„So6a" izliaja vsalc petck in  velja p« p'stj j,r,»^-M«aii!» it i i v <iorici na <lom
)'0-i;:ai.n:
\\,- I. f ¦     .         ••    •    f- 4-40
•' ."iii-Vl.-.n       ......U"
i'r: «.zauiiilil* i»  t;-L«j tmli : r: ../<!-
n.' vi>t*»:
8 kr. ftf y*- 'Men 1 krai
¦'   "   !!   !!     1!   ii   -,
Od tega zneska se odhije po drustvenih pravilih 10% za leservui fond, 50/o za nagrado ruvnateljstvu in obresti /it i/posojila, tako da ostnne dobirka, ki fie ima razdeliti na opravilne dcltgt1, 04 gl. 78 kr., kar ziuiSa okolo "Vg'Yo. Opravilni delezi nesejo toroj do-bre obresti in viozcni deuar ni zgubljen; obresti se pa ne plaeajo zilaj, kakor srao zgore omenili, ampnk se le. konec upravncga lata, uli pa se le kouee tcko-eoga drzuvncga leta, da se bodo potciu dnistvena leta vjcinala z drzavnimi. Posojilnini jo izposodila v zne->kih od 40 do (>U0 gl. vktip 2310 g!., podaljsala jo izposojil za 24UU gl., vsi'ga promcta je iiuela 7000 gl. 50 kr.
Pri razpravi o odborovoni poroftlu prasal je g. iupitik Krnmur, aii bi ne bilo primerno, da bi m obia-tala posojilniea pri izjuiKiijevanji denara na razna drustva po dezeli, n. pr. na vinorejsko druslvo v Dorn-heigti, in bi izposojevala jiovch unim Ijndem, katere hi drnstvo kot potiebnu in zanesljive za/iuiinovnln. Digovov ji» dobil, da do zdaj st* taKa potioba ni s<» pnka/ala ni da, ako Id ;c pnjavila potri'ba, bi pi) dm-riUriiih pj.ivilib in- zadohtovalo, da sr prosilcu satno {itipoioii, aiupak ntoia kilo (mil porok zanj biti. .Mo» lalo bi Inii'j za prij.oroi'iciifa janiiiiti ali win dniAtvo aii pa KaJiMj dni^tvcink. ltazpruvljalo s« jc prasanjc, ki'ko bi hi' to ptekoiistno dniAivo bolj razSirilo in utrdiio, U'.v so s« hpicjidi all otlobrili v urn o/.iru m*-kateii nahvi'ti. N'av/oci so bili u *em picprifani, das pojavnovanjcni in pripornfuvaiijcin tor ltatauSnitn vod-stvom st! da it* vciiko opiaviti.
Na to je bila volitev ravnateijst\a in nadzorstva. Na p'.-illog g. dr. ,J. Tunkhja volil: so se v lavnateij* htvi. di»M-(ianji gtvsp'uje, nainreC : dr. Xikolaj Tonkli, laviiatelj ; dr. AU-Umj Kujic, nj«'gov nanu^tnik ; knc-zonad.skoti;ski kancler Matija Kravanja, ilenarniiar; dr. Ant. (Jtrgorcic, kontrolor; proiisor Ivan lierbnC, tajnik. — V naiizor.slvo so bili veijeni: profcsor Fr. F.ijavee, vudja Fr. Povse, uradnik Fr. Ferlila, zupnik Filip Kiatiur v Durubeign, vikar Andiej ZiddaiCiC v tJiadiiein. lver je bil di.evni red koii&m, skleml je piedM'd:iik pivi obfini /bor „Guiiske ljudske poho-jiJijice.'*
Mtiff^o lodoljiib-iv je obicalo, da pristopi tcmu djuitMi. a ilo Z'iaj so \edno udlusali; dowedaajo do-bio di liar [<<> .staiije naj j:Ii prvpiica, da se jim ni bati za viozetii rieiiar. Ako bi pos-ijilnica imela veC dru-sstveiukov.   labko bi  tudi vcC izposojevaia in dobttki
| bi bili veCji. NaJveSji dobiCek i)i bil ta, da bi sn kmnt resil h rok neiiHiniljeiiib odcriihov. Kodoljnbi, katerim
I plenni donar v fikrinji,  v poBOjilnico A njitn, da pri-
' nose obresti in da prinene inarsikoinu poiunfi v vcliki nadlogi, Kojaki na noge I Uradna ura je vsak (Sctrtok od 10. do 12. nredpoludnc, vcndnr se sprejcma de-nar in se izposojuje kedarkoli, ako je prilo^nost ali Hila. Posojilnicn ima svoj KiMlesg pri dr. N. Tonkliji v
j nlici Ascoli pri sv. Iviuiu, h. St. 1.
|           Dopisi.
j           V Goriel, 28. fubr. — CmHU gwpod urodnik!
( Mislil Bfiin, da so spomni kdo naSib meibiih  potrob
; in da Vain bo piial kaj o sfcvarob,  ki so   za ineafco
prevoliko vaiinosti  in katorik ne bo inogotio djati z
dnovnuga roda, dokler seMtalno no uredijo; samo da
' bi bo no iiiadilo tako,   kakor novo pokopaliMo,  na
katero mislijo z nojovoljo njegovi grojaloi ill njegovi
zagovarjjilci po Dili.   Ker so pa niMe do zdaj ni o-
; gla«l v conjoni ^Ho&ia o strogo ineatnili zadevah, za-
| to dovolito, da jass danea na kratkem oinoiuni noko
¦  veij, o katori m meatni oeetjo posvetajojo zo mnogo j let in o kateri je nodavno pisaf neki tukajtnji list, ! ki Slovencem zabavlja, kjer more. Menini pitno vo-| do, katero mesto nima dovolj, kakor tudi vodo za | snaienje, pomivanje in drugo rabo. Bkoro nobene atvari j Gorica tako ne potrebuje, ko zadostne dobre vode.
j           V reeenem li»tu je  nekdo  Kasvetoval,   naj ae
! pla6a Ititterju, ki dobiva vsako leto 4500 gl. za vodo, ' katero daje iz Strafiic mestu, nekoliko vecja vsota j (morebiti 6000 gl.), da bo dajal mestu veS vode, in . naj se v Kroubergu, odkoder je speljatia sedanja go-
¦   riSka voda, nabcre v obstojeee cevi nekaj ve'6 sta-! dencev, da bo vodo to k obiluejSi. S tema dvema sred-i stvoina bi sq po mislili omenjenega dopisnika ponia-f galo goriSkemu mestu v njegovi potrebi gled6 pitae [ in druge za hi§e in vrte potrebne vode popolnoma.
\           Temu na5rtu sem jaz popolnoma nas^roten^ Ker
\ je p r e d r a g in n e z a d o s t e n. StroSki tza nape-j Ijanje nekaterih studeneev v Kronbergu v sedanje ce-| vi bi ne bili v nikaki razmeri z ono mno^ino vode, j katero bi dobili iz teh stud^nce?, bili bi pa tudi pc
VCerajsnjo Ktcvitko nam je zascgel  gospod I drscavni pravdnik zarad vvndnrtra clanka  „Viso- j ka vlada pa Slovenci" {$ korosko-prinmrsk*' mcje). j Iianasiija stevilka je d r u g i p o p r a v 1 j en i n a-tis vcerajAnje.
Goriska ljudska posojilnica.
Pretekii ponedeljek, iJO. t. m., zbrali so se bili dtiiStvi't.iki^tega najiio\fj5fga sloveiiskega zavoda k ob-(nemu zboni v pisarnici «ir. Nikolaja Touklija. Med navzoCtini bili m tudi: prof»-wjr Fr. Krjavee, mejni prof. Ant. Obizzi, zupiiik Filip Kraiuar, dr. .lozef 1'onkli. vsi iu\^ lavuateij^tva in dmgi. Iziued 157 opiaviluilt delezi'V za*ty|'.at'.'b je bilo «'»,"», vuji del po uuticmh diuslM'iiikth. i-.i*i. »i tudi po poobla-tilu. Ob U. un odpie ravnate Ij dr. Nik. Tonkli /.boi, poztliavi Kav/.i.iV gospnde t»*r i.w;...)., da t»unu olu'nrniu zboiu ni nabiga sKlepati u r-tiiein b-t!teiii rariinn, ki po piuvilih ,h* nbiaMinji1 Ac ]>> kotict. npia.'jicgi leta, da | je pa ra\Mitrtj"tv<» pit %.-»-»i tem -iMlaviio potunlo in Cidi lartui o doseilaiijem dei^vaoji, 'la i/.r;««'i vse v j Irpein miu ravnat«dj-tvu in nad/oitii.siMi, ki se i/.vo- ] lita v t'-m ob^-iiem zituin. I)>»Bedanji* lavoatelj-tvo j*' | opravlpdo slnzho kot o-in/valtii odlior, nad/nrni^tva pa do zd.«j in .4e b:to. Slfdnjic izrazi ravnat:'lj zeljo, naj bi Kiv/uct dit2>tveniki drlali \>ak v svojem krogu za lazsirjetije ustanove, ki ima prvi in edini nanieii, lesiti kmeta iz odeiu>kih rok.
Xa to je pi'n.eal v auetiu ravie.ite!j>tva tajnik g. Iv. lii-ibuC o dus-edaujem tiuiiu.in u-pehu drustvi. U, ujt'guVega pin'.^-.la mu;> p»-ueli. de je. i:ne!a j.o-o-jilnica dobodkuv od I. junija d<> 31. deo'nibsa ISS'i. 2447 gl. 74 kr., stro^kov pa 2442 «l. V.) kr.. tako da 'M. dec. 1SS>. bili so v denarma ie 4 gl. H."> kr. To jc jaSv.) dol.ro znatuenje, kajt: | os.'jilnica takrat dibro i/baje, kadar una ve.s d«-nar na Ijodeb ; ce ji pa v blagaji.ici rb-.-iui. je -iabo za njo. r.tknti je imela jo.-ej'.iiura mi- Mivauega fine !'.»'.«I gl. :»f> ks.. kateril je peknia v n.etijtuih 1'.k"0 gl, v (irzavr.em do!/i!e:n pismii 40 gj.. vgeto\:M 4 gl. !>."> kr. Akt;va, M'.-tav-Jjiua p»« § U*. in 14 drws!-,ei!;k pru'.ii ni /!:;.^i!a 1U1M gl. *Jj kr., pay.sa I'.jin gl. ."A» kr., tako da je ustajtio 31. dec. lbs3. cistega, df.<b:(:ka b4 g;. ib kr.
LISTEK.
Narodno blago na Gerkljanskem.
Iz cerkljauskih hribov.
V novejsi dobi >o se slovonski rodoljubi lotili zopet ttzkega, a vazuegA dela: nabiranja iu priob-cevanja uarod.iega blaga. Vaznorsti uarodnega blaga mi ni tieba opisovati, ker \vC ali mauj je gotovo ze vsakemn znana. Jffarotiuo blago je nierib* uusevue zmoznosti iws-.ga ljudstva. Oao je tteminljiv spomenik narodove in^ei in njegjvega utna. Oao je kazalo, katero nam kaze pot, po katt-ii naj se sedanja literatu-ra razvija. Aii kljub neprecottljivej vrednosti narod-nega blaga se muogi Sioveuci malo, premalo z njim ptfajo. Rod za rodum izmira in z rodom giuejo na-rcdni ostauki; kar je zginilo, je zgiuiio za vedno, nikedar vec se ne povrne. Veliko moz se je ze trudilo in se Se vedno trudi, da bi ta r.arodui /.aklad, kjer in kolikor je 5e mogo^e, resdi pogina. Veliko se ga je pogubiio, veliko se ga je resdo, a se veliko veL ga je. katero Se vedno prieakuje dneva resitvo. Okraj, kateri ze dolgo brez uspeha pricakuje in klice resite-Ijev, je ceikljauski. Zastunj se obraca do svojih roja-kov, do svojih razumnikov, zastonj klice drage slo-venske vodoljube na pomof. Sikdo ga ue sliSi, ali pa ga noCe slisati. Cudno! Kaj bi bilo temu uzrok'? Morda pa okraj v resnici ne more izpolniti tega, kar obljubuje; morda nima narodaega blaga V Srivico bi un Ml, kedor Vi »u to ?$tal! Ima ga, m to ne v
i
majlmi, ampak v veliki meri. Kar se naroinega blaga { tic*;, se nas okraj s ponosora labko meri z marsikatcrim | drugnu, a vs.? to je § Mnrtev zaklad. Oerkljanski okraj I je v ttm obziru podoben bribu, kateri hrani v sebi | najlepSe in uajdrazje kamene, a nobeden se ne potru- j di, da bi jib poiskal, dasi bi bilo treba saiuo malo j zemljo odgrebati in karaeni bi se prikazali.                  I
Znano je, da kraji, kateri so v bli/.iai ali vsaj j v ozji dotiki z niesti, so svoje prvotno zivljeuje ali J zivljenje svojih pradedov popolnoma sptemenih. Na- [ rodnc Sege, nose, obicaje, vseje poplavtla .spreniinja • I joCa se mestna oblizanost. Navzeli s»> se mestnega | iivljeuja iu me.->tuih izdelkov, domaft* blago so aaCeli I zauemarjati, popuStati, tako da dan lau-s je fa te^ko j zaslediti pravo narodno zivljenje. IVi mis na Cerkljau- j skem je to vse drugace. Mestna omika ni imela mofii J do nas ; zato je do uuvejgih Casov ostalo med narodom j vse to, karv so od nekdaujih fcisov rod za rodom po- I dedavah. Sege, navade, obifiaji, narudua slovatveaa I dedsfiina, vse je ostiilo sk »ro popolnoma nepremenjeno | in to vecinoin do zadnjega desetlelja. Do zadnjega I desetletja, pravim, kajti kakor so je v novejsem iasu I zafiela siriti pri Slovencih nekaka obCua narodna za- j vest, obcuo narodno gibauje, tako so se tudi Cerkljani 1 v zadnjih letib zaeeli z veliko navduSeuostjo zauiniati J za napredujoeo omiko. Ljud>tvo seje zafielo zanimati | za casuike, za novosii. Ustanavijajo se citaluice,;i bralna I drustva, napravljajo se ljudske veselice. Pevovodje se | z vso mocjo prizadevajo, da bi odstranih grdo pope- j vauje iu tudi pri nas vcepili in razsirili kali uuietue- j nitt u^ruduemu petju.   Nurod se je priCel zauima^ij
za to, kar je novo, kar je umetno; prejSnje se mu dozdeva nepopolno, prenavadno, zaCenja je zanemar-jati, popuScati. S tern se zaienjajo naiodni proiz-vodi polagoma zgubljatt v vecuo pozabljivost. Veliko nasega narodaega blaga visi tedaj uad nevarnim, glo* bokim propadom; samo §e en rod, in koliko nam ga zgine v preteklosti.
Cerkljani morejo biti ponosni ua svojo narodno dedSftno. Po mnogih krajih, v katerih so Slovenei v dotiki & drugimi narodi, je ve6 ali nianj tiiji upliv soda* loval na razvitek narodaega blaga. NaSsmu okraju je pavsod le nas jexik, nas narod meja§, zato je vse to, kar ima, izrastlo iz lastne zeinlje brez tujega upliva. Vse kar ima, imeuuje sad svojega uma, ob^utke svojega srea, okvir svojega 2ivljenja.
Drugo, kar daje naSemu okraju iastno mesto, je muo^ina starinskih knjig. Tudi v tern obziru se more nas okraj pona§ati, ker hrani v sebi veliko takih knjig, katere so daudaues ze jako redke. V mislih so mi knjigc z letuico 1690 in naprej: o onib iz naScga stoletja nitt ne govoritn. Pri tej prilo&iosti naj omenta pridige Janeza Vipavskega, Poidinovo slovnico, njegove nMolitvene bukvice", ve5 zvezkov pobo^iiili pesmi, katere spadajo v to dobo, in vefi dmgih, ki se §e vedno med Ijudstvom nahajajo, SSalibog, da so zafieh te knjige od due do due bolj unifievati in da se jih je ^e veliko unidilo, ker ljudstvo sega sedaj raje po novejsih, ker se mu prejSnje dozdevajo brez prave vrednosti. Neizraerna Skoda je, da smo toliko casa zgubili, ne da bi se bili potrudili za stare price slo-venskega slovstva. Po^l smo| akoro |>re|ozm \ mes|
Posamezae Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tobaka'rufcah v gosposki-ulici ' hlhu   „trfh   kron",   na starcm. trgii'-in v ironski uHci tee v TyUn,  vi&'Ca-sci'Rin, 3.
Dopisi naj sc lriagovoljrio po§il,jajo urcdnistvu ,.Soco" v florid na Travniku IB, I., naro&iiinu paopravniStvu „Soco" Via della Csoce ht. 4. II,
Kokopisi so ne vrartnjo; dopisi naj so hlflRovoljno frankujojo. — IhslaWm in drugim iu'prf»nioLiiiui su imrofoihm z\rih&, iikotsc ugluse pri opravn&lvii.
St. 9,                     V Gorici, 1. marca1884.             Tedaj XIV.
polnoma zavrzeni, ker hi ne odstranili neobhodne po-trehe drugega vodotoka. Ako moramo razen kron-berikili cevij se za drage skrbeti, zakaj hi no pois-kali takih, ki b; nam dale zadostne vode, ne da bi bilo treba v Kronberga uovih stroskov. ^
Vodotok iz Straeic je nerabljiv in pr e-drag, nerabljiv glede pitne vode, ker voda, ki pri-Iiaja iz Stracxc, je pretopla, zarad cevi, ki so pre-malo globoko v zeniljo polozene, in ni dovolj eista, ker. ni precejena (filtdrana). Izgovor, davodaizStni-die je sanio za pranje in vrte, ni veljavcn, kajti ob-clnstvo, ki je siljeno hoditi po tisto vodo, ne dela razlocka, ko ima vodo rabiti, ampak jo rabi za vse, samo da jo ima, ISasvet, da naj se napravi v Stra-eieah cedilo (filt-er) nam nie ne pomaga, ker cedilo ocisti vodo mehauicne nesnaga (zeialje, prahu ltd.), nikakor pa ne kcniicnih zmesij. Kenueue zmesi so veliko bolj novarne, ko mehauicne; to mora priznuti vsakdo. Voda iz Stmeie se pa prav lalsko kemicno ptmiesa, ker se zajema pod tovarnami, v katerili so zaceli v novejiih «asih rabiti kemicne snovi. To so vidi v Podgoci, kjer je Uitterjeva tovarna popolnoma pokvarila pitno vodo, Ako v Stravicali sedaj no ra-bijo kcmiSnih tvarin, ne moremo vedeti, alt jib ne bodo rabili » easoni (rabili jili bodo gotovo, ako bodo kazale dobicek); zato se no moremo zanasati na ono vodo glede clsiobe. Pitna voda mora imeti svoj izvir all za&tek nad tovarno.
Yoda iz Straeic je pa tndi prcdraga mestu. Me-ato placuje zdaj 4500 gld. na leto za njo; ce so to obresti po 5 od sto yod nalozenega kapitala, znasa kapital 00.000 gl. Ce se zvisa letna plaea na 0000 gl,, bodo to obresti od 120.000 gl. ltazen tega bill bi stroski se za cedilo in za vecjo eevi, katcre na-svetuje me veekrut omenjeni dopisnik. Stroski bi bill torej veltki in sicer za slabo ali vsaj za ne popolnoma zanesljivo vodo. Kavedeua vsota pa ni e-dina, ki dcla vodo iz Straeic drago; veliko drazja je ta voda zato, ker zarad njc je mesto odviano odliitterjov. Ali si upa goriSki magistrafc po-staviti raitnic© na svojo ceato, ki veze postajo z me-stom, na kateri bi se zahtcvalo pol krajcarja od kvin-tala od vsega blaga, ki se pelje v mesto? Tega si ne upa; zakaj ne ? Ker po il cesti prevazajo najveo blaga Iiitterji in ce bo magistrat zahteval cestnino, bodo Ritterji zahtevali vodnino. Kadar bo v mestnem stareSinstvu posvetovanje o imenovani mitnici ali o vodi, ki je mestu potrebna, bilo bi najbolje, da bi vsi oni svetov&lci zapustili dvorano, ki miajo kupeTj-ske, denarne ali sluzbene zveze z Ritterji. Preprioaui smo sicer, da tndi ce ostanejo, bodo glasovali po svo-jera prepricanji, vendar ako bi tisti eas sli iz dvora-ne, vzeli bi hudobnim jezikom povod obrekovanja in to je veliko.
Gorici se da pomagati z vodo tako le. Studen-cnice v okolici ni toliko (vsaj znane ne), da bi za-dostovala vsem mestnim potiebam. Socina voda je pa izvrstna, ako se obvaruje kemicnib in mehanicnih zmesij. Zato naj se napelje voda v mesto iz Soce; vodotok naj se zacne nad Solkanom, kjer ni nobene tovarne. Od Solkana naprej do Plavi naj mesto proti m&jkni odskodnini dobi pravico, da se ne bodo smele tovarne zidati, da bo voda obvarovana kemicne zme-si. Kjer se bo voda zajemala iz Soce. naj se napravi cediio (filter), da se odstrani iz vode mehanicna zmes. Cevi naj bodo siroke in globoko v zemlji, da se voda po poti oliladi. Iz Solkana do Gorice voda pada in zato bi se labko napeljala v nizjili delihmesta tudi v visja nadstropja; kamor bi jo njena teza gnala. Tode bi bilo vedno dovolj in bila bi dobra za kate-ro koli rabo.— Preratfunili so, da tak vodovod bi stal
200 do 300 tisod gld. Denimo srednje Stevilo 23 * ti-soe. Kje se dobi uenar za m napravoP 120.000 gld. znasa tisti kapital, od katerega bi plaeevali ^fr^o-letne obrcsti Ritterju  za  pomROzeao voio.   130.000
gl. pa oni, katerega obresti bi nesli mit^ica na cesti proti postaji, ako bi se napi-avtla, plaeila zase?mikov za vodo v svojilt hisah, in se kak dm^i vir- I)e::ar bi bil torej vkup. Sicer pa ne vera, all so v mestu take razmere, da bi se sraelo zaceti brcz straha kako veliko podjetje. kajti podjetja zadnjih let nko prbe-sia sreee nasemu mestu. Zato videant consuEes; me»t-ni ocetje, iraejte blagor obeine preel oumi.
tern, ko so drugt svojo narodno njivo ze davno poLeli, in pobirajo zad&je ostauke, kzi pri nas §e vsa tgiva nepozeta, a poteptana, in tedaj ni Cuda, ako se je ze veliko drazega semena izgubilo. Kako zaiostno jc sli- ; Sati:   BMoj stari ofie,  ta jib. je znal,  in kako  !epe, ¦ dva dneva bi vam jih iinel dosti  praviti.*   MoL je niarl  in z njim je uinrlo vse,  kar je vedel  in znal, ker scdanji   rod se veliko toga  vefi ne spominja. Ali : pa,  ako prasas po  kaki knj^i,  za kntero  si zvi'del, ! ti odgovori: MSaj ni dolgo, od kar se je  tukaj pova- j Ijavala; gotovo bojo otroci ra^trgali". Zaiostno sicer, i a kaj se hoce; kar je zginiio, je zginilo, tega ne pri- j klicemo vefi uazaj.
Na noge, Cerkljani! Da.d je preteklost veliko za vselej pogubila, nam vendar sedanjost se mnogo ponuja; ako to resite, ste svojo cast pred svetoni re-sili. Sramotno bi bilo, ako bi se vam inoraio ocitati, da se niti toliko ne potrudite, da bi njivo, katero so vam drugi nasejali, po2eli.
Pokaiite svetu, da niste svojih talentov zakopali, ampak da ste modro Z njimi ravnali, kar priCajo obresti, katere sedaj pobirate in katere s pouosoiu slovenskemu svetu pokazete. Pokazite svetu, da svoje zaklade tudi sami eeni«e, da ceuite in spoStujete vaSe pradede. S cem pridobite da vaa bodo tudi dru-»i sno-Stovali. — Na delo tedaj I
Sekec.
S ICrasa: id. tVSn-. — Prosim, \l. orrdiiik, l>hm»volitc sptij<,iti nekol ko vrsfur v V;ts n'ftjrT.i I -t. Mnt-ujc moje je, Vajn nck:-.j o vinu piu'ofati. Vt-si'Mo me je, ko fefvni v cenj'.'ui BSuci,t at;U v p.i eft-kt'-ut h~ tu «i dobii letint v pu^Lih liidilt; fi.di I.-U.i Itwt!tE;t se je, da ima una rmu><.r.>. Ilad^vi-dcu stm fill, kftk-jinega. Leto se ni matu..''. kr, sent *¦>¦ a l-t-r-h-m n-foSku v i.'izliOuih kraj.U «l»bri» pt'est'ititl; >e \v. <! t-padal se mi je. Ve.-eiilo me je, da si tiizna htm s tem tudi opoiuoie iu d.^ dospe (li> L-'Ij>iie#i M;t^o>t;t-uja. Ali ko se ga je muogo, innogi» Mxlav in nfidre-kov v tazEicnc kiaje raz[)ioda!o, posehuo tu Kr;!f»;-'.-.¦), in se g.i veitdar se zdaj toliko v Istn tudiaje. ziiAo se mi je nekako Cndno. mislit sem : tu mora biti Bma-Sinatt, ui tuenim, d:i sc nisuiu varaL
Nekdo pripelje iz severne I>tre vino za .sv.jo krCmo in sicer sino. kafent ?e je ja!:i> hvalito. E'ii-dem v krCmo, pijem, a do[kada se mi tu: nit' po*b:trvi in cem Uiaiij po okusu. Vzamern ?>U:kleiiii:;>, piM-im kremaija, naj mi jo napolui in jjo nesi-m domnv. Do-ma pustim jo stati om'ju dni; po OMinh dneh jy »v|-pretn, vlijem vino v ko/arec, a kaj vidiutV Stodaj v stckl.'iiici dva prsta gosfie, temne barve. ki po rnnjern mnenji ni /drarju prikUdua, ani|>ak jako nevaMta. Svotoval bi, da bi se v teiu ozini nstaiurvila krajria komisija, katera bi imela nalngo jut vin> dotifne <d)-Cine bolj paziti. Uospodarje pa, pri kaf.erih in s.e^pac-kano* vino dobilo, ostro kaznovati; v kratkem bili bi na boljem.
KraScvcem bi pa pi'iporocial se iiajrajtr doma^e, ono, katem hstna zemlja rodi. To ran je sicer «!razji, a fcloveku pravo zdruvilo.
(0 p o in b a u r e d n i S t v a. Ume se po sebi, da ne pacijo vsi Istrani svojega vina, ali zaiostno je, da so nckatei'i, ki Skodtijejosebi in eeietini okrajit z brezvostnim pacenjrm vina. Take izglede imamo za-libog tudi na Gorigkem. Ni dolgo, odkar je nas dopisnik iz Kauala to2il o iiekem kremarji, kateremti so vino ua gnoj izlili. V Kanalu je pa to dobro, dd i-majo izvrstno policijo, ki hitro zavoha, ako se v ti^u kaj lU'i'odncga zgodi. Ttiko policijo naj bi imeli, ka-kor tudi g. dopisnik nasvetuje, po v.seli obcinah, po-tem bi bilo ponarejalceni vina delo vsaj otez'-no. N.(j-boljSa policija seveda bi bila poStenost, ali kaj, ko je ui kupiti?)
__________                  Pose&tnik.
UGVin, 20. febr. — Konccm proslega lota imeli smo tukaj obcinske volitve. Dovin pripada gradiske-mu politicnemu okraju. Y tern okraji odrekajo na-kateri kaplanom volilno pravico ; mej to spad'a tudi nas g. zupan. In zakaj to? No, te vrstice nimajo namena odgovarjati na to prasanje. Monim pi, da ne zatc, ker je v motnej vodi laze ribariti. — Ko tukajsnji kaplan v imeuiku volilcev, ki je bil na ogled razpostavljen, ne najde svojega imona. reklanutje svojo pravico pri komisiji. katera je rcklame presojeva-la, opirajocse na tocko 1. 2. a. obcinskega voiil'nika. Komisija pa, ktero je bil g. iupau, tie zmenec se za tocko 17. obe. volilcika, po svojej volji i/bral, pri-kima predsedniku in kaplan dobi svojo pritozbo od-bito. — Pri tej priliki naj omenimo, da je g. zupan kot komisije predsednik precej netaktuo in zelo ne-pristojno ravnal, podtikajoc g. kaplanu steparijo. ee5, da je imenovano tocko napacno navedel. Take je bila komisija omamljena. Gospod zupan I predno kaj tacega izustite, trebe stvar resneje premisliti! G. kaplan imoi je reklatno pi&oc sloveuski volilnik pred sabo, a ne italiianskega. Prav in posfceno bi bilo. da bi imela tudi pisarnica sloveaske znpa-nije vsaj eniztis slovenskega volilnik a v svojej knjifruci. — Kaplan isce zdaj pravice pri si. c. k. okr.^ glavarstvu v Gradisci; a tudi to noee mu pri-znati v §. 1. 2. a. utemeljeae pravice, ces, ta toefca daje volUno pravico samo duhovnikom kristi-janskib spozuav. ki sla2ijo stalno v dusnem pastirstvu, a devinski kaplan ne more se smatrati kot stalno sluzeci duboven, Bperche ad natura (sic) amo-vibile".—V svesti si pa, da, ceprav nyd nutum amo-vibilis", vendar sluzi stalno v dusnem pastirstvu, ker v slucaji premescenja njegova sluzba ne preneka. se kaplan z glavarstvenim odlokom ne zadovoli. Pri-toKi se proti temu odloku pri veleslavnem e. k. na-mestnistvu v Trstu, opirajoc se mej drugim na raz-sodbo vis. c. k. drzavnega sodisca od 21. okt. 1879 st. 198. Ta razsodba nararec pdznava kaplanom splo-§ne volilne pravice. Visoko c, k. namestaistvo unici ^jbrTftntveoi odlok ter $vim% v smislu 1.1.2, a, obe.
voliluika devinskemu kaplanu volilno pravico z ukre-pom od 7. febr. IS84. st. 1243. — Tako si, je kaplan v Dcvinu kraceuo mu pravico priboril.—Toliko v poduk kaplanom sploh, a posebno kaplanom gradiskega okraja.—
(Op. uredu. Cestitamo gospodu kaplanu za mosko vedenje ter prosimo vse castite rojake, naj se potegujejo poediui in zdruzeni za svoje in narodno pravice tako, kakor devinski kaplan za volilno pravico.)
—r.—
!Z Bfd, 2S. febr. Y treh meaeeih : doeembra, i jkittsjti'ia in februarja so ntnrli v Rrdib trije dusni i pustirji: jrir. Egnae Fabiani, zupnik v Slovrenei, f Anton Zamar, beneficijut na Yrho'.lji, in Andrej i J n g. kiir.it v Kozbiini. Zadnji je bil pokopan na [ pcpeEni«'i ob 11% mi v prieo veliko mtui/ie.e ljud-1 hEvu. /bi'.ine i/ vt-e iluhovuij. hprevod j*.' vodil pree. j g. Al. i'abiani /'ipr.ik iz liil.jane, ,s ponnx'jo 0 du-! fuivnikov, literiii dva sta biia iz Siovefiije or.kruj f  Idrijf : -  ¦ itval.i v-ern !
I            lio/.ltuit.t'ii kiirat: je iinirl   m  pijiienivo.   katero
', je ddhA na din po^'ieba raujkega Zamarja. Ti-ri dan { je <nne:ijt;i:i gj^pol po p<iii ititel. da bi prUel o pra-f vem «*a-tu k po^;-<ib!i. Vnle.J te^ra so je \e.i prepofil r tu ko je prise! na Vihovlfe. je sel naravmiit v eer-\ kev, ki je bii;i u!a/t;,i in mr/Ia, ne da i»i :<( bil ptej ' v kaki btii pii «g"ji "^rel ali pieobielLel. Neki :*\«'tni r go>pod, Li je bil p:i po^rebn p:'irujo<*, je ze taktat ; rekfl. da kf>zban^ki ^ospod M je daiie-* nakopat ..iin.t,-• no bolozeu. Tako se je tudi /'^odilu; v mr/li eer-'¦ kvi je pot Uilarii v ptipuda, /ae.-I je liubdiati in na , tern je umrL ling mu daj virrii mir in pokoj. ;            Vahyi teh iz^ub ima   gradenski   %. vikar ra/en
j .ivojrga pr.iV te/-tvneg.t vikarjafa r-e dvema ra/,t|-e«»*-\ ninrv duhovnijama du^iio ponior (iijati ¦.--- Sluvreneu : in. Ko/baui. A uadfj.iniM .-o, da Siovrer.e dobi kma-| lu rvdw'g.i du5ne-jf.t pa-tiija. kajti i/.vedeii .-.mio, t|;v I za to dnhovnijo v: je ogla^il izvistv'ii duboven: Ovist, j mtad, delave.ii, i-azumcti, zdrav. krepak, vnet za boAjo j ea.-^t in zvelieanje duh, praktieea ux.yl ia ponten ua-roditjak. Rlagor obcisii, ki ga dobi!
„ Passer Hoiitariut1*.
U Bfd, 20 iVbr. ~ Dopia U Si-veij.;na v zadnji „Htjcr in opazka mvdtii>tv.k nu kt.mct une^a do-ptr-a s.ta mi data povod, .la si.-in *udl jaz uapisal par best'd o razsue.ab na.^ih zemlji ii'.i gospodov in nj;-hovib rujeiwiikuv ail  koionov.
V l»:dili. kakor /uano, je i" main ia-tuikov ail posestt.ikov. vsi drti^i sj kuietje (irijemnik; ali kolo. ni), kateii j-o-estuikoui zeii,lii»ea obdelajejf*. Dflajo pa, ,-k(*io bn z i/:;t ui'% tta ttetji del vinske^a prtdelka, t. j. ^spod ivi [•<)>'<.• rUn'.i '.ma 2 dcia in kui.-t 1 del. Ako pride.a n ijcm.uk I." umuc-'V vina, pnpade gospodu It) in kaietu r> k^n.'vv. vse diugo, kar piidela kniet riago>p.idovem zeadj-iCt, ua divve>u in ua zeuii;i, je ujeg'jvo. Davki in iim«e naklade piipadajo gospodu. Od sv-)|i^'ji dela m um tiajemaik se o.ibiu toliko, da plaCa ^ospeidu isajem^cino za In.so, v I;at"ri >tan'jje, za travtfke 4'i/.de it.:. Tak » je b:l » nekd.ij ii to s\-ija tudt si .i¦:{ pii tii'kat.erih uo-pedi;;. A dru.^', in >i* cer v-l'.ka v,-fi!ta, *-o to !a/me;j.- preui'Miiii. Me-to ua bi kak'>r p: j (:'.¦¦ Ii o.i ^;oj:ii flaj--m;.iu<'V !<¦ 2 d '.a '.Ui, ,.!:n:i;ej.! j;;u tu-ii t:etj; d>'» ;ih celo sidfi. k.vteio p!!dcJt;.». >• \ei\ Na!u-h taui taki p--->e-tn.k;, katermi morajo se p-> \iii-a \^''R?a v,,a ;,j«ti z adj.M'-i, :l/.:::, -ba-iov.iti v !\*!mLo t. j. p:otL picti i;aa:. pr; n<*.iaterih \,% i^ lc i.f. a.ii.j». Ia i .viit .... .'i ni u\Jt ¦-. Y.-ak :;a-jt-maik mot a pr.ti tik.-inu go.-podu dtiat v.-aj p;> 2 dm v tednu, totMJ U)i dui v letu. M:.-Ii si, uiagi braleo. kaka sftaj.air-ka biitara je t.o za k;uv:ta. Z^u'ii M; nain.'oo iakko, i:a ce -po-.uk.di v\c Oasa de//aje, knu-t &vojtga Ztfailjiaia lie usu.t; oUL'IaU, da st murj r.ic vsejati ui uic v^ad;ri, kajti, k'j hitro vreahi pr> pii^ti, iii^.a g>i-poiu j'/jai.: .u .?d(iit.; m/d L;u [.^ us b"Zi tu na z.oinje je — prepozc.o. Aiv» pa knitt tiiii ne vseje au e-. io tuai<>, kjc huce ziveza d-jbiti ia i\-mo ? M-iuut p:i gosp^aur Da, on; ii-^u. ko mu dela, ga dobi; pa d-.u/;.uaV Zikaj pt kntet p;i teh okoi;-si:ii-ah kuietije ue zipu?-:iV, bi paisal kodo. 0, saj bi vse popuscd, zdihuje vocktat tak rt-vt-z, ako b; ie svojo streho iiuei! Tako pa a em pn*iljen ostati in ti-peti I
Cudae su tuke i.i/ttkiL* iu ikoro k.cve.j.'Uie, ali vendar so resnicue. Kjeje pa zakupua pogodbaV Kako, ali se kmct ue yogodi z gospodom,   preduo kuietije nastopiV Pismeue pogodbe guspod z njim ue dela. Ysako leto ga pokiice pied se, mu vnovic za eno kto da v najem  zemljisce m stauovanjo.    Gorje mu, ako i piMti zinc;  ako nisi zadovoljea tako, /.arezi oblastuo i nail njim, prebeti ai.  Kaj hoce druzega nego moieati ' iu trpeti.    Tak poio^aj je uezuosen.  Mi euda ako se ' je ze zgndiio,   da je kmet med letoui obdelano zem-' IjiSCe popu&til iu uttkel.
A resnici  na ljubo  moram povedati,   da takili
vui-ui '.:.v
H.VU-,    W-    Md
jej«> J«e p«i ii Mu t ujihovi kuTkl-..i se kateia .-.» si • tenia br-.-z pl..ct.:i
posestuikov gospodov,  ki se  svojimi  kmeti  kot   so 8uznji ravnajo, avala Bogu ni veliko, manreti da w
tudi pray dobri in Slovekoljnbm gospodje. kateri se svojimi najemniki vsako leto poracunijo in jim posteno njih del odrajtajo, od sadnega pridelka pa si le kaj malcm pridrzijo. Taki tudi ne silijo svojih kmetov, da bf jim obdelovali njihova zemljisea, ampak si naj-mojo za to drugih delaveev, ker so tega mnenja — iu po piavici —' da ce kmet ne obdela sebi v uajem daacga zemljisca. raalo pridela on in gospod.
Ca?i so hudi. Res je. kakor je tudi si. urednistvo k omeujenemu dopisu omenilo, gospod in kmet sta reveza. Prvi zarad visokih davkov, dezelnik, obcin-skih in drugik naklad, drugi pa zarad slabih letin. Alt vendor posestniki naj bi tirjali od svojih najem-nikov, kar je prav, naj bi pombdili, da tudi kmet mora ziveti. oblaeiti se in za svoj vcliki trud primer-no plauilo dobiti.
Od druge strain pa tudi kmetje so dolzni svoje gospode MfioAtovatt. jim pnitono dati, kur jim gre, zemljiSea, katera imajo v najemu, pridno obdclovati in VNieegu puskmlovanja varovati.
Pbutelj toga ni prerok, niti mi prerokov, a to- ; liko lahko ze naprej pove, da dokler ne bodo kmetje , bolj varenn   goj-podarili.   zmerno ziveli,   pijaneevanja ; in zapravljivohti se   viujval; in poHobno dokler se ne , bndo  bolj   ponizno   t.  j.   bolj   kmeeko   oblaeili,   ne • bodn videli hoIjLih •'¦a.-'ov. Kmet bodi kmet, in gospod bodi gospod! A v na*ih ea.-ih. poschno v Brdih hoce bid vse gospod  in gu^pa.   Ni ruzloeka v obb'ki mod tmseatnikom-- so-pmlom in njegovim kmetom,   Doma kmet   nima   zive/a.   nima drvi,   p.ima' puatelje,   nima odeje, a titio mku»'no obleko in   skornje   na  Skripce ninra imeti. J\>ni/no*t. pcmiznor-t. ljuhi kmetje, kuzito v v.iin zunanjosti, puti'tn bodite gotovi, da tudi vasi go- ' spodje vas ne bodo tako hudo Htirfkuli.
Z dolenjega Krasa, i«. Mr. (B<wdainpina
nubnvm,»kth rudi»lp;bov.) Ihu.^tvA. (ifobito hloveiitiku, imajo ttavad" pf».-i!j;iti f-voja vabila k be*edam, tom-bolam in p!e<mtn u:»'dru;«rvom n«vin. da jib ta v hvo-jiii lihtih miii*i-rj«» iu ta^i >davii. obeinstvu naznanjajo. Taka tabil.t eo nav.; loo liatbmejo v preduln za „do-m.tee Btvari- m kIo-t a'! koj v zaeetku tega prednla ali pa prutt kos;ru. - Me„lm, da tako.^na naznanila iiiso pruv ]i<> vofji tn'k.'ttffim uredMikom, - - drugim pa, m zi*b» \.MM'»r i'n \tviji jji-j pvvim, ke.r jim za* v/f'tr.!iji> pi'o«<t<«', ki bi g'i b'likn napnjtiili z bulj va/,-niitd ctviiimi, z:idtij:m h«> pa putrebua. da z iijimi b'!»ko p'»i;iij.: /i;v.(j(;i;n j.f.i/rufH' iirit.u Jeduako fie jo gndilff g. nt'-'.hiihn eenjei'.e  ^Soee"   v  '?.L 7.
Itiiei j«* p:e.l wi-b«»j razm» npuredo vos«;ii<: in pin* gov. Te j»' h!i.('-if in je 'imeuil^ kedaj iu kje bo kaka vese!ii::.«. k»2'i'> j«» prirt-di in kuj i»o ob>egala. lhw njenn u>odo zadt.-! jo tudi spitred v«\-e!ic,e i:ubie/ittskih rwduijubov, kajti eitasutea ne im.re t-e be zvati iu no more k: dnb)Vttti, ker praviJa t;is*» ho zakouito potr* jena. — lia pa morda UH^re/.c-m uekojim eitateijem, liecem ,;az :;ekaj spregovoriti o vebeiiunem spuredu in kako se je vrs;L
V lepej tn uku-iuo olepsanej dvorani g. Orudua ge&Io he je ubiio obein^va iu :u\ii dva vrla rodoljuba odJienjaka iz Devina. Po 7. uri, ko g<idba odnvira ko-raeuieu .N'ap;*-]-. se zagriujaio vzdigue in zagledaii sm.> vrtpga n..i(>!jul>a g. Kapoti-a. po^tajnega tiadzor-isika. Xjega v.iil<-s bit je Ie pozdrav, a bpremenil ga je v krate.'i g'jv,*-.
iiuvt* g. R, j'* bil d.ik«i .-c'fuOjfn in iz^ovor praviloii. l.pim di g. g-»vfu-ai'c na> pri prihodujej ve-se'.iu z«»pet ruzu.\-,eU s'p»*.i:;euim als zabaMiim govo-rom.
O ra/:.ih ptili.'iai: -lif.il sein v veliko /alost na-se i:.i»p;o:i:ikt? ti»j<edovati, da i;a*j'-zik je robat, trd, okoreu, U:i da je pupt-hrio Vbilm zelo te/.kn ?*e ga priueiti. TakL ki to tide, naj bi bit! dosli v n»'deljo 17, t. m. v 5ubre2i!;t», pa bili videli. da fee zelo va-rajo.
Gyppodt'":ii* M. P- nsjena Italijanka, je Levsti-kovepa jKnezovcga. A::-i" t.tko dobro in cisto dekla-movaU, da bi Iebk«> rekol: to je .Siovenka, — a ne Italijcinka. Ne;ist„a*e::-=t tbikt je prvikrat na odru), krepki glas, pravilno kretanje, prijetua vnanjost pri-kuptle so jo p«»$ktsaleem.
Pevei so svojo calogo d<»bro izvwiH iu nasi di-letantje. so nas prav prij(-tno zubavljali. sMutec** je nazadnje zmagat, iu Trde/. mu je <ial svojo beer v zakuu. ILvalo so za?-iuzili vsi igtak-i. posebno mati Ana in ?iu^a Luka. Cestitam oi;inu ki bo prvie na-etopiii, od katerih pricakujemo, da nas Ac kedaj po-eastiji.5 t> svojo umetnostjo. Po beseui oil je jako zi-vakeu pie.',, od katcrega srno se se le poznu loeili. ISvadejamo se, da ta beseda bo imela kmalu naalcd-nico. (lr. dopisnik naj se ne huduje, da smo morali marsikaj okrajsati. L'r.)
V Banjaluki; dne 2. februarja. — Kcr scm zve-dcl^ da dusti Sjudt iz nasih primorskih krajcv fee to-la2i s tetn, da, ako jim ne pojde bolje, se preselijo v Bosuo, sent se nameuil Se sledeci dopis napisati iu povedati, kako se je godilo in se §e godi onim bri-skim naseluikom, 0 katerih sem ze lani pisal. Ker bivam 2e 20 mcsecev tukaj v okriji banjaluSkem, i-mm lepp p;iio2nost marsikaj poizvedeti, kakor sem
2e lansko leto poizvedel in v nSo5itt povedal, da iz goriSkih Brd, namree iz Vederjana, Kozane, Medane in ViSnWika je pri§lo vkup 11 dvuzm, z zenami in otroci v.;:«io 60 ljudij v na§e kraje. Ti ljudje so na§li v Banjaluki nekega bega, ki jim je dal zemlje v selu Krimnem, v okrajnem glavarstvu Prnjavor. Napravil jim je nekaj knC, pa takih, da so morali v de^evnem vremenu de2nik nad ognjem drzati. ObeCal jimjebil, da jim bode dajal ziveza; a dal jim je samo nekaj na druzijio, namtec po 3 oke koruze (oka bosanska ima 128 decigramov) na dan, pa Se ta je bila ple-snjeva, 3 leta stata. Predno so jo potem zmleli in za pojento pripravno naredili, trebalo je vsaj celi dan zgubiti, in morala je ngodna melja biti, da so bili koj ushizeni, 2ivino za obdclovanje zemlje jim je o-befial, pa jim je ni dal, nrgo posodil jo je vsakemu za par dni ornnja; diugo trebalo je z motiko kopati. Si»mft jim je dal, a samo koruze za stto; s tern je bila turgka obljuba izpolnjena. Kaj pa potlc? Siro-niaki mislili so: ne bodcmo tri leta plaftevuli ni cam dcsptiiip ni begti tretjine, onde si bomo U kaj po-casi pomagali; ali vso to morajo ali so morali' dati toliko desetino, kolikor begti trctjino in Sc polovico pena. Tako sdroniaki zdaj nimajo od vsega lanskega pridelka kaj Jcsti in nrknleri so Se dolzni desetino in tretjino. Kar so imeli, so potrgali, solda ni od no-I)phc strani, in Se da bi bilo delo, ro ga ne morejo lotiti, ker so vsi zreli kakor rukula. Doftlo je, kakor som rekel, 11 mofskib, 2 sta odmab oiiftla, ker sta bi? gozda ustra&ila, !) jili je ostalo. Od teh fl mogkih umrla sta pred polotjem 2, in od otrok 1, a bolni so bili skoro vsi brcz razloCka starosti. Bila sta turn pri Prnjavru dva Tirolca, katerih eden je until, drugemu je pa otrok umrl in ostali ho bili vsi bolni za inrzli-co. Pravili so mi: drugrga nismo imeli, da bi ji!<lli ko polento in polcli kak snd, da snio spreminjali jedi in vodo pili tako, kakorSno m\o dobili. Solda ni vi-doti; brez nj%'a so sem prisli, pa tudi tukaj jim ga nikdo ne d». Ibid so rekli, da ho jedli polento brez soli do 10 dni, da niso imeli ni Ccbulc ni Kabulc. Tako mora ilovek poginiti. Kdor pa ima kak krajear, da more kaj pouvzeti, se bolj evr.sto driSi.
Preteklo jescn prlslo je sem 52 druzm, t. j. 'Jfto oseli i% juznega Tirola, ker jim je bila povoilcnj vsi' vzela. Pa ti .so dobili drzavne zemlje vnak po 50 oralov \m>?, gozda in paSnikov. dobivajo VBtikdauji zivez od drzave, dalje zivino, krave in vole, koruzo pa & 5 kiajcaijev na osebo v.sak dan. Zenilja je z uizkiin triijem zarastena. katero morajo izkopati, zato pa V> let ue plai'ajo ni destine car.ske ni tretjine. /a zdaj se ue ve ali bodo platfevuli tretjino, uli pa otane zemlja njiin, potem ko bodo 10 let znporedo-nia plaCrvali neko deklado ali jioviSanje davka. Sfa-tiftvunje imajo v kosarnah (barakah) okolo Veibasain Mai'laja, na pol poti od Banjaluko do Berbira, tik tega je tudi iijiIi zemlja, v vsoui prav dobra, Linako oglje. r
Se h tern se nasi naselniki tolazijo, ker jim ne-kateri psavijo, da v»e tiste zemlje, katerc zdaj delajo TurLinom, so Tuiki nekdaj pokrudli, in da liiso be-guv, kakor ne zdaj spoztiava, ampak narodne, in da zdaj, kadar bodo katastralne (zemljiSke) knjige izvr-^eue, pripadejo spet drzavi in da kdor bo te zemlje dedal, octane na njih ter ne bode tretjine plafeval, ni'^ro nekaj povisaniga ilavka na 10 lot, potem da o-ftaue lastuik zemlje. Take zemlje po Bo.sui je vec ko ioiuvi«-a, uicradetie, ker na to se prej ni gledalo, da kdo zemlje narudnc dela, nego tis-ti je bil bogat go >pod, ki je imel vce kmetov, uaj bodo ti kmetje na kteri koli zemlji. V Bosni vasi ali sela ne najde§ tako ski;paj, kakor po na>ih krajih. Turci so ubogim km* torn, ki so /iveli v seln na begovi zemlji, vse za-pahlt. Tako so se kmetje razkropili in da ne bi pla-tA tretjine. -ZA je kdo v saaiotni gozd kopat narodne zemlje, kerjemislil, da tarn beg nima prava (pravice) tirjati tretjino, drugi no se t-krili iu tako je ena kuca (hisa) tts, ilruga tarn. Ce selo Steje 20 do 25 kuC, pa bi kdo hotel vse selo obhoditi, urn ni dost.i eeli d.-m. Da ne bodo tern placovuli tretjine, na to m; tudi do-maCi kmetje zanaSajo.
Danes sklenem moj dopis ? tem, da piiv.-m, da ni Se vse v redu tukaj in da gorje mo, kdor pride hem brez krajcaija z natneuom, da tukaj odmah obo-gati. .Se eden svet dam, da oui, kateri bi sem mislili priti, naj se zdtuzijo po 20 do 50 druzin j>a najpro-Snjo naredijo na visoko ministerstvo, odde.'ek za Bos-no in llerctgovino, ter naj tako prosijo, kakor Tirolci. Kakor ubogi Brici in drugi, uaj nikdo ne dela. Begu ni nic verovati, ako ne naredi veijavue pisane pogod-be, v kateri je vse naSteto, kar mora kmetu dati, Turcin pa tega ne stoii, da bi se zavezal storiti, kar obeca, zato ni opravka z njiui. Od Svaba (naseljenca) hoce odmah dobicek iineti, ne da bi zanj kaj potro-sil. Begi so zaeeli spoznavati, da zemlja jim ne o-stane, zato ne skrbijo za hjo nic, ampak le sknSajo, kako bi mogli kmeta izmnizti Se par let, ki jim o-stajejo. — Mislim, da vrocekrvnim prcseljcvalcem sem dovolj natanko povedal, kako se jim je ravnati; naj tee dobvo pretnialijo in uredij), predno zapustijo dom. Tirolci so dobili tudi zeleznico sa se in za svoje bla-go zastonj, ker jib je. vlada podpirala.
Zuaui naselnik.
Politifini pregled.
Drzavni zbor miruje, §e v odsekih vlada tihota, tudi poslauci hoeejo pustu odraj-tati, kar mu gre. V soboto pred pustom je imel financai odsek sejo, v kateri je poro6al dr. Ton-kli e soli ter uprasal vlado, kedaj misli izvesti znani resoluciji, kateri sti se stavili ze lani v drzavnem zboru, namreg.da vlada prifine raz-govore z ogersko vlado zastran zni^anja cene soli ter radi narejanja 2ivinske soii. Minister Dunajevski je rekel, da v prvej zadevi se ne da sedaj ni$ pomagati, dokler ne pretege seda-nja carinska in trgovinska pogodba, za napravo dobre zivinskc soli se pa 2e delajo poskusi. — V kratkem se zafinc v zbomici razgovoro pro-raLunu za Jeto 1884.
Na Ogeiskeni se delajo &e priprave za novo volitvc, dasi je do teh §e dolgo casa. Nas-protniki sedanjc vlade so jako delavni in navduscni.
PoroCali smo, da je v Srbiji moralo od-stopiti ministerstvo Kristifievo ter mu je nasle-dnik GaraSanin. Misliio se je, da zadnji kmalu skupseino gkliCe, sedaj se pa javlja, da se ne zgodi to tako hitro.
Ncmtija in Ilusija sti se dolgo (Sasa ntska-ko pisano gledali, sedaj se je zafiela Eusija NcmLiji blizati; povod temu jc najbrLe to, da je zasela Itusija Mrv v Aziji, s demer se je Anglezem hudo zamerila. Toda Angleii imajo sedaj dosti opravka v Egipta in ni se bati, da bi zaradi tega nastala vojska med njimi in flu-sijo. Zadnja ve o pravcm Lasu napredovati.
V  ostalem ni kaj vaSnoga in zanesljivega poro^ati.               ^_______
Domace in ra^ne vesti
Imcnovanje. FreevitU cesar je imeuoval ape-laoijskega svetovalea Zenkovieha, ki jo bil v Ooiici dobro zuan, predseduika trzaSko pomorakc in trgovHko Hoduijo ter ob encm podpredeednika ondotuo deXeluo sodnije.
Goriska ciitalnica je dovriila svojo puetue veselico a sijajnim piesom 23. t. m., katerega sta. se udelezila med drugimi tudi dezelni glavar, prevzviSeni gospod Franc grof Coronini, in c. k. vladni svetovalec vitez Schneid Treuenfeldski. Cdlicnega obfiinatva v jako ukusni opravi bilo je mnogo in zabava navzoSim prav povoljna. Y postu drustvo nekoliko odpofiije, a praznovalo ue bo, ker napravi dve beaedi.
V  druzbo sv. Mohora se sprejemajo vpisi samo se par dnij. Naj pohiti, kdor se ni Se vpis&l. Poverjonik g. Fr. Goljevseek se vedno sprcjema one, ki se oglasijo z letnira doneakom v rokah. Na nosxo!
Za Pirdev spomsnik so darovali: Franc Tom-sig, kaplan pri sv. Iguaciji v Gorki, 1 gl. — Aodrej Ferfolja, kaplan v Kamnjah, 1 gl. — Anton Gmso-\in, vikar v prvostolni cerkvi v ttorici, 1 gl. — Mon-signor Stefan Kofol, kanonik v Goriei, 2 gl. — Dr. Jozef Gabrijelcic, semeniild vodja v Goriei, .1 gl. — vkup 6 gl. — a preneskom 57 gl. ~- Co ieli Se kdo kaj dati, prosimo, naj da kmalu; raujki Matovz je spomina vreden.
Pust bil je nekoliko mikaven; privabil je bil mnogo gledajocega obcinstva na Travnik: a dostojnih gem in vozov ni bilo veliko; uavadnih osemljeneev bilo je vec, ali ti so zanimali bolj le svoje vrstnike Sladcic se je mnogo razmetalo in pust je bil nekoliko mahnejsi od lanskega leta, pa ne tako ziv ko nekdaj: od leta do leta pojema javno pustovanje.
Ponigzio praSaiije. Ko je glediSka kavarna v
Goriei  zaeetkom  tekocega leta  narocila   nSloveuski
Narad*, je neki dezelni  uradnik upokojenega c. k.
uradnika, ker ga je imel na sumu, da je pripomogel
k narocbi omenjenega ^asopisa,   v imeuovan! kavarni
vprico vec gostov osorno  napadel,  mu ocital,  da je
pouzrocil uarocbo sloveuska hsta, se z ujim sprl in
reCeni list, kcr sloveuski. pred-enj vrgel,  vsled Cesar
oni c. k. upokojeni  uradnik ne zahaje vefi v imeno-
vano kavarno ? — Pra§amo: ali jc znana ta zadeva
slovnemu dezelnemu odboruinali meni slav-
noisti,   da je tako postopanje de^elnega uradnika v
javnem prostoru   dostojno in da se ono vjema s ti-
sttm spo§tovaujem, katero je dezelai uradnik dolman
i sioveuskemu narodu na Goriskem,   ki mu v druSbi z
I italijanskim prebivalstvora polni dezelno skledo,   ter
j z onim nacelom v dezeli pdznane jezikovne ravno
j pvavuosti,  katero mora dezelai  uradnik tudi zunaj
j glu^be pred drugimi noudarjati la dejaosko ioyr^yati?
fe
0 poreSM &koSji se se vedno mnogo govori. Iz porocil,  katera smo dobili  iz Trata,   posaeinarao, da jo imenovanje aekega kandidata, kijcsele pozno pi-i§el na vtsto, sicer odlozeno, a skoro  zagotovljeno. Zanimlvo je v tem oziru vedenje ^Triester-Zeitunge/ ki poroca,   da onega kandidata  so toplo  priporocalj nadskof goriski, skof trzuski ia dezelni gl&var goriski grof Coroaani, molei pa o trzaskih krogihT v katerih j so kandidata nasli. AH ni stvar taka, kakor bi si ho- i tel kdo t Trstu rokc umiii in reci, da toga nistoril i on, arapak drugi.   Naj kdo  reee o nekfsm mozi, kar j hoee, to so ran mora priamati, da je politicen.   ISaz- j burjeuost v Istri so vali na druga minena ia kdo mo- j ro to branitiV Otvoci sveta so modrejSi, ko otroei luoi. j
MorileC Bite&lik je l»il obsojen k anirti na j vislieah. Obmnava je blla pred italijanskimi pome- I niki v itaUJanakom jezika. Ustavovenio ministerstvo j jo hotcio dovotiti gori&kim Slovoncem slovonske po- i rotdke. Ali bi so no moglo zgoditi to sdaj pod ! Tnaffejcm in Prolakom r Prosimo v to podporo nusjli i zoatopidkov slovonskih in italijanskih v deiclnem in ; driavnein. zboru,                                                               !
Draga poddra&iica cecilijanskega dru- i
§tva goriikega se je ustanovila v Scbreljah 24. svc-&imi. NaSolnik je bil sbcan v. e. g. Adolf Hannclj, iupnik, povovodja pa .?. g. Jury Lapanje, organist. Poddrnznica Stoje do sctdaj edaajst udov, ki so vsi izuTJoni in vneti eeeilijanci. Zivili!
Poziv v zadnji nSoei", ki je prise! iz „Izw -— ni padol na kamenita tla; oglasil so je ze protieecili-janec, ki je poroeevalcu teh vrstic postal cast no di-plomo o ceoilijanskcm orglanji in petji spridjano ka-rikaturo, orgljavca pri orgljah sedeeega. To je res „elegantuo% Skoda aarao da so ni upal svojega imena podpfcuti; sicer pa pisanjo ocituo kaze, da sc jo e-legantni gospod mnogo trudil svoje navadno pisanje zatojiti, Je H ztiabiti to tisti naprcdck, kateroga nam ceciiijancem odrekajo, ees da za dve sto let nazaj aogamo v teinni srednji vek!                           P. K.
Iz Slovrenca ˇ Brdih pisal nam Je ptijabdj: ,Mojstri laSki se oglasajo, da prevzioiejo deio in zi-danjo Slovrenskega farov&i. Gospod uredaik, a!i bi se ne labko tudi slovenski zitlarjx oglasiti ter de^o pren-zeli. Svoji k svojim!* PrsSamo: AU je itaznanil kdo delo sioven.skim zid,tr.ietu ? Ce se jim Aelo no naxn:t-ni, kako fee bodo zanj cgktsali ct
Ubitega cloveka so nasli IT. t. ra. v Rebr ' nicab sredi poti mod Sc. Vidop* pri Vipavi in Razdr-\ tirn onkraj raTiaa g. Suso. I'bitemu, Id je doma u \ Erzelja in je z.ipustii T otrofcT so roparji pcbrali de-'• nar, "ki ga je irael setwy (10 gl.). — Xa Viparitketn ! je rop nonav.uloa; Ijudjft so po:>iti »in»d drzneg,i t-opa.
	"tio*er" C'lfiut, v  L-;a';n-iJt "«." 2—25."	
lis	Opo/urjum kirn tovaltv, da si'tn dobit	iil
Ik*	te dtii vrtii'h scuti'it   v.-ake vtstiv pruv fri-	«r»l
1 .ss	snih in if porosfvnm.	S"j|
II _	Daij^ E.a/.uat^j.tn-. da mftja 5tacu:.a j'-	**   J
Is	vcdim   dobro   pn*.*krb!{etia  z   drobiifra tit	-«s ¦
1 ka 1 ***	igrafaitii vsake vrste hi .^iccr po takib ce-	^*! 1
	nab, da se mi ni ba!i tokmovauja.	•=2' II
\\M	Jozef Gulot	HI
1(1	v Rastelji	«A
	.I»jJc»i' Culot, v KaHfrfji St. 2—25.	y
Na Ajsovici zafinc jutre,   I. tnaica,   §o!a za Starogoro in Rosental. Dalgo Lasa so je boril dezelui j Solski svet,  da bi dnscgcl Solo znpuSCeuim Starogor-cera. Postavno potvebo Sole ptiznavalo ||e tudi inesto, ali da bi morilo niesto vzdrzevati slovensko ^olo, to se je zdelo nekaterim mozem sramotno. Nabrali so v St&rigori podpise za neko proSnjo,   naj bi se ustano-vila v slovenski vasi italijanska Sola; neki kremar je takrat nosil zvoriee. Vetidar to je bib* dezclneraa §ol-skeinu svetu predebelo; zahtevaljeStcvtlootrok, ki so za 3oio, po narodnosti. Mestni urad je podal Stcvilke, po kateiib je bilo v Rosentalu in Starigori blizu to liko sloveriskih, kolikor laSkih otrok.   Na podlagi teh l-Stevilk odlofiili so se goriSki gospodje za utrakvistifi- ; no, t. j. s:ovensko-italijansko §olo, v kateri bo podu- ; Ceval en uCiteij v dveb oddelkih: slovenskem in its- j lijanskem.   PristaSi neke stranke so bili s tern jako ; zadovoljni,   ker so videli v tem prvi  korak in gotov \ pomofiek, da bi poitalijancili slovenski kraj.  Ak*> do-bijo  ucitelja,   ki bi  razumel   poti   in  uaincue  neke stranke,   bi se slovenski   otroci sicer  poiagoma,    pa vendar gotovo  privedli v  italijanski oddelek; potem bi ona stranka ^e vee dosegla nego brez §ole.
Zrti se, da mestni Solski svet ni delal tako, da bi oni stranki §treno zmesal, ampak da je z imeno-vanjem zacasnega ucitelja popoluoma ustregel njc nakanam, ako je res izrocil solo uio2u, katerega so ko-lovodje omeojene stranke od nekdaj imeli zazna-movanegakot najsposobnejsegaza svr»je uameae. Moz bi ; se odlikoval po tem, da ni imel §e nikoli atalne sluL- : be, dasi uciteijuje ze mnogo let, da je bil na dveb I mestih iz sluzbe odpu§cen, prvic po dtzelnem golskem ! svetu zarad poulicnih demonstracij, drugid ad privat- j nega vzdrzevalca §ole, ki mu je pa zdaj baje dal dobro | sprifievalo, da nima sku§nje iz verstva in slovenScine, j da je v sedanji siulbi, kjer ima nskrbovati tudi mali I slovenski oddelek, slovenske otroke smeSil z besedo I zafeaj, tako da so se ti sramovali biti v slovenskem | oddetka in so preSli v furlanski, da je bil tudi lotos ¦ pred policijo klican kot sumljiv, da je pomazal Seitzu ' zid, kar se mu pa ni mogio dokazati, ia da je velik ! prijatelj goriskega-boga tajnika. Vsa cast mozevema j politifinemu prepridanju in ujegovemu migljecju o ! druzbinskih razmerah, vendar meninio, da ce se o | kom ne more tega pripovedovati, ne zgubi nic glede ; sposobnosti za poducevanje v slovensko-italijauski Soli, j Tobko je gotow, da neka stranka smatraia bi Solo na I Ajsovici in imenovauje takega ucitelja kot zmago ! nad sloveusko narodnostjo in kot prvi korak do go- } tovega poitalijaucenja slovenske davkarske ob6iue.       j
Mestni Solski svet jc pa menda menil, da mora ajsovskemu ucitelju Se posebe svoje zaupanje ska- , zati s tem, da mu jenarofiil v imeaovalnem dekretu, ' naj poducuje tudi kerSanski nauk, kakor smo §li§a!i. i Po driavni postavi spada poducevanje v kerSanskem ; nauku v podrocje cerkve, ki ima dolociti verskega i ucitelja. Da bi bil si. mestni solski svet v tem '¦ oziru sporocil kaj knezonadSkofijskemu ordinarijatu : ali 2upnijskemu uradu, v cegar okoliSt je nova sola na Ajsovici. nam ni znano. Upamo, da to stori.
Posdv — opoiniii Tonctn.
Protokel jo niesce <tnij. oilkar at mi vpn'co pre-
, eenjonega prijatelja J.....rosno v bo.sedo sftgnil ro-
koe: „co Ti darujes za poznatti dobri namen 'Mi gl., s jaz darujem...", na kar aem Ti vosolo odzdravil w i ploskom na roko rekoc: „ze velja!" Moj delez jo v i rokab g. J.
Ker je past mintil, can pokoro in spolnitov do-
i brill   del nastopil, jaz pa   vsak dan v  niesto tie bo-
I dim ;   zato sem  pooblastil omenjono   prico g. J., da
sprejnie obojui   zncsck ter ga vroci doti(5ueniu zavo-
du. Ina6e lep pozdrav.
F. K.
Gotov pomocek.
Vsailko <lobi placilo hitro imziij,   ako bi   oat ml   moj i
R9B0BANTIUH      (pomocek, da brada raster>
brez uspelut. Ima tudi jjotor usputi pro-tipleui, i/. padunju las, 1 u s k i-n a a t i jf I a v i in o s i v I j e ti j u his. Uspeh je gotov po iiekaterenx drgnenji. IDelujekiiro. Izvirne sccklonico razposi-ja po I gl. 50 kr., stuklenico za posku-Stijo po I gl. I. U r o 1 i c h v lima. Zn-loge : v O o r i c i : Cristofoloiti, Iekar; v Tratu: Pavel Koccst, iekar v mestni palaci; v L j u b I j a n i :   Ed. M tlvo ;  v
______      Zttdru: N. Androviuh.
Roborantiam rabi so pogosto z uupchom tudi proti s 1 a b o ss t i s p o m i n a in b n 1 o s t i v g I a v i, kur so lahko dokaze se spricevuli in zalivalami.
NB. V imcuoraniU zalogah dobi ac tudi u s t n a karpa&kn v o d a Urolichora, g o t o v a p o m o e zopcr vmkorsno bolenje zob, neobhoduo potrebnu, da sp ohrani ujih lepota, izvrstno sredstvo, da so ohranijo in ct-stijo zobjo, usta in Iestta, sestavljenu iz zdruvilnih korenik mo?..vskib. Karpat; prave Btokleniee po t>0 kr.
1 Dr. Atti Delsiero
W zdravnik-ranocelnik- porodnicar
^i        «itaiioje v ullci .f»T, Autoua f§]                   h. St.  1. pivo nadstropje
[|1                   v Gorici.

Pray lobar doniaci triijivic
po  I gl. liter, in tudi na veliko, dobi se v (Jopovarui pri
_____Stefanu Suligoj-i,______
Mliid knpeliiik,
ki inorft pnduCovati v instnmicntih na lok in s';ip<> in ima najbolja sjiriccvala, isce slu^bo. L'ljudno poiiudbo sprcjciua opravnistvo Iista pod napisum : k.'ipclnik.
IILI/III'N! Illl, !\Jt
po  dr.  Malign
jo o.II.K'tio lijiil.nljrto zdnivilo zojifr protill tor rcvinafiKcm, (pr^aii.fi* pomlili, boleiine v kri-zi t»r zivoib,  otekliuo, otrpnele tutc m   kite
it'., niiilo Oi^.i <:•<> no ruin, p;l niiiic (to polnom tr-^.'t:ij(% L.'ir do!,a<»ji! uliilno /uhvul. /itlm-va naj ,-tit 'ami) „evet zoper ti*^;iuje po dr. Malifii" n zraven stojecim znaineujijin; i HU'kiotsica 50 kr.
«__^~    ^^" Zahvala. *^
2(rju«naTf(. 0osl)Jllu pl# irnkdeasy.j,,, ,,!Urtl.ju v i.jui.jjani. 3loja muti «<» "a protinskej bolezni na n<><ci silno trpeli in mzna t'«otna<"a zdruvila InozvspcSno rabili. Ko jo pa b>il<57.«.-n 0.r«lti-'ji« huj>a priliajala in u/.o vet; duij m'sn in,»wji sropiti v.i mi^i", «i»oRi!iim so n.-t V«; dr. Maii^ev protinskt cvet p» 50 kr. ter *\ ga nomudoma naroi'itu. In ren im«>l jo cudovic v<»ne!i, «Ui *<> so po kratkoj r«bi oprostili mucnih boletiin. h popolnim prs>p.-ic«iujem prizuavam torej dr. Malicev protinski evet ion izvrstno /.dravilo in ga vsa-ktr.uu beduiku v jodnakrj bobv.ni^ priporoeuill. Vuioj blago-rodno^ri pa i/.ick:ini Itajprijimiejso Zahvalo, z vsoiu spoSto-vattjetn adaui
Fran J«JJ, poscstnik v Smai-ji p, Celji.
^^* Plauinski zelist'Hi sirup krajuski, "^^
izbort-u zoper kasolj. hripavo^t. vratobol, pr.mo in pijuciK* bolot-iR«.»; I KfckltMUci .ri(» kr. Koristncj^i n«go vsi v trgoviui so ntiliajajoci soki in sdropi.
^^"  Kri ristihu* ki'«gIi<'iN c. kr.
!c   Id s
n-krat s
udinj«!vi
uze ti-*i
glavobo;;.. «:rpn-n LolL'.Tnib. v ska.,:' g'Ail h l>r. K.i.-:,u
Narocila se
pnv., _ ~wm
io,jri-6«ti  in so st;
Clovovi»'ga tide.ia,
jt'trmh in obistsuh
» 6 skatuljami 1
n ud:!i, ska;:i;ru-tn '-r^^ .all u :il Ur.: :>M™ ¦«¦ :|ja .eie j den i:«v..j.
izvrSe:  najhitrejc s postnim povzetjeni v  lekarni pri nsaniorogtiK
M jL TE3S53V-JJ i% Ksatssa tsrgu ? Ljabljiai,
oeooeoeeo*L»K34e4oe€>oo€>oo<«i
Oznanilo.
Podpisani dovoljujc si s tem uljudno naznatiiti. da je v tukajsnjem uicstn odprl zalogo svojega p i v a iz Schwechata pod naslovom: „Antona Dreherja zaloga piva v Gorici" in da je izrocil njeno oskr-bovanje gospodu M. Skutezky-ju, ki zac-ne svoje dclovanje 1. marco t. 1.
Priporocam ga blagovoljni nakloiijenosti slavnega obcinstva.
Spostovanjem
Anton Dreher.
Z ozircm na zgornje oznaniio st^jt'tn si v cii^t vab.ti tt^jnljiidueje g';s^ode goatilnicarje in si. olfrtMvo u:i starozniino
Bpivo iz Schwechata",
"katerega ima foiipisiujt v navlasc z.i to nezidani kieti obiluo zalogo v posfulsh navadnc voItki>>ti, kakor tudi v fti'kb'iiicab po poiici tu po pid litra. V isti bisi v ozkih ulicah (Via Stretta) h. st. 5 nahaja se i»iv;irua
„PRI LEDENICI",
kjer ima  vsakuo  priliko,   da s«? z majliuo   po->kusnjo preprica o dobroti biaga.
Visokim spostovanjem
M. Skutezky,
zalozeneo.
8
000€>00€>€K>OfO>fC340€3-€>0€3^30€>0
^dajatelj in odgovynu mWi} H- XQB&lti. — Tiska: BHilarijau§ka Uskaraa« v (^rici.