Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 16. junija 1936 Štev. 135. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / lelelon uredništva 2440, uprava 3466 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. url ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ' Oglase spreiema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Lj ubljani / PoStni čekovni račun St. 11.409 JUTRA: IhtOfMaki, peadtM&ieM! Z današnjim popoldanskim brzovlakom ob pol dveh prispejo v Maribor naši vrli teniški zmagovalci Punčec, Palada, Ku-kuljevič In Mitič, ki so si izvojevalj na Dunaju tako lepo zmago In ki so na tako odličen način zastopali ter se borili za čast in slavo jugoslovenskega športa in iugoslovenskega ugleda preko meja naše domovine. Ta njihova zmaga je dala povoda tukajšnjemu vodstvu Turing kluba, nadzorstvo g. Miloš Oset. HUMOR V POLITIKI. Grandi negušu: Gospod Selassije, jaz zastopam »sdaj interese Abesinije. Neguš Grandiju: V redu. Prosim vas Pa, da vložite tedaj energičen protest proti invaziji Italijanov v Abesiniji. Velika Sokolska slavnost v Slovenjgradcu Z veliko vnemo se pripravlja Slovenjgradec ter tudi vsa ožja in širša okolica na sokolsko slavnost dne 21. junija. Zanimanje rase od dneva do dneva in mirno lahko rečemo, da še ni bilo v Slovenjgradcu prireditve, za katero bi se vse pripravljalo s takšnim veseljem, kakor se pripravlja za otvoritev Sokolskega doma Kralja Aleksandra I. in odkritje spomenika Velikemu Blagopokojniku, prireditev, ki se vrši pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. To bo praznik ne samo za Slovenjgradec, temveč za vso našo lepo Mislinjsko dolino. Pripravljalni odbor je stalno na delu, istotako pa tudi razni odseki, zlasti prireditveni. Sokolski dom je skoraj popolnoma dogotovljen. Nad pročeljem se že dviga »Sokol«, krasno delo iz umetnega kamna, dar enega naših bratov. Urejeno je tudi že letno telovadišče, kjer se bo vršil telovadni nastop in potem narodna slavnost. Pri zadnjem inšpekcijskem potovanju si je ogledal Sokolski dom tudi g. ban, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo stavbo in nje-no ureditvijo ter izrekel odboru svoje priznanje. Res težke so bile žrtve, ki jih je do-prinašalo članstvo v vseh teh letih gradnje. V veliko zadoščenje in veselje pa nam je bilo vedno, da se je prošnjam odbora »dzvalo res tudi mnogo naših prijateljev, ki sicer niso člani Sokola, a so uvideli važnost in potrebo trdnjave sokolske misli v Slovenjgradcu. Pozabljeno pa je delo in trud, pozabljene so vse druge žrtve, le srce se nam širi od zadovoljstva in ponosa, ko gledamo pred seboj veličastno stavbo, naš Sokolski dor*. Res je, da žrtev še ni konec, ali prepričani smo, da bodo sedaj tudi tisti. ki so stali dosedaj ob strani, vsak po svoje pripomogli, da odvržemo še zadnja bremena z našega doma. Grenka kaplja je sicer primešana naši radosti. Saj Njega, pod čigar nenadomestljivim vodstvom smo pričeli graditi stavbo. ki nosi Njegovo ime, Njega, našega Velikega Kralja Aleksandra I. ni več. A v trajen spomin in kot našo sveto zaobljubo, da hočemo zvesto izpolnjevati Njegovo oporoko, odkrijemo Velikemu Rlagopokojniku v domu spomenik, ki nai tudi našim zanamcem priča, da smo Sokoli bili vedno verni Njemu, in da hočemo tudi vedno verni ostati Njegovemu sinu. našemu mlademu kralju Petru II. in domovini Jugoslaviji. Naj bosta naš Sokolski dom in spomenik naše prisege, da hočemo vedno imeti pred očmi oporoko Velikega tvorca Jugoslavije »Čuvajte Jugoslavijo!« Spored svečanost je sledeč: Dne 20. junija na predvečer otvoritve ob 20. uri slavnostna akademija. 21. junija: 1. ob 10.30 slavnostna povorka: 2. ob 11. uri sprejem in pozdrav zastopnika Nj. Ve!, kralja, zastopnikov oblastev, Sokolstva in gostov; 3. otvoritev doma; 4. odkritje spomenika; 5. ob 14. uri javna telovadba. Po telovadbi narodna slavnost. Pri povorki nastopi tudi sokolska konjenica in skupina narodnih noš. Gostje lahko pridejo z rednimi vlaki, in sicer iz smeri Celje—Slovenjgradec ob 6.45 ali 10-20. iz smeri Maribor—Slovenjgradec ob 7.50 uri. Odhod v obeh smereh ob 19. uri. Gostje, ki pridejo že v soboto, se morajo radi prenočišč pravočasno javiti odboru. Dovoljena je polovična vožnja, zaprosili pa smo tudi že za če-trtinsko. Za ceneno in dobro hrano je preskrbljeno. Sokoli in prijatelji Sokolstva! Pohitite 21. ju rji ja v čim večjem številu v naš lepi, obmejni Slovenjgradec, da z nami skupno povdarite: Tn smo in tu ostanemo! — Zdravo! HUusišatske fo &k§iisk6 mquu& Boi MuMotskega stauHUtskega detavstua aa vsakdanji (etui't 2)0 spomenik blago-mmmmmm pokojnega viteŠkegš kralja Aleksandra I. Zedini* telja v Mariboru. Pisarnai ‘Mestno poglavarstvo, Rotovški trg 1, soba šL 6-a Včeraj dopoldne so se vršila v dvorani Delavske zbornice pogajanja med mariborskimi stavbenimi podjetniki in zastopniki stavbinskega delavstva. Delodajalce so na tej konferenci zastopali inž. R. K i f f m a n n, inž. Š1 a j m e r, Ubald Nassimbeni, Aloj P e ki ar, inž. Pi-p a n, Vinko L a š i č, Franjo Špes in Rajmund G 1 a s e r. Delavsko zbornico sta zastopala ravna telj Kopač in Čeh. Za Narodno strokovno zvezo se je udeležil pogajanj centralni tajnik Vekoslav Bučar, za strokovno komisijo Franc Leskovšek iz Ljubljane in Stanko Vidovič, za Jugoslovansko strokovno zvezo, M- K o r e s, za zvezo stavbinskih delavcev A. Brc j c iz Ljubljane in končno še 9 zaupnikov. Konferenco je sklicala inšpekcija dela. Vodil pa je konferenco inž. Baraga. Mestno občino mariborsko sta na konferenci zastopala načelnik gradbenega urada inž. Bar a n in obrtni referent dr. S e n k o v i č, policijsko oblast pa nadko-misar Kos. Predmet konference je bil takozvani ljubljanski sporazum, na katerega pa mariborski stavbeniki niso v celoti hoteli pristati. Že popreje so bili z ozirom na mezdno gibanje v Ljubljani pripravljeni, prostovoljno zvišati mezde od 25 do 50 par, s čimer pa delavstvo m bilo zadovoljno. Tudi so se delodajalci sklicevali na to. da ljubljanski sporazum ne more biti obvezen za Maribor, ker pri njem niso sodelovali zastopniki mariborskih stavbenikov in delavcev. Pripravljeni bi pa bili pristati na sporazum sami pod pogojem, če bodo pristali na zvišanje stroškovnika tudi lastniki novih zgradb. Predstavniki vseh treh delavskih strokovnih organiazcij, kakor tudi zaupniki mariborskega stavbinskega delavstva, pa so odločno vztrajali pri uveljavitvi ljubljanskega sporazuma tudi za Maribor. Svoje zahteve so argumentirali z bedo in pomanjkanjem, ki je v današnji krizi radi mizernih plač prizadela najhuj-še stavbinsko delavstvo. Naglašali so. da je skoro polovica stavbinskih delavcev zaposlena komaj nekaj nad 4 mesece v letu in da so mezde v tej stroki pod vplivom prekomerne delovne sile padle na sramotno nižino. Tudi so se zastopniki delavstva in strokovnih organizacij pri- ključili predlogu, da bi se uredile mezde v stavbni stroki s kolektivno pogodbo. Stavbinski delavec zasluži namreč sedaj povprečno komaj po 300—350 Din na me sec ali po 10—12 Din na dan. Za vsakogar je razumljivo, da stavbinsko delavstvo ob takih mezdah ne more ne živeti, ne umreti. O tem pa, da bi si kaj prihranilo za zimske mesece, ko delo na stavbah počiva, ni govora. Da so zdrknile mezde tako nizko so krivi predvsem delavci z dežele, ki silijo v mesto in delajo še za tako majhen zaslužek. Zastopniki delavstva so nadalje ugotovili, da ruši mezde stavbinskega delavstva najbrez-obzirneje država, v drugi vrsti banovina in šele nato privatni podjetniki, od katerih se nekaterim ne da oporekati, da ne-vzdržnosti teh razmer ne uvidijo, pomagati pa si ne morejo, ker je tu povezana po konkurenčnih licitacijah pri stavbinskih delih vsa stroka. Mariborski stavbeniki in delodajalci, ki so se konference udeležili, so se v glavnem strinjali z ugotovitvami delavskih zastopnikov, ter zagovarjali izboljšanje razmer le tedaj, ko bosta država in samouprava šli z dobrim vzgledom naprej in bo država posegla v normiranje mezdnih odnosov z zakonom o minimalnih me zdah. Zavrnili pa so predlog delavstva, da bi sprejeli sporazum. Na predlog inšpektorja dela inž. Barage so končno zas topniki delavskih strokovnih organizacij in zastopniki delavstva pokazali dobro volijo in bili pripravljeni počakati še tri dni. Želenega uspeha pa včerajšnja konferenca ni rodila. PROTESTNI SHOD DELAVSTVA NA UNIONSKI VERANDI. Vse tri delavske strokovne organizacije so sklicale sinoči velik protestni shod na unionski verandi, ki je potekel v znamenju zavedne manifestacije za pravice in življenski obstoj stavbinskega delavstva. Protestno zborovanje je otvoril in vodil g. Stanko Vidovič, kot govorniki pa so nastopili predstavniki vseli treh delavskih strokovnih organizacij. V imenu Narodne strokovne zveze je govoril njen centralni tajnik Vekoslav Bučar, ki je v svojih temperamentnih izvajanjih pozval navzoče delavstvo, ki se ga i« zbralo nad 1500, k discipliniranosti, delavski zavesti, predpostavljajoč, da delavstvo ne pozna nobenih barv, ko gre v boj za človeški obstoj. Pozval pa je tudi delavstvo, naj se organizira v strokovnih organizacijah in naj se zaveda, da bo moglo samo organizirano delavstvo izbojevati boj do konca. Končno je še obrazložil delavstvu potek dopoldanskih pogajanj in apelira! na potrebno skupnost in solidarnost. V imenu medstrokovne komisije je govoril Franc Leskovšek, ki je prav tako naglašal v daljših in stvarnih izvajanjih potrebo po skupnem in solidarnem nastopu in pozval delavstvo k discipliniranosti, če bi delodajalci ne sprejeli delavskih zahtev. Za Zvezo stavbinskih delavcev je nato spregovoril A. Brejc, za Jugoslovansko strokovno zvezo pa M-Kore s. Zbrano mariborsko stavbinsko delavstvo se je solidarno izjavilo za Ijubljan-ski sporazum, po katerem naj se mezde delavcem zvišajo, in sicer pri sedanjih delih težakom do 20 let starosti 3 Din na uro, nad 20 let starosti 3.25 Din; zidarjem, tesarjem in strojnikom, ki delajo samostojno že 2 leti na 5.25 Din, pod dvema letoma pa na 4.50 Din. Pri novih delih težakom do 20 let 3.25 Din, nad 20 let 3.50 Din; profesionistorn do 2 let od izmčenja 5 Din, nad 2 leti od izučenja 5.75 Din. Nadalje je zahtevalo delavstvo ukinitev stalnega odpovednega stanja, zatiranje šušmarstva in upoštevanje določb obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev. Tudi je zahtevalo delavstvo, da ne sme biti radi stavke preganjen noben delavec, da sprejete mezde veljajo od po oetka dela in da se mora za prihodnje leto skleniti kolektivna pogodba, Ce teh zahtev mariborski delodajalci •ne bodo sprejeli in če ne bodo podpisali delavskih pogojev do petka do 10. ure dopoldne, bo vse mariborsko stavbinsko delavstvo v soboto zjutraj solidarno pričelo stavkati in bo stavkalo toliko časa, dokler se njegve zahteve ne izpolnijo. Tako se nahaja tudi naš obmejni Maribor, kjer je letošnja gradbena sezona precej živahna, pred splošno stavko stav binskega delavstva. Povečanje telefonskih kablov v Mariboru Spomenica mariborskega trgovstva k nevzdržnim tele' fonsko-prometnim razmeram v Mariboru Vedno številnejše so prtiožbe, ki prihajajo v zadnjih časih irz trgovskih, pa tudi industrijskih in ostalih gospodarskih krogov v Mariboru, ker ni mogoče dobiti novih telefonov. Naprava novih telefonov je kakor trde merodajni krogi — tehnično nemogoča, ker so telefonski kabli že popolnoma izčrpani ter ni v njih nobenih linij več prostih’ Združenje trgovcev v Mariboru razvija v zadnjem času izredno živahno aktivnost v obrambi mariborskih interesov in forsiranju zboljšanja naših razmer. V zadevni spomenici ljubljanski poštni direkciji navaja združenje med drugim sledeče tehtne navedbe k vprašanju povečanja telefonskih kablov v Maribonii: Te motivacije so seveda popolnoma verjetne, če pomislimo, da so bili danes obstoječi kabli izvršeni že pred davnim časom ter je bilo število linij preračunje-no na predvojni Maribor; vršile so se sicer medtem že nekatere poprave, a 0 povečanju dosedaj še ni bilo govora. Vpoštevati pa moramo, da ima MarlbW danes ca 9000 prebivalcev več kot pred vojno, zlasti pa ne smemo pozabiti, da se je naše mesto tudi, kar se tiče trgovine in industrije, silno razvilo ter postalo vrhu tega še nekaka centralna W* ristična Izhodna točka. Ni torej čuda, da HUuoku Stopil sem po dolgem hodniku do metne sobe, toda mnogoštevilne starke so mi preprečile vstop. Obrnil sem se in odšel proti spalnici, kjer šem v največje začudenje zapazil Airo, kako je ležala na blazinah vsa zjokana. Zaman sem skušal zvedeti, čemu plaka. Spočetka sem mislil, da zato, ker jc njena sestra prej po-postala mati kakor ona, četudi sem bil vanjo bolj zaljubjlen. Vendar nisem mogel verjeti, da bi bila na tako nenavaden način ljubosumna. DOlgo časa sem jo o-pazoval, toda iz njenega obraza nisem rnog^l ničesar razbrati. In občutil sem nemogočnost slehernega pogovora, pa sem zopet stopil na hodnik in skušal priti v Zurihino sobo. Ob vratih so me že pričakovale žene z jokajočim detetom v rokah. »Sin«, so dejale stanke. Dete je bilo bronaste barve po materi, toda velikih modrih oči, ki so bile kakor .povzete po mojih. Kmalu bo nova svečanost. Bobnarji so zaropotali okoli dvora, moji vojaki iti Jjudstvo so se zbrali okoli vrat in me živahno pozdravljali. Bilo je to prvo mulatsko dete v Alult-semasu. DEVETNAJSTO POGLAVJE. Tihotapljenje orožja v Maroko. Bilo je treba, da si nabavimo mnogo strehva in orožja. Četrtega maja 1923 sem imel določen sestanek z določenimi tihotapci, ki so morali sodelovati pri nabavljanju orožja, pripravljenega, da se iztovori To delo je bilo sicer poverjeno mojemu prijatelju Otonu Kremsu, toda ker se je nahajal v skrivni diplomatski misiji izven Mžiroka, je Obd el Kin soglašal s tem, da jaz izvršim to nevarno barantanje. Tihotapljanje ni bilo tako nevarno kakor za same tihotapce. Premagati so morali najstrašnejše neprilike, ki so Mie v zvezi s tem težkim potom. Pripravil sem karavano in v spremstvu petdesetih vojakov krenil s tremi tovori zlata proti atlantski obali. Trd dnil kasneje smo dospeli na dogovorjeno mesto i« se utaborili med pečinami. Bit1 smo morali zelo oprezni, da nas ne bi pazila kaka bojna ladja. Isti večer smo opazili na horizontu veliko jadrnico, ki je počasi plula po gladki morski gladini. Noč je žc legla na zeflj ljo, ko je jadrnica nekaj sto metrov od obale vrgla sidro v vodo. V čolnu sta priveslala dva močna moža in stopila tik pred me. Ko sta opazila-da sem Evropejec, se nista mogla vzdržati od smeha. Starejši me je vprašal v španščini, ki sem v njej zasledil portu* galski naglas: — »Odkod si, prijatelj?^ »Ko me bodo Francozi ustrelili, bos vedel, kdo sem in odkod!« »Potem smo se tovariši. Ista usod*1 naju čaka!« Pri tem se je nasmejal in mo hitro, resno vprašal: »Ali si prinesel zlata?« »Tudi moje mule so prinesle zlato.« »Ali je brod pripeljal orožje?« »Da.« »Tudi moje mule so prinesle zlato.« (Se bo nadaljevalo.) se je dvignilo število telefonskih naročili kov od 300 na 700. Danes pa čaka zopet ca 100 reflektanitov na vpeljavo novih telefonov, kar pa je — kakor že omenjeno — nemogoče, ker so naši kabli razen par prostih mest v prometno šibkem koroškem predmestju tako preobloženi z linijami, da tudi v bodočnosti ni nikake-ga izgleda na zboljšanje. Ker pa se Maribor še vedno/širi, trgovina in obrt še vedno razvijata ter industrija stalno raste, moramo konstatirati, da so današnje telefonsko-prometne razmere v Mariboru nemogoče. Pri tej priliki bi iznesli še sledeče ne-dostatke v mariborskem telefonskem o-bratu: Vsako zimo gre za popravila telefonskih linij pri snežnih poškodbah Din 20.000 do 30.000, često tudi več. Najhujše je pa to, da morajo pri takih prilikah čakati abonenti 2 do 3 tedne na popravilo vodov in to iz enostavnega razloga, ker mariborska tehnična sekcija dobiva tako malenkostno denarno dotacijo, da ji radi tega primanjkuje delavcev in da po cele mesce nima niti kg žice, dasi-ravno sega njeno območje preko cele bivše Spodnje Štajerske, Koroške in Prekmurja. Vrhutega so nekatere linije že tako zakrpane, da obstoje žični vodi že iz samih vozlov'. — Vse te neprilike bi se lahko reducirale na minimum, če bi se razširili telefonski kabli v našem mestu. Če se namreč položijo novi kabli, bi ne bilo treba tako dolgih vodov, kakor jih imamo danes, ki od snega ravno največ trpe: mogoči bodo torej po večini kratki vodi, katerim potem sneg ne bo mogel toliko odnosno skoro nič škoditi, ker kratka žica je trpežna ter prenese tudi precejšnje breme snega; prenehali obramba proti napadom iz zraka in ra-z-bi torej vsakoletni stroški, prenehale bi stava mariborske skupine jadralnega lepa tudi te silno neprijetne in dolgotrajne talstva. Gasilska razstava bo nameščena motnje in ovire pri telefonskem prom e- v veliki unionski dvorni in na verandi, tu. j Tudi bo ob tej priliki v Mariboru tova- Kakor smo izvedeli, je bil proračun za, riški sestanek gasilcev iz vse države, povečanje telef. kablov v Mariboru na j Za spomenik kralju Uiedinitelju v Ma-merodajnem mestu že predložen ter zna riboru so med drugim darovali: oblastni ša ca Din 500.000. Dejstvo pa je, da se je elektrotehnični materijal v zadnjem času pocenil za ca 50%; nadalje nudi Nemčija na njene industrijske proizvode, ki jih k nam izvaža 25% rabat. Po vsem tem sodeč, bo današnji proračun nedvomno manjši. — Ne moremo tudi priznati izgovora, da ni kredita za to investicijo, ker bi se naš mariborski povečani telefon, na podlagi konkretnega amortizacijskega računa v par letih amortiziral. Opirajoč se na stvarne razloge, s katerimi smo dokazali nujno potrebo povečanja telefonskih kablov v Mariboru, ker je današnje stanje nevzdržno ter na kon kretne dokaze, da ta investicija ne tvori nikak-e nove obremenitve, ampak je samo nekakšen predujm, kj bo v razmeroma kratkem času vrnjen, ki bo pa kasneje povišal dobiček poštnega erarja, si dovoljujemo vljudno -zaprositi, da vzame direkcija zadevo nemudoma v pretres ter takoj izposluje primerno posojilo in pristopi v najkrajšem času k razširitvi telefonskih kablov v Mariboru, ker trgovski in sploh gospodarski krogi vedno težje občutijo tozadevne nedostatke ter imajo celo že občutno škodo od teh neurejenih telefonskih razmer, ki nikakor ne odgovarjajo več sodobnim gospodarskim zahtevam v našem obmejnem gospodarskem centru. Akcija mariborskih društev za kongres mladine v Ženevi Društvo narodov je dalo iniciativo za velik kongres v Ženevi, kjer se bodo sestali odposlanci vseli držav iz vrst mladine, da bi razpravljali o vprašanjih vojne in miru: Povabljena je tudi fašistična mladina iz Italije, Nemčije in Japonske. Cilj kongresa je: 1. Dati priliko mladini vseh dežel, da spozna medsebojne probleme in prevzame delovni program za organizaciji) miru. 2. Najti sredstva za sodelovanje na osnovi razumevanja in spoštovanja različnih svetovnih nazorov. 3. Utrditi zveze med mladinskimi organizacijami poedinih držav in med Društvom narodov. Razpravljali bodo: 1. O narodih in Društvu narodov. 2. O ekonomski m socialni organizaciji sveta. 3. O verski, moralni in filozofski osnovi miru. V Zagrebu so že konstituirali odbor za pripravljanje kongresa v Ženevi. Istotako je Društvo narodov za gradnjo doma visokošolk prevzelo uspešno iniciativo za meddruštveno delo, a v Mariboru razpošilja te dni Zensko društvo pod pokroviteljstvom gospe general Maistrove vabila vsem društvom, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v četrtek v prostorih Jadranske straže in Narodne odbrane. Tam bodo zastopniki vseh društev med seboj izvolili odbor ya mariborsko okrožje. O delu bi sklepali sami, morda s pripravo javnega mitinga, kjer bi govorili nekateri zastopniki raznih društev. Delegat, ki se je udeležil pripravljalnega kongresa v Bruxel-lesu, je pripravljen priti v Maribor in nam poročati o delu, kakor je to storil v Ljubljani. Uspeh vse akcije pa zavisi samo od dobre volje in razumevanja mariborskih društev, ki naj zanesljivo odpošljejo za stvar vnetega zastopnika iz mlajših vrst. H(Uh (ufjdestte? »Harmonija« Maribor vabi vse svoje člane na izredni občni zbor dne 17. 6., ob 7.30 in redni občni zbor dne 18. 6., ob 7.30 v restavraciji Grajski kino. Modna revija. Združenje krojačev v Mariboru ponovno vabi vse svoje člane ■ia razgovor v torek dne 16. junija 1936 °b 20. uri v prostorih hotela »Zamorc« Slede prireditve »modne revije« o priliki mariborskega tedna. te*H ut ottetH Inšpekcija. V Mariboru se mudi na inšpekciji pomočnik poveljnika dravskega orožniškega polka polkovnik g. K. Jovanovič. Poroka. Danes v torek ob 19.15 se Poročita v stolnici znani nogometaš in športnik ter tajnik ISSK Maribora, OOLNP. in mariborskega zimskošportna podsaveza mag. uradnik g. Josip Kunič in znana sportistka gospodična j avelca Jenkova. Priči bosta predsednik 'SSK Maribora g. dr. Fran Starnol ter ravnatelj »Putnika« g. Josip Loos. Iskreno čestitamo! Razpored zgradarine in davka na rente leto 1936 je v smislu čl. 131. zakona l) neposrednih davkih z dne 8. febr. 1928 r»zgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (so ?a 5t- 7) v. času od dne 20. junlia do všteta dne 27. junija 1936. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je oreminila v starosti 66 let zasebnica Marija Reicherjeva. V Mejni ul. 33 je umrla v 77. letu svoje dobe vdova po poštnem poduradniku Marija Školiber. Žalujočim uaše toplo sočutje! Občina Studenci razpisuje napravo javne tehtnice. Rok do 30. junija. Informacije daje občinski urad. Za izložbe ob Slomšekovih praznikih dobite slike in kipe v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Nočno lekarniško službo imata danes v tOrek Konigova in Minafikova lekarna, jutri v sredo Vidmarjeva in Sirakova lekarna. Kako bo z vremenom. Ponekod oblačno, sicer pa soparno, mnogo krajevnih neviht. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Iz Gornje Kungote nam poročajo: V zvezi z zadevnim poročilom sporočamo, da ni pogorela viničarija Ivana Baumana v Gornji Sv. Kungoti, aimpak viničarija Ivana Baumana v Dobrenju, občina Pesnica. Alojzij Šedivi se ni obesil v Gornji Kungoti, ampak v Gradiški, občina Pesnica, župnija Spodnja Sv. Kungota. Priprave za mariborske gasilske slovesnosti. Mariborska gasilska četa bo ob priliki letošnjega Mariborskega tedna slo vesno proslavila 651etnico svojega ob- odbor JS v Mariboru Din 1000, pošta Ivanjkovci 261. Občina Sv. Križ, sirez Maribor 500. Občina Sv. Kungota 500. Prostovoljno gasilsko društvo, Zg. Polskava 50, Gasilska četa, Dolnja Lendava 100. Udruženje tobačnih trafikantov, Ma riibor 75. Društvo Rdečega križa, Studenci pri Mariboru 100. Sokolsko društvo, Ljutomer 80. Moška podružnica CMD, Maribor 250. Narodna odbrana, Studenci pri Mariboru 100. Sreski odbor Rdečega križa, Maribor 100. Muzejsko društvo, Maribor 150. »Mannergesang-verein«, Maribor 1000. Hranilnica in posojilnica, Središče ob Dravi 50 Din. Hranilnica in posojilnica, Laporje 50. Brtl Ana, Maribor 50, Senčar Metod, Štrigo-va 100, Rosner Marko, Maribor 400. »Fe niks«, podružnica Maribor 70. Gariboldi Oton, Maribor 50. Tlioma Karl, Maribor 400. Tomšič Fany, Maribor 300. Nabav-Ijalna zadruga drž. žel., Maribor 100. Okrajni odbor obrtniških združenj, Maribor 1.050. Dr. Bergoč Jože, Maribor 200. Neimenovana, Maribor 100. Dr. Lasič Ferdo, Maribor 500, Cepuder Leo, sreski šolski nadzornik, Maribor 50. Lavrenčič Ante, Maribor 100. Weixl Vilko, Maribor 100, Samec Jože, Murska Sobota 50. Union, pivovarna, Maribor 100. Resnik Ivan, Maribor 50. Reber Anton, Maribor 300. Mariborska tovarna pletenin 342. Stefanovič 0'lga, Maribor 50. Dr. Vauhnik Miloš, Maribor 500. Dr. Slokar Karl, Maribor 100. J-ugoslovenska hran. in pos. (Oset A.) 500. Walenta-Wasching ton, Maribor 100, Tušak Josip, Sv. Anton v Slov. goricah 100. Knezoškof. lavantinski konzistorij felbirka žup. uradov Din 1.374. Ljudska univerza v Studencih je preteklo sredo priredila svoj letošnji prvi poučni ogled v industrijske obrate mesta in okolice. Tokrat je nad 80 članov Ljudske univerze posetilo tovarno »Zlatorog«, kjer jim je g. inž. Sadnek ljubeznivo razkazal fabrikacijo mila, glicerina in toaletnih mil. Gosp. Aljančič pa je vsakemu udeležencu poklonil v imenu podjetja spominsko darilce, ki dela tovaaii čast. Studenški župan g. Kaloh in pod-preds. Lj. univ. učitelj g. Vrane sta se podjetju zahvalila za ljubeznivo tolmačenje in obdaritev, nakar se je vršil v restavraciji g. Senice še tudi prijateljski se stanek. Prihodnji ogled bo v Rušah. Zaslužek dobijo pri tukajšnji Borzi dela mlinar, dve perfektni restavracijski kuharici ter čevljarski vajenec. Štorklja na cesti. Viničarko Frančko Jagodičevo iz Košakov so popadali porodni krči, ko je bila namenjena v mesto, da dostavi posameznim strankam mleko. Onemogla se je zgrudila na zemljo. Na pomoč so ji priskočile dobrosrčne pa san tke, ki so jo spremljali domov, kjer je povila zdravo dete ženskega spola. Neznano kam v svet. Na policiji se je zglasila železničarjeva žena Gertruda Tesslova in prijavila, da je pred dnevi brez slovesa šel od doma njen I61etni sin Albert, ki se je učil ključavničarstva. Mati je v skrbeh za sina in sumi, da je šel po svetu z nekim brezposelnim mizarjem. Ha kaset*. lutj&MiH it$u Skoplju. Glasba: Mariborsko glasbeno življenje v pretekli sezoni. Iz naših revij: Nerazumljiva simbioza. — Iz naših dnevnikov; Kdaj je umesten separatizem? — Politični zapiski. Ponovno izrekamo mnenje, da medle politične opazke pač ne spadajo v list, ki naj bi predstavljal revijo. V Mariborski tiskarni je izšla druga številka tukajšnjega mesečnika »Piramida« s sledečo vsebino: Ob Cankarjevi 60 letnici. — Radivoj Rehar: Ivanu Cankarju (K šestdeseti obletnici rojstva). -Vladimir Rupnik: Tri koncepcije vseslovanske ideje. — Dr. Ivo Šorli: Dobri ljudje (slika). — Milan Kajč: Roza Lajkova. — Radivoj Rehar: Vprašanje (posvečeno spominu Srečka Kosovela). — Ruža Lu cija Petelinova: Gostilna. — Boris Simič Še vedno aktualne Krekove misli. — Ra divoj Rehar: Nova faza boja za nadvlado na Sredozemskem morju. — Dr. A. B.: Temeljen problem Jugoslavije. — Obzornik: Slovenski jubilanti in jubileji: Janko Samec, dr. Izidor Cankar, Srečko Kosovel. — Likovna umetnost: Razstava stoja. Proslava bo združena z veliko ga- slik in kipov slovenskih umetnikov silsko razstavo, kj ji bo priključena Mariboru; Sirkova kolektivna razstava v Darujte za azilni sklad P m Kino Union. Pat & Patachon kot gangsterja«, izredno humoristična veseloigra nemškem jeziku. Bomba smeha in zabave. ZADNJI STIKI MARIBORA Z VARAŽDINOM. Znano je, da je bilo v isti meri kakor T Pragi ali v Ljubljani tudi meščanstvo hrvastkih mest do druge polovice XIX. stoletja na zunaj nemško. Razvijajoča se narodnostna misel pa je polagoma dala hrvatskemu meščanstvu narodni izraz. Posledica tega je bila, da so se začeli po-jenjavati do takrat živi meščanski stiki med brvatskim in našim meščanstvom, ker je probujeni Varaždin videl n. pr. v mariborskih ali graških meščanskih prireditvah v Varaždinu nemško demonstracijo. 