VPLIV NA MNENJE
*e nekajkrat smo mogli zapaziti, da si mnogi begunci niso povsem na jasnem, kaj naj bi vsebovalo takozvano "narodnopolitično delo emigracije^' 0 katerem je. sicer pogosto govora. Imamo vtis,da si’predstavi ja jo *• de= v izključnem pošiljanju priložnostnih spomenic,pro testov in poročil 2apadnim vladam in morda če nekaterim časopisom. Ker-pa pri tem ni hitre= ga in posebnega ..učinka, pogosto pride do razočaranja in *kepse,čeč da ni ^a smisla delati.,kp pa se itak nič ne more uspeti.
Nikakor ne podcenjujemo vrednosti pošiljanja spomenic* in peročil za= Ladnim vladam. Toda to je le en način našega političnega delrvanja. Način želi in poskuša preobrniti neugodno politiko pri vrhu •• pa pri tem pre ^alo upošt.eva, da je ta "vrhunska" politika (zapadnih vlad') ne le odvisna ^d obstoječe, situacije in možnosti, ampak v veliki meri rezultat javnega frftenj.a dotične 'države.
Ko govorinjo' o javnem, mnenju, ne mislimo pri tem toliko na. to, kaj mi= sli o zunanji politiki svoje vlade in države povprečni delavec,trgovec, izobraženec - ker tak povprečni' drž-.vi jan običajno o tem malo ali sploh Ni-Č ne razmišlja. Zdi se nam izguba časa in sredstev, če bi poskušali pri= jobiti takega povprečnega državljana za svoje cilje. Takih državljanov 3e na milijone.
Naše topove moramo usmeriti na tiste faktorje v demokratični državi, ustvarjajo "javno mnenje",ki vplivajo na "javno mnenje",ki budno sprem ■Majo in ocenjujejo zunanjo politiko svoje vlade.Ti faktorji celo o.bi.čaj= 110 niso vsi narodni poslanci ali senatorji( v Angliji lordi),ker se od ten ^rda le desetina zanima za zunanjo politiko, dočim ostala večina posveča ^Vojo pozornost drugim bolj notranjepolitičnim oz.gospodarsko-socialnim Problemom. Ti faktorji tudi niso vsi časopisi,ki izhajajo v državi."Ljud= s-:i" časopis običajno niti nima veliko zunanjepolitičnih vesti,kaj pa še= takšnih uvodnikov.In takšni časopisi so vsi .tisti,ki jih bere povpreč= državljan - zato tudu gre naklada teh časopisov v milijone.
... Tako počasi nakazujemo tiste činitelje,ki za naše delo prihajajo, v Poštev, Razmeroma je njihovo število majhno. To so zunanjepolitični stro Eovnjaki v vladnih ali pol-vladnih uradih;narodni poslanci in senatorji 'vlordi-),ki se zanimajo za zunanjo politiko; uredniki in dopisniki onih 'asopisov,ki so poznani po resnem pisanju,objektivnem- poročanju in ute= eljenih uvodnikih;funkcionar ji in člani različnih organizacij in ustanov Urianjapolitičnega oz.mednarodnega znaxaja; prvaki političnih strank oz.
, ^ihocih zunanjepolitičnih odborov; ter končno vrsta "javnih delavcev", jim zanimanje za zunanje politiko predstavlja delček živijenja( profe=. ^9rji političnih ved na visokih šolah;pisci političnih knjig in esejev; ■M^i diplomatski zastopniki in uradniki;itd.)-
Ti faktorji predstavljajo v bistvu izo.braž.eni sloj.Tega pa ni mogoče Pridobiti z demagoško,površno in čustveno propagando.Samo stvarna,doku -jsntarična,razumska in logična vsebina more doseči za nas ugoden učinek. J} Še ta mora biti sistematična,pestra,periodično se ponovijajoča,nove jjjike obravnavajoča,široko zasnovana - da o zunanji obliki in jezikovni ■^ihi niti ne govorimo.
, Le če bomo na tak način vodili svoje narodnopolitično delovanje,u = ®SCemo končno uspeti.Pri tem velja spet opozoriti,da je treba znati /kn	ti naš slovenski problem v svetovnega in se tako približati gleda
(a	bz o r j u zapadnega političnega človeka .Propaganda izbozkih kranjskih
ali celo "farnih" vidikov ne more hiti prepričljiva.
La hi pa mogli zadeti s 'taksnim delom, hi hilo potrebno marsikaj urediti prej med nami. Ni to vprašanje samo osrednjega slovenskega odbora,ki hi takšno delo usmerjal.Treba je tudi točno vedeti kaj in kako hočemo;tre ha je modro izbirati ljudi,ki hi to delo na zunaj predstavijali;treba jel skrbno in sistematično preučiti takšno "vodilno plast" kakšne države in 1 določiti kako hi kazalo približati se posameznim faktorjem.
Seveda zahteva takšno delo časa,sposobnih delavcev,sredstev,volje in vztrajnosti.Začetek je brez dvoma zelo te^ak,ker je bilo storjenih precej 1 težkih napak in zamujenih dokaj ugodnih prilik.Toda samo o takšnim široko poteznim delom moremo počasi vplivati na javno mnenje Zapada in s tem posredno na politiko posameznih vlad.Le tako bi utegnili na daljšo dobo uspeti
KLJUÖ DO ALTERNATIVE
Nekateri pisci pisem,objavi jenih pod gornjim, naslovom pod "Javnim mnenjem" se dotikajo stvari,ki jih nismo niti omenjali niti he hoteli o njih razglabljati .Nismo, mogli razpravljati o tem, kako ’ se bodo jugo sl .narodi 'iz javili*1^ osvobodi tvi . Tudi'ne, kakšen razvoj bo doživljala Titova Jugo -slavi ja pred osvoboditvijo.Naš uvodnik, se je nanašal zgolj na vprašanje u siv^ritve' demokratične alternative Titu zdaj v emigraciji - in nič več. Ker pa 'brez'* poli*tixne’ vsebine demokratične alternative ni, smo nakazali svo jo zamisel. Ta priznava iste pravice Siovencem,Hrvatom in Srbom.Vše enako obvezuje-in. se pri -tem ne oddaljuje od možne stvarnosti ob osvoboditvi .Go tovo . je, takšnp politično vsebino mogoče vedno revidira ti, če pa s to pij o novi faktorji in* aß po-lo*? j spremeni .Laž ja je takšna revizija, oe-- že-'obs to ja sodelovanje in sporazum v načelnih osnovah med partnerji alternative,kot-. pa če ■ tega* osnovnega sporazuma in seveda tudi alternative ni.-. Titovo no= ' tranjo razdelitev države smo upoštevali zgolj zato,ker je kompromisna' in-:' verjetno na jlaž je .rešuje problem srbsko-hrvatske pomešano s ti..
Težko si moremo predstavljati alternativo, ki ne ' bi vsebovala Hrvatov,... ki n so v" obstoječi situaciji brez dvoma ključni faktor,če nam je to všeč •' ali ne. Mjfeliüiöjda Hrvati ne bodo vstopili v nobeno alternativno kombina? cijb,če bi ' ta' prejudicirala bodočo odločitev hrvatskega naroda' oz.kratila, njegove suverene pravice .Na'ša zamisel je v tem pogledu enakopravna, tudi Slovencev in Srbov.
Mislimo ,-da so vsi poskusi za ostvaritev alternative brek -te osnove bre2 izgleda, na uspeh,ker vnaprej zapirajo vrata Hrvatom in večajo prepad mnd' Hrvati in-Srbi.Zafo tisti,ki zanikajo suverene pravice slovenskega,hrvat-. skega in srbskega naroda,dela jo v skrajni konsekvenci vede ali nevede'pro ti. srbsko-^hrvatsko-slovenski zvezi in s tem proti ideji skupne Jugoslavije*
'.	.	-POROČANJE	-	-	'	.
Bežen pregled poročanja svobodnih jugoslovanskih listov o januarski londonski konferenci Evropskega gibanja, kot ga prinašamo na 4»strani,.nudi pestro sliko;Slovenski listi se razmeroma dobro odrežejo v primeri z dru^ gimi.Vsaj omenjali so tudi senčne strani.in se niso popolnoma predali za'* nesenosti. "Klic Triglava" se je nagibal k zadržanosti,kot:smo napißali takrat v uvodniku.V glavneri smo razglabljali "trpko dejstvo,da je naš ju51 go slovanski■problem poseben in težaven." Težave demokratičnih pro ti tlto v5 cev.so se'javno najbolj nazorno pokazale v Albert Hallu. Zato smo opazki■ g.Randolpha Churchilla posvetili mnogo pozornosti. Čuditi se moramo piscu-pisma v današnji številki,ki. se;mu je poročanje KT zdelo■optimistično va? Ijivo. Krepko se strinjamo,da je dejstvom treba pogledati v oči. Resnico naj pride no dan, čeprav je bridka. Boljša je kot utvare. Nismo je pri -' krivali. Lo svojih bralcev čutimo dolžnost,da jih ne zavajamo in ne sle^ pimo. Ne bomo se kot farizej v templju ozirali po svojih vrstnikih'in-hva lili Boga, da nismo kakor, oni: nismo iz mulie napravili sl ono, ni smo prikri-j
------------------------------------ vali težav,nismo lepšali razočaranj
nismo iz brc delali uspehov. Raje KLIC. TRIGLAVA	kot cestninar z.božjo pomočjo upa-
mo na lastno izboljšanje. Svobode?1 tisk ima veliko'nalogo. Klic Trigl? va je sicer skromen, pa vendar se Izhaja l.in 3»Ponedeljek v mesecu. trudi,da izpolni svoj delež.
53,Bucks HilljChapel Bnd, Nuneaton,Warwickshire
=	PRED VOLITVAMI NA TRŽAŠKEM
i
e Rok za vložitev kandidatnih'list za majske občinske volitve na TržaS= dkem je potekel. Kakor ^e leta 1949. hodo tudi letos slovenski demokrati kandidirali na enotni Slovenski narodni listi, ločim ho Slovensko-itali= j:anska ljudska fronta g.Bahiča nastopila z ločeno listo. Izjema je le v nštirih podeželskih občinah (Dolina,Repentabor,Devin-Kabre^ina in Zgonik) j ki so bile doslej v kominformističnih rokah; ker bodo zdaj Slovenci,ki so proti kominformistom, nastopili z združeno Listo slovenske skupnosti, -vse kaže, da bodo občine prešle v slovenske roke.
ö Ker je v veljavi večinski sistem vezanih list, po katerem večinska li sta dobi 2/3 mest v občinskem svetu, je v mestu Trstu zmaga verjetnostna za skupine,ki so ž,e doslej obvladale občinski svet: Demokristijana, Soci= alni demokrati,Republikanci in liberalci. Ta skupna lista bo imela še pod -poro treh desničarskih strank, med katerimi so seveda tudi Neofašisti(.MSI) i Italijanske skupine,ki zastopajo neodvisnost Tržaškega ozemlja,bodo ^nastopile z ločeno svojo listo. Pač js ob letošnjih volitvah nekaj nove=
: ga: .kandidirajo- tudi Nennijevi socialisti,ki oficijelno niso povezani s : Kominformistično listo.Tako upajo,da bodo oslabili Socialne demokrate(in . s tem- dosedanjo večinsko koalicijo), obenem pa morda pritegnili tiste de = lavce-volilce,ki sicer ne odobravajo formalne politike Kominformistov, da &aj se italijanska mirovna pogodba v celoti izvrši.
Eden o petih
Tržaška delegacija petih zastopnikov strank,ki se zavzemajo za ST0,ka tera je pred tremi tedni obiskala London (KT 91), je bila omenjena v angleš ki poslanski zbornici.	.,
23.aprila je vprašal g.E.Davies zunanjega ministra,ali bo podal izja= vo o( anglo^ameriškc-laški )londonski konferenci o Trstu.
G.A.Eden je odgovoril,da se razgovori še vrše in bi se zato ob tej pri liki nerad iz javijal,nakar ga je g.Davies vprašal, če polno upoštevajo mišljenja Tržačanov o povečanju italijanske udeležbe pri upravi, "kajti zdi se mi, da je vedno večji del prebivalstva zelo zaskrbljen zaradi tega."
G,Eden:"Z raznih strani smo prejeli mnenja,vključno pred kratkim pi -smeno od slovenske delegacije,ki je prišla sem - ako ima spošt.poslanec to v mislih - in to jemljemo v obzir." Toda namen teh razgovorov je zelo omejen in se tiče le nekaterih ureditev uprave.
G.Davies je vprašal, ali z ozirom na veliko slovensko manjšino zuna= hji minister drži obl juho,ki jo je.dal pred Veliko nočjo, da so Jugoslo = Vani obveščani. G,Eden je odgovoril,da so v zvezi z Jugoslovani in da so Pojasnili, da kakršenkoli sporazum,ki bi ga tukaj dosegli, ne bo vplival ha dolgoročno ureditev. Iz tega,kar so nam pisali Slovenci, je bilo jasno, da jih v resnici skrbi dolgoročna ureditev."
JUGOSLOVANSKI ODBOR
London,25.aprila.(Od nagega dopisnika)
Jugoslovanski narodni odbor nadaljuje posvetovanja z vidnejšimi srbski mi osebami v Londonu glede možnosti odborove razširitve. Poleg Odbora naj bi bil še Svet s posvetovalnim značajem.Sedanji člani JNO bi še naprej sestavljali odbor( eksekutivo),ki ne bi bila odgovorna Svetu. Komentarji med srbskimi prvaki so različni:eni odklanjajo članstvo v Svetu,ki bi hi brez učinkovite moči in bi služil Odboru le za zunanjo kuliso in za teh= hično pomoč; drugi pa pristajajo tudi na takšno solucijo,da bi se le po= ’ivelo d-elo in nudila nadaljnja možnost razširitve.Zaenkrat JNO ne misli ha pritegnitev ljudi izven Anglije in izven srbskih(točneje:jugosloven = skih) krogov. Öe pa bi sedanja namera uspela,bi se JNO gotovo razgledal tudi po Sev.Ameriki,Franci ji itd.
"FRANCOSKI ODBOR ZA SVOBODNO EVROPO"
je bil nedavno ustanovljen v Parizu pod predsedstvom g.Paula Reynaudo. Podobno kot je namen ameriškega NCFE,bo tudi francoski Odbor deloval na osvoboditvi srednje in vzhodno-evropskih narodov ter bo informiral fran cosko javnost o dogodkih onstran železne zavese. - Ustanavljajo se bolgarska, češkoslovaška, madžarska in rumunska sekcijo.Na pro test,zakaj ni jugoslovanskega odseka,je g.Reynaud odgovoril,da ga ne bo in da o tem hi potrebna nobena debata. - Istočasno prihajajo v London neprijetne ve= sti o jugoslovanski sekciji pri ameriškem NCFE v New Yorku.

PISANA POROČILA
"Marčeva Številka "PREGLEDA" je v glavnem posvečena konferenci poli^ tičnih begunskih skupin in posameznih beguncev, ki je zborovala v Londonu od 20.do 24.januarja tega leta pod pokroviteljstvom angleške vlade."
Tako začenja Pregled,ki ga izdaja ameriški NCPE in mu je odgovorni urednik dr.Miha Krek. 0■konferenci je Klic Triglava poročal februarja v 96.in 97.številki.
Zanimiva je primerjava poročil drugih listov. V "Sloveniji" 11.marca je odmeval iz Londona "Klic po svobodi".Dolgo poročilo je dokaj trezno in stvarno. Judi se,da so resolucije "meglene". Mimogrede omenja,da je g. Drago Lavrenčič dosegel,da so v poljedelski resolucijioznako "sovjetski komunizem" spremenili v "komunizem".(Tako je le v zadnjem trenutku uspe= lo,da se tiče resolucija tudi Jugoslavije.J"Daši ni treba pomena london= ske konference pretiravati - tega greha se večina delegatov tudi ne~zave da," podčrtava"Slovenija" nekaj točk,ki konferenci "dajejo svojo varnost v sedanjem mednarodnopolitičnem trenju in iskanju izhodov..." "Vačno je> da je....odklonila težnje nekaterih,...ki bi radi delali razlike med ne= kim sovjetskim komunizmom...in nacionalnimi nesovjetskimi komunizmi,ki da jih je treba...pustiti pri miru. V.. Jugoslovanski narodi se še vedno prištevajo skupini od komunizma zasužnjenih narodov in zapadni svet tudi njim,..obljubuje osvobojenje. ... Londonski zbor pomeni glasen klic po svobodi. V ta klic so pomešani uradni glasovi zapadnih sil,ki mu dajejo poseben poudarek in te^o."
"Pregledu" je konferenca "zelo važna stopnja v dolgi verigi prizade^ vanj!.1? slika ki jo daje, je "optimistična in nadebudna". Priznava pa teža^ ve,preden so bili zastopniki jugoslovanskih narodov sploh pripuščeni na konferenco.
Hrvati so mnogo bolj zaneseni . "Konferenca je imela neprecenl jivo (| vrednost za nas Hrvate...prvič nam je uspelo nastopiti v imenu Hrvatske,' se navdušuje "Hrvatsko Riječ",ki je preje poročala,da se je konference udeležil tudi g.Winston Churchill,ki je bil v resnici še onstran Atlantika. "Hrvatski Glas" je gonil konferenco skozi šest tednov*Začel je dokaj zmerno in stvarno dr.Krnjevič,ki piše: "Čeprav ni konferenca prinesl.a ka^j kih velikih zaključkov in resolucij,je vendar upravičeno mogoče reči,da je mnogo bolj važna,kot bi človek pričakoval,ko sc jo pripravljali."
Dr.Tomič piše naslednji teden:"Čim bolj se odmikamo od konference,tem bolj se vidi in čuti njena pomembnost... Mi Hrvati imamo posebnevrazlog9 da smo zadovoljni s konferenco in važnostjo,ki ji je pripadla." Štiri teđ ne kasneje zaključi g.B.Radiča:"Najvažnej še je pač to,da je...dr.Krnjevi^ ču uspelo,da se pojavi z delegacijo Hrvatske."
Dr.Sekulideva "Peasant Jugoslavia" je pozabila ločiti med zborovanj^ v Albert Hallu in samo konferenco.Našteva govore jugoslovanskih zastopni^ kov tako, da se zdi, kot da so bili v Albert Hallu in ne že preje na ko^ ferenci. V srbski izdaji ni pomote. Tam omenja,da dr,Topalovi d, čeprav sr ga socialisti izbrali za govornika v Albert Hallu,ni nastopil,ker je bil_ kot Jugoslovan nezaželjen. Po dr.Topalovicevem "Sindikalistu",kateremu ^ zdi konferenca "velik uspeh", pa bi sodili,da se je dr.Topalovid iz sra^ mežljivosti oprostil in predlagal drugega.
0 dogodku v Albert Hallu,ko se je javno pokazal težavni položaj jugo slovanskih narodov,je največ pisal "Klic Triglava! "Slovenija" mimogr! de omenja "neokusno opazko". "Pregled" opisuje "motnjo" med govorom g._ Randolpha Churchilla:"Pri naštevanju zasužnjenih dežel je bil pozabil i^ menovati Jugoslavijo. Medklici iz dvorane so zahtevali popravek.On je ns medklice odgovoril: "Da, vem, da je Jugoslavija komunistična država, bodS|( vesel sem vendarle, da ni sovjetska podložnica." "Seljačka Jugoslavija^ pravi,da "publike to ni zadovoljilo in je reagirala z gromkim protestom* "Sindikalist" piše,da se je "spontano napravila velika demonstracija p^ ti komunistični diktaturi v Beogradu." Randolphovega odgovora ni slišal posnema ga iz "Borbe" in do stavi j a:"Ako je Randolph to v resnici rekel,^ se ni preveč drago oddolžil Titu za vse kozarčke slivovke,ki jih je zvr^ nil v njegovem štabu."	“	■ g. ■	_	.	.	-	'
Enako se na "Borbo" sklicuje Muhadžer v "Hrvatskem Glasu".Randolph Churchill je, po "Borbi",iz javil, "da je med vojno bil v Jugoslaviji ih da je sedanja vlada v resnici jugoslovanska..." (KoneC na 5.str.spodaj *)
ZDRUŽENI ;SLOVERČI V BAZOVICI
Trst, sredi aprila.-(Od pöseLnega dopisnika)
Slovenski tabor,ki so ga priredile na velikonočni ponedeljek vse tu-ka.jšnje slovenske"skupine kot protest proti italijanskemu ogrožanju obsto ja Svobodnega • HntSoškega ozemlja, je uspel proti vsemu pričakovanju. Zna= Čilno je, da so pred Veliko nočjo bili povabljeni tudi tržaški italijan= ski "Independisti",da sodelujejo pri tej demonstraciji; a so imeli pomisleke proti prireditvi v načelu, ker so se bali,da bi doživela polom. Za= to je prireditev dobila izključno slovensko-tržaški značaj.
Brez dvoma je uspeh pripisovati dejstvu, da je prireditev obiskalo_ v izrednem številu naše kmečko prebivalstvo. Sicer pa so zborovalce.vozi= li na demonstracijo avtomobili: 18 avtobusov in 2 kamiona. Prevažanje se je pričelo ob 12 uri iz vseh vasi Ožemija( zona A).Prireditev.bi se morala pričeti ob 15.uri,pa se je zakasnila za celi dve uri,ker se je ves.ta.čas še vila iz Trsta procesija avtomobilov in pešcev proti 10 km oddaljeni Ba zovici. Ob pričetku zborovanju - ob 17.uri - so^ številni ljudje v Prstu še čakali na avtobusnih postajališčih za prevoz. Računajo,da je zaradi Pomanjkanja prevoznih sredstev izostalo okoli 5000 ljudi. Sicer pa je-ude ležba cenjena med 15-20.000.	■	_
Zborovanju so prisostvovali mnogi inozemski dopisniki:APP,Reuter jo, United Press,Anse,Tanjuga in mnogih časopisov kot Timesa,Daily Telegrapba ^ew.York Herald-Tribune itd. Zbrana demonstrirajoča množica jim je mogla dati slutiti, da more na tem ozemlju priti do druge Palestine, ako bi ci= lo Tržaško vrnjeno Italiji.
Ra zborovanju so govorili dr.Prane Tončič za Skupino neodvisnih Slo= Vencev ter dr.Engelbert Besednjak, bivši slovenski narodni•poslanec v Predfašističnom rimskem parlamentu. On je zastopal Slovensko krščansko socialno zvezo,čije tajnik je; sicer pa je poznan kot vodja goriske "Sre din©". Svoje udarne govorniške topove je usmeril na italijansko Democra-2io Cristiano,ki proti vsem načelom krščanske etike vodi do tržaških Slovencev diskriminacijsko politiko. V imenu Slovenske demokratske zveze 3e govoril o nujnosti skupne borbe proti kominformistom dr.Branko Agne = letto. Četudi se ti oficijelno proglašajo za branilce Svobodnega tržaške ga ozemlja, vodi njihova praktična politika v postopno aneksijo Trsta Po Italiji. Omenil je še,da■je skupna nevarnost in skupna borba za S.IuO. 2bličala vse Slovence različnih političnih prepričanj,vendar pa vsak o= staja zvest svojim idealom. Nato je spregovoril zastopnik Osvobodilne fronte dr.Dekleva. Zaključna resolucija,ki zahteva spoštovanje italijanske mirovne pogodbe in protestira proti londonski trojni.konferenci, .jo 2ila po slana ■ Varno s tnemu svetu, vladam treh zapadnih sil in Jugoslavije..
Bred razhodom so združeni pevski zbori okoli 500 pevcev.zapeli iafcy. c3j udarnih narodnih pesmi. V pesmi so se srečali Demokrati in Krščanski socialisti, Komunisti in Protikomunisti. Ni minilo nekaj mesecev,ko je litovski Primorski dnevnik s vsem komunističnim žargonom napadal poznane 1-irka Javornika. Na velikono čnibporeedel j ek je M.Javornik skupaj s.mo-hunistl pel na Bazovici... Ta dogodek,ki so ga v Trstu precej komentira= lij kaže, kako znajo biti protikomunisti ■ velikega kova domoljubni, kadar g^e za skupne interese. Ko bi tudi komunisti znali biti tako iskreni it..
Vendar pa je treba ugotoviti,da so komunisti to pot le držali beše= 7°>ko je šlo za zastavo brez rdeče zvezde: prireditelji zborovanja so 7e namreč že prej dogovorili,da bo nad zborovališčem plapolala samo tr= 7aška zastava.To je bila kompromisna rešitev,dasi so Titovci prvotno Predlagali,na j Demokrati pridejo s svojimi( slovenskimi)zastavami( brez p'SeČe zvezde, seveda), oni pa s svojimi(z zvezdo!). Na to "zvezdna to^zasta pa Demokrati niso mogli pristati in tako je zares na Veliko noe v Bazovici vihrala samo tržaška zastava.
PISANA POROClTiA -(zaključek s prejšnje strani)
"Iz gornjega se točno vidi," nadaljuje Hrvatski Glas,., "da ni bila •Predstavljana nikakršna 'Jugoslavija'*, a sam R.Churchill jim je dal za= Pes dober odgovor... Na tem pomembnem mednarodnem zborovanju so se točno spolnile težnje malih narodov, a med njimi tudi hrvatskega."
RAZGLEDI
Že samo postavljanje "kompliciranega" vprašanja: "kako mednarodnopravno zavarovati slovenski?hrvatski in srLski narodni teritorij - in kako vsem narodom sedanje Jugoslavije omogočiti, da se odcepijo od jugo slovanske■zveze,če to Loče jo in si ustanove samostojne, narodne države?"
je nesmiselno.
To bi n.pr. pomenilo, naj se Slovenci in Srbi danes bore,da bi po= leg.svoj ega narodnega Qzemlja mednarodno-pravno obranili tudi hrvatsko narodno ozemlje, da M/eventualno mogli Hrvati jutri po svoji volji odcepiti od jugoslovanske zveze in ustanoviti samostojno državo, dočim pri tem procesu Slovenci in Srbi nimajo pravice*da povedo svoje. To bi moglo tudi pomeniti,da bo jutri mogel en narod živeti na račun dveh dru gib, ta dva pa mu boöta morala v neskončnost popuščati,da bi ga zadrža= li v skupni zvezi.Narod,ki bi tako delal,je pokvarjen, a narodi,ki bi to dovoljevali, so neumni.
Teoretično je vsak človek gospodar svoje hiše in svoje imevine.To= da ni neomejen gospodar, Nima pravice na primer, da zažge svojo hišo, ker obstoja nevarnost, da se bo'“zažgala tudi hiša njegovega soseda.Öetu= di je on gospodar svoje hiše, EU vendar morajo njegovi sosedi zaradi se fee preprečiti to in morebiti celo uporabiti silo,da ne bi s požiganjem svoje hiše ogrožal tudi njihovih. Podobno je tudi v odnošajih med naro=
di.
Zaradi nepravilnega postavljanja same formule je rezultat nestvaren, {'ključ" pa,ki ga daje KT za rešitev problema ni pravi.
Toda brez ozira na to,kar se zgoraj pisal,bi bilo koristno obravna vati sam "ključ".
"Ključ",ki ga daje KT, adpira samo ena vrata, daje morebitno rešitev samo v eni sutuaciji. Očigledno je situacija tale: a)da bo demokrat ska zamena Titu prišla na demokratski na čin,kot n.pr, ko eno stranko za menja, na oblasti drugo po volitvah, ker mora nova vlada graditi na tem, kar ji je stara vlada zapustilo, in b)do bo današnja "obstoječa stvar= nost" tudi jutrišnja obstoječa stvarnost t<,j.da je današnja notranja razdelitev Jugoslavije nespremenljiva vse do tistega časa,ko bo Tita zamenjala "demokratično ekipa".
Mislim,da je med nami malo ljudi,ki verjamejo,do more priti do de= mokratske zamene Tita na demokratičen način, mirnim potem, brez priti= ska od zgoraj ali od strani,brez "revolucije". Seveda obstoja modnost,_ toda verjetnost je majhna. Če do te izmene ne mate priti brez "revoluci je",kakšen bo potem "ključ"? Nato: kdo nam jamči, da ne bo morebiti Ju= goslavija spet kmalu odšlo pod sovjetski vpliv in prekinilo zvezo z Zo= padom. Če se to no tak ali drugačen način zgodi, kdo jamči, da Sovjeti ne bodo izbrisali meje sedanje razdelitve Jugoslavije ali pa izvršili_ neko novo razdelitev ali razdelili Jugoslavijo med ostale satelitske dv žave? To- ni nujno, da pomeni tretjo svetovno vojno. Dovolj je, da Tito zamenja komunistična ekipa,ki bo Jugoslavijo vrnila v okvir sovjetskega bloka; kajti Anglo-američani so morda garantirali Jugoslaviji,da jo bc= do branili pred sovjetskim napadom, toda ni gotovo,co so Titu jamčili-da bodo njega držali na oblasti,še manj pa so mu mogli jamčiti večno življenje. Kakšen "ključ" daje KT za takšne situacije? Očividno "ključ' ki je dan zdaj,ni pravi^ker bi bil ta ključ edino dober za situacijo,k1 jo je svojčas predvideval g.Bogdan Radiča.On je mnenja, da naj Angloamj ričani okupirajo Jugo slavi jo,da bodo pod njihovo okupacijo imeli narodi Jugoslavije čas,da rešijo svoje probleme!
Drastično povedano: zamislite si,da je nekdo■1941-1945 predlagal, da ae mora kot "ključ" za rešitev "jugoslovanskega problema" vzeti tedanja notranja razdelitev Jugoslavije kot "obstoječa stvarnostmi
Sedanja razdelitev Jugoslavije (kakor ona za časa vojne)^je izvršena na silo t.j.do te razdelitve ni prišlo na demokratski način. Zate se sedanja notranja razdelitev ne more vzeti kot osnova za nekakšno nadaljnjo "demokratizacijo" Jugoslavije, vse dotlej, dokler se narodi Jugoslavije na demokratski način na opredele za takšno razdelitev. Seveda ne trdim,da sedanja notranja razdelitev ni dobra in pametna«
Trditev KT,da je "Poruka" JNO premalo- sod)bna,ne drži.KT je dal kesamo za eno situacijo,za ena vrata.JNO je s svojo "Poruko".dal tkzv« "master-key" t.j.ključ,k	je tako izdelan,da more odpreti veliko ši6"
vilo vrat.	V.A.Parkaš
f Štev.92.
—
J A V 11 O M K E K J E
Kl.iuo đo alternative. - G1.urednik! Popolnoma razumem, da se Vaš list zavzema za slovensko državo, toda ne morem razumeti,kako ste mogli v uvodniku "Ključ" resignirati na Ju goslavijo. Stoletja dolgo zapostav Ijanje našega naroda pod Avstrijo', nasilno potujčevanje našega šivi j o pod Italijo je vendar dovolj velik dokaz,da mi kot samostojna drsava ne moremo šiveti na tako" nevarnem prostoru med dvema levoma.Kot na = rod obstanemo le,če kot slovenska drsava ostanemo v jugosl.federaciji.
E.T.
G.urednik! Brezplodno je razprav= Ijanje emigrantov o tem,ali naj se po sovoboditvi Jugoslavije skliče Ustavodajna skupščina ali pa narod ne skupščine.Emigracija bo zadnja, ki bo o tem imela kaj odločati.Na= rodi doma bodo o tem odločali, če je to emigraciji prav ali ne. L.P.
G.urednik! V uvodniku "Ključ" ste končno stvar zagrabili pri osnovi. Kaj pomaga kvalificirana večina v Ustavodajni skupščini,če pa narodi ki sestavljajo Jugoslavijo,nima jo mošno sti,da najprej povedo,če Jugo slavijo in njeno Ustavodajno skup= Ščino sploh hočejo? Dobro in pra = Vilno ste poudarili: skupne zveze ne more biti,če je narodi nočejo. Uarodi se pa morejo o tem izraziti le,če so pri odločanju svobodni in 2 ničemer ne prejudicirani.Kdo ne mere predvidevati usode bodoče Ju= goslavije,če se narodi ne bodo mo= Sli svobodno izreči za njo(ali pro li njej)?	f.K.
G.urednik! lasi sem prepričan, da ^ore slovenski narod,dokler razme= ne v Evropi ne bodo do osnov ureje ne,živeti in obstati le v jušnoslo Vanski federaciji,vendar sprejemam vašo kombinacijo.če stojim na sta= lič^u,da smo Slovenci narod in da ni jugoslovanskega naroda,potem mo ^am istočasno priznati temu sloven skemu narodu osnovno pravico,da o ®voji usodi odloga on sam.Četudi 3e po vaši verziji ob času osvobo = litve Jugoslavija viseča,je vendar načeloma dana možnost,da se prizadeti narodi sami odločijo,če jo ho ee jo .Evomiip, da bi se naš narod od= ločil pro ti.A tudi pro ti.odločitev je v njegovi kompetenci.	S.J.
URO SIMO, OBNOVITE NAROČNINO!
G.urednik! Vaša teoretična razprav Ijanja o alternativi (KT 91) so si cer logična,, toda brez praktične vrednosti.Ali ste pomislili na to, da najbrž ni Srba,ki bi pristal na to,kar ste predlagali? Kateri Srb se bo vnaprej odpovedal Jugoslavi= ji? Kateri Srb bo vnaprej prepuščal milijon Srbov izven Srbije na mi = lost in nemilost Hrvatom? Samo v Jugoslaviji morejo biti rrečanski Srbi zaščiteni .Vaš predlog bodo,šal mnogi smatrali kat protisrbski.
P.N.
G.urednik! Vaša sicer logična .izpe Ijava razlage o suvereni volji na= roda v slučaju Bosne in Hercegovi^ ne nekoliko šepa.Srbi,Hrvati in mu slimani tega področja( države) bodo praktično težko izglasovali,če se hočejo priključiti svo'jim maticam, ker so pač med seboj pomešani.Torej njihova svobodna volja ne bo mo gla do veljave.In v tem je njihova samobitnost nujno okrnjena.Republi ka Bosna-Hercegovina predstavlja pač srednjo rešitev,zasilni izhod, do je taki življenje na tem ozemlju sploh mogoče. Če je ta rešitev pri silna(proti volji prebivalcev,vseh ali posameznih narodnosti) potem verjetno le za to,ker sami prebival ci ne dojamejo dejstva,da vsled po mešanosti mora jo najti nek način sožitja .Kdor se ne zna vlada = ti sam,mu pač vladajo drugi...Podo ben je slučaj s Srbi v Hrvatski. Manjšinjski problemi vedno obstoja jo in jih pač ni mogoče reševati po isti formuli kot problem ostale ga matičnega naroda,če je manjšina pomešana s "tujim" narodom. I.J.
G,urednik! Vaš predlog se zdi v. erf ni točki nesprejemljiv za Srbe in za Hrvate: ker jemljete za osnovo. Titovo razdelitev Jugo slavi je.Srbi po ustaških pokoljih hočejo vse Sr be v svoji državi;Hrvati isto za Ir vate. Tako pa seveda ni druge rešit ve kot vojna med obetna(na veselje njunih sosedov?!) ali pa koncesije na obeh straneh. = Kritična^ in usodna napaka predvojne Jugo sla vije je bila,da od početka ni bila v dovoljni meri upoštevana volja njenih narodov.Pri ustvarjanju bo dočih s-h-s odnešajev je treba za= to paziti,da se prva napaka ne bo ponovila.Narodi naj svobodno odlo= čajo;kjer pa so med seboj pomešani pa je kompromis neobhodno potreben
Poročanje.- G.urednik! VaSn poroči la o londonski srednje in vzhodno^ evropski konferenci Gibanja za zdm *eno Evropo (KT 86,87) SO’ bila le= po informativna,toda optimistično varljiva. Nepoučeni je moral dobi= ti vtis, da smo bili. vsa j "enakoprav ni",čeprav veste,da so bili Jugo = slovani potisnjeni čisto v kot.Za= kaj prikrivati,da smo danes celo' drugim emigracijam skoro v breme? Mislim,da je mnogo bolje,da bi na= Si ljudje spoznali resnični polo = Saj,ne pa živeli v utvarah. M.J.
(Uvodnika na 2.strani se nanašata na pisma uredniku, objavljena na •tej in prejšnji strani. Ur.KT)
BERLINSKI KONGRES
sto dvajset begunskih časnikarjev is srednje in vzhodne- Evrope,Bal= tika in- Balkana je 25.aprila za = čel na meji Železne zavese demon= stracijo proti zatiranju svobode tiska v 'komunističnih državah.Pri gledališki uprizoritvi procesa proti ameriškemu dopisniku v Pra= gi g.Williamu Oatisu so zboroval= oi stali pod vtisom dveh velikih napisov:
-	"Nikdar nismo obljubljali svo= bodo tiska vsem razredom."(Stalin leta 1927.)
-	"Naloga časnikarja je predvsem iskati resnico." (The Times 1852)
Istočasno se je v vzhodnem đe^ lu Berlina vršila javna 'tiskovna konferenca" 68 NemceV,ki so bili v francoski Tujski legiji v Indo= kini; opisovali so zapostavljanje v Legiji in podpirali tezo milita rističnih namenih Zapada.
Pariz,aprila.-Tu obstoja že več let "Francosko-jugoslovansko do = brodelno društvo",ki pa zadnja le ta ni dosti delovalo. Društvo je bilo pred kratkim reorganizirano in kaže,da bo poživilo svojo de= lavnost,ki je nepolitičnega znača ja. Na občnem zboru 50.marca je bil za novega predsednika izbran Slovenec g.E.Erjavec,za podpred = sednika pa Francoz prof.Grardjean bivši lektor francoščine na unive: zi v Skoplju.
Jugoslovanska teniška prvaka Mi= tič in Branovič sta "izbrala svo= bodo" in se nista hotela vrniti iz turnirja v Rimu'.v Titovino'. Po= leg tega s® izbrali svobodo še tri je češki in en poljski teniški pr= vak.
SRBSKI RADIKALI V EMIGRACIJI
London, 25.aprila . (Naš dopisnik poroča) Kot sem svojčas že poročal,je po smrti radikalskih prvakov gg.Bobiča in Miletiča prišlo do "borbe" za me= sto šefa stranke.Po Miletičevem naro Čilu naj bi stranko v emigraciji vo= dil dotedanji gl.tajnik g.Stevan Tri vunac.Za to mesto pa se je istočasno potegoval tudi g.Dragiša Cvetkovič, češ da je bil šef predvojne JRZ.
Med tem pa je g.Trivunac delal in uspel zbrati emigrantske ostanke Ra= dikalov.V Parizu je zdaj centrala,v raznih državah pa odbori.G.Trivuncu so se pridružili b.radikalski sena= torji,narodni poslanci,župani itd. Končno se je 8.januarja vdal tudi g. Cvetkovič in g.Trivunca priznal za novega šefa stranke.Dobro poučeni, ljudje mislijo,da je ob tolikšninka= pitulaciji g,Cvetkovič računaljna ne= ko vodilno mesto v stranki.Toda do = godki so krenili v drugo smer:
Na novo organizirani Radikali so se izrekli proti g,Cvetkoviču in zah tevali,da nima v stranki nobenega vidnega položaja.Ker je bila ta zah= teva precej enodušna,je verjetno,da bo z njo moral računati tudi golrivu nac.To bi pa seveda pomenilo obenem popolen prelom med radikali g.Trivun ca in g.Cvetkovičem.
Ta bi domnevno še poskušal igrati na poslednjo kar to:dr.Maček.Ker je bil g.Cvetkovič za' dr .Mačka najcenej ši Srb,zato "srbsko-hrvatski sporo s zum" med njima ne predstavlja težav. Vendar ni izgledov,da bi si s tem adutom mogel g.Cvetkovič ojačati po-lo^aj med Radikali; cena,ki bi jo zahteval od Srbov, bi bilo previsoka *• "Sporazum" po receptu g.Cvetkoviča " tako prevladuje mnenje - ne more bi^ ti sporazum,ki resnično lahko zbliža srbski in hrvatski narod» Prvi "Spo^ razum" iz leta 1959 je to dokazal.,
SLOVENSKO DRUŠTVO V VEL .BRITANIJI prosi svoje člane,naj v bodoče poši^ Ijajo dopise društvu na nov predsed= nikov naslov: Mr.F.Sekolec,
27,Howitt Road, Belsize Park, LONDON, m 3’
===================================:::::
Na proslavi l.maja v Beogradu je pred Titom nastopila jugo slovansko vojska prvič~v javnosti z novim a= meriškim orožjem,nad parado pa so letela angleška "Mosquito" letala-
NAROČNINA za KT:	letno 24/-,četrt ^
letno 6/-; za inozemstvo odgovarja jo15 ča vsota s posebnim doplačilom za le talsko dostavo.