Stev. 28, Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 12. julija 1922. Leto XXXV. •'iN'' ' n lil »i Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Obiinska uprava". IzbaJ« vsako sredo ob 5. ari zjutraj. — Cena mu j« 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Psiamtia« številke s« prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi s« pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inierati pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjev« ulica. Orlovske armade se zbirajo. Najmogočnejša in največja prireditev v celi Evropi bo letos poleg evharistične-ga kongresa II. slovanski orlovski tabor y Brnu. Priprave so naravnost ogromne, na že pripravljenih tiibunah, ki so videti Ikot velikanska, na najvišjih mestih 16 m visoka stavba, bo prostora za 100.000 ljudi. Vsesokolski zlet v Ljubljani — dasi bo velik — bi naravnost utonil v ogromnem veličastvu, ki se pripravlja v Brnu. Iz cele Evrope bodo prihiteli katoliški narodi v Brno: iz Francije, Belgije, Nizozemske, Italije, Švice, iz Jugoslavije (1000 udeležencev), celo iz Amerike jih bo do-šlo veliko število. Sami telovadci, ki jih idruži ena veličastna skupna misel: katoli-čanstvo, nauk Kristusov, edino rešilni in odrešilni. Seveda, kdor bi mislil, da je taka prireditev samo zabava, temiu bi se zdela taka ogromno prireditev razmetavanje časa in denarja. Kdor pa je na jasnem, kakšnega dalekosežnega pomena je za nas mladinska orlovska organizacija, ta bo gledal vso to stvar v drugačni luči. Orlovska organizacija nikdar in nikjer ni zabavna organizacija, dasi tudi mimogrede goji zabavo, kolikor jo je za mladega človeka potreba. Orlovska organizacija je vzgojna, — Njen namen je vzgajati mlade fante telesno in duševno. Orel si krepi telo in zdravje, obenem pa se pri rednih sestankih izobražuje v vseh stvareh, ki so zanj potrebne in ki mu v življenju stokrat in tisočkrat prav pridejo, ter ga marsikatere občutne škode obvarujejo; obenem pa si krepi značaj in utrjuje voljo. Žalostno je gledati mlade fante, ki izstopijo iz šole, kako podivjajo v slabi druščini, kako zapravljajo po gostilnah čast in poštenje, kako posurove pri grdem govorjenju in kletvinah, kako že zgodaj zabredejo v spolne strasti, katere jim iz-mozgajo vse, kar je domača hiša in cerkev dobrega vsadila vanje. Kakšni očetje bodo prišli iz teh oštarijskih, ponočnjaških, kvantaških in preklinjajočih fantov, kakšni jSosoodarji, kakšni občinarK?, To je res- na nevarnost za naše maloštevilno ljudstvo, ki ima že itak dovolj, preveč sovražnikov celo tam, kjer jih ni pričakovalo. Na drugi strani pa je zopet kot pribito, da mladega fanta ne moreš med štiri stene zapreti. Mlada kri kipi, vre, hoče udejstvovanja, hoče družbe. Hudournika ne ukrotiš, če mu pot zagradiš, temveč le, če mu pot uravnaš in potem ti naravnost čudeže dela s svojo silo in močjo. Taki hudourniki so mladi fantje. Ne ubijaj v njih ineugnanih mladostnih sil in moči, ki hočejo udejstvovanja, temveč spravi jih v pravi tir in doživel boš čuda s takimi fanti. To ti bodo načelni, nezlomljivi, požrtvovalni, za vse dobro vneti. In ravno za to je tu orlovska organizacija, pristno fantovska organizacija, da uravnava te neugnane sile. Orli telovadijo, pa ne' samo zaradi zdravja in krepitve telesa — to jim nudi tudi vsakdanje delo — pač pa dobra in vztrajna telovadba zahteva od mladega fanta veliko premagovanja in samozata-jevanja. To pa silno vpliva tudi na voljo, ki se tako tudi nehote uči in vadi — premagovanja in samozatajevanja, brez česar še noben človek nikdar ni dosegel zadovoljstva in sreče. Orel se mora umsko izobraževati v marsikaterih stvareh, ki jih nujno rabi v poznejšem življenju kot oče, gospodar, občinar. Človek ne živi samo od kruha, te Kristusove besede danes bolj veljajo kot kdaj prej, temveč mu je treba marsikaj zinanja in pravega nastopa, da se ubrani preteče škode. Orel se navaja živeti po načelih »Zlate knjige«. To je tisto vztrajno in naporno klesanje in piljenje mladega značaja, močne in krepke volje, po načelih krščanstva. To je bistvo orlovske organizacije in kjer se je pod dobrim vodstvom to potrpežljivo ter vztrajno in z ljubeznijo vršilo — kakšni sijajni značaji so zrastli izpod spretnih rok mladih srčnih umetnikovi Mlad fant hoče druščine, in v orlovski organizaciji jo dobi; ne v oštariji, ne pod okni, ne na samotnih potih. Koliko je samo to vredno za mladega fanta! Ali ni orlovska organizacija ogromnega pomena, ali ne bo povsod naša prva skrb in (naša srčna zadeva? Gre za naia fante, naše domove, našo domovino. Ali ni potem razumljivo, da nam ve« selja utriplje srce, če se zbirajo orlovsk« armade in mogočno kažejo svojo volj«* do življenja?, Ah res, tudi slabi so med njimi, slabi, ki ne delajo časti orlovskim načelom! T« boli, in boli, kadar je treba gnilobo izre« zati. Toda nobenemu umetniku se ne pO* srečijo vsi umotvori, niti Kristusu, največ« jemu vzgojitelju, se niso vsi posrečili. V#* mo pa, da je tudi najslabši odnesel iz ora lovstva več dobrega kot drugi ia oštarij®, kjer so morda med tem zapivali svoja mladost. Zato pa: skrbi, slovensko ljudstvo, ld moraš zapustiti svojim potomcem lepo« verno, pošteno in trezno domovino, k a« kor si jo prejelo kot dediščino od svojitf očetov, skrbi za orlovstvo kot svojo naj* srčnejšo zadevo. Pomni: človek ne živi sa* mo od kruha. Skrbi, da bo imelo orlov« stvo vedno dobro vodstvo, naj si bb že središču ali pri najmanjšem odseku. Žrtev, pa se ne boj, bogato naložen kapital 80« Iz narodne skupščine« Iz zbornice. Državna zbornica zbo« ruje. Pravzaprav ne zboruje, temveč sa« mo pridno glasuje za vse vladne odredbe«; kadar in kakor hočejo oče Pašič. Naši po* slanci pa pridno uporabljajo to priložnosti in sprašujejo vladnim strankam kosmato vest ter marsikateri udarec proti slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu srečno ujamejo in preprečijo, — Sedaj se obdeluje v zbornici drž. proračun. Poslanec Mazi (Ljudska stranka) graja velike napake, ki jih dela vlada v Dalmaciji, da ljudstvo n® pride do miru, — Poslanec Škulj je na-, štel vladnim strankam ogromne krivice, ki jih delajo katoličanom. To naštevanje samih suhih dejstev, kako vlada povsod zapostavlja katoličane, je tako bodlo vladne stranke, da je nastal v zbornici med njegovim govorom velik štfnder. Se-, veda, če dregneš v gnilo rano, zaboli. —« Poslanec Barič (Ljudska stranka) popisu« je vladi škodljivost gokolske vzgoje, na* pada Radiča, ki je znatno kriv centraliz* ma in tako vseh nesreč v naši državi. —« Blaško Rajič (Ljudska stranka) navaja c«« Bffan 254 . »domoljub* im Hit;» 56 Trato dejtitr, ki dokazujejo, da katoličani r Jugoslaviji n* uživajo vseh onih pravic, ki ao sajamčene v ustavi Našteva primera, kako se katoliški otroci v šolah zapostavljajo in silijo, da prisostvujejo pravoslavnim obredom. Njegov govor so ponovno prekinjali z vzkliki in medklici radikale!, vsled česar je moral predsednik enkrat s«jo prekiniti. — Dr. Trumbič (bivši zunanji minister, svobodomislec) Je nad vse ostro govoril proti vladi, pod katero ni v državi nobenega reda več, da Hrvate naravnost odganja in sili v odpor. Gospodarski obzornik. Srbi niso ▼ državi rmi kot Hrvati b Slovenci, Govori o groznih razmerah v Ma-cedoniji, kjer Je vsak dan hujSe in končno izjavlja, da J« vse javno življenj« z današnjo vlado okuženo. — Musliman Kurbe-govič naglaša, da boj ki nezadovoljstvo Hrvatov in Slovencev ne bosta prenehala prej, dokler ae bode avtonomije. — Dva srbska poslanca sta se v zbornici stepla, vsled česar so bile enemu odvzete dnevnice za tri dni in je bil obenem izključen iz zbornice tudi za tri dnit Pridelovalcem lanu. Z ozirom na brezštevilne napake, katere se leto za letom ponavljajo pri pridelovanju lanu opozarjam z ozirom na predstoječo laneno žetev na naslednje: Ko pričnejo listi lanu in pa semenske glavice taistega rumeneti, naj se lan ob suhem vremenu v malih peščicah z roko poruje. Pri tem je paziti, da se istočasno ne izruje tudi plevel, zakaj potem se slama plevela kljub vsemu čiščenju in mikanju skozi celo izdelavo do platna ne odstrani. Vsaka peščica naj sc ohrani v najlepšem redu in vsa stebla zravnana pokladajo na zemljo, kjer je lan rastel ln kjer naj potem, kakor je pač vreme, en teden razvezan enakomerno razprostrt leži. Pazi naj se, da lan ne leži na prsti, ker bi sicer rjavel. Ko je lan posušen, naj se mu odvzame seme, vendar nikakor ne s tolčenjem ali mlatenjem, temveč le s smukanjem; s tem se ohrani steblo in lakno nepokvar- !eno in neraztolčeno, dalje, kar je tudi ve-ike važnosti, seme se ne porazgubi in glavice ne ostanejo na stebličju. Zelo važna le pri lanu goditev ali ro-sitev, Najvažnejše pri tem je razprostira-nje in obračanje. Razprostiranje naj se vrši ako le mogoče na strnišču ali na po-košenih travnikih in to tako na redko, da se skozi lanišče še trava vidi, zakaj le tako je mogoče, da je ves lan enakomerno Soden in pa, da v slučaju večdnevnega ežja ne začne gniti. Lanišče naj se med godenjem vsaj enkrat obrne, za slučaj dežja pa večkrat, sicer bo gornja plast prej godena kot spodnja, kar na močnost, mehkobo in pa čistost lakna zelo vpliva. Obrača naj se vedno le v dnevih, ko ni hudega vetra, ker sicer se spravi ves lan b reda. Godi naj se štiri tedne, vendar pa je mogoče, da Je lanišče že v treh, v slabem vremenu pa tudi šele v šestih tednih godeno. Predno se lan spravi, naj •e taisti večkrat poiskusi, zakaj kakor hitro gre lakno vsaj tričetrt dolgosti od •tebla, naj s« vzdigne, ker bolje je manj godeno, kot pregodeno. Pri vzdigovanju naj se kot J« i« preje pri pogrinjanju, raz-prostlranju in obračanju pazi, da ostap« lan lepo v redu. 2* DENAR. ; •• C Vrednost tujega denarja. & julija 7. julija 10. julija K v K v K t Denar 308 - 320 — 332 — — 02 — 02 — 02 ----6 68 T 12 ----1448 - -- 14 68 -- 14 80 -88--— 64 1 92---- --62 --- ameriški dolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank Italijanska lira bolgarski lev carski rubel grSka drahma nemSka marka romunski lej švicarski frank poljska marka --— — — — mažarska krona ------ t— Poziv lastnikom predvojnih obveznic avstrijsko-ogrske monarhije. Generalna direkcija državnih dolgov je že večkrat pozvala državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije se nahajajo iz kateregakoli razloga v inozemstvu, da jih v določenem roku njej prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo domovnico), da bi se na podlagi teh prijav mogel pri do-tičnih vladah vložiti protest proti žigosanju In zahtevati vrnitev obveznic. Ker prošnjam večinoma niso bile priložene domovnice in Je nevarnost, da brez domovnic inozemske vlade protestov ne bodo hotele obravnavati, se interesenti ponovno poživljajo, da pošljejo naknadno k svoji morda že vloženi prošnji generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu še domovnice, ker bi sicer morali sami nositi eventuelne posledice svoje zamude. d 50 dinarski bankovci se pojavljajo med ljudstvom. Takih bankovcev pri nas ni, zato nimajo nobene vrednosti. Ljudje, pozor I DAVKI. g Najbolj krivični davki so indirektnl (carina, trošarina, užitnina, takse itd.). To pa zato, ker jih mora revež prav v Isti višini plačati kot bogatin. Vse države delujejo na to, da sc ti davki čimveč odpravijo. Naia vlada jih pa nasprotno tako navija, da znašajo aedaj £e 70 odstotkov vseh državnih dohodkov. g Indirektnl davki. V julijskih dvanaj-•ttnah proračun »a julij) io taki« gopvt znatno povišane, dasi m bil« U zda] sa čuda visoke. Kolki pri prošnjah s« po, višajo od 3 Din na 3 Din, na prilogah od pol Din na 1 Din; vsa spričevala iu potr-dila od 5 Din na 10 Din. Pritožbe od 10 Din na 20 Din itd. Takse ao L 1919 dale državi 18 milijonov, L 1920 81 milijonov, L 1921 227 milijonov Din, letos bodo pa i« veliko več. g Trošarina b carina. Trošarina j« leta 1919 nesla državi 19 milijonov Din, leta 1921 377 milijonov Din, carina L 1919 111 milijonov Din, 1. 1921 čez 1000 milijo-nov Din. Grozna rast indirektnih davkov, f« največji vzrok še vedno naraščajoč« draginje. CENE. g Mariborski trg. Povprečne eene na tadnjem semnju sa različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 88 do 86 K, poldebeli voli 27 do 82 K, plemenski voli 26 do 82 K, bild ia klanje 20 do 28 K, klavne krave debele 27 do 86 K, plemenske krave 21 do 24 K, krave ta klobasarje 16 do 17 K, molzne krave 18 do 80 K, breje krave 18 do 80 E, mlada živina 22 do 81 K, — V Mariboru so sledeče tržne cene, ld veljajo t dinarjih: Konjska koža komad 116 do 125, 1 kg goveje kože 11, ovčje 17.60, svinjske 4, 1 kg gornjega usnja 60, podplatov 76, 1 liter mleka 2.50 do 8, 1 kg sirovega masla 85, 1 jajce 1.26 do 1.60, 1 liter novega vina 10 do 14, starega 10 do 12, žganja 26, 1 kg belega kruha 6, črnega 6, 1 kg SreSenj 4, hrušk 10, 1 limona 0.76 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 16, 1 kg orehov 12, oljuščenih 40, lkg surove kave 40 do 60, pražene 46 do 66, riža 6 do 11, eoli 4, popra celega 80, zmletega 82.50, paprike 40, testenin 11, sladkorja v kristalu 16.60, ▼ kockah 17.60, 1 liter jesiha navadnega 1.60, vinskega 2, 1 liter namiznega olja 26. — Volov ako meso I. ln II. vrste, meso od bikov, krav, teli« 1 kg 60 do 68 K. Telečje meso I. in II. vrste 80 K, svinjsko meso sveže 1 kg 80 do 90 K. -1 mote reki stot sladkega sena stane 126 do 175, ovsene slame 12o. 1 kubični meter trdih drv stan« 100, mehkih 80, 1 met. stot trboveljskega premoga 80, 1 kg oglja 1.26, 1 liter petroleja 6, bencina 20, 1 kg karbida 8.90, sveč 16. Cene v dinarjih. i Cene usnja. Podplati v polovicah 175 do 185 K za 1 kg, kruponi 245 do 255 K, vratovi 135 do 145 K, okrajovne (afernil 115 do 125 K. notraniki 175 do 185 K, črne gladke kravine 280 K, črne tfladke kipse 300 do 320 kron, boks črn Ia 80 do 90 kron, boks črn Ila 75 do 80 K, rjavo usnje za 200 K pri ktf dražje. C Lesni trg. Oglje je doseglo ceno 34.000 kron. Povpraševanje oo njem ie veliko. Les za kurjavo velja s prodajnega prostora 9000 kron. Fini bukovi les od 3800 do 4400 kron. Povpraševanje po lesu Iz tujine ie padlo, 1« Italija ga pridno kupuje. g Cena mleku v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so se cene mleku zopet zvišale. Liter mleka stane 720 do 800 kron. g Cene Jafc v Nemčiji. Za 1000 kosov šlezkih jajc se plača 5200 do 5300 mark. ŽIVINA. g Naši drž. žrebei t Belgrada e priliki krt-Heve poroke. Ko je prišla pred nekaj meseci v Ljubljano komisija, ki je iskala po državi primer-nih konj sa vprego pri svečanostih o priliki kra-Ueve porok«, je videla v žrebčarnl na Seln nai« žrebce ter je takoj zaprosila, da bi se postajo nekaj žrebcev v Belgrad, ker je uvidela, da bo težko kje dobiti tako sijajnih konj, kakor so niši IrebcL Z dovoljenjem ministrstva za kmetijstvo j* poslala žrebčarna v Belgrad deset žrebcev. V Belgradu so napravili vsled svoje lepote krasea vti* Sedaj so se že zopet vrnili na Selo. g Premovanja konj se letos ne bodo mogla vršiti tako zgodaj, kakor «o s« vrHla v zadnjih letih. Vzrok temu j« predvsem ta. d« še ni odobren državni proračun in s* vsled tega tudi n« ve, kako visoka bo državna P°d' pora za premovanja; kakor hitro bo to znano, razglasili bodo konjederskt odseki pr«mova-Ma. Gotovo Je pa že s«dai, da državni prispevek ne bo tolik, d« bi s« »otflo samo i JUH*-- »»» > r ' a« premovanj« vri faktorji, ki •• zanimajo m premovanj« konj in za konjerejo sploh. PROMET. Avtomobilu prometna d. d. Ljubljana naznanja, d« s« ja otvorila dna 14. junija 1023 redna avtomobilna zveza med Novim mestom preko Kostanjevice v Krško. Avtomobil odhaja U Novega mesta ob 7. url zjutrj ln it Krškega ob 12. uri opoldne. 2466 i Gradba ceste ▼ črnomeljskem okraja. Finančni odbor je dovolil znesek 25.000 dinarjev za zgradbo ceste iz Bojancer v Privodj« v črnomeljskem okraju. ^Avtomobili na račun nemi k« volne odškodnine. Ta dni prispe iz Nemčija v Beograd večje število avtomobilov na račun vojn« odškodnine. Prvi prevoz avtomobilov orevzam« ministrstva za pošto in brzojav. RAZNO. g Tovarna t Brodu na Savi je prevzela 2600 železniških vagonov v popravilo. Pravijo, da je ta tovarna največja v srednji Evropi. g Izvoz moke ii Mažarsko. Mažarska vlada je dovolila Izvoz 800 vagonov pSenične moke (št 0). Izvoznice so že izdane. g Žetev n« Madžarskem. Na Madžarskem je pričela po dobrem in koristnem dežju žetev. Žetev j« srednje dobra. Razgled po svetu. r Vlada, ki ne zna računati. Ruska rlada je postavila v proračun dohodke od 111 milijonov Dan, L 1921 čez 1000 milijo-prvih treh mesecih soditi pa ne bo priilo niti 25 milijonov. Vsekakor Rusi prekašajo našega Kumanudija. r 10 milijonov ljudi je doslej umrlo v Rusiji vsled lakote. To je malo manj kot znaša prebivalstvo cele Jugoslavije. r Preganjanje pravoslavne cerkve na Ruskem. Enajst duhovnikov in laiških bratov, ki so se zoperstavili oddaji cerkvenega blaga, katerega je odredila boljčeviška vlada, je bilo obsojenih na smrt, 53 pa v ječo. Tedenske novice. Politične. p Medjimurje so belgrajskl centralisti po želji slovenskih liberalnih mogočnjakov priklopili mariborski oblasti, dasi ima izključno hrvatsko prebivalstvo. Vzrok je bil edino 1® ta, da bi klerikalci v mariborski oblasti ne dobili večine. Sedaj so Medji-murci poslali v Belgrad odposlanstvo z zahtevo, da se Medjimurje ne priklopi mariborski oblasti. p Za dr. Ravnikarjem dr. Triller. Dr. Triller, eden najodličnejših liberalnih politikov, je odložil svoje mesto t aačelsivu liberalne stranke. p Proti fašistom. Goriški deželni odbor (laška večina) j« odločno obsodil fašistov ska divjaftva proti slovenskemu prebivalstvu in Je dovolil 8000 lir podpore tU atim, ki so biH prizadeti P<* Ni grooo-dejctjrife. Domače novice. BELOKRANJCIl V NEDELJO, DNE 16. JULIJA VSI NA SKUPNI TABOR NOVOMEŠKEGA IN ČRNOMALJSKEGA ORLOVSKEGA OKROŽJA V SEMIČ! ZAČETEK JAVNE TELOVADBE OB TREH POPOLDAN, NATO KONCERT GODBE KRALJEVE OPERE 12 LJUBLJANE. d Kralj ne odneha. Vlada j« na vsak način hotela kralja prisiliti, da podpiše smrtno obsodbo atentatorja Stejiča in j« kot zadnje sredstvo poslala na Bled zunanjega ministra Ninčiča, ki ima z dvorom najboljše zveze. Kralj pa se ni dal premakniti in j« Stejiča končnoveljavno po-milostil na 20 let ječe. d Sodišče pa sme. »Slovenec« je bil 5. t. m. zaplenjen radi članka z naslovom: »Nova sramota Pašičevega režima.« Zaplembo je sodišče potrdilo in v odloku podaje natančno vsebino zaplenjenega članka. »Slovenec« je ta odlok priobčil in tako so sodniki natančno našteli vse sramote Pašičeve vlade v Macedoniji, česar »Slovenec« ni smel. d Višji šolski svet blagohotno opozarjamo na današnji dopis iz Št. Jerneja. Dopis je povsem točen in resničen. Šolska oblast naj se pravočasno zaveda, da si sokolske vzgoje naše ljudstvo ne bo pustilo vsiljevati d Brezverska vzgoja. V Prilepu v Srbiji so dijaki organizirali razbojniško družbo, ki je dolgo časa kradla in sedaj umorila nekega sočlana-dijaka, ker ni hotel izvršiti nekega povelja. Sedaj se j« stvar odkrila. Vse mesto je razburjeno. — Ko pa Pribičevič uvaja brezversko vzgojo in ko brezverski listi stalno zastrupljajo našo mladino, se nihče ne razburja. d 50% povišanje železnice. Poslanec Stanovnik je vložil vprašanje na ministra za promet radi 50% povišanja železniških tarif. Zahteval je, naj se ukine to povišanje vsaj za živila, ker bo v nasprotnem slučaja nastalo veliko podraženje vseh predmetov. d Za poštne poduradnike in sluge. Poslanec Žebot (SLS) j« podregal ministra za pošto, naj se vendar preskrbi nižjim poštnim uslužbencem službena obleka. Minister je odgovoril, da bodo poštni poduradniki in sluge dobili za poletje in zimo službeno obleko in obuvalo. d 2 in pol milijona dinarjev je nakazal minister za zdavje za slovenske bolnice na odločno zahtevo naših poslancev. d Vevške delavnice za vojaško obleko. Svoj čas je zahteval naš poslanec dr. Gosar, da ostanejo vevške delavnice za vojaško obleko, ki so jih hoteli premestiti iz Slovenije, ie nadalje v Vevčah. Sedaj je minister odgovoril, da ostanejo delavnica in skladišča samo pod tem pogojem v tem kraju, ako bodo civilne oblasti dale za delavnico primerno poslopje na razpolago. d Poslanci samostojne stranke posebno Drofenik so v zbornici dne 5. jul. med govorom poslanca Škulja napa dali koroške duhovnike. V sovraštvu do duhovnikov so brez dvoma sedaj samostojneži prvi d »Kmetijski list« je dobil zadnji čas znatno vladno podporo* d Preganjanje katoličanov. V Som* boru je vlada vrgla redovnice in jim j« vzela vse pohištvo. V velikem Bečkere« ku j« vlada zaprla katoliško šolo, ob! istem času pa je dovolila Judom versko; šolo. — To vlado podpirajo z vso goreč« nostjo naši samostojneži d Zadnji Domoljub je bil zaplenjei rad neke notice, ki jo je ponatirnil i, drugih listov. Od Vidovdanske ustave da lje je bil Domoljub dvakrat zaplenjen it obakrat radi ponatisov, ki so jih drugi U stl smeli neovirano prinesti. Za kmetsko glasilo veljajo najbrže druge postave kot za glasila drugih stanov. d Hudo je biti za Domoljubovega urednika. Zadnji Domoljub je priobčil do« pis Mlekarskega društva za ljublj. okoli-, co, v katerem se zavzema za večjo ceno: mleka. Urednik Domoljuba jih je moral mnogo preslišati od Ljubljančanov, češt da dela draginjo, da je kmet ljubljanske, okolice oderuh in da dekleta ljubljanske okolice hodijo v sami svili Urednik pa, ki ima hvala Bogu precej trdo kožo in primemo dolg jezik, kadar je treba (včasf tudi, kadar ni treba; o tem žal odloča državni pravdnik) je petim naenkrat mo* ral odgovarjati, da ima vsak stan pravico braniti svoj interes, kmet da ga v Do-, moljubu, ki je njegovo glasilo, oderuhe pa da naj le drugod iščejo, bodo imeli mnogo več uspeha kot med kmeti. d Radii hnjska proti duhovščini. Ofai grobu zagrebškega mestnega svetnika duhovnika Močilarja je imel St. Radič govor, v katerem je nesramno obrekoval katoliško duhovščino in slavil pokojnika, češ, da je bil med njo izjema. To je končno izbilo dno potrpljenju duhovščini, ki politično sodeluje z Radičem. Zagrebški mestni župnik' pri sv. Marku Rittig je objavil izjavo^ v kateri ostro obsoja gornji nastop St Radiča ter mu sploh očita hujskaštvo. Dr. Rittis| pravi, da Radič v svojem glasilu »Slobofe nem domu« izpodkopava moralično in duševno moč hrvatskega naroda. Končno dr. Rittig izjavlja, da se njegova in Radičeva pot v javnem življenju ne bosta več križali d Obrtna zresa jo v nedeljo priredila shod, katerega so se poleg lepega števila domačih obrtnikov udeležili tudi zastopniki iz Kranja, Ljubljane, Domžal, Lese, Bleda in drugih krajev. Poročali so poslane«! Škulj, predsednik JOZ Ogrin, domačina Brank in Za vodnik. d Omiki — tako se nam poroča li SL Vida — je posvetil Žirovnikov zbor v St Vidu nedeljsko veselico, kakor smo brali ob vhodu na vrt. Spored, ki je obstajal 1* nekaj pevskih točk, je končal s harmonikami, z vpitjem, razgrajanjem ln preklinjeva-njem skoro do solnčnega vzhoda. Ko bi g. Žirovnik že počival v grobu, bi rekli, v gro» bu se mora obrniti ob proizvajanju tega sporeda. Čemu omiki? Saj divjaštvo tega ne potrebuje! d Namesto veronanka naj se v šoli upelje šport (nogometne in druge igre. plavanje, rokoborba itd). Tako je zapisal neki modrijan Zulati v »Jutru«. »Jutro« poroča, da je dalo Zulatiju sa to ie po. sebno nagrado. d Na mesec dni zapora j« bil obsofeo župnik. Rakortt is Rogatka, % Dalmaciji, ker je razobesil na Vidov dan — hrvatsko zastavo. d Deset mesecev v preiskovalnem zaporu. Posl. Stanovnik je vložil vprašanje na vojnega ministra radi nekega slovenskega vojaka, ki se nahaja že deset mesecev v preiskovalnem zaporu, ne da bi se proti njemu uvedlo sodno postopanje. d Nova modrost belgrajskega centralizma. Notranje ministrstvo je zapovedalo, da ee morajo vse občine naročiti na »Službeni list«, ki je pisan v srbskem jeziku in cirilici ter stane na leto 800 K. Ljubljanska vlada je protestirala, toda notranji minister je mnenja, da morajo naši župani in odborniki naravnost iz Belgrada črpati vso upravno modrost. d V pomirjenje Hrvatov. Vlada je v Bosni brez nadaljnega upokojila 14 višjih sodnikov, 22 pa prestavila. Ti sodniki so večinoma Hrvati. Na njihovo mesto je postavila pristaše vladnih strank. d Imenovanje. Ministrstvo je imenovalo g. J. Cundriča za strokovnega _ učitelja na državni pletarski šoli v Radovljici. d Dobra letina. Glasom uradnih poročil se vsled precej?njih padavin tekom meseca-junija sirom cele države obeta zelo dobra letina, ki bo prekosila vse dosedanje letine po vojni. d Orlovska prireditev v Semiču. Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., se vrši skupni zlet novomeškega in črnomaljskega orlovskega okrožja v Semič. Spored: Zjutraj budnica. Ob pol 7. uri sprejem belokranjskih odsekov na Kolodvoru. Od 7. do 10. ure tekma. Ob 10. uri »v. maša na terasi poleg novega Društvenega doma. Po kosilu skušnja za telovadbo. Ob 2. uri slovesne litanije v cerkvi. Ob 3. _ uri javna telovadba oo godbi. Po telovadbi ljudska veselica, srečolov itd. Zvečer umetni ogenj. Igrata semiška društvena in godba kraljeve opere iz Ljubljane, ki igra pri sv. maši in priredi zvečer koncert. Iz Belokrajine se nam piše: Udeležba na skupnem zjetu novomeškega in črnomaljskega okrožja dne 16. t. m, v Semiču obeta postati, kakor vse kaže, naravnost ogromna, Globoko-verno belokranjsko kmečko ljudstvo gleda z veliko naklonjenostjo in vidnim zadovoljstvom na vedno večje naraščanje orlovske organizacije posebno na kmetih. Ustanavlja se odsek za odsekom, število članov narašča od meseca do meseca. Po vojski so se sicer liberalni nasprotniki cerkve in kmeta na vso moč trudili: s tiskom ln osebno agitacijo, z obljubami in obrekovanjem, v zadnjem času celo s podku- Sovanjem z modro galico, n. pr. v Semiču, da i premamili naše ljudstvo. Kljub temu imata »Samostojna = liberalna) kmečka stranka« in njen »Kmetijski list« slabe uspehe. Splošna ijudska nevolja na to laži-»kmečko« stranko je tako velika, da se po nekod njeni pristaši niti ne upajo, oziroma se sramujejo očitno izpovedovati svojega pripadništva k njt. Posebno se |e prikupila našim fantom-vojakom, ki so okusili dobrote makedonskih garnizij. Njeno glasilo »Kmetijski list« pa neprestano vpije in se lirokousti, kakor se jim dobro godi tam doli, kako imenitno prehrano imajo, Kako se lepo ravna z moštvom ln kako straSno zadovoljni so z vsem. — Dne 16. t, m. bo belokranjsko kmečko prebivalstvo v Semiču manifestiralo, da je in ostane katoliško ln da stoji z ogromno Večino na strani orlovske organizacije. ^d Dne 16. julija 1922 se vrši orlovski ta-velikolaškega orlovskega okrožja v 6t. ju pri Grosupljem. Spored: ob 1. uri popoldne sprejem gostov na kolodvoru v Grosupljem, nato litanije v St. Juriuj po litanijah favna telovadba v Ponovi vasi. Pred telovadbo nastopijo govorniki. Nato prosta zabava s petjem, srečolovom ln turško kavarno. Bratje Orli, sestre ln vsi prijatelji orlovske misli: (prisrčno vablienil Narodne noši dobrodošlel Orel v Horjulu priredi v nedeljo dne 18. Julija popoldne # tjofo Javj^ tplpvadfep. H a* vrtu posestnika Jakoba Logarja v Horjulu. Pri prireditvi bo svirala orlovska godba Iz Mengša. Ljubljančanom se nudi prav prijetna prilika za iz et v Horjul, ker je ugodna zveza z vrhniškim vlakom, ki odhaja po 1. uri iz Ljubljane ln pride okoli 2. ure na Drenovgrič, odkoder je eno uro pešpoti do Horjula. — Zvečer odhaja vlak z Drenovoriča ob tričetrt na 9. uro. Vabimo vse domačine, okoličane ln Ljubljančane, da poselijo v čim večjem številu našo prireditev, ki bo proslava petnajstletnice od-sekovega obstoja. d »Kokarske« nedelje v župniji Rečica ob Savinji letos ne bo — kakor bi imela biti — 16. julija t. L, ampak se je preložila na 23. t. m, torej na 7. pobinkoštno nedelio. 1 o pa zato. ker obhaja 16. julija č. g. Jeraj Fran rvojo novo sv. mašo pri Fari na Rečici. Zato se »lepa« nedelja pri podružnici na Kokarjih preloži za en teden. Toliko kranjskim romarjem na znanje, da ne hodijo zaman tisti dan na pot. d Velika pevska prireditev Pevske iveze bo letos v Celju dne 23. julija. Ob 10. dopoldne služba božja v mestni župni cerkvi z govorom in slovenskim petjem. Pelo bo nad 200 pevcev. Po maši v Unionu občni zbor s predavanjem o zgodovini slovenske pesmi. Popoldne ob 3. veliki koncert v Unio-novi dvorani. Nastopili bodo zbori: Celje, Dobrna, Ljubljana, Rimske toplice, Tehar-ji, Trbovlje, Vojnik; najprej posamič, nazadnje vsi skupno s štirimi pesmimi. Udeleženci naj se priglase takoj »Pevski zvezi« v Ljubljani (Ljudski dom) za polovično vožnjo in skupno kosilo, če ga žele. Priglasi se bodo sprejemali samo do torka 18. t. meseca. Vsem prijateljem lepe slovenske pesmi kličemo: dne 23. julija na svidenje v Celju! d »Naš dom«, glasilo slovenske mladine, štev, 3, je izšel. Vsebina: P. Marijofil Holeček: Duh, ki usužnja duhove fvpliv slabega časopisja); A. P.: V domači hiši (samovzgoia),- Sa-vinjka: V naravi (pesem); Justin: Pri oknu (tri črtice: duša — društveni dom — treznost); Iv, Dornik; šolmašter Aleš (povest, ki vsem čita-teijem »Našega doma« posebno ugaja); Pod vaško lipo (pogovor fantov: mladina v Dalma- ciji — treznost — vojaštvo); Dekliški vrtec; S. J. G.: Kaj mora dekle vedeti o stanovanju; Društveni glasnik (poročilo o društvenem de- da je nedolžna zgodovinska plošča moraU čutiti jezo nasprotnikov veličastnih kato-liških shodov. d Strela ubila 19 oseb. 29. junija je bila v okolici Valjeva v Srbiji velikanska nevihta, tekom katere je padala debela toča. Na mnogih krajih je udarila strela in povzročila veliko škodo. Med drugim je udarila tudi v hišo posestnika Mlade-noviča, jo zažgala in ubila vseh 19 članov rodbine, ki so se nahajali v njej. Vseh 19 je bilo takoj mrtvih. lovanju 1. »Naš dom« stane do konca leta samo 24 K. Naroča se pri upravi »Našega doma«, Celje, hotel »Beli vol«, d Gasilci. Prostovoljno gasilno društvo v Črnomlju proslavi na svečan način v nedeljo dne 23, julija 40 letnico svojega obstanka, Odbor se marljivo trudi, da čim lepše proslavi ta pomembni dan društva. Vsi prijatelji in tovariši, pohitite k nam ob veseli uri, kakor da Vas kličemo ob uri nevarnosti, ter pripeljite seboj čimveč znancev in prijateljev v prestolico naše Belokrajine, v Črnomelj, — Vožnja je polovična. Zveze vlakov so zelo ugodne. — Odbor, d 12 sokolov obsojenih. Okrajno glavarstvo v Črnomlju je obsodilo 12 semiških sokolov radi ponočnega razgrajanja in po-Skodovanja tuje lastnine vsakega na 7 dni zapora. Več o tej 6okolski vzgoji pove današnji dopis iz Semiča. d Razbita spominska ploSča. V noči 5o krasno uspelem katoliškem shodu v marji pri Jelšah je razbil socialdemokrat Martin Vrbovšek, p. d. Tišlarček iz Bole-tine spominsko ploščo, ki so jo 1, 1912 pripeli Slomškovi častilci na Ponikvi na oni oreh pred župno cerkvijo, kjer je A. M, Slomšek kot dvanajstleten deček po enoletnem šolanju odlično prestal prvo šolsko skuSnjo 1. 1812. Od razbite plošče se j« našlo dosedaj 22 kosov in le mali spodnji del ie manjka, »ploSno »odij?, I ŠENT JERNEJ NA DOLENJSKEM. Na naši šoli se ie v zadnjem času zlasti v treh razredih prav na sramoten način oo* skusilo s sokolsko vzgojo. V četrtem razredu je učitelj večkrat silit šolarje med poukom, nai se vpišejo med sokole. Posamezne ie vpra« Seval, so li orli ali sokoli. Sokole ie hvalil, orle pa sramotil. Otroci so mu sami ugovarjali in mu povedali, da Jih tudi stariši ne puste k sokolu. Na to Da ie »vzgojitelj« otrok zakli-cal; »Sramota za stariše. ki ne puste k sokolu.« Silil fe dalje otroke tudi peti sokolsko pesem, otroci so mu ugovarjali in no večini narekano pesem strgali iz zvezkov, — Učiteljica v 3 b razredu Je silila v šoli otroke neti sokolsko pesem. Otroci so se uprli ter par-krat_ raztrgali zvezke, »Vzorna vzgojiteljica« pa jim reče: »Sramota, če ne boste peli te pesmi, ker Je kraljeva, ki ie tudi sokol.« Užaljeni otroci so kar trumoma prišli v župnišče pritožit se zoper učiteljico, — Pri oddatjencih Ie učitelj med poukom kazal slike sokolov tei ih silil peti sokolsko. Ker so tudi temu otroci ugovarjali ter se sklicevali na stariše. \ip Je naročil, naj doma nikar ne pripovedujejo, kaj se uče v šoli ter pristavil; »če bodo doma kai rekli, naj pa gre pri enem ušesu not pri drugem oa ven«, — Starišem ie bilo to početje zadosti, zbrali so se v ogromnem števila ter šli proti vse obsodbe vrednemu početju učiteljev ugovarjat k šolskemu voditelju Tro-stn. Ta pa je — namesto da bi poučil svoje podložne »učitelje« — napisal na okrajni šol-ski svet dolg in nesmiseln dopis, v katerem toži, da se je zgodilo nasilje nasproti njemu ia njegovi ženi, vsega pa {e kriva duhovščina, ki le ljudstvo nahujskala. A!i ste ga videli našega Trosta, kaj zna in kako misli. Zato. ker so trije brezvestni učitelji med poukom žalili verski čut otrok, ker so med poukom odvračali otroke, od spoštovanja in pokorščine do starišev. zato naj bo duhovščina kriva če zavre v vernih atarišlh. ki Imajo skrb za svoj« otrokel V omenjenem pismu Je Trost tudi zapisal: »Naj bi se ie enkrat državna oblast postavila na noge. ter prepovedala hujskačem — duhovnikom — vstop v šolo.« Tako mogočni Trost. Mi stariši bomo na že skrbeli, da s« bomo dajali svojih otrok v roke takim brezvestnim učiteljem, ki hočejo zastrupljati naso mladino, — Občinski odbor fe 2 t. m. proti tema početju učiUlJstva sklenil na višji šolsM svet poslati krepi k ugovor in pametne zahteve. Proti Je glasoval edino samostolnež Pite. Ta fe torej zato, da se otroci v šoli uče nespo-Štovanja in nepokorščine do starišev. Sal se poznamo, ST, VID NAD LJUBLJANO. Prečrno. G, uredniki Vaš sedanji dopisnik Iz St. Vida se ml zdi nekoliko prehud, vidi *M preveč črno, in samo, kar fe slabega, poroča, dobrega in lepega pa nič ne ve povedati, W vam laz naštejem nekaj bolj veselih novic. -V naši šoli Je tudf marsikaj lenega, n. nr.s n« nedeljo presv. Srca Jezusovega ie 130 naS» malih pristopilo k prvem sv. obhajilu. V f' [tem sprevodu Iz šole v cerkev fe prvoobn® fance poleg duhovščine spremilo tudi naše uc'| teJiitfo. Po precej dolgo trajajoči cerkve"1 ■lovesnosti so bili orvoobhajancl skromno pogoščeni v Cebavovi dvorani, ki so io naše kon-greganistinje in, orlice pod vodstvom učiteljic j ta namen primerno pripravile. Kar ie t>a bilo posebno, lepo in je vsega posnemanja vredno, je bilo pa to. da je a orvoobhajenci pristopilo k sv. obhajilu večina njih starišev, tudi očetje, in pa nekateri izmed učiteljstva. Torej vidite, da strupeno in mrzlo sokolstvo, ki se žal šopiri tudi pri nas (na med domačini kai mrzlo), še nima tiste moči. kakor žele od drugod semkaj naseljeni sokoli. — za vojaško pokopališče za našo župno cerkvijo utegnejo priti boljši časi. Pripravlja se vse potrebno, da se bo napravila nam ograja in se popravili ter uredili vojaški grobovi tako. kakor se sdo-dobL — Hranilnica in posojilnica izkazuje za Ervo polletje t. 1. nad poldrug milijon kron ranilnih vlog brez vlog v tekočem računu: vsega prometa v tem letu je nad 10 milijonov kron. stanfe vseh hranilnih vlog Da znaša nad 6 milijonov kron. nieno lastno oremoženje znala že nad 250.000 kron. Hranilne vloge se obrestujejo do 4 in pol odstotka, posojila na do dogovoru. Uradne ure so vsako donoldne raz-ven sobote. Vsled vedno boli naraščajočega poslovanja se bolj in bolj čuti Dotreba lastnih ln večjih orostorov. Zato je hranil nični odbor že stooil t dogovor i zastopniki drugih naših društev, da se čimpreie začne graditi nov dom. kjer bodo imela vsa naša društva svoje ognjišče in središče. Nova stavba bo stala na hranllnlčnem zemljišču (nekdanja vovkovina). SELCA. V nedeljo pred sv. Petrom popoldne smo dobili dva nova bronasta zvonva za farno cerkev, enega za kapelico na pokopališču in malega »klenkovca*. Uliti so bili v Ljubljani. Zvonarna nam je zelo ustregla, da so bili dogotovljeni ravno do farnega patrona. Pripeljali so jih na okusno okrašenih vozovih. Mlajev že zdavnaj ni toliko stalo v vasi kakor tedaj. Pri sprejemu je bilo ni-iteto ljudstva kakor jih pride le o sv. Petru v Selca. Pred cerkvijo je zvonove blagoslovil g. kanonik SuSnik v spremstvu 5 duhovnikov. Tričetrt are po končanem blagoslovu so bili že zvonovi T zvonika. Jerman, kovaški mojster iz Dola pri Ljubljani, res izvrstno razume to delo; krepko so mo pomagali naši vrli ognjegasci. TROŠCINE PRI GROSUPLJEM. Vse soseske poliške župnije so žo nekaj let preskrbljeno z jeklenimi zvonovi, le naša je imela tamo en preostali bronasti zvon. Nismo hoteli ostati sa drugimi soseskami. Svoj delež smo dali za hronasto župnijske zvonove, pred kratkim smo pa sase dobili iz Jos^nic dya jeklena zvona, manj-^ga In večjega, ki se lepo ujemata. Zdaj imajo vse cerkve vse zvonove, SEVNICA OB SAVI. Dne 11. junija je bil tukaj shod SKS. Prvi »e (e oglasil mesar Pucelj; začel se je prati kako da on dela za kmeta in državo, tako da ie fe že smilil nekaterim, ali žal. imel je smolo kakor povsod, kjer ima shode. Ker le ni bilo konca medklicev dol ž njim. je moral govoriti r največjem hrušču. Očitali so mu seveda, da tna kot mesar dobro prodajati nemške vole itd. Dalje fe tudi povedal, da ima dosti obre-kovalcev. da zlivafo vedno gnojnico nanj. da pn vse to lahko prenese in vzame na svoja ledja. Nato |e dobil besedo pristaš dr. Nova-Čana in se po kratkem uvodu spravil nad Puc-Ifevo glavo in jo malodane Drimerial kakemu Ičetinarju. To |e bilo pa odveč. Ker fe bila zbrana tu samostojna družba Iz celega Posav-ja in celega krškega okraja, je nekaterim samostojnim mesarjem zavrela kri. Da bi preprečili neprijetni smeh, so začeli rjoveti kot rbesnele živali. V tem sta se posebno odlikovala dva samostojna iz sosednega Boštanja, krojač Klemen žlč in mesar Zagrajšek. Ko bo samostojni odstranili Novačanovega govornika, le stopil na oder vdrugič g. Mermolja, ki te ravno malo prej trdil, da so delavci krivi slabe valute i. t. d., da premalo delajo, a zraven hočejo dobro živeti. To fe pa razljutilo delavce, da so se navalili na g. Mei.noljeta, ki (b govoril v najhujšem vrišču, In bi ga skoro podrli po tleh. To le pa razkačllo tudi g. Mrmo-«k. začel se fe ruvati med lačnimi delavci in ko so molele vanj trde pesti, le sooznal. da se nI več igrati ž njimi. Ko ga ne bi tovariši odstranili, in pa da se ne bi oglasil zastopnik vlade, da bo Drimoran razpustiti shod. ako ne bo miru. bi bil g. posl. Mrmolja gotovo dobil za svoj trud in dostojnost toliko, da bi težko nosil. Govoril fe ootem mesar posl. Majcen. (Dopisniku: Denarja za dopis ni treba. Ur.) IZ ROVT PRI LOGATCU. Tukajšnja mladina le priredila koncem šolskega leta razstavo dekliških ročnih del pod spretnim vodstvom učiteljstva. Razstavljena dela so bila zelo okusna In občinstvo se je za te precej zanimalo. Pri tem je treba izreči zahvalo predvsem gdč. Ivi Kuno. ki je imela z otroci precej truda, da ie pri njih dosegla, toliko. Pa tudi mladini moramo priznati marljivost in vztrajnost. K dobro uspeli razstavi je tudi pripomoglo izvrstno sodelovanje tukajšnjega krajnega šolskega sveta, ki je tako uredil, da se je z razstavo počakalo še na drugi dan t. j. na praznik sv. Petra in Pavla. Pobirali so se tudi darovi za revnejše otroke. Nabralo se je skupaj 495 kron. Prezreti tudi ne smemo blagoglasnega otroškega netja in ljubkih deklamacij, ki so se ob tej priliki isSotako vršile v šoli. MIRNA NA DOLENJSKEM. Somišljeniki SLS se vabijo k zborovanju, ki ga, priredi naša Kmetska, zveza prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m. po nrvi sv, maši v dvorani izobraževalnega društva. — Istotam se vrši do večernicah shod za nravni orerod. Mladina moška in ženska, tudi tista, ki ni v naših društvih. Dridi obilno. — Zjutraj kakor popoldan poroča tajnik SLS v Novem mestu g. Munda. SEMIČ. Dne 4. t. m. je bilo 12 tukajšnjih fantov od okrajnega glavarstva Črnomelj obsojenih vsak na sedem dni zapora, ker so v neki noči javno po rasi prepevali najnesramnejše pesmi, silno razgrajali ter poškodovali tujo lastnino. Imenom prizanašamo zaradi staršev in žlahte. BiH so deloma popolnoma pijani. Nekateri so celo pred orožniško postajo vpili: »Živio bolj-ševiki, doli s Srbijo!« Nekaj dni pred obsodbo so se ponoči zopet zbrali pred orožniško postajo in izzivali orožnike, pojoč: »Kaj nam pa morejo!« Nekateri izmed njih se Imajo poleg tega tudi še 10. t. m. zagovarjati pri okrajnem sodišču v Metliki zaradi poškodovanja tuje lastnine. Ljudje pravijo, da se je v tisti noči blizu pozorišča znašlo na neki črešnji tudi dvoje »pridnih« deklet. Pa to je poglavje zase. — Vsi obsojeni lantje so člani, tukajšnjega so-kolskega odseka, katerega tajnik je učitelj Raz-potnik, ki je bil svoj čas od okrajnega šolskega sveta v Črnomlju pohvaljen za svoje delo na pedagoškem in prosvetnem polju v ln izven šole. Lep patriotizem državotvornih Sokolov! Bomo videli, ali jih bodo vrgli iz društva. Znano je, da se ravno nekateri tukajšnji Sokoli najbolj odlikuje'o po surovosti, nesramnosti in pijančevanju. Ljudstvo pa gleda in sodi. Ni čudno, da vsled tega pri nas ravno najboljši člani zapuščajo sokolske vrste. Gorje, če bi kak Orel učinil samo kaj od daleč podobnega! Ne vemo. ali so obsojeni lantje tudi tisti, ki so dne 1. t. m., v noči pred birmo, hoteli podreti slavolok pri županu Bukovcu, kar pa fe ta — čast mu — zabranil. IZ GORNJE SAVINJSKE DOLINE. Dve lepi in prisrčni slovesnosti je doživela naše dolina letos zaporedoma: dne 11. junija katoliški shod in 2, julija orlovski tabor, oba ▼ Nazarju, Da sta bila kaj vredna, sledi že iz tega, ker mlačnim in mrzlim kristjanom ne dasta miru. Najmanj 10 dopisov s samimi praznimi čenčami so že prinesli nasprotni listi, večinoma iz Mozirja. Nas pa to najbolj veseli, da je naše ljudstvo brez posebnih vabil takoj spoznalo, kam je iti ln kam ne, ter se je katoliškega shoda v tako lepem številu udeležilo In Je orlovsko mladino s solzami v očeh pozdravljalo, Kadar bo orlovska prireditev drugič, naf se pazi bolj na to, da ne bo ravno takrat toliko lepih nedelj, In naj se bolj razglasi. Zdaj smo videli, kako krasno je pri nas. Videli smo pa tudi, kakšna škoda je za ves narod, da se nekateri »Izobraženci« hočejo čisto ločiti od ljudstva hočejo imeti »inteligentna in imenitna« društva in prireditve. Da bi le že brž tudi treznejši izobraženci spoznali, da je njihovi ln krščanskih društvih) " stran^ IZ MORAVSKE DOLINE. Letošnja žetev fe pri nas bolj srednje vr>. ste. Suša lani in letos ie zadala žitu občutne udarce, ravno tako toča in viharji v maju in juniju; ponekod so ga poškodovali tudi črvi in rja. Košnja je bila po hribih slaba, nakosilo se (e skoraj polovico manj kot druga leta, vsled česar so živinorejci hudo udarjeni. Drevje izgublja vsled zadnjih viharjev In toče perje ii* sad. Kmetski dohodki bodo torej zopet letos zelo pičli — davkom pa seveda ne škoduje nobena nezgoda. — Pasji kontumac, ki traja že nad poldrugi mesec, povzroča nekaterim posestnikom sitnosti in neprilike. Prav, je, da se zatira pasja nadloga, vsekakor pa se zvestim čuvarjem naših domov godi krivica, ako res ni druge utemeljitve, kakor kapricira-nje lovcev, ki se boje za divjačino. Naj bi razna oblastva merila z enako mero tudi kmetom, kadar trpimo škodo, povzročeno po škodljivih živalih. Po zimi so nam zajci oglodali mlado drevje, pa se ni nihče ganil, in če lisice in jastrebi kradejo perutnino, ni nikogar, ki bi govoril za nas. Pa ne mislimo, da bi lisice morale nositi> nagobčnike ter da bi konjač letal za vranami po zraku; ampak nekaj bi se tudi v tem oziru lahko ukrenilo. Ni hudnikf IZ ZGORNJEGA BRNIKA. Kaj takega še ni včakala vas: kar dve novi maši. Na sv. Petra in Pavla dan smo prvič slovesno sprejeli g. novomašnika. Nasproti je šla domača Požarna bramba na konjih, bratje Orli na konjih in kolesih, pri prvih slavolokih so čakali OrllčkL Pred cerkvijo Janeza Krstnika je pa čakala v špallrju Marijina družba z zastavo .nebroj ljudstva. Zvonovi utihnejo, vTste se nagovori Marijine družbe in izobraževalnega društva, nakar sta se ginljlvo zahvaljevala. — V nedeljo, 2, t. m., je daroval prvo sv. mašo č. g. Miha Jenko. Kako je bilo vse živo! Nebroj mlajev, slavoloki z genijivimi napisi. Dne 16. t. m. bode pa daroval g. Janez Oblak. ŠT. RUPERT. V nedeljo, dne 2. julija, se je vršil tu orlovski tabor ob najlepšem vremenu in popolnem redu. Sicer so grozili s pismom brez podpisa. kako bodo motili vso prireditev, vendar fe vladal cel dan mir. Vso slavnost je gotovo povzdignila mogočna konjenica, na čelu jI g. Pleskovič, ki naj se ne straši sramotenja od strani nasprotnikov. Res lep dan je bil to, ki bo ostal v dolgem spominu vsem navzočim, — Vsem pa, ki so k prireditvi pripomogli bodisi z darovi, z delom ali na kakršenkoli način, na| jim bo Izrečena prisrčna hvala. — Pogumno naprej po poti, ki si jo je začrtala katoliška mladina v orlovski organizaciji in prenovilo se bo obličje zemlje, Bog živi! DOBREPOLJE. V pondeljek 3. junija nas ie zapustil starosta naše župnije Janez Sternad. podomače Erjavčev očka s Ceste. Bog mu ie dodelil Izredno starost 91ih let. Romarji od sv. Antona nad Zdensko vasjo se gotovo dobro soominja-|o moža, ki le bil skozi 54 let cerkveni ključar podružnice sv. Antona. Zadnja leta je v zakristiji vestno čuval »krače« sv. Antona. Bd je goreč častilec tega svetnika. Nad njegovo posteljo je vedno visela njegova podoba, Pd* ročen ie bil rajni celih 70 let. Vsi njegovi otroci so že davno pomrli razun ene hčere, ki j« poročena v Podgorici. V kratkem času bi bil dočakal že peti rod. 2e pred 12 leti je umrl njegov sin Janez, ki le bil gospodar na domu. Sedaj gospodari že veliko let njegovega sina sin. ki se je pred Dar leti vrnil iz Amerike t, veliko veselje rajnega. Kako ga fe težko Šakal! Večkrat le tožil, da bi rad vedel, komu bo zapustil domačijo. Ves solzan ie prišel drugi dan k larl povedat, da se fe vrnil »sinovlft« sin ln v zahvalo prejel sv. zakramente. Lan« sko leto {e ob shodu še zadnjikrat obiska^ sV»! Antona. S prav posebnim veseljem m (c spo-minlal ralnega gospoda žužemberšketfa dekana Tavčaria. ki 1« bil v nfegovih mladih letih dobrepoljski kaplan. Ob volitvi v ustavotvor-.BO skupščino ga i« bila starost i« precej podrla. vendar i« prifol volit. Rekel i«, kadar )• treba, pa gremo. Bil i« odločen pristal Slovenske Lludsk« Stranka. Ko mn Se na volišču predsednik voliva« komisije našteval po vrsti ivolivne skrinjic« ln prišel do tretie, tedai i« dvignil svojo tresočo roko in prekinil predsednika! »Ia. |a ta tretja ie naša«. Bil ie mož trdnega krščanskega prepričanja. Nikdar se nI pritoževal nad domačo hišo. Bil I« večkrat previden s svetimi zakramenti. Večkrat le tožil, da čaka take, ki dolgo žive. težak odgovor pred Bogom. Upamo, da je 2« prejel pri Bogu zasluženo plačilo za svojo zvestobo. V četrtek zjutraj smo ga spremili k večnemu počitku. Počivaj sladko dobri Eriavčev očka. TUSTANJ PRI MORAVČAH, Neka| novega h doživela naša vas na praznik sv. Petra in Pavla. Vrhpoljski Sokol. i. učitelj Makovcc, je napravil izlet s svojimi pristaši k samostofnežu Pirnatu. Vrhpolcl so ga dnali ia celo znani gostilničar Požar ga al ti sprejeti. V ne mali zadregi je poprosil za pomoč našega samostojneža Pirnata, ki mu je sel, kakor |e hotel, na roko. Na svoiem dvorišču |e postavil lesen oder, kjer so plesali prav po samostojni navadi — s harmoniko. Postavil ie tudi mize, kjer se ni samo jedlo in pilo. ampak zabavljalo čez vse, kar ni z njimi trobilo v en rog. Udeležba ni bila ravno sijajna. Nekaj Tustanjcev, Podkrafčani, pa moravška jara gospoda. Sedal pa poznamo Pirnata. Vedno je govoril, da ni za Sokole — seveda tudj za Orle ne. ampak le za korist kmeta. Koga pa je na praznik sv. Petra in Pavla ščitil in podpiral? Kdo so pa bili tisti, ki so po njegovem dvorišča z niim vred venomer kričali in vpili: Zdravo? Spozna« smo »k čeprav so se skrivali pod » MO' Vrhpoljsko pevsko društvo »Kolo«, kar ti lfudfe pač znafo. Tako dela samostofni kmet Ptfnat za korist kmeta. A ljudstvo spoznava, misli ia sodi drugače. Najboljša in najsignrnejša prilika za štedanjel Ljndska posojilnica t Ljubljani, Miklošičeva cesta It. 6 (tik sa franCiftkansko cerkvijo) obrestuje hranite« vloge in vloge t tekočem računu po brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnice v Ljubljani J« največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 19/1 je imela nad 100 mlljonov kron hranilnih vjog in nad 1,100.000'- kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipotek« ln ▼ tekočem računu. Prazno klasje. Med njivami stezica vodi, ob nji pšenic« rumeni; pripravljeni stojijo podi in srp že v soincu se bleščL Na bilko bilka se naslanja in zrelo klasje se smehlja — bogastvo našega poljd; 1« prazno klasje se ne klanja — podoba praznega sred ,.. Ubogo klasje) — Zdaj važen dan in velik čas jel — Čemu ošabno se dviguješ?, iVelja žanjic 11 tebi spev?, Saj nimaš drugega na sebi kot nekaj suhih res in plev. Praznoto svojo oznanjujeS, ker slečpo sebe povišuješ! DelAvcev glej številne trope, Id zbirajo le polne snope; bogato zrnje bo odbrano, s plevelom vred boš ti končano. LimbarskL GAZELA-milo GAZELA-milo GAZELA-milo GAZELA-milo a* ■• peni, kakor najbolj!« toaletno milof i« visokcprocentno ia |« zato itedljivo v porabi) j« popolnoma neutralno, torej n« Škoduj« perilu; I« v ceni bras konko-renc«. Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec, (Dalje.) Komaj smo dokončali obed, vsaj delali smo se, da smo jedli, ko je vstopil v našo sobo častnik, in nas strogo opomnil, da ie čas oditi. Pri teh besedah nam je nekai služabnikov vrglo zvežnje obleke in ž njimi štiri res krasne plašče s kameli« dlake, da nas varujejo pred mrazom, Z nekaterimi teh oblačil smo zamenjali svoje cunje, zakaj bilo jih le Se malo, svojo staro obleko pa in ostanek opreme smo pa povezali v zvežnje. Nato so nas — bili smo oblečeni kot Abati višjih stanov — vedli pred barako, kjer smo našli dolgo vrsto velblodov sa iežo, ki so nas čakali. Tisti hip, ko sem te živali zagledal, sem spoznal, da so bile naboliše v vsej deželi in so imele veliko vrednost. Ta pa h kateri so peljali Oliverja, j« bil Makedin najljubši dro-medar, ki ga i« namesto konja ob svečanih prilikah sama jezdila. On ga je spoznal hipoma, ubogi dečko, in zardel prav v oči ob tem nepričakovanem znaku naklonjenosti, edinem, ki mu ga je izkazala. »Pridite, nejeverniki,« je rekel častnik, »in preštejte svoje imetje, da n* boste mogli reči, da smo vam najmanjšo reč ukradli. Tu je vaše orožje in vse strelivo, ki vam je ostalo, Dali vam jih pa bomo ob vznožiu soteske, ne prej, sicer bi vi povzročili na potu nove umore. Na kamelah so natovorieni zaboji, v katerih ste prinesli čarobni ogen|. Našli smo iih v vašem stanovanju v podzemeljskem mestu dobro zabite, kaj pa je notri, ne vemo, pa nam tudi nič mar. Naj bodo potne ali prazne, vaše so, »Ti dve,« in pokazal je na dve drugi živali, »sta natovorjeni z valim plačilom, ki vam ga pošilja Hči kraljeva z zahtevo, da ga ne preštejete prej, doki«- n« pridete v Lgipt ali v svojo deželo, ker s« ne mara prerekati z vami glede svote. Ostal« nosiio živež za vas,- tudi sta pa ie dve živali za reservo. Zdai oa zajahajt« in poženite.« Tako smo zlezli v vezen« sedla klečečih dromedariev, in nekaj minut kesnej« smo jezdili skoz Mur proti soteski. Spremljala nas je straža in kričeča drhal, ki j« «nkr«t ali dvakrat začela groziti, pa so jo vojaki odgnali. »io vam pravim, doktor,« mi je Higgs vneto poiepetal, »ali vest«, da smo v teh petindvajsetih zabpHh dobili vse najdragocenejša stvari iz zaklada v kraljevi grobnici? Jaz sem pre; mislil, da s«an bil norec, ko s«« iih polnil in s tako skrbjo zbiral največ vredn« in najbol) uV,®41" T wr,»zn? Prostor« vsipal denar L^rnH V**1,™0* fa drug« drok. zajemi« v« predmet«! zdai na vidim, da nt« ia navdihnil mo| dobri duh. Moj duh J« čutil, kaj a« v zgodilo, in s« i« udejstvoval to i«. Samo d« Bi srečno odnesemo, potem nisem zastonj id»j aniela in nisem zastonj skoro od lakou umrL Ej, ie enkrat bi v»« to pretrpel smo« za tisto zlato glavo. Požeoimo, poienimo, pr«, den s« premislijo; to i« preveč lepo, da U človek mogel za resnico imeti.« Prav tedaj j« gnilo jajce, ki ga ia vrjkj neki sladki nadebudni abatski cvet, zadelo | polno Higgsov nos, se mu i« razlilo v odprt* usta in po črnih očalih in prestriglo profesor, jevo zgovornost, ali pravzaprav samo značaj izpremenilo. Tako smeien ie bil ta pogled, d« sem navzlic vsemu prasnil v smeh. In ta smefe — to sem čutil — mi i« olajšal srce, kot d«, so se oblaki našega trpljenja navsezadnje dvignili. Pred odhodom v sotesko i« sam Josv* čakal na nas. Oblečen je bil v vso svojo pa* rado in v verižnati oklep in ie ni bil nikoli bolj podoben morskemu prešičku na konju kot tedaj. »Srečno pot, nejeverniki,« je deial in i* nam posmehljivo priklonil, »želimo vanj uspešno potovanje v šeoi1, ali kamor morejo take svinje, kot ste vi, pač priti. Poslušaj Orme, za te imam pa od Valde Nagaste spo. ročilo. Je pa to, da ji ie žal. da te ni mogla; povabiti da bi na njeno svatbo počakal. To bi bila tudi naredila, če bi ne bila prepričana, d« če bi bil ti ostal, bi ti bilo ljudstvo vrat pre. rezalo; ona pa ni hotela, da bi s sveto mur< sko zemljo omadeževala tvoja pasia kri. Naro* čila mi je tudi še, naj povem, da upa, da te js bivanje tu nekaj naučilo in da v bodoče n« meniš, da vsaka ženska, ki te rabi za svoj« namene, podleže tvojim čarom. Jutrišnjo noč, misli te prosim, na najino srečo in izprazni ča* šo vina Valdi Nagasti in njenemu možu n» čast. Pridi, nejevernik, ali mi ne boi sreč* voščil?« Orme ie postal bled kot mrtvaški prt ia ga je gledal nepremično. Nato ie prišel neki čudeča svit v njegove sive oči, skoraj kako* svit navdihovanja. »Princ Jozva,« je dejal s čisto mirnim glasom, »kdo ve, kaj se zgodi, preden solne« trikrat vzide nad Murom? Vse reči. ki a« dobro začno, se dobro ne končajo, kot sem izkusil jaz in kar tudi ti še lahko učakai in poizkusis. Vsekako mora prej ali slej priti dan tvojega obračuna, in tudi ti utegneš biti izdan, kot sem bil jaz. Rajii bi me prosil, da tvoji duši odpustim zasmehovanje, ki se ga ob un svoje zmage nisi sramoval nakopičiti na nekoga, ki je brez moči, da bi se mogel mašče* vati.« In pognal je za njim svojega velblod«, Ko smo sledili, sem videl, da je Jozvov obraz pobledel kot prej Oliverjev, njegovi velike oči so se mu pa izbuljile kot ribi. »Kaj misli?« je dejal princ Jozva svoj* mu spremstvu. »Bog daj, da bi ne bil prenn koval nesreče. Prav zdaj mi ie nekai v glava padlo — ne, naj gre. Če prelomim svojo po< ročno prisego, bi mi doneslo slabo srečo, Ni| grel« in strmel ie za Oliverjem z grozo in sov« vraitvom, ki sta bila zapisana na njegovih »U« rovih potezah. Tedaj sem zadnjikrat videl Jozva. Maks-dinega strica in prvega abatskega princa. Sli smo po soteski skoz razna utrdben« vrata, ki so iih pred nami odpirali, za nami pa zapirali. Mi se na poti nismo prav nič o bo« tavljali. Kako bi se naj tudi, ko so naši straž« niki težko čakali, da se nas iznebe. mi pa njih? In res so Abati se takoj, ko so bila zadnjs vrata za nami, bodisi iz strahu pred Fungi aH ker se jim je mudilo vrniti s«, da se tidelež« bodočih poročnih slavno«tl, zasukali, nam i* slovo s kletvijo voščili srečno in oas prepih stili lastni iznajdljivosti. Navezali smo kamele v dolgo vrsto in sami dalje. Bili smo resnično hvaležni, da eno se jih rešili, in vsak izmed nas ie Boga prosil da bi nikdar več, n« na tem. ne na onem tu n« videli abatskega obraza, ali sliiali abaU skega glasu. Dospeli smo na planjavo, na tisto mesto« kjer smo ae prod meseci razgovarjaji z Baru« gom, ionskim sultanom, k kjer i« ubogi Kr« - * M I« m iudorrskft nekeL sdrevil svok) kamelo proti Jozvoverou konju tn tega Junaka • sedla vrgel. Tu tmo nekoliko WMtali, uredili nato karavano in se oborožili i polkami, revolverji, naboji. Id h iih dosih-asal nismo smeli dotakniti. Ker smo bili samo Štirje za oskrbovanje te dolge vrata kamel, •mo se morali ločiti. Higgs in iaz tra hodila »predaj, saj jaz sem bil najbolj navajen pu-»čave in pota, Oliver te bil iredi. Roderik pa u zadnjo stražo, ker le imel zelo orter vid In sluh; in ker je bil kamel zelo vajen, je vedel, kako jih le treba nagnati, če bi kazale gpornost ali se hotele vrniti. Na naši desnici je ležalo mesto Harmak. hpazill smo, da le bilo videti popolnoma zapuščeno. Nam nasproti so mračno zijala v ob-■Idju vrata, skoz katero smo ušli Fungom, potem ko smo jih mnogo pognali v zrak in raz- drobili T keeee. Toda nikogar al bilo ne ven ne noter. Meeto je bilo prazno, tn dasi je bila bogata žetev ie mnogo orezorela. ke ni bila požeta. Očrvidno so Funtfi svojo deželo zapustili. Prišli no nasproti harmaiki dolini ln zagledali ogromno sfingo, ki le ie vedno tam čepela kot ie neznana davna tiaočletla. Samo njena glava ie izginila, »pretelila se ie v Mur«. V njenem hrbtu ln plečih so se kazale velike odprtine, Id Hh je napravila strašna moč raz-strelbe. Pa tudi iz ograde, kjer so bili navadno sveti levi, ni bilo glasu. Brez dvoma so bili vsi mrtvi. »Kaj menite,« je prigovarjal Higgs, čigar starinosloveki ogenj se je počasi vračal, »ali bi ne utrpeU pol urice in »li »o dolini in si ogledali Harmaka od zanaj? Seveda, saj sva las ln Roderik njegove notranjščine popolno, ma navajena, in na levjo jamo tudi in taka daljei za to bi pa veliko dal, če bi mogel preiskati ostanek Harmaka in ga vsaj malo pre' meriti. Sal imamo tako nekie prenočevati, zjutraj, bi ga pa še lahko nekoliko narisal.« »Ali ste nori?« sem ga namesto odgovora jrprašal in Higgs je omagal, odpustil mi pa še do te ure ni, Dragocenost vsake hige je lekarn. Fellerja prijetno dišeči »Elsalluidc, ki je najboljše sredstvo ta drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave Itd. Je močnejši in boljši kot Franc, žganje. S dvojn. steklenice ali 1 ipec. steklenico z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Bagen V. Feller, Stu-bica donja, Elsatrg 18, Hrvatsko. Proa ifSSaritarifea fosarna miSa, niirt&ar DomaČe „Zlaforog" - milo je cbh6 in Izdatno, Gospodinje, segajte pridno po njem I Glavno zastopstvo z& Slovenijo R. BUNC in DRIIG Celje - Llnblfana - XK!arit»Dr Kupim srebrne krone M.-bT POLŠE, Ljubljana, Rožna dolina 106. 2720 kupujem po nojtfigjih eenah lipovo eVetje trSljik, nonlSno perje, korenine in vsa druga zdravilna reljižža dalje suhe jedilne gobe, fižol i. t. d. V. H- Itehrmann, p«t»» n. »7. Krijte svoje strehe s »SPLIT" Anonimno društvo za cement-Portland Prodajalne: Ljubljana: ,Obnova', gradbena družba z o. z. Kamnik: Rut. Stergar Kočevje: Peter Petsche Kranj: Franc Dolenc Novo mesto: R, Pauser Radovljica: Oton Homan-a nasl. Šimnic Izjava. Podpisani obžalujem, da aem žalil g. Simona 6 m ona, posestnika v Nadgorici 13 z očitkom, da ni pošten, in to svojo obdolžitev preklicujem, G. Šmonu, ki mi Je žalitev odpustil, ! vsake velikosti kupi I. delavsko konsumno društvo ▼ Ljubljani, Kongresni trg itev. 2 Prosimo pismenih ponudb. ANTON KUNSTEK" LJUBLJANA n Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo za žganjekuho in z drugimi bakrenimi Izdelki sem otvorfl na Sv. Petra cesti štev. 33, zraven Jubilejnega mostu, in sem ie tako preselil iz Novega Uamata 189, kar naj blagovolijo cenj. odjemalci vx«ti naznanje. Istotam *e sprejemajo vsakovrstna naročila za poljubne bakrene Izdelke, kakor kotle za pivovarne, mlekarne itd. Kupujem star baker, in cln po dnevnih ccnah. 2723 Uljudno se priporoča ftjslrc Mfoicc bakrokotUr, LJUBLJANA, malto vvcloa, gT, Petra cesta štev. 33. usnja in skih potrebščin na drobno in debelo. «M«i*» Proa slouensba toornica falnzlf lesnoindustrijska družba e o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 66 izdeluje vsakovrstne ±a-luzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča po« pravila. Brzojavke: VVelssbacher LJubljana. Telefon 114. ©> © €5> /Majboljše in najtrpežneje manufakt. blago kupitepri Oglejte ei naže skladišče I Proda, alna na drobno j« v Ljubljani, Stritarjeva tli. g. Oblačilnici za Slo- (vbod iz Lingarjeve uL i[}.) venijo v Ljubljani SSoSiJ^ii^S Poroč. prstani Double verižice Stenske uie Budilke Že- ne ure Uhani Najstare)£a trgovina ur. zlatnine in j srebrnlne F. ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevaite ponudbel Cuoriln Podpisana svarita vsakogar, da nl-OVdlllU. česar najinega ne kupi na kakršenkoli način od Fran Galjota, invalida v Klancu pri Komendi št. 40, pridrživa si nad vsem lastninsko pravico ter tudi nisva plačnika za noben od njega narejeni dolg. — Ivan in Marija Inglič, posestnika na Klancn pri Komendi St. 40. 2724 VELIKO ZALOGO Unpclf!) tPHUU za uiodroce v vsaki množini tflUl Olld lldlfl so dobi najceneje pri SEVER & KOM P., Ljubljana, Wollova ulica št. 12. Pozor! MLINARJI! Pozor] Prodam dele umetnega mlina! "&C Ogleda naj se pri: JOS. JAVORNIK, Dvor, Dolenjsko. ZDRAVILNA ZELIŠČA kupnje po najvišjih cenah; tršlikovo .lubje, lipovo in bezgovo cvetje, češminjevo lubje, norično perje in korenine itd. — Zahtevajte cenik zastonj) — ED. PIŠLER, Vrhnika. 2467 dobi mesto v boljši trgovski hiši v pomoč kuharici in k mali deklici. — Naslov pove uprava DOMOLJUBA pod štev. 2700. DEKLE z dežele Vešiega Ovčarja išče veleposestvo Šestine bl[zu Zagreba. Ponudbe na grašiinsko upravo Šestine v Zagrebu Katarinski trg L'. sveža, kupujemo v vsaki množini skozi celo leto po najugodnejših dnevnih cenah. — Ponudbe naj vsak odpošlje na: L HAJDAŠ, Bedekovičina, Hrvatsko, Zagorje. Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči J> tt kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega tr.esa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičn., čistega, osvežujočega delovanja najbolšega učinka. Ravnotako je priljubljen kot krepko, blago delujoče in vrle prSJetno sredstvo za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanji Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvojnate ali 1 špe-cijalna steklenica . . , . 72 K, Za prodajalce i 12 dvojn. ali 4 jpec. steklenice..... 300 K. H « » 8 ....... 670 K. »6 . 12 ....... 800 K. poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor pošlje denar naprej, dobi še popust v naravi. Dobi se tudi, Elza obllž za kuri« očesa 8 ln 12 K.' I™ SSLt' Elza poslpslnlprašek 12K; pristno Elza ribje olje 80 K; Elza votla za usta <8 K; Elza voda ko-Ionska 60 K; Elza Sumskl mlrls 60 K; Glucerln 16 In 6C K; Eugeu V. Feller, lekarnar Sicbica donja, Elsntrg 16. Hrvatsko. poljedelskih strojev ia bakrenih kotiev za žganieknho priporoma fRANC HITI, LjU^lia 1222 Sv. Martina cesta St. 2. Suhe GOBE in KUMNO kakor tudi druge deželne pridelke kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. Prodam srednje posestvo obstoječe iz hiše, kleti in gospodarskih poslopij, vinogradov, njiv, gozdov, travnikov in velikega sadnega vrta po prav ugodni ceni. — Več pove JOžEF MIHELCIČ v Metliki. Posestvo je možno ogledati ob nedeljah in praznikih. 2703 HLAPCA h konjem. Tovarna mila v Kranju sprejme takoj poštenega, vestnega, starejšega Vsa oskrba v hiši. — Ponudbe na tovarno mila v KRANJU. 2702 V stalno službo sprejmemo izprašanega strojnika za centralno kurjavo ki se razume tudi na elektriko. Pismene ponudbe na upravo lita pod »STROJNIK 2774«. kavarniško blagajničarko za prav dobro in stalno službo. Pismene ponudbe na poštni predal 27. Ljubljana. 2774 17191151 Ker so se raznesle neutemeljene in ItJtlVd. neresnične govorice o Ivanu Mravlje iz Vikrč štev. 11, se čutim dolžno, ščititi njegovo poštenost in dobro ime. Izjavljam tem potom, da je on, Ivan Mravlje, popolnoma nedolžen pri tej stvari in nič prizadet pri meni. 2765 strgar Manica, Vikrče št. 8. Harmonike lastnega izdelka In I.uba-sove, popolnoma nove Be dobe pri Franc Kuder, izdelovalo!j harmonik Vrhnika. — Za odgovor jo treba poslati znamko. iSS avtomobili, deli in oprema pnevmatika najceneje 2 ££5 J. Gor@cv Liiijsfla, Gosposvelska cesto fc 14. fflW Lastne garaZa In delavnice. HRASTOVE HLODE S.£«a kupi vsako množino lesna družba »ILIRMa Kralja Petra trg štev. 8. 2486 Tvrdka A VOLK z moko, otrobi in koruzo na debelo, k u p u je p, ......... " pšenico, ajdo in fižol. najdražjih conah domačo Suhe GOBE, KUMNO in lipovo ri/FT IF -J*" plačuje najbolje -*L SEVER UVLIJC& KOMP., LJUBLJANA, Wolfov. ulica štev. 12. 2570 OKROGEL LES (hlode) smreka, hrast, bukev, kupuje v vsaki rano. žini PARNA ŽAGA V. SCAGNETTI " " " LJAN1. — V ponudbi je navesti cene. V LJUB. 2433 Iščem VAJENCA eventuelno na hrano in stanovanje. — AN. TON MERHAR, pletarski mojster, Ljubljana, Sr. Petra cesta štev. 22. — Sprejmem tudi spretnega pomočnika. Stanovanje v hiši. 2571 NA VELIKO IN MALO! ^t poročamo najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine ta šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PKTKLINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7, antensko aide prodaja tvrdka A. VOLK v Ljubljani, trgovina l deželnimi pridelki, Resljeva cesta itev. 24. IKliSi-podgane stenice-šCurkl in vsa goit- zen mora poginiti ako porabljati moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstvi kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgani 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadja in nazelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekipi M. JCNKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1. po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi lefalokemika d. d. Zagreb, Slrossmayerova Ulico 51. S. Zahtevajte ponudbe I Irdaja konzorcil »Domoliuba«. 1» Odgovorni urednik Anton Suinik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarn«'