St. 7. I V Gorici, v soboto dm 24. JHiiuvarja 1903. Letnik V. l/.lmj.i vs.'k lon'k in soholu v NmIihj oIj II. mi |)iril|ioliliii' /.a nicslo [>¦[¦ Hi, '.',. Ull Jjn|)0l(llll' /.I il«'/t'l<). Aku p;nlcriiit;i iJncva praznik iziil»1 ilan prejol; (!./.vc(JtT. Stain? po po.šli piM'jcina.11 all v üorici mi iloiii poSiljim cclolctiin S K.. pollclno A K. in «Vlrllt-hm 2 K. J'roiiaja si; v (iorici v Lohukarnali Sell war/, v Šolskili ulicah in Ji'l- I c r s i t /. v Niiiiskili ulicah p<> h vin. GOKICA (Xjutranjr Ixriniijt».) rr«Mlni*tvo in upravništvo se i nahajata v <.\ ,i r ü il n i t i s k ar n i», ulica Yetturini n -it. y. Dopise j<* nasloviti na uredništvo, oglast? in narociniio pa iia upravniitvo «Gone»'». ()tjIhsi si: računijo po pftit- 1 vrstah iri sic<;r aku se tiskajo 1-krat pü 12 vin., 2-kral. \>n 10 vin., 3-krat po ; 8 vin. Ako «•• večkrat tiskajo. raču- I nijo »•¦ pi* pogodfoi. Izdujatfilj in odgovorni ur* k vrsje mn^nje, da je sedanji naš državnozborski opra- vilni poslovnik postal prava stara 5ara. katero se pri sedanjih pariamentarnih razmerah nikakor več ne more rabiti. To mnenje ne vlada pa le med parlam^n- tarnimi strankami, marveč tega mnenja so danes tudi v najvižjih krogih, kar do- kazuje najbolj pogovor naäega ce3arja s podpredsednikom državnega zbora dr. Kaiserom na dvornem plesu, ki se je vršil v torek. Med drugim je rekel cesar dr. Kaiserju tudi to-le: Težko bo vendar redno zborovanje. ne da bi se poslovni red državnega zbora spremenil. Primerno «premeniti poslovni red bodi naloga ve- likih strank. No nekaj se je v tern po- gledu že storilo. V sredo je stavil v po- slanski zbornici katoliski centrum predlog, naj se izvoli odsek 36 članov, ki naj tekom dveh mesecev predloži zbornici načrt novega poslovnika. Po našem mnenju se pa ta stvar ne da toliko časa odlašati in se nam zdi umestnejše, kar poročajo listi v tej zadevi o namenih kršč. socijalcev. V palači kneza Liohtensteina ! se je vršilo namreč te dni posvetovanje voditeljev kršč. socijalne stranke, pri katerem se je razgovarjulo o premembi poelovnika za poslansko zbornico in o dotičnem načrtu. Namerava se, kot sp je sploäno naglaäalo, v bližnjih dneh vložiti v zbornici nujni predlog. Na ta način priälo bi se kmalu do ciija, dočim bi se ta zadeva v smislu predloga, katerega je stavil katoliski centrum, zavlekla na ne- dogledni termin. 6o8posKa zbornica. V četrtek je imela gosposka zbor- nica svojo 8ejo. Zakonski načit tičoč se kroSnjarstva se je odstopil politično- gospodarskemu odseku v pretiosovanje in poročanje. Vsprejela je v vseh treh branjih zakonski načrt, ki določa čas, v katerem se imajo predložiti menjični LISTEK. Iz mracnosti na svetlo. Poljski: V Zagorski. I. Poročila sta se maja v Varäavi; takoj drugi dan pa odpotovala na deželo. Vladimirju se je tožilo po domačem kraju strani od mestnega žuma; mikalo ga je novo življenje, ki se je odpiralo P^ed njim — tibo, polno harmonije, ne- skaljenega miru in sreče. Tudi Jadviga je bila vsa srečna. Na deželi jej je bilo vse novo in nepričako- vano. V njenih očeh je sijala ginjenost otroka, ki stoji pred razsvetljenim dre- vescem božične noči in gleda igrače, raz- obeäene tam po vejicah. Bila je naposled gospa, hiäna gospodinja; imela je svojo hišo, svoje gospodinjstvo: šviearake krave, angleäke pujske in američanske race. Imela je sadovnjrk, kjer so uprav cvetle hruške, slive in jablane; imela senčnate hladnice, in drevorede, potresene z rme- nim peskom, pa lehe polne cvetic, raz- cvitajočih se v žarkih majnega solnca; in zelenjavni vrt, kjer se je zibalo ob lahkem pihljanju vt ra lis^je in cvetje razlidne vrtnine. Soprog jo je vodil okoh po posestvu. Zvedavo si je ogledavala vse, pa vpraäala J soproga in služnike o raznih podrebnostih. Skupaj sta pohajala po polju, pa pregle- | dovala vselej kak del gospodarstva. Jad- ; viga je hotela vse videti in se seznaniti i z vsem, da bi se oprijela pozneje resno : gospodinjstva. Večkrat pa je bilo to le izgovor, da sta se mogla razgovarjati j skupaj. Živela sta v glavnem le za se. Vladka je to zabavalo, in ta njena rado- vednost ju je äe bolj zbliževala. Posli in delavci pa so ju gledali kot bi bila gosta iz drugega sveta. — V tej samoti so ju motili le tu pa tam obziri družabnega življenja. Morala sta na posetek nekojim sosedom, s katerih bišarni je hotel gospodar skleniti zveze. Tudi oni so jima vračali posete; ali nista se trudila, da bi se bolj zbližali med sabo. Med njima in onimi ni bilo pravega mostii. To sta bila dva sveta, ki sta se sukala v taki razdalji, da ju nič ni moglo zbližati. II. V tern Öasu Vladimirja tudi ipomini na minulost niso begali. Ni ga mikalo nazaj v megto, v katerem je bil prebil toliko let. Minulo je bilo ono mrzlidno vrvenje, ki ma je bilo nekdaj tako po- trebno, da se brez njega ni niti zavedal svoj eg a življenja. Minulo je bilo ono prazno, svobodno zWljenje, oni veöeri prežiti na prvih predstarah t gledaliäöu; oni dnovi, začeti pri Stepkovskem ali Bouquetu, a končani Bog ve v kaki za- kajeni krčmi; pa ona znanja, sklenjena pri kozarcu; pa ona mrzlična dolgočasnost ko ni redel, kam bi zabil svoj čas; in ta gonja za zabavami, ki vedno varajo in zapužčajo za seboj le mrzkost in gnjus. Tega življenja se je bil oiivadil ie od svoje zaroke z Jadvigo. Bil je toliko delikaten in obziren, da tedaj ni stopal v te kraje, kjer se udaja človek neslani veselosti in vsakdanjim dovtipom ter ga omamljata vroča pijača in duh tabačnega dima. Bal se je, da bi mu ne ostala na obleki taka vnnjava in da bi je ne pri- nesel seboj v hišo svoje neveste. Ko se je bil pozakonil in pre- selil na deželo, se je odločil za vselej od vsega življenja. Ona leta, prežita tam v mestu v preäirni veselosti so mu bila za- mazan list, ki ga človek rad iztrga iz knjige. Ta tihota na deždli in od nikogar skaljeni duäni mir sta ga aobro izmenila; postal je nov človek, živoč le za ljubar in za svoje dolžnosti. Polagoma ju je resničnost potegnila iz onih oblakov, kamor sta bila zamak- njena. Ali pri tern si vendar nista polo- mila onih kril, ki so ju dvigala prej do oblakov; in prinesla sta seboj v ta svet vsakdanjih težav in skrbij troho žarkov tam z onega sveta, da sta si mogla po- zlatiti 2 njih žarov temne niti svojega življenja. Zdaj 9ta se oprijela resno dela. Vo- zila sta se skupaj na polje, pa pazila na delo, ki ju je vedno bolj zanimalo. Ho- dila sta h kravam in v ovöarno, pa obi- skovala sadovnjak in zelenjanovi vrt, ter urejevala vse, kar je trebalo. Vrečkrat «ta zrla tresoču se v oblake, ki so se kupi- čili na nebu ter grozili uničiti vso setev. In stopivšima „na zemljokl so se prilju- bile skrbi in dolžnjsti, in bila sta zdru- Žena v delu, v nadeji in v strahu. Zdaj niso gledali ljudje na nju kot na goste z drugega sveta, ker so videli, da ju „drži zcralja". Ali edinost in Ijubezen jima je ¦preminjala to zemljo v koiček raja. — III. Vendar nič ni stalnega na svetu; ölovek je čudna prikazen. Ko se je bila oglasila mala Branka, je nastala — kakor se je zdelo — nekaka stena med zakon« protesti. Konečno 9e je izvolil poseben odsek, kateremu so se odstopili v pretres sladkorni zakonski načrti. Poätoponjp Čehov v driavnem zboru Mladočeški klub je sklenil, da se hot> odzvati povabilu predseanika krščan- sko-poci|alne parlamentarne z»eze, ter da se udeleži skupnega posvetovanja o vo- jaškem zakonskem načrtu Potemjeraz- pravljal kI:ib sedanji politični položaj ter vzprPjH sledečo resolucijo: Mlado- češki klub ostaja pri sklepu z dne lti. oklobra 1902 t«r se hoee z vsemi sred- stvi boj»'vati proti vladi dr. Korberja. U takticmh ozirov pa mladočoški klub pri - voli, d;i se reži zakonski načrt glede bru- selj^ke sladkorne pogodbe, potem prvo branje vojaskega zakonskega načrta, ka- kor tudi da se rešita nujna predlogi glede češL s?H učilisča in glede državno- zborskega opravilnika. Ob jednem je naročil kiub svojemu predsedstvu, da pripravi izjavo, katera se prečita v dr- zavnt'in zboru o priliki prvega branja vojaškega zakonskega nacrta ter da iz- dela manifest do volilcev, v katerem se pojasni in opraviei dosedanje postopanje mladoieškega kluba. Sladornl odsek. je imel v torek popoludne ob 5. uri svojo sejo. Načelnikom je bil izvoljen grof Sylva- Tarouca. Po daljsi razpravi je bil sprejet predlug posl. Raernreiterja, da se prične takoj razprava o sladorni konvenciji. V četrtek se je seja nadaljevala celi dan in ni imela poslanska zbornica zaradi tega svoje seje. Vest! o mobilizaclji. Zadnje dni se v listih mnogo piše in ugiba o mobilizaciji nekaterih korov nas> armade. Tako se je govorilo tudi o mobilizaciji tretjega kora. h fcateremu pripadnjo tudi posadke v G >rici, v Trstu in v Ljubljani. Praška „Politik" pa piše o ti zadevi to-le: Vsaka armada ima svoja določila glede mobilizacije in la doloeila generalni štab vsako leto revi- dira z ozirom na vsakoletne politiške in vojaško-tehniške razmere. Tako revidi- rana določila dobe vsi vojaški voji v na- daljnjo poslovanje. Vsled tega izda vsak voj i'dredbe, ki pogosto segajo do zadnje vojaške in civilne instance, da večkrat celo do posamnih občinskih zaslopov, da morejo te pravočasno ukreniti vse po- tr*'bno za transport in preskrbo. To od- redbo, pravi imenovani praški list, ki je sedaj zopet izšla, je smatral nekdo, ne poznnjoe dejatijski položaj, za resnično mobilizacijo. — Drugi krogi so zopet drugačnega mnenja. Pravijo, da sia res mobilizovana tretji ikranjsko-štajersko- korosko primorski; ter sedmi voj in tudi o mobilizaciji 11. in 14 voja se že go- vori. Poslednja dva sta neki mobilizirana radi tega, da ne bo treba pozivljati pod orožje nadomeslne rezerve. Vkljub temu pa javljajo graški listi, da j») bilo v zad- njem času pozvanih v vojake mnogo na- domestnih rezervnikov. Ti bodo morda nadomebtili na macedonsko mejo odiälo stalno vojastvo. Dalje se javlja, da so dobile žeiezniške uprave obäirne posebne naloge ter da se posebno v graäkih mli- nih melje baš sedaj izredno mnogo era- rien^ga žita. Storili so se baje tudi že obsežni koraki radi zagotovitve kruha. Avstrljako brodovje za Levante. V Pulju 3e pripravlja brodovje, ob- stojeee iz treb vojnih ladij, dveh križark in deselih torpedovk zaodnod v vzhodno sredozemsko morjepod poveljstvomkontre admirala pl. Hneisslerja. Oticijelno se na- glaSa, da jo to v zvezi z že davno na- povedano spomladno vajo. Brodnvje bo plulo po jadranskem in vzhodno-sredo- zem?kem morju ter ondi kazalo avstro- orgsko zastavo. — Drugi horejo pa ve- deti, da ima to brodovje se drugi namen, ter da ni izkljuöeno, da ne bi lo brodovje zaälo s časoma tudi v drugo inozemsko morje in da bi se ne znaslo nekega le- pega dne pred Carigradom. Francoz u Krvatlh In avstrljskem Primorju. Odlični l'rancozki list „Revue des question diplomatiques et coloniales" prinasa iz peresa /.naneun slavotila Rene H'inry-ja o franeozko-italijanski /.ve/i. Henry je proti vsaki zve/.i z Italijani ker iz take zveze bi vlekli korist samo Itali- jani. Ta odličen politik podpira svoje mrienje s temeljitimi razlogi in pravi na zadnje: „Italija se vedno igra dvorezno vlogo in Francozka ne bi srnela še pod- pirati ncopravičenih pretenzij Italije na avstrijsko Primorje, pretenzij, katere so v navskrižju z življenskimi interesi Hr- vatov, naravmh in nesebičnih prijateljev franeozkega naroda. Trozveza in Nemčija. Sploäno je mnenje, da stoji trozveza na jako šibkih nogah, ter da se za njo ni ti trozvezne države mnogo več ne zme- ni|o. To so pokazale nedavno irreden- tovske slavnosli v Rimu, ki so bile prava praveata denionstracija naperjena proti Avstriji in nad katerimi je italijanska vlada očividno pokazala svoje dopada- jenje. ZJaj se pridružujejo tern dogodkom tudi razni pojavi v Nemöiji, ki kažejo, kako pošteno se misli o na* tarn gor v nemškem rajhn Polkovnik Bernhardi, ki je načelnik zgodovinskega oddelka v nemskem velikem generalnem ätabu, je rekel na iiekem predavaniu o elementih modernega vojevanja: ,.Mi bomo morali sprevideti. da nemška država še ni do- segla meje možnega rarširj^nja svoje moči, da nje zgodovinska misija še ni dovršena, da ta miäija sestoji v tem, da bo jedro, okolo katerega se bodo raz vrščau raztrešeni sestavni deli nemskega plemena, da razširi krog svojega vpli- vanja, da istega spravi v sogla^je s po- litiäkimi mejami, da zvgotovi nemätvu tisto mesto, ki mu pripada na vsej zemlji!** Ali ni poučna ta izjava ? Seveda poučna za one, ki znajo in hočejo sli- äati. Avstrijskih diploraatov pa ne smemo iskati v tej vrsti ljudi. To je torej jasen dokaz, da Nemčija hreponi po nemških avstrijskih deželah ter da v takih razmerab sama več ne misli Ae nadalje vztrajati v prijateljski zvezi z Avstro-Ogrsko. Pripomniti ludi treba, da gori navedene bosede niso le oaebno mnenje polkovnika Bernhardija, marveč se ujema z njo v polnem obsegu grof Bülow ter tudi nemški cesar, ki opetovano toži, da mu krasna vojska rjavi, da potreboje boja, kakor lokomotiva drdranja, da ne zarjavi njeno kolesje. In kje drugje naj Nemci iščejo boja, kakor ravno pri nas. Nemški državni zbor. V nemškem državnem zboru se vrši že nekaj dni zaporedoma razprava o državnem proračunu, ki ni za nemške finance nič kaj ugoden zaradi prevelikih stroškov katere porablja Nemčija za svoje vojaštvo in za svojo mornarico ter za germanizaeijo pruskih Poljakov. Ni cenria; otrocji jok je zabranii njima zaupni pogovor. In za Vladimira je zdaj izgubilo čarobnost ono življenje na samoti, na deželi ~ ona tihota, ki ga je nedavno prej uspavala v tako blaženost. Jela ga je dolgocasiti ona enakornernost dnij, kjer je vedno jeden podoben drugemu. Njegovo miAljenje je hrepenelo po novih vtisih in davni spornini so se mu vzbujali v pameti. — Zdelo se mu je, da je živel tedaj bolj ,.polno življenje1', nego danes, in srea se mu je polastila neka tesnoba. Hodil je v sk»'denj, da je poslušal pokanje cepcev, kar ga je spommjalo Varäave. In porabil je prvo prihko ter od- potoval po opravkih v mesto. Veselil se je, da zopet zagleda stare(znance in si osveži minoče spoinine. To je bil njegov prvi izlet iz do- mačega kraja, prva ločitev od soproge sem od poroke. Uboga je tožiia radi teh opravkov, ki ne dajo cloveku v miro ži- veti in ga silijo na potovanje. Ali soprog jo je tolažil, binavako prijazno, öeä: da ne ostane dolgo v meslu; da se takoj vrne, ko od pravi to, kar ga odtrguje od nje _ i)a govorimo resnico, ni ga bilo tako silno potreba v mestu. Lahko bi bil uročil to reč tudi odvetniku; ali vabiU in z radostjo napajala ga je misel, da bode zopet dihal ono življenje, ki se mu je zdelo zdaj bolj polno, ker je gledal nanj ske-zi mamljive naočnike domišljije. Zato je motil samega sebe, da se pač ta stvar ne da urediti brez njega. Kaka čudna stvar je človek! Toliko se je že vozil po železnici, ali vendar, ko je priäel zdaj na kolodvor, so se ga polastili taki občutki, kakor bi ga čakalo nekaj novega, nekaj neznanega; nekaj, kar je bilo spomin in pa neucakljivost ob enem Otro^je radoveden je gledal gosti dim, ki se ja dvigal iz parn^ga stroja, pa tekanje železničnega osobja in neznane obraze potnikov, ki so zrli iz oken va- gonov. Bili so mu seveda ptuji; ali vendar so vzbujali v njem zunimljivost, in čutil je lako naklonjenost do njih, kakor bi mu bili po sreu sorolni, in kakor bi ga nekaj vezalo k njim. Da, i predirljivo žvižganje piščalke mu je bilo prijetno. Ko je že sedel v vagonu, Čakal ga je nekako neetrpljivo; konečno, ko je zapi- skalo, nasmehnil se je pokojno. „Vendar enkrat!" si je mislil. „Sem vedel, da bo takö. Zdaj pa pojdemo!" (Dalje pride.) čuda torej, da jih i.iora nemška vladu pri ti priliki slišati prav mnogo britkih od govornikov raznih strank. V imrnu centruma je govoril poslanec Schädler. Ta je posebno ostro govoril proti po- stopanju nemške vlade, nasproti pruskim Poljakom, katero postopanje je Schüdler imenovai grdo nasilstvo. Za njim so go- vorili soeijalni poslanci Vollmar, Rihter in Bebel. Ti pa niso napadali le nernSke vlade, ampak napadali so tudi s prav ostrimi besedami nemškega cesarja, o katerem so rekli, da hoče vse veJeti in razumeti ter da se ntika v zadeve, katere ga prnv čisto nie ne brigajo. Posebno jini je ostal na želodcu nemški cesar za- radi njegovega govora, naperjenega proti soeijulistom o priliki Kruppove smrti. Tudi so povdarjali, da ne uživa N«Miičija zaradi svoje nadute politike v Inozemstvu nobenih simpatij ter da si nskopiije vsak dan novih sovražnikov, katerim se pridružijo v doglednem času celo An- gleži. Nemäki kancelar Bülow je branil pred terni napadi vlado in cesarja, kakor je vedel in /nal. Glede cesarja je rekel, da bi bile druge države sreüne, ako bi imole tako modrega. nadarjetiega in uöenega vladarja No mi Nemcev v tem pogledu gotovo ne zavidamo. Bjmbardlranje venezuelskih utrdb. Nemške ladije Panther, Gazelle, Vi- nt'ta so bombardirale 21. t. m. venezu- elsko utrdbo S. C'.irlos in so jo baie po- polnoma uničile. Atentat na armentko-gregorjanskega patrijarha. Neki mlad mož, imenom Agop Ha- Oikjan iz Erzerurna, je izvršil atentat na armensko-gregorijanskega patrijarha Or- manjana. Obiskovalci cerkve .so bili tako ogorčeni, da so napadalca tako silno pretepli, da so morali istega odnesti iz cerkve. Na prvem zasližanju je Hačekjan priznal, da je hotel patnjarha umoriti. Vse ceste v Kunkapu so zasedene od vojakov, ker se je bati še kakega aten- tata ali dernonstraeij. Mnogo oseb so zaprli. Da-Ii je napadalec pripadal ar- menskemu odboru, ni äe znano. Na atentat ga je najbržo navelo čitanje arrnensko revolucijonarnih spisov in pa osebno sovraštvo proti patrijarhu. PreMvalstvo loifiklk olicin ii trajev (Daljf.) Sodni okraji, Prebivaistvo f|"|3 oböine in kraji , ,890 , ,900'||M Sodni okraj Tolmin: 1. Grahovo .... 3792 3741 — 51 Baca-Podb'do . 234 195 — 39 Nemski Rut . . 286 287 -f 1 Grahovo .... 685 724 -j- 39 Grant..... 146, 157 + 11 Huda Južna . . 184 187 -f 3 K'il...... 96 97-f 1 Kneža..... 785 729— 56 Kuk....... 78! 70 — 8 Obloke .... 147 136,— 11 Petrovo Brdo . . 46 64|-f 18 Podbrdo . . . . i 290 294!-}- 4 Porzen ... 151 163+ 12 StržiSče . . • . 296| 282— 14 Trtnik..... 259 255-— 4 Znojile .... 109 101 — 8 2. Sv. Lucija . . . , 2572, 2436,-136 Bata.....i 284 281 — 3 hlrija pri Bači . 408 391— 17 Tolminski Lom . \ 565 519J— 46 Sv. Lucija ... 357 340j— 17 Modreja . . . . ! 215 1931 - 22 Modrejce . . . i 212 171 - 41 Slap ..... 531 541 -f in 3. Ponikvo .... 1253 1144-108 Logaräce-Rakovec 276 252 — 24 Pečine..... 384 361 — 23 Ponikve .... 593 531 — 62 4 Tolmin .... 4419 4311—109 Čadra..... 356 347 - 9 Dolje..... 281 277— 4 Gabrje..... 181 173—8 Lubinj..... 283 284 -f I Podmelec ... 567 524 - 43 Polubini .... 512 497— 15 Rttvne-Zabce . . 100 88—12 Prapetno ... 116 118 -f- 2 Seliäce..... 54 51—3 Tolmin .... 849 865-f 16 Volarje .... 287 279 — 8 Zabče..... 170 162 - 8 Zadlaz..... 195 187 — 8 Zatolmin .... 468 459 — 9 5. Volöe..... 1670 1658— 12 Čiginj..... 263 280+17 Kozaršče .... I 206 201 — 5 Rute..... 196 199 -f 3 S^lo......I 255 240!— 15 Voice..... 750 738— 12 (Dalje pride.) Domače in razne novice. Sawkl prestolonaslednlk v Gorlcl? — Govori se, da pride te dni sem saäki preBlolonaslednia se svojimi otroci, ler da ostane v Gorici delj časa. Umrl je v 3l-Ietu svoje starosti gosp. Artur Giprijani c. kr. računski re- vident pri računskem oddelku tukajšnjega gozdnega ravnateljstva. SIoven§k» Citahiica v Gorici pri- redi danes zvečer plesno vajo; zaöetek bode to('no ob 8. nri. Vstop imajo le člani in vabljeni gostje. Ako želi kateri neud udeležiti se citalničnih plesnih vaj, naj se blagovoli prijaviti kakemu odbor- niku. Ne sme se pa biti innenja, da se k čitalniškim. plesiiim vajam lahko aa- liaja tako, kakor na gostilniške plese, h katerirn ima vsak dostop. Kdor se ne utegne prijaviti poprej, iihj se predstavi vsaj na večer pred zat-etkom plesne vaj«^ jednemu ali drugemu odborniku. Toliko naznanje nekaterim, da se bodo v pri- hodnje znali ravnali. Občinske volitve v Staiijelu — Une 19. t. in. so se vršile v Štanjelu ob činske volitve, ki so p»i bile jako živahne. Ker je bila v poprejänjem stareäinstvu večina starešinstva rnnenja, da bi se mo- rali tudi dohodki Stanjelskih semnjev vsprejeti med skupne občinske dohodke in je v jedni svojih sej tudi v tern smislu sklenila, kar pa je nepostavno, nastal je mod Štanjelci in Kobdiljci razpor, kateri se je posebno pokazal pri teh občinskili volitvah. Štanjelcnu so se pridruJLili Hru- suvljani, pa zastonj, kajti pri volitvi zma- gali so Kobdiljci s pomoc.jo Kobolcev, čeludi z malo glasov. — Tudi „Soča" je o teh volitvah nekij čvekala. Seveda bi rada „Soča1' v tem gospodarskem razporu iztaknila nekaj drugega, nego je bilo v resnici. „Soča" naj se pa le porniri, kajti za nje zobe v na$i občini ni kruha. „Kdor plntn"! — Dolgo časa se je žtulila „Soča"1 za prijateljico in m- sčitnico slovenkih trgovcev in obrtnikov. Pred leti je oelo zatrjevala, da ne sprejine nje bratec ,.PrimorPc' za n o b e n denar oglasov iz neslovenskih rok, mar- vt'c, da sprejme le oglase slovenskih tr- guvcev in obrtnikov. Casi so se spremenili ! „Soča" je padla na najnižjo stopinjo obskurnih brez'iomovinskih lističev, ki žive o ro- klaini, ki priporočajo tistega, ki ved1 plača. Dandanašriji inrgoli ,.Soča'1 in „Primorec"' oglasov nemskih in dru^ib ptujih trgovcev in obrtnikov. Snela je z obraza narodno krinko, s katero je dolgo slepila nttše trgovce in obrtnike. V zadnji žtevilki kar naravnost pove, da se drži pri sprejemanju oglasov nacela: „Kdor plača" in da ne prevzeraa nikake odgovornosti za vsebino oglasov in reklamnih notic, Nižjo menda ni več mogoče! Kdor plača, tega „SoOa"' priporoča, naj je dotičnik tudi naš najzagrizenejsi nasprotnik! Ali je prip°ro^ena tvrdka priporočila vredna ali ne, na to se „SoeV ne ozira ter odklanja vsako odgovornost celo za vsebino reklamnih notic v urod- niäkem delu. „Sočaw je sama prepričana, da s tem Skoduje slovenskim trgovcern in obrtnikom, zato piäe v zadnji številki: ,,Ako kdo misli, da mu kak oglas^ škodi, naj ?e potrudi, da z reklamo in solidno postrežbo ubije tujo konkurenco". Kaj ne? Ta razume svojo obrt! Najprej priporoča ptuje trgovce in obrtnike ter ustvari ptujo konkarenco, a potern pozivlja domače alovenske tr- govce in obrtnike, naj ubijejo to kon- kurenco z r^klamo, za katero seveda naj plačajo „Soči1 rr.nogo , svitlih". To grdo, slovenskim trgovcem in ohrtnikom, škodljivo koristolovstvo skuSa ,.Soča" še opravičevati z lažjo, da tako delajo vsi slovenski listi, da so vsi slo- venski listi drž6 načela : „Kdor plača!' Kinetijski shodi. — Kakor v Prvačini imel bode potovalni učitelj Anton Štrekelj shodo tudi po druzih krajih. Prihodnii tak shod bole v ne- deljo v Velikih Žabljah po občnem zboru tamošnjega vinarskega - in sadjarwkega društva. Govor bode o brezobrestnih po- sojilih ter o našem sadjarstvu. Naslednji dan, v pondeljek 26. t. m. razkazoval bode g. Štrekolj na druälvenem zemljižču v Dobravljah, prakti^no, kako je nanraviti sadovnjak. Naslednjo nedeljo, t. j. 1. te- bruarja bode shod v Št. Ferjanu, a na svečnico v Rihenbergu. Kmetljskl shod v Prvačlnl ob- nesel se je proälo nedeljo prav ve- liöastno. Okoli 400 krnetovalcev napolnilo je veliko äolsko sobo in šolski hodnik prav do zadnjega kotička. Potovalni učitelj Ant. Štrekelj govoril je, kako je treba vzgojiti vinograd z amerikanskimi trtami, šibal je pogreške, ki se delajo po Vipavskem v tem pogledu ter odgovarjal na raziična stavljena vpraäanja. Za mini je govoril vodja kmetijske Sole g. Do- minko o namenu in vredbi novega vi- naräkega druStva, Udeleženci so poslusali z največjim zanimanjem te govore ter prosili govornika, naj hi prišla pogostoma med nje. Iz Idrijskc iloliiic narn piSojo: Nad dvajset let je minulo, odkar smo mi Idrij- čani vložili prve proSnje na državni in deželni zbor, visoko vlado tor cestni od- bor kanalski za novo cestno zvezo naSih občin 8 Gorico. Ali So, le sedaj so ae spomnili tudi nas, tor jo visoka vlada prevzela 80% strrškov za novo cesto od Vrhovljega proti KobalisY-u na Marijino Celje — Koslanjevico do Srednjega. Oktale stroSke pokrije dežela in prizadete občine. Dosedaj arno morali vae svoje pridelke znositi na hrbtu, in več ko dvajset nesrec- s« je zgodilo v tern «3asu. Zato pa je mod nami veliko veselje, ker so, v kratkem Oasu zgradi prepotrebna ceata. Zato se zahvaljujemo slavni vladi, gg. «,'roi'u Coronini in dr. (Jregorčiču, cestnomu odhoru kanalakemu in vhoiij, ki so pri- pomogli, da dosezomo prepotrobno cesto „Kmoti.jsKa z.'idruga v Koolnju" bod« imela svoj r-cilni tetui občni zbor na Svečnieo due 2 lobruvarja 1. I ob 2 in pol usi popnlwiri" s sledi cirri dnev- nim redoin: I. Naguvor prodsodnikov; ¦J. I'orocilo blagajnikovo o lotiiein računu za I. 1902; -i. Predlogi : * Volilev no- vo.ga odboru in nadzorniätva. Od 1» (- r. Obrui zbor ajdovske podružnico uciteljakoga drušlva /.a ^oriAki cikrai hodo v Sv. Križu dne :>. Irbruvarja 1MJ3. ob 11. iiri dopoludiir. Dnevni rod 1. Pravne razmere uriteljstva /. nzirom na novi zakonski nacrt ; 2. Stanovxka nrga- rizucija ; H Orgljarstvo in uoitelj^tvo ; \ Posarnozni predlojji. Dovozna costa na uoriiski ko- lodv or bolilnjskc žclrznicr. Za- stopniki K'°ri'k<^'i mosta so stivili pri polil cno.ni obbodn bnhinjsko želoznico. ki ho je vrsil glodö goriske-ja knlodvora prelekli pundoljok zahtevo, da bi so do- voznu costa z oiirom na ozko in strmo ulico. ki peljo iz Kornja na (J^rUcok. na «oriski kolodvor bolrinjsko železnico naravnost s Irga Kornja, ki-r bi bilo po- treba mariikuj po;u!i in zasuti, kar bi Ltalo gotovo ogronmh stroskov. Zdi ho pa, da dotična kornisija ni ugodila ti zabtevi goriskegu m»*stn tor da jo sklonila. da so izf-oljo dovozna costa z Gorisčeka po Blam'i do kolodvora. ()bja\a. — Naznanjam s torn, da je niojo dolo „o sacrum convivium" op. 237 popolnoma razprodano in toroi ne zamorom voč ž njim postroči novim gg. naroOnikom. Ub enem tudi naznanjam. da sprojoinain naroC-ila na majnikovo pesmi z a in o 5 k i zbor, katero na- merujom izdati koncem mpsoua marca t. 1. Geno toin posirum zumorom doloeiti äe- le po tisku. D. F ajgolj gosposka ulica, St. 14. Kazenska obruvnnva proti po- iiarcjalfii di-nara. — l'rod tukajsnjirn porotnirn sodiscem se bo vrsila v pri- hodnjem zasedanju kazonska obiavnava tudi proti onemu Alojziju Bdloliju. ka- teroga so prod par mesoci arotirali na Srpenici, zaradi razpečavanja ponareje- nega papirnatoga denara (Itianko Ilozlno UosoniVUi so za- sačili v Dornborgu, ko je knidla kokoäi. Pripeljali so jo v tukajanje zapore. Na Ponikvah so pri občinskih vo- Jitvnh tudi padli liberalci. Ostal je v stu- rešinstvu sam liberalni Podmejor iz Ha- kovca, ki pa le caplja za drugimi. Nesiv^a. ~ Na Prevalih pod Sv. Goro odpustil je žlajs pri vozn kmeta Zavertanika, ko je vozil drva iz Skalnic.e. Vroli niso mogli voza zadržati in je Za- vertanik prišol pod voz. K sroči so de- lavci, vračajoči so s Skalnice, opazili ne- srečo, ter ustHvili voz in moža rožili go- tove smrti. Zuvertaniku je koio pomaslilo nogo. RazglnN. — Rok za vlaganje na- povedij o osobni dohodnini poteče s aoncem tokocoga me^eca; o tem se ob- vpščajo konlrit.ncnti, ki so p. dvržoni osebnemu davku, dn se izngnojn posledi- cam označenim v §§ 205 in 250 postave z due 25. oktobra 1896 I. (drž. za'i. St. Državue podpore. Ministerstvo za notranje zadove je nakazalo c. kr. namestništvu v Trstu znesek 120.000 K za podporo po elementarnih ne/godah prizadetim občinam v gradišeanskem ° j !'•Za V8e druge okraje Primorja pa je dobilo names-tniätvo 55.000 K. Zima nastopa tudi pri nas letos Se precej ostro. Te dni smo imoli 7° R mraza. Iz pod 5^ li se pa ne gane že veö dm zaporedoma. To je seveda zjutraj, ko pa solnce posije se aeveda tempera- tura zdatno pomnoži. Tudi drugod je zima letos nenavadno mrzla. Na Gorenjskem so imeli te dni 21" R. — v sredo zjutraj so lmeli na Dunaju 17 stopinj mraza po ^elziju. Na severnem Češkern je tak mraz, aa so lovoi dobili v gozdu mnogo zmrz- njene divjačino. Divjačina prihaja prav blizu hiä. Dela pri Simplon predoru so morali ustaviti radi prevelikega mraza. Na Vesuvu jo sneg. Najnovejše — V državnem zboru je pričela zopet obstrukcija, ki je v stanu biti jako vsriešnH, ker so se pridružili radikalnim Cehom tudi socijalisti in Wol- hjanci. Ta obstrukciia naperjena je proti vojaSkemu zakonskemn načrtu. Včeraj je govoril posl. Kloiač 5 ar Toženi miniBterski predwednik. — Urednik „Don Quixote" na Dunaju. L. Bauer, je vložil tožbo zaradi razža- Ijenja zoper dr. Körberja, ki je obdolžil v odgovoru na interpelacijo, da je ta list napačno poročai o Wallburgovi aseri. Na^rftdo pOHtniin uradnikoni Z ozirom na težavno in jako odgo- vorno službo, katoro imajo poätni urad- niki pri opravljanju ponlov za poštne hranilnioo, je sklenilo trgovinsko mini- steratvo, da ae od 1. januvarja J903 dajo takim uradnikom nagrade zna^ajoc od 2iX)—ÜOü K Štrajk kroj.uov nn huii?|ii -- Siovilo fttrajkujočjh kroja^kih mojstrov in krojaškib pomočnikov znaša nad 20.'\ se jirn zdolo. ila jo to z ozirom na njibova poljodolska opravila prikladnoj^o Z do- tienirni prnšnjami morajo so pa obrniti d(» c. kr. ckr«jnib glavarstev in sieor v mosocu rnarcu. Sainoniitrl \ Ljubljani. l.öta 19U2. je t)'lo v Ljubljani '.¦ narn tmorov, in sicor se j<- b osob ustrelilo, 2 osebi sta ^kočili v vodo m utonili, ena so je zHstrupila in ona so je obesila. Obsojcnj poturiea. — Prod ro- vinjskiii) okrožrrm sodisčom «o je to dm vrsila kazon^kn razprava proti hrvat- skornu renogatu Karolu Bratulicu, kit- rnarju iz Pazina. Obtožon je bii radi hude klotvino, žaljenJH verskoga čuta in zaradi surovih napalov na hrvnUko narodno^t. Bratulir pripoljal se jo natnreč na MhIi ^inaron pr>sloga leta na kolesu v Sv. Pot»*r v Žurni. Uttopil jo tam v krčmo M-trka Kopite, k|er je bilo zbranih več doinacib kmetov. Dh pokaže Bratuhč svojo naprodnost in inteligenco, začoi je čitati kiuotom „iVimorc -•'. a ne, opro»*tite, Kr- sličovo „Pravo NaSo Slogo". kjer je bilo nakopičonih vse polno surovih in gnjusnih napadov na duhov.^ino. na eerkev in na vorski čut istor^kega hrvat^k»'ga kmet- skoga ljudstva Sevo, da jo Hratulic vse to obolil s svojimi opazkami. Nad tem po- čenjanjom so se pričujoOi kmetje zgražali in postali so tudi äe precej notnirni, tako da je Bratulicu kmalu zmanjkalo sape Ta /.adova pri^la je do znanja sodni oblasti in Bratulic dobil jo te dni pri okrožnem kot kazonskem sodisču za to juna^tvo zasluieno plaöilo — namreč obsojen je bil na stiri niesece ječe Grozou zlotMn. - V selu Poljane, ki se nabaja mod Veprincem in lko se je dogodil prejänji teden ta-le grozni zločin. Pred kakimi petnaj^timi loti je n»«stalo mod ö9 lotn im Ivanom Lade in 48 lotno Marijo Lade razmerje, čogar posled'ca je bda, da je Marija Lade po- rodila otroka. No dolgo potem se seznani Lade z neko drugo žensko ter se po- polnoma izneveri Mariji Lade. Kor ni hotel Lade ničesar vedoti ne o Mariji Lade ne o njenem otroku, začela ga je ta neprenohoma nadlogovati. Koneöno se je Marija Lade obrnila na sodnijo na Viloakem ki je Ladota obsodüa, da mora izplačati Mariii Lado 214 K Ko je bila Ladetu dostavljena omonjena razsodba, öklenil je, iznobiti se stare nadležne znanke, posebno pa äe zato, ker ni imel nikdar mini pred svojo ženo Prežnji teden počaka Lade Marijo na nekem aamotnem krajn in jo napade ter a ka- menjem tudi ubije. Njono truplo pa apravi v vreöo ter je odnese v stran kakih 300 m in je tarn zasuje pod ka- menje. Poprej pa je obeail na neko drevo ob neki vilenici njen predpasnik in njeno ruto, s katero se je pokrivala glavo, da bi ljudje mialili, da je nesreč- nica skočila v vilenico (podzemako jamo). V Poljanah so začeli ljudje takoj stikati glave, ko ao pogrešali Marijo. In sum je letel koj na Ladeta. Orožniki iskali so zastonj Marijo in alednjiö se je že mislilo, da se je sama umorila. Nekaj dni po- zneje pride na mesto, kjer je bila umor- jena Marija, neki mož s avojim p3om. Pes zaöne hkratu nenavadno vohati ter steče proti kup;i kamenja, pod katerim jo bilo zasuto truplo ubite Marije. Tam začne pea lajati na čuden način, vsled česar jame njegov gospodar kamenje o^- metavati. In glej, kmalu zagleda med kamenjern vrečo, a v njej, o groza, sprav- Ijeno dvogiib trupl > nec leta h glavnici. Hentni t1avi>k pla<5ujt> poso- jihnca sama Dajr posojila udom n,i osebni krfdit po 6°. o in na vknjižbo poSV«- Sprt'jema ölane z gl;i v ui mi d e- loži po 200 K in / opr a v i 1 n i iu i (1 f 1 ež i po 2 K. Otvarja članom tekočo raJune, katiTO oLrt-atuj^ po dogovoru. Za nala- tu»::\c in vracanje so na razpulago po- ložnice c. kr. poštne hranilnicp, tako da jc mogoče posluti dtMiar brez poStnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8 12. ure zjutraj In ob pondeljklh in četrtkih tudl popoludne od 2—4 vullcl Vetturini 9. UY pi^arni Seiiz-ove tiskarue i*»protiseniHiiišeašt.l2. vGori- I fi. prntbija se po znižaui ceni - 2 kroui 60 viu. Veliki teden all Velika noč, spisal prof. A. Marušič. l\nji<;it si1 jnjiilja pD jiuiti po pLtv- /.ftju. Kdor pa denar žr /. narnsiiloni po^ljt;. najpridfiio sežO vin.zapusto. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiäi) priporoča častiti duhovščini in slavnemo občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Siadkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, narnreč po V« kila in od 1 fnnta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po posti se razpošilja v zabojčkih najmanje po ö Kg. na vse kraje. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 OORICA Via Giardino 8 priporoča pristna Deia in črna vina iz vipawskih, furlanskih, Driskiti, dal- matinskih in isterskih w i nogradov. uuoiavija iid uuiu in razposnja po zeiez- aici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v ¦odih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. Cene imepne. Postrsiba poitena. Javna dražba. X Biljaiii s(k \hhUi oddalo ; na dm/Ju dii(k 31. jjuiuvarjji ; i. I. od H». 1 *2. lire \)hh\- ' |m»Iu(Iim4 v olx'inskom uradn na Dobravoin. ilelo daljsanja in |M»pravljanja /iipne cov- k\(k v Biljani. 1 >4*I<>y* \)vo\- darjcno na 7S00 K. \ sak dra/lwiicc uiora prcd dra/- bo položiti 10°|() varsrinr. Mo s(^ odda oiKMiiiL ki i V. Lttffler, Krukov C st. -ioii. Neodgovarjajoče se lahko zameni ali ! denar povrne. • Jakob Miklus, | trgovec z lesom in opeko, zalogn vsakuvrstnoga trdega in mehkega j koroškega in kranjskega lesa ter I pohištva, rakev vtrug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih „^lari- I janie" t. j. ličnih in trpežnih ' miz iz trdega lesu, ki imajo I znotraj tro- ali štiridelno keg- I ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejäi sestavi, za I krčmarje, zasebnike itd. I v Pevmi, ' za SoŠkim mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrajšo postreibo in jako nizke I cene. Zakaj tako ceno? Ker le proti gotovemu plačiiu po- ^iljam, zato imam majhne stroäke in ni- kake zgube pri kupčiji. Ponujam tedaj z reelnim 5-letnim jamstvom Singer-šivalne stroje 9 Jl^te v vzorni seslavi in izpeljavi •^HP po en gros" cenah: Štev. 442 yi&tt Sing-er-šivalne stroje močno ; Ut^H vr?te, gonüne / nngo, zaklepni ll^^Ä pokrov, res ppaktična novost "^V^* priljubljen družinski šivalni stroj za K 49 (štacunska cona K 90) Orig.-Ring'Schiff-sivalni stroj v olišpani opravi z vso pripravo in pokrovom, naj- veča gotovost in ročnost v šivanji, torej je posebno pripraven stroj za obrtnije, edino za K 77 (štacunska cena K 150). Prodaja s 5-letnim gotovim poroštvom proti nakupu K 14 in ostnnok s poštnirn povzotjem. — Cenik äival. strojev brez- plačno. — Nanlov: M. Rundbakin, Dunaj, IX/1, Berggasse ät. 3/32a. Čebelno-voščenesveče^CZ jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. u. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga mödu pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem t K.OPAČ/ iv«6ar v Gorlol, ulloa cv. Antona. II Pozor!! - Gotovega obuvalazasedanjo sezono IDo^nr Pntin cevljarskimojsterGorica, rClCs UUllU Gosposka ulicahiš.št. 14. IOiit' soliilnc. \;tioril;i / ih'/.ulu so pitstninc pi'os(;i. Hrc/ kiuikitiMMiri'. _________________________________________________________________________________. **' Pn svetem Antonu Padovanskenii^^J [t * PRVA ZALOGA cerkvenili oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchta št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianol, duliuatik, pluvial, liiuneral, roketov kvadratov, kolarjcv Lco, prsuikov, inisalov, brevirjev, rihialov, diuniov in ncžtevilno nabožiiili različno fino vez^niili knji^, svernikov, križev, svetilnic, kelihov, ciboijev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni vdikosti \u kvalitoti, uinetniško delo v roiiianskein kartonu, priporoCljivili poscbno za vlažtic cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebeluoga voska kakor tudi mošane sveče I. in II. vrste, podub, vencev, križcev in svctinj vsakuvrstnih. Lastna izdelovalnica palni i/ uinctnih i-vetlir in vsakovrstnili drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vczLMija (ricami) najfiiiejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstue stvari za ceno, — — —=^ — — -------pri Kojej je izključena vsaka konkuronca. Naročitvc so izvržijo točno in liitro. D^^ Üb nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. *^^H" t Z odli0.....' *Pnä«ov«»J«n Anton J. Vogrif. , Nvoji k Hvojiiu! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dnnajska cesta št. 15 v Medjatovi hjši v pritličjn vzprejenia zuvarovanjji v.sakovrstnih poslopij. proini^- Ilill in poijskill pridolkov proti požanii žkodi, kakor tudi zvonov proti požkodbi. Pojasnila daje in vzprejenia ponudbe ravnatolJHtVO zavarovalnice v pritličju 3IWtrno i/• i nahajata v «Xarodni tiskarni». ulica Vetturini li ^t. 9 Dopise je iiasloviti na uredrn4tvo, oglasf in naročniiio pa ua upravniatvo »Goricf». Ogla^i se računijo po pftit- vrstah in sicer ako se tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako «•¦ \e3ko-nemska sprava pod pogojem, da se Čehi udajo vacrn nem- $kjm zahlevam. NMiprej je izde'ala vlada. sVoj načrt, po katerem naj bi so uredilo jezikuvno vpraSanjo na Ceäkerii. Ta načrt in slonel n»i jednakopravnoHtnem prin- cipu. pač pa jo pripuščal Nemcem toliko predpravic in je bil zh One tukr> žaljiv. da so pretrgali vsled njega vsako zvezo /, dr. Kürhcrjom ter začeli mirno ali lako izdatno obslruirati v drAavnein zboru, du ni bilo niti na to ini.sliti, da bi dr/avni /bor rešil one točke dnevnoga rod«, ka- tere bi dr. Kürber tuko rad spravil pod strebo parhunentarnim potom /ito se jo dr. Kürber zop'it s posredovanjsiiu če- škega mirnstra Hezcka začel pribli/.evati Cehnm, (5eA, saj njegov prvotni načrt iii /.nacil nikakor zadnjo njegnve bes-ede, ter da se da I njim 3e vedno ..glihati". Čehi, ki nočejo biti nespravljivi, marveč ki hof ejo in želijo vcdno spravo i Nemci, ako l»i ta sloneln rut pnivičm podlagi. so se teinu vabilu udali in izdelali svoj t.'laborat, ki naj bi služil za podlago pri spravnih pogajarijih Ker je bil pa ta c"e.š*ki elaborat izdelan na principu jednakoprav- nosti v takcm nasprotju i onirn elubo- ratom, kntcrcga so udelali Nernci, da je lulu vslcd njega naravnost izkljut^eno približevanjc Scmwv in lifhov, izdelal jc dr. Kürbcr zopct drug elaborat in puvn- bil N'emce in Ceho, naj bi *u zaOeli zopet pogajati na podlagi tega novega elabo- rata, ki pa ni bil za Oebe nič ugodnejši od prvfga. In priSli so res skupaj jedni in dru^'i. Seveda je bilo nmlo upanja, da bi tudi ta Köruorjev po^ku-, imel k«j vspeba in sicer prviii že zaradi tcga, ker se noče vlada po.^taviti na 8talis5ise po- polne jednakopravnosti, katero Cebi po- polnonia opraviccno odludno zaht«»vajo in drugič zaradi tega ker se je vedelo, da no bodo Nemci, katerim daje vlada vedno potubo in se boji podvzeti proti njim najmanjäi odloOni korak, ni- kakor privolili, da bi se CeUom njib opra- vičene želje izpolnile. In da so imeli prav oni, ki so atavili malo upanja na kak ugoden vspeh nem^ko-OeiJkih pogajanj, pokazal nani je pretekli torek, kateri dan so ta popolnoma razbili poskusi, doaeOi me.d Nemci in (iehi kako spravo. V tor» k je bil namreč odlo^ilen dan za usodo češko-nernške aprave, kajti po izjavab poslancev I'acaka in Kppin- gerja se je konlerenca raz5la, ne da bi izvolila spravni pododbor, in se br/.kone tie Hiiide več Poslanec Pacak je koj po otvoritvi leje izjavil, da zastopniki č-eSkega naroda ne morejo uričeti obravnav na podlagi vladnega elaborata ter vztrajajo prej ko slej pri naslcdnjih dveb glavnib načelih: 1. Deželni jeziki, torcj na Ce- 3kem če-^ki in nemäki jezik, so v cell de- /j'W cnakcpravni in ae morajo torej ena- komerno uporabljati v vseh panogab uradne službe. 2 Vaaka oseba, ki *e po- alužujc en'ga izmej deželnib je/ikov, je opravičena. pri vseh oblnstvib v cell de- želi rabiti im deielni jezik. — To je glavna vsebina njegcve izjave, ki je poslanca Eppingerja tako zbodla, da je izjavil v irncnu ncm^kib svojib tovariatrv, da jemlje ravnokar prebrana izjava vsako podlago /a spravnu konlerenco in se torej ne more nadaljevati. - VTkljut> tej izjavi je ministerski prcdsednik Korber 3e skuial poravnati na-iprotitvo in predlagal, naj se vsckako jzvoli «jpravni pododbor, kpr y.e nasprutia Iu2je poravnajo v nianjsVm krogu — lsto mnenje je zastopal tudi grol' Sy va-Tarouca, ki je izjavil, da bi bilo silno obAalovati, ct* bi se ujalovi! Hpravni poskus ?.e v tern Stadiju, in pred- lugal, naj se seja prekine, da se snoreta »tranki dngovoriti o nadaljnem postopa- nju Ker sta bda s tern predlogom zado- voljna tudi delegata Bttrnreither in Pacak, «e je seja prekinila za eno uro. - Po zopf'tni otvoritvi «eje je izjavil posl He- rold, da so Čehi voljni voliti (Mane v pododsek, ker vlada več ne zabteva. da se vrSe pogajanja na temelju njencga načrta. Nasproti je p;i izjavil Kppint:er, da so Nemoi sprejeli za podlago vladni načrt. Čeaka nnčelaso za Neince nevspre- jemljiva. Ker je sedaj vlada dcloma umak- : 11 ila. svoj naOrt, je razbita rsaka podlaga i in je torej brezpomernbna voiitev sprav- nega pododbora. — Nato jo biia seja za- kljuö^na. Ministerski predsednik se je hladno poslovil od delegatov in odSel. I Nemci mu baje silno zamerijo, da se je kolikor toliko udal Čehom. ! Kaj pa zdaj V Nernci so pokazali, da razurnejo pod besedo «prava to, nam- reč, da bi so morali Čehi iadovoljiti a tern, kar bi jim hotdi oni milostno do- voliti Nnmci 8e amatrajo tudi na Češkern, kjer jih ni niti tretjina prebivalätva za Uerrenvolk, namr*»''1 za goflpod^, R Čehi kojih last je prav za prav čeaka kralje- vina, zadovoljili n«j bi se z drobtinicami, ki bi jim padule z nemäke mize. Tega nikakor! Oehi so žilav, inteligenten in gospodarsko tako \trjen narod, da se v mnogern oziru niti Nemc' ne morejo rne- ritj ž njimi. Oni ao v naši državi tako važen činitelj, da se proti njih volji pri nas ničesar ne da opraviti, ne da bi dr- žava pri tern velike Skode ne trpela Poieg vgpga tega so pa (Jehi tudi najnioč- nejAi jez proti nemäko-pruskim valovora. ki žugajo od dne do dne z vedno večjo silo preplaviti na5o dr2avo in vtesniti mod' na^e dinaQtije Od obstoja tern čas, sklepati in skleniti o njih postopanju nasproti omenjenemu vojaikemu zakonskemu na- črtu. Koj v zafetka seje stavili so člani katoli^kega centra predlog tičoč se spre- rnembe opravilnega poslovnika, katerega omenjamo na drugem mestu Potem je poslanec Dvorak odločno protestiral proti nesramnim žalenjem Vsenemcev, ki po- rabijo vsako priliko, da zasramujejo ne le česke poslance, marveč tudi ves čeaki narod i najostu Inej^irni psovkarni Pod- predaednik dr. Kaiser je obžaloval. da se to v retmici godi in je obljubil. da hoče paziti na to, da n« bodo v abornici žalili ne (iehi NVmce? in ne Nemci (>hov. Obžaloval je pa tudi oh jednern, da ma daje oprarilni poslovnik pr^malo oblaati, da bi zamogel to zlo popolnoroa.-odpra- viti Na to je poslanec Dyk utemelievai nujnont svojega predloga gledc olaj^av pri povračila d.riavnih posojil od strani onih, ki so jih dobili zaradi tega. ker so bili poSfcodovani po eiementarmb. nez- godah. Nernci so jzjavili po poslancu Funkeju, da se te razprave ne udeleže, čeravno pripoznajo. da je važna. Ko je še nekaj časa Oeäki govoril poslanec König se je seja zaključila. Prememba pftlevnlka za postansko zbornico. Vedno bolj prihaja na povrsje mnenje. da je sedanji naš državnozborski opra- vilni poslovnik postal prava stara šara. katero ae pri sedanjih parlamentarnih razmerah nikakor več ne more r^biti. To mnenje ne vlada pa le med parlamen- tarnimi strankami, marveč tega mnenja so danes tudi v najvisjih krogih, kar dn- kazuje najbolj pogovor našega cesarja a podpredsednikora državnega zbora dr. K:iiserorn na dvornern plesu, ki se je vršil v torek. Med drugim je re'iel cesar dr. Kaiserju tudi to-le: Težko bo vendar redno zborovanje. ne da bi se poslnvni red državnega zbora spremenil. Primerno «premeniti poslovni red bodi naloga ve- likih strank. No nekaj se je v tern po- gledu že storilo. V sredo je stavil v po- slanski zbornici katoliški centrum predlog, naj se izvoli odsek 36 članov, ki naj tekora dveh mesecev predloži zbornici načrt novega poslovnika. Po našem ranenjc se pa ta stvar ne da toliko časa odlasati in se nam zdi umestnejše, kar poročajo listi. v tej zadevi o namenih kršč. socijalcev. V palači kneza Lichtensteina se je vržilo namreč te dni posvetovanje voditeljev kr3č. socijalne stranke, pri katerem ae je razgovarjulo o premembi poslovnika za poslansko zbornico in o dotičnem naOrtu. Namerava se, kot se je splošno naglašalo, v bližnjih dneh vložiti v zbornici nujni predlog. Na ta način prišlo bi se kmalu do cilja, dočim bi se ta zadeva v smislu predloga. katerega je stavil katoliški centrum, savlekla na ne- dogledni