Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljd: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol leta 8 gld., za žetrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Teljfl: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administi-acija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YrednlštTO je v Semeniški ulici li. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. ^iOO,
V LjulDljani, v soboto 30. avgusta 1884.
I^etioilt XII.
Profesor dr. Scliiilte iii Avstrija.
(Konec.)
Ali naj govorimo še o jarmu azijsicem, ko so Mongolci 260 let divjali po Eusiji; ali naj opisujemo jugoslovanski rat z bizantinskimi cesarji in nečloveškim Turčinom? Da, zaostali smo, toda ne vsled nezmožnosti in malomarnosti, žalostne nezgode vezale so nam roke.
A duševna moč še ni zamrla, iskra je tlela in vnela se je v plapoloč ogenj. Ne gasite ga, da vas ne osmodi. Duh krščanski naj prešinja duhove, človekoljubje naj daje narodom postave. Prostost je geslo sedanjosti, toraj privoščite jo nam. Očitate nam barbarstvo, a rinete nas sami v njega. Podajte nam rajše roko, vi nemški možje, ako imate srce za cesarja in državo, da delamo „viribus unitis" v provspeh drage nam Avstrije. Gasi so važni in odločilni, en narod potrebuje pomoči druzega. Iz srca naj vam zgine staro sovraštvo do nas, izženiti iz svojih ozkih prs krivo sumljivost, ki vidi v Slovanu Proti-avstrijca, v slovanskem napredku — pansla-vizem. Nepristransko sodite naše napore, ne overajte nas, ko se borimo za naroda blagor, Avstrije spas.
Facta loquuntur, da govorimo resnico. Schulte ima prav, trdeč, da čehi pred 1860 niso imeli svojih gimnazijev s češkim jezikom. To ravno dokazuje škodljivi in brezozirni birokratni absolutizem prejšnjih let. Pa tudi grof Taaffe ni še Avstrije po-slovanil.
Leta 1873 je bilo na Oeskem 22, Moravskem 5, toraj 27 gimnazijev s češkim podučnim jezikom. Sočasno se je vpeljala poljščina po galiških učilnicah ; v rusinskem jeziku se je razlagalo v spodnjih razredih akademičnega gimnazija v Lvovu, v srbo-hrvatskem jeziku so se učili učenci v spodnjih razredih treh učilnic v Dalmaciji, Lahi so imeli 8 svojih šol: v Trstu, Kopru, Trientu, Roveredu, Zadru, Spletu, Dubrovniku in Kotoru. Utrakvističen je bil poduk na 5 gimnazijih. Take so bile šolske razmere, ko so gospodovali ustavoverci. In kako je sedaj?
Številke govore!
V celi Avstriji, tostran Litave je:
156 = 61-9% sred. šol z nemškim poduč. jezikom. 49 = 19-4 „ „ „ s češkim 26 = 10-3 „ „ „ s poljskim 8 = 3-2 „ „ „ z italijanskim 1 == 0-4 „ „ „ z rusinskim 5 = 2-0 „ „ „ z srbo-hrvaškim „ „ 7 == 2-8 „ „ „ je utrakvističnih.
Akoravno je toraj Nemcev le 36-75®/o vsega prebivalstva tostran Litave, imajo vendar 61-9% srednjih šol. In ker se Schulte ravno nad Cehi toliko jezi, naj pogleda malo v statistiko. Na Oeskem in Moravskem živi 4,977.580 Cehov in 2,683.081 Nemcev. Cehi imajo 33 svojih gimnazijev in 16 realk, skupaj 49 srednjih šol; a Nemci 37 gimnazij, 22 realk, skupaj 59 srednjih šol. Poleg teh ste še dve utrakvistični šoli na Moravskem. Kdo toraj Nemce zatira? Morda pa nemški otroci rajše obiskujejo šolo? Tudi to ne! Leta 1882 je bilo na Češkem 5.145 nemških gimnazijcev in 10.961 čeških; toraj polovico več. In ker Schulte piše: „Frapanten vzgled nam je Praga, kjer nosijo Nemci velik del bremena, imajo pa dokaj premalo šol in jih morajo vzdrževati na lastne stroške"; naj se potrudi še enkrat v Prago, kjer je pred leti razgrajal, prepričal se bo, da imajo tam Nemci 4 in Oehi 5 gimnazij, dasi šteje prebivalstvo 122.000 Čehov in 30.000 Nemcev.
Še bolj so zatirani (?) Nemci na Moravskem in v Šleziji. Nemškega prebivalstva je na Moravskem 29-3870, češkega 70-41 «/„, in vendar 15 nemških gimnazijev in le 3 čeških, 2 sta utrakvistična. V Šleziji je 48-91% Nemcev, 28-13«/o Poljakov in 22-95»/o Čehov; gimnazijev je 6 nemških, 000 poljskih, 000 čeških. Na Kranjskem je po uradnem računu 93'727o Slovencev, 6-15''/o Nemcev, imamo pa le eno slovensko spodnjo gimnazijo, pa še za to je šla trda. Realke so na Moravskem, Kranjskem in v Šleziji le nemške. Ubogi Nemci!
In kaj porečemo o „nemškem šulvereinu" ? Kedar slišimo to ime, pride nam na misel basen o ježi in lesici. Vriva se ta lesica povsod, kjer je ni treba; stopiš jej na rep, laja, da si jo ubil. O zvijača! To društvo goji le politične namene, neti nemški fanatizem, dela razpor med narodi — in je v nasprotji
z državnimi koristi. To protiavstrijsko početje vzreja nviteze-piavičarje" in išče po Rovtah in Bregovih Dolih nemških (?) otrok. In kako lepo znajo ti gospodje govoriti, le poslušajte: „Ne vodi nas politično vprašanje k domačemu ognjišči. Nekaj višjega, kar je trajno in neminljivo, druži nas današnji dan k skupnemu delu. Politične naprave so otroci časa iu zginejo ž njim; kar se danes vstvari, jutri lahko razpade, in kar se je človeku včeraj zdelo dobro, to mu je danes slabo . . . Neprimerno višja kakor naloge politike zde se dozorelemu narodu velika vprašanja narodnega obstanka, narodne časti, narodne dolžnosti. Ne odvise od neizvedljive spremembe misli, temveč stoje nepremakljiva pred očmi naroda, bodi si da se veseli nenadnega vspeha ali ječi pod težo skušnjav. Zastonj se poskuša nad njimi časa grizeči zob, neodvisna so od prepira političnih šol, ustavijo se nevihti zgodovinskih prevratov, ki razsušijo v prah tisočletno človeško delo. „Ohrani, kar so ti pridobili tvoji stariši, čuvaj svojo čast, ime in moč, ki jo imaš, skrbi, da morejo tvoji otroci braniti tla, ki jim je zapustiš". Ta postava, priprosta in jasna, zapisana je neizbrisljivo v srce vsakemu narodu itd. Tako so trdili in govorili 1. junija letos v Gradci. Da, gospodje, vitezi cenjeni, tudi mi hočemo ohraniti, kar so nam pustili naši stariši; tudi nam je zapisano neizbrisljivo v srce, da branimo vero in narodnost svojo in naši potomci časte pravega Boga v jeziku, ki nam ga je Bog dal in nas ga učila rodna nam mati. Pojdite in štejte vrhove gora, bregove voda, imena premnogih vasi, kjer vaš se jezik glasi: tii najdete sledi slovanske preteklosti; tu prebival je rod, miren in maren, ki sedaj ga psujete. Sporočite to i vašemu Schulteju!	Hotebor.
