SVOBODNA SL09ENI19 Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 7. julija (julio) 1949. No. (Štev.) 27. NA$I ŽIVCI! So zanič! To ni nič čudnega! Po vsem tem kar smo prestali, morajo od¬ povedati tudi jekleni živci. Med vojno strah, pomanjkanje, krivi¬ ce in toliko po nedolžnem prelite krvi, po vojni pa, namesto olajša¬ nja, nov val gorja: brezdomstvo, lakota, ponižanja in strah za živ¬ ljenje, združen z meglenim pogle¬ dom v negotovo bodočnost. Tudi začetni meseci v naši novi domo¬ vini so v marsičem podobni dnem, ki so za nami: razkropljene druži¬ ne, pomanjkanje stanovanj, vpra¬ šanje primerne zaposlitve, teža ve, ki jih imajo družine z malimi otroki itd. Vse to biča naše živce iz dneva v dan. Slabi živci so bolezen, vendar bo¬ lezen posebne vrste. Včasih človek te bolezni niti ne čuti. Sam ne ve, kaj mu ni prav in išče vzrokov le izven sebe. Za vsako težavo rabi nekega krivca in ga tudi najde: Bežati smo morali: krivo je narod¬ no vodstvo; padli so tisoči domo¬ brancev v roke komunistom: kriv je Narodni odbor; premalo pod¬ por je bilo v taborišču: kriv je Socijalni odbor; stanovanja ni: kriva je naša organizacija; izgu¬ bil sem zaposlitev in druge nisem dobil: kriv je ta in ta. Vsak na¬ svet,-vsaka pobuda, vsako organi¬ ziranje spremljamo z nezaupa¬ njem in že v naprej prerokujemo neuspeh in iščemo, kdo je pri stva¬ ri zadaj in kakšne postranske na¬ mene ima. In ne samo mi, tudi naš sosed je tak. Mi se jezimo nanj, on pa na nas. Zgodovina minulih let je poka¬ zala, kako važen činitelj pri ure¬ janju težavnih razmer so zdravi živci. Berite samo v Churchilovih spominih, kako so mirni živci An¬ gležem v najtežjih mesecih zad¬ nje vojske pomagali preboleti naj- hujše udarce in doseči končno zma- spomnimo se, da je tudi oni drugi pretrpel vse to kar jaz in morda še več in da še trpi, in da so tudi njegovi živci zrahljani. Kako moder je bil nauk starih modrijanov: če vidiš, slišiš ali ob¬ čutiš na lastni koži napako svo¬ jega soseda, prispi eno noč, potem šele izreci sodbo. Bo navadno' pre¬ cej drugačna, kakor če bi jo bil izrekel takoj. Tako neznansko majhne in brez¬ pomembne so razlike med nami, da res niso imena vredne. Zakaj bi si s temi melenkostmi grenili življenje in kvarili živce, ki jih borne še potrebovali, pa zdrave, trdne kot jeklo. Recordando la Fiesta de la Independencia Argentina El dia 9 de julio, de hace 133 anos, se reunieron los proceres ar- gentinos para proclamar la Inde¬ pendencia de las Provincias Uni- das del Sur. Desde esa fecha figu¬ ra la Republica Argentina como Pais libre, democratico y soberano. Hace dos anos, en el mismo dia y en el mismo lugar historico, pro¬ damo el Presidente de la Republi¬ ca General Juan D. Peron tambien la independencia economica de Ig Argentina. Asi quedo realidad el sueno de los prohombres argentinos, que se desvivian empenados para ver a la Argentina equiparada a las nacio- nes grandes del mundo, para ocu- par el lugar de honor que le corres- ponde por su ubicacion geografica y riquezas de su suelo. Argentina es ahora tambien nuestra patria. Generosamente nos ha acogido y nos brinda todas las posibilidades para reconstruir aqui los hogares que nos hizo perder el comunismo en nuestra- patria. Tra- tamos de cumplir con nuestra deu- da con encuadrarnos en la comuni- dad argentina como gente honesta, trabajadora y anticomunista. Asi nos sentimos orgullosos al poder aportar tambien nuestro gra- no de oro al engrandecimiento, pro- greso y el bienestar de este Pais hospitalario. Ob prazniku argentinske neovisnesti Pred 133. leti so se 9. julija zbrali vodilni argentinski možje v Tucu- manu ter so slovesno proglasili po¬ litično neodvisnost vsega argentin¬ skega narodnega ozemlja. Od tega dne dalje živi Argentina kot svo¬ bodna in demokratična republika svoje suvereno nacionalno živi j e nje. Pred dvema letoma, prav na isti dan in v istih zgodovinskih prosto¬ rih je pa predsednik republike ge¬ neral Juan D. Peron proglasil tudi gospodarsko neodvisnost Argenti¬ ne. Tako se je uresničil sen vseh ve¬ likih argentinskih rodoljubov, da Argentina kot politično in gospo¬ darsko neodvisna ter svobodna država zavzame v zboru ostalih ve-, likih držav tisto častno mesto, ki ji tako po zemljepisni važnosti, kakor tudi ogromnem naravnem boga¬ stvu pripada. Argentina je sedaj tudi naša no¬ va domovina. Velikodušno nas je sprejela in nam dala vse možnosti na razpolago, da si v njej kot svo¬ bodni ljudje ustvarimo nova ognji¬ šča. Za to plemenito gesto se ji naj¬ lepše oddolžujemo s tem, da smo se kot pošteni in delovni ljudje ter odločni protikomunisti uvrstili v ve¬ liko argentinsko delovno skupnost in tako tudi po svojih močeh dopri- našamo svoj delež k še večjem bla¬ gostanju in napredku te gostoljub¬ ne dežele. Evropa v težkih skrbeh go. Oslabljeni živci potrebujejo mnogo časa, da se okrepe. Pa ne sami od sebe! Treba jih je zdravi¬ ti. Prvi korak k zdravljenju je za¬ vest, da smo zdravljenja potrebni. Ne zdravljenja s praški in injek¬ cijami, ampak moralnega. Povej mo sami sebi enkrat, trikrat na dan, da smo nervozni! Da kot ta¬ ki velikokrat naredimo napake, ki delajo hudo kri, da smo prenagli in krivični v svojih sodbah, da na¬ ša kritika včasih že nima podlage in smo zašli v obrekovanje, da svojega