozdravljam.
Knjiga obsega mnogo zanimivih podatkov iz različnih slovstev, bogato zakladnico citatov iz raznih jezikov tudi preprostejšemu čitatelju je s pristno, domačo prestavo umevanje omogočeno.
Pisatelj pripoveduje v živi dikciji, zdaj resno, zdaj šaljivo, vedno pa duhovito, pesniško. Njegov krasni narodni jezik je velik užitek. Prid', pisar, se les učit! --
Zlata knjiga; ki zasluži da jo bere dijak in profesor, duhovnik in pedagog; vsak bo našel svoj nauk, vsak svoj ukor med vrsticami — marsikdo tudi svojo — obsodbo.
Da bi pač ta lepa knjiga, ki jo je ljubezen pisala, tudi u ž i g a 1 a ljube-zendo mladih, resnice in lepote žejnih duš!
G, priobčevatelj, hvala Vam za ta pisma!
Drobtlne.
DEUTSCHES SCHWERT ... Po nemških listih zadnje dni človek na mnogih krajih lahko vidi zemljo in morje, nad Djima pa meč, spodaj ali zgoraj napis „Deutsches Schwert". & takim naslovom je tudi dunajska »Muskette" prinesla bogokletno pesem, v kateri slavi nemški meč, „da bo cel svet prisilil k veri Unser Heiland: deutsches Schwert". (Naš izve-ličar, nemški meč.) Če se zabode meč v človeka, človek obledi. Kjer poškropi naš cenzor svojo srčno rdečo kri, tam obledijo naši listi, mrtvaška bledota se razlije po obličju naših listov. Tudi tega „kriv je tuji meč" . . .
DRŽAVA VELEIZDAJALCEV Naši Nemci so vedno trdili, da so oni država. Ko je Czernin vrgel v Nenemce in Nemadžare očitek »veleizdajalcev," so nemške meščanske stranke slovesno obljubile, da hočejo brezpogojno držati državo. Čez par dni je Czernin izginil, razpršil pa se je tudi nemški brezpogojni" patriotizem. Kajti po njegovem padcu so spoznali, da v tej državi »delujejo neznane sile, ki se imajo za državo. Razmerje Nemcev do države mora biti tako, kakor je obratno razmerje do Nemcev in prav nič drugače. Vsako enostransko, neomejeno vezanje se ne da opravičiti niti taktično, niti politično, niti narodno." Graški socialnodemokratični »Ar-beitervville" to nemško izjavo razloži takole: »No torej! Če Čehi, Poljaki, Ukrajinci in Jugoslovani prav tako svoje stališče do države delajo odvisno od ravnanja države do njih, kričijo nemški nacionalci o veleizdaji in zahtevajo vislice. Sami pa svojo zvestobo do države proglašajo tudi samo za pogojno. Blagovolite tedaj molčati o „veleizdaji"! —
.NIMA JEZIKA. Ze pred dalj časom smo vprašali kranjski deželni odbor, kako je z deželno garancijo za vloge pri Ljudski posojilnici, za vloge, ki so bile vložene do takrat, ko je Ljudska posojilnica odložila
sladki jarem deželnega poroštva. Deželni odbor še ni odgovoril in vsi vložniki bi prišli najprej do jasnega odgovora, če bi se brez izjeme potrudili v deželni dvorec povprašat... Da ne bodo hodili samo radi te zadeve, lahko ob isti priliki povprašajo, kdaj bo sklican deželni zbor, kdaj razgrnjeni deželni računi petih let, itd. itd. Vprašanj brez števila, deželni odbor pa je brez jezika.
TUDI NAPREDEK. Kdo bi si mislil, da bo vojna, ki je v našem narodu vzbudila toliko kulturnih potreb predramila tudi načelnika Kmečke stranke Belca, njenega tajnika Dermastija, kmečkega poslanca Dimnika, kmeta Remškarja in kmečkega župana — menda tudi fotografa Erjavca, da so ustanovili — zadrugo za literaturo, glasbo, muziko, umetnost (tudi fotografijo) in knjigoveško obrt. Imenuje se Kmečka založba v Ljubljani. Prav, prav, veseli nas dobra volja, radovedni smo le na uspeh na teh poljih, kajti bojimo se, da bodo na vse drugo bolj pozabili in v prvi vrsti mislili na »politične" knjige, katere hočejo tudi izdajati.
Politika.
ALI NAROD ALI OSEBE? V deželnem dvorcu je neka oseba po nekaterih osebah dala izreči nezaupnico voditeljem in poslancem S. L. S. in Jugoslovanskega kluba, katerim pa ljudstvo po vsej domovini na veličastnih shodih izraža svoje iskreno zaupanje in jim jasno naroča, da ne smejo odnehati od zahteve po lastni državi in narodnem ujedinjenju jugoslovanskega naroda v zmislu majniške deklaracije. Bliža se obletnica majniške deklaracije, ki bo ravno na praznik sv. Rešnjega Telesa in ta praznik obeta postati pravi narodni praznik. Ljudstvo si te ideje ne da iztrgati iz srca, to je spoznal tudi ubežnik iz jugoslovanskega kluba, ki sedaj prihaja kot branitelj „čiste" deklaracije, čeprav je v programu svoje stranke pozabil tretji bistveni del našega naroda — Srbe v monarhiji. Deželni glavar kranjski smatra vse svoje katoliške politične nasprotnike za sumljive glede vere, prestola in liberalcev. Če že niso, pa bodo kmalu nepatrijotični veleizdajalci in framasoni. On pa je vedno povdarjal svoj patriotizem in svoj strah pred liberalci. Priznati mu moramo, da je dosedaj živel res samo — od kulturnega boja, povedati pa mu moramo, da bi bila nevarnost za nov kulturni boj dosti večja, če bi on mogel slovensko politiko še danes voditi s starimi nečednimi besedami in dejanji. Naše ljudstvo se mu prav lepo zahvaljuje za njegovo skrb za vero in deklaracijo, ker bo znalo samo bolj iskreno živeti in delati v obeh pogledih, zato odklanja »katoliško" in »politično" »vodstvo" dr. Šusteršiča in ga spominja, da je kot deželni glavar samo služabnik ljudstva, kateremu je dolžan račun o neki stvari, katere pa se v tistem razgovoru ni hotel spomniti niti z eno samo besedico. Gospod glavar, kaj pa deželno gospodarstvo?
Vaš oskrbnik bi se ne smel pritoževati, če bi Vi zahtevali od njega račun o lanskem oskrbovanju Vaše vile ali posestva. Zato se vi vsaj čudili ne boste, da je ljudstvo po pravici radovedno, ker že p e t o leto ne ve, kakšne dohodke in stroške ima dežela Kranjska. Ali bi hoteli vsaj nekaj povedati, kako vodite milijonsko aprovizacijo dežele, pristavi na Robežu in Mali Loki itd. itd. ijd. itd. itd. itd. Mi bomo vsak teden bolj radovedni, gosp. glavar!
KRIVA IN PRAVA POl. Vsi tisti, ki so našemu narodu stregli po življenju, so umrli, ideja našega naroda pa se krepko razvija. Umrl je Sturgkh, padel Clam, izginil Czernin, pojde tudi berlinsko-mad-žarski Burian- (Tisza). Jugoslovanski in češki narod sta zadnjo soboto sklenila zavezo večne zvestobe. Skupna izjava njihovih poslancev je tudi najboljša sodba o zunanjepolitičnem položaju: Glasi se:
»Ker je grof Czernin podpiral aneksijsko politiko nemškega cesarstva ter sam ustvaril novo netivo na vzhodu z aneksijami in drugimi napačnimi ukrepi, ker se je frivolno igral s pojmom narodne samoodločbe in je s samovoljnimi oremembami dokumentov s pomočjo c. in kr. poslanika pl. Wiesnerja omajal vero v poštenost avstrijske diplomacije, se je vedo-ma odstranil z edino mogoče poti, ki bi čimprej mogla silno trpečim narodom monarhije prinesti mir. S svojim govorom pred nepoklicanim forom, v katerem je Nemce in Madžare hujskal proti sodržavljanom, čeprav je natančno vedel, da so naši naro-do solidarni z voditelji, in s katerim je brez vsakega razloga telebil v svet debato o prejšnjih mirovnih poskusih, je zopet podaljšal vojsko za nedogleden čas Diploinatična samostojnost je s Czerninovo pomočjo doživela drugi Kraljevi gradeč, žal ž njo tudi mir, ki avstrijsko-ogrska demokracija tako hrepeni po njem.^
Mi Čehi in Jugoslovani smo kljub nemškemu zasmehovanju dosledno zahtevali demokratizacijo tudi zunanje politike, posebno udeležbo ljudskih zastop nikov pri mirovnih pogajanjih. Naš predlog za spremembo ustave v tej smeri pa so nemške meščanske stranke rogaje odklonile. Če te stranke, ki so proti Slovanom vedno klicale na pomoč absolutizem, danes govore o demokratizaciji in neodgovornih faktorjih, moramo to označiti kot hinavščino, pravtako, kakor je to vse ogorčenje proti »veleizdajalcem", ker danes vidimo, da gori omenjene stranke odpovedujejo državi pomoč, glasove in zvestobo, kakor hitro se zgodi kaj, kar njim ni všeč. Ta vrišč vojsko le podaljšuje in je toliko bolj vreden zaničevanja, ker krščanski socialci in nemški nacionalcj dobro vedo, da zastopajo le neznaten drobec prebivalstva ter da za svojo vojno poliko v parlamentu nimajo večine.
Naša delegacija bo kakor doslej tudi poslej zasledovala demokratično mirovno politiko z namenom, izvojevati avstro-ogrskim narodom takojšen mir, po katerem naj se obenem ustvari tudi med njimi trajni mir.
Do novega zunanjega ministra nimamo zaupanja z oziroin na njegovo preteklost ter z ozirom na dejstvo, da se je njegovo imenovanje izvršilo pod vplivom Madžarov. Tudi on bo, kakor grof Czernin, namestu samostojne taktike, ki bi odgovarjala gorečim mirovnim željam vseh avstrijsko-ogrskih narodov, vodil politiko pod vplivom od zunaj, ki brani tuje interese ter zasleduje enostranske narodne cilje."
Spomnite se invalidov!
Katoliška bukvama v Ljubljani
priporoča književna dela Nove Založbe:
Fran Levstik: Martin Krpan.
S 13 risbami Hinka Smrekarja.
Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji.
adranska Ba
«0
SMiiiška IHavnEca s K 12,000.300 Rezerve: Sfiad K 1,000,000
Centrala:
Trst.
Podružnice: Oubrovnik — Dunaj Kotor - MetkevK Opatija - SpSjeg Sibcnik Zadcr
Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 „/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE LN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije.
ESKONTIKA : Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Ceke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
j m

3
e S
S i ■
■
■
2
lUUHUIIIlUHHIUlUMII
Nova Založba v Ljubljani
ima v zalogi še nekaj knjižic
!!
Cena 2 K. ■
Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani
a kiMiiaiiut«H
K
v Ljubljan
obrestuje hranilne
vioge po čistih
br@s odbitka
rentstega davka
Rezervni zaklad nad K 1,000000.
Ustanovljena leta 1881.
liliji Mislila urica 6. Ljubljana
sadruga * omejeno sarve*®.
etnl lakifai!
Tiskofine ia š©S&» In	Klajmciciarfiejši
plakati m tiabiSa m th&^m m »elice
ftajatedernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, brošur, muzikallj Itd.
f"mmmmmmmmmmm\
Priporočamo tvrdko
Jos. Petelinca
v Ljubljani.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galantarit-skega blaga.
Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago.
Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša.
■ skegj
hiša. m
a &r
Kislo vodo
in vino
razpošilja
^^SET
9
Guštanj — Koroško,
Kupim sfekEenfce i/i za maske.
Nadomestilno
toaletno milo
parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno.
Poljedelski stroji in orodje.
Ročni mlini za zdrob li
. 1 vrsta krosi 155.— • ~ vrsta fy 115.-
PrabSiSna teža IS kg.
uii.lll HltMHil"nll..1IIIMII.IHlHHIIIillr
Docent U tm i yii,
egi-VlVM"""""!"1"""^"?""^'.'-!-'
Trgovci reeji popust!
Dobiva se pri tvrdki
ilai Hočevar, lisli
Sv. Petra cesta štev. 26.
Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa poštnem povzetju) opremljen z zamah-nim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je rafij« nu in sicer, za milini najboijle vrsSe K155- -za mlin nekoliko mani tr« _ peSne vrsto K 115, - mS^^M fepss ceSbšSka v tovarni. Zaboj in poštnina računi se Znamka : posebej za lastno ceno. Mlin

mm^mmi
najboljše vrste izdelan je iz najtrpežnejšega inaterijafa in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mli» — jamči. Moj ročni mlin izmelje najbnejšo aink*. — Stroj se naroča pri tvrdki:
D. Siidn, Dimaf 18. Bez.
Hohnegasse 4. (Dopisuje se slovensko).
Po^adeisfei stroji in orodje.
Mlekarska Zveza
kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji.
Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni eeni.
GO
»■eg!islar«iw®na zadrsisia t omejeno xatf«z©„
| Stalna naloga
I	JU	<M> J.bi S 5 "te
:ih strojev:
M«t«rj«v, »utiiaic, vtteljev, dunioreeiiic, reporaraic, brzopariinikov, plugov, bran, $«tHnikov iti.
»Metalk gnojil, keloalja laeg« ia »peeerijake?a blaga ter poljskih pridelkov.
traraik ia iotoijaik w;»«a, korenja, rep«
Zaloga:
|j»risi*a«^a 4*mateg* i* »grškega uma, žganja itd.
Lestua izdelovalnima in prefc&jevaiiiiea klobas. Lastna ?,dj|am».
Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. - Oigoforni urad«ik: Joiof «#8t?»Sar, iržavai periaaoc. - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani