Kako je Bernard zasnubil Baro
Tretjo nedeljo v januarju je bilo, ko se je Kotnikov Bernard zamišljen vrnil iz cerkve. Tam je slišal evangelij o ženitnini v galilejski Kani in potem je gospod župnik prktigoval, da je zakon zakrament in da se zakoni sklepajo v nebesih. Vse to se je zdelo Bernardu vredno premisleka; zlasti je razmišljal, če je bil tudi njegov zakon z Breznikovo Barbo sklenjen v nebesih.
In tako se je zamislil v svoja mlada leta. ko se je z Barbo seznanil. Kako je že bilo? Kar na cesti. Earba je šla iz cerkve z masno knjigo v roki, on pa na delo. Pa sta se pogledala, kakor se navadno pogledajo ljudje, ki se srečujejo. Takrat pa je Barbo polila rdečica in njega tudi; oba sta pogledala v tla in preden se je on prav zavedel, je Barba že odšla.
Po tem dogodku se je Bernard na moč jezil, da je s triindvajsetimi leti Se tak tepec; a zopet in zopet je moral misliti na Paro, kakor jo je v mislih imenoval. Začel je poizvedovati o njej, a seveda tako, da ni mogel nihče slutiti, da se posebno zanima zanjo; pa je zvedel, da je pridna, delavna in skromna in da je dobra gospodinja, ki pridno pomaga priletni materi. Pa jo je tiho in od strani opazoval, kako se oblači, kam hodi, katere so njene prijateljice. — Vse poizvedbe pa so izpadle v njegovo vsesplošno zadovoljstvo.
Ostala je le še ena velika skrb: če pač tudi on Bari ugaja in kaj bi pač ona in njeni starši rekli, ko bi nekega dne prišel prašat zanjo.
Barba pa mu je potem pripovedovala, da se je njej prav tako godilo; da ga je na tihem opazovala, kaj zna
in kam zahaja, kakšne prijatelje ima in je pozvedovala, kaj čila, kako se obnaša do matere in sester; če ni morebiti pijanec, preklinjevalec, zaprav-lnvec, igravec.
Ko sta nato v društvu pri igri blizu skupaj sedela, sta že vedela, kako je ž njima, četudi še nista nikoli govorila.
V postu je bilo potem, ko je neke nedelje po deseti maši stopil k Brez-nikovim, mati in Bara sta bili pri prvi maši, očeta pa je videl, da je šel od desete maše domov. Kar nekam ko-ra zno je nastopil in naravnost povedal. po kaj je prišel. Oče in mati sla se čudila, Bara pa ne in je brez posebnega obotavlja« "a pristala na njegovo prošnjo. In tako sta se takoj na tihem zaročila, poroka pa da bo takoj po veliki noči.
Samo dobrih šesi tednov sta bila ženin in nevesta, a je zadostovalo, da sta se dodobra spoznala. Bernard jo vsako nedeljo ves presti čas presedel pri Breznikovih. Vsi trije, oče, mali in Bara, so ga imeli kar za domačega. Nihče ni imel skrivnosti pred drugim; celo Bernard in Bara ne pred očetom in materjo. Res je, da so se fantje norčevali iz njega, da bo bržkone staro Brczuico poročil, ker nikoli ne pride z Baro med nje; pa se za to ni dost' zmenil, ker je vedel, da je s svojo Baro res pravo zadel. Saj jo je imel ■ako rad in jo je ime! na vso meč v časti, Zato pa si je tudi prizadeval, da bi je bil vreden. — Ko sfa stala pred oltarjem roko v roki, ki jih je gospcci župnik zvezal s štelo in sta s krepkim
dac sklenila zakonsko zvezo, je bil to za nju najsrečnejši dan.---
Iz tega premišljevanja je stopil Bernard zopet v vsakdanjost s prepričanjem, da je bil tudi njegov zakon z Baro — sklenjen v nebesih.
V VSAKO H ISO ^BO-UULj L uAc!
Crvivo In krastavo sadje
Že v zadnji (4.) štev. »Gospodarja« smo obrazložili, da ima na dobri ali slabi sadni letini precejšen delež tudi sadjar sam. Zlasti velja to glede kakovosti pridelka. Kaj nam pomaga še tako obilna sadna letina, ako pa je skoraj polovica sadja črvivega in krastavega. Uprav te dve nadlogi — črvivost in krastavost — nam sadno letino tako pokvarita, da izgubimo vsako leto na milijone. Kljub temu pa, da je to vsakomur znano, so vendar tako redki tisti sadjarji, ki bi se odločno postavili v bran tema dvema zajedavcema. Naiveč jih je še, ki na to med letom niti ne mislijo. Šele ob trgatvi, ko je škoda že gotova in se ne da več popraviti, se jeze in tarnajo, ko uvidijo, za koliko so oškodovani.
V splošnem velja pravilo, da se skoraj nobena škoda na kulturnih rastlinah, ki jo povzročajo zajedavci, ne da popraviti, ampak da je treba o pravem času nekaj ukreniti, da se škoda sploh ne naredi, treba jo je torej preprečiti ali zabraniti. To pravilo velja še prav posebno za črvivost in za krastavost na sadju. Dandanes imamo popolnoma zanesljiva in do kraja preizkušena sredstva zoper za-iedavca, ki povzročata črvivost in krastavost, in sicer zatiramo zavijača, ki dela sadje črvivo, z arzenikovim, krastavca (fuzikladij) pa z bakrenim strupom.
Posebno primerni so pripravki, ki Imajo v sebi oba ta dva strupa, da z enim delom zadenemo vedno oba za-jedavca (zavijača in krastavca). Vedeti pa moramo, da je takih bakreno-arz~n;kovih pripravkov mnogo in da te za nevajenega in neizkušenega sadjarja izbira prav težka. Po dosedanjih izkušnjah in po vsestranskem pre-vdarku priporočamo našim sadjarjem sredstvo z imenom nosprasen (ima v zalegi »Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10), to je prašek, ki ima v sebi baker za odvračanje krastavca, In arzenilc za uničevanje mladih za-
vijačevih ličink ( črvov«) in raznih drugih grizočih žuželk (gosenic, hro-ščev itd.).
Nosprasen uporabljamo lako, da naredimo iz njega, iz apna in vode škropivo, s katerim popršimo sadno drevje, ko je za zatiranje zavrača in krastavca najugodnejši Čas. Da bo imelo to delo dober uspeh, moramo upoštevati zlasti tole:
1.	Priprava škropiva. Nosprasen uporabljamo v l'L> % raztopini. 100 litrov takega škropiva pripravimo takole: Vzemimo 2 posedi, ena naj drži nekaj čez 50. druga pa nekaj čez 100 litrov. V vsako posodo naliiemo po 50 litrov vode. V eni izmed obeh posod stresemo polagoma 1VL> kg nosprase-ra in med stresanjem mešamo. Potem še večkrat premešamo brozgo z brezovo mctlico. V eni uri je ves nosprasen razloplien. V drugi posodi pa raztopimo (tudi v 50 litrih vode) % kg čistega gašenega apna, da dobimo mlečno tekočino. Ko je oboje dobro raztopljeno, zlijemo raztopino nospra-sena v apneni belež ali pa obratno. Škropivo je gotovo. Prav je, da ga pred uporabo še preizkusimo, če ie kislina pogašena. V to svrho pomočimo v škropivo košček fenolftaleinc-vega rapirja. Ako pordeči, je tekočina dobra, če ne, pa dodamo še nekoliko apna. Nosprasenovo brozgo porabimo tisti dan. ko jo pripravimo, ker se kmalu pokvari.
2.	Čas škropljenja. Najpopolnejši uspeh dosežemo, ako škropimo trikrat in sicer prvič takoj, ko se začne odpirati popje — to je uprav te dni, oziro ma ta in piihodn\i teden; drugič škropimo, ko drevje odevete, ko je torej cvetni venec odpadel, časni lističi pa se še niso zravnali navzgor. Tretje škropljenje pa izvršimo 3—4 ledne po prvem, ko so plodovi debeli kakor drobni orehi (velja posebno za jabolka in hruške). Kdor bi prvo škropljenje zamudil, naj škropi pa vsaj dvakrat, torej takoj po cvetju in 3—4 tedne kesneje. Za vsako škropljenje vzamemo l1- % nosprasenovo škropi-
vo in ga vselej sproti pripravimo po navodilu pod št. 1.
3. Za pravilno razprašivanje škropiva moramo imeti dobro pršilko ali škropilnico, ker le tako nam je mogoče zadeti vse dele drevesa in škropivo tako razpršiti, da se vleže v obliki lahke meglice v najdrobnejših kapljicah po vejicah, listih in plodovih. Posebno moramo gledati, da oro-simo s škropivom češulje s plodovi.
Opozarjati moramo, da so vsi ar-zenikovi pripravki zelo strupeni in je treba pri uporabi največje previdnosti. Zadnje škropljenje moramo opraviti nekaj tednov pred košnjo, da deževje izpere morebitni strup, ki bi bil še na travi poti drevjem. Prav tako moramo biti previdni tudi pri škropljenju drevja, pod katerim raste ze-leniad. Tudi na to moramo opozoriti zanimance, da se ne bodo dali moliti po raznih spisih, ki jih bodo morebiti brali po strokovnih časopisih, kjer se bodo priporočala druga sredstva v' isti namen. Povedano je bilo že, da je v prometu mnogo sredstev prirejenih, vse za tu opisani namen. V bistvu so sredstva enaka, le razna imena imajo in na različne načine jih pripravljamo. Tu smo zbrali nosprasen, ker ga je najlaže dobiti in ker je priprava zelo preprosta. Mnogo se uporablja tudi bakreno-apnena brozga z dodatkom zelenila urania, potem žvepleno-apnena brozga z dodatkom apnenega arzeniata itd. Toda vsa tu našteta sredstva so bolj sestavljena in se težje pravilno pripravijo nego nospraseno-vo-apneno škropivo.
Sadjarji! Brez obdelave drevja s primernim škropivom pred in po cvetju ter pozneje še enkrat, ni čistega in zdravega sadja. Le na opisani način rešimo sadje črvivosti in krastavca. Pripravite vse, da boste drevje na opisani način o pravem času obdelali!
H.
Ali ste že naročili M. Humekov »Domači vrt"?
Dr. V. Mandekic:
Kas in Herkules
Uporaba mešanih umetnih gnojil se v zadnjem času vedno bolj širi med kmetovalci, ki so na podlagi neštevil-nih tozadevnih poskusov že prepričani, da je pravilno ter res uspešno edinole polno gnojenje z vsemi hranilnimi snovmi, dočim je uspeh enostranskega gnojenja navadno nepopo-len. Mnogi kmetovalci so tudi v svr-ho polnega gnojenja preje raje kupovali posamezna gnojila, češ, da je to ceneje. Dandanes pa nam ne pridejo mešana gnojila že prav nič dražje kakor posamezno kupovana in razen tega tudi vsebujejo vse hranilne snovi že v pravilnem razmerju ter so med seboj tako temeljito in enakomerno pomešana, kakor bi jih bilo nemogoče pomešati doma.
Dvoje takih mešanih gnojil je tudi Kas in Herkules, ki sta v ostalem delu naše države že jako udomačena, zadnji čas pa sta se radi odličnih uspehov začela širiti tudi v Sloveniji. Zato je potrebno, da kmetovalci to dvoje gnojil natančneje upoznajo.
Kas je mešanica superfosfata. kalijeve soli in amonsulfata ter vsebuje 8% v vodi topljive fosforne kisline, 8% kalija in 2—4% dušika.
Herkules ali organski Kas se razlikuje od navadnega Kasa v tem, da je organskega izvora, vsebuje torej organski dušik in obilo rastlinskih ostankov, tako da to gnojilo razen polnega gnojila daje zemlji tudi znatne količine humusa ter na ta način izboljšuje zemljo v fizikalnem, kemičnem in bakteriološkem oziru. Posebna prednost tega gnojila je tudi njegov prijeten vonj in temna barva, tako da je gnojilo prav lahko potrositi enakomerno.
Kas se obnese na polju in travniku, posebno priljubljen pa je za oko-pavine. Herkules se lahko uporablja povsod namesto Kasa, nenadomestljiv pa je na tistih zemljah, katerih leta in leta ali pa sploh nikdar ne
gnojimo s hlevskim gnojem; v takem slučaju uporabljamo izključno le Herkules, ker jo to pri nas edino umetno gnojilo, ki daje zemlji tudi neobhodno potrebne organsko snovi.
Uspehi gnojenja s Kasom in Her-kulesom nesporno dokazujejo, da se uporaba enega kot drugega bogato izplača. Tako je n. pr. preizkusil g. E. Petriček v Liscah Kas na krompirju in ovsu ter dobil na gnojeni parceli 60 q krompirja na 1 ha več, ki je bil tudi mnogo bolj zdrav, enakomeren in boljšega okusa kakor pa na negnojeni; ovsa pa je dobil na s Kasom gnojeni parceli na 1 ha 400 kg zrna in i4q slame več, kakor pa na negnojeni. G. 0. Wasberg v Šmart-nem ob Paki je preizkusil Kas na travniku ter dobil na gnojeni parceli 70 q sena in otave vec na 1 ha in še izdatno tretjo košnjo za zeleno krmo; preizkusil je tudi Herkules na krompirju in ovsu ter dobil na gnojeni parceli 42 q krompirja na 1 ha več kakor pa na negnojeni, ovsa pa 580 kg zrna in 10 q slame več. Za Kas in Herkules izdani denar se torej že pri prvi želvi tudi pri današnjih slabih cenah kmetijskih pridelkov dva- do trikrat povrne.
Kasa kakor tudi Herkulesa potrebujemo 500 kg na 1 ha ali 300 kg na 1 oral; ako smo gnojili s hlevskim gnojem, zadostuje polovico manj. Eno in drugo gnojilo trosimo lahko pred setvijo, pri setvi ali pa kct naglavno gnojenje, ker ne spali niti klice niti mlade bilke, kakor se to rado dogaja pri nekaterih drugih gnojilih. Ker je zadnji Čas zanimanje za Kas in Herkules vedno večje, ima sedaj ta gnojila v zalogi Kmetijska družba ter jih prodaja po 130 Din za 100 kg in sicer Kas V vrečah po 75 kg, Herkules pa po 50 kg. Cena tem gnojilom je tako nizka, da jih vsak kmetovalec že za spomladansko setev lahko uporablja ter se bodo radi izvrstnih uspehov in enostavne uporabe brez dvoma hitro udomačila.
t
Pošlitte naročnino?
Žzdr. Hugon Turk:
Mehurčasti izpučcaj konj in govedi
Dasi je to zelo nalezljiva bolezen, povzroča vendar le bolj gospodarsko škodo in ovira predvsem zarejo ali oplojenje kobil in krav (telic), izjemoma preide tudi na ovce in svinje. Prenaša se navadno cd živali do živali pri oplodilnih zaskokih ali spojih (plemenenjenju), pa tudi drugače po obleki in predmetih posredovalcev. Bolezen sama obstoji v tem. da se izpuste na zunanjih delih spolovil mali mehurčki, odtod ime ;>mehurčasti izpuščaj«.
Povzročitelja te bolezni sedaj se ne poznamo.
Od dne okužbe do izbruha bole senskih znakov mine 3—6 dni, redkokdaj samo 24 do 48 ur, izjemoma 10 do 11 dni.
Pri živalih ženskega spola ss prikažejo prva znamenja bolezni na sluznici spolovil, sluzna kožica je bolj rdeča in zatekla, izjemoma kaže tudi krvavitve in v 2—3 dneh se prihažejo mehurčki v velikosti leče ali graha, v katerih je tekočina čisto-rumenkaste barve. Ko mehurci popokajo, se napravijo na njihovem mestu male površne ranice (erozije) ali tudi malo bolj globoke ugnjide z gnojnim izcedkom, ki se strdi v rumene ali rjave kraste. Pri tem zateko navadno tudi zunanji deli spolovil ali osramje; kot testo mehke otekline se širijo lahko na presredek, stegna in vime. Kobile izbrizgavajo iz spolovil sluznaio-gnoj-ni izcedek Bolnika srbi ta izpuščaj, zato se drgne z zadnjim delom telesa ob trde predmete, opleta živahno z repom, stopica sem ter tje, krvi hrbet, udaria proti trebuhu in se sili ali tišči na vodo (scanie). Breje živali izjemoma tudi izvrže jo. Mezgovne žleze v okolici bolnih telesnih delov zateko in so več ali manj lahko boleče.
Pri moških živalih se pojavijo gori popisani znaki bolezni (rdečica in za-teklina sluznice, mehurčki, izcedki.