«o$/<
Poitnlrm platana » gotovtnL
Irtiaja vsak dan zjutraj razve®
v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1'—, museitia naročnina Din 20-—, za tujino Din 30-—. Uredništvo v Ljubljani. Gregorčičeva ulica št. 23. Teleton ured* ništva 80 70, 80-60 in 30 71.
Jugoslovan
i/
26-vi.mo
» Din l —
Rokopisi se ne vračajo. — Oglaef po tarifi in dogovora. — llprnva / Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30 68. Podružnica v Mariboru, Aleksaa* d rova cesta št. 24, telefon 29 60 Podružnica v Celju, Samostan* ska ulica St. 4.
Št. 20
Ljubljana, četrtek dne 26. junija 1930
Leto I.
Otvoritev konference Male antante
Ministri prisostvujejo zaključni seji novinarjev - Predlogi za gospodarsko Halo antanto - Včeraj prvi olicijelni sestanek ministrov
Štrbske Plcso, 25. junija. AA. Konferenca Male antante tiska je zaključila svoje delo na svečani seji, kateri so prisostvovali vsi trije zunanji ministri držav Male antante. Predsednik Švihovsky je izrazil svojo hvaležnost za zanimanje, ki ga ministri posvečajo delu Male antante tiska. Švihov-sky je naglasil potrebo osnovanja centralnega tajništva tiska Male antante, ki bo imelo nalogo izvrševati sklepe Malo antante tiska. Nato je govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je dejal, da zunanji ministri držav Male antante z zanimanjem zasledujejo delo Male antante tiska v šestih letih njenega obstoja. Gospod Beneš je naglasil, da bodo zunanji ministri držav Malo antante proučili predloge, stavljene na sedanji konferenci Male antante tiska ter dali o teh predlogih svoje mišljenje. Kar se tiče osnovanja centralnega tajništva Male antante tiska, je gospod Beneš dejal, da se nadeja, da bo to vprašanje pravilno rešeno z ozirom na interese Male antante.
Po tej seji so imeli zunanji ministri držav Male antante Beneš, Mironescu in Marinkovič sejo. Radi konference Male antante je prišlo v Štrbske Plešo okoli 80 novinarjev iz držav Male antante, mnogo novinarjev iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Francije, Italije, Rusije in Zedinjenih držav Severne Amerike.
Štrbske Plešo, 25. junija, d. Danes dopoldne se je najprej sestala k oficijelni svečani zaključni seji Novinarska mala antanta.
Odposlane so bile med viharnim odobravanjem vdanostne brzojavke na prezidenta Masaryka, kralja Aleksandra in kralja Karola. Nato je predsednik Švichovsky obvestil zunanje ministre dr. Beneša, dr. Marinkoviča in Minoresca, ki so ob 9-45 vstopili v sejno dvorano, o sklepu Novinarske male antante, da se ustanovi tiskovni se-kretarijat, ter je zaprosil ministre za odobritev tega sklepa. Minister dr. Beneš je obljubil v svojem in svojih kolegov imenu, da bo zadevo proučil in podpiral.
Spomenica v Gospodarski mali antanti.
Na koncu oficijelne seje je bila med udeležence Novinarske male antante razdeljena spomenica češkega poslanca Pekareka, ki obravnava problem gospodarskega sodelovanja vseh treh držav Male antante. Projekt poslanca Pekareka vsebuje splošne smernice, na kak način naj bi prišlo do izraza skupno gospodarsko sodelovanje Male antante. To sodelovanje naj bi se doseglo s smotreno skupno gospodarsko politiko, z izenačenjem tarifov na podonavskih tržiščih, s skupno in enotno transportno politiko v Podonavju, z osnovanjem močne mornarice v Črnem morju in z ureditvijo pristanišča Galaca v moderno pristanišče, ki naj bi postalo pravi vzhodni Hamburg. Temu skupnemu gospodarskemu delovanju bi se lahko pridružile tudi druge interesirane države Evrope.
Ob 10 30 dopoldne so se vsi trije zunanji ministri odstranili s seje Novinarske male antante.
Štrbske Plešo, 25. junija, d. Načrt ustanovitve stalnega tiskovnega sekretarijata Novinarske Male antante bo zaradi nekaterih težkoč, ki so se pojavile v pogledu kraja in načina organizacije, odgoden za nekaj časa. Demantirajo vesti, da bi se se-kretarijat ustanovil na Dunaju. Dunajski tisk je proti temu zavzel dokaj čudno stališče.
Prva seja zunanjih ministrov.
Štrbske Plešo, 25. junija, d. Zunanji ministri dr. Beneš, dr. Voja Marinkovič in Mironescu so se ob 11. dopoldne sestali na prvo skupno posvetovanje. Konferenca je brez večjih formalnosti posegla v jedro vseh aktualnih političnih vprašanj. Ministri so se sami posvetovali v neprisotnosti kake tretje osebe. Obravnavali so najprej politično situacijo v Evropi. Konferenca je trajala ves dan. O njej je bil izdan prav kratek komunike.
Kakor zatrjujejo, so se zunanji ministri Male antante danes na konferenci posvetovali tudi o skupnih gospodarskih problemih. Na romunski strani je opažati stremljenje, da se čim hitreje podpišejo trgovinske pogodbe. Trgovinska pogodba med Romunsko in Češkoslovaško bo podpisana takoj po konferenci še v Štrbskem Plesu. Jugoslovansko-romunska pogodha pa bo kmalu nato podpisana v Bukarešti, kamor se napoti zunanji minister dr. Marin-? kovic za tri dni.
Štrbske Plešo, 25. junija, d. Zunanji ministri držav Male antante gg. dr. Beneš,
dr. Marinkovič in Mironescu so imeli danes na prvi dan konference dva sestanka. Prvi je trajal od 10-30 do 13, popoldne pa so se ministri sešli ob 17, a posvetovanja ob 18 niso še bila končana. Do zdaj še ni bilo izdano nobeno uradno poročilo o poteku posvetovanj.
ČEŠK0SL0VAŠK0-R0MUNSKA TRGOVINSKA POGODBA PARAFIRANA.
Štrbske Plešo, 25. junija, d. Iz Prage je dospela vest, da so bile premagane zadnje težave v pogajanjih za češko-romunsko trgovinsko pogodbo ter da jo bila ta pogodba že parafirana. Pogodbo bosta zunanja ministra prizadetih držav dr. Beneš in Mironescu v petek podpisala v Štrbskem Plešo. O vsebini trgovinske pogodbe govore v tukajšnjh krogih, da bo prinesla izdatno izboljšanje napram dosedanjemu stanju tako za Češkoslovaško kakor za Romunijo. Sklenitev pogodbe je tudi jako ugodno vplivala na potek posvetovanj vseh treh ministrov Male antante.
Štrske Plešo, 25. junija, d. Podpis češko-romunske trgovinske pogodbe se bo izvršil na posebno slovesen način, pri čemer bosta zunanja ministra Češkoslovaške in Romunije v svojih nagovorih poudarila, da pomeni sklep pogodbe mnogo obetajoč, napredek.., na poti ustvaritve gospodjujsko^ Male antante. Pogajanja za sklenitev jugoslovansko-romunske pogodbe pa ne potekajo tako naglo, čeprav ni nobenih popolnoma nepremagljivih zaprek.
Odmevi Mussolinijevih govorov
Grof Berfilen se je vrnil v domovino
Izjave novinarjem o ciljih londonskege obiska
Budimpešta, 25. junija, d. Ministrski predsednik grof Bethlen se je danes ob 10. dopoldne vrnil s svojega potovanja po inozemstvu v Budimpešto. Pripeljal se je v avtomobilu. Takoj je prevzel svoje posle. Ni doslej še dognano, po kateri poti je grof Bethlen prišel iz Švice na Madjarsko.
Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil zastopnikom tiska, da njegova pot v London ni imela nobenega drugega namena, kot izreči zahvalo angleški vladi za podporo in usluge, ki jih je Anglija izkazala Madjarski pri pogajanjih v Haagu in Parizu. Dalje je hotel angleške merodajne činitelje informirati o madjarskem vprašanju in spoznati stališče angleške vlade v drugih važnih političnih problemih.
Grof Bethlen je dalje naglašal, da njegovo potovanje nikakor ni bilo v zvezi z najetjem madjarskega posojila, ker bi drugače ž njim potoval tudi finančni mini-
ster. Pač pa je stopil v pogledu posojila v stike z londonskimi finančniki, kar pa še ne pomeni zaključka posojila. Dobil je vtis, da kažejo v Angliji umevanje za ma-djarske težnje. Druga notranjepolitična vprašanja Madjarske niso prišla v razgovor.
Grof Bethlen je naposled odločno demontiral vse vesti, da bi bilo njegovo potovanje v inozemstvo v zvezi z vprašanjem madjarskega kralja. O madjarsko-italijan-skih odnošajih so v Angliji po zatrdilu grofa Bethlena popolnoma dobro orijenti-rani. Odnošaji med Italijo in Madjarsko niso tajnega značaja, marveč taki, da ni potreba posebnih ugank za diplomate.
Glede vesti, da je potoval v Rim v svrho posredovanja med Anglijo In Italijo, je pripomnil, da ne potuje v inozemstvo, da bi tam govoril o meddržavnih odnošajih, ki njega nič ne brigajo.
Ducejev brat trdi, da
Rim, 25. junija, n. Govora, ki jih je imel Mussolini koncem preteklega meseca v posameznih mestih srednje in severne Italije, so povsod našli močan odziv. Dogodki poslednjih dni so pokazali, da je italijanska diplomacija pričela izvajati dalekosež-ne načrte, za kar priča tudi poslednje potovanje zunanjega ministra Grandija po Evropi.
Mussolini je očitno naznačil cilje Italije. Govori ministra Grandija v zbornici in v senatu so se razlikovali od Mussolinijevih govorov v toliko, da je govoril Mussolini očitno in rezko. Grandi je govoril zmerno in pomirljivo. Končno so izjave Turatija, ki jih je podal fašistom v Bologni, označevale vso opasnost, ki naj bi pretila Italiji in kateri je treba brez strahu pogledati v oči. Turati je naglašal, da fašizem ne bo ostal pred nlkaršnimi zaprekami, marveč bo stremel za svojimi cilji.
>Popolo d. Italia« prinaša članek svojega ravnatelja, Mussolinijevega brata, v kate-
jib je izzvala Francija
rem so zbrani poslednji dogodki in v katerem piše člankar, da je Benito Mussolini natančno napovedal, da se Francija pripravlja, da ogroža Italijo. Pri tem Arnaldo Mussolini dokazuje, da vojni krediti za oboroževanje v Franciji niso bili posledica Mussolinijevih govorov, nego da so bili nasprotno Mussolinijevi govorj oni, ki so odkrili francoske načrte, člankar pravi, da so govore duceja sprejeli Italijani in tujci na različno načine in da so pri tem nastala tri tolmačenja, ki se dajo razdeliti v naslednje kategorije:
V prvi kategoriji so fašisti, ki so navdušeno sprejeli Mussolinijeve govore in se postavili na stališče, da ima Mussolini vedno prav.
V drugo kategorijo spadajo oni defetisti, ki vedno in povsod dvomijo, v tretjo pa oni, ki so z radovednostjo pričakovali, kaj bo po teh govorih nastalo in čemu je Mussolini alarmiral svet.
Vladna kriza v Nemčiji
Berlin, 25. junija, n. Seja državne vlade je sinoči trajala do 1. Danes dop. se je nadaljevala, a je bila zopet prekinjena ter se bo nocoj še nadaljevala. Zvedelo se je samo toliko, da je dosedanji minister za javna dela Dietrich pristal na to, da prevzame državno finančno ministrstvo. Vsi sklepi, ki jih bodo nocoj sprejeli, bodo poslani jutri zjutraj s posebnim kurirjem državnemu kancelarju v potrditev. Položaj je še vedno zelo negotov; politični krogi računajo, da bo nemška ljudska stranka izstopila iz koalicije, ker ne more pristati niti na stari, niti na novi finančni program. Če se to zgodi, bo vlada poskušala, da svoje sklepe v finančnih stvareh izvede z naredbo.
Razsodba proti morilcu Rajačiču
Zagreb, 25. junija, k. Danes ob 1‘2. je bila razglašena razsodba v procesu proti Milanu Rajačiču, ki je meseca aprila sredi Iliče ubil svojo ženo. Raiačič je obsojen ria 2 leti pq-bije in na izgubo častnih pravic za 5 let. Ra-jačičevo prošnjo, da ga puste nekaj časa na prostem, da uredi firmo in poskrbi z\ svojega otroka, je sodišče odklonilo.
Veliko inozemsko posojilo za Romunsko
Bukarešta, 25. junija, n. V gospodarskih krogih se je razširila vest, da se vlada bavi z vprašanjem zaključitve inozemskega posojila, ki naj bi ga baje dala finančna skupina Kainpfmeyer. Eden glavnih pogojev tega posojila bi bil, da se tej skupini zagotovi monopol za izvoz kmetijskih proizvodov. To vest prinašajo listi z rezervo in pripominjajo, da je vlada res prejela več ponudb za posojilo iz Anglije, Nemčije, Amerike in Francije. Po vesteh »Lupte« bo Romunija v kratkem dobila posojilo na angleškem denarnem trgu v višini od 50 milijonov dolarjev. Pogajanja za to posojilo so se začela na inicijativo kralja Karla.
Tisočletnica islandske ustave
Rcykjavik, 25. junija. AA. Semkaj je prispelo odposlanstvo angleškega parlamenta in 600 dijakov iz Danske, Norveške, Finske in Svedsk".
Udeložili se bodo slavnosti povodom tisočletnice islandskega parlamenta.
Ilove korupcijske afere na Madjarskem
Aretacija šefa javne varnosti in drugih osebnosti
Budimpešta, 25. junija, n. Afera radi gradnje novih vojašnic za orožnike in redarje se vedno bolj širi. Ugotovljeno je, da so v to afero zapletene zelo ugledne osebnosti, ki so v zvezi s člani parlamenta in vlade. Glavni faktor te afere je arhitekt Geza Halaszy, ki je v nedeljo pri ponovnem zaslišanju preiskovalnemu sodniku imenoval svoje sokrivce. Kot glavnega je navedel dr. Kazimirja Waya, svetnika v ministrstvu za notranje zadeve in šefa javne varnosti. Pričakuje se, da bo dr. Wa',i’ *>r~*iron.
Budimpešta, 25. junija, n. Danes popoldne je bil dr. Kazimir Waya aretiran in pridržan v preiskovalnem zaporu.
Budimpešta, 25. junija, n. V vojnem ministrstvu je bila odkrita druga afera zaradi
Danes je bilo izvršenih več aretacij. Med aretiranci je tudi major Kato, ki je sodeloval pri teh dobavah. Poleg njega je bilo aretiranih 20 častnikov, med njimi tudi neki polkovnik. Sinoči se je v Komarovu usmrtil Anton Weber, topniški kapetan, ki je bil istotako zapleten v to afero.
Bratislava, 25. junija, n. Tukajšnji madjarski list »Hegell« poroča, da je v aferi orožniških in policijskih vojašnic vpleten tudi sam notranji minister Szitovskl.
•	ingiranih dobav. Afera se naglo razvija.
Vremenska napoved
Dunaj. 25. junija, d. Vremenska napoved dunajskega metereološkega zavoda za jutri: menjaje oblačno. Naraščajoče nagnjenje k nevihtam.
»Južni križ« srečno preletel idantik
Skozi gosto meglo dosegel obalo Nove Fundlandije - 2 uri brez zvez z radio-postajami
Pomembna in razveseljiva fuzija
Med mnogimi hudimi napakami, ki jih Je rodilo pretirano strankarstvo, je bila — ne na zadnjem mestu — tudi ta, da je bilo že na vsakem polju toliko organizacij, kolikor je bilo strank. Kolikor strank, toliko obrtnih organizacij, kolikor strank, toliko delavskih organizacij in prav ista slika na kulturnem in tudi na gospodarskem polju, kjer je bila ta pretirana razcepljenost najbolj napačna.
Vsi smo dobro čutili, da vsled to silne razcepljenosti ne moremo prav napredovati in dostikrat so bili tudi slišni nasilni glasovi, a takoj je strankarsko časopisje ta svarila udušilo, ker so pač stranke zahtevale popolno poslušnost svojih pristašev in zato hotele imeti na vseh poljih svoje orga-nizao!je.
Posledica tega je bila, da je narod plačeval na vsakem polju tri do štiri uprave, k j bi ena čisto zadostovala. Za telovadbo, za pevske zbore, za prosvetna društva, za knjižnice, povsodi smo imeli po več osrednjih uprav, ko bi z eno, največ pa z dvema, prav lahko izhajali. Najbolj pa se je ta napaka pokazala v gospodarstvu. — Več ko jasno je, da imajo vsi živinorejci en in isti interes, prav tako vsi vinogradniki, vsi krojači in čevljarji in tako po vrsti vsi pripadniki enega stanu; vsled pretiranega strankarstva pa so morali pristaši istega stanu sedeti v različnih organizacijah in si med seboj nasprotovati. Iz istega vzroka ni bilo najvažnejše, da organizacija doseže za stan, za splošnost čim več, temveč odločilno je bilo, da zbere čim več članov in da je močnejša od nasprotne organizacije. Mesto tekmovanja je nastalo medsebojno oviranje.
Tudi naše zadružništvo, naša najvažnejša gospodarska organizacija se ni mogla otresti te splošne napake. Čeprav v manj ostri obliki, se je tudi tu vršil boj za članice, mesto da bi se združile vse sile za rešitev onih velikih nalog, ki jih mora izvesti zadružništvo. Zakaj neprimerno težjo nalogo imajo’ danes zadruge ko nekdaj. Če je bila včasih naloga zadrug, da rešijo kmeta pred oderuhi, da zberejo ljudski denar jn da z ..raznimi pridobitnimi zadrugami omogočijo svojim članom gospodarski napredek, je danes naloga zadrug, da zbrani ljudski kapital uporabijo na ta način, da se ustvarijo narodu nove možnosti zaslužka. Naloga našega zadružnega kapitala je tudi ta, da je glavni steber gospodarske osamosvojitve naroda. Zadruge razpolagajo s cenim kreditom in ta cenen kredit mora biti podlaga vseh potrebnih velikih investicij, ki jih mora dežela izvesti, če hoče gospodarsko napredovati. Ne zadnja naloga zadružnega kapitala je tudi ta, da izvede nacionalizacijo tujih podjetij, in da popravi ono velikansko napako, ki se je zgodila v povojnih letih.
Če pa hoče naše zadružništvo vse te na-.oge izvesti, potem mora biti močno in enotno. Kadar so pred očmi tako visoki cilji, takrat ni mesta za medsebojna nasprotovanja, takrat mora eden podpirati drugega. Naše zadružništvo mora biti ena celota, prožeta z eno mislijo, učinkujoča vsled enotne volje, ki jo obvlada. Mesto tega pa smo imeti štiri zadružne centrale, vsaka zgrajena na drugi podlagi, vsaka s svojo voljo in miselnostjo, vsaka pa tudi s svojim kapitalom. Če bi bil ves ta združen v eni upravi, bi pri najmanjših stroških najbolje učinkoval, tako pa je razdeljen v štiri uprave mnogo veljal, a manj učinkoval.
Dostikrat se je sicer že poskušalo, da bi se doseglo vsaj zbližanje zadružnih organizacij, toda vedno je pretirano strankarstvo take poskuse v kali onemogočilo. In šele sedaj, po 6. januarju, so se tudi na tem polju zboljšale razmere in kot prvi viden in nad vse razveseljiv uspeh te spremembe se je izvršila fuzija Zadružne zveze v Celju z Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Ze samo suhe številke povedo, kako velik pomen je v tej fuziji, vsaj šteje nova zveza že okoli 850 zadrug, ki imajo zbranega nad 600 milijonov ljudskega denarja. Je to kapital, ki bo sigurno regulativno uplival na ves naš denarni trg in povzročil pocenitev kredita. Ta kapital pa je tudi tako močan, da more izvesti tudi večje stvari, tudi one visoke naloge, ki čakajo na slovensko zadružništvo.
To moramo tembolj upati, ker že Zveza slovenskih zadrug je dokazala, da je v dobrih rokah. Njen napredek v zadnjih letih je naravnost presenetljiv, slasti še, če se pomisli, kakšno je bilo stanje pred leti.
Fuzija obeh samostojnih zadružnih central opravičuje k najlepšim nadam in pre-
London, 25. junija. A A. Danes so kapetan Kingsford Smith in njegovi tovariši preleteli Atlantski ocean od Irske do Nove Fundlandije. Tako je bil Atlantski ocean znova zavojevan.
Zmagovito letalo je monoplan »Southern Cross« (Južni križ), s katerim je napravil avstralski letalec Kingsford že več znamenitih poletov. Kingsforda so spremljali pilot nizozemske vzhodnoindijske letalske družbe van Dyk, kapetan Saul iz Dublina in radiotelegrafist Stannage.
Letalo »Southern Cross« je zapustilo Port Marnock v bližini Dublina včeraj zjutraj ob 4*S0. Razen dveh ur so bili letalci
Beograd, 25. junija. 1. Davi ob 7. uri so se pričele tekme višjega in srednjega oddelka SKJ. Posebne važnosti je bila tekma frst višjega oddelka, ker se je ta boril za predhodno nagrado, ki jo je leta 1925. ob priliki medzletnih tekem v Beogradu poklonil Nj. Vel. kralj. Darilo predstavlja krasen pozlačen meč, ki ga hrani od leta 1925. Sokolsko društvo Ljubljana matica. Vsakokratna zmagovalska vrsta se gravira v meč. V letošnji tekmi so nastopile tri vrste, in sicer: Ljubljana matica, Maribor in Celje ter 12 posameznikov. Pričakovati je bilo, da bo zmagala Ljubljana matica, ker so bili v tej vrsti razen vodnika brata inž. Kavčiča sami bratje, ki so tekmovali za slovansko prvenstvo, in sicer Gregorka, Šumi, dr Orel, Antosijewicz, Zilič in Gabe Zupančič. Vendar je bila vpoštevana možnost, da zmaga vrsta Maribor, v kateri je nastopil jugoslovanski prvak brat Primožič in poleg njega tekmovalci za slovansko prvenstvo bratje Celhar, Amož in Lapajne. Celjska vrsta je imela pri tako hudi konkurenci težko stališče. Zmagala je vrsta Ljubljana matica s 553.50 točkami in si s tem znova priborila pravico, da hrani kraljev meč do prihodnje tekme višjega oddelka. Drugo mesto je zasedlo Celje s 474.13, tretje pa Maribor s 454 točkami. Med posamezniki je bil prvi Primožič (Maribor) 96.75, drugi Gregorka (Ljubljana matica) 95.75, tretji Malaj (Ljubljana I) 92.25.
V srednjem oddelku je tekmovalo 12 vrst. Izven konkurence je dosegla vrsta poljskega Sokola iz Varšave 587.50 točk, prvo mesto je zasedla župna vrsta Novi Sad s 582.75, drugo župna vrsta Kranj 551.31, tretje Beograd 542.88. Med poedinci so bili v tem oddelku prvi Žakič, Novi Sad s 98.25, drugi Pristav (Jesenice) s 97.25, tretji Pavšič (Ljubljana matica) s 96 točkami.
V tekmi višjega oddelka članic je nastopila le mariborska vrsta. Vsega skupaj je tekmovalo 26 sester. Zmagala je sestra Marjanovič Olga (Pančevo) s 52.25, drugo mesto si delijo Krajinovič Živka, Pančevo, in Krizmanič Marija, Maribor, z 48.5, tretje Tušak Milena, Ljubljana matica, z 48 točkami.
Skoki v vodo. Ob 13. uri so tekmovali Sokoli v vodnih skokih na Savi v kopališču BOB kluba. V tej tekmi je z lahkoto zmagal član Sokola Ljubljana matica brat Antosi-jewic z 72.40 točkami, drugi je bil Minič, Zemun, z 49.90,tretji Celer, Zemun, s 17.50.
Danes dopoldne so se vršile posebne tekme članov in članic v lahki atletiki.
Člani: tek 100 m, 43 tekmovalcev: 1. No-vvosad Kazimir, Lwow, 11.24 sek., 2. Pavšič Peter, Ljubljana matica, 11.48, 3. mesto si delijo Madjarevič Rudi, Zagreb II, Petkovič Lado, Beograd I, Novakovič Ferdinand, Beograd I, in Sik Vladimir, Sombor, 12 sek.
Člani: tek 400 m, 10 tekmovalcev: 1. Madjarevič, Zagreb 2, 54 sek., 2. Tučan Franjo, Zagreb 2, 54.12, 3. Šik Vlado, Sombor in Bariščak, Pančevo, 54.36.
Člani: tek 800 m, 2 tekmovalca: 1. Tučan /ranjo, Zagreb II, 2.98, 2. Odanovič Nemanja, Sombor, 2.224.
Člani: met krogle, 34 tekmovalcev: 1. Filgner Zbigniew, Poznanj, 12.04 m, 2. Pavšič Peter, Ljubljana matica, 11.75, 3. Novakovič Ferdinand, Beograd, 11.42.
pričani smo, da bo dobilo ž njo vse naše gospodarstvo nov podnet, naše zadružništvo pa nov razmah. Pomembna konsolidacija je dosežena z novo fuzijo in zato čestitamo onim, ki so to fuzijo izvedli,
ves čas poleta ▼ stalni zvezi z vsemi brezžičnimi postajami na obeh straneh Atlantskega ocena.
Tu so pričakovali vesti o poletu z veliko napetostjo in v času, ko se letalo ni javljalo, so bili precej v skrbeh za njegovo usodo, ker se je že toliko poletov preko Atlantskega oceana z vzhodne strani ponesrečilo.
Končno je prispela dopoldne vest, da se je veliki polet popolnoma posrečjl.
Davi ob 1013 angleškega poletnega časa je letel »Southern Cross« nizko nad Novo Fundlandijo in iskal Harbour Grace.
Bilo je zelo megleno in letalci so le s
Člani: skok v daljino z zaletom, 32 tekmovalcev:	1.	Novakovič	Ferdinand, Beo-
grad, 612 cm, 2. Stepišnik Stane, Ljubljana matica in Nowosad Kazimir, Lwow, 6099 cm, 3. Pavšič Peter, Ljubljana matica, 608 cm.
Člani: skok v daljino brez zaleta, 17 tekmovalcev: 1. Petkovič, Beograd I., 289 cm,
2.	Buratovič, Zagreb II. in Pavšič Peter, Ljubljana matica, 283 om, 3. Novakovič Ferdinand, Beograd I., Markovič, Beograd I. in Tončič, Karlovac, 268 cm.
Člani: skok v višino z zaletom, 42 tekmovalcev: 1. Tončič Stanko, Zagreb II., 167 cm, 2. Novvosad, Lwow, 165 om, 3. Baruščak, Pančevo, 160 cm.
Člani: skok v višino brez zaleta: 1. Buratovič Ivo, Zagreb II., 145 cm (boljše kot jugoslovanski rekord), 2. Tončič Stanko, Zagreb II. in Fingr Zbigniew, Poznanj, 135. cm, 3. Lucijanič, Karlovac in Pavšič Peter, Ljubljana matica, 130 cm.
Tekmovanje v metanju diska, kopja in skoka ob palici še ni zaključeno.
Članice: tek 60 m, 17 tekmovalk: 1. Petri-čič Mila, Zagreb, 8.6 sek., 2. Štefaniji Su-lejka, Zagreb II., Kasprzakowna, Poznanj, Krajnovič Zanka, Pančevo, po 8.8, 3. Bastel-kova, Zagreb II. in Šantl Duša, Ljubljana matica, po 9 sek.
Članice: 100 Yardov, 5 tekmovalk: 1. Petričič Mila Zagreb 2, 13, 2. Bestelkova Anica, Zagreb 2, 12, 3. Stefanini Zulejka Zagreb 2 in Manzi Štefanija Veliki Bečke-kerek 13.
Čianic~r. met žoge 2 kg z obema ro-l.ama, 13 tekmovalk: 1. Krajinovič Paun-ka, .S2-4 m, 2. Stefanini Zulejka, Zagreb II. 508, 3. Gjud Pavla, Ljubljana-matica 50 05 m.
članice: skok v višino - zaletom, 17 tekmovalk: 1. šantel Duša, Ljubljana-m lica in Musilovvna Stanislava, Poljska,
130 cm, 2. Stefanini Zulejka, Zagreb, Krajinovič Anica, Pančevo, in Marjanovič Pančevo, 129 cm.
Sokoli na grobu kralja Petra
Danes je delegacija Vseslovanskega sokolskega saveza obiskala gfob pokojnega kralja Petra na Oplencu ter se poklonila njegovim manom. Na grob je položila venec. V tej dclegaciji so bili 1. podstarosta SKJ brat Gangl, član starešinstva COS brat )Yrsak, starosta poljskega Sokolstva brat grof Adam Zamojsko, načelnica ČOS sestra Mila Damala in član starešinstvu SK) brat Zivkovič ter zastopnik ruskega Sokolstva starosta brat Atamanov.
Navdušen sprejem Sokolov iz Amerike
Beograd, 25. junija. 1. Danes zjutraj ob
8. uri je prispelo v Beograd 150 jugoslovanskih Sokolov iz Amerike. Na postaji se je še pred prihodom vlaka zbrala ogromna množica ljudstva. V imenu beograjske občine je goste sprejel podžupan g. Krstič, ki ga je obdajalo večje število beograjskih občinskih svetovalcev. — Ko so se Sokoli, navdušeno pozdravljam od zbrane množice, zbrali na peronu, jih je prvi nagovoril g. Krstič, nato je govoril v imenu SKJ podstarosta Gangl in končno g. Marjanovič, šef osrednjega presbiroja. Vsi govori so bili aplavdirani in pozdravljeni z burnimi manifestacijami in vzkliki kralju in jugoslovanskim Sokolom. Na pozdrave je odgovoril v imenu ameriških Sokolov brat I. Mla-dineo, eden glavnih zastopnikov sokolske misli v Ameriki.
Nato se je sestavil sprevod, ki je krenil po glavnih beograjskih ulicah z eodbo na
težavo našli pristajališče. Nad eno uro so krožili v bližini, na kar so srečno pristali, S tem poletom preko Atlantskega oceana je Kingsford Smith dodal svojim odličnim letalskim uspehom nove lavorike. Je največkrat obkrožil z letalom svet. Leta 1928. Je v družbi treh tovarišev prvi preletel Pacifik iz San Francisca v Sydney. Minulo leto je preletel zračno črto Avstralija-Croy-den v rekordnem času 12 dni 14 ur in pa 18 minut. Oba polela je dovršil v letalu »Southern Cross«.
Newyork, 25. junija. AA. Letalo »Južni križ« je pristalo danes ob 10'53 v Harbour-Graceu.
čelu. Pred ministrstvom pravde je Sokole pozdravil minister pravde dr. Srskič. Ko so prišli mimo dvora, so ameriški Sokoli priredili burne ovacije kralju in njegovemu domu. Sprevod je nato odšel pred ameriško poslaništvo, kjer je Sokole pozdravil g. George, poslaniški tajnik. Zahvalila sta se mu za njegove besede brata Mladineo in podstarosta brat Gaugl. Odigrali so ameriško in našo narodno himno. Sokoli so bili nato sprejeti v poslaništvu. Za tem so odšli zastopniki ameriških Sokolov na dvor ter se vpisali v dvorno knjigo.
Ameriški Sokoli so poslali pozdravne brzojavke predsedniku Združenih držav Hooverju in ameriškemu poslaniku v Beogradu g. Princeu, ki se sedaj mudi na Bledu. Jutri'zvečer priredi izseljeniška organizacija slavnostno večerjo na Topčiderju v čast ameriškim Sokolom.
Prihod češkoslovaške vojske.
Beograd, 25. junija. AA. Dne 26. t. m. ob 8. zvečer bodo prispeli v Beograd oddelki
češkoslovaške vojske na čelu z ministrom narodne obrambe češkoslovaške republike Viškovskim. Pri sprejemu bodo sodelovali službeni predstavniki vojske, sokolstvo in meščanstvo.
Prihod romunske vojske.
Beograd, 25. junija. AA. Dne 26. t. m. ob 13-45 bodo prispeli v Beograd oddelki romunske vojske, ki bodo kot gostje sodelovali pri vajah na vsesokolskem zletu. Romunsko vojsko bodo sprejeli službeni predstavniki, vojska, sokolstvo in meščanstvo.
Krvavi nemiri na Španskem
Madrid, 25. junija, n. V Sevilli je prišlo včeraj do krvavih spopadov med stavkujo-čimi in med orožništvom. 15 oseb je bilo ranjenih, od njih 3 smrtno. Stavka še vedno traja v polnem obsegu in je ves pro-ska preskrbuje občinstvo s kruhom. Javljajo pa, da so voditelji stavkujočih sinoči met ustavljen. Vse trgovine so zaprte. Voj-zapustili mesto in da bo jutri delo zopet normalno teklo.
Poskusi, da bi se tudi v Bilbao-u proglasila splošna stavka, niso uspeli. Vlada trdi, da so dogodke v Sevilli povzročili re-volucijonarji in anarhistični elementi.
Premestitve v politični slučbi
Beograd, 25. junija. Premeščeni so: Matej M. Kakel, okrajni načelnik Novo mesto za banskega svetnika k banski upravi dravske banovine, okrajui načelnik v Prevaljah Rihard I. Koropcc za sekretarja k upravi dravske banovine, okrajni načelnik v Kočevju Fridrik Logar za okrajnega načelnika v Novo mesto, načelnik novljanskega okraja Albert J. Tlažer za načelnika v Kočevje, načelnik v Logatcu Ciril M. Poklukar za načelnika novljanskega okraja, pod-načelnik v Radovljci dr. Karel K. Peteršič za načelnika v Logatec, podnačelnik v Brežicah dr. Ivan Vidmar za načelnika v Radovljico, sekretar v Logatcu Franjo S. Ma-rešič za podnačelnika v Brežice, sekretar ekspoziture v Škofji loki dr. Dionizij Maraž za načelnika v Prevalje, sekretar v Mariboru Franjo A. Lcvičnik za sekretarja v Škofjo loko, sekretar dravske banovine v Ljubljani Franjo B. Vovšck za sekretarja Maribor, levi breg, načelnik v Litiji dr. Ivan Senekovič za načelnika v Samobor.
PreJ glavnimi žleznimi Jnevi
Ljubljana-matica si zopei priborila kraljev meč - Izidi nadaljnib tekem - Ovacije ameriškim SokoSom - Slavnostno razpoloženje Beograda
Položaj v Rusiji oh XVI. kongresu siranke
Približno dve leti in pol je prešlo od XV. ' kongresa komunistične stranke Rusije. Takrat je prišla do izraza nevzdržnost života-renja mas, hiranja industrije in pričakujoča rezerviranost vasi. Kongres je to ugotovil in določil smernice, temu sledeči kongres Sovjetov je pa prodrl s »petiletko«, to je z načrtom industrijalizacije zemlje v petih letih. Tekom te dobe naj bi se pretežno
•	agrarna država spremenila v industrijsko-agrarno državo.
Ker so ideologi sovjetske unije silni di-jalektiki, je žel prodor v teoriji uspeh in malodane tudi — v praksi.
Po že večkrat preizkušenih metodah je bil mobiliziran ves državni aparat in je bil postavljen na polno paro. Sugestivnost dija-lektike, primitivna verjetnost uspeha za mase, prvi realni uspehi, na najmodernejši način razbobnani v tundre in puščave, prevod vsega življenja v bojni tempo, — vse to je držalo milijone v psihološkem krču dinamike.
Nastajali so novi problemi, vstajale so nove ovire, pokazovale so se nove — nemočnosti
Vse to se je še nekako reševalo, mazalo, zamotavalo, dokler ni nastopila nujnost posega v življenje vasi, ker ruska vas je bila ves čas pasivna, zroča del strani, preveč previdna, da bi se s premočjo spustila v borbo in zaenkrat zadovoljna, da se ji, v kakoršnikoli že obliki, pusti njeno. In vlada je to vas štedila in ji — iz bojazni pred njo — dovoljevala olajšave glede davkov, javnih bremen in lastnine. To ugodnost je vas izrabila in si nekako opomogla, tako, da je postala resen in sposoben kupec na sovjetskem trgu. V tem pa so sovjeti popolnoma upravičeno zagledali zarodek sveta, ki jih začenja preraščati, nastanek in razvoj novega, gospodarsko previdnejšega, bolj veščega in zato močnejšega kmetadn-dividualista.
Odslej datira borba v stranki sami, ki so ji bili »žrtvovani desni, uklonili so se z Bu-harinim na čelu in levičarji s Trockim«. I eni i drugi so iskali remedure — umikajoč se s svojih pozicij.
Stranka je mimo njih drla naprej, kakor da ji je zgodovina namenoma prihranila udarec s čelom ob steno, da enkrat za vselej pojasni položaj človeštva v naravi.
Neizogibno za nadaljni razvoj je postalo, da se vsesa v novo življenje vas — ker niora sicer graditelj socijalizma poginiti od lakote. Namen je bil to doseči z »industri-jalizacijo« agrarnega gospodarstva, s kolektivizacijo kmetstva. Teorija je bila lepa, močna, spet sugestivna.
Sovjeti so pa srečali na vasi sovražnika in ko so mu pogledali v oči, so spoznali, da je ta element močan in so takoj zatrobili umik.
Socijalni odnošaji med ruskim kmetstvom so precej drugačni, kakor pred vojno. Na vsem teritoriju Unije imamo 132 sovhozov (sovjetskih kmečkih gospodarstev v velikosti od 500 ha do 200.000 ha) in 25 milijonov gospodarstev posameznikov. Poleg grajščin je štela stara Rusija le 16 milijonov kmečkih gospodarstev. Gospodarji so, sodeč po tej »razdrobitvi«, danes bolj izenačeni, ker je med kmečkim prebivalstvom malodane ponehala vsaka socijalna napetost, ki bi jo bilo mogoče izkoristiti in izigrati eno skupino proti drugi, kakor se je to v resnici tudi vršlo pred 10—13-imi leti.
Položaj je torej v vseh ozirih bistveno drugačen in sovjetom so v vasi zmanjkala tla, po njihovi lastni krivdi ali zaslugi — pa neizogibno, elementarno.
Res se še vedno, kljub umiku, ustanavljajo kolhozi (kolektivna gospodarstva), ti pa niso nič drugega, kakor — kolikor se to čudno zdi na prvi pogled — sredstvo borbe kmeta posameznika, da si ohrani položaj in se v svojih okopih lastne domačije utrdi, ker čuti, da sledi v najkrajšem času zadnji, generalni naskok na njegov dom in na njegovo zemljo.
V	kolhozih vlada namreč neprestano prelivanje članov, ki vstopajo in izstopajo. Skoraj, da ni več posameznika, ki bi ne bil že v kolhozu, pa je izstopil. Kolhoz je postal — gola ljubezni do lastne domačije. V šoli, ki je bila kmetu vsiljena, se utrjuje njegov duh in zaraja krepko spoznanje, ki bo držalo stoletja, da je komunizem v agrarni produkciji še bolj nemogoč, ko kje drugje in da je njegovo domače ognjišče ono, v mestu in na vasi, ter mu edino more ustvariti bazo morale in socijalne etike.
Dragocenosti tega spoznanja danes niti ni moči preceniti.
Šola je bila trda. V rezultatu je danes Rusija skoraj brez živine in borbo kmeta s kolektivizacijo lahko primerjamo s požigom Moskve po prihodu Napoleona.
Naskok na vas se je ponesrečil. Danes v mestih ni mesa, ni mleka, transport, ki je zaradi cest vezan na dovoz z živinsko vprego, je izpodrezan, zavrt, industrijski giganti v gradnji zastajajo.
Ni dvoma, da stoji Rusija pred odločilnim gospodarskim letom, ki bo človeštvu definitivno z vso jasnostjo pokazalo, da skok preko sebe ni mogoče.
Natura corrigeusl
Dr. Ing. Vi*3m&r
V	zadnjem nedeljskem «Jutru« je naš prvi strokovnjak v elektrotehničnih vprašanjih prorektor ljubljanske univerze, predsednik družbe »Elektra«, upravni svetnik tvrdke Jugo-Siemens, zastopnik tvrdke Siemens pri maloželezniški družbi v Ljubljani gospod dr. ing. Vidmar objavil pomisleke proti elektrifikaciji banovine. Navaja, da banovinskega načrta ne pozna.
Že pred dvemi desetletji je dežela Kranjska začela to akcijo in jo hoče sedaj banovina z vso energijo nadaljevati. Naš priznani strokovnjak vendar ni tujec v Jeruzalemu, da ne bi poznal stare dedščine dež. odbora in sedanjega stania te zadeve.
Sam je že v svojem predavanju v inže-njerski zbornici povdarjal velik pomen Velenja za program naše elektrifikacije. Velenje tvori tudi bazo banovinski elektrifikaciji in so podvzeti vsi koraki, da se kapaciteta velenjske elektrane v kratkem času prav izdatno poveča.
Ce le nekoliko pogledamo čez mejo, moremo ugotoviti, kako uspešno so naši gospodarsko napredni sosedje v zadnjem desetletju elektrificirali svojo zemljo. Pri nas smo pa žalibog po 10 letih po prevratu prišli šele do tega, da se pričenjamo resno baviti s tem vprašanjem. Uspešna in takojšnja izvedba elektrifikacije banovine pa je ravno za nas življenjskega pomena Čudimo se zato g. profesorju, da smatra, da bo velenjski problem in zgradba daljnovoda od Velenja proti Ljubljani aktualna šele čez kakih 3 do 5 let.
Elektrifikacija zasleduje tako važne na-rodne-gospodarske, kulturne in socijalne cilje, da nas tudi event. začetne žrtve ne smejo-odvrniti od elektrifikacijskega programa.
Za prevzemanje električnega toka iz velenjske elektrarne se je svoj čas resno in: teresiralo neko znano privatno podjetje, ki je imelo namen, ta tok dalje razpečavati. Podjetje je bilo pripravljeno prvotno plačati tok po 28 par za kw-uro, kasneje je ponudbo zvišalo celo na 45 par na kwh.
Gospod prof. dr. ing. Vidmar je pri teh ponudbah sodeloval
Nekako v istem času se je za prevzemanje velenjskega toka interesirala oblastna samouprava. Za kako važno je smatral g. prof. velenjsko elektrarno, sledi iz dejstva, da je bil pripravljen pomagati samoupravi pri sklepanju pogodbe in je svetoval, naj ne nudi Velenju več kot 25 par za kw-uro.
Gospod profesor ima resne pomisleke, da banovinska elektrifikacija ne bo rentabilna. Po njegovem mnenju je treba elektrificirati deželo tako, da ne nastanejo za banovine nikake, tudi ne trenotne izgube. Ce je res računati s tako izgubo se nam čudno zdi, da ponuja privatni kapital (Trb. premogokopna družba, Fala in dr. manjše elektrarne) banovini soudeležbo pri elektrifikaciji, kar je g. prof. Vidmar na sestanku zastopnikov elektrarn, ki ga je on kot predsednik odseka elektrarn pri Zvezi industrijcev sklical na dan 26. marca t. L, toplo priporočal. Že pred dvemi desetletji so se navajali v boj proti započeti akciji bivšega dež. odbora isti pomisleki, vendar dežela od započete elektrifikacije ni imela izgube.
Završnica, ki prodaja svojim konzumen-tom električni tok po nižjih cenah kakor druge elektrarne v Sloveniji, vendar ni pasivna. Brez dvoma je po vojni devalvacija vplivala ugodno na nizke cene. Toda tudi v normalnih razmerah bi Završnica mogla dobro uspevati, posebno še, če bi dosegla v zvezi z drugimi elektrarnami namen, za
Prcsvcfa
Nagrada beograjske »Politike«
»Politika« je nedavno razpisala nagrade za tri najboljše novele, ki jihbo objavila v svojem podlistku, in v nedeljo je prinesla izid tekme. Prvo nagrado (5000 — Din) je prejel Marijan Jurkovič, doslej v srbskohrvatski književnosti še povsem neznano ime, rojen 1906 — drugo (3000 — Din) Milutin Velimirovič, tretjo (Din ‘2000-—) pa Mila Markovič. — Če sodimo po Jurkovičevi »Bodeči žici«, ki je odnesla prvo nagrado, a je le preprosta, malo površna, so-cialno-sentimentalna zgodba v starem ideali-stično-realističnem slogu — pa nagradna žetev ni mogla biti obilna.
Madjarska proza
Nastop mladih pisateljev je dosegel posebno v zadnjih dveh letih povsod mnogo uspehov in priznanj. Toda niti pri Nemcih ne poznamo nobenega, ki bi zbudil tako pozornost kot mladi Kalmšn Csathč pri Madjarih in sicer v Budimpešti, kjer so pred kratkim uprizorili tudi njegovo komedijo »Tilda hoče postati igralka«. Doživel je velik uspeh.
Njegov svet je intimnost srednjega človeka. Tega Csathč razume, živi ž njim in z vsemi njegovimi nežnimi, naivnimi, šibkimi željami, ki povzročajo človeku navadno in posebno v modernem velemestu toliko gorja. Pisatelj jim je daroval že dve pripovedni zbirki »Krokar na uri v stolpu« in »Skrbi za svojo pipo, La-danyi!« Kritika ga večinoma hvaii, občuduje moč njegovega sloga in priznava globoko humanost ironije, s katero spremlja autor nerodnost svojih junakov, čast za pristnost, živ-ljenska zvestoba in sodobna mladeniška živahnost so tudi glavne odlike njegove uspele komedije, kjer končno triumfira človekova skrom-
in elektrifikacija
katerega je bila zgrajena, namreč kritje uajvečjik obtežb.
Več ko naravno je, da ima g. profesor kot predkednik »Elektre« pomisleke proti nameravani elektrifikaciji. Z zgradbo velenjskega daljnovoda bo v ljubljanski okolici v kratkem v obilni meri na razpolago cenen in zanesljiv električni tok, kar sigurno ni v interesu »Elektre«. Dosedaj je namreč bila Ljubljana nezadostno preskrbljena z električno energijo in je »Elektra« v zadnjih letih v ljubljanskem območju samem preskrbovala nekatere dobre odjemalce z električnim tokom. Pri tem je prišlo večkrat tudi do interesnih konfliktov z Ljubljano. »Elektri« bi bilo seveda 'juho, če sedanje razmere ostanejo še nadalje neizpremenjene, in je seveda umevno, da ne želi v svojem območju nobenega novega resnega konkurenta.
»Elektra« je svoj čas želela tudi Ljubljano oskrbovati z električnim tokom in je stavila mestu ponudbo Din 6-— (šest dinarjev!) za KW-uro. Dr. Vidmar je že svoj čas nasprotoval preskrbi Ljubljane b disi iz Medvod, bodisi od Fale in je stavil tudi pri zgoraj omenjenem sestanku, dne 26. marca t. 1. predlog, naj se mestna občina ljubljanska pozove, da ne sklene radi oskrbe njenega ozemlja z električnim tokom s KDE nikake pogodbe.
Banovina zasleduje velikopotezne elek-trif.ikacijske načrte. Sleherni del svojega ozemlja, ki še ni elektrificiran, hoče preskrbeti z zadostno in ceneno električno energijo in zboljšati tako blagostanje prebivalstva.
Omogočiti hoče racionalno izkoriščanje prirodnih sil, kar se da doseči pred vsem s tem, da banovinske elektrarne privatnih manjših elektrarn ne bodo uničevale, marveč bodo druga manjša privatna podjetja podpirale.
Banovina nima nobene težnje po mono-* polizaciji, hoče pa nuditi ljudstvu kar največ mogoče in bo nudila več, kakor nudijo privatna podjetja.
Škoda je, da se mora velikopotezen elek-trifikacijski program banovine izvrševati brez sodelovanja takega odličnega strokovnjaka kot je g. prof. Vidmar, ki bi mogel s svojimi bogatimi izkušnjami ter vestnimi in nepristranskimi nasveti mnogo koristiti javnemu blagru.
Rekord !j ublfanske rešilne postoje
Ljubljana, 25. junija.
Danes je ljubljanska rešilna postaja napravila svojevrsten rekord v pogledu hitre in nujne pomoči.
V	Preski pri Medvodah grade enonadstropno 6-razredno osnovno šolo. Pri gradbi šole je bil zaposlen tudi zidarski delavec, 201etni France
O	rad,doma iz Šmartnega pod Šmarno goro. Okoli 16. je postalo Francetu Gradu, ki je bil božjasten, zaradi silne vročine slabo ter je padel z odra približno 10 m globoko. Na tleh je obležal nezavesten. Telefonično so poklicali rešilno postajo v Ljubljani. Rešilni avto je odbrzel proti Preski in že ob 16.30 je bil nezavestni in težko poškodovani France Grad prepeljan v ljubljansko javno bolnico.
Pri padcu si je Grad zlomil levo roko, dobil je še druge lažje zunanje poškodbe in prav težke notranje. Njegovo stanje je opasno.
Sirito „|ugos!ovana“!
nost. Gotovo in vsako tu lahko primerja ne-posrednos* mlade umetnosti z življensko hladno konstruiranostjo kakega Pipandela.
Skrivnost Ferdinanda Brucknerja
Med najsenzacionalnejšimi literarnimi uspehi, kar jih je v zadtjjih letih kdo doživel v Nemčiji, je brez dvoma uspeh, ki ga je s svojimi dramami (»Krankheit der Jugend«, »Verbrecher«), pa tudi z novelami dosegel Ferdinand Bruck-ner, Dve leti je nemška literarna javnost vročično stikala za človekom, ki se je kril za tem novim imenom, dokler naposled ni prišlo na dan, da je Bruckner — Teodor Tagger, nekdanji ravnatelj berlinskega Renaissance-Teatra, ki je svoj čas zaporedoma propadel s svojimi prvimi dramatičnimi deli. Da zbriše s sebe renome propadlega dramatika, se je zatekel v psevdonim in ko je tako viharno uspel, je svojo senzacijo netil z zaivjanjem avtorjeve osebe v neznano in je nastopal kot Brucknerjev pravni
zastopnik.
Baletni večer članov ljubljanske opere v Mariboru. V petek 20. t. m. zvečer so v tukajšnjem gledališču pred skoro razprodano hišo nastopili trije člani baletnega zbora ljubljanske opere: g. Franjo Mrak, gdč. Marta Jakše in g j. Greta Skala. Predvajali so 14 plesov, ki v splošnem niso bili niti tehnično niti umetniško neoporečni. Nekoliko nad povprečnost so segale samo akrobacije, ki se, kakor se zdi, v Ljubljani preveč postavljajo nad pravo plesno umetnost, ki postane brez notranje globine in umetniškega doživljanja navadna kabaretna produkcija. Reči moranvo, da nas ja zaradi tega to gostovanje razočaralo, kajti pričakovali smo veliko več, posebno več sigurnosti, če že ne globine. Nesiguren je pa bi! tudi klavirist sam. G. Mrak ima vso predispo-zicijo za dobrega akrobata, do dobrega ple-
Sprejem lužiško-srbskil Sokolov
Danes ob 14.18 se je pripeljalo s praški:: brzovlakom, ki je imel 20 minut zamude, v Maribor 34 lužiško - srbskih Sokolov in Soko lic pod vodstvom staroste Jakoba Šajbe. Iz Bu dišina so odpotovali v torek zjutraj in so do speli zvečer v Prago, kjer so se jim pridružii tudi urednik praškega lužiško - srbskega glasi la Vladimir Ztneškal in mnogo češkoslovaških Sokolov.
Na slavnostno okrašeni postaji je goste v ; me nu SKJ pozdravil brat Pučar iz Ljubljane * imenu jugoslovansko - češkoslovaške lige p i g minister n. r. dr. Kukovec. Zahvalil se j« z; sprejem in dobrodošlico starosta Jakob Ša.ba Po sprejemu, pri katerem je svirala gotb; »Drave« in katerega so se udeležili poleg nu o gih Sokolov in drugega občinstva tudi polic j ski nadsvetnik Keršovan, okrajna glavarja d ■ Mlakar in dr. Vrečar ter zastopnik mestne ol čine svetnik Rodošek, je jugoslovansko - češko slovaška liga priredila Lužičanom majhno za kusko.
V Mariboru so gostje presedli na zagrebšk brzovlak, pri katerem jim je bil dodeljen pc seben voz. Obenem so se preoblekli v sokolski Kroje. Tudi mnogo češkoslovaških železničarje* ki so spremljali vlak, se je preobleklo v sokol ske kroje, tako da je zagrebški brzovlak izglc dal, ko da je pravi sokolski vlak. Lužiški bral je so bili spričo sprejema v Mariboru prijeta' presenečeni To je bil prvi večji poset lužišldi Srbov na slovenski zemlji.
Pogreb stolnega prošk Hacina Matoka
Danes popoldne ob 14. uri so se začeli p' grebni obredi za pokojnim stolnim proštom d) Martinom Matkom. Iz kapiteljske palače n Slomškovem trgu je krenil sprevod s tiuploi pokojnega stolnega prošta dr. Martina Matka, stolnico. V sprevodu so bili poleg številnih kn toliških organizacij tudi okrožni inšpektor di Schaubach, banski svetnik dr. Ipavec, upravni1 pošte Irgolič, gimnazijski ravnatelj dr. Tomi:, šek, podžupan dr. Lipold, pevsko društvo »Mr ribor« in 166 duhovnikov.
V stolnici je vladika dr. Andrej Karlin Imi zelo ganljiv poslovilni govor, v katerem je n: glašal pokojnikovo vsestransko in nesebičr delovanje, tako na vzgojnem kakor tudi na s. cijalnem in gospodarskem polju. Po izvršeni molitvah je pevsko društvo »Maribor« zapel na koru »Človek, glej dejanje svoje«.
Točno ob 15. uri je krenil žalni sprevod pro Magdalenskemu jfokoptellšču:. Fred ktatd m sil mož na Črni blazini pokojriikoto Odlikovan, red Sv. Save tretjega reda. Med potjo je svir: la žalne koračnice godba katoliške mladine. 7 krsto so šli zastopniki raznih civilnih oblast cerkveni dostojanstveniki pa so se vozili v 1 vozeh.
Okrog 17. ure je prispel sprevod pod voi stvom pomožnega škofa dr. Tomažiča na poki pališče, kjer je bilo truplo položeno k večnem počitku. Pevsko društvo »Maribor« in magd; lenski pevci so zapeli ganljivo žalostinko »BI: gor mu« in »Nad zvezdami«, nakar je mati zeir lja zakrila zemske ostanke blagega pokojnik
Češka letala ponesrečila?
Zagreb, 24. junija, k. Med našimi zastoj: niki »Aeroputa« in med zastopniki češk družbe »Državne zračne črte« je končne promet med Prago—Bratislavo—Zagreboi veljavno sklenjeno, da se zračni potnišk in Sušakom otvori 1. julija. Glede na to s včeraj popoldne prišli na letališče Boroi gaj z avijoni zastopniki čeških »Državni zračnih črt«, kjer so jih čakali že naši ci vilni avijatiki.
salca mu pa manjka še veliko. Gdč. Jakši tova je pokazala nekoliko več tehnične zrno nosti,, čeprav ni bila vedno sigurna in pri cizna, manjka pa ji prepričevala, t doživlj. nja. Več globine, graeijo in šarma je pok; zala gdč. Skaiova, ki je med trojico brez dv ma najbolj talentirana. Med akrobacijami dosegla najboljši efekt GrUndfeldova Mala s renada, med plesi pa je bila naj olj preciz. Youmarsova Aleluja. V interesu ljubljanske;: gledališča in slovenske gledališke umetaos sploh bi želeli, da i prirejale gostovanja tak doma kakor izven Slovenije samo najbolj moči in z uajbrljšim programom. R. R.
Slovenska krajevna imena. V zadnjem ča: opažamo, da naše časopisje iz nerazumljive), vzroka samo pači že stoletja udomačena im na krajev izven naše države, in to celo ona iii mo rja in Koroške. Tako sn.) nedavno i tali v nekem dnevniku Radker burg names Radgona, kar je edino pravilno, ker loži : mesto še na slovenskem jezikovnem oz. mlju je svoje ime dobilo po slovenskem knezu R digoju. Prav tako se i bi tudi za Grad označba Graz, za Celovec Klagenfurt, za Belj: Villach, za Lipnico Leibnitz itd. Najhuje pa j da smo v nekem drugem dnevniku zasled celo famozno italijansko spakedranko Fontai del Conte, kar ni čisto nič drug ga kakor n Knežak na Pivki. Sicer pa se naše časopis ne straši niti takih gorostasnosti kakor so P stumia, Trieste, Gorizia, Vipacoo, Monte : Monte nevoso itd. Ker v nemškem ali italij« skem časopisju še nikdar nismo zasledili Mai bora, Celja, Ptuja, Ljubljane itd., bi men tudi mi lahko opustili rabljenje tujih poj čenk z i imena krajev, ki so nastali iz slove skih naselbin ali so še danes slovenski, i men 1 vendar ne bomo sami pred svetom p; čali, da je slovenski Knežak italijanska v Fontana del Conte?.	R. R.
©olfeesncr
Z)z2evz2e vesti
V	berlinskem listu »Germania« je objavil Friderik Schreyvogel prav lep članek o lepoti Balkana, ki ga imenuje »potni cilj za bodočnost«. On piše med drugim:
»Še čisto v Evropi, takorekoč v njeni predsobi, čaka balkanski polotok na Evropejca kot neko presenečenje. Evropejec se tega danes še ne zaveda, ampak lepega dne, ko se bo naveličal že vseh prostorov svoje Evrope, bo spoznal z veseljem, da se nahajajo v evropski zgradbi, ki je navidezno že vsa zasedena in izrabljena, še čisto neznani kotički. Ko bo Evropejec to spoznal, ga bo mikal Balkan na vedno nova odkritja, kjer se bo duševno pomlajeval in užival lepoto, o kakoršni se mu dandanes niti ne sanja.
Takrat bo nastal med evropskimi potniki cel prevrat. Ta prevrat pa ne bo kratkotrajna senzacija, ampak bo trajal jako dolgo. Kajti četudi bi se silni val evropskih potnikov kar cela desetletja razlival po Balkanu, Balkan ne bo nič trpel na svoji lepoti. Balkan bo namreč za nas vedno tuj. Tuj nam bo ostal, čeprav ga bodo zvezali z Evropo s celo vrsto železnic, avtomobilskih cest in zračnih linij.
Daljava in bližina — to sta za potnika dva velevažna in tehtna pojma. Ne samo tehnična, ampak predvsem duševna pojma. Kar nam je zemljepisno zelo blizu, nam je duševno lahko silno daleč in tuje, in obratno.
Če pa bomo enkrat dobili zračno zvezo z Ameriko, bomo potovali od Berlina do New-yorka komaj dva dni. To bo res lep napredek tehnike, ampak tudi nič več, kajti to ne ustvarja v nas novega življenskega in duševnega stanja. Berlin in Newyork sta si namreč kljub Oceanu med njima duševno tako blizu, da Berlinčan, ki pride v Newyork, duševno prav nič novega ne doživi. Broadway v Newyorku je
prav to, kar je Kurfiirstendamm v Berlinu. — Čeprav je pot iz Berlina v Newyork jako dolga, potnik le nima duševno nič od tega potovanja. Duševno doživljanje pa je jedro vsakega potovanja.
Kogar pa zanese ali zapelje pot iz Berlina, z Dunaja ali iz Monakovega v par urah na Balkan, ta je napravil stokrat daljšo (duševno) pot, kakor v Ameriko. Ne smemo namreč šteti kilometrov, ampak čas. Kogar zanese na Balkan, se je oddaljil od sedanje Evrope za nekaj stoletij. To je nov svet, svet zas<5.
Popotnik stopi v svet, ki ga vlada po obliki in po vsebini še vedno neka moč, ki se je spominjamo mi v Evropi le še iz zgodovine. To je spomin na Turčijo. Potujoči Angleži in Amerikanci ogledujejo s strahom tudi na Dunaju spomenike grofa Starhemberga (osvoboditelja Dunaja) in škofa Koloniča, toda kdo si more pri tem ogledovanju predstavljati, kakšno silno nevarnost bi bila pomenila za Evropo vojska s Turki še pred 120. leti?
A če si to Jahko predstavljamo ali ne — tukaj na jugovzhodu je gorelo cela stoletja nevarno ognjišče. Za nas severnjake je spomin na Turčijo le še prazno zgodovinsko pogorišče, toda v Srbiji in v vseh balkanskih deželah čutimo še nad deželo in nad prebivalstvom prav močno turško sapo. Seveda v raznih stopinjah. Preteklost leži nad temi deželami še vedno kot tanek pajčolan za bodočnost.
Nad Hrvatsko in Slavonijo je sicer že močno zapihala kulturna sapa z evropskega zapada in tudi Bosna jo je že zadobila. Ravno v Bosni se je na čudovit način zmešal duh avstrijskega uradništva s propadajočo osmansko vladovino. In čeprav odločuje v politiki na Balkanu Beograd, o največji lepoti Balkana priča le njegov zapad.«
— Odlikovanje diplomatov. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta odlikovana z redom sv. Save I. stopnje vikont Mušakoji - Kintomo, bivši japonski poslanik na našem dvoru in Tosostu - Siga-pus - bej, dosedanji egiptski poslanik na našem dvoru.
— Z ljubljansko univerze. Svet juridične fakultete na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani je izvolil pomočnika bana dravske banovine dr. Otmarja Pirkmaycrja za honorarnega profesorja upravne vede in upravnega prava v znak priznanja za dosedanje njegovo delo na polju najnovejše zakonodaje.
— Iz notarske službe. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sta napravila notarski izpit gg. Franc Golob in Vladimir Jezovšek, notarska kandidata iz Maribora.
— Končni izpiti na državni trgovski akademiji v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Mihajla Prešla od 6. do 24. junija. Od 20 prijavljenih kandidatov (inj) je izpit napravilo 15 kandidatov (inj), dočim so bili reprobirani za tri mesece 4 kandidati, 1 pa za celo leto. Izpit so napravili (e): Anžlovar Dradotin, Bydlo Herta, Dobnik Vlasta, Fritsch Herma, Keržan Edvard, Krek Helena, Marinko Vinko, Moljk Marija, Piki Franjo, Rupnik Magdalena, Schumi Viktor, Tončič Nana, Verdir Ana (z odliko), Veselič Boris in Žigon Darinka.
— Opozarjamo na razpis službe inženerja -arhitekta, ki je objavljen v »Službenih objavah« dne 25. junija t. 1. Službo razpisuje Pokojninski zavod za javne nameščence v Ljubljani.
— Državna šola za zaščitne sestre v Ljubljani. Natečaj je razpisan v šoli za zaščitne sestre v Ljubljani Prošnje je vložiti do 15. avgusta 1930. Gojenke se namestijo p dovršeni šoli v II. kategorijo drž. uradnikov. Natančni pogoji so razvidni iz zadnje številke »Službenega lista dravske banovine«.
— Evharistični kongres v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški časopisi, je povabil pripravljalni odbor za evharistični kongres v Zagrebu zastopnike časopisja na sestanek v hotel »Esplande«, kjer jim je dal pomožni škof dr. Premuš obširna pojasnila o pripravah in o programu evharističnega kongresa. Kongres se bo začel 14. avgusta. Tega dne zvečer bodo zvonili vsi zvonovi vseh zagrebških cerkva. Ob pol šestih zvečer bodo svečano sprejeli na kolodvoru apostolskega delegata, nato pa bo opravil nadškof dr. Bauer v katedrali večerno slovesnost. Naslednja dva dni bodo velika zborovanja na prostranem sejmišču, višek svečanosti pa bo maša na Jelačičevem trgu. Pri tej priliki pričakujejo v Zagrebu velik naval tujcev od vseh strani. Evharistični kongres bo vsekako pomembna manifestacija.
— Redni letni občni zbor podružnice Sv. Cirila in Metoda v Laškem se vrši v soboto dne
28.	junija ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Savinja«. Dnevni red: poročilo načelstva, volitev novega odbora, sklepanje o načinu proslave praznika sv. Cirila in Metoda, razni predlogi.
— Vreme. V dravski banovini je včeraj vročina trajala dalje. Bilo je soparno. Oblačnost v banovini je znašala od 4. do 7. Po drugih krajih države je bilo jasno. Splošno mirno. Od torka do srede opoldne ni bilo nikjer dežja. Barometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 760-2, Maribor 7598, Zagreb 7606, Beograd 760 8, Sarajevo 7623, Split 7625. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 20, Maribor 20, Zagreb 21, Beograd 23, Sarajevo 19, Split 23.
— Kaznovana objestnost. V Zagrebu je stavil že nekoliko dobro razpoloženi R. M., da izpije liter ruma na dušek, če mu ga kdo plača. Res so mu postavili na mizo zaželjeno pijačo in R. M. je izpit liter ruma na dušek. Komaj pa je postavil prazno steklenico na mizo, je prebledel in se zgrudil pod mizo. Nesrečnega objestneža so sicer takoj prepeljali z avtomobilom v bolnico, bilo pa je že prepozno, ker je kmalu po sprejemu v bolnico umrl vsled zastrupljenja z alkoholom.
Hjublfama
■ Trgovine na Vidovdan dne 28. t. m. V zmi-slu člena 33. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin mora počivati delo v trgovinah na Vidovdan le v času službe božje, to je od 10. do
11.	ure dopoldne. — Načelstvo gremija trgovcev Ljubljana.
■ Odhod naših Sokolov v Beograd. Včeraj so se odpeljali naši Sokoli v Beograd k velikim sokolskim svečanostim. Že ob 10. dopoldne se je odpeljala prva skupina članov in članic sokolskih društev iz okolice, Gorenjske, Dolenjske in Notranjske Posebni vlak je imel 16 voz. Ob 17. pa je odpotovala druga skupina, broječa 700 članov in članic. Vsi so potovali v civilnih oblekah, seboj pa so vzeli kroje. Na glavnem kolodvoru je bilo prav živahno in svečano razpoloženje. G. postajenačelnik Ludvig je preskrbel vse za udobno vožnjo.
■ Jubilej poštenega delea. V krogu svoje rodbin in prijateljev je včeraj slavil 501etni jubilej trgovskega poslovanja širom ožje naše domovine poznani g. Josip Sekula, poslovodja pri tvrdki F. Urbanc v Ljubljani. G. Josip Sekula je bil 4. maja 1866. rojen v mični Kostanjevici. Kot pristen Dolenjec je ohranil vse lepe lastnosti, ki dičjo naše Dolenjce. Sprva se je učil kovaštva, a pustil je kovaški meh ter se šel učit kot vajenec k znanemu trgovcu Golobu na Vrhniki. Pozneje je prišel v Ljubljano ter je vstopil v službo pri tvrdki F. Urbanc, kjer je z malimi
presledki vestno in pošteno deloval do danes.
G. jubilant je vzor pravega in poštenega trgovca. Bil je vedno zaveden narodnjak, Sokol in ljubitelj narave. Vzgojil je tri sinove in tri hčerke. Hčerke so vzorne učiteljice in agilne sokolske delavke. A tudi trije sinovi so povsod priljubljeni. Dr. Jože je zdravnik v Mariboru, znan turist in smučar, ki je mnogo pripomogol za razvoj turistike in zimskega športa na Pohorju, drugi Lojze je član ljubljanskega gledališča in vnet lovec, a tretji Vilko je blagajnik pri tvrdki I. C. Meyer v Ljubljani. Tudi ta je prav tako navdušen planinec in ljubitelj naših gozdov. Jubilantu naše iskrene čestitke: »Še na mnoga leta!«
■ Za rezervne olicirje. Ljubljanski člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani se poživljajo, da se udeleže v soboto, dne 28. junija 1930, na Vidov dan, ki se praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za domovino, slovesnega rekvijema, ki bo v tukajšnji stolnici ob 10. uri dopoldne. Člani naj se zberejo pol ure pred pričetkom bogoslužnega opravila v pisarni Zveze rezervnih oficirjev (Kongresni trg l/II. nadstropje), odkoder bo skupen odhod s člani uprave in nadzornega odbora. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
■ Aretacije. Od torka do včeraj opoldne je bila aretirana samo neka starejša ženska zaradi vlačugarstva in pijanosti.
■ Policijske prijave, dnevno poročilo policijske uprave navaja, da sta bili do včeraj opoldne prijavljeni policiji 2 tatvini, 1 telesna poškodba, dalje poškodba tuje lastnine, 2 nezgodi po avtomobilih, ena neprevidna vožnja, 1 nezgoda pri delu, 6 kršitev uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 3 prekrški avtopredpisov in 16 prekrškov cestnopolicjskega reda.
■ Tatvina na nniverzi. Policijski upravi je bila v torek popoldne prijavljena tatvina 4000 Din vrednega električnega malega vrtalnega motorja, ki je bil ukraden na elektrotehničnem oddelku ljubljanske univerze. Tatu so na sledu.
■ Vročina v Ljubljani. Včeraj je vročina v Ljubljani za nekaj stopinj pojenjala. Okoli poldne je začelo deževati. Padlo je le nekaj kapljic. Bilo je mestoma oblačno. Najvišja temperatura je znašala 28, dočim prejšnji dan 30 C. Najnižja temperatura je bila včeraj 18 C. V ljubljanski okolici je po nekaterih poljih opažati že posledice suše.
Maribor
m Iz uredništva. Urade, korporacije, društva in zasebnike opozarjamo, da sprejema vse za list namenjene objave, obvestila in nolice iz Maribora in okolice le mariborsko uredništvo »Jugoslovana« na Aleksandrovi cesti 24. Redakcijski sklep za navadne objave, obvestila in vesti je ob 13. uri, za važne notice, poročila itd., ki se oddajo lahko po telefonu, pa ob 17. uri. Za vse prepozno dostavljeno ne moremo jamčiti, da pride še v prvo prihodnjo izdajo.
m Iz uprave. Naročnike našega lista prosimo, da javijo vsako nerodnost v dostavi itd. takoj upravi »Jugoslovana« na Aleksandrovi cesti 24, bodisi pismeno, ustmeno ali telefo-nično na številko 29-60. — Mariborska uprava.
m K prihodu češkoslovaških Sokolov. Odbor za sprejem jugoslovanskih Sokolov v Mariboru obvešča javnost, da se bodo vršili pri današnjih sprejemih sokolskih gostov iz Češkoslovaške na glavni postaji le kratki pozdravni govori zastopnikov SKJ in čeb«'slovaške lige, ker morajo imeti gostje dovr časa, da si nakupijo pijače in jedi za nadaljnjo pot. Oni, ki znajo češki, so naprošeni, da bi biti gostom na razpolago. Eventualna pojasnila daje predsednik jugoslovansko-čehoslovaške lige dr. Reisman.
m Prihod posebnih vlakov Sokolstva v Maribor. Končno veljavni vozni red posebnih vlakov, s katerimi se pripeljejo češkoslovaški Sokoli danes v četrtek dne 26. t. m. skozi Maribor, je sledeči: Ptvi se pripeljejo s svojim vlakom nameščenci tovarne Bat-a ob 913, nato ob 1030 češkoslovaški Sokoli iz Morave in Slovaške, ostalih pet sokolskih vlakov pride popoldne ob 12'22, 12’47, 14-22, 14'37 in 15 34. Vsi vlaki bodo stali na mariborskem kolodvoru približno pol ure in bo ob prihodu vsakega svirala godba »Drave«. Občinstvo, ki se hoče udeležiti sprejema, ima prost vstop na peron. Vlaki gostov bodo stali na 4. in 5. tiru.
Osebne vesti. G. policijski nadsvetnik Vekoslav Keršovan se je v torek vrnil iz Beograda v Maribor in zopet uraduje. — G. inž. Ferluga, zaposlen pri tvrdki Zivic je te dni prejel dovoljenje, da sme izvrševati svojo prakso po vsej državi.
ni Zanimiva razstava. V soboto 28. t. m. se bo na tukajšnji šoli za zaostalo deeo otvorila razstava izdelkov njenih učencev, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Poleg izdelkov bodo razstavljeni tudi pripomočki za spoznavanje inteligence otrok. V soboto ob 1030 in ob 16 30 bo obiskovalce vodil po razstavi vodja šole g. Anton Skala.
m Razglasitev vojaškega razporeda za v Maribor pristojne vojaške obveznike rojstnih letnikov 1881 do 1909 se bo vršila ponovno dne
29.	t. m. na vežbališču na Teznu od 6. ure zjutraj do 18. zvečer. Ker se razglasitve 22. t. m. zelo mnogo obveznikov ni udeležilo in so izostali posebno mlajši letniki, se vsi prizadeti opozarjajo, da bodo, če se tudi v nedeljo ne javijo, kaznovani z denarno glob • in z zaporom. Istotako se morajo priglasiti tudi vsi lastniki vozil.
m V 50 letih 6G0.000 kilometrov. Te dni slavi petdesetletnico svojega poklica tukajšnji izvo-šček Jernej Germovšek, rojen 24. avgusta leta 1858. v Veliki Pirešici pri Celju. Osem let je bil pomočnik, 42 let pa samostojen obrtnik in je v tem času prevozil že vso Štajersko. K rauj-sko, Koroško in tudi že ceste Bočen—Meran— Celovec—Trst in Beljak, vsega skupaj 660.000^
Druga žHev Save
Ljubljana, 25. junija. Kopalci, ki so se danes kopali v velikem številu ob obeh bregovih Save nizdol črnuškega mostu, so proti večeru, ko so že odhajali, opa-
Kolikor se je moglo dognati, je mladenič, ki je bil drugače miren in trezen, gnala v smrt neozdravljiva bolezen. Leta 1921 je France služil kaderski rok v Prištini. Tam si je nakopal težko malarijo, ki mu je niso mogli ozdraviti. Zadnje dni ga je malarija znova močno na-
zili, da leži na levem bregu obleka z moškim kolesom. Lastnika ni bilo od nikoder. Takoj so slutili, da se je morala lastniku primeriti kaka nesreča. Kakor so nekateri zatrjevali, je obleka s kolesom tam ležala že od 9. dopoldne. Obve- I stili so o tem orožniško postajo v črnučah, ki je pregledala obleko ter našla v notranjem žepu suknjiča univerziteno legitimacijo, glasečo se na dme Uroš Turk. Orožniki so obleko in kolo prevzeli. Takoj ob 18.30 pa so obvestili ljubljansko policijsko upravo,’ da pogrešajo kopalca akademika Uroša Turka, ki je najbrže v Savi med kopanjem utonil.
Dežurni uradnik je na podlagi podatkov, javljenih z orožniške postaje v črnučah ugotovil, da je akademik Uroš Turk rojen 19. marca 1910. v Ljubljani in da je sin inženerja Turka, ravnatelja kemičnega preiskuševališča, stanujočega v Nunski ulici št. 13. Oče g. inž. Turk je takoj po obvestilu pohitel k Savi, da bj našel truplo sina, ki je najbrže postal žrtev Save.
Tragična smH pod vrhniškim vlakom
Ljubljana, 25. junija. Kmalu po 14. uri se je na Bleiweisovi cesti v odseku od Celovške ceste do Vošnjakove ulice začela zbirati množica pasantov in radovednežev, ki je razpravljala o najnovejši senzaciji v Ljubljani, da je namreč pohlevni vrhniški vlak povozil nekega neznanega mladeniča. Bilo je v resnici talco-le:
Nekateri pasantje po Bleiweisovi cesti ob železniški progi so kmalu v prvih popoldanskih nrah opazili, kako hodi gori in doli neki mladenič, ves vise zamišljen in mrkega pogleda. Ob 1406 je z glavnega kolodvora odpeljal vrhniški osebni vlak proti Vrhniki. Ko je prihajal v bližino zatvornice, ki zapira Vošnjakovo ulico proti gorenjskemu kolodvoru, je ob 1408 kakih 336 korakov od zatvornice naprej urno skočil skozi lesno ograjo mladenič ter se mirno vlegel na tračnico tako, da je na njo položil prav svoj vrat. Ker vlakovodja tega ni opazil in bi bilo itak prepozno za ustavljanje vlaka, je lokomotiva s svojimi kolesi vozila čez. mladeničev vrat. Kolesa so mu vrat popolnoma zdrobila, toda na desni strani se je glava še držala s kožo ostalega trupla. Nekatere ženske v bližnjih hišah, ki so zrle skozi okna, so prestrašene začele klicati:
Nekdo je skočil pod »Vrhničana«! Mrtev je! Policijska stražnica na Dunajski cesti je o tragičnem dogodku takoj obvestila glavno stražnico, odnosno dežurnega uradnika. Policijski zdravnik dr. Avramovič in policijski nadzornik g. Podreberšek sta okoli 1430 prišla na kraj tragedije. G. dr. Avramovič je ugotovil, da je pri neznancu nastopila takoj smrt zaradi popolne izkrvavitve. Zato je odredil, da so samomorilčevo truplo prepeljali s furgonom mestnega pogrebnega zavoda v mrtvašnico pri Sv. Krištofu Identitete samomorilčeve niso mogli takoj ugotoviti. Kmalu pa so prišli na kraj tragedije železničarji, ki so povedali, kdo da bi bil neznani mladenič.
Dotična rodbina je bila o tragičnem dogodku na primeren način obveščena. Mati in sestre so pohitele v mrtvašnico ter potrdile, da je to sin, odnosno brat. Nesrečni mladenič je 9. junija 1904 v Krškem rojeni France čelešnik. sin vpo-kojenega železničarja Franceta, stanujočega na Sv. Petra cesti št. 81.
padla in mladenič si je v obupu končal svoje življenje. Že dopoldne je odšel z doma. Ni ga bilo h kosilu. Zato so bili roditelji nekoliko vznemirjeni.
Sv. Anion Padovanskš -ukraden
Na porti frančiškanskega samostana v Ljub-Ijpni Je prav lep kip sv. Antona Padovanskega, pred katerim gori noč in dan večna luč. Pred kipom molijo po dnevi pobožne ženice in se zatekajo s prošnjami do sv. Antona. Nekatere ženice iz mesta in okolice so prinesle velikemu priprošniku tudi razna darila, v denarju in dragocenostih. Na kipu je viselo precej drage zlatnine in srebrnine.
Dalj časa so hodili trije postopači in nepridipravi na porto ter proučevali vse okolnosti, kako bi izvedli svoj zločinski načrt in sv. Antonu Padovanst.-emu pobrali štiri zlate veri-dnevi so se piiUlatili v času. ko je bila porta osamljena, do kipa ter pobrali štiri zlate verižice, dva zlata prstana in eno zapestnico, v skupni vrednosti okoli 2000 Din. O tatvini je bila obveščena ljubljanska policija. Zlikovci so skušali zlatnino vnovčiti. Policiji pa se je posrečilo prijeti glavnega voditelja mlade tatinske družbe nekega Lojzeta P. Njegova tatinska tovariša, neki Notranjec in neki Prekmurec pa sta pravočasno pobegnila pred policijo ter se klatita po deželi. Prvi je Jože T., velike suhe postave, podolgastega obraza, kostanjevih in na stran počesanih las, brez brk. Star je 18 let. Drugi je krojaški pomočnik H., ki govori slovensko, hrvatsko, nemško in madjarsko. Je tudi velike suhe- postave, podolgastega obraza in temne polti. Star je 24 let.
Ezletf Igubljanskega Auio-kBuka
v Zgornjo Poljansko dolino v nedeljo, dne 29. t. m.
Ljubljanska Sekcija Autokluba priredi v nedeljo, dne 29. t. m. družabni izlet v zgornjo Poljansko dolino, ker nudi ravno ta dolina auto-mobilistom mesta, ki imajo vse predpogoje za udobno taborenje na prostem. Pri zamisli tega izleta je bil namen nuditi članstvu priliko za medsebojno spoznavanje — to pa v okvirju lepega solnčnega dne v prosti uaravi brez vsake prisiljenosti. Taborenje se bo vršilo na mestu, ki se nahaja ob cesti Škofja Loka — Žiri, ob bližini vasi Trebija, ki bo seveda označeno z veliko klubsko zastavo. Dohod je mogoč po več progah, tako preko Škofje Loke (okoli 40 km vožnje), dalje preko Horjula, Lučne in Gorenje vasi (okoli 40 km), nnjinteresantnejša proga pa je prekc Logatca in Zirov, ki je sicer za kakih 20 km daljša, toda boljša in pokrajinsko lepša. Izbira proge, kakor tudi čas odhoda, sta prepuščena posameznikom, pač pa je predvidevan sestanek med 10. in 11. uro dopoldne na označenem mestu taborenja, kjer bo že preskrbljeno za parkiranje vozil in kampiranje izletnikov. Na tem prostoru, ki nudi udobno možnost kopanja v Sori, se bo vršil piknik in bo preskrbljeno tudi za sveže pivo in vino.
Vse ostale podrobnosti so razvidne iz okrožnice, katero je razposlalo tainištvo kluba svojim članom.
kilometrov. Starosti mariborskih izvoščkov želimo, da bi še dolgo vozil in prevozil vsaj še 40.0000 kilometrov.
m Motorni žoln »Maribor« je prispel v torek popoldne z Dunaja na tukajšnjo glavno postajo. Motori.i goln »Maribor« so na dveh vozeh prepeljali v delavnico, kjer so ga v sredo opremili z motorjem. Danes popoldne ob 18. uri je izvršil svojo prvo poskusno vožnjo po Dravi.
m Morilec lastno matere pred sodiščem. Včeraj se je pred petorico tukajšnjega okrožnega sodišča zagovarjal viničar in mali posestnik Jože Veilčnik iz Kukove pri Ptuju. Obtožen je bil, da je 19. februarja t. 1. zvečer zadavil z vrvjo svojo 65-letno mater Marijo Veilčnik zato, da mu ne bi bilo več treba skrbeti zanjo. Pri razpravi, katero je vodil sodni svetnik dr. Lešnik, je obtoženec priznal, da je bil usodnega večera pri svoji materi, ki mu je dala žganja in mošta. Ni se pa vedel spomniti, kako je bila mati umorjena in če je bil tudi on poleg. Njegov branitelj dF. Brand-etatter je predlagal, naj obtoženca preiščejo psihijatri, kar pa je senat odklonil. Državni pravdnik dr. Zorjan je predlagal razsodbo po obtožnici, kar je sodišče tudi upoštevalo in Veilčnika obsodilo na 20 let težke ječe, na trajno izgubo vseh državljanskih pravic in na povrnitev vseh sodnih stroškov.
m Sadni trg. V sredo so se na tukajšnjem trgu pojavile prve marelice in breskve. Marelice so prodajali po 16—20 Din, breskve pa po 24 Din.
Celje
* Prihod čeških Sokolov. 7000 češkoslovaških Sokolov in Sokolic potuje danes skozi Celje. Pripeljejo se s sedmimi posebnimi vlaki. Prvi vlak pride ob 11. uri, drugi ob 12. uri, tretji ob 14., četrti ob 14-42, peti ob 16'14, šesti ob 16’42, sedmi ob 17'22.
* Odhod celjskih Sokolov na vsesokolski zlet. Včeraj dopoldan pred 11. uro se je zbralo 145 članov in članic celjskega Sokola na kolodvoru. Prišlo je tudi mnogo drugega občinstva, ki je spremljalo Sokole in se od njih poslovilo. Kolodvor je okrašen in v zastavah za sprejem češkoslovaških Sokolov, ki potujejo danes skozi Celje. Železniška uprava je dala Sokolom pet udobnih vagonov, ki so jih le-ti okrasili z zastavicami In cvetjem. Vagone so priklopili osebnemu vlaku, ki vozi ob 11*11 v Zidani most. Ko se je vlak začel premikati, je občinstvo burno vzklikalo odhajajočim Sokolom. Celjski Sokoli imajo s seboj z vsem potrebnim opremljen ambulaneni vagon, katerega spremlja celjski zdravnik brat dr. Stane Verhovc. Na vmesnih postajah so vstopali člani iz drugih krajev celjske župe. V Zidani most so istočasno prispeli Sokoli ljubljanske župe, katerih vagone so skupno s celjskimi sestavili v posebni vlak, ki je nato odpeljal v Beograd, kamor prispe danes ob 4. zjutraj. Sinoči ob 19. so prišli še Savinjčani, ki so jih priklopili osebnemu vlaku, ki vozi v Ljubljano in v katerem so se peljali mariborski Sokoli. V Zidanem mostu jih je še čakala 2. skupina ljubljanskih Sokolov. Tudi ti so se strnili v posebni vlak in nadaljevali vožnjo v Beograd. Celjani se vrnejo v ponedeljek ob 16.
* Lužiško-srbski Sokoli na poti v Beograd. Včeraj ob 16. se je pripeljalo z mariborskim brzim vlakom 35 lužiško-srbskih Sokolov in Sokolic, ki potujejo na beograjski zlet. Dasi je ve-iina celjskih Sokolov že odpotovala v Beograd, je lužiške brate pričakovalo precej občinstva, ki jih je navdušeno pozdravljalo.
* Drž. deška meščanska šola konča šolsko leto dne 28. junija s šolsko proslavo, h kateri je vabljeno tudi občinstvo. Pričetek ob 10. uri. Vpisovanje v vse razrede bo v ponedeljek dne 30. junija od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili 4. šolsko leto. S seboj naj prinesejo izkaz o šolskem napredku ter krstni list.
Slov. ‘DisivicoL
Avtomobiliste, ki drvijo z nevarno naglico ekozi naše mesto, bi bilo treba eksemplarično prijeti. Ti drveči neprevidneži ogrožajo življen-8ko varnost ljudi, posebno pri oglu samostanske cerkve, kjer je cesta ozka.
Iz Laporja nam poročajo, da bo v kratkem otvoril novo trgovino g. Kaučič Ciril, poštar in gostilničar. S prezidavo je že gotov.
Sokoli iz Slov. Bistrice so odšli v Beograd v »redo ob 16'45.
Dne 24. t. m. je imela svoj izlet tukajšnja deška ljudska šola. Odšli so na Ptujsko Goro.
Prostovoljno gasilno društvo je imelo 23. t. m. tvojo vajo in nam poškropilo ceste, na katerih Je skoraj za decimeter prahu. Želeti bi bilo, da bi to napravili večkrat, ker škropilni voz, ki ga obljubljajo že izza zgodnje pomladi, menda ne ho nikoli prišel.
^/ufoznep
Odhod Sokolov.. Dne 24. t. m. se je odpeljala na vsesokolski zlet v Beograd zadnja skupina Baših telovadcev z društvenim paporom. Iz našega mesta jih je odšlo vsega skupaj okrog 40.
Poiar. Na Raskrižju iz neznanih vzrokov nastali ogenj je uničil dva kozolca sena, last tam kajšnjega župnišča. Škoda je precejšnja.
Prireditev gasilnega društva. Dne 29. t. :n. priredi y Berkovcih na vrtu g. Jurinca tamkajšnje prostovoljno gasilno društvo svojo tombolo 7. lepimi dobitki. Vsem prijateljem gasilcev toplo priporočamo obisk te prireditve.
Suša. Že skoro mesec dni pričakujemo blagodejnega dežja, ki bi nekoliko poživil naša posušena polja, toda vse zaman. Kmetje proroku-jejo slabo letino koruze in krompirja, ako suša Še nekoliko potraja.
Zapuščeno zdravilišče. Dne 23. t. m. se je vršil izlet z avtobusom Autoprometnega društva k žveplenemu kopališču pri Vučkovcih v Medji-inurju. Kopališče je zelo primitivno urejeno, čeprav ga vsako leto obišče veliko bolnikov, med katerimi uživa uajboljši sloves. Voda vsebuje
CL
Schichtov Radion
pere sam. varuje perilo!
veliko žvepla. Želeti bi bilo, da se temu kopališču posveti več pozornosti ter da se isto primerno preuredi. Govori se, da se za kopališče zanimajo neke inozemske družbe; zato bi bilo potrebno poskrbeti, da naše dobro ne pride v druge roke.
Slovenski evangelij. Z velikim veseljem je pozdravilo naše ljudstvo pri telovski procesiji evangelij, ki se je bral prvič v slovenskem jeziku. Posebno stari ljudje, ki so večkrat tarnali, da ne razumejo, kaj se bere pred oltarjem, in sami ne vidijo več čitati, so bili presrečni, ko so slišali sv. evangelij v domačem jeziku.
Mmips&ffir
Avtobusna proga: Prosenjakova in Murska Sobota — Beltinci — Črenšovci — Dolnja Lendava.
Dolgoletni želji prekmurskega ljudstva se je po uvidevnosti banske uprave končno le ustreglo s tem, da se je uvedla dolgo zaželje-na avtobusna proga. Avtobus bo vozil iz Prosenjakovcev ob 6. uri zjutraj in bo prihajal v Mursko Soboto ob tričetrt na 7. uro, odkoder bo odhajal ob 7. uri 15 minut v Dolnjo Lendavo, kamor bo dospel ob 8. uri 15 minut. Iz Dolnje Lendave bo odhajal ob 13. uri in prispel v Mursko Soboto preko Črenšovcev in Beltincev ob 14. uri. Odhod iz Murske Sobote je preko Fokovcev v Prosenjakovce, kamor dospe ob 15. uri 15 minut, je ob 14. uri 30 minut. Posamezne medpostaje se bodo s posebnim voznim redom naznanile. Cena vožnji je po 1 Din za osebo in kilometer. Tour-retour vozni listki na progi Prosenjakovci—Murska Sobota —Dolnja Lendava imajo 20% — popusta. Za nedeljske izletnike bo vsako nedeljo in praznik v Murski Soboti poseben voz na razpolago.
&€>ši £ETHj
Osebna vest. Pri tukajšnji železniški postaji sta za zvaničnika II. kategorije postavljena do-sedajna postajna delavca Verhovnik Karel in Resnik Alojzij.
Pevski odsek gasilnega društva tovarne Wosch-nagg je priredil v nedeljo 22. junija pod kostanjevim drevoredom pred Šmigovčevo hišo svoj prvi letošnji javni pevski koncert. Pevci, ki jih vodi g. Satler, so pesmi zelo dobro odpeli, med odmori pa je svirala godba »Zarja«. Po koncertu se je razvila prijetna zabava s plesom.
Umrl je v Družin ir ju gostilničar g. Naraks Ignac v starosti 62 let. Pokojnik, ki je za svojih mladih let pustil svoje moči v daljni Ameriki in je na stare dni se zopet nastanil v priljubljenem domačem kraju, je bil šoštanjskim izletnikom s svojo postrežljivostio dobro poznan. Ohranimo ga v prijetnem spominu.
Šolarski izlet. Učenci 6. in 7. razreda osnovne šole v Laškem so napravili včeraj pod vodstvom svojih učiteljev gg. Grudna in Žitnika izlet na Sv. Planino. S prvim jutranjim vlakom so dospeli v Trbovlje, odkoder so nadaljevali peš izlet v naravo. Da otrokom taki izleti prijajo, smo opazili na njih veselem razpoloženju in zdravi, od solnca zagoreli polti. Z večernim vlakom so se mladi izletniki vrnili domov.
Sokolski naraščajniki so se včeraj, dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj vrnili čili in zdravi iz beograjskega zleta. Danes ob 11. uri pa odpotuje v Beograd oficijelna delegacija tukajšnjega Sokola, broječa okrog 50 članov, ki se bo udeležila glavnih zletnih dni. Tekmovalna vrsta, se-stojeca iz 4 odličnih telovadcev, je odpotovala že dne 2-. t. m. na zlet, kjer bo pri zletnih tekmah brezdvomtio častno zastopala trboveljskega Sokola in celjsko župo.
Avantura nesrečne Branice
Potepinka Danica je v krstnih knjigah zapisana, da je bila 28. aprila 1901 rojena v Dolja-nah na Hrvatskein, domovinsko pravico pa ima po očetu Lojzetu na Raki pri Krškem. V kriminalnih aktih je zabeleženo, da je brez stalnega bivališča in da je bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana. Danica T. je pravi psibopa-tološki in kriminalni tip, ki dela velike sitnosti sodnim psihijatrom in posebej še sodnikom. Potepa se po leti po lepih krajih Dolenjske in Štajerske, po zimi pa kot ptica selivka prihaja v mesta. Elegantno je vedno oblečena. Ljubi lepe čeveljčke z gumijastimi podpetniki. V mestih nosi bubi-frizuro, a na deželi si napravi velike in bujne, umetno narejene kite Ni še dolgo, ko je stala pred ljubljanskim kazenskim senatom. Sedaj se je iz Ljubljane preselila v solnčne kraje okoli Metlike. Je prav rafinirana tatica. Ne krade denarja*in dragocenosti, jemlje le razno obleko, perilo in slične predmete.
Danica T. se je sedaj pojavila v Beli Krajini. V Malih Leščih pri Suhorju je vlomila v stanovanje posestnice Marije Kočevar. Pobrala je razno perilo in nekaj obleke za 123 Din. Za tem je poselila posestnico Ano Žurmau. Tu je
bil plen bogatejši. Pobrala je perila za 400 Din. Danica ima potem navado, da.si lepe stvari sama pridrži, a drugo proda za vsak denar. Kmalu nato je Danica prišla v vas Trnovec pri Lokvici. Tu je vdrla v hišo posestnika Janeza Pluta. Temu je odnesla lepo nedeljsko obleko, ženske čevlje in dežnik v skupni vrednosti 1543 dinarjev.
IfSioi na Savi pri fesenicaSi
Pred malim senatom ljubljanskega deželnega sodišča se je v torek vršila razprava proti mlademu, samskemu delavcu, muslimanu iz Bosne Omerju Kostiču, ki je bil obtožen zločinstva zoper živjelnje in telo v smislu § 178, točka 2 kaz. zak. Dejanski stan je bil ta-le:
Dne-18. maja je okoli 22. čakal delavec Ladislav Kočar pred kinom »Radio« na Savi pri Jesenicah na konec predstave. Tja je prišel tudi nekoliko vinjen Omer Kostič. Po predstavi se je Kostič vsiljeval dvema dekletoma in jih vabil na izprehod v gozd. Ker je bil le prevsi-ljiv, se je Ladislav Kočar potegnil za dekleti, rekoč: »Kaj imaš z dekleti? Kdo si?« Kostič mu je odvrnil: »Jaz sem muslimank Kočar nato: »Jaz sem pa Slovenec!« Kostič nazaj: »Srbi so prvi, Hrvati drugi, a Slovenci zadnji.« Kočar je nato pripomnil: »Boš videl, kaj so Slovenci.« Kočar je navalil na Kostiča in ga brcnil. Pahnil ga je tudi po stopnjicah izpred kina. Kostič je nato potegnil štilet in hotel ž njim nasprotnika suniti v levo stegno, toda nesreča je hotela, da je Kočarja s štiletom zadel v levi spodnji trebušni kvadran' tako, da mu je prerezal žilo-odvodnico. Kočar je obupan vzkliknil: »Kri mi teče!« Šel je še kakih 400 korakov dalje po cesti, nakar se je zgrudil v obcestni jarek. Med prenosom na doni je umrl zaradi izkrvavitve, kr' je to pozneje ugotovil zdravnik dr. Kogej.
Obtoženi Omer Kostič se je pred senatom kratko.zagovarjal, da je Kočarja ranil v silobranu, ker ga je brcal in tudi sunil, da je padel. Tudi njegova čast je zahtevala, da se je uprl nasprotniku.
Senat je Omer Kostiča obsodil zaradi uboja (178/2) na eno leto in pol robijo ter v dve leti izgube državljanskih častnih pravic. V razlogih je predsednjk senata s. o. s. g. Mladič naglašal, da obtožencev zagovor o silobranu ni točen. Bil je res napaden, vendar ne v taki meri, da se ne bi mogel brez nadaljnega in brez škode za njegovo čast odstraniti Predsednik je obtožencu po sodbi pripomnil, da je za uboj določena najvišja kazen 12 let ro-bije ter ga vprašal, če je s sodbo zadovoljen. Obtoženec je mirno odvrnil:
»Sem zadovoljen!«
Alfred Polgar:
i^oseisna izdaja iz leda
nu
Najspretnejši prodajalec posebnih izdaj je majhni grbast fant z očali, ki beži vedno po ulicah kakor kak pobesnel avtomat. Neki mehanizem, ki se je sprostil zavor, z naglico drdra z grbastim telom in izzove divjo vrsto eksplozij s svojimi »posebnimi izdajami«.
Nikoli nisem videl očalastega fantka drugače nego bežečega. Ko daje odjemalcu tiskan papir, teče na mestu naprej. Sopihajoč, fanatičen, brez sape bega skozi ulice, hiteč k nekemu negotovemu, daljnemu cilju in smatra kupce samo kot sitne ovire.
Poročil o zmagah nikakor ne zmanjšuje.
T istega dne, ko so javili listi padec trdnjave. Novogeorgijevsk, je planil v popoldanskih urah v mesto: »Nofo Gorgifsk padel!« Njegov ostri glas zareže dolgo svetlo brazbo v ulični nemir. Brazda ostane še nekaj časa, ko je fant že za oglom.
Ob sedmih zvečer sem ga spet našel. Drugi prodajalci posebnih izdaj so se utrujeni plazili I ob hišah in njihova »Poslednja izdaja« je padla iz ust kot poslednja kaplja zaprte vodne cevi.
i	Grbavec pa je bil še vedno ves živ, bežal, sopihal in kričal je.
Zdaj je kričal: »Sijajna zmaga!«
Uro pozneje sem zadel nanj ob uličnem oglu. Telo je zadelo ob lelo. Nejevoljen je stekel nekaj korakov vstran, me ostro pogledal, zažmi-ril nenadoma z očmi, dvignil glavo in zakričal: »Rusija zavojevana!« ter mi istočasno ponudil odškodnino za nerodno srečanje. Dobri fant.
| Nekdo mimoidoči je dejal z ozirom na »Zavojevano Rusijo«: »No, tako hudo .še ne bo!« j Mali mož se je zagnal nekaj korakov po ulici
navzgor, obrnil glavo in trmasto zakričal: »Rusija razbita!« Pri tem kriku je tudi ostal, do kler se je slišal njegov glas.
Okoli desete ure sem ga še enkrat srečal.
Stal je ob ulični svetiljki — očalasti grbavec,
—	dež mu je kapljal s klobuka na papir, — zdaj čisto tih, izbežan, izkričan ...
In je bral svojo posebno izdajo.
Spcrf
Spor med J. N. S. in Z. N. P. likvidirani
Spor, ki je nastal med Zagrebom in Beogradom ob priliki premestitve J. N . S. iz Zagreba v Beograd, je končno poravnan. Poročali smo. da je savez sklical izredno skupščino podsa-veza v svrho volitve nove uprave, ker je bila prejšnja suspendirana. Zagrebški klubi so na nekem sestanku sklenili, da se te skupščine ne udeleže. V poslednjem trenutku pa je zmagalo pravilno stališče vodečih osebnosti Z. N. P. čemur je mnogo doprineslo tolerantno zadržanje^ saveznega delegata g. Živanoviča, ki je vložil vse sile, da pride do mirnega sporazuma. Skupščina je nato potekla normalno. Novo izvoljena uprava je takoj poročala savezu o poteku skupščine, s čemer so bili vspostavljeni redni odnošaji med podsavezom in savezom. J. N. S. je na seji soglasno vzel dopis na znanje in potrdil novo imrav".
Dunajski prolesijonaii * Ljubljani.
Zadnjič so nastopil i v Ljubljani dunajski profesijonali meseca decembra, ko je igral Waoker z Ilirijo. Medtem smo. imeli priliko videti najrazličnejša tu- in inozemska amaterska in profesijonalna moštva. Ilirija, ki se z vso resnostjo pripravlja na državno prvenstvo, se ni vstrašila visokih denarnih žrtev in je pridobila za 28. in 29. t. ut. dunajskega Slovana. -Zopet- bomd imeli -prilito) občudovati znamenito dunajsko šolo, jJbino flneS in 'thilrtf-vitih domislekov, radi česar je našla po vsem svetu toliko občudovalcev in pristašev. Dunajski trenerji so povsod iskaui, tudi Ilirija ima že nad eno leto Dunajčana Baara za trenerja. Baar, bivši igralec Slovana, je popolnoma potrdil svoj dober glas in je spravil moštvo Ilirije na višino, kakoršne še ni dosegla nikoli popreje.
Srečanje s Slovanom je /.a moštvo Ilirije generalni preizkus za državno prvenstvo, kajti že prihodnjo nedeljo mora naš prvak nastopiti proti Concordiji. Izid tekme s Slovanom nam bo najbolje predočil izglede našega prvaka v državnem prvensh
Z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada za °.be tekmi, se viši predprodaja vstopnic v trafiki Sever (Šelenburgova ulica), v drogeriji Sanitas (Dunajska resla) in pri blagajni kopališča Ilirije.
Tekmi se pričneta obakrat ob 16. uri in se vršita ob vsakem vremenu.
Tekmo za državno prvenstvo.
V kratkem bodo objavljene propozicije za državno prvenstvo. Izločilna kola po sistemu na točke se vrše 6. in 13. julija. V prvem kolu se snidejo: v Subotici Bačka-Jugoslavija, v Zagrebu Hašk-Slavija (Osijek), v Ljubljani Ilirija-Concordia, dočim pride sarajevska Šlavija brez teme v državno prvenstvo. Drugo kolo se vrši nato v mestih drugoimenovanih klubov. Prvo-plasirana kluba v lanskem prvenstvu, B. S. K. in Hajduk sta oproščena izločilnih tekem. Odločilne tekme se pričnejo 7. septembra, ko se vrne naša reprezentanca iz Montevidea.
Kako misli savez izvesti odločilne tekme z ozirom na to, da se takrat prično tudi podsa-vezna prvenstva, nam ni znano.
Postava moštva v Montevideo.
Savezni kapetan g. Boško Simonovič je iz Marseilea javil postavo naše reprezentance za prvo tekmo v Montevideo: Jakšid, Ivkovič, Mihailovič, Arsenijevič, Stefanovič, Djokič, Tir-nanič, Marjanovič, Bek, Vujadinovič, Sekulič.
Firenze, 25. juniju. AA. V lahkoatleličnem dvoboju med reprezentancama Italije in Belgije so^ zmagale italijanske lahkoatletičarke z 52 točkami. Belgijske športistinje so dosegle 39 točk.
.:.*»»■? • v?*
III.	kolo mednarodnih rokoborb v Mariboru.
Pri tem kolu je obisk narastel na ca fi()0 oseb, kar je vsekakor rekord. Obisk se z vsakim dnem veča. Kot prvi par sta se L. il» Belič (Bolgarska) : Jaudera (f ehoslova , a). Borba je ostala po 25. minutah neodločena, vendar se je opažala premoč Beliča. Jan?)/.’*"*.
Ameriška reklama
V ameriških listih kroži beležka, ki pravi, <la se nahaja na pokopališču v Chikagu odprt grob, poleg groba pa stoji nagrobni kamen s sledečim napisom:
»Tukaj bo po svoji smrti pokopan Izak Morrow, ki ima danes v ulici . št.. .. prav lepo trgovino s četi,ji.<.
Pravijo, da je la reklama iznajdljivemu Izaku pomogla do lepih uspehov.
Uslvahem&bi pori
(Groteska iz sovjetske Rusije.)
M
»Kaj je s pristaniščem? Kaj pravijo v Centru?« Tako sprašujejo astrahanski mornarji. »Načrt pristanišča je v delu!« jim odgovarja sotrudnik uprave kaspiške mornarice. >0 tein že davno poslušamo. Povejte nam vsaj, kdo ga ima v delu?« »Hm, se mi zdi, da mi, sicer pa... zdaj ne več. Res ne vem, kdo.«
In res so načrt izdelovali že v Nižnem Novgorodu. Načrtali so že osnovno shemo. Nato je pa nekje načrt utonil. Ali je izginil v Čuvodput (centralna uprava vodnih cest), ali pa še nekam drugam, na kar se je pričela zmešana in zapletena istorija astrahanskega pristanišča.
Načelnik zemljerojnih del Volgo - Kaspi-škega kanala je nepričakovano dobil nalogo izdelati ta načrt. Saino po sebi se razume, da je zahteval potrebno osebje. NKPS (prometni komisarijat) mu ga dodeli. In res, kakor da je v Astraliani zakipelo delo. Nič zato, če je kanal pod upravo Kasparja (kaspiške paroplovbe), ta pa ima svoj sedež v Baku, — osebje se pa le zbira v Astrahani in Astrahanci so že izvedeli za naslov in tiščijo s povpraševanjem. Zanimivo!
Kar naenkrat pa je vse spet na glavi: osebje se vrača vsaksebi, pisarna se zapre. Istočasno se pa izve, da izdelujejo načrt neki drugi ljudje, tudi v Astraliani, pa ni mogoče dognati, kdo. Nazadnje pa kroži od ust do ust edina skrivnostna beseda in obvisi nad astrahanskimi pomoli: Cumor.
... »Pravijo, da Cumor ... Cumor je nekoga poslal... Cumor ima vse v rokah ...« »Dovolite, pa kaj je ta Cumor?« »Centralna uprava morske paroplovbe.« »A tako, torej je to v Moskvi?« »V Moskvi.« »No vidite, načrt pa izdeluje oddelek pristanišč Zakavkazja. Ta pa je v Tiflisu.« »Kaj ima torej tu opraviti Moskva, ali Cumor? Ne, ne, Cumor ni tisti!«
Dogodki se čedalje bolj zapletajo. Govori se o skrivnostnem inženerju, ki je o pristanišču nekje predaval in izginil. Nekdo ga je skušal najti — brez uspeha. Nekdo je hotel izvedeti, kje je predaval, — nič.
Naenkrat dobi Kaspar od Cuinorja grozno brzojavko:	Temeljem odloka STO se
vam predlaga, da takoj začnete s kopanjem za pristanišče. Začnite v Gurjevskem Baru...« — Tako! Počakajte! Kje pa je načrt? Ne bomo vendar kopali po prstih. Pa tudi kreditov ni. Saj ne bomo plačevali delavcev z nikami. Prosimo takojšnjega odgovora!
Vse tiho. — Streljajte brzojavke za načrt in kredite! — Vse tiho. — Še enkrat! — Tišina!
Povelje je pa le tukaj, jasno in znano že vsem Gurjevcem in Astrahancem. — In planota Gurjev in Astrahan na Kaspar: Kopajte, pa konec!
»S čim, batjuška, kako?«
Sicer pa napeta tišina, polna pričakovanja — že cele mesece, pravzaprav že od lani, ah, kmalu bi pozabil, — že par let...
Iz egipionke grobnice
Iz grobnice egiptovskega velikega duhovna Raverja, ki je umrl 2730 let pred Kristusom, so izkopali raziskovalci marsikateri zanimiv predmet. Največjo pozornost je vzbudila umetniško izdelana posoda, od katere je vel izredno dober duh. Starinoslovci so našli v posodi neko snov, ki je hranila že skoraj 5000 let duh po faraonskih cvetličnjakih. Posoda je bila nemudoma spet hermetično zaprta in bodo neznano dišavo v njej preiskali strokovnjaki.
Raziskovalci so našli tudi posodo iz samega zlata in v njej je bil zaklad zlata in biserov. Naravnost neprecenljiva najdba pa je zapestnica iz 4000 rubinov, ki jo je, kakor je bilo zapisano v papirusni oporoki, po smrti matere velikega d^hpvpa p^d^do-vala njegčVa žena;
Izumirajoči rod
V	srednjem delu severne Sibirije živi peščica ljudi, ostanek nekdanjega velikega in močnega rodu, svoje skromno življenje. To so Ostjaki, ki žive ob bregovih pritokov reke Jenisej. Ta rod dandanes izumira. Ostjakov živi dandanes le še kakih 700 in zato se ruski učenjaki, zlasti jezikoslovci, podvizajo, da proučujejo in vpišejo navade, življenje in jezik teh ljudi. Ruski učenjaki so tudi dognali, zakaj Ostjaki izumirajo. Ugotovili so namreč, da je življenje celega
rodu odvisno samo od uspeha zimskega lova. Če je zimski lov dober, so do naslednje zime preskrbljeni. Kakor pa zimski lov ni ugoden, se začne splošno umiranje od lakote. Loviti začno meseca januarja in lov traja približno tri mesece. Največ love sobole in jelene. Če pa pritisne hud mraz — včasih do 50 stopinj pod ničlo, lovci ne morejo dovolj sobolov in jelenov naloviti, in takrat se lotijo tudi medvedov. Medvede pa love le v skrajni sili, ker se te živali silno boje. Verujejo namreč, da živi v vsakem medvedu duša kakega umrlega Ost-jaka. Če pa medved Ostjaka rani, pravijo, da mora ranjenec piti medvedjo kri, sicer je izgubljen. Tako živi teh 700 ljudi in čakajo, kdaj bodo izumrli.
Človek, Iti kameni
V	bolnišnici usmiljenih bratov v Pragi leži 38Ieten invalid, ki se že 4 leta ne more ganiti s postelje in ki le še s prsti lehko nekoliko miga, sicer pa je že popolnoma neobčutljiv. Njegove mišice namreč v pravem pomenu besede kamene. Gre tu za neko bolezen, od katere pozna medicinska literatura le kakih 70 slučajev. Prvi slučaj te bolezni so zapisali leta 1798. Za to bolezen nimajo doslej še nobenega zdravila. Bolnika zdravita dva zdravnika, ki opisujeta njegovo stanje tako-le: Po zimi leta 1919./1920. je prestal 381etni bolnik težko hripo. Takrat je ležal 8 mesecev, ker ga je silno bodlo in vleklo v desnem stegnu. Do
leta 1924. bolnik ni čutil skoro nobenih bolečin. Leta 1924. pa je nenadoma začutil nove bolečine v desni rami in zdelo se mu je, kakor da mu vklepajo prsa in hrbet v težak oklop. Vsa zdravila in vse zdravniške metode niso nič pomagale. Po operaciji desne rame se je bolniku stanju še poslabšalo. Začele so mu namreč dreveneti gornji deli rok in komolci. Preteklo leto so mu odrevenele še večje skupine mišic, srčne mišice pa še delujejo. Vzrok drevenenja pa je popolnoma neznan.
Sibirski meteorja
Ravnatelj meteoritnega oddelka Akademije znanosti L. A. Kulik že od leta 1927. vodi preiskovanja slodov meteorita v tu-ruhanski tajgi, kjer je padel leta 1908. V pokrajini, kjer je meteorit padel, se vidi samo prevrženo ožgano drevje na prostoru nad 10.000 kv. metrov. Uspešno preiskovanje ovira neprodornost povaljenega drevja, skozi katero ni mogoče ne peš, ne na konjih. Neobhodno pa je, da se opredeli po možnosti natančno mesto padca.
Član komiteja Severa Suslov, ki se je že leta 1926. sam udeležil ekspedicije v turuhansko tajgo, je predložil preiskovanje drevesnih zametov potom aerofotografira-nja. Prizadete organizacije so predlog že sprejele.
Letalcu komiteja severnih poti Čuhnov-skemu (že znan iz ekspedicije Krasina) je predloženo, poletiti iz Irkutska v turuhansko tajgo in skupno z akademikom Ku-likom vso pokrajino fotografirati iz zraka.
Snemanje so bo vršilo med 25. junijem in 3. julijem. Slika bo važna in merodajna za ugotovitev smeri piša, ki je prevrgel ogromne gozdove, na podlagi česar bo mogoče šele sklepati o mestu središča katastrofe.
Kulik je postavil hipotezo, da se je meteorit, ko je prišel v območje atmosfere, razletel kakor šrapnel in se zaril v zemljo v več desettisoč kosih.
flcean je prodal
Veliko smeha je povzročil v Ameriki, v državi New-Yersey, lopov, ki je nekemu branja in pisanja neveščemu človeku prodal del Atlantskega oceana za 200 dolarjev. V bližini Wolhvooda se je namreč kopalo nekaj mladeničev v morju. Naenkrat pa se je pojavil med njimi možakar z zahtevo, da mu mora vsak kopalec plačati en dolar pristojbine za kopanje, češ da je ocean njegov. Mladeniči so se sprva smejali, ker so mislili, da gre le za šalo. Ko je pa možakar le vedno bolj resno in energično zahteval od njih svoj denar, so ga prijeli in peljali na bližnjo policijsko stražnico. Tu se je stvar kmalu razjasnila. K možu sta prišla namreč nekaj dni prej dva neznanca, ki sta mu svetovala, naj kupi del oceana, ki da je njihova last, za 200 dolarjev. Sta namreč v denarni zadregi in zato mu od svoje oceanske lastnine rada odstopita dva kvadratna kilometra po zelo nizki ceni. Denar bo kmalu dobil nazaj, ker lahko vse kopalce, ki se bodo v tem delu oceana kopali, obdavči. Mož je tujcema res izplačal 200 dolarjev, misleč, da
bo res na račun novega kopališkega davka kmalu obogatil. Policija išče sedaj preve-jana sleparja, da ne bosta prodala še drugih delov »svojega« oceana.
Ekspedicija „B4rasina“ in
Perzejja“
Ledolomilec »Krasin« bi moral že začetkom junija odpluti v Karsko morje, da sodeluje pri preiskovanju severno-morske poti. Ker pa upravni organi zadržujejo »Krasina«, ki stoji še vedno v leningrajskem portu neopremljen, je v nevarnosti vsa ekspedicija. Prof. Viza in akademik Krilov vztrajata namreč na tem, da se poda na ekspedicijo »Krasin«, ne pa kak drug ledolomilec.
Poskusi razstreljevanja ledu, ki jih je vršil »Perzej« so se posrečili le z amona-lom, dočim je sam termit (dvoje vrst raz-streljiv) brez primesi neporabljiv, pač pa deluje v zmesi z margancevim oksidom. Amonal v količini 15 do 30 kg razkolje ledeno goro s površjem nad 2000 m debelo do 6 m na več kosov. Prof. Šulejkin je a poskusi zadovoljen. »Perzej« se te dni že drugič letos odpravlja na polarni krog.
»Kltik lepih jerebic**
Kakor poroga dunajska »Neue Freie Presse« iz Pariza, so tam ustanovile najbolj znane pariške pisateljice klub sladkosnedk, ki se imenuje po delikatnih jerebicah »Klub lepih jerebic«. Znano je sicer, da v kuharski umetnosti možje znatno nadkriljujejo žene, kar Francozinje moškim tudi brez ugovora priznavajo, nekaterim feministkam pa ta nadvlada mož v kuhinji le ni bila všeč in zato so najbolj znane francoske pisateljice sklenile ustanoviti zgoraj omenjeni »klub lepih jerebic« — »les belles perdrix«. »Lepe jerebice« se zbirajo vsak mesec po enkrat v neki znani pariški restavraciji, kjer si dajo postreči z izbranimi jedili in z odličnim vinom. Vsako leto enkrat pa prirede slavnostni banket, kamor pripeljejo lahko tudi moške goste s seboj, a ne svojih mož. Nekatere restavracije v Parizu, kamor zahajajo »lepe jerebice«, so mnogo pridobile na svojem slovesu. Članica tega kluba je n. p. pisateljica Andrče Vi-ollis, mogoče najbolj znana francoska pisateljica današnje dobe. Članica kluba je tudi Gabriela Reval, ki je zelo ponosna na svojo sličnost s slavno George Land. Ta je nedavno potovala po Normandiji kjer se je ustavila v mestecu CaSn in prav po kraljevsko obedovala. Lastnik hotela jo je vprašal, kdo je in odkod. »Jaz sem Gabriela Reval,« je odgovorila, mene«, da je njena pisateljska slava prodrla tudi že v Normandijo. »A, vi ste to,« je vzkliknil hotelir, »torej ena od kluba lepih jerebic!« O njeni pisateljski slavi ni vedel ničesar, pač pa o njenem klubu. In Aurora Sand, vnukinja slavne George Sand, postane kar pesniška, če govori o svojem klubu: »Lepo in dobre jedi mi nadomeščajo dostikrat dolgo potovanje. Če je v Parizu megla, si naročim ananas, in če ugriznem v ta plemeniti sad, se ml zdi, da sem nekje daleč, daleč ... Če pokusim na italijanski način pripravljena jajca, mislim, da sem nekje v Apeninih. In če mi dim in smrad bencina v Parizu preve! nagajata, si pripravim skledo mandeljev, rozin in pomaranč in vse je dobro!«
GANATOLE FRANCE’. BS
ŠoSSital
Vračal se je skozi Elizejska Polja, kjer so ženske v svetlih oblekah šivale ali vezle, sedeč na lesenih stolih, medtem ko so se njihovi otroci igrali pod drevjem. Prodajalka oblatov s svojo škatlo v obliki bobna ga je spomnila prodajalke oblatov v drevoredu Vdov, in zazdelo se mu je, da je med tem dvojnim srečanjem potekla cela doba njegovega življenja. Prekoračil je Revolucijski trg. V Tuilerijskem vrtu je začul, kako buči v daljavi brezkončno vršenje velikih dni, tisti edino-dušni glasovi množic, ki so po zatrjevanju neprijateljev Revolucije za vselej umolknili. Pospešil je korake v naraščajočem kriku, dospel v ulico Honore ter videl, da po njej vre množica moških in žensk, ki so vzklikali: »Živela Republika! Živela Svoboda!« Zidovi vrtov, okna, balkoni, strehe, vse jo bilo natlačeno z gledalci, ki so vihteli klobuke in robce. Spredaj je stopal saper, ki je delal prostor za sprevod, za njim pa je korakal počasi sredi mestnih stražnikov, narodnih gardistov, hu-zarjev, topničarjev in orožnikov, skoro po glavah gra-janov, človek žolčaste polti, s hrastovim vencem krog čela, telo zavito v staro zeleno levito s hermelinovim ovratnikom. Ženske so ga obsipale s cvetlicami. Krog sebe je metal bodeče poglede svojih žoltih oči, kakor da v tej navdušeni množici še vedno išče sovražnikov naroda, ki jih treba ovaditi, izdajic, ki jih treba kaznovati. Ko je prišel mimo, je Gamelin razoglav pridružil svoj glas stotisočerim glasovom ter vzklikal:
»Živel Marat!«
Slavljenec je vkorakal nalik Usodi v dvorano Kon-venta. Medtem ko je množica počasi odtekala, si je Gamelin, sedeč na kantonu v ulici Honore, moral tiščati srce z roko, tako silno mu je utripalo. To, kar je pravkar videl, ga je navdajalo z vzvišenim genotjem in gorečim navdušenjem.
Oboževal, ljubil je Marata, ki je, dasi ves bolan, z vnetimi žilami, ves razjeden od gnojnih oteklin, črpal ostanek svojih moči v službi Republike ter ga v svoji ubožni, vsakomur odprti hiši, sprejemal z razprostrtimi rokami, mu govoril z vnemo o javnem blagru ter ga včasih povpraševal o nakanah zločincev. Čudil se je, da so sovražniki pravičnega, s tem da so mu pripravljali pogibelj, zagotovili njegov triumf; blagoslavljal je revo-lucijonarno sodišče, ki je, oprostivši Prijatelja naroda, vrnilo Konventu najbolj vnetega in najčistejšega vseli zakonodavcev. Pred njegovimi očmi je vedno in vedno vstajala od vročice goreča glava, ovita z vencem za državljanske čednosti, ta obraz, zaznamovan s pečatom krepostnega ponosa in neusmiljene ljubezni, to opusto-šeno, razorano, mogočno lice, ta krčevito stisnjena usta, te široke grudi, ta umirajoči orjak, ki se je zdelo, da s svojega živega zmagoslavnega voza kliče svojim sodržavljanom: »Bodite po mojem vzgledu domoljubni do smrti.«
Ulica je opustela, noč jo je zakrivala s svojo senco; prižigalec svetilk je prišel mimo s svojo palico, Gamelin pa je šepetal:
»Do smrti!...«
V.
Ob deveti uri zjutraj je našel Evarist v luksemburškem vrtu Elodijo, ki ga je čakala na klopi.
Ves ta mesec, odkar sta bila drug drugemu priznala ljubezen, sta se videvala vsak dan pri »Amorju slikarju«
ali pa v delavnici na thionvillskem trgu; svidenja so bila zelo nežna, a vendar je bila v njih neka vzdržnost, ki jo je nalagal njuni intimnosti značaj tega resnega in krepostnega ljubimca, vernega in dobrega grajana, ki je bil pripravljen združiti se s svojo ljubico pred zakonom ali pa pred Bogom samim, kakor nanesejo okolnosti, a je hotel storiti to le pri belem dnevu in javno. Elodija je sicer rada priznavala vso častivrednost tega sklepa; toda ker ni mogla upati na to možitev, ki so jo onemogočale vse najrazličnejše okolnosti, in ker ni marala kljubovati družabnim ozirom, si je sama pri sebi stavila za cilj zvezo, ki bi ostala tajna in radi tega dopustna tako dolgo, da bi ji trajnost priborila tudi ugled in spoštovanje. Upala je, da nekega dne premaga po-msileke tega vse prespoštljivega ljubimca; in ker mu je hotela čim preje priti z vsemi potrebnimi odkritji, ga je bila naprosila za enourni razgovor v samotnem vrtu ob kartuzijanskem samostanu.
Pogledala ga je z nežnim in odkritim izrazom, ga prijela za roko, posadila ga poleg sebe ter mu govorila z veliko zbranostjo:
»Preveč vas čislam, da bi vam mogla kaj prikrivati, Evarist. Smatram se za vredno vas: bila bi pa vas nevredna, ako vam ne bi vsega povedala. Poslušajte me in bodite mi sodnik. Nimam si očitati nikakega podlega, nizkega ali vsaj sebičnega dejanja. Slabotna sem bila in lahkoverna... Prijatelj, imejte pred očmi težavne prilike, v katerih sem živela. Saj veste: matere nisem imela več; moj oče, še acVid, je mislil samo na svojo zabavo in se ni brigal zame. Bila sem dovzetna: narava me je obdarila z nežnim srcem in plemenito dušo; in dasi mi ni odrekala trdne in zdrave sodbe, je vendar čuvstvo v meni nadvladalo razum. Oh, tudi danes bi ga še nadvladalo, da si nista oba, srce in razum, popolnoma edina v tem, da se vam udam vsa in za vedno, Evarist!«
Uspešno delovanje Poštne hranilnice
Vloge za posetaike kopališč.
Za poseinike kopališč in letovišč, kakor za vsakega, kdor poiuje, predstavljajo hranilne knjižice Poštne hranilnice zelo ugodno sredstvo za varnost in prenos denarja. Pred odhodom na potovanje se vloži denar na hranilno knjižico pri naj-bližnji pošti, a v letovišču ali na potovanju se denar lahko dviga na vsaki pošti in sicer do 1000 dinarjev na dan brez vsakih stroškov. Ce potrebuje vlagatelj večji znesek, pošlje na njegovo zahtevo Poštna hranilnica takoj z obratno pošto dovoljenje za izplačilo zahtevanega zneska na pošti.
V sodelovanju z društvom »Putnik« v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Sušaku, in drugih večjih mestih je uprava Poštne hranilnice razposlalo nad 200.000 letakov, da bi seznanila publiko z ugodnostmi, ki jih nudijo hranilne knjižice na potovanju.
Sodeč po tem, da se število in znesek izplačanih vlog pri poštah v kopališčih naglo veča, se lahko trdi, da se publika že zelo poslužuje hranilnih knjižic Poštne hranilnice.
Varčevanje v šolah.
V sporazumu z minstrstvom prosvete vrši Poštna hranilnica zlasti živahno propagando v osnovnih šolah, da bi se naša mladina čimbolj vzgajala v varčevanju. Danes se lahko zabeležijo v tem važnem poslu, ki mu je smoter ustvariti po v oljne j-še gospodarske pogoje za narodno bodočnost, že veliki in pomembni uspehi; zahvala za to g**e pred vsem vsestran-sk' ru zanimanju gg. učiteljev in učiteljic
V	mnogih šolah, celo v zelo oddeljenih selih, se sprejemajo od učencev majhiu. vbge in cesto tudi najraniši učenci '
1.	razreda oddajajo učitelju svoje poldi-
nc ;
rit.ranke.
Poštna hr 'ca je olajša’ postopc c pri teh vlogah in se tudi sicer trudi, da s p ’ :Ii ir. izdajanjem brezplačnih obrazcev olajša delo učiteljem, ki prostovoljno in brez nagrade vrše svojo misijo. Da i i šolska mlad'la ?:mbo!j oklenila va. čevanja, daje Poštna hi_nilnica ueertre..i. ki d vrše osnovro šolo, nagrade v oblil i hranil .1 knjiži z vlogo '00 dinarjev, to
vi	jo lehko dvg. c učenec šele, ko post ne pctnoleten.
Kuke važno:ti je sodelovaje nče c-z v ’ -rčev-nju r'ri p--' i.ranilni-*', je • z vidno iz sledeče tabele, ki izkazuje razdelitev vl“_ntelj v o p. klicih* učenci	44.4v	I
orožniki in vojaki	9.278
državni uradniki	8.75:»
deca	6.314
obr' .Ki	4.07u
obrtniški delava	3.n<*
služinčad	2/	7	o
društva, c er V e, šole, ustanove 2.9G3 uč;Hji	2.4" 6
svob" in! poklici	2...if»
privatni uradniki	1.864
dninarji	1.
trgovci in industrjci	t.t»t.
poljedelci	87	6
pocestniki in rer liki	“S
svečeniki	354
razni	6.7C1
Vlagrtetjev skupaj 100/ 0
V	zadnjem easu znat t narašča tudi število društev, klubov, ustanov, zavodoz itd., kt vlagajo svojo gotovino v Poštno hr- lilnico, verjetno zarar' tega, ker jamči za vloge država.
iova 'velika zadružna centrala
Včeraj smo na kratko poročali, da je bila soglasno sklenjena fuzija Zveze slovenskih zadrug z Zadružno zvezo v Celju in da se bo nova centrala imenovala Zveza slovenskih zadrug. Fuzija obeh velikih samostojnih zadružnih central je tako pomembna in tako razveseljivo dejstvo za naše gospodarstvo, da je treba o njej, spregovoriti nekaj več. Na tem mestu bi le podali kratek pregled dogodkov, kf so privedli do fuzije.
Zadružna zveza v Celju je bita ustanovljena še od očeta slovenskega zadružništva, velezaslušnega Mihaela Vošnjaka ter je bila skozi leta skrajno solidno upravljena in vodena. Vsled tega je tudi imela zelo močne rezerve. Vsled povojne mentalitete, ko niso več veljali stari preizkušeni običaji, pa je prišlo do znanega potoma Slavonske banke, s čemer je bila tudi silno udarjena Zadružna zveza v Celju, ki je imela naložene pri Slavenski banki svoje rezerve. Osem. mali jenska izguba je b»a za Zadružno zvezo posledica poloma Sfavenske banke. Pri Zadružni zvezi včlanjene zadruge so morale prevzeti izgubo po ključu, kakor ga je narekovalo vodstvo Zadružne zveze. Vsled tega so se mnoge zadruge ločile od svoje matice in postale »divjakinjec, da niso bile včlanjene nikjer..
S sedanjo fuzijo pa je konec te anarhije
v	zadružnem življenju in zadruge so zopet našle sv o-jo trdno oporo v solidno uprav-ljeni in vodeni Zvezi slovenskih zadrug, ki se. je na svojo novo velika nalogo, tudi dobro pripravila. Seveda pa je morala ojačena nova Zveza slovenskih zadrug prevzeti tudi vsa bremena in dolžnost vlade je, da priskoči novi centrali samostojnega slovenskega zadružništva na pomoč, kakor je pred kratkim pomagala hrvatskim zadrugam v Zagrebu in težaškim (kmetskim) zadrugam v Bosni in Hercegovini.
Mi bomo v ta namen podpirali vse akcije, prošnje in spomenico za novo Zveza slovenskih zadrug, to tem bolj, ker vemo, da bo Zveza pod vodstvom priznanega strokovnjaka in češkega gojenca Franceta Te-richa sigurno in dobro napredovala.
Gospodarske vesti
X Nas izvoz v prvih petih mesecih t. 1. V
mesecu maju t. L smo izvozili 414.765 ton v vrednosti Din 542,567.847*—, medtem ko je naš izvoz v lanskem maju znašal 461.117 ton v vrednosti Din 533,661.310*—. Naš promet se je potemtakem v primeri z lanskim majem na te-žini zmanjšal za 46.352 ton, na vrednosti pa je narastel za Din 8,906.537*—. Izvoz pšenice je znašal v mesecu maju lanskega leta 13.724.103 kg v vrednosti Din 32,915.827*—, letos pa je znašal 17,130.307 kg v skupni vrednosti Din 34,072*804. Tu se nam nazorno prikazuje splošno znižanje cen pšenice v letošnjem letu. V naši zunanji trgovini koruze imamo sličen primer. Medtem ko smo lansko leto prejeli za kg koruze Din 2*65, smo prodajali letos koruzo po Din 1*05 za kg. Naš letošnji majski izvoz se je povečal za Din 14 miljonov od lanskega leta, medtem ko se je izvoz lesa znižal za Din 45 nriljo-
nov. Za prvih pet mesecev letošnjega leta zna ša naš skupni izvoz 2,018.845 ton v vrednosti Din 2.854,339.652*—, medtem ko je v isti dobi lanskega leta znašal naš izvoz 1,737.325 ton v vrednosti 2.458,838.489. Torej znaša skupni porast v prvih petih mesecih t L na prani lanskemu letu na težini za 281.520 ton v vrednosti za Din 395.501.163. V splošnem vidimo, da se naš izvoz razveseljivo veča, kar bo gotovo ugodno vplivalo na našo trgovinsko bilanco.
X Perutninarska razstava v Beogradu. V nedeljo se je v Beogradu otvorila razstava perutnine iz vseh predelov naše države. Poset je bil že prvi dan izvanredno dober. Med mnogimi radovedneži je tudi večje število kupcev. Celo inozemskih interesentov ne manjka. V splošnem se pričakujejo ugodni zaključki.
X Društvo denarnih zavodov. Našo včerajšnjo notico popravljamo v toliko, da so bili na občnem zboru »Društva bančnih zavodov v Sloveniji« izvoljeni za predsednika g. dr. Ivan Slokar, za I. namestnika g. Avgust Tosti in za II. namestnika g. Hanuš Krofta. centralni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke.
XPosojilo Škodovih tovarn. Po sklepu izvan-rednega občnega zbora Škodovih tovarn, o katerem smo svoječasno poročali, se bliža Škodovo posojilo končnemu sklepu. Posojilo je hipotekarnega značaja fn je določeno na 5 milijonov šterlingov (1.370 milijard Din), ki se amortizirajo- v 25. letih, po obrestni meri 6 odstotkov. Polovico emisije bodo izvršili londonski finančniki, ostalo polovico pa pariške vefebanke. S tem posojilom se predvideva nova povečana ekspanzivnost podjetja, ki bo posvečala poseb-uo pozornost strojni industriji. Tovarne so pred kratkim prejele večja naročila iz Egipta v vrednosti 20 milijonov Kč. Pomembno je tudi naročilo mestne občine zagbreške za zgradbo klavnice in hladilnice.
V vsaki slovenski hiši
se na§ čiia
Jug oslov cm l
99
sr-
Stanov? me
konfortno, obstoječe iz 4, odnosno 6 sob z vsemi pritiklinami se odda s 1. julijem v naši palači v Pražakovi ulici. Stanovanja ima. dva separatna oddete ka. vsakega s separatnim vhodom. Prikladno za zdravnika ali odvetnika. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Posečaite
hotel - restavracijo
Maribonki dvor
Ose«, Maribor.
Prenočišče, kopalnice, garaže, aut«.
Nasvete za nove zgradbe,
načrte, proračune in nadzorstva,Uvršujepoi
zmerni cenf gradbena in arhftektonrčna in-ženerska pisarna: Tehnični biro ,,Tebna" Ljubljana, Mestni trg št. 25/1
KARTOTEČNI
PRIBOR
UAPTOTEUAtSt
KAftTOTECN
KNJIGOVODSTV
X Bogata žetev v Romuniji. Po poročilih poljedelskega ministrstva je ocena letošnje žetve zelo ugodna. Računa se na zvišan pridelek pšenice za 33*48 odstotkov. Povišek pridelka rži se ceni na 33 odstotkov. Pridelek ječmena bo za približno 10 odstotkov manjši od lanskega leta, pridelek ovsa pa za ca. 5 odstotkov manjši.
X Izvozne premije za tekstilne izdelke na Poljskem. S 16. junijem so dobila premijska določila za izvoz tekstilnih Izdelkov zakonsko obveznost. Premije se izdajajo v obliki povračila carine na surovine in so predvidene do 31. marca 193L Poljska vlada poskuša z uvedbo teh premij vsaj deloma omiliti gospodarsko krizo, ki jo doživlja tekstilna industrija.
X Madjarski mlevski industrijci proti uvedhi diktature kruh«. Vsa madjarska mlevska industrija enoglasno protestira proti uvedbi boletne-ga sistema na žitarice, o čemur smo že poročali.
V	teh protestih se naglaša, da bo uvedba bolet-nega sistema podražili* vse mlevske izdelke, obenem pa ni računati, da bi se odjem na čeho-šlnvaških in avstrijskih tržiščih zboljšal,, radi forsiranega agrarnega prntekrijonizma, ki ga uvajata omenjeni državi.
X Redukcija delavstva pri ttruppovem koncernu. Vsled izostalih naročil je upravni svet Kruppovega koncerna v Essenu sklenil 7-odstot-no redukcijo delavstva, ki se naj izvrši po preteku štirih tednov od dneva sklepa.
— ------
Borzna poročila
dne 25. junija 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 25. junija. Amsterdam 22*725, Berlin 13*465—13*495, Bruselj 7*8720 -7*9020, Budimpešta 9*8960, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj: 7*9664—7*9964, London ‘274*43 -275*23, Newyork 56*44, Pariz 222*03, Praga 167*39-168*19, Trst 296*25.
Zagreb, 25. junija. Amsterdam 22*695—22*755, Dunaj 796*64—799*64, Berlin 13*465—13*495, Bruselj 789*20 bi., Budimpešta 988*10-991*10,. Milan 295*115—297*115, London 274*43—275*23.
Newyork kabel 56*34—50*54. Pariz 221*03 do 223*03, Praga 167*39—168G9, Curih 1094*40 do 1097*40.
Beograd,. 25. junija. Amsterdam 226*950 do 227*550, Berlin 13*4650—13*4950, Dunaj 796*64 do 799*64, Budimpešta 9*8810—9*9110, Curih 1094*40-1097*40, London 274*43-275*13, Milan 295*15—297*15, Newyork 56*34—56*54, Pariz 223*23—224*23, Praga 167*39—168*19.
Cnrih, 25. junija. Beograd 9*1275, Pariz 20*26, London 25*075, Newyork 51*6, Bruselj 72*02, Milan 27*035, Madrid 59, Amsterdam 207*35, Berlin 123*03, Dunaj 72*825, Praga 15*31, Varšava 57*85, Budimpešta 90*30.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 25. junija. Državni papirji: 7% inv. posojilo 87—87*50, vojna škoda ar. 433—433*50, kasa 432—433, junij 432*50—433 (433), julij 432*75—433 (433), december 434 bi., 4% agr. obveznice 54—54*50 (54*50), 7% Blerovo posojilo 84*625-84*75 (84*625), 8% Blerovo posojilo 96*50 bi. Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 900—910, Udružena banka 195*50 M., Ljubljanska kreditna banka 122 d., Medjunarodna 61 bi., Narodna banka 8200—8300. Industrije: Seče ra na Osijek 353—360, Trboveljska 418—425, Slavonija 200—210, Vevče 122 bL
Žitna tržišča.
Na ljuhljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena. Zaključila sta se dva vagona koruze.
Novi Sad, 25. junija. Tendenca slaba. Pšenica: bačka 77 kg 192%—197%, gornje bačka 78 kg 195—200, gornje banaška 78 kg 195—200, ba-naška, Tisa šlep* 78 kg 200—202%, sremska 77 kg 175—177%, sremska 76 kg 170—172%. Moka: 00, 0 3:10-340, 2 290—300, 5 230—240, 6 178—180, 7 105—115, 8 80—90. Ostalo nespremenjena. Promet: 57 vagonov pšenice, 27 vagonov koruze, 11 vagonov moke, 1 vagon otrobov.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca nadalje ueizpremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 10 vagonov rezane jelovine. Drugih bistvenih sprememb ni bilo.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Opr. št. 1000 4—1930—1.
Razpis.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddat pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru, Sodna - Marijina uliea, sledeča dela:
1. Zemeljska dela, to je izkop in planiranje.
2. Ostala težaška dela, zidarska dela, železobetonska dela, tesarska dela.
3. Krovska dela, kleparska dela.
Ponudbe se morajo staviti posebej za vsako delo, odnosno za vsako izmed razpisanih skupin. V proračunu je vstaviti enotne cene. V originalnem izvodu proračuna morajo biti cene lastnoročno vpisane, skupne cene se morajo točno pomnožiti in sešteti, končno zneske proračuna pa izpisati s številkami in besedami.
Ponudbe, kolkovane s kolekom Din 100— in z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom »Ponudba.
za zvršitev .............. del	pri gradbi ekspoziture ljubljanskega okrožnega
urada za zavarovanje delavcev v Mariboru«.
Vse ponudbe naj se vlože v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20 in sicer za zemeljska dela, navedena pod točko 1. tega razpisa
de 9. julija 1930, do 10. ure dopoldne.
Ponudbe za vsa ostala dela, navedena v točkah 2. in 3. razpisa pa do 26. julija 1930, do 10. ure dopoldne.
Javna ponudna licitacija se vrši za dela, navedena pod točko 1. razpisa dn« 9. julija 1939, ob 10. uri dopoldne.
Za dela, navedena pod točko 2. in 3. razpisa pa
dne 26. julija 1939, oh 19. uri dopoldne, in sicer vsakokrat v pisarni Okrožnega orada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba štev. 200.
Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni Okrožnega urada aa zavarovanje delavcev v Ljubljani varščino in sicer tuzemci v iznosu 5% proračunjenega zneska, inozemci pa v iznosu 10%. Potrdilo o položeni varščini mora ponudnik predložiti komisiji pred odpiranjem ponudbi
Kot varščino morejo vložiti ponudintki:
a) nevinkubrane vložne knjižice kake velebanke ali gotovino;
b) državni vrednostni papirji po nominalni vrednosti;
c) uložnice Državne hipotekarne bajnke, založnice in komunalne obveznice, katere je minister financ spoznal kot primerne za varščina in jim *je priznal pupilarno vrednost. Obveznice se zaračunajo po borznem tečaju, toda ne preko nominalnega zneska;
č) garancijsko pismo denarnega zavoda I. reda, ki je registrovan pri generalnem inšpektoratu Ministrstva financ kot začasna varščina. Tako varščino je ponudnik dolžan tekom. 8 dni izmenjati v ena izmed zgoraj navedenih varščin.
Zdražitelj dela je dolžan pri podpisu pogodbe povišati varščino na 10% (za inozemce 20%) proračunskega zneska.
Vsak ponudnik mora predložiti pismeno izjavo, da so mu znani vsi pogoji licitacije, katere sprejme v. polnem obsegu brez pridržka.
Ponudbi mora biti predloženo pismeno potrdilo pristojne Trgovsko-obrtne zbornice, esnafa ali sindikati o pravici sodelovanja pri javnih licitacijah.
Zaslužek se izplača pa Poštno-čekovnem uradu in le na izrecno željo zdcažitelja v gotovini.
Ponudbe, ki ne bi odgovarjate vsem stavljenim* pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe, se ne bodo vpoštevale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ni dolžan, sprejeti niti ene ponudbe in tudi najcenejše ne in ni dolžan utemeljiti izvolitve zdražitelja.
Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za Din 100*—.
Vsa potrebna pojasnila dobe interesenti v Okrožnem uradu za zavoravanje delavcev v Ljubljani, soba štev. 201 v času od 8. do 12. ure dopoldne.
V	Ljubljani, dne 24. junija 1930.
Okrožni urad za zavarovance delavcev v IjuSdfani
AA.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
D«l
noslS
VI. No. 14484.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne 1. .junija do dne 7. junija 1930,
o
S 3'
c o
'S	• mm	V..i £>
2 N O	U a D	— t- •S-S 1 p o p
TT
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice . . . . ,	•	2	1		-	3
Celje . t i t >* i	«	1	—	1	—	:—
Kamnik . • t t .	•	1	—	—	—	1
Laško . • • *	•	4	1	1	—	4
Litija ......		1	—	—	—	1
Logatec . . . . •	*	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . .	p	1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) .	•	3	—	—	1	2
Maribor desni breg .		1	—	—	—	1
Maribor (mesto) . .	•	1	—	—	—	1
Prevalje		•	1	—	—	—	1
Radovljica . . . ■		2	—	....		2
Skupaj		19	2	2	1	18
Škrlatinka. -	- Scarlatina.					
Brežice . . . . .	•	2	—	1	—	1
Celje ....,•	•	8	5	4	—	9
Dolnja Lendava . «	l»	1	—	1		—
Kamnik . ... ,	•	6	3	—	—	9
Kranj	*	4	—	2	—	2
Konjice . • • • ■	p	1	—	1		
Krško .•••>■	*	8	2	2	—	8
Laško	•	12	4	2	1	13
Louatec . . . . >	*	2	—	—	—	2
Ljubljana (srez) . •	f	3	3	—	1	5
Ljubljana (mesto) .	•	8	1	—	—	9
Ljutomer . ...	•	2	7	2	—	7
Maribor desni breg .	•	1	—	—		1
Maribor levi breg . >	•	5	—	3	—	2
Maribor (mesto) . .	•	18	2	2	—	18
Murska Sobota . . .	•	2	—	—	—	1
Novo mesto . . • •		—	1	1	—	—
Ptuj. . . t <	»	2	2	1	1	2
Ptuj (mesto) . ■ ■ »	•	2	—	—	—	2
Radovljica . • • ■	p	2	—			2
Slovenjgradec . • >	.	1	—	—		1
Šmarje pri JelSah : :	.	P		—9	—«	9
Skupaj		98	31	23	| 3 j 103	
Ošpice. —	- Morbilli.					
Gornjigrad . , « ■	f	37	—	—	—	37
Kranj	f	2			2		—
Konjice		P	1					1
Ljubljana (srez) . .	•	1	1	—			2
Murska Sobota . > ■	*	1	—	1			—
Prevalje . . . « i	r	4			4	—	—
Radovljica . . . •	p	1			—	—	1
Slovenjgradec . . .	p	2		—			2
Šmarje pri Jelšah . .	.	5	1	6			—
Skupaj .		64	2	13	—	43
Daviva. — Diphteria et Croup.
Brežice . . , • ■ • Celje Kranj Krško ....... Litija • . • . . > * Logatec ...... Ljubljana (srez) . • , Ljubljana (mesto) . . Maribor levi breg . • . Maribor (mesto) . ■ • Novo mesto . . # » • Prevalje ..•»«> Radovljica . . . • • Slovenjgradec . . ■ . Šmarje pri Jelšah . . .	6 5 2 1 10 3 1 4 1 2 1 6 B	2 1 1 1 2 3 1	2 1 1 3 2	I- I II 1 1 1 1 1 1 1 1 II	7 2 3 1 1 1 11 B 1 4 1 2 1 3 4
Skupaj .	46	11	9	1	47
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Laško . . . . .	1	—	—	—	1
Novo mesto		1	—	1			—
! Skupaj .	2	—	1	—	1
Dušljivi kašelj.	- P	ertussis.			
Brežice ......	26	3	10	—	19
«K ranj . . . . . • •	18	4	—	—	22
Konjice		6	—	3			3 40
Šmarje pri Jelšah	40	—'	—			
Skupaj Ai' W*0‘ r"1 ,\?' Šen. — Ery	90 sipe	7 las.	13		84
Celje . .	1	—	—	—	1
Dolnja Lendava s . .	■T-j	i 11	—		1
Gornjigrad . . . ,	1		1			—
Krško . ■>. ,-•*	1	r ^	—			1
Ljubljana '(srez) . . ,		k	—			1
Ljubljana (mesto) . .	—	i	—			1
Ljutomer .. . .	2	—	2	—	—
Maribor desni breg . .	—	i	—			1
Maribor levi breg . . .	3	—	3			—
Maribor (mesto) . .	4	—	—			4
Novo mesto .....	2	—	—			2
Prevalje . . • « * •	2	—	—			2
Pluj. . . . f • •	1	—	—			1
Ptuj (mesto) . . V . .	1		1			—
Radovljica •£$ tf . •	1	t	-j—			2
Skupaj	19	1.5	1 ?	1-	!17
S r e z
o „
o 2 a o
z °
SM
“ n
O °
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Celje . . . . Murska Sobota . Ptuj............
1
1
Skupaj
Odrevenelost tilnika. — Polyom?elitis 1 aru ta.
I 1
Ljubljana (srez)
Skupaj
1 — -
-I 1
- 1
Mumps. — Parotitis epidemica.
Murska Sobota .
Skupaj • | — |
Ljubljana. 18. junija 1930.
Po narodbi bana:
Dr. Mayer.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
T 32/30—2.	1553
Amortizacija.
Na prošnjo Majer Marije, žene inštalaterja v Ljubljani, Florjanska ulica 21, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev, počensi od dneva te uradne razglasitve, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani: št. knjižice 47.454 na ime Kalan Helena z zneskom 5123-43 Din, št. knjižice 47.456 na ime: Karlin Jožefa z zneskom 5138‘76 Din, št. knjižice 47.457 na ime: Tomc Silva z zneskom 4857-50 Din, in sicer nevinkuli-rane in glaseče se na prinosnika.
Deželno sodišče t Ljubljani, odd. V.,
dne 31. maja 1930.
T 34/30—1.	1552
Amortizacija.
Na prošnjo Janka Gabrijela, železničarja v Verjah 93, pošta Medvode obč. Šmartno pod Šmarno goro se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev, počensi od dneva te uradne razglasitve, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih paipirjev vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani št. 5666 z dne 15. februarja 1930 za Din 15.939-90, glaseča se na ime Gabrijel Jank in na geslo.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. junija 1930.
♦ -
C III 266/30—1.	1550
Oklic.
Sadnik & Kraker, minufaktunja veletrgovina v Ptuju, je vložila zoper Turina Ludovika, trgovca pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, sedaj neznanega bivališča, tožbo radi Din 1910-— s prip.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan	■ ■	« ■	-
8. julija 193 0. ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče toženca Turina Ludovika neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Josip Kogej, sodni oficial v Ptuju.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. III.
dne 21. junija 1930.
E 227/30—10.	1551
Dražbeni oklic.
Dne 19. julija 1930 ob devetih bo pri podpisanem Sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga	Ostrog,	vi.
št. 1199.
Cenilna vrednost: 2977 Din 50 p; najmanjši ponudek 1985 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražl-e, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni okilc, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 7. junija 1930.
E 2242/30—5.	1554
Dražbeni oklic.
Dne 25. julija 1930 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Golo brdo, vi. št. 188.
Cenilna vrednost: 17.244 Din; najmanjši ponudek: 11.500 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Deželno sodišče v Ljubljani, dne 13. junija 1930.
E 264/30.	1556
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1930 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin (poslopja, zemljišča): zemljiška knjiga k. o. Letuš, vi. št. 370.
Cenilna vrednost: 28.516 Din; vrednost pritikline: 106 Din; najmanjši ponudek: 21.387 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pied začetkom d ra/ e, sicer bi re ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v ške lo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, dne 6. junija 1930.
E 303/30.	1557
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1930 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 viražba nepremičnin (poslopja, zemljišča): zemljiška knjiga k. o. Smatevž, vi. št. 195, 117; k. o. Gomilsko, vi. št. 153; k. o. Šmiklavž, vi. št. 263.
Cenilna vrednost: 65.108 Din; vrednost pritikline: 581 Din; najmanjši ponudek: 43.406 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 20*. junija 1930.
Kps 111/30—18.	**	1555
Razglas.
Podpisano okrajno sodišče je s sodbo Kps 111/30—3 z dne 23. maja 1930 po § 55. k. z. prepovedalo V e v a r j u Ignaciju, rojenemu 3. junija 1879 v Goričah, obč. Preddvor, srez Kranj, oženjenemu črevljarju iz Gorič 20, zahajati v krčme za dobo enega leta.
Prepoved stopi v veljavo dne 22. julija 1930 in traja do dne 22. julija 1931.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. III.
dne 31. maja 1930.
Preds. 412—4/30—2.	2—1
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Konjicah.
Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se v lože po službeni poti najkesneje do dne
15. julija 1930. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« z dne 25. junija 1930.
Predscdništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 26. junija 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Preds. št. 236.	1548
Razpis službe Inženjerja-arhitekta.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje službo
inženjerja-arhitekta v VI. položaju skupine A, s celokupnimi letnimi službenimi prejemki Din 60.000-—, odnosno po dogovoru in s pravico do napredovanja in pokojnine po službeni pragmatiki nameščencev Pokojninskega zavoda.
Prosilec mora predložiti dokaze, da je z uspehom'dovršil oddelek za visoke zgradbe na kaki tehnični visoki šoli in položil predpisane izpite, dalje da je dovršil najmanj 5-letno praktično službovanje v svoji stroki, ter mora predložiti tudi dokaze o samostojno izvršenih praktičnih delih.
Prosilec se zaveže z vstopom v službo, da zadobi najdalj tekom 1 leta po nastopu službe pravico do samostojnega izvrševanja vseh del, spadajočih v njegovo stroko.
Prošnje, opremljene s krstnim listom, domovnico, zrelostnim izpričevalom in z izpričevali o položenih izpitih na tehnični visoki šoli, nravstvenim in zdravniškim izpričevalom kakor končno s curriculum vi-tae ter dokazom o odsluženi prezenčni vojaški službi, se morajo vložiti najkesneje do ponedeljka,
dne 7. julija 1930 pri ravnteljstvu Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III.
V Ljubljani, dne 24. junija 1930.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Razne objave
1468
Objava.
Tamburaško društvo »Bratstvo« v Sevnici se je radi maloštevilnega članstva prostovoljno razšlo.
V Sevnici, dne 12. junija 1930.
Za tamb. zbor »Bratstvo«:
Franc Walland, Sevnica ob Savi 58 s. r.
1544
Objava.
Šoferska legitimacija glaseča se na ime: Jonke Franc, Ljubljana Miklošičeva 0, izgubljena v Zagrebu dne 19. junija 1930, se proglaša kot neveljavna.
Jonke Franc s. r.
1558
Objava.
Izgubil sem zrelostno izpričevalo mariborske gimnazije z dne 11. julija 1911, glaseče se na ime Senčar Karel.
Proglašam ga za neveljavno.
V Ljubljani, dne 25. junija 1930.
Dr. Senčar Karel (Drago) s. r.
1547
Objava.
Izgubil sem legitimaoijo tehniške fakultete univerze v Ljubljani na ime: Culafič Milan iz Polimlja (Črna gora).
Proglašam jo za neveljavno.
čulafič Milan s. r.
‘ ■>-. ;.»)> .	——————.—-————————-  ■
Izdaja tiskarna »Merkuic, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Michfilek. — Urednik Janez Debevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. - Vsi v Ljubljani