Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
46. številka.
Joliet, Illinois-*, 1. novembra leta 1901.
Imetnik

elektrokucija
LEONA GZOLGOSZA.
^rilec predsednika McKinleya Je umrl, ne da bi kazal najmanjše sledove kesanja.
Ki
zadnjega trenutka se je vedel Pogumno in nevstrašeno.
Hrt
ev je bil v treh minutah.
Auburn, N. Y., 29. oktobra. — 'b uri 12 minut in 30 sekund je 0|,avnal Leon Czolgosz, morilec re<Jsednika Združenih držav na 'ektričnem stolu svojo krivdo.. .. taktrični tok, — 1700 volt, — je Strgal nitko njegov«ga življenja, ''ektričnemu stolu se je bližal ne-ako na isti način, kakor vsi mo-.•'®i» ki so se že pred njim pokorili n<lu. Kazal ni skoro pravnic strahu, ^Pravil pa je celo izjemo vtem, da 6 govoril med časom, ko so ga prisojali z jermeni na stol. Ko so ga k stolu, je rekel: "Predsed-"ka sem umoril, ker je bil sovraž-"'k dobrih ljudi, ker je bil sovražni4 delavskih slojev. Jaz se ne ^eam svojega dejanja!" Ko so mu Pripenjali jermen čez obraz je dejal: '^al mi je, da ne morem videti še eQkrat svojega očeta!"
Czolgosz je šel sinoči ob 10. uri v posteljo in je spal v«o noč trdno mirno. Ko je vstopil danes jutro 'avnatelj jetnišnice Meade v njegovo celo — okrog pete ure, — so
z superintendentom." — a pride takoj", se je glasil od-
Sa morali vzbuditi. Na pozdrav rav-Batelja ni nič odgovoril. Na to mu ie uradnik prečital še enkrat smrtno °bsodbo. Czolgosz je pazno poslu-a ni izpremenil svojega obraza ?rav čisto nič.
Ko je zapuščal Meade njegovo ce-'*co, je dejal Czolgosz: "Jaz bi rad govoril "T
govor.
Obsojenec se je zopet vlegel in je Poskušal spati. Ob 5:15 ga je zopet 2motil neki paznik, ki mu je prine-8el svežo srajco in črne hlače, kate-rih hlačnica je bila spodaj razpa-r®na, da se namreč ložje pritrdi ele-ktrokoda. Ko se je Czolgosz to preoblekel, se je zopet vlegel. Ob 5:30 je prišel pred njegovo celico superintendent Collins. Czolgosz mu je rekel: "Pred smrtjo bi se vam rad nekaj izpovedal." — "Kaj imate na srcu?" — ga je vprašal oni.
"Jaz bi rad govoril pred več 'judmi, jaz hočem, da me slišijo!"
"Tega ne smete", — pravi super-, intendent.
"Potem pa sploh ne'maram govoriti!" — ie dejal obsojenec nejevoljno.
Ko je odšel Collins iz njegove <;elice, so mu prinesli zajutrek, tako-zvano rabljevo večerjo, ki je sesto-jala iz kruha, svinjine, jajc in kave. Czolgosz je jedel s precejšnjim ape-titom. Med tem, ko je še zajutrko-*al, so hodile priče, ki so prisostvovale elektrokuciji, mimo njegove celice v sobo smrti. Med tem se je pomaknil kazalec na uri na 7-8
V sobi smrti sta pregledala ele-trik Davis in prejšnji ravnatelj jetnišnice Thayer aparat električnega Rtolain sta izjavila, da funkcijonira Popolnoma pravilno. Ravnatelj Meade je prosil priče naj sevsedejo in je izpregovoril naslednje besede: "Prišli ste sem, da bodete prisostvovali postavni usmrtitvi Leona Ozolgosza. Zahtevam, da sedite ves čas na svojih prostorih, da ste Popolnoma mirni in naj se prigodi
kar se hoče. Paznikov je dovelj navzočih, da bodo svoj posel lahko opravili."
Zdravnika jetnišnice dr. Gerin in dr. McDonald sta se vstopila tik 8tola, ravnatelj jistnišnice spredaj; elektrik pa je šel v stranski prostor, kjer je električni aparat.
Na znamenje raviratelja Meade so se odprla težka železna vrata, ki Vodijo do celic. Bilo je 7:10$ ura.
Vrata Czolgoszeve ječe so se odprla in sredi dveh paznikov, — zadaj sta šla pa dva, — je prišel Leon Czolgosz. Ko je piestopil prag sobe smrti, se je malo opotekel, sprem-ljujoča paznika sta ga prijela, da ne bi padel. Toda takoj se je zavedel in je stopal pokonci. Z visoko dvignjeno glavo v sivem jetniškem jopiču z širokimi, nazaj zavihanimi rokavi je bil podoben bolj kakemu dečku, kakor pa obsojencu, ki gre v smrt. Obraz mu je bil bled, čeljusti pa so mu malce drgetale. Ob podložen gumi pri stolu se je spod-taknil, se pogumno in naglo vsedel na stol, se ozrl po navzočih in rekel: "Jaz sem umoril predsednika, ker je bil sovražnik dobrih ljudij, sovražnik dobrih delavcev."
Pri prvi besedi se mu je glas nekoliko tresel, a je zopet takoj zado-bil navadno mirnost. Povdarjal je vsako besedo in govoril v čisti angleščini. Ko so mu pazniki naslonili glavo nazaj, da bi jo pripeli z jermenom, je dejal: "Jaz se ne ke-sam svojega dejanja." Ko so mu pa jermena nategnili, je mrmral: "Jako žal mi je, da ne morem še enkrat videti svojega očeta!"
Ob 7:11 je prestopil Czolgosz prag smrtne sobe, ob 7. uri 12:30 minut pa je izgovoril svoje zadnje besede in pazniki so stopili nazaj. In električni tok je šinil v truplo nesreč nika s tako silo, da je pokalo jerme-nje. Štirideset sekund je pustil elektrik tok 1700 volt delovati, potem pa ga je počasi odvijal. Drugič je spustil 1200 volt, a samo za kake sekunde. Ko je odvil tok, se je truplo, ki je bilo silno upadlo, napelo proti jermenju. Ko so tretjič spustili tok, je stopil dr. McDonald k mrt vecu in mu položil roko na srce Zdravnik je izjavil, dane čuti bitja srca več, prosil pa je, naj še enkrat spuste električni tok z vso silo. To se je zgodilo.
Ob 7:15 so ustavili zadnji tok. Usmrčenje je trajalo pičle štiri minute. Zdravniki so nastavili inštru mente in konštatirali, da ni v njem nič več življenja. Na to je vzdigni ravnatelj Maede deBnico in rekel: "Gospoda moja, obsojenec je mrtev!"
Priče so zapustile sobo smrti, truplo so dvignili na operacijsko mizo. Zdravniki so preiskali truplo in izjavili, da je bil pokojnik popolnoma pri zdravi pameti in da je bil zdrav. Ko so zdravniki izvršili svoj posel, so položili truplo Czolgoszevo v črno rakev. Spočetka so mislili nasuti nanj živega apna, poskus pa je dokazal, da deluje živo apno prepočasi in zato so polili truplo z neko kislino, od katere se nadejajo, da bo razkrojila truplo v dvanajstih urah. Popoludne so rakev položili v grob in grob zastražili.
Kmalu po usmrtitvi so sežgali njegovo obleko in razne pošiljatve, ki so doŠle nanj, odkar je bil v zaporu. Nekatera pisma pa so shranili, ker se nadejajo, da bodo po njih prišli na sled raznim anarhistom.
Tekom popoldneva sta prišla brat in bratranec Czolgosza in sta zahtevala od ravnatelja, naj jima pokaže trnplo. "Ne morem, je že v grobu, a grob vama pokažem, ako ga želita videti?" — je odgovoril ravnatelj Meade. Na to sta zahtevala mrtvaški list, da bodeta dvignila zavarovalnino za življenje, ker je bil Czolgosz zavarovan. Groba nista hotela videti in sta takoj odšla.
Na jugu so se primerili krvavi izgredi med belimi in črnimi državljani.
Trije belikoici in enajst Črncev je bilo ubitih.
VELIKI BOJI
ZARADI BARVE.
Povod so dali zamorci.
New Orleans, 30. oktobra. — Picayune" je dobil iz Amite City sledečo brzojavko:
Iz Washington Parish ijo dospela poročila o velikih pobojih med belim in črnim prebivalstvom. Sedaj je prišel iz Franklinton neki mož, ki je izpovedal, da je enajst zamorcev mrtvih in trije beli. V Franklinton so dospeli jezdeci prositi pomoči in so izpovedali, da so se vsi črnci oborožili ter da prete vse bele pobiti. Glavni nemiri se vrše v Balltown, kj er so nedavno sežgali nekega črnca ki je bil napadel belo gospo. Vendar sedanji izgredi niso posledice tega linčanja. Druga poročila govore, da je pričakovati v Balltown še vse hujših nemirov. Tja
Katoliški duhovnik - izobčen.
Chicago, 28. oktobra. — Rev Je-remia J. Crowley, katoliški duhovnik in bivši župnik cerkve Matere Božje v Oregon, 111. je včeraj bil od papeževega poslanca v Združenih državah kardinala Martinelli izobčen iz katoliške cerkve. Ta najhujša izmed vseh cerkvenih kazni je zadela dotičnika, ker je neprestano širil sramotilne in obiekovalnespise zoper nadškofa chicaškega Most Rev. P. A- Feehan, pomožnega škofa Muldoon in nekatere župnike chicaške nadškofije. Kardinal Martinelli mu je dal 10 dnij odloga, da bi preklical svoje obrekovanje, a ker tega ni hotel storiti, je bil imenovan (nominatim) izobčen iz katoliške cerkve. To je prvi irski duhovnik kaznovan z izobčenjem, v chicaški cerkveni provinciji. Izobčenje je pridržano papežu samemu.
PANAMERIKASKI KONGRES POSLUJE.
Pozornost se verne in južne Amerike je sedaj obrnjena v glavno mesto Mehike.
Člani kongresa so si izvolili posamezne odseke.
Med delegati vlada sloga.
Top razgnalo.
Leansworth, Kas. 30. oktobra.— Včeraj so poskušali tukaj nov avtomatičen Coltov top. V sled dolgotrajnega streljanja se je bil top tako razgrel, da je vžgalo patrono takoj ko so jo porinili notri. Zaradi tega je top eksplodiral in je bilo ranjenih pet vojakov, med temi dva spejo zei0 nevarno.
Ljubosumen morilec.
St. Paul, Minn., 30. oktobra. — Zamoreč Luther Esterele je ustrelil belega Clyde McLain, njegovo dekle May Barry pa je težko ranil. Potem je pa utekel v stanovanje svoje tašče, kjer je še samega sebe ustrelil. Vsi trije so bili uslužbenci v nekem hotelu in tu se je zamorec zaljubil v May Barry, toda ta ga je zavrnila. Ko je našel zamorec parček na verandi v živahnem po-menku, je vzel iz žepa revolver in začel streljati.
Mehika, 31. oktobra.—Paname-rikanski kongres si je sestavil sle deče odseke: 1.) Razsodišče (19 članov): 2.) Plovba in vodne ceste (7 članov); 3.) Trgovina in medsebojne pogodbe (9 članov); 4.) Panameri-kanska poravnalna oblast za stavljene zahteve (7 članov); 5.) Železnice (9 članov); 6.) Reorganizacij-ski urad za amerikanske republike (5 članov); 7.) Ljudsko pravo (7 članov); 8.) Predajanje zločincev in varnostne odredbe proti anarhistom (5 članov); 9.) Panainerikanska bančna, menjična in sploh vrednostna vprašanja (7 članov); 10.) Zdrav stveni odsek (7 članov);ll.)Patenti, varnostne znamke, mera in vaga (3 člani); 12.) Statistika (7 članov); 13.) Veliki kanal med tihim in at-lantiškim oceanom (7 članov); 14..) Poljedelstvo in trgovina (5 članov); 15.) Splošni odsek za blagor ameri-kanskih republik (7 članov).
Zadnji odsek se bo bavil tudi z Louisiana Purchase razstavo v St. Louisu. Glede vprašanja zoper anarhiste se bode bavil poprobneje še ves kongres pozneje.
V razsojevalni odsek bo izmed delegatov Združenih držav poslan najbrže W. Z. Buchanan. On je
Vestni učitelji.
Ypsilanti, Mich., 28. oktobra. — V malem kraju nedaleč, od tu se j* primeril izvanreden slučaj, ki jirav drastično osvetljuje razmere po U-kih majhnih gnezdih naše dežele. Sinček premožnega trgovca v tistem kraju hodi že 0 let v šolo pa še sedaj ne zna ne citati in ne pisati, dasiravno je že prišel do šestega razreda. Njegov oče je namreč tako premožen mož, da je malone pol naselbine njegove in ima zaradi tega toliko moč nad ondotnim prebivalstvom, da je nekak gospodar okolice. Zaradi tega strahu so se ga bali tadi učitelji in tako protežirali njegovega puhloglavega paglavčka šest let. Oče ni bil prav nič vesel, ko je izvedel o slabih vspehih svojega ljubljenčka. Sedaj mu je najel domačega učitelja.
Naša armada.
Washington, 29. oktobra. — General Miles, vrhovni zapovednik naše armade je izdal poročilo o njenem stanju. Sedaj šteje naša armada 84,513 mož. Od teh je 33,784 v Združenih državah, 43,239 na Filipinih in 4,914 na Kubi. Ostali oddelki so naPortorico, Hawai,vAla-ski in na Kitajskem. V poročilu pristavlja general nado, da mu bo v kratkem času mogoče zmanjšati posadke na Filipinih in na Kubi.
Lopova ukrotili.
Helena, Mont., 30. oktobra.— Frank Akcer, poznat lopov, leži v ječi okrajnega sodišča težko ranjen. On je namreč že večkrat pobral komu novce iz žepe, zadnje čase pa je napadal kar po več ljudi skupaj in to kar v saloonili. Sinoči pa se
Pkoto by Feanall, Brooklyn.	t
EDWARD M. SHEPARD, KANDIDAT ZA ŽUPANA V MESTU
NEW YORK.
od vseh strani oboroženi belokožci in črnci in od obeh strani si groze, da bodo drug drugega uničili. Po zadnjem poročilu je zbrariihv Washington Parish 500 oboroženih ljudij.
Vzrok pobojem je bil tale: Zamorec Greer Lott je imel pivnico, katero so zamorci j ako radi obiskovali. Neki konstabler pa ga je vprašal pred par dnevi, če ima licenco. Na vprašanje je postal zamorec surov in je začel zmerjati konstabler j a ter mu groziti z revolverjem, na kar se je konstabler potihoma odstranil. Čez nekaj časa pa se je povrnil v družbi več mož nazaj in je zahteval, da mora zamorec pokazati licenco. Lott je začel takoj streljati, toda možje bo tudi potegnili revolverje in Lott se je kmalu zgrudil na tla. N» ta način so se kovražnoBti začele.
Prizorišče nemirov leži v taki pokrajini, kjer nimajo ne telefona in ne telegrafa, zato je težko kaj več zvedeti o tem. Pomožni šerif Simmons je brzojavil governerju Heard«) da naj le ta pošlje vojaško pomoč.
Hooseveltov rojstni dan.
Washington, D. C. 27. oktobra-Danes je 43. rojstni dan predsed. nika. Ker je pa nedelja, ni bilo nič posebnih slovesnostij. Predsednik je bil ves dan doma.
Farmarjev sin ustreljen.
Plymouth, Ind. 30. oktobra. — Včeraj so našli poleg domačega poslopja na vozu ležečega s prestreljenimi senci devetnajstletnega sina farmarja M. Breada. Predvčerajšnjem se je bil nekam odpeljal in seje imel ponoči vrniti. Kdaj je konj mftvo truplo pripeljal domov, se ne ve, ker so domači še le zjutraj opazili sinovo nesrečo. Do sedaj nimajo še niti najmanjšega sledu kdo bi to storil niti kje.
Czolgoszevo ime.
Rochester, N. Y., 28. oktobra.
Mladi farmar iz Irondequoit, Charles Britton je dobil te dni sinčka in ga je hotel dati krstiti na ime: Leon Czolgosz. Dotični duhovnik se je temu uprl in ni hotel otroka tako krstiti. Ko so pozneje izvedeli okoličani o tem, se je zbralo kakih 200 mož, ki so Brittona odvedli v bližnji gozd in ga pretepli. To mu je baje pomagalo._
Zasledujejo ga.
Toledo, O., 29. oktobra. — Drznega znanega lopova J. E. Evansa, poznatega tudi pod psevdonimom "Topeka Joe", ki je izvršil že mnogo drznih poštnih tatvin in kateri je nedavno pobegnil iz tukajšnje ječe, so zasledili v gozdovih blizu Sarnia. Na njegovo glavo je razpisana velikanagrada in ga hočejo obla sti dobiti na viak način v roke.
je opekel. Med ljudmi, katerih se
vešč španskega jezika in pozna do- je lotil sta bila dva Podaja in en po-bro vsa pereča vprašanja južne možui Sevif; Vsi gti.r3e 80 fotegnili
Amerike. Bil je več let poslanik v Argentini j i.
« Kongres se je nadalje posvetoval kako bi se sestavil dnevni red in je odobril poročilo odbora za sestav-ljenje odsekov.
Jutri bo posebna seja, v kateri se bo sklepalo o tem, v koliko naj se pripusti k sejam dnevno časopisje. Nekateri člani delujejo na to, da bi se ne raztrobilo preveč o posameznih debatah in sklepih
Ne sedi, ako ti ni neobhodno potrebno. Oni pa,ki jeprimoran pogostokrat sedeti, naj uživa pristno Trinerjevo grenko zdravilno vino (Tri'faers Elixir of Bitter Wine) katero pospešujo prebavljenje in prijetno ozdravljuje zamašenje, ki je sicer težko ozdravljivo. Ono krepi in posveži telo kakor nobeno drugo zdravilo, pogreje in poživi život ter čisti kri posebno ob zimskem času na prodaj v lekarnah ali pa po naročilu pošlje edini izdelovalec Jos. Triner 799 S. Ashland Ave. Chicago, 111.
Zakaj ima oni-le človek tako lepo barvo? Ker redno uživa pristno Trinerjevo grenko zdravilno vino, najboljše zdravilo za urejanje jire-bavljavnega sistema, za čistenje krvi in posveženje teiesa in duha. A pristno vino izdeljuje edino le Joe. Triner 799 S. Ashland Ave Chicago, 111. na katero ime pazi pri vsakej steklenici, ki je kupiš v lekarni, ker le to vino jamči za za-željeni vspeh.
Dečka umoril.
Montreal, Que., 28. oktobra. — Petintridesetletni DanecTobin Han-eon je prišel na policijsko postajo in je izpovedal, da je ravnokar umoril nekega dečka, pri katerem je dobil 17 centov. Ker Be mu pa to zdi premajhna svota, zato se javlja oblasti. Policijsti so smatrali spočetka moža za blaznega, vendar so .poslali na označeno mesto enega moža, ki je res našel majhnega dečka mrtvega. Spoznali v njem sina nekega kavinegatrgovca. Vsled tega vlada v mestu veliko razbur-
^pro«
revolverje in posledica bitke je bila ta, da se je zgrudil Acker težko ranjen na tla. Izmed polieijstov ni bil nihče ranjen.
Caleb Powers obsojen.
Georgetown, Ky., 28. oktobra. Sodišče je spoznalo krivim bivšega državnega tajnika Caleba Powers, da je kriv umora governerja Goe-belna. Med obravnavo se j« izkazalo z nebroj pričami, da je bil Powers tako tesno zapleten v zaroto, da je on pravzaprav edini in glavni provzročitelj umora. Sodišče je obsodilo Powersa v dosmrtno ječo. Odvetniki so vložili prošnjo, da se mu dovoli druga razprava, vendar je sodišče prošnjo odbilo. Odvetniki so na to vložili priziv na višje sodišče.
Grozna dejanja blaznega.
Iron River, Mich., 28. oktobra. Andrej Israelson je bil zadnje čjlsm«. večkrat bolehen in je kazal sledov«v blaznosti, vendar niso smatrali tfo;. za nevarno in so ga pustili, daj«, hodil prost okrog. Včeraj pa grabil puško in ustrelil ženo Tast je hitel na pomoč, ko je začul strel, a tudi njega je ustrelil nesrečni iet. Kot tretja je prihitela svakinja, a tud, to je ustrelil, čez malo trenut* kov je pomeril sebe v glavo in se takoj zgrudil mrtev na tla. Mnogoštevilni streli go opozorili policijo m ko je ta došla na lice mesta, j« našla štiri mrtvece, žrtvi blaznega
nesrečnika.
Listnica uredništva.
"Nova domovina" v Clevelandu se je izdatne povečala in izhaja zdaj po dvakrat na teden, vsaki torek in petek. Važna sprememba se je izvršila tudi v njenem uredništvu in programu. «Nova Domovina" bo odslej odločno katoliški list, za kar nam je porok njen novi urednik Rev. i. L. Kerže. Veseli nas, da je dobil "Am. Slovenec" tovariša v rodoljubnem delu za probujo verske in narodne zavesti ameriških Slovencev ter m« želimo najboljšega vspeha.
Iz slovenskih naselbin.
Juliet, 111., 31. oktobra. - V torek se je mudil v našem mest« predsednik bilijonskega trusta, gospod Charles Schwab in si ogledal vse mlini*, ki so last največjega sve tovnegA trusta. Predsednik Schwab se je izrazil, da bo dala družba ' $500',000 za popravo tovarne na gcott cesti.
—	Jolietski župan R. Barr je naročil policiji in ta je dala ukaze vsem saloonarjem, da ne smejo poslej več hoditi po pivo ženske in ne možki, če še niso stari 21 let. IJa se ne pošilja otrok po pivo, je nekaj pametnega in primernega, da se pa krati ta■ svoboda ženskam in odraslim mladeničem se nam zdi naravnost nasprotno ustavi Združenih držav, v katerih je zajamčena popolna svoboda vsakemu državljanu.
—Jakobu Pleše se je narodil sin, krščen je bil 27. oktobra na očetovo ime, Jožefu Jurinčič tudi sin, ki je istotako dobil ime svojega očeta. V slovenski župni cerkvi ets bila minuli pondeljek poročena g. Anton Pire in gdč. Frančiška Bu-ščaj, oba doma iu Dobrepolja na Kranjskem. Obilo sreče!
—	V elektrarni ob Bridge cesti je ponesrečil v noči od pondeljka na torek delavec Ed. Johnson. Pri-trjal je vijake ob žicah, kateri so bili popustili, zadel pa pri tem opravku po nerodnosti ob žico, ki je bila napolnjena z električnim tokom, kjer je zadobil tako silen udarec, da se je zgrudil nezavesten na tla. Našli so ga šele v torek zjutraj in ga prepeljali v bolnico sv. Jožefa, če prav okreva, ne bo popolnoma zdrav nikdar več.
—	V torek večer "je bil en lep večer", kakor poje narodna pesem. Gorka, prijetna sapica je pihljala, na jasnem nebu so se svetile redke zvezde in ljudje so se sprehajali trurnoma po ulici. Ta lepi večer pa je vzbudil v ponižnih srcih dveh
-podjetnih zamorcev oskromno željo da bi se malo peljala na izprehod. Imela st£ takoj precej dobre volje aato, nedostajalo pa jima je konja in vozička in v črnih glavah so se jima "zasvetile" te le črne misli, katere sta pa takoj izvršila. Priplazila sta se do hl«va, kjer so konji trgovine Stonich & Ogulin, odprla z veliko spretnostjo vrata, napregla konja, se vsedla na voz in se vozila po mestu kakor dva barona. "Vsak spas pa le en cajt trpi!" Ta pregovor se je žalibog prehitro uresničil. Nek prijatelj g. Ogulina je opazil zabavo zamorcev, ji napravil kratek, a odločen konec; tako netaktno motena Etijopijca sta pokazala pete, konja pa je prived«l oni gospod iz zamorske sužnosti nazaj v gospodarjev hlev. — Kakor pa je bil pr-poskus za zamorca nesrečen ni malo vabljiv, vendar nista izgubila še veselja do take cenene vožnje. Ko sta se malo odahnila, sta si poskušala "izposoditi" [konja pri g. J. B. Stukel, a tu so jima prekrižali račune, predno sta izvršila svoj namen. Kaj sta počela nadalje v nedolžnih zabavicah dvakrat tako kruto motena zamorca, je ostalo skrito pod temnim plaščem torkove noči. Za drugič želimo šarmantni-ma temopoltnima gospodoma več »reče!
—	Zabavno društvo "Ilirija" prav pridno razvija svoje delovanje. Pri zadnji seji je pristopilo zopet Večje število novih udov in v vseh slojih se kaže kar največ zanimanja za preoinovano "Ilirijo." Pri zadnji seji se je vsprejtl predlog, da pristopajo novi člani lahko vsak dan ako se zglase pri tajniku g. K. Sitarju ali pa predsedniku g. Geo. Brozichu. Društvo li je najelo pro storne in z vsemi modernimi udobnostmi opremljene prostor« pri g. A. Golobitshu. Uporabljajo pa jih posamezni odseki po sledečem redu: V pondeljek večer: pevske vaje, v torek večer: plesne vaje in ples, v sredo: telovadba, v četrtek; pevske vaje, v petek: gledališke skušnje, v nedeljo: skupni sestanki. Na te sestanke opozarjamo se posebno vse p. n. člane in Slovence v Jolietu. Vsak ud sme namreč ta večer pripeljati seboj sorodnike, kakor sestre, stariše, ženo m otroke. Za zabavo skrbi zabavni odsek. Po dosedanjih vspehih sodeč zamoremo
prorokovati, da postanejo ti nedeljski sestanki najpriljubljenejša zabava jolietskih Slovencev. Članarine je pri "Illiriji" samo 25ct. mesečno, pristopnine pa enkrat za vselej, samo 50e. zatorej je vsakemu omogočeti pristop.
—Za pogreb v Jolietu umrle Marije Plahtar so darovali: Supervisor John R. He rath 112.00, John Pet-ric 15.00, Štef. Kukar $1.50, Joe Grill $], Martin Štefanich $ 1, John Laušin $1, Anton Grayhek $1, Rudolf Hočevar $1. Po 50 centov: A. Konda, John Plut, Joe Grahek, Anton Judnich, Matija Verščaj, Anton Stanek, Jure Petric, John Kukar, Peter Muhič, KatarinaKle-menčič 50, John Judnich, Anton Zelnekar, John Grayhek, Jernej JanžekoviČ, Joe Renka, Mat, Ho-, tujec, Anton Muhic, Math. IvfeC, Joe Videtich, Joe Rus, John Kukar, W. J. Grayhek, J. B. Stukel, John Kochevar, John B. Kukar, M. Mutz Martin Fir, Mihael Krawl, George Loparec, John Rudman, Jakob Bu-kovitz, John Ancelj, Marko Petric. Po 25 centov: Jakob Ancelj, John Požek, Joe Deitchman, Ant. Kom-pare, Nik. Žugel, Jakob Stezinski, John Horvat, Martin Kočevar, Katarina Jurajevčič, Ignac Juričič, Gregor Jakša, Franc Lavrich, John Filak, John Kambič, John Težak, Katarina Petrašič, Martin Geršič, John Rus, Anton Pleskovič, John Jaklič, Math. Pogorele, John Ogulin, Nick. Žugel, John Župec, John Horvat, Mihael Kochevar, Cecilia Hesler 25, Franc Kezerle, Franc Kocjan, Anton Terdich, Jure Ste-fanič. Po 20 centov: Marko Kle-menčič, Anton Marentič, Joe Kan-duš. Po 10 centov: Bara Frankovič in Uršula Konda.—Vsem blagim darovalcem č. cerkvenemu predstoj-ništvu za brezplačno prepustitev prostora na pokopališču in č. g. župniku F.S.Sustersiču zaprezplač-ni pogreb izreka najsrčnejšo zahvalo nabiralec novcev M. Hotujec, % S. Kukar, Joliet, 111.
La Salle, III., 25. oktobra. — Iz našega mesta je sicer večkrat kaj citati v priljubljenem nam "Amer. Slovencu", a dovolite g. urednik tudi meni nekaj prostora v predalih vašega lista. Z delom gre letos pri nas prav dobro; kdor le hoče, lahko dobi delo, bodisi v tovarnah, katerih je v La Salle čimdalje več, bodi si v premogokopih. Zato tudi naši rojaki zmirom bolj prihajajo sem, zlasti zdaj na zimo, ko po nekaterih drugih krajih ponehava delo in zaslužek. Slovenska naselbina v La Salle hitro raste in število Slovencev se množi tu bolj in bolj. Ne le, da prihajajo semkaj od drugih krajev v Ameriki, tudi iz stare domovine se močno selijo sem, žene prihajajo za Svojimi možmi, dekleta za svojimi fanti, tako, da je skoraj vsaki teden slovenska poroka. Leto je žalostno, da še zdaj nimamo lastnega slovenskega duhovnika, ki ga tako želimo in potrebujemo, čitate-Ijem "Am. SI." je znano, da je minulo že leto dnij, okdar nam je mil. g. škof John L. Spaulding v Peoriji dovolil ustanoviti slovensko faro za Slovence v La Salle ter nam obljubil preskrbeti slovenskega duhovnika. Mi smo takoj začeli nabirati denar za nakup zemljišča in smo v kratkem času sebrali toliko, da smo kupili prostor, kjer bode stala naša bodoča slovenska cerkev. Zemljišče leži na jednem najlepših krajev našega mesta tik mestnega parka in je prostorno dovelj za cerkev, šolo in stanovanje župnikovo. Plačano je do malega, le $400 imamo še dolga, ki bi bil pa poplačan takoj, kakor hitro bi dobili svojega duhovnika Marsikateri namreč še odlašajo « svojimi prispevki, češ, bom -že dal, ko bom videl, da bo res kaj iz tega. Pred nekaj tedni smo zopet poslali odbor cerkvenih odbornikov k peo-rijskemu škofu, da bi poizvedeli, kako in kaj. Rt. Rev. Spaulding je naše poslance prijazno sprejel in povedal, da se prizadeva, kar naj več more, dobiti za nas slovenskega duhovnika, a se mu do zdaj ni posrečilo dobiti koga ne v Ameriki ne v Evropi. Zagotovil pa nas je, da ga smemo za gotovo pričakovati pri hodnje leto, ker mu je zatrtil nek gospod iz ljubljanske škofije, da bode dobil tedaj odpust od svojega škofa in takoj potem prišel sem."
O isti reči smo se pomenkovali ta teden s č. g. Fr. S. Susteršičem, slovenskim župnikom iz Jolieta, ki je prišel k nam, da spove nekaj naših bolnih rojakov. Imenovani gospod nam je pravil, da je bil zadnje poletje na Kranjskem in se močno trudil, da bi pridobil kacega slovenskega duhovnika za misijonsko delovanje med ameriškimi Slovenci, pa — zastonj. En sam je bil pri volji, zapustiti svojo domovino in se žrtvovati za svoj narod, a še tega ni hotel odpustiti njegov škof, češ, da mu jamemu primanjkuje duhovnikov. (Kako se spreminjajo časi! Pred leti je pošiljala slovenska dežela svoje einove-misijonarje med zamorce in divje Indijance, dandanes jih nima niti za svoje lastne v tujini živeče brate!) — Opomba uredništva,
K skiepil Bporočim še nekaj žalostnih novic iz naše naselbine. Jakob Škaba se j« peljal minolo nedeljo zvečer z vlakom iz La Salle v bližnje mesto Utica in ker se vlak ne vstavi ondi, je skočil z vagona tako nesrečno, da je padel pod kolesa, ki so ga strašno razmesarila. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu odrezali jedno nogo in visi zdaj med življenjem in smrtjo. Druga nesreča je zadela Josipa Jaklič v premogov i jami pred desetimi dnevi. Velik kos premoga je padel nanj in mu dvakrat zlomil nogo. Tudi ta se zdravi v bolnici usmiljenih sester in ž njima vred še dva druga Slovenca: Jakob Huč, ki j« ponesrečil v jami v Rotland in Franc Urbane, ki trpi na vročinski bolezni. Bog jim vsem podeli ljubo zdravje!	J. P.
Ironwood, Mich., 25. oktobra.-Č. g. urednik! Malokdaj dospejeod nas kak glas v javnost, zato sigurno ne vržete mojega dopisa v koš, marveč mu odkažete malo prostora v priljubljenem nam listu "Am. Slovencu". Tukaj nas ni posebno veliko število Slovencev in Hrvatov, vendar živimo med seboj v lepi slogi in soglasju. Precej pa je tu nastanjenih Fincev, katerim podnebje prav zelo ugaja. Delamo vedno v železnih rudnikih, delo je težko, a tudi zaslužek še dosti dober.
21. oktobra sta se bila dva Finca tako nabrala pijače, da sta se stepla in ju je morai čuvaj zapreti. Zaprl ju je vsakega posebej, vendar sta se lahko pogovarjala in gledala skozi majhno okence. Kar naenkrat pa je enega obšla slaba volja, snel je naramnico in delal priprave, da bi se obesil. Drugi je začel kričati in razbijati po vratih, da bi koga poklical na pomoč. Vpil je tako, da smo ga slišali, ko smo se vračali domov. Seveda je mož govoril finsko in ga nismo razumeli kaj hoče. Se le cez eno uro je prišel stražnik in štl pogledati ▼ ječo, kaj se je vendar dogodilo. Ves prestrašen je naglo Odrezal naramnico, a bilo je že prepozno. Finec je bil že mrtev in mrzel. Vse mestece je letelo skupaj gledati samomorilca.
Pozdrav!	Geo. MuhviS.
Iz Adlešif pri Črnomlju, dne 15. okt.—Minuli petek imeli smo pri nas sv. birmo. Naš mil. g- knez in škof pripeljali so se k nam iz Podzemlja v četrtek popoldne ob 4. uri. Sprejeli smo jih skupaj s šolsko mladino pri kapelici sv. Flo-rijana, od koder smo šli v procesiji v cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim. Potem so šli v šolo, kjer to poslušali izpraševanje otrok iz krščanskega nauka. V petek zjutraj so pa od 5. do 8. ure izpovedovali. Ob 8. uri pa se je »ačelo slovesno sv. opravilo, ki je trajalo do 11. ure. Pri sv. birmi je bilo vseh otrok 266 in sicer iz domače fare 130, iz Podzemlja 2, iz Preloke i, iz Lipnika na Hrvatskem 56 in iz Kunič 66, iz Dubavca pri Karlovcu p* 2. Toda iz naše f^re jih je bilo pa se nekaj pri sv. birmi ▼ sosednjih farah, največ v Črnomlju, čez 30. Od nas so se odpeljali mil. g. knez in škof popoldan ob 2. uri na Preloko. Ta dan je bil za našo faro prav lep in vesel, ker smo imeli zopet enkrat čez 9 let sv. birmo in našega ljubljenega škofa in nad-pastirja v Bvoji sredini.
Pa kakor je bil ves dan prav ye-sel za vso našo faro, tako je bil sklep tega dne silno žalosten. Zgodil se je namieč zločin, kakoršen se do zdaj še ni v naši fari, odkar
obstoji, to je čez 100 let. Po noči so namreč napali 4 možje naše fare na cesti na Bednju blizo h, št. 35. Mateta Jankoviča iz Bednja h. š. 7 ko se je vračal s svojimi otroci na dom. Napadli so ga s kolci in ga tako teško ranili, da je čez 36 ur t. j. v nedeljo zjutraj ob 0. uri umrl. Zapustil je udovo in 6 nepreskrbljenih otrok, kterih najmlajši je star še le dobre 3 mesece, in pa očeta 09 let starega. Napadli so ga pa ti-le, ki so že vsi pod ključem, da bodo zadostovali za svojo hudobijo: Peter Vranešič, krčmar, ki je imel ta dan krčmo na Bednju h. št. 35, iz Tribuč h. š. 12 in pa njegov sin Ivan od ravnotam Miko Črnič, po domače Mrkanec mladi, posestnik iz Bednja b. š. 29 in Ivan Črnič iz Bednja h. š. 28 po domače Stari Smako. Napadli so ga neki iz maščevanja.
Pomota. V "Amerik. Slovencu" št. 89 priobčil sem v dopisu iz Ad-lešič zahvalo za lep dar naši farni cerkvi. Toda v dqpis se je vrinila pomota. Matija in Katarina Veselič darovala sta namreč skupaj dva dolarja, vsak en dolar in ne samo oba skupaj 1 dolar, kakor je tiskano.
R. C. BERTNIK.
L.B. BERTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, MEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS.
M. S. HARNEY,
PRO-DAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Josip Birkey,
209 Plainfield Ave. Joliet 111,
se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v
♦o kopanje vodnjakov, o*
JOHNJ.WELLNITZ
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
Suite 406^CtttHtts Ilttildiilg, JOljCt, III
ANA VOGRIN,
izučena babica, 603 N. Bluff St.. JOLIET. ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tu-kajšnim Slovenkam.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
Frank Rogel Saloon
...in.
slovenska brivnica
je jeden najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem Jolietu, 111.
Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago.
Priznano najboljše jolietsko Porterjevo elvo in v steklenicah Anheuser-Bush-evo je
dobiti sveže vsaki čas. Istotako izvrstna domača vina, fine whiske in dobre smodke. Vie mnogobrojnejii obisk se naj-uljudneje priporočava
FR. R0GEL & JOE LEGAN.
Meščanska Mm Ma,
Ustanovljena januarija Uta 1897.
SILVESTER STRAWETZ, VOdj«.
ANTON o G-RAHEK.
PREDSEDNIK,
1012 North Brps4way Street.
JOHN KUKAR, ^*bilakQLjNik,
920 Nortb Chicaeo Street.
Preskrbi j uje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode, društva, dirke itd.
Glavni CHAD :	DRUSI U«J.D :
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St.
Teltfon ma.	JOLIET, ILL.
7AOTIHI I 14 lepih daril! Največja kuptia ponudbo sedanje«'
LnO I UN J 1{,a"° si °Kledati «e stane nič! Prodajamo najt">ljst
Možk« ali ženska ura iz pristnega ainerikiniskeiiu, Hkamtpei«1 dvojnim pokrovom, s finim kolesovjem in dragimi kameni, z dvajsetletnim pisni, j»'n ,,„,,» podobna čisto zlati v vrednosti $40.— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 80. dneli. „ darila: i fino dunajsko pipieo iz takozvane morske pene, v vrednosti'.JI.50, 1 pristni »P1, „ rete. 1 višnja to moSnji«) za tobak, 1 nikijasto Skatljico za žvepljenke, \ verižico z« 1 C 1 par uhanov s kamenčki, f kravatho bodico, gumbe itd. Uro in naSteta darila poPlJ1'1'10 L,; za $4.98 in ekspresije strofke. Hlago se lahko kupi proti gotovemu denarju, sme? i"10? Btto je vrniti na naSe strolke. če ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, je poslati denar .' vred in takim dodamo Se no vrhu lep žepni nožek, blago pa poSljemo v priporočenem P'p,*!' kupi ali proda Sest ur, dobi eno v nagrado zastonj. PlSina: ATLAS JEWELRY C01"r"' Metropolitan Block, Chicago, 111.
A. GOLOBITSH,,
799-801-803-805 N. Chicago St.	--	J0LIE?. ®
Long Distance Telephone 32J^
(nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in i^Pf^j, i \ zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih	;
klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih trebščin za oboji spol.
GOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkaO'- i Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovi" ; in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekffl°L<i SEVERO- NEMSKFGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro Posvojim potnikom.	A
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozicb*
lastnik.	manager.
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Office: na voglu Chicago in Columbia Streets. Of lice Telephone No. 67.
Residence Telephone No. 139.
Mehki premog	. 3.00
ji »J	3*25
m	• 3.50
Trdi premog	6'75
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
HENRIH C. H0NK0MP,
izdelovalec izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago Stv Joliet, 111.
Atent for Besley's	BAR GOODS
Waukegao Ale end Porter. PAW UU 3-
J. C. SMITH,
BOTTLER.
4U Van Bnren St. "Phone 1719. Joliet. III.
Vprašajte svojega mesarja za
Aierim torte Klase,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Frank A. Dames
izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St.,	Joliet, III.
Telephon: 172.
Moja posebnost so: oncVfae^Č Priporolam se Slovencem v obilno narotbo.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1108 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe "Bros.
JOHN KOŠIČEK,
564 S. Centre Ave., ChkagO, 111.
priporoča Slovencem svoj 1. aprila 1901 -otvorjeni-
novi saloon,
kjer točim najboljše pijače.
CANDY CATHARTIC^ **
lie. 60*. ' I'WIlH	Drenl.U.
Genuine stamped C. C. C. Never »old In bulk Beware of the dealer who tries to sell "something just as good ,"
Tie Met MomI i
Razpošilja denar natSf kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, pdP^ ROBERT T. KELL^' |
Na voglu Chicago in Clinton
Ako se hočeš dobro zabavati^0
MIHAEL KL0BUCAB'J|J 7th Str., No. 119 j
CALUMET,
Tam najdeš izvrstno ureje"'^ ljišče igralno mizo, dobefe.v, smodxe, fino žganje, sveže P izvrstno vino.
Iron Ezchai^
MATT. PRIJAN0VICH, pr0pr'e YIRGINIA, MINS«
priporoča rojakom Sloveli ( obilen obisk svojo lepo ure^9f! z mnogovrstnimi finimi preskrbljeno GOSTILNlCtV pod imenom "Iron Excban£ ^ njej je dobiti tudi Trinerje«0^ ■oilno Grenko Vino, na kate posebej opozarjam rojake. >
STEFAN KUKA
— trgovec — |
l GROCERIJSKIM 0
« PREMOGOM IH -SALOO^^
920 No. Chicaeo St., jolie^ Telefona številka 348. —
MIHAELKR^
—: toči: —■ najbolj priljubljeno ter ^
Anheuser-Busch
-TI žg"
pivo, vsakovrstna vina 1» Prodaja tudi Brnod*«-
1210 N. Scott St., JOU^J,
C. B. HAYWARD tj
Prodajalci papirja in
V zalogi imamo vsakovrst'e
Pisalni papir, koverte,
ščtce, peresa, tinto, s vi^,. zapisnike, knjigi r?
pri knjigovodstvi' ,
škatlje za pisma in razno/"-5"10 potrebščine.
Na Togln Cass & Scott St., ^ JOHN PLEŠ^j
Opozarjam brate HK^ ^ 61 SLOVE"JOE na otvoiite* nove gojilnice, katero 3. julija, v novo sezidani 12ie North Collins Street.
Postrežba bode dobra, s^t jaee in fine smodke; vsi p so uljudno povabljeni.
Iz stare domovina.
s pošte. Poštnim poduradnikom stopinje je imenovan od prav-®ik g. K. Leon v Ljubljani. - Odpravnik g. J0s. Kramarič v Novem-I mestu je uvrščen v II. stopinjo, 2-plač. razred. — Poštni odpravnik % Fux v Ljt bnem pri Celju jepo-®eyeril 10.000 K poštnega denarja in Pobegnil.
Odlikovani slovenski orožniki. V Pierisu v Furlaniji so ob-hajali v soboto 5. p. m. redko slavist. Trije orožniki so dobili odlikovanja za trud in neustrašenost I Plodom požara v Pierisu lani v 8ePtembru. Namestništveni svetnik S' f abris iz Gradišča je pripel tam 8 primernim ogovorom srebrni kri-gg- orožniškima postajevodje-ma Ant. Grlu in Al. Mahniču Prvi je nastavljen v Pierisu in drugi * Tržiču, tretji orožnik Al. Pogo-c pa je dobil pohvalno spriče-z remuneracijo. Ob požaru v 'srsu je rešil gotove smrti v '"Siju neko gospo, Mahnič nekega Pogorelec pa je pomagal p
fele, •valo
n
^ ■ 'irn. požar. V Dobličah, okraj L rQomelj, so pogorela poslopja pe-...1111 gospodarjem. Tudi nekaj živine j*® pogorelo. Ogenj je bruhnil na ^ Pri županu Mat. Vertinu. Ško-le 1"7.000 >kron, zavarovani so °škodovalci za 5400 kron.
t ^ ftuju so štajerski nemški kul-^r°n°8ci napadli iz "Narodnega Qla" odhajajoče Slovence a kalijem in palicami. O policiji se-a ni bilo sledu, dasi je divja r,1hal skoraj cej0 uro razgrajala Wed "Narodnim domom." Zadeva pred sodnijo.
^OŽar. V nedeljo 6. p. m. je upe-Jj. 11 °vgenj v Drešnjevasi na Spod-m Stajarskem eno hišo, Jiilev in "09P°darsko poslopje.
ij. ^Oj. Dne 3. p. m. je umrl v p ,v." bolnici tovarniški delavec iz ^ice pri Gorjah Jakob Poklukar ?y>mi, ki mu jih je 28. p. m. ^ Cer v nekem prepiru z nožem •6ial zadal H. Šoklič. Imenovani se
Gr°«ua nesreča
v tržaškem
V tržaškem
8ani javil oblasti
uroz
VnT/nem ZaVOdU
^ lonem zavodu dozidujejo k se-^Q]emu poslopju nov del, v kate-8a bodo nastavili vse gonilne 'V, ki so sedaj razstreseni po oddelkih. Med drugimi so oh dovršili te dni tudi tri v«like „1 ei kjer je imel uhod biti v po Hjv^6, povelje svojega načel-V a J°8iPa Miklavca so zidarj i od-; nui leseno ogrodje, ki je podpi-R^W Predvčerajšnjim so zi-jj^1 d*lali streha. Nekoliko pred ' S® uro popoludne so delavci z . opazili) kako so se vsi trije t 'skoro istočasno podrli. Takoj <ta 86 je porušila tudi ostala 'ej a Ul ruševinami je ostalo | 0tt^m ne8rečnih delavcev, ki so de-
*	težko ranjeni, jeden Josip
*	«k0r'na ^rčič iz Skednja, je pa I (Kš»J na to' 80 §a izvlekli izpod
i PotT10' umrL Bil ie iedina Pod
ev TSv°ii materi. Načelnik zidar-k8r v8ip WiWavec Kačun j« videl t« fl0' ta1s°j zbežal iz tovarne in Moštvo dobilo nalog, da ga ^ , 1 m izroči sodnijski oblasti, ki
•»ilOlad0l0Žiti' kdo kriv nate3
stroft, ali inženirji ali pa načel-, k klavcev.
J 6(1 °T0 šolsko
]>0Sl0pje dvoraz-%atk°e V ah Pri Konjicah bo v e *** djdelano in bode najbrže • nov. t. 1. blagoslovljeno.
*0Žar.
eter to 5
i8j. Pogoreli dve hiši in troje • Na mestu nesTeče so delovale Požarne brambe.
f ^'»Zaprli v Orehku na Notranj-k2a nedoločen čas, kerjeoslov-aselj med mladino zelo razširil ^kal-
^et.a Ubila. Pri cementnem i'' V Moistrani se je Bkala, kg- zvalila na laškega de-
V Laninah, občina Št. v celovški okolici, ste ▼ so-
ea V i
torija in ga ubiia.
,^'lij	o.
je hčerjo v smrt. v Trstu cest tFemi me8eci vrgla z okna i<Hen ° vf ulici Siusa neka deklica '•%jtilk<naTomšič in se ubila. Samo-b0gaa J® zapustila mater samo. '»blj«^!1,1' doznavši, da se jej je in j edina hčerka usmrtila,
pala je v nezavest in od tietega časa ni več zdrava, ne vesela. Od dne do dne je postajala bolj žalostna in tarnala je po svoji hčerki. Sosedom, kateri so jo tolažili, je pravila že prej vedno, da udarca, ki jo je zadal, ne preboli nikdar. In res, včeraj je naprav-ila konec svojemu trpljenju, vrgši se z tretjega nadstropja. Obležala je mrtva na mestu. Poklicani zdravnik ni mogel druzega, nego konstatirati nastopiv-šo smrt.
Prebrisani Nemci. Iz Spod. Štajerja nam pišejo: V ptujskem občinskem svetu se je sklenilo, prositi pri deželnem odboru in deželnem šolskem svetu, naj se določi, da se sedanji pouk v slovenščini na deželni ptujski gimnaziji tako pre-ustroji, da bo za nemške in slovenske učence enako obvezen. V spodnjih gimnazijskih razredih se naj poučuje slovenščina v nemškem jeziku, da bodo pouku lahko sledili tudi nemški dijaki. Na nemške dijake se naj pri slovenščini tako blagohotno ozira, kakor pri nemščini na Slovence. — Ptujskemu občinskemu svetu ni toliko na tem, da se fantje naučijo slovenski, ampak da imajo v maturitetnem spričevalu red iz slovenščine, kajti potem kot uradniki lahko dobijo službe tudi na Spod. Štajerskem.
Ustreljenega so našli dne 3. p. m. popoldne 20letnega hlapca Jan. Skarjo iz Ravnika pri Št Rupertu kakih 300 korakov od hiše njegovega gospodarja Ant. Zupančiča v Dolenji vasi pri Novemmestu.S staro puškosvojegagospodarja je brez njegove vednosti šel na lov in si na dosedaj nezuannačin prestrelil prsa.
Velika požara. Iz Celovca, dne 7. okt. V soboto in nedeljo smo imeli v bližnji cilovški okolici dva .zelo velika požara. V soboto je začelo goreti v Ladinjah, občina Št. Peter pod Celovcem. Nastalje ogenj ob tri četrt na 2. uro v hiši tamo-šnjega župana. Kmalu se je vsled vetra raztegnil tudi na bližnja sosedova poslopja. Zgorelo je 7 poslopij. Gasile so požarne brambe iz Celovca, Št. Petra, Žrelca in Sela. Dela pri gašenj u so se poprijeti tudi obilno došli dijaki in vojaki. — V nedeljo ob 3. uri popoludne je zopet nastal požar in sicer na obširnem posestvu pL Eldmana na Gorici. Kjer je tudi gospodinjska šola o. kr. kmetijske družlie in mlekarna. Nastal je ogenj v nekem postranskem svinjaku, a se je vsled vetra razširil kmalu na vsa zelo obsežna gospodarska poslopja in na omenjeno šolo. Grad, ki je precej blizu, so še obvarovali. Bil je v nevarnosti tudi gozd, ki moji na posestvo;po trdem delu se je posrečilo, ga rešiti. Zgorela je seve vsa krma, mnogo orodja, poslom obleka itd. tudi nekaj svinj je ostalo v ognju. Požarne brambe so prihitele iz Celovca, Št. Jurija in Št. Petra. Škoda je zelo velika. — Trdi se, da so na obeh krajih zažgali otroci, igrajoči se z žveplenkami.
Požigalec v Kropi prijet. Po-
žigalca Petra Aliačič je žendarme-rija zasledila dne 6. oktobra, ko je hotel že četrtokrat zažgati v Kropi. Preoblačil se je v žensko obleko ter zvečer pozno ali pa zjutraj zgodaj jemal s seboj cunje, slamo in v njej vloženih nekoliko žveplenk, skupaj zvil in zažgano položil ali pod leseno streho, ali na kraj, kjer je bilo seno ali slama. Odšel je h kapelici na hribček* tam so ga kot neznanega dvakrat videli, in menda čakal, ke-daj se bo posvetilo. Izpovedal je vse sam. Strah je bil res velik in opravičen, posebno ker sta bila že prej dva velika, požara, druzega je tudi on provzročil.
Za padle avstrijske vojake na Kitajskem je določil cesar, da se v Pulju v mornariški cerkvi "Madonna del mare" napravi spominska plošča, na kateri naj se napišejo vsi pri kitajskih zmešnjavah padliavstr. vojaki.
Cela rodbina radi ponarejanja bankovcev zaprta. Posestnik Zur-kaleka v Mostecu poleg Brežic in vso njegovo rodbino na Štajerskem in Kranjskem so spravili pod ključ} ker je ponarejal papirnat denar 20 kron. Goljufijo je izdal graver v Zagrebu, do katerega se je Zukalek obrnil, naj mu priredi obrazec za za vrsto bankovca (serija). Oškodo-
vani »o vsi, kateri so po neprevidnosti te napačne Zurkalekove bankov ce sprejeli.
Vlak je obtičal. Dne 8. p. m. je
obtičal pri Spielfoldu poštni vlak, ki bi moral biti tričetrt na 8. uro zjutraj v Mariboru. Bil je preobložen.
Reiningshausovo pivo so bojkotirali delavci v Gradcu. Sedaj je pivovarna ugodila zahtevam svojih delavcev in ostalo delavstva je opustilo bojkot.
Družba sv. Jožefa v Celovcu,
nemška sestra naše Mohorjeve družbe, se je sedaj povspelo na 60.000 članov.
Ponesrečil se je 2. p. m. 7lletni Jernej Kapel s Kala. Žrebe ga je brcnilo s toliko silo v trebuh, da je mož naslednji dan umrl.
Pokopali so te dni v Ljubljani g. Josipa Kramaršiča, strojevodjo južne železnice.
Tatje v župnišču. Po noči od sobote na nedeljo so udrli neznani tatovi v župuišče v Krminu ter tam pokradli denarja in dragocenosti za 2000 K. O tatovih ni nikakega sledu.
Utonila je v potoku Mmšica 43 letna kočarica Marija Eržen iz Jarž.
Zlati novci po deset kron pridejo po poročilih dunajskih listov v večji množini v promet.
V avdijenci pri sv. očetu je bil
8. oktobra knezoškof lavantinski presv. g. dr. Mihael Napotnik.
Iz bele cerkve se nam poroča, da je.nevarno obolel tamoinji župnik g. Mihael Barbo.
Nesreča. V bližini Borovnice je strela udarila vhišo Antona Adamu. Hiša je zgorela. Strela je posestniku ubila tudi dva vola.
Uboj. V tovarni posod pri Celju je delavec M. Vališ kuril.ca Mat. Slemenika tako težko ranil, da je Slemenik sled dobljenih poškodb umrl.
Umor. Vdova Katarina Pugelnik posestnica v Središču, je v družbi neke Hrvatice v torek teden odšla od svojega doma. Sedaj so Katarino Pugelnik dobili na hrvaški strani mrtvo v Dravi. Na truplu se poznajo znamenja nasilne smrti.
Aretirana anarhista. V Trstu so aretirali 32letuega Tomaža Quer-ciola iz Rimini in 22letnega Jos. Benzi iz Forli. Aretirana sta bila ta dva človeka radi suma, da sta anarhista. In kakor vse kaže, je bil sum popolnoma opravičen, kajti pri Quercioliju so našli veliko množino anarhističnih knjig in spisov iz Pattersona in Bueuos-Ayresa v Ameriki. Pa tudi on sam je izjavil na policiji, da je "za akcijo sposoben anarhist!!" Quercioli je bil po-pred v Sredcu.
Obesil se je v Rančah na Štajar-skem posestnik Franc Vrečko. Bil je, dasi rojen Slovenec, hud nasprotnik Slovencem in cerkvi.
Starinske najdbe. Pri delih za preložitev ceste v Pristavi pri Trebnjem so odkopali mnogo rimskih najdb.
Dinamit ukradli so stavbinski tvrdki Hofellner in Rostock v bližini Velike Loke neznani tatje. Odnesli so 30 kg dinamita.
Nov pevski zbor v Celju. Delavsko podporno društvo si je osnovalo svoj pevski zbor, ki šteje že blizu 30 udov. Pevovodstvo je prevzel g. dr. Schwab.
Vilice v glavo. Klobučarski po-močkik Karol Vehonek in narednik Fr. Hajnsičsta se nekje v Mariboru skregala. Vehonek je ravno jedel z vilicami. Ko mu je zavrela kri, skočil je kvišku ter slabodel Hajn-šiču vilice v glavo, z drugim udarcem pa mu izbil zob. Hajnšič je nevarno ranjen. Venokika si je izposodilo sodišče in ga vtaknilo v luknjo.
Z Bizeijskega na štajerskem se piše: Dne 5. p- m. v noči hotela si je učiteljeva žena gospa LojzaStoe-ger življenje vzeti z vrvjo. Ko si je najprej glavne žile na levi roki prerezala, se je hotela obesiti, a služkinja je se pravočasno slišala, in takoj došla zdravniška pomoč jej je otela življenje. V obupu, da mora zopet brez vsakega vzroka v Feldhof v norišnico ter ljubosumje
proti svojemu možu — učitelju — sta vzroka po njeni lastni izpovedi, k temu strašnemu činu.
Koroške novice. Dediči se iščejo? Pred dvema letoma je umxl v Ameriki neki Janez Mueler zapu-stivši veliko premoženje. Ker ni zapustil nobenih listin, se ne ve, komu pripada njegovo premoženje Kakor je pravil, je imel sorodnike v Celovcu ali Št. Rupertu (morda tudi ob Velikovcu). Njegov oče je bil baje mlinar. Umrli je bil star kakih 50—-60 let. Če bi kje bil kdo ki ima morda kaj pravice do ded-ščine, naj se obrne na mestni farni urad sv. IIja v Celovcu. — Celovški mestni nadživinozdravnik gosp. Pohl se je vozil minulo nedeljo v Gospo sveto. Vozil ga je nek kmečki fant. Na klancn pod samostanom se je konj splašil. Hčerka, ki je bila z očetom v vozu, je skočila še pravočasno z voza in se ni poškodovala. G. Pohl pa je prišel pod voz, zlomil si je roko in je tudi drugače hudo poškodovan. — Preteklo nedeljo jepo noči precej hudo deževalo in v ponedeljek smo videli sneg doli čez drevno mejo na Peči, Ojstrici,Stolu, Jepi, Dobraču, Grlici, Srbici, Svinji planini in Golovcu; celo na Macnu in Žingarici je zapadel. Postalo je prav hladno. — V romarski cerkvi na Macnu so minuli teden tatovi izpraznili vse cerkvene nabiralnice. — Izgubil se je posestnik Al. Fuerpas p. d, Na-dlar z Leda. Pri velikovški dav-karji je vzdignil 251 kron, potem pa j« odšel, ne da bi se znalo jkam.
Zmagoviti konji slovenskih konjerejcev. Dne 6. oktobra je bila" .lirka v Gradcu, katere so se udeležili tudi slovenski koujerejci, i'l a'ictji- s častjo. Pri plemenski vožnji je dobil Anton Slavič iz Grab s svojim "Touijem" tretje darilo in Ferdo Kranjc iz Babinec s triletnim kostanjevim žrebcem "Princ Prater" četrto darilo. Pri "Graški dirki" je dobil Anton Slavič s "To-nijem drugo darilo.
Samomor natakarice. V Celju se je obesila natakarica Ana Pire. Vzrok nesrečna ljubezen.
Uboj Kranjca na Dunaju. 18-
letnega Aleksandra Karaya, ki je na Dunaju zaklal delavca Franca Podborška s Kranjskega, so porotniki soglasno spoznali krivim in Karay je bil obsojen na osem let težke ječe.
Nadvojvoda Franc Ferdinand
se je mudil zadnji čas na svojem posestvu v Loeliugu na Koroškem, kjer ima obsežen lov. Dospel je tja s svojo soprogo kneginjo Hohen-berg v nedeljo dne 29. sep. Takoj po odhodu se je s svojo vzvišeno soprogo udeležil svete maše. Lovski grad so letos prenovili in razširili. "Beljaška Urša" se jezi, da je med služabniki, ki so prišli v grad, slišati tudi precej — češke govorice. Tako pisarenje kaže naše koroške velikonemce zopet v pravi luči! — Dne 4. oktobra je presvetli gospod praznoval svoj god. Zjutraj je šel na lov in ustrelil zelo velikega jelena. Potem je bila sveta maša, in sicer na prostem. Udeležil se je nadvojvoda s spremstvom in gosti. Pozneje je sledil obed.
Iz Celovške škofije. Novoime-novani stolni kanonik, vlč. gosp. Jož. Vidovic, bode slovesno umeščen prihodnji pondeljek dne 14. okt. — Č- gosp. Jos. KukaČka pride s sv. Višarij zopet v Črno za kaplana. — Župnijo Koprivno bo oskrbovala farna duhovščina v črni župnijo Št. Štefan pri Trušnjah pa g. župnik v Vovbrah. - Farno izpite je delalo od 8. do 16. okt. 14 duhovnikov, med njimi Slovenci: gospod Fr. Ks. Meško, provizor v Š . Danijelu; g. Š. Zaichen, pro. vizorna Dješah; g. A. Kaplann, provizor na Mostiču: g. Iv. Smolej, kaplan v Prevaljah.
Zamašenje se ozdravi.
Najvažnejša iznajdba zadnjih let je gotovo zdravilo za zarnašenost: Cascarets Candy Catharie. Ozdravljenje jamčeno. Pristne tablice so zaznamovane s C. C. C.
Ha prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI H0ČES NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopji, mehki
in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov.
Vse te smodke so EDINE UNIJSKE. ki Jih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporofam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili pre-skrblj'en SALOON in lepo urejena »re-nočišča. Iti UNIJSKA BRIVN1CA.
200 Jackson St.
JOLIET, ILL.
Phone No. 3431
IZDELJUJEMO
znakezaK.S.K.Jednoto
Mm, zastave in banflera
W. J. FEELEY CO.! 6 & 8 Monroe St., CHICAGO.!
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu uovega kanala.
Pruduo kupii! uumbs onlasl 8« pri mi«, in oglej si uaSo zalogo I Ml le boino zadovoljili in ti prihranili d'mar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 00 cts.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 00 do 70 cts.
galon s posodo vred.
Izvrstna tropavica $2.50—$3.00
galon s posodo vred.
Manj nego deset galon naj nihče ne naroči, ker inanje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoš-ljejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem:
NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street,
SAN FRANCISCO, CAL.
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby 4 Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Tožim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami._
\ Kašeli
3 je pričetek mnogih nevarnih boleznij. Zaleže s« neopažen ter prinese seboj snovi začetne jetike.
Ako se začne uporabljati ob ravem času, zabrani vstop vsem boleznim. Velike vredno-
SeveroTI Balzam j za plučaJ
"Najtopleje priporočam Severov želodčni grenčec vsim, kajti on je najbolje zdravilo za želodec. Uravnava ta organ, povija tek in vas dela močnega in krepkega." I. Wytlačil
gti je v slučajih hudega kašlja 8 pluvanjem ali brez tega, z vnetjem dihalnih organov pneumonije pleurije in gripe 1	Cena 25 50c.
Severovo St. Gothard Olje. 1
Si je s svojo odpomočjo in delovaa- n jem pridobilo slavno ime. RoleiMp8 * provzročene od steklin, revma"z" Y nia. opeklin, gihta i. t. d se l'itr0 o
ozdravijo.	Cen* 50c- *
W. F. Severa * Izdelovalec zdravil ♦
Cedar Rapids, Iowa, c
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropjei JOLIET, ILLINOIS.
na voglu Ruby in Bluff St.
Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch."
LOUIS MAUSER & €0
" Rojaki dobro doSli /"
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri meni, warn vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
TROST & KRETZ
— izdelovalci_
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'The U. S." 10c.ii "Meers«"fe
Na drobno se proda>J'° povsod, na debelo i«1 na
108 Jefferson cesti v ioliet, Ills.
Ac^rn peči
ln
ognjišča
80 j,njbolše izdelane iz nafinejega i„ trpežnejšega materijah. Drugi izdelovalci delajo svoje izdelke po, naešm vzorcu a njih peči se ne morejo primerjati pristnim Aeorit p«, čem in ognjiščem.
ROBERT MEERS,
železninar in klepar. 205 Jefferson Street, | Telefo* 195. JOLIET, ILL.
TRADE^^jcQUNCIL j»
AMEMMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Pryi slovenski totoliM list t Ameriki
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
Y JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo:
"i
za celo leto za pol leta
$3.00 all IS k roti. $1.50 alt 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo,
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 81 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, eor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 500. 'Uredništva telefon št. 1541.
"AMEBJKANSKI SLOVENEC".
Published meekly at Joliet, lil. by ,, The )Slovenic- American Print-ing Co." cor. Benton & Chicago Sirs.., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west/of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenio Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Entered at th» Post office »t Joliet, IU. as seaoud Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
8. nov. Nedelja 28. pob. Viktorin, šk.
4.	"	Pondeljek	Karol Boromej.
5.	"	Torek	Caharija.
6.	"	Sreda	Lenard.
7.	"	Četrtek	Engelbert.
8.	"	Petek	Bogomir.
9.	"	Sobota	Božidar.
God vseli Svetnikov.
misli na to želja: "O, ko bi bili mi enkrat tako srečni!"
Toda to ne sme ostati samo želja. Naša sv. vera nas uči, da moramo postati taki, da moramo hrepeneti po tem in^naša sv. vera nas tudi uči, kako tudi lahko postanemo taki. Tja priti je namen in cilj našega življenja. Zato živimo in zato poče njamo tudi vse to, kar tirja od nas življenje. Tako hoče Bog in mi se moramo pokoriti. Nepopisno krasno je izveličanje, vse krasote sveta se ne dado niti od daleč primerjati. "Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo in človeško srce še ni občutilo, kar je Bog pripravil onim, ki njega ljubijo." In sv. Janez pravi vskrivnemrazodetju: "Bogboobri sal vse solze; smrti ne bo več in ne žalosti in ne tožba in ne bolečin." To je konečni namen vseh ljudij, pa bodimo, kar hočemo.
Dalje pa je pisano: Pot do tja je ozka in malo jih potuje po njej Toda to nas ne sme ostrašiti. Samo hoteti je treba in Boga prositi mi losti. "Pojdi in ne greši več!" — "Delaj dobro in varuj se hudega!" "Pojdi in spolnuj zapovedi!" -"Ljubi Boga čez vse, svojega bliž-njega pa kakor samega sebe!"
Spominjajmo se torej goreče ubogih duš v vicah!
Ali imamo dandanašnji tudi svetnike.
kov, ki so darovali svoje življenje za sv. vero med tujimi narodi in pol divjimi ljudmi. Zlasti mnogo mu-čenikov je bilo lansko leto na Kitajskem,' a koliko, to ve sam Bog, človek nobeden.
Vernih duš dan.
Praznik vAeli svetnikov ima to-le zgodovino:
Izza časa rimskega cesarja Avgusta j« stal v Rimu poganski tempel, ki je bil posvečen vsem bogovom, katere so častili poganski Rimljani. Ta tempelj so zvali Pantheon. Ko je pa v poznejših stoletjih postal Rim krščanski, je postal Pantheon brez pomena. Leta 609 ga je podaril cesar Fokas papežu Bonifaciju IV. In ta papež je nekdaj poganski tempelj izpremenil v hišo božjo in jo posvetil Dev&ui Mariji in vsem mučenikom. V to cerkev je dal Bonifacij IV. prepeljati 28 voz relikvij, katere so po Rimu nabrali. Radi tega je nastal v Rimu sam iz sebe praznik vseh svetnikov, katerega so obhajali prve čase L maja, ob obletnici posvečenja Pantheona. Na prošnjo cesarja Ludvika Pobožnega pa je bil postavljen praznik vseh svetaikov za vesoljno krščanstvo in prestavljen na 1. novembra, kakor je ostalo še do današnjega dne. Tako praznujemo god vseh svetnikov ob
zaključku cerkvenega leta.
*
* *
God vSeh svetnikov nam odpre nebo in v duhu gledamo vse izvoljence božje. Neizmerno število, več
kakor je zvezd na nebu jih stoji pred naini, zastopani »o vsi človeški stanovi; apostoli, preroki, mučeniki, device, spoznavalci, žene, vdove, kralji, cesarji iu knezi, vojaki in duhovniki, meščani, kmetje in slu-žabniki, bogatini in reveži, različnih starosti, aivolasistarčki, možje, žene, mladeniči, deklice in otroci. Ali nam naj ne vstaja že pri garni
Pozno v jesen, ko nam narava vsepovsodipodobosmrtiin minljivosti pred oči stavlja, ko odpade listje z Jrevja in se zdi rast in življenje v rastlinstvu izumrlo, ko zavlada povsod v natori praznota in mir, -tedaj praznuje katoliška cerkev spomin vseh vernih duš ter posvečuje mesec november ubogim dušam v vicah.
Bolj pogosto, kakor sicer darujejo mašniki ta mesec najsvetejšo daritev za dušni mir pokojnih kristjanov in verniki se tako rekoč skašajo med seboj prehiteti na pomoč vernim dušam z molitvijo in drugimi dobrimi deli. Saj se spominjajo tako živo svetopisemskih besedij:' 'Sveta in dobra je misel, moliti za mrtve, da bodo rešeni njihovih grehov."
Lep je dan Vernih duš, ki nam kliče v spomin naše zamrle stariše, brate in sestre, prijatelje in dobrotnike. Pač teko solze ta dan, pač krvave stare srčne rane, vendar je ljub in drag katoličanu dan vernih duš. Ta dan se odtrga od svojih vsakdanjih skrbij, pozabi na svoje domače in hiti ven na grobišče, na kraj mrtvih, okinča grobove svojih dragih ranjkih, poklekne ob gomili in pošilja vroče srčne prošnje za večni mir in pokoj svojih umrlih tjegOrikGospoduživljenjain smrti.
Kako mnogi so prešli mimo nas, ki smo jih poznali, častili in ljubili, kako mnogim, ki so bili sklenjeni z nami z najožjimi vezmi sorodstva, je pretrgala smrt nit življenje; zaspali so v gospodu in čakajo pod rušno gomilo angelovega klica k vstajenju vseh mrtvih.
Lep je dan vseh vernih duš; dokazuje nam, da ljubezen ne mine ob smrti naših drazih, ampak sega onkraj groba, v dolgo nepoznano večnost. Pokažimo torej dejanski svojo ljubezen do naših ranjkih! Morda žele in potrebujejo naše pomoči. Ali jim jo boš odrekel?
Pomagaj ubogim dušam v vicah z molitvijo. Molitev bo prikrajšala ubogim dušam trpljenje in zagotovila tebi zasluženje za večno Življenje. Pomagaj jim z daritvijo svete maše, presveta kri Kristusova bo pogasila plamen njihovih muk in jih storila deležne večnega zveličanja. Z vsakim dobrim delom, darovanim za uboge verne duše, z vsako spovedjo in svetim obhajilom, z vsako miloščino, z vsakim zatajevanjem, z vsakim iz dobrega namena storjenim delom moreš pomagati vernim dušam v vicah.
Kako hvaležne vam bodo zapuščene duše, ki že leta in leta koprnijo po rešenju iz groznih muk, a 8i same ne morejo pomagati,, živi Pa smo jih pozabili. Kako mogočne Priprošnjike dobimo pri Bogu mi s tem, <ia regujenl0 trpeče duše iz ognja SUtiiišča! Tudi nas bo morebiti zadela junaka usoda, tudi mi bodemo zastonj zdihovali po pomoči od živečih brat0V; a ti nas bodo pozabili, kakor hitro nassprejmehladni grob. Ti nas bodo pozabili, a ne bodo nas pozabile ou6 duše, ki smo jim odprli vrata nebeška.
Ko je grof Stolberg prestopil 1. junija 1800 zopet nazaj v katoliško cerkev, mu je pisal protestant La-vater sledeče besede: "Postani ponos katoliške cerkve! Navzemi čednosti, katere so nekatoličanom ne mogoče! Postani svetnik! Vi imate svetnike, jaz ne tajim, mi jih ni mamo."
Tako je pisal protestant katoli čanu pred sto leti. Pa tudi ravnokar minulo stoletje je rodilo več vnetih služabnikov božjih, ki so ali prav sveto in pobožno živeli ali pa tudi prav čudežno in nenavadno umrli. Takih znanih oseb smo na šteli približno 250. Naj tu omenimo nekatere izmed njih.
1.	Sveto živeče ženske: Tu naj navedemo tri in sicer eno delavko, eno meščansko in eno iz kraljeve hiše. Delavka je bila Marija Taigi, je bila hčerka silno revnih, a zelo pobožnih starišev. Omožila se je z nekim priprostim »trežajem in rodila 7 otrok. Umrla je 37 let stara za kolero v velikih mukah. Ob njeni smrti se je dogodilo par čudežev Njena sodobnica je bila Elizabeta Canovi, rojena 1774 v Rimu, a umrla 1825. istotam. Ta se je kot enoin-dvajsetletno dekle poročila z nekim advokatom, ki je pa bil malovreden človek. Ob njegovi strani je prestala mnogo hudega in je bila ves čas vsem drugim ženam lep zgled potrpežljivosti in ponižnosti. Po njeni smrti se je na njeno priproš. njo mož spokoril in je vstopil v nek samostan. V isto vrsto s prvo imenovanima pa spada tudi Marija Kristina, hči kralja Viktorja Emanuela. Poročena je bila s Ferdinandom, kraljem neapoljskim in je umrla 1836. Na njenem grobu se je pri-godilo več čudežev in zato so jo prišteli 1859 blaženim.
2.	Sveto živeče device: Najbolj poznana je Ana Katarina Emerich. Roj ena 1774 v Flamske na Vestfal-skem. Drugi dve tudi zelo poznati so Tirolki Domenika Lazzari in Marija pl. Moerl. Nadalje moramo omeniti Marijo Lataste, roj. 1822, Marijo Nežo Steiner, rojeno 1860, Uršulo Aschberger, umrlo 1875, Kolumbijo Cajtello, umrla 1877, Filomeno Genoveze, umrla 1864, Marijo Revier, Emilijo Rodat in proslulo Marijo Eustello.
3.	Svetoživeči mladeniči: Tu je v prvi vrsti omeniti mladeniča Nun-cija Sulprizia. On je bil sin revnih starišev in j« živel zelo pobožno. Umrl je v velikih mukah, katere je pa silno udano prenašal. Dasiravno je bilo njegovo telo vsled vodenice popolnoma skaženo in skoro že na pol segnjito, vendar se je širil od trupla po smrti čudovito lep duh in vse je bilo po smrti nekako prero jeno. Na istem glasu je tudi v slič nih okoliščinah umrli Frančišek Majone. Tretji poznat mladenič je Kazimir Barello. Znameniti so še Ivan K. Jossa, ki je bil vratar, in Jožef Turello.
4.	Svetoživeči škofje in posvetni duhovniki: Poleg papeža Pija IX-in blaženega škofa Molinari iz Bo-vino je opomniti tudi škofe: Mihaela Wittman, Fr. Jož. Rudigiera, J. B. Čidererja in Neumana iz Filadelfije. Med nižjo duhovščiao pa so se zlasti odlikovali: župnik Vianey iz Ar«, Don Boaco iz Turina, 8tolni vikar Jožef Cotolengo, Agrello Copolla, P. Weningerj duhovnik Aleksander knez Hohenlohe, Mariano Arciero in Vinceno Romano.
5- Svetoživeči samostanci: Različni redovi so tako rekoč prava vfcgajališča popolnosti. Imenujmo 9amo nekatere! Jezuit Pignatelli, uinrlvRimu isn, pasijonist Stram-bi, umrl 1823, P. Clausi iz reda malih bratov, avgustinec Bellesini, blaženi Klemens Maria Hofbauer, umrl 1820. na Dunaju, in mnogo drugih.
Mučenci: Pariški seminar za vnanje misijone je dal nad 20 mu-Senikov. Najznamenitejši mučenec 19. stoletja je brez dvojbe P. Janez Gabrijel Perboyre, ki je umrl 1840. na križu na Kitajskem. Njegove niuko so bile zelo podobne onim, katere je pretrpel naš Izveličar. V to vrsto pripada tudi mnogo misijonskih škofov in drugih duhovni-
Položaj na Filipinih.
Od početka letošnjega leta naprej so dohajala oficijelna in poloficijelna poročila s Filipin, ki so se glasila skrajne ugodno. Pod predsedstvom sodnika Tafta delujoča komisija je poročala, da je zopetna izvolitev McKinleya predsednikom uplivala veleugodno na Tagale, da so le ti izprevideli, da bi bil ves nadaljni upor sama neumnost in da bo ves upor v najkrajšem času končan. In v poročilu sodnika Tafta se glasi doslovno: "Iz vseh poročil, katere zamoremo dobiti, je razvidno, da si večina prebivalstva želi miru in zato je pripravljena osnovati vlado pod vrhovnim gospodstvom Združenih držav."
Nasproti temu pa so se izrazili oni častniki, ki se bore z ustaši in ki torej poznajo mišljenje in čutenje ljudstva, povsem drugače. Po opisu teh častnikov so razmere popolnoma nasprotne opisu Taftove komisije. Vstaši si baje ne pokore samo z orožjem svojcev, marveč simpatizi-rajo domači z vstaši prav oSitno. Celo takozvani amigos, iz katerih so sestavljene oblasti Združenih držav, podpirajo tajno in skrivoma insurgente. Da ne podcenjujejo vo jaške oblasti tako moči vstašev, kakor sodi o tem Taftova komisija, je razvidno iz dejstva, da je na otokih 40,000 vojakov in precejšen od delek vojnega brodovja.
Ako pomislimo, da nimajo vsi Filipinski otoki tolike obsežnosti, kakor jo ima Kalifornija in da smo imeli pred izbruhom špansko-ameri-kanske vojne komaj 28,000 vojakov redne vojske, potem lahko razumimo za koliko nevarnost smatra vojaška oblast filipinske vstaše. Ako je torej potreba 40,000 vojakov in več bojnih ladij, da so ustrahuje bojevite Tagale, potem pač ne moremo mnogo verovati Taftovi komisiji, če še tako resno zatrjuje, da si večina prebivalstva želi mira.
Najnovejše uradne brzojavke s Filipin, ki poročajo o zopetnih nemirih na otoku Samar, potrjujejo prav jasno in odločno dejstvo, da se je Taftova komisija v svojih na-dah prav bridko varala. Na otokih Samar, Luzon, Leytein več drugih, torej na otokih, ki so že zdavnaj veljali za pomirjene, je iznova bruhnila vstaja, ki se čudovito hitro razširja. Zadnjič smo poročali, da je morala bojna ladij a "New York" izkrcati večje število vojaštva. To vzbuj a v Washingtonu skrbi in sedaj iščejo različnih sredstev, s katerimi bi se dali uporni Tagali najpopreje ugnati v kozji rog. Sedaj bodo upe Ijali na Filipinih tak sistem, kakor so ga Angleži v južni Afriki. Po najnovejši določbi se bo moral vsak Filipinec izkazati s spričevalom, da ima stalne opravke. Komur pa tega ne bo mogoče, take bodo poslali v od Amerikancev zasedeno mesto, kjer bo moral tako dolgo ostati pod nadzorstvom, da bo na otokih nastal popolen mir. Tako koncertracijo so uvedli Angleži proti Burom v Afriki in zato jih smatra ves svet kot barbare, tako koncertracijo je bil uvedel na Kubi španski general Weyler in kolik krik je zagnalo zoper tega "pasjega krvnika" vse naše časopisje. Kako so bili naši svobodni Amerikanci razvneti nad tako grdim in barbarskim postopanjem. S kolikim navdušenjem so zahtevali, da se temu madežu prosvetljenega veka napravi konec. Sedaj se pa svobodna Amerika poslužuje istega orožja, orožja, ki ga je proglasila sramotniip in nedovoljenim. Ali ni to maščevanje usode?
Iz vsega tega je razvidno, da j® položaj na Filipinih resen in skraj-nje neuzadovoljiv. Armada sama velja na leto $50,000,000. K temu pa se morajo prišteti še stroški za mornarico, za uradništvo, za šole in druge naprave. Res je, da so otoki velike veljave, toda stroški za pomirjenje naraščajo od leta do leta in konečno se zamore prigoditi, da bodo stroški velikanski, dohodkov pa sploh nikdar nič. To so važne stvari in položaj na Filipinih vzbuja v marsikaterem dobrem državljanu velike skrbi.
Ko se je šlo lansko leto za drugo izvolitev McKinleya, je bila večina državljanov mnenja, da če bo Mac-Kinley zopet izvoljen, da bodo v tem lahko izprevideli Filipinci, da odobrava amerikansko ljudstvo njegovo politiko in da se mu bodo rajši udali. To mnenje je bilo docela krivo, kaker nas sedaj prepričujejo najnovejši dogodki.
Filipinski otoki veljajo torej pred vsem mnogo denarja. So torej za nas gospodarskega pomena. Kongres se bo moral kmalu baviti s to zadevo in v njegovih rokah bo nadaljna usoda filipinskega otočja.
Nevarnost.
Onostran oceana se vedno oglašajo več ali manj veljavni glasovi, ki opozarjajo na vedno širečo se nevarnost, ki preti Evropi in njeni trgovini iz Amerike. Evropska trgovina in industrija je začela pro padati na vseh koncih in krajih in 7-ato so klici o amerikanski nevarnosti toliko glasnejši. Najbolj se boje amerikanske konkurence v Avstriji, akoravno je izvoz ameri-kanskega blaga v to državo tako majhen, da ga ni vredno primerjati z drugimi državami. Ali navzlic temu so prav avstrijski ministri in nacijonalni ekonomi roed onimi, ki v Evropi najbolj kriče zoper amerikansko nevarnost. Zlasti odločno je to povdarjal vnanji minister Go-luchowski. Za predavanje Peeza o amerikanski nevarnosti so se zani* male že najširje mase. Sedaj pa ka-nijo v Avstriji celo ustanoviti mednarodno društvo zoper amerikansko konkurenco*.
Ako čutijo že Avstrijci tako močno neprijetnosti amerikanske konkuratice, kaj naj si potem mis-limo še le o drugih, o državah, v katere uvažamo na leto za milijone in milijone dolarjev.
Naša industrija in trgovina sta stopili šele 1880. na svetovno pozo-rišče. Od tedaj pa je šlo naglo naprej. Leta 1900 so poslale na Angleško za $583,829,374 blaga, prejele pa od ta.m blaga za samo $159,583.-060. Združene države so torej izvozile samo na Angleško štirikrat toliko, kolikor so od tam prejele blaga. Angleži so dobri matematiki in gotovo jih te številke bolj bole, kakor pa Avstrijo tistih par mili-jončkov, vendar ne kriče tako glasno in se le tiho udajajo svoji usodi. Še oolj kakor visoki uvor, pa boli in jezi Angleže to, da prehajajo polagoma razne železnice in razne pa-robrodne črte v roke amerikanskih
milijonarjev.
Malo boljše, kakor Angležem se godi ostalim evropskim državam. Leta 1900 je dobila Nemčija od Združenih držav za $187,370,199 blaga, med tem ko ga je v tem času prodala Združenim državam samo za $97,330,095. Francija je kupila isto leto v Ameriki za $83,812,687 prodala je pa za $72,998,631, Nizozemska je kupila za $89,376,678 in prodala za samo $15,850,669, Av-stroogerska je pa prodala za $9,-080,988 in kupila za samo $7,046,-619.
Kakor je razvidno iz teh številk, je imela doslej Avstrija z Združenimi državami najmanj opravka in vendar ni še pri tem imela nikake škode. Saj je za večjo svoto prodala, kakor pa kupila. Če pa navzlic temu tako čutijo v Avstriji amerikansko nevarnost, je iskati vzrokov kje drugod.
Doma torej ne škodi mnogo Amerika Avstriji. Ako torej doma ne, potem mogoče pri izvozu. Kakor je Amerika izpodrinila Anglijo, Fran. cijo in druge iz njenih kolonij, tako je morda t*di Avstrijo. A to zopet ni resnično, Avstrija izvaža edino le na Balkan, tja pa do sedaj niso Združene države še prav nič izvažale. Doslej so obračale glavno pozornost v Azijo, kjer se bo odprl v kratkem največji svetovni trg.
Iz vsega tega je razvideti, da ni glavna nevarnost, ki preti Avstriji, takozvana amerikanska nevarnost, ampak čisto nekaj drugega. Krivda, da ne napreduje avstrijska trgovina in industrija, ne leži tako daleč, ne, prav blizu je, doma je, samo oči odprite!
Zoper vse želodčne bolezni, za prtje, nervoznost in vsakovrstno slabotno stanje je Severov balsam življenja gotovo zdravilo.
Delavske organizacij v Združenih državah imajo 1,400 000 članov.
Med 100,000 potniki jih izgubi na morju 30 svoje življenje, na želez-' nicah pa 47.
V m i n u 1 e m letu so se po-daljšale železnice v Kanadi za 541 milj, v Meksiki pa za 640 milj.
Za uboge daAugleška na leto kakih 52 milijonov dolarjev, Francija pa niti celih 7 milijonov.
Za čelo virtuoza Alfreda Piatti, ki je nedavno umrl v Bergamo, Ital., je dal neki berlinski bankir $20,000.
Na Filipinih imamo sedaj 43 000 vojakov, a vlada je izrekla nadejo, da ji še bržčas dolgo ne bo mogoče znižati tega števila.
V vasi Gorohovatka na Ruskem je polila žena svojega moža s petrolejem, ko je le ta spal in ga potem zažgala. Mož je umrl v silnih mukah.
Kitajski princ Čun je odlikoval z redovi na Nemškem med drugimi tudi dva drugošolca. Mlada moža sta neki sila ponosna na to odlikovanje.
V Argentiniji delujejo H* to, da vsprejme kongres postavo j ki bo omogočila ločitev zakona. Ka-oličani delujejo z vsemi močmi zoper tak zakon.
Na Danskem pride na sto akrov zemlje 188 konj ali na 1000 prebivalcev 195. Ovac pa pride 281 na 100 akrov zemlje ali 456 na 1000 prebivalcev.
Nekateri vinogradnik1 ob Reni so krstili letošnje vino na ime: Waldersee. To pa zato, ker je trta mnogo obetala, a malo dala. Prav primerno, res!
Nek francoski častnik je te dni poskušal na morju, kako bi se dal Uporabiti balon za reševanje ljudi, ki se potapljajo. Poskusi so se baje obnesli prav povoljno.
V	L i p s k e m na Nemškem s® se sešli 19. okt. vsi nasprotniki dvoboja, kjer se bodo posvetovali, kako bi se odpravila ta barbarska razvada, ki je tako razširjena dandanašnja
V	vojni v južni Afriki so Buri ubili A igležem 416 častnikov in 4341 vojakov, ranili pa 1529 častnikov in 18,032 mož. Nekaj jik je umrlo za ranami, nekaj v ujetništvu, mnogo pa na različnih kužnih boleznih.
V severni Montani se j® pojavila med jeleni in antilopa®1 neka kužna bolezen, ki je sličo9 vraničnemu prisadu. Divjačina gin j a trumoma. Vlada je poslala tja nekaj živinozdravnikov, da bodo študirali novo bolezen.
Tedni je pisalo evrop«^0 časapisje prav pogosto, kako da )e sv. oče Leon XIII. obolel in d» 8° mu najbrže že dnevi šteti. Iz V®*1' kana se poroča, da so vse te veflt1 neutemeljene. Ko so sv. očetu sp°" ročili, kaj da pišejo časniki o nje®» je dejal smehljaje: "Bržčas jim Prl* manjkuje senzacionalnega gradiva« toda jaz še nimam časa, imam mnogo dela za izvršiti.
Avstrijski prestolon"' s l e d n i k in trgovec razgleda1^' Na vojaških vajah v doljnem holcu prodajal je neki starec raz' glednice. Nekega dne približa ®e našemu cesarju in.njegovemu spr«1^ stvu, nakar so ga orožniki aretiral1' ker je brez dovoljenja došel na vež" beni teritorij. Starec začel je jokat'-Njegov jok vzbudil je pozorno*4 prestolonaslednika, kateri je razj3' hal konja in pristopil k orožnik«®' "Pustite siromaka na miru", deja je prestolonaslednik in pričel kup0'
vati razgledni«« od prestrašenega starca. Njegov izgled posnemali tudi drugi, in starec je kmalu prodal vso svoje zalogo.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
Prednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. ^Predsednik: John R. Stkrbenz, 2008 Caluinot Ave., Calumet, MicL j^jnik: Mihael Vabdjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111.
^inik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. /Sajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III.
vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo, ^zor- f M- J- Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont, ttiki; "j Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn.
i. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. ''"aaSai ( joun Kukab, 920 N. Chicago St., Joliet, 111 odbor: \ JoHN Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
I Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, IU. Pravni ( Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbor; \ John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111.
I Mat. Prijanovic, Box 375, Virginia, Minn, "uivni i Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. »dbor- \ Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, III.
( John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika $1. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtlnega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
sv. Tloktt 15 Allegheny, Pa. Jožef Dragoš 3309 roj '79. Marko UlahOviiS Kfons. roJ '70, sprejeti 20. okt. '01.	Društvo šteje 09 udov.
^u sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Anton Bokal 3311, Jožef Ponikvar 3312 Urni Jožef Cirilja 8313 roj '65, spr. 14. okt.	Društvo šteje 109 udov.
"Vu sv. Janeza Krst. 20 Ironwood, Mich. Jožef Petruša 3314 roj '83, sprejet t if1: °kt. -01	Društvo štejS 39 udov.
i „7'vu sv. Vida 25 Cleveland, O. Franc Čelesnik 3315 roj '78, Lovrertc Suliadol-3316 roj '77, Jožef Russ 3317 roj 76. Franc Stanovnik 3318 roj'75, Jakob j^uenik 3319 roj '73, John Grom 3320 roj 72, Franc Korončfin 3321 roj 71, rPao Caserman 3322 roj '71, Martin Krese 3323 roj 62, Franc Zdešai- 3324 roj t jPl,i> sprejeti 21. okt. '01.	Društvo šteje 196 udov.
y,u sv- Jožefa 21 Federal, Pa. Matija Lamut 3325 roj '82, Jurij Lamut 3326 t d.,, J w, Anion Krašovec 3327 roj '9S, spr. 19. okt. Društvo šteje 103 udov. sv- Frančiška 29 Joliet, lil. Martin Govednlk 3328 roj '83, Anton Težak «29 roj '81, Jufij Križan 3390 roj '68, Ignac Groznik 3331 roj '66, sprejeti 28. ;4®*t. '01.	1	Društvo šteje 200 udov.
sv. Roka lo Clintofl, Ia. Janez Brurtskole 3332 foj '82. sprejetimi, okt. j''Društvo Šteje 12 udov. S&vu sv. Cirila ifi Metoda 8 Joliet, lil. Antoii SpeiiŽ 3533 roj '81, Luka Urbas rt. roj'56 snreiftti 29 oki '01	Društvo šteje 102 udov.
svPetramPavla38 fcaiisa, City, Kans; Jurij V«*eli6 3335 roj '74, Ferlič 3336 roj '58, spr. 28. okt. 01.	Društvo šteje 33 udov.
Prestopili So:
^r^Hsv, Jožefa 7 Pueblo, Colo, k drdštVu $v. Vida 25 Cleveland, O John K»spor 2409 21. oktobra 01.	I Društvo šteje 175, II 197 udov.
Snsptindorani udje zopet sprejeti:
* <ISVu sv- Frančiška Sal. 29 Joliet, III. Jos Dunda 2362 27. okt. 01. D. š. 196 u. istvu sv. Jožefa 53 Waukegan, 111. Jakob Petaus 2243 21. okt. D. š. 120u.
^	S us penilo van i:
^uštva sv. Vida 25, Cleveland, O., John Hren 3055, Jos. Bebar 3065, Martin ^ d 6z«k 1427, 21 okt. 1901.	Društvo šteje 193 udov.
čustva sv, Jožefa 3 Joliet, 111., Fr. Mandel 227, Jak. Jerman 194, 24. okt. '01. Od d	Društvo šteje 203 ude.
"'istva sv. Jožefa 16. Virginia. Minn., Fr. Jurkovič 1160, Franc Merkun 1100, Od d7n«z Sečen 1106, 26. oktobra 1901	Društvo šteje 125 udov.
Sv- Jožefa 43, Waukegan', 111., John Gregurka 2220, 21. okt. '01. D. š. 119 u.
Odstopil:
Od j
^uštva sv. Vida 25, Cleveland', Ohio, Jan. Činkole 1421, 15. sept. 1901. D.š.l96u.
Izločeni so:
društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., Janez Gozdanovič 1992, 23. okt. '01.
Društvo šteje 76 udov.
t	Pristopile soproge:
^u sv. Vida 25, Cleveland, 0„ Helena Petkušek 1593. roj 1881, Katarina Meharčič 1594, roj 1876, Franca Vodopivc 1595: roj 1875, Marija Svete 1596, roj ^N,*.1, sPrejete 21. okt. '91.	Društvo šteje 99 sop.
* u sv> Koka 15, Allegheny, Pa., Sofija Ulakovič 1597, 21. okt. '01. D. š. 36sop. ru8tvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kanš:, Marija Ferlič 1610, roj'59. Jonana Ferlič 1611. roj '66, Mar.Vogrin 1612, rbj '75, spr. 28. okt. '01. D.š.l9sop.
Prestopile soprogi
'ruštva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo, ranča Grebene 1598, 17. sept. '01.	I. društvOSteje 64 sop., II. 106 sop.
^	Suspendorana soproga zopet sprejeta:
'''Uštvu sv.(Jožefa 53, Waukegan, 111., Uršula Petaus 1487, 21. okt. '01. D.š.37sop.
Izločena soproga:
0d j
L aruštva gv janeza Krst go, Ironwood. Mich., Terezija Kočevar 856, sept. '01.
Društvo šteje 18. soprog.
Suspendorana soproga:
(J?<j»uštva sv. Vida 25, Cleveland, O., Frauca Hren 983, 21. okt. '01. D. š. 98 sop. Qruštva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., Aua Jerman 121, 24. okt. '01. D. 5. 112 sop.
Slavna Kranjska, Slovenska, Katoliška Jednota!
^stn	Podpisani 19 avgusta suspendovani ud od društva sv. Jožefa št. 53,
PrekliSem vse obrekovanje nasproti svojemu društvu ter obljubim, da bodem, t»Bx™e slavna K. S. K. J. vsprejme nazaj in mi ta pregrešek odpusti, zvesto in na-
00 sPoInoval pravila slavne K. 8. K. J. in društva sv. Jožefa. J«4n ,Upaje- d» mi slavna K. S. K. J. spolni to ljubav, bodem pokorni ud slavne 6 'n društva sv. Jožefa št. 53 v Waukeganu.
Waukegan, III., 21. oktobra 1901.	JAKOB PETAUS.
MIHAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jednote, ,	903 N. Scott St., JOLIET, ILLINOIS
_________Amerika
na štrajk, «6 prišli delavnico ogledovat Kordelij Vanderbilt in reč drugih odličnih bogatašev. Pravijo da so delali ti čudne obraze.
F a 11 River, Mass., 26. okt. Izvrševalni odbor "Manufacturers Association" je odklonil zahtevo tekstilnih delavcev, da naj se jim poviša plača za deset odstotkov. Zaradi tega se pričakuje splošen štrajk.
Hammond, In d., 26. okt.— Šestnajstletna delavka pri Conkey Printing 'Co. je nabila s polenom neko drugo delavko, ker je hotela iti ta na delo med časom, ko je bil štrajk.
New York, 26. oktobra. — Predsednik T. J. Shaffer se nahaja sedaj tukaj. Posvetuje se z uradniki Tin P late | Co. radi nekaterih diferenc plačilne scale, ki so nastale po nekaterih tovarnah zunaj Pittsburga.
Chicago, I 11. 28. oktobra. — Sodnijske prepovedi štrajkujočim delavcem so postale nekaj navadnega in vsakdanjega. Tako je izdal sodnik Bishop tako prepoved na prošnjo tvrdke Adam Schaaf Piano Co. zoper štrajkujoče delavce iste tvrdke. V tej prepovedi je pod strogo kaznijo zabičano, da ne smejo štrajkujoči postavljati svojih straž okrog tovarne, da ne smejo izdajati tiskanih plakatov ali ka. koršnih koli si bodi poročil zoper kompanijo ali pa scabe in da ne smejo sploh nikakor drugače delovati zoper omenjeno tvrdko kakor če zlepa pregovorijo vse sedaj tam zaposlene delavce, da izostanejo od dela.
Dosedaj štrajka 57 delavcev omenjene tovarne in vlada tiled njimi velika razburjenost radi prepoVed\-Tudi dfugod se je započela silua agitacija, proti temii, da j« sodišče vselej takoj pripravljeno Jfat Kapitaliste na škodo delavstvu.
Nerešeno vprašanje.
dinantja na knežjem gradu poleg Narne.
To sicer ni nič nevariiega in posebnega, toda knez Ferdinand bi rad knežji klobuk zamenjal s kraljevsko krono, kakršno nosi sosed Aleksander Obrenovič. Denarja ima dovelj, da si jo lahko kupi; morda si jo je že naročil, ali kdor je pod sekvestrom, se vrat ne sme trdno zapirati v hiši. Knez Ferdinand yojda ni brez odločnosti, vendar pa se ne drzne ničesa ukreniti brez dovoljenja ruske vlade. Zato išče tesnejše zveze z ruskim dvorom. Take zveze pa najspretnejše pleto nežne ženske roke. Nastala je torej govorica, da se je knez Ferdinand naveličal vdovstva ter si izbral po svoji razsodnosti in morda tudi po svojem srcu novo izvol-jenko na črnogorskem dvoru. Prin-ceza Ksenija naj bi mu spletla niti do ruskega dvora, pridobila tudi srce ruskega cara. S tem bi si knez Ferdinand utrdil stališče na Bal« kanu in morda tudi dobil izgovor, da prestopi v pravoslovje, ne zaradi pravoslavja, ampak, da bi ne bilo ravno tolike razlike med sorodniki in svati. Saj oportunist, kakor trdijo, še najboljše izhaja.
Pred nekaterimi leti je bil knez Ferdinand pijan sieče in veselja, ker je v palači turškega sultana zrl v jasno obličje vzhodnega solnca. Ker pa je padišah vsled mnogih drugih skrbij pozabil na svoje obljube, je knez Ferdinand obrnil hrbet polumescu in obrnil pogled na severno zvezdo. Torej Bolgarija išče dotike s Črnogoro, ta je že v nežni zvezi z Italijo, Italija pa ima baje svoje zaklade zakopane v Al-bauijKrako sede okolu sklede vrelo l;nš(. pes, mačka, miš, lisica, in, osel in medved. Kdo ve kdo prvi začne in skledo razbije.
Mnogo dela.
vojna. Finančno stanje imenovanih republik, kakor še mnogo drugih, je v tako žalostnem stanju, da so na pragu razpada.
Prednose je konferenca v Mehiki oficijelno otvorila, se je stavil predlog, da naj se vsprejme resolucijo, katero se poživljati vladi Venezuele in Kolumbije, da naj paravnati medsebojno nastalo nasprotje zlepa in skleneti premirje.
Ta resolucija kaže, da se zavedajo delegatje kongresa svoje naloge, da imajo resno voljo kaj doseči in da so se na pravem kraju lotili težkega posla in obilega dela.
delavskih krogov.
B,
Orleans, I a., 28. okt. Qr 1 klavci, ki so bili zaposleni pri jn °Mey Rice Mill, so sli na štrajk da se jim delavski čas
ajša. Doslej so morali delati po na ^an> mec* tem 80
m°rci samo po 11 ur.
O e 1 w e i n, I a., 26. oktobra. — Petsto masinistov, kovačev in pomožnih delavcev pri Chicago Great Western železnici je prenehalo delati. Zahtevali so, da odstrani družba nekega poslovodjo, ki je prav grdo in brutalno postopal z delavci, a družba ni hotela ugoditi pravični zahtevi delavstva in zato so slednji uprizorili štrajk. V istem času, ko so delavci ostavili delo in se podali
Kdo našteje razna nerešena vprašanja, katera bode danes ali jutri reševal meč? Vsaka začasna rešitev sproži n6vo vprašanje, ki polagoma dozbreva1, a dozoreli sad je zopet nova releV 2a človeško zgodoviuo. Dkiies pa imamo pred seboj balkansko vprašanj«. Poučno je v svoji prošlosti, zanimivo sedaj, a vabljiv je pogled v njega bodočnost. Stam-bulov bi rekel': Na Turškem vre, Srbi in Bolgari so si vedno v laseh, Črnogorec je na preži, Grki čakajo na plen kakor mačka na miš, v Bosni se kuha, Italijan gleda čez meje vse to pa je politična godlja, katero meša severni medved. Kdor ne veruje, svobodno mu.
Slišali smo iz ust grofa Goluhow-skega samega, da se je v Makedo-niji°bati resnih nemirov in da od-govor Avstrije z Rusijo za ta slučaj ne daje nobenega poroštva. Naš minister za vnanje posle pa je v delegaciji tudi dostavil, da Bolgarija
v tem oziru igra dvomljivo ulogo. Makedonski odbor javno deluje pred očmi cele Evrope in vsak dan nam brzojav pošilja novosti t Balkana. Dne 9- p- m- )e v Sredcu javen shod, ki je sklenil prositi bolgarsko vlado, naj stori potrebne korako za preganjane makedonske Bolgare pri on?h državah, ki so podpisale člen 23. berolinske pogodbe.
Tečij balkanskega vprašanja je sedaj v Bolgariji. TU' je sedaj na krmila Karavelov', ki je bil kot vodja opozicij® najpopularnejši človek v deželi. Njegovi prijatelji so pričakovali prava čtfdeža od Kara-velova, ko pride do vlade. Toda mož si sedaj ne zna pomagati ter uporablja vse sile, da se vzdrži na površju. Drlavne blagajne so prazne, a kfieževina nima pri denarnih zavodih najmanjšega kredita. Med narodom se širi skrajna nezadovolj nost, ki mori dinastiška čustva. Naravno torej, da je položaj kneza
Ferdinanda jako kritičen in da obrača proseče poglede na cara Nikolaja. No Rusiji in njenemu vladarju ni mnogo za kneza Ferdinanda, pač pa za vpliv v deželi, ki leži pred carigfajakimi vratmi. Le tako si razlagamo, da je meseoa julija ruski finančni minister Witt "posodil" Bolgarom 8 mil. rubljev in da je veliki knez Aleksander Mih»jlo-vič blagovolil obiskati kneza Fer-
V Mehiki so se sešli zastopnik vseh devetnajstih ljudovlad Ame rike, da se posvetujejo, kako bi se zboljšale razmere za amerikanske republike in njihove prebivalce. V zadnji številki smo priobčili sliko zastopnika Združenih držav in podali kratek pregled vseh republik po obsegu in številu prebivalstva. Ker je ta kongres za celo Ameriko velike važnosti in ker smo zadnjič obljubili, da bodemo natančnejše poročali o tem, izpolnujemo danes del podane obljube.
Zastopnike posameznih držav čaka na kongresu mnogo in težkega dela. Njihova naloga je tako obsežna in tako naporna, da če bodo izvršili samo četrtinko stavljene naloge, pa bodo mnogo dosegli in njihove zasluge bodo veliko.
Stanje naših južnoameriških republik je silno žalostno. Mehika in še par drugih, si je v najnovejšem času zagotovilo mir in odprlo pot prospehu in napredku. Povsod drugod pa so razmere silno žalostne. Na vsem ozemlju, ki je nekdaj 8pa-palo pod špansko oblast, leži tako-rekoč nekako prokletstvo in že celo stoletje divjajo tam doli večni poboji, nemiri in ustaje. Deželo nazadujejo, ljudstvo obubožava.
Pred vsem bodo morali zastopniki na panamerikanskem kongresu izposloyati in ustvariti na katerikoli si bodi način — mir. Mir je tako
potreben, kakor nobena druga stvar in če bodo to dosegli, potem so izvršili svojo nalogo. Le če bodo tb dosegli, potem so izvršili svojo nalogo. Le če bodo pred vsem pomirili duhove, če se jim bo posre-čilo privabiti v južnoameriške republike genij miru, lepotembo mogoče doseči kak nadaljen vspeh, za katerimi stremi panamerikanski kongres in v ko jih uvrho je bil po dolgoletnih naporih sklican z veliko težavo.
Največja in najmogočnejša republika v Ameriki so Združene drŽave. Te bi morale voditi vso usodo cele Amerike in bi jo tudi lahko, da si nismo pri naših posestrimah zapravili vsega ugleda s tem, da smo začeli anektirati tuja ozemlja in pod-jarmljati cele narode.
Druga težkoča je napeto nasprotje mtd Venezuelo in Kolumbijo. Med
obema omenjenima republikama ni
sioer prišlo se do vojne, vendar se pojavljajo dan za dnem krvavi nemiri, ki i ura j o za republiki hujše posledice, Wakor pa naistrašneiša
Spominjaj se mrtvih!
Leta 1861. je umrl poznati misijonar in generalni vikar v William-burgu N. Y. dr. Štefan Raffeiner. Doma je bil s Tirolskega iz vasi Mals (Vintchgan), kjer se je bil na-rodil 1785. Študiral je v Rimu in in takrat se mu je primerila sledeča dogodba:
Nekega dne,ko je ravno sedel pri svojih knjigah, — bilo je po dnevi, — je nekdo potrkal na vrata. Na njegov klic: avanti, je vstopila njegova pestema in služkinja pri njegovem očetu.
To je bila prav pobožna ženica in je dolgo časa služila pri stariših dr. Raffeinerja. Malega Štefana je imela silno rada in je prav lepo skrbela zanj.
Mladi dijak se je torej silno začudil, ko je kar naenkrat v oddaljenem Rimu stopila preden j.
(»Kaj? — Notri sem ste me prišli obiskat?"
"Ne ustrašite se!" — je rekla vstopivša ženica, — "Jaz ne spadam več med žive! Jutri bo moj pogreb. Prišla pa sem vas prositi, da bi dali v Rimu za eno mašo, da pojde moja duša z vic."
Dr. Raffeiner ji je obljubil in se takoj odpravil na pot, da je pre-skrbel za naprošeno. Ko je poprosil nekega duhovnika, da bi bral v ta namen sv. mašo in ko mu je vse to povedal, je dejal: "O, to je prav lahko mogoče. Precej jutri bom daroval v ta namen sv. mašo, in tudi vi se je udeležite!" Povedal mu je tudi kraj in uro.
Ko je pa drugi dan prišel dr. Hafieiner od sv. maše v svojo sobo, je kmalu zopet nekdo potrkal na vrata in vstopila je zopet njegova nekdanja pestunja. Priklonila se je vsa oveseljena in izginila.
Takoj potem je pisal dr. Raffeiner v Mals, da naj mu sporoče, ka^ je vendar z nekdanjo služkinjo Marijo. In od tam so mu sporočili, da je umrla takrat in takrat in vse se je čudovito natančno ujemalo s tem, kar je ujemu pripovedovala prikazen.
bil je vere in Boga. Pogrešal se je vedno globokeje v blato razucd»-nosti, udušil je že davno spominj na presrčno dobo detinstva in na opomine skrbne matere in živel je, kakor zamore živeti le stvar, ki ne pozna ne vere ne Boga.
Kar mu kakor blisek iz jasnega pride poročilo o materini smrti. V njegovem za vse dobro neobčutljivem srcu je pa še tlela iskra ljubezni do matere. In poročilo o materini smrti je zdramilo nesrečnega sinu iz duševnega spanja. Vest, katero je vedno skušal udušiti, očitala mu je glasno materi dane obljube, katere ni nikdar izpolnil.
In danes stoji ob njenem grobu. Zdi se mu kakor da čuje iz groba očitajoči materin glas:
Sin moj! si li tako izpolnil obljubo, katero si mi dal tu na temu mestu?
Pred desetimi leti!
In kakor da ga sili nevidna moč, padel je nesrečni sin na kolena pred gom le staršev iu iz dna skesanega srca mu je prikipela goreča prošnja:
"Oče, mati! odpustita! Odpustita mi in sprosita mi odpuščenja pri Bogu.
In glavo sklonivši na materin grob je ihtel nesrečni sin dolgo —
Na nebu so se že blesketale zvez-« dice, ko se|je dvignil z materinega, groba.
"Oče! mati! odpustita!"
Nad njegovo glavo je šepetal hladni večerni veter po cipresnili vejah, in njemu se jo zdelo kakor da čuje materin glas: Sin moj! odpuščeno ti je, pojdi in izpolni obljubo, katero si mi dal ob očetovem grobu pred desetimi leti!
Osem let v vicah.
Oče sv. Bertrauda je bil zelo pobožen in bogaboječ mož. Ko je umrl, je mislil njegov sin Bertrand, da pojde njegova duša takoj v nebesa. Nekega dne pa se mu prikaže njegov oče. Bil je se v vicah in je trpel silne muke in bolečine. Sedaj pa je začel delati sin za svojega očeta pokoro. Postil se je neprestano in v časih je opravljal najtežja dela ob samem kruhu in vodi. Za dušni blagor svojega očeta je bral, kolikrat mu je le bilo dovoljeno, sv. mašo. Po cele ure je bičal svoje telo in molil v enomir in prosil Boga usmiljenja za svojega očeta. Osem let je delal tako pokoro za očeta, in tu se mu zopet prikaže duša očetova, zahvali ae mu in gre v nebesa.
Na grobeh.
Da tu! ob grobuljubljenega očeta se je poslavljal pred desetimi leti od skrbne mamice.
Kolikokrat mu je dejala: "Bodi priden, moli rad, ne zabi niti Boga, niti mene, svoje ma-tere."
In kako svečano ji je obljubil pred odhodom v tujino da se hoče vesti po njenih naukih, da hoče ostati pobožen, pošten.
Pred desetimi leti!
Da, tedaj je bil veren, nedolžen in pošten mladenič.
Obljuba, katero je dal materi ob očetovem grobu, mu je bila sveta in
v srcu je trdno sklenil, da jo hoče vedno spolnovati.
Kako živo mu stopa danes v spomin oni trenutek, ko je zadnjič objel drago mamico ter potem upapol-nim srcem odšel v svet — v daljni njemu tedaj neznani svet.
Pred desetimi leti'
In koliko se je spremenilo v teku teh desetih let! Kakor nekdaj stoji tudi danes ob grobu očetovem, toda a»m.	očetove pa se dviga
druga, jedva zasuta gomila, pod k»tero spava mirno, — njegova n>ati.
Kako jasno se spominja obljube katero je dal materi ob očetovem
»robu.
Pred desetimi leti. In kako je izpolnjeval to d*110 obljubo? V tujem svetu prep'^en
sam sebi, zašel je kmalu meJ slabe razuzdane tovariše. Poza"'1 j® na dom in obljube dane maieri; pora-
VABILO
ni
PLESNO VESELICO,
katero priredi
v soboto 2. novembra
ob 7. uri zvečer
JOS. PERKO
na 1795 St. Clair St.
CLEVELAND, O.
JOHN MODIC
1145 Lake St.
Cleveland, O.
ima vedno na prodaj najboljša im-portirana in domača vina, sveže pivo, whisky in smodke. Na r»»-polago je vedno prosti prigrizek.
GEO. LA1CH
168—95 cesta — S. Chicago
—priporoča_
Slovencem in Hrvatom svoj novi
salooji,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, dom^e vino' vsakovrstne whiskv Pr°st lunch je vedno na razpo-^g0-
—
Hiša i* lota na Prodaj
na 209 Moran St., Joliet, lil. Za p0dro>n0Sti vprašaj ravnotam.
Kje je? ~
(}eo. Šavor, doma s Krasnega vrh* okraj Črnomelj. Iz Pittsburga je šel v Johnstown, Pa., potem pa t Minnesoto. Kedor ve za njegov naslov, naj ga blagovoljno "iznanr
Geo. Savor, Bx 300, Pittsburg, P».

Na vseh Vernih duš dan.
Bilo jo 2. novembra. Vasico Frie-dau je objemala gosta, jesenska megla. Vse je bilo tako čudno otožno in zapuščeno, samo tam skoncem logov se je svetil smrekov gozd. Mimo pokopališčnega zidu je korakal proti vasi mlad, bled vojak, Florentin Ililler. Vračal se je v domačo vas in po težkem koraku je bilo soditi, da ni še popolnoma okreval od težkih muk, katere je prebil v boju.
Eno miljo od rojstne vasi so se prvič spoprijeli s sovražnikom, toda takrat je ostal nepoškodovan in je korakal dalje s svojo četo. Pri S... pa je prišlo do hujšega spopada in tedaj je zadobil v boju težko poškodbo. Cele mesece je le2al v bolnici. Dolgo časa je bil v nezavesti, ko pa se je nekoliko okrepčal, je poprosil enega svojih tovarišev, da je pisal le ta v njegovem imenu pismo njegovi nevesti. Na njegovo veliko začudenje pa ni dobil nič odgovora na to pismo. Sedaj pa če ravno še slaboten, se je vendar ve selil sestanka s svojo Lori.
Nedaleč od pokopališča je stala samotna koča, kamor jo tolikrat prišel, da se je malo pogovoril z svojo ljubo Lori, med tem, ko sta s teto predli. Sedaj pa je bilo tukaj vse izpremenjeno. Vrtička okrog hiše ni bilo več. Cvetlic tudi ne. katere je ondi s toliko skrbjo gojila Lori. Okrog hiše so stal? velike skladovnice drv, nad vrati pa se je bliščal velik napis: Prodaja drv. Presenečen je, stopil v hišo. "Ali ni gospe Weiss in njene nečakinje več tukaj?"
"Ne več! Ste se že davno drugam preselile!" — se je glasil odgovor.
"Kam?" — je vprašal mladi vojak v skrbeh.
"Tega ne vem; se nismo zato nič brigali."
Florentin je pdtegnil čepico na oči, se oprostil in stopil ven na zrak. Tako tesno mu je postalo v prsih. Potolažil Se je sicer, da jih bo že našel, vetadar se ni mogel znebiti skrbi, kaj bo, če jih ne bo našel.
Ko se je vračal nazaj na cesto, je stopil gredoč skozi odprta vrata na pokopališče.
Na pokopališču je bilo vse mirno, dasi je bilo ondi mnogo vaščanov, ki so klečali na grobovih dragih ranjcih in molili za njihov dušni blagor.
Florentin se j« obračal nekaj časa okrog. Vsi grobovi so bili več ali manj popravljeni, okrašeni z mahom in c vetjem in belim drobnim peskom. Skoro povsod so brlele svečice in plamenčki so frfetali v jesenski sapici, kakor mehko perje in spuščali zdaj pa zdaj proge črnega dima in širili po pokopališču vonj voska. Na križih in kamnih so viseli venci., \veliki in lepi in majhni in manj lepi, kakoršne sorodnike in svojee je pač ranjki ostavil.
Mladi vojak se jo približal onemu delu pokopališča, kjer so spali večno gpanjo njeg&vi stariši. Navaden, pt-iprost, lesen križ je zaznamoval tisto mesto. Groba sta bila popravljena in okrog je bilo vsajeno polno rož. Florentina je.to močno presenetilo.
"Oh, zato jo skrbela moja dobra Lori", — je zamrmral potihoma. Ozrl se je okrog. Njegovo pozornost je vzbudil nov grob tik groba njegovega očeta in majhen, ličen, lesen križec. Na križu je bil pritrjen majhen napis: "Tukaj počiva v miru Florentin Hiller, Padel je 2. septembra 18.. za domovino. Mir njegovemu pepelu!"
Mlademu vojaku ee je zdelo, kakor da sanja težke, mučne sanje, iz katerih se ne more prebuditi. Zopet in zopet je prebral napis na križu, a zdelo se mu je, da ne bere prav.
Kako je bilo vendar mogoče, da so njega prišteli za mrtve in da stoji on na gomili, na kateri je križ z njegovim napisom. Skoro da ga je bilo strah. Vrnil se je doli proti izhodu. Ko pa je dosel na cesto, mu ni dalo miru in zopet se je obrnil nazaj na hrib, kjer je bila njegova gomila z njegovim napisom.
Kar naenkrat pa je obstal in kri mu je pognalo v lica. Obstal je mirno in se čudil z nova. Na njer govem grobu je klečala Lori in molila. Tudi je prižgala svečo.
Mladi vojak je stal še vedno kakor ukopan na svojem mestu. Lori
je vzela robec iz žepa in začela jokati.
Todaj se pa Florentin ni bil več v stanu zadržati. Stopil je bližje in jo oveseljen poklical: "Lori!"
Ona se je prestrašila, dvignila glavo, a istočasno na ves glas zakričala in se zgrudila nezavestna na tla. Priskočilo je nekaj ljudij in vsi skupaj so dvignili onesveščeno de^ klico in jo odnesli v bližnjo hišo grobokopa. Tam so jo šele vzbudili iz nezavednosti.
"Lori, Lorica, jaz sem živ, zdrav in te imam zopet."
Deklica je veselo odprla oči. "Moj Bog, in koliko sem za teboj prelila solz."
"Zakaj si pa mislila, da sem mrtev in kdo leži v grobu, na katerem stoji zame križ. Povej no, draga Lorica, kako je vse to prišlo!"
In ona je začela počasi praviti: "Po nesrečni bitki se je peljal naš župan tja s svojim vozom, zato ker je imel tudi sina v tem boju. Toda njegov sin je ostal v tej bitki nepoškodovan in ta mu je tudi povedal, da si bil ti pri temu spopadu ubit in mu je pokazal neko strašno razmesarjeno truplo ter rekel, da je tvoje. Pokopati bi te morali z drugimi vred, župan pa je vzel to truplo na voz i,: ga pripeljal domov. Sama ne vem, kako seje mogel županov sin tako zmotiti. Alisizamoreš misliti, kako mi je bilo pri duši. Čez malo časa je nekdo ponudil teti za hišo lepo svoto. Prodala jo je in medve sva se preselile v Erming. Meni je bilo prav po volji, da nisve šli daleč strani, tako sem zamogla vsaj večkrat obiskati grobe tvojih starišev in tvojega,—ne, ne, hvala Bogu, zmotila sem se, saj ni tvoj grob."
Ko se je pa drugič približal vseh Vernih duš dan, tedaj sta prišla Florentin in Lori skupaj na grob svojih starišev in nista šla .več narazen. Bila sta že mož in žena.
Sanje in resnica.
Napisal dr. J. Wume.
Skozi težek, jesenski zrak so otožno brneli glasovi farnih zvonov. Bilo je druzega novembra. Solnčni žarki so se borili z gosto meglo in neutrudno so iskali predorov, kjer bi se jim posrečilo uiti na zemljo in prinesti v otožno, mračno jesensko pokrajino malooživljajočesvetlobe. Svečana cerkvena ceremonija za vse verne duše v vicah, kateri je prisostvovalo mnogo ljudij, se je bila ravnokar končala. Pod visokim cerkvenim svodom so se izgubljali zadnji mogočni akordi orgelj, od oltarja sem pa so plavali lahni oblački kadita in razširjali naglo svoj mehki vonj po prostorni cerkvi. Cerkovnik je ugasnil rudeče sveče pri velikem katafalku sredi cerkve. Zunaj cerkve, na pokopališču pa je nosila hladna jesenska sapa uvelo rumeno listje v velikih kolobarjih podeč ga okrog že na pol golih vej počasi in hitro na tla....
Procesija za na pokopališče je stopila v vrsto. Sparili so se plešasti in sivoglavi starci, uvele starke, krepki možje, čvrste žene, mlada dekleta in ponosni mladeniči in radovedna, nemirna deca. Mirno in molče se je pomikal sprevod na prosto. Pobožno so pokleknili udeleženci po več skupaj ali posamezno na grobovih svojih dragih. Praznik mrtvih. Svečice brle, ustnice se premikajo, včasihzaropoče jagoda rožnega venca, ko zdrkne skozi prste po niti. Sapa se poigrava z posameznimi cvetkami v vencih, s katerimi so odičeni grobovi in majepla-menoke tisočerih sveč in sveČic. L.
Pred majhnim, z oskromnimvencem okrašenim križem, je klečala gospa v črni obleki z objokanimi očmi. Z belim robcem si je brisala solze, drugače se pa ni ganila. Tik nje je sedelo majhno, rudečelično dekletce in se igralo z belimi jago-damiinajhnega rožnega venca. Črno oble6ena g0gpa je klečala še vedno nepremi&no in zrIa napeto v mali križ, deklica pa se jo še vedno igrala
Ljudje so zapuščali pokopališče. Odhajali so drug aa drugim počasi, resnih obrazov in ozirali pri po-kopališčnih vratih še enkrat nazaj in se poslavljali z očmi od zadnjega počivališča. Gospa je klečala še vedno nepremično, ustnice pa so ji
šepetale gorečo molitev za njenega sinčka, ki je bil umrl pred dobrim pol letom v silnih mukah. Mati ga je imela silno rada in pozabiti ga ne more nikdar. O koliko je takrat prejokala. In tudi še pozneje, kadar je naletela na kako igračo umrlega deteta. Ure in ure je molila in si prosila tolažbe.
Danes, — vseh vernih duš dan, — pa ji je vstajala v duši znova bolečina nad izgubo preljubljenega otroka. Začela se je tresti po vsem životu... Zdelo se ji je, da vidi odprto nebo in tam sredi angeljev svojega angeljčka, svoje lastno dete. Zdi se ji celo, da ji miga, da jo na-zivlje: mater!....
V tem trenutku pa začuti na rami roko in na uho glas: "Mama, draga mama, kaj ti pa je?"
In ona se obrne okrog in vsa vesela zakriči: "Jaz sem ga videla, jaz sem ga videla!"
"Koga? Mojega bratca?"
"Da! O, ko bi hotel ljubi Bogec še mene k sebi vzeti!"
"Kaj bodem pa jaz počela?" — pravi deklica vsa prestrašena, lica ji poblede in v jasui očesci ji stopiti dve veliki, kristalni solzi.
Mati vstane in gleda dolgo zamišljena svojo hčerko: angelj nebes se ji zdi podoben angelju zemlje. Vsa razvneta pritisne hčerko k sebi in jo poljubi na gladko, belo čelo. Zdelo se ji je, da je to njeno edino premoženje. Nekaj se ji jeposve^Jo v glavi. Prekrižala se je, prijela deklico za roko in se obrnila proti izhodu mrmrajoča poltiho pretrgane besede: "Kakor imamo dolžnost do mrtvih, tako imamo tudi do živih!"
Sapa je potegnila preko ozidja in ugasnila precej svečic, ki so se črno pokadile, z velike lipe pri uhodu pa se je usulo na tla listje, se sukalo naokrog, sustelo drug ob druzega in ob veje in drselo od deblu na tla ... na kup...drug za drugim, drug za drugim....
Dr. Heiserjev
umetno sestavljen izvleček sarsa-parile z jodom, odstrani neprilike skrupoloznih boleznij vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov, oteklin, ran, pegbradanič, solnčnič, kroničnega in sifilisičnega revma-tizma posledic zastrupljenja in vseh z nečisto krvjo provzročenih boleznij. Izvrstno zdravilo za čistenje in množenje krvi. Kupi pri YV. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet III.
DYSPEPSIA
"For •!* y««r« I wu a victim of dy»-pepsln >n its worst form I could eat nothing but millt toast, and at times my stomach would not retain and digest ovon that. Last March I began taking CA3CARETS and since then! have steadily improved, until 1 am as well as I ever was In my life."
David H. Muiiphy, Newark, O.
CANDY
| ^ M CATHARTIC ^
ISWttUtilQ
^^^ TNAOI UMK Meanmo
^i ■ I il^UBp^^
Plewyot. Palatable. Potent, Tut« Good. Do flood. Merer Sloken. Weaken, or Qrlpe. 10c. 36c. WO.
... CURE CONSTIPATION. ...
ll.rlMJUM«, Cnpu;, CblMf., Ho.lr..l, ».» fork. 3H
W.Tfi.mi* sold and guaranteed bj 'all drag-"•VDAll g lita to CVBI Tobacco Habit.
MARBLE ANoDRANfTE
Monoments.^
Joliet Marble Works.
JOHN LENNON & SONS.
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje- Pridite k nam predno kupite kje drugje.
Slovenski govori nai poftioinik M.' Stukel.
Kamnoseška delavnica se nahaja na
111 South Joliet St.. JOLIET. ILL.
r
KJE JE FRANK GRAMAR? OD .tukaj je odšel meseca julija tja nekam v Pennsylvanijo. Kdor roja kov ve zanj, naj naznani njegov naslov: Jakobu Novak, 724 German St. Indianapolis, Ind.
3DIR.. OX-.lT3ŠTE
ZDRAVNIK IN OPERATER
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
URADNE URE:
Od 12 do 4 popoludne.	Od 6 do 9 zvečer
Številka telefona 342.
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
JOLIET - - ILL.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
Nova spričevala.
SOUDAN, MINN., 30. julija 1901.-Dragi prija" tolj: Ti si tneul pisal, da naj TI takoj odpižem ko bodem harmoouce prejel, a sem mislil 4. julija sam priti v Joliet obiskat svoje znance in se Ti pri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike, katere mi silno ugajajo in jih sedaj ne dum nikomur četudi bi mi zanje 20 dolarjev več ponudil. To spričevalo smeS priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sme javno pohvaliti.
FRANK HORWATICH, Box 770.
ALDRIDGE, MONT., 31. marca 1901,—Dragi rojak: Namenil sem se Vam pisati, da ne samo Jaz, ampak vsak kdor me obiSce, se čudi umetnim glasovom vaBih harmonik. Ako bi so slučajno koda) pokadile, se vam priporočam v popravo.
ANDRO KOVIOH.
LEADVILLE, COLO-Drag prijatelj: Harmonike sem prejel in setu Jih prav vesel, ker ste ml jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imam ledne ža v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vaje delo. JOS. HEGLER
hlev in krmo za konje težke in lahke vozove
izposoj uje
T. F. Baskerville
408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois. Te". «23
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber stemplje po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING.
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
4* pekarijo«fr
Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
F. A. BARTHELME
trgovec z
premogom, kokom, drvami.
. i * .
Vsa naročila se izvršijo točno. PISARNA IN SKLADIŠČE NA
414 Washington St. 'Phone 198.
Fllijalka na 1141 N. Hickory St. Phont 2302.
JOLIET, ILL.
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Dakoti in Minnesoti ter bili neodvisni?
Cene so sedaj od $7 aker in višje. M. P. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDH. C3-. TVJ^ZT POHBK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cot.
Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravnv škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasovitl in proslavljeni zdravnik,
kri se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in ' Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251«®® zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel J® mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsedni* dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Žari"1 tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. ji. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni k»t*fi krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, žive"® bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d " Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more P®" magati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka D'®' IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN' STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravi'-
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. jDr. O. Ivan Polivk se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk in
-:VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kak«J® stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V®"j čaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da ® troŠil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnelll.
Kaj govorico od Dr a. Poheka nižje podpisani : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravo'* prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporoči'1, THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, K* S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse,
kar
spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A'
Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sera popolnoma ozdravi Zelo se vam zahvaljujem, ker som bolehal 33 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni voč po®?° mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ZGANIČ, Hasting«. ™
SpoStovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatlzma, vsled katerega se® trpel celih 30 let.	JAKOB KELLER. Helona. Mol*
Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zah»»UJ za vaSe vspeSno zdravljenj«.	STEVE MARAK, Cameron, TW"
Dragi zdra nik:—S tem 'vam naznanjam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, k»rB na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo som vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas CW SpoStovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje ozdrav Ijonje z težke bolezni.	. h
THOM. JURKOVlfl, Iron Mountain, Mi""
—NASVETE DAJE ZASTONJ__
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: v
DR, Cr. ITA> POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. M0., U. S.
Č?ita,jte to!
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da ima«® veliko zalogo svetovno znanih
UOHT RUNNIivq
Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od #16.00 do #75.00.
Heinzevih glasovirjev
kakor tudi
Kimbaoviti ...orgelj...
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskam1 AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINOIS'
TELEFON 2001.
A. BAUER & CO.
Importers & Dealers
FINE CASED LIQUORS AND WINES
142-144-146-148 E. Huron St.
CHICAGO, ILL
SOLE DISTRIBUTERS OF	'
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
CHICAGO.
HENRY LATZ,
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, •PHONE 1652.
JOLIET - ILL.
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE...
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
-IZ-
ST. LOUIS, MISSOURI.
AMERIKANSKI SLOVENEC, J. NOV. 1901
AKO IMA TE KAKO SLEDEČIH
SLABOSTI,
Vprašajte za svet profesorja Collins.
ANTON GRAHEK
Krajevi
naznanja p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 132 N;; Chicago St. nov saloon.
V	lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko pivo, Faust, Anheuser Bush Beer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk.
Ženitovanjske prstane
in
prstane opremljene s dlmanti v vrednosti od
$1.50 do $10. in $15.
Tudi otroške prstane z dragimi kamenčki je dobiti najceneje pri
KAROL OESTERLE
106 N. Chicago St. Joliet 111.
i ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
j JAVNI NOTAR
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia.
j in druzih zavarovalniških družt za življenje in proti oenju.
MIHAEL KOČEVAR
naznanja p. n. občintvu, da je otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon.
V	lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom v Jolietuse priporoča za obilni obisk.
Phone 2243
^/■MVPT' TOBACCO SPIT UU|\ I and SMOKE r^ ^r ■ T, ff„, Your Lifeaway!
You can be cured of any form of tobacco using easily, be made well, strong, macnetic, full of new life and vigor by taking MO-TO-BAO, that makes weak men strong. Many gain ten pounds in ten dayB. Over 500,000 cured. All druggists. Cure guaranteed. Boot-let and advice FRHE. Address STERLING REMEDY CO., Chicago or New York. 437
Štefan Rebrovid
(Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toži domaža vina iz Čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
JOHN KUSMA
naznanja, da je odprl dne 28. sept.
novo gostilno
v
Ohisholm, J%Xinn.
Rojakom bom vsikdar postregel z naj-boljšimi pijačami, dobrimi stnddkami Priporočam se v obilni obisk.
RIEMERS & Y0ITIG
»tu kupila
A. RANFT & CO.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.	Telefon 1343.
229 N. Blnff Str., JOLIET, ILL.
Kratkočasnioe.
Odkritosrčno.
A.:	"Ali te ni prav nič sram, da ne delaš?"
B.:	"Predno začnem delati, pa že rajši trpim sramoto."
JOHN KL
gKBkr	e ,	»20 N. Chicago St., Joli,
S^T^lfe*	1 kar bi si naj zapomnili vsi.-tuKa-^.;
■HHHB ./"SV™ 1 rojaki, želeči potovati v staro dorat' BRmSMP fjalr ' jP	1 — : stopam pa te-le znamenite črt,
0 "	ML	SEVEltO-jSTISMŠKl LLOYD, ki
» i ^ '^nK, J Bremenom in New Torkom;
/ : r-iA k -Jul OOMPAGNIE • GENERALE. 'TUA^ ^VfflB^i^HBI LANTIQUE, francoska linija, vozi na H -4"	k	RED STAR LINE in IK T ERN A T1 pjN.
W®JEat jy NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen: .^MmT	AMERICAN LINE in INTERNATIONA
NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kvrzv. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avutrijuki denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev.
Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTIENICO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo blivnko.
Tudi korist.
Učitelj: "Ali ima človek kako korist od kamele i"'
Učenec (sin narednika): "Da, beseda se da primerno uporabiti kot psovka."
V šoli.
Učitelj: "Kdo mi more povedati kaj takega, kar bi dokazovalo veliko hinavščino mačke?"
Jožek (sin gostilničarja): "N. pr. da se časih izda za telečjo pečenko."
Bolezen lahko nalezeš
ako kadiš ali žvečiš tako imenovani Cigar Clippings ali Scraps. Isti tobak so po tleh pometeni odpadki slabe vrste, in večkiat pop]ju\sni cd jetičnih delavcev po tobačnih tovarnah.
Zahtevaj vselej v saloonu ali prodajalnici
Austro-Hutigariati A. H. Model Tobacco,
kateri je rezan iz finega zdravega in čistega tobačnega lista, in ako istega ne dobiš, pošlji nam $3.00 po Monty Order in mi Ti pošljemo 30 zavitkov brez drnzih Stroškov v za žel j en i kraj.
Naš naslov je: A. Ausenik, Lcgar & Co., 404 E. 74 St., New York.
Vas bolč kosti?
Vas bolč rame ?
Vas boli maternica?
Ne vidite dobio ?
Vas boli čelo ?
Smrdi vaš pot?
Ste vedno sanjavi ?
Vam lasje izpadajo?
Se radi prestrašite ?
Vas ušesa bolč ?
Se čutite vročega ?
Vas boli kadar puščate vodo?
Vam kruli v črevah ?
Se večkrat piehladite ?
Vas križ boli ?
Vam gre kri v glavo ?
Imate rane po telesu ?
Vam udje otekajo ?
Vas bolč ušesa, ko se vseknete ?
Pljuvate ? Se sušite ? Kaši j a te? Ne slišite? Vas žile bolč ? Se čutite trudnega? Imate lijavico ? Se čutite mlohav ? Imate slabo duhteče dihanje ? Pljuvate rumeno ? Vas glava boli ? Ste vrtoglavi ? Se vam ne rači? Se vam tresejo roke ? Se lahko jezite ? Vam srce teško bije ? Vas koža srbi ? Vas boli bok ? Imate nečist jezik ?
Kolikor preje se pustite zdraviti, toliko preje bodete vi in vaša rodbina uživali mir in blagostanje.
Sedem vzrokov.
A.:	"Zakaj pa ne štrajkaš?"
B.:	"Ne morem, zato imam sedem
vzrokov."
A.:	"Nemreč?"
B.:	"Ženo in šest otrok."
Nove žveplenke.
Prvi sosed: "Ali si že videl nove žveplenke?"
Drugi sosed (radovedno): "Še ne! Kakšne pa so?"
Prvi sosed (mu da eno): "Na, poglej!"
Drugi sosed: "I — saj niso Hič drugačne, to so navadne, stare."
Prvi sosed: "Ni res, saj vidiš, da sem jih ravnokar kupil, prodajajo pa le nove."
Holanderjeva zdravila
katerajje dobiti v Jolietu pri A. Golobiuh to: irrdievf. nisave,	^
kurčovo, /aludkovo, srodočne, vitrove, kolikove, hofmanske,	(^
plučni balzam, liniment za gosteč, kričistilec Sarsaparila, Hol-	o
landerjev regulator ženskih organov, Hollanderjeve krogljice	I ► proti glistam, karpatska grenka zelišča, praške proti glavobolu
in neuralgiji, krogljice za jetra, zdravilo za kurja očesa, Hollan-	'' der borovnični sok, svetega Jožefa čaj, arnika obliž, čreš-
njevo vino.	..
PRIDOBLJEN VELIK VSPEH, ZDRAVEČ MOŠKE IN ŽENSKE NA TISOČE MILJ DALEČ Z DOPISOVANJEM.
Dediči.
Gledalec: "Poglejte, kaj je ljudi pred palačo milijonarja! Danes bodo odprli oporoko."
Gospod: "Ilm, kaj so to vse dediči?"
Gledalec: "Nikakor! Samo eden je, a drugi so njegovi upniki, ki že komaj čakajo."
BERITE IMENOVANA VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠANJE JE JEDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTITE KAKO TAKO ZNAMENJE, STE BOLAN; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSAKEM VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFESORJA COLLINS ALI JO PA POŠLJITE S POŠTO.
VELIKA ZALOGA
cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE
Katoliškim društvom postrežemo se znaki, banderi
in uniformami.
Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILTZIUS & CO.
429-431 East Water St., Milwaukee, Wis.
New Haven, Conn., 2o.|n. 1900.
/	bolna, dokler mi je
n koaečno življenje itffljgfe' postalo neznosljivo.
Poskusila sem se
v^ESJ^III^ zdraviti z mnogimi yffi yZpyr^r zt]ravili, in zdravilo •ne je več zdravnikov, toda vse je bilo zaman.
Jedna moja prijateljica, ktero ste
Vi
ozdravili, mi je dala Vaš naslov »n po samo 15 dnevih ste me ozdra-vili. Bog Vas blagoslovi.
Marija Zuvalska.
Pittsburg, Pa., 15.J 11. 1900.
Trpel sem vsled \ neprebavljenja in mL "^ggf tfSrij želodčinih bolezni, premenjal sem več jtMmmjf zdravnikov in zdra-
J^ IZ Z- v'1> t0^a vse ie biio
zaman. Postajal sem vsaki dan sla-beji in vedno bolj suh, delati nisem mogel in nisem vedel kaj da počnem. Vi ste me rešili in ne morem drugače, da se Vam ja\^no zahvalim.
Ignacij Forester.
1J r e g o v o r.
"Mnogo ljudij je boljših, kakor njihova veljava, a mnogo slabejših, kakor so njihovi nekrologi."
Sumarično.
Znanec: "No, kaj bo nocoj pri vas, gospod ravnatelj?"
Gledališki ravnatelj: "Devica Orleanska in goveja juha z grahovim rižem in prešičeva reberca s kislim zeljem."
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta za di.	■ T 'fc i'	—
stiliranje je 20,000 ^ .	lliWfefc.
galonov na dan; ka- J^gBfigBgfe- .;■."■
paciteta 8,000,000 flfaaWasnaa^^
galon. Največji di- ^ ^H^^^^^^KgVvj^RKgijn^B^
stilerji za izvrstno	;:^v'
Rieno —in—Sour	^^BgriP^fig^
Mash žganje v vsi
Ameriki. — Nekaj	;^j^BMlffnaHffiM	"tf
delničarjev tega li-	!;;j^tMMaČJBjB^^^^^^ .AtoSSW^i
sta trguje z našim KhffMPBlfc^^
blagom in istega
lahko osebno pri po-
ročajo. V dopisova- ^tejS«^
nje se priporočamo.
Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
174 Randolf Streets.	CHICAGO, ILL
Nevoščljivo.
On: "Ravnateljevega sinčka je nekdo povozil z avtomobilom."
Ona: "I — kaj pak, ravnateljevi morajo biti povsod zraven, kjer je kaj novejšega."
.Cleveland, Ohio, 22.) u. 1900.
fimajohVpopol
noma prav, ker to povsem
vsled neke kronične bolezni, ktera je moje življenje skoraj vniČila, ni" kako zdravilo mi ni pomagalo, dokler se na Vas nisem obrnil.
Tekom jednega samega meseca ste me popolnoma ozdravili. Srčna Vam hvala.
Josip Kovalsky.
Homestead. Pa., 23.111. 1900.
§Pri delu v topilnici dohitela me je nesreča in vsakdo je mislil, da mi morajo noge odrezati., ako hočem ostati pri življenju. Profesor Collins me je pa brez vsake operacije, temveč edino le z svojimi zdravili popolnoma ozdravil in hvala Bogu, sedaj delam kakor poprej.
Andrew Kovač
Philadelphia, Pa., 23.lt!. 2900.
nisem bila več za nikako dek)^ Jaz in moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste 'ne rešili in do groba Vam bodem hvaležna.
Luisa U.va Cierkonvitz.
Milwaukee, Wis. 10. 12. 1900.
t sem bila več let bolna za kronično boleznijo kosti. Kar sem imela denarja, potrošila sem ga za zdravila in zdravni-
Prav nič koristijo, dokler se nisem obrnila do pr<j[f. Collins in takoj ozdravela. .
Elizabeta VervetovSRi.
Slaba vest. Mati (vrnivša se domov): "Zakaj pa vendar jokate, ljubi otroci?"
Starejši sinček: "Posoda za sladkor je izpraznjena, pa jaz nisem kriv."
»Hčerka: "Jaz tudi ne, mama!" Mlajši sinček: "In jaz ne." Mati: "Saj ni sploh bilo nič sladkorja v posodi."
Neče razumeti. Stričnik: "Moji mnogoštevilni dolgovi mi provzročajo glavobol."
Stric (bogataš): "Vprašaj zdravnika za svet!"
USTANOVLJENA 1871.
TMiCoifitmM
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek 9260,000.00
DR, J. L. STRUZYNSKI,
N. Chicago Street No. 808
nasproti slo?, katoliške cerkve
Xetepbone 2371, JOLIET, ILL.
PAUL SCHNELLER,
NOTAR—NOTARY PUBLIC
v Calamet-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini.
raj^^ao v***"*ot^SH
JT i^jlep« ta mt«. ^S WAko na ca&itku tak i tenus j«^ f »r. BIchtera ayetochtfraf 1
"K0TY0VY" PAIN fXPELLEB
na prrorn mieste 80 najlepU a n»j-LpJtthlivejM xovndtora^ liek pioti
LAHKE, REUMATIZ-MU, KLANIU V BOKU, f B0LENIU V KRKU
a proti vietk^m obtažnostam reti-l matickfm. FlaSa 25o. a 50c. vol všetkjch lekfirfiack alebo u :J
IF. Ad. Kichtor ft Co. J
215 Pearl Str., Jk
ORDINIRA: Vsaki dan od ro. do i. ure in od 2. do 5. urej Vsaki večer od 7. do 8. ob nedeljah od 10. do i.
naslov:
PROF. COLLINS, New York Medical Institute
14O West 34th Street, New York.
A
Ako ne morete osobno priti ali ako živite izven New Yorka. opišite Vašs bolezen kolikor mogoče natančno, na kar bodete takoj dobil; odgovor. Zdravila se pošljejo z expresom v kterokoli mesto Zjed. držav, Sfekšike in Kanade. T®«
DE. HAYW0( >I>
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, 111.
[ Nikdo ne pozna več želodečniti bolezni},
;	ki je začel rabiti novo in jedino vspeftno
GRENKO VINO,
;	katerega je po dolgoletnem trudu iznaXel zdravnik
, Dr. IMI. F. Bozincb.
, Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in Ov, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralaij^in Želodčni
►	Mar, pokr<pi jetra, c«t% in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu i„ iicer jeden kozarec f pred vsakim obedom m predno se gre k počitku. Ako po-
r ^ zdrlvila dnij' boBgotovo op^-blagodejni učinek
►	-Vodena steklenica ni pristna, ne nosi podpisa:
X>r. M. F. b<>ZINCH,
519 Milwaukee Avenue -	CHICAGO, ILL. '
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge ^veiwM odjemalce po Ameriki je prevzel g. "
-A.. nsTElVE-A-nSTlOH,
' 913-015 N. Sco;t St.,	-	JOLIKT, ILL. «
►	Pripoi oia te Tj/akom v obilno naroibo v mestu in oddaljenih krajih. i
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Baselu, Švica,
61 Greenwieli Nt. NEW YOBK. 39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO,
♦©♦0040*
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
Matiia Pn r a d eir Podajalec ur, verižic, uhanov, ITlAllJA iUuUKtLL, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig....
fiHH&Jp Sfc^wiffliHi iiaŠtetlh urah je Elgin ali Wal- ...... .
fSiMfesE	iP&BS&B thftm' katorSnega kdo želi.	V svoji zaloet imam tudi
c.'au, poSilJam p0 ExpreBS pismeni papir z okra-
Vse moje blago je garantirano! ski ia v narodnih barvata.
F-745	v Skatljl 3 ducata " " . J0.35—0.00-0.76,
Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je:
Math. Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj !
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekošena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Wm. Conlon.
♦OtOMXHOW
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik W let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash"! in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, ML
Demantni električni križ
; Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-'' najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je j kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. I Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost,, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-i npljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel nikoli biti brez demantnega električnega križa, kerjni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
I Pošlji jeden dolar po ekspresni ah poštni denarn; nakaznici ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev . Na razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem.
i HAT.1 F 17 Sfnttirari Ark viif«, Trpel etra več let na bolečinah in noben zdravnik ali patente, vano Zdravilo Se nI m<$o oz'dravitl. Sedaj eem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem
vaBerau demantnemu električnemu križu. ___
PAUL POVIO, lz Milwaukee, Wis, piSe- Več let me je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi v«*ga električnega križa Ltrjujem lahko pod prisego, da ni holjSega zdravila zoper vrematizem
Dolgo časa sem bolehal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar ml niso;P°nmgall. Va! demantni električni križ merje pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Jreeport, 111.
Bil sem krullev od Šestega leta naprej In sem se poh uževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-hov Ko sem prvič videlVaS oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, da si hočem kupiti jed nega K omaj Zn rabil VaS električni £rl ž far dni It»»^ b^	po-
atelje in sera sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejSe. LEO CHAKVAK1, Lastman,
wis.	piamond Electric Cross Co.,
Dept. 88.	306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL
JOSEPH llKAUN, taj. in blag,
E. PORTER, predsednik
E. PORTER BREWING COMPANY
Fred Sehritig * Brewing Company
piyoyarji in izdelovalci piye v steklenici
_
Naročilom za naše . . nlAXnrtA l\i\ll
ulezano pi™
JOLIET, ILLS.	tel 26
EAGLE BREWERY.
Izdelovalci
iuležane pive
PAL ALE
J|	ln
j LONDON PORTER
■ Posebnost jo
Pale Wiener Bler.
JOLIET, ILLINOIS
F. KORBEL & BROS.
proclaisalec vina o ti trto in ž»auia
Sonoma. Co. Calilornia.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. pjiinnrrn Tlln
TELEFON: 110 CANAL.	UllludgU, lllUi
Pivovarna: South Bluff Street
mm/mm	■	___	H	a
Frank Zoni A Co<
108 GREENWICH ST, ^V NEW YORK.
fl>rva slovensha banka v Ulew ^orftu
» *
PAROBRODNE LISTKE v in iz Europe z najboljšimi progami po najnižjih cenah.
POSEBNO NIZKE CENE IZ IN V
■	' -: S
LJUBLJANO, REKO, TRST, ZAGREB, KARLOVEC.
Kdor hoče v Ameriko potovati, naj se obrne na nas. Pri nas dobivajo se vožni listki po NAJNIŽJIH CENAH. D0^
se najceneje premenjuje.	. .	.	vat^1
Paradi strogih postav za izšelnil c, bodo vsakemu V Ameriko potujočemu v korist, da nam naznani pismeno, po p progi in kedaj odpotuje. Oni pa, kutori nameravajo potovati dalje v Ameriko, naj ne kupujejo voznih listkov za arcept^ ske železnice na izlcrcališen, to jo v naselbinskem uradu (:Ellis Island:), ker tam morajo listke veliko dražje plačati. * j, so namreč vse železniške progo zvezane in računajo se najvišje cene (:kar je po razsodbi višjega sodišča sploh neposta^ Ako kosa na izkrcališču zu vstav j jo, le-ta naj nam takoj od tambrzojavi, da zamoremo potrebne korake učiniti. ŽELEZNIŠKE LISTKE v vse kra je Zjedinjenih držav, Canade in Meksike po najnižjih cenah.	0d'
1'otovalci iz Europe, k a t« vi imajo iuiše listke, se povsod po n»ših agentih odpravljajo. Kdor hoče toraj prijatelje, nike ali rodbino le-sem dobiti, naj karte pri nas kupi, da potovalei ve zgubijo časa. Naše potnike pričakuje naš zastop fl; na izkrčališcu (:naselbinski urad. Ellis Island:) v New York«, ter or1] ravi všacega na določeno železnico. Izključeno i" mogoče je toraj, da bi prišli potniki v roke kakega zapeljivega človeka. •	■ -
Vsi oni, kateri prihajajo iz zapada (:West:) naj nam pismeno ali brzojavno naznanijo, kedaj in po kateri železniški F dospejo v New York. Čas dohoda v Now York in ž^lozniško pto^o vsak lahko noi^ve pri agentu na kolodvoru od »J« odpelje, Naš zastopnik ga bode na kolodvoru pri dohodu T>r<*nVov0i skrbel zan.\ za prtliago.in vse potrebno, ter ga o vil in spremil na parobrod. in sicer vse to POPOLNOMA BBFZPLACN<\
VSAKOVRSTNI DENAB kupuje in prodaja se po ceni New Yorške 1 orze.
POŠILJA SE DENAR PO POŠTNIH NAKAZNICAH V VSE KRAJE SVETA.	k
MENJICE V VSA VEČJA MESTA SVETA.
KRONE ZA AVSTRIJO PO C. KB. POŠTI.
Tu objavimo naše cene, ker se ne bojimo nikake konkurence, ter šo v le-teh cenah poštnina in vsi stroški zapopade®1-^
HITRA IN TOČNA POSTREŽBA TER NIZKE CENE JE NAŠE GESLO.	.
IZDELUJEJO SE VSAKOVRSTNA NOTARSKA DELA, pooblastila, 100 Kron in manje-..... $20^° f\ tožbe, prošnje, vojaške in v sodnijskih zadevah, ugovori, pogodbe in sploh	•	*	<t20.^
vsa v notarsko področje spadajoča dela.	Za(V6Cje SVOte 100 Kron p0.$^u' i
SLOVENCI OBRAČAJTE SE V VSAKEM SLUČAJU NA NAS IN Sterilni......................$ **
POSTREŽENI BODETE V VASE POPOLNO ZAD0V0USTV0. Napolijoni...................$
NE POGREŠITE NASE ŠTEVILKE	»'----------------------------------
FRANK ZOTTI A CO.,
'SBfSmmmmmmmm^	'	•	mmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmrnm
\ Nr--\	\	\	'	... 1
, Telefon 1657 Corlknu,	08 OPZ^nUll^V ^t., ^boto,« st„ fteUl VOpV
Jelearaficni naslov; ' ZOTTICO" New York,	7	^
Slovenci m Hrvati:
•o Vam, da sem odkupil lepo opravljeni SBLOOf* na voglu Chi
n <sest Jfoliet. Ill, ter ga bodem vodil sam nadalje pod imenom
"LIQUOR STORE".
ožil bodem vedno najboljše pijače, tržil izvrstne smodke in imel na razpolago dober prigrizek (free lunch).
Zagotovljam Vam najboljšo postrežbe ter se Vam priporočam za mnogo-jni in pogosti obisk.
THOM. WICHEW1CH & CO.