termin. fioiposka zbornica. V četrtek je imela gosposka zbor- nica svojo sejo. Zakonski načrt tičoč ie krošnjarstva se je odstopil politično- gospodarskema odseku v pretresovanje in poročanje. Vsprejela je ? vaeh treh branjih zakonaki načrt, ki določa čas, v katerem se imajo predložiti menjični L1STEK. Iz mmcnosti ua svctlo. Holjski: V. Z*i{or^ki. I. Poročila sta se maja v Varäavi; takoj drugi dan pa odpotovala na deželo. Vladimirju se je tožilo po domačem kraju strani od mestnega äurna; mikalo %&. je novo življenje, ki se je odpiralo pred njim — tiho, polno harmonije, ne- skaljenega miru in sreče. Tudi Jadviga je bila vsa srečna. Na deželi jej je bilo vse novo in nepričako- vano. V njenih oöeh je sijala ginjenost otroka, ki stoji pred razsvetljenim dre- vescem božične noči in gleda igrače, raz- obešene tam po vejicah. Bila je naposled gospa, hiäna gospodinja; imela je svojo nišo, svoje gospodinjstvo: švicarske krave, angleäke pujske in američanske race. Imela je sadovnjak, kjer so uprar cvetle hruäke, slive in jablane; imela senčnate hladnice, in drevorede, potresene z rme- nim peskom, pa lehe polne cvetic, raz- cvilajočih se v žarkih majnega solnca; in zelenjavni vrt, kjer se je zibalo ob lahkem pihijanJU VPitra liatia in nvntiA Soprog jo je vodil okoli po posestvu. Zvedavo si je ogiedavala vse. pa vpra^ala soproga in služnike o raznih podrobnostih. Skupaj sta pohajala po poljn, pa pregle- dovala vselej kak del gospodarstva. Jad- viga je hotela vse videti in se seznaniti z vsem, da bi se oprijela pozneje resno gospodinjstva. Večkrat pa je bilo to le izgovor, da sta se mogla razgovarjati skupaj. Živela sta v glavnem le za se. Vladka je to zabavalo, in ta njena rado- vednost ju je äe bolj zbliževala. Posli in delavci pa so ju gledali kot bi bila gosta iz drugega sveta. — V tej samoti so ju motili le tu pa tam obziri družabnega življenja. Morala sta na posetek nekojim sosedom, s katerih hiäami je hotel gospodar skleniti zvese. Tudi oni so jima vračali posete; ali nista Be trudila, da bi se bolj zbližali ined sabo. Med njima in onimi ni bilo pravega mostQ. To sla bila dva sveta, ki sta se sukala v taki razdalji, da ju nič ni moglo zbližati. II. V tem času Vladimirja tudi spomini na minulost niso begali. Ni ga mikalo nazaj v mesto, v katerem je bil prebil trebno, da se brez njega ni niti zavedal svojega življenja. Minulo je bilo ono prazno, svobodno življenje, oni večeri prežiti na prvih predstavah v gledaliäcu; oni dnovi, zaöeti pri Stepkovskem ali Bouquetu, a konöani Bog ve v kaki za- kajeni krčrni; pa ona znanja, sklenjena pri kozarcu: pa ona mrzlična dolgočasnost ko ni vedel, kam bi zabil svoj čas; in ta gonja za zabavami, ki vedno varajo in zapuščajo za seboj le rarzkost in gnjus. Tega življenja se je bil odvadil že od svoje zaroke z Jadvigo. Bil je toliko delikaten in obziren, da tedaj ni stopal v te kraje, kjer se udaja človek neslani veselosti in vsakdanjin dovtipom ter ga omamljata vroča pijača in duh tabačnega dima. Bal se je, da bi mu ne ostala na obleki taka vonjava in da bi je ne pri- nesel seboj v hišo svoje neveste. Ko se je bil pozakonil in pre- selil na deželo, 86 je odločil za vselej od vsega življenja. Ona leta, prežita tam v mestu v prežirni veselosti so ma bila za- raazan list, ki ga človek rad iztrga iz knjige. Ta tihota na deželi in od nikogar skaljeni duäni mir sta ga dobro izmenila; Polagorat ju je resniönost potegnila iz onib oblakov, kamor sta bila zamak- njena. Ali pri tem si vendar nista polo- mila onih kril, ki so ju dvigala prej do oblakov; in prinesla §ta seboj v ta svet vsakdanjih težav in skrbij troho žarkov tam z onega sveta, da sta si mogla po- zlatiti ž njih žarov temne niti svojega življenja. Zdaj sta se oprijela resno dela. Vo- zila sta se skupaj na polje, pa pazila na delo, ki ju je vedno bolj zanimalo. Ho- dila sta h kravara in v ovöarno, pa obi- skovala sadovnjak in zelenjanovi vrt, ter urejevala vse, kar je trebalo. Večkrat sta zrla tresoča se v oblake, ki so se kupi- čili na nebu ter grozili uničiti vso setev. In stopiväima „na zemljo44 so se prilju- bile skrbi in dolžnosti, in bila sta zdru- Žena v delu, v nadeji in v strahu. Zdaj niso gledali ljudje na nju kot na goste i drugega sveta, ker so videli, da ju „drži zemlja". Ali edinost in ljubezen jima je ipreminjala to semljo v koiček raja. — UI. Vendar nic; ni stalnega na svetu ; Ölovek je čudna prikazen. Ko se ie bila se je zaeio — nesaica steca mea zaJton- prolesti. Konečno ae je izvolil poseben odsek, kateremu so se odstopili v prelres sladkorni zakonski načrti. Postoponje Čehov v državnem zboru Mtadočeški klub je sklenil, da se hoc*» odzvati povabilu predseanika kräean- sko-socijalne parlamentarne zveze, ter da se udeleži skupnega posvetovanja o vo- jaSkem zakonskem načrtu Potem je ra/. pravljal klub sedanji politieni položaj ter vzprejel !»ledero resolucijo: Mlado- či^. . klub oslaja pri sklepu z dne 16. oktobra 1902 ttr se hoee z vsemi sred- 3tvi bojevati proti vladi dr. Körberja. 1^ taktičriih ozirnv pa mladoč>s"ki klub pri- voli, da se reši zakonski načrt glede bru- seljske sladkorne pogodbe, potem prvo branje vojaskega zakonskega načrta, ka- kor tudi da se reSita nujna predlogi ßlcde ceškt g;i učilišea in ^lede državno- zboi^kega opraviinika. Ob jednem je naroeil klub svojrmu predsedstvu, da pripravi izjavo, kalera se prečita v dr- žavnem zboru o priliki prvega branja vojaškega zakimskega načrta ter da iz- del» inanil'esi do volilcev, v katerem se pojasni in opraviöi dosedanje postopanje mladoceäkega kluba. Sladomi odtek je imel v torek popoladne ob 5. uri svojo sejo. NaOelnikorn je bil izvoljen grof Sylva- Tarouca. Po daljži razpravi je bil sprejet predlog posl. Baernreiterja. da se prične takoj razprava o sladorni konvenciji. V četrtek se jo seja nadaljevala celi dan :n ni unela poslanska zbornica zaradi tega svoje seje. Ve«tl a mobllixaclji. Zadnje dni se v listih ninogo piše in ugiba o mobilizaciji nekaterih korov naše armade. Tako se je govorilo tudi o mobil'iaciji tretjega kora. h kateremu . pripadHJo tudi posadke v G >rici, v Trstu in v Ljubljani. Praška ,.Politik" pa piše o ti zadevi to-ie: Vsaka arraada ima svoja določila glede mobilizacije in la določila generalni štab vsako leto revi- dira z ozirom na vsakoletne politiäke in vojaško-tehniške razmere. Tako revidi- rana doloeila dobe vsi vojaski voji v na- daljnjo poslovanje. Vsled tega izda vsak voj odredbe, fci pogosto sfgajo do zadnje vojaške in civilne instance, da večkrat celo do posamnih oböinskih zaslopov, da morejo te pravočasno ukreniti vse po- trs'bno za transport in preskrbo. To od- redbc. pravi imenovani praski list, ki je sedaj zopet izäla. je smatral nekdo, ne poznHjoč dejanjski položaj, za resnično rnob'lizacijo. — Drugi krogi so zopet drugačnega mnenja. Pravijo, da sta res mobilizovana tretji i^kranjako-štajersko- koroško-primorskij ter sedmi voj in tudi o mobilizaciji 11. in 14 voja se že go vori. Poslednja dra sta neki mobilizirana radi toga, da ne bo treba pozivljati pod orožje nadomeslne rezerve. Vkljub temu pa javijajo graški listi, da j«3 bilo v zad- njern času pozvanih v vojake mnogo na- domestnih rezervnikov. Ti bodo morda nadomestili na macedonsko mejo odiälo stalno vojažtvo. Dalje se javlja, da so dobiJe zelezniäke uprave obäirne posebne naloge ter da se posebno v graSkih mli- nih melje baš sedaj izredno mnogo era- ričnega žita. Storili so se baje tudi že obsežni koraki radi zagotovitve kruha. Avatrljsko brodovje za Levante. V Pulju se pripravlja brodovje, ob- stojec'e iz treh vojnih lwdij, dveh križark in deselih torpedovk za. odhod v vzhodno sredozemsko inorjepod poveljstvoinkontre admirala pl. Hneisslerja. Oticijelno se na- glaša, da je to v zvezi z /.e davno na- povedano spomladno vajo. Brodovje bo plulo po jadranskem in vzhodno-sredo- zemskem morju ter ondi kazalo avstro- orgsko zastavo. — Drugi hm t»jo pa ve- deti, da ima to brodovje še drugi namen. ter da ni izkljueeno, da ne bi to brodovje zaälo s easoma tadi v drugo inozemsko morje in da bi se ne znašlo nekega le.- ppga dne pred Carigradoni. Francoz o Hrvatlh in avstrijskem Pri morju. Odlični l'rancozki list „Revue dos question diplomatique et ooloniales' prinaša iz peresa znaneija slavotila Rene Hjnry-ja o Irancozkc-italijanski zvezi. Henry je proti vsaki zve/.i z Italijani ker iz take zveze bi vlekli korist samo Itali- jani. Ta odličen politik podpira svoje mnenje s temeljitimi rarlogi in pravi na zadnje: „ltalija še vedno igra dvorezno vlogo in Francozka ne bi smela še pod- pirati neopravičenih pretenzij Italije na avstrijsko Primorje, pretenzij, katere so v navskrižju z življenskimi interesi Hr- vatov, naravnih in nesebiönih prijateljev francozkega naroda. Trozveza in Nemčlja. Sploäno je mnenje, da stoji trozveza ! na jako äibkih nogah, ter da se za njo nili trozve/.ne države mnogo več ne zme- nijo. To so pokKzale nedavno irreden- tovtke slavnosti v Kimu, ki so bile prava pravcata demonstracija naperjena proti Avstriji in nad katerimi je italijanska vlada očividno pokazala svoje dopada- jenje. Zdaj se pridružujejo tem dof?odkom tudi razni pojavi v Nemöiji, ki kažejo, kako požteno se misli o nas tam gor v nemškem rajhu Polkovnik Bernhardi, ki je naeeinik zgodovinskega oddelka v nemäkem velikem generalnem ätabu, je rekel na nekem predavanju o elementih modernega vojevanja: ,.Mi bomo morali sprevideti. da nemška država še ni do- segla meje možnega razširjpnja svoje moei, da nje zgodovinska misija še ni dovršena, da ta mi3ija. sestoji v tem. da ho jedro, okolo katerega se bodo raz vrsčali raztrešeni sestavni deli nemskega plemena, da razširi krog svojega vpli- vanja, da istega spravi v soglasje s po- litiškimi mejami, da v gotovi nemštvu tisto mesto, ki mu pripada na vsej zemlji!