tovariša v delavnici, ura¬ du, stanovanju prenaglo sodimo. Roko na srce in priznajmo, da smo res taki! In če vidimo ali ču¬ timo napako svojega soseda: mor¬ da trdo besedo, morda nerazume¬ vanje, morda tudi resnično napa¬ ko, ki nam je naredila škodo, Komaj so podpisali angleško- argentinski trgovski sporazum in je minilo nekaj več dni, odkar so se v Parizu z meglenim uspehom razšli štirje zunanji ministri, je Evropo prevzel pravi strah zara¬ di naraščajoče gospodarske krize. Gospodarski izvedenci vseh ev¬ ropskih narodov, ki zavisijo od Marshalovega načrta za obnovo Evrope, soglašajo, da bi morebit¬ na gospodarska kriza, ki je na vi¬ diku v Severno Ameriških Zdru¬ ženih Državah, pomenila v tem trenutku katastrofo za ves svet. Sicer so mnenja o krizi deljena. Vzroke pojavljajoče se depresije v gospodarstvu te največje ekonom¬ ske sile na svetu, pripisujejo ne¬ kateri normalnemu gospodarske¬ mu pojemanju aktivnosti po mrzlični delovni in produkcijski dobi, ki je nujno nastopila po kon¬ cu zadnje vojske. Industrija, ki je med vojno delala izključno za vo¬ jaške svrhe s polnim obratom, je to delo nadaljevala po vojni, da bi zadovoljila izgladnele gospodar¬ ske trge, na katere je metala og¬ romne množine produktov. Ta e- konomska lakota je sedaj občutno popustila tudi zato, ker so v Evro¬ pi sami zopet oživele industrije, ki so med vojno morale molčati. Drugi niso tako črnogledi in gle¬ dajo v tej depresiji šele predigro k težki krizi. Ta novica ni prišla nepričako¬ vano. Slutili so njen prihod že dol¬ go časa tihi opazovalci in pozna¬ valci ekonomske zgodovine in mednarodne politike. Predznakov SOVJETSKA IGRA S TRSTOM Titov zun. min. Kardelj je imel 30. junija tajni sestanek na Brionskih oto¬ kih s predstavniki Titovih organizacij v Trstu. Naslednjega dne so v Belgradu objavili sporočilo, da je titova vlada odobrila po jug. četah zasedeni zoni STO-ja 500 milijonov dinarjev posojila, kar dejansko pomeni uvedbo dinarske valute v tej zoni. Po mirovni pogodbi z Italijo je pa za tržaško ozemlje do ime¬ novanja guverneja določena lirska va¬ luta. Titovo časopisje zvrača odgovornost za gornji korak jug. vlade na zahodne zaveznike zaradi njihovega zadržanju v Trstu. V Londonu je pa predstavnik zun. min. takoj izjavil, da sklep jug. vlade o uvedbi dinarske valute v delu tržaškega ozemlja predstavlja težko kr¬ šitev mirovne pogodbe z Italijo. Isto tr¬ de tudi v Rimu. Italijani v Trstu pa pravijo, da je Tito s tem potrdil govo¬ rice o skorajšnji priključitvi po njego¬ vi vojski zasedenega ozemlja Jugosla¬ viji. Po mnenju ameriških polit, osebnosti pa lahko Tito pričakuje ravno na vpra¬ šanju Trsta nov udarec s strani Mos¬ kve, ki bo verjetno sedaj izjavila, da je za priključitev vsega tržaškega podro¬ čja — tudi jugoslov. zone — Italiji. S tem misli Moskva z eno potezo zade¬ ti oba nasprotnika in iz tega izsiliti za¬ se čim večjo korist. Zahodne zaveznike misli s tem spraviti v mučen položaj predvsem pred it. javnostjo. Če ti res¬ nično mislijo prepustiti Trst Italiji, bo treba seveda najprej od tam prepoditi titovo vojsko. Kdo bo to storil in ali bo to' sploh mogoče? Če pa Trsta Italiji ne bi dali, Sovjeti računajo, da bo vpliv zahod, zaveznikov, v Italiji zelo padel, od tega bi pa zopet imeli korist samo it. komunisti. Če bi pa skušali popušča¬ ti Titu, bi v Italiji prav tako zadeli na velik odpor, v nasprotnem primeru bo¬ do pa titovi komunisti znova zagnali gonjo proti zahodnim zaveznikom. Tako postaja sedaj tudi Trst poprišče mrzle vojne med Vzhodom in Zahodom, dasi so po pariški konferenci nekateri mislili, da je začela pojenjati. je bilo mnogo. Eden od važnih predznakov je bil tudi ta, da je se- vercameriški finančni center,, Wall Street, že mesece zelo skep¬ tičen z ozirom na dogodke na go¬ spodarskem in političnem polju' kljub izredno ugodnim bilancam. Borzna aktivnost se je začela o- mejevati na zelo previdne gospo¬ darske posle in se ni hotela več spuščati v špekulacije kot je to o- bičaj v zdravih ekonomskih raz¬ merah. Vsi ekonomski strokovn jaki brez izjeme, so si pa na jasnem, da bi bile posledice gospodarske krize v USA porazne za Evropo. To le predobro vedo Sovjeti. In v luči teh opazovanj bo potrebno gle¬ dati na dogodke, ki si bodo sledi¬ li na mednarodnem ekonomskem in političnem polju v prihodnjih mesecih. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 27. Pred važnimi gospodarskimi ukrepi v I SA in Angliji Zahodni zavezniki so srečno zaključi¬ li prvi del mrzle vojne proti Rusiji, ko so Stalina privedli do tega, da je odpra¬ vil blokado v Berlinu; prvi del izvaja¬ nja Marshallovega načrta se je tudi končal tako, da so posamezne komuni¬ stične stranke v zahodni Evropi uvidele, da naporov za obnovo zahodne Evrope ne morejo preprečiti. Na konferenci šti¬ rih v Parizu je Višinski tako malo do¬ segel, da so ga v Moskvi le hladno spre¬ jeli in listi že pišejo, da so se njegove zveze z drugimi člani vlade v Kremlju zelo poslabšale; Višinski sam se je Achesonu v Parizu potožil, da mu diplo¬ macija ne ugaja in da bi se zelo rad vr¬ nil zopet k svoji odvetniški praksi. Vse te ugotovitve bi dale slutiti, da je bila dosedanja taktika v razvoju mrzle voj¬ ne z Moskvo pravilna. Toda sedaj grozi Evropi in tudi Ameriki ena največjih kriz, ki lahko močno omaja pridobljene uspehe zahodnih zaveznikov. Te dni se v Londonu in v Washingtonu odloča o tem, ali bo ves svet zajadral v ponovno veliko gospodarsko krizo. Nikdo si te krize bolj ne želi ko Moskva in.ako pri¬ de do nje, se izgubljene vse miljarde do¬ larjev, ki so po kanalih Marshallovega načrta prišle v Evropo in v USA bodo za nekaj let ohromele vse postojanke, ki jih je za obrambo sveta pred sovjet¬ skim imperializmom pomenilo ogromno skladišče atomskih bomb in drugega najmodernejšega orožja. Povsod se za¬ vedajo velike važnosti odločitev, ki se pripravljajo. Truman je objavil, da mi¬ sli za pobijanje gospodarske krize v USA določiti vsoto 15 miljard dolarjev, v Londonu pa se govori celo o tem, da bi socialistična vlada odstopila, nakar bi se sestavila koalicijska vlada labori- stov in konservativcev. Največja težava je v tem, da se ne more organizirati pravo razmerje med dolarskim trgom in trgom, kjer se pla¬ čuje v angleških funtih. V USA meni¬ jo, da je funt predrag in da bi ga bilo treba razvrednotiti; angleški finančni minister sir Stafford Cripps pa' meni, da bi bil to najnesrečnejši ukrep in da bi raje odstopil, kakor pa pristal na kaj takega. Med tem pa ko traja ta spor med USA in Anglijo zaradi medseboj¬ nih trgov, pa stopa v ospredje nemška izvozna trgovina, ki prinaša tisto, kar je najučikoviteje; nemško blago je po¬ ceni in kvalitetno. In nemška roba že prodira zlasti na trge v Južni Ameriki. —Med državami nekomunističnega sve¬ ta je precejšnje sodelovanje na diplo¬ matskem in vojaškem področju; krha se zelo nevarno na gospodarskem področju in to celo tako daleč, da nekateri za¬ stopniki trgovstva v New Yorku po pi¬ sanju “Wall Street Journal” menijo, da bi USA morala takoj v najtesnejše trgovsko sodelovanje s Sovjeti in nji¬ hovimi sateliti. Da bi pa spet šlo tako hitro naprej v tej smeri, pa je le malo znakov. Ame¬ riški državni tajnik Acheson je spet sprejel kitajskega nacionalističnega ve¬ leposlanika in si dal predložiti vojaški načrt za obrambo proti komunistom; po dolgem času so v USA zopet rekli, da je načrt dober. Istočasno so prav tam povdarili, da morajo pomagati Južni Ko¬ reji in preprečiti, da bi zapadla pod so¬ vjetski vpliv. Ameriški poveljnik na Ja- panskem Mac Arthur pa je v posebnem govoru ostro obsodil delo komunizma v Aziji, bivši ameriški veleposlanik v Mo¬ skvi general Bedeli Smith pa je na dan ameriškega narodnega praznika dne 4. julija v svojem govoru podčrtal, da se bo komunizem umaknil samo pred obo¬ roženo silo. V tej precej široko zasnovani glavni fronti proti komunizmu pa je le majhna razpoka s prav tako omejeno figuro: belgrajski maršal Tito. Zanj se sedaj za¬ nimajo vsi tisti, ki menijo, da se da ta razpoka v komunističnem bloku izrabi¬ ti. Tako pišejo listi, da so se države ko- minforma odločile, da bodo v dneh - od 1. do 10. avgusta z oboroženo akcijo Tita vrgle. Novice iz Rima pa pravijo, da bo Tito z vsemi jadri zaplul v ame¬ riško naročje in za 200 miljonov dola¬ rjev posojila pristal celo na izvedbo “svobodnih volitev”. Prva novica ima za namen ugotoviti, ali bodo Sovjeti za¬ radi Tita sprožili vojno na Balkanu (ali pa še drugod), druga pa hoče pospeši¬ ti, da bi Tita prikazali tako, kakor da je Titov vojni minister Ivan Gošnjak, član politibiroja KPJ, je 2. junija go¬ voril na sestanku komunističnih čast¬ nikov. V svojem govoru je ostro napa¬ dal sedanje sovjetsko zadržanje napram titovi Jugoslaviji ter je sovjetsko zu¬ nanjo politiko označeval za politiko dik¬ tata, sebičnosti in koristolovstva na ško¬ do malih narodov. V svojem govoru je tudi omenjal, da je Sovjetska zveza, ustavila nadalnje pošiljanje orožja v Jugoslavijo. Isto so storile tudi vse njene satelitske države. Zahodni zavezniki pa tudi nočejo proda¬ jati svojega orožja Jugoslaviji. Zato bo Jugoslavija začela sedaj sama izdelo¬ vati orožje za svojo vojsko. Ob tej priliki je Gošnjak tudi kot prva komunistična osebnost doma ome¬ njal sporazum, ki sta ga pripravljala med drugo svetovno vojno Churchill in Stalin. Ta sporazum je prevideval deli- USTANOVITEV ROMUNSKEGA NARODNEGA ODBORA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Na romunski narodni praznik 10. ma¬ ja so v Združenih ameriških državah u- stanovili predstavniki treh najmočnejših političnih strank — narodne kmečke stranke, liberalne in socialistične stran¬ ke romunski narodni odbor. Predsednik odbora je romunski kralj Mihael. NE ZAUPAJO TITU “Daily Telegraph” poroča, da je bri¬ tanska vlada odklonila prošnjo jugoslo¬ vanske vlade, da bi smela izdelovati lov¬ ska letala na retroaktivni pogon. Izdelovanje takih letal je angleški pa¬ tent. že tik na tem, da se sam umakne in prepusti državo tistim, ki bi se je ho¬ teli polastiti; in v Rimu najbrž že vedo, kaj bi spet hoteli imeti. —Seveda je oboje pretirano: sovjetsko popuščanje v Berlinu dokazuje, da Sovjeti ne meni¬ jo že sedaj delati potez, ki so bile lastne Hitlerju, glede 200 miljonov dolarjev po¬ sojila Titu pa najbrž ne bodo verjeli ob¬ ljubi, ki jo je Tito že pri izvedbi prvih volitev tako lepo izpolnil. Gonja, ki jo komunistična vlada .v Pragi vodi proti katoliški Cerkvi, se razvija v vedno večjo napetost. Prago je moral zapustiti- apostolski nuncij msgr. Verolino in vlada zahteva sedaj od du¬ hovščine celo že pridige v pred-cenzuro. Na Slovaškem pa se je zlasti kmečko prebivalstvo dvignilo v obrambo duhov¬ ščine in je vlada oklicala obsedno sta¬ nje. tev vplivnostnega področja na Balkanu. Tako so Jugoslavijo hoteli razdeliti na dva enaka dela, eden bi bil pod angleš¬ kim vplivom, drugi pa pod sovjetskim. Tri četrtine Ogrske, Romunije, Bolga¬ rije in Romunije bi prišlo pod sovjet¬ sko območje, Grčija bi pa bila vsa pod angleškim vplivom. Ta načrt je pa preprečil Churchilov sin Randolph, ki je bil v Titovem štabe. V SOVJETSKI ZVEZI IMAJO ŽE LISTO NOVIH VOJNIH ZLOČINCEV Delavstvo velike sovjetske tovarne za izdelovanje čevljev v Leningradu je se¬ stavilo listo vojnih zločincev po tretji svetovni vojni. Na prvem mestu je Winston Churchill, takoj za njim Tru¬ man in “organizator hujskaške propa¬ gande proti Sovj. zvezi” Georg Kennan. Med 60. vojnimi zločinci so še nada¬ lje: Bevin, Acheson, general De Gaulle, zunanji ministri vseh držav, ki so pri¬ stopile k Atlantski pogodbi in druge vodilne protikomunistične osebnosti svo¬ bodnega zahodnega sveta. Društvo Slovencev opozarja vse svo¬ je člane, da je v soboto dne 9. julija 1949. ob 3. uri popoldne v cerkveni dvo¬ rani župne cerkve pri sv. Juliji sesta¬ nek za vse člane in članice. Na dnev¬ nem redu je proslava narodnega praz¬ nika, po proslavi pa poročilo o delova¬ nju društva in razgovor o ustanovitvi “Vzajemne pomoči”. Vse članice in čla¬ ni so na sestanek vabljeni. Svobodna Slovenija je list'svobodnih, protikomunističnih Slovencev! če je še nimaš, naroči jo čimprej in priporoči še svojim znancem! ARGENTINA Predsednik general Peron je na ban¬ ketu, ki so mu ga priredili profesorji in docenti argentinskih vseučilišč govoril o nalogah znanosti in argentinskih vse¬ učilišč ter o odogovornosti, ki jo imajo do naroda vsi profesorji in slušatelji. Argentinski državni proračun za pro¬ računsko- 1. 1950 predvideva 5.834.787.399 pesov izdatkov. (Federalna vlada). Ravnateljstvo za sladkor so ustanovi¬ li v ministrstvu za industrijo in trgovi¬ no. Vrhovni svet peronistične stranke je sklenil, da bo letos zborovanje vseh strankinih delegatov 25. julija v Bs. Ai¬ resu. Na zborovanje bo prišlo 3500 de¬ legatov in 1000 zastopnic raznih ženskih organizacij. V Buenos Airesu je bil dosedaj pozi¬ mi najbolj mrzel dan 30. junija, ko je tempei-atura padla na 0 stopinj. Istega dne so pa imeli v San Antonio de los Cobres (Salta) — 25 stopinj. V Cordi- llerskih predelih republike imajo še ved¬ no močne snežne zamete, v nekaterih južnih provincah pa močno deževje. Ta¬ ko v provinci Chubut, kjer je istoimen- 1 ska reka preplavila nad 2000 hektarjev zemlje. Dan neodvisnosti U. S. A. je 4. juni¬ ja slavila tukajšnja severoameriška ko¬ lonija. Dopolne je bilo polaganje vencev na spomenika osvoboditeljev generala San Martina in Jurija Washingtona, zvečer pa velika slovesnost v Argentin¬ sko - severoameriškem kulturnem za¬ vodu. Koncert “Dunajskih pevčkov” v Bue¬ nos Airesu je bil v soboto 2. julija. Po sedmih letih je ta zbor dečkov s staro¬ davno tradicijo zopet šel na svetovno turnejo. Ustanovil ga je 1. 1498. avstrij¬ ski vladar Maksimiljan I., v življenje ga pa priklical prvi dirigent dunajski škof Jurij Slatkonja, Slovenec in znani glas¬ benik. Zbor je zapel tudi Gallusovo skladbo “Canita Tuba”, t. j. skladbo Slovenca Petelina. Pokojnina za starost. Poročali smo že, da so v novo ustavo sprejete tudi pra¬ vice, ki jih ima človek v svoji starosti in ki jih je formulirala ga Marija Eva Duarte de Peron, soproga predsednika republike. Izšel je dekret (11. junija), ki določa, kako se bo pokojnina za starost izplačevala. Ni to nobena pomoč, tem¬ več dolžnost, pokojnika za starost, tudi . če dotični ni dela nezmožen. Pokojnina znaša 150 pesov mesešno, če ima doticni še otroke pod 18 leti pa 200 pesov me¬ sečno. Dobi jo pa le, kdor nima nobene druge pokojnine, odn. če ima zaslužek manjši kakor pa 150 odn. 200 pesov. Pravico do nje imajo tudi tujci-imigran- ti, če so v Argentini že 5 let. Stanovanjska zaščita je, kakor smo že poročali, podaljšana do konca septem¬ bra. V teh treh mesecih upajo, da bodo mogli rešiti to težko vprašanje. Kon¬ gres ima več kot 10 načrtov, ki se med seboj razlikujejo. Nekateri jemljejo iz¬ pod zaščite stanovanja, zgrajena po 1. jan. 1949, drugi predvidevajo postopno zvišanje do 1. 1952, tretji ščiti gospo¬ darje z namenom, da jim z znižanjem stanarine ne bi ubili volje za graditev stanovanj, četrti ščiti malega človeka itd. Iz vseh teh načrtov bo odbor poslan¬ cev sestavil svoj načrt v smislu čl. 38 ustave, ki pravi, da mora privatna last¬ nina služiti splošni blaginji. Glavno poštno ravnateljstvo opozarja občinstvo, naj na pismih podčrta kraje naslovljenca, železniške proge pa naj bodo navedene samo z začetnimi črkami n. pr. Villa Ballester, FCNGBM (Ferro- carril Nacional General Bartolome Mi¬ tre). SKUPINA SLOVENCEV V ROSARIO Pred časom jih je obiskal g. Hladnik. V prijetnem razpoloženju so z njim preživeli nekaj ur. TITOV VOJNI MINISTED NAPADA SOVJETSKO ZVEZO Štev. 27. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz ŽUPANČEV POGREB Komunistična vlada v domovini je Otona Župančiča, ki se je na svoja sta¬ ra leta popolnoma predal temu režimu, pokopala z vsemi častmi, toda brez du¬ hovnika. Na čelu pogrebnega sprevoda so nosi¬ li veliko svileno slovensko zastavo s ko¬ munistično zvezdo v sredini, takoj nato so sledili nosilci vencev, katerih je bilo nad 400, za temi so korakali razni funk¬ cionarji sedanjega režima in so na po¬ sebnih podstavkih nosili najprej vsa Žu¬ pančičeva dela, nato pa njegova odliko¬ vanja. V mrtvaški voz so bili vpreženi trije pari vrancev, pogrebci so pa bili oblečeni v delovne obleke. Za krsto so stopali najprej pokojnikovi sorodniki, nato vlada, književniki in ostali sloven¬ ski kulturni delavci, za njimi pa ostali pogrebci. Pravijo, da so za Župančičev pogreb na pokopališču pri Sv. Križu odstranili velik križ, da množice “ne bi oviral pri razporeditvi”. SLIKAR MATEJ STERNEN — UMRL V Ljubljani je 30. junija umrl v vi¬ soki starosti .znani slovenski akader iki slikar Matej Sternen. Pokojnik ima ve¬ like zasluge za razvoj slovenske slikar¬ ske umetnosti. Spadal je v skupino slo¬ venskih impresionistov. HREPENENJE PO SVOBODI Iz Trsta nam poročajo, da so prebegi iz titove komunistične Jugoslavije na to ozemlje še vedno na dnevnem redu. Pre- bežniki izjavljajo, da bi pobegnili iz Slo¬ venije vsi ljudje, samo, če bi mogli. Naj¬ raje pa bi prebežali oni nesrečniki, ka¬ tere je titovska propaganda spravila iz Argentine domov. Komunisti so jih spravili ob vse premoženje in sedaj ne vedo, kaj naj počno. Nazaj ne morejo, v domače komunistične razmere in po¬ manjkanje se vživeti ne morejo. V zad¬ njem času so ljudje v obupu začeli orga¬ nizirati kar skupinske pobege. Tako v Novi vasi, o katerem smo že poročali Slovenije in ki se je radi izdaje samo delno po¬ srečil. Ostale kmete z družinami vred so oznovci zajeli in jih odpeljali nežna no kam. V celi vasi sedaj ni žive duše več in je kakor izumrla. Iz Trsta nam pišejo, da je kaplan v Preserjih moral plačati 8.000 dinarjev kazni, ker so ljudje za veliko noč pri božjem grobu metali denar kar okrog po tleh, ker je zbiranje' v puščico prepo¬ vedano. Delavec, ki pod komunisti ne vstopi v njihov sindikat, izgubi oblačilno in ži¬ vilsko nakaznico. Uredbo o obvezni reji živine so izdali doma. Po njej okrajni in krajevni ljud¬ ski odbori določajo slehernemu kmečke¬ mu gospodarstvu število in vrsto živine, ki jo mora rediti. Umrli so: Jože Dežman v Ljb., Boris Štefulja v Ljb. Bernard Lojk v Ljb., Lojze Vindiš v Ljb., Marija Seidl v Ljb, Valentin Lučin v Ljb., Ana Planinšek v Ljb., Marija Škrbine v Vižmarjih, Ceci¬ lija Janež v Sneberjih, Antonija Brenčič na Vrhniki, Ivan Dovč v Tomačevem, Prane Hočevar na Studencu, Jožefa Strašek v Celju-, Franc Švegelj v Go¬ rjah pri Bledu, Ivan Narat v Mariboru, Amalija Makovec v Grlavi pri Ljutome¬ ru, dr. Pran Prislan v Laškem, Anton Oražem v Ljb Marija Bolko v Zg. Pol¬ skavi, Ivan Kelec v Bgd, Ignac Koščak na Brodu pri Novem mestu, Frančiška Mausar v Ljb, Antonija Štern v Ljb. Marija Frank v Ljb, Emilija Malavašič v Ljb, Emil Kandare v Ljb, Miroslava Breskvar v Ljb., Jožefa Jurčin v Jur- kloštru, Ana Vodišek v Rimskih topli¬ cah, Jože Marčan v Ljb., Jernej Krk v Celju, Angela Kušar v Klečah, Bojan Cofelj v Polzeli, Jože Trbovc iz Hrasto- vice, Jožica Brejc na Jesenicah, Ciril Debeljak v Stari Cerkvi, ‘Tomaž Men¬ cinger v Ljb., Erika Nagy v Ljb., Tere¬ zija Komljanec pri Sv. Križu ob Krki, Ivana Kuclar v Ljb., Francka Ravnik Buenos Aires, 6. julija. Prihod novih Slovencev. Dne 30. ju¬ nija je odplula iz Genove ladja Campana. Na njej je na poti v Argenti¬ no tudi več slovenskih beguncev. Spominu smrti Narteja Velikonja je bil posvečen v nedeljo, 3. julija sesta¬ nek Igralske družine Narte Velikonja, na katerega, so bili povabljeni predstavni¬ ki društev in tiska. S tem prvim napol javnim spominom pisatelja Velikonje se ustanavlja pri IDNAVE tradicija vsa¬ koletnega spomina. Sestanek v dvorani na Belgrano je po začetnih akordih Ver¬ dijevega Requiema otvoril predsednik te igralske družine Perharič, nato je na Jesenicah, Janez Stoje v Ljb, Janez Valter na Goričah, Terezija Mrak v Ljb, Marija Pauček v Mirni peči, Jože Be¬ nedičič v Ljb., Uroš Toni na Bledu, Franc Krašovec na Vrhniki, Danica Šte¬ fančič v Tržiču, France Ferluga v Trstu. Marija Vavpotč v Ljb, Jeanette Vidic na Vrhniki, Franc Lampe'v Mariboru. Dr. Levičnik Alfonz, biv. profesor ve¬ rouka in pisatelj šolskih knjig, se je stalno naselil v Kranju. Ponekod so začeli bolj redno dobivati meso. Na živilske nakaznice ga navadni potrošniki dobe od 10-15-2- dkg na te¬ den za osebo, delavci pa do 40 dkg. sledila recitacija na Velikonjo se nana¬ šajočega odlomka iz “Črne maše”. O Velikonju kot pisatelju in človeku je govoril dr. Tine Debeljak, Perharič je prebral najmarkantnejše podatke iz Ve¬ likonjevega ponašanja pred sodiščem, nakar je režiser Petrič razvijal misli o temi: Velikonja in IDNAVE. Očenaš za dušo pokojnika in akord iz Requiema sta zaključila lepo spominsko svečanost. OSEBNE NOVICE V družini Franceta in Johane Klemen se je 1. junija rodila hčerka, ki so ji da¬ li pri krstu ime Marija-Ana. Za botra so bili dr. šimenčevi. Čestitamo. POGREB ČASTNEGA KANONIKA G. MATEJA ŠKERBCA V KRANJU KONCEM MARCA 1949. V ospredju žalni sprevod z duhovščino z avtofurgonom, v ozadju kozolec ter stolp kranjske župne cerkve; v ozadju pa šma- rjetna gora. — Na sliki so od leve proti desni: Jože