'/

■- / r -$
H}/.

"!■■■


■ ■

‘ i

a

/'

/■

/ ■

... /.

.

> ■. . . ; ,

■ i



a



i  •,

/


Ljudska igra v 5 dejanji)! s preti-
::: govorom in sklepno siiko :::

Poslovenil Franc Rihar

Izdalo „Katol. slov. izobraževalno
društvo v Mekinjah" z dovoljenjem
Jate!, političnega tiskovn. društva
v 3riksen-u, založnika nemškega
::: izvirnika :::

Gena 80 vin., 10 izvodov K 5 —

::: V Ljubljani, 1909 :::

Založila Katoliška Bukvama

:: Tiskala Katoliška Tiskarna

KatoliSka Bukvama v Ljubljani.

Zbirka ljudskih iger.

1. snopič.

1.  Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih.

Samo moške  vloge

2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo

moške  vloge.

3. Lurška pastirica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo

ženske  vloge.

2. snopič.

1.  Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo

moške  vloge.

2. Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo

moške  vloge.

3. Župan sardamski. Veseloigra v treh dejanjih.

Samo moške  vloge.

4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh

dejanjih. Samo ženske  vloge.

3. snopič.

1.  Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo

moške  vloge.

2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo

moške  vloge.

3. Sv. Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo žen¬

ske  vloge.

4. snopič.

1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček.

Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške  vloge.

2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo

moške  vloge.

3. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih.

Samo moške  vloge.

Hoferjeva smrt.

(Stenska slika v Hoferjevi kapeli
v Pasajerju.)

Andrej Hofer

tirolski junak.

Ljudska igra v petih dejanjih z opisom tirolskih
boj^v leta 1809.

5$Z

•'vjO-

Poslovenil Franc Rihar.


Izdalo k. s. izobraževalno društvo v Mekinjah. —
Z dovoljenjem katoliškega političnega tiskovnega
društva v Briksenu, ki je izvirnik založilo.

Založila Katoliška Bukvama.

Tiskala Katoliška Tiskarna.

%e>5^

Založništvo
si pridržuje
vse pravice

Andrej Hofer.

Ljudska igra v petih dejanjih.

Po nemškem izvirniku prevel Franc Rihar, župnik.

Osebe:

Andrej Hofer, preprost Tirolec in krčmar »na pesku"
v Pasajerju, vrhovni poveljnik Tirolske.

Ana, njegova soproga.

Ivan, njegov sin (13 let star).

Jerica, njegova najmlajša hči (3—4 leta stara).
Jožef Spekbaher, poveljnik spodnje Inske doline.
O. Joahim Haspinger, kapucin, vojaški kaplan

i podpoveljnika,‘Iv tretjem
ri, / dejanju cesarska sela.

tirolskih čet.

Jakob Siberer,

Jožef Ajzenšteken,

Kajetan Svet, tajnik Hoferjev.

Tonček iz Gomiona, J . ,.

Franc Rafl iz Fartlajsa, kmef J e Y P asa J erskl
Janez Gufler, J dollm -

Peter Ortner, krčmar pri »rdečem orlu" v Inomostu.
Anzl, njegov sin (star 7 let).

Rozika, natakarica pri »rdečem orlu".

Stotnik tirolskih strelcev iz Stubajerja.

Rezika, njegova hči.

Nadporočnik tirolskih strelcev.

Stotnik pl. Vellingerode, bavarski častnik.
Francoski kapitan.

Bavarski pisarniški sluga (birič).

Kmečki deček.

Kmetje, brambovci, francoski in bavarski vojaki. Pri
sklepni sliki dva genija.

t






Predgovor.

Junaške borbe male Tirolske proti sil¬
nemu Napoleonu I. so v avstrijski zgodo¬
vini zapisane s zlatimi pismeni. Z občudo¬
vanjem zremo na hrabre može, ki so tako
srčno in neustrašeno branili vero in dom
proti veliki premoči; predvsem pa vzbuja
naše občudovanje njihov vrhovni poveljnik
ter tako ljubljeni zaupnik cele tirolske de¬
žele — slavni Andrej Hofer, splošno ime¬
novan »Sandwirt«, t. j. po naše: krčmar
na pesku.

Nastopni igrokaz proslavlja tega vzor¬
nega junaka, katerega krepka postava
nam ob stoletnici slavnih tirolskih bojev
1809 — 1909 zopet stopa tako živo pred
oči . . .

Leta 1805. je moral cesar Franc od¬
stopiti tirolsko deželo bavarskemu kralju
Maksu Jožefu. Tirolci, katerih srca so
vedno zvesto bila za habsburško hišo, so
z nejevoljo nosili težki bavarski jarem. Na-

4

poleon je pestil Bavarce, ti pa so stiskali
in izžemali ubogo Tirolsko, da so mogli
Napoleonu plačevati visoki vojni davek.
Četudi težko, se je vendar pokorilo tirol¬
sko ljudstvo oholim gospodarjem; prena¬
šalo je mnogotere krivice in zaničevanja,
dokler ni jela bavarska vlada napadati
verskega življenja Tirolcev. Ko je pa ta
odpravila več starih praznikov, prepove¬
dala procesije, božja pota, božji grob v
velikem tednu, ko je pod občutnimi kaz¬
nimi prepovedala moliti celo sv. rožni ve¬
nec ter preganjala ljudstvu priljubljene
kapucine in duhovnike, ko je naposled na¬
meravala razdeliti deželo na tri okraje,
tako da bi na ta način moralo celo izginiti
staro ime Tirolske — takrat pa je zavrela
kri vernim in domoljubnim Tirolcem; ča¬
kali so le ugodnega trenutka, da planejo
na usiljence ter jih preženo.

Z Dunaja so dohajale vedno bolj po¬
gosto novice, da se vrše priprave za ve¬
liko vojsko proti Napoleonu; kot blisk so
šle od ust do ust po celi tirolski deželi ter
so našle povsod vesel odmev. Meseca ja¬
nuarja 1809 so se podali na Dunaj tirolski
odposlanci, na čelu jim Andrej Hofer,
krčmar na pesku. Tam na Dunaju so ti¬
rolski zaupniki z nadvojvodom Ivanom
sklenili, da se cela Tirolska s splošno
vstajo upre; na pomoč pa ji pride avstrij¬
ski vojskovodja marki pl. Šastler.

5

Cel vojni načrt, ki ga je naredil Hofer
z ožjimi zaupniki, je bilo sedaj treba raz¬
širiti po vsej deželi, vendar tako tajno in
previdno, da bi sovražnik tega nič ne
opazil. Ta odgovorni in težki posel so
prevzeli tirolski krčmarji, ki so že po svoji
obrti dobro poznali ljudi in kraje ter so
vedeli, na koga bi se bilo zanesti; vrhu-
tega. so bili ondotni krčmarji premožni in
veljavni kmetje, posebno še ob velikih
cestah. Ti so zelo previdno vodili vse pri¬
prave; kmalu je bila cela dežela priprav¬
ljena na boj ter je čakala le migljaja, da
udari.

Kar izvedo začetkom aprila Bavarci
nepričakovano novico, da se Tirolski bliža
avstrijska armada. Hitro ukažejo podreti
vse mostove v Pusterški dolini. Ko začno
dne 9. aprila Bavarci podirati most pri
Sv. Lorencu, počijo prve tirolske puške
izza gozda na iznenadene Bavarce; bojni
ples se je pričel . . .

Po vsej deželi se je širil težko priča¬
kovani oklic: zgrabite orožje za Boga, ce¬
sarja in domovino. Po reki Ini so plavale
deščice z zastavicami — dogovorjeno zna¬
menje zaupnikov. V noči od 11. do
12. aprila so zasedli tirolski brambovci vi¬
šine krog Inomosta, posebno pa goro Izel.
Na to goro je udarila sovražna glavna sila
z vso močjo. Vnel se je srdit boj, mož se
je bojeval proti možu; naposled so se mo-

6

rali Bavarci umakniti. Drugi dan se je
bitka zopet srdito nadaljevala. Z levovo
hrabrostjo je planil bavarski oberst pl. Dit-
furt na čelu svoje vojske v sredino kme¬
tov; ko je ranjen padel s konja, so ga
morali vojaki naprej nesti pred vojsko; ko
mu je pa razbila tirolska kroglja čeljusti,
je upadel Bavarcem pogum. Bavarska ge¬
nerala Bisson in Wrcde sta se morala
vdati; cela sovražna vojska je položila
orožje.

Dne 23. aprila so se Tirolci javno za¬
hvaljevali za očitno pomoč pomočniku in
zavetniku svojemu — presv. Srcu Jezu¬
sovemu, kateremu so se leta 1797. javno
zaobljubili . . . Vriskajoč so se vračali
kmetje na svoje domove.

Toda kmalu je sovražnik zopet žugal
deželi. Napoleon je ukazal maršalu Lefe-
bvre, da naj podjarmi Tirolsko. Z vojsko
je prodrl do soteske Strub, kjer se mu je
uprl povebnik Oppacher z le 560 možmi.
Mala tirolska četa ni obupovala. Dne
11. maja so bili strelci ob 5. uri pri sv. maši
ter so prejeli vesoljno sv. odvezo; nato so
se podali na svoja mesta, zaupajoč na
božjo pomoč. 24 sovražnih topov je bru¬
halo ogenj in pogin proti soteski — odgo¬
varjala sta samo dva tirolska topa, ki sta
pa kmalu umolknila. Nič sc ne gane v
soteski —- Francozi misleč, da so se kmetje
bojazljivo umaknili, udero v gostih vrstah

7

v ožino. Kar jih obsuje toča krogelj izza
skal in drevja; cele vrste se zgrudijo . . .
Vedno srditeje divja borba; skale, hlodi se
vale v dolino na sovražne trume. Ožina
je pokrita s kupi mrličev — vmes med
bojni krik pa doni glas cerkvenih zvonov
— na praznik Vnebohoda Kristusovega.
Kar se prikažejo Tirolcem za hrbtom so¬
vražniki — bavarski gozdar jim je pokazal
pot. Oppacher se mora umakniti s svojo
junaško četo . . .

Požigajoč in moreč so se usule so¬
vražne čete v deželo. General Šastler jim
je zastavil pot — toda bil je premagan ter
je komaj sam na hitrem konju ubežal.

Tako so stvari za Tirolce zelo slabo
stale. Francozi so z grozovitostjo hoteli
ustrahovati ljudstvo. Naposled se je po¬
srečilo Tirolcem, da so sklenili s sovraž¬
nikom 36-urno premirje. Ta kratek čas so
dobro porabili; na vse strani so hiteli seli
ter klicali brambovce skupaj . . . Kmaio
se je zbralo mnogo čet hrabrih bojevnikov
krog glavnega mesta. Hofer je zopet pre¬
vzel poveljstvo. Spekbaher, izredno nav¬
dušen in junaški mož, mu je zvesto stal na
strani. V vojnem svetu so sklenili povelj¬
niki, da naj se bije glavna bitka dnč
25. majnika zopet na gori Izel. Bistroumno
je ta dan razpostavil Hofer svoje vrle
strelce po višinah krog Inomosta. Sam je
vodil središče. Bitka je bila vroča in kr-

8

vava; zmaga se ta dan še ni nagnila na
nobeno stran. Na večer sta se obe vojski
utrujeni do skrajnosti umaknili v svoja ta¬
borišča.

Naslednje dni se je bitka nadaljevala.
Dne 29. majnika je bil zopet hrib Izel ves
v ognju — sredi ognja se je hrabro boril
Hofer. Bojevnike je navduševal vneti ka¬
pucin o. Haspinger; z belo palico v eni
roki in s križem v drugi je rinil v naj¬
gostejše trume sovražnikov. Ko začno
njegovi vojaki pešati in se sovražni pre¬
moči umikati, plane hrabri menih sam proti
sovražnim trumam, kličoč rojakom: »Vi
verolomni, pred sodnim stolom božjim se
vidimo . . .« Tirolci udero za njim . . .
Sovražnik ga hoče zabosti, rekoč: »Ven¬
dar te imam enkrat« ... »Še ne,« odgovori
menih ter s palico odbije udarec. Drugič
je prifrčala sovražna kroglja ter šla skozi
njegovo mogočno rdečo brado — ter ubila
sovražnika. Trdili so, da tega kapucina
nihče raniti ne more.

Naposled po deseturni borbi so se sov¬
ražniki umaknili. Tirolci, počivajoč po
strahovitah naporih, niso vedeli, kaj se je
takrat godilo v sovražnem taboru. Cela
sovražna armada je v temni noči pobeg¬
nila; da bi brez šuma mogli naprej, so ko¬
pita konj in kolesa voz in topov s slamo
ovili. Drugo jutro ni bilo ne duha ne sluha

9

po sovražniku. Zmagonosni bojevniki pa
so se veseli vrnili v svoje vasi.

Toda utrujena dežela je uživala le ma¬
lo časa zaželjeni mir. Napoleon se je srdil.
ker se je malo hribovsko ljudstvo njemu,
nepremagljivemu vojskovodju, tako uspe¬
šno po robu postavljalo. Zopet pošlje mar¬
šala Lefebvre z veliko armado nad upeha¬
no deželo. Od vseh strani so udrle sovraž¬
ne čete v deželo, katero je avstrijska ar¬
mada zapustila. Proti 50.000 možem so
stali tirolski kmetje-strelci sami. Toda
srce hrabrim Tirolcem ni upadlo; proseč
božje pomoči so se zopet zbrali krog svo¬
jega preskušenegainljubljenega poveljnika
z novim pogumom in z ognjeno navduše¬
nostjo za sveto stvar. Srdito so planili na
sovražnike ter jih na vseh straneh potisnili
nazaj. Zmešnjava se je pojavila v celi so¬
vražni armadi. Kmetie so zbrali vse moči
za odločilno bitko, ki naj se bije 13. avgu¬
sta zopet na slavnem griču Izel. Ob jutra¬
njem svitu so duhovniki služili sv. maše,
pri katerih so krepki, junaški možje goreče
prosili pomoči Gospoda vojnih trum. Za¬
upanje jih ni varalo. Dne 13. avgusta so si
priborili Tirolci veličastno zmago, katere
slava bo donela, dokler bodo snežne tirol¬
ske gore kipele proti nebu. Smrt je imela
obilno žetev. V hudi, srditi bitki je zmaga¬
la ljubezen za Boga, cesarja in domovino.
Francoski maršal je moral sramotno be-

10

žati; izgubil je nad 13.000 mož, katerih
trupla so našla v Tirolski svoj grob.

Drugo jutro je zbral Hofer vse povelj¬
nike krog sebe ter zahvalil v iskrenih mo¬
litvah Boga in Mater božjo za čudežno po¬
moč.

In sedaj se je naselil pripros,ti krčmar
Hofer kot deželni gospodar in cesarski na¬
mestnik v cesarski palači v Inomostu ter
je, obdan od sveta zvestih Tirolcev, po
očetovsko vladal svojo ljubljeno deželo.
Stanoval je vnajpriprostejših sobah cesar¬
ske palače, v vsakej teh sob je obesil v kot
križ, kakor je to navada v kmečkih hišah;
zvečer je pušil svojo kratko pipico ter se
veselo in po domače razgovarjal s prija¬
telji ; jed si je dal nositi iz bližnje gostilne
za 36 kr. na dan. V cesarjevem imenu je
uspešno vodil vlado; v priznanje njegove¬
ga zvestega službovanja mu je cesar po¬
slal težko zlato verižico in zaslužno sve¬
tinjo. Med tem časom — bilo je 14. okh>
bra — je moral cesar Franc v Schon-
brunu podpisati trdo mirovno pogodbo, v
kateri je moral obljubiti, da se hoče tramo
odpovedati ljubljeni tirolski deželi.

Razsrjeni cesar Napoleon je odslej le
na to mislil, kako bi to trdovratno deželo
kruto kaznoval; zato je poslal nadnjo zopet
armado, broječo nad 56.000 mož.

Hofer je zvedel to strašno novico v
Inomostu; zopet je odločil goro Izel za boj.

11

Sredi oktobra je udrl sovražnik od vseh
strani v utrujeno deželo. Špekbaher je ča¬
kal z 10 kompanijami glavno sovražno ar¬
mado pri Melleku. Strahovita borba se je
vnela ondi; Špekbaher se je bil srdito ka¬
kor lev, poleg njega se je bojeval njegov
sinko. Toda število junaških Tirolcev se je
krčilo, padlo jih je že nad polovico, zato ni
čuda, da so jeli pešati ter se umikati, po¬
sebno še, ker je sovražnik dobival vedno
novih moči. Špekbaher sam je prišel v
smrtno nevarnost ter je odnesel iz bitke
13 ran. Pa te bi še prebolel; a zadela ga je
še hujša nesreča; izgubil je ljubljenega
sina, katerega so Bavarci vjeli. Tega udar¬
ca ubogi oče ni mogel preboleti. Od tega
časa je poprej tako krepki mož popolnoma
omagal; ž njim pa so izgubili utrujeni Ti¬
rolci poleg Hoferja najboljšega poveljnika.

Medtem se je vršilo več brezuspešnih
bitk. Toda vedno pogosteje se je širila no¬
vica, da je mir sklenjen. Tirolci tej novici
kar niso mogli verjeti. Naposled je dne
28. oktobra prinesel cesarski sel Hoferju
cesarjevo pismo z naznanilom, da je mir
sklenjen. Uklonil se je Hofer cesarjevemu
odloku kot zvest podanik ter je podpisal
pismo, da se vda; toda storil je to s krva¬
večim s^cem.

Komaj se je to zgodilo, že je pri¬
hitel Uaspinger jezen nadenj ter ga je pre¬
govoril, češ, da so vse govorice o miru iz-

12

mišljene ter da je cesarjevo pismo ponare¬
jeno. Hofer se je vdal ter je določil dan
1. novembra zopet za bitko na gori Izel.
To je bil prvi korak k njegovi pogubi.

Napočilo je mrzlo in pusto jutro dolo¬
čenega dne. Gosta megla je ležala po do¬
linah krog Inomosta ter je zapirala tirol¬
skim strelcem razgled na sovražnika. Ta
se je mogel v megli neopažen'približati;
vrhutega so se Tirolci z napadom zakas¬
neli, zato se je zgodilo, kar je bilo neiz¬
ogibno. Tirolci so se morali hitro umakniti.
Vrhutega so do smrti utrujene brambovce
plašile razne vesti o naraščujoči moči so¬
vražnikovi. V takih žalostnih okoliščinah
je potrti Hofer uvidel, da bi bil vsak na¬
daljnji odpor brezuspešen, zato je sporočil
namestnemu kralju, da se Tirolci vdajo.
Koj po odposlanem sporočilu se je sešel
Hofer s Petrom Majerjem in drugimi po¬
veljniki, ki so zopet toliko časa silili in
tiščali vanj, da je sporočilo preklical. Ne¬
srečni Hofer v negotovih okoliščinah sko¬
raj ni več vedel, kai naj začne; izgubil je
ubogi mož vso samozavest; nesreče in
prevare so ga popolnoma potlačile; mu¬
čile so ga neprestano tudi strašne misli,
da je on kriv nesreče svojega ljudstva ter
vse prelite krvi.

Nato so se vršile na raznih krajih hude
bitke. Tirolci so se borili z obupno srdi-

13

tostjo; a vedno bolj se je število brambov¬
cev krčilo, sovražna sila pa je naraščala.

Kmalu nato je Hofer odložil poveljstvo,
v zavesti, da sta cesar in Napoleon zares
sklenila mir. Na duhu in telesu oslabeli
mož je zahrepenel po domu, otrocih in
ženi, da bi se v krogu ljubih domačih od¬
počil. A tudi tu ni našel miru. Dva dni so
mu prigovarjali Haspinger in drugi prena-
peteži in sanjači, naj ne verjame miru ter
naj zopet razpošlje oglas za novo vojsko.
Naposled mu je neki prenapetež nastavil
celo puško na prsi, da bi ga k temu pri¬
silil, -— in Hofer se je pritisku vdal ter se
odločil za zadnji oklic.

Z ognjeno navdušenostjo so povsodi
sprejeli ta poslednji oklic Hofer jev; gorje
mu, kdor bi o miru le zinil. Zopet so se
zbirali ostanki brambovcev. Na več krajih
so potolkli Tirolci sovražne oddelke; če
jim je zmanjkalo smodnika, so neusmiljeno
bili po sovražniku s puškinimi kopiti; celo
ženske so šle nadenj z vilami, kosami itd.

Toda silna sovražna armada je udušila
tirolsko moč. Brambovci, kar jih je ostalo
živih, so morali bežati. Sam Hofer je iskal
zavetja na Brantaherski planini.

Znana je nadaljnja, muke polna usoda
junaškega Spekbaherja; znana je mučeni-
ška smrt Petra Majerja, ki ie bil kot spri-
čevalec sv. resnice 10. februarja 1810.

14

ustreljen v Bozenu. Ravno ta dan in ob
isti uri je ob trdnjavskem zidovju Mantove
izkrvavelo najbiažje in najzvestejše srce
izza teh slavnih borb — srce Andreja Ho-
ferja. Izdal ga je spriden Tirolec ter poka¬
zal Francozom njegovo skrivališče. V
mrzli zimski noči so ujeli Francozi njega,
ženo njegovo ter sina in tajnika njegovega.
Sirovo so ravnali ž njimi. Hoferja so nato
odpeljali v Mantovo, kjer so mu francoske
kroglje predrle srce.

Velik je bil ta mož v življenju, a še
večji v smrti! Znane so sklepne besede
njegovo oporoke: »Z Bogom! ti goljufivi
svet! Tako lahko umrjem, da mi ne porosi
solza očesa. Ob 11. uri odpotujem s po¬
lnočjo vseh svetnikov k Bogu!« Njegov
spomin pa obdaje slave žar. Priprost kmet,
brez izobrazbe, toda veren in kremenitega
značaja ter zlatega srca, je postal zaupnik
celega svojega naroda, postal je njegov
vrhovni poveljnik, ki je nepremagljive Na¬
poleonove vojake trikrat pognal čez mejo
ter je v cesarjevem imenu vladal v cesar¬
ski palači. .JPa tudi za trenutek se ni pre¬
vzel na višini svoje slave skromni junak,
Sebe ni nikdar iskal; kar je storil, je storii
iz ljubezni do Boga, cesarja in domovine.
V tej ljubezni za tako vzvišene vzore, ki
so navduševali ves njegov narod, si je pri¬
boril slavne zmage; ti vzori so mu dajali
pogum pri padcu in v smrti . . .

15

Navdušimo se ob lepih prizorih nastop¬
ne igre za iste lepe vzore, ki morajo biti
sveti tudi nam, za vzore, ki naj nam bodo
zvezde vodnice v celem življenju:

Vse za Boga, cesarja in domovino!

Fr. R

Prvo dejanje.

(Krčma pri »rdečem orlu“ v Inomostu. Okrogla miza.)

Rafl (sedi pri steklenici vina in pridno
pije). Hm, hm! Čedno dekle! A huda tudi
kakor osa. Malo je manjkalo, da mi ni kake
pripeljala. Sedaj me pa pusti samega in ne
pride več blizu. Sakramiš! Če povrh iz-
blekne moje neumnosti še Hoferju, to se
pa ne bi dobro izteklo; v takih rečeh pa
on ne pozna nikakih šal. Pa vendar ne bo
tako hudobna, da bi me počrnila! Rozi,
Rozika! (Vpije.) Kričim, da me boli grlo,
pa ni nobenega odgovora. Sment — na¬
zadnje se bo moja neumnost še slabo iz¬
tekla. In sedaj prihaja še stari krčmar Pe^
ter in tisti Spekbaher iz Rina. No, še teh se
manjka. Hud možiček je ta Spekbaher,
hud kakor gad. Moram pa le gledati, kako
se bom izmotal, če deklina kaj izblebeta.

(Krčmar Ortner in Spekbaher nasto¬
pita.)

Rafl. O, o, kaj vidim? Spekbaher ja?
Hvaljen bodi Jezus Kristus, Spekbaher.
Bog vas živi, krčmar Peter!

Spekbaher (se vsede). Na veke. (Opa¬
zuje Rafla.) No, no, človeče, zdiš se mi
malo znan, pa vseeno, če te poznam ali ne,
zgube ne bom pri tem imel.

Rafl. No, poglejte si no, kako visoke be¬
sede! Rafla iz Fartlajsa ne poznaš? Koli-

17

kokrat sem že bil v tvoji hiši in tukaj pri
»rdečem orlu«.

Ortner (se vsede in zaničljivo reče). A
tako, tisti Rafl si!

Špekbaher (zbadljivo). Pa res čudno,
da te nisem koj spoznal, Rafl! Ti imaš ne¬
kaj na sebi, česar človek ne more pozabiti,
če je enkrat s teboj govoril.

Rafl (se mu dobro zdi). A tako, tako?
Kaj pa takega? Katera bi pa bila tista le¬
pa lastnost?

Špekbaher (zbadljivo). Ta-le je: vsak
mora takoj videti, ako le enkrat s teboj go¬
vori. kdo si in kakšen si, Ti imaš dolg jezik
in govoriš veliko, pa ne kaj prida. — Ti
imaš velike korake in mnogo preletaš —
saj si to pokazal, ko si leta 1797. tako tekel
pri Špingsu pred sovražnikom. Suho grlo
imaš in piješ kakor kajna, mnogo, mnogo
več, kakor ti dopušča tvoje premoženje, in
zato so tvoji otroci in tvoja žena vedno
strgani in lačni. In umazano, grdo srce
imaš!

Rafl (srdito). A tako, Špekbaher, tako!

Rozika (hitro vstopi). Prav, prav! Le
povejte temu ničvrednežu, kar mu gre!
Nobeno pošteno dekle ni varno pred njim!
Kako grdo je govoril malo poprej pred
menoj! (zakrije si obraz s predpasnikom.)
Kar sram me je.

Peter. Kaj, tak si! (Skoči pokoncu ter
prime Rafla za rame.) Sedaj imam pa za-

Hofer. 2

IS

dosti! Moja krčma je poštena in krščanska
in taka bode ostala, dokler bo moj mazinec
migal. Rafl! Nisi na pravega naletel. (Ga
strese.) Svojo merico plačaj in zgubi se
tam, kjer je zidar pustil luknjo. Poberi se
vun, postopač!

Rafl (vstane, upre roki na mizo in izzi¬
vajoče spregovori). Glej, glej, vun me me¬
čete, vun, mene, velikega hlapca Andreja
lioferja?

Špekbaher in Ortner. Kaj pravi, da je
za velikega hlapca pri Hoferju?

Rafl (se vsede, tiho). Aha, sedaj bodo
pa kar ponižni postali. (Glasno.) Da, tako
je. Prvi hlapec sem pri slavnem Andreju
Hoferju v Pasajerju.

Rozika. No, da se Bogu smili. Kako
more naš Andrej Hofer trpeti take ljudi?
... pa ne bom govorila. Špekbaher, en po-
liček?

Špekbaher. Seveda. (Rozika gre.) Ta¬
ko, Iloferjev hlapec si sedaj ?

Rafl. Sem, sem! In Andrej je bil celo
boter mojemu zadnjemu sinčku.

Špekbaher. Potem pa že moram za to
Hoferju srečo voščiti.

Ortner (se zopet vsede). Ja, ja, tako je,
Andrej Hofer je dobra duša, včasih — (ti¬
ho) še predober. (Rozika prinese vino in
kozarec ter srdito pogleda Rafla ter od¬
ide.)

19

Rafl. Jaz storim svojo dolžnost, moža,
in Andrej je z menoj tudi zadovoljen. In ko
bi vidva imela malo več olike, bi nataka¬
rici ne verjela vsega... Ti krčmar jo pa
kar v stekleno omaro zakleni in jo namesto
Matere božje v vaši podružnici postavi,
saj samo ene potrebujete... Vama bi pa
rad nekaj novega povedal. Da, nekaj no¬
vega, posebno zate, Špekbaher.

Špekbaher (zaničljivo se smejoč). Ti pa
ti, ti boš povedal kaj novega, ki si videl
strašilo v turščici tam na njivi Sv. Lenar¬
ta in si mislil, da je uboga duša iz vic. To
je bilo smeha po celi dolini. S tem je pa
nisi pogodil, Rafl!

Ortner. Koliko rožnih vencev si pa ob¬
ljubil strašilu, Rafl?

Špekbaher. Ah, le tiho bodi, prijatelj.
Saj rožnega venca še v žepu nima, in ko
mu je pater Joahirn za pokoro dal moliti
rožni venec, si je moral od drugega izpo¬
soditi molek, da je mogel pokoro opraviti.

Rafl (jezno udari na mizo). Vse je laž,
sama laž! Ne bosta me imela za osla, ne!
Zatožil vaju bom Hoferju, bo že on meni
pomagal do pravice!

Špekbaher. Pa res nimam časa, da bi
hodi! k njemu v Pasajer na sodbo.

Rafl. Bo sam sem prišel. Le počakaj,
kmalu bo tukaj.

Špekbaher in Ortner. Kaj, Hofer pride ?

2 *

20

Rafl (zaničljivo in norčljivo). Da, da, on
pride. Kako gledata, ko vama to povem.
Sedaj bi pravzaprav dosti vedela. Pa ven¬
dar hočem še nekaj ziniti. V Absam in na
.lurjevo goro sta (zaničljivo, norčljivo) ro¬
mala on in njegova stara.

Špekbaher (zavriska in skoči pokoncu
za mizo). Juhe! To romanje je Andreju go¬
tovo ukazal naš cesar Franc in nadvojvoda
Ivan! Veseli bomo, če nas obišče Hofer.
Pa ko bi hotel sem priti še o. Joahim, do¬
bri gospod z rdečo brado! To bi imel ve¬
selje!

Ortner. Znabiti pa še pride. Poslal sem
v samostan pol teleta, in že dvakrat se je
prišel za to zahvaljevat.

Rafl. Kaj pa imate s tem o. Joahimom?

Špekbaher. Radi ga imamo vsi, da veš.
Takega meniha ne najdeš v celi deželi. Ta¬
ko pobožen je, ljubi domovino in pridigar
je tak, da ga mu ni para!

Rafl. Saj nič dobrega ne stori ta kapu-
cinar.

Špekbaher. Kaj, da ne stori nič dobre¬
ga, Rafl, o tem pa le jezik za zobmi. Pove¬
dal ti bom, človeče, kaj je z o. Joahimom
m kar mi je neki kapucin sam pravil o
njem: On je mlad, goreč mož. In če ima
kako napako, je ta, da pove vsakemu na¬
ravnost vse, kar misli, in zato se marsiko¬
mu zameri, ker mu pove resnico v obraz.

21

Rali. Pa ga vendar mnogi ne marajo in
ga ne morejo trpeti.

Špekbaher. Jaz tudi tiste poznam, ki ga
ne marajo. Pa jih je le malo. To so tisti, ki
radi spe in bi najrajši vedno spali. In po¬
tem, če kdo pride in jim zakliče: He, kviš-
ko, čas je vstati. — potem pa mora ta,ki ga
budi, še vesel biti, če ne dobi kake zauš¬
nice. Že lahko vsak ve, na kakšne ljudi
mislim.

Ortner. O, tudi jaz poznam take ljudi
— nekateri so prav blizu . . .

(Bavarski birič vstopi s pismi, ropota¬
joč s sabljo.)

Špekbaher. O Bog! že zopet ta birič!
Najrajši bi ga vun vrgel! Čakaj, ga bom pa
malo potegnil za nos.

Birič (odpre listine in bere). V imenu
kraljevskega veličanstva našega premi-
lostnega gospoda in kneza Maksa Emanu¬
ela Bavarskega: naj se obesi v vsaki ob¬
činski hiši in krčmi in na vseh javnih pro¬
storih južnih bavarskih dežel . . .

Špekbaher (skoči pokoncu in vije roke
prav neumno). Moj Bog, to pa ne, o ne! To
ne more biti resnica, gospod uradni sluga!
To bi bilo grozno, to bi bil pravi punt!

Birič (zija). Kaj praviš?

Špekbaher. Da bi bavarskega kralja v
vsaki gostilni in občinski pisarni obesili,
tega ne prenese, gotovo ne!

22

Birič (jezno). Tristo medvedov! Za
vraga! Ali si padel na glavo, norec, osel
neumni? Le počakaj, kaj še pride, ti teslo,
drži jezik za zobmi, grom in strela ...

Špekbaher (navidezno prestrašen). No.
no! Bom pa lepo tiho. Veste, prav iz lju¬
bezni sem tako govoril. Ste lahko prepri¬
čani, rad imam kmete in kralja —- pa prav
res.

Ortner (tiho). Špekbaher, bodi pame¬
ten — ne tiraj stvari predaleč! Ti lahko
sebe in mene pahneš v nesrečo!

Birič (Špekbaherju). Ti si osel, norec!
(Bere dalje.) Visokorodni in svetli okrajni
komisar gospod Teodor baron Hofšteten...

Špekbaher. Kako se piše?

Birič (kriči). Hofšteten, bedak!

Špekbaher. A tako, tako, Hofšteten be¬
dak, a tako.

Birič (z nogami cepta ob tla). Ali si
znorel, osel oslovski? Še enkrat me moti
v branju, pa boš žrl seno, ti kmečki vol!

Ortner (tiho). Prosim te za božjo voljo,
bodi tiho. Te bo kmalu spoznal, da ga vle¬
češ. potern pa gorie nam!

Birič. Torej. Visokorodni svetli okrožni
komisar gospod Teodor baron Hofšteten
je z ozirom na uporno gibanje podložni¬
kov, sosebno iz duhovskega stanu, z dnem
2. aprila 1809 dal sledeč' odlok: Vsak, ki
bo imel kako pismeno ali kakršnokoli zve¬
zo z znanimi puntarskimi, iz dežele izgna-

23

trmi škofi, Emanuelom pl. Tun in Rudol¬
fom pl. Ruol-Šauenstajn, od katerih je bil
prvi škof v Trientu, drugi škof v Kuru, bo
spoznan kot upornik in bo najostreje kaz¬
novan. Ste razumeli?

Ortner (Špekbaherju, ki je hotel zopet
nekaj odgovoriti). V Hoferjevem imenu,
prijatelj, molči!

Birič (bere dalje). Nadalje zabičimo
vnovič leta 1807. in 1808. izdane ministr¬
ske odloke: 1. Takoimenovana molitev

rožnega venca je tako javno v cerkvi, ka¬
kor zvečer po hišah, najostreje prepove¬
dana. -Kdor prelomi ta odlok, mora plačati
globe od 5 do 30 kronskih tolarjev; če ne
more plačati, pa dobi 25 do 50 palic in bo
zaprt.

Rafl (skoči pokoncu, upre obe roki v
bok in reče). Glejte si no! pri nas se pa
moli vsak večer . . .

Ortner (ga potegne na stol in ga sune
v rebra). Molči! Hočeš izdati nas in tudi
gospodarja Hofer.ia? Jezik za zobmi!

Birič. 2. Prepovedano je nositi praznič¬
no obleko na sopraznike. Okrajni urad v
Inomostu. Datum kakor zgoraj. — Tako,
to se mora obesiti tu v krčmi; ste raz¬
umeli?

Špekbaher (tiho). Še tebe bi najrajši
obesil zraven.

Birič (izvleče pisma ter jih izroči Ort-
nerju, vpijoč). In tu je še polTucata kaznji-

24

vih odlokov za nekega Petra Ortnerja,
krčmarja pri »rdečem orlu« v Inomostu: 1.
Sod vina ni bil naznanjen kraljevemu ba¬
varskemu uradu, se plača kazni 10 kron¬
skih tolarjev. 2. Povišani davek za meso
ni bil plačan; znese dvakratno kazen 20
kronskih tolarjev. 3. Dve prošnji za uvoz
sira iz Švice in klobas iz Verone nista bili
kolekovani, je kazni 15 kronskih tolarjev.
4. (Upijoče.) Ker se je kljub dvakratni pre¬
povedi molilo dvakrat zvečer preklicani
rožni venec, znese 30 kronskih tolarjev
kazni. Vse skupaj 75 kronskih tolarjev
kazni, ki morajo biti plačane v osmih dneh,
— ako ne, bo rubežem Tako vas bomo že
ugnali v kozji rog, ti prokleta tirolska so¬
drga! Po kolenih boste še drsali in mole¬
dovali za košček kruha, dobili pa boste
brco, kanalje!

Špekbaher (srdito). To je pa že preveč.
Izpustite me vunkaj!

Ortner. Prosim te, rotim te! ne, ne!
Pahnil nas boš v nesrečo. Bodi miren!

Haspinger (vstopi). Hvaljen bodi Jezus
Kristus! Glej ga no, Špekbaherja, Bog te
živi, dragi Jožef! Gospodu krčmarju pa se
moram v imenu g. gvardijana zahvaliti za
poslano miloščino. Deo gratias!

Birič (sirovo). Vam kapucinskim debe-
luharjem se pa tudi ni treba debeliti z bla¬
gom in premoženjem tujih ljudi. V umaza¬
nih kutah se klatite po deželi, delite podo-

25

biče, blagoslovljen prašek za ljudi in živi¬
no . ., a bomo že naredili konec temu bab-
jcverstvu. (Špekbaher hoče planiti na biri¬
ča, Ortner in Rafl ga pogovarjata in šiloma
zadržujeta.)

Haspinger. Ali smo mar tudi vam po¬
slali nadležni, gospod sluga? Znabiti po
kakšni pridigi od pekla?

Birič. Ali se hočete norčevati iz mene ?
Varujte se! Znani ste! Vi ste tisti Haspin¬
ger, ki ste lansko leto govorili uporne be¬
sede proti visoki bavarski vladi! Vi ste
sumljiv človek, vi ste skoraj hudodelnik!

(Hofer in soproga in Tone iz Gomiona
vstopijo. Špekbaher, Ortner in Rafl ga ho¬
čejo pozdraviti, Hofer odkima, ostane v
ozadju ter posluša biriča.)

Birič (Haspingerju). Da, hudodelnik
ste! Zahvalite se usmiljenju našega okrož¬
nega komisarja, da še prosto hodite okrog.
0<aže pest.) Jaz bi vam že . . .

Hofer (hitro stopi pred biriča, upre roki
ob bok). Človek, sedaj pa kar umolkni!

Birič (nekoliko preplašen). Kaj se vt>-
kate vmes?

Hofer (odločno in kratko). Zahtevam,
da umolknete!

Ana. Andrej, pusti ga pri miru. Bodi
pameten. Lahko te spravi v ječo.

Hofer. Le umiri se, ženka! (Biriču.)
Tako ti rečem, človek! Ako te še enkrat
naletim in slišim tako grdo zmerjati brez

26

vzroka, te bom tožil pri sodišču; če tukaj
nič ne opravim, pri višjem sodišču, in če
tu ne bo šlo, pa v Monakovem pri kralju.
In če me stane tudi 100 tolarjev. Zdaj veš.
Le grizi svoje brke, to nič ne škoduje. Ta¬
ko,'sedaj pa, Bog vas živi, častiti gospod,
pozdravljeni, možje tovariši. (Strese roke
Spekbaherju in Ortnerju, Haspingerju po¬
ljubi roko.) Ženka, pridi semkaj. — Častiti
gospod, kai ne, da boste ostali nekaj časa
v naši družbi?

Haspinger. Pol urice, da se kaj pamet¬
nega pomenimo.

Birič (odhajajoč). Krčmar, kazni mora¬
jo biti plačane v osmih dneh, sicer pride
rubežem (Med vrati Hoferju.) In vi, bra¬
dač, nikar ne mislite, da se vas kaj bojim.
(Gre.)

Hofer (smejoč kliče za njim). Bog vas
obvaruj, možiček. (Ortnerju.) Kazni moraš
plačati, prijatelj?

Ortner. Tako je, žalibog, celih 75 kron¬
skih tolarjev. Tn to samo radi stvari, za
katere se avstrijska vlada še menila ni.
Čuj, radi molitve sv. rožnega venca mo¬
ram plačati 30 kronskih tolarjev kazni.

(Kratek odmor.)

Hofer (hipoma). Rafl, poglej po konjih!

Raf! (odhajajoč strupeno). Hudir! Rav¬
no ko bi kaj pravega zvedel, pa me pošlje
proč. Ne zaupa mi. (Gre.)

27

Hofer (Oriner.iu). Kazni pa vendarle
ne boš plačal, Peter!

Ortner (začudeno). Kako da ne?

Hofer (se ozira naokrog, previdno).
Ali smo sami?

Ortner. Sami! Razen nas je ni žive
duše tukaj.

Hofer. Ljubi Bog je ravno prav nare¬
dil, da sem naletel na vaju, dragi Špek-
baher in na vas, častiti oče. (Ortnerju, po¬
časi in pomenljivo.) Kazni ne boš plačal,
prijatelj, ker v osmih dneh ne bo nobe¬
nega Bavarca več v Spruggu in skoro go¬
tovo nobenega več v celi tirolski deželi.

Špekbaher (vrisne). Juhej! To novico
si prinesel z Dunaja, kaj ne? (Dvigne ko¬
zarec.) Da, da, cesar nas ne bo zapustil
Živi naš dobri Francel!

Haspinger (mu dene roko na usta, neje¬
voljen). Ali boš tiho, tj neprevidni človek!
Kako lahko bi to slišal kak Bavarec in vse
bi bilo izgubljeno. (Hoferju.) Andrej, kako
je bilo ria Dunaju? Pripoveduj nam!

Hofer. Prav rad! Častiti oče, pa meni
se zdi, da nas bo Ortner pustil žeje po¬
giniti.

Ortner. Pa res! Če je človek tako za¬
mišljen. Rozika, Rozika!

Hofer (ženi smehljaje). Ana, sedaj pazi!

Rozika (vstopi), Koj, koj! (Ugleda
Tončka.) A, Tonček! (Mu poda veselo ro¬
ko.) Bog te sprimi, dragi moj!

28

Tonček. Tudi tebe sprimi Bog, draga
zaročenka! Kako ti kaj gre? Dolgo se že
nisva videla.

Rozika. Kod si pa hodil, ti porednež,
kje s' bil?

Tonček (tiho). S Hoferjem sem bil na
Dunaju.

Rozika (začudeno). O ti nebeški oče!
Potem si pa gotovo videl dobrega cesarja
Franca.

Ortner (smejoč, kakor bi se hotel je¬
ziti). Pa Rozika, kako se obnašaš? Ali se
nič ne sramuješ pred častitim patrom?

Rozika (si zakrije s predpasnikom
obraz). O sveta Mati božja! (Poljubi Has-
pingerju roko). Pa vas res nisem opazila,
častiti gospod! Pa kaj ne (sramežljivo),
saj nisem nič napačnega govorila s Tonč¬
kom?

Ortner. Sedaj pa kar nehaj klepetati
in postrezi gostom! En bokal, kaj ne, Ho-
fer ?

Hofer. Le prinesi ga zame in za ženko!
Špekbaher in Tonček bosta pa pomagala,
in enega kozarca oče Joahim tudi ne bodo
zavrnili.

Rozika. Tonček bo šel pa potem z me-
noi v kuhinjo, mu bodo mati krčmarica
dali kak dober košček; potem mi bo pa
moral pripovedovati od Dunaja, od cer¬
kva in od ljubega cesarja Franceljna. Kaj
ne, Tonček, da boš? (Odide.)

29

Hofer (Tončku). Tonček, blagrujem te,
ker boš dobil tako dobro in pošteno ne¬
vesto.

Haspinger. To vam je pravi angel.

Špekbaher (tjavendan). Da, da, tudi
Rafl mora biti o tem prepričan.

Tonček (jezno). Kaj pravite, Špek-
baber?

Ana. Ježeš, Ježeš! Je pa že zopet kako
naredil. (Špekbaher kima.) Zares, ta Ratl
je izgubljen človek; oženjen je in ima tri
otroke, pa je tako labkomišljen. Sram nas
mora biti, ker ga imamo pri nas v službi.
Andrej, ti si hišni gospodar, preveč mu
gledaš skozi prste! Jaz bi pa že zdavnaj
pognala od hiše tega nesramneža. Pokaži
mu že vendar enkrat, kje je zidar pustil
luknjo.

Hofer (dobrodušno). Sedaj še ne, žen¬
ka, še ne. Tako naglo koga od hiše poditi,
to ne bi bilo krščansko! Kaj bi počel, če bi
ga postavil na cesto? Kam bi se djal? —
Mu bom že danes povedal, kar mu gre,
boš videla Ana. Spoditi ga pa za enkrat
še ne morem 7— se mi pa vendar še smili!

Ana. Andrej, da bi ti le Rafl kdaj ne
prinesel nesreče v hišo. Jaz prav nič ne
zaupam temu človeku.

Tonček (ki je gledal grdo predse, udari
na mizo). Rafl je lump in ostane lump in
bo kot lump tudi umrl.

30

Špekbaher (medtem ko Haspinger z
rameni maje). Skoraj gotovo boš zadel,
fant!

Hofer (karajoče). Meni ne dopade,
Tonček, da tako govoriš o svojem bliž¬
njem; to ni lepo, je celo pregrešno. Pa
(smejoč) tebi se gre za Roziko. Sicer pa
(odločno) Rafl ostane, kakor sem rekel.

Špekbaher (polglasno). Da bi se le en¬
krat ne kesal, a prepozno, Hofer.

Rozika (prinese vino in kozarce ter
nataka, Tončku). Tonček, sedaj pa le pridi
v kuhinjo, dobra mati krčmarica so že
postavili nekaj dobrega zate na mizo. Pa
od' Dunaja mi boš kaj povedal.

Hoier (smehljaje). Le pojdi, Tonček,
sicer ti ne bo dala miru, ta poredna Ro¬
zika.

Tonček. Pa pojdimo, saj to ni nobena
pokora. (Odideta.)

Špekbaher. Andrej, sedaj pa pripo¬
veduj! Kako je, kako? Ali bomo kmalu
pognali čez mejo to bavarsko sodrgo?
Kaj je rekel cesar Franci in nadvojvoda
Ivan? (Nestrpno.) Povej nam, povej.

Hofer (malo nejevoljno). Počakajmo
malo. Saj je kmalu povedano. Vse je v
redu. Cesar Franci in nadvojvoda Ivan
sta nas sprejela tako. kakor sprejme oče
svojega otroka, ki pride iz tujine. Seveda
mora ostati vse to skrito; kajti po Dunaju
in tudi drugod lazijo razni vohuni Napo-

31

leonovi;- celo cesar v svojem gradu ni
varen pred njimi.

Špekbaher (polglasno). To bi jim po¬
kazal, tem ciganom.

Hofer. Potem sva pa s pl. Hornmajer-
jem napravila cel vojni načrt.

Špekbaher. Kdo pa je ta Hornmajer?

Hofer. Prav ljubezniv in premeten
gospod je, s kmečkimi ljudmi kaj rad go¬
vori.

Špekbaher. Gosposki človek, da bi
slana pobrala vso gospodo . . .

Hofer (karajoče). Jože, Jože! Povsodi
se dobe dobri ljudje, pa tudi slabi.

Špekbaher (trdovratno). Pa pri go¬
spodi je več 'slabih kakor dobrih. — 2e
njegovo ime mi ne dopade; boste videli
da nam bo enkrat pokazal roge.*)

Haspinger. Sedaj pa tiho, Špekbaher!
Naj vendar enkrat zvemo, kaj se bo zgo¬
dilo in pri čem da smo. Pripoveduj, dragi
Andrej.

Hofer. Potem — (previdno) ali smo
sami ?

Ortner. Nobene duše ni tu razen nas.

Hofer. Sklenili smo to-le: Od 10. do
26. aprila bomo začeli povsod Bavarce
poditi čez mejo. Tiste, ki bomo vjeli, bo¬
mo djali pod ključ; pomanjkanja seveda

* Hornmajer bi se reklo po domače: Rogač.

32

ne smejo trpeti. Iz južnega Tirolskega in
iz Štercinga jih bomo skušali potisniti čez
Brener; najhujše jih bomo pa napadli
okrog glavnega mesta. Glavna naša
opora bo gora Izel. Od tam bomo lahko
streljali brez skrbi na naše sovrage. Na¬
zadnje, ako nam bo šlo po sreči, jih bomo
naskočili. Prihitel nam bo na pomoč ce¬
sarski general Šastler s 6000 možmi in 20
topovi po Pusterški dolini in se bo z nami
združil. Seveda največ bomo morali sto¬
riti sami. Cesar rabi svoje vojake še na
drugih krajih. Dvomim pa tudi, da bi se
znali vojaki sukati po naših gorah.

Špekbaher. Jaz bom storil vse, kar
bom mogel.

Haspinger. Ali pa poznajo zaupniki po
vseh dolinah vaš načrt?

Hofer. Povedal sem ga vsem ožjim
prijateljem po vseh dolinah in (smejoč)
Špekbaherju in o. Joahimu pa ga ni treba
še praviti.

Haspinger. Vi ste storili velike reči,
Hofer!

Hofer (ponižno). Ni vredno, da bi pra¬
vil. To je moja dolžnost. Za domovino
in za sv. vero bi pač vsak storil ravno to¬
liko ali pa še več, kakor jaz.

Haspinger (Ani Hoferjevi, norčevaje).
In kaj pravite vi k temu, Hoferjeva mati?

Ana (vstane). Kaj naj rečem? Tirolka
sem! Sama bom zažgala kresove, ki bodo

33

oznanjevali vojsko po deželi. In če dru¬
gega ne boni mogla nič storiti in poma¬
gati, ko se boste borili za Boga in sveto
vero, bom molila in klicala k Bogu, da se
nas usmili in da da zmago pravični stvari.
Molila bom za vas in dobrega našega ce¬
sarja! Ne mislite na nas ženske, kaj bomo
počele. Me znamo trpeti in prenašati te¬
žave. to je naša naloga; vaša dolžnost,
možje, pa je, da gledate na domovino ter
rešite božjo sv. resnico za naše otroke in
vnuke; to storiti ste dolžni, možje!

Špekbaher. Vrla žena ste!

Ortner. Kaj pa če nam spodleti, mati
Hoferjeva, in vi celo izgubite v vojski —
svojega Andreja, kaj potem?

Ana (navdušeno). Ako pade v sveti
vojski, bo umrl za Boga; cesarja in do¬
movino (si obriše solze) in on postane mu¬
čenik in jaz bi bila srečna, da sem imela
takega moža. Za sveto stvar ga rada
žrtvujem, svojega Andreja — naj gre v
božjem imenu v borbo in (jokaje), če se
tudi nikdar ne vrne.

Hofer (ji dene roko na ramo). O, ti
si vrla, dobra ženka, Bog te blagoslovi!

Haspinger. Hvala vam, Hoferca, za
vašo besedo! Tako govori junaška, mo¬
čna tirolska žena! Ako tak pogum pre¬
vzame ženska srca, potem, možje, bodimo
potolaženi! Zmaga bo naša! (Navdušeno,

Hofer,

S

34

s povzdignjenim glasom.) Kviško torej v
sveto borbo! (Vsi vstanejo.) Sezimo si v
roke: vsi za enega, za tistega, čigar srce
je bilo odprto na križu za nas, — in vsak
za vse: za naše brate, za one, ki bodo za
nami po naših dolinah bivali, — v varstvo
naše sv. vere, našega cesarja in domo¬
vine. — I)a se vidimo na gori Izel! Bog
z nami! V boj po zmago ali smrt! (Si
podajo roke.)

(Zastor pade.)


35

Drugo dejanje.

(Pokrajina na gori Izel pri Inomostu. V ozadju gorska pot, ki
pelje preko griča, odspredaj znamenje s podobo Matere božje,
nekaj skal in štorov. Med celim dejanjem se čujejo oddaleč,
potem bližje streli iz pušk, oddaleč iz topov. Rozika sedi pri
znamenju na skali, poleg sebe sodček in nekaj vrčev.)

Rozika. Tu naj ostanem, tako mi je
naročil Hofer. Na vrhu, je rekel, ni varno;
pa tudi ni dobro, je dejal, da bi strelci pre¬
več pili, potem bi ne merili tako dobro.
Kako za nas vse po očetovsko skrbi, ta
dobri Hofer. — Dvakrat je že pognal so¬
vražnika iz dežele in danes ga podi tretjič.
Pa je prestal tudi mnogo bridkosti, dobri
Andrej. Avstrijski vojaki so ga zapustili,
zmanjkalo mu je smodnika in svinca . . .
pa vendar je vztrajal. (Silen pok pušk iz
daljave.) Kako to poka! Strel na strel!

In koliko ljudi v tem trenotku stopa
pred sodni stol božji! In moj zaročenec
Tonček! Gotovo se bori blizo Hoferja, in
ta mi je obljubil, da ga ne bo brez potrebe
izpostavljal ' nevarnosti, toda (poklekne
pred znamenje in povzdigne roke). O ne¬
beška Mati, glej — nikoli nisva jaz in
Tonček spregovorila kake nedostojne be¬
sede, - čisto in nedolžno sva preživela
čas zaroke in tako bova ostala s tvojo
pomočjo tudi zanaprej; — Ljuba Mati bo¬
žja! - (srčno) kaj ne, zato se boš pa tudi
ozirala na mojega Tončka, da ga ne za¬
dene sovražna kroglja, da ne pozabi mo-

36

liti, če pride v smrtno nevarnost (začne
plakati) in da ostane dober, vrl tirolski
mladenič. (Se nasloni z glavo in rokami
na znamenje in moli tiho.)

Rafl (s puško oborožen se tiho pri¬
krade po stezi z gore; zase). Aj! Kaka
čedna golobica pa kleči tu! (Stopi bliže.)
O, Rozika od »rdečega orla« je? Gotovo
joka po svojem Tončku? To mi bo pa
ravno prav prišlo. Danes pa menda ne
bo tako uporna in huda. (Jo potrka po
rami.) No, Rozika, kako je? Tako lepa
in dobra deklica pa joka! Cernu pač?

Rozika (prestrašena skoči pokoncu;
boječe). Rafl, ti si? Kaj bi rad? Merico
vina? (Mu hoče napolniti vrč.)

Rafl (sirovo, nesramno smejoč se). O
ne. Za vino mi danes ni mar, če se tudi
sicer nič kaj ne branim dobre kapljice. (Se
bliža Roziki, ki se boječe umika.) Ti mo¬
raš danes kazen plačati, ker si me zadnjič
pri »rdečem orlu« v tako zadrego spra¬
vila. Ti moraš biti z menoj prijazna. (Jo
prime za roko.)

Rozika (se mu iztrga in sune Rafla v
prsi, da se opoteče na tla; jezno). Ti grdi
nesramnež, nikdar več se mi ne približaj,
ničvredni zapeljivec! Proč, proč se mi
poberi!

Rafl (vstane stokajoč ter se zopet bliža
Roziki). Jako nasilno ravnaš z menoj?
Čakaj, copernica! Ne uideš mi!

37

Rozika (se umika in kliče). Sveta Mati
božja, pomagaj mi, o Marija, Marija! . . .

(Hipoma nastopita Andrej Hofer z opa¬
sano sabljo in Tonček s puško od desne.
Tonček skoči ves razjarjen na Rafla, ga
zgrabi za vrat in ga davi.)

Tonček. Ti satan! Ne izpustim te ži¬
vega!

Hofer (zadržuje Tončka). Izpusti, Ton¬
ček! Tukaj mora veljati moja beseda !i
(Tonček uboga, obotavljajoč se; Raflu
mrzlo.) Midva sva videla vse. Ti takoj
zapustiš ta kraj ter se podaš v Fartlajs.
(Vedno bolj s povdarkom, srdito.) Takih
nesramnih, brezbožnih ljudi, kakor si ti,
ne potrebujemo v naših bojnih vrstah.
Moja žena naj ti izplača zaslužek od
sv. Jurja do danes (ga prime za telovnik
in ga trese), potem pa se mi poberi iz
moje hiše. — Iz moje hiše, pravim (udari
z nogo ob tla), se mi poberi, ti nesramnež!
— Izpred mojih oči (mu zažuga s pestjo),
pa takoj, sicer bi se znal spozabiti, — za¬
res, škoda za mojo roko. (Sune Rafla z
roko. silno srdit.) Naprej!

Tonček (tiho Roziki). Jezus, Odre¬
šenik! Tako srditega pa Hoferja še nisem
videl nikdar.

Rafl (hinavsko). O Hofer, (sklene roki
in jih povzdigne) samo sedaj mi še pri¬
zanesi! Strast me je premagala!

38

Hofer (mrzlo). Strast mora človek
premagati in živeti po zapovedih božjih.
Pojdi!

Rafl (proseče). Saj si, o Hofer, boter
mojega otroka, prizanesi mi!

Hofer (jezno). Poznam svojo dolžnost,
ki jo imam kot boter otrokov. Jaz bom
že skrbel, (s povdarkom) da otrok ne bo
pohujšan po lastnem ničvrednem očetu. Ti
Rafl pa, (kaže na desno) poberi se!

Rozika. Oče Hofer! Smili se mi ta
človek, če je tudi neroden. Kaj pa, ko bi
jaz prosila zanj?

Hofer (mirno). Bi bilo lepo od tebe,
Rozika; Toda Hofer ni človek, ki bi sedaj
rekel tako, čez četrt ure pa drugače. (Od¬
ločno.) Kar sem rekel, pri tem ostane.
Rafl, idi!

Rafl (proseče). Ne pomaga torej no¬
bena prošnja?

Hofer (odločno). Nobena!

Rafl (jezno). No, pa grem! Toda re¬
čem ti, svetohhnec, pomnil me boš. Se se
srečava! Le čakaj!

Hofer (hodi gori in doli). Kako me je
to vznemirilo. Toda (Roziki) dobro si se
držala, poštena dekle si! Take bi morale
biti vsa dekleta! Tonček, rekel sem ti že
in ti še rečem, k taki vrli nevesti ti vo¬
ščim srečo. (Gre k sodčku, si natoči vrč,
pije, ter ponudi Tončku.) Na zdravje Ton¬
ček! Bog živi Reziko! (Tonček pokusi

39

in ga da Hoterju nazaj, ki pije in vrč na
tla postavi.) Danes nečeš piti, Tonček?
Kaj ti je? Si slabe volje?

Tonček. Ne vem, tako čudno mi je
danes pri srcu, neki notranji čut mi pravi:
še danes boš umrl.

Rozika (preplašena). Za božjo voljo,
Tonček, kaj govoriš!

Hofer (smehbaje). Saj. se vsakemu
tako godi pred bitko. Le pogumno v boj,
Tonček, potem bo že ta strah minil.

Rozika. Za božjo voljo, ali bo danes
hud dan?

Hofer. Bo, bo, dobra Rozika; danes
bomo potrebovali vse ljudi. Zate bi bilo
boljše, da se podaš naprej. Ako bomo s
pomočjo božjega Srca Jezusovega prema¬
gali Bavarce in Francoze, se lahko zgodi,
da sovražna vojska tu mimo beži, potem
bi pa ne bilo zate dobro, Rozika. S Ton¬
čkom pa tudi ne moreva biti vedno poleg
tebe.

Rozika (navdušeno). J^a sta pri meni
sv. Mati božja in angel varih, ki me ču¬
vata, Hofer!

(Svet h'tro stopi iz leve na oder.)

Hofer. Poglej si no, moj tajnik! Kaj
prinašaš dobrega?

Svet. Nič kaj prida, oče Hofer. Ba¬
varci so naše speljali na led. Na videz
so se umaknili. Eden naših povelmikov se
jim je pa dal zapeljati in je vdrl za Tijimi

40

preko gore. Naenkrat so ga obkolili so¬
vražniki; z velikimi izgubami se je komaj
umaknil.

Hofer (nejevoljno). Treba jim bo po¬
slati pomoči. Le z gore ne, na gori smo
varni. (Puške hudo pokajo.) Zopet se je
začel bojni ples. To so bavarske puške,
poznam jih, naše pokajo bolje. (Svetu.)
Teci hitro nazai ter jim naroči, da naj se
drže še vsaj en četrt ure. (Svet hitro
odide na levo.) (Kratek odmor, potem
Tončku.) Tonček, ne more biti drugače;
doli v soteski čaka četa Pasaiercev, na-
čeliuj jim ti in glej, da izgube dobro na¬
domestiš!

Rozika (prime Tončka za roko). Ton¬
ček!

Tonček (izvije roko). Rozika, ne more
biti drugače. Ako se gre za blagor cele
domovine, nihče ne sme gledati samo
nase. Z Bogom, Rozika; Bog te obvaruj!

Rozika (mu poda srebrno svetinjo na
traku). Vzemi tole blagoslovljeno svetinjo
v spomin moje ranjke matere. In, o Jezus,
da mi pride sedaj ta grozna misel (se
strese), blagoslovljena je za smrtno uro.
Tonček . . . ako bi se moralo zgoditi . . .
(Zakri : e obraz v predpasnik.)

Hofer (ganjen). Rozika, le tiho bodi. -
Sai vsaka kroglja ne zadene. N : kar si ne
delaj težkega srca, drago dete!

41

Rozika (si obriše solze umirjena).
Imate prav, oče Hofer! Ne mudi se, Ton¬
ček; domovina te kliče. Vsak trenotek je
drag. (Mu poda roko.) Srečen bodi, dragi
moj! Bojuj se pogumno za Boga in ce¬
sarja! - i 1 '-’

Tonček (stisne roko Roziki, zbrano).
Z Bogom! Rozika, z Bogom! (Odide hitro
na levo.)

Hofer (gleda nekai časa za njim). Čuva
naj te Bog, dragi, pridni mladenič. (Ro¬
ziki, ki je medtem pokleknila pred zna¬
menje.) O ti dobro pobožno dete, (ža¬
lostno) moli tudi zame, moli za ubogega
Andre ; a Hofera. — Kaka odgovornost
sloni na meni. Koliko otrok bo danes iz¬
gubilo svoje očete, koliko bo mrtvih in
ranjenih m — laz sem kriv tega. In de¬
žela je še v nevarnosti, če je tudi preteklo
že cele potoke krvi. Rozika, (srčno) o moh
tudi zame. (Žalostno.) Kolikokrat sem ža¬
losten, potrt, ker ne vem če zadenem
pravo m če ne delam zoper vob'o božjo!

Rozika (vstane). Oče Hofer! Nad mi¬
lijon kristianov je bilo mučenih — tako
je pridigal o. Benici". in šele potem je
sv. vera zmagala. Kai je par sto naših
mrličev nroti tolikim milijonom? Tn ah
n ; so biJi naši nmaki umrli za Bova. cer¬
kev ; n bož ; i nauk ?  Oče Hofer! Le no¬
vama ne izgubiti! Z vami Tirolska stoji
in nade!

42

Hofer (ponižno). Ne govori tako, Ro¬
zika! Jaz nisem nič boljši kot drugi. Toda
potolažile so me tvoje besede! Povrne naj
ti Bog!

(Kmečki deček prileti od leve na oder.)

Deček: Oče Hofer, oče Hofer! Po¬
veljnik Laner me pošilja. Neki bavarski
stotnik se bori srdito kot lev. Smodnika
zmanjkuje, središče se hoče umikati!

Hofer. O naša ljuba Gospa iz Trensa!
Tega za božjo voljo ne! Naskočiti mo¬
rajo, pa ne posamezni, ampak vsi, vsi, vsi.
In če zmanjkire smodnika, nai obrnejo
puške in naj udrihajo s puškinimi kopiti.
Moram takoj tje. Deček, teci proti Nat-
tersu. Tam stoji še par kompanij iz Stu-
baha, to so junaki! Na ;  takoj pribite in
posežejo v bitko. (Deček hiti proč.) Ro¬
zika, Bog te obvaruj. Pazi nase, ne zdi se
mi kaj varno na tem kraiu. (Odide hitro
na levo.)

Rozika (počasi sede na kamen). Moj
Bog, kako tesno mi je pri srcu. Kai po¬
meni to? Niso li to slutnje smrti? Ali naj
mar Tončka ne vidim nikdar več? Ka¬
kor Bog hoče; — (dvigne roke moleč k
znamemu) moč mi moraš podeliti, ti ne¬
beška Mati, moč, da vdano prenesem še,
tako hud udarec. O žalostna Mati božja,
vso srčno bolest darujem tebi, ki s ;  pod
križem brnela še večje muke. (Streljanje
pušk v bližini; kroglja zažvižga prav

43

blizu.) O Jezus, Izveličar; zares tukaj ni
več varno. (Hoče urno sodček pobrati,
blizu poči puška, Rozika dvigne obe roki.
jih sklene na prsih in počasi omahne na
tla.) Kroglja me je zadela. (Pretrgano.)
Moje — slutnje — (pade v nezavest.)

(Četa Štubajcev, nekateri z orožjem,
drugi s kosami in cepci oboroženi, stotnik
in nadporočnik s sabljami v roki pridrve
po hribu,)

Stotnik. Tu doli moramo (pokaže s
sabljo), zgrabimo sovraga za hrbtom.

Nadporočnik. Ako ne morete streljati,
mahajte s puškinimi kopiti po glavah.
(Hočejo hitro skozi leve kulise, strelec
opazi Roziko.)

Strelec. Stojmo, gospod stotnik, stoj¬
mo! Tu leži dekle!

Stotnik. Kje? Poznam jo! Natakarica
od »rdečega orla« je. Kroglja jo je zadela
(se sklope nad Roziko). Tu ni več pomoči.
(Pokliče proti ozadju) Rezika, Rezika, pri¬
di vendar. (Strelcem.) Mi moramo urno
naprej!

Rezika (prihiti po hribu doli). Ali imam
kaj posla, oče?

Stotnik. Imaš ga, žalibog! (Pokaže na
ramenko.) Kroglja jo je zadela tik srca.
Ponudi ji malo vina in ako se prebudi, to¬
laži jo. Dolgo ne bode, kroglja jo je pre¬
dobro zadela. (Strelcem.) Urno naprej!

44

(Štubajci, sočutno se ozirajoč na Roziko
in mrmrajoč okoli leve kulise odidejo.)

Rezika. O ti ljuba Mati nebeška! Tako
mlada še, pa mora umreti. (Natoči malo
vina iz sodčka, poklekne poleg Rozike ter
ji vlije nekoliko vina v usta.) O ubogo,
ubogo dekle!

Rozika (odpre oči in tiho spregovori).
Kje — pa — sem? (Se trese in seže z ro¬
kami proti rani.) O sedaj — vem. Ustre¬

ljena — sem.Bleda — smrt —

gre pome . . . (Reziki.) Tebe — ne — po¬
znam. — Pa vendar — dobro dete — si.

O joj. Ah . . .

Rezika (ji tiho šepeče). Moj Jezus,
usmiljenje! Marija, stoj mi na strani! —
O Gospod, odpusti mi moje grehe . . .

Rozika. Da — odpusti mi . . . Sem —
bila — šele — pred par — dnevi — pri
spovedi . . . Gospod, odpusti mi moje
grehe ... O Marija, stoj m< na strani in
varni tudi Tončka . . .

Rezika. Vse iz bubezni do tebe, o Bog!

Rozika. Da. vse iz ljubezni do tebe.
križani Jezus. (Se ozre proti nebu in se
hoče pokoncu zravnati, Rezika io Dodoira.)
Kaj vidim! Nebo : e odorto . . . Mati božja
nese venec iz samih lilij . . . kaka svet¬
loba . . . Vidim trumo svetlih, svetlih an-

velov.Venec ta je zame . . .

O buba Mat' nebeška . . . (Steguje rok'.)

45

Češčena Marija, milosti polna. Gospod ...
('■Povesi glavo in umrje.)

Rezika (po kratkem odmoru). O ti
sveto dete! (Zapre Roziki oči ter ji naredi
križ na čelu.) Ko bi mogla umreti jaz tako
kot ti! Gospod, večni mir ji daj, in večna
luč naj ji sveti! (Kleči moleč poleg mrliča.
Iz daljave se čuje vedno bližje in bližje
bobnanje, signali na rog, strel pušk in kli¬
ci: »Obrnite puške, udrite s koibami. Po
njih, udrite«... Vpitje in jok, vrisk. Štu-
bajci dero od leve na desno črez oder.
Stotnik se ozre na Roziko, potegne Rezi¬
ko s seboj.)

Stotnik. Z menoj, Rezika, z menoj. Pri
mrliču nimaš več kaj početi. Bavarci beže
ter bodo prihiteli ravnokar tu mimo . . .
moramo v dolino, da jim preskočimo pot.
sicer nam ti sovragi uidejo. (Vsi hitro na
desno, klic: »Ob tla z Bavarci. Udrite po
njih«. Vedno glasneje se čuje klic, čuje se
ropot pretepa, boja, udrihanje po glavah;
vrisk, jok in stok.)

Prvi sovražni vojak (prihiti po hribu
čez oder in kliče nazaj). Naprej, naprej,
reši se, kdor se more. (Izgine na desno.)

Drugi sovražni vojak (ravno po isti
poti). To niso več ljudje, to so hudiči!
(Zbeži na desno.)

Tretji sovražni vojak (ravno po isti
poti). Tovariši, sem, sem, tu je še prosta
pot! (Zbeži.)

46

(Ko divjajo vojaki v divjem begu, jim
od leve prihiti nasproti stotnik pl. Velin-
gercde z mečem v roki in stopi vojščakom
nasproti.)

Velingerode. Nazaj! Bojazljivci! Na¬
zaj! (Vojaki dirjajo mimo in beže na des¬
no.) Ali je to vaša prisega zastavi? Boj
do smrti! Nazaj! Ali hočete armado pah¬
niti v sramoto? (Predere bežečega voja¬
ka.) Pri vseh vragih! — V vrste, bojaz¬
ljivci !

(Pasajci in drugi brambovci z raznim
orožjem in orodjem hite za vojaki in ob¬
koli.o Velingerodeja. Pasajec mu nastavi
koso na prsi.)

Pasajec. Častnik, vdaj se!

Velingerode. Jaz da bi se vdal kme¬
tom? Nikoli! (Vihti sabljo in hiti proti
brambovcem, eden izmed teh mu s puško
izbije sabljo iz rok, drugi ga zgrabijo za
roke in ga srdito semintja pehajo.)

Brambovci (eden črez drugega). Ali te
imamo, duša? Kaj ne, kmetje imajo trde
pesti? Naredi testament, človek. Pobijte
Bavarca. Obesite ga! (Andrej Hofer in
Špekbaher s sabljo ter Haspinger s križem
za pasom nastopijo od leve na oder. Ho¬
te r urno skoči med brambovce, ki žugajo
Velingerodeju, in jih krepko odrine v
stran.)

Hofer (jezno). Kaj pa se godi tu? Lepe
reči vidim. Narazen, narazen, pravim.

47

(Brambovci se umikajo mrmrajoč.) Ali
utihne takoj mrmranje? Višji poveljnik
sem jaz! Zapomnite si! Še to se manjka,
da bi neoborožene jetnike mučili, ko smo
zmagali sovražnika. Sramujte se! Še en¬
krat naj kaj takega zapazim, še enkrat!
(Požuga s pestjo proti brambovcem, ki se
boječe umikajo; stotniku.) Bog z vami!
Ne zamerite mojim ljudem, so še vsi raz¬
burjeni od bitke! Hrabro ste se borili, go¬
spod stotnik, sem videl oddaleč. Sedaj se
morate seveda vdati usodi. Sicer pa bo¬
dite brez skrbi. Stanovali bodete pri
»rdečem orlu«, vam bodo že postregli, da
se ne boste mogli pritožiti. Po mestu boste
smeli hoditi, samo (smehljaje) uiti, tega
pa ne boste smeli.

Velingerode. Moja vojaška častna be¬
seda, gospod nadpoveljnik, da ne bom
ubežal. Sicer (poda roko Hoferju) se vam
pa zahvalim za vašo velikodušnost.

Hofer (strese roko). Ne potrebujem
hvale, gospod stotnik, ni potreba! Kar sto¬
rim, mi velevata Bog in krščanska dolž¬
nost.

Špekbaher(stopi kVelingerodeju ter ga
potrka na ramo). Bog te sprhni, ti junak.
Veš, jaz sem Špekbaher in ta-le (pokaže
na patra) je rdečebradi oče Joahim Has-
pinger. Mi ne smeš zameriti; pa veseli me
vseeno, da te imamo. Dal si nam mnogo
dela; pravi junak si! (Poda roko stotniku


48

in jo strese.) Sedaj (se obrne v stran in
ugleda Roziko.) Jezus in vsi svetniki;
možje, poglejte! (Vsi, Jiofer, strelci, Has-
pinger obstopijo Rozikino truplo.)

Hofer (se nekoliko sklone nad trup¬
lom). O moj Bog, Rozika od »rdečega
orla«! Prestreljena je. Kroglja ji je upih¬
nila življenje. (Si obriše solze.) O ti ubogo,
ubogo dete! Zares, nič več nisi videla
Tončka na zemlji. Bog ti daj večni mir in
pokoj! Vedno si bila pridna deklica. Brid¬
ka nesreča mi greni današnje veselje.
Ubogi Tonček, ubogi mladenič.

Haspinger (se ozre proti levi). Zdi se
mi, da Rozika ne bo dolgo čakala Tončka.
(Dva strelca prineseta od leve na nosilnici
težko ranjenega Tončka. Na Haspingerjev
migljaj polože ranjenca poleg trupla Ro¬
zike. Brambovci se umaknejo v ozadje.
Hofer poklekne k nosilnici in podpre gla¬
vo Tončku; Haspinger poklekne poleg,
križ v roki držeč. Špekbaher in Velinge-
rode stojita ob vznožju nosilnice. Vsi se
urede v lepo skupino.)

Tonček (odpre oči; tiho, iskreno). Ro-
zi-ka! (Išče svetinjico in jo pritisne na
ustnice.) Ro-zi-ka!

Haspinger. Moj ljubi Tonček; Čas je
zate potekel. Saj ti morem to povedati,
ker se ne bojiš smrti; še danes si se mi
spovedal in prejel najsvetejši zakrament
ter si tako pripravljen za težko pot v več-

49

nost. Potolaži se, moj dragi Tonček. Ozri
se proti nebu. Na stežaj ti je odprto! Saj
umrješ za Boga, cesarja in domovino!
Poglej tudi na tega-le (mu pokaže križ),
ki je za-te trpel in umrl in bo tam gori
tvoje večno plačilo. In še ena tolažba te
čaka. Tudi Rozika se je preselila v sveta
nebesa in te čaka pri ljubem Bogu. (Vtak¬
ne križ zopet za pas.)

Tonček (se s težavo obrne proti Ro¬
ziki). Rozika — ali res? — Ti — si — šla
— pred — menoj? Ali se — res tako —
kmalu vidiva — v — nebesih ? Sedaj rad
umrjem. (Pritisne svetinjo na usta, slabo
izdihne.) Jezus, Marija, Jožef! (Haspinger
naredi molče križ nad njim. Tonček še
enkrat zdihne globoko ter umrje.)

(Kratek odmor. )

Haspinger. Dokončal je. (Strelcem.)
Obe trupli nesite vunkaj na tiho pokopa¬
lišče poleg Ambraškega gradu. V enem
grobu naj počivata. Jaz ju bom blagoslovil
s cerkvenim blagoslovom, — in vi boste
na grobu trikrat ustrelili v spomin muče¬
nikoma za Boga, cesarja in domovino!

(Za odrom vrisk nad zmago. Bobnanje,
trobentanje.)

(Zastor pade.)

Hofer.

I

50

Tretje dejanje.

t.Soba v cesarski palači v Inomostu, na desni visoka okna; v
sredi vrata na dva stežaja; na levi križ, pod njim podoba Ma¬
tere božje. Zunaj pred vratini dva tirolska strelca; Hofer je v
srajci brez suknje; Svet piše; oba sedita pri mizi )

Hofer (narekuje Svetu). Piši tako: Pre¬
častitim duhovnikom tirolskim! Ker sem

— podpisani — ne iz lastne volje — am¬
pak — vsled želje svojih rojakov — pre¬
vzel deželno vlado — vas prosim in rotim

- pri najsvetejšem Srcu Jezusovem — in
pri naši ljubi brezmadežni Devici Mariji.

— da mi vi, častiti gospodje duhovniki —
pomagate — pri moji veliki odgovornosti
in — mi — olajšate breme. Iskreno vas
poživljam, — prosite z javnimi molitvami.

— da tr Bog iz domovine odstranil vse, - -
kar je hudega in nerodnega, — da bi po¬
živil čednosti in sveto vero ... in dal
deželi — svoj blagoslov. V ta namen in —
da se Bogu zahvalimo — za čudovito re¬
šitev iz sovražne roke, — naj se prihod¬
njo nedeljo po cerkvah moli deset ur pre¬
sveto Rešnje Telo; slovesnost naj se skle¬
ne s cerkvenim govorom in zahvalno
pesmijo Te Deum. — Tako, dragi, daj
sem, da podpišem (se podpiše), potem pa
nesi to pisanje v tiskarno. Naj urno natis¬
nejo, da moremo o pravem času razpo¬
slati.

Svet. Se bo v trenutku zgodilo, oče
Hofer. (Gre skozi zadnja vrata.)

51

Hofer (sam po sobi hodeč). Lažje mi je
pri srcu, ker vem, da se zame moli . . .
Ali, tako daleč sem moral priti, jaz, pre¬
prosti kmet (odmigava z glavo), da sam
ne vem, kako daleč. — Namestnik cesar¬
jev, jaz, kmet iz Pasajerja. Vse naj sedaj
naenkrat razumem, vse prav razsodim ...
in ta lepota in krasota — ti mehki stoli, te
lepe slike — to se mi nič kaj ne prilega.
Pa kaj hočem? Eden mora biti, da vlado
vodi, in če ravno mene hočejo za vladar¬
ja; saj ne morem reči: Ne — sicer pride
zopet kak višji gospod, ki nima srca za
moje rojake, pa bo še slabše. — Pomagati
pa mi moraš (sklene roki proti križu), po¬
magati mi moraš, ljubi Bog in ti nebeška
Mati. Vama izročim vse, vse od kraja do
konca, da, do konca. (Žalosten.) Pa te sa¬
nje, ki sem jih imel, kako čudne so; ali me
ljubi Bog res v kratkem pokliče k sebi?
(Sede k mizi ter glavo zakrije v dlani.)

Svet (pride skozi srednja vrata). Ukaz
bo že danes razposlan, oče Hofer! Pa kaj
vidim? Zopet ste zamišljeni in potrti?

Hofer (žalostno smehljajoč). Sem rav¬
no mislil na smrt, moj dragi!

Svet (prestrašen). Oče Hofer! Zopet
te črne, žalostne misli! Čemu neki? Saj
se vam smehlja sreča od vseh strani.

Hofer (žalostno). In od vseh strani me
tlači težka odgovornost, ki jo nosim. O ko

52

•bi ibil zopet na svojem kmečkem domu v
Pasajerjn!

Svet. Oče Hofer, nikdar še Tirolska ni
bila tako srečna, kakor je srečna pod vašo
vlado. Proč s črnimi mislimi! (Čuje se iz
ulice zvončkanje živine.) Cujte, živina se
vrača s planin ter gre mimo. Vi ste bili še
vedno veseli, ako ste videli lepo živino.
(Pelje Hoferja k oknu.)

Hofer (smehljaje). Pa si res dober, moj
dragi! Toda danes se mi ravno tako zdi.
kakor da mi to zvončkanje kliče, kaj bi
moral biti, pa žalibog nisem, namreč
kmet. (Gleda skozi okno in se vidno
veseli.) Zares! Kaj lepa živina, kaj lepa —
Tista-le krava tam-le; in primaruha —• ta
bik! No, kmetu voščim srečo. Moram pač
vprašati. (Zakliče skozi okno.) Čuj, ho!
Melhijor! Čigava pa je čeda?

Glas s ceste: Smrečnikova iz Sistrana,
gospod višji poveljnik!

Hofer. Le reci kar po domače: Hofer.
Ali ni bilo nesreče na planini?

Glas. Hvala Bogu, ne posebne! Samo
tele je padlo črez skale, pa bosta meso in
koža še za rabo.

Hofer. No, potem pa škoda ni velika;
sem sam že kaj hujšega skusil. Pozdravi
Smrečnika, Melhijor, in mu reci, da bom
prišel, ko mi bo čas dopustil, pogledat ta
lepa živinčeta v hlev.

53

Glas. Bom opravil, gospod Hofer! Ve¬
selilo bo mojega gospodarja. Hvaljen bodi
Jezus Kristus!

Hoier. Na veke! Amen! Bog te varuj.
Melhijor! — (Še nekaj časa stoji pri ok¬
nu.) Pa me je res razveselila ta lepa živi¬
na! To je res nekaj domačega, ako se
vrača živina s planine. (Pred vrati mr¬
mranje, straža [strelec] odpre vrata in za¬
kliče.) Oče Hofer! Ortner je tu, pa si ne
upa notri stopiti; pravi, da pozna navade
v boljših hišah, ter hoče, naj ga vam na¬
znanim.

Hofer (vesel). Ortner? Le urno notri
ž njim! (Svet sede za mizo in piše; Ortner
v praznični obleki se globoko prikloni.)

Hofer (mu moli roko, ki jo Ortner po¬
časi prime). Vendar enkrat, Ortner. Kod
pa vendar hodiš? Trikrat sem te že pova¬
bil. Kar sedi sem, bom prinesel kozarec
vina. (Hoče na levo oditi.)

Ortner (ga odvrača). Vaša svetlost,
prosim vas, ne trudite se — Vaša svetlost,
oprostite . . .

Hofer (se smeja). S kom pa govoriš, ti
krčmar od »rdečega orla«? Ali z mojim
tajnikom tu-le, ali pa s temi slikami na
steni ?

Ortner (v zadregi). Oprostite, z Vami.
presvetli, z gospodom Andrejem Hofer-
jerri, namestnim kraljem Tirolske!

54

Hofer (karajoče). Veš, ti Ortner, te in
enake naslove pa kar zase lahko obdržiš.
Veš, da mi prav nič veselja ž nj.imi ne na¬
praviš. Sem že včeraj nekega gospodiča
vun vrgel, ker mi je vedno drobil take na¬
slove. (S poudarkom) Jaz sem Andrej He¬
ter, kmet iz Pasajerja. Da veš!

Ortner. To pa vendar ne gre . . .

Hofer (norčujoč se). Naj gre ali ne.
gori ali doli. (Potrka Ortnerju na ramo.)
Midva ostaneva, kar sva bila, stara znan¬
ca, prijatelja in ga bova pila skupaj en ko¬
zarček. (Hoče iti skozi stranska vrata.)

Ortner (g;a zadržuje). Hvala ti lepa,
prijatelj, če ti že moram tako reči, sem že
doma malo južinal in pa merico popil.

Hofer. Kakor hočeš. (Sede in migne
Ortnerju naj sede.) Kar po domače se na¬
redi. Takole zvečer ob osmih pa prideš,
kaj ne, na en tarok? Meni in mojemu taj¬
niku ne gre nič kaj vkup. (Svet se smeh¬
lja.) Imam vedno smolo ž njim . . .

Anzl (pred vrati jokajoče). Notri bi
rad, notri . . .

Hofer. Hola, kdo pa je tu zunaj. (Hoče
iti k vratom.)

Ortner (nevoljen, v zadregi). Le kar
ostani, Hofer. — Moj mali deček je, Anzl,
sem ga vzel s seboj, pa hoče na vsak na¬
čni notri, ta smrkavec.

Hofer. No, zakai pa, te vprašam, bi
otrok ne smel notri? Saj imam otroke rad

55

to veš. (Gre k vratom, jih odpre.) Anzel-
ček — le notri! (Pripelje dečka notri.) Že
prav, da prideš, Anzl! Pa kako si zrastel!
(Ga dvigne in na lice poljubi ter ga posadi
na stol.) Kaj ne, Anzelček, kako je me¬
hak? Se boš kar vanj udrl. (Se dobrika.)

Anzel. Oče Hofer! Konjička bi rad jez¬
dil!

Ortner (prestrašen). Za božjo voljo,
fante, kaj ti pade v glavo?

Hofer. Konjička bi rad jezdil, Anzel¬
ček? No, to se pa lahko zgodi! (Se vsedc
v naslon : ač, posadi dečka na kolena, ga
ziblje in poje otroško pesem:)

Hi, konjiček, hi, konjiček,

Hop, hop, hop!

Teci mi v koiop!

Hi, konjiček, hi . . .

Svet (karajoče). Toda, oče Hofer . . .

Hofer. Kaj ti to ne dopade, Svet? Kaj
mi ne privoščiš tega veselja z malim deč¬
kom? Saj je dosti pokore zame, da že
mesece nisem videl lastnih otrok? Da bi
ne smel vzeti na koleno tega nedolžnega
otroka, ker ne morem pestovati svojih
otročičev. — Ako bom znabiti kmalu —
umrl in me bodo mnogi kleli in sramo¬
tili . . .

Svet. Oče Hofer, kako čudne besede
govorite.

Ortner. Tebe, da bi kdo klel? O, to
sploh ni mogoče!

56

Hofer (odločno). In vendar se bo to
zgodilo. (Žalostno.) Shajali se bodo učeni
ljudje, duhovni in svetni, in bodo iskali na
meni madeže. Ta neumni, zabiti kmet —
tako bodo govorili. Odgovore nai jim pri¬
jatelji moji: Ne, Hofer ni bil hudoben člo¬
vek! Sai je imel rad nedolžne otroke, in
ta ni spriden, ki ima rad otroke! (Poljubi
dečka še enkrat in ga postavi poleg Ort-
nerja.)

Svet (zase). Že zopet te otožne, žalost¬
ne misli'

Hofer (naenkrat Ortnerju). Ortner. ka¬
ko dolgo misliš, bom še živel?

Ortner. Kai vendar govoriš, prijatelj!
Tako žalostno vprašanje! Pri svojem
zdravju lahko doživiš osemdeset let.

Hofer (otožno). Osemdeset, praviš?
Jaz pa slutim komaj še tričetrt leta, in z
meno 5  bo pri koncu. (Ortner odkimava z
glavo).

Svet (nejevoljen). Oče Hofer! Narav¬
nost greh imate, ako se ukvarjate s taki¬
mi nespametnimi dormšiiijami!

Hofer (mirno). Oreh. praviš? Mislim,
da ne. Včasih Bog oošlie človeku kako
posebno znameme. Ko sem nocoj v po'-
soaniu ležal — v polspamu? Ne, zdi se mi.
da sem bil pooolnoma zbujen; sta naen¬
krat stomla predme Tonček in Rozika
vsa v svetlobi ter sta zaklicala: Hofer,
kmalu prideva pote.

57

Ortner (preplašen). Kaj pa še! Sanje so
bile. Ni vredno, da bi na to mislil.

Svet. Skrbi in bridkosti vas vznemir¬
jam, zato imate take nespametne sanje, ki
nič ne pomenijo.

Hofer (mirno smehljaje). No, no, govo¬
riti znata dobro. Toda jaz ostanem pri
svoji bojazni. Naj se le zgodi, ako Bog
tako hoče. Saj se smrti ne bojim.

Strelec (odpre vrata in kliče). Oče Ho¬
fer, kmet je zunaj in bi rad z vami govo¬
ril, pravi.

Hofer. Tako, kmet in sam? — Hm!
(Ortnerju, ki hoče iti.) Nerad te odslovim,
pa ne more biti drugače. Bog te obvaruj!
(Anzlnu.) Ti pa, malček, le priden bodi, da
te bo Pubi Bog rad imel, pa moli kaj zame.
ali boš?

Anzl. Bom, bom, oče Hofer. In ko bom
zopet prišel, bom zopet jezdil konjička?

Hofer (ga dvigne kviško). Bova že na¬
redila, srček, da bo prav. (Ortnerju.) Po¬
zdravi ženko in ne pozabi, da prideš go¬
tovo zvečer okrog osme k mali igri. Saj
drugega, razvedrila tako nimam.

Ortner. Bom prišel. Do tedaj te obva¬
ruj Bog, dragi prijatelj!

Hofer. Z Bogom, Ortner. pa zdrav
ostani. Anzelček, pa-pa! (Pozdravi dečka
z roko. Ortner in sinček odideta. Hofer
Svetu.) Po : di, ljubi moj, in me pusti sa¬
mega. Bog vč, kdo hoče z menoj govoriti

58

in kaj. Lažje bom govoril ž njim po do¬
mače, ako bova sama. (Rafl vstopi skozi
srednja vrata. Hofer vidno presenečen,
skoro prestrašen.) Rafl — ti — si? —

Rafl. Da, jaz sem, Hofer!

Hofer (mrzlo). Kaj te je pripeljalo sem¬
kaj ?

Rafl (žalostno zdihujoč). Kaj me je sem
pripeljalo? Meni gre slabo, tako slabo, da
bi skoraj obupal. Dela nikjer, žena je bol¬
na za smrt in doma trije črvički, k,i hočejo
vedno jesti; to je že od sile.

Hofer (mrzlo). Zdelo se mi je, da boš
tožaril, Rafl. Sem vedel, da bo prišlo s
teboj daleč. Kakor si si postlal, tako sedaj
ležiš.

Rafl (jezno zraste). To ni res in ni . . .

Hofer. Bodi miren. Dela si imel dovolj
pri mojem sosedu; namesto, da bi delal, si
pa vse noči popival ter počenjal grdobije.
Kdo pa hoče trpeti takega hlapca pod
streho? Zato ni čuda. da so te spodili od
hiše. Tvo : a žena je za smrt bolna, praviš?
Rad verujem! Sai drugače ne more biti;
greniš ji vedno življenje, vrhutega jo pre¬
tepaš, da se Bogu smili. In otroci nimajo
kai jesti? Seveda ne, ker ves zaslužek po
grlu poženeš. — Rafl, čuj me. (Vstane, se
vstopi pred Rafla ter reče s povdarkom.)
Spriden in hudoben človek si, Rafl, sedaj
veš, kar sem ti imel povedati. (Gre neko-
iikokrat gori in doli.)

59

(Rafl stoji navidezno potrt; vendar od
strani srdito pogleduje Hoferja.)

Hofer (čez nekaj časa zopet stopi pred
Rafla). Ti se mi ne smiliš, Rafl. — Pač pa
se mi smilijo tvoja žena in tvoji otroci.
Poslal jim bom nekaj malega v Pasajer.
Mnogo jim ne morem pomagati, ker je
vojska veliko vzela.

Rafl. Pa dajte kaj iz deželnega premo¬
ženja, Hofer.

Hofer. Kaj praviš? Iz deželnega pre¬
moženja? Rafl, še eno tako besedo zini.
potem pa gorje ti. Ti me imaš za tatu in
krivičnika? (Odločno.) Kar je deželnega,
naj se porabi le za deželne namene! In se¬
daj, Rafl, lahko greš. Ako hočeš delati,
pojdi po delu vprašat k mojemu nečaku v
Moos; on potrebuje ravno hlapca, hlapca,
pravim, Rafl, ne pa pijanca.

Rafl (hinavsko). Bog vam povrni tisoč¬
krat in milijonkrat. Nikdar ne bom poza¬
bil, ne na tem, ne na onem svetu. (Odha¬
jajoč.) Kot šolarčka me je oštel, svetohli¬
nec, dal mi pa ni beliča. — Čakaj, svetnik,
plačal ti bom stokrat! (Odide skozi sred¬
nja vrata.)

Hofer (sam, hodi goriindoli). Globoko
se je pogreznil ta Rafl. globoko. Pa saj
drugače ne more biti, ako človek več ne
moli in živi tako, kakor bi ne bilo ne Boga
ne pekla. Se-li bo podal kdai na pravo pot
želel bi pač, toda upati ne morem . . .

60

Svet (od leve). Ali so stranke odšle,
oče Hofer? Tu imarn nekaj pisem, ki jih
moramo še danes odposlati.

Hofer (zdihne). O moj Bog, zopet te¬
žak posel. (Sede s Svetom.)

Svet (odpre pismo). Tu se pritožuje
mati, da so ji ponočnjaki pretepli sina, ko
je hodil po vasi.

Hofer (pomisli). Odpiši, da naj mati
srna ponoči doma obdrži; potem se kaj
takega ne bo več zgodilo. (Se podpiše.)

Svet. Jud Lazar Samson piše tu, da
so mu fantje iz Stubaha ukradli veliko
srebrno monštranco, ki jo je kupil na neki
dražbi, ko so prodali samostan v Wiltenu;
pravi, da so io fantje dali nazaj cerkvi v
Wiiten. — On zahteva 300 gld. odškod¬
nine.

Hofer. Ne, jud ne bo dobil vinarja. S
svetimi, Bogu posvečenimi rečmi se ne
kupčuje; naj si zapomni to Hebrejec!
(Podpiše.)

(Medtem se čuje glasno vriskanje na
cesti; hitre stopinje za odrom.)

Hofer. Kaj pa je zopet? Ali je punt
ali kali? (Hoče skozi sredma vrata; te pa
se odpro same in notri stopijo Spekbahcr
in Haspinger; za n 1 ',ima glasno vriskajoč
nekaj Pasajcev, ki vsi od veselja Hoferja
objemajo.)

Hofer. Za božjo voljo, ljudje, kaj pa
počnete? Stojte vendar, saj me boste kar

61

strli? Ali ste ob pamet; srajco boste z
mene strgali. No, no, mir, ali bo mir!

Pasajci (eden čez drugega) Juhu!
julm! Bog te živi, Andrej. Cesar Fran-
cel naj živi! Živijo Andrej Hofer, živijo
cesar. (Plešejo vsi naokrog.)

Hofer (pol srneje, pol nevoljen). Ali ste
znoreli? Nehajte, pravim! Saj boste ves
lepi tlak pokvarili s svojimi podkovanimi
čevlji. Ali vas ni sram, in pa častiti pater
vas vidijo. Za božjo voljo, kar mir!

Pasajci (eden čez drugega). Julm, juhu!
Živijo Hofer, živijo cesar in nadvojvoda
Ivan. Juhuhu! — -

Haspinger (zakliče Pasajcem). Sedaj
pa mora biti konec! (Strelci se umirijo po¬
časi.) Hofer, častitam!

Špekbaher (zgrabi roko Hoferjevo ter
jo strese). Bog daj srečo! Vesel sem, da
bi kar zaplesal s teboj, prijatelj!

Hofer (z glavo odkimava). No, sedaj
pa res ne vem, ali je cel svet znorel C-
ne gre mi v glavo, res ne!

Haspinger (smehljaje). Ti se čudiš in
strmiš, brat Hofer! Cuj torej! — Ajzen-
šteken in Siberer sta prišla!

Hofer (malomarno, zaničljivo).Ta dva?

Haspinger. Vem, da ne maraš za nju,
ker sta te pustila na cedilu v najhujši
borbi -— Sedaj pa le pozabi vso ne¬

jevoljo. Ravnokar sta prišla z Dunaja kot
cesarska poslanca k tebi.

62

Hofer (vesel). Od cesarja prideta? Koj
notri, koj! (Špekbaher odpre duri; Ajzen-
šteken, noseč lepo kaseto, in Siberer vsto¬
pita.) i

Ajzenšteken (Hoferju). Gospod nad-
poveljnik: Nj. Veličanstvo, naš premil, ce¬
sar Franc L, naju pošilja k Vam, da Vam
sporočiva njegovo Najvišjo zadovoljnost.
Obenem izročiva gospodu nadpoveljniku
v cesarjevem imenu in kot nagrado za
zvesto službo (odpre kaseto, v kateri se
vidijo darovi) veliko zlato svetinjo, zlato
verižico ter 3000 cekinov za stroške pri
hrambi dežele. (Postavi kaseto na mizo.)

Siberer. Vrhutega nama je naročilo
Nj. Veličanstvo, naj vam sporočiva, da se
v vseh stiskah in potrebah zaupljivo obra¬
čajte do cesarskega prestola. (Pasajci go¬
drnjajo in se pogovarjajoč bližajo mizi,
kjer so bili darovi; Hofer omahne na stol
in si zakrije obraz.)

Hofer (ginjen, s tresočim glasom). Moj
cesar, moj ljubi cesar! (Vzame svetinjo in
jo poljubi.) Moj dragi, ljubljeni cesar!

Špekbaher. Sedaj pa poglejmo, An¬
drej, kako ti bo ta zlata reč stala! (Hoče
Hoferju svetinjo obesiti na vrat.)

Hofer (se brani, vstane). Ne, prijatelj,
še ne-Jutri pa, na imendan cesar¬

jev, ko bodo grmeli topiči čez hrib in plan,
ter ponesli v daljave naša srčna čutila: Mi

63

ljubimo cesarja! — Ko bodo peli zvonovi
in se bodo razjasnila vsa lica Tirolcev,
takrat pri Te Deu m naj -mi v dvorni cer¬
kvi prelat iz Viltena blagoslovi svetinjo in
mi jo obesi na vrat — to darilo od njega,
ki ga tako ljubim, da bi dal življenje zanj.
In prisego, možje, prisego bomo jutri pri
svetem opravilu ponovili, da ostanemo
zvesti habsburški hiši. — Dokler stoje
naše skalnate gore, dokler še bije kako ti¬
rolsko '■rce, — tako dolgo se bo glasilo pri
nas: Za Boga, cesarja in domovino —
imetje in kri!

Vsi (navdušeno). Za Boga, cesarja in
domovino imetje in kri!

(Orkester zaigra avstrijsko himno, med
katero počasi pade zastor.)

64

Četrto dejanje.

(Kmečka soba v Pasajerju. Na desni miza s pismi in črnilom;
krog mize nekaj priprostih stolov. V ozadju vrata.)

Holer (sedeč opira z dlanmi glavo,
žalostno). Moj Bog, moj Bog! Si me li
res zapustil? — Kako se je to zgodilo, tako
naglo! Ponoči, v megli sem moral iz Ino-
mosta in sedaj sedim tukaj, jaz, vrhovni
poveljnik Tirolske! Da, da, vrhovni po¬
veljnik. Ko bi le vedel, ali sem še, ali nič
več. Kdo bi se spoznal? (Vzame pismo iz
mize.) Tu je odlok nadvojvoda Ivana, in
tu stoji tiskano, ne pisano, da je mir skle¬
njen, da cesar ni mogel drugače, (žalostno)
da nas mora popustiti in našo deželo od¬
stopiti Francozom; in tu (vrže pismo na
mizo in vzame drugo), piše Kolb, da isti
nadvojvoda hiti s 4000 možmi nam na po¬
moč. (Vzame tretje pismo.) Tu mi sporoča
Ortner, da je mir razglašen v Inomostu
po oklicih na vseh vogalih in naj se ne voj¬
skujem naprej; — in tu (prime drugi list)
mi piše Haspinger, da je vse zlagano in da
so to le zvijače sovražnikove. (Položi list
poleg drugih ter hodi s povešenimi rokami
gori in doli.) Zares ne vem, 'kje mi glava
stoji (zacepta z nogo ob tla in si ruje ob¬
upano lase), ne vem, kaj naj storim, kaj
počnem. (Omahne na stol.) Če je mir res
sklenjen, se moram vdati in mirovati; ako
ni sklenjen in jaz nič ne storim, (zavpije),

f)5

sem jaz kriv, ako cesar deželo izgubi.
(Stokajoč.) O, ko bi hotelo biti vsega 'ko¬
nec in bi počival že v črnem grobu. (Je¬
rica, boječe stopi v sobo s punčiko v roki;
Hofer zavpije in udari ob mizo.) Vun,
otrok, vun, ali . . . (Jerica spusti punčiko
na tla in hoče zbežati. Hofer mehko.) Le
ostani, Jerica, le ostani! (Jerica se boječe
približa; Hofer jo objame in postavi poleg
sebe.) O Jerica, o Jerica, ki imaš tako
ubogega očeta. O moje dete! (Jokajoč.)
Kako imaš ubogega, revnega očeta. (Ob¬
jame dete.) Jerica, ali me imaš kaj rada?

Jerica. O rada, rada, atek, rada te
imam toliko, pa tako hud ne smeš biti, (jo¬
kajoč) ne hud biti ....

Hofer (si obriše solze in reče Jerici).
Teci k materi, Jerica, in jim reci, da naj te
puste s staro Barbo na travnik, kjer se boš
igrala.

Jerica (veselo). Bog plačaj, atej!
(Pobere punčiko od tal in skače proč.)

Hofer (žalostno za njo gleda). Ubogo
dete! Znabiti pride kmalu čas, da bodo za
teboj kazali s prstom in govorili: to je hči
prokletega Hoferja . . .

Svet. Slabe novice so došle, oče Ho¬
fer. Kmet Črnivec iz Valtena poroča, da
se je prikazala na obronku Janfena četa
Francozov, ki, kakor vsi sodijo, s sovraž¬
nim namenom prodirajo proti Sv. Lenartu.

Hofer. 5

65

Hofer. In tu (vzame pismo z mize in
ga vrže nazaj) pravi odlok nadvojvoda
Ivana, da je sklenjen mir, in da nam bodo
varovali Francozi hiše in premoženje.
(Obupno smejoč se.) Ha, ha, ha. O ta ljubi
mir!

Svet. Jaz pa vendarle mislim, da je
mir sklenjen, in da le kak francoski povelj¬
nik na svojo pest prihaja v našo deželo?

Hofer (norčujoč se). Misliš? Prijatelj?
Kajpada, vi učeni ljudje veste vse bolje
kot mi neumni kmetje.

Svet (razžaljen). Toda, oče Hofer!

(Za odrom klic: Kje je? Tu notri? Ze
prav, vdati se bo moral? Gufler s puško
čez ramo stopi z več oboroženimi Pasajci
v sobo.)

Hofer (vstane). No, kaj pa je, Gufler?

Gufler. Kaj da je? To bi morali prav¬
zaprav tebe prašati? Grom in strela!
Francozi se nam bližajo po naših dolinah
in ti sediš in čepiš tu v svoji sobi. Lep vr¬
hovni poveljnik to . . .

Hofer (mirno). Ti, Gufler, moraš pač
vedeti za novico, da je cesar sklenil mir.
Ce je tako, potem nisem več višji povelj¬
nik in moram mirovati.

Gufler. Ce je tudi tako. (Pasajci po¬
navljajo: Če je tudi tako.) Toda prvič
zelo dvomimo, če je ta novica resnična.
Kako bi pač mogel cesar tak mir skleniti
in nas tako zapustiti? (Pasajci prikimujejo

67

mrmrajoč.) Jn drugič, ko bi Napoleon za¬
res našega cesarja k takemu miru prisilil,
smo mi' cesarju že trikrat deželo priborni
in jo bomo še četrtič, da, še četrtič, in po¬
tem (udari ob mizo) imamo dolžnost, da
mu jo četrtič priborimo,

Pasaici (eden čez drugega). Prav go¬
voriš, Oufler, mir gori, mir doli, mi imamo
dolžnost. Udariti moramo!

Hofer (omahne na stol, potrt). Moj
Bog in Zveličar! Dolžnost.

Gufler (stopi bliže Hoferju). In sedaj,
Andrej? Kaj boš storil?

Hofer (vstane). Moji dragi rojaki! Iz¬
berite si novega nadpoveljnika. Jaz sem
(potrto) truden in bi rad imel enkrat mir.

Gufler (rogajoč). Ah? Lepa bi bila ta?
Mir bi rad imel, da bi kot kak star moži-
ček sedel za pečjo? Grom in strela! (Vza¬
me puško z rame, napne petelina, ter jo
nastavi Hoferju na prsi.) Le enkrat te še
vprašam: Ali hočeš ali ne? Ako si začel,
moraš tudi do konca speljati. Torej hočeš
ali nočeš? In če nočeš, vedi, da je puška
ravnotako nabita zate, kakor za Bavarce
in Francoze.

Pasajici (eden čez drugega). Prav
v imaš, Gufler! Kar 'krogljo mu daj, ako
noče. Kar ustreli ga!

Svet (hitro odbije puškino cev od prsi
Hoferjevih; Guflerju). Ali se ne sramu¬
jete?

68

Gnfler (rogajoč). O ne; prav nič ne!
(Zopet nastavi puško Hoferju na prsi.) Od¬
loči se!

Hofer (omahne na stol, medtem ko
Svet roke vije; stokajoč). Moji lastni ro¬
jaki store to . . . moji rojaki ... Ali je to
kazen božja. (Hipoma.) Tajnik, napiši
oklic!

Gufler (vrže puško čez ramo, na
stran). Kaj ne, spametoval se je.

Svet (proseče). Oče Hofer . . .

Hofer (na mizo udari, divje). Napiši
takoj oklic, ti pravim, ali! ... (Svet ubo¬
ga, stokajoč.)

Pasajci (eden čez drugega). Naš An¬
drej je vendar previden in pameten mož.
Sedaj pa le počakajte, vi Francozi! Hofer
Andrej naj živi! Udarimo! Udarimo! Hajd
v boj! (Odidejo vriskajoč.)

Gufler (nekako potrt). Andrej, pa mi
res ne smeš zameriti. Toda moralo se je
tako zgoditi. Bog te obvaruj!

Hofer (zdihne). Da, moralo se je tako
zgoditi! (Gufler odide.) (Glavo zakriva v
dlan ter misli obupne misli; polglasno).
Tako je; to je moja dolžnost, dolžnost me
veže. Bog tako hoče . . . Dolžnost . . .

Svet (pomilovaje). Oče Hofer!

Hofer (divje poskoči). Tiho mi bodi!
Ali me čuješ. To je moja dolžnost, moja
dolžnost!

69

Svet (tilio). Za božjo voljo! Meša se
mu. (Si obriše solzo.)

HoSer. Aii je oklic spisan? Se ne?
(Vpijoč.) Končaj ga vendar! Cuješ? Kon¬
čaj ga! (Svet hitro piše.)

Ana (plane v sobo). Andrej, kaj ča¬
jem? Zopet hočeš udariti na Francoze in
dati povelje k novi vojski. Andrej, za bo¬
žjo voljo, ne! Poglej, vsi duhovniki pravi¬
jo, da je mir sklenjen in da bi bila vojska v
tem slučaju greh. Andrej, prosim te pri
tvoji ljubezni do mene in do tvojih otro¬
čičev, prekliči ukaz! Andrej, ali me nočeš
poslušati? Andrej (dvigne sklenjeni roki
proti Hoferiju) prekliči — rotim te . . .

Hofer (temno, majaje z glavo). Pre¬
pozno, ljuba Ana, prepozno je!

Svet. Ne še, oče Hofer!

Hofer (divje). Molči! (Ani.) Prepozno
je ženka! Mora se zgoditi, mora, čuješ, in
jaz moram tudi v boj! Ali bom rešil Ti¬
rolsko, ali pa — ako je greh, če udarimo,
potem greše tudi drugi, tisti, ki so me pri¬
silili . . . potem nosi cela dežela greh na
sebi, in jaz (tiho) moram pasti kot žrtev
za deželo, kot spravna žrtev . . . (Ani.)
Ana, pojdi na svoje delo, pojdi, pusti me
samega. Jaz potrebujem mir, (vpije) ču¬
ješ, mir potrebujem!

Ana (jokajoč na stran). O ljuba nebe¬
ška Mati. Blede se mu. Ah, kakšen bode
konec! (Gre.)

70

Hofer (Svetu). Sedaj si pač oklic že
sestavil? Daj ga sem. (Svet mu ga poda,
Hofer ga prebere.) Lahko bi bil bolj na¬
vdušen. (Ga podpiše.) Izroči ga takoj se¬
lom, ki ga naj poneso na vse kraje. (Ker
se Svet nekoliko obotavlja, skoči divje po
koncu.) Kaj se obotavljaš? Si li tudi ti
izdajalec? Naprej, pravim.

Sveč (na stran). Ne smehu ga dražiti.
Moj Bog, kako se je ta dobrodušni mož
spremenil! (Gre.)

Hofer (sam gori in doti hodeč, žalo¬
sten.) Kaj sta mi že rekla v sanjah Ro¬
zika in Tonček? Hofer, kmalu prideva
pote! . . . O, ko bi se hotelo to zgoditi!
Življenje mi je težko breme ... O dolž¬
nost, strašna dolžnost . . . Toda dolžnost
me veže, Jaz ne smem biti kriv, da bi
cesar, ki mi je bil tako dober, izgubil svojo
deželo, ne smem biti kriv. In vendar. —
Ko bi se motil in bi (stokajoč) ne imel
prav? Potem, potem (se prime z obema
rokama za glavo) sem kriv vsake kaplje
krvi, ki se ‘bo prelila. Potem imam na vesti
vse požare in vse umore, — potem, (sto¬
kajoč) potem sem najnesrečnejši človek
na zemlji . . . Ne! To ni mogoče! Tega
ljubi Bog ne more dopustiti! (Z nogo udari
ob tla.) Na pravi poti sem! Tako mora
biti prav! Gufler je govoril resnico. Dol¬
žan sem cesarju deželo ohraniti ... In

71

Hofer bo svojo dolžnost storil in četudi
mora zato umreti. (Sede.)

Siberer (spremljan od Pasajcev vsto¬
pi, ponudi lioferju roko.) Bog vas sprimi,
Hofer!

Hofer (ne poda roke, mrzlo.) Kaj želiš?

Siberer. Hofer, Iprosim vas iskreno,
pomirite ljudstvo z razglasom! Na mir ne-
eejo ljudje verjeti in po vseli dolinah
vre . . . Ko bi v teli okoliščinah udarili, bi
to bila največja nesreča za Tirolsko.

Hofer (zaničljivo). Misliš?

Siberer (s povdarkom). Prosim vas,
Hofer! To pač lahko sami spoznate!

Hofer (jezno). Ne, prav nič tega ne
spoznam! Miru ne verjamem . . . Kolb mi
piše (pokaže pismo Sibererju), da hiti
nadvojvoda Ivan nam na pomoč s 4000
možmi s Koroškega in francoske čete, ki
se vale po naših dolinah, nam niso prav
nič porok za mir. Tako je . . .

Siberer. Zagotavljam vam s svojo
častno besedo, Hofer. Mir je prav resnično
sklenjen. Podkralj Evgen in Donaj v Be¬
ljaku sta mi to dovolj jasno naznanila.
. . . Ne verujte Kolbu, ljubi Hofer! On je
in ostane blebetač in prenapet človek . . .
Donaj, ki bo v nekaj dneh tukaj . . .

Hofer (skoči pokoncu, udari na mizo,
zacepta z nogami, zavpije). Molči, takoj!
Dosti si oblebetal! Tiho! Sicer dam tebe
in Donaja ustreliti! Dal vam bom za vajine

72

laži gorkega svinca . . . Vse šele in čast¬
nike, ki govore o kakem miru, bom dal
obesiti ali ustreliti! Kako bi mogel cesar
skleniti tako slab mir, ki bi našo ubogo
deželo pahnil v tako nesrečo? Deželo, ki
ie dala že skoraj vso srčno kri svojih ju¬
nakov . . .

Siberer. Hofer — čujte vendar . . .

Hofer (jezno Pasajcem). Vun z njim!
Vzemite mu vse reči, zaprite ga v temno
ječo, dobro ga zavarujte! Ako Donaj pri¬
de, ga dam takoj ustreliti. (Pasajea sujeta
Sibererja vunkaj.)

Hofer (sam). Tako, dobro je! (Vstane.)
Ako me je Bog poklical, da ohranim ce¬
sarju deželo, potem hočem spraviti s pota
vse, ki so božji volji na poti . . . Pa, ko
bi ne bila volja bož ! a? Kako, da se mi ta
grozna misel tolikokrat ponavlja ... O, ko
bi imel le eno znamenje, da sem na pra¬
vem potu . . .

(Naenkrat se čuje oddaleč zvonjenje k
naskoku, pokanje pušk. Za odrom koraki
in klic: »Na desno, za gorsko stezo, ogenj!
Na levo; proti gozdu! Hitro, urno . . .
Naprej!« . . .)

Hofer. Kaj pa je to? Zdi se mi, da je
sovražnik že pri Sv. Lenartu udrl in da
se vrši huda bitka. (Hiti k oknu in po¬
sluša.)

Svet (hitro vstopi). Oče Hofer! Fran¬
cozi so tukaj! Ravnokar so prodirali

73

preko Jaufenovega gradu. Pasajci od Sv.
Lenarta, iz Plata in Šmartna so se jim
uprli pri Kolberju in se srdito bijejo s so¬
vragi. Komaj sem utekel, neoborožen ka-
korsen sem.

(Ana in Ivan Hofer vstopita.)

Ana (preplašena). Andrej! Ali že veš?
Sovražnik žuga St. Lenartu. Moj Izve-
ličar, kaj bo z nami, ako semkaj pridero?
(Vije roke.) O Marija, varuj nas!

Hofer (mirno). Ne toži in ne tarnaj, zdaj
to nič ne pomaga, Ana, dvojno je mogoče:

če zmagajo naši, boš imela čez glavo
posla z ranjenci in ujetniki; če pa pod¬
ležemo, kar Bog obvaruj, potem bo treba
bežati. Najbolje je, da pospraviš takoj na¬
še reči skupaj in smo na vse pripravljeni.

Ana (mirnejša). Imaš prav! Andrej!
Takoj bom storila po tvoji želji!

Hofer (Svetu). Ti pa, bodi tako dober,
hiti . v zgornje mesto ter poglej, kako se
bitka razvija; na varnem si tam. Pa mi
takoj sporoči. Sam ne morem v ogenj,
ker je prepozno in danes res ne morem.

Ivan. Oče! Ali smem iti s tajnikom?

Hofer. Le pojdi, dragi sinko!

Ivan. Bog vam povrni, oče! (S Svetom
odide.)

Hofer (sam gori in doli hodeč.) Kako
bo neki to šlo? Ali jih preženemo? O
Bog, če se nam posreči, potem je to za¬
me znamenje, da moram nadaljevati in

74

skončati, kar sem začel. (Postoji pri oknu
in posluša.) Puške ne jiokajo več ... le
semintja krik, vpitje. Čuj (od daleč vris¬
kanje), to pomeni zmago! Zmaga! O Bog,
zahvalim te! Da, zmaga je naša — in jaz
sem zadel pravo.

Svet (vstopi). Naši so, kakor se mi zdi
— sovražnika premagali, oče Hofer! Četa
strelcev hiti semkaj vriskajoč. Ivan jim
nasproti teče. (Vedno bližje enakomerno
korakanje, vmes bobnanje in trobentanje,
vrisk in vpitje.)

Hofer (Svetu navdušeno). Čuješ! To
je znamen e za prihodnjost! Zmaga da
zmago! Kako bomo veseli, ako bomo vris¬
kajoč zopet korakali v Inomost in bo de¬
žela zopet cesarjeva last.

(Medtem ko Svet neopažen od Hoferja
z glavo odkimava, vstopijo Gufler in več
Pasajcev oboroženi v sobo.)

Gufler. Kje si bil, Andrej? Se je vse¬
eno dobro izteklo; saj bi tako prišel pre¬
pozno; šlo je kaj naglo, tako naglo, ka¬
kor sledi grom blisku. Primojdunaj! To
smo jih bili in sekali. Črni Zepl je dvanaj¬
sterim s puškinim kopitom razbil buče!
Sicer so se pa hrabro borili, ti vragi —
pa zažgali so Kolberjevo kapelico in del
mesta — tega pač ni bilo treba.

Hofer. Škodo požara bodo morali no¬
siti jetniki in povrniti do zadnjega 'beliča,
drugače ne izpustim nobenega. Sicer pa

75

naj z jetniki lepo ravnajo. (Sede.) Uredi
stvari, Gufler.

Gufler. Bom takoj! Ujeli smo doma¬
čina Jozlna, ki je Francozom kazal pot in
iz Kolberjeve kapelice ukradel srebrn ke¬
lih. — Kaj naj storimo s tem ničvredne¬
žem ?

Hofer (užaljen). Spove naj se in potem
ga ustrelite. Take ljudi moramo spraviti
s pota, drugega ne zaslužijo. Naj bo dru¬
gim svarilen zgled. (Zase.) To je prva
smrtna obsodba, ki jo izgovorim; nerad jo
izrečem, a ne more biti drugače.

Gufler. Prav tako! — Tovariši, opra¬
vili smo, in sedaj naprej! Bog te obvaruj,
Andrej! Juhui!

Hofer. Tudi vas obvaruj Bog, Gufler.
Obsodbo kmalu izvršite, da ne bo človek
užil preveč strahu in groze. Pa z jetniki
lepo ravnajte, tako vam strogo ukazujem!
Ste culi!

Gufler. Se bo zgodilo, četudi bi ti vragi
kaj drugega zaslužili. — Se enkrat, Bog s
teboj, Andrej! Juhui! (Pasajci vriskajoč
odidejo.)

Hofer (Svetu). O zmagi moraš pa, moj
dragi, pač takoj spisati poročilo, ter ga
razposlati na vse strani. Ljudje naj vedo,
da nam Gospod Bog vidno še pomaga;
naj jih ta zmaga napolni z novim pogu¬
mom. Stori hitro! (Ko se Svet nekoliko
obotavlja in sede za mizo, vstopi Rafl.)

76

Hofer (ga opazi, mrzlo), Kaj hočeš,
Rafl?

Rafl (drzno). No, ne veliko, Hofer.
Srečal sem Guflerja, ki mi je povedal, da
hočejo na tvoje povelje ustreliti mojega
prijatelja Jozeljna. Samo to te hočem
vprašati, če je to res?

Hofer (mrzlo). Res je! Ogleduhi, izda¬
jalci in cerkveni roparji ne zaslužijo dru¬
gega. — Obsodba se bo kmalu izvršila.

Rafl (zelo drzno). A tako! — Pa ven¬
dar bi lahko izpustil Jozeljna meni na
ljubo Saj sem tudi tebi že večkrat kako
uslugo naredil, Hofer, in roka umije roko!
— Me razumeš?

Hofer (počasi, s poudarkom in vedno
bolj ogorčen). Ti da si mi naredil kako
uslugo, Rafl? Ti? O tem mi pa kar molči!
.laz sem moral tvojo družino prerediti, ker
si jo ti, ničvrednež, pahnil v bedo in ne¬
srečo; ženo si spravil v grob. — Nobene
besede več! Tvoj prijatelj bo kmalu
ustreljen. — če že ni, — in ti, Rafl, hvali
Boga, ako te ne pošljem za njim. Hudobij
imaš že zadosti na svoji kosmati vesti. In
sedaj se zgubi, Rafl!

Rafl (gre, srdito). Kesal se boš, Hofer,
še kesal! — Mislil boš še name! Zasolil ti
bom eno, da boš pomnil. Povračilni dan
še čaka, ti prokleti satan! (Gre.)

Svet (Hoferju boječe). Oče Hofer, pro¬
sim vas, varujte se pred tem človekom.

77

Zmožen je za vsako hudobijo in vas so¬
vraži.

Hofer (mirno), hudoben je zares ta
Rafl, da bi mi pa kaj hudega naredil, tega
ne morem verjeti. Hudobni ljudje so ka¬
kor psi, dragi moj! A 'ko jim daješ resno
brco, zacvilijo in zbeže v kot.

Svet (pomenljivo). In čakajo, kako bi
skrivaj ugriznili tistega, ki jim je -dal
brco.

Hofer (nekoliko nevoljen). Otročarije!
Rajši piši poročilo o naši zmagi, kakor
da se mudiš s takimi nespametnimi do¬
mišljijami. (Svet uboga.)

Hofer (vstane in stopi za Sveta). Do¬
bro moraš povdarjati, kako so bili naši ta¬
koj na mestu, ko so pridrli Francozi, in
kako se je peščica naših Pasajcev hrabro
borila proti trojni premoči. (Na cesti
vpitje, jok otrok, klic: »Bežite, bežite...
Vse je izgubljeno ... So že tukaj! Be¬
žimo!« . . . Zvoni k naskoku.)

Hofer (prestrašen stopi k oknu). Za
božjo voljo! Kaj pomeni to?

Ana (plane v sobo, vije roke). Andrej,
prosim te v imenu našega Zveličarja, beži.
beži, tako naglo kakor le mogoče! Osem
tisoč Francozov drvi proti Sv. Lenartu s
konji in topovi. Ujeli so sela, katerega ste
poslali v Meran; s r d i j o se nad teboj ter
prisegajo, da te bodo na drobne kosce raz¬
trgali, če te zasačijo. Vsa cesta je polna

78

begunov, vse beži v gore! — Strelci so
opešali in ne premorejo nič proti topo¬
vom. Andrej, beži, pa hitro, sicer bo pre¬
pozno. (Kratek odmor.)

Hofer (s povešenimi rokami in pove¬
šeno glavo, obupno). Konec torej ... Moj
Bog!

Svet (sili). Oče Hofer! Tudi trenotka
ne smemo zgubiti! Proč hitro! (Prime
Hoferja za roko in ga vleče proti vratom.)

Hofer ( se brani, obupno). Pusti me,
dragi moj! Vsega je konec! In jaz sem
kriv nesreče, jaz sem kriv! (Ves potrt.)
Pa sem mislil tako dobro in sem želel ce¬
sarju ohraniti deželo.

Ana (priganja). Nobene besedice več,
Fracozi se bližajo. Hitro beži!

Hofer (obupno). Naj le pridejo!

Ana (prestrašena). Kaj praviš? Za
božjo voljo, Andrej! Kaj vendar namera¬
vaš! Andrej!

Svet. Oče Hofer, hitite! V par trenot-
kih bo sovražnik tukaj; potem ste izgub¬
ljeni. (Ga tišči proti vratom.)

Hofer. Ali rešim deželo, ali padem kot
žrtev dežele. Naj me ujamejo Francozi,
naj .me umore. Jaz ostanem!

Ana (glasno zajoka). Andrej, Andrej!
To se ne sme zgoditi! (Prosi ga s povzdig¬
njenimi rokami.) Beži vendar! Usmili se
mene, svoje uboge žene, in revnih otroči¬
čev. Andrej, beži! (Joka.)

79

Svet (Hofru proseče). Ako svoje živ¬
ljenje tako v nevarnost postavljate, oče
Hofer, kakor ravnokar, potem — opro¬
stite, je to greh, velik greh. — Vi morate
bežati!

Hofer (Svetu). Greli, praviš, da bi to
bilo, ako ostanem?

Svet. Prav gotovo! Tudi Kristus je be¬
žal pred sovražniki, dokler ni prišel pravi
čas.

Hofer (polglasno). Dokler ni prišel
pravi čas! Ali je že prišel pravi čas zame?
In če bi bilo res greli? (Odmor, se odloči.)
Ce mora biti, pa bežim!

Ana (oveseljena). Bogu bodi hvala, ti¬
sočera hvala. In vi, gospod tajnik, ste nam
storili to dobroto. Hvaležna vam bom vse
žive dni.

Svet. Ne jaz, mati, ampak ljubi Bog se
nas je usmilil. — Toda čas hiti! Oče Ho¬
fer, mi bežimo na Brantahersko planino,
tam nas ne bo nihče iskal.

Hofer (začuden). Mi? Dragi moj, tudi
ti greš z nami.

Svet (s povdarkom). Kako bi moglo
biti drugače? Ali mislite, da vas zapustim
v nesreči, ko ste bili v sreči moj prijatelj,
da, moj oče! Ne, nobena sila me ne loči
od vas!

Hofer (ginjen). Ti dobra zvesta duša!
Pa sem bil tako oduren s teboj. Kaka to¬
lažba zame, da imam tako zveste ljudi

80

tudi sedaj, ko sem brez vsake pomoči...
(Ani.) Pa ti, Ana? In otroci?

Ana. Ne skrbi zame, Andrej! Glavna
naša skrb je, da boš ti na varnem, skrajni
čas je. Jaz in otroci gremo na snežnik,
tam ne bo nevarnosti za nas. Za hišo bo
poskrbela stara Barba, ona je modra iri
pogumnejša, kot deset mož. Toda, Andrej,
nič več se ne mudi. (Mu seže v roke.)
Andrej, pojdi; Bog naj bo s teboj, dragi
moj soprog! (Jokajoč.) Naj ti ne gre ne¬
sreča preveč k srcu! Saj trpiš za Boga,
cesarja in domovino. (Se držita za roke.)

(Iz daljave se čuje bobnanje, bojna
godba bližajočih se Francozov.)

(Zastor pade.)

81

Peto dejanje.

(Planinska zimska pokrajina. V ozadju gozd in gorski vrhovi,
ob strani gorska pastirska koča. Spredaj več skal ali štorov. Ko
se zastor dviga, se čuje glasna molitev iz koče.)

Hofer (v koči). Ki je za nas križan bil.

Ana, Svet in Ivan (tudi v koči). Sveta
Marija- Mati božja, prosi za nas grešnike
zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Hofer (v koči). V imenu Očeta in Sina
in svetega Duha. Amen. Hvaljen bodi Je¬
zus Kristus!

Vsi (kakor prej). Na veke. Amen.
(Vrata koče se odpro; Andrej Hofer, Ana,
Svet, Ivan stopijo iz nje in se vsedejo na
skale ali štore.)

Hofer (Ani). Moj Bog, kako se mi zdi
dobro, da si prišla. Tako samotno je tu
gori in ko bi ne imel dragega prijatelja,
dobrega Sveta, pri sebi, potem pa res ne
vem, kaj bi počel cele dni. Lesa ne smem
sekati: v čistem gorskem zraku bi se

udarci sekire slišali skoraj uro daleč;
na lov ne morem, ker ne smem streljati;
— ko bi se začul strel, kmalu bi bili Fran¬
cozi tu. Za kratek čas sem prijatelja Sveta
okrog nosil na rokah, da moje mišice ne
zastanejo. (Svet se smehlja.) Ti, dečko
Ivan, se pa tudi ne moreš ponašati s svojo
težo; komaj toliko si težak, kakor kak
krojač. (Ga dvigne kvišku; Ani.) Res,
Ana. Beg ti plačaj, ker si prišla. (Žalosten)
Odpusti mi, ker moraš z menoj trpeti.

Hofer. 6

82

Ana (s povdarkom). Andrej, s teboj tr¬
peti, to je moja dolžnost. Jaz sem revna
tirolska žena, Andrej! Kaj je gospod
župnik rekel, ko je pred oltarjem dejal
štolo okrog najinih rok? Veselje in žalost
bosta skupaj uživala tako dolgo, da vaju
bo smrt ločila. Andrej, v veselju sva bila
skupaj srečna, sedaj je pa čas, da skupaj
križ nosiva — tudi to bo minulo. In naša
sveta vera nama daje moč, da moreva
križ voljno nositi.

Hofer (poda roko Ani). Ti dobra žen¬
ka! Da. sveta vera, kaka dobrota za nas!
Kaj bi storil jaz, ko bi ne imel svete vere.
Ko sem bil vladar in podkralj tirolski, bi
se lahko prevzel! In sedaj, ko me prega¬
njajo kakor divjo zver, ko me brez vzroka
razvpljajo kot hudodelca, bi skoraj obupal.
Sicer vem, da sem slab človek! Toda pre¬
pričan sem, da biva tu gori nad zvezdami
Gospod Bog, ki vse vidi in ki bo sodil vse
po pravici in resnici. (Upre glavo v dlani;
odmor; potem reče žalosten.) O gorje
onim, gorje jim, ki hočejo dobremu tirol¬
skemu ljudstvu vzeti sveto vero.

Ivan. To se ne bo nikdar zgodilo, oče!
Tirolci se bodo branili.

Hofer. Upanja ne izgubim še; če naše
ljudstvo verno ostane, bo to sreča za našo
deželo. Kajti ako bo Tirolec izgubil vero,
bo izgubil tudi zvestobo in lepe čednosti,
ki ga dičijo. Postal bo divja zverina, zve-

83

lina, pravim, kateri ni nobena reč več
sveta. Brezverski Tirolec — le zapomnite
si, to je pribito, je popoln hudodelec . . .
In bojim se, da bo prišel kmalu čas, ko
bodo začeli napadati sveto vero v deželi,
znabiti ne tako očitno in naenkrat, kakor
na Bavarskem — pač pa počasi, počasi,
pod pretvezo, da hočejo pomagati ubo¬
gemu kmetu ali da hočejo denar bolj pra¬
vično med ljudi razdeliti ... in Bog ve,
na kake načine še. O, da bi le takrat, ko
bo treba stopiti sovražniku nasproti, ne
prodajali moji rojaki svete vere za ko¬
zarec vina in košček mesa. (Se globoko
zamisli, glavo v dlan zakrivajoč; tudi
drugi polče. Gufler, noseč košarico jedil,
pride iz ozadja koče; vsi štirje planejo
preplašeni pokoncu.)

Gufler (malo nevoljen). Kosmata kapa,
malo bolj bi pa res lahko nase pazil, An¬
drej! ''Postavi košarico na tla; Ivan jo
nese v  kočo.) Približam se vam na pet ko¬
rakov, pa vsi čisto brezskrbno tu sedite,
kakor bi ne bilo daleč naokoli nobene ne¬
varnosti. (Poda Hoferju, Ani in Svetu ro¬
ko.) Tako — sedaj pa, hvaljen bodi Jezus
Kristus, Bog z vami vsemi!

Vsi trije. Na veke! Amen! Pozdravljen,
Gufler! (Mu sežejo v roke.)

Hofer. Zakaj pa prideš danes po zgor¬
nji poti za kočo? Saj je vendar ta pot
mnogo daljša, kakor navadna, po kateri

84

hodiš k nam. (Ivan pride s prazno košarico
iz koče in sede poleg Guflerja.)

Gufler (v zadregi). Hm! Sicer nič kaj
rad tega ne povem, toda vedeti pa moraš
vendar-le. Doli v nižavi ni nič kaj varno
več. Šepetajo si na uho, da ti nisi na Du¬
naju, kakor smo razglasili mi, ampak da
si prav blizo nekje skrit. Francozi prejko-
ne že nekaj vohajo, zato so pa namesto
800 goldinarjev obljubili že 1500 goldinar¬
jev tistemu, ki te ujame in trim izroči.

Ana (obupno roke sklene). O Bog. po¬
magaj nam! O mila Mati nebeška! (Svet
in Ivan vstaneta in se približata Guflerju.)

Gufler, Zares, stvari prav nič dobro ne
sioje; lagal bi, ko bi govoril drugače. Moj
Zveličar, Andrej, kolikrat sem se že po¬
kesal, da sem silil v te, češ: udari! Kar
lase bi si izpulil iz glave!

Hofer (dobrovoljno). O tem mi pa kar
tiho bodi! Ti si se motil in jaz sem se mo¬
til. Zmotiti se je pač človeško. Večkrat
dopusti ljubi Bog take dogodke s posebnim
namenom; ljudje takrat ne spoznajo, po¬
zneje pa vidijo, da je Bog prav delal. Če
si pa storil napako, pa sedaj tako lepo skr¬
biš za nas in se za nas skoraj vsak dan
postavljaš v nevarnost. S tem si svojo' na¬
pako že zdavnaj popravil.

Gufler (zdihujoč). O Bog, odpusti mi!
(Počasi.) Andrej, nekaj bi ti moral še po¬
vedati!

85

Hofer. Kaj takega pač?

Gufler. Zakaj da sera danes po zgornji
poti gori prišel! Bil sem že na bližnji poti,
kar ugledam tam pri znamenju, veš koga?
Rafla, tvojega sovražnika!

Ana, Svet, Ivan (eden čez drugega).
Jezus, Marija, Jožef! Rafl! Zgubljeni smo,
ako nas on zasledi!

Hofer. Prosim vas, kar tiho mi bodite!
Saj pač sme Rafl v gozd, ali ne?

Ana (proseče). Andrej, prosim te, poj¬
dimo proč od tod; od znamenja do sem
je prav blizo. Če Raflu na misel pride in
se naenkrat tukaj znajde!

Svet. In potem? Gorje nam! Ta člo¬
vek je sposoben za vse hudobije.

Hofer (karajoče). Ne smeš, dragi moj,
tako nepremišljeno soditi. Ne smeš misliti
o človeku slabo, dokler se za gotovo ne
prepričaš. Da Rafl ni nič vreden, o tem
sem prepričan, vendar ne morem verjeti,
da bi koga izdal.

Ivan. Jaz pa.

Hofer. Ti si neumen dečko! Ti, prija¬
telj Svet, si ga čisto okužil s svojim be¬
sedičenjem.

Gufler. To ni samo besedičenje, An¬
drej! Tvoji ljudje imajo prav! Glej, jaz ti
prav zares hočem dobro; daj si obriti
brado ter beži na Avstrijsko. Jaz ti pre¬
skrbim potni list za havziranje.

86

Hofer (nejevoljno). Sedaj pa kar jenjaj
s takim govorjenjem. — Povej mi, kako
gre kaj Sibererju, Špekbaherju in očetu
Joahimu?

Gufler. Siberer jo je že zdavnaj popi¬
hal čez vse gore.

Hofer (veselo). Hvala Bogu! Pisal bi
mu rad, Sibererju, in ga prosil odpušča¬
nja, ko bi vedel kam!

Gufler. Špekbaher je pa menda na Du¬
naju, tako pravijo; kje se pa mudi oče
Joahim, nisem mogel zvedeti.

Hofer. Ubogi oče Joahim! Ko bi pač
hotel bolj poslušati svojega provincijala,
sem mu že parkrat polagal na srce. Toda
hudo kri ima v žilah, oče Joahim. O miru
ni hote! prav nič slišati, kakor jaz ne; go¬
dilo se mu je, kakor razbeljenemu železu,
ako vliješ vodo nanj; voda zacvrči, že¬
lezo pa postane še trše ali se pa razpoči:
tako se je on tudi vedno bolj vnel za voj¬
sko.

Gufler (nekoliko nejevoljen). Nehaj
vendar, Andrej! S teboj je zares pravi
križ! Za vse druge ljudi se brigaš in za¬
nje izprašuješ, samo nase pa pozabiš, in
vendar si sam v največji nevarnosti.

Hofer (neverjetno). Saj ne bo tako hu¬
do, ne!

Gufler (jezno). Kar iz kože bi človek
skočil, pa res! (Gre na obronek in gleda v
dolino.)

87

Ana (proseče). Andrej! Tisočpetsto
goldinarjev so postavili na tvojo glavo; —
cela okolica je polna Francozov; — Rali
se potika tu blizu okoli; in ti praviš, da ni
nevarnosti.

Svet. Jaz vas prav srčno prosim, oče
tiofer, poslušajte nasvet Guflerjev. Kako
lahko vas tukaj staknejo. In Judeževo pla¬
čilo — 1500 goldinarjev — je zares zape¬
ljivo. Oče Hofer, bodite previdni in bežite
na Dunaj.

Ivan. Oče! Tudi jaz vas prosim!

Hofer (s poudarkom). Jaz pa mislim,
da ni Tirolca tako hudobnega, da bi me
izdal. Brez izdaje pa me Francozi ne dobe
v pest. Zato pač ni sile, da bi proč hodil.
Spomladi pač. (Vstane in gre malo na¬
prej.)

Ana (proseče). Andrej!

Hofer (nejevoljen). Pojdi, pojdi, in ni¬
kar me ne muči s svojo žensko bojazlji¬
vostjo. Človek bi že skoraj prišel db pa¬
met. (Zopet sede na skalo.)

Gufler (stopi blizu; žalostno). Andrej!
Svari! sem te in prosil; — sedaj odvalim
vso krivdo od sebe. Znabiti se še premisliš
in zbežiš: — še enkrat te prosim, da to
storiš. (Vzame košaro.) Z Bogom, Andrej!

Hofer. Bog te obvaruj, Gufler! Pa brez
zamere! (Poda Gufler ju roko, ki jo ta
zgrabi in Hoferju dalj časa gleda v oči.)

Gufler (proseče). Andrej!

88

Holer. Kaj takega?

Gufler. Andrej, na Dunaj moraš!

Hofer (se nejevoljno obrne proč). Ako
pride spomlad!

Gufler (žalostno). Obvaruj te Bog!
(Zgine za kočo.)

Hofer. Čudno! Kako boječ je postal ta
Gufler! Ne bodo me ujeli, ne, mislim! In
ko bi me tudi, saj bi cesar Franc sprego¬
vori! besedo zame; gotovo bi me ne pustil
na cedilu. Cernu ta vedni strah! Je skoraj
že smešno!

Svet. Ta strah je popolnoma opravi¬
čen, oče Hofer! Tla se majejo pod našimi
nogami. In cesar? Tirolska ni več njegova
dežela.

Hofer. Dežela seveda ne! Toda srca
so še njegova in ostanejo njegova last. To
je za nas največja čast, da smo in osta¬
nemo zvesti svojemu cesarju v sreči in
nesreči . . .

Ivan (prestrašen pokaže za desno ku¬
liso). Oče, mati, Rafl! (Hofer, Ana, Svet
skočijo pokoncu in gledajo.)

Ana. Za božjo voljo, urno v kočo in za¬
pahnimo vrata.

Hofer (smehljaje). Je že prepozno,
Ana. Nas je že videl. (Zakliče za kuliso.)
Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pozdravljen,
Rafl!

Rafl (od desne navidezno silno začu¬
den). O solnce, luna, zvezde! Andrej Ho-

89

fer tu gori! Pa sem mislil, da si že zdavnaj
na Dunaju. No, no, kaj človek vse ne do¬
živi!

Ana (v grozni stiski). Rafl, ljubi Rafl!

Rafl. Kaj pa vam je, žena? Saj vas ne
bom požrl, ne; ste mi prestari, nič se ne
bojte!

Ana (prestrašena). Rafl, nikar mi ne
zameri. Poglej, meni je prišla misel. (Be¬
seda ji zastaja.) Na Andrejevo glavo so
Francozi postavili visoko nagrado in ti si
v denarni stiski. Prosim te — nikar nas ne
izdaj. (Drži proti njemu sklenjeni roki.)
Rafl, bodi usmiljen! Kaj ne, Rafl, da nas
ne boš izdal?

Hofer (karajoče). Ženka, kaj vendar
počneš!

Rafl (stopi korak nazaj, navidezno
ogorčen). Oho, tako lepe reči od mene
mislite. Ta pa je že predebela! Iz službe
ste me spodili za prazen nič, zmerjali me,
kjer ste le mogli — in sedaj me pa zmer¬
jate še kot izdajalca? (Se obrne ter hoče
oditi.) Z Bogom!

Hofer (ga zadržuje). Ne jezi se, Rafl.
Moja žena ni mislila nič hudega. Ona ve,
da ne sediš na kupu denarja; znano je pa
tudi, da v sili človek stori mnogokrat, kar
potem obžaluje . . .

Rafl. Tako — tako! Tudi ti misliš tako,
Hofer? No, če misliš, pa misli! (Hoče
proč.)

90

Hofer. Ali hočeš denarja, Rafl?

Rafl. Od ljudi, ki so mi naredili tako
sramoto, kakor vi, ne vzamem nič.
(Zgine.) (Odmor.)

Svet, Oče Hofer, sedaj je pa treba kar
bežati.

Hofer (nejevoljen). Seveda! Kaj niste
videl., kako je bilo Raflu težko, ko smo
govorili o izdajalstvu? Ana, veliko ne¬
rodnost si napravila. Skoraj se mi je Rad
smili'.

Svet. Meni pa prav nič.

Hofer. To pač ni prav, dragi moj!

Svet. Jaz pa pravim, da je bilo vse
ogorčenje Raflovo le gola hinavščina, in
vam svetujem še enkrat: oče Hofer, proč
odtod na Dunaj!

Ana. Da, to se mora zgoditi; na Du¬
naj moraš bežati, Andrej. Saj izgubiti ne
moreš nič. Bodi pameten, Andrej, in beži.

Ivan. Da, oče, ljubi oče, bežite vendar!

Hofer. Noben Tirolec, in naj bo še
tako spriden, ne bo Hoferja izdal. Sedaj
enkrat nehajte s svojimi tožbami o nevar¬
nosti. Saj bi tudi nikamor ne mogli, ker
je vse zameteno s snežnimi zameti.

Ana (Svetu v stran). Moj Bog, prav
nič ne moremo opraviti. Oh, vsaka be¬
seda je zastonj!

Gnfler (brez koša pridirja na pozori-
šče.) Andrej, ali ni bil Rafl tukaj?

91

Hofer (začudeno). Bil je, zakaj pa
vprašaš?

Gufler (v pretrganih stavkih). Ta hu¬
dobnež! Andrej! Kar urno vse spravi in
beži!

Drugi (prestrašeni vzklikajo). O Bog,
pomagaj nam! Gotovo nas je izdal! Prav
smo slutili.

Hofer (mirno). Ali res voda gori? Naj¬
prej bi res rad vedel, kaj se je zgodilo?

Gufler. Ti bom povedal. Tam pri zna¬
menju, kjer začne iti pot navkreber, sem
videl Rafla, kako je živahno govoril s
francoskim konjikom. Stal sem za veliko
skalo, tako da me nista opazila. Rafl je
park r at pokazal proti tej koči gori; •—
Francoz mu je segel v roko, je zajahal
konja ter jo udrl proti Sv. Lenartu, da
so se iskre kresale. Rafl se je še po¬
rogljivo zakrohotal ter jo počasi ubral za
Francozom. (Odmor.)

Svet. No, oče Ffofer; saj poznate tega
človeka in mislite, da smo mu naredili
krivico, če smo mu prisodili izdajalske na¬
mene.

Ivan (srdito). Ta lump! Oče, gotovo je
Francozom povedal, kje da smo.

Ana. Sedaj pa ni nobenega dvoma
več. Andrej, sedaj bom vzela še denar in
zlato svetinjo s seboj in potem hitro od¬
tod! (Gre v kočo.)

92

Gufler. Po zgornji poti je varnejše, An¬
drej Prišli boste krog Jaufena; vse je
zmrznjeno, nobena stopinja se ne bo po¬
znala po tleh.

Hofer (zamišljen hodi gori in doli). Hm,
hm! Čudno je zares to, kar čujem o Raflu,
čudno. Toda dokazano še ni, da je izda¬
jalec . . . (Zakliče.) Ana! (Ana pride iz
koče.) Nikar se ne trudi več, Ana. Danes
tako ne moremo daleč naprej, zato je bo¬
lje, da ostanemo tu. Ponoči bomo stvar
dobro preudarili in jutri imamo še en dan.

Gufler (prestrašen). Hofer, kaj ti pride
zopet v glavo. Jutri bo prepozno!

Svet. Ravno danes v temni noči smo
še varni, oče Hofer!

Ana (nejevoljno). Vidva imata prav!
Ljub 1  mož! kaj res misliš, da bodo Fran¬
cozi, ko so te zavohali, kar po domače
čakali, da se bo zdanilo in potem šele pote
prišli. Prav gotovo ne, Andrej, beži, pro¬
sim te!

Ivan. Da, oče, poslušajte mater in pri¬
jatelje!

Hofer (nejevoljno). Da ne pridete iz teh
tožb! Naj bo že vendar enkrat konec!
(Odločno.) Jutri gremo od tod in nič dru¬
gače! Kaj.bi bili taki plašljivci!

(Ana, Svet in Ivan molče potrti. Oder
se stemni.)

Gufler (Hoferju). Andrej, ne vem, kaj
te tu zadržuje, ali je dobri ali hudi duh.

93

Želim, da se dobro zate izteče. Toda bo¬
jim se,’ Andrej, bojim. Iti moram, da ne
vzbudim suma v Šmartnem. Zjutraj na vse
zgodaj se vrnem; z Bogom, Andrej!

Hoier (malo potrt). Bog te obvaruj,
Gufler, ter ti povrni, kar nam dobrega
storiš. (Gufler poda Hoferju roko, na¬
migne še drugim v slovo in odide na levo.
(Oder se še bolj stemni.)

Hoier (Ani, Svetu in Ivanu). Pojdite v
kočo, dragi moji, in se zarijte v seno.
Nocoj bo mrzla noč. .laz ostanem še malo
časa zunaj! Hvaljen bodi Jezus Kristus!

Ana, Svet in Ivan. Na veke, Amen.
Oče, lahko noč! (Gredo v kočo.)

Hoier (sam; sede na kamen). Kaj me
zadržuje? Ako bi sam to vedel? Zdi se
mi, da čujem vedno glas: Nisi izpolnil še
naloge, ki ti jo je naložil Bog za tirolsko
deželo. In tako mislim, da Bog hoče, naj
ostanem še tu do konca (vstane), do kon¬
ca? Kako pridem do teh misli? Ali naj
umrjem za domovino, znabiti, da dam
drugim lep zgled, da naj do zadnje kaplje
krvi ohranijo tirolsko zvestobo, zvestobo
Bogu in cesarju? Morebiti se kmalu ures¬
ničijo sanje, ki sem jih imel v cesarski pa¬
lači v Inomostu? Hofer, kmalu prideva
pote? Naj !i postanem tirolski mučenik,
zgled rojakom in potomcem? Ni li sladka
smrt za domovino? (Igra na harmonij:

94

»Ujeti zvesti Hofer.« (»Zu Mantua in Ban¬
deri . . .«) Ne bojim se za življenje, da,
o smrt, hrepenim celo po tebi, rešiteljica
iz doline solz . . . (Poklekne in dvigne
roki.) O ti presveto Srce Jezusovo, tam
gori nad zvezdami! Ako hočeš, da umrem,
ne branim se. Sprejmi me kot rešitev za
tirolsko domovino — toda deželo, ljub¬
ljeno mojo deželo, vzemi pod svoje po¬
sebno varstvo, da nikdar ne omahne v
sveti veri, ne omahne v zvestobi, da ti
ostane zvesta v stiski in nevarnosti, saj
je Tebi posvečena (sklene roki) in tvoja
last naj ostane, ti pa razlij nanjo bogastvo
svoje ljubezni! (Nekaj časa še kleči, po¬
tem gre v kočo; — godba poneha.)

(Rafl in francoski vojaki s kapitanom
na čelu stopijo od desne na oder tiho z
napetimi puškami ter obkolijo kočo.)

Rafl (posluša pri vratih; kapitanu). No¬
tri so! (Se umakne na levo.)

Kapitan (potegne sabljo; vojakom). En
avant! (Vojaki pridero s hitrimi koraki
pred kočo, sujejo s kopiti pušk v vrata in
kličejo.) Vun, Hofer, vun! Vun, general
Borbone! V imenu francoskega cesarja,
vun! fEni privlečejo Sveta in Ivana bosa
iz ozadja koče, ju vržejo na tla, zve¬
žejo ter semintja pehajo. Vojaki mučijo
Sveta in jokajočega Ivana ter sujejo s
pestmi in kopiti pušk.) Ti uporna sodrga,
ali smo te dobili v pest? (Vrata koče se

95

odpro. Andrej Hofer stopi častitljivo in
ponosno iz koče^ med vojake, ki se ne¬
hote umaknejo; jokajoča žena mu sledi.)

Hofer (kapitanu mirno). Vi iščete An¬
dreja Hoferja, gospod kapitan! Jaz sem
tisti! Z menoj storite, kar vam je drago;
za s\oje ženo in te dva (pokaže na Sveta
in Ivana) prosim milosti, — ker sta popol¬
noma nedolžna.

Kapitan. O tem se bomo že še prepri¬
čali! (Pokaže s sabljo na Hoferja; voja¬
kom.) Zvežite ga! (Vojaki skočijo na Ho¬
ferja ter mu zvežejo roki na hrbtu; ne¬
kateri vojaki sujejo Hoferja v brado. Ivan
glasno joka.)

Hofer (Ivanu). Trpi potrpežljivo, dete
moje, in daruj trpljenje ljubemu Zveli¬
čarju. Saj je tudi on trpel zate in za nas
vse! (Zapazi Rafla, žalostno očitajoče.)
Rafl, ti?

Rafl (v stran). Hudič! Ko bi klel in me
želel videti na dnu pekla, bi še prenesel.
Toda beseda: Rafl —• ti? (si upre pesti v
prsi) ta beseda mi gre kot ostro železo
skozi srce. (Vojakom.) Proč me pustite!
Izdajalec sem, pečat sramote nosim na
čelu, v srcu pa mi bo vedno odmeval oči¬
tajoč glas: izdajalec, prokleti izdajalec...
(Zbeži na desno.)

Kapitan (komandira). V vrsto!

(Vojaki se vstopijo v vrste, jetnike v
sredo, kapitan ob strani zraven Hoferja.)

96

Ana (jokajoč Hoferju). Za božjo voljo,
Andrej! Kaj se bo s teboj zgodilo?

Kapitan (sirovo smejoč se). Ha, kuj
se bo zgodilo z generalom Borbonorri ?
To ti kar lahko naprej povem: ustreljen
bo!

Ana (obupno kriči). To se ne sme zgo¬
diti, gospod častnik! Tega vaš Napoleon
ne more in ne sme dopustiti. Andrej, moj
Andrej!

Kapitan (sirovo smejoč se). Ha, Na¬
poleon da ne bo dopustil? Tega moža, ki
mu je napravil toliko škode — moža, ki
mu zopet lahko nazaj vzame Tirolsko in
jo vrne avstrijskemu cesarju, moža, ki je
postavil v nevarnost cesarjev prestol, te¬
ga moža naj bi Napoleon pomilostil in
oprostil? Zena, nikar ne sanjaj praznih
sanj! Osoda generala Borbona je zapeča¬
tena.

Hofer (navdušeno). To je torej vzrok
moje smrti — moja ljubezen do cesarja in
zvestoba domovini moji! — O, sedaj rad
umrjem! Da, le ustrelite me! Toda tisoči
in tisoči so še taki kot jaz, mislijo tako,
kakor mislim jaz. In ako bo habsburška
hiša zopet sprejela našo deželo — in ta
dan je blizu — takrat se bodo Tirolci, ko
bodo šli proti sovražniku, spominjali mo¬
jega zgleda. In ako bo Tirolska v nevar¬
nosti, da omahne v sveti veri in zvestobi,
takrat bodo vsi dobromisleči kazali f na

97

leto 1809 in ria Hoferja, ki je trdno stal
in se boril zaupajoč v Boga in zvest ce¬
sarju, dokler ga niso zadele sovražne
kroglje. — Naprej! Peljite me na morišče,
vi Francozi! Rad vam ponudim svoje srce
kot cilj vaših pušk! Saj umrjem za sveti¬
nje, ki so najdražje vernemu Tirolcu —
za najvišje, kar on ljubi z vsem srcem:
Za Boga, cesarja in domovino.

iMedtem ko jetnike počasi odpeljejo
pade zastor.)

Sklepna slika.

(V bengaličnem ognju )

(Godba igra melodijo, ki preide v znano pesem : *Ujel je zvesti
Hofer . . ki jo lahko poje zbor. Zastor se dvigne. Na sredi
odra [bolj od spredaj] leži Hofer mrtev na tleh, desno roko
držeč na prsih, levo na tleh stegnjeno. Nad njegovo glavo pla¬
vata na oblaku dva genija [angelja], eden drži nad Hoferjem
palmovo vejico, drugi lavorov venec. Na levi, bolj v ozadju,
stoje vojaki s puškami ob nogah ter poveljnik, naslonjen na
sabljo; poleg stoji duhovnik, držeč križ v obeh rokah ter gle¬
dajoč proti nebu. Odzadaj se vidi trdnjavsko zidovje Mantove,
na desni severolaška ravnina.)

Hofer.

7

99

Smrt Andreja Hoferja.

Moderato.

Franz SdiSpS.

m f


sl

'-f


i • ' r. *


=P=tr

fN i

' »

feiglg

£tfc

3=1=

trt

->=m

i


~ j i J - • >i

=/*=->

rf=

g

100



ZZlL

-

-

.=Jd^be a

-*$&= i


r

I h N I h I I-

I -#■ \ 4  -+■ - 0 -

£gp&=^E

t=

T J

?  -•— ^- r— *-- J

i

I N»~

• _>■■ J-

h I

#■ « -#■

-E^E-fEfc-

Bass.

ifczfiilllliiiji§i

=d=:

m f

--A

t

U - jet je zvesti Ho - fer, pe-

c^HzrpI=j=iti=jE

3=F

i ' i




#

:i=


101

£

p

*

# *

Ijo ga v Manto - vo, Tam v Mantovi Fran-

:j==hz

^z

Nit

5=*=


> -

Pl

K -»

-t— 7C

fE|~i=h

-< 2 --

P9M


-* *

:t=n:

*e

f


=W

=t


co - zi ga k smr ti spremlja-jo Vsa

' ±z

i=\z±

• r


• f

=&■

l

-1=

f


^ i J

— -#•


t:

* •

-P-P-

=p-p=

bratska sr-ca krvave, Osramote-na Nemška

=1=,


»fot


* 'P ^

-f—*

i —*— *—gj

i


■P-"f=!A :


102


ni f

l'

- h— T — r—r -1 -

*

—P=F=

je In žnjo Ti-rol-ska stran In


■Ur

-r

1'

=»=

=^==£:

- -* *- IM -

©S

■p

I ■

ipr:

::sfP:

r

- 12 -

-F=


"f"

i=i


*• «

Zbor I 1 I h
-P~ 3 -* ' {• *

-j—j—*—f—*—p—*-•

f

• • 0 '  »

' U

ž njo Ti-rol-ska stran, In ž njo Ti-rol-ska





t

s==t

#—#t- 5—

4- f •

r i u

-f—r

i /'

P§=

i i i h

A A ♦A

,rit.

Pfž p:

~i—

M!: mi

r

stran In žnjo Ti-rol-ska stran.

1321

* — &

25=5='

i f

*

I rit.


P

P

^ J'



■ !l

4. Zakleta soba v gostilni pri „pri zlati goski 41 .
Predpustna burka v enem dejanju. Samo
ženske  vloge.

Cena: 1. do 4. snopiča 80 vin., po pošti 90 vin.

5. in 6. snopič  (skupno).

1.  Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. Samo

moške  vloge.

2. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju.

Samo moške  vloge.

3. Sv. Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih.

Samo ženske  vloge.

4. Kukavica — modra tiča ali Boj za doto.

Veseloigra v štirih dejanjih. Samo ženske
vloge.

5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. Samo

ženske  vloge.

6. Črevljar. Veseloigra v treh dejanjih, Samo mo¬

ške vloge.

7. Kmet in fotograf. Komičen prizor.

8. Kovačev študent. Burka.

Cena K P60, po pošti K 180.

7. in 8. snopič  (skupno).

1.  Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz

v treh dejanjih. Samo moške  vloge.

2. Za letovišče! Burka enodejanka. Samo moške

vloge.

3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih.

Samo moške  vloge.

4. Dve materi, Igrokaz s petjem v štirih dejanjih.

Samo ženske  vloge.

5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih.

Samo ženske  vloge.

6. Najdena hči. Igra v treh dejanjih. Samo ženske

vloge.

Cena: 7. in 8. snopiča K 160, po pošti K 1'80.

Naroča se v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani.

Katoliška Bukvama v Ljubljani.

- Skladbe -

zložil Jakob Aljaž, župnik.

Dosedaj 5 zv. po 60 vin, 10 izvodov K 4‘50.

Mešani in moški zbori:

L zvezek: A Mešani zbori: 1. Domovini,
2. Nevesti, 3. Ne zveni mi; B.  Moški zbori:
A.  Naša zvezda, 5, Ujetega ptiča tožba,
6. Soči.

II. zvezek: A.  Mešani zbori: 1. Pri zibelki,
2. Cerkvica, 3. Ne tožim, 4. Oj planine, 5. Oj
z Bogom ti planinski svet! B.  Moški zbori:
6. „Solskodomski“ mladini, 7. Na bregu.

III. zvezek : A Mešani zbori: 1. Psalm 118,

2. Ti veselo poj; B.  Moški zbori: 3. Na dan,
4. Divna noč.

IV. zvezek: AMešani zbori: 1. Ujetega ptiča
tožba; B.  Moški zbori: 2. Zakipi duša,

3. Dneva nam pripelji žar, 4. Pri pogrebu.

V. zvezek: A Mešani zbori: 1. Job, 2. V
mraku; B.  Moški zbori: 3. Dneva nam pri¬
pelji žar II., 4. Z vencem tem ovenčam
Slavo! 5. Triglav.

VI. , VII. in VIII. zvezek izidejo v teku
leta 1909.

'











i

>

■

■

NARODNA IN UNIUER2ITETNA
KNJIŽNICA