Poktnina pratfana v gotovini Mannor, sopora 10. sepiCfflPfa 193^' itasirv MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK tlradnlitvo In aprivii MarttNr, AMwmdr«n oosto M.O , retaton M40leMas teboj« razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri , Valja ■eeehio |—J------------------ ■ upravi ali po po Ml 10 Din, dostavljen no dom ta Din $ Oglaal po oonOoi / Oglasa _ _ opreJeMO tac* oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani , Po*M čekovni račtai St «-400 ^7 JUTRA” Svetovna in lokalna gospodarska kriza POPUŠČANJE DEPRESIJE IN NAŠE SPECIELNE NALOGE. Svetovna gospodarska kriza, ki je od )■ 1929. naraščala proti višku, katerega dosegla v prvi polovici letošnjega leta. se polagoma umika novi trgovski in laneni konjunkturi. Tako zatrjujejo vsaj optimistična poročila, ki jih zadnje dni dobivamo iz Amerike, Anglije, Francije in od drugod. In vestni opazovalec frometa na velikih svetovnih borzah mo-fe res ugotoviti, da se je tu in tam pojavim izboljšanje; vprašanje pa je seveda, če ni le lokalno in trenutno? Po Taz-nih znakih sodeč, so to le prve lastavi-ce, ki pomlad sicer oznanjajo, a je še ne napravljajo. Aparat svetovnega gospodarstva je preveč kompliciran, da bi se taradi malih popravil mogel spraviti v Celoten obrat. Za to bodo potrebni še veto napori združenega človeštva, potrebno bo brzdanje egoističnega kapita-nstičnega pohlepa in večje medsebojno hupanje. Le na ta način se bodo dali °iti zadela, in če: bo'bolelo, le naj boli. Kolikor pa jih le prišlo, so imeli vsi na prsih pripet čm svilen trak in na njem pet belih križev, ki pomenijo krvavi datum v naši žalostni zgodovini. - Težki zastor se je dvignil. Presunljiv je bil pogled na velik črn križ, zavit v gosto črnino in nad križem,- v črnini na kraj groze — Bazovico, našo grudo, našo ' zemljo, ki jo narod kolne. K' mizi, pokriti s težkim črnim prtom, je stopil mlad mož, predsednik »Nanosa« g. Koruza. V dvorani je bila mrtvaška tišina in vse okolje je bilo mrtvaško. Ko je govoril in pozdravljal, je bil njegov glas monoton jn beseda mu je zastajala v grlu, Go-voril ni dolgo in med govorom je njegov pogled počivalna črnem križu ,v ozadju. Za njim je .stopila na oder mladenka in njen glas je drhtel. Hrepenenje, ki'se je trgalo v besedah iz njenih. pi*s, tisto hrepenenje je bilo tudi v; vseh navzočih. Veličastna in groze polna je bila tudi Gradnikova »Molitev beguncev«, ki je bila. podana tako, kakor jo zna podati le naša Elvira Kraljeva. S Krekovo opOroko: »Vi, ki ste seme izkrvavelega naroda...«, je stopil pred mladino njen pastir, župnik Soklič, njen duševni oče. Od črno pokrite mize je stopil v ozadje k velikemu črnemu križu in nadaljeval svoj govor. Mnogo je povedal svoji mladini, ki ga je poslu- šala tako napeto, da ni trenila z očesom. Predočil ji je zgodovino naših dni, našega naroda, zgodovino naših krajev, naših voditeljev. V živi besedi je popeljal navzočo mladino domov, tja, kjer je doma, popeljal jo je v Bazovico, kjer se je pred dvema letoma odigrala krvava tragedija in se je takrat naša zemlja napojila z mlado krvjo. Go laja! Bidovec! Marušič! Miloš! Valenčič! Mrzlo, kot je bilo jeklo, ki je prevrtalo njihova srca, tako mrzla in grozma je bila mise. Naglasil je, da bo enako mrzla tudi v srcih onih, ki bodo živeli za nami. 6. november 1930, neizbrisen datum naše žalostne preteklosti. Ko je -govornik končal, je mrtvaško tišino prekinilo ploska' nje, vr°ča molitev in kletev.. Nastopili so pevci. »Jadran« ie zape dve žalostinki »Vigfed se povrne« in »O. Doberdob«. V očeh navzoče mladine so se lesketale solze, solze, ki jih je videt redkokedaj. Bilo je kakor ob grobu v Bazovici. Težko in tesno pri srcih, in nehote so se same od sebe krčevito stiskale pesti. ■ • *T ** * Po stopnicah grede iz dvorane, je dekle zvedavo spraševalo očeta, zakaj ni gorela nobena svečka, nobena lučka pod tistim velikim črnim križem. Oče je od govoril: Pred črnim križem ni gorela, gori pa ogenj v naših srcih... Dekle n razumelo. Krčevito se je oprijelo očetove roke, ko sta naglo stopala mimo gruče fantov in mož, ki so bili zelo glasni in so pehali nekega človeka. Ko je sli šal oče besede: »Fašist-si bil, kaj iščeš j tod?«, se je stresel po vsem životu in Is hčerko sta pospešila korake. UREDNIŠTVO »VEČgRNIKA« in mariborsko uredništvo »Jutra« je sedaj v Gosposki unči* 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava je do preseiltv* ie na Aleksandrovi cesti 13, telefon št, 3455. __________ Rodoljubi,. Ciril m e tod a rji! Udeležite se v čim večjem številu velike skupščine Ciril-Metodove družbe, ki bo jutri 11. t. m. v Slovenski Bistrici. Polovična vožnja dovoljena od 9. do 13. .t., m. Mariborčani so lahko odpeljejo, z drugim ljubljanskim vlakom, ki odhaja ob 9.1.0 In pridejo še pravočasno v Slovensko Bistrico. Kdor le utegne in more, naj pohiti na zborovanje, ki bo poživilo našo vero ,v delo edine slovenske obrambne šolske družbe! , Iz sodniške službe. Starešina ojcrajne-ga Sodišča g. dr. Fran Pajtler sč je vrni! z dopusta in nastopil redno službo. Iz kaznilniške službe. V moški kaznilnici v Mariboru so se izvršile sledeče spremembe: Vpokojen je po 421etnem sužbovanju g. Ivan Stergar, stražni nadzornik. Iz mariborske kaznilnice so bili premeščeni v kaznilnico v Sremski Mitroviči pazniki zvaničniki Franc Bajc, Franc Rebernak in Anton .Renčelj.. Iz Mitroviče sta bila premeščena v mariborsko kaznilnico paznika zvaničnika Josip Santalab in Mate Kocijan, na novo pa sta bila nastavljena kot paznika dnev-ničarja Nikola Pejnovič iz Smiljana in Vladimir Vitas ie Počite« pri Go6piču. Iz poštne službe. Za poštno uradniško pripravnico je imenovana Angela Toma-žinova na Pragerskem. Premeščeni pa so uradniki Ivan Jamnik s pošte Maribor 2 na pošto Maribor 1, Karel Hribernik s pošte Maribor 2 na pošto Maribor 1 in služite^. Josip Kok iz Maribora v Poljčane. ■ Deljene uradne ure bo uvedla mestna občina v svojih uradih s 16. septembrom, in Sicer od 8. do 13. in od 15. do 17. V mestnih uradih se sprejemajo stranke vsak uradni dan od 8. do 12. ure. Mestni župan sprejema stranke v ponedeljek, sredo in petek od pol 11. do 12. ure. Svarilo! Mestna občina navaža in sklada v yelike kupe v raznih ulicah in na ragnih krajih v mestu granitne kocke za tlakovanje. Po teh kupih plezate otroci in se igrajo. Pri tem se kaj lahko ponesrečijo m tudi smrtna nesreča ni Izključena. Zato opozarja in svari starše in vzgojitelje otrok, naj jim prepovedo skakanje in igranje po teh kupih granitnih kock. Mariborčani in okoličani! Ne pozabite, da je jutri ob 10. uri dopoldne v kazinski dvorani v Ljubljani veliko manifestacij sko-zborovanje slovenskega dela JRKD. Govorili bodo bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič in ministri dr. Kumanu-di, Ivan Pucelj, inž. Radivojevič, J. De-metrovič,. Ivan Mohorič ter številni senatorji In .poslanci. Vožnja v Ljubljano in nazaj je četrtinska. Legitimacije se dobe v’tajništvu JRKD v Cankarjevi ulici 1. Ustanovni občni zbor »Društva na jemnikov stanovanj ih poslovnih lokalov ža Maribor in okolico« bo v, petek 16. t m. ob pol 20. uri v veliki kazinski dvorani. Žalni teden. Drevi ob 20. uri bo ko memorativen sestanek članstva. Jutri v nedeljo ob 10.30 parastos v pravoslavni kapeli v Melju, ob 12. uri pa Zaključni sestanek' V društvenih -prostorih. Za članstvo udeležba strogo obvezna. Ostalo občinstvo, zlasti vernike pravoslavne cerkve, vabi odbor, da se udeleže pa-rastosa za bazoviške Žrtve v čim čast-ntejšem številu. — »Nanos«. Aljažev klub vljudno naznanja, da je letno sezono planinskih maš na Uršlji in pri Arehu s 4. septembrom »končal. Zimska sezona bo sproti v listih objavljena. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov slavi .v, četrtek 15. t. m. ob 10.30 dopoldne svojo krstno slavo s pa-rastosom za padle junake, in sicer kot spomin na obletnico preboja solunske fronte. Svečanost bo na Trgu svobode. Pozivamo rezervne častnike in bojevnike tor vabimo mariborsko občinstvo, da se te proslave udeleži. Ceneno meso. V ponedeljek 12. t. tn. bodo od 7. ure naprej prodali na stojnici za oporečno meso 400 kilogramov govejega mesa po 3 in 4 Din, in sicer do 2 kilograma na osebo. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Z granitnimi kockami, ki jih vozijo na Trg svobode, bodo tlakovali Sodno ulico. Modrovanje nekaterih, da bo z njimi tlakovan Trg svobode, ne drži. Zahvala. Namesto venca na grob preminulemu nadučitelju g. Feliksu Majcc-nu sta darovala g. Cecilija Wastianova in g. Pirich tukajšnjemu gasilnemu in reševalnemu društvu vsak po 100 Din, za kar jima poveljstvo Izreka prisrčno zahvalo! Nova strelska organizacija. V nedeljo 30. oktobra se bo ustanovila v Križevcih pri Ljutomeru nova strelska družina. | Sokolsko društvo Studenci pri Mari-| boru priredi jutri v nedeljo društvene lahkoatletske tekme. Tekmujejo vsi od delki. Začetek tekem je ob 7. uri zjutraj. Zvečer ob 20. uri pa bo akademija na prostem. Na sporedu so telovadne in pevske točke. Knjižnični dan studenškega Sokola bo jutri ob priliki lahkoatletskih tekem. Otvorjena bo društvena knjižnica, k ima okoli 1500 raznih knjig. Knjižničar Škilan je knjižnico med počitnicami vzor no uredil in prosi brate in sestre, naj ji darujejo knjige, ki. jih imajo odveč. Mariborsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi v nedeljo 2. oktobra v vseh prostorih gasilskega doma veliko jesensko prireditev. Vse priprave za prireditev so v teku in se obetajo udeležencev nešteta presenečenja. Na prirditvi bo tudi srečolov. Poveljstvo vljudno prosi trgovce, naj bi blagohotno z manjšimi darili podprli srečolov. Nabiranje se bo pričelo te dni. Prizadeti prosijo mestno občino: Na dvorišču Cvetlične ulice št. 18 obratuje že od zime sem barvarna tvrdke Karl Thoma. Čeprav je mestna občina izdala že sredi aprila odlok, da se morajo vsi nedostatki, zlasti pa ropot in neznosen smrad odpraviti najkasneje do 15. maja, ni omenjena tvrdka doslej še ničesar ukrenila. Nasprotno, barvarna, ki bi morala obratovati pri zaprtih oknih, obratuje pri odprtih, tako da morajo prebivalci omenjenega okoliša preždeti vse vroče dneve ob zaprtih oknih, če se nočejo izpostavljati strupenim param in groznemu smradu. Prizadeti ponovno prosijo mestno občino, naj napravi končno red! «i KAVARNA »JADRAN SOBOTO IN NEDELJO KONCERT WHITE STAR Pretresljiva smrtna nesreča se je pripetila .včeraj v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici in si izbrala za žrtev komaj dveletnega Janžurjevega Tončka. Pri Janžurjevih so stiskali jabolka in je v shrambi za stiskalnico skakal tudi njihov Tonček. Ko sta se roditelja odstranila in pustila otroka samega v shrambi, je splezal na klop, ki je stala pri kadi za mošt — tako domnevata roditelja — in najbrže hotel poskusiti sladko pijačo. Pri tem pa je izgubil ravnovesje in padel na glavo v kad ter se utopil. Ko sta se roditelja vrnila, sta našla v kadi otroka že mrtvega in je bil zaman ves trud, da bi ga obudila k življenju. Ponesrečena kolesarka. Že priletna posestnica Julija Karbova iz Ključarovc pri Ormožu je vkljub svojim šestim križem še vedno rada zajahala svojega že-eznega konja in ga podila ko mlado dekle. Imela pa je včeraj hudo smolo. 3adla je s kolesa in dobila pri padcu taco hude notranje poškodbe, da! so jo morali spraviti v mariborsko bolnišnico. Na današnjem trgu je bilo precej živahno. Vsega blaga je bilo v izobilju. Veliko množice sladkega grozdja so pripeljali na trg iz Slovenskih goric. Dobro založen je bil tudi kokošji trg. Kmetje so pripeljali okoli 20 voz krompirja, Čebularji pa 7 voz čebule. Cene: grozdje 3-5, jabolka 2—2.50, hruške 3—5, breskve £—12, sliv 1—2, orehi 4—6V krompir 1—1.50, čebula 2—3, kokoši 15—25, par piščančkov 20—50, race 15—25, gosi 35—45, purani 40—50. Cene zelenja ve so bile primerne, mesne cene pa se niso spremenile. Sejem za prašiče. Na sejmu 9. t. m. je >ila kupčija precej dobra. Prodanih je ■ >ilo -136 prašičev, pripeljali pa so jih 191, Prodajali so mlade prašiče 5 do 6 tednov stare po 70—85, 7 do 9 tednov po 90—120, 3 do 4 mesece stare po 150 —250, 5 do 7 mesecev stare po 300—350, 8 do 10 mesecev stare po > 360—400 in eto stare po 480—560 Din: kilogram žive teže je stal 6—6.50, mrtve pa 9—10 Din. Cena prašičem je izza zadnjega sejma nekoliko padla. Pri pokvarjenem želodcu, plinih V črevesu, slabem okusu y. ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz-Josef«-grenčica lahno odva-lanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. _ »Franz-Josef«-grenč!ca se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Briljanten prstan je našla včeraj popoldne v Vetrinjski ulici neka ženska. Z najdeno dragocenostjo se je takoj podala k nekemu zlatarju in jo ponudila v nakup. V tem trenutku pa je vstopi’, vi trgovino tudi že neki gospod in povedal, da je videl, kako je ženska pobrala prstan na ulici in posvaril zlatarja pred nakupom. Najditeljico so lepo odslovili, prstan, ki je vreden okrog 1000 Din, Pa je zlatar izročil policiji. Na življenje in smrt so se stepli včeraj popoldne fantje v Ruperčah. Na bojišču sta oblečala 281etni. delavec Ervin Save in 531etni posestnik Lojze Žerjav. Savč je imel razparana pleča in nevaren vbodlaj na desni rami, Žerjav Pa hude poškodbe na glavi. O krvavem dogodku so bili obveščeni mariborski reševalci, ki so oba ranjenca z avtom pre* peljali v bolnišnico. Rjava kosa je nevarna, to si bo za vsi življenje zapomnila viničarka Marjet* Ferkova. Pred dnevi se je s koso pore' zala na nogi in si zastrupila kri in & zdravi sedaj v bolnišnici. Iz policijske shrambe. V preteklem mesecu so bili oddani, odnosno prijavlje' ni na policiji ti-le najdeni predmeti: P*r naočnikov, čoln, moški dežnik, zlat Pf' stan, beli ženski klobuk, aktovka, nikel' nasta ura, denarnica z 1 Din, lesen kov* čeg, moški klobuk, 40 Din gotovine, ro* čna torbica z 2 Din in ključem, zla** ura, ženska zapestnica, ženska torbica 5 109 Din, mala denarnica z 8.50 Din, fr' na ročna torbica, ženska srebrna zapest* na ura in zlata kolajna. Zatekla sta s* mlad bel pes in črna kokoš. »Če ti ni všeč, pa grem«, je zadm* čase grozila žena Marija svojemu mož® Lojzetu, ko se je med njima nekaj k®' halo. Pohlevni Lojze pa ni upošteval Ž#* nine grožnje tako resno. Presenečen P® je bil zato sinoči, ko je prišel z dela I® našel stanovanje prazno. Žena Marija ijj najela voznika in se med tem, ko je b* mož na delu, preselila k svoji znank*4 Obupan se je mož zglasil danes dopo*' dne na policiji in prosil, naj bi mu sp*-®-vili ženo zopet domov. Gasilno in reševalno društvo. Od jum do prihodnje nedelje je v pripravljenost* 3. četa. Četnik Henrik Egger. V .primer1* požara in nesreče kličite telef. štev. 22-J'* ali 23-36. Novo gostilno je otvorila v idilič*1 Laznici pri Mariboru ga. Terezjia Pv gačnikova, znana »tetka Rezi«. Slav' nostna otvoritev bo jutri v nedeljo * concertom. Igrala bo pekrska godba-Veliko vrtno veselico priredi jutri poldne SK Svoboda v »Lovskem dom11* nad Tremi ribniki. Prijatelji delavskeB® športa in športniki prisrčno vabljen** Vstopnina prosta. Ljudska samopomoč v Mariboru se ie oreselila s svojo pisarno na Grajski M* št. 7T (nad Scherbaumovo pekarno)-Na enoletnem trgovskem tečaju ma' riborskega Slovenskega trgovskega dr*1' štva je prostih še nekaj mest. Zanima11' ci naj se javijo pri ravnateljstvu državne trgovske akademije. Najlepše dnevno bivališče je kavarn*' ška restavracija v parku. .. Kolesarsko društvo »Pošteia« priredJ v nedeljo 11. septembra ob 15. uri Pr* gostilni Mautner v Radvanju dve izosta-H dirki, in sicer »hitrostno« na 1000 *® »polževo« na 100 m. Po dirkah razdelitev daril in družinski večer istotam-Za obilen obisk prosi odbor. Večerni in nedeljski šivalni tečaji Zen* skega društva v Mariboru se začnei* 19. t. m. Prijave In pojasnila v trgovin ge. Zlate Brlšnikove. Halo! Prvič v Mariboru! Na vrtu re' stavracije »Union« (Gotz) nastopi danes v soboto 10. t. m. In nadalje vsak vece* artistična trupa Klerment z izrednim sporedom. Začetek ob 20. url. Vsto prost. Dr. Fran Toplak, specljallst za žens* bolezni In porodništvo, Glavni trif J zopet redno ordinira od 9. do 11- *n pol 14. do pol 16. ure. ^ Mariboru, cine 10. IX. 193& ^•BSBiflaM-asis^fliagiMnz^sflDeEHaeDanmeeHBHaeHeeei Mariborski »V L C t K n l K« Jtffra »Poizkusna šola“ — v Mariboru? NAČELNE MISLI PEDAGOGA. V jubljatiskem »Jutru« je urednik »Popotnika« g. nadz. S e n k o v i č napovedal otvoritev reformne »poizkusne šole« v Mariboru, zato je potrebno, da se s to namero lokalno bavimo podrobneje, zlasti sedaj ob pričetku šol. leta. Maribor slovi že od prevrata sem kot žfrišče modernih šolskih prizadevanj. Ne samo, da izkazuje veliko število dobrih učiteljev, temveč iz lastne inicijati-ve si je ustvaril v svojem področju vse pogoje, ki dovoljujejo in celo narekujejo podvig in napredek slovenske šole v, Mariboru ter v vsem njegovem okrožju. Pedagoška cent**4a z obširno knjižnico, razne prireditve, tečaji, pedagoški tedni in razstave — vse to je že dober cecenij spodbujalo naše učiteljstvo k in-jenzivni preusmeritvi šolskega dela. Potreba po obnovi vzgoje izvira iz spre-menjenih gospodarskih, kulturnih in socialnih razmer, kar je učiteljstvo z vso vnetno potom samoizobrazbe spoznalo ln po možnosti tudi izvedlo. V posebnih razredih v mestu in okolici so se pričela Ze Pred leti preizkušati učna in vzgojna na£ela moderne šole, ki jo je v vsej ši-ri|ri in globini podpirala tudi šolska °blast. V »de^vnih zajednicah« so se ?trem!jenja nove šole usmerjala v doma-?e okolje, da niso bila na slepo presajena tujine v zemljo, ki jim ne bi prijala. ^a žalost so poizkusi ostali več ali manj •polirani in na širše področje neprenos-‘«vi. Pokazala se je potreba, da bi sto-Me v službo reformnih stremljenj cele tele, ki bi nato s celotnim učiteljskim j-°orom tvorile kader za nadaljnja iz-*u$tva. Ideja je preizkušena in se je po Vseh naprednih državah dobro obnesla. Poizkusne šole so se porajale druga p drugo. Korak za korakom so si uči-%ke osebnosti osvajale mladino ob ponem boju s preteklostjo. Vrveče gi-pnie je bilo v prvi vrsti namenjeno osvo B°ditvi otroka iz spon zastarelih nazo-tev. Odigraval se je boj med silo in ne-"o. med brezpogojno pokorščino in res-soodgovornostjo, boj med »drilom« in Manično rastjo, — boj, ki bo trajal morite Se stoletja, a si ga je upala pričeti iz-rana četa učiteljev, prežetih ljubezni do otroka. Tako delo je treba motriti s spošto-®njem in hvaležnostjo. Požrtvovalno izbrano učiteljstvo svoje vzvišeno pSlanstvo za obnovo vzgoje: razumevate otroka, poštenost do samega sebe, vcstoba do staršev in odgovornost na-Pfahi javnosti — to so zvezde vodnice, ' | spremljajo učitelja poizkusne šole ob .^Sovem neutrudljivem delovanju. »Po- 'tk' usna šola« ni v prvi vrsti šola, ki pre- izkuša, odobruje in zametuje nove metode — čeprav vrši priliono tudi to nalogo. Toda poizkusna šola mora biti v svojem bistvu mnogo več: biti mora resen poizkus osvoboditi otroka starih spon, postati mora torišče življenja, razvoja in rasti, skratka: biti mora torišče ustvarjanja duševnih in telesnih sil zaupane ji mladine. Nešeto svetlih zgledov bi mogli navesti, da bi osvetlili pomen poizkusnega šolstva v tujini. Naj zadostuje kratka ugotovitev, da se poizkusne šole bistveno razlikujejo od ostalih šol po duhu, vsebini in obliki. Na eni strani še sila, avtoriteta in šablona, na drugi zakoni, ustvarjeni po lastni potrebi in uvidevnosti. Šola — oproščena obveznosti učnih načrtov in urnika — si formira delo po zmožnostih in zanimanju edinice, učiteljstvo — izbrano iz prostovoljnih prigla-šencev, — se zbira vsak dan h konferenci, kjer sestavlja delovne načrte in razpravlja o vzgojnih ukrepih in opazovanjih. Vsak teden se shaja s starši na roditeljskih sestankih, kjer se pogovore o aktualnih pedagoških vprašanjih. Vsa šola z učenci, učitelji in roditelji tvori »zajednico«, postavljeno v resnično življenje z vsemi svetlimi in temnimi stranmi. Vsak otrok razvija svoje individualne moči v prid človeški družbi. Učenci se ne ločijo v nadarjene in nenadarjene, kajti izkušnje kažejo, da imajo tudi »netalentirani« svoje talente in čestokrat še take, ki jih drugi otroci nimajo. Vzgoja pa naj bo skupna, ker se v vsakem drugem primeru pojavi usodni čut manjvrednosti. Vsak naj prispeva svoje! Čim mnogovrstnejši so talenti, tem večja je možnost razvoja. Otrok naj ne loči zunanje merilo, zato poizkusne šole ne izdajajo spričeval z običajnimi redi. S tem je preprečen razdor med nadarjenimi in nenadarjenimi. Čemu naj bi tiste reveže, ki jih je kaznovala narava, kaznovala še šola? Kar so teoretiki slutili, se je na raznih tujih poizkusnih šolah po večletnem delu v praksi pokazalo: Uspešni telesni in duševni razvoj pospešuje le ono znanje, ki si ga je otrok pridobil z lastno voljo, z veseljem in zanimanjem. Vse drugo je balast, ker otroški interesi ne priznavajo norm v načrtih, ki so jih sestavili odrasli. Otrok hoče in ima pravico, da soustvarja šolo po svoji volji in da sodeluje pri lastni vzgoji. Najzanesljivejša vzgoja je samovzgoja! Obvladanje snovi ni glavna naloga, snov je le sredstvo, na katerem se otroške moči negujejo, razvijejo in krepijo. Težišče dela je preloženo od snovi na način, kako se snov pridobi in kako snov vzgaja vso edinico v harmonično nravno enoto, ki ji tudi življenjski viharji ne bodo mogli tako lahko do živega. Že ta površen vpogled v pravo življenjsko šolo kaže, da predpostavlja tak »obrat« mnogo pedagoškega takta, dušeslovnega razumevanja in socialnega čuvstvovanja od vseh onih, ki jim je poizkusno šolstvo položeno na dlan. Učitelj-predavatelj in izpraševatelj se mora neizbežno spremeniti v vzgojitelja in dušeslovca, ki zna otroka presoditi po individualni strukturi in ne po §§ za vtepavanje učenosti v mlade glave! Ker je eksperimentiranje z vzgojo in z otrokom lahko škodljivo, morejo priti za poizkusno šolo v poštev le najboljši pedagogi, ki jim mora s tako pozicijo biti omogočen brezskrben ekonomski položaj. Kajti poizkusno šolstvo zahteva toliko študija in žrtev, da na »postranski zaslužek« ni misliti. Če je to danes izvedljivo, je druga stvar! Izgleda, da smo mnogo dragocenega časa zamudili in da je klic po popolni poizkusni šoli danes »klic vpijočega v puščavi«. Saj se iz vsega pokreta za šolsko reformo po vseh S sredstvom „Haarglanz“ je nega las popolna. »Črna glava« »Haarglanz« je v zdravstvenem pogledu potrebna okreptllna in pomlajevalna kopel po umivanju glave. To sredstvo nevtralP. žira pri vsakem umivanju glave v laseh nabrane alkalije. Nabrekli lasje se s tenr sredstvom spet stisnejo in zravnajo in tako hitreje posuSijo. S tem pridobijo lasje spet svojo naravno mladostno prožnost. Ta prožnost in popolna čistoča jo dok«' zana z lepim sijajem. Sredstvo »Haarglanz« je priloženo vsakemu zavojčku »Črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, da si lahko umivamo glavo z odprtimi očmi. 2 0 QOK« * državah kaže, da so prizadevanja pedagogov uspela v polni meri še le tam, kjer je šolska politika bila postavljena v ospredje vseh drugih interesov. Na žalost bo Maribor še nadalje ostal svetel vzgled razumevanja in prizadevanja, uresničenje idealnih in prepotrebnih načrtov pa bo najbrž odloženo — ad ca-lendas Graecas... —c. Za račji in labudji zarod v parku Želja in nasvet iz vrst obiskovalcev. Obiskovalci in ljubitelji našega lepega mestnega parka se radi ustavljajo pri ribniku ter opazujejo družbo rac in labu-dov, ki veselo vesla po sedaj precej nesnažni gladini. Obžaluje pa obenem, da nima skoraj nobenega naraščaja. Račji zarod je zelo majhen, labudjega pa sploh ni. In vendar bi se z dobro voljo dalo tudi temu odpomoči, zlasti še, ker so labudi razmeroma zelo drage živali. Izvedeli smo pa, da jajca rac in labu-dov stalno odnašajo neznani tatovi, ali jih pa uničijo razne živali. Vzrok je seveda sedanja primitivna ograja, ki ni niti lepa niti koristna, kakor bi morala biti. Nevarnost je tedaj, da bodo nekega dne poleg jajc zmanjkale tudi živali same, če se kmalu kaj ne ukrene. Prav tako nezadostne so tudi hišice za prenočevanje rac in labudov. Urediti bi se morale docela drugače. Kaj naj se torej stori? Prijatelj naše krilate družine v mestnem parku nam piše: »Po mojem mnenju bi se morala ona hišica preurediti in prestaviti, da bi bila živalim bolj pristopna. Razen tega bi se morala postaviti okoli onega dela obrežja druga, večja in močnejša ograja, ki bi bila varna tako pred tatovi kakor pred psi, mačkami itd. Za valitev bi se pa moral urediti skalnati otočič sredi ribnika, ki naj bi se v ta namen eventualno tudi nekoliko dvignil in preuredil tako, da bi bil racam in labudom lahko pristopen. Na tem otočiču bi bile živali pri va-lenju najbolj zavarovane; nihče ne bi mogel do njih in nihče jih ne bi motil, Tako bi dobili kaj kmalu večji račji in labudji naraščaj, ki bi dal ribniku več življenja, Olepševalnemu društvu pa tu« di nekaj dohodkov. Prosim Vas, da m tem smislu zainteresirate odločujoče či-nitelje sebi v korist in obiskovalcem lepega mestnega oarfck v veselje.« Poljčane Premestitve. Premeščen je z letošnjim šolskim letom v Studenice tik Poljčan učitelj Andrej Štefancijoza iz Kuzme. V Batajnico pa je odšel iz Poljčan Viktor; Perše, železniški zvaničnik II. kategorije. Propagandni smučarski teča] na Boču. Kot se čuje, namerava v prihodnji zimi pri rediti Mariborski smučarski klub na boških planjavah pri Miklavžu propagandni smučarski tečaj. Zamisel vsekakor pozdravljamo. Kdor bi se rad udeležil tega tečaja, naj se prijavi podružnici SPD v Poljčanah. Dar. Tukajšnji trgovec Sima je daroval Sokolu ob priliki nastopa 100 Din. Pri zborovanju trgovskega gremija pa je nabral v isti namen 60 Din. Za oboje se mu tukajšnji Sokol najtopleje zahvaljuje. Tekma v odbojki. Pri nedeljskem sokolskem nastopu je bila tudi tekma v odbojki med našim in bistriškim moškim naraščajem. Navzoči so ji z zanimanjem sledili. Premoč je bila na strani gostov* in so naši podlegli. Pozneje so nastopih proti njim še člani, pa jih je pregnala nevihta. Izsiljevanje v Nemčiji in Angliji kza kulis najspretnejšega zločinstva. }z Poročil in opazovanj policijskih obla- J1 s® vidi, da zločini izsiljevanja v nem-aK*h deželah v zadnjih letih neverjetno atoščajo. Vedno več je oseb, ki iščejo Onf 0 policiie prec* brezvestneži, ki jim ^ogočajo zlasti devizni zakoni in nared-» kruto izrabljanje večinoma nedolžnih Jev- Posebno mnogoštevilne žrtve iz-Jevalcev so zdravniki, ki jim groze zlo-nske pijavke z ovadbo zaradi prekršitve &iapeka paragrafa o odpravi telesnega Sin - Pomisliti pa nioramo tudl da ve-. ’a žrtev iz strahu pred posledicami iz-* valcev sploh ne ovadi, j, prav v zadnjem času so imele nem-ttip ?°Hcijske oblasti v velikih nemških $te A opravka z večjimi aferami te vr-v • V nekem tipičnem primeru, ko je stal jredišču afere konzul neke srednje-So države v Frankfurtu ob Meni, se izsiljevalci poslužili goloba pismo-Dri • ki ie modernim zlikovcem v takih Cii er*h zelo priljubljen pomočnik. Poli-tak z.as,eduje takega goloba z letali, da j o izsledi mesto, odkoder je golob iz-sled *n J0 t0 navadno Privede na pravo k “• V omenjenem primeru z ameriškim Pzulom je zašel golob, ki je bil zazna-iatVan s ienko* podolgovato zastavico, v bre drugib ftolobov in so se morali piloti t,u z uspeha vrniti. Zločinec pa še ni iz-javt|l svoje žrtve, čeprav je dobro vedel, zasleduje policija. Poskusil je še drugič, pa ga je policija ob tej priliki aretirala, in to na podlagi drugih indicij. V nobeni drugi deželi ni izsiljevanje pognalo tako gobokih in obširnih korenin, kakor v Angliji, kjer je v zadnjih letih še celo močno naraslo. »Moral assas-sin« — »moralni umor«, alj kakor ga imenujejo na drugi strani Kanala »črna pošta«, ima ugodna tla v celotnem angleškem načinu mišljenja in razumevanja morale. Manjvredne so prekršitve zakonov, kakor pa najintimnejši zasebni pregreški, ki nudijo izsiljevalcem lepo priložnost, da omečijo svoje žrtve. In prav v Angliji se najstrožje in z najbrezobzirnejšo energijo postopa proti izsiljevalcem. Borbo proti njim ze’o olajšujeta policijska in sodna praksa, ker se ime osebe, ki ovadi kako izsiljevanje, ne izda pod nobenim pogojem, pa niti ne pri sodni razpravi. Na ta način se pobija ta črna kuga z zadovoljivim uspehom. Najuglednejši juristi otoškega kraljestva se zavzemajo za to, da bi se za izsiljevalce zopet uvedlo bičanje, kar z navdušenjem odobrava tudi vsa javnost. Ker pa je bila med tem uvedba bičanja že ponovno predmet parlamentarnih razprav, zaenkrat še ni izgle-dov, da bi se ta splošna želja tako kmalu izpolnila. V Nemčiji vrše izsiljevanja večinoma posamezniki. Pred devetimi leti je bila v Lipskem le izjemoma onemogočena neka izsiljevalsk tolpa, obstoječa iz treh žensk izsiljevalska tolpa, obstoječa iz treh žensk glijl postala »črna pošta« prava obrt, ki zahteva neko stalno organizacijo in jo torej ne morejo izvrševati le posamezniki. Tamkaj obstojajo prave izsiljevalske tolpe, ki imajo svoje stalne ženske pomočnice, ki zbirajo po hotelskih predsobah in v nočnih klubih svoje vtise in opazovanja, mečejo svoje mreže, in ko ujamejo žrtev, jo odvedejo v svoje stanovanje, kjer potem v ugodnem trenutku nastopi izsiljevalska to pa v že vnaprej porazdeljenih vlogah. V nočnih klubih delujejo natakarji in garderoberke sporazumno z zločinci in daje prav služabništvo glavni kontingent tej črni izsiljevalski armadi. V garderobah nočnih klubov se vestno kontrolirajo pisma gostov, ki jih neprevidni ljudje puščajo v svojih plaščih. Glavno sredstvo za izsiljevanje so na Angleškem podtaknjeni ali pa dejanski prestopki na seksualnem področju. Neki angleški kriminalist je izjavil o sebi, da stopi rajše v levjo k'etko, kakor pa da bi sam potoval s kako žensko v železniškem kupeju, ker bi se mu v tem primru moglo zgoditi samo to, da bi mu sopotnica nenadoma zagrozila, da bo potegnila zasilno zavoro in ga dala artirati zaradi nemoralnega atentata, ali pa naj ji brez oklevanja plača... in p!ačeval bi do konca svojega življenja. V Angliji je navadno tako, da moški rajše plačajo. Neki zelo znan angleški lord je padel še kot mladenič v kremplje neke izsiljevalske tolpe zapadnega Londona, ki ga je v kratkih treh letih olajšala za dobrih 14 milijonov dinarjev. Šele potem je zbral vso svojo energijo in ovadil policiji žensko, ki ga je izsiljevala. Zločinka je bila članica neke izsiljevalske družbe, vendar pa svojih tovarišev nikakor ni hotela izdati. V največji nežnosti so zdravniki in zobozdravniki Neka pa* cientka je zahtevala od njih .večje posojilo, in ko so se ji ga nekateri branili dati, je trdila, da so jo posamezni zdravniki nadlegovali in celo posilili. Končno je v vsakem takem primeru prejela denar za svoj molk. V Angliji se rekrutirajo izsiljevalci il vseh, tudi najvišjih družabnih slojev. V, najodličnejših krogih občuje neki aristokrat z najstarejšim angleškim plemiškim imenom; je celo akademsko naobražen in se diči z najfinejšimi manirami. 2e kot mlad človek se je bavil z izsiljevanjem, nenadoma se je pa popolnoma umiril, kei; je pričakoval smrt nekega svojega sorodnika, po katerem bi postal lord. Njegovo upanje je pa šlo po vodi, ko je stric nepričakovano ozdravel, se oženil in dobil krepke potomce. Ko je videl, da z k>rd-stvom ne bo nič, je stari aristokrat zopet nadaljeval svoj strašni »poklic«. Znan jo pod priimkom »Mayfaireška pošast«; marsikdo je dobro poučen o njegovih zločinskih izsiljevanjih, toda dokazati mu nihče ničesar ne more. Stari izsiljevalea najde vsak dan bogat material za izrabljanje kar med običajno potjo na cesti. S svojim izrednim darorn kombiniranja splete okrog svojih žrtev tako fino in gosto mrežo, da mu nihče ne more uiti. Dela samo z velikimi objekti; nekoč so mu prinesla tri pontrejena ljubezenska pisma dva milijona dinarjev. Najodličnejša londonska družba bi si nedvomno globoko oddahnila, če bi mogla lepega dne pre-čitati v časopisju smrtno oznanilo strašnega aristokratskega starca. Samostan Herrnhut v Nemčiji je slavil te dni 20C avgusta 1732, je poslal samostan prve mislonarJt 4) od tedaj je preskrboval i nitart vse mogoči Stran 4 Ma?ffigfški^»V E C E K NI R«PJfl(fa VfivrrriTF7rr!i7WWIXEWj Okoli Desnjaka SLIKA IZ NAŠE LEPE IN SOLNČNE PRLEKIJE. Tam sredi Prlekije leži Desnjak. Sredi med Ormožem in Ljutomerom, sredi med Svetinjami in Sv. Tomažem. Lahonski dol vodi k Desnjaku. Lahonski dol je ko-ritasta dolina z mokrim, travniškim dnom, iz katerega se vzpenjajo jelše na južni strani na položna gozdna pobočja, na severu pa vodi oko mlake obrobljajoče vrbje na goriške njive. Na robu doline počasna, vijugasta, s trstjem zarastla, z vrbjem obrastla kalna vodica. Na vzhodu vinorodni Cerovec, in ko se ta skrije za ovinkom ob vodici, samoten, počivajoč mlin. In nato dolina, samotna in tiha. Ko se prikaže na obzoru vinorodni Lahonščak na severozahodnem obzorju in ko se prične dolina razčlenjati, leži sredi doline vas Lahonci, zanimiv pirinjer selišča, ki nazorno prikazuje prehodno sliko iz vasj V zaselek. Do Lahonec položna pobočja in na njih prevladujoči gozdovi in polja. Za Lahonci postane strmina pobočij večja in na njih — najočividneje na. Lahonščaku — pre' vladajo vinogradi. Lahonščakova sleme' na so pokrita s sklenjeno vrsto viničarij, z vinogradi in z viničarijami pa izginejo sklenjene vasi ter nastopijo zaselki. Lahonci je primer poljedelske in živinorejske vasi, Lahonščak primer vinogradniškega, poljedelskega in živinorejskega zaselka. Vas torišče samostojnega kmeta, vinogradniški zaselek torišče najemniškega viničarja. V vasi močnejši vpliv meščanskega stavbarstva, v zaselku pre vladujoče nabite stene, slamnate strehe, svisli pomaknjene daleč pred vhod, povsod pa raznovrstna keramika z diikelji, patrami, ročkami itd'., in pravfako vsepovsod klopotec ter nabita ppdstenja, o-gradi in okolji. Učinkovitih razlik med tihim in sanjavim Lahonskim dolom ter med zelenim in vinogradniškim Lahon-ščakom dovolj tudi za tistega, ki je pri zeleni mizi že rešil tujskoprometno vprašanje Slovenskih goric s ugotovitvijo, da so Slovenske gorice dolgočasne in enolične in da imajo slabo vino, razen onega, ki ga pijemo izven Slovenskih goric. Od Lahonščaka proti severu, proti Stari cesti pa se vleče Desnjak; zahodno od njega Kozarščak, vzhodno Huibar. Desnjak je hrbet z zaselkom, ki združuje v svojih kulturah poljedelstvo in živinorejo Lahonec z vinogradništvom na Lahonščaku. Želarji prevladujejo. Povsod čistoča in ljubezen do lepega doma in urejenega sadovnjaka ter vinogradnika. Kakor da bi se ponosni Prlek sramoval gospodarske krize in hotel z lepim domom in gojenimi gospodarskimi panogami skrili vse ono, o čemur drugi tarnajo in jadikujejo. In to naobraženo In delavno ljudstvo zna čuvati tudi svoje spomenike! Ob kolovozu, ki razmejuje Lahonščak In Desnjak, stoji star križ, znamenje. Ob njem marmornat nagrobnik. Ko so opustili pri Sv. Tomažu pokopališče, ni dopustil desnjaški kmet, da bi propadel 9pomenik umrlemu član-u njegove rodbine. Pripeljal je spomenik domov in ga postavil poleg križa. Običajen marmornat spomenik. Pri tleh na barociziraijem podstavku je v reljefu mrtvaška glava in počez ključne kosti. Pod vrhom, pod strešnatim zaključkom pa rozeta v obliki vetrnic na klopotcu. Na kamnu je sledeči napis: Pod totim kamnom Maria Blagovizh s’Desnjaka pozhlva-je roj. 19. Majenka 1773 'no s naglega vhnerla 25. Marzjusha 1831 Tovarlh sapUlhen s’zhištc liibavi Njoj toti kamen da napraviti. Naj Ihteje noprelhtima vesti svet, Kaj verla b’la mu pefno tryjti let. Kak fvojoj dezl tak bladobravrem, Shc njoj naj miost bo narodni deni Doti1 zhas naj telo til vmiri spi, Al’ta’pa’tam naj Ivetli Raj dobi Oa egavl Noslahta vsi da pride se smlsllte na me. Lep primer kulturnega obzorja našega kmetskega človeka, ki je ta spomenik shranil, lep primer za meščane, ki v Mariboru podiramo severovzhodni del Gradu, m ki smatramo, da je muzej shramba za predmete, ki drugje niso več za rabo! Po kolovozu, ki je tu pa tam globok kakor pohorski kolobar, stopamo na novo postavljenih kobač po slemenu. Na najvišji točki Desnjaka st je postavil svoj vmogradniški-planinski marj. borski Odvetnik dr. Lašič. Okoli doma nograd in sadovnjak. V dolih pod Desnja-kom travniki in gozdovi. Nato pa vsepovsod morje .valovitih goric iz za njimi zlasti proti vzhodu neskončno srednje-podonavsko nižavje. Na horicontu Kapela in Klek, Murska Sobota, Beltinci, Oren-sovci, Dolnja Lendava z goricami, Medmurje z Robadjo, Ivanščica pa Ravna gora in zopet gorice. Stolpiči in »palme«, zaključeni vinogradi vabijo predvsem na vzhod, na Radomerščak in Žerovinščak, na Jeruzalem na Vinski in Pavloski .vrh. In zopet se spomniš na splošno veljavno ugotovitev: Slovenske gorice so enolične, brez razgleda. Desnjak ni edina razgledna točka in tudi ne najlepša. Zato pa: Prid tesar se les učit! Pa se spuščaš po severnem Desnjaku v dolino Osranec. Na severu od Osranca široki hrbti s položnimi pobočji Benetek, Stara cesta, Mekotnjak, Jasna je razlika v horicontu Stare ceste in Lahonščaka. Na Lahonščaku strme v nebo »palme«, ja-gnedi, na Stari cesti v Slovenskih goricah vedri iglavci. Iglavci, smreka in bor nastopata tudi kot priljubljeno senčno drevo v isti vlogi kakor v alpskih kraflh lipa, hrast ali oreh. V gozdovih na meji Desnjaka in Osranca pa se družijo v tesno družbo hrast, bukev, bor, gaber, breza, topol, jelša in vrba. Mnogoličnost se igra v barvno nežnih niansah kakor malokje na Slovenskem, Položna pobočja. Z njih se umikajo vinogradi, na njih prevladujejo, kakor nad Lahonskim dolom, polja in koruza. Pobočja sama niso več enotna, rahlo vzva-lovana in slemena ne več ravna in sklenjena. Pobočja so vse bolj razčlenjena v širša ali ožja rebrovja, med njimi nastajajo amfiteatri. Plazovi in regresivna erozija poizkušajo razčleniti goriška slemena v kope. Mirna linija, pomanjkanje vsakih ostrih krivulj, enotnost kultur, česar smo vajeni iz zahodnih Slovenskih goric izginja in na mesto tega stopa raznolikost v izobliki terena, v kulturah. Razpoloženje, ki se ustvarja, zahteva grandioznosti; to razpoloženje pa usmerjajo klopotci nazaj v čuvstveno uravno-vešenje Slovenskih goric. Desnjak je za nami. Smo že pred zatonom Slovenskih goric v Mursko polje. S t i r i a c u s. Sokolstvo Sijajna zmaga župe Maribor na pokrajinskih tekmah v Ljubljani V Ljubljani so bile na praznik 8. t. m. tekme petih slovenskih žup v odbojki. Vsaka župa je poslala na tekme svoje prvake oddelkov. Sodelovale so'župe Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto s člani, članicami ter moškim in ženskim naraščajem, skupno 17 moštev. Župo Maribor so zastopali oddelki društva Mari-bor-matica. Tekme so se pričele ob osmih zjutraj na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola in so bile priprava za zvezno tekmo 25. 9. v Beogradu. Tekmovanje je bilo izvršeno po točkah in po dve najboljši moštvi vsakega oddelka se bosta borili v Beogradu za ponosni naslov državnega prvaka in pa za zvezno prehodno darilo. Kakor pred vsako tekmo, so tudi tu krožile razne vesti o znanju in sposobnosti]] posameznih moštev, tako, da je bilo težko reči, kdo bo zmagal. Vendar so kot favoriti veljali Ljubljana, Kranj in Maribor. Posebno ljubljanski meščani so hvalili izredno kondicijo svojih borcev. Mariborske vrste, braneč od lanskega leta naslov državnih prvakov v vseh oddelkih, so $ precejšnjo radovednostjo pričakovale boj. Vrste župe Maribor imajo za boj redno in trdo vadbo, posebno moški oddelki, ki se je na tej tekmi sijajno izkazala in ki bo, tako nadaljevana, vodila mariborsko Sokolstvo do še večjih uspehov. člani so igrali najprej z župo Novo mesto in- jo premagali s 15:0 in 15:0, nato z župo Celje 15:3 in 15:6, z župo Kranj 15:4, in 15:1, z župo Ljubljana 15:5 in 15:13. Skupno je moštvo dalo 120 točk, zgrešilo pa 32 točk. Najzanimivejša je bila tekma z moštvom Ljubljane radi napovedanih presenečenj, ki čakajo vrsto Maribora. Ljubljana se je borila sicer častno, vendar s svojim znanjem ne dosega še Maribora. Ima tudi nekatere igralce, ki skušajo z raznimi opazkami in s čisto svojim originalnim tolmačenjem pravil dokazati nasprotniku nepravilno igranje. V tem stremljenju so tudi nekateri, sicer redki, izmed publike pokazali odlične trenerske sposobnosti in se čudimo, da ta sposobnost ni prišla jasneje do izraza pri rezultatu. Navajamo to, ker se je moštvo oz. vodnik pritožilo proti izidu s protestom, ki je bil seveda zavrnjen, in ker nočemo, da se udomačijo na sokolskih tekmah kaki neresni izpadi. Sicer je pa tekma potekla v vzorni disciplini in vzorni organizaciji in gre zato prirediteljem vse priznanje. V splošnem in podrobnem delu se je opazila visoka premoč in fino znanj vrste Maribor. V vrsti je soglasje, premišljeno sodelovanje, oster napadalen način in visoka borbenost. Užitek je bilo gledati borbo te vrste, ki je delovala precizno kot stroj. Želeti bi bilo, da bi občinstvo posvečalo tej igri res ono pozornost, ki ji gre. Pripominjamo, daje deležna ta igra v Ameriki, Rusiji in na Japonskem vseh simpatij in posečajo tek me tisoči gledalcev. Vrstam Maribora pa priporočamo, da napovedo kako javno tekmo, ki bo gotovo vzbudila zanimanje in dosegla tudi lepo udeležbo. članice so premagale Ljubljano in lje z absolutno sigurnostjo. Vendar bi tej vrsti želeli videti ono znanje, ki bi ga lahko pokazala. Kolikor smo poučeni, ni majo ženski oddelki pri svojih vajah pra vega elana. Smatramo, da bo mogoče z dobro voljo tudi v tem oddelku postaviti nepremagljivo enoto. Zenski naraščaj je bil naše razočaranje Za temi zidovi je zaprt morilec francoskega državnega predsednika dr. Pa* vel Gorgulov in za njimi bo tudi usntf' čen, če ga prej ne pomiloste. Pojdite In učite vse narode! svojega obstoja. Dne 21. v St. Thomas v Zapadni Indiji mogoče pokrajine našega planet# Neuspeh je zakrivilo nesoglasje v vrsti it| premala izvežbanost nekaterih. V ojačeni meri velja tu pripomba kakor pri člani' cah. Bil je premagan od Ljubljane, zrna* gal pa je nad Celjem in Noviiji mestont' Moški naraščaj je, kakor člani, sijaja5 zastopal znanje državnih prvakov. Ta vr stade tudi z lahkoto odpravila svoje na' sprotnike. Dali so skupno 90 točk, prejeli pa 23. Pogled na borbo te mlade Sestori' ce je nudil vsakemu gledalcu zadovoli* stvo. Maribor je s svojo člansko in nara* ščajsko vrsto in vrsto članic v tej leP* igri tako dobro in precizno navežban, d® smemo tudi letos upati na lovoriko df' žavnega prvenstva. Če bi se hotele tem11 upanju pridružiti še naraščajnice, bi bil® tiaše veselje popolno. Dan 8. septembra je pomenil za mari' borsko župo zopet dan zmage in vesel* smo, da je izvežbanost naših telovadce'; pokazala take uspehe. Želimo, da bo® tako tudi na drugih področjih sokolske?5 življenja! Interne plavalne tekme Sokola Maribor matica Že nekaj let so stremeli naši mlajši pl® vači po ustanovitvi lastnega plavalne?* odseka. Letos spomladi se jim je ta želi5 izpolnila. Ustanovila se je v našem dr® štvu plavalna sekcija, ki je ena izmed Pf' vih med bratskimi društvi. Začetkom julija je poslalo društvo bf Škofiča na Dunaj, da se tamkaj na lf dnevnem tečaju izvežba za trenerja I® plavalca. Po njegovi vrnitvi se je pričel® vadenje. .Vadili so štirikrat na t® den, in to z veseljem in voljo. Uspehi, k so jih pokazali naši fantje na drštven’ tekmi 3. t. m. na Mariborskem otoku, s® nas presenetili, posebno če pomislimo, d5 so plod le poldrug mesec trajajočega v® denja. Tekmovalcev je bilo okrog 20. Rezultati v posameznih disciplinah s® naslednji: 50 m prosto, člani in naraščaj: 1. Pet«* Škofič (nar.) 32.3, 2. Ilko Poljanec 0} 35.0, 3. Gojmir Gala (čl.) 35.1, 4. ^ Tomašič (nar.) 36.0. 100 m prsno, člani in naraščaj: 1. B. šk® Pin (nar.) 1:29,0.2. B. Kožuh (čl.) 1:31* 3. V. Škapin (nar.) 1:34.0. 100 m prosto, naraščaj in članice. L V Škofič 1:12.9, 2. J. Poljanec 1:24.0, 3' G. Gala 1:25.0. 50 m hrbtno, naraščaj: 1. Mar. Ko?'11*1 40.8, 2. Boris Škapin 41.0. 3. Mar. T® mašič 42.8. 50 m hrbtno, nižji naraščaj: 1. Srečk® Škofič 37.8, 2. Božo Gajšek 41.0, 3. * r Škofič 45.0. Štafeta 3x100 m, mešano: 1, (B. ŠkaP*®’ M. Kožuh, P. Škofič) v času 4:23.3. \ (V. Škapin. M. Tomažič, J. Poljan«*' v času 4:34.1. Zelo lepi rezultati, ki so v velik* meri zasluga br. Škofiča, so mlade P,a7 vaee gotovo vzpodbudili k še vztrajn®*] šemu treningu in prepričani smo, da b®] do prihodnjo leto Častno zastopali n*8" riborskl vodni šport. Sokol Pobrežje opozarja še enkrat «** svoj telovadni nastop, ki bo jutri v n®* deljo ob 14.30 na letnem telovadišču *** Pobrežju. Na svidenje! Zdravo! y M ari ti o r u, 'dne Ko. IX. 1933? Kulturne vesti Ob 25 letnici Griegove smrti 1 M«rs£{ »VE eEffffT 'Jutri’ Stran S.' Preteklo nedeljo, 4. septembra, je ves glasbeni svet slavil 251etnico smrti Edvarda Griega, največjega norveškega Pesnika, pevca, komponista »Peera Gyn-ta«> liričnih skladb in mnogoštevilnih drugih popularnih ter priljubljenih kompozicij. Grieg se je rodil kot sin trgovca leta 1843. v Bergenu. 'Glasbeni študij je pričel Pr> svoji materi in ga nadaljeval pozneje v Lipskem. Leta 1863. se je vrnil v Ko-Penhagen, kjer se je seznanil z Rihardom Nordraakom, ognjevitim pobornikom skan dinavske ljudske glasbe. To znanstvo je imelo na Griega globok vpliv. Edvard Grieg ni le največji norveški komponist, temveč gleda ves glasbeni Syet nanj kot na največjo osebnost. Raz-y°i Griegovega umetniškega intelekta je tekel pod Nordraakovim vplivom v pozivno kontrernem smislu, kakor pri Gadeju. »Šele zdaj so se mi odprle oči«, Pravi Grieg o svojem srečanju z Nord-raakom, »šele z njegovo pomočjo sem sPoznal severnjaško ljudsko pesem, z njo Pa tudi svojo lastno naravo. Zarotili smo Se Proti mehkemu skandinavizmu in smo ? navdušenjem krenili po novih potih.« ‘oda ni bila le ta nova pot, ki je Griega Privedla k cilju in ki tolmači brezprimer-n‘ uspeh njegove glasbe, temveč so to st°rili predvsem sila in toplota njegove Parave ter žar njegove duše, s katero se 16 brez oklevanja navezal na svojo domovino, na svoje ljudi in prirodo. In tako ,s° v njegovi glasbi zavzeli prirodnl du-?°vi domovine zelo ostre, krepke oblike. ^ njegove glasbe veje ledeni dih fjordov, Ceneni pa tudi mila toplota južnonor-Veških idil; strastni optimizem Bjdrnso-"*• Pa tudi melanholija in pesimizem Ib-j*Pa. Vse te značilnosti in nasprotstva se ^ražajo iz Griegove glasbe kakor iz zr-,a*a. Grieg je popolna priroda in ne za-naia v etnografične posebnosti, strokov-?e Poskuse ali intelektualna razmišljanja, Griegova otroška duša poje le tedaj, ko * Polna doživljanja. Ker pa je to doživ-Ja,'ie postalo več kakor sama narodna ujtietnost, se spaja v njem z velikimi u-^hiiškimi značilnostmi. Prav v tem je vGik del skrivnosti njegovih uspehov. , Grieg je za Skandinavsko podobna priden, kakor je Dvožak za Češkoslovaš* in Musorgski za Rusijo. V njegovih ®e'ih se odraža norveška priroda in duša r otipljivo jasnostjo, obenem pa tudi s parakteristično individualnostjo in silo. r*r>eg je dal pojmu »norveška glasba«, ka* ,°r ga poznamo danes, svetovni pomen 8 klasično obeležje. Prvo mesto med njc-"Gnii deli zavzema deset zvezkov »Li-fulh skladb«, ki predstavljajo po lastni uriegovi izjavi del avtobiografije. Grieg * Postal kaj hitro popularen s svojim Jgsbenim dodatkom k Ibsenovi drami ®er Gynt«. Žal, da je z navedenimi deli Vnanje širokega občinstva z Griegovimi teetninami precej pri koncu. So pa še pr®cejšnja dela, ki jih je ustvaril Grieg , svojih sonatah za violino, čelo in go-alne kvartete, dalje v baladah, roman« j8'1, koncertih, pesmih, zborih, psalmih J1- Večino svojih del je Grieg posvetil Norveški (»Spoznanje domovine«, »SI *“rd Jorsalfar«, »Olaf Trygvason« in Jhge); vendar pa je njihov močni zna« aJ kmalu prebil meje domovine in do-'Kel tudi v tujini splošno priznanje, j Zadnjih deset let življenja je bil Grieg ®zko bolan. Trpel je za pomanjkanjem I ra.ka in spanja. Umrl je hitro in brez bo-J->n. Svoje imetje, ki je znašalo okrog °-r>00 mark, je zapustil svojemu rojst •jhu mestu. Ob odprtem grobu mu Je i°uba zaigrala prvi del suite »Peera Ul nta*> ki se končuje s smrtjo Ase. Tru-ie bilo pokopano v mogočni pečini •», v morjem v bližini pokojnikove vile v °'dhaugenu. Sveta tišina objema nje-ov° zadnje bivališče. Le morski valovi Sm ,Drepeva]'° veČno, neprekinjeno po-lavl -?• Njegova vdova in zvesta sode l ka živi še danes v popolni vedrini du v Bergenu, stara okrog 90 let. bon eg se v sv°tem življenju odločno re Pr°ti temu, da bi se ga smatralo za k0/e.zentpnta skandinavske glasbe. Ne-lav-if rckel: *Nisem eksponent skandi-8ke, temveč norveške glasbe. Naclo- telj velikega sloga. V njegovih delih ne prevladujejo »svetovne ideje« v smislu Beethovna, temveč se kaže v njih kot nacionalni genij, ki so mu bile že vnaprej določene meje. Pri njem se opaža, da se je nekako namenoma ogibal velikih glasbenih oblik. Čeprav je bil v pesmih drama tik, ni kazal v svojih opernih fragmentih dramatske sile. Poskusi, da bi napisal simfonije, so se končali v štiriročnih »Simfonijskih skladbah«. Manjkala mu je dolga poteza in so njegove teme večinoma kratke. Za izdelavo velikih organizmov mu je manjkala široka gesta. Narava ga je ustvarila lirika. Grieg je visoko cenil Humperdicka, Wolfa, Čajkovskega, Dvoraka, Dowella, zlasti pa komponista opere »Carmen«. Z velikim zanimanjem in razumevanjem je sledil Rihardu Straussu in je bil nad njegovimi deli »Smrt in preobraženje« in »Till Eulenspiegel« naravnost očaran. Tesno prijateljstvo ga je vezalo z Lisztom, ki ga je cenil zelo visoko. Zanimive podatke o svojih odnošajih napram Lisztu, kakor tudi zanimive podrobnosti iz lastnega življenja je Grieg napisal v pismih na Rontgena in v knjigi »Moj prvi uspeh«. Stvarne in umetniške življenjepise o Griegu so napisali La Mara, Schjelderup in Niemann. Conan Doyle: Boj v megli (Basker-villski pes). Roman. Založil konzorcij »Nove Dobe« v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 166. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštnino vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je izdal kot tretjo knjigo sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno najboljših del sira Conana Doyla, znanega avtorja detektivskih romanov. V tem romanu nam slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skrit sovražnik, zahrbten morilec. Povest je prepletena z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem mo-čvirju, kjer preži smrt in straši fantastična pošast — ogromen pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moč. Slavni de Ni d°Dq1 značaj treh skandinavskih narodov ^rvežnnov, Švedov in Dancev — je nonia različen.« Grieg ni bil stvari- tektiv Sherlock Holmes reši z velikimi I stilo za tuje blago. napori in z izredno bistroumnostjo težko zagonetko in razkrije nevarnega zločinca. Ta roman je višek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Knjiga je izšla v. okusni opremi in se naroča pri upravi »Nove Dobe« v Celju. »Lepa Vida«. Tiho in skoraj neppaženo je pričel naš znani pesnik in pisatelj Ivan Albreht izdajati novo slovensko leposlovno revijo »Lepa Vida«, nekakšen »magazin«. Doslej je izdal dve štvilki, obsegajoči skupno 40 strani. V njih je zbral razne pisatelje, pesnike in eseiste ter več slovenskih ilustratorjev. V prvi številki je napisal Janko Kač nekrolog univerzitetnemu profesorju Francu Jesenku; Ivan Albreht povest »Njena roka«; Maksa Samsova je objavila dve pesmi; »Dan za dnem se križajo nam poti« in »Siromaka«, Gustav Strniša pa pesem »Gozdna samota«. Zvezek zaključujejo Zapiski. Med ilustracijami so risbe In karikature Božidarja Jakca, J. M. Gorupa in H. Smrekarja. V drugi številki »Lepe Vide«, ki je izšla te dni, so zastopani: L. Mrzel-Frigid; »Vesela pesem«; Dr. Stane Rape: »Doživljaji v zračnem morju«; J. Danes: »Potujoči igralec«; Fr. Lipah: »Imeniten golob«; G. Strniša: »Dež rosi«; Jan Plestenjak: »Jakob Repež in njegova do ba«; Iv. Albreht: »Obisk v ljubljanski drami«; Iv. Albreht: »Naša komedija«; VI. Kapus: »Onemele so cvetice« in »V zvezdi« ter Maksa Samsa: »Vsaka duša« Poleg Smrekarjeve naslovne strani so v zvezku še Smrekarjeva karikatura »Karneval življenja« ter lesorezi, risbe in reprodukcije E. Justina, M. Maleša, O. Globočnika in H. Smrekarja. Prihodnje številke bodo izšle združeno, tako da bo letošnji letnik do konca leta že zaključen. Uredništvo in uprava revije sta v Ljubljani VIL, Celovška cesta 96 I. Naročnina je na leto 54 Din, polletno 28 Din, četrtletno 15 Din. H. Smrekar: Slovenski mir. Založba »Lepa Vida« v Ljubljani je izdala te dni v obliki razglednice originalno Smre' karjevo karikaturo »Slovenski mir«. Po budo zanje je dala Kalanova knjiga: »Mir vam, Slovenci!« V skromni koči (Sloveniji) se prepirajo: pes, mačka in petelin. Posrečena razglednica bo lepo nadome- Šport Zanimivo srečanje na belem polju Jutri nastopita v Mariboru teniski ekipi ljubljanske Ilirije In SSK Celja. Na prostorih ISSK Maribora in SK Rapida bo jutri ves dan prijateljski teniški turnir med vodilnimi klubi Slovenije. Nastopijo kar štirje klubi, in sicer ISSK Maribor, SK Ilirija, SSK Celje in SK Ra-pid. ISSK Maribor bo jutri nastopil proti SK Iliriji in SSK Celju, SK Rapid pa proti SK Iliriji. Odigrale se bodo torej tri -zanimive tekme. Gledalci bodo goto- vo prišli na svoj račun, saj bodo nastopili najboljši slovenski teniški igralci. ISSK Maribor pošlje v boj dame: Zoro Ravnikovo, Hribarjevo in Babičevo ter gospode: Lasperina. Fabijana, Voglarja Mešička, Poša in Masteka. Turnirji se bodo pričeli ob 8. uri in bodo trajali ves dan. Lahkoatletski miting za klubsko prvenstvo ISSK Maribora. Jutri, v nedeljo 11. t. m. ob 8. uri priredi lahkoatletski odsek ISSK Maribora na igrišču v Ljudskem vrtu miting za klubsko prvenstvo. Pravico starta za klubsko prvenstvo imajo samo člani odseka, izven konkurence pa samo člani drugih odsekov ISSK Maribora. Atleti morajo biti najkasneje ob 7.30 v garderobi. Mednarodni plavalni miting G. A. K. (Gradec) :SSK Maraton. Na Mariborskem otoku bo jutri v nedeljo 11, t. m. plavalni dvomatch G. A. K.: SSK Maraton. G. A. K. je eden najboljših avstrijskih klubov, ki goji že desetletja plavanje in je v tem športu dosegel že lepe uspehe. Klub daje stalno svoje plavalce v avstrijsko reprezentanco. Med njegovimi favoriti je v prvi vrsti treba omeniti Rodigerja, večkratnega sprinterskega prvaka, in druge. Program prireditve obsega plavalne discipline ter waterpolsko tekmo. Tekmovanje se prične ob 14. uri. Gostovanje odličnega graškega kluba bo gotovo pri občinstvu vzbudilo mnogo zanimanja. Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo po cupskem sistemu se prične jutri, in sicer se srečajo: v Zagrebu: Viktorija: Concordija; v Beogradu: BSK:Bask in v Novem Sadu: Jugoslavija:Vojvodina. Ponovna tekma za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije bo jutri na 144 km dolgi progi Ljubljana *—Novomesto—Zagreb. Tekmovalo bo samo šest dirkalcev, ki so se plasiral na zadnji tekmi, in sicer: Banek, Grgac, Ivkovič, Jagar, Fanlnger (Maribor in Mihec. Teniški dvomatch SSK Celje :SK Železničar 5:2. V Celju je bil v četrtek teniški dvomatch med SSK Celjem in SK Železni čarjem. Zmagali so Celjani v razmerju 5:2. Posamezni rezultati so bili nasled nji: Mazi (Že!.):Sernec (C.) 7:5, 3:6, 6:4; Grtlnfeld (Ž.):Bur«er (C.) 6:3, 2:6 6:4: Toplak (C.).-Pušenjak (Ž.) 6:4, 6:4 Kopušar (C' Bergant (Ž.) 8:6, 6:1; gdč Sernec (C.);gdč. Legat (Ž.) 6:1, 6:2; Ko pušar-Toplak (C.):Mazi-Pušenjak (Ž. 6:3, 6:4: Toplak-Burger (C.):Pušenjak Beneš (Ž.) 6:4, 6:2. It LNP. Pokalna tekma ISSK Maribor:SK Železničar se določi na dan 18. septembra v Mariboru. S pravico nastopa 17. septembra za mednarodne, 7. decembra za prijateljske ln 7. marca 1933 za prvenstvene tekme se verificira za SK Rapid, Maribor:' Ju Hus Klippstiitter. Poziva se SK Železni čar, da pošlje svoje legitimacije do pri hodnje seje. ROMAN Pierre Lot Lotiieva ženitev bo pričel izhajati v »Večernlku« že prihodnje dni. Naročite si pravočasno edini slovenski dnevnik v mariborskem okrožju, naš »Več er ni k«, glasilo našega obmejnega ozemlja in njegovih interesov! Prejeman v upravi ln po pošti stane le 10 Din na mesec, dostavljen na dom pa 12 Din! Skaviizem Vodniški tečaji. Letošnje poletje so jugoslovanski skavti pokazali mnogo večjo agilnost ko lani ali kdaj prej. V avgustu so bili kar štiri tečaji za vodnike in vodje. V bližini Vrdnika je organizirala glavna uprava Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije pod starešinstvom chiefscouta dr. M. D. Popoviča in ob sodelovanju dr. St. Ivaniča, M. Gajiča in B. Radenoviča tra-dlcionelno »šumsko školo« in v njeni bližini prvi tečaj za vodje planink. Kakor slišimo, se je ta prvi poskus obnesel nad vse pričakovanje dobro, — Od 15.—30. avgusta je bil na Fruški gori blizu Novega Sada vodniški tečaj za člane beograjske župe, dočim so se skavti iz zahodnih pokrajin države odzvali vabilu Drinske župe in se udeležili tečaja blizu Sarajeva, ki je trajal od 8.—26. avgusta. Predavatelji so bili večinoma iz Zagreba (oba Ma-tesa, Biro) in Sarajeva (Frkovič, Koko-ljevlč, Zimolo). V AIsbodenu v Švici je te dni (5—14. sept. 1932) mednarodna konferenca planink. Dnevna oskrba stane 3.50 šv. frankov (= nekako 40.— Din). Jugoslavija na konferenci ni zastopana. Redne letne skupščine slovenskih skavt skih stegov bodo 11. in 18. t. m., ker morajo biti pred župno skupščino, ki bo 25. t. m. v Ljubljani. Skupščina zveze skavtov K. J., ki bo po lanskem sklepu v Banjaluki, pa bo po župnih skupščinah, torej v drugi polovici oktobra ali novembra. r Stare galeje pripovedujejo... Nedavno je bila iz blatnega dna osušenega Nemijskega jezera v Italiji izkopana dobro ohranjena druga Neronova galeja, ki so jo strokovnjaki in starinoslov-cl temeljito pregledali. Zanimivo je, da 33 imela ta ladja prav tako dvigalno napravo za sidro, kakor jo je nedavno »izumi!« neki angleški mornariški častnik. ki jo je dal patentirati. Točno je bilo dokazano, da je bila ta Neronova galeja pred potopom zažgana in je bil ogenj k sreči zadušen, preden je mogel uničiti ladjo. Neron je najbrže povabil na galejo svoje mnogoštevilne goste, kt so veselo rajali in se gostili, nato pa je skrivaj zapusti! ladjo in se odpeljal na breg, kjer ie užival v blaznem tekanju in vpitju svojih žrtev na goreči ladji. Drugi kongres »Napoleonskega društva«. Od 4. do 6. oktobra bo v Parizu drugi svetovni kongres »Napoleonskega društva« pod pokroviteljstvom ministra De Monzieja. Društvo je razširjeno že po vsem svetu in si je nadelo nalogo, na znanstven način raztolmačiti Napoleonov: značaj, ki je še dandanes predmet prepirov med učenjaki. Društvo je staro šele 2 leti . WtS TOaHBBftkinV E C FKTJTKT1 jutri V M a t\ K o r uTdne 10, IX. 193. ■ttMKHHM-**«——■m maaeBMs&jscr^E. ,. ^ asnzs&ar^':. *-.*. rr ’ 12. j%i Kralj — mešeiar s hišami Afganistanski ekskralj Amanulah, ki živi zelo skromno in brez vsakega kraljevskega sijaja v Rimu, se je priče! ba-viti s preprodajo hiš in zemljišč. Na njegovo prošnjo so mu oblasti izdale koncesijo in se je že popolnoma vživel v svoj novi poklic. V nekaj mesecih se je naučil razmeroma dobro italijanščine in mu trgovina prav lepo uspeva. V zadnjem času je kupil in zopet prodal večje število hiš. Kakor izgleda, se mu ni posrečilo pri begui iz domovine odnesti s seboj dragocenega kraljevskega nakita, kakor se je tedaj trdilo, ker bi se sicer gotovo ne oprijel mešetarskega poklica. Ženska hajduška tolpa. V Fiirstenfeldu v Avstriji je policija po enomesečnem zasledovanju aretirala 6 brezposelnih delavk, ki so tvorile razbojniško tolpo, ki je na motociklih prevozila vso Avstrijo in izvršila celo vrsto skrajno drznih vlomov in razbojniških napadov. Dekleta so bila stara komaj 17 do 24 let. Nemška obramba pred letali Nemška Reichswehr je priredila te dni ob obali Vzhodnega morja velike vaje za obrambo proti letalom. Vojaki so opremljeni tudi s plinskimi maskami. Nemško in angleško poučuje, prestavlja, otrokojn daje kon-verzacijske ure celi dan ali poldnevno izobražena gospodična. F. Hanss, Cankarjeva ul. 14, pritličje levo. 2983 Družabnlco s kapitalom od 50.000 Din naprej sprejmem v boljšo restavracijo. Prednost imajo natakarice in kuharice. Ponudbe na upravo lista pod »Izredna prilika«. 2985 Sprejmem dva boljša gospoda, gospodični ali dva dijaka v solnčno sobo na prvovrstno oskrbo v sredini mesta. Naslov v upr. _________________________________________2994 Šivilja za obleke gre šivat na dom. Naslov v upravi »Večernika«. 2998 Prodajalca za trapist sir za Maribor in okolico iščem proti proviziji. Potrebna kavcija Din 1000. Naslov v upravi »Večernika« ali pa se zglasiti osebno v svrho dogovora dne 13. septembra ob 11. uri. 2997 od 30.000 dinarjev naprej, pri Mariboru, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 2995 Jos. Tichy i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 300 ljudi se bije za hlače. Na nekem budimpeštanskem zakotnem trgu v ubožni mestni četrti, kjer se vrste starinarnice z velikimi zalogami starih »oblek«, je prišlo predvčerajšnjim do izredno razburljivega prizora. Neka uboga ženska, ki je zašla v neznosno bedo, je prinesla ria trg stare, raztrgane hlače svojega moža in jih skušaia prodati. To < pa koncesioniranim trgovcem ni bi-0 všeč in prav ter so ostro nastopili prod siroti. Nekateri pasanti so se zopet z4" vzeli za žensko in tako sta nastala kmalu dva sovražna-si tabora, ki sta štela okrog 300 ljudi, ki so se divje pretepal in psovali. Na pomoč je morala prid, močna policijska četa, ki je rabila kljub praktičnim pendrekom skoro pol ure, da je Tazdružiia in pomirila prevročekrvn« Janoše in Ference. Nova zaroka milijarderke. Mlada hčerka znanega milijarderja Astorja, ki je bila poročena z nekim bivšim ruskim knezom, se je ločila od svojega moža in se je zaročila v Hollywoodu s filmskim igralcem Rajmundom vofl Hofmannsthalom, sinom znanega, nedavno umrlega avstrijskega pesnika. Izposojamo gramofone in plošče po Din I.—. »Šla-ger«, Slovenska 18. 2501 »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18 Časopisi, revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol noma slične fotografijam. 2595 Denarnice za kovani denar v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2735 Kolesarji! Važno pred tatovi koles! Vaše opravke lahko opravljate brez vseh skrbi, če shranite vaša kolesa v novo urejeno shrambo proti odškodnini Din 1 v mehanični delavnici Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. št. 14._____________________________ 2768 Iščem dijaka sostanovalca k dijaku V. letnika učiteljišča. Soba lepa, solnčna, z uporabo kopalnice. Na-sSov ,\n upravi »Večernika«. 2922 Gregor Juteršnik, slikar in pleskar, Maribor, Magdalen-ska ulica 34, se priporoča in prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izdelava solidna in trajna po znižanih cenah. 2993 Šivilja-začetnlca, izučena v boljših delih v Ljubljani, išče mesta v boljšem damskem modnem salonu v Mariboru. Ponudbe z navedbo časa nastopa službe in ostalih pogojev na upravo »Večernika« pod ši-fro: »Mlada dobra moč«._______________2990 Stanovanje, trisobno, v sredini mesta, solnčno, oddam v najem stalni stranki, solidni, boljše situirani. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Miroljuben«. 2996 Lokale in eno garažo takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 2827 Dijaka, najraje nižješolca, sprejmem za 450 do 500 Din. Vrtna ulica 34/1. 2957 Jagodne sadike velike vrste presajene močne 100 kom. 80 Din, nepresajene 100 kom. 30 Din, prodaja vrtnarstvo Urbanek. Maribor, Kralj Matjaževa ul. 2960 50—60.000 Din posojila iščem proti vknjižbi, sprejmem tudi hranilno knjižico. Ponudbe na upravo lista pod »Hipoteka«. 2975 Absolventinja gimnazije daje poceni instrukcije. Naslov v upravi »Večernika«. 2984 Samostojna gospa, ki ljubi otroke, želi zaposlitve čez dan kot postrežkinja. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiva«. 2979 Premog, la. buk. drva, koks, lik. oglje dobavlja ugodno J. Waigand nasl., Frančiškanska ulica 11. ■— 2979 Lepo opremljeno zračno sobo s prostim vhodom oddam dvema spodoma. Vrbanova 6/1, desno. 2973 Krojaškega vajenca sprejmem. Gosposka ulica 32, Cverlin. 2953 Stanovanje oddani. Betnavska cesta 39. 29^ Sobo z vso oskrbo oddam po nizki ceni. Kolodvorska ca 3/II, hodnik. 29» Kupim več decimalnih tehtnic na Palouc, Maribor, Miklošičeva telefon 2581. Lepe slive na prodaj. Kilogram po Din 1.—. IP4' vic, Košaki 62. 29$ Sprejmem gospoda na stanovanje. Plochl. Koroščeva ulica ^ 2981 Kupim takoj dobro ohranjeno kopalno palnico. Naslov v upravi kad za »Večerni^; 29$ Stanovanje, sobo in kuhinjo, oddam s 1. oktobrom. Vprašati Meljski hrib 6, gostilna Kekec. 2913 Solopetje poučuje Skvarča, Maistrova ulica 19. 2992 Boljšo gospodično sprejmem na stanovanje. Vprašati dopoldne. Taborska utica 2, Nemec. 2926 Opremljeno sobo ,v novi vili z balkonom in posebnim vhodom oddam s postrežbo, električno razsvetljavo in centralno kurjavo za Din 350. Betnavska cesta 67. 2930 Dve sobi in kuhinjo, vse opremljeno, takoj oddani. Franko-panova ul. 10. 2961 Sobo oddam. Taborska ulica 9. Mali tovorni avto, zaprt, nosilna teža 400 kg, zelo poceni na prodaj. Naslov v upravi. 2966 Enosobno in dvosobno stanovanje s kuhinjo ter trisobno stanovanje s kuhinjo in verando v novi hiši oddam s 1. oktobrom. Vprašati v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. 2968 Stanovanje, trgovski lokal in prostore za skladišče oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2928 Miss Edith OxIey, diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Vrne se 1. oktobra. 2969 Morske ribe, dnevno sveže na različne načine P®' pravljene po zelo nizki ceni se dobil® pri Povodniku, Rotovški trg 8. 298; Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolag izvršuje poceni, hitro in okusno Frani® Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarn® »Astoria «. 3 Gostilna Selfried, Aleksandrova cesta 79, septembra koncert. soboto 29$ Sobo s štedilnikom iščeta dve pošteni, priprosti gospo<^ čni. Naslov v upravi »Večernika«. 29$ Oddam s 1. oktobrom Ssobno stanovanje v vi' li s pritiklinami, vrtom, v bližini P3^ ka. Cena zmerna. Ponudbe na upr3'’ »Večernika« pod »Primerno«. 29^ Kislo zelje, znano najboljše kakovosti, priporo^' M. Berdajs, Maribor, Trg svobod®' 294 4 Kugujte svoje potrebščine pri naših inserentih I V gostilni pri ..Veverici na vojaškem vežbališču, bo v nedeljo, dne 11 tm vinska trgatev S sladkim vinskim moštom, specialnim vinom ter mrzlimi in toplimi Jedili priskrbljeno. — Vatopnine ni! Za obilen obisk se priporoča eoatllnllf. r Modne liste jesen in zimo Knjigarna liskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 Zahvala Podpisana se tem potom zahvaljujeta vsem, ki so našemu ljubemu očetu, nesrečni žrtvi zahrbtne roke, izkazali zadnjo čast, kakor tudi vsem, ki so naju v teh težkih dneh tolažili. Pobrežje pri Mariboru, 10. sept. 1932. Franc in Marija Ranner. POSOJILNICA R. 2. Z O. P. MARIBOR. NARODNI POM sunjrSinih8viog 85 milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rezervni zakladi nad 7•/. milijonov Din Rentni davek plačuje iz svojega. VMari b' aTii. Me Tn. fX. 193*/ r HWFCTRl?TK^Juifa' SfratTT.' Vse šolske kine za vse šole in vse šolske potrebščine kupiš najbolje in najceneje v knjigami Tiskovna zadruge, Maribor. Aleksandrova cesta 13 Driavni uslužbenci dobilo popusti Dajemo tudi na odplačila! Naznanilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet otvoril trgovino, isto bogato založil z najnovejšim modnim in manufakturnim blagom, perilom in konfekcijo. / Zagotavljam svojim cenjenim Stankam v vsakem oziru najboljšo postrežbo in prosim za obilen obisk ter zaupanje. Priporočam se in ostajam J. N. ŠOŠTARIČ, ml. MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13 USODA LJUDI! •m JjlCIiiillfc KROJAŠKI ATELJE KONRAD MIHELIČ vljudno sporoča cenj. občinstvu, da se |e preselil Iz Jurčičeve ulice 9 v BERGOV DVOR. St, 23/1 na Glavnem trgu in prosi vse svoje stalne stranke, da mu ohranijo tudi na novem mestu do sedaj izkazano naklonjenost. 2875 titajte »Veternik"! Proslull astrolog profesor Helčn se )e odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od nlega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih In bodočih dogodkov bo vzbudil Vaie občudovanje, presenečeni boste In uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Čltalte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn. Spoštovani prijatelju Že ko sem samo omenil, da bom IzgotavIJal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zayod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s protajami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim ea Vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor pri-haiajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavlm s proučevanjem zvezd tn njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode In zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za molo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na mol zar vod tako-Ie: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vluograde. Sleszbš 116-M, Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite ml. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem In za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli (Prof. Helčn le star 86 let.) Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter sl bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti. , Vas vseh vdani prijatelj prof. Helčn, astrolog. Naša opazka: Prol. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naie največje dobrotnike, ker nam kaie pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevlečnostml. ki nam jih. morda pripravlja usoda. 39‘1 UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6’-, 7’-, 8*-meter * za birmance, ženine in neveste # dobro in poceni v TRPIN-OViM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 Opravilna številka: E IV 1142/32 Dražbeni oklic Dne 28. sept. 1932 dopoldne ob V2ll. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Grajska vrata vL št. 363 Cenilna vrednost: Din 235.82037 Najmanjši ponudek: Din 117.760*18 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. ^kraino sodišče v Mariboru odd. IV. dne 8. avgusta 1932. Dražbeni oklic! S 10/32 32 2959 V konkurznt zadevi Repatee France, mesarja v Marenbergu se prodajo dne 21. septembra 1932 ob 8. uri v Marenbergu štev. 84 na javni dražbi sledeči predmeti: 3 stroji za izdelavo klobas, 1 elektro-motor 4 HP, 1 transmisija, 5 gonilnih jermenov, 3 posode za zbiranje olja, 4 kolesa za jermenje, 1 voz za razvažanje klobas, 79 hmelskih drogov, približno 2000 kg hmeljske žice, 12 hmelskih košev in 800 kg hmelja. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem se pa lahko ti predmeti ogledajo. Cenilna vrednost predmetov je razvidna iz tusodnih spisov S 10/32 ali pa pri upravitelju konkurzne mase dr. Winterhalter Ivanu, odvetniku v Marenbergu. Okrajno sodiiie v Marenbergu. oddelek I., dne 29. avgusta 1932. niillllllllllUH if|ll|||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiimililHiiniiil||||||||||||||HiliMillili|lllllilHIIIIIIIHilHlllHllllllllllillHUUIlHIHIlli|ll|ll|llll|lllttl|llit>l>llllllllllllllllll‘lllllllil*>lllltt!illli>ll,itttili:- § uniči m mn nmiim Centrala* MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi pata« na oglu Go.po.ka-Sloven.ke ulico na.pro« potte pr.| JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovaniu Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno 7)1 nTniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiTiTimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiliDiiHiiiiiluiiimiiiuiiiMiiiiiililiiiiuiiiiiiiHii. MaHEorSEI^VECER NIK«TrJu?ra SfrStTR# .....'V., f' Tf*---------------~-- Z železno voljo znižujemo cene! Borimo se proti draginji. Zaposlujemo domače delavce. aTW & Oostranjujemo brezposelnost. — Podprite naše delo! m mm m Vrsta 3222-W Evo za dijake, ki raztrgajo vse kar vzaffl^ na noge. Neraztrgljivi čevlji iz rjavega bol