Gregorič, katehet Jože žužek, pomočni škof Anton Vovk, kranjski vikar Blaj Franc, prof. dr. Pavle Simončič ter kaplan Joža Vovk. Slovenci v Argentini Trije pomembni jubileji v U.S.A. V zadnjih mesecih so trije po¬ membni naši rojaki v U.S.A. praz¬ novali svoje živi jenske jubileje, preko katerih tudi mi v Južni A- meriki ne moremo iti. Mnogo iz¬ med nas jih je bilo v veliki meri deležnih njihove dobrote. Prvi tak jubilej — petinsedem¬ desetletnico rojstva in obenem zla¬ to poroko-je v aprilu praznoval najvidnejši predstavnik kat. in posebno clevelandskih Slovencev, znani podjetnik Anton Grdina, resnični organizator slovenskih društev v U.S.A. ter njihov pred¬ stavnik nasproti stari domovini. Pred petdesetimi leti je šel našo pot v svet, pa si je s svojimi ro¬ kami in podjetnostjo, poštenostjo in marljivostjo pridobil lepo in uspevajoče podjetje; toda s svo¬ jo neumorno podjetnostjo in orga¬ nizatorskim t alentom je postavil Slovencem v U.S.A. njihove naj¬ boljše ustanove, ki so prav v zad¬ njih letih nam — emigrantom to¬ liko dobrega storile. Bil je dolgoletni predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jed- l>ote. je predsednik Slovenskega kulturnega vrta, č. predsednik Lige Katoliških Slovenskih Ame- rikancev, častni predsednik naj¬ bolj razširjene cerkvene organiza¬ cije Zveze Društev Najsvetejšega Imena, poleg tega da je ustanovi¬ telj tudi najmočnejše slovenske banke (North American Bane). Marsikdo izmed nas je bil v le¬ tih begunstva deležen posredno od njega ali preko organizacij, pri katerih je imel odlučujočo besedo, izdatne podpore. Slovenci v Argen¬ tini se pridružujejo slaviju kato¬ liških Slovencev v Clevelandu ter kličejo jubilantu Grdini; Na mno¬ ga leta! Drugi jubilant - sedemdesetlet¬ nik je kanonik John Oman, rojen že Amerikanec. Sin slovenskih pionirjev je vsekdar ohranil svojo slovensko zavednost ter je gotovo, prav on s svojim cerkvenim in or¬ ganizacijskim ter pisateljskim de¬ lom povzročil, da je slovenski ži¬ velj vzdržal toliko časa v Ameri¬ ki zvest — veri in jeziku. Ohrani¬ ti Slovence v veri in po njej na¬ rodnosti, je bilo njegovo vodilo, ki ga je s takim uspehom izpolnje¬ val v svojem tako plodnem življe- nju dušnega vodnika Ameriških Slovencev. On se je v zgodovino Slovencev v Sev. Ameriki zapisal predvsem kot duhovnik. Te duhov¬ ni vodja največje slov. kat. orga¬ nizacije Društva zveze Najsvetej¬ šega Imena ter s vetovalec vsega kat. gibanja. Mnogo je pisal ter še zdaj piše vsaj tedensko svoje Nevvburške novice. Zdaj deluje najbolj pri Baragovi zvezi, boreč se zato, da hi tega slovenskega škofa Cerkev poveličala na oltar. In pa — udejstvuje se pri sama¬ ritanskem delu za podporo begun¬ cem v Evropi ter je predsednik Lige Katoliških Slovenskih Ame- rikancev. Za zasluge med Sloven¬ ci v Ameriki, ga je pred leti ime¬ noval škof Rožman, sedaj kot be¬ gunec njegov gest, za častnega ka¬ nonika ljubljanskega kapitlja. Naj živi še dolgo ta veliki dobrot¬ nik in vodnik ameriških katoliš¬ kih Slovencev. Tretji jubilant pa-je — šestde- setletnik — Ivan Zorman, ne du¬ hovnik ne politični in gospodarski organizator, temveč — najvidnej¬ ši severoameriški kulturni dela¬ vec, komponist,'povevedja in or¬ ganist. Markantna oseba ameriš¬ kega javnega življenja. Svoje iz¬ virne slovenske pesmi ie tiskal po vseh katol'ških ameriških listih, pa tudi v starokrajskih revijah ter ■ie izdal vsaj 5 zbirk: Poezije 1919, Lirični sr^vi 1925, Pota ljubezni 1931 in T - novega sveta 1938 ter preide s’ovenskih pesnikov v an¬ gleščino Slovene Poetry 1928. Literarne ocene, ki so jih pisali starekrajski kritiki, ga prišteva¬ jo v vrsto poetičnih realistov Gre¬ gorčičevega sloga, prav tako pri¬ pravnega za petje, kakor so pes¬ mi „goriškega slavčka”. Kot pesnik je v U.S.A. izrazit samouk, toda kot glasbenik je imel dobro šolo, celo naj višjo na u- niverzi. Skladatelj prof. Matija Tomec je poslal iz domovine poseb¬ no oceno njegovega glasbenega de¬ la ter ga označil kot dobro, pevno in vrednostno. Nad 200 je njego¬ vih mladinskih skladb, nad 50 zborovskih cerkvenih in svetnih itd. Neizmerno velik vpliv je imelo to njegovo pevsko delo med Slo¬ venci, ki je nemalo imelo za posle¬ dico, da so Slovenci v U.S.A. osta¬ li — Slovenci. Zormanova pesem jih ie dramila in narodno vzgaja¬ la. Njegove proslave so se udeleži¬ li najodličnejši amerikanski Slo¬ venci ; sam driski guverner Frank Lausche je bil tam in imel nago¬ vor nanj v — slovenščini in pribil: “Za materjo in očetom sem naj¬ bolj hvaležen njemu, da sem to, kar sem”. Temu odličnemu katoliškemu kulturnemu in narodnemu in na¬ rodno nrosvetnomu delavcu med Slovenci v U. S. A. čestitamo k živlienskemu jubileju, želeč mu še irTt^o umehov kot pesniku in glasbeniku! Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 27. "Črno mašo za pobite Slovence" mora imeti vsaka slovenska druži¬ na. Če je še nimate, jo naročite ta¬ koj v upravi Svobodne Slovenije na Victor Martinez 50. Skupno z naro¬ čilom nakažite zanjo tudi $ 15.—. Pri oceni “Črne maše” v prejšnjem podlistku je pomotoma izpadlo ime oce¬ njevalca — Miklavž Trpotec. MED NAŠIMI V MAR DEL SUD-u 27. junija. Vesel dogodek. Družina Janeza in Kristine Jelenc je dobila 23. junija tež¬ ko pričakovano hčerkico, ki so ji pri krstu dali ime Kristina-Marija. Srečni družini naše tople čestitke! Poroka. V soboto 25. junija sta se poročila v Miramaru Jakše Anton in Turk Marija. Mladi par je poročil g. Koman Boris. Novoporočencema želimo na novo življenjsko pot obilo sreče! Nesreča pri delu. Žnideršič Janez, pos. in zid. mojster iz Loške doline je pri delu tako nesrečno padel z odra, da si je nalomil eno rebro. Vsi mu želimo skorašnjo ozdravitev in vrnitev v našo sredo! V MENDOZI RASTEMO. .. Mendoza, 10. junija. Z velikim veseljem je naša slovenska skupina v Mendozi pozdravila radostno vest, da so v družini Grintal Luke in Ane dobili dvojčke, kar dva fanta. Mali Janezek je zdrav in čil, bratec Mihec pa je po enem tednu zemeljskega življenja odšel med božje krilatce. Družina Triler Franc in Franca je do¬ bila tudi sinčka, ki so ga krstili za Jo¬ žefa; v družini njegovega brata Triler Janeza in Marije pa so pravtako dobili sinčka, ki so mu pa dali pri krstu ime Milan. Srečnim družinam vsi prav prisrčno čestitamo. Naša mendoška skupina je nanje ponosna; saj se nam je doslej v pol leta našega tukajšnjega bivanja ro- dolo že 10 otrok. Mendoza, 17. junija. Na Telovo je Bog poklical k sebi ma¬ lega, komaj 0 tednov starega Milančka iz družine Triler Janeza in Marije. Tež¬ ko prizadetim staršem in vsej družini naše iskreno sožalje! POSTAVIL SI JE ŽE DOM Alta Gracia, 13. junija. Kraj, v katerem živimo, je zelo lep. Sem prihaja veliko turistov, posebno iz Bs. Airesa. Bogatejši ljudje iz Capitala imajo vsi tu svoje vile. Podnebje je do¬ bro. Je bolj vetrovno, zato ni bilo pre¬ hude vročine. Mraza pa še tudi nismo dosti' občutili. Z ženo sva si že toliko prihranila, da sva si postavila lastno hišico. Svet nam je dal brezplačno na razpolago eden tuk. farmarjev. Z ženo sva kupila 3.000 komadov opek in sva si postavila 5 m dolgo in 4 m široko hi¬ šico, v kateri imava sobo in kuhinjico. Imela sva toliko, da sva lahko vse ta¬ koj plačala in sva sedaj na svojem. Za¬ služiva oba dobro. V bližini zidajo celo DRUŠTVENI VESTNIK Knjižnica Društva Slovencev je odpr¬ ta vsako soboto popoldne in vsako ne¬ deljo dopoldne. Knjige iz knjižnice si lahko izposojujejo vsi slovenski nase¬ ljenci v Buenos Aires. ' Proste službe: Mizarski mojster, ki bi samostojno znal voditi obrat za stavbe¬ no mizarstvo dobi službo. Za delo v Banfieldu v bližini Lanusa iščejo mehanike, zidarje, tesarje in na¬ vadne delavce (peone). Naslovi podjet¬ nikov so interesenton na vpogled v pi¬ sarni Društva Slovencev. SLOVENCI CHILE Talca, 6. junija. Iz Santiaga de Chile sem se preselil s svojo družino na jug v Talco, kjer sem dobil službo kot upravnik čakre. Po¬ krajina je tu zelo lepa, ker smo na po¬ bočju samih Cordiller. V mestu je še slov. duhovnik in sestra prednica. Lepe pozdrave vsem — V. M. KANADA Guelph, 18. junija. KOMEMORACIJA ZA PADLIMI DOMOBRANCI Društvo Najsvetejšega imena je s so- dolovanjem pevskega zbora iz Batawe priredilo 29. maja v Torontu akademi¬ jo v spomin na žrtve komunistične re¬ volucije v domovini. Skoraj vsa naša družina iz Toronta ter mnogi iz okoli¬ ce so se zbrali v cerkveni dvorani in posvetili večer spominu pokojnih. Veli¬ čino in pomen žrtev je v lepem govoru opisal g. Janez Vižintin. Fantje so na¬ to podali še nekaj deklamacij in reci¬ tacij, med katerimi je bila najmočnejša recitacija “Vetrinjski psalm in Drugo pričevanje. Starim naseljencem je bila zelo všeč tudi simbolična vaja Dober¬ dob. Bila je res lepo in harmonično iz¬ vedena, za kar je poskrbel g. Ivan Gr¬ mek. Med posameznimi točkami je zbor pel žalni venec. Celotno režijo je vodil g. Stane Brunšek. To je bila njegova že druga režija, ki mu je odlično uspela. SLOVENSKE POROKE Gospodarič Albin iz Št. Ruperta se je poročil z Marijo Petelin iz Ribnice; Ar¬ čon Ludvik iz Ljubljane si je izbral za življensko družico Ivanko Židanek iz Ljubljane; Fister Stane iz Mirne peči je popeljal pred oltar Milko Korošec iz Dobrepolj; Gimpelj Matija iz Šmihela pri N. mestu je vzel Ivanko Bricelj; Pe¬ ček Joe iz St. Catharines, Ont., se je pa oženil z Vali Valjavec iz Ljubela. Vsem naše iskrene čestitke! NEMČIJA Bueckeburg, 24. junija. Iskreno se Vam zahvaljujem za Kole¬ dar Svobodne Slovenije. Knjiga je spri- vrsto hiš. Vse po enotnem načrtu. Do cerkve imamo 2 km. Oba sva zadovolj¬ na. Renca (San Luis), 4. junija. Pred desetimi dnevi sem obiskal Slo¬ vence v San Luisu. Zelo se pohvalijo s podnebjem, z zaslužkom pa nekoliko manj. Mesto je brez industrije, zato se morejo tu uveljaviti obrtniki in trgovci. Na deželi je glede zaslužka še slabše. Peon ima 8 pesov na dan. Nekoliko bolj¬ še so pa plačani mehaniki. Provinca spada med tkzv. “siromašne” kraje. Do¬ mačini se z delom ne pretegnejo. Pridni in bogati so tu večinoma le novonase- Ijenci iz Evrope. Dela imam vedno do¬ sti, zato mi ni dolg čas. Pozdrav vsem znancem! S. K. Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za Četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. - U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. PO SVETU čevalo delavnosti našega človeka, ki se je pod silo razmer odločil za pot preko oceana. Med begunci v Nemčiji je tre¬ nutno položaj naslednji: Vsi begunci se morajo do 31. decembra t. 1. dokončno odločiti, ali žele emigrirati, navesti dr¬ žavo, če se odločijo za preselitev, ali hočejo ostali v Nemčiji ali se pa vrniti domov. Begunci se v glavnem zanimajo za dve državi, v katerih se mislijo na¬ seliti: Za Argentino in Avstralijo. Naj¬ važnejša naloga nas vseh pa je, kjerkoli živimo in kjerkoli se še bomo naselili, da bomo složni in edini. Iskreno Vas pozdravlja AVSTRIJA Spittal, 15. junija. Dne 9. junija je odšel transport 25 Slovencev za Kanado, med njimi tudi duhovnik Vukšinič. V taborišču imamo župnika Klopčiča in njemu pomagata Lavrič in Mihelič. V dušnem pastirstvu pomagajo tudi Salezijanci prof. Luskar, Matko, Mihelič, Nemec in Ceglar. Zad¬ nji teden IRO ponovno pritiska, da bi se ljudje kakorkoli odločili za emigra¬ cija ali pa za vrnitev domov. Vsak mo¬ ra povedati, akm hoče iti. AVSTRALIJA Burando, 10. junija. Od “Department of Labour and Na¬ tional Service” iz Adelaide sem dobil sporočilo, da lahko zapustim delo na progi in pridem v Adelaido ter se ja¬ vim v pisarni omenjenega urada za dru¬ go zaposlitev v mestu. V Južni Avstra¬ liji moram ostati 24 mesecev, kot vsi ostali, ki so zaposleni v raznih južno- avstralskih področjih. Mnogi begunci so odšli v druge kraje, pa so se vsi morali vrniti v Južno Avstralijo. Pričakujemo Slovence iz Spittala in Bagnolija. Z njihovim prihodom se bo naša družina povečala. Sem prihajajo počasi, toda stalno. Težko jih je najti, ker smo daleč od pristanišča. Kakih posebnih novic ni. Živimo vse dni ena¬ ko: delamo, jemo in spimo. Uteha nam je pošta in časopisi, ki jih dobivam od vseh strani. Meseci marec, april in maj so pri kraju. Z njimi pa tudi muhe, ki so nas pri delu stalno spremljale. Res nekaj neznosnega je ta nadlega. Toliko jih je, da človeku silijo v oči in usta. Pred nji¬ mi si varen samo z mrečo. Tu je sedaj zima. Padlo je že nekaj dežja. Tudi puš¬ čava je oživela. Zraslo je tudi nekaj trave. Noči so hladne in brez zimske suknje ne moreš nikamor. Dnevi so to¬ plejši, včasih se tudi še znojimo. Moj preddelavec je zadnjih 14 dni mehak kot ovca. Skoraj neverjetno. Saj me ne bo več dolgo “gnjavil” in mu bom lahko rekel “good by buch”. Sprejmite najlepše pozdrave. — P. ŠPANIJA > Madrid, 15. junija. V dneh 1., 2. in 3. aprila smo se skupaj z drugimi begunskimi visokošol- ci iz Colegio Santiago Apostol iz Ma¬ drida tudi slovenski študenti udeležili romanja k Virgen del Pilar v Zaragozo. Romanje je organizirala Obra Catolica de Asistencia Universitaria. V Zaragozo smo prispeli 1. aprila zvečer. Bili smo lepo sprejeti. Nasled¬ nji dan smo se pozdravili z našimi de¬ kleti, ki študirajo v tem mestu in 4 našimi kolegi, ki so za to priliko prišli iz Barcelone. Zjutraj smo imeli v ro¬ marski baziliki mašo po vzhodnem ob¬ redu. Pel je ukrajinski zbor. Sledil je sprejem pri škofu, nato pa v vseuč. mestu. Za predsedniško mizo je sedel rektor vseučilišča, poleg njega pa od¬ lične osebnosti in pa tudi zastopnik be¬ gunskih akademikov. To čast je tokrat imel slovenski visokošolec V. A. Po končani slavnosti je rektor vse povabil na prigrizek. Popoldne je bil ogled mest¬ nih zanimivosti in sprejem na občini. Pri Marijinem oltarju smo opravili po¬ sebne romarske večernice, ob enajstih zvečer je pa bil v enem od zaragoških gledališč mešan “centralno-evropsko- aragonski” folkloristični festival. Na¬ stopili so slovenski, hrvatski, ukrajin¬ ski in poljski zbor. Dve skladbi sta sku¬ paj zaigrala slov. violinist Z. O. in slo¬ vaški medicinec pianist. Ta del progra¬ ma, ki so ga izvajali beg. akad. iz ko¬ legija so med drugimi točkami zelo po¬ živili poljski in ukrajinski narodni plesi. Slovenski pevski zbor je žel veliko pri¬ znanje. Zaragoza namreč Slovence poz¬ na, ker tu študirajo slov. akademičarke. To smo posebno opazili v osrednjem delu festivala, ki ga je priredila v poz¬ drav gostom uradna Šola za aragonske narodne plese. V svojskem napevu “jo¬ te” so posamezni pevci v pestrih na¬ rodnih aragonskih nošah pozdravili ro¬ marje predvsem predsednika OCAU in slovenske akademičarke v Zaragozi. Najlepši del programa so predstavljali izbrani aragonski narodni plesi. V nedeljo 3. aprila je bila votivna ro¬ marska maša, nato pa slovesnost v pro¬ slavo zlatomašništva sv. Očeta. Sloven¬ ci smo imeli sv. mašo pri Marijinem oltarju. Imel jo je g. Petek Janez CM. Popoldne smo bili nekaj časa v parku in smo zapeli več slov. pesmi. V dneh romanja smo se spomnili predvsem vseh slovenskih potreb in smo zanje pro¬ sili na kraju, 'kjer se je pred dvemi ti¬ sočletji prikazala Mati božja apostolu sv. Jakobu, kakor pravi pobožna le¬ genda. Zakonki par dobi zaposlitev pri do¬ bri družini. Naslov v upravi. Družina — gospa Slovenka — iš¬ če gospodinjsko pomočnico, ki zna tudi kuhati. Eventualno bi dali sta¬ novanje tudi njeni družini. Naslov v upravi. HMELJ ARJI-SAVINJČANI in drugi, ki bi hoteli delati v hmelj- nikih, naj se čimprej javijo na DIRECCION DE CULTIVOS Primera Malteria Argentina S. A. Brasil 731, 2do, Capital. Pogoji so dobri: stanovanje, hrana in plača. Hmeljniki so oddaljeni 40 km od Mar del Plata. "ČASA B O ¥ U” OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Obveščamo naše slovenske stranke, da imamo trenotno na prodaj nekaj komadov zapestnih ur raznih odličnih švicarskih znamk po zelo ugodni ceni. Kupujemo briljante in star nakit po visokih cenah. Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644