Logaške
O F
NOVICE
POMEMBNEJŠI SKLEPI 8. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Občinska skupščina je dne 31. 1. 1982 zasedala na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter samostojni seji družbenopolitičnega zbora.
- Občinska skupščina je kot temeljno točko obravnavala predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Logatec v letu 1983.
K besedilu predloga resolucije so dali številne pripombe in dodatne predloge komisija za družbeno planiranje, TOZD Zdravstvo Logatec, GRADNIK Logatec in krajevna skupnost TRATE.
Glede na vsebino podanih pripomb in upoštevajoč, da so bile vse pripombe dane pred sejo oziroma na sami seji občinske skupščine je bil sprejet SKLEP:
Sprejem resolucije naj se preloži na naslednjo sejo. Izvršni svet naj pregleda vse pripombe in predloge, jih po možnosti vključi v besedilo resolucije in jo posreduje občinski skupščini v sprejem.
- Delegati občinske skupščine so obravnavali predlog programa dela občinske skupščine in ga po obravnavi sprejeli.
- Pri obravnavi osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku so delegati sprejeli stališče, da je potrebno v zakonu dati možnost za razpis in sprejem občinskega samoprispevka tudi v primerih, ko gre za solidarnostno združevanje sredstev za izvajanje večjih gradenj in nalog v majhnih krajevnih skupnostih, ki takih nalog same nikakor ne bi mogle opraviti.
Delegati pa so se tudi zavzeli, da v zakonu ostane navadna večina in ne dvotretjinska večina kot pogoj za uveljavitev samoprispevka.
- V širši razpravi so delegati spregovorili o stanju in možnostih razvoja kmetijstva v občini ter o opredelitvah hribovskega kmetijstva.
Po razpravi so sprejeli naslednje SKLEPE:
1. Kmetijske zadruge oziroma kmetijske organizacije, ki delujejo na območju naše občine, morajo v največji možni meri zagotoviti preskrbo z umetnimi gnojili in repromateriali.
2. Kmetijske organizacije se morajo zavzemati za trajnejše in dolgoročnejše kooperacijske odnose in trdnejše sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci.
3. V okviru intervencijskega sklada je potrebno proučiti možnosti zagotovitve garantirane obrestne mere kmetijskim proizvajalcem pri najemanju kreditov za razvoj dejavnosti kmetijskega turizma.
4. Pri prodaji vseh kvalitetnih kmetijskih zemljišč mora imeti in uveljaviti prednostno pravico nakupa Kmetijsko-zemljiška skupnost.
5. Pospeševati je potrebno nadaljnja uvajanja skupnih pašnikov, razvijati prašičjerejo in tudi rejo malih živali.
6. Pospešeno je treba nadaljevati s sodelovanjem med KZ Logatec in Kmetijsko gozdarsko zadrugo SORA Žiri za nadaljnji Se intenzivnejši razyoj kmetijstva.
7. Kmetijske organizacije se morajo v prihodnje močneje zavzemati za kvalitetno obravnavo pri sprejemanju zakonskih rešitev in dajati pobude za spremembe in dopolnitve veljavnih zakonov, ki bi zagotovili primernejše prevzemanje kmetij s strani naslednikov.
8. Intenzivno in optimalno je potrebno pospeševati kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo na površinah družbenega sektorja, s katerim upravlja Biotehnična fakulteta Ljubljana.
9. Za izboljšanje življenjske proizvodnje je potrebno pristopiti k sanaciji objektov (hlevov) na Logaškem polju.
- Obravnavan in sprejetje bil odlok o prispevku za finansiranje osnovnih nalog ljudske obrambe v naši občini, ki zavezuje, da finansirajo obrambne naloge tudi vse tiste organizacije združenega dela, delovne skupnosti in obrtniki, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Logatec.
- Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali in sprejeli še odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov Črni potok, Petkov studenec, Kobalov studenec, Beber, Novak in Perile ter
Pravilnik o ureditvi in sanitarnem varovanju vodnih virov Črni potok, Petkov studenec, Kobalov studenec, Beber, Novak in Perile.
S tema aktoma so določeni varstveni pasovi vodnih virov in varstveni ukrepi za njihovo zavarovanje.
SEKRETARIAT SO IN IS
RAZPRAVA O STANJU IN RAZVOJU KMETIJSTVA V OBČINI LOGATEC
Vprašanja pospeševanja kmetijske proizvodnje so neposredno povezana s celovitim gospodarskim, družbenim in kulturnim napredkom vasi, z razreševanjem socialnih vprašanj in zemljiške lastnine. Pri razreševanju teh vprašanj pa je nujno stalno in organizirano delo subjektivnih sil, zlasti še Socialistične zveze. To dokazuje tudi delovanje sekcije za kmetijstvo v Rovtah oz sej, ki so bile v zadnjem času sklicane v krajevnih konferencah SZDL tako, da se krajevna konferenca SZDL vse bolj vključuje ne samo v izvajanje različnih akcij, ampak tudi poskuša pomagati pri reševanju vseh ostalih vprašanj na vasi. Tako je bila v mesecu januarju 1983 organizirana široka razprava o stanju in razvoju kmetijstva. Pozivu na to razpravo so se odzvale vse krajevne konference razen KK SZDL Laze.
Tako so na primer na Vrhu na Rovtami bili mnenja, da se ne sme dogajati, da bi zemljišča, ki so v katastru označena kot pašniki oz. steljniki, prekategorizirali v gozd brez pristanka ali celo brez vednosti lastnika. O intervencijskih vlaganjih v razvoj kmetijstva so imeli naslednje pripombe:
Obresti na posojila so previsoke, kmet se bo za kredit težko odločil Poudarili so, da bi morali regresirati poleg gnojil tudi krmila. V primerih suše bi morala KZS poskrbeti, da bi kmetje dobili potrebno krmo, če hočemo, da bi obdržali predvideni fond živine. Odkupne cene kmetijskih proizvodov naj bi se ne višale samo zaradi višanja prodajnih cen. Glede socialne varnosti kmečkega prebivalstva pa so bili mnenja, da je to eden ključnih problemov, da se mladi težko odločajo za delo na kmetiji. Pohiteti bi bilo treba s pripravo in sprejetjem novega invalidsko pokojninskega zakona, ki naj bi izenačil delavsko in kmečko zavarovanje Nakazali so tudi problem uvoženih kmetijskih strojev, saj je oskrba z rezervnimi deli otežkočena, zato bi bilo treba poiskati ustrezno rešitev, da bi ta oskrba nemoteno potekala Istega mnenja so bili razpravljalci v Rovtah, prav tako tudi glede oskrbe z gorivom za kosilnice in samohodne obračalnike že na začetku sezone. Poleg tega so predlagali, da bi bilo kmetijstvo bolj poudarjeno pri pouku v osnovni šoli. V Rovtah so na sekcijski obravnavi opredelili gradivo kot vsebinsko pomanjkljivo pripravljeno, ker so na tem področju v resnici tri KZ, prikazani pa sta le dve. Povedano je bilo, da ni zapuščenih zemljišč, če pa že so, so zaradi težke dostopnosti in težavne strojne obdelave. Zato so predlagali, da se take površine pogozdi.
Opozorili so tudi na nepravilnosti v gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči, ker posamezniki lahko prodajo zemljo za vikende, za stanovanjske hiše pa večkrat ni soglasij. Predlagali so tudi, da se KZ približa kmetom, saj so sedeži zadrug z vsem svojim kadrom v centrih - torej tam, kjer ni ne kmetov ne zemlje. Ker so z reprodukcijskim materialom težave in ker je v središču daleč in pot večkrat zastonj, predlagajo, da se v Rovtah vzpostavi trgovina z reprodukcijskim materialom, kar bi se lahko izvedelo v skladišču KZ. KGZ »Sora« Žiri bi morala poskrbeti le za nastavitev kadra, kar bi se po mnenju prisotnih dalo izpeljati in željam ustreči. Opredeljeno je tudi bilo, da KZS Logatec ne opravlja svoje funkcije glede na pooblastila, ki jih ima. Prisotni so se strinjali s tem, da je to v praksi pogosto težko, toda pri ohranjanju kmetijskega zemljišča bi pa le morala odigrati vlogo, ki ji jo družba namenja Govora je bilo tudi o setvenem načrtu, ki je sicer sprejet, toda v primerjavi z ravnimi logaškimi polji, kjer se pase živina, pa bi le morali v Logatcu glede na teren zasejati več kot 8 ha (v Rovtah 7 ha). Opozorili so tudi, da kmetijski pridelki niso pravilno vrednoteni, ker pač niso vrednoteni na osnovi objektivnih ekonomskih zakonitosti, kar zelo bremeni dohodkovno povezovanje v okviru zadruge.
V KK SZDL Tabor so na razširjeni seji predsedstva izpostavili problem razlike v ceni med krmili in strojno ter delovno uro in ceno za prodano govedo ali pridelano hrano. Največ razmišljanja je bilo okoli arondacij kmetij
LogaSke
NOVICE
po zgledu nekaterih v Žibršah ali združevanj kmetij predvsem za pašo živine na področjih, ki jih težko obdelujemo s stroji. Ob tem je bilo omenjeno področje Tičnice in Režiš in po izgradnji ceste tudi na Marekah. S strani KZ Logatec in KZS je bila podana obljuba, da bodo v takšnih akcijah priskočili na pomoč. Kooperanti so poudarili tudi ugotovitve strokovnjakov, da na področju Logatca ni mogoča pridelava pšenice in koruze predvsem zaradi podnebja in da je stabilnejša vzreja živine. Povečati pa bi bilo potrebno pridelavo sena in drugih krmnih rastlin z močnejšim dognojevanjem. Poleg govedoreje je donosna tudi vzreja ovac in konj. Sklenili so ustanoviti sekcijo za kmetijstvo pri P KK SZDL Tabor.
Poleg tega so opozorili tudi na izpite, ki jih bodo morali opraviti traktoristi, saj bodo morali imeti vozniki traktorjev izpite od 1.4. 1983 dalje.
Podobna razprava je bila na Tratah, kjer so opozorili predvsem na premajhno skrb pri nabavi gnojil in krmil, na prevelike razlike v odkupni ceni in prodajni ceni mleka kakor tudi živinet Opozorili so na pomanjkanje rezervnih delov za kmetijske stroje.
V Hotedršici so opozorili, da so prevelike razlike med cenami kmetijskih pproizvodov v celoti državi, kar povzroča odliv npr.: mlade pitane govedi v SR Hrvatsko. Razpravljalci so menili, da se preslabo pozna delo KZS, saj stalna porodniška kmetom prav nič ne pomaga.
Postavljena je bila zahteva, naj delegati v republiški skupščini zahtevajo rešitev vprašanja glede rezervnih delov za kmetijske stroje.
V Lazah razprava ni bila organizirana, kar ni dobro, kot da tam takih in podobnih problemov ni. Zato seje potrebno vprašati, kaj delajo vodstva krajevnih DPO. V KK SZDL Naklo pa bo razprava tik pred skupščino, že za sejo P OK SZDL, tako da stališč te razprave ni.
Predsedstvo OK SZDL je na svoji seji analiziralo vsa stališča iz razprave in jih posredovalo na seji DPZ in obeh zborov SO Logatec. Če bi na kratko zapisali, lahko rečemo, da mora biti ekonomski interes tisti motiv za združevanje kmetov v kmetijsko zadrugo, hkrati pa naj se tudi odnosi v zadrugi urejajo na ekonomski podlagi in samoupravljanju združenih kmetov, pospeševalni ukrepi pa morajo biti osnovni vzvodi za razvoj zadružništva. Pri tem moramo vsekakor bolj povezati naloge KZ in KZS. Pravilno moramo vrednotiti kmetijske pridelke na osnovi ekonomskih zakonitosti, kar zelo bremeni dohodkovno povezovanje v okviru zadruge. In končno: temeljni pogoj za
večjo proizvodnjo hrane je kmetijska zemlja, ki jo imamo v prostorskih planih družbenega plana občine v bistveni meri trajno nameniti za kmetijstvo in opredeliti, kaj naj bo za kmetijstvo, kaj za gozdarstvo in kaj za pozidavo.
Na koncu lahko zapišemo, da je bila na večini teh sej izražena želja po organiziranju sekcij za kmetijstvo pri predsedstvih KK SZDL, ki bodo v veliki meri pripomogle k reševanju problematike na področju kmetijstva v naši občini. Zato naj predsedstva krajevnih konferenc SZDL temu prisluhnejo in to organizirajo
Jakob Kokalj
SPREMEMBE, KI JIH PRINAŠA NOV SAMOUPRAVNI SPORAZUM O URESNIČEVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Na podlagi novega zakona o zdravstvenem varstvu, sprejet je bil 27. decembra 1982, veljati pa je začel 7. januarja 1983, bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije razpravljala na svoji seji dne 16. februarja 1983 o osnutku samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva.
Oba dokumenta v marsičem spreminjata pravice in obveznosti uporabnikov zdravstvenega varstva. Poleg spremenjenega obsega sedanjega zdravstvenega varstva spreminjata tudi mesto, kjer bodo delavci, občani in delovni ljudje uresničevali pravice do zdravstvenega varstva. Pretežni del bomo te pravice zagotavljali v svojih organizacijah združenega dela oziroma z vzpostavljanjem solidarnosti v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela, na podlagi dogovorjenih meril in krediterijev pa tudi v zdravstveni skupnosti.
Sporazum izraziteje izpostavlja dejstvo, da si glede na nove, zaostrene gospodarske razmere uporabniki zagotavljajo zdravstveno varstvo le v obsegu, ki jim ga dovoljuje ustvarjeni dohodek.
Glede na to novost na področju zdravstvenega varstva, je predsedstvo občinske Zdravstvene skupnosti Logatec sklenilo objaviti osnutek samoupravnega sporazuma v celoti Hkrati pa je bilo dogovorjeno, da bo občinska Zdravstvena skupnost Logatec skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini proti koncu februarja in začetku marca letos organizirala v posameznih TOZD in KS razpravo o gradivu, oziroma pojasnilo vsebine samoupravnega sporazuma
Samoupravni sporazum
o uresničevanju zdravstvenega varstva
I. Temeljne določbe
1. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu uporabniki) si zagotavljamo zdravstveno varstvo v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in po drugih predpisih, v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana v občini ter na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti, medobčinske zdravstvene skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Pri tem upoštevamo, da je zagotavljanje zdravstvenih storitev in socialne varnosti, kar zadeva zdravstveno varstvo, odvisno od možnosti, ki jih ustvarjamo z dohodkom in z njegovo delitvijo ter z našimi osebnimi prispevki za zdravstveno varstvo, prav tako pa tudi od naše skrbi in odgovornosti za svoje zdravje in od smotrnega uveljavljanja zdravstvenih storitev.
2. člen
S tem samoupravnim sporazumom, ki ga sklepamo uporabniki"in izvajalci prek svojih delegatov v skupščini občinske zdravstvene skupnosti, podrobneje določamo individualne pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki temeljijo na sprejetih planskih dokumentih skupnosti. S tem sporazumom zagotavljamo občanom tudi uresničevanje pravic, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov.
Uporabniki zdravstvenega varstva sklepamo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z organizacijami združenega dela s področja zdravstva. Tako skupaj z izvajalci odločamo o vsebini, vrsti in obsegu zdravstvenih storitev oziroma dejavnosti, ki predstavljajo naš skupni interes in so odsev materialnih možnosti združenega dela v občini ter dogovorjenih solidarnostnih nalog.
Pravice in obveznosti uresničujemo po postopkih in na načine, o katerih smo se dogovorili s posebnim samoupravnim sporazumom (Uradni list SRS, št. 6/1981).
3. člen
Zdravstveno varstvo uresničujemo po načelih vzajemnosti in solidarnosti v:
— temeljni, delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela za storitve, ki smo si jih dolžni zagotoviti po zakonu ali pa si jih zagotavljamo z neposredno svobodno menjavo dela in za del pravic pri zagotavljanju socialne varnosti, kar zadeva zdravstveno varstvo;
— občinski zdravstveni skupnosti za pravice do zdravstvenih storitev, ki si jih nismo zagotovili z neposredno svobodno menjavo dela ali v organizaciji združenega dela, kot tudi za pravice, ki zadevajo socialno varnost po tem sporazumu;
— medobčinski zdravstveni skupnosti za dogovorjene programe ali za njihove dele na podlagi dogovorjenih meril med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Na tej ravni uveljavljamo medsebojne solidarnostne odnose praviloma za bolnišnične in univerzitetne zdravstvene storitve pa tudi za druge potrebe na podlagi meril, določenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov;
— Zdravstveni skupnosti Slovenije za storitve, ki so občanom zagotovljene na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu ter na podlagi dogovorjenih meril med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji.
4. člen
Uporabniki smo dolžni uresničiti individualne, skupinske ali množične ukrepe, da bi čimdlje ostali zdravi. V ta namen si zagotavljamo najustreznejše preventivne storitve, ki jih opravljamo sami ali pa jih opravljajo zdravstveni delavci. Ce kljub temu zbolimo, si skladno s potrebami po povrni-
tvi zdravja ali ohranitvi življenja ter v rrvejah določil tega sporazuma zagotavljamo storitve na področjih osnovne, spe-cialistično-ambulantne, bolnišnične, zdraviliške, univerzitetne zdravstvene dejavnosti ter na področju preskrbe z zdravili in drugimi farmakološkimi sredstvi za zdravljenje in varovanje zdravja, s sanitetnim materialom in ortopedskimi in drugimi pripomočki ter na področju nujne medicinske pomoči in reševalnih prevozov.
V teh mejah si zagotavljamo tudi socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki obsega pravico in dolžnost:
— delavcev v združenem delu ter drugih delovnih ljudi do denarnega nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti z dela zavoljo bolezni in poškodbe oziroma nege obolelega družinskega člana;
— do potnih stroškov, ki nastajajo pri uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva;
— do pogrebnine in posmrtnine.
5. člen
Po tem samoupravnem sporazumu štejejo za:
— delavce: osebe, ki delajo z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti ali v drugi obliki združevanja, zatem upokojenci in nezapoj slene osebe;
— za delovne ljudi: osebe, ki z osebnim delom samostojno in kot poklic opravljajo obrtno, umetniško ali kakšno, drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, ter kmetje in druge osebe, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov;
— za ožje družinske člane delavcev in drugih delovnih ljudi: zakonec, otroci, posvojenci ter druge dsebe, ki jih delavec preživlja in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu;
— za druge občane: osebe, ki niso uvrščene v prejšnje alinee tega člena in imajo stalno prebivališče na območju Socialistične republike Slovenije..
Ne glede na določilo I. odstavka tega člena imajo status družinskih članov in s tem pravice do zdravstvenih storitev tudi otroci, posvojenci in zakonci delavcev, ki so na delu v tujini, ter delavcev iz drugih
republik, če jih delavec preživlja,pa z njim ne živijo v kraju stalnega prebivališča oziroma v kraju njihove zaposlitve.
II. Zdravstvene storitve, ki si jih delavci zagotavljamo v organizacijah združenega dela
6. člen
Delavci in drugi delovni ljudje smo po določilih zakona o zdravstvenem varstvu dolžni zagotoviti v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu v organizacijah združenega dela) pravice do:
— preventivnih zdravstvenih pregledov;
— storitev, ki zadevajo zdravstveno varstvo pri delu;
— zdravstvenih ukrepov, ki zadevajo utrjevanje zdravja in delovne sposobnosti;
— posebnega zdravstvenega varstva delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo;
— zdravstvenih storitev, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
Za uresničevanje storitev iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena se organizacije združenega dela dogovorijo za medsebojne solidarnostne odnose. Del solidarnostnih nalog na tem področju uresničujejo delavci in drugi delovni ljudje tudi v zdravstveni skupnosti na podlagi osnov in meril, ki so jih sprejeli s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o temeljih planov zdravstvene skupnosti.
7. člen
Zdravstvene storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ter rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, obsegajo:
— preglede in nadzor delavcev, ki jih lahko ogrozijo poklicne bolezni, kontroliranje njihovega zdravstvenega stanja kot tudi škodljivih vplivov okolja;
— zdravstveno-prosvetna in vzgojna dejavnost za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu;
— organiziranje in zagotavljanje prve pomoči delavcem pri delu kot tudi nujnih
LogaSke
NOVICE PRILOGA III
__l__-
medicinskih storitev in ustreznih reševalnih prevozov do zdravstvene organizacije;
— opravljanje potrebnih zdravstvenih storitev v organizacijah osnovne zdravstvene dejavnosti, vštevši storitve zdravljenja in nege na domu za delavce, ki so zboleli za poklicno boleznijo ali se poškodovali pri delu; sem sodijo tudi storitve specialistične, bolnišnične in univerzitetne zdravstvene dejavnosti ter storitve, ki zadevajo preskrbo z zdravili, s sanitetnim materialom in z drugimi farmakološkimi sredstvi, potrebnimi za zdravljenje in s potrebnimi ortopedskimi in drugimi pfipo-močki;
— medicinsko rehabilitacijo in s tem v zvezi tudi strokovno utemeljeno zdraviliško zdravljenje.
Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba delavcev in drugih delovnih ljudi, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega "mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kake druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenih delih in nalogah ali z delom oziroma z dejavnostjo, na podlagi katere ima poškodovanec status uporabnika.
/a nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki zadene delavca ali drugega delovnega človeka na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti ali na poli, da nastopi delo.
Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje delavcev in drugih delovnih ljudi, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katere ima oboleli status uporabnika.
Poklicne bolezni so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vpli vom delovnega procesa in delovnih razmer na določenih delih in nalogah ali delih oziroma dejavnostih, na podlagi katerih ima oboleli status uporabnika.
Med poklicne bolezni štejejo po tem sporazumu tiste bolezni, ki so opredeljene s posebnimi predpisi.
Za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen se šteje tudi nesreča ali bolezen, ki ni posledica dela na določenih delih in nalogah oziroma ni posledica določenega dela, temveč je posledica kakega drugega dela, ki ga je delavec ali drug delovni človek opravljal v interesu organizacije, v kateri je v delovnem razmerju ali pa je bil v delovnem razmerju.
8. člen
Za storitve, predvidene v 6. in 7. členu tega sporazuma, bomo zagotovili sredstva delavci, združeni v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti in z združevanjem sredstev po načelih solidarnosti v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela. Za storitve iz 7. člena tega sporazuma smo na podlagi dogovorjenih kriterijev in meril, opredeljenih v samoupravnem sporazvmu o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti, solidarni tudi v skupnosti. Storitve iz 6. člena tega sporazuma bodo svojim delavcem in osebam na usposabljanju ter udeležencem usmerjenega izobraževanja zagotavljali tudi delovni ljudje, k^samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov.
III. Zdravstvene storitve, ki si jih uporabniki zagotavljamo v zdrav-_stvetil skupnosti
9. člen
Uporabniki si z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti zagotavljamo tudi pravice do drugih zdravstvenih storitev, ki si jih nismo zagotovili v svoji organizaciji združenega dela. Te pravice zagotavljamo po načelih solidarnosti in vzajemnosti vsi uporabniki, ki imamo status upravičenca na podlagi določil 5. člena tega sporazuma.
Pravice iz prejšnjega odstavka tega člena obsegajo storitve:
1. Osnovna zdravstvena dejavnost
— zdravniški in drugi pregledi ter preiskave oziroma storitve, ki zadevajo pre-
prečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo ob bolezni ali poškodbah zunaj dela;
— storitve zdravstvenih delavcev, ki so sestavni del zdravljenja in nege bolnika na domu; ,
— sistematični in serijski pregledi ter zdravstveni nadzor in dispanzerska obravnava nekaterih skupin prebivalstva, kol so otroci, šolarji in druga mladina, ženske, ko gre za ukrepe za svobodno odločanje o rojstvu otrok in materinstvo, borci NOB, prav tako pa tudi v zvezi z nekaterimi obolenji (tuberkuloza, sladkorna bolezen, duševne bolezni, rakasta obolenja, zvišan krvni pritisk, živčno-mišične bolezni, mul-tiplaskleroza, hemofilija);
— preventivne storitve oziroma ukrepi, sprejeti s programom zdravstvenega varstva v skupnostih in skladno z opredelitvami iz zagotovljenega programa;
— nujna medicinska pomoč in medicinsko utemeljeni reševalni prevozi;
— patronažni in babiški obiski v obsegu, predvidenem z zagotovljenim programom ter vodenjem poroda na domu;
— delo s skupinami kronično obolelih občanov na podlagi programov in izoblikovanih doktrinarnih stališč univerzitetnih zdravstvenih organizacij;
— zobozdravstvene storitve
2. Specialistično ambulantna zdravstvena dejavnost:
— specialistični pregledi in storitve, za katere ugotovi zdravnik osnovne dejavnosti, da so potrebne in jih predlaga z izdajo napotnice oziroma brez napotnice pri specialistih, za katere tako določa samoupravni sporazum o postopku in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva;
— storitve nujne medicinske pomoči ustrezne dejavnosti na tej ravni.
3. Bolnišnična zdravstvena dejavnost:
— storitve in preiskave, ki so potrebne zavoljo odkrivanja, zdravljenja, rehabilitacije obolelih oziroma poškodovanih, ko zdravstveno stanje občana to zahteva, ker so izčrpane možnosti v osnovni oziroma specialistično-ambulantni dejavnosti. To potrebo ugotovi izbrani zdravnik v osnovni oziroma v specialistično-ambulantni dejavnosti;
— storitve, ki zadevajo nastanitev in prehrano bolnika v bolnišnici med zdravljenjem;
— storitve nujne medicinske pomoči ustrezne dejavnosti na tej ravni
4. Univerzitetna zdravstvena dejavnost:
— strokovno-tehnološko in organizacijsko najzahtevnejše zdravstvene storitve, za katere je ugotovil potrebo izbrani zdravnik osnovne, specialistične ali bolnišnične dejavnosti z izstavitvijo napotnice uporabniku, vštevši nujne medicinske storitve;
— storitve, ki zadevajo nastanitev in prehrano bolnika, če gre za stacionamo obravnavo bolnika.
5. Zdraviliška zdravstvena dejavnost:
— storitve medicinske rehabilitacije, za katere ugotovi potrebo konzilij bolnišnične organizacije, če gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja;
— storitve medicinske rehabilitacije, ki jih opravlja zdravilišče na ambulantni način;
— storitve medicinske rehabilitacije, ki jih določi konzilij zdravnikov osnovne zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonsko zagotovljenimi pravicami in z letnim programom skupnosti;
— storitve, ki zadevajo nastanitev in prehrano za uporabnike, pri katerih je rehabilitacija možna le na stacionarni način. Te storitve so lahko največ na ravni standardov hotelov B kategorije;
— oskrba pri letovanju otrok, za katere je potrebo ugotovil konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti v skladu s programom skupnosti.
6. Prevozi z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili:
— prevozi z reševalnimi avtomobili, ko to zahteva narava bolezni, bolezensko stanje ali poškodbe in. če to potrebo ugotovi zdravnik;
— prevozi s posebnimi vozili, če prevoz z reševalnim avtomobilom ni možen,
zdravstveno stanje pa tak prevoz zahteva;
— organiziran prevoz ponesrečenca v gorah do kraja, od koder ga je mogoče prepeljati z reševalnim ali posebnim vozilom.
7. Zdravila in druga sredstva za diagnostiko In zdravljenje:
— zdravila, ki so registrirana v SFRJ in jih predpiše zdravnik na recept;
— zdravila, ki niso registrirana v SFRJ iii jih zagotovijo univerzitetne klinike in inštituti ter jih je mogoče uporabljati le pod njihovim nadzorom;
— kontracepcijska sredstva, ki jih aplicira ali predpiše zdravnik na recept;
— drug pomožni in sanitetni material, ki ga predpiše zdravnik na recept.
8. Ortopedski in drugi pripomočki:
— ortotična in protetična sredstva, očesni in slušni pripomočki, ortopedska obutev, invalidski vozički, sanitarne in druge priprave, ki so medicinsko indiciranc.
Podrobnejša opredelitev teh pripomočkov, standardnih materialov za njihovo izdelavo in dobe trajanja je navedena v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma
10. člen
Uporabniki smo dolžni čimbolj smotrno in varčno ravnati na področju zdravstvenega varstva. Pri tem uveljavljamo pravice do zdravstvenih storitev potem sporazumu v primerih, ko je to upravičeno in potrebno zavoljo našega zdravstvenega stanja oziroma ko so posamezne storitve, programi oziroma dejavnosti predvideni s sprejetimi programi na podlagi svobodne menjave dela. Pri tem na svojo pobudo uveljavljamo pravico do prvega pregleda oziroma obiska pri izbranem zdravniku oziroma zdravstvenem delavcu, ki na podlagi dosežkov medicinske znanosti oceni in odredi potrebne nadaljnje zdravstvene storitve.
Pri presoji upravičenosti posameznih zdravstvenih storitev morajo zdravstveni delavci ravnati po načelih humanosti in smotrnosti ter upoštevati načela etike zdravstvenih delavcev in izoblikovana doktrinama stališča po načelih stopnjevite diagnostike in terapije. Toše zlasti velja pri ocenjevanju začasne delovne nesposobnosti delavcev zaradi bolezni, pri opredeljevanju potrebe po bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju, pri predpisovanju in uporabi zdravil kot tudi pri presoji o utemeljenosti zahtev uporabnikov in drugih pravic.
11. člen
Pravice do zdravstvenih storitev imamo delavci ter drugi delovni ljudje in občani s stalnim prebivališčem na območju Socialistične republike Slovenije kot tudi delavci, zaposleni pri organizaciji združenega dela s sedežem na območju SR Slovenije ter njihovi ožji družinski člani.
Če kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov, in delavci, ki med opravljanjem dela v tujini zagotavljajo zdravstveno varstvo zase in za svoje družinske člane v skupnosti, ne poravnajo predpisanih prispevkov oziroma niso oproščeni plačila, imajo le pravico do storitev, ki so jim zagotovljene z zakonom, in do nujnih medicinskih storitev.
V primerih iz 2. odstavka tega člena zdravstvena skupnost zahteva od upotab nikov povračilo stroškov, ki jih je poravnala za opravljene zdravstvene storitve, do katerih uporabniki niso imeli pravice.
IV. Pravice uporabnikov po mednarodnih pogodbah oziroma med bivanjem v tujini
12. člen
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali v jugoslovanskih in mednarodnih organizacijah v tujini, delavcem, ki so bili poslani na delo v tujino za jugoslovansko or-ganizacijo ali delodajalca, in delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju
in zagotavljajo v zdravstveni skupnosti zdravstveno varstvo sebi in svojim družinskim članom, ki so z njimi v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mesecih bivanja v tujini samo nujna zdravniška pomoč, po preteku šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih žago tavlja zdravstvena skupnost uporabnikom po samoupravnih splošnih aktih.
Uporabnikom, ki so v tujini po zaseb nem ali službenem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo v prvih treh mesecih bivanj;: v tujini, in sicer le nujna zdravniška pomoč.
Službeno potovanje, ki traja več kot 3 mesece, se od prvega dne četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujini.
Uporabniku, ki je v tujini na rednem ah podiplomskem študiju, je zagotovljeno v tujini nujno zdravstveno varstvo za obdobje enega leta v času predpisanega trajanja rednega ali podiplomskega študija.
Upokojencu, ki se naseli v tujini, je zagotovljeno v tujini nujno zdravstveno var stvo za dobo treh mesecev, v upravičenih primerih pa tudi za daljši čas
Uporabnikom iz 1. in 4. odstavka 12. člena in upokojencem, ki bodo v tujini več kot 3 mesece, je zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini, če je bilo pred njihovim odhodom z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da ni zdravstvenih zadržkov za opravljanje nameravanega dela ali bivanja v tujini.
Delavci, zaposleni pri tujih delodajalcih v domovini (denimo mednarodni center, predstavništva, kulturni center itd.) morajo sebi in svojim družinskim članom zagotoviti zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti, če niso zdravstveno zavarovani v državi, kjer ima sedež matična organizacija.
Delavci izSR Slovenije, ki delajo v tujini in so tam zdravstveno zavarovani morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno varstvo v domovini, če to ni zagotovljeno z njihovim zavarovanjem v tujini.
13. člen
Če uporabniki v primerih iz prejšnjega člena nujno potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, imajo pravico do tega zdravljenja do treh mesecev, od prvega dne četrtega meseca pa le t eda j.če to odobri zdravstvena skupnost na podlagi mnenja konzilija bolnišnične organizacije Če zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne skupnost od prvega dne četrtega meseca dalje le toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji jugoslovanski bolnišnici, ki lahko zagotovi tako zdravljenje.
Nujna zdravniška pomoč gre uporabni kom le dotlej, dokler niso sposobni za premeslilev na zdravljenje v domovino
14. člen
Uporabnikom, ki delajo v tujini kot detaširani delavci, zdravstvena skupnost začasno zagotavlja zdravstveno varstvo ob poškodbah pri delu tudi v primeru, ko bi ga morala zagotoviti organizacija združenega dela sama Stroške tega zdravstvenega varstva mora organizacija združenega dela povrnili zdravstveni skupnosti
Delavci, ki so v delovnem razmerju po mednarodni pog<xibi ali so zaposleni pri tujem delodajalcu, delavci v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov v tujini in delavci, zaposleni pri tujih organizacijah na območju SR Slovenije, si v zdravstveni skupnosti zagotavljajo zdravstveno varslvo ob nesrečah pri delu.
15. člen
Delavcem na ladjah in njihovim družinskim članom zagotavlja zdravstveno varstvo, doklci so na ladji, organizacija, ki je lastnik ladje.
Delavci na tujih ladjah si za čas, ko niso na ladjah, sami zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti.
16. člen
Upoiabnikom, ki uveljavljajo v tujini zdravstveno varstvo mimo določb samoupravnih splošnih aktov skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški in sicer do višine, kot bi stalo tako zdravljenje v mejah pra vic, dogovorjenih v zdravstveni skupnosti
Logaške
NOVICE
oziroma do višine, ki bi jo priznal tuji organ zdravstvenega zavarovanja.
Za zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotoviti zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, veljajo določbe tega sporazuma, če niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.
Pri uveljavljanju zdravstvenega varstva
v tujini prispevajo uporabniki k stroškom 40% vrednosti zobozdravstvenih storitev in pripomočkov, 40% vrednosti drugih protetičnih sredstev in pripomočkov ter 20 % vrednosti zdravil, ki jih prejemajo na recept, če mednarodni sporazumi ne določajo drugače.
17. člen
Če so delovni ljudje iz SR Slovenije med opravljanjem dela v tujini zavarovani pri tuji organizaciji zdravstvenega zavarovanja, vendar so pri tem zagotovljene bistveno manjše pravice ali pa svojih pravic ne morejo uveljaviti v Jugoslaviji, si lahko zagotovijo dodatne pravice s posebno pogodbo pri zdravstveni skupnosti.
18. člen
Uporabni ki imamo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini, če konzilij pristojne univerzitetne klinike ali inštituta ugotovi, da so v Jugoslaviji izčrpane možnosti za uspešno zdravljenje, z zdjavljenjem v tujini pa utemeljeno pričakujemo ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja ali to, da se zdravstveno stanje bolnika ne bo bistveno poslabšalo.
Uporabniki imamo pravico tudi do nakupa določenih zdravil, ortopedskih ali drugih pripomočkov v tujini, do pregleda organskega tkiva in do sodelovanja tujega zdravstvenega strokovnjaka pri zdravstvenem posegu v domovini, če je upravičenost za to ugotovil konzilij univerzitetne klinike oziroma inštituta.
Uporabnik iz prvega in drugega odstavka tega člena prispeva k stroškom za druge storitve in pripomočke iz drugega odstavka tega člena znesek, ki bi ga sicer plačal za te storitve in pripomočke po določilih, ki veljajo v zdravstveni skupnosti, v kateri ima status upravičenca.
V. Zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom
19. člen
Delavci in drugi delovni ljudje si zagotavljajo socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom v svojih organizacijah združenega dela oziroma z vzpostavljanjem solidarnosti v delovni ali sestavljeni orgamzciji združenega dela, na podlagi dogovorjenih meril in kriterijev pa tudi v zdravstveni skupnosti. Merila za solidarnost med organizacijami združenega dela v zdravstveni skupnosti so opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti.
Pravica do socialne varnosti obsega:
— nadomestilo osebnega dohodka,
— povračilo potnih stroškov ob uveljavljanju zdravstvenega varstva,
— pogrebnino,
— posmrtnino.
20. člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodb imajo:
— delavci v združenem delu (vštevši delavce, ki poklicno opravljajo delegatske ali druge družbene funkcije) in delavci v de-lovnes/ razmerju pritŽasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj polovico delovnega časa,
— člani obrtniških in ribiških zadrug, če jim je to edini in glavni poklic,-,
— občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov,,
— družinski člani umrlega obrtnika, ki so dopolnili 15. leto starosti in jim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice prek poslovodje,
— združeni kmetje, ki z organizacijo združenega dela združujejo pretežni del dela in sredstev,
— delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno in kot poklic opravljajo umetniško ali kako drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost.
Pravico do nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotnost zaradi poškodbe ali poklicne bolezni imajo tudi:
delavci,
— zaposleni z manj kot polovico delovnega časa,
občani,
— ko opravljajo dolžnosti in naloge ljudske obrambe ali družbene samozaščite,
— ko sodelujejo na organiziranih javnih delih,
— ko na poziv državnih organov opravljajo določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
— ko v športnih dejavnostih, ki jih organizirajo športna društva oziroma tele-snokulturnc organizacije, sodelujejo pri športnih akcijah,
— ko kot kmetje opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali pri zasebnih delodajalcih izven združenega dela ali mimo delovnega razmerja.
21. člen
Upravičenci do nadomestila osebnega dohodka uveljavljajo to pravico na podlagi mnenja pristojnega zdravnika oziroma konzilija ustrezne zdravstvene organizacije v primerih začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb na delu in izven dela, medicinskih preiskav, transplantacij tkiva in organov v prid drugih oseb in dajanja krvi, nege obolelega družinskega člana, izolacije oziroma spremstva.
Pravica do nadomestila gre delavcem in drugim delovnim ljudem
— za čas, za katerega ugotovi zdravnik oziroma zdravniški konzilij v skladu z določili samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, da začasno niso sposobni za delo, oziroma dokler pristojni organ s pravnomočno odločbo ne ugotovi, da je pri njih nastala trajna delovna nezmožnost,
— med nego obolelega otroka do starosti sedmih let za petnajst (15) dni v posameznem primeru oziroma za nego drugih ožjih družinskih članov največ za sedem (7) dni.
V izjemnih primerih, ko to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko ustrezni konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti na podlagi mnenja socialne službe organizacije združenega dela podaljša pravico do odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, zlasti če bi s tem preprečili morebitno hospitalizacijo obolelega družinskega člana, poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ali druge nezaželene posledice. Ta pravica pa lahko obsega največ še toliko dni, kot je določeno v 2. alinei 2. odstavka tega člena. V teh primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi za ta podaljšani čas.
22. člen
Socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom iz 19. člena tega sporazuma si zagotavljamo delavci v organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih iz lastnih sredstev oziroma z uveljavljanjem solidarnosti v delovni ali v sestavljeni organizaciji združenega dela. Konkreten obseg posameznih pr; /ic določijo organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem upoštevajo, da te pravice ne bodo manjše, kot predvideva ta sporazum v členih od 24. do 33. Pri tem štejejo odstotki, navedeni v 24. členu tega sporazuma, kot konkretna merila za solidarnost med organizacijami združenega dela, ki jo uveljavljajo v skupnosti.
Delovni ljudje v delovnem razmerju pri občanih, ki opravljajo dejavnost z. osebnim •Jelom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in delovni ljudje, ki opravljajo dcjavnosl / osebnim delom, si zagotavljajo nadomestilo osebnega dohodka za prvih 45 dni začasne delovne nezmožnosti zavoljo bolezni iz. dohodka, ki ga ustvarjajo z opravljanjem dejavnosti. Pri tem tudi zanje veljajo merila iz tega sporazuma.
23. člen
Delavci in drugi delovni ljudje združujemo sredstva v zdravstveni skupnosti za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, in sicer za:
— nadomestila osebnih dohodkov v času zadržanosti z dela ob transplantaciji kože, živega tkiva in organov v prid druge osebe, ob dajanju krvi, izolaciji in spremstvu, ko to odredi zdravnik, za potne stroške v te namene pa tudi za nadomestila osebnega dohodka ob negi obolelega ož-|ega družinskega člana;
— za zagotavljanje pravic delovnim ljudem, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju, za čas odsotnosti z dela nad 45 dni;
— primere iz 2. odstavka 20. člena;
— za zagotavljanje pravic delavcem, zaposlenim po mednarodni pogodbi, delavcem, zaposlenim pri tujih delodajalcih, delavcem, zaposlenim pri delavcih jugoslovanskih oiganov v tujini in delavcem, zaposlenim pri tujih organizacijah na območju SR Slovenije;
— za pravice do socialne varnosti v
zvezi z zdravstvenim varstvom delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov ter njihovih družinskih članov, in sicer za potne stroške, pogrebnine in posmrtnine
24. člen
Višino nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela določijo delavci temeljne organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem morajo upoštevati, da nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma osnova za nadomestilo ne more biti nižja od najnižjega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji, določenega z zakonom.
Opredelitve iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za druge delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ter pri njih zaposlene delavce.
Organizacije združenega dela morajo v svojih samoupravnih splošnih aktih zagotoviti nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu
— za prve tri (3) dni odsotnosti z dela najmanj 75 % od osnove,
— od četrtega (4) do petnajstega (15) dneva najmanj 80% od osnove,
— od šestnajstega (16) dneva dalje najmanj 85 % od osnove
— za vojaške vojne invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnem osvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od I. januarja 1945 do 15. maja 1945. leta in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije 100% od osnove,
— za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, nesreč na delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi 100% od osnove.
Merila iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za povračila nadomestil za primere odsotnosti iz 23. člena tega sporazuma.
25. člen
Delavec, ki na podlagi mnenja zdravniškega konzilija oziroma komisije dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu, da bi tako hitreje obnovil svoje delovne zmožnosti, velja za zadržanega od dela za tisti čas, ko ne dela. Za ta čas ima tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka. Če je v tem primeru delavčev osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu šlo, če ta čas ne bi delal, ima pravico tudi do nadomestila za to razliko.
Če delavec na podlagi ugotovitve zdravniškega konzilija ne more opravljati svojega dela in dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike med osebnim dohodkom in višino nadomestila, ki bi mu šlo, če ne bi delal.
26. člen
Delavcu gre nadomestilo za osebni dohodek za tiste dneve oziroma ure, kobi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada oziroma nadomestilo zanje.
Delavcu, pri katerem nastopijo razlogi za zadržanost z dela med tem, ko je odsoten z dela, brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku
take odsotnosti, če tudi tedaj ne more opravljati svojega dela.
27. člen
Delavec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje delovne nezmožnosti pristojni zdravnik ali pristojni konzilij zdravnikov ne ugotovi, da je zmožen opravljati delo, oziroma dokler invalidska komisija ne ugotovi, da je nastopila invalidnost.
Delavcu, ki ima najmanj 5 let delovne dobe in je v času, ko mu je prenehalo delovno razmerje, prejemal nadomestilo osebnega dohodka, ne prejema pa drugih nadomestil, gre nadomestilo osebnega dohodka za ves čas; dokler bi bil zadržan z dela, če bi delal, oziroma dokler mu socialna služba ne uredi njegove socialne varnosti. V tem primeru mu nadomestilo osebnega dohodka izplačuje občinska zdravstvena skupnost, v kateri je imel kot delavec status upravičenca.
Delavcu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti ali pa je v priporu, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se v tem času znižal njegov osebni dohodek.
28. člen
Delavcu, ki je v delovnem razmerju v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnosti h, ob začasni zadržanosti z dela izplačujejo nadomestilo osebnega dohodka vse temeljne organizacije združenega dela, s katerimi ima sklenjeno delovno razmerje in sicer v sorazmerju z delovnim časom, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.
Za delavca, ki je v delovnem razmerju v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih in se poškoduje na delu, poravna stroške za zdravstvene storitve tis'a temeljna organizacija, kjer se je delavec poškodoval. Ce se je delavec poškodoval na poti na delo ali z dela poravnajo stroške za zdravstvene storitve vse temeljne organizacije združenega dela, v katerih ima delavec sklenjeno delovno razmerje, in sicer v sorazmerju z delovnim časom, za katerega je sklenjeno delovno razmerje.
29. člen
Delavci in drugi delovni ljudje nimajo pravice do nadomestila oziroma se jim ustavi izplačevanje nadomestila, če med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni:
— opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost ali opravljajo delo, za katerega dobivajo osebni dohodek, povračilo ali nagrado;
— se brez opravičenega razloga ne odzovejo vabilu na zdravniški pregled ali pozivu zdravniškega konzilija;
— organ kontrole organizacije združenega dela oziroma skupnosti ali zdravnik ugotovijo, da upravičenci ne upoštevajo navodil o zdravljenju in s svojim neprimernim vedenjem podaljšujejo svojo začasno delanezmožnost oziroma če brez odobritve zdravnika odpotujejo iz kraja svojega prebivališča;
— če v roku 3 dni, ki je predviden v samoupravnem sporazumu o postopku in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, ne obvesti svoje organizacije združenega dela, da je zbolel, oziroma če o tem ni obvestil zdravnika, ki je pristojen za ugotavljanje njegove začasne nezmožnosti za delo;
— če opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so last občanov, zadržanost z dela pa nastopi v času, ko je njihova delavnica začasno zaprta.
Delavcem in drugim delovnim ljudem se ustavi izplačevanje nadomestila zaradi razlogov iz 2. in 3. alinee z dnem, ko je bil določen zdravniški oziroma konziliarni pregled ali pregled na invalidski komisiji oz. z dnem, ko je organ kontrole ugotovil, da se ne ravnajo po zdravnikovih navodilih, traja pa vse dotlej, dokler trajajo posledice takega ravnanja oziroma dokler se ne odzovejo vabilu.
V primerih iz 4. alinee pridobijo delavci in drugi delovni ljudje pravico do nadomestila šele od dneva, ko izpolnijo svojo dolžnost, da obvestijo organizacijo združenga dela in predložijo o tem zahtevano dokumentacijo.
V primerih iz 5. alinee tega člena pridobijo pravico navedeni uporabniki do na-
domestila po preteku časa. za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če Se naprej niso sposobni opravljati svojega dela.
30. člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavee dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. V osnovo se Šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje kot poln delovni čas, pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas, pa osebni dohodek za nepoln delovni čas.
Če je delavec delal v več organizacijah združenega dela. se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah, s tem da se le-ta preračuna na poln delovni čas.
Delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, in njihovim delavcem se šteje v osnovo znesek, ki je bil podlaga za plačilo prispevka za zdravstveno varstvo v minulem koledarskem letu.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka združenega kmeta je ugotovljeni čisti dohodek iz proizvodnega sodelovanja iz kmetijske dejavnosti v minulem letu, ki je bil tudi podlaga za plačilo prispevkov za zdravstveno varstvo.
Delavcem, ki so jih poslale na delo jugoslovanske organizacije in so le-te še naprej plačevale prispevke za zdravstveno varstvo
(detaširani delavci), se za izračun osnove upošteva neto osebni dohodek delavca v minulem letu.
Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujih delodajalcih v tujini ter delavcem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali organizacij v tujini in pri mednarodnih organizacijah v tujini, se šteje tista osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v minulem koledarskem letu.
Kmetom in delovnim ljudem, ki opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu, se šteje v osnovo čisti zaslužek iz takega dela, to je kosmati zaslužek po odbitku vseh materialnih stroškov, vsebovanih v tem zaslužku.
Delavcu, ki se je poškodoval na poti na delo in mu ni mogoče določiti osnove po določbah tega sporazuma, se za izračun osnove upošteva osebni dohodek, ki bi ga prejemal te bi nastopil delo.
Če delavec v minulem letu ni dobil osebnega dohodka, se šteje za osnovo poprečni mesečni znsek osebnega dohodka za tekoče leto pred mesecem, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred iztekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek do dneva, ko je nastopila začasna zadržanost.
Ce je delavec v minulem letu določen čas dobival osebni dohodek iz delovnega razmerja v združenem delu in za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, se osnova ugotovi s seštevkom osebnega dohodka, ki ga je delavec dobil za minulo leto, oziroma s seštevkom osnov za minulo leto.
Delavcu, ki po odslužitvi ali doslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu ■z JLA zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela, se določi osnova po doseženem osebnem dohodku v minulem letu v skladu z določbami tega sporazuma.
31. člen
Za izračun osnove ne upoštevamo:
1. osebnega dohodka za pogodbeno delo, honorarjev pa tudi nagrad za dolgoletno delo in podobno, čeprav jih po splošnem aktu organizacije priznavajo za osebne dohodke;
2. prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrina, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za dopust in podobno);
3. prejemki v naravi, razen ko pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih in to največ
do višine, določene v teh predpisih;
4. nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne delovne nezmožnosti zavoljo bolezni, poškodbe, nege in poroda, nadomestila v času začasne nezaposlenosti oziroma drugi socialni prejemki.
32. člen
Osnovo izračunamo tako, da ugotovimo izplačani osebni dohodek na uro za obdobje, ko je delavec delal in prejemal osebni •rtoliodck ter ga pomnožimo s predpisanim delovnim časom v organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu v obdobju, za katerega je potrebno izplačati nadomestilo.
33. člen
Delavcu, pri katerem traja začasna zadržanost od dela dalj kot 6 mesecev, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali v tem času osebni dohodki v organizaciji združenega dela, kjer je zaposlen.
Tako povečano nadomestilo osebnega dohodka gre delavcu od prvega naslednjega dne po izteku vsakih 6 mesecev zadržanosti od dela.
34. člen
Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1. prevozne stroške,
2. stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
35. člen
Uporabniki si zagotavljamo povračilo potnih stroškov:
1. ko nas izbrani zdravnik, zdravstvena organizacija ali njen pristojni organ zavoljo uveljavljanja zdravstvenega varstva napoti ali pokliče v kraj zunaj našega prebivališča;
2. ko moramo zavoljo uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika oz. zdravstvene organizacije;
3. ko je potrebno potovanje v zdravstveno organizacijo ali iz nje in iz ene zdravstvene organizacije v drugo.
36. člen
Povračilo prevoznih stroškov gre uporabnikom za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, vendar šele za razdaljo nad 20 km in to v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim sredstvom ni možen, gre upravičencu pravica do povračila oz. plačila za poseben prevoz.
37. člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi znaša:
— 1,50% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu za več kot 8 ur odsotnosti;
— 3 % poprečnega mesečnga neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu za več kot 12 ur odsotnosti, če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.
Za otroka, starega od 1 do 7 let, znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz I. odstavka tega člena, ce traja odsotnost več kot 8 ur.
Če zdravstvena skupnost napoti upravičenca na zdravljenje v tujino, znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve zanj in za spremljevalca (če ic spremstvo odobreno), 80 odstotkov dnevnice za II. skupino delovnih mest po odločbi o najvišjih zneskih dnevnic za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in organizacijam med materialne stroške.
38. člen
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi sprerflljevalec.če po mnenju izbranega zdravnika ali konzilija zdravnikov mora spremljati upravičenca na poti na zdravljenje ali na zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti velja, da praviloma potrebujejo spremljevalca.
39. člen
Povračilo potnih stroškov uveljavljamo na način, kot ga določa samoupravni spo-
razum o postopku in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. Organizacije združenega dela izplačujejo delavcem in njihovim družinskim članom potne stroške, ki nastajajo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva, nato pa zahtevajo od zdravstvene skupnosti, da jim jih povrne. Drugi upravičenci do potnih stroškov pa uveljavljajo vračilo potnih stroškov neposredno v zdravstveni skupnosti.
Uporabnik nima pravice do povračila potnih stroškov v celoti, če na svojo zahtevo uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev mimo določb samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih za uveljavljanje pravic iz zdravstvenga varstva.
V teh primerih je uporabnik upravičen do povračila potnih stroškov v obsegu, do katerega bi bil upravičen, če bi uveljavljal svoje pravice skladno z določili samoupravnega sporazuma o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva.
40. člen
Pravico do denarne pomoči ob smrti (fX)smrtnine) imajo družinski člani delavcev in drugih delovnih ljudi, kmetov-koo-perantov, kmetov-borcev in drugih upravičencev, ki so upravičeni do nadomestila osebnega dohodka ali pa prejemajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drugi upravičenec do svoje smrti preživljal.
Posmrtnina znaša 70 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu.
41. člen
Pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnine) ima ob smrti delavcev in drugih upravičencev, navedenih v 40. členu ter njihovih ožjih družinskih članov tisti, ki poskrbi za pogreb.
42. člen
Pogrebnina znaša 70 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu, za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska.
43. člen
Pogrebnina za delavce in druge upravičence oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli med prebivanjem v tujini, se prizna v višini stvarnih stroškov, ki jih sporoči jugoslovansko diplomatsko konzularno predstavništvo oziroma jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja, na območju katerega je upravičenec umrl, vendar največ v višini 2-kratnega zneska, ki je dogovorjen v skupnosti.
.VI. Doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev
44. člen
Da bi zagotovili odgovornejši odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do lastnega zdravja, njegove krepitve in preprečevanja obolevnosti ter spodbujali smotrnejše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, da bi dosegali čim večje učinke in zagotovili potrebno prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in uveljavili cenejše oblike ter zavoljo boljše informiranosti uporabnikov o oblikovanju in višini cene zdravstvenih storitev, bomo uporabniki iz svojih dohodkov prispevali del sredstev k ceni zdravstvene storitve.
45. člen
Pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske:
din
1. Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti (pri tem šteje za prvi kurativni pregled vsak prvi obisk pri posameznem zdravniku ali prvi obisk zavoljo posamezne bolezni na zahtevo uporabnika v koledarskem letu) 50
2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 120
3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 110
4. Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku speciali-stično-ambulantne dejavnosti, vendar največ 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 30
5. Za prvi obisk pri zdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj:
— pri zdravniku osnovne dejavnosti 100
— pri zdravniku specialistične dejavnosti 220
6. Za zobozdravstvene storitve:
— za vsako zalivko 50
— za polno kovinsko prevleko 350
— za druge prevleke 450
— za inlay, nazidek 240
— za vsako krono (z zatič-kom) 500
— za vsak člen v mostovni konstrukciji 250
— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 50
— za začasno prevleko ah' člen
v začasnem mostičku 90
— za gred opornico ali jahač 240
— za vsako totalno protezo 720
— za vsako parcialno protezo 900
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, pod-ložitev ali reokluzijo 100
7. Za posamezno zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 40
8. Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja, in to:
— za razdaljo do 20 km 110
— za razdaljo od 21—70km 190
— za razdaljo nad 70km 250
9. Za ortopedske in specialne čevlje 900
10. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za krn
po amputaciji 300
11. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in
za prosto stoječi posteljni trapez 300
12. Za ki Ini pas 300
13. Za bergle 80
14. Za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 400
15. Za invalidski voziček, za elektronsko peronealni funkcionalni s ti mul a tor 1250
16. Očala 100
17. Kontaktna stekla 800
18. Za očesno protezo 130
19. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdraviliški dejavnosti pri neprekinjeni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu, in to na dan 100 Pri tem nadaljevanje zdravljenja v zdravilišču pomeni neprekinjeno stacionarno zdravljenje
20. Za medicinski del oskrbe in zdravstvene storitve v bolnišnični in zdraviliški dejavnosti za celotno zdravljenje ene bolezni v koledarskem letu, in sicer
za čas zdravljenja:
— do 3 dni na dan 80
— od 4 do 10 dni na dan 50
— od 11 do 15 dni na dan 30
46. člen
Zneski iz prejšnjega člena se podvojijo pri točki 1., 3., 4., 5., 6., 8., 11., 13., 19. in 20., če:
— uporabnik uveljavlja pravico do zdravstvenih storitev zaradi poškodbe zunaj dela ali njenih posledic, razen če gre za p»Jkodbc, do katerih je prišlo pri re-kreativno-športnih dejavnostih, ki jih organizirajo športna društva oziroma telesno kulturne organizacije, ali za poškodbe pri občanih, starih 65 let in več,
— je potreba po takšnih storitvah posledica vinjenosti ali narkomanije.
47. člen
Zneski participacije za zdravstvene storitve, opredeljene v 45. členu, se valorizirajo polletno v skladu z poprečno rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Pri tem bomo udeleženci sporazuma spoštovali podatke Zavoda SR Slovenije za statistiko o rasti osebnih dohodkov. Na podlagi podatkov zavoda obvestijo strokovne službe zdravstvenih skupnosti zdravstvene organizacije na svojem območju o indeksu rasti osebnih dohodkov v minulem polletju. Na podlagi tega obvestila so zdravstvene organizacije najpozneje v 7 dnevih dolžne valorizirati zneske participacij, pri čemer jih zaokrožijo na zneske, ki se končujejo brez par.
48. člen
Uporabniki niso dolžni prispevati participacije iz 45. in 46. člena tega sporazuma, ko gre za:
— novorojence, dojenčke ter predšolske in šolske otroke;
— učence in študente usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju. Ta oprostitev pri učenkah in študentkah velja tudi za kontracepcijska sredstva ter za umetno prekinitev nosečnosti;
— ženske, in to za storitve pri spremljanju nosečnosti, zdravljenju njenih komplikacij, pri porodu in pri komplikacijah ob porodu v času 6 mesecev po porodu, za umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indicirana;
— nosilce partizanske spomenice 1941, odlikovance z redom narodnega heroja in druge borce narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945 leta; vojaške invalide in civilne invalide vojne ter uživalce stalne republiške ali občinske priznavalnine; borce španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne v letih 1936—1939; udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije; borce za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918; odlikovance z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obilica;
— brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, ter njihovi ožji družinski člani, ki jih le-ti preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;
— varovance v socialnih zavodih in prejemnike družbenih denarnih pomoči;
— upokojence z varstvenim dodatkom in njihove družinske člane, ki jih preživljajo in z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu;
— uporabnike, ki uveljavljajo storitve v zvezi s predpisovanjem, odkrivanjem,
zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu ali pri javnih delih ter v zvezi z uresničevanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Prispevka posameznih uporabnikov ob uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče določiti pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje, pri zdravljenju malignih rakastih obolenj, hemofilije, skleroze multipleks, sladkorne bolezni, duševnih bolezni in živčno-mišičnih bolezni, pri zdravljenju in negi bolnika na domu ter pri preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ukrepih.
49. člen
Plačila k ceni zdravstvenih storitev so oproščeni tudi uporabniki, ki zavoljo svojega gmotnega položaja tega niso sposobni. To so:
— kmetje in drugi delovni ljudje, ki s samostojnim delom in s sredstvi v lasti občanov opravljajo dejavnost in pri tem ustvarjajo tako majhen dohodek, da jih uprava za družbene prihodke oprosti plačila davkov;
— občani, ki ne ustvarjajo oziroma nimajo nobenega dohodka ali pa je njihov dohodek tako nizek, da bi plačilo participacije ogrozilo njihovo socialno varnost.
Tc oprostitve veljajo tudi za družinske člane uporabnikov iz tega člena, če jih uporabniki preživljajo.
Oprostitve uporabnikov obveznosti doplačil k stroškom za zdravstvene storitve iz tega člena veljajo v času, ko gmotni položaj uporabnikov ustreza navedenim merilom.
50. člen
Deloma so oproščeni plačila participacije naslednji uporabniki:
1. Upokojenci in kmetje-prejemniki starostne pokojnine ter občani, starejši od 70 let. za:
— prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti,
— zdravila ob prevzemu v lekarni na recept
2. delovni invalidi in druge osebe, ki imajo status invalidne osebe z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, za:
— reševalne prevoze,
— zdraviliško zdravljenje
3. občani, ki se zdravijo zavoljo nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava, zavoljo bolezni zvišanega krvnega pritiska, za:
— prvi obisk v enotah osnovne zdrav stvene dejavnosti.
— reševalne prevoze,
— zdravila na recept.
51. člen
Oprostitve plačila participacije (popolne ali delne) ugotavljajo zdravstveni delavci po opravljenih zdravstvenih storitvah uporabniku na podlagi: *'*
— rojstnih in drugih podatkov v zdravstveni izkaznici za novorojenec, dojenčke, predšolske in šolske otroke ter za učence in študente v usmerjenem izobraževanju, za občane, ki so stari več kot 70 let, ter za udeležence NOB in druge osebe, ki so z njimi izenačene;
— odločbe, druge listine ali odrezka poštne nakaznice za upokojence, za delovne invalide, za brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo, za varovance v socialnih zavodih, za prejemnike družbenih denarnih pomoči za odrasle in za občane, ki jim je bila za določen čas odpisana obveznost plačila davka;
— ugotovitve o opravljeni zdravstveni storitvi za ženske in to za storitve v zvezi z uresničevanjem zakona o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, ki so oproščene plačila participacije, za uporabnike, ko se zdravijo zavoljo nalezljivih bolezni, zaradi malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni, živčno-mišičnih bolezni, multiplc skleroze, hemofilije, zvišanega krvnega pritiska, za uporabnike, ko uveljavljajo zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu;
— potrdila občinske zdravstvene skupnosti za druge upravičene primere.
52. člen
Ne glede na določila 48., 49. in 50. člena tega sporazuma so uporabniki dolžni prispevati tudi k ceni zdravstvene storitve, ki jih na svojo zahtevo uveljavljajo v drugačnem standardu, kol je določen v tem samoupravnem sporazumu.
Za odstopanja od dogovorjenega standarda šteje uveljavljanje pravic:
— po drugačnem postopku, kot je določen s samoupravnim sporazumom o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva;
— po drugačnem postopku, kot je utemeljen na podlagi medicinske doktrine;
— v drugačni kvaliteti storitev oziroma pripomočkov, kot je določena v samoupravnih splošnih aktih skupnosti, če so s tem povezani tudi višji stroški;
— po drugačnih normativih ali pogojih opravljanja storitev, če so s tem povezani višji stroški.
53. člen
Šteje se. da je uporabnik uveljavljal pravice po drugačnem postopku, kot je dogovorjen v skupnosti, oziroma mimo opredelitev medicinske doktrine, če je zahteval:
— ponovitev prvega pregleda pri zdravniku, ki ni njegov izbrani zdravnik, in pri tem ni šlo za nujno medicinsko pomoč, kot tudi če je uporabnik zahteval ponovitev storitev;
— preglede pri zdravniku v spccialistič-no-ambulantni dejavnosti brez napotnice
zdravnika iz osnovne zdravstvene dejavnosti razen tedaj, ko le-ta ni predpisana;
— takšne storitve s specialistično-am-buiantni dejavnosti, ki bi jih lahko uveljavljal v osnovni zdravstveni dejavnosti;
— preglede oziroma storitve v bolnišnični, zdraviliški ali univerzitetni zdravstveni dejavnosti, za katere zdravnik v osnovni dejavnosti ali pristojni konzilij zdravnikov ni ugotovil potrebe in izdal napotnice, razen če gre za nujne medicinske storitve;
— sistematične in serijske preglede ali patronažne obiske, ki po obsegu ali številu niso predvideni v zagotovljenem programu zdravstvenega varstva oziroma če je uporabnik ob tem zahteval preiskave in storitve, ki niso dogovorjene oziroma potrebne;
— pregled ali zdravljenje v zdravstveni organizaciji, ki ni najbližja njegovemu bivališču oziroma kraju zaposlitve;
— prevoz z reševalnim ali drugim vozilom, za katerega je zdravnik ugotovil, da ni bil potreben.
Uporabnik uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev mimo dogovorjenega standarda, ki je opredeljen s kakovostjo ali ustreznimi normativi, če je zahteval:
— zobozdravstvene storitve, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, slušni aparat oziroma očesni pripomoček, izdelan iz nestandardnega oziroma dražjega materiala, kot določa ta sporazum;
— zobozdravstveno storitev, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, slušni oziroma očesni pripomoček pred iztekom dobe trajanja določene s sporazumom;
— zdraviliško zdravstveno varstvo, kjer nastanitev in prehrana presegata normative B kategorije hotelslcih storitev;
— storitve specialistične ambulantne oziroma bolnišnične dejavnosti namesto v najbližji zdravstveni organizaciji, ki je po delitvi dela usposobljena za storitve, ki jih je potreboval in s katero je skupnost sklenila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, v drugi zdravstveni organizaciji, v kateri je višji standard in cena nemedicinskega dela oskrbe oziroma tudi drugi (kadrovski, materialni, delovni) normativi, zaradi katerih je višja tudi cena medicinskega dela oskrbe in drugih storitev.
V vseh primerih iz tega člena mora uporabnik sam pokrivati razliko v ceni, do katere je prišlo zavoljo drugačnega postopka, kakovosti ali obsega storitev in uporabljenih normativov pri storitvah, ki jih je sam zahteval. O tem doplačilu mora biti uporabnik obveščen, preden je opravljena storitev. V primerih iz 2. alinee drugega odstavka uporabnik sam v celoti plača storitev.
54. člen
Nepotrebni in dopolnilni stroški, ki nastanejo zavoljo drugačnega načina uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva, kot smo se sporazumeli v samoupravnem sporazumu o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva in ki jih mora plačati uporabnik sam, zajemajo tudi razliko v potnih stroških, ki nastane zaradi tega, ker uporabnik ni izbral zdravstvene organizacije, ki je najbližja njegovemu bivališču oziroma kraju zaposlitve.
55. člen
Organizacija združenega dela s področja zdravstva nosi tudi materialne posledice, če bi njeni delavci neupravičeno omogočili uporabnikom pridobitev pravice oziroma storitve v nasprotju z določili tega sporazuma. To velja tudi za neupravičene oprostitve ali obremenitve uporabnika za plačilo participacije ali za razlike v standardih. V takih primerih zdravstvena skupnost zmanjša znesek povračila za opravljene storitve, ki bi sicer zdravstveni organizaciji šel po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela. Če je bil pri tem oškodovan uporabnik, lahko zahteva povračilo sredstev, ki jih je neupravičeno plačal zdravstveni organizaciji.
56. člen
Uporabniki plačajo participacijo v zdravstveni organizaciji v višini, ki je dogovorjena v skupnosti, na območju katere ima zdravstvena organizacija svoj sedež, in sicer ne glede na to, v kateri občini ali republiki ima uporabnik stalno prebivališče.
Obveznosti, ki so nastale zavoljo razlogov, navedenih v 52. in 53. členu, poravnajo uporabniki:
— v zdravstveni organizaciji, ki jim je zagotovila storitve na njihovo zahtevo, z nestandardnim (dražjim) materialom oziroma pred iztekom dobe tiajanja;
— pri strokovni službi skupnosti pa za primere iz 6. alinee prvega odstavka in 4. alinee drugega odstavka 53. člena tega sporazuma.
Če zdravstvena organizacija ne zahteva ptečila od uporabnika, ko je to dolžna storiti, to opravi zdravstvena skupnost in ravna pri tem v skladu z določili 55. člena.
57. člen
Prispevke k ceni zdravstvenih storitev plača uporabni k v zdravstveni organizaciji, v kateri je uveljavljal pravice do zdrav stvenih storitev. Pri tem lahko svoje obveznosti poravna z gotovino, s položnico ali s pomočjo posebnih potrdil, ki omogočajo brezgotovinsko poslovanje.
58. člen
Kar zadeva način plačevanja doplačil uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev, pooblaščamo udeleženci sporazuma skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije, da sprejme posebno navodilo. Z njim naj določi najprimernejši in najustreznejši način poslovanja zdravstvenih organizacij pri pobiranju participacij, tako da:
— se obseg administrativnega dela zaradi tega ne bo povečal oziroma da se bo zmanjšal;
— da bo celotni postopek za uporabnika dovolj preprost in ga ne bo obremenjeval z nepotrebnimi opravili;
— da bo postopek pregleden, možno bo tudi preverjati, kako uporabniki izpolnjujejo obveznosti pri plačevanju participacije.
59. člen
Občani morajo sami plačati:
— storitve pri ugotavljanju zdravstvenega varstva na lastno ponudo oziroma če so to dolžni storiti po drugih predpisih (potrdila za voznike motornih vozil, zavoljo zahtevkov pri zavarovalnih skupnostih, zavoljo sodnih obravnav in podobno);
— stroške za nabavo novih protetičnih in ortopedskih pripomočkov, za očala in druge očesne pripomočke ter za slušne in ortodontske aparate, ker so z dosedanjimi malomarno ravnali in jih poškodovali ali izgubili;
— storitve v zvezi z iztreznitvijo ob akutnem alkoholnem opoju;
— neobvezna cepljenja;
— storitve kozmetičnih operacij, ki niso pogojene s poprejšnjo boleznijo ali poškodbo;
— storitve, ki niso predmet pravic iz tega sporazuma.
60. člen
Zdravstvena skupnost lahko uveljavlja odškodninski zahtevek od občanov, ki so namerno ali iz velike malomarnosti poškodovali druge občane in s tem povzročili stroške njihovega zdravljenja. To velja predvsen. za prometne nesreče, pri katerih je ugotovljena krivda voznika za povzročeno nesrečo, ali tudi za druge poškodbe, ki jih je občan storil s kaznivim dejanjem ali s prekrškom, za kar je bil obsojen.
VII.   Spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazuma
61. člen
Zdravstvene organizacije združenega dela so dolžne voditi evidence, ki omogočajo sprotno spremljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. Informacije o zdravstvenih podatkih uporabnikov in o opravljenih storitvah ter dokumentaciji, na podlagi katere so ugotavljali upravičenost posameznega uporabnika do zdravstvenih storitev, morajo dati na vpogled
pristojnim organom skupnosti, če to zahtevajo.
Prav tako morajo zdravstvene organizacije obračunavati opravljeno delo tako, da so v fakturi i.avedeni podatki o upravičencu in njegovi občinski zdravstveni skupnosti oziroma o organizaciji združenega dela, vrsti in Šifri ter količini opravljenih storitev, pa tudi to, ali gre za storitev iz zagotovljenega oziroma dopolnilnega občinskega programa ali za storitev, ki je predmet neposredne svobodne menjave dela. Na računu mora biti prikazan znesek, ki ga je v obliki participacije poravnal uporabnik.
62. člen
Strokovna služba, ki opravlja naloge za potrebe zdravstvene skupnosti, je dolžna zbirati in preverjati podatke o uresničevanju tega sporazuma po posameznih skupinah občanov oziroma v organizacijah združenega dela. Njena naloga je, da ugotavlja pogoje, ki jih določa ta sporazum, iz katerih izhajajo konkretne materialne obveznosti posameznih uporabnikov oziroma organizacij združenega dela.
Dolžnost delavcev strokovne službe je, da terjajo poravnavo materialnih obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma za uporabnike oziroma članice skupnosti. Prav tako morajo o uresničevanju sporazuma ter o morebitnih pomanjkljivostih obveščati samoupravne organe siiupnosti, zlasti pa odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
63. člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo občinske zdravstvene skupnosti je zadolžen za nadzor nad uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma. Pri tem lahko sam ali s pomočjo posebnih strokovnih skupin preverja:
— upravičenost uveljavljanja posameznih pravic, zlasti kar zadeva bolnišnično in zdraviliško zdravljenje, ortopedske, ortotične, zobno-protetične, slušne in očesne pripomočke ter reševalne prevoze:
— zagotavljanje socialne varnosti de-
lavcem in delovnim ljudem v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in pri zasebnih delodajalcih, in zlasti, z aspekta upravičenosti odstotnosti delavcev z dela zavoljo bolezni;
— uveljavljanje storitev, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje ter rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu;
— pravilnost obračunavanja participacije ter stroškov, ki so nastali zavoljo uveljavljanja storitev v višjem standardu, kot ga določajo akti skupnosti, ali pa so posledica uresničevanja, ki ni v skladu s samoupravnim sporazumom o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva;
— uresničevanje tega sporazuma v zdravstvenih organizacijah.
VIII. Končna določba
64. člen
Predsedstvo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije objavi samoupravni sporazum v Uradnem listu SR Slovenije za vse občinske zdravstvene skupnosti, ki so ga sprejele. Pri tem objavi določbe, ki so bile sprejete v enakem besedilu in vse določbe, ki so bile sprejete v posamezni občinski zdravstveni skupnosti v različnem besedilu.
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi in se uporablja od 1.4. 1982 leta dalje.
S tem dnem prenehajo veljati samoupravni sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki so bili v zdravstvenih skupnostih sklenjeni leta 1978, prav tako pa vse spremembe in dopolnitve teh sporazumov in vsi drugi splošni akti, sklepi in ukrepi, ki niso usklajeni z določbami tega sporazuma.
OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI
PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O RAZVIJANJU MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA DELA V OBČINI LOGATEC
V mesecu novembru 1982 je občinska konferenca ZSMS Logatec dala v razpravo osnutek SS o razvijanju prostovoljnega dela v občini Logatec, ki je bil objavljen tudi v novembrskih Logaških novicah. V razpravi se je izoblikovala vrsta sprememb in predlogov, ki smo jih v predlogu SS v celoti upoštevali.
Predlog SS smo posredovali vsem podpisnikom. V razpravi bo do 1. marca 1983. Glede na to, da smo vse pripombe upoštevali in da so se nekateri podpisniki strinjali že z osnutkom sporazuma menimo, da ne bo težav pri sprejemanju sporazuma, zato smo tudi priložili podpisnikom pristopne izjave, ki jih morajo vrniti izpoljene na OK ZSMS Logatec.
S sprejemom sporazuma bomo v Logatcu naredili korak naprej v organizacijskem in vsebinskem pogledu razvoja mladinskega prostovoljnega dela, ki je že sedaj dalo precej lepih rezultatov tudi v naši občini.
Sekretar OK ZSMS: MARKO KEK
OBRAZLOŽITEV SPREMEMB
samoupravnega sporazuma o razvijanju prostovoljnega dela v občini Logatec
Pripombe in predlogi sprememb, ki so se izoblikovale med obravnavo osnutka sporazuma smo v celoti upoštevali. Pripombe in predlogi sprememb se nanašajo na naslednje člene:
V 22. členu, prva alineja - doda se stavek tako, da se prva alineja tega člena glasi: »Delovni ljudje temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti se obvezujejo, da bodo v skladu s 6. členom tega sporazuma omogočili udeležbo na delovnih akcijah - po kriteriju števila zaposlenih - na vsakih 100 zaposlenih delavcev enemu delavcu RAZEN V PRIMERU, DA DELOVNI PROCES ALI NARAVA DELA V POSAMEZNI ORGANIZACIJI ALI SKUPNOSTI TEGA NE DOPUŠČA IN V PRIMERU IZREDNIH RAZMER V DELOVNEM PROCESU«.
V razpravi je bilo rečeno, da ta člen preveč togo zavezuje delovne organizacije glede omogočanja udeležbe na akciji njenim delavcem, saj se lahko zgodi, da v določenem terminu delovna organizacija res ne more omogočiti svojim delavcem udeležbo na akciji.
- 24. člen se v spremenjeni obliki glasi:
»Delovni ljudje temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti se obvezujejo, da bodo za izvedbo programov in drugih aktivnosti na področju prostovoljnega dela prispevali - po ključu, 04 % OD MASE IZPLAČANIH POVPREČNIH MESEČNIH NETTO OSEBNIH DOHODKOV V PRETEKLEM LETU IZ SREDSTEV SKUPNE PORABE. KOT KRITERIJ ZAPOSLENOSTI SE VSAKO LETO JEMLJE ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA.
V razpravi se je izoblikovalo stališče, da bi moral sporazum vsebovati drugačno sistemsko rešitev od »glavarine« (prej 60,00 din na zaposlenega) in tudi to, da ni smiselno vsako leto ponovno določati višino tega prispevka na sejah odbora podpisnikov sporazuma, zato smo v predlogu sporazuma to upoštevali kot osnovo za izračun procenta od mase izplačanih povprečnih mesečnih netto OD v preteklem letu. Prav tako smo zaradi podatkov, s katerimi razpolagajo delovne organizacije namesto kriterija zaposlenosti na dan 30. 9., vnesli kriterij zaposlenosti na dan 31. 12. tekočega leta. 25. člen se v spremenjeni obliki glasi:
»Podpisniki sporazuma ODOBRIJO SREDSTVA NA SEJAH IZVRŠNIH ORGANOV OB SPREJEMANJU ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA PRETEKLO LETO IN JIH NAKAŽEJO NAJKASNEJE DO 31. MARCA V TEKOČEM LETU.
ADMINISTATIVNO FINANČNA OPRAVILA OPRAVLJA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS LOGATEC«.
Na predlog predstavnikov nekaterih DO smo vnesli v sporazum določilo, da podpisniki odobrijo sredstva ob sprejemanju zaključnih računov in zaradi nejasnosti dodali stavek, da administrativno finančna opravila opravlja OK ZSMS Logatec.
- 27 členu se tretja alineja glasi:
»Vsako leto najkasneje do 1.12. določa s sklepom višino dogovorjenega prispevka iz 24. člena glede na potrebe v naslednjem letu«
Črta se zaradi drugačnega načina financiranja, ki je sedaj opredeljeno v 24. členu.
v 29. členu se doda beseda »večina« tako, da se ta člen glasi: »Sporazum začne veljati, ko ga podpiše VEČINA pooblaščenih predstavnikov podpisnikov.
SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA IN NJENO DELO MED 2. IN 3. SEJO SKUPŠČINE
Cilji, usmeritve in naloge politike uresničevanja stabilizacijskih ukrepov naše družbe v letu 1983 temeljijo na oceni, da bodo pogoji gospodarjenja v letošnjem letu še težji kot v letu 1982.
V tako zaostrenih razmerah gospodarjenja bo mogoče v naši občini zagotovitvi nujno socialno varnost in normalne življenjske razmere le z doslednim uresničevanjem usmeritev, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov, sprejetih v SIS s področja socialnega varstva. Temeljno vodilo socialne politike v tem letu v vseh organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in SIS-ih pa je, da sta delo in rezultat dela podlaga socialne varnosti delovnih ljudi in občanov.
Pri uresničevanju v reprubliki in v občini dogovorjenih usmeritev in nalog naj bi nosilci socialne politike v tem letu posvetili posebno pozornost naslednjim ukrepom.
- v vseh OZD in delovnih skupnostih naj bi v samoupravnih organih preučili vzroke, zakaj dosegajo relativno nizke dohodke in osebrfe dohodke delavci, ki že dalj časa prejemajo posamezne oblike socialnih pomoči;
- v vseh OZD in delovnih skupnostih je potrebno zagotoviti nadzor nad odsotnostjo z dela in stalno spremljati vzroke zanjo, pri nadomestilih osebnih dohodkov pa uveljaviti v praksi merilo, da bodo nadomestila ob krajši odsotnosti z dela nižja in ob daljši odsotnosti višja;
- v postopku dodeljevanja posameznih oblik socialnovarstvenih pomoči naj bi dajalci podatkov o prihodkih in premoženju prosilcev oz. družine upoštevali stvarni materialni položaj družine. V ta namen je potrebno okrepiti domicilno socialno varstvo ter bolj uveljaviti odločanje na podlagi svobodne presoje;
- kjer je le možno, naj bi SIS nadomestile posamezne oblike denarnih prejemkov s funkcionalnimi oblikami pomoči.
Na osnovi naštetih izhodišč ter konkretnih nalog je skupščina Skupnosti socialnega varstva na 2. seji 26. 10. 1982 sprejela svoj program dela do konca leta 1983, ki so ga sprejele tudi skupščine ustanoviteljic. Osnovni poudarek v tem programu je poleg programov dela na posameznih področjih socialnega varstva dan nalogi uveljaviti Skupnost socialnega varstva kot sestavni del skupščinskega sistema (t.im. 4. zbor občinske skupščine) in boljšemu pregledu nad uživalci socialnovarstvenih pomoči, ki ga bo nudila enotna skupna evidenca prejemnikov teh pomoči.
Skupščina si je zadala tudi konkretni program dela, ki ga bo realizirala po tromesečjih letošnjega leta.
Statut skupnosti opredeljuje štiri skupne organe.
1. Komisija za splošna In administrativna vprašanja je skupni organ, v katerega delegirajo po enega delegata skupščine - ustanoviteljice Skupnosti socialnega varstva.
Komisija se je v tem obdobju trikrat sestala. Obravnavala je zlasti vprašanja delovanja skupnosti z vsemi organi. Posebno pozornost pa je posvetila vprašanjem financiranja skupnosti. Osnovni problem je namreč razmejitev dela in stroškov med skupnostjo socialnega varstva in enotno skupno
?r
evidenco socialnovarstvenih pomoči, ki jo financirajo poleg ustanoviteljic še Zdravstvena skupnost in Izobraževalna skupnost.
2. Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva je skupni organ ustanoviteljic ter Skupnosti socialnega varstva.
Komisija je imela eno sejo, na kateri se je konstituirala. Na tej seji smo pripravili izhodišča za delo in pozvali vse ustanoviteljice h konkretnemu sodelovanju.
3. Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov se je konstituirala. Vanjo delegirajo poleg ustanoviteljic še izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost, Rdeči križ ter invalidska organizacija.
Imeli smo eno sejo, na kateri smo oblikovali načrt dela, osnovni poudarek pa je bil nad izdelavi osnutka stanja na področju invaliddnosti v občini, zato smo zaprosili za ustrezne podatke institucije, ki z njimi razpolagajo (upravni organ SO Logatec, strokovno službo SPIZ Ljubljana, OK SZDL Logatec ter TOZD Zdravstvo Logatec). Zbrani podatki bodo služili kot izhodišče za delo komisije in za realizacijo programa dela skupščine skupnosti socialnega varstva ter občinske skupščine.
4. Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev NOV je imel dve seji. Poleg konstituiranja in seznanitve z nalogami in pristojnostmi, ki izhajajo iz statuta, smo obravnavali vprašanja socialne varnosti kmetov
- borcev NOV. Dvanajstim dosedanjim upravičencem smo izdali po štiri različne odločbe o upravičenosti do varstvenega dohodka, dvema upravičencema pa smo na novo določili varstveni dodatek.
Skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije je v začetku leta 1982 sprejela sklep, da se v vseh občinah v Sloveniji uvede enota skupna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pomoči.
Ta sklep temelji na:
- določilih zakona o skupnosti socialnega varstva,
- dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1981-85,
- samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v SR Sloveniji v obdobju 1981-85,
- stališčih predsedstva OK ZKS z dne 25. 8. 1981,
- sklepih skupščine SR Slovenije z dne 12. 11. 1981,
- stališčih in usmeritvah III. konference Zveze sindikatov Slovenije.
Na podlagi teh načelnih ugotovitev in zahtev, ki upoštevajo cilje in namen enotne skupne evidence, je naloga naše skupnosti, da ugotovi pogoje, da se bodo ta načela praktično izvajala in uporabljala. V obdobju med 1. in 2. sejo naše skupščine so bili zagotovljeni formalno-pravni pogoji za izvajanje evidence. Skupnost socialnega varstva občine Logatec je s sprejetimi sklepi in sporazumom ter planskimi elementi predvidela, da bo enotno skupno evidenco za našo občino izvajala Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti v občini. Ustanoviteljice in podpisnice samoupravnega sporazuma so v obdobju med 2. in 3. sejo skupščine zagotovile tudi osnovne pogoje za pričetek vodenja postopkov enotne skupne evidence. Do sedaj so nastavljeni osnovni evidenčni kartoni o socialnih razmerah družin in o družbenih denarnih pomočeh. Pri tem delu se srečujemo s težavami, ker so vloge za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči velikokrat pomanjkljivo izpolnjene.
Med obema sejama skupščine je bilo dokaj pozornosti posvečene hitremu in učinkovitemu pretoku informacij ter usklajenemu delovanju skupščine socialnega varstva in skupščin - ustanoviteljic ter med skupnimi organi in delegati v te organe. V ta namen smo poleg pismenega komuniciranja kot metodo dela trikrat sklicali delovne razgovore predsednikov skupščin ustanoviteljic in predsednikov skupnih organov. Na teh dogovorih smo obravnavali zlasti problematiko usklajenega delovanja ustanoviteljic socialnega varstva, merila in kriterije za finansiranje Skupnosti socialnega varstva ter oblikovali dnevni red za 3. sejo skupščine. Kljub temu, da je ta metoda dela veliko pripomogla k izboljšanju pretoka informacij in usklajenosti delovanja, bomo morali v prihodnje tem vprašanjem posvetiti še večjo pozornost.
Kot metodo dela smo uveljavili tudi delovne razgovore strokovnih delavcev v službah ustanoviteljic. Do sedaj sta bila dva taka sestanka, ki sta pripomogla k poenotenju našega dela.
V strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti smo v tem času opravili za Skupnost socialnega varstva in njene skupne organe naslednje naloge in opravila:
1. Strokovna opravila:
- izdelava osnutkov dela skupnih organov (4 osnutki):
- priprava osnutkov gradiva, dnevnih redov, sestava vabil, izdelava zapisnikov, izvajanje sklepov za 1. sejo skupščine, 7 sej skupnih organov, 2 posvetov predsednikov ustanoviteljic, 2 delovnih dogovorov strokovnih delavcev, obvestila ustanoviteljicam itd;
- izdelava 56 odločb o upravičenosti do varstvenega dodatka kmetom
- borcem NOV;
- opravila za vodenje enotne evidence socialnovarstvenih pomoči;
- izpolnjevanje obrazca SP-3 na 242 družin, ki prejemajo družbeno denarne pomoči, sestavitev abecednega seznama z vsemi pripadajočimi opravili za te družine.
2. Finančna opravila:
- sprotne naloge s področja materialno-finančnega poslovanja,
- sestava elementov za osnutek finančnega načrta skupnosti.
3. Administrativno-tehnična opravila:
- tipkanje in razmnoževanje gradiv, vabil, zapisnikov itd,
- sprejem in odprava pošte.
Poročilo pripravil: Miloš Mauri
ALKOHOL IN PROMETNA VARNOST
V sodobnem svetu je prekomerno uživanje alkoholnih pijač, čedalje večji problem. Dolgoletne statistike in analize prometnih nesreč in vzrokov zanje kažejo, da je vinjenost udeležencev v cestnem prometu eden izmed dejavnikov, ki najbolj negativno vpliva na varnost na cesti.
Ker naj bi bil boj proti alkoholizmu stalna naloga vseh, ki želimo varen promet, delavci postaje milice Logatec in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Logatec posredujemo nekatera strokovna dognjanja o alkoholu in njegovem vplivu na sposobnost človeka, da reagira na nepredvidljive dogodke.
Alkohol odvzema mnogo tistega, kar človeku daje hrana.
Alkohol ni zdravilo. Napada jetra, srce, možgane, posebno pa še živčni sistem. Duševne sposobnosti se z vsakim kozarčkom manjšajo.
Ne krepi, ampak izčrpava organizem. Napačno je mišljenje, da smo z vsakim kozarčkom močnejši, saj že koncentracija alkohola v krvi 0,5 %o (promile) zmanjša mišično moč za 16 %.
Alkohol pospešuje utrujenost.
Uživanje mineralne vode in kave ob alkoholnih pijačah ne zmanjšuje koncentracije alkohola.
Črno ali rdeče vino nimata nič skupnega z zdravo krvjo - skupna je le barva.
V letu 1982 se je na območju občine Logatec (brez avtoceste) zgodilo 29 prometnih nesreč, v katerih je bilo 10 udeležencev hudo telesno poškodovanih, 18 pa lažje. Zoper povzročitelje teh nesreč je bilo podano 6 predlogov za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu sodniku za prekrške Logatec ter 18 kazenskih ovadb javnemu tožilstvu, 5 primerov je bilo obravnavanih kot dogodek. Kratek pregled vzrokov teh nesreč pa nam kaže, da je alkohol kot glavni vzrok na prvem mestu. Kar 10 nesreč je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zaradi neprimerne hitrosti se je zgodilo 7 nesreč, zaradi izsiljevanja prednosti 6 nesreč; ostali vzroki: utrujenost, vožnja po levi strani pa so prisotni v 6 primerih. Kot povzročitelji nesreč so skoraj v polovici primerov (14) prisotni vozniki osebnih avtomobilov. Vozniki tovornjakov so povzročili 4 nesreče, kolesarji ravno tako 4, ostali udeleženci (pešci, vozniki koles z motorjem, vozniki motornih koles) pa 7 nesreč. Še naprej ostajata kot najkritičnejša dela magistralna cesta Vrhnika - Planina in regionalna cesta Kalce - Godovič.
Ob vsakodnevnem preventivnem delu pa so miličniki postaje milice podali sodniku za prekrške Logatec 379 predlogov za uvedbo postopka o prekršku ali 72 več kot v letu 1981. Med temi kršitelji pa je bil kar 101 vinjen. V veliki večini (79) so zastopani vozniki osebnih avtomobilov, poleg njih pa so še 4 vozniki tovornjakov, 7 voznikov koles z motorjem, 5 kolesarjev, 2 traktorista in 4 vozniki motornih koles.
Ob vsem tem pa vseeno z veseljem ugotavljamo, da se je leto 1982 končalo brez smrtne žrtve v cestnem prometu.
Da bi se prometna varnost še izboljšala, bodo delavci postaje milice in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Logatec še intenzivirali svoje delo. Po daljšem mrtvilu je ponovno zaživelo delo sveta, ki nastopa sedaj v novi sestavi, v okviru katere je formiral tudi komisijo za delo z odraslimi občani. Mentorji prometne vzgoje v obeh osnovnih šolah stalno seznanjajo učence s pravili cestnega prometa, organizirajo pripravo učencev za polaganje kolesarskih izpitov, ob prihodu v šolo in odhodu iz šole so na križišču pri starem vrtcu za boljšo varnost prisotni pionirji prometniki, tako, lahko trdimo, da je temu delu vzgoje udeležencev v cestnem prometu posvečena velika pozornost. Zamrlo pa je vzgojno delo z odraslimi, kar bo treba nadoknaditi.
V zavesti voznikov in občanov Logatca je še vse preveč prisotna miselnost, da se jim v domačem kraju nima kaj zgoditi. Zato tudi menijo, da tu lahko popijejo nekaj več, saj tistih nekaj metrov do doma zmorejo tudi z zavezanimi očmi. Ravno to mišljenje pa zanika statistika, ki dokazuje, da se tri četrtine prometnih nesreč pripeti v kraju in v bližini kraja stalnega bivališča voznika.
Namesto zaključka naj se vozniki nad temi podatki zamislijo.
Jože Selšek
IZ POROČILA POSTAJE MILICE LOGATEC ZA LETO 1982
Ker bo poročilo o delu in rezultatih dela postaje milice Logatec v letu 1982 na dnevnem redu občinske skupščine predvidoma v marcu 1983 skupaj s poročili ostalih upravnih, pravosodnih in drugih organov, bomo tu storili vse tisto, kar je obširneje prikazano v poročilu.
Obremenjenost posameznih miličnikov je bila glede na kriterije, ki smo jih pri tem u|»:>števali že v letu 1981 veliko, v letu 1982 pa še večja. Kot ilustracijo te naše trditve naj navedemo samo podatke, da so recimo kršitve javnega reda in miru v primerjavi z letom 1981 v porastu za 61 %, kršitve cest-noprometnih predpisov za 22 % in kazniva dejanja za 58 %.
- Javni red in mir
Leto Skupno število predlogov Indeks
1981 174 100
1982 252 144
Leto Skupno število prekrškov Indeks
1981 213 100
1982 344 161
Leto Skupno število kršiteljev Indeks
1981 217 100
1982 313 144
Leto Št. kršitev v vinjenem stanju Odstotek
1981 157 78 %
1982 307 89,5 %
Iz statističnih podatkov o gibanju kršitev javnega reda in miru in primerjava teh podatkov med letoma 1981 in 1982 nam pove, da so kršitve v porastu za 61 %. Posebno zaskrbljujoč pri tem pa je podatek, da je razen izredno visokega procentualnega porasta poraslo tudi število kršitev storjenih v vinjenem stanju, in sicer za 89,5 %. Podatek, da je alkohol v veliki meri vzrok kršitve raznih zakonskih predpisov, tukajšnja postaja milice ugotavlja že vrsto let, vendar je na žalost, vsaj kakor kažejo podatki, vse to ostalo samo pri naših ugotovitvah. Pogrešamo pa to, da bi se v razrešitev te situacije vključile tudi druge ustrezne službe, društva in organizacije.
- Gibanje kriminalitete
O      Št. kaznivih dejanj     Št. raziskanih k.d. Odstotek
1981 122 100 82 %
1982 193 141 73,1 %
Kazniva dejanja so v porastu za 58 %. Glavni del tega porasta se nanaša na povečano število goljufij in vlomov v osebne avtomobile, ravno tako pa ugotavljamo slabši odnos do družbenega premoženja, in povečano število tatvin. Medtem, ko se je zelo izboljšal odnos in znanje čuvajske službe na področju požarne varnosti, pa ne moremo biti zadovoljni z odnosom do osnovne naloge varovanja družbene imovine. Porast kaznivih dejanj oz. njihovih zaznav pa gre deloma tudi na račun še intenzivnejšega dela miličnikov na terenu, saj so celo kazniva dejanja na škodo družbenega premoženja ugotavljali sami in o tem šele naknadno obveščali delovne organizacije. Nekoliko se je tudi izboljšalo sodelovanje s samoupravnimi delavskimi kontrolami v delovnih organizacijah, vendar se lete še vedno preveč zanašajo na poročila postaje .milice in na tem temelji njihovo nadaljnje delo, premalo pa je njihove samoiniciative.
Mladoletno prestopništvo
V letu 1982 smo obravnavali 17 mladoletnikov in 3 otroke zgradi skupno storjenih 26 kaznivih dejanj. Vsa kazniva dejanja so izključno premoženjski delikti, kar je tudi povsem značilno za to vrsto populacije.
Zaradi prekrškov zoper javni red in mir smo podali predloge za uvedbo postopka o prekršku skupno v 5 primerih-
Zaradi kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa smo podali predloge za uvedbo postopka o prekršku za 61 kršiteljev, ki so skupno storili 86 prekrškov.
Primerjava podatkov z letom 1981 kaže izboljšanje na področju mladoletniškega prestopništva razen pri kršitvah cestnopromotnih predpisov. Kot vzrok teh kršitev najčešće nastopata objestnost in želja po uveljavitvi med sovrstniki, občasen razlog pa je tudi želja po lastništvu nekaterih predmetov, ki so jim drugače nedosegljivi.
- Prometna varnost
V letu 1982 smo obravnavali skupno 29 prometnih nezgod, v katerih je bilo 28 oseb lažje in huje telesno poškodovanih, z veseljem pa lahko ugotovimo, da ob tem nismo obravnavali prometne nezgode, v kateri bi kdo izmed udeležencev izgubil življenje. V zvezi s tem lahko trdimo, da tudi ukrepanje miličnikov ob ugotovljenih prekrških (represivno ali preventivno) dosega svoj namen in niso ti ukrepi samo ugotavljanje kršitev in kaznovanje storilcev. Ponovno je tudi zaživelo delo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerega glavna orientacija dela je bila šolska mladina, v bodočnosti pa bodo del te pozornosti posvetili tudi vzgoji srednješolske mladine in odraslih.
Rast kršitev cestnoprometnih predpisov v primerjavi z letom 1981 se v letu 1982 nadaljuje. Za storjenih 480 prekrškov smo zoper 380 kršiteljev podali 379 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Pri tem moramo opozoriti tudi na dejstvo, da je bila ena izmed usmeritev akcije NNNP 82 ravno področje cestnega prometa oz. varnosti v cestnem prometu. Tu pa nastopa kot eden glavnih vzrokov kršitev vinjenost udeležencev.
- Požarna varnost
Na področju požarne varnosti, vsaj kar se tiče varovanja družbenega premoženja, smo s stalnim nadzorom čuvajske in vratarske službe ter s preventivnimi požarnovarnostnimi pregledi resnično dosegli zmanjšanje tako
števila požarov kot tudi materialne škode, ki je v teh požarih nastala. Ob kontrolah, ki se jih je udeleževal tudi požarnovarnostni inšpektor, smo preverjali znanje čuvajev in vratarjev v delovnih organizacijah, tako glede uporabe gasilnih aparatov kot tudi glede pravilnega ukrepanja in obveščanja v primeru požara. Medtem, ko je v letu 1981 ogenj povzročil za 305 starih milijonov materialne škode, pa ta škoda v letu 1982 znaša 60 starih milijonov - Ostali dogodki
V letu 1982 smo obravnavali 8 delovnih nezgod, v katerih je ena oseba izgubila življenje, sedem pa jih je bilo telesno poškodovanih.
Obravnavali smo tudi osem primerov samomorov in poskusov samomorov. Tri osebe so si vzele življenje, pet primerov pa je ostalo samo pri poskusu.
Razen tega smo v 79 primerih poslali pismena poročila o naših ugotovitvah različnim službam.
Jože Selšek
OSNUTEK 20. 1. 1983
Na podlagi 133 člena statuta občine Logatec (Uradmi list SRS, štev. 3/78 in 5/82), ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 44/82), je skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK O DAVKIH OBČANOV
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Logatec se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih.
Vsak občan je za zadovoljenje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
II. VRSTE DAVKOV
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek iz osebnega dohodka delavcev
2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5. davek od dohodka iz avtorskih pravic
6. davek od dohodkov iz premoženja iz premoženjskih pravic
7. davek od premoženja
8. davek na dobitke od iger na srečo.
III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4. člen
Davek iz osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 %.
IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje, se zaradi določitev različnih stopenj davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, območje občine razdtf.i na dve skupini katastrskih občin.
V tretjo skupino se uvrščajo katastrske občine:
- Blekova vas, Dol. Logatec, Gor. Logatec in Hotedršica.
V četrto skupino se uvrščajo katastrske občine:
- Grčarevec, Hrušica, Laze, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec, Ravnik, Rovte, Vrh, Log in Žibrše.
6. člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozd-nih površin), plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in sicer:
v tretji skupini katastrskih občin po stopnji 5 %
v četrti skupini katastrskih občin po stopnji 2 %
7. člen
Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 30 %.
8. člen
Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa določenega za posek plačujejo zavezanci po stopnji 25 %.
Zavezancem, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva za davek iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji 65 %.
9. člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku kadar doseže:
1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno;
2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili;
3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno;
4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik;
5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac in gojenje čebel.
10. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
11. člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev
nad	do	stopnja
	30.000	15 %
30.000	60.000	18 %
60.000	100.000	21 %
100.000	150.000	24 %
150.000	200.000	27 %
200.000		30 %
12. člen
Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti.
13. člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se pre-uvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
14. člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijam zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
15. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 21/74) se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vlo-
ženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Posebna olajšava se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 % vloženih sredstev, ter ne sme presegati triletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti ne-gozdnih površin tistega leta v katerem so bila sredstva vložena.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu za čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstevih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena, sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava zmanjša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke.
Zavezanci iz katastrskih občin Vrh, Hrušica in Novi svet so oproščeni občinskega davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 18.000 din.
17. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn ali vodnih mlinov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn ali vodnih mlinov najmanj znesek, ki ustreza 60 % znesku poprečnega enomesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vloženih sredstev.
Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne ali vodnega mlina v skladu z programom gradenj v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil.
18. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na policnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev.
V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena -bodoči prevzemniki kmetije - šolajo na srednjih kmetijskih šolah znaša davčna olajšava 1.500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 20 let in da dohodek otroka ne presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije.
Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju.
19. člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijskih poslopij oziroma kmečkih stanovanjskih hiš.
Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka.
Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 75 % vloženih sredstev, vendar ne sme presegati pet letno odmero davka iz kmetijskih dejavnosti negozdnih površin.
Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 15 člena tega odloka
20. člen
Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14, 15, 17, 18. in 19. člena tega odloka.
V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 50 % poprečnega čistega enoletnega osebne-
ga dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu za katero se davek odmerja,
2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 50 % poprečnega čistega enoletnega osebnea dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja.
22. člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev
nad	do	stopnja
	30.000	33 %
30.000	60.000	38 %
60.000	100.000	42 %
100.000	150.000	46 %
150.000	200.000	50 %
200.000	300.000	54 %
300.000		58 %
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
23. člen
Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatee osebne storitve,
zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, intalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elek-troinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa.
za 20 %,
b) Storitve gospodinjstvom in tehnične storitve:
popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, fi-nomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in pletiljstvo, žaganje drv, ter popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije,
za 30 %
c) Osebne in druge storitve:
krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura,
za 40 %
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50 % letnega celotnega prihodka s prehrano.
DSvčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci Pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah, in da le-te v redu vodijo, če so te dolžni voditi.
24. člen
Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 %, za drugo leto 50 % in za tretje leto dejavnosti 30 % odmerjenega davka;
b) zavezancem vseh vrst ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 %, za drugo leto 30 % in za tretje leto 20 % odmerjenega davka;
s Pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravljal,gospodarsko dejavnost, v kateri drugi občini ali ne bi kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, ce kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa
se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla se na novo pridruuženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
25. člen
Zavezancem za davek od dohodkov iz gospodarske dejavnosti, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava naslednjih dejavnosti:
a) zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa,
b) popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in avtoličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusaštvo in kolarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv ter popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije;
c) krojaštvo in čiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura,
se priznajo:
- za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev, vendar ne sme presegati štirikratnega odmerjenega davka tistega leta v katerem so bila sredstva vložena,
- za naložbe v druga osnovna sredstva če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza za 30 % enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev, vendar ne sme presegati trikratnega odmerjenega davka tistega leta v katerem so bila sredstva vložena
Določbe prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa znaša 25 % vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in gostinstvo bifejskega značaja, okrepčevalnice ter postransko gospodarsko dejavnost, davčne olajšave za vložena sredstva ni mogoče priznati. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
26. člen
Davčno olajšavo za naslobe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zavezanca v globalu ne sme presegati 1.000.000 dinarjev.
V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev se zavezancu davčne olajšava lahko prizna v dveh letih v razmerju 2:1 V primeru, da davčna olajšava ne presega 100.000 dinarjev se olajšava prizna v ce)oti v prvem letu.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.
27. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilna področja ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednotjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10 % za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 % do 20 % za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 % do 30 % za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 % do 50 % za 35 %, že znaša odstotni delež izvoza nad 50 %
28. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 % vloženih sredstev
29. člen
Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 10 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
30. člen
Zavezancem moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov se prizna davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postrenski poklic.
31. člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni davek poveča s faktorjem 4.
32. člen
Borcem narodno osvobodilne vojne, se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 29. in 30 členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 10 % znaša 20 % oziroma 5 % znaša 10 %.
37. člen
Davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v odstotku plačujejo zavezanci od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo:
1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženihh z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 %
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih nt možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1 in 2. točke
40 %
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti, s področja kmetijstva.
VI DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
33 člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. člena do 32. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira
34. člen
Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu z razvojem kmetijstva v občini.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava znaša 50 % vloženih sredstev in se porazdeli na 5 let tako, da znaša olajšava za prvo leto 35 %, drugo leto 27 %, tretje 20 %, četrto 13 % in peto leto 5 % od skupno priznane olajšave.
Davčna olajšava v skupnem znesku ne sme presegati štirikratnega zneska odmerjenega davka tistega leta, v katerem se olajšava prizna. Glede omejitve in postopka se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 26. člena tega odloka.
35. člen
V 15. £ lenu se doda novi odstavek, ki se glasi:
Kmetje, ki s svojih kmečkih gospodarstvih po določilih obrtnega zakona sprejemajo na prenočevanje goste ter dajejo tem gostom hrano in pijačo, so od dohodkov, ki jih dosežejo s to dejavnostjo, oproščeni davka za dobo 10 let.
36. člen
Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces - vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, po dejanskem dohodku.
Davek v pavšalnem letnem znesku od dohodka iz gospodarske dejavnosti ob upoštevanju meril in pogojev iz prejšnjega odstavka, praviloma ne more biti večji kot znašajo davki in prispevki od enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, oziroma praviloma ne sme biti manjši kot znaša 2 % znesek enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
38. člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev
nad	do •	stopnja
	30.000	33 %
30.000	60.000	38 %
60.000	100 000	42 %
100.000	150.000	46 %
150.000	200.000	50 %
200.000	300.000	54 %
300.000		58 %
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku
39. člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organom in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani, od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci po stopnji
40 %.
VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
40. člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji
20 %.
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6 %
41. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbirku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 %.
- doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter reprodukcij takih del,
- od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
- artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbe-nih prireditvah,
- izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če so dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4 točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 %
VIII. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
42. člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
- za stanovanja in stanovanjske stavbe 60 %
- za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 40 %
43. člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarinske vrednosti oziroma najemnina, obraba opreme in vrednost Storitev določijo v višini 60 %.
44 člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko zveze študentov, turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50 % odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.
45. člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
če znaša davčna osnova dinarjev
nad	do	stopnja
	30.000	30 %
30.000	60.000	35 %
60.000	100 000	39 %
100.000	150.000	43 %
150.000	200 000	47 %
200.000	300.000	51 %
300.000		55 %
IX. DAVEK OD PREMOŽENJA
46. člen
Zavezanci za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik uživalec sam ali jo daje v najem.
47. člen
Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni Ust SRS, štev. 25-1347/81)
48. člen
Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 400.000 din
49. člen
Zavezancem, za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnega družinskega člana.
50. člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
stopnja
- za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0 15 %
0 20 %
- posldvne stavbe in poslovni prostori
- prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih
0,60 %
51. člen
Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke
X. DAVEK NA DOBITKE DO IGER NA SREČO
52. člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji
15 %.
53. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev
XI. POBIRANJE DAVKOV
54. člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko od zavezanca zahteva poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.
56. člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
- da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerrh je bil obdavčen,
- da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.
57. člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prijodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi.
58. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilna področja po določbah 27. člena tega odloka, se zavezancem, priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
59. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, štev 29/75, 6/77, 3/78, 5/78, 8/79, 11/81 in 12/82, razen določb 31
člena ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavbe po določbah 47. člena tega odloka?
60. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 37, 39, 40, 41, 52. in 53. člena, ki se z ačnejo uporabljati osmi dan po objavi.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC Rudi LIPOVEC
OBRAZLOŽITEV:
Občinski odlok o davkih občanov, ki je sedaj v veljavi temelji na zakonu o davkih občanov iz leta 1974. V letu 1982 je skupščina SR Slovenije sprejela nov zakon o davkih občanov.
Sprejetje novega zakona terja tudi sprejem novega občinskega odloka o davkih občanov. Izhodišče za pripravo odloka o davkih občanov je tudi dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Slovenije za leto 1983.
VSEBINSKE NOVOSTI SO NASLEDNJE:
1. Ukinjajo se dve vrsti davkov in sicer:
- davek na posest tovornih cestnih motornih vozil, priklopnikov in kom-bijev ter
- davek na posest gozdnih zemljišč.
2. V kmetijstvu so razširjene olajšave za vlaganja v kmetijstvo za zavezance, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in na vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn in vodnih mlinov.
3 V gospodarskih dejavnostih se zaradi priznavanja novih stroškov zmanjšuje davčna osnova, zato pa se povečuje odstotek davka. Predlagana je uveljavitev gornje meje razpona lestvice iz dogovora o usklajevanju davčne politike.
Nove olajšave pri gospodarskih dejavnostih so:
- za vlaganje sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela,
- za pospeševanje razvoja deficitarnih dejavnosti,
- za vlaganje sredstev v izgradnjo malih hidroelektrarn,
- za pospeševanje izvoza na konvertibilno področje.
4. Stopnje davkov po odbitku iz gospodarskih dejavnosti so v skladu z zakonom razvrščene v tri skupine iz dosedanjih štirih.
5. Po novem zakonu je davka na premoženje od stavb oproščen tisti, ki poseduje 70 m' stanovanja za 3 člansko družino, ter dodatno 10 % olajšavo za nadaljnega člana v družini.
6 V skladu z zakonom o davkih občanov in republiškim dogovorom je neobdavčljivi dobitek pri igrah na srečo 10.000 din nad tem pa stopnja davka 15 %.
POVZETEK VSEBINE ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
V odloku o davkih občanov občina ureja obveznost plačevanja davkov občanov, da v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi občani prispevajo sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine
S tem odlokom se urejajo davki:
- iz osebnega dohodka delavcev,
- iz dohodka od kmetijske dejavnosti,
- iz dohodka gospodarskih dejavnosti,
- iz dohodka poklicnih dejavnosti,
- iz dohodka avtorskih pravic,
- iz dohodka od premoženja in premoženjskih pravic,
- od premoženja,
- na dobitke od iger na srečo.
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 %.
Davek od kmetijske dejavnosti. Odlok določa način obdavčevanja davka od kmetijske dejavnosti Glede na različna mnenja v zvezi z obdavčevanjem dohodkov iz kmetijske dejavnosti je bilo ocenjeno, da se vsebinska razprava o tem vprašanju preloži in napravi analiza stanja o kmetijstvu na podlagi, katere bo možno oceniti in določiti tudi možne vplive davčne politike na nadaljnji razvoj kmetijstva. Zaradi tega v odloku o davkih občanov še za leto 1983 zadržujemo isti sistem osnov in stopenj, kot so bile dogovorjene za leto 1982 Določeni premiki so bili storjeni pri olajšavah predvsem za olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn ali vodnih mlinov.
Davek od odhodka iz gospodarskih dejavnosti se plačuje po dejanskem dohodku, v pavšalnem znesku in v odstotku od posameznega dohodka. Zaradi prfznanja novih davčnih olajšav po zakonu o davkih občanov, je predlagana najvišja stopnja za posamezne zneske presežka v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1983, dočim je razpon osnov ostal isti. Po novem se obrtnikom začetnikom priznavajo olajšave v prvih treh letih poslovanja glede na dejavnosti, ki jih opravljajo in sicer prvo leto 75 %, drugo 50 %, tretje 30 % od odmerjenega davka. Za posebne gospodarske - storitvene dejavnosti pa se stalno priznavajo olajšave, če je večji del dohodka dosežen z storitvam občanom. Olajšave so odvisne od dejavnosti, ki jih opravljajo.
Zavezancem gospodarske dejavnosti so priznane olajšave za naložbe v osnovna sredstva glede na višino in vrsto naložb ter dejavnost. Na novo so uvedene olajšave za stimuliranje izvoza na konvertibilno področje in se gibajo od 5 % do 35 % odmerjenega davka, če je v celotnem dohodku zavezanca od 5 % do 50 % ustvarjenega z izvozom na konvertibilno tržišče. Tudi pri gospodarskih dejavnostih so uvedene nove olajšave za financiranje izgradnje malih hidroelektrarn, vendar največ do 40 % vrednosti vloženih sredstev Nadalje se priznavajo še olajšave za sprejemanje učencev v proizvodno delo in za zavezance, ki so stari 60 let za moške oziroma 55 let za ženske. Dosedanji veljavni občinski odlok o davkih občanov je vseboval samo olajšave za začetnike in to samo za prvo leto 100 % odmerjenega davka.
Davek se tudi ne plačuje za izkoriščanje zemljišč (kopanje peska, kamna, žgane opeke, apna, oglja), če ne presega dohodek 50 % čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije.
Davek v pavšalnem letnem znesku se plačuje za dejavnosti in pod pogojem, ki jih določa zakon o davkih občanov, pri čemer občinski odlok določa najnižji znesek pavšalno odmerjenega davka.
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se olačuje v odstotku od posameznega kosmatega dohodka po stopnjah od 10 % do 40 % odvisno od dejavnosti.
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri po stopnjah od 33 % do 58 % glede na čisti ostanek dohodka, medtem, ko je za priložnostno opravljene storitve enoten 40 %.
Davek od dohodka iz avtorskih pravic se odmeri po stopnji 40 % od vsakega dohodka, novo je samo olajšava za umetnike in kulturne delavce, kjer je stopnja zmanjšana za 6 %.
Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po progresivni stopnji od 30 % do 55 % glede višine davčne osnove pri čemer se upoštevajo stroški v višini 60 % oz. 40 % od celotnega prihodka.
Davek od premoženja - stavb ostaja pri čemer je lastnik stavb do vrednosti 400.000- din oproščen plačila davka. Družine z več kot tremi člani imajo za vsakega naslednjega člana 10 % znižan odmerjeni davek.
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje le za dobitke nad 10.000-din po stopnji 15 %.
Odlok tudi ureja pobiranje davkov, način spremljanja prometa zavezancev in predpisovanje akontacij.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE