Ameriška Domovina NO. 247 b S'-,...7:' ^la^2'&2 AM€R!CAN IN SPIRIT /%-n/iE Ri Serving Chicago, Milwaukee,* Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg *€IGN IN LANGUAG6 ONLY CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 27, 1971 -M ; *- -'v'C ; 1 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B 1 STEV. LXXII — VOL. LXXII Moskva napada Peiping Giavno glasiio Komunistične partije ZSSR proglaša Kitajsko za ‘"izdajalca narcd-nc-csvobodilnih gibanj MOSKVA, ZSSR. — Uradno glasilo KP Z SR Pravda je v obsežnem članku pretekli teden podrobno obdelala kitajsko zunanjo politiko in obdolžila pri tem Peiping, da pušča ZDA prosto pot v njihovi “napadalnosti” v Indokini, ko vzporeja svoja zunanjepolitična stališča z onimi ZDA. Znamenja iz Peipinga kažejo vladajočim krogom v ZDA, da smejo iti dalje v svojih načrtih, ne da bi se jim bi bilo treba o-zirati na Kitajsko, piše “Pravda”. Ko očita to Kitajski, navaja odločno obsodbo nad ameriškimi letalskimi napadi na Severni Vietnam, ki jo je izrekel A. Kosygin na sprejemu kubanske delegacije. Moskvo strašno jezi, da je predsednik kitajske vlade zelo ljubeznivo sprejel zastopnike Sudana in jih pohvalil javno zaradi nastopa proti promoskovski skupini preteklo poletje. V Moskvi so bili doslej zelo previdni in se niso nikdar lotili Ču En-laja, tokrat ga je Pravda obdolžila, da je govoril “v duhu sedanje hudobne protisovjetske kampanje” v Peipingu. “Pravda” očita Peipingu celo stališče v nigerijski državljanski vojni in trdi, da je stal na strani Biafre proti zvezni vladi v Lagosu, med tem ko je bil v sedanjem sporu med Indijo in Pakistanom na strani pakistanske vojaške vlade v njenem nastopu proti ‘bengalskemu osvobodilnemu boju’. Pravda je Kitajsko proglasila za “izdajalca narodnoosvobodilnih gibanj”. Trdi celo. da naj bi bila eskadra ameriške Sedme flote odplula v Indijski ocean na pobudo Kitajske, ki da bi bila rada pripravila “ameriški imperializem do oboroženega posega v vojno” med Indijo in. Pakistanom. James Hoffa na svobodi WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je znižal kazen James Hoffi, bivšemu predsedniku Teamsters unije tako, da je bil ta 2. decembra puščen na svobodo. Obsojen je bil skupno na 13 let, odsedel pa je 4 leta, 9 mesecev in 16 dni. J. Hoffa je bil obsojen zaradi poskusa vplivanja na poroto na o let, zaradi goljufije pri pokojninskem skladu pa na 5 let. Izpuščen je bil pod pogojem, da se ne bo mešal ne posredno in ne neposredno v delovanje unij. dokler ne poteče 13 let, za kolikor je bil obsojen. Dotlej se mora tudi redno javljati oblastem. Novi grobovi Mary Zakrajšek Pretekli četrtek je umrla v Western Reserve Nursing Home Mary Zakrajšek s 718 E. 222 St., preje z Addison Rd., vdova po pok. Johnu, mati Mary, Johna in pok. Anne, stara mati Roberta in Ronalda, prastara mati, sestra Dorothy Strniša, pok. Jakoba Žagarja, pok. Frances Bostic, pok. Anne Klancher in pok. Katherine Ivančič. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 1.30 popoldne. Pokojna je bila rojena v Gorenji vasi pri Šmarjeti in je bila članica Pro-gres. Slovenk kr. 2 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Mary Vinšek Po daljšem bolehanju je preminula v petek, 24. decembra, v negovališču Golden Age Home Mary Vinšek s 667 E. 159 St., rojena Pike v Sloveniji leta 1879. S pokojnim možem Martinom sta vodila dolgo let gostilno na E. 159 St. Bila je mati Mrs. Ann Nicholson, Mrs. Mary Ruse, pok. Martina in pok. Johna, stara mati in prastara mati. V prejšnjih letih je bila vneta in delavna članica Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ (prej JSKJ). Pogreb bo iz Gattozzi pogrebnega zavoda na 15301 St. Clair Avenue jutri, v torek, ob 8., nato v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. Frances Valentič V Euclid General bolnišnici je umrla Frances Valentič s 24391 Mavec Avenue, roj. Cer-kenik, preje por. Opara, stara 83 let, vdova po pok. Michaelu, mati Josepha Opara, Ali Pollu-tro, Sally LaBaron, Michaela Valentič, pok. Rudolpha Opara, 3-krat stara mati, enkrat prastara mati. Pokojna je bila rojena v Kočicah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1912. Bila je članica ADZ št. 4 in Pro-gres. Slovenk kr. 3. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St, danes ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na Kalvarijo. Steve Šesteric V Western Reserve negovali-šču je umrl po dolgi bolezni včeraj 89 let stari Steve Sosteric s 35305 Chardon Rd., rojen v Babnem polju na Notranjskem v Sloveniji, vdovec po 1. Papež se zavzel za mir V svojem božičnem nagovoru na kardinalski zbor je papež pozval svet k ohranitvi mira. RIM, It. — Papež Pavel VI. je v nagovoru na kardinalski zbor za božič pozval k podaljšanju premirja na Srednjem vzhodu in k novim razgovorom, ki naj pripravijo pot sporazumu med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Sv. oče je ponovno predložil, naj Jeruzalem dobi “poseben položaj z mednarodnimi jamstvi”. Posebej se je dotaknil položaja na Severnem Irskem, pozval obe strani k miru in mirnemu iskanju sporov. Poudaril je pri tem, da miru ne more biti in ga ne bo, dokler katoličani na Severnem Irskem ne bodo dobili res popolne enakopravnosti. Katoličane je oozoril, da iskanje e-nakopravnošti s silo in nasilji ni v skladu s krščanskimi načeli. Sv. oče je izrazil globoko žalost nad prelivanjem krvi v Indiji ter cibsodil zatiranje verske svobode, političnih in človeških pravic v raznih diktaturah po vsem svetu. Orisal je tudi položaj Katoli-sk cerkve v sedanji dobi in ponovil prepoved ženitve katoliških duhovnikov. DESET LET JE DOVOLJ! — U Tani, ki ga vidimo na gornji sliki je 10 let na čelu ZN. Pregovarjali so ga, na bi še ostal, pa je zaradi bolezni in utrujenosti odklonil. Deset let glavnega tajništva ZN je brez dvoma dovolj. S 1. januarjem 1972- ga bo nasledil Avstrijec Kurt Waldheim. —0- F. J. Lausche določen za ureditev središča o ZDA v Ljubljani WASHINGTON; D.C. — Državno tajništvo je izbralo bivšega sen. F. J. Lauscheta za organizatorja novega informacijskega središča o ZDA v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. Sovjetska umetniška razstava pride v ZDA WASHINGTON, D.C. — Največja razstava stare in moderne ruske umetnosti pride prihodnji mesec v ZDA. Obiskala bo razna mesta in ostala v ZDA skozi celo leto. ZDA bodo v zameno poslale v Sovjetsko zvezo obsežno razstavo o ameriških raziskavah in tehničnem razvoju. Svojo pot po Sovjetski zvezi bo začela prihodnji mesec v glavnem mestu Georgije Tbilisi (Tiflis). Kulturne izmenjave so bile med Sovejtsko zvezo in ZDA prekinjene za eno leto, ker se je Sovjetska zveza bala, da bodo j udje motili redni potek takih razstav v ZDA. stari oče. Pokojni j.e bil član SNPJ št. 53. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.,'jetska nato na All Souls pokopališče. So v jeti ja okrepila svoje letalske sile v Egipjtu LONDON, Vel. Brit. — Sov-zveza je v zadnjih mese- Okoii 350 letal ZDA napada vojaške cilje v Severnem Vietnamu Ameriške letalske sile napadajo že drugi dan zapored vc jaške cilje v Severnem Vietnamu. Hanoi trdi, da je letalska obramba sestrelila 5 ameriških letal in ujela 5 ameriških letalcev. SAIGON, J. Viet. — Okoli 350 : Po poročilu Hanoia in sovjet ameriških letal je začelo včeraj ske poročevalske službe Tass sc obsežen napad na vojaške cilje' ameriška letala usmerila glavne v Severnem Vietnamu. Pretežno j težo napadov na pokrajine so bili napadeni predeli južnega i Quang Binh, ki se razprostira in srednjega dela republike, od I severno od Demilitarizirane koder vodijo pota preko Laosa) cone. V njej leži prelaz Mu Gia na jug in kjer so letališča, s ka- i koder vodi glavna pot v Laos na terih so se dvigala severnoviet- Hočiminhova pota, ter letališče namska letala za napade v Laosu v podporo rdečemu napadu na Planoti vrčev, pa tudi proti Dong Hoi. Močni napadi so bili izvedeni tudi na pokrajino Nghe An nekaj severneje, od koder ameriškim letalom, ki so bom- vodi v La03 Prelaz Bartelemv bardirala ali obstrelievala Hoči-!in kJer leži važno mesto Vinh z Izgube ostale nizke v Južnem Vietnamu SAIGON, J. Viet. — V tednu, ki se je končal z 18. decembrom, je bilo v bojih v Južnem Vietnamu mrtvih 7 ameriških vojakov, !4 pa ranjenih. To je že 11. teden zapored, ko je število padlih ostalo izpod 10. Vremenski prerok pravi: Večinoma oblačno in deževno, ftajvišja temperatura okoli 45. umrli ženi Katherini, oče Mary Opalek, Katherine Klemenčič, Estelle Sestak in Steva Šuštarič, 7-krat stari oče, 10-krat pra- Joseph Rupena Preteklo soboto je umrl Joseph Rupena, 18518 Glenfield Ave., Cleveland, mož Adele, roj. Almasy, oče Katherine Stuper, Georgea W., Johna, Edwarda, 11-krat stari oče. Pogreb bo iz Jakubs & Son pogreb, zavoda na 936 E. 185 St. v sredo ob 1964 8.30, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. cih okrepila svoje letalske sile v Egiptu za nekako 50 odstotkov. K nekako 100 modernim M1G-21 in MIG-23 lovskim letalom je dodala 50 novih. V koliko bi ta letala posegla neposredno v boj, če bi do nove vojne prišlo, ni znano. Sovjetska zveza je, v kolikor je znano, vezana v slučaju vojne pomagati Egiptu z orožjem in pri obrambi pred napadi iz zraka. minhova pota. Napadi so se začeli včeraj in se danes z nezmanjšano silo nadaljujejo. Pri napadih sodeluje skoraj celotno letalstvo, ki ga imajo ZDA trenutno na področju In-dokine. Na letalonosilkah Constellation in Coral Sea v Tonkin-škem zalivu je okoli 150 letal, ostalih 200 pa je na letalskih oporiščih v Južnem Vietnamu svaril in na Tajskem. niki Ameriško poveljstvo je objavilo, da so ti letalski napadi “časovno omejeni”. Očitno so odgovor na povečano severno-vietnamsko napadalnost tako v Laosu kot v Kambodži in posebno na nastop rdečih letal nad Laosom. Namenjeni se, kot trdi ameriško poveljstvo, vojaškim ciljem v Severnem Vietnamu, od koder se pripravljajo in vodijo napadi na zmanjšano večjim letališčem, na katerem naj bi se zadrževala MIG letala. Ameriška letala so napadla tud; nekatere cilje, ki so oddaljeni od Hanoia le 80 milj. V Saigonu trdijo poučeni viri. da je bil letalski napad začet na neposredni ukaz predsednika Nixona in je bil izveden man; kot 24 potem, ko je radio Hano; da ameriški vojni ujet ne bodo izpuščeni, doklei bodo ameriška vojna letala pri bajala nad Severni Vietnam, h: dokler ne bo Nixonova vlad; podvzela korakov, ki so potrebni za končanje vojne. Množični letalski napadi ZDA na Severni Vietnam so na en. strani odgovor na napade na ameriška letala nad Hočiminho vimi potmi in nad Planoto vrčev v Laosu, na drugi pa hočejo na .vsak način onemogočiti ali vsaj število ameriških oboroženih si! j omejiti pripravljajočo se rdeče v Južnem Vietnamu. Ti letalski j ofenzivo, ki utegne preko Laosa Kambodže seči tudi v sam Sovjetski vojaki vodijo in nadzirajo delo radarskih postaj i ško poveljstvo k za sleditev raket. noia molči. napadi naj bi “varovali nemoten umik” ameriških čet iz Južnega Vietnama. To je največji letalski napad od konca bombardiranja Severnega Vietnama 1. novembra 1968. Hanoi trdi, da so njegove sile sestrelile 5 napadajočih ameriških letal in ujele pet ame-riškiih letalcev. Kaka usoda naj bi doletala ostalih 5 letalcev sestreljenih letal, ni znano. Ameri-trditvam Ha- ni -txamDouze seči tudi v Južni Vietnam, ko se bo Hanoiu zdelo, da se je od tam umaknilo dovolj šnj e število ameriškega vojaštva. Nemirna Hrvaška slabo znamenje za bodočnost Jugoslavije CLEVELAND, O. — Jugoslavija doživlja dneve, ki so jih napovedovali in pričakovali po Titovi smrti. Komunistična partija na Hrvaškem se je zamajala v svojih temeljih, pravi poročilo iz Trsta. Njeni vodniki so odstopili, začele so deževati pritožbe na njihov račun, študentje protestirajo kljub temu, da jih je bilo nad 400 prijetih. Odstopu vodi In e trojke Slavke Dabčevič-Kučar, Pere Pirkerja in Mike Tripala je sledil odstop predsednika vlade SRH Dragutina Haramije, odstavljen je bil gen. Janko Bobatka, ki je bil odgovoren za vojaški položaj na Hrvaškem, zaprli so časnikarja Anteja Bušiča, urednika prepovedanega “Hrvatskega tjedni-ka”, ki ga je izdajala Matica Hrvaška, češ da je “razpihoval narodnostne mržnje”. Vodstvo Zveze komunistov je prevzela Milka Planinc, ki se je lani tako vneto in odločno zavzemala za dr. Žanka, ko ga je tedaj vladajoče krilo partije vrglo iz svoje sredine in mu odvzelo pravico, da bi zastopal Zvezo komunistov Hrvaške v Zvezi komunistov Jugoslavije v Beogradu. Stari partijec dr. Vladimir Bakarič je dobil od Tita in Zveze komunistov Jugoslavije nalogo, da nadzira in vodi obnovo Zveze komunistov na Hrvaškem. S prevzemom te naloge v sedanjem trenutku se brez dvoma hrvatskim množicam ni prikupil. The New York Times, ki je v svojih poročilih in uredniških člankih vedno precej naklonjen Titu, je zadnji četrtek objavil uvodnik z naslovom “Je Jugoslavija v nevarnosti?” V njem pravi, da so ugi- bali o usodi Jugoslavije po Titovi smrti, da pa je sedaj dvom v možnost njenega obstoja močnejši, kot je bil kdajkoli po drugi svetovni vojni, četudi je Tito še živ. Nato opozarja na razvoj na Hrvaškem, ki ni nevaren samo obstoju Jugoslavije, ampak miru na Balkanu in dejansko celemu sedanjemu ravnotežju sil v vzhodnem Sredozemlju. Zanj je temeljno vprašanje, ali ostane Hrvaška del Jugoslavije ali pa da se z ločitvijo Hrvaške iz Jugoslavije ta razdrobi v pol ducata malih držav, sovražnih druga drugi. Najnevarnejše pri vsem, pravi The New York Times, je verjetnost, da dela Sovjetska zveza na skrivaj za razbitje Jugoslavije. Za to naj bi bilo več znamenj od preteklega leta sem. Opozarja na po- ziv hrvaških političnih emigrantov v Zahodni Evropi k ustanovitvi neodvisne Hrvaške pod sovjetskim varuštvom in njihov namig, da bi bila Hrvaška zato voljna dati Sovjetski zvezi na razpolago pomorska in letalska oporišča na svojih tleh. To bi seveda popolnoma spremenilo voja-ško-strateški položaj na južnem krilu NATO. “Če Moskva v resnici igra v Jugoslaviji isto delitveno igro, ki jo je podpirala v svojo lastno korist v Pakistanu in v mnogih drugih deželah po svetu, utegnejo biti posledice skrajno nevarne za evropski in celo tudi za svetovni mir. Tito more pasti v moskovsko past, če se bo poslužil nasilja namesto političnih sredstev pri obnavljanju zdaj vročih vezi med Zagrebom in Beogradom,” svari The New York Times. Solženicin bi sprejel nagrado na svojem domu STOCKHOLM, Šved. — Aleksander I. Solženicin je sporočil Švedski kraljevski akademiji, da je pripravljen sprejeti Nobelovo medaljo kot znak prejema Nobelove slovstvene nagrade za leto 1970 na svojem domu v Moskvi, če ni mogoča izročitev v poslaništvu Švedske v Moskvi v navzočnosti javnosti. Švedski poslanik v Moskvi G. Jarring je predložil izročitev medalje v privatnem kabinetu švedskega poslaništva v Moskvi, da ne bi bila prizadeta vlada ZSSR, pri kateri je Solženicin v nemilosti. Nagrajenec je to odklonil. Iz Clevelanda in okolice Prijave psov— Okrajni avditor G. Voinovich opozarja lastnike psov, da je te treba do 20. januarja znova prijaviti. Dovoljenja, ki stanejo $2, se dobe v uradu okrajnega avdi-tofja št. 121 v okrajni upravni zgradbi na 1219 Ontario St. Vremenski napovedovalec— Rick Rogel, vnuk Mrs. Mary Rogell, 19171 Naumann Avenue, sin pok. Henryja T. Rogella, ki je padel v drugi svetovni vojni, je napovedovalec vremena na državni metereološki postaji v Detroitu. Študij metereologije je končal lani na Penn State University. Njegova sestra Hen-rie Rogell študira na University of Kansas za poučevanje v šolah. Popravek— Pogrebni zavod popravlja, da je umrli A. Slamik živel na 1002 Z. 76 St. in ne na E. 71 St., kot nam je prvotno sporočil. V zadnje slove— Članice Društva Marije Vne-oovzete št. 103 ABZ so vabljene nocoj ob sedmih v Gattozzi pogrebni zavod na 15301 St. Clair Avenue k molitvi za umrlo ustanovno članico Mary Vinšek, jutri, v torek zjutraj pa. k njenemu pogrebu. Ferk suspendiral policijskega častnika— Župan R. Perk je danes# suspendiral pol. por. Harry ja G. Leismana, ki je priznal, da je na Sveti večer streljal z avtoma-ično puško v baru na Bridge Avenue na zahodni strani mesta, xo je tam prišlo do tepeža in so ga prišli klicat na pomoč.- Pri lem streljanju je bil mrtev 10 let stari Earl E. Hall, ki je gledal televizijo v domačem stanovanju, in Mrs. Thelma Tuck z Lorain Avenue v baru. Pet drugih oseb je bilo ranjenih. Policija ustrelila napadalca z nožem— Patrolman Tyrone Moore je ustrelil sinoči 25 let starega Donalda Fletcher j a, 9624 Bessemer Avenue, kamor je klicala na pomoč policijo Donaldova žena. Ko je policija prišla v stanovanje, jo je Donald napadel z nožem. T. Moore ga je dvakrat ustrelil in Donald je bil mrtev, ko so ga pripeljali v Mt. Sina oolnišnico. Indijski umik zavisi od priznanja Bangle Desk NEW DELHI, Ind. — Zunanji minister Swaran Singh je dejal na časnikarski konferenci, da zavisi “veliko od mednarodne skupnosti”, kdaj bo Indija u-maknila svoje sile iz Bengalije. “Čiih preje bo prišlo do priznanja stvarnosti v Bangla Desh od strani mednarodne skupnosti, tem preje bomo mi umaknili svoje čete,” je dejal Singh. Bcb Hope hoče v Hanoi na razgovor o ujetnikih SAIGON, J. Viet. — Znani komik Bob Hope nastopa v svojo skupino pred ameriškimi vojaki v Južnem Vietnamu. Nenadno je pred Božičem odletel v Vientiane v Laos in se tam oglasil pri zastopniku Severnega Vietnama. Hope je zaprosil za vizo v Hanci, kjer bi se rad pogajal za 0-svoboditev ameriških, vojnih u-jetnikov. Pripravljen je za njihovo izpustitev plačati Severnemu Vietnamu okoli 10 milijonov dolarjev. Irci zapustijo Ciper DUBLIN, Ir. — Vlada je objavila, da bo pozvala s Cipra domov 200 svojih vojakov, ki pomagajo v okviru ZN ohraniti na otoku red in mir. Trdijo, da bi to utegnilo biti v zvezi z načrtom o internaciji članov Irske republikanske armade, ki izvaja nasilja v Severni Irski v okviru svojega boja za združitev celega irskega otoka v Irski republiki. /feRBŽKA POMOVilllA 6117 St. Clair Aven-je — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 247 Monday, Dec. 27, 1971 ti za poseben ugled Castrovega gibanja, sicer pa Castro tu-jnade širom vseSa sveta- di ne kaže veselja, da bi iz svojega vzor rdečega gibanja prve vrste. komunizma napravil Castrov režim in ženska vloga na Kubi Ženske demonstracije v Čilu so nas opozorile, da so vendarle slučaji, ko ženske hočejo imeti svojo besedo v politiki. V Čilu so se pojavile pri demonstracijah prav z istim orožjem kot v oktobru 1917 v Moskvi; kar so našle v kuhinjah in je delalo ropot. Vse jim je prav prišlo v veliko veselje občinstva. V Čilu ženske demonstracije še niso šle tako daleč, pa vendar so sprožile vprašanje, kakšna vloga je ženskam namenjena v revolucijah v Latinski Ameriki. Pokazalo se je, da se doslej še niso dokopale do vodstva posameznih pouličnih akcij, da pa ni izključeno, da se bodo. Da smemo kaj takega pričakovati, nam lahko služi za oporo vpliv, ki ga je na Kubi imele revolucija na vsakdanje življenje ženskega sveta. Vpliv ni bil majhen, saj je v nekaterih oblikah spremenil vse žensko življenje na Kubi. To ni hitro opaz-Ijivo, pojav je treba izluščiti iz stvarnosti z opazovanjem Pred Castrovo revolucijo je bila kubanska žena vključena v družinsko življenje. Tam je sicer na zunaj gospodaril mož, toda vladala je žena. Ta je varovala vse družinske tradicije, dajala “barvo” družinskemu življenju, imela prvo in zadnjo besedo v kuhinji, usmerjala vzgojo otrok. Sedaj je v družinsko življenje že vdrla demokracija, vse se odloča sporazumno med ženo in možem. Kako je moglo priti v tako kratkem času do tega? Saj je še celo v svobodnih državah ta prehod trajal dalj časa. To je že res, toda povod za prehod je bil na Kubi močnejši kot na primer v zahodni Evropi. Castro je hitro zvišal živ-Ijensko raven kubanskega delavnega človeka, kar je bilo seveda treba plačati in zato tudi več delati kot pred revolucijo. Pred revolucijo je žena čepela doma, mož pa hodil delat, sedaj je tam tako kot v Ameriki. Mož in žena delata zunaj družinskega kroga, družinsko življenje in kuhinjsko o-bratovanje dejansko počiva od jutra do večera. Delo v dru-ž.inskem krogu se zgosti na večerne ure, tu pa mora mož pomagati, kajti sistem služkinj je izginil. Tako je žena postala ravnopravna kot delavka zunaj doma, zato pa gospodar pri delitvi dela v družinskem krogu. Doma mož lahko pomaga, toda ukazovati pa ne more. Režim tak razvoj na vse pretege podpira in pospešuje. V pomoč gospodinji je uvedel dodatne delovne ure v trgovini. Skrbi dalje za strokovno izobrazbo matere in žene, daje jim prednosti pri izbiri lažjih obrtniških poklicev. Socialna politika pa skuša doseči ravnopravnost pri dodeljevanju služb. Seveda pušča tak sistem tudi dosti peg za seboj, kar se čuti posebno pri vzgoji otrok. Vkljub vsem otroškim vrtcem in drugim pripomočkom otroškega varstva, se stalno opaža, da mladina začenja divjati že v mladih letih in režim še ni našel nobenega sredstva, kako bi take nagone med mlado generacijo zatrl. Cerkev bi sicer rada pomagala, toda Castrov režim njene pomoči ne mara. Zrahljano je tudi drugače družinsko življenje. Treba je samo prelistavati sodno kroniko, pa je takoj jasno, pred kakšnimi nevarnostmi stoji kubanska družina. Veliko škode napravijo tudi nepremišljene ženitve, kajti mladina ni več navezana na dovoljenje staršev, kakor hitro doseže polnoletnost Temu primerno rastejo tudi slučaji razporek. Značilno je, da predloge zanje stavi več žensk kot moških. Pravijo, da zato, ker moški bolj zlorabljajo zakonsko svobodo kot ženske. Zakonskemu življenju je tudi mnogo škodovala nepremišljena režimska vnema, ki je pred leti vabila žensko mladino iz družin na delo v tovarne, obrtne delavnice itd. Režim se je takrat hotel boriti proti pomanjkanju delovnih moči. Pomanjkanje delavcev je minulo, toda družinske matere se niso hotele vrniti na družinsko delo. Prenaglil se je rež,im tudi s pospeševanjem porok. Odprl kanal, ki ga sedaj ne zna zapreti. Družinsko življenje trpi dalje pod načrtnim odtujevanjem otrok od družine. Režim hoče že v zgodnjih letih dobiti nadzor nad miselnostjo mladih ljudi. To se mu le redkokdaj posreči. Vpliv družine sicer izgine, vpliva režima pa od nikoder ni na spregled. Kubanski komunistični režim je končno ideološko ravno tako votel in prazen, kot so stalinizem, titoizem in maoizem. Kjer ni Boga, tgm vlada puščava v mladih srcih. Med vodilne komunistične kroge se kubanske tovarišice niso mogle vriniti. Jih je zelo malo, ki na vrhovih kaj pomenijo, pa še te so prišle na svoja mesta že v toku revolucije. Kubanski tovariši radi hvalijo tudi rdeče zvezde, sedaj na primer Angelo Davis. Nekaj več vpliva imajo kubanske tovarišice v organizaciji Cederista, ki si je prvotno postavila za skrb, da varuje čistost komunistične ideologije. Sedai e organizacija padla na vlogo pomožne režimske policije in zato ne uživa nobenega ugleda. Tako položaj kubanskih tovarišic ne more seveda skrbe- * PREPIRI RADI JAVNE kih mestih in drugod na vsakem PODPORE so bili zadnje tedne vogalu polno. Kdo jih naj zapo-glaisni v zakonodajni zbornici, sli, če pa niso sposobni za take kakor tudi po vsej naši deželi J službe. Da bi bili, bi jih morali Urad, ki upravlja in vodi skrb-'preje poučiti o vsem v strokov-stvo za javne podpore, je s pro-'nih šolah. Kdo se hoče truditi s računom za letos že do 40 mili- takimi, ki še jezika nič ne razu-jonov dolarjev kratek. Zahteve mejo. To vzame čas, več let. So so bile skozi vse leto visoke, pa tu s praznimi žepi in lačnimi višje, kakor pa so jih predvide- želodci. Taki začno in trkajo na vali v svojih računih, ko so pro- vrata dobrodelnosti. Ta pomaga, račun sestavljali. Zadnje mesece kolikor more. V takih časih, kašo še porastle in mnogi morajo ko nastajajo prav zdaj, v kate-čakati na izplačila podpor. Naj- rih se gospodarske krize od dne-več teh zahtev je v našem Chi-.va do dneva množijo in slabšajo cagu, kamor je prihajalo zadnje,—- pa to tudi slabša možnost čase več in več ljudi iz naših vztrajanja javne dobrodelnosti. jujžnih in tujih držav z juga, ki so prišli iskat dela in zaposlitve, ki jo je pa zadnje čase manj in manj vsled gospodarskih težav, ki jih množi in ustvarja ter veča Vreče še tako polne, postanejo prazne... Pa še to! Vsaka država ijn mesto in okraj imajo v takih časih vse preveč obveznosti do svoje- bolj in bolj inflacija, ki spremi- ga prebivalstva, ki tu živi, plačuje davke, ki podpirajo in so podpirali v preteklosti vse. Zdaj pa v krizah skrbeti še za tisoče in tisoče, ki danes prihajajo v okolice, za katere niso nikoli nič doprinesli. To so vprašanja, ki stavljajo krize v takih kritičnih časih pred nas in zahtevajo odgovorov. Pravi odgovor na to je: Pravih kontrol ni za take slučaje in zadeve, ki naj bi jasno do- nja in znižuje kupno moč. To povzroča, da trpi trgovina in kadar ta pada in trpi — to začne čutiti industrija, ker če ni naročil — ni zaposlitve. In tu smo. Več in več ljudi je brez dela — ust in želodcev pa vedno več in ti zahtevajo vsak dan svoje. Kje so še druge zahteve! Te gospodarske in socialne težave postajajo nadležne bolj in bolj. Kdo jih naj olajša in od- ločale, koliko časa naj bi morali pravi? Kdo? Same se nočejo, taki, ki za podpore prosijo, v ampak le naraščajo od dneva do dneva bolj ip bolj. Komu pa javnost (tj. ljudstvo) daje moč in oblast za reševanje takih težkoč in zadev? Tistim, ki jih ob volitvah na razne take položaje izvoli, da take zadeve urejajo in rešujejo. To so naši'državni poslanci in zastopniki za take zadeve. Ti pa seveda pripadajo k raznim strankam. Pri nas vsaj k dvema glavnima, to sta demokratska in republikanska stranka. Ob volitvah vse obljubljajo take sadike in jablane, ki bodo dajale najbolj okusne in žlahtne sadove — “jabolčka in hruške”. Po volitvah pa se pokaže vse drugače, namreč, da z obljubami za žlahtna “jabolka in hruške” še ni pravega ugodnega sezonskega vremena, v katerem naj bi se napovedano in obljubljeno dalo uresničiti. To povzročajo prazne obljube in pa razne politične bolezni, ki jih je več in več med nami, kolikor starejši je svet. Te omenjene sitnosti so začele in že zelo občutno zbadajo ne le ubogo javnost, ampak že tudi naše “politične zdravnike” in u-videvajo bolj in bolj, da vse njihove “modrosti” niso več kos tem sitnostim. To tako, kakor so menili in pričakovali, da so koristne v prvi vrsti za nje — za druge pa — kakor bo, po reku: Ko mene ne bo (kakor je rekel °...”) naj raste trava ali ne. Po tem računu jim zadnje čase ne gre več tako gladko. Krize jih prehitevajo in naši “politični zdravniki” morajo gledati, kako neuspešna “zdravila” so predpi-savali za zdravljenje gospodarskih in socialnih bolezni. Njihova “zdravila” niso pomagala in ne pomagajo, temveč le bolj in bolj slabšajo in večajo gospodarske in socialne težave. Zakaj? Kje so vzroki? Največ v tem, ker v marsičem ni dovolj pozornosti na vse ono, ki take krize, kakor naraščajo sedaj vsled brezposelnosti, pospešuje. Množično priseljevanje iz raznih domačih krajev, posebno pa še iz tujih južnih dežel. Med temi zadnjimi je največ nekvalificiranih delavcev za sedanije službe po tovarnah, kjer je treba obratovati s stroji. Takih iskalcev zaposlitve je danes po veli- takih krajih bivati, da bi bili deležni takih javnih podpor. Dalje zakaj, dovoljevati priseljevanje takim ljudem, ki ne prispevajo za javno korist nič, ampak jih je treba le podpirati in preživljati na račun drugih. Vse to bi morali že davno proučevati in uveljaviti kake določbe. Take sitnosti je potrebno kontrolirati, jih omejevati, da se ne širijo in ne večajo. Zelo smo Vam hvaležne, da nam tako redno in brezplačno pošiljate Vaš cenjeni list. Vam in vsem čitateljem Ameriške Domovine želimo veselo in milosti polno novo leto. Frančiškahke na Lemontskem gričku Nova gramofonska stereo-long play plošča “CILKA” CLEVELAND, O. — To je odlična plošča, sezite po njej. Kdo ne pozna gospodične Cecilije (Cilke) Valenčič in njenega umetniškega in vzgojnega dela ter njene velike ljubezni do vsega, kar je slovensko, predvsem pa do slovenske pesmi? Njen sonoren, izvrstno izoblikovan contra-alt, poln toplote, verno izraža njena globoka notranja doživetja ob slovenski pesmi. žičnem, kakor tudi v vsakem drugem letnem času. Krasno darilo, ki ga bo vesel vsak Slovenec, ki ljubi zvokovne lepote. Cilko spremlja na orglah poznana umetnica Mrs. Valentina Filinger solidno, s prefinjenim čutom za dinamično ravnotežje in zvokovno barvo. Oilkino ploščo toplo priporočam vsem ljubiteljem slovenske pesmi kot eno od najlepših božičnih daril. Dobite jo lahko pri Cecilija Valenčič, 19315 Musko-ka Ave., Cleveland, Ohio 44119 kakor tudi v trgovinah. Dr. Jerko Gržinčič /Z NAšI/i VRŠI Forest City, Pa. — Predragi! Tukaj Vam pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, katero zelo rada berem. Zahvaljujem se Vam za ves Vaš trud in Vam Taka je tudi njena najnovejša želim mnogo uspeha v letu 1972. Zelo pogrešam mojega dobrega moža Franka, posebno še, ker nisem zdrava. Vas najlepše pozdravljam in Vam želim vesele praznike! Anna Blodnikar plošča “Cilka”, za katero je izbrala na eni strani božično pesem, na drugi pa je posnela bisere slovenske nostalgične, melanholične pesmi. Plošča, ki jo bomo radi poslušali tako v bo- i m. m.:mz ' - I ™ " t: Mladina na Ptujski gori Prvo nedeljo v septembru se je zbralo na božji poti na Ptujski gori nad 4000 mladih fantov in deklet iz mariborske škofije. Po maši škofa Grmiča je mladina izvedla lep spored, ki je . pokazal, da je krščanstvo tudi za današnjega mladega človeka. Podobno srečanje se je vršilo tudi v Turnišču, kamor so prišli mladi iz vsega Pomurja. Manj krompirja Kmetijska zadruga v Ptuju je lani odkupila od kmetov 15 tisoč ton krompirja. Ker je bila cena odkupa zaradi dobrega pridelka nizka, so kmetje letos manj posadili. Pritisnila je še suša in tako računajo, da bo odkup krompirja letos trikrat manjši in bo komaj dosegel 5 tisoč ton. Vsako mesto, okraj in država so seveda odgovorni za lastne domačine v krizah in je na mestu, da se jim nudijo primerne podpore. Na mestu bi pa bilo, da bi brezposelni, ki take podpore od javnosti prejemajo, tudi na kake načine vračali. To je taki,', ■ i-™ • v,. , , . v . . . • v , , h posluje 570 ljudi m posije dnev- ki so zmozni m v stanju se kakci Koruza predraga Draga koruza povzroča skrbi tudi mesnemu kombinatu “Pe-ruthina“ v Ptuju. Kombinat za- , v, t j. at v . ,no na trg 32 do 34 tisoč piščan- sluzbe opravljati. Nasa mesta ir>!cev aj- ocj ^ narskega mesa. občine plačujejo za razna čiščenja parkov, ulic itd. lepe vsote. Mnogi taki, ki javne podpore dobijo, bi tu lahko nekaj odslužili. To bi pomagalo tistim, ki davke plačujejo. Ne bilo bi treba toliko navijati in višati davke, katere davkoplačevalci tudi težko prispevajo v krizah, v katerih jim pa nihče ne pomaga. Edino, kar jim svetujejo, da je treba v takih časih ‘pasove zategovati in bolj tesno zapenjati’. S takimi nasveti so večinoma vsi politi-karji zelo radodarni. V krizah je treba previdno gospodariti, če ne, se te le povečuje. Mnogi, ki to opazujejo, so mnenja, da smo potrebni za zdravljenje teh kriz in sitnosti boljših “zdravnikov”, kakor pa jih imamo zdaj. Bolj jasno povedano: sprememb je potreba na javnih položajih, kjer se to u-pravlja. R. do 45 ton perutni-Kilogram piš- Večina ljudi se preživlja z delom na kmetijah. Mnogi kmetje porabijo ves dohodek zemlje za kritje družbenih obveznosti in jim manjka denarja za človeka vredno življenje. Večina preužitkarjev živi v zelo slabih razmerah, ker gospodarji ekonomsko niso zmožni izpolniti svojih obveznosti. Vse to je ugotovila socialna analiza, ki jo je izvedla občina. Napredek v Sv. Lenartu v Slov. goricah Obilni pridelki na izsušenih zemljiščih ob Pesnici so nagnili strokovnoake poljedelske zadruge “Lenart”, da so začeli z osuševanjem močvirnatega sveta pod gradom Hrastovec pri Sv. Lenartu. S stroji so izkopali od' točne jarke, svet zorali in ga posejali s pšenico. Doslej so bili travniki tako zamočvirjeni, da nekatera leta niso mogli pokositi in posušiti ne sena ne otave. šola za cerkveno glasbo V začetku letošnjega novembra je začela v Ljubljani s svojim delom šola za cerkveno čančjega mesa stane 15 dinar-1glasbo, ki dobro napreduje. Za jev. Za krmljenje porabijo letno ^jo se je priglasilo nad 60 učen-25,000 ton koruze. {cev in učenk, ki se pridno vadi- Medtem ko kilogram koruze; jo. Vodij jo voditelj stolnega ko-na čikaški borzi stane le 63 par, ra Jože Trošt, poleg njega pa je treba pri nas plačati za kilo- vrsta , predvsem laičnih učnih gram kar 1.70 dinarja. moči. Tečaj bo trajal pfedvido- ---- ma dve leti, tako da bo Sloveni- Nov hotel Ja končno spet dobila moči tudi V Radencih so odprli prvi ho- za to področje. Poročilo o šoli v tel kategorije “A”. Hotel je do-'zadnji številki ljubljanske “Dru-bil ime “Radin” in ima 254 le-1 zine” ima značilen naslov: “Še žišč. Stal je 40 milijonov dinar- bodo pele orgle z naših korov!” jev in je edini hotel kategorije — Ni dvoma, da bi bilo potreb- “A” na Štajerskem. Istočasno je no, da bi se prihodnjega takega začela delovati nova polnilnica, tečaja udeležilo tudi nekaj roja- “Radenska” je po obsegu proizvodnje mineralne vode prvo podjetje v državi in na drugem mestu v Evropi. železarna v Ravneh na Koroškem Da je poslovna morala zdrknila pod ničlo, čutijo tudi v ravenski železarni. Železarna ima veliko naročil, a tudi več dolžni- 200 milijonov dinarjev. Sklenili so, da strankam, ki ne plačajo, ne bodo več dajali blaga. Voščilo in zahvala Lemont, 111. — Spoštovani! Me, slovenske sestre, tukaj na Lemontskem gričku, Vam pošiljamo srčna voščila za res vesele in blagoslovljene božične praznike. Naj Vas novorojeno Detece blagoslovi, da boste še mnogo let prihajali z Vašim cenjenim takih, ki so stari nad 65 let, 22 časopisom AMERIŠKA DOMO- odstotkov pa nad 50 let ali v VINA v naše slovenske domove številkah 3922, med njimi 2256 širom prostrane Amerike in Ka- žensk in 1666 moških. kov in rojakinj iz našega izseljenstva, ki močno občuti potrebo po izurjenih organistih in or-ganstinjah. Cerkev sv. Nikolaja v Soboti stara 800 let L. 1698 je opat Štefan Kazo ob svoji kanonični vizitaciji zapisal. Soboška župnija je slovenska. Pravico patronata nad njo kov. Dolgovi se sučejo že okrog imajo zemljiški gospodarji Sobote in Rakičana. Cerkev stoji Sv. Lenart v Slov. g-oricah Lenarška občina je štela ob letošnjem popisu 17,161 prebivalcev. Med njimi je 8.9 odstotka zunaj trga, na samem polju, o-brnjena je na vzhod in ge za en stadij (200 m) približno oddaljena od trga. Zgradili so jo nekdanji katoličani, kakor pove letnica na pročelju nad zapadnimi vrati, leta 1071.” Župnijska cerkev je proslavila svojo 900-letnico od 1. do 5 trn. z duhovno obnovo, katero je vodil bogojahski rojak znani jezuit o. Pavel Berden; v nedeljo, 5. decembra, pa je mariborski škof posvetil nov oltar, obrnjen k ljudem, izdelan po načrtih inž. arhitekta Toneta Bitenca. Tako imenovano novo pomursko pastoralno področje, katero vsebuje soboško, lendavsko in ljutomersko dekanijo, je ob tej priložnosti izdalo zbornik “Stopinje”. Zbornik vsebuje koledar za 1972, mimo tega pa so v niem navedena proščenja vseh župnij pomurskega pastoralnega področja, zgodovina soboške katoliške župnijske cerkve, statistične podatke vseh pomurskih župnij in vrsta drugih člankov, kakor tudi nekaj pesmi in drugih literarnih prispevkov. P. Jože šavora umrl Dne 11. nov. tl. je pokopal škof dr. S. Lenič na ljubljanskih Žalah duhovnika križniškega reda o. Jožeta Šavora. Ob grobu se je poslovil od rajnkega njegov redov, predstojnik p. Leon Božič. Rajnki je bil rojen 15. avgusta 1908 v Središču na Dravi. Po gimnaziji v Mariboru in v Škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano je stopil v križniški red. Bogoslovje je opravil v Ino-:mostu in Ljubljani, v mašnika bil posvečen 1932 v Ljubljani, kaiplanoval je naprej v Metliki, zatem pa je postal najprej vzgojitelj redovnih gojencev in katehet v Trgovski šoli v Ljubljani, končno pa prevzel vzgojno vodstvo v Vajeniškem domu. Po zadnji vojni je do bolezni opravljal službo organizacijskega tajnika Cirilmetodij skega društva in bil obenem tudi tajnik Zadruge slov. katol. duhovnikov. Zadnja leta je veliko pomagal tudi v dušnem pastirstvu na Brezjah. Spretno mu je tudi teklo pero. Mnogo je prevajal iz .nemščine. Izdal je molitvenik za stare ljudi “Pridi, Gospod Jezus!” Uvoz opek'e Čeprav bodo izdelale letos domače opekarne 370 milijonov o-pek, je to pri obširni gradbeni delavnosti premalo. Iz Italije u-vozijo v Slovenijo tudi po 150 avtovlakov opeke na dan. Skupno bodo letos uvozili v Slovenijo okrog 200 milijonov opek, kar bi zadostovalo skupaj z domačo proizvodnjo za gradnjo okrog 20,000 enodružinskih hiš. Opeko kupujejo tudi taki, ki ne nameravajo kmalu zidati, pa imajo denar. Ta je najrentabilneje naložen v gradbenem materialu. Moderniziranje kmetij Slovenske kmetijske in občinske organizacije so naredile načrt, kako preusmeriti in urediti 3,600 kmetij do 1. 1975. Je še več kmetov, ki to žele, pa ni denarja; za strokovnjake ni toliko pomanjkanja. Modernizirali bodo v prihodnjem letu 3,200 kmetij. Število prebivalstva, ki se preživlja s kmetovanjem, stalno pada. Še 1. 1964 je bilo v Sloveniji 29.1% kmečkega prebivalstva, 1. 1969 pa samo še 24.2.%. Občine z več kot 50% kmečkega prebivalstvo so: Murska Sobota (66%), Lenart (65%), Ormož (64%), Lendava (61), Ljutomer in Šmarje pri Jelšah (54%) ter Šentjur pri Celju (50%). Mehanizacija hitro napreduje. L sept. 1970 je bilo v Sloveniji 8,038 traktorjev. Računajo, da bodo letos kupili slovenski kmetje 1,800 do 2,000 traktorjev. Največ jih imajo gorenj s k i kmetje. Povpraševanje po traktorjih je po celi Jugoslaviji veliko. Sedaj jih izdelajo letno 12,000, prodali bi jih pa lahko 35,000. V Sloveniji izdelujejo traktorje tovarna “Belt” v Črnomlju, “Tomos” v Kopru in “Mehanotehni-ka” v Izoli. Ročnih motornih kosilnic je bilo samo 436, kar je za več kot 100,000 kmetij zelo malo. iiimmimmimmmiiimmiiimuiiiiimimiiimiimmmiimimimmmmiimmiim P. S. FINŽGAR: DEKLA ANČKA iiimimiimmiiiiimMiimmiiimimiiimiiimmimiimmiiiimimmimiimMimmi! Božični spomini Nato je pogledala na ognjišče, dvignila nekaj pokrovk, zadovoljno pokimala ter šla gor. Ko so se zaprla za njo vrata, se je Ančka sesedla vsa žalostna na klop. “Moj Bog! Namuznila se mi je. Z lic mi bero greh. Oh!” Z rokami je zakrila obraz. Tako je Ančki potekel teden: pust in nemira poln. Kadar se je kdo zasmejal in ga je slišala od daleč, se je preplašila. Če jo je nagovorilo dekle in jo vprašalo, kako ji je, je sodila, da jo nalašč draži. Nekega večera je prišla njena mati k Mokarju. Semensko pšenico je kupovala. Ko je Ančka začula v kuhinjo njen glas iz veže, se je tako prestrašila, da je zbežala v kamro in se hotela zakleniti pred lastno hiaterjo. In vendar ji ni nihče nekel žal besede, niti Miha, ki se ga je tako bala. Edino z Janetom bi bila rada spregovorila tajno besedo. Zato ga je čakala in hrepenela po njem. Toda vselej, kadar se je približal trenutek, je zbežala pred njim in se ga ognila. Opazila je, da Janez Ves teden dela z nekim nemirom, s silo in izredno močjo, kakor bi hotel narediti za dva. Če je kosil, je zamahoval v najširši red, ve je odnašal voz, ga je vrgel ob tla kot igračo, če je zavpil nad konji, je bil njegov glas zadirčen. če je zagledal od daleč ■Ančko, je natančno slišal, kako le klicalo za njim njeno srce; ali on se je okrenil in šel ter pribi-lal ob tla z nakovanimi podplati: ‘Grem, grem — Ančka, zavoljo tebe grem.” Če je pa ni videl ^ekaj ur, jo je iskal, si izmislil Vse mogoče prilike, da ga je zaneslo delo tja, kjer je videl vsaj ■njeno ruto na glavi, njeno krilo skoz špranjo vrtne ograje. In "Vselej takrat je kipelo v njem Proti Ančki, da ji razodene svoj sklep; toda ni ga še mogel. Prišel je dan pred malim šmarnom. Na fari je slovesno Potrkavalo delopust. Ančka je Zavezovala na vrtu endivijo. Ko So zadoneli prvi zvonki iz zvonika, se je Ančki utrgala nitka, s katero je ovijala zelene liste. Pretrgana končka je obdržala v ^oki in se zamislila. Glasovi Zvonov so se točili čez polje, nad ^asjo v hrib in ginili v daljavo. Ančka je prisluškovala, kako se K vetrič igral z zvoki zvonov, kipeče in glasne zanašal na vrt, Pa jih glušil in zatapljal, da je donelo kot daljna, tiha harfa. Ančka se je nenadoma vsa streha, končka niti sta. ji padla iz ■^ok. Rdečica jo je zalila. Ko so Prsti vezali nitko, so drhteli. Zvonovi so poklicali njeno du-šo: “Pridi, nesrečni otrok!” Ančki se je začrtala resnoba v lice, ki se ni zjasnilo ves večer. Šmarnega jutra je Ančki že §°rela luč, ko je zvonilo dan. Gmotna se je napotila skoz vas. ■h'ikogar ni došla, nikogar srebala. Komaj se je toliko svitalo, ha je videla sivo pot med vrtovi ki hišami. Ko je prišla iz vasi, s° se pokazali mračni obrisi far-h® cerkve. Skoz okna je žarela ^heča luč. Ančko je obšla trud-^ast, da bi bila najrajši sedla ha kanton ob cesti. Spomnila se }e> kako je druge krati poskočno ^*1 lahko hodila to pot. Domislila je misijona in tistega slokega, hudega pridigarja. Za vrati je ^ala med dekleti. Misijonar je §°Voril o grehu, o nemiru, ki ga "^hi, o božji jezi, o bridkem tr-jkjenju Kristusovem zaradi gre-^ Vedela je, da njeno srce ni hie razumelo pridige, a se je budila, ko je videla, da so si mo-ui otirali solze, njej pa je bilo, u bi se smejala. To jutro so ji ku prišle te besede naproti od butkve in so jo spremljale. Srce ^ ji je stiskalo, noga je bila 2ka in z belo rutico si je po-e§uila čez oči. Hrepenela je k bvrkvi in vendar se je bala tiste heče lučke, ki je gledala skoz okna. V neutolažnih željah in neznanem strahu je romala sama sredi polja. V njenem srcu se je budilo spoznanje kakor zgodba o paradižu in kakor začetek križevega pota. Pritisnila je na težko kljuko v cerkvenih vratih. Počilo je v ključavnici, ko je udarilo železo ob železo. Po cerkvi je votlo zadonelo. Do mozga ji je šinil ta neznani glas v visoki praznini. Še nikoli ni stopila v čisto prazno, temno cerkev. Po prstih se je bližala misijonskemu križu, pred katerim je gorela luč, ki jo je videla iz daljave. Pokleknila, skoro zgrudila se je na klečalnik. Poiskala je molek, začela vero— ali tako prazne so se ji zdele besede, tako mrtve, da je ovila molek okrog sklenjenih rok, dvignila oči v kronano glavo Zveličarjevo in se zazrla v trpeči, bledi obraz. Gledala je vanj in ni trenila z očmi in ni ganila z ustnicami. Njeno srce in njena duša sta se pogovarjali z njim in ta hip je razumela trpljenje Križanega in razumela Njegovo ljubezen. Iz srca na križ se je dvigala bridkost, s križa v dušo je teklo odrešenje ... Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev. Zunaj je žarelo jasno nebo. Še nikdar se ni Ančki zdelo sonce tako veselo kot to pot. Ko je hitela med njivami, so se klanjale težko lati zorečega prosa. Na pokošenih ledinah je bleščala rosa. Vse je migotalo v soncu. Ko je prišla domov, ni bilo na obrazih nič več tistega porogljivega smeha, iz vseh oči so bili izbrisani sumljivi pogledi. Vse je bilo praznično in veselo. Prvikrat po vsem tednu je bila zgovorna pri obedu in se je šalila z Janezom in Mihom. Ko se je popoldne družina porazgubila, je hodil Janez zamišljeno po vrtu. Odtrgal si je tu in tam sad z drevesa, potipal plot in roč na kolu, kakor bi skušal, če ni preperel in če še drži. Ančka ga je opazovala skoz okno. Dolgo se je obotavljala in borila sama s seboj. Slednjič se je naglo odločila: “Vse naj se izvrši še danes!” Vstala je, šla ven in stopila na prag. Janez je tresel slivo na vrtu. “Še zame nekaj!” je zaklicala s praga. “Pridi in pobiraj! Dobre so.” Tudi Janez je pričakoval Ančke in hodil ter se obotavljal s svojim sklepom po vrtu. Ančka je stopila preko dvorišča do vrtnega plotu. Janez ji je prinesel naproti sliv v klobuku. “Janez, nekaj ti moram razodeti.” “Tudi jaz tebi, Ančka.” “Povej!” je prosila in se bala. “Ti moraš prej povedati!” Ančka se je obotavljala in jedla slive, kakor jih je izbiral Janez, naj slajše in naj debelejše. “No, povej, Ančka! Sedaj naju nihče ne sliši.” Janez si je popravil ovratnik, da se ni brez vzroka ozrl naokrog. Ančka je vrgla pečko na tla in rekla: “Službo odpovem in stran pojdem.” Janezu je padla sliva iz rok, ko jo je nesel k ustom. “Zakaj?” “Saj veš!” Ančka je povesila oči in se okrenila, da mu je skrila obraz. “Ne pojdeš!” je rekel odločno Janez. “Pojdem!” je odgovorila pogumno Ančka in ga pogledala. “Obljubila sem, sveto sem obljubila pri spovedi. In prav je, da sem, in vesela sem. Mora biti, Janez.” Janez je osupnil kakor grešnik pred svetnico. “In vendarle ne pojdeš — ker pojdem jaz. To sem ti hotel povedati.” ABERNATH, Vel. Brit. — Bilo je za božič 1. 1949, na pragu svetega leta 1950. Slovensko društvo v Veliki Britaniji je takrat hotelo poudariti ta lepi, slovesni, veseli dogodek sv. Cerkve, kateri se vsakih 25 let praznuje po vsem katoliškem svetu in povabilo vse rojake živeče na Otoku”, da preživimo Božič in začetek svetega leta skupaj v Londonu. Nad 60 rojakov iz vseh predelov Vel. Britanije se je nas zbralo. Mnogi smo šli na pot po delu in se zbrali na Sveti večer okrog 6h v nekem podzemskem zaklonišču blizu Victoria postaje, kateri je med zadnjo vojno služil za zaklonišče in varnost življenja tisočim Londončanom pred morebitnimi zračnimi napadi in do 1. 1948 pa tudi za stanovanja radi stanovanjske stiske. Prav dobro je bilo urejeno, ločeno, posebej za moške in ženske, čeprav vse za prvo silo. Primernega hotela in stanovanja za tolikšno skupino posebno čez božič je bilo takrat težko dobiti in nam je to zaklonišče bilo zelo dobrodošlo. Uredili smo prtljago, se očistili in se podali v nek hotel k skupni večerji, katera je bila zelo okusno prirejena in po zelo zmerni ceni. Servirali so tudi zelo okusen španski vinček, kateri nas je poživil in spravil v dobro voljo, saj po dolgi, utrudljivi vožnji pred prazniki smo bili vsega tega nujno potrebni. Pred 8. uro zvečer smo se vsi skupaj zbrali prav dobro razpoloženi v veliki dvorani zaklonišča; služila nam je za cerkev in prosvetno dvorano. Ko so vsi prišli v dvorano, smo pevci pod vodstvom organista g. Jurija Eržena, zdaj organista pri Mariji Pomagaj v Torontu, Kanada, zapeli par božičnih pesmi, nato pa stopi na oder predsednik društva g. sodni svetnik Sešek France, zdaj v Chicagu, in nam v lepih besedah vošči vesel božič in novo leto ter poudari pomen svetega leta, katerega je isti dan opoldne v Rim'u slovesno otvoril papež Pij XII. Po končanem govoru je dramatski odsek društva vprizoril kratko božično igrico, katera nas je povedla iz tujine domov na praznovanje božiča po starih krščanskih običajih Slovenije. Kmalu po 10. uri je bila lepa predstava k o n č a n a. Župnik Kunstelj povabi vse, ki žele, k sv. spovedi in res je nad eno uro umival naše duše in nas vse pripravil za lep sprejem božjega Deteta v naša srca. Med tem so bile na odru postavljene v kotu lepe, ljubke jaslice, sredi odra oltar, na katerem je g. župnik Kunstelj opravil tri sv. maše na Sveti božični dan in mašo v jutro na praznik sv. Štefana. Ob tričetrt na polnoč se je zopet oglasila naša božična pesem in točno opolnoči je pristopil k oltarju g. župnik in pričel slovesno polnočnico. Ob 9h na Sveti dan dopoldne je bila slovesna glavna božična maša in tudi med to smo lepo, veselo prepevali. Ker je bil v zaklonišču skromen “buffet”, smo se za silo okrepčali in pred 11. uro na Sveti dan šli malo kar peš po Londonu. Ustavili smo se v Westminsterski opatiji, nato v katoliški Westminster, kjer se je ravno končala slovesna maša, katero je opravil takratni kardinal Griffin. Slovesno so bučale orgle, ljudje pa drli kot čebele iz panja iz treh vrat mogočnega svetišča. Nad 10 minut je trajalo, da se je vsa ta množica u-maknila iz cerkve, zunaj pred cerkvijo pa je zopet čakala nova množica za k naslednji maši. Z vzpenjačo se dvignemo v razgledni stolp katedrale in lepo sončno vreme nam nudi lep razgled po vsem velemestu in daleč1 naokrog. Danes, žal, tega ne moremo najti več, ker katedrala je obdana z visokimi nebotičniki. Po tem ogledu smo šli k božičnemu kosilu. Na Božični dan je po vsej Angliji, posebno v Londonu, težko dobiti hotel in restavracijo, kjer bi servirali hrano. Prijazno sonce je nas po kosilu izvabilo na pot ob Temzi. Prejšnji dan je bil pravi direndaj, na sam Božič pa, kakor da je vse izumrlo. Vse je bilo doma in v krogu domačih praznovalo Božič. Podali smo se nazaj v stanovanje, se malo odpočili, kramljali, zapeli, odšli k večerji, nato do pozne ure kramljali pri kozarcu piva. Na Sv. Štefana ob 9h je bila sv. maša in smo zopet veselo prepevali naše božične. Pri zajtrku mi pravi rajni g. Košir France iz Polhovega gradca, ki je umrl v agustu 1. 1954 v Torontu, Kanada: “Veš kaj Peter, lep Božič je v Londonu, toda še senca ni vse to lepoti Božiča pri nas doma. Tam izvem: Bazilika sv. Petra nijmembo vlade. Po kosilu nas je obiskal dr Kuhar Lojze. Takrat je mož bival kakih 30 milj od Londona, v Marrilac Sanatoriju pri Brend-woodu, katerega so oskrbovale sestre usmiljenke. Radi svoje dušnopastirske službe in radi počitnic prometnega osobja na Božič je bil ves promet v zastoju in na sam Božič ni mogel k nam, prišel je šele na Štefanovo popoldne. Njemu se je pridružilo še 10 rojakinj in rojakov, kateri čez praznike niso mogli k nam in bilo je res veselo, domače svidenje. G. župnik Kunstelj in predsednik Slov. društva g Sešek sta naprosila g. dr. Kuharja, naj nam kaj pove za slovo. Mož je prav rad ustregel in nekako tako govoril: “Na Sveti večer po končani spovedi številnih bolnikov in ostalega osebja sem imel v bolniški kapeli slovesne večernice, nato se pa podal v svoje stanovanje in v samoti in miru praznoval Sveti večer. V duhu sem bil ves čas z vami. Da sem pregnal dolgčas, sem začel brskati po radiu. Pred 10. uro zaslišim mogočno zvenenje in napovedovalec v treh jezikih napove: Patriarh Palestine slovesno stopa, obdan s številno duhovščino in z nad 20,000 romarji z vsega sveta v Baziliko rojstva v Betlehemu, da opravi polnočnico. Krasno so donele orgle, pastirske piščali in ostala glasbila. — Brskam dalje in iz cerkve Notre Dame v Parizu se mogočno oglasijo zvonovi in napovedovalec pove: “V kratkem se začne polnočnica — cerkev natrpano polna pobožnega naroda. Vrtim gumb dalje in se ustavim na Dunaju. Iz stolpa cerkve sv. Štefana veselo prepevajo ,zvonovi, mladinski zbor navdušeno poje: Sveta noč, blažena noč — in napovedovalec zopet pove: “Kar- dinal Innitzer stopa v to cerkev, katera je prepolna naroda, kjer bo imel polnočno mašo. — Iščem dalje in se ustavim v Rotterdamu, Holandija. Kar zagrme orgle in izvem: Tamkajšnji kardinal je začel s polnočno mašo. Nazadnje se ustavim v Rimu. MUKTI BAHINI — Bengalski gverilski bor ci za svobodo, ki jih vidimo na zgornji sliki na pohodu, na spodnji pa pri pregledu, so napravili indijskim četam, ko so prodirale v Vzhodni Pakistan, veliko uslug. Indijci so jim potem pustili proste roke, ko je bil zlomljen pakistanski odpor. Borci za svobodo so se kmalu spremenili v nasilne in krvoločne morilce svojih sorojakov, ki so podpirali nekdanjo zakonito vlado. mogla sprejeti vseh ljudi pod streho in papež Pij XII. ima slovesno polnočnico. Vseh ljudi je nad 60,000 v cerkvi in polovico pa prisostvuje sv. maši zunaj na Trgu sv. Petra in posluša božjo besedo in prisostvuje službi božji potom številnih zvočnikov na trgu in vse je prezveto od milosti, notranjega miru in sreče svetega leta in vse daje čast in zahvalo Bogu. Četrt ure pred polnočjo sem imel v kapeli, katera je bila za vse premajhna, ponovno večernice, nato polnočnico. Ogromno obhajil sem podelil med njo in ob pol enih zjutraj bil zopet svoji sobi in zopet vrtel gumb radia. Ustavim se v New Yorku in tam izvem: Katedrala sv. Patricija in vse ostale številne cer kve velemesta so bile prepolne naroda. Po štajerski navadi na Sveto jutro nisem šel v posteljo, ampak sedel na naslonjač, opravil brevir božičnega dne, zmolil rožni venec, nato me je pa premagal spanec in spal sem stolu do 6. ure zjutraj. Ob 7. uri sem imel zopet sv. mašo, obhajal in obiskal vse številne bolnike in iz vseh je sijala sreča in božični mir. Ob 9. sem imel še zadnjo božično mašo in se precej utrujen, a zelo srečen podal stanovanje. Zopet brskam po radijskih poročilih in vesteh, iz vseh delov pridejo poročila o lepem praznovanju Svete noči Trst in Celovec poročata: “V Sloveniji je na sam Božič navaden delavnik, toda cerkve so bile povsad pri polnočnici prepolne naroda. V stolnicah v Ljubljani in Mariboru je bila taka gneča, da škofa sploh nista mogla skozi glavna vrata v njo, ampak kar skozi zakristijo. Pri teh besedah stopijo možu solze v oči in nekaj časa preneha govorom in nadaljuje — kaj vse to pove in potrjuje: kljub vsem zlobnim nakanam sedanjosti in bodočnosti svetovnega brezbo-štva je svet še krščanski, morda še bolj krščanski kot nekdaj Ako se nam še obeta temna negotova bodočnost, ne bojmo se Bog je bil z nami v preteklosti, z nami bo tudi v bodočnosti. Bog je povsod navzoč in ako se bomo držali Njega in njegovih zapovedi, bomo srečno prišli iz teh tež-koč. Zato ohranite tisto staro, pošteno k r š č a n sko slovensko srce, zvestobo Bogu in naši Mariji Pomagaj in ne bomo razočarani. Ganjeni smo poslušali te očetovske besede izkušenega, modrega moža, nato smo se začeli pripravljati za odhod. G. dr. Kuhar je šel zelo dobro razpoložen in vesel z nami po mestu. Prijazno sonce je razpršilo zimsko meglo velemesta in vse je bilo zadovoljno in veselo. Prisrčno smo se poslovili drug od drugega in odšli vsak na svoja bivališča in naslednji dan začeli z dnevnim običajnim delom. Od tistega Bcžica bo že 22 let, toda vse tiste lepe ure so mi živo pred očmi in vsi udeleženci tistega božiče vanj a. Vsem rojakom doma in v tujini iskreno: Mir svete noči, sreča, varstvo božjega Deteta naj vse spremlja v letu 1972!” Vesel, blagoslovljen Božič vsem iz srca želi in pozdravlja Peter Selak" Skupno je zamenjal 5 ministrov. Tako je postal novi zunanji minister Stefan Olszowski, med tem ko je dosedanji zunanji minister, ki je po poklicu ekonomist, postal finačni minister. Notranje ministrstvo je prevzel 49 let stari Wieslav Ociepka. Spremembe v Centralnem komi tetu in v Politbiroju ter zdaj v vladi kažejo, da je Edvard Gierek trdno v sedlu. V javni u-pravi bodo to dobo sprememb končale volitve v sejem (parlament), ki jih napovedujejo za prihodnji mesec. Položaj na Poljskem se je delno izboljšal tako v pogledu politične svobode, verskega delovanja kot v gospodarstvu, toda te spremembe so zelo omejene. Nekateri trdijo, da se komaj poznajo, toda nova vlada je dala ljudem vsaj upanje na “boljše” čase, med tem ko tega pod o-blastjo Gomulke ni bilo. Njegov režim, ki je bil v začetku prožen in dosti svoboden, je postajal iz leta v leto bolj tog in odmaknjen od ljudi. Gierek se je spet približal ljudem in hoče dobiti pri njih oporo, kjer in kadar ima priložnost. Seveda skrbi pri tem se vedno, da je vse pod skrbnim in trdnim nadzorom komunistične partije. Help wanted — female General Housework,' congenial home, 5 days, 1:30 to 5:30 p.m. Heights area. Bus stop in front of home. Call after 6 p.m. 321-3576 (247) MALI OGLAS! Lastnik prodaja Dobro 2-družinsko hišo v Grovewood okolici, 4-4, klet, garaža. Za pojasnila kličite 942-6679 ali AN 1-1472. (249) Ženitna ponudba Fant, star 22 let, nahajoč v Clevelandu, bi rad spoznal dekle staro do 26 let. Pišite na naš urad pod šifro “Skupna sreča.” —(248) V najem Oddamo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na 6013 Bonna Avenue, zgoraj. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite 442-2009. (249) V najem Na 1110 E. 76 St. spodaj, oddamo 4 sobe, kopalnica, velika kuhinja. Zmerna najemnina. Kličite 361-8075 — (249) PrijaieFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Clair A' fiRt* Sfit-411?. Gierek na Poljskem prenovil svojo vlado Vodnik Poljske Edvard Gierek je po okrepitvi svojega položaja v Kom unistični partiji utrdil tega tudi v vladi. VARŠAVA, Polj. — Novi vodnik komunistične poljske republike Edvard Gierek je na kongresu Komunistične partije u-trdil svoj položaj v partijskem vodstvu s spremembami v Centralnem komiteju in v Politbiroju. Zdaj je v skladu s temi spre-membairii izvedel tudi spre- V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE ELIZABETH F. STESU ki je preminula 27. dec. 1966 S cvetjem Ti grob krasim v trajno ljubek To spomin. Duša Tvoja rajsko srečo uživa z nebeškimi angelci. Žalujoči: i j oče FRANK, mati FRANCES ter sestra M. VIRGINIA OSTALO SORODSTVO Euclid, Ohio, 27. decembra 1971 Maksimilijan je še vedno klečal poleg stola. Vide to, Monte Cristo značilno stisne Emanuelu roko in pravi s tihim glasom: “Čuvajte nad njim!” “Zakaj?” vpraša mladi mož začudeno. “Ne morem vam povedati; toda čuvajte nad njim!” Emanuel se ozre po sobi in zagleda Morrelove pištole. Njegove oči se prestrašeno vpro na orožje, katero pokaže s prstom Monte Cristu. Monte Cristo prikima z glavo. Emanuel hoče stopiti k pištolam. “Pustite to,” pravi grof. Nato stopi k Morrelu in ga prime za roko; razburjenost, ki se je za trenotek polastila moža, se je umaknila globokemu miru. Julija se vrne s svilnato mošnjo v roki, in dve svitli solzi, enaki žarečim kapljam jutranje zarije, ji zdrsneta čez rožnata lica. “Tukaj je relikvija,” pravi. “Toda ne mislite, da mi bode CHICAGO, ILL. GREETINGS SEASONS GREETINGS TO OUR FRIENDS FROM FRED KOCH SAUSAGE CO. 1741 W. Division St., Chicago, 111. AR 6-7888 MANY YULETIDE WISHES HAYES AUTO CONSTRUCTION 711 West State Street Calumet City TO 2-7080 SEASONS GREETINGS TO ALL THE FIRST STATE BANK 925 Burnham Ave., Calumet City TO 2-1000 SEASONS GREETINGS THOMAS G. LYONS, WARD COMMITTEEMAN EDWIN P. FIFIEESKI, ALDERMAN 45TH WARD DEMOCRATIC ORG. SEASONS GREETINGS 1ST NATIONAL BANK OF LINCOLNWOOD 6401 Lincoln 583-4800 or 676-3000 SEASONS GREETINGS FROM YALE BELL, WARD COMMITTEEMAN 40TH WARD REPUBLICAN ORGANIZATION SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS CENTRAL NATIONAL BANK 120 S. LaSalle PH. 782-2520 Member F D I C SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS AND PATRONS BLUE BONNET RESTAURANT & CATERING SERVICE 9208 Ogden, Brookfield, 111. HU 5-8871 zdaj, ko poznam rešenika, manj draga!” Monte Crista oblije rudečica. “Dete moje,” odvrne, “dovolite mi, da vam vzamem to mošnjo. Odkar poznate poteze mojega obličja, vas prosim, da me kličete v spomin samo po teh in po naklonjenosti, katero mi ohranite.” “O,” pravi Julija in pritisne mošnjo na prsi, “ne, ne; prosim vas, pustite mi jo, kajti lahko bi se zgodilo, da nas zapustite; saj to se ima nekega dne zgoditi, ali ni res?” “Prav ste uganili,” odvrne Monte Cristo smehljaje; tekom enega tedna zapustim to deželo, kjer je živelo v sreči toliko ljudi j, kateri so zaslužili kazen božjo, dočim je moj oče umrl lakote in bolesti.” Govore o svojemu odhodu, se Monte Cristo bistro ozre v Mor-rela in vidi, da gredo besede ‘zapustim to deželo’ mimo njega, ne da bi ga vzbudile iz njegove letargije; to mu pokaže, da ga čaka z bolestjo njegovega prijatelja še težek boj. Vzame torej Julijino in Emanuelovo roko, jih združi v svoji in stisne ter pravi z nežno očetovsko avtoriteto: “Prosim vaju prijatelja, pustita naju z Maksimiljanom sama.” To je bila za Julijo prilika, da odnese dragoceno relikvijo, na katero je Monte Cristo pozabil. “Pustiva jih,” pravi torej svojemu soprogu. Grof ostane sam z Morrelom, CHICAGO, ILL. GREETINGS SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS AND PATRONS KOENEMANN SAUSAGE CO. “Visit Our Delicatessen” Rte. 120, East of U.S. 12, Volo, 111. 815-385-6260 SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS & ASSOCIATES ALDERMAN VITO MARZULLO, COMMITTEE, 25TH WARD REGULAR DEMOCRATIC ORG. SEASONS GREETINGS TO OUR FRIENDS AND ASSOCIATES JOHN V. MAY, FUNERAL HOME, INC. 4553-61 N. Milwaukee, Chicago KI 5-2115-6-7 MERRY CHRISTMAS — HAPPY NEW YEAR TO OUR MANY FRIENDS FROM NATIONAL SECURITY BANK OF CHICAGO Member F D I C & Federal Reserve System. 1030 W. Chicago Ave. MO 6-9000 A VERY HAPPY & PROSPEROUS NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS & PATRONS D A BEAUTY & BARBER SALON 6722 N. Northwest Hwy. Chicago RO 3-8666 Peter Dobrowski, Prop. HELP WANTED For New Restaurant in Chicago Heights ® Hostesses-1 9 Waitresses-3 • Cooks-3 TOP SALARIES PAID Experience Prefered But Not Necessary Apply in person after 9 a.m. VILLAGE INN PANCAKE HOUSE 19838 Halsted Chicago Heights Jfj'4* , i - (247) ki je bil še vedno enak nepremičnemu kipu. “Maksimiljan,” pravi Monte Cristo, dotaknivši se s prstom rame svojega mladega prijatelja, “ali ste zopet mož?” “Da, kajti zopet pričenjam trpeti.” Grofovo čelo se naguba, kakor se zdi, pod vplivom žalostne misli. “Maksimilijan, Maksimilijan,” pravi, “misli, katerim se vdajaš, niso vredne kristjana.” “O, pomirite se, prijatelj,” pravi Maksimilijan in se ozre v grofa z nepopisljivo žalostnim, smehljajem, “več ne bom iskal smrti.” “Torej nobenega orožja, nobenega obupa več?” “Ne, kajti znano mi je boljše sredstvo, ozdraviti svojo bolest, kakor bi bila cev pištole ali ostrina bodala.” “Ubožec! Kakšno sredstvo?” “Moja bolest me umori sama.” “Prijatelj,” pravi grof z žalostjo, enako Morrelovi, “poslušajte me! Nekega dne sem se v trenotku obupa, enakega tvojemu, odločil kakor ti ter se hotel usmrtiti. In tudi tvoj oče se je enkrat v enakem obupu hotel usmrtiti. “Če bi se bilo reklo tvojemu očetu v trenotku, ko je obrnil cev pištole proti svojemu čelu, če bi se bilo reklo meni v trenotku, ko sem porival od svoje postelje jetniški kruh, da bi umrl lakote, — o, če bi se nama bilo v tem trenotku reklo: “ ‘Živita! Pride dan, ko bosta srečna in bosta blagoslavljala življenje’: poslušala bi bila ta glas s smehljajem dvoma in neverjetnosti, naj bi bil govoril kdorkoli. In vendar, kako mnogokrat je blagoslavljal svoje življenje tvoj oče, kako mnogokrat celo jaz ...” “Ah,” prekine Morrel grofa, “vi ste. izgubili samo svojo prostost, moj oče samo svoje bogastvo, toda jaz sem izgubil Valentino.” “Poglej me, Morrel,’! pravi Monte Cristo z ono resnostjo, ki ga je delalo v izvestnih hipih tako velikega in mogočnega, “niti solz nimam v očeh, niti mrzlice na licih, niti burnega vtripanja v svojem srcu. In vendar gledam tvoje trpljenje, Maksimilijan, ki te ljubim, kakor bi! ljubil svojega sina. Torej, Mor- rel, ali ti to' ne pravi, da je bolest kakor življenje in da se skriva za njo vedno nekaj neznanega? Z drugimi besedami: če te prosim, če ti ukazujem ži- veti, Morrel, se godi to samo v prepričanju, da mi boš nekoč hvaležen, da sem ti ohranil življenje!” (Dalje prihodnjič) DECEMBER MSI KOLEDAR wmmmmmm društvenih prireditev DECEMBER 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambli Van-drovci. JANUAR 8. — Slovenska telovadna zveza, Cleveland, priredi Telovadno akademijo s plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Igra ansambel Van-drovci. 15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci. 16. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo (govejo pečenko) v šolski dvorani, od 11.30 do 2. popoldne. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 29. — Štajerski klub pripravi KOLINE v avditoriju sv. Vida, krvave in riževe klobase, pečenice, svinjsko in govejo pečenko. Čisti dobiček pojde za mariborskp bogoslovje. Po večerji ples in zabava. Igrali bodo “Vandrovci.” 30. — Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne. FEBRUAR 6. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne. 12. ■— Katoliški vojni veterani Post 1G55 priredijo ples za “predsedniški rojstni dan” v dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Pustna zabava v dvorani sv. Janeza na Cold Spring Rd. v Milwaukee, Wis. Začetek ob 7. zvečer. Večerja, maske, ples! 12. — Društvo Lilija priredi “Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.” 20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani. 26 — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. MAREC 5. — Društvo LILIJA poda Finž- garjevo igro “Divji lovec” v Sovenskem domu na Holmes Avenue. 5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne. 12. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. popoldne. 18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. 26. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicemi in omletami v farni dvorani sv. Vida. Od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 16. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob- 3.30 popoldne. 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo !“Veseli Slovenci”. ŠTUDENTOVSKO VESELJE! — Študentje in študentke seveda tudi si privoščijo najrazličnejšo zabavo na račun novincev — brucov. Študentke na Springfield Collegeu v državi Illinois so bruce pometale v blato, pa bile potegnjene tudi same vanjo. Bilo je obilo smeha, pa tudi obilo umazanije, kot kažejo slike. 8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m J a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 6. — Baragov dom priredi SEN- KLERSKI VEČER z večerjo in plesom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. doppldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob H. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, V/is. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava. 16. — Piknik društva Kras št. 3 ADZ v parku ADZ. 23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku. AVGUST — Letni družinski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd. 20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. - Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. OKTOBER 14. — Praznovanje 60-letmce obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER 11. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odohre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA V A ^ LA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZB K t-; i T 4' VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avcnu« I i * BOŽIČNI OKRAS — Slika kaže pripravljanje okrasitve Via Franttina v Rimu, glavnem mestu Italije. Najprej so napeli preko ceste od dveh strani vrvi, na nje pa obesili okrasje.