*4 AU ni poučna ta izjava? Seveda poučna za one, ki znajo in hočejo sli- äati. Avstrijskih diplomatov pa ne smemo iskati v tej vrsti ljudi. To je torej jasen dokaz, da Nemöija hrepeni po nemških avstrijskih deželah ter da v takih razmerah sama več ne misli Se nadalje vztrajati v prijateljski zvezi z Avstro-0gr9ko. Priporaniti ludi treba, da gori navedene bosede niso le osebno mnenje polkovnika Bernhardija, marveč se ujema z njo v polnem obsegu grof Bülow ter tudi nemäki ceaar, ki opetovano toži, da mu krasna vojska rjavi, da potrebuje boja, kakor lokomotiva drdranja, da ne zarjavi njeno kolesje. In kje drugje naj Nemci iščejo boja, kakor ravno pri nas. Nemškl državnl zbor. V nemškern državnem zboru se vrši že nekaj dni zaporedoma razprava o državnem proračunu, ki ni za nemäke tinance nič kaj ugoden zaradi prevelikih stroškov katere porablja Nemčija za svoje vojaštvo in za svojo mornarico ter za germanizacijo pruskih Poljakov. Ni cema; otročji jok jezabranil njima zaupni pogovor. In za Vladiruira je zdaj izgubilo čarobnost ono življenje na samoti, na deželi — ona tihota, ki ga je nedavno prej uspavala v tako blaženost. Jela ga je dolgočaaiti ona enakomernost dnij, kjer je vedno jeden podoben drugemu. Njegovo miäljenje je hrepenelo po novih vtisih in davni spomini so se mu vzbujali v pameti. — Zdelo se mu je, da je živel tedaj bolj ,,polno življenje", nego danes, in srca se mu je polastila neka tesnoba. Hodil je v skedenj, da je posluäal pokanje cepcev, kar ga je spominjalo Varäave. In porabil je prvo priliko ter od- potoval po opravkih v meBto. Veselil se je, da zopet zagleda stare znance in si osveži minoče spomine. To je bil njegov prvi izlet iz do- mačega kraja, prva ločitev od soproge sem od poroke. Uboga je tožila radi teh opravkov, ki ne dajo človeku v mini ži- veti in ga silijo na potovanje. Ali Boprog jo je tolažil, hinavsko prijazno, ceä: da ne ostane dolgo v mestu; da se takoj ?rne, ko odpravi to, kar ga odtrguje od nje. — Da govorimo reanico, ni ga bilo tako siino potreba v mestu. Labko bi bil in z radoatjo napajala ga je misel, da bode zopOi dihal ono živijenje, ki se mu je zdelo zdaj bolj polno, ker je gledal nanj skczi mamljive naočnike domiäljije. Zato je motil samega sobe, di se pač ta stvar ne da urediti brez njega. Kaka čudna stvar je človek! Toliko se je že voiil po železnici, ali vendar, ko je prilel zdaj na kolodvor, so se ga polastili taki občutki, kakor bi ga čakalo nekaj novega, nekaj neznanega; nekaj, kar je bilo spomin in pa neučakljivost ob enem. Otroöje radoveden je gledal gosti dim, ki ae je dvigal iz parnr>ga stroja, pa tekanje železničnega osobja in neznane obraze potnikov, ki so zrh iz oken va- gonov. Bili so mu seveda ptuji; ali vendar so vzbujali v njem zanimljivost, in čutil je lako naklonjenost do njih, kakor bi mu bili po srcu sorodni, in kakor bi ga nekaj vezalo k njim. Da, i predirljivo žvižganje piäöalke mu je bilo prijetno. Ko je že sedel v vagonu, čakal ga je nekako nestrpljivo; konečno, ko je zapi- skalo, nasmebnil se je pokojno. .Vendar enkrat!" sijemislil. „Sem ved'-v1 la bo takö. Zdaj pa pojdemol" i öuda toroj, da jili mora lUMinka vlada pri ti priliki sliAati prav mnogo brilkib od x^ornikov raznih strank. V imrnu centrum» je vjovoril poslanec Schiidler. Ta je posebno ostro govoril proti po- stopanju nemäke vlade, nasproti prnskim Poljakom, katero postopanje je SihüJler imenoval grdo nasilstvo. Za njim so go- vorili socijalni poslanci Vollmar, Kihter in Bebel. Ti pa niso napadali le nomäke vlade, ampak napadali so tudi s prav o«trimi besedami nemške^a cesarja, o katerem so rekli, da hoče vse vedeti in razumeti ter da se utika v zadeve. katere ga prnv čisto nie ne bripjo. Ponebno jim je ostal na želodcu nemški cosar za- radi njegovega govora, naperjenega proli soeijalistom o priliki Kruppovt» amrti. Tudi so povdarjali, da ne uživa N^mčija zaradi svoje nadute politike v Inozemstvn nobenih simpatij ter da si nakopuje vsak dan novih sovražnikov, katerim se pridružijo v doglednem času celo An- gloži. Nemäki kancelar Bülow jo branil pred temi napadi vlado in cesarja, kakor je vedel in znal. Glede cesarja je rekel, da bi bile druge države sreöne, ako bi imole tako modrega, nadarjenega in učenega vladarja No mi Nemcev v tem pogledu gotovo ne zavidamo. Bombardiranje venezuelsklh utrdb. Nemške ladije Panther, Gazelle, Vi- neta so bombardirale 21. t. m. venezu- elsko utrdbo S. (..! irlos in so jo baje po- polnoma uniöile. Atentat na armeusko - gregorjanikega patrijarha. Neki mlad inož, iinenom Agop Ha- üikjan iz Erzerunia, je izvršil atentat na armensko-gregorijanskega patrijarha Or- manjana. Obiskovalci cerkve so bili tako ogorčeni, da so napadalca tako silno prelepli, da so morali istega odnesti iz cerkve. Na prvem zasliäanju je Hačekjan priznal, da je hotel patrijarha umoriti. Vse ceste v Kunkapu so zasedene od vojakov, ker se je bati še kakega aten- tata ali deinonstracij. Mnogo oseb so zaprli. Da-li je napadalec pripadal ar- rnenskemu odboru, ni äe znano. Na atentat ga je najbrže navelo čitanje arrnensko revolueijonarnih spisov in pa osebno sovraštvo proti patrijarhu. PreMvalstvo priM otiii \\ krajev (Ualjct.) Sodni okraji, Prebivalstvo f|S obßine in kraji 1.18901.1900^1!-^ __________________ .______ '& » J o Sodni okraj Tolmin: 1. Grahovo .... 3792 3741 — 51 Baca-Podb-do . 234! 195— 39 Nemäki Rut . . 286! 287!-f 1 Grahovo . . . . ; 685i 724-f 39 Grant.....I 146 157j+ 11 Huda Južna . . 184 187j-j- 3 KhI ....... 96 97 + 1 Kneža.....I 785 729 — 56 Kuk......i 78 70 — 8 Obloke . . . . j 147 136,— 11 Petrovo Brdo . . ! 46 64j-f 18 Podbrdo .... j 290 294 -}- 4 Porzen .... 151 163 4- 12 Strziäce . . • . ! 296 282— 14 Trtnik..... 259 255|— 4 Znojile .... j 109 1011— 8 2. Sv. Lucija . . . i 2572 2436—136 Bata.....i 284 281 — 3 Idrija pri ßaci . ' 408 391 — 17 Tolminski Lam . ; 565 519— 46 Sv. Lucija . . . i 357 340'— 17 Modreja .... | 216 193J - 22 Modrejce . . . ! 212 171 — 41 Slap .....; 531 541 + 10 3. Ponikvo . . . . | 1253 1144—108 Logaräce-Rakovec | 276 262— 24 Pečine..... 384 361 - 23 Pünikve . . . . i 593 531!— 62 4 Tolmin . . . .'4419, 4311; —109 Čadra.....! 356: 347 — 9 Üoije.....| 281 277 — 4 Üabrje......I 181 173— 8 Lubinj.....I 283 284 -f 1 Podmelec ... 567 524 — 43 Polubinj .... 512 497— 15 Kavne-Zabce . . 100 88—12 Prapetno ... 116 118 -f 2 Seliäee..... 54 51—3 Tolmin .... 849 865 -f 16 Volarje .... 287 279 — 8 Zabče..... 170 162 — 8 Zadlaz..... 195 187 — 8 Zatolmin .... 468 459— 9 5. Voice.....! 1670 1658— 12 Čiginj.....I 263 280 -f 17 Kozaršče .... 206 20t — 5 Rute..... 196! 199-f 3 S^lo......i 255 240— 15 Voice.....i 750 738— 12 (Dalje pride.) Domače in razne novice. öa&kl prestolonasLednlk v Goricl? prestolona.slednik se svojimi otroci, ter da ostane v Goriei delj časa. tmrl je v 31-letu svoje starosti gosp. Artur Giprijani c. kr. računski re- ! vident pri računskem oddelku tukajänjega gozdnega ravnateljstva. Slovenska (Mtaluiea v Goriei pri- redi danes zveeer plesno vajo; začetek bode to<'no ob 8. nri. Vstop imajo le člani in vabljeni gostje. Ako želi kateri neud udeležiti se čitalničnih plesnih vaj, naj se blagovoli prijaviti kakemu odbor- niku. Ne sine se pu biti mnenja, da se k čitalniškim plesniin vajarn lahko za- haja tako, kakor na gostilniške plese, h katerim ima vsak dostop. Kdor se ne utegne prijaviti poprej, n«j se predstavi vsaj n.i večer pred začetkom plesne vaje jednemu ali drugemu odborniku. Toliko naznanje nekaterim, da se bodo v pri- hodnje znali ravnati. Obdnske volitve v Staiyelu — One 19. t. rn. so se vriile v Štanjelu ob- öinske volitve, ki so pn bile jako živahne. Ker je bila v poprejSnjem starešinstvu večina starešinstva mnenja, da bi se mo- rali tudi dohodki Stanjelskih aemnjev vsprejeti med skupne občinske dohodke in je v jedni svojih sej tudi v tem sinislu sklenila, kar pa je nepostavno, nastal je med Štanjelci in Kobdiljci razpor, kateri se je posebno pokazal pri teh občinskih vnlitvah. Štanjelcem so se pridružili Hru- šuvljani, pa zastonj, kajti pri volitvi zma- gali so Kobdiljci s pomočjo Kobolcev, čeludi z malo glasov. — Tudi „Soča" je o teh volitvah neknj čvekala. Seveda bi rada „Soča" v tem gospodarskem razporu iztaknila nekaj drugega, nego je bilo v resnici. „Soča" naj se pa le pomiri, kajti za nje zobe v naši občini ni kruha. „Kdor placa"! — Dolgo časa se je štulila „Soča"' za prijateljico in za- sčitnico slovenkih trgovcev in obrtnikov. Pred leti je celo zalrjevala, da ne sprejrne nje bratec ,.Primoreetl za n o b e n denar oglasov iz neslovenskih rok, rnar- voc, da sprejme le oglase slovenskih tr- ^rovcev in obrtnikov. Časi so se spremenili! „Soča*1 je padla na najnižjo stopinjo obskurnih breziomovinskih lističev, ki žive o re- klami, ki priporocajs» tistega, ki več plača. Dandanaänji inrgoli ,.SoOal in „Primorec1 oglasov nemških in drugih ptujih trgovcev in obrtnikov. Snela je z obraza narodno krinko, s katero je dolgo slepila naše trgovce in obrtnike. V zadnji številki kar naravnost povč, da se drži pri sprejemanju oglasov načela: „Kdor plača" in da ne prevzema nikake odgovornosti za vsebino oglasov in reklamnih notic. Nižje menda ni več mngoče! Kdor plača, tega „Soča11 priporoča, naj je dotičnik tudi naš najzagrizenejäi nasprotnik! Ali je priporocena tvrdka priporočila vredna ali ne, na to se „Sočau ne ozira ter odklanja vsako odgovornost celo za vsebino reklamnih notic v urnd- niäkem delu. ^Soča" je sama prepričana, da s tem äkoduje slovenskim trgoveem in obrtnikom, zato piäe v zadnji ätevilki: „Ako kdo misli, da mu kak oglas äkodi, naj P6 potrudi, da z reklamo in solidno postrežbo ubije tujo konkurenco". Kaj ne? Ta razume svojo obrt! Najprej priporoča ptuje trgovce in obrtnike ter ustvari ptujo konkurenco, a potem pozivlja domače 9lovenske tr- govce in obrtnike, naj ubijejo to kon- kurenco z reklamo, za katero seveda naj plačajo „Sočr' mnogo , svitlih". To grdo, siovenskim trgoveem in obrtnikom, škodljivo koristolovstvo sku^a „Soča" še opravičevati z lažjo, da tako delajc vsi slovenski listi, da se vsi slo- vonski listi drže nnčela: „Kdor plaOa !" kmHljski shodi. — Kakor v Prvačini imel bode potovalni učitelj Anton Štrekelj shode tudi po druzih krajih. Prihodnji tak shod bode v ne- deljo v Velikih Žabljah po občnem zboru tamoanjega vinarskega in sadjarskega društva. Govor bode o brezobrestnih po- sojilih ter o našem sadjarstvu. Naslednji dan, v pondeljek 26. t. m. razkazoval bode g. Štrekelj na druätvenem zemljišču v Dobravljah, prakti^no, kako je napraviti sadovnjak. Naslednjo nedeljo, t. j. 1. fe- bruarja bode shod v Št. Ferjanu, a na svečnico v Rihenbergu. Kmetijskl shod v Prvačlnl ob- nesel se je prošlo nedeljo prav ve- ličastno. Okoli 400 kmetovalcev napolnilo je veliko šolako sobo in äolski hodnik prav do zadnjega kotička. Potovalni učitelj Ant. Strekelj govoril je, kako je treba vzgojiti vinograd z amerikanskimi trtami, šibal je pogreške, ki se delajo po Vipavskem v tem pogledu ter odgovarjal na razliöna stavljena vprašanja. Za njim je govoril vodja kmetijske Sole g. Do- minko o narnenu in vredbi novega vi- narskega druätva. Udeleženci so poalnäaH „rosili govornika, naj hi priSIa pogostoma rned nje. I/ Idrijakf tlolinc iiain piSe-jo: Nad dvajset let je ininulo, odkar nmo mi Idrij- (%ani vložili prve prosnje n;i drznvni in deželni zbor, visoko vlado ter cestni od- bor kanalski za novo cent no zvezo nasib občin s Gorico. Ali Se 1« scdaj ho se Hpomnili tudi nan, ter jo visoka vlada prevzela 80u/() stro.skov /.a novo cesto od Vrhovljega proti KnbalisY-u na JVlarijino llelje — Kostanjevico do Srednjega. (Male stroske pokrije dežela in prizadete obeine. Douedaj smo morali vse svoje pridolke znosili na brblu, in več ko dvajset nesrcč se je zgodilo v tem času. Zato pa je mud nami veliko vcH«»lje, ker se v kratkem casu zgradi prepotrebna eesta. Zato se zahvalju.iomo slavni vJadi, gg. grofu Coronini in iJr (Jiegorčiču, cestnemu odboru kanalbkrinu in vsem, ki so pri- pomogli, da dosežcino prepotrebno cesto „Kini'tijsha /ndnigu v Itot'lnju" bode imela svoj redni letni občni zbor na Sveenico dne 2. lebruvarja t. I. oh 2 in pol uri popnludn^ a sled< eim dnev- nim redoin: 1. Nagovor predsednikov; '1. I'orocilo b.Jagajnikovo o letnein rucunu m I. 1902; 8 Predlogi ; 4. Volitov no- vo«tt odbora in nadzorniätva. üdbo r. Ob^ui zbor ajdovske podružnice učiteljske^a druStva za goriSki okraj bode v Sv. Križu dne ;">. f'ebruvarja 1903, oh 11. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Pravne razmere ueiteljstva z ozironi na novi zakonski načrt ; 2. Stanovska. orga- nizHcija ; 3. Orgljarstvo in uciteljstvo ; 4. Posamezni predlogi. I)ovo/na cesta na goriški ko- lodvor bohlnjskc železnicc. — Za- stopniki goriškega mesta so stuvili pri polit en em obhodu bohinjske železnice, ki se je vršil glede goriskega kolodvora pretek'i pondeljek, zahtevo, da bi se do- vozna cesla z ozirom na ozko in strmo ulico, ki pelje iz Kornja na CJoriiček, na ^oriski kolodvor bohinjske železnice naravnost s Irga Kornja, ker bi bilo po- treba marsikaj posuti in zasuti, kar bi stalo gotovo ogromnih stroškov. Zdi s^ pa, da dotična kotnisija ni ugodila ti zahtevi goriškega mesta ter da je sklenila, da se iz{)eIje dovozna cesta z Goriščeka po Blanči do kolodvora. Objava. — Naznanjam s tern, da je moje delo „o sacrum convivium"' op. 237 popolnorna razprodano in torej ne zamorem več ž njim postreei novirn gg. naročnikom. Ob ^nem tudi naznanjam, da sprejemarn naročila na majnikove pesmi za moškizbor, katere na- merujem izdati koncem meseca marca t. I. Ceno ten« pesmim zamorem določiti že- le po tisku. D. F n. j g e 1 j gosposk« ulica, št. 14. Kazenska obravnava proti po- uarcjalcu denara. — Pred tukaj3njim porotnim sodiačem se bo vršila v pri- hodnjem zasedanju kazenska obiavnava tudi proti onemu Alojziju Belletiju, ka- terega so pred pp meseci aretirali na Srpenici, zaradi razpečavanja ponareje- nega papirnatega denara. Cfganko Rozlno Kogenfeld so za- sačili v Dornbergu, ko je kradla kokoži. Pripeljali so jo v tukajsnje zapore. Xa Ponikvah so pri občinskih vo- litvfth tudi padli liberalci. O.stal je v sta- rešinstvu sam liberalni Podmejer iz Ra- kovca, ki pa le caplja za drugimi. Nesreča. — Na Prevalih pod Sv. Goro odpustil je žlajf pri vozu kmeta Zavertanika, ko je vozil drva iz Skalnice. Voli niso mogli voza zadržati in je Za- vertanik prišel pod voz. K sreči so de- lavci, vračajoči se s Skalnice, opazili ne- srečo, ter ustavili voz in moža rešili go- tove smrti. Zavertaniku je kolo pomaatilo nogo. Razglas. — Rok za vlaganje na- povedij o osebni dohodnini poteče s koncem tekočega meseca; o tem se ob- veačajo kontribuenti, ki so podvrženi osebnemu davku, du se izognejo posledi- cam označenim v §§ 205 in 250 postave z dne 25. oktobra 1896 I. (drž. zak. št. 220). Državne podpore. -- Ministerstvo za notranje zadeve je nakazalo c. kr. namestništvu v Trstu znesek 120.000 K za podporo po elementarnih ne/godah prizadetim občinam v gradisčanskem okraju. Za vse druge okraje Pnmorja pa je dobilo namestniätvo 55.000 K. Zima naatopa tudi pri nas letos §e precej ostro. Te dni smo imeli 7° R mraza. Iz pod 5° H se pa ne gane že več dm zaporedoma. To je seveda zjutraj, ko pa solnce posije se seveda tempera- turazdatno pomnoži. Tudi drugod je zima letos nenavadno mrzla. Na Gorenjskem so imeli te dni 21« R. - V sredo zjutraj so imeli na Dunaju 17 stopinj mraza po njene divjačine. Divjačina prihaja prav blizu hiä. Dela pri Simplon predoru so morali ustaviti radi prevelikega inraza. Na Vesuvu je sneg. Najuovf.jštv -- V državnem zboru je prtčela zopet obstrukcija, ki je v stanu biti jako vspešna, ker ho se pridružili radikalnim Cehom tudi socijalisti in Wol- lijfinci. Ta obstrukciia naperjena je proti vojaSkemu zakonskemu načrtu. Včeraj je govoril po.sl. Klolač b ur Tožcni ininiHterski prednednik. ~ (Jrednik „Don Quixote" na l)unaju. L. Bauer, je vložil tožbo zaradi razža Ijenju zoper dr. Körberja, ki je obdolžil ? odgovoro na interpelacijo, da je ta list napačno poročal o Wallburgovi aferi. Nagrade poštuim uradnikom. - Z ozirom na težavno in jako odgo- vorno službo, katero imajo poStni urad- niki pri opravljanju poslov za požtne hranilnfce, je sklenilo trgovinsko mini- sterstvo, da se od 1. januvarja 1903 dajo takim uradnikom nagrade znaSajoc od 200—600 K. Strajk kroja^ov na Dunaju — Stevilo žlrajkujočih krojaäkih rnojstrov in krojaäkih pomočnikov znaäa nad 20.000 oseb. Tudi v Stockerau-u so začeli krojači ^trajkati Štrajk je naperjen proti lastni- kom velikih zalog za izdelano obleko, katero razpoäiljajo z Dunaja na ?se kraje sveta, kjer plačujejo ti krojačom premalo od ysakpga kosa. Voja^ke vaje zn uadomeHtue reservh»t<»-viiioLradnike. - Onim na- dorne^tnim reservistom, ki so vinogradniki in ki bodo letos poklicani k vojaškim vajam. ie dovoljeno, da opravijo te vo- jaske vaje meseca avgusta, mesto kak drugi most c pred avgustom, ako bi se jim zdflo, «la je to z ozirom na njibova poljedeLska opravila prikladnejäe. Z do- tičnimi prošnjami uiorajo se pa obrniti do c. kr. okrajnih glavarstev in sicer v mesecu marcu. Samoniori v Ljubljani. — Leta 1902. je bilo v Ljubljani 9 samomorov, in sicer se je b oseb ustrelilo, 2 osebi sta skocili v vodo in utonili, ena se je zastrupila in ena se je obesila. Obsojeni puturica. — Pred ro- vinjskim okrožnim sodiščem ^e je te dni vršila kazennka razprava proti hrvat- skemu renegalu Karolu Bratulitu, kre- marju iz Pazina Obtožen je bil radi hude kletvine, žaljenja verakega čuta in zaradi surovih napadov na hrvatsko narodnost. Bratnüe pripeljal se je narnree na M*li Šmaren pro^lega leta na kolesu v Sv. Peter v Šumi. Ustopil je tarn v krčrao Marka Kopite, kjer je bilo zbranih več dotnačih kmetov. Da pokaie Bratulič svojo naprednost in inteligenco, začel je čitati kmetom „Primorc —'', a ne, oprostite, Kr- stičevo „Pravo Naäo Slogo"4. kjer je bilo nakopičenib rse polao surovih in gnjusnih napadov na duhovščino, na cerkev in na verski cut isterskega brvatakega kmet- skega Ijadstva. Seve, du je Bratulic vse tn obeül s svoj im1- opazkami. Nad tem po- čenjanjem so se pričujoči kmetje zgražali in postali so todi äe precej nemirni, tako da je Bratulicu kmalu zmanjkalo sape. Ta zadeva priäla je do znanja sodni oblasti in Bratulie dobil je te dni pri okrožnem kot kazenskem sodi^ču za to junaštvo zasluieno plačilo — namreč obsojen je bil na ätiri mesece jeöe. Grozen zlodln. — V selu Poljane, ki se nabaja med Veprincem in Iko se je dogodil prejänji teden ta-le grozni zločin. Pred kakimi petnaj«timi leti je nastalo med 59 letnim Ivanom Lade in 48 letno Marijo Lade razmerje, čegar posled'ca je bila, da je Marija Lade po- rodila otroka. Ne dolgo potem se seznani Lade z neko drugo žensko ter se po- polnoma izneveri Mariji Lade. Ker ni hotel Lade ničesar vedeti ne o Mariji Lade ne o njenem otroku, začela ga je ta neprenehoma nadlegovati. Konečno se je Marija Lade obrnila na sodnijo na V)loskmn ki je Ladeta obsodila, da naora izplačati Mariji Lade 214 R. Ko je bila Ladetu dostavljena omenjena razsodba, sklenil je, iznebiti se stare nadležne znanke, posebno pa äe zato, ker ni imel nikdar miru pred &vojo ženo Preänji teden počaka Lade Marijo na nekem samotnem kraju in jo napade ter s ka- menjem tudi ubije. Njeno truplo pa spravi v vrečo ter je odnese v stran kakih 300 m in je tarn zasuje pod ka- menje. Poprej pa je obesil na neko drevo ob neki vilenici njen predpasnik in njeno ruio, s katero se je pokrivala glavo, da bi ljudje mislili, da je nesreč- nica skočila v vilenioo (podzernsko jamo). V Poljanah so zaceli ljudje takoj stikati glave, ko so pogreäaii Marijo. In sum je letel koj na Ladeta. Orožniki iskali so zastonj Marijo in slednjič se je že mislilo, da se je sama umorila. Nekaj dni po- zneje pride na mesto, kjer je bila umor- steče proti kupu kamenja, pod katerim je bilo zaauto truplo ubite Marije. Tarn začne pes lajati na čuden način, vnled č-esar jame njegov gonpodar kamenje o<\- metavati. In glej, kmnlu zagleda med kamenjem vrečo, a v njej, o groza. sprav- Ijeno dvogub trupl » ne«rečne Marije. kateri je bila glava stra^no razbiU. Mož t(?če koj v vas ter naznani orožnikom to kar je videl. Poskrbelo se je koj za to, da se je preneslo truplo v dornačo mrtfaänico, ter da si je je ogledala do- tična komisija. Ladeta pa so oroiniki koj prijeli ter ga izročili sodniji na Vo- loskern, odkoder so ^a prep"ljali v Trgt. Hrvataka äola na Keki in re- negatje — Keäki „Novi List" prinaža imenik onih reäkib rnestnih stareAin, ki so glasovali zoper uatanovitev hrvat^ke äole na Keki. Hrvatje na Reki so z ozirom na to, da je na Keki dobrih 30.000 Hrvatov, ki nimajo svoje Sole, prosili oböino, da jim ona ustanovi tako solo. Stareäinstvo pa je z vsemi proti jednemu glasu odklonilo to proänjo ; da pa ta „jedin" glas ni mogel biti med onirni, katere navaja rN. L.u, se unieje samo ob sebi. Kajti to so zgolj im ena renegatov in neznačaj- n e ž e v, kuteri so danes „ltalijani** pa bi bili tudi „Madjari"1 in če ne drugače tudi navduäcni Hrvutje, ako bi to kaznlo njihovemu žepu Ti so : Durnicich (Du- rničič) Dabrorich Üobrovicj Duirnicb iDuim'c), »Sucich (8ucičj Schittar ižitarj dr. Kuschar i'Kuäcar) itd. itd. Prav re- producire. „N. L.u nemäki rek, da proti budalosti bore se celo -¦ bogovi zastonj. Kot uzroke narodni demoralizaciji na Reki navaja „N. L." tos kar velja tudi pri nas, namreč : nesolidoa narodna vzgoja. prazno in trazasto narodno navdušenje namesto trdne vzgoje n a r o d n i h z n ač a ,| e v. politika b e- sede mesto politike stvarnosti itd. itd. Žganje na je urnorilu. — V Je- lenju, v neki vasi blizu Heke, je izpil dvajsetlefni Alojzij Skaron hkratu jeden iiter žganja. Drugi dan nažli so ga v po- stelji mrtvega. Ponarejalca deunrjn so prijeli na Reki. -- Isti je socialiäti^ki vodja Troha; na^li so pri njem ponarejene 20 in 100 kron^ke bankovce ter potrebne pripravi\ Ci'sar Franc «Jožef tiO let pol- kovnik. — Uragonski po'k st. 11 v Stockerau-u bo obhajal letos 601etnico, odkar je c^sir Ferdinand podelil teda- njemu 13letnemu nadvojvodu Franca Jožefu ta polk ter ga ob enem imenoval za polkovnika. Štiriuajstiobčiii zborpodporuega druStva za slovenske vlsokoäolce na Dunaju. — ^Konec.) Posebno zahvalo izrekel je zbor slavnim uredniätvom slo- venskih časnikov, ki so brezplačno pri- občevala društvene zahteve ter tako največ pripomogla, da se je toliko darov žrtvovalo v korist ubogim dijakom. Pri volitvah bil je na predlog g. dr. Seshana dosedanji predsednik g. Jakob Pukl eno- glasno zopet predsednikom izvoljen. V odbor bili so per acclamationem skoro vsi dosedanji odborniki izvoljeni. Da bode poročilo popolno, dostaviti je äe sledeče: Vsem podpornikom, dobrotnikom, nabirateljem izrekel je občni zbor naj- toplejäo in najiskrenejäo zahvalo s po- sebno proänjo, da bi dosedanji podporniki, dobrotniki in nabiratelji ostali druätvu Žo nadalje zvesti, da bi se tega pre- potrebnega društva spominjali tudi drugi slovenski rodoljubi ob raznih prilikah, posebno še oni, ki so kedaj od tega društva prejeli kako podporo ter se na- hajajo sedaj v primirnih službah ali v takih gmotnih razmerah, da bi vaaj de- loma zamodi povrniti prejete dobrote. Povdarjati je treba, da je in bode to draätvo za slovenske visokoäolce važno in prepotrebno in sicer vkljuba usta- novitvi jednakib druätev v Gradcu in v Pragi. To dokazuje že od leta do leta naraščajoče število prosilcev, o katerem ni priöabovati, da bi se v doglednem času zmanjšalo. Z ozirom na veliko važnost tega društva, katero vrši vele- važno nalogo, obrača se odbor do vseh rodoljubov z iskreno prošnjo za darove v korist tolikoätevilnih ubozih slovenskih visokoäolcev na Dunaju. Darila bode hvaležno sprejemal druätveni blagajnik gospod dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj Singerstr. 3tev. 7. Grozna družluska žalulgra. — Viäji tlnančni respicijent Mauricij Keri- ache je v torek zveöer obesil na vratih svojega stanovanja svoj a dva sincka in sicer jednega, ki je imel tri leta in pol, drugega, ki je imel pol drugo leto, a na- zadnje obesil se je äe sam. Naäli so vse tri mrtve. Wilhelmov obliž, — Ta izk^ufino v le- karni Frana Wilhelm, c. in kr. dyornega za- ložnika v Neunkirchen, Sp. Avstrija, iidelani obliž. Dorublie se Čeato v vaeh slučaiih kierkoli oiiesih. lurih itd, katcre se una pu|»n>j očistiti t«T jidtfrn flotiöna rnf!sta pokriti z ohližcrn na- mazanim na koščfkn platna ali osnja. Ln;i škat- Ijn 8U vin., «Jurat škatljic K 7.—; 5 ducatov škatljic K 30.- \ znak pristiiusti y oJti»iij«'ri na v>:tki-in /jtvitku grb trga .Vcunkirehfu (scdom ct-rkva). Ijobiva so v vsfh Ickarnab. Kjer se ne dobiva, [jošIj*- izdclovalt'c. Narodno uospodarstvo. Ali je bolje vino^rad /asadltl s rep- ljenkami ali / di\jaki. Mnogokrat s<* viiio&jradrnk ne more odločiti, ali naj bi zasadil svoj nanovo prekopani prostor s cepljenkami ali z necepljenimi trtami. t. j s ključi ali s korenjaki, ki naj bi jih potern požlahtnil na stalnem mestu. V tem oziru ah vsak slučaj primerno nasvetovati ni mogoče, kajti to, kteri način bi bil za dotični kraj najprimernejsi, je odvisno od raznih okoliäcin, ki jih mora in more doticnik sam najboljft preudariti. Kdor je vežč cepljenja trt in kdor ima cepiče žlahtnejsih vrst nedaleč od svojega posestva in če njegov svet Ae ni preskuien glede ameriSkih podlog ter mu končno sredstva ne dopu^cajo. da bi si omi8lil dragih cepijenk. ta uton gotovo najbolje, če posadi divjake ter jih potem v pravem času požlahtni na mestu v vinogradu. V nasprotnem slnd-aju pa si iehko omisli cepljenih trt ter v pravi razlalji ine pod 1 20 m v kvadratu posadi na- ravnosl v vinograd. Vendar smo pa rni bolj za sajenje ključev flli korenjakov in za njih cep- Ijeaje na atalnem mestu To je gotovo najcenejäi način obnovitve. posebno tarn. kjer se Iehko neguje zeleno cepljenje. Marsikdo misli, da s takim obnovljenjem zaostane vsaj za eno leto : v resnici pa temu ni tako. izvzein^i seveda. če so bile ameriäke podloge slabe. Nasprotno, na mestu požlahtnjena trta rase v največ slučajih mnogo bo'jp od vsajen^eepljenke. To je tudi naravno, kajti preden pride cepljenka v vino^rad. je navadno le dvakrat ali celo trikrat presajena. in sicer prvič v trtnico kot kljuv!. drugič kot v roki cepljena bilfa in tretjič potem kot cepljenka v vinograd. Vsakemu pa je že iz prak^e znano, da čim večkrat se kaka rastlina presaja, bodisi trta, drevo ali tu ii vrtna ra^tlina, tem slabeje rase, vsaj prvi čas, dokler se dobro ne okorenini. kajti pri vsaki presaditvi se nekaj tanjsih koreninic, po- sebno ro?nih, ki so v začetku rasti naj- potrebnejše, potrga ali poreže. in dokler se ne napravijo druge, se v rastlini ne vtbudi iivljenje. Odtod izvira. da eno- letne, dobro zrasle in okoreninjene, iz trtnice naro-Sene cepljenke bolje uspevajo od dveletnih. Na 9talno mesto v vinograd v^ajen ameriäki divjak se v dobri zemlji takoj v prvem letu dobro okorenini. in ker se puiti na mestu pri miru. prične zgodaj apomladi neovirano poganjati, in ko pr.de cat selene poilahtnitve, t. j. od druge polovice maja naprej iv prav gorkih krajib in kjer se prav nizko pri tleh požlahtnuje, äe poprej). napravi že lep močen poganjek, ki se potem požlahtni v poljubni visokosti. Če se je cepič do- bro prijel ia če podloga dobro rasp, po- tene eepič äe v istem letu več metrov dolgo mladiko, ki prihodnje leto gotovo ie »arodi, kar se pri sajenju na suho v roki požlahtnienih in v trtnici vzgojenih cepijenk navadno ne dogaja. Tudi se pri trtah, požlahtnjenih na stalnem mestu na zeleno, hitreje doseže ona visokost, ki jo potrebujemo, da mo- remo rezati napnence (^parone) in palce, da se grozdje ne valja po tleh. To se doseže že v 8. letu, dočim traja pri slabo rastoči, iz trtnice izvirajoči cep- ljenki 4 in več let, in razen tega se pri poslednji skrivi vse deblo, ee se ne obrezuje vsako leto pravilno. Pri obrezovanju, četudi le na »1 ve ali tri očesa, se mora vedno rezati t tko, da pride ono oko, ki je namenjeno za podaljäanje poganjka v naslednjem letu, nad lanakim obrezkom, t. j. da bo do- tično oko raslo v nasprotni smeri od lanskega očesa; rezati je torej enako kakor pri obrezovanju drevesne vodite- ljice. Na ta način je mogoče deblo lepo vzravnati. S temi vrsticami nismo imeli na- mena, svariti pred sajenjem copljonk v vinogrnd, inarveč smo boteli le navesti nekatere napake takega prenavljenja ter nevedne in revne vinogradnike bolj spri- jazniti a sajenjem ameriäkih podlog, kajti le na ta način bo mogoče priti do hi- trejäe obnovitve opustošenih vinogradov. Vinogradniki, ki so le na tuje de- laveke moči navezani, si bodo äe vedno rajši omislili cepljenih trt, ker mnogim hodi to ceneje; mali vinogradnik bo pa pravilno ravnal, öe se omeji nakup in Tržne cene. Zu too kg. Kdva: Santos . . . K 190— do 200 — „ Sandomimjo .. 240— ,. 260-- ., Java ...... 210 — .. 260 — Portoruo . . ,. 2ti0-— .. 280 — Ceylon.....320— .. 360-— Siakdor.......S8 — ,. S9 — Špeh........160— ., ISO — Petrolij v sodu . . .. 32— .. 33- - .. zaboju . .. 10f)0 „ 11- Maslo surovo.....170 - .. UHV kuhano . . ,. 200— ,. 220 Olrohi .iobolt' . . .. 1010 .. 12 — drobne . . ., 10t0 .. 11*— Tu ca st«ra..... Itf 40 .. 17*-- ., nova..... 1.")-— ,, 16*60 M o k :i oiicrska : št. 0 K 30-- št. I K28S0 šl. 2 K 2820 ,. 3 .. 27-80. ., 1 ., 27.-, .. 5 ,. 2tV št 6 K 21-. Jtoiralna posojiluioa" v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejtMiiM hranilne Hoge, katore o- brestuje po 4l/j polumcse "no; nevzdiguem» obresti pripisuje konec leta h glavnici. lüMitni davek plačujo poso- jilnica sania. Dajc posojila udoni na osebni krcdit po 6'1 0 in na vknjižbo po S1^. Sprrjt-mii filane z e. 1 a v n i in i d o- 1 f 2 i po "200 Km z o p r a r i 1 u i m i d t- 1 e z i po 2 K. Otvarja članom t e k u i e račune, kati-re ubrestuje po dogovoru Za nala- ean|t' in vračanje so na razpolagro po- iožnict' c. kr. po'lne hranilnicp, tako da je inogoäi.' pusLti denar brcz poätnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtklh tudl popoludne od 2—4 v • " Vetturini 9. \ pifcarni Seitz-ove tiskarue iiasproti semt-nišcašt. 12. v Gori- ci. proilHJa se po znižaui eeni .- 2 kroni 60 viu. Veliki teden all Velika noč, spisal prof. A. Marušič. Knjisa ^r pošilja j)i> pušti po p»>v- /.otju. Kdnr pa denar >.e /. namčilorn posljy. naj pridene še"2U vin.zapošto. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnema občinstvu v mostu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vt kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovačini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. jmW** ^^JIAk- ^J^m^. ^mt^L- ^¦¦k. ~^V^^.. ^^W> "Ä. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 OORICA Via Giardino 8 priporoca pristna oela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- ¦ matinskih in * isterskih v i nogradov. Doätavlja na dorn in razpoäilja po želez- aici na vse krajo avatro-ogerske rnoriarhije t ¦odih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poflilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postražba poitena. ' Javna di ažba. \ Biljani s(k \nnW oddalo na ilrazhi duo 31. jaiiuvarja t. I. od 10. K. \ sak dražI.MMicc mora \mxi\ draž- bo položiti 1()°|() vai'srinc D(klo so odda oiionni. ki da naju^odnojso ponudbo. DrazbiMii po^oji, narrt in iroskovnik so razpoloženi na o^led v obrinskom m*adn na Dohravem. Županstvo v Biljani 10. jan. 1903. SüligOJ, župan. 4 pari cevljev MT samo za 2 gld. 50 kr. "WE se prodajo le zaradi nakupa velike mno- žine po tako nizki ceni 1 par moških, 1 par ženskih čevljev za zvezati, z rnočnimi zbitimi podplati, najnovejše o b 1 i k e; dalje 1 par moških in I par ženskih modnih č<-vljev prav elegantnih in gorkih. Vsi štiri pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Po- šilja se proti pošt. povzetju Zaloga čevljev S. \V. Löffler, Krakov C st. 206. Neodgovarjajoče se lahko z?meni ali denar povrne. ) Jakob Miklus, I trgovec z lesotn in opeko, zaloga I " vsakovrstn«{ja trdega in mehkega | koroškega in kranjskega lesa ter i | pohištva, rakev (trug), vinskih po- ' I sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake velikosti, kakor tudi krat- | kočasnih iger slovenskih „Mari- I janit"' t. j. ličnih in trpežnih i f miz iz trdega lesu, ki imajo ' I znotraj tro- ali štiridelno keg- , | ljišče z vrtenci in kegljavnično I blagajno po najnovejši bestavi. za I krčmarje, zasebnike itd. I s v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo I 9 bogato zalogo, zagotavlja naj- | hitrejšo postrežbo in jako nizke , ) cene. I Zakaj tako ceno? Ker le proti gotoveniu plačilu po- šiljam, zato imam rnajhne stroäke in ni- kake zgube pri kupciji. Ponujam tedaj z reelnim 5-letnim jamstvom Singer-šivalne stroje t "f^^ v vzorni sestavi injzpeljavi J^HL po en gros' cenah: ^tev. 442 ^vHl S*n8"er"^valne stroje močne $ nHI vrste> gonilne z nogo, zuklepni |jr^X& pokrov, res praktična novost "^V^i priljubljen družinski živalni titroj za K 49 (štacnnska cena K 90) Orig.-Ringsschiff-Šivalni stroj v olišpani opravi z vso pripravo in pokrovom, naj- veča gotovost in ročnost v živanji, torej je posebno pripraven stroj za obrtnije, edino za K 77 (štacunska cena K 150). Prodaja s 5-letnim gotovim poroätvom proti nakupu K 14 in 03tanek 8 poštnirn povzetjem. — Cenik šival. strojev brez- plačno. — Naalov: M. Rundbakin, Dunaj, IX/1, Berggasse ät. 3/-i2a. V Cebelno-voščene sveče -'':'4"0K jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga mödu pitanec in navadni po zelo nizki ceui. Z odličnim spoštovanjem T -etava/i Gotovegaobuvalazasedanjo sezono —-—-—-----—---—-------— priporoča ¦ ¦ Drilnr Pntin čevljarskimojsterGorica, I ClCs UOUU Gosposka ulicahiš.št. 14. < cue solidnc. \;iinril.t /. ilc/.ule so pttštninc prostn. Hrc/ konkiirciic»'. I •S Pri svetem Antonu Padovanskem \j PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi S" bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, rokotov kvadratov, ko.arjev Lco, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualuv, diurnov in uešteviluo nabožuili različno fino vezaiiili#kujig, svečnikov, križcv, svetilnie, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, unietniško delo v romaiiskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčcv in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palin iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugili del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za^ceno, — = — pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. D^*~ Ob nedeljah in prazuikih je prodajalnica zaprta. "^J| 2 odličnim spožtovanjern Anton j Vogrič. Nvoji k Hvojiui! i f Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani j | Diajska cesta it. 15 v Medjatovi Uii v prilličjo j | vzprejema zavarovanja vsakovrstnih ponlopij, premie- j | nill in poljskill pridelkov proti požarni škodi, kakor J | tudi zvonov proti poškodbi. j | • ! I Pojasnila daje in vzprejema ponadbe raviiateljstvo ] I zavarovalnice v pritličju Me<1Jatove hiše na Dunajski j | cesti v Ljabljani, a tudi po slovenskih deželah nastav- j | ijeni poverjeüiki. ] | „Vzajemna zavarovalnica v Ijubljani" je ertina ! | slovenska zavarovalnica. Zavaroje pod tako ugodnimi ! I pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. I I Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- j \ cem popolno varnost. | \ mr ROJAKI! Zavarujte svoje I | imetjepridomačemzavodu! -m \ 9 < B t Edina slovenska zavarpvalnica! > TISKA: Casopise - - - - , KnJIfle...... i Diplome..... Trgovske racune Ccnlke ..... Vabila zaveaelice Plsma s firmo - Razne etlkete - - NARODNA — = TI3KARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoöa dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake Ä konkurence. ^ TISKA: Tlsk. za duhovnije Plakate..... Sprejemiilce - - - Račun8kesklepe- Pobotnlce - - - - Razne posetnlce - Poročnlce - - - - 08mrtnlce-------- 1.1. d.