Politični pregled.
v Ljubljani, 30. avgusta.
[Bfotraiije dežele.
Kam slepa strast tudi olikanega človeka pripelje, videlo se je ta teden na 26. in 27. t. m. v
LISTEK.
Peter Skarga.
(Dalje in konec.)
Skarga ne zamolči poslušalcem tudi ne naj-bridkejše resnice. On napoveda Poljski velike nesreče, kakor so to delali preroki starega veka, njegova prerokovanja so jasna, prepričevalna. Prihodnost mu je bila pred očmi, kakor da bi mu bila napisana v knjigi že pretekle zgodovine, čital je iz nje list za listom.
Glejte, kaj napoveduje on Poljakom v svojem govoru o „domači edinosti" in to o času slavnih zmag nad Švedi, Moskvo in Tartari.
„Vstal bode sosed sovražnik in oklenivši se vaše noedinosti bo dejal: Njih srce se je razdelilo. In tako pripravnega časa ne bode mudil, da dobi vas nesrečne v svojo oblast. Na to že čaka on, ki vam želi zlo in zaklical bode: „hajdi, sedaj jih po-žrimo; noga jim jo spodrsnila, no morejo se nas ubraniti". In ta needinost vas bo pripeljala tudi v sužnost, v kteri bo poginila vaša prostost, in zgo-
dilo se bode, kar pravi prerok: služabnik bo enak gospodu, sužnja gospodinji, maziljen duhovnik pri-prostemu človeku, bogatin revežu in oni, ki je kupil posestvo, onemu, ki ga je zapravil. Kajti vsi bodo s svojimi hišami in s svojim zdravjem zdihovali in tugovali v rokah onih, ki jih sovražijo.
Dežele in kneževine, ki so se zjedinile s Poljsko ter ž njo zrastle v eno truplo, se morajo raztrgati vsled vaše needinosti ter pripasti onim, ki se danes boje vaše moči, vaše roke. Odletele bodo od vas, kakor odleti listje od jesenskega drevesa. Ostali bo-dete, kakor zapuščena mati, vi, ki ste vladali druge narode. In svojim sovražnikom bote v zasmeh in zaničevanje.
Svoj jezik, svoj narod bodete vničili in pre-stvarili ostanke tega tako starega, daleč okoli slo-večega naroda in vas same v tuja ljudstva, ki vas sovražijo.
Gospodar vaš ne bo več vaše krvi, tudi ga ne bodete več videli; brez domovine in kraljestva bote, pregnani, povsod nesrečni, zaničevani, bedni; pehali vas bodo z nogami ondi, kjer vas sedaj čislajo. Kje sicer boto dobili tako domovino, v kteri si morete pridobiti toliko slave, toliko bogastva, toliko sreče?
Se li bode Vam in vašim otrokom rodila druga mati? Ako izgubite to, ne mislite potem na drugo!
Svojim sovražnikom bote služili, pravi sv. pismo, v lakoti, žeji, nagoti in druzih potrebah. In železen jarem vam bodo dejali na zatilnik, zato ker niste služili svojemu Gospodu, ko ste živeli v obilnosti ter ste v svoji razposajenosti zaničevali maziljene duhovnike in svojega kralja, sebe ste pa zakrivali z drugačnim varstvom in s prostostjo Belialovo, lahkega jarma Kristusovega pa niste hotli nositi.
Zunanji sovražniki in še tako huda vojska vam ne more toliko škodovati, kakor vaša lastna needinost. Ako začne jabelko od zunaj gnjiti, odreži gnji-lobo, ostalo ti še koristi, ako pa začn^ notri gnjiti, potem je zaženi celo tje in je pohodi!
Enega teh govorov je pretrgal poslanec, ki je prinesel kralju novico o sijajni zmagi pri Kirch-holmu. Hetman Hodkievvicz je s 4000 možmi popolnoma potolkel Švede, ki so imeli 12.000 pešcev in 4000 konjikov, vseh dobro oboroženih. Švedski general Henderson je bil ubit, general Brandt vjet in vojvoda Sundermanlanški Kari jo prav težko ušel. Ta zmaga Poljakov je dolgo slovela v Evropi ter je zagotovila Poljakom posestvo Livlandske.
Zagrebu, v hrvaSkem deželnem »horti, kjer se je moral predsednik orožnikov poslužiti, da je izgnal izključenega dr. Starčevica, drugi dan pa njegovega adjutanta Tuškana. Kakor neradi, nikakor ne moremo odobravati zloglasnega postopanja in nagajanja dr. Davida Starčevioa in njegove stranke, ter je odločno obsojamo! Dostojnost je prvi pogoj v vsakemu parlamentu, m kjer se ta pogreša, gre tudi parlament rakovo pot, dokler ne pogine. Starčevic mora pač blazen biti, ako misli, da bo s surovostjo in z zmerjanjem vlade in narodne stranke svojo nalogo hrvaškega narodnega poslanca tako dobro rešil, kakor če bi mirno in dostojno svoje mnenje v zbornici izrekal. Pa kaj je treba narodni stranki vsako uro po desetkrat očitati, da ona narod slepari in goljufa! Hrvaška narodna stranka si vse prizadeva, da bi z jepo za svoj narod to dosegla, kar dr. Starčevic z grdo prisiliti misli. Ako pa v hrvaškem deželnem zboru goljufija že mora biti na cedilu, imamo pač pogum, taisto poprej dr. Davidu Starčeviču podtikati, kakor pa narodni stranki. Ali mar to ni goljufija dopri-nešena nad narodnim žepom, ako kdo dosledno v deželni zbornici s surovem obnašanjem moti pravilno delovanje zbornice, da poslanci ne morejo ničesar skleniti in za tisti dan zastonj plačo vlečejo? In koliko takih dni ima že dr. Starčevic na svoji vesti! Pač bi bilo za Hrvate v marsikterem oziru bolje, ko bi dr. Starčeviča ne bili nikdar poznali — takošnega^ kakoršen je sedaj! Kaj pomaga talent, če pa dru-zega ni, kakor strast in nagajivost.
l\iJicijo»ni liberalci se še vedno nadjajo danes ali jutri zopet državno krmilo v roke dobiti in sicer to od Bismarka pričakujejo, da jim bo pomagal. Prazne nade! Abotnikratkovidneži od shoda treh cesarj ev, ki bo menda v sredi bodočega meseca in na kterem bodo tudi trije kanciarji Kal-noky, Giers in Bismark navzoči, tega tako zaželje-nega trenutka pričakujejo. Pri vsem tem pa menda nočejo vedeti, ali pa v resnici ne vedo, da je na cesarskem dvoru Dunajskem izdajalsko njihovo prizadevanje jako dobro znano in da so za taisto ondi že pred dvanajstemi leti vedeli, toraj že tedaj, ko v Avstriji še ni bilo fakcijozne klike pod tem imenom, ktero je bila deset let pozneje označena iz ust pre-svitlega cesarja samega. Pri poslednjem shodu treh cesarjev v Berolinu leta 1872 meseca septembra opazoval je član cesarske rodovine Avstriji sovražno postopanje liberalcev ali tedanje ustavoverne stranke ter se je nedolgo po shodu nekje izrazil: „V Berolinu culi smo lepe reči o nekterih kolovodjih ustavoverne stranke. Taisti so rajši prostovoljni Prusi kakor pa Avstrijci". Od tedaj pa do danes je že mnogo Donave steklo v Črno morje, a fakcijozni liberalci so še vedno ostali, kakoršni so bili, nepoboljšljivi, krivični, samopašni in pred vsem pa Slovanom sovražni in nespra-vedljivi.
Vnanje države.
Srbski kralj Milan prišel bo drugi teden k velikim vojaškim vajam ob Moravi. V Zemuncu sprejela ga bosta v imenu cesarja hrvaški vojaški zapovednik general konjiče Eamberg in pa major grof Eosenberg, ki sta mu od cesarja tudi v službo odločena.
Mumunski kralj JLarol odšel je v Beli-grad srbskega kralja obiskat. Danes zjutraj dospel je tjekaj, kjer se bo še jutri pomudil, v ponedeljek zjutraj odrine pa zopet proti domu.
Bolgarska se bo tudi vdeležila deželne razstave, ki jo bodo obrtniki bodoče leto v Budapeštu napravili. Podala se je namreč komisija iz Budapešta v Sofijo, kjer se je knezu predstavila s prošnjo, da naj bi se tudi Bolgarska obrtniške ogerske deželne razstave s svojimi izdelki vdeležila, ker so Ogri in Bolgari, kakor tudi Srbi, kteri bodo enako svoje izdelki razpostavili, med saboj v direktni kupčijski zvezi. Knez Aleksander je deputacijo prav blago-
voljno sprejel in obljubil, da se bo Bolgarska po svoji moči ondi pokazala, da pa obžaluje, da njeni izdelki ne bodo toliko čedni, kakoršnih se morda ondi nadjajo. Dobro pa bo to za bolgarske obrtnike, ker se jim bo pri tej priložnosti ponudila prilika marsičesa naučiti se, kar do sedaj še ne znajo. V daljšem razgovoru omenjal je knez tudi z velikim veseljem, da bo že v dveh letih Sofija z Budapeštom po železnici zvezana. Tedaj bo Bolgarija še le oživela, ki je sedaj le polovico leta z ostalim svetom združena v mednarodnem prometu, tako dolgo namreč, dokler je Donava prosta ledii. Kakor hitro pa se vožnja po Donavi vstavi, kar po navadi od meseca novembra pa do marca traja, spremeni se Bolgarija v pravem pomenu besede v Avstralijo, tako je osamljena. Po železnici pa, ki se bo v kratkem graditi jela, ter kneževino po eni strani zvezala z iztočno Eumelijo in Carigradom, po drugi pa s Srbijo in Avstro-Ogersko naravnost, prišlo bo tudi tja doli novo življenje, in domača obrtnija jela se bo tudi krepkeje razvijati.
Več tisoč ljudi zbralo se je danes teden opoludne v Palermi na LaSkem na otoku Sicilija pred mestno prefekturo (magistratom), ki so vsi žugali prefektu očitaje mu neodpustljivo malomarnost, da se ni ob pravem času pobrigal za ukrepe, po kterih bi se bila koleri pot preprečila. Iz ogromne množice izlušila se je komisija, ki je šla prefekta vprašat, ali je vlada že kaj določila, kar bi prebivalce pred kolero in njenim zatrošenjem obvarovalo. Profekt pravi, da ne ve, toda odmah hoče v Eim brzojaviti in do večera se bo že zvedelo, kako in kaj. Večer pride, časniki izidejo, o kakem ukrepu pa niti črke nobeden nima. Ta malomarnost je ljudi tako razlju-tila, da so na več krajih, posebno pa pred prefekturo jeli bombe metati. V nedelju proti enajsti uri se je veliki trg zopet napolnil z ljudmi, ki so kleli in razsajali, ter na prefekta in vlado zabavljali. Ob dvanajstih je pa nek vradnik ljudem naznanil, da se je določila žldnevna kontumacija. Tudi se bo določila straža ob morji, ki bo branila vsak tajen vhod na otok. Mestni odbor je pa sklenil oborožiti majhno brodovje, ki bode otok čuvalo iz morskih strani. Ljudje po Siciliji so tako oplašani zarad vednega razširjanja kolere, da so se nedavno kar trumoma vstavili nekemu parniku, ki je iz Francoskega tjekaj došel. Imel je na krovu mrliča za kolero, kterega je hotel na Siciliji izkrcati. Sicilijani so pa rekli, da ako ne odrine z lepo od koder je prišel, mu bodo z orožjem pot pokazali,
Bismark je tiček, da mu ga ni kmalo para! Da se pri vsi svoji moči Francozov vendar le vedno boji, dokazuje nam njegovo laskavo in prijazno postopanje proti taistim in prizadevanje, da jih vtrdi v misli, da naj se v iztočni Aziji dobro drže. Bismark bo med vsemi evropejskimi državniki gotovo poslednji, ki bi Francozom svetoval, da naj Kitaj zapuste in naj se domu podajo. O kaj še; še le nasprotno, če mu bo mogoče, podšuntal jih bo, da po nobeni ceni ne smejo odjenjati, kajti kolikor več časa bavili se bodo Francozi s Kitajci, toliko manj bodo utegnili na Een, na Alzacijo in Loreno misliti. Lahko bi stavili goldinar na krajcar, da, če bi bilo v Bismarkovi moči, on še danes napravi, da so si Francozi in Kitajci najmanj za deset let v laseh, med tem časom bi pa Francozje po Bismarkovi previdnosti na Alzacijo-Loreno pozabili in tudi za deset daljših let bi bili Nemci tako rekoč pred vsakim napadom preko Eena zavarovani, kajti Francozi bi si v teku desetih let za dolgo dolgo ohladili nemirne glave. Po drugi strani se pa Bismark tudi za to Francozom laska in vse njihove kozolce prezira, ki se v Parizu in po drugih francoskih mestih Nemcem na razžaljenje preobračajo, da bi jih na svoji strani imel ali pa že vsaj Angležem odtujil, ako bi si danes ali jutri Nemci in Angleži sprijeli. To je pa Bismark skoraj že dosegel. Angležka in Francija se že ravno tako pisano gledate vsaj na časnikar-
skem polji, kakor pa Angleška in Nemčija. To se ve, da časnikarji sami ne bodo še ognja napravili, pač pak se po njih zamore soditi javno mnenje in tisto pa ni ravno najboljše o medsebojnih razmerah.
Anarhisti jeli so tudi že gostoljubnim Švicarjem presedati in to zarad predrznosti, da so jih jeli pobirati in pod ključ spravljati. Po Bernn so po smrti roparja Stellmacherja noč in dan prepovedane tiskovine prevratne vsebine kar javno po mestu trosili, kar se je konečno ondotni policiji vendar-le preneumno zdelo. Ob enem zasačili so več anarhistov na svojem zboru, ki so imeli pri sebi ostanke tiste proklamacije, ki so jo po Stellmacherjevi smrti v njegovo poveličanje izdali. Vse so zaprli in se je proti njim preiskava pričela. Švica se je le predolgo igrala z ognjem nad sodom s smodnikom. Leta in leta bila je vsakemu hudobnežu in tudi če je bil še tak zlodej odprta. Ni čuda toraj, da se jih je ondi nabralo, kakor vrabcev na proso in nikakor ne bodo švicarski redarji lahkega posla imeli, ako jih bodo hotli do čistega potrebiti. Koliko imajo s tem rakom na telesu človeške družbe ravno sedaj na Angleškem opraviti, ter bi se ga na vso moč radi odkrižali. Toda prepozno so jeli na to misliti. Ondi se je anarhističen strup zajedel več ali manj že povsod globoko v bolehno telo angleških delavcev. Prav nekaj enakega bomo čez nekaj let v Švici in — na Ogerskem doživeli, ako se bo Tisza trmoglavo branil proti tej grozni kugi vzajemno z drugimi vladami postopati.
Francoski vladnilisti svare pred novicami gledč postopanja v Jftoji,. kakoršne vladi sovražni listi prinašajo. Pomoči jim n,e bo potreba nobene, bodo že sami Kitajce vgnali, kar so deloma že storili, Tudi kamoram se nič ne mudi, da bi se morale odmah sklicati, kakor to skrajni levičarji ali petro-lerji zahtevajo. Ako Kitajci sami ne bodo na daljši boj silili, se ga bodo Francozi izognili, kajti dosegli so, kar so nameravali in to je posest otoka Formoze. Luka Ke-Lung je zasedena, vojna luka in mesto Fu-čeu razsuto in razdjano, premogove jame dobili so v svojo oblast in tretjino cele kitajske pomorske oblasti so pa vničili. V očigled vsega tega Francozi ne mislijo dalje segati in tudi žuganja Kitajcev, da bodo Tonking napadli, se prav nič ne boje, ker so ondi Francozi dobro zavarovani in na vsakojako obrambo izvrstno pripravljeni. To je pa ravno povod, da so vse angleške novine jele Francozom sovražno pisati. Vse_ surovosti, kar so jih Francozje v Anamu, Tonkingu in sedaj pfi napadu otoka Formoze nad Kitajci doprinesli, vlečejo na dan ter jih svetu razkazujejo, kakor kdo zna kake posebnosti da so to. In ravno Angleži imeli bi najmanj vzroka nad Francozi rohneti in javkati, ker ni še tako dolgo od kar so sami neskončno gorje zanesli v Aleksandrijo, ko so jo razsipati jeli. Vsa angleška jeza ima svoj pravi izvor v zavidljivosti in nevošljivosti, ker se boje, da jih bo dalj časa trajajoča vojska oškodovala pri trgovini s čajem, opijem, dišavami in drugimi orijentalskimi rečmi, ktere so sedaj deloma v Kitajske kraje uvaževali, deloma pa ondi nakladali in domu vozili. Angleži se poganjajo za svoj žep in od tod tolikanj sovraštva po njihovih novinah do Francozov.
Škodo, ki so jo Francozi že do sedaj na otoku Formoza Kitajcem naredili, razsuvši jim vse trdnjave ondi znaša v okroglem številu 50 milijonov frankov. Pomorski minister francoski telegrafiral je Courbetu, da je vlada z njim in z njegovimi ljudmi ter učinki njihovimi popolnoma zadovoljna in se nadja tudi srečnega daljšega vspeha. Vsled tega bo mini-sterski predsednik Ferry kamore še le 15. oktobra sklical; kajti sedaj bodo F 'rancozi mirno čakali, dokler se Kitajci ne podajo, če bi se pa kaj nenavadnega zgodilo, sklicale se bodo pa kamore poprej.
Ko so slišali senatorji in poslanci to novico, so pali vsi v cerkvi na kolena. Duhovnik Skarga je po končanem „Te Deum" nadaljeval prejšni govor.
„Kaj naj storim s teboj, nesrečno kraljestvo? Kdo mi dii dovelj solzii, da objokujem one, ki so pali za domovino? Da bi bil jaz Izaija, bi hodil bos in na pol oblečen okoli ter vam klical: zaprav-Ijivci in prestopniki božje zaveze, tako vas bodo oropali in ponašali se bote s svojo nagoto, ako pripelje Gospod sovražnike na vaše glave in vas bo dal v tako sramoto. Neprenehoma se rušijo zidovi naše države; vi pa govorite saj ni nič, saj ni nič. Predno se pa bote zavedli, bo padla dežela ter vas vničila. Da bi bil jaz Jeremija, dejal bi na noge železne spone, bi ovil verigo okrog vratu ter klical grešnikom, kot je klical on : Tako bodo zvezali mogočne ter jih peljali v daljino kakor ovce. Pokazal bi jim sprhnelo obleko, ki pade v prah, ako se strese in vam rekel: Tako bode segnila, zginila in se spremenila v pepel in dim vaša slava, vse vaše bogastvo in vaš blagor. In vzel bi lončeno posodo, vas sklical, jo vrgel pred vašimi očmi ob zid, rekoč: Tako vas bodem razbil, govori Gospod, kakor to posodo, ktere čepine se ne dajo več v celoto spraviti."
Tu malo poneha in kakor bi videl pred seboj poroško podobo, zakliče: O kako si ti zapuščeno, lepo in obljudeno kraljestvo! Jokajoč zdihuješ v noči; solze polivajo tvoje lice; nimaš ga ljubega prijatelja, ki bi te tolažil; vsi te zaničujejo, vsi so postali tvoji sovražniki. Ljudstvo zdihuje po kruhu. Zaničeval je gospod altarje in dal cerkve sovražnikom v rokd. Naša dedšina je pala v tuje roke in naše hiše so lastnina sovražnikov. Naši služabniki nas vladajo; ni ga nobenega, ki bi nas rešil iz njih roke. Oni stoj(5 na našem tilniku in ne privoščijo vtrujenim niti trenutka počitka. Onečastili so naše ženč in deklice, obesili naše bojnike. Veselje našega srca je prenehalo, naše petje je postalo joL Krona je pala od naših glav; gorj6 nam da smo grešili! In !gov6ril je Gospod svojemu preroku: „Vrzi jih proč, jaz jih nočem pogledati, naj otidejo. Mi pa vpra.šamo: Kara čemo iti? Odgovor je bil: Kdor je je namenjen v smrt, k smrti, kdor k meču, pod meč, kdor k suženjstvu, v sužnost . . .
Končavši to podobo, vzeto iz besed preroka napovedujočega pogin Jeruzalema, pristavi:
„Ko bi bil jaz Ecehijel, bi si lase in brado odstrigel ter razdelil odstrižene na tri dele. Prvega
bi sežgal, druzega sesekal, tretjega bi prepustil vetru in vpil bi zraven: oni zmed vas bodo poginih lakote, drugi bodo pali pod mečem, tretji se bodo razkropili po svetu."
Te žuganja si vzemite k srcu. Sicer nisem o vas in o vašem poginu dobil nobenega posebnega raz-odenja; pa poslanstvo do vas imam od Boga; nalogo imam, očitati vam vaše hudobije ter vam ozna-njevati maščevalno kazen, ako se ne poboljšate. Vsa kraljestva, ki so poginila so imela take poslance božje in govornike, ki so jih spominjali njih pregreh ter jim prerokovali propad.
Na to razlaga Skarga, da so žuganja božja raznovrstna. Nektera so taka, da se ne vresničjio, kakor hitro delajo ljudje pokoro in odvrnejo jezo božjo s prošnjami. Druga so taka, ki so vresničijo še le pozno, in sicer še le pri potomcih, sinovih grešnikov, ki so posnemali hudobne očete; zopet druga, ki se takoj vresničijo nad onimi, ki trdovratno zavračajo božjo milost.
Te raznovrstna žuganja razlaga iz sv. pisma in svetovne zgodovine, ter pravi: „S kakim žuganjem me je toraj Bog k vam poslal, odlični gospodje? Ako me vprašate: ali s prvim, ali drugim, ali tret-
Izvirni dopisi.
Iz Trate nad Loko, 27. avg. „Preroki vaši vam bodo laži prerokovali", mi je velikokrat na misellio-dilo, kadar sera od petih let sera, kar ima Taalfe-jevo rainisterstvo krmilo vlade v rokah, po liberalno-židovskih časnikih čital, da zdaj, zdaj bo palo rainisterstvo Taaffejevo ter prostor naredilo liberalnemu, neraškerau. Vselej nas je veselilo, kadar so po naskoku na rainisterstvo neračurski laži-liberalci'v jarku obležali ter le počasno in s težavo na plan plezali, da so se pripravljali na nov naskok ter spet vnovič in vselej v jarku obležali. Naj bi jira dobro teknilo!
Iz tega vidite, da imamo vedno še simptije za Taaffejevo rainisterstvo, ter nočemo strastno in strankarsko trditi, da od tega ministerstva nimarao nič; pa prav nič, kakor so zatrdovali raarsikteri tudi slovenski listi; a vendar raorarao pa tudi pripoznati, da nam je že marsiktero upanje splavalo po vodi. Koliko se nam je že govorilo od pravic slovenščine po uradnijah, davkarijah itd. Upali smo, da se nam bodo te naravne pravice res enkrat pripoznale ali bolj prav in naravnost, da se bode slovenščina v uradnije vpeljala. Ali kaj, pripoznala se nam je pravica res že v znanem 19. paragrafu in tudi pozneje; a kaj poraaga, rainisterstvo obrača, uradniki pa obrnejo — le raalokje se ravnajo po paragrafih ustave in ukazih rainisterstva. V preteklem mesecu so rai prinesli kakih pet dopisov kraetiški posestniki s prošnjo, naj jim povem, kaj jo v pisanji. Ead storim, a vendar resnico govorim, če povem, da me večkrat nevolja obide, ker se mi ubogi trpini smilijo. Naj bi nekteri gospodje slišali, kako kraetiški ljudje godrnajo in javkajo, koliko drazega časa zgubijo s tem, da z nerazuraljivira pisanjem v žepu mnogokrat od vasi do vasi hodijo, preden zvedo, kaj se od njih tirja; gostokrat pa še ne pravega, in toraj še večo škodo trpijo. Bog ve, če je še kje tako ka-li, kakor pri nas, da se uradniki tako raalo zmenijo za ukaze visoke vlade? Naj bi gospodje pomislili, kako slabe vtise dela tako postopanje na ljudstvo. Naj nikdo nr^ reče: Zakaj ljudstvo ne tirja svojih pravic? No, zakaj ne? Saj veste zakaj ne.	—c—.
Iz Vodic, 29. avgusta. Oastitira bralcem „Slovenca" morda ne bo še vsem znano, da je velika posestnica, Katarina Sporn iz Vodic, v last dala Mariborskim šolskim sestram prostorno novo hišo z enim nadstropjem v Eepnjah, pol ure od Vodic oddaljeni vasi. Posestvo, ki obsega 56 oral polja, travnikov in gojzda. To jira je izročila proti terau, da se v Eepnjah naselijo in ondi vstanove dekliško šolo. Po dokončanih obravnavah z dotičnirai oblast-nijarai, prišle so lansko leto o sv. Juriji tri čč. šolske sestre iz Maribora na svoje novo doraovanje v Sepnje ter takoj pričele enorazredno dekliško šolo.
O priliki, ko so pokojni knezoškof Krizostom šolske sestre vpeljali v njih novo službo, razodeli so tudi svoje veliko veselje, da je predobrotljivi Bog zasadil v vinograd Ljubljanske škofije novo sadiko, red čč. šolskih sester iz reda sv. Frančiška Asiskega, ki bo, porošena z railostjo božjo, rastla, se razcvitela in donašale lepega sadu Vodiški fari, pa tudi okolici. Šolske sestre, so rekli, ne bodo le podučevale žensko šolsko mladost v raznih šolskih predmetih, ampak
jo bodo tudi izrejevala v strahu božjem in napeljevale k lepemu kršanskemu življenju.
In sedaj, po skoraj poldrugem šolskem letu, radi pripoznavarao, da je bila ta nada celo opravičena, že vidimo da bode šola šolskih sester zares prinašala koristnega sadii, potrebnega znanja in bogaboječega življenja. Minulo šolsko leto hodilo je iz domače in Zapoške fare v Eepenjsko šolo 82 deklic, ki so se učile predpisanih predmetov; nektere izmed njih so se o prostem času vadile tudi v ženskih ročnih delih, o zimskem času je dobivalo ta poduk tudi več deklic ki so že izstopile iz vsakdanje šole. Otroci so šolskim sestrara celo udani, jih radi ubogajo, se zlo boje se jim zameriti. Prav pridno in sploh redno šolo obiskujejo tako, da, ko je meseca majnika g. c. kr. deželni šolski nadzornik Eepenjsko šolo obiskal, ni manjkalo nobene šolarice. častite šolske sestre se pa tudi res iz ljubezni do Boga in do nedolžnih otrok z vso vnemo žrtvujejo podučevanju sebi izročene mladine, tor store vse, da bi jih lepo izredile, da bi jih privadile leperau, pobožnemu življenju. O toplem, poletnem času peljejo po šoli otroke v kapelico presv. Jezusovega Srca in tamkaj pod njihovim nadzorstvom opravijo šolarice svojo kratko, a prisrčno pobožnost tako lepo, da, ko sera bil nekega dne navzoč pri tej otroški verski vaji, sem sam pri sebi blagroval otroke, ki se v nježnih letih tako skrbno napeljujejo k bogaboječemu življenju.
Otrokora v spodbujo in staršem v veselje, imeli smo ob koncu šolskega leta očitno skušnjo. Počastili so bili Eepenjsko šolo ob tej priliki veliki dobrotnik šolskih sester, prečastni gospod kanonik Fr. Košar iz Maribora, prečastita gospoda dekana Jak. Bohinec iz Braslovič, ki so gosp. kanonika spreraljevali, in Karaniški, ki so iraeli takrat pri nas kanonično vizitacijo ter doraači gospodje. Vsi pričujoči so se jako pohvalno izrekli o tej šoli in bili so z vsera, kar so pri skušnji slišaU in videli popolnoma zadovoljni. In prečastni gosp. kanonik bili so nam tako dobri, da so k sklepu s prelepira nagovorom otroke in druge pričujoče veselo ganili.
H koncu bodi še povedano, da o novem šolskem letu, ki se bode pričelo 1. oktobra, šolske sestre v Eepnjah sprejamejo nekoliko deklic proti primerni plači v stanovanje in na hrano. Kjer želijo izvedeti pogoje sprejetja, naj blagovolijo poprašati pri čast. prednici šolskih sester v Eepnjah.
Izza sv. Gore, 27. avg, {Občni elor Cecilijan-slcega društva) za Goriško nadškofijo se je 25. t. ra vršil v Gorici po naznanjenem redu s tera razločkom, da sv. maša ni bila pri sv. Ignaciju, ampak v seraeniški kapeli. Za petje so se pripravljali pevski zbori Cerkljanski, Šebreljski, čepovanski in P. Kon-stantinovi pevci. Ker se je pa zadnje dni odločilo, da ne bo nastopil mešan zbor, da bi se bolj strogo pokazala prvotna oblika cerkvenega zbora in da bi se nekterim Lahom ne dalo pohujšanja (v stolni cerkvi pojo brez izjeme le moški pevci), so pri sveti maši, ktero je služil preč. g. Vidic, dekan Kanalski, peli P. Konštantinovi pevci (12- do 151etni fantiči) in nekteri Cerkljanski in Šebreljski pevci. Orgljal je Cerkljanski kaplan, č. g. Kokošar. Popolnoma zadovoljni in povzdignjenega duha zapustili smo lepo semeniško kapelo.
Nato srao se zbrali v seraeniški obednici k
jim, vam odgovorim: jaz ne vem. Samo eno vem, da enemu izmed njih ne bote odšli. Jaz pa, vaš ponižen hlapec, voščim vara, dragi mi bratje, mojerau ljudstvu in moji Ijiibljeni domovini prvo žuganje, da naj Bog žugajoč vara podil rešilno roko, ter vas spokorjene zopet povzdigne k stari sreči ter odvrne svojo jezo od otrok, ki so se zatekli nazaj v njegovo naročje."
Te pretresljive prerokovanja je sklenil z besedami usmiljenja, ktere je govoril Hozej: „Oživil nas bode drugi dan, tretji dan obudil." To je edina tolažba, ktero d4 svojim poslušalcem.
Skarga je dosegel vzor govornika in domoljuba. Kot govornik stoji v enaki visokosti s Francozoma Bossuet in Massillon, v mnogih ozirih ju celo prekosi. V najlepših pridigah francoskih prevladuje mnogokrat oblika; spozna se takoj, da so bile namenjene učenim poslušalcem. Pri Skargi je oblika tudi lepa; pa on ni iskal nikdar lepih oblik, temveč je govoril naravno — prikupljivo. Njegov slog ima znak zlate dobe poljskega slovstva, njegov jezik je polnodoneč. Na leci in na govorskem odru se jo kazal ogenj Skargov. Eazlagajoč šolsko - suhoparno dogmatične stvari, se je naenkrat vnel, je prišel v
preroško navdušenost ter razlagal prihodnost, klical ljudstvo k pokori, on prerok, ves duhovnik, ves Poljak. Ako je stopil na leco, se je večkrat spozabil; plavala mu je pred dušnim očesom podoba vzorne domovine; navdajal ga je preroški duh, v ktereraje učil ljudstvo, kako naj živi, učil plemstvo, kako naj osreči sebe in narod, ki mu je prepuščen v skrb. To ga najbolj povzdiguje raed druge govornike.
Hude nevarnosti so žugale toraj narodu Poljskemu. Ako je pa tak mož jel delati s svojim nad-vladujočira, čilira duhom, s svojim svetim ognjem, s svojo navdušenostjo, se je moralo obrniti na bolje. Ako prebiraš le odlomke njegovih govorov, moraš ga rad imeti; občudovati moraš moč njegovih besedi in njegovo blago, nesebično domoljubje. Nehote praviš: srečen čas, v kterem je živel, srečen narod, ki ga je rodil, blagor ljudstvu, ki ga je poslušalo. Ob koncu rečemo le: Bog daj nam Slovencem v.eč mož, ki bi vsaj posnemali takega neprestrašenega moža, če ga že ne morejo doseči. In iraeli bi potera za trdno upati, da se tudi pri nas stvar obrne na bolje, zlasti naj bi veliki in mali imeli toliko ponižnosti, da bi jih poslušali. „Bog daje ponižnim svojo milost, prevzetnim pa se vstavlja."	F. E.
občnemu zboru. Omenim naj tii, da pri sv. maši in )ri občnem zboru so bili pričujoč tudi prevzvišeni cnez in nadškof Alojzij, kteri so pred začetkom zborovanja naprošeni od društvenega podpredsednika, o. Konstantina, vsim zbranim podelili sv. blagoslov. Po podpredsednikovera nagovoru je tajnik, preč. g. dr. Sedej, poročal o delovanji odbora, o rasti in na-3redovanji društva. Jako skrbno sestavljeno poročilo je gosp. tajnik Lahom tudi v italijanskem jeziku podal. Društveni blagajnik, preč. g. prof. H. Zoru, je prebral račun, zbor pa je s pohvalo odobril od-borovo delovanje.
Sledil je poučni govor. Gosp. župnik A. Har-raelj, prvi Goriški Cecilijanec, povedal nam je v jako osoljenem govoru, kaj hočemo, kako in kaj upamo in bomo dosegli Cecilijanci? Sonorni glas in zanimivo sestavljeni govor je naredil globok in dober vtis.
Za predsednika je bil z vsklikom izvoljen mons. dr. Gabrijelčič, ki je naznanil, da nerad prevzame to mesto, pa se bo trudil pospeševati za blagor in napredek dru.^tva.
G. učitelj Bajt je opozoril društvo na splošno ljudsko petje, in je v tem oziru nasvetoval preraerabo pravil. Videti je bilo, da je ta nasvet večino pričujočih vznemiril. Na predlog preč. g. dekana Vidica se je ta predlog izročil odboru v pretresovanje.
Konečno so govorili prevzvišeni gosp. knez in nadškof. Eekli so, da so in ostanejo prijatelj in pod-piratelj Cecilijanskerau društvu. Govorili so o prvotnem cerkvenera petji brez ženskih pevkinj, priporočali so šolske fantiče pripravljati za cerkveno petje, ter društvu želeli srečno vspešno prihodnjost. Blagodejen vpliv je naredil ta očetovski govor.
Ob dveh smo iraeli „Visitatio Sanctissirai", kjer smo slišali mnogo lepih motetov iz „Cecilije" in drugih skladateljev.
Slednjič srao imeli prosto zabavo v velikanski seraeniški obednici. Do malega vsi Cecilijanci smo se tii sošli na „vrček pive". Vmes so pevci prepevali krasne slovenske pesmi. Vedno med nami je bil tudi pevovodja stolne cerkve Ljubljanske, gosp. Foerster, in č. g. župnik Jakob Aljaš. Prvi nam je tudi pokazal, da je res mojster na harraoniju, drugi pa je zraven zapel »Kje so moje rožice". Tudi č. g. dr. Flapp je pokazal svojo izurjenost na harmoniju. Da vraes ni raanjkalo primernih napitnic, sp ura^ samo ob sebi.
DomaČe novice.
{Dramatično društvo) ukrepa prirediti po svojeiu ravnatelju gosp. dr. Josipu Staretu v 20. in 21. dan septembra letos v korist »Narodnemu domu" v deželnem gledališči predstavo. Krasna Vilhar-Šantljeva narodna opera »Jaraska Ivanka" se je tera povodora v predstavljanje izbrala. Veselo iznenadeni čujerao, da prevzarae naslovno ulogo »Ivanke" gospa Gerbideva, soproga našega vriega opernega pevca, gosp. profesorja Gerbiča. Na sijaj te predstave gotovo ne bode odrekel naš g. Meden svojega sodelovanja. Uloga »Bogomila" je v veščih rokah gosp. Š t a m c a r j a, kakor tudi ostale uloge prevzemo izkušene pevske in igralne moči. V tem okviru mislimo si še vrle naše čitaluiške pevce z mogočnirai glasovi, njih »stare garde", in ponosno lahko izjavirao: Veni, vidi, vici.
{Gospodom peneijonistom) na prošnjo raestnega raagistrata javljamo, da se bodo odšle mesečne pobotnice o pokojninah ali rairovninah pri mestni go-spodski vidirale le v 1. dan vsacega meseca dopo-ludne in popoludne, pa v 2. dan vsacega meseca dopoludne za navadnih uradnih ur in da bode poseben uradnik izvrševal ta posel v mestni dvorani.
(O pitni vodi) po Ljubljanskih vodnjakih razglaša mestni magistrat najnovejšo preiskavo po prof. Knapiču. Vsled taiste razdelili so se Ljubljanski vodnjaki v take, ki imajo dobro vodo, v take ki imajo ravno še dobro, v take, ki se gnojnica vanje poceja in konečno v take, ki imajo slabo pitno vodo.
Dobra voda je v naslednjih javnih vodnjakih: na Eeseljevi cesti, v Zvezdi, na cesarja Jožefa trgu, na Spodnjih Poljanah pred živinozdrav-nišnico, na Cojzovera grabnu, v Kolodvorskih ulicah, v Kravji dolini pred hiralnico, na Zabjaku pri porotni palači in pri cerkvi sv. Florijana. Dalje imajo
dobro vodo naslednji privatni vodnjaki: na Du-najsiii cesti št. 7 Frohlich, na Karlovšisi cesti št. 15 vodna kasarna, na cesti Marije Terezije št. 10 Treo, hotel pri Južnem kolodvoru", v Gradišči št. 1, vodnjak v tovarni za smodke, mestna ubožnica na Karlovški cesti, pri „bavarskem dvoru" na Dunajski cesti, hiša dr. Eisl-nova na Poljanah, pri Maliču, pri Slonu, pri Tavčarji, na Poljanah Elizabetišče, brambovska vojašnica na Eimski cesti, v križankih vodnjak nemškega reda komende in na Poljanah dekliški zavod Lichtenturnov.
Eavno še dobra je voda za Šenklavžem in v „Marijanišči" na Poljanah.
Gnojnica je v dveh vodnjakih, in sicer v Gradšči št. 11 in 13 in pa v otroški varoval-nici. Oba vodnjaka je gosposka zaprla.
Slaba je voda po sledečih vodnjakih: Pred sv. Jakobom, pred Nušakovo vojašnico in pred Trnovsko vojašnico. Vsi ti vodnjaki, kakor tudi oni za Šenklavžem, se bodo osnažili in prečistili z ogljem. Zasobni vodnjaki imajo sledeči slabo vodo: „pri cesarji" na cesti sv. Petra, ravno tam št. 9; farovž sv. Jakoba; v ulicah sv. Plorijana štev. 10 in 8; mestni trg št. 2, 8 in 17; in v Eožnih ulicah št. 15. Posestnikom teh vodnjakov naročilo se je, da jih morajo osnažiti, drugače se jim bodo v slučaji da bi kolera nastala, zaprli.
Konečno še omenimo, da to niso vsi vodnjaki. Gosp. prof. Knapič pr^-iskal je vodo samo v 42 vodnjakih, po druzih ne. Pač bi bilo svetovati, da bi vsak gospodar v očigled javnega zdravja sam skrbel za preiskavo svojega vodnjaka, ako ga ni med naštetemi.
{Kleebergov zverinjalc) pripeljal se je v Ljubljano, kjer se bo razkazoval od jutri 31. avgusta do 8. septembra v Lattermanovem drevoredu. Ta zve-rinjak je eden največjih, kar jih je do sedaj Ljubljana videla. Ima 15 levov, 5 risov, 2 črna panterja, več pisanih panterjev in leopardov, 4 kače, več krokodilov, 1 nosoroga, 1 nilskega konja, 1 tapirja, 2 slona itd. Vstopnina je v L razredu 70, v IL 40, Y in. 20 kr. za osobo.
(Za polovico) navadne vožnje cene pride na Dunaj, v Trst ali Benetke, kedor se posluži poslednjih letošnjih zabavnih vlakov, ki se bodo o Malem Šmarnu vozili med Dunajem, Trstom in Benetkami. Iz Ljubljane odide tak vlak na Dunaj 6. septembra ob 3. uri 7 minut popoludne. V Trst, Eeko, Benetke pa 7. septembra ob polidveh popoludne. Cene so znižane še več kot na polovico.
Častitiiii volilccm
kmetskih občin Postojnsko-Logaško-Senožeško-Loško-Bistriškega okraja!
V izgledno mnogobrojnem številu ste se 25. dan t. m. vdeležili Postojnske volitve v deželni zbor in tako z nova sijajno dokazali staro notranjsko zavednost pa tudi disciplino, ker ste izvolili od volilnega shoda postavljenega in od izvrševalnega odbora proglašenega kandidata
g. Adolfa Obrezo.
Za to Vam toplo zahvalo izreka izvrševalni odber kluba narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora.
V Ljubljani 28. dan avgusta 1884.
Zahvala.
Podpisani izreka najtoplejšo zahvalo Ljubljanskim požarnim brambovcem, kteri so v nedeljo popoludne, t. j. 24. t. m., tako urno z dvema brizgalnicama iz Ljubljane v Mateno k grozovitemu požaru gasit prišli, ter obvarovali vas še večji nesreče. Zahvaluje se tudi domačim požarnim brambovcem iz Studenca, (ki so, kakor čujemo že ob 3. uri z dvema brizgalnicama na mesto požara prihiteli), in drugim blagim sosedom, ki so enako pritekli z ročnimi brizgalni-cami ter imeli mnogo trdega posla, kajti toliko klaje in žita je vzrokovalo grozoviti ogenj. Posebna hvala pa še gospodoma Henriku Galletu in Avgustu Drelsetu, ta dan načelnikoma Ljubljansko požarne brambe, ktera sta silno opečenega in že v nezavesti ležečega posestnika Sterleta, očeta več mladoletnih otrok gotove smrti s tem otela, da sta mu ožgani in opečeni život z oljnato tekočino oblila, mu s tem trpljenje polajšala, ter ga še prihodnji dan vljudno obiskala. Dobrotljivi Oče nebeški naj povrne vsem trud in ljubav.
Jakob Dolenec, župnik Ižanski.
Telegrami.
Zagreb, 29. avg. O Žumberku izjavil se jo sokcijski načelnik Stankovio v deželnem zboru, da si vlada prizadeva doseči priklep Zinnberka k HrovaškeJ, in jo bo veselilo, ako to doseže. Takoj potom volil si bo tudi ta okraj svojega zastopnika. Srbski predlog se je soglasno sprejel.
Hamburg, 29. avg. Ključavničiirski pomočnik Bornemann napadel jo z naošče-nim orožjem menjovalca Kannerja v me-njevalnici, kjer je slučajno na samega naletel in ga je v hrbet osuval. Kanner je na pomagaj klical, Bornemann je pa všel. Po silni gonji so ga prijeli.
Shangaj, 29. avg. Kakor se govori, žele si Kitajci s Francozi pogodbo pričeti. Vsi so zbegani in kar trumama zapuščajo Shangaj.
TJmrli so:
v bolnišnici: 27. avg. Franc Cercv, krojač, 30 let, jctiljn.
Vseganiogočnemu dopalo je, nama nepozabljivega moža, oziroma očeta, gospoda
JA]\EZA FLERE-ta,
mesarja in hišnega posestnika,
danes ob 7. uri zjutraj, v 54. letu starosti, po kratki a hudi bolezni, previdencga s sv. zakramenti za umirajoče, v boljšo večnost k sebi poklicati.
Pogreb nepozabljivega ranjcega bode v nedeljo 31. avgusta 1884 ob uri iz hiše št. 9 v Gruberjevi ulici.
Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra.
Prerano umrlega priporočamo v trajen spomin in pobožno molitev.
v Ljubljani dne 29. avgusta 1884.
Helena Flere, roj. Stupar,
soproga.
Josip Flere,
C. kr. poštni uradnik.
Tujci.
29. avgusta.
Pri Maliči: Moritz Morawctz, fabrikant, z Dunaja. — J. Heinrich, zasebnik. — P. Schroekenfuehs, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — C. Tavolato, trgovec, s hčerjo, iz Trsta. — Eufro-zina pl. Hegyi, zasebniea, iz Debrecina. — pl. Hoberth, zasebnik, iz Debrecina. — Loy in Hauff, posestnika, iz Kočevja.
Pri Slonu: Eieh. Wentz, kraljevi pruski tajni sovetnik, s soprogo, iz Berolina. — H. Nastopil, fabrikant, z Dunaja.
—	Albin Frankenberger, trgovec, z Dunaja. — L. Zeitlberger, trgovec, iz Zagreba. — Perd. Otnazki, ravnatelj navtične akademije, iz Trsta. — Damian Gille, zasebnik, iz Trsta. — Gi-zela Caisutti, zasebniea, iz Trsta. — [Jožef Schauta, gojzdar, iz Hamerstiela.
Pri Tavčarji: Wilh. Vaisz, vradnik, s soprogo, iz Bu-dapesta. — Frančiška Balluch, iz Trsta. — Antonija Blnder, zasebniea, s sinom, iz Trsta.
Pri Avstrijskem caru: Hans Stahl, techniker, iz Landshuta.
Pri Bavarskem dvoru: Georg Strametz, iz Pulja.
—	Janez Gradt, mašinist. — Jožef Stiickl, rudarski elev iz Železne kaple.
]>uiiajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 30. avgusta.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl.	70	kr.
Sreberna „ „ „ „ • . . .	81	„	55
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	104	„	05	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	85	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„	—	„
Kreditne akcije............297	„	50	„
London.......121	„	50	„
Srebro.......—	„
Oes. cekini.......5	„	75	„
Francoski napoleond......9	„	67	„
Nemške marke......59	„	50	„
J. 1>1. Tnxls:oczy5
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti ]>ri jedi, slab žclodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOI, krč v žclodcu, l)itjo srca, 7.aba-saiije, gliste, bolezni na vranici, na jctrili iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 glod.
Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istiulte Ma-rijaceljskc kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Saniorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Truk(iczy-ju. Razpošiljava se le

Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v hriži ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se vabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. 3Ialičti,'' z zraven, stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J, pl. Trnkoczyjn, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili inučuili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličcv protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (22)	posestnik v Šmarji p. Celji.
PlBli MM sirog MM,
izboren zoper kašelj, liripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomnliljevo (]>orsch)

Dlje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
8aliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprcči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
C. Ic. ijriv.,
no smelo bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj B 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Ilazpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatlčna ^dravila se pri nas zmirom frišne dobivajo,
Naročila iz dežele izvršž se takoj
T lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trrik()czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
SP
Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu sicazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje
o @ @ m ^
kroj ač,
v JCiJ-«mlh»mj»m.JL,	"mlJI.JL«?«?
svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni.	(2)