Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu: za oelo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti volja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 88.
V Ljubljani v ponedeljek, 16. junija 1884.
Tečaj I.
Novi volilni red.
ii.
Da so se odpravili tako zvani glavni volilni kraji in da se je razširila volilna pravica na petaka rje, to je bilo utemeljeno v koristih prebivalstva, ob enem je ugajalo svobodnim načelom in narodnemu napredku, da se vsaj z narodne stranke v tem oziru ni bilo bati v deželnem zboru nikakega ugovora. Še le pri določbi § 10., kateri ženskam jemlje volilno pravico v onih mestih in trgih, kjer so jo do-sihmal imele, vzdvigne se z narodnega osredja tedanji poslanec notranjskih kmetskih občin, dr. Zarnik, ter govori proti temu paragrafu, ob enem pa proti nasvetovani volilni reformi, katero drastično primerja „trojanskemu konju". Kedor je vestno opazoval javno delovanje tega poslanca tekom zadnjih 13 let, znano mu bode, da se dr. Zarnik navzlic prirojenemu govorniškemu daru nikoli ni mnogo brigal za pravo parlamentno delovanje, da nikoli ni delal postav ter koval v odsekih suhoparnih paragrafov. Tedaj se tudi temu ni čuditi, da je Demosthen s šentpeterskega predmestja pobijal volilno reformo ne s stvarnimi argumenti, temveč s puhlimi, malovrednimi dovtipi. Toda tako čudna zmes je človeška narava, tako utemeljeno je v njej prekoslovje, da so Zarnikove neosnovane besede vender uplivale in deloma še dandanes uplivajo na marsikaterega lehkovernega domoljuba. V zbornici sami sicer njegov predlog niti podpiran ni bil, iz-vun deželnega zbora pa se je jezno razlegalo vprašanje: „Zakaj nam volilna reforma jemlje narodne ženske glasove po mestih in trgih", in flSlov. Narod" podkuril je to protivno gibanje s čudovito opazko: „Kaj je nam volilna reforma? .... javna tajnost je, da so baš pri volilni reformi Nemci in nemškutarji napravili največji „profit“. (Glej štev. 2481.1.)
In vender mora biti jasno vsakemu, kateri le površno pozna avstrijsko zakonodajstvo, da je bila terjatev o ženskem volilnem pravu
Listek.
Turkestan.
Ozemlje, koje je bilo do najnovejšega časa znano pod tem imenom ali pa pod imenom luran, obsega vse pokrajine med kaspi-skim jezerom, med Uralom, južno Sibirijo, iransko visoko planote in severnim koncem sprednje Indije. Če mu prištevamo oni konec južne Sibirije, v kojem prebivajo med severnim kaspiškim morjem in severnim Thian-Tchanom Kirgisi, koji nareja s poprej omenjenim delo po vnanji kakovosti večjo po polnem jednako celoto, obsega ta svet skoro štiri milijone kilometrov, na kojih piebiva do devetih milijonov muhamedanov tatarskega rodii. Odkar so zmagoviti Rusi prodrli v zadnjem času v te pokrajine ter skoro vse po manjšem ali večjem odporu vzeli v svojo last, vzbujajo te dežele od dnč do dnč večjo pozornost kulturnega sveta evropskega. To tem bolj, ker se po Turkestanu odprč evropski trgovini nova velevažna celinska pot v osred-
pri nas v sedanjih razmerah po vsem neiz-peljiva. Ker je baš neutemeljeno besedovanje o volilni pravici ženskih volilcev toliko zbegalo naše ljudi, da sedaj niti ne razumejo ne ve-licega dobička, kojega prinaša volilna reforma, smo tudi mi, govoreči o novem volilnem redu, prisiljeni, da spregovorimo še kako besedo o kočljivi tej zadevi.
Da je bila dosedanja pravna navada čisto neopravičena, o tem ni treba dolgih dokazov.
V	Ljubljani n. pr. nezavisne ženske davkoplačevalke niso imele volilnega prava, tudi če je njih davčna svota iznašala štiri sto goldinarjev na leto in več, dočim je v nekaterih, ne vseh, mesticih in trgih po deželi ženska volila, tudi če je plačevala le minimum direktnega davka. Na to se je tedaj predlagalec oziral ter predlagal premembo § 10. Dotični paragraf slove: „Volilno pravico v obče ima vsak samopravni avstrijski državljan moškega spola, kateri je dopolnil 24. leto svojega življenja ter ni izključen od volilne pravice (§ 18.) Samo v volilskem razredu velikega posestva se med volilce štejejo tudi samo-pravne ženske, ki so dopolnile 24 let ter niso izključene od volilne pravice." Ta določba je silno v oči bodla dr. Zarnika; neoziraje se tedaj na vso drugo tekstacijo je predlagal, da se „v drugi alineji tega paragrafa po besedi „po-sestva" vrinejo besede: „in v volilskem razredu mest in trgov.* In vender je očividno, da se je s tem predlogom nepremišljeno kom-promitoval kot pravnik niči manj nego kot politik.
Kajti če bi bil predlagatelj le nekoliko bolj natančno prečital vsaj stari volilni red, prepričal bi se lehko, da je bila uže dosedanja navada, katera se je vgnezdila v nekaterih okrajnih glavarstvih na Kranjskem, le abusus, gola razvada. Ženstvo tudi pri nas, izimši velikega posestva, po zakonu nikedar ni imelo volilnega prava. Ako namreč pregledaš ves volilni red, od katerih pogojev je zavisna volilna pravica? V prvi vrsti vender le od tega, da imaš pravico, voliti v ob-
njo in vzhodno Azijo. Indiji in njenemu lastniku, angleškemu narodu, preti s tem velik iu jako nevaren tekmec. Angleški in ruski narod postala sta si v srednji Aziji skoro neposredna, ob jednem drug druzemu jako neljuba soseda. Vsa Evropa je tedaj deloma tudi v svojem lastnem interesu skrbno na to pozorna, kako se bodo razmere tu v kratkem razvile in razviti morale. Ker so tedaj te dežele postale v novejšem času obče evropejsko zanimljive, ker bodo v kratkem prouzročile še dosti govorice, se mi je zdelo primerno, napisati nekoliko označevalnih črtic o njih in o njihovem prebivalstvu.
Imeni Turkestan ali Turan nimata sedaj skoro nobenega pomena več, odkar so Rusi te dežele zaseli in v svojo last vzeli. V kratkem se bodo vdomačila imena, koja rabi ruska administracija. Tudi sicer se je jelo to nazivanje uže zgubljati ter se umaknilo izrazu „Osrednja Azija". Ta pomen pa tudi ni primeren, ker ne značimo ž njim določene dežele, marveč le pokrajine po geografični legi.
Svet, o kojem nam je spregovoriti, je skoro brez izjeme raven in se drži na severu in severovzhodu velike sarmatske in sibirske
č’inski zastop, bodi-si po posebnem občinskem štatutu, bodi-si po občinskem zakonu s 17 febr. 1866. Ob enem pa določa § 16. starega in novega volilnega reda, da mora vsak volilec samo osobno zvrševati svojo volilno pravico. Ker sedaj tudi nezavisne davkoplačevalke pri občinskih volitvah po ljubljanskem občinskem štatutu nimajo nobenega volilnega prava, ker ga drugod po vsej deželi zvrševajo nikdar in nikjer osobno, temveč povsod le po pooblaščencih (§§ 4 in 7 obč. vol. reda), je vender jasna posledica, jasna zlasti vsakemu pravniku, ki se potrudi toliko, da vsaj v roko vzame postavo, katero preustrojiti in zboljšati je njegova dolžnost, da ženskam po vseh naših zakonih ne gre nobeno volilno pravo v deželni zbor. Amen-dement, predlagan po dr. Zarniku, bil je v očividnem protislovji z vsemi ostalimi določbami volilne novele, z ljubljanskim Statutom in z občinsko postavo in tedaj je bilo po vsem gotovo, da nobena vlada ne bi mogla predložiti načrta volilne reforme v Najvišje potrjenje, kakor hitro se posreči radikalnemu četovodju v volilni zakon utihotapiti plod njegove juridične temeljitosti. S tem, da zbornica niti podpirala ni nasvetovanega predloga, obvarovala je tedaj duševno svoje dete preranega pogina.
Toda, kako to — utegne se nam ugovarjati — da imajo polnoletne in samopravne ženske posestnice volilno pravo v skupini veleposestva? Priznavamo, a navidezna anomalija se reši, ako se oziramo na ono pravno fikcijo, katera je po našem subjektivnem mnenji podloga celi tej volilni skupini. Kajti pravi volilni subjekt v veleposestvu ni osoba, katera zvršuje volilno pravico, temveč zemljišče s svojim zgodovinskim pomenom in s primerno svoto pravega letnega davka. V tem oziru pa je čisto irrelevantno, ako to volilno pravico zastopa samopravni posestnik moškega ali ženskega spola.
Sicer pa se ne moremo prečuditi izredni lehkomiselnosti, katera namerava rešiti tako
nižave. Mimo mnogih pustinjskih rek, koje se po njem pretakajo in po primeroma kratkem teku izginejo, sta njegovi glavni reki Amu-danja in Syrdarja. V zahodnji polovici visi svet od severa proti jugu, v vzhodnji pa od severozahoda proti jugovzhodu ter je najvišji, kjer se ob Hindukušu približa orjaškemu himalajskemu gorovju. Tla so večinoma zel<5 nerodovitna, pustinjska, ker nepravilno močena. Le raztresene se nahajajo rodovitne zelenice, katere obrodi obilen sad. Chiwansko polje, umetno močeno, daje izvrstne žetve. Prideluje se pšenica, riž, ječmen, leča, grah, konoplje, lan in tobak. Chivvani imajo tudi precej obilo sadja. Mimo poljedelstva je važna tudi živinoreja. Sicer je število travnikov in pašnikov primeroma le neznatno, zato je pa med tamošnjiini prebivalci močno razširjena lucernska detelja, koja jim je dobro poznata kot izvrstna klaja.
Zel6 čudne, bolj nepravilne kot nevgodne so v Turanu podnebne razmere. Po svoji legi nareja Turan prehod iz mrzlega severa na gorki jug ter strinja ob jednem v sebi sibirski mraz in dostikrat tudi arabsko vročino. Vkljub temu, da imajo turanske pokrajine
važna vprašanja kar mimogrede, z amende-mentom v špecijalni debati ali z vodenim člankom v kakem dnevniku. Dolgo časa razpravljajo uže drugod to vprašanje, znameniti duhovi so se pečali z volilnim pravom ženstva, velike debate so se vnele zlasti v angleškem parlamentu o istem predmetu, ali v theoriji in v praksi ostali so zagovorniki njegovi v jako pohlevni manjšini. Izmed vseh bolj znanih pisateljev brani le John Stuart Mili žensko volilno pravico , in njemu se je pridružil Francoz Laboulaye, toda pozabiti ne smemo, da je na slavnega Angleža najbolj vplivalo osebno razmerje njegovo k duhoviti prijateljici, mrs. Taylor, katera je kasneje postala njegova soproga. V praktičnem življenji pa se celo Angleži upirajo Mil-lovim nazorom, in baš te dni je zavrgla spodnja zbornica z veliko večino W o o d a 11 o v predlog, kateri je volilno pravo hotel raztegniti tudi na nezavisne ženske, in nikdo drugi ga ni pobijal bolj energično, nego najradikalnejši minister celega sveta, Gladstone. Pri nas pa, v Slovencih, našel je praktično-trezni razum našega naroda brez posebne težave, da hrup političnega gibanja nikakor ne ugaja vzvišenemu poklicu pravega ženstva.
Glasen grohot so vzbudile po Slovenskem one ženske zaveznice nemškega »Schulvereina", katere ustanovljajo podružnice in ženske skupine glasovitemu društvu, in naenkrat zahteva slovenski poslanec v resni debati, da se ženč pošljejo v volilno borbo, na bojišče razburjenih političnih strank? Ne, naše narodno ženstvo ima mnogo lepšo nalogo v domačem krogu, tam naj vcepi domovinsko ljubezen v mlada srca nežni mladini, tam naj drami in ogreva narodno idejo med zaspanim moštvom — in če spolni to nalogo, bode mu narod sigurno bolj hvaležen, nego če se udeležuje vseh volilnih zborov ter pri vseb volitvah agituje in glasuje za tega ali onega kandidata.
Lehko bi navajali iz povestnice volilnega gibanja na Kranjskem nekoliko slučajev v dokaz, da je časih vender le tudi nemška stranka imela svoj gotov dobiček od nezakonitosti, da so proti jasni postavi volile tudi ženske po nekaterih mestih in trgih, — toda dovelj! Obširno smo odgovarjali neprevidne-žem, kateri z neosnovanim argumentom hočejo zmanjšati znamenito pridobitev, ob enem pak smo dokazali, kako bore malo političnega razuma se nahaja v onih krogih, kjer se dandanes na debelo prodaja pristno slovensko rodoljubje 1
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitve za deželne zbore so pred vratmi in volilni shodi so na dnevnem redu. Na Štajerskem in na Moravskem poudarja se pri
jednako severno ležo z Italijo in sploh z evropejskim jugom, je 20 stopinj mraza v zimskem času, nasproti pa tudi 35 stopinj gor-kote v poletnem kaj navadnega. Reka Amu je navadno le mesec dnij zamrznjena. Uže februvarija meseca se jame led tajati in pomlad je tukaj. Sredi aprila se začenja poletje, traja pa po navadi do srede novembra. Jesen trpi dva meseca. Zima je jako muhasta, vender sta dež in sneg redki prikazni. Poletje je dostikrat zaradi pekoče vročine in obilega prahu, posebno v peščenih pustinjah, neznosno.
Posebno neprijetne so za potujočega tujca razmere v turanski puščavi, koja pokriva večino turanskega sveta. Vse tako enolično, zapuščeno, nobenega rastlinja, neizmerna ravnina, oko ne najde nikacega odmora. Pri vsem tem pa še velika nevarnost, ker ljudje, ki tu prebivajo, so roparski nomadi, posebno nevarni skozi njihove kraje potujočim perzijskim karavanam. Ker so ti vse prej kot gostoljubni kraji od vseh strani Evropejcem tako nepristopni, njih notranje pa nevarno, so Rusi uže v primeroma zgodnjem času jeli pozorni postajati ter so postavili ob vzhodnem obrežji kaspiškega morja več trdnjavic, da bi tako
volilnih shodih sicer vedno še v prvi vrsti narodno stališče, sploh pa se opaža, da se vo-lilci bolj zanimajo za gospodarstvena vprašanja, nego-li za narodnostni prepir. Spoznanje, da vedni prepir med raznimi plemeni ne more obroditi dobrega sadu, začelo je prodirati uže v širje kroge. Upajmo, da to spoznanje prav kmalu postane splošno.
Iz Dalmacije se poroča, da je vsled sporazumljenja hrvatske narodne stranke z namestnikom dalmatinskim, baronom Jovanovičem, nepriljubljeni deželne vlade svčtnik Pavič dobil deljši odpust in da bode pozneje premeščen. Tudi referent v šolskih zadevah, grof Latour, ne bode zastopal več vlade v deželnem zboru dalmatinskem.
V hrvatskem saboru vstvarja se nova stranka. Tako zvani »divjaki", med njimi uplivni poslanci Arnold in Mihalovič, nameravajo še v teku sedanje sesije vstvoriti avtonomistično stranko na temelji nagodbe-nega zakona. Nova stranka ne bode razvila novega programa, pač pa bode nagodbo tolmačila nekoliko drugače, nego-li „narodna stranka". Poroča se, da vtegnejo nekateri elementi neodvisne narodne stranke, eventualno tudi nekateri članovi saborske večine pristopiti novi stranki.
Na Ogerskem vrše se denes uže v tretji dan volitve za državni zbor. Rezultat prvih dveh dnij bil je le deloma vspešen za liberalno vladino stranko, kajti sicer je mnogo njenih članov, ki so bili uže prej v državnem zboru, voljeno zopet jednoglasno, a nekateri njeni kandidati izvoljeni so v okrajih, kateri so do sedaj bili zastopani po opozicijonalnih poslancih, toda drugod so propadli odlični njeni pristaši, n. pr. Falk v Vel. Kaniži. Vsega skupaj voljenih je do sedaj 152 pristašev vladine stranke, 45 zmernih opozicijonalcev, 45 skrajnih levičnjakov, 8 „divjakov", 10 antisemitov, med njimi znani Verhovay, in 9 zastopniki narodnostij.
Tuje dežele.
Iz Sofije poroča se „Pol. Corresp.“, da se je vplivu velevlastij posrečilo, .Bolgarijo skloniti na to, da umakne svojo stražo pri Bregovi. Sedaj je upanje, da se vender-le doseže sporazumljenje med Srbijo in Bolgarijo. Želeti bi res bilo, da se obnovč dobre razmere med tema balkanskima državama; obedve imate dela dovelj v domači hiši.
V francoski komori vrši se debata o zakonski osnovi o naboru novincev. V soboto govoril je član francoske akademije Mezičres proti triletni vojni službi, kajti tako dolgo bivanje v kasarni pospeševalo bi vse, kar je škodljivo »intelektualni Francoski". Danes se debata nadaljuje.
Novo belgijsko ministerstvo je sestavljeno. Malou je predsednik in ob jednem minister financ; general Pontus, kateri ni
opazevali in ob jednem nadkrilovali ta kulturnemu razvoju tolikanj nevarni zavod.
Preostaja mi le še nekoliko o ethnografiji teh pokrajin spregovoriti. V teh deželah prebivajo po šegah in navadah jako različna ljudstva, vender označujejo typus turanski še najbolj Turkomanci, po kojih se naziva tudi velika puščava v jugu Aralskega jezera turko-manska. Turkomanci prebivajo med kaspiškim jezerom in Amudarjo, to je v jugozahodnjem delu Turkestana. Kolikor se da dokazati iz zgodovinskih virov, so Turkomanci roparski normadi turške krvi, ki pa niso nikoli živeli v jedni sami skupini. Dele se v Khalke ali plemena, Khalki v Tajfe ali rodove, Tajfi pa v Tire ali okraje. Po mnenji Madjarja Vam-beryja, koji je te kraje prepotoval, so najvažnejša plemena turkomanska: Čaudori, Erszari, Alieli, Kavai, Salovi, Sariki, Gekleni in slednjič Tekinci. Vsi skupaj štejejo komaj milijon ljudij, neznatno število v primeri z velikim, seveda žalostnim prostorom, na kojem prebivajo. Turkomanci pripadajo najhrabrejšim in ob jednem najbojevitejšim azijatskim narodom, ter jih v tem obziru presegajo morebiti le še vzhodni sosedje v Chiwi. Posebno drzni in
član zbornice, prevzel je vojno ministerstvo, de Moreau d’ Endoye ministerstvo vnanjih zadev, Woeste justično ministerstvo, van Pee-reboon naučno ministerstvo notranjih zadev; Beenaert je minister poljedeljstva.
Dopisi.
Iz Krškega 15. junija. (Izv. dop.) [Ar-heologično društvo „ Neviod unum “.] Kakor se je v »Ljublj. Listu" uže omenjalo, zbudili so ostanki nekdanjega mesta »Nevio-dunuma" v novejšem času pozornost mnogih učenjakov. Najprvo se je po naročilu dotične znanstvene komisije na Dunaji kopalo, potem so pa došli v našo okolico še drugi možje, ki so spodbujali v nadaljno znanstveno in sistematično preiskovanje teh krajev, osobito Dr-novega (nekdaj »Neviodunum"). Največjo zaslugo, da se je novo preiskovanje začelo, ima visokorodni gospod vitez S chn e id. Ogle-davši si na mestu samem v Vašem listu uže opisani rimski grob, začel je v Krškem gospode spodbujati, da osnujejo tu društvo »Neviodunum", ki bi izkopavanje neviodunskih starin sistematično preskrbovalo, najdbe shranjevalo in o njih učenemu svetu priobčevalo ter z ene strani koristilo znanstvu, z druge strani privabilo v naše lepe kraje učenjake iz druzih delov naše države. Društvo »Neviodunum" naj bi se osnovalo namreč po vzgledu društva, ki se zdaj snuje za nekdanje mesto Carnuntum, katero je bilo blizo Petro-nella v Dolenjem Avstrijskem. Da bode tukajšnje razumništvo se rado po svojih skromnih moččh vdeležilo pri tem novem društvu, je brez dvombe, ker vidi, da mu bode krstni kum in podpornik gospod vitez Schneid, ki je uže storil vse korake, da pospešuje vso zadevo. Deželnemu muzeju v Ljubljani je podaril razne starine od »Neviodunuma" in še 100 gld., s katerimi je prišel njega kustos, g. Dežman k nam, da je od gospoda vikarja Knavsa nabrane iu nakupljene starine drnovske sebral in odvedel v ljubljanski muzej, kjer se bodo torej ohranile kranjski deželi.
Gospod vitez Schneid podpira neposredno in posredno g. Pečnika, ki se s spretno roko bavi z iskanjem omenjenih starin.
Najnovejše najdbe so po mnenji gospoda Dežmana prav zanimive; denarji so iz dob rimskih cesarjev: Philippus II. Filius (vladal 244 do 249 po Kr.), Aurelianus (270 do 275), Diocletianus (284 do 305), Licinius (307 do 323), Constantiuus (306 do 337). Znamenita je zlasti najdena bronasta fibula s tičjo ploščo. Tudi nekatere posode iinajo take oblike, ka-koršnih še ni v ljubljanskem muzeji.
Razen omenjenih gospodov se zaminajo za »Neviodunum" tudi g. Pečnik, c. kr. profesor v penziji v Gradci, in član centralne komisije za ohranjevanje stavbenih spominkov,
hrabri so Tekinci, koje je po dolgej brambi in s precej silnim naporom slednjič užugal umrli slavni .ruski general Skobelev. Najbolj miroljubni, ob jednem najomikanejši so Gekleni. Med sabo si ne volijo Turkomani uika-cega vodje, pokorščine nijso vajeni. Vender ne nahajamo pri njih brezvladja. Pravni in moralni zločini so nasprotno pri njih še redkejši, kot pri druzih sosednih muhamedanskih narodih. Najvišja moč jim je „deb“, to je navada ali šega; verski čut ima pri njih le malo vpliva. Posamezni Khalki se med sabo zelo sovražijo; sosednje Perzije se nič ne bojč, velik strah imajo pa pred Rusijo. Na svoje vravnave dosti držč, že male otroke na nje priuče, da so zgodaj ponosni na moč in oblast svojega plemena. Turkomanca označuje drzni, divji pogled pred vsemi drugimi nomadi srednje Azije. Rop mu je glavna stvar, zanj je vselej koj pripravljen. Stvar je tajna, dokler ne zvo-lijo četovodjo; ko se to zgodi, potem koj za-jašejo konje, iu hajd na delo. Napadi se vršč o polunoči ali pa ob solčnem vzhodu ter se po navadi posrečč, posebno če so naperjeni proti perzijskim karavanam. Gorjč mu, kdor se poskusi braniti, takoj je po njem; ostale
ki si je bil osebno ogledal ostanke v „Nevio-dunumu“ in pripravlja kronografično objavo.
Za naše starine se pa zanima tudi univerzitetni profesor Otto Hirschfeld (epi-grafik) v Beči, ki pa želi, da bi se arheo-logično društvo osnovalozaceloKranjsko v Ljubljani, ki naj bi v prvi vrsti preiskovalo še starodavno Emono in Nauportus. Gotovo je to še hvalevrednejša misel! J. L.
Iz Trebnjega 14. junija. [Izv. dop.] Včeraj ob treh zjutraj začel je goreti hlev in pod posestnika K. v Trebnjem in pogorel je do tal. Govorijo, da je ogenj nalašč podložen. Ce je to istina, je misel hudodelca res jako premišljena, rekel bi dinamit n a, kajti vpepe-ljeni hlev je med druzimi pohištvi, katera so vsa s slamo krita, ravno tako na tesnem, kakor srednja žveplenka v zavitku — in vender se je s pomočjo dveh brizgalnic posrečilo vrlim, neumorno delujočim Trebanjcem in sosedom Vrhtrebanjčanom, kateri so na pomoč prihiteli bližnji, komaj osem korakov od pogorišča čddaljeni pod posestnice V. rešiti, oteti druga bližnja poslopja in s tem celo vas. Požarne brambe žalibog nimamo, pa vender smem smelo reči, da na tak izid in na tako pridno delujoče in nevtrudne moči, ko so tu gasile, ponosna bi bila lahko vsaka požarna bramba. Delalo je pa tudi vse, duhoven in uradnik, posestnik in obrtnik, hlapec ali dekla, posebno odlikovali so se žandarji. — Ločanov, naših sosedov, ki imajo tudi brizgalnico, smo pogrešali. Škode je kacili 500 gld.
Razne vesti.
— (Žrtev volitov.) No pri nas, temveč na Ogerskem so jo pripetil naslednji zločin: V Steinaraangerji bili so nabiti plakati, s katerimi je eksekutivni odbor noodvisne stranke poživljal svoje pristaše, da naj slovesno sprejm6 na kolodvoru poslanca Dioniza Pazmandyja. Jednega teh plakatov vzel je uilad kmet domov v Hereny, da bi ga doma nabil na hišo, v kateri jo stanoval skupno s svojim tastom. A poslednji jo pristaš vladne stranko in je branil mlademu možu, prilepiti plakat na duri. Nastal jo med obema prepir in ko-nečno je popadel razjarjeni pristaš neodvisno stranke sekiro in pobil tasta. Potem je morilec pobegnil.
— (Star veteran.) V Vitkovem na Poz-nanjskem je umrl te dni oberst pl. Malcevski nad 100 let star. Izuril se je v berolinski vojaški šoli in bil 1. 1806 v bitki pri Jeni vjot; pozuejo jo stopil v francosko vojsko in šel z Napoleonom na Elbo. Sodeloval jo pri poljski ustaji 1. 1831in tedaj so ga Rusi vjoli. Poslali so ga v Sibirijo, kjer je bival 4 7 let! Pred dvema letoma jo pri-šol domov in sedaj je našel nemirni mož mir v domači zemlji.
— (Kmet in učenjak v jedni osebi.) Te dni so postavili kmetu Juriju Janezu Palitzchu, koji so je porodil 1. 1723 ter umrl 1. 1788 v njegovem rojstnem kraji blizu Draždanov slavnostni
poprodajo v sužnost. Odkar so Kusi gospodarji zemlje, je beveda sužništvo skoro po polnem ponehalo. Sploh so Turkomanom roparske navade tako močuo in občutljivo vstavili in preprečili, da jim preti gospodarski pogin, ker se do sedaj niso od druzega živili, kot od človeškega ropa. Sicer bi pa bil pogin tega za kulturo zgubljenega ljudstva v kulturnem oziru celo nepomenljiv. V družinskem življenji je Turkoman jako malomaren. Posebno mu vgajajo pravljice in pesmi, koje v večernih urah marljivo posluša. Pevci, ki spremljajo svoje pesmi z dutaro (tako se namreč zove turkomanska guitara), se imenujejo „bakši“. — Med Turkomani so najbolj pogoste pesmi pred 80 leti umrlega narodnega pesnika Machdum-kulija. Glavna turkomanska naselbina je 30000 šotorov broječi Merw, v severu afganskega He-rata. To veliko število šotorov je obdano krog in krog od zidu, deloma iz ilovice, deloma iz na zraku posušene opeke. V najnovejšem času so se Rusi polastili tudi Mervva ter ž njim postali še le pravi gospodarji turkomanske zemlje.	E. Lah.
spomenik. Omenjeni bil je vedno v živahni korespondenci z največjimi učenjaki sovrstniki. Leta 1758 je dobil Hallojev komet; sploh so vzbujala njegova astronomična preiskavanja med tedanjim učenim svotom največjo pozornost. Pri vsem tem je bil ponosen na svoj prvotni kmetski stan, kojemu je ostal zvest do konca življenja. Bil je pa tudi umen in previden kmet, njegovo polje je bilo vzgledno obdelovano; on je tudi prvi 1. 1776 ob srednjej Labi zasadil tedaj iz Amerike prineseni krompir.
— (Nekaj o telefonu.) Po navadi oni, ki kaj novega izume, s tem ne naredi dobre kupčije ter več denarja potrosi, kot si ga pridobi. Nikakor pa ne velja to o telefonu. Sodelovalci pri izumljenji telefona imajo sodaj: Forbes 9, Bell 5, Blak in Bail po 4 in Hubbard 3 milijone dolarjev. Sploh pa tiči v telefonskih podjetjih za-veznih držav nad 100 milijonov dolarjev. Imenovana družba sama je prodala le v lanskem letu 57 328 telefonov.
— (Časnikarsko.) V zaveznih državah izhaja sedaj 13 402 časnikov, tedaj za tisoč več, kot leto poprej, in za 5618 več, kot leto poprej. Prirastok iz leta 1873 na 1874 je znašal 493.
V	zadnjem letu je narastlo število dnevnikov iz 1138 na 1254, število tednikov iz 9062 na 10 028 in število mesečnih zvezkov iz 1091 na 1499. Najmočneje je v zadnjem letu narastlo število časopisov v zahodnih državah, n. pr. v Illinois iz 904 na 1009; v Missouri pa iz 523 na 602. V Novom Jorku samem s predmestji vred je narastlo število v zadnjem lotu iz 1399 na 1523.
— (Žrtve indijskih divjih zverin.) Lota 1882 so vgonobilo v Indiji zveri 22125 ljudij, leta 1881 le 21427. 895 ljudij so strgali tigri, 278 volkovi, 207 leopardi, 359 hijeno, 202 aligatorji, 19 579 pa kačo. V isti dobi so raztrgale divje zveri 46 707 goved. Indijska vlada dajo nagrade za vsako ubito škodljivo žival ter je izplačala leta 1882 za 18 591 divjih zverin in 322 421 kač skupaj 142 000 goldinarjev.
Domače stvari.
—	(Procesijo sv. Rošnjega tolosa) včeraj v nedeljo vršilo so se pri najugodnejšem vremenu. Ob 5. uri zjutraj pričela se je procesija v trnovski fari pri sv. Janezu Krstniku, katero je vodil prečastiti g. župnik in konsistorijalni svetnik Karun, spremljalo jo je špalir vojakov in mestna godba, pa mnogo belo oblečenih deklet. Prisostvovali pa so g. župan Grasselli, mestni odbornik g. Pakič, mestna gg. uradnika Tomc in Valenta in na tisučo občinstva. — Pri čč. oo. frančiškanih, kjer so jo pričela procesija ob 8. uri zjutraj, vodil je isto prečastiti g. duhovenski svetnik o. Kalist Medič z mnogim duhovnim spremstvom pod krasnim novim nebom. Procesijo so spremljale pod-fare z Viča in Spodnjo Šiške in z Rožnika s svojimi zastavami, in opazovati smo imeli v našo veselje letos še videno krasno narodno nošo, pečo, v innogobrojnem številu, katero so nosile v črnih, večinoma svilnatih oblokah naše brhke, zale Ši-šenčanke in Vičanke. Procesije so je udeležila tudi ljudska šola iz Spodnje Šiške se svojo zastavo, kompanija domačega pešpolka pod komando c. kr. stotnika g. B la bo lil a in oddelek godbe domačega pešpolka, špalir občnega kranjskega votoranskega društva, predsednik kupčijske in obrtnijsko zbornice g. Kušar, mestni odbornik Peterca in dolga vrsta bolo oblečenih deklet in udov društva za čoščonjo sv. Rešnjega telesa z gorečimi svečami. Kompa-panija vojakov je pri štirih blagoslovih streljala.
V	mostni fari sv. Jakoba, kjer sc je pričela procesija ob 9. uri, vodil jo isto milostivi gospod prošt dr. J a r c z veliko duhovno asistenco, vredil pa jo dolgi sprevod prečastiti gospod duhovenski svetnik župnik g. Rozman. Vdeležili so se procesije učitelji in učenci druge mestne ljudske šole na Cojzovem Grabnu, učenci katoliško rokodelskega društva s svojo zastavo, kranjsko katoliško društvo se svojo zastavo, ogromno število udov društva za češčenje svetega Rešnjega tolesa z gorečimi svečami, špalir udov občnega kranjskoga votoranskega društva pod poveljstvom društvenega predsednika gospoda J uraj a Mihaliča, dolga vrsta bolo oblečenih doklot in kompanija domačega pešpolka, katori jo bil povoljnik c. kr. nadlajtonant
g. Matevž Prašnikar z oddei’£om godbe domačega pešpolka. Za sv. Rešnjim telesom so šli g. župan Grasselli, podpredsednik kranjske kupčijske in obrtniško zbornice, mostni odbornik g. J. N. Horak, magistratni svetnik g. Perona, cerkvena ključarja gg. Samassa in mestni uradnik g. Karol Lahajner. Petje častitih gospodov bogoslovcev je bilo v istini krasno, strele častne kompanije pa so odzdravljali streli topov z Grada. Veselo iznenadonje napravilo je cerkveno predstojništvo sv. Jakoba cerkve g. župniku Rozman-u in farmanom, ko je naročilo tako krasne lepo altarje za štiri blagoslove, kateri, da so baš ne bogati, vender krasno ozaljšani. Ulice in okna, koder jo šel v vseh treh farah sprovod, so bile povsod krasno se zelenjem, cvetlicami in zastavami okinčane in okna bogato razsvetljena. Red je bil povsod, dasi je bilo ljudi na tisuče, izvrsten.
— (Razpisano) je za doslužene vojake dvanajst ustanov, vsaka po 39 gld. 90 kr., katere je ustanovilo društvo ljubljanskih gospej, in katere so razdeli vsako leto 18. avgusta, rojstnega dne Njegovega veličanstva cesarja. V prvi vrsti imajo pravico do teh ustanov vojaki v vojski 1. 1866 in pri okupaciji Bosne in Ercegovine ranjeni in oboleli, potem njih udove in sirote in če bi ne bilo teh zadostno v obče po polnem ali deloma doslužoni vojaki domačih polkov. Prošnje se iz-roče potom c. kr. okrajnih glavarstev do c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
— (Pretep v komfortablu.) Vesel in krušen dan je bil včeraj. Po neprestanem deže-vanji posijalo je zopet solnce. In ker so bile v treh farah procesije, pokale so puške, možnarji in topovi, godbe so sviralo po ulicah, vse je bilo okinčano in radostno. To si je ogledal tudi služabnik Merkurjev najnižje vrste, katerega naziv-ljemo po domačih besedah hlapca. Oblastno se je vsedel v komfortabel, češ, naj ga tudi jaz enkrat „špilam“, in naročil vozniku, da ga popelje v Zgornjo in Spodnjo Šiško. Prva štacija je bila pri nDalmatincu“ in tako naproj do Koslerjeve pivovarne. Ko se ga je bil uže zadosti navlekel, se pelje Merkurjev služabnik triumfalno v mesto nazaj. A v Slonovih ulicah priskoči v voz nepovabljeni gost, tudi Morkurjov kolega. Veliko razdraženjo. Takoj se prične drezanje in suvanje in hrupni klici iz voza: „Jaz se peljem sam!" slednjič suvanje in pretep. Rosultat je bil, da sta Merkurjeva hlapca na Marijinem trgu, vsak s svoje strani iz komfortabla izletela in pobirala jako težko kosti svojega rojstva. Voznik se je še enkrat obrnil na svoje pasažirje, potem pa odrdral. Merkurjeva hlapca pa sta jo sekala pobita na raznih udih domov in stokala: „0 ti presneti, šmentani Dalmatinec^
— (Razsajalec.) Znani postopač Ignacij Bulner in razsajalec napravil je bil zadnjo soboto popoludne v Rožnih ulicah velik škandal, tako da se je kmalu nabralo nad 300 ljudij. Pital je ljudi z raznimi nesramnimi psovkami tako dolgo, da so ga policaji prijeli. Policija mu je odločila tri dni prostega stanovanja z jako pičlo hrano.
— (Presneti Dalmatinec.) Delavec K. sejo navlekel včeraj preobilo sladkega „ Dalmatinca. “ Vinjen začel je razgrajati v gostilnici pri „Figa-birtu“, ker mu gostilničar ni hotel več vina dati. Izruval jo drevo oleander in začel mahati krog sebe, tako dolgo, da ga je policaj prijel in odpeljal. A v zaporu švigne mu prejšnja vinska korajža v glavo. Pretepati jo začel policaja in suvati v prsi, da ga je ta komaj uklenil. Zdaj se bodo imel zaradi presnetoga „Dalmatinca" zagovarjati pred mestno delegirano sodnijo in nekaj dni zapora mu je »Dalmatinec" izvojeval.
— (Zasledeni tat.) Poročali smo, da je pred nekaterimi dnevi bilo ukradeno v podkovski šoli na Poljanah nekemu kovaču več obleke in srebrna ura od neznanega tatu. Predvčeranjem so našli v vreči pod streho skrito hlače in suknjo, katera sta bila ukradena. Vrečo spoznali so, da je last grajščine na Studenci. Tam so pri vrtnarji grajščine poizvodeli, da ima učonoc podk6vsko šolo spravljeno pri njegovem žlahtniku skrinjo z svojim oblačilom. Preiskali so skrinjo in našli vso ukradeno stvari, katere jo učenec podkovske šole ukradel. Mostna policija izročila ga je sodniji.
— (Teško ranjen) na glavi je bilvpetok popoludiuS na Poljanah št. 48 borač Andrej Suha-
dobnik, vdaril ga jo baje France Medija z matiko po glavi. Krog se je začel zaradi hišni posestnici Mariji Slavik ukradene rjuho, katera se je pa pozneje zopet našla. Tatvine so dolžili F. Medijo, a ta je zopet dolžil tatvino borača Suhadobnika. Medijo je policija zaprla, a sedaj taji, da bi bil Suhadobnika vdaril; pravi, da ga je sunil in je Suhadobnik padel na matiko in se teško poškodoval. Suhadobnika so odnesli v bolnico, Medijo pa je policija izročila sodniji.
— (Občinska volitev.) V občini Velika Loka (okraj litijski) bil je voljen za župana posestnik Jakob Babnik, za občinska svetovalca pa posestnika Josip Javornik iz Žaljne in Ivan Eus iz Velike Loke.
— (Prepir med bratoma.) Med bratoma France in Janez J. iz Vodic nastal je 9. t. m. zvečer prepir zaradi hišnega gospodarstva. Konečno sta se celo sprijela in Janez je udaril brata z železno lopato po glavi in mu naredil globoko rano. Druzega dne se je sam ovadil pri sodniji v Kamniku.
— (O požaru v Trebnjem) izvedamo iz druzega vira: 14. junija zjutraj ob 3. uri je nastal iz nepoznanega ozroka ogenj v hlevu gostilničarja Franca Kravcarja. Vkljub nagli pomoči je pogorela slamnata streha, nekaj desk in slame. Tudi 6 tujih vinskih sodov in staro kočijo je uničil požar. Škode je 470 gld. Kravcar je zavarovan za 300 gld., koj po postanku požara so pri-vedeli na pogorišče dve občinski brizgalnici, s katerimi je bilo mogoče ogenj omejiti in druga poslopja varovati.
— (Mrtveca) našli so 14. t. m. pod robom gozda v Cirčičah pri Kranji. Imel je pri sebi delavske bukvice, in te so kazale, da je mrtvec 301etni neoženjeni dninar France O. iz Šenčurja pri Kranji. Dnč 10. t. m. so ga videli ljudje iti pijanega skozi Čirčiče; šel je potem v gozd in tam se je prevrnil črez 28 do 30 metrov visok skalnati rob. Truplo je zelo poškodovano in razbito. Prenesli so ga v mrtvašnico v Kranji.
— (Tatvina.) V noči mod 11. in 12. t. m. vlomili so pri posestniku Franca St. v Luniku (okraj Trebnje) neznani lopovi skozi zaprta vrata v izbo in pokradli nekaj obleke, jedil in denarja. Škode je blizo 44 gld. Stopnje na tleh so pričale, da je bil jeden izmed tatov bos in da so jo lopovi potegnili proti Čatežu. Druzega sledu pa do zdaj še nimajo.
— (Tatvina.) V noči med 12. in 13. t. m. ukradeno je bilo posestniku Ivanu A. v Velikih Oblokah iz nezaprte omare 34 gld., ki so bili spravljeni v sivi, usnjati listnici. Po tatvini je izginil domači klapec Janez K., in zato sodijo, da je on vzel denarje.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 16. junija. Feldcajgmajster Vlasits je umrl.
Budimpešta, 16. junija. Do poludne je bilo voljenih 165 liberalcev, 48 pristašev zmerne opozicije, 56 neodvisnjakov, 13 protisemitov, 10 narodnih in 10 „divjih“.
Dunaj, 14. junija. „Wiener Ztg.“ objavlja cesarski ukaz z dne 30. maja, s katerim se pripušča izvrševanje konzularnega sodstva v Tunisu tamošnjim francoskim sodnijam; zakone s 3. junijem o podaljšanji izjemnih sodnij v sodnijskem okraji kotorskem do 24. junija 1885; nadalje zakon, ki daje vladi indemniteto za vzprejem nepokritega dolga v znesku 25 milijonov gld.; zakon o podržavljanji Plzen-prizenske železnice in neke pogodbe ž njo.
Dunaj, 15. junija. Grof Giiinne je danes zjutraj umrl.
Zagreb, 14. junija. V denašnji saborski seji se je nadaljevala debata o predlogu odseka jednajstorice. Miškatovič poudarja, da zamore Hrvatska le z mirnim, nestrastnim postopanjem kaj doseči na političnem polji; on meni, da se z izobešenjem breznapisnih grbov ni žalil zakon. Anton Starčevič zagovarja svoje znane nazore, Vojnovič očita večini, da hoče umiti Tiszo in ogerski državni zbor. Svari pred sprejemom predloga Kuševičevega.
Tkalčič interpeluje, zakaj vlada ne dene župana v disciplinarno preiskavo. Barčič interpeluje zaradi vpeljave ogerskega jezika pri sodnijah, v šoli in pri upravi v Reki in vpraša, če je vlada naredila kak korak proti temu. Kutuzovič interpeluje zaradi raznih zlorab v upravi, Tuška n o stanji pravde Lonjsko-poljske. V ponedeljek prihodnja seja.
S red ec, 15. junija. Kombinirano di-plomatično delovanje velesil, od katerega pričakujejo, da bode kmalu poravnalo nastali prepir med Srbsko in Bolgarsko, doseglo je uže velik vspeh. Bolgarska vlada je namreč mejne straže odstavila od Bregovega za toliko časa, da bodo razmere uravnane.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 16. junija.
Jednotni drž. dolg v
gld.
bankovcih....................80' 40
srebru.......................81'30
Zlata renta..............................................102	• 10
5°/o avstr, renta......................................95‘70
Delnice narodne banke.................................... 858’	—
Kreditne delnice......................................... 309	'50
London 10 lir sterling.................................121'90
20 frankovec............................................... 9-666
Cekini c. kr.............................................. 5	'76
100 drž. mark.............................................59	‘50
Tujci.
Dnč 14. junija.
Pri Maliči: Sucro, Stein, Kovi in Breberin, trg. poto-valci, z Dunaja. — Neumann, trg. potovalec, iz Budimpešte. — Mannlicher, prokurist, iz Gradca. — Grosschadl, sin pivovarnika, iz Hartberga. — Sto-nitsch, agent, iz Maribora. — Ranzinger, posestnik tovarne za steklo, iz Kočevja.
Pri Slonu: Gerber, trgovec, z Dunaja. — Griinbaum, odvetniški kandidat, iz Becse. — Gentilomo, trgovec, iz Trsta. — Malusi iz Pulja._____________________
Umrli so:
Dnfe 13. junija. Jakob Završnik, ubožničar, 84 1., Karlovška cesta, za starostjo.
D n 6 14. junija. Elizabeta Smole, gostinja, 76 1., Sv. Petra cesta, za starostjo.
Tr žne cene.
V Ljubljani 14. junija: Hektoliter banaSke pšenice velja 8 gld. 36 kr., domače 7 gld. 80 kr.; ječmen
5 gld. 3 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 23 kr.; leča hektol. po 8 gld. 50 kr., bob 8 gld. 50 kr., fižol 9 gld.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 80 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr.
— Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld.
6 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči|^24^1d., belo 20 gld.
Srečke
z dn6 14. junija.
Dunaj:	87	12	20
Gradec: 84 58 39
44
16
90.
88.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
114. junija |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737*30 735-50 734-27	+13-4 +17-4 +14-6	svzh. sl. jvzh. sl.	dež obl. dež	12-60 dež
II 15. junija)	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733 71 731-31 730-77	+15-0 +21-4 +15-4	zpd. sl. jzpd. sl. >	js. s. is. obl.	2-80 dež
Zastopniki
So vsih znamenitejših krajih Štajerske, Koroške in 'ranjske; s prodavanjem prepotrebnega predmeta zagotavlja se dober zaslužek. Ponudbe: G. Neidlinger, Oraz, Spor (/osne Hi.
Išče se
za prodajalnico z mešanim blagom na deželi
spreten trgovsk pomočnik.
Ponudbe sprejema in natančneja priporočila daje upravništvo »Ljublj. Lista.*	(53)	3—3
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
l.e Slovenj
in sicer:
Narodni Koledar In Letopis »Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil	dr. Janez	Bleiweis.	50 kr.
—	za	1880. 1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881. 1.	—	—	—	_	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
di n a. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož.Erbena. 20 kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo ln njega npllv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega Jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška ln igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Gosta. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijandljivih pijač. Spisal dr. M. Samec 10 kr.
Potovanje okolo sveti v 80. dneh. Iz francoskega prevfel D. Hostnik. 40 kr.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnioa, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr. Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
!
Miha Kramaršič
^ slikar sob v Ljubljani
♦	stanujoč
v Florijanskih ulicah št. 32
priporoča se za
+ slikanje sob, tabel (šildov) in * X	razne	napise.
jJ*
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, pri-lepljeni na platno po 80 kr.
Itt. v. Kleininarr & Fefl. Bamteri-
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni uradnik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.