1 ak primer vidimo v zadnjem rendez-vousu Mariborčanov, Gradčanov in Dunajčanov v Varaždinu o veliki noči leta 1876. Ob mariborskem pevskem dnevu 1. 1868 so Varaždinci izrekli željo, da bi priredilo mariborsko moško pevsko dm-štvo koncert v Varaždinu. Izvršitev tega pa se je zavlekla do 1. 1876, ko so sklenili Mariborčani. Gradčani in Dunajčani prirediti koncert v Varaždinu. Organizacijo koncerta je vzel v roke župan Pust ttfr bi imenovana mesta v zvezi z domačimi varaždinskimi pevci povdarila stare stike in jih obnovila v varaždinskem gleda-lšču. Po Pustovi zamisli bi prišlo po pevce na čakovečki kolodvor 18 ekvipaž, na vsaki kot spremljevalec gostov po eden uniformirani varaždinski gasilec. Vhod v mesto Varaždin pa se bi izvršil slovesno z godbo varaždinske požarne brambe na čelu, skozi ad hoc prirejene slavoloke. To namero domačega konservativnega in formalno nemškega meščanstva pa je občutila mlajša generacija kot protinarod no demonstracijo. Radi popoldanskih cerkvenih molitev, ki so se v Varaždinu vršile med 14. in 16. uro, so najprej zahtevali, da se sprejem izvrši mesto 14. in 16. uro, so najprej zahtevali, da se sprejem izvrši mesto ob 14. uri ob 17. ter da se koncert preloži od velikonočne nedelje na velikonočni ponede!jekk. Stotnik požarne brambe Erhardič je pod vplivom m'ajše generacije prepovedal sodelovanje požarne brambe pri sprejemu in istotako sodelovanje gasilske godbe. Zupan Pust, ki se je vrnil na veliko soboto iz Pešte v Varaždin, je takoj po povratku radi tega odstavil stotnika ter prevzel poveljstvo nad požarno hrambo sam, da tako sodeluje pri sprejemu gostov. Nato pa se je obrnila narodna mladina, profesorji in duhovniki brzojavno na bana ter mu javila, da so nekateri varaždinski Nemci pripravili za Veliko noč nemško demonstracijo in javila možnost, da hi velikonočni koncert mogel povzročiti ekscese, ki bi motili veliki praznik. Ban je nato brzojavno prepovedal vsak sprejem in vsako proslavljanje razen koncep- ta. — S tem pa bi izostal efekt nameravane prireditve. Župan Pust je o poteku varaždinskega razpoloženja obvestil mariborskega župana, nakar so ostali Mariborčani doma: Gradčani so se pripeljali do Maribora; pač pa je dunajski kvartet nadaljeval vožnjo v Varaždin ter se vrnil brez uspeha, ker je bilo gledališče prazno. Doba ozkih stikov med nemškim, zlasti štajarskim, ter nemškim hrvatskim meščanstvom je bila zaključena. V naprej so obstojali stiki le še med posamezniki, razen stikov med narodno probujemmi Slovenci in Varaždinci, ki so ostali, zlasti v pogledu znanstvenega življenja, ži- vi prav do danes. EVGENIJ SABANOV- ItotoSfOUAuio UHAŠPJMtŠA Uošm ROMAN Obrnil se je k višjemu častniku in z njim skupaj izbral spremstvo. Odbrani so s Kitajcem in Galom sedli v letalo in odleteli k vzrejevališčem. Pristali so prav tam, kakor prva policijska odprava. Dr. Vang-Ceng se je nemudoma lotil novih naprav, da bi dosegel svoj namen, toda zdelo se je, da bo vse zaman. Hotel je prav kar nehati, ko je Gal opazil, da se je neka plast tal v bližini pričela premikati. Vzradoščen in presenečen je vzklik nil: »Doktor, glejte!« Kitajec se je ozrl v pokazano smer m prav tako veselo vzkliknil: »Zmagali smo!« »Še ne,« je odvrnil Gal. »Boj se bo sedaj komaj pričel.« »Imate prav, a brez tega uspeha tudi boj ne bi bil mogoč.« Pred začudenimi očmi posadke je rast-la iz tal ozka stavba, rastla in nazadnje trdno obstala. Vrava. ki so vodila v njo. so se sama na stežaj odprla. »Pazite!« je kriknil Kitajec, trdno pre pričan, da se na vratih prikaže obramba- Napadalci so stali nekaj hipov nepremično, pripravljeni na vse. Obrambni aparati so delovali s podvojeno silo. »Nič? Čudno . . je vzkliknil nazadnje Gal. »Nič. Pojdimo dalje! Toda previdno. Obrambne aparate imejte pred seboj!« Kitajec je stopil pogumno naprej do odprtih vrat in jih pred vstopom razprl z železnim drogom, da se ne bi mogla več zapreti. Potem je stopil z Galom in še s petimi najpogumnejšimi spremljevalci v dvigalo, ki se pa ni hotelo ganiti. Moral je dolgo premikati raz ne vzvode, da je našel pravo kombinacijo. Tedaj je dvigalo počasi odšlo v globino. Ko se je ustavilo, so stali napadalci pred steno brez vrat in bilo je treba novih velikih naporov, da so jo odstranili. Prikazal se je razsvetljen hod nik, ki je vodil h kletkam. Prve, ki so jih dosegli, so bile prazne, in šele dalje v notranjosti je Kitajec prvi zaslišal neke glasove in obstal. Družba se je počasi pomikala dalje-pripravljena vsak hip na spopad z neznanim. Tako je nazadnje prišla do kletke, v kateri so bili zaprti vrhovni povelj nik policije in njegovi spremljevalci. Ko so jih zagledali, so brez sape obstali. Videli so pred seboj ljudi, vsaj za polovico večje od normalnih in jih niso spoznali, toda policijski poveljnik je spoznal častnika in veselo vzkliknil: »Pozdravljeni! So tudi vas ujeli?« »Gospod poveljnik . . .«, je vzkliknil častnik. »Vi, in kakšni . . .?« »Povečujejo nas,« je odgovoril policist. »Tudi vas bodo.« »Nikakor,« je odgovoril mesto častnika Kitajec. »Nismo ujetniki. Prihajamo kot zmagovalci, da vas rešimo.« »Rešite . . . rešeni . . . rešeni . . .« so kričali ujeti in se od veselja objemali- Med tem je poiskal Kitajec vzvod, ki je odpiral kletko. Poznal ga je še od takrat, ko je bil kot delavec v vzrejevališču. Vrata so se naglo odprla in ujetniki so bili osvobojeni. »Kako ste prišli sem?« je vprašal častnik, toda Kitajec ga je zavrnil. »Sedaj nimamo časa za take razgovore. Iti moramo dalje « Komaj je izgovoril te besede, je že zaslišal šum korakov in po hodniku so se od naprotne strani prikazali črni velikani. Pogled na nje je vse osupnil, toda Vang-Ceng, ki je znal neko afriško črnsko narečje, jim je zaklical: »Prijatelji, ne ganite se! Prišli smo. da vas osvobodimo in vam dovolimo, da odidete, kamor želite.« Velikani so se spogledali, a odgovorili niso- Nastal je trenotek mučnega molka. Potem je eden izmed črncev nenadoma dvignil ogromno gorjačo in hotel planiti nad došle, a Kitajčevi zavra-čevalni žarki so ga vrgli nazaj in zrušili na tla. »Tako torej.« je zakričal Vang-Čeng. »nočete sprejeti našega prijateljstva? Potem sprejmite naše sovraštvo. Ako se kdo samo gane, bo pri priči mrtev.« To je učinkovalo. Črni velikani so ka- kor slabiči popadali na kolena in prosili usmiljenja. »Se torej vdate?« je vprašal Kitajec v črnskem narečju. »Da, gospod!« so pritrdili vsi obenem- »Ste vsi tu?« »Da, gospod.« »Kje je vaš gospodar?« »Ne vemo.« »Ga ni v vzrejevališču?« »Ni ga.« »Od kdaj?« »2e tri dni ga ni bilo sem.« »Ne lažete?« »Ne.« »So tu Še kaki drugi ljudje razen vas?-: »So, gospod.« »Kje so?« »V drugem oddelku.« »Gremo lahko k njim?« »Lahko,« »Vodite nas!« »Izvolite!« Kitajec je ustavil zavračevalne žarke, toda roko je ohranil na gumbu, za vsak orimer. A črni velikani niso pokazali nobene volje več. da bi se uprli znova. Poslušno so izpolnili vsak Kitajčev ukaz. V nekaj minutah je stala prestol-niška družba skupaj s črnci v starem vzrejevališču pri delavcih z vseh vetrov sveta, ki sta jih dr. Vang-Ceng in inž. Gal dobro poznala. Ko so zagledali Kitajca, so kriknili od presenečenja, ta pa je dejal: »Ne prihajam kot jetnik. Prinašam vam prostost.« (Dalie sledi) Sladka Jugoslavija premaga Avstrijo v tekmah za Davisov pokal Naš šport je včeraj zabeležil zopet kra sen uspeh. V tekmovanju za Davisov pokal se je našim vrlim teniškim igrale*n posrečilo, premagati reprezentanco Avstrije v razmerju 4:1. V odločilni tekmi je Palada premagal Metaxa z 8:6, 6:3, 2:6, 3:6, 6:4 ter s to zmago zasigural Jugoslaviji zmago. Ker zadnja tekma ni bila več odločilne važnosti, >e nastopil mesto Punčeca proti Bawarovskyu Kuku-Ijevič, ki je premagal svojega nasprotnika s 5:7, 6:4, 1:6, 6:2, 6:3, tako da je končno stanje 4:1 za Jugoslavijo. S krasno zmago nad avstrijskim temsom so si naši teniški igralci utrli pot do ene najvažnejših teniških tekem v Evropi, do finala v evropskem pasu za Davisov pokal, ki bo 10. in 12. julija v Zagrebu, in sicer med Nemčijo in Jugoslavijo. Okrožni odbor LN podsaveza v Mariboru. V nedeljo dne 21. VI. 1936 se vrši na igrišču SK Železničarja juniorska prvenstvena tekma SK 2elezničar:SK Ra-pkl. Za tekmo, ki prične ob pol 9. uri, je določen kot službujoči odbornik gosp. Stojšič. Radi predstoječih sodniških izpitov se vrši v nedeljo dne 21. VI. 1936 ob pol 10. uri na igrišču SK Rapida trenio-ška tekma SK Rapid:SK Slavija. Oba kluba morata postaviti po en kombiniran tim. Vsem klubom se sporoča, da je prevzel tajnik OOLNP Maribor g. Josip Konič ter je nasloviti vse dopise na naslov: J. Konič, Maribor, Marijina ul. 24. Tajnik. JLAS, poverjeništvo Maribor, službeno. V svrho razgovora glede prvenstva Maribora poedincev in deseteroboja bo v četrtek 18. tm. ob 20. uri Orel obvezen sestanek opolnočenih delegatov vseh klu bov. Za deseteroboj, ki bo v soboto in nedeljo na stadionu SK Železničarja, se določajo naslednji sodniki: vrltovni sodnik in starter g. E. Bergant, vodja tekmovanja g. Starešina, sodniki in časome-rilci: gg- Kramberger, Fišer, Perin in vsi sodniški kandidati. Poverjenik. Pulaikove navite Prihodnji Potnikovi izleti z autokarom Na podlagi jugoslovonsko-avstrijske turistične konvencije i dne 2. avgusta 1935 priredi Putnik v Mariboru sledeče izlete z autokarom: 28.—29. junija, 3.—4. julija, 7.-8. julija, 9,—10. julija v Marija Zeli (cena vožnje Din 200 po osebi) in 5. julija na Vrbsko jezero (cena vožnje Din 120 po osebi). Vse nadaljnje informacije in prijave pri Putniku, Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21—22. Novi brzovlakl. Za glavno sezono, v času od 15. junija do 15. septembra, je postavljen v promet novi mednarodni brzovlak z direktnimi vagoni od Prahe in Dunaja preko Maribora za Split in na Sušak. V smeri proti jadranski obali odhaja brzovlak iz Maribora od 21.10; prihod v Zagreb 0.40, na Sušak 8.00, v Kplit 11.25. V Splitu ima omenjeni vlak dnevno ob 12.00 priključek na parobrode za Hvar, Korčulo. Dubrovnik in Kotor. Med Grazom in Splitom je v prometu tudi spalni vagon, tako da omogoča ta brzovlak najudobnejše potovanje. V nasprotni smeri odhaja brzovlak iz Maribora ob 8.12; prihod Dunaj 14.00, prihod Praha 21.10. V priključek na omenjeni brzovlak je v prometu tudi brzovlak s spalnim vagonom med Jesenicami, Zagrebom in Beogradom. Potniki, ki potujejo s preje omenjenim brzovlakom iz Maribora, imajo v Zidanem mostu ali v Zagrebu priključek za Beograd, kamor prispejo ob 8.23. V nasprotni smeri odhaja ta brzovlak iz Beograda ob 20.55; prihod Zagreb 4.30, prihod Maribor 7.50. Železniška u-prava je z uvedbo omenjenih brzovlakov s tako ugodnimi zvezami v veliki meri ugodila željam in potrebam potnikov. Želeti .ie le, da bi ti brzovlaki pokazali potrebno frekvenco in da bi ostali v prometu tudi v zimskem času. Spalne karte za omenjene brzovlake treba pravočasno naročiti pri »Putniku«, Aleksandrova 35, kjer se dobijo tudi vozne karte po originalnih cenah in vse valute po najugodnejših dnevnih tečajih. Za telefonska naročila pokličite št. 21-22 ali 21-29. ka dobila poškodbe na glavi in da je mutasta. Ker jo nikdo ne pozna, se njeno ime ni moglo ugotoviti. Stara je okrog 50 let in je kmečko oblečena. Kino. V sredo 17. in četrtek 18. tm., obakrat ob 20. uri, se predvaja nemški film »Lahkomiselna«. — V soboto 20. ob 20. uri in v nedeljo 21. tm. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Mazurka«. V glavni vlogi Pola Negri. Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. goricah. Naše društvo je priredilo v maju lepo uspeli javni nastop. Udeležila so se ga vsa sosednja bratska društva, obiskali pa so nas tudi iz Gornje Radgone in Ptuja. Spored se je izjaval brezhibno. Posebno razveseljivo pa je bilo. da so nastopu prisostvovali mnogoštevilni domačini. Na svidenje prihodnjič! Zdravo! Sv. Anton v Slov. goricah. Dne 24. maja 1936 se je pri nas ustanovila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ob tej priliki je predaval g. kmetijski referent Kuret iz Maribora. Na občnem zboru se je soglasno izvolil sledeči odbor: predsednik Satler Franc, podpredsednik Borko Ivan, tajnik Horvat Božidar, blagajnik Pepe Paluc; ostali odborniki so razni posestniki. Ker je zanimanje posebno od strani uglednejših posestnikov veliko, se pričakujejo najboljši uspehi. Poijumtte tumte V prerani grob je legel v soboto tukajšnji zasebni uradnik g. Čeč Jože. Preteklo nedeljo se je poslovil od ljubljene žene, ko je odhajal v Šlajmerjev dom v LjubljanoHskat zdravja. Toda bilo je že prepozno. Zavratna bolezen, ki si jo je nakopal v vojni, je že storila svoje in za mladega Jožka ni bilo več pomoči. V Poljčane je prišel pred nekaj leti in si ta čas pridobil mnogo prijateljev. Bil je zvest član Sokola. Na grob mu je položilo naše društvo skromen venec. Blag mu spomin, osameli ženi Pa iskreno sožalje! Okrožni žlet »Dravinjskega sokolskega okrožja« bo letos prvič v Poljčanah, in to 21. junija. Pričakovati je. da se bo sestalo ta dan pod zelenim Bočem vsaJ toliko rdečili srajc kakor svoječasno ob prvem društvenem nastopu ob prilik' ustanovitve pred šestimi leti. Vse edi-nice okrožja se za nastop prav marljivo pripravljajo. Sokolska misel v Poljčanah je še mlada. Prodira polagoma, a gotovo. Zato, bratje od blizu in daleč na plan, da v čim večjem številu propag'" ramo Tyrševo idejo. Zdravo! Galantni mož. V tramvaju :Gna: Tu je še prost sedež! On: Potem bom sedel, mogoče je v vozu kavalir, ki ti odstopi sedež... Mali o Nezgode in nesreče. Hudo sta se ponesrečila 30 letni delavec Avgust Lesjak iz Slovenjevasi in 13 letna Marica Vrabl, hči posestnika v Rogoznici. Padla sta s češnje več metrov globoko. Lesjak je dobil nevarne poškodbe na glavi, Vrablova pa si je strla levo roko. Oba poškodovan ca so spravili v ptujsko bolnišnico. Povožena. Na cesti pred gostilno »Suha veja« na Sp. Bregu sta dva kolesarja povozila neko žensko, ki je obležala nezavestna na cesti. Kolesarja se za svojo žrtev nista zmenila in odbrzela naprej. Voznik minoritskega samostana v Ptuju, ki je slučajno privozil mimo, je žensko naložil na voz in jo pripeljal v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili da je neznan- Razno DIN 18.— beli Crepe de Chine sc prodaja pri Trpinu. Vetrinjska 15 2261 CITRE. GITARO (solo), violino, mandolino, z naukom v harmoniji poučuje učitelj temeljito in praktično. Prevzame sestav komadov za iste, kakor za tnm-buraške zbore. Inform.: Trg svobode t. nad mlekarno. Sobo odda DVA GOSPODA v sobo s posebnim vbodom. Trg svobode 1. nad mlekarno. 3002 OPREMLJENO SOBO z hrano enemu ali dvema gospodoma oddam. Taborska 11-11. Službo dobi PERFEKTNO KUHARICO zmožno gospodinjstva (za 3 osebe) za v Ljubljano iščemo. Ponudbe pod »Zdrava in zmožna« na upravo »Večer-nika«. 2997 HIŠNIKA. pridnega, poštenega, brez otrok sprejmem takoj. Pismene ponudbe pod »Pošten« na upravo »Večemika«. .3010 Prodam 3006 mem Na prodaj BLAZINE z belim. gosjim perjem, bela spalnica ze eno osebo. Langusova 4-1, dvorišče. 3(*|1 Na stanovanje In hrano sprej- Stanovanie SOLNCNO stanovanje. velika kuhinja, soba z h.a, " nom in pritiklinami Tezno,_ Ptujska 99._____ - LEPO OPREMLJENA SOBA z posebnim vhodom in s‘® novanje. soba in kuhinja' se takoj odda. Vpraša_ti varna »Promenada«, ' čev drevored. XI T"$ SOBO IN KUHINJO ter sobo s štedJnikom odda Šramel. Tržaška 1. gostilne Žohar. Moderno dvosobno STANOVANJE s kabinetom, solnčno. z vsc»' komfortom, v centru sta oddam s 1. ali 15. julijem-Pismene ponudbe pod »Komfortno« na upravo »Večer,' ka«. 3011 Posest DRUŽINSKO HIŠO prodam. Frankopaitova Pobrežje pri Mariboru. Izlaja konzorcij »J