^Primorski Št. 54 (15.156) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ jcnn I ID POSTNNA PLAČANA V GOTOVM IDUU LIK SKD. IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONL investicijski skladi pri p>-||/p BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka PETEK, 24. FEBRUARJA 1995 Tarča je manever, cilj so volitve Vojmir Tavčar Objava vladnih ukrepov ni utišala polemik, ki so se razvnele ob denarnem in inflacijskem viharju, ki je zajel Italijo. Stranke niso spremenile stalisc, ko so bile tudi Uradno seznanjene z vsebino dodatnega manevra. Dejstvo ne preseneča. Vsi sicer priznavajo, da je bil v sedanjih razmerah manever potreben, vendar ločnica med političnimi silami ni strokovna ocena vladnih ukrepov, ampak izrazito politična. To je bilo Se zlasti zaznavno v odmevih Kartela svoboščin, ki je s Silviom Berlusconijem in Gianfrancom Finijem dobesedno streljal proti Di-nijevim ukrepom. Berlusconi je manever ocenil kot »rafal novih davkov«, čeprav je priznal, da so bili »v sedanjih razmerah ukrepi najbrž neizbežni«. Vso krivdo za nove davke pa je naprtil Umbertu Bossiju in Mas-simu D’Alemi, ki sta zrušila njegovo vlado in ji preprečila, da bi dodatni manever zastavila povsem drugače, to je s kle-stenjem izdatkov. Kje tici zajec pa kaže dejstvo, da Berlusconi sedaj ne postavlja veC med preku-cuhe tajnika Ljudske stranke Rocca Buttiglio-neja, kljub dejstvu, da je tudi on prispeval k padcu prejšnje vlade, in da njegova stranka podpira Dinijev manever. Resnično oceno, ali bo Dinijev manever dosegel svoj cilj, bodo lahko dali mednarodni denarni in borzni trgi. Včerajšnji prvi odmev je bil pozitiven, vendar je nad kakovostno učeno o ukrepih kaj kmalu prevladala bojazen, da bi parlament zaradi negativne reakcije Kartela svoboščin lahko zavrnil ali spremenil manever. Bitka v parlamentu bo odločilna in spopad oster. V igri ni samo manever. V igri je možnost skorajšnjih predčasnih yolitev, Id jih Berlusconi in njegovi zavezniki vidijo kot edino možnost, da se lahko spet dokopljejo do oblasti, in da se izognejo referendumom, ki bi lahko bili usodni za Fininvest in zasebni televizijski monopol. Manever je samo trenutni predmet merjenja moCi. Ge bo Berlusconiju in Finiju uspelo, da izsilita vo-ntve in obenem izvotlita manever, bosta imela od-hcno odskočno desko za Zopetno uveljavitev, vprašanje pa je, kaj bi za Italijo to lahko pomenilo. GOSPODARSKI MANEVER / PINI ZAGOTAVLJA, DA SO 2RTVE PRAVIČNO PORAZDELJENE Nujno zlo, ki bo prizadelo družine in tudi podjetja Ukrepi za 20 tisoč milijard lir - Kmalu reforma pokojnin in hitre privatizacije RIM - Davčni odlok v vrednosti 20 tisoč milijard lir, ki ga spremlja osnutek zakona, ki pooblašča vlado za preuredi- tev davčnega bremena za podjetja, in odločen signal, da namerava vlada pospešiti privatizacijski postopek - to so členi po- sega Dinijeve vlade za uravnavo javnih računov, za obvladovanje inflacije in za spodbujanje zaposlovanja na jugu države. Gre torej za poseg na več področij, ki bi moral letošnji javni primanjkljaj znižati pod raven načrtovanih 138.600 milijard lir, omogočiti 4-odstotni primarni presežek, že letos stabilizirati razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom, povzročiti sorazmerno omejeno zvišanje davčnega pritiska (za 25,7 odstotka, potem ko je lani znašal 24,6 odstotka) in znižati razliko med italijanskimi obrestnimi merami in tistimi, ki veljajo v ostalih industrijsko razvitih državah. Struktura manevra temelji na porastu davčnega odvzema za približno 15.600 milijard (8.000 milijard na področju široke porabe in 7.600 milijard pri podjetjih) in na zmanjšanju javne porabe za okrog 8.000 milijard, medtem ko 3.000 milijard namenja pospeševanju zaposlovanja na jugu države. Področje, ki ga je bolj prizadel, pa je nedvomno energetsko, s praktičnimi posledicami, ki jih bo državljan čutil pri uporabi avtomobila in energije v gospodinjsvu. Na 2. in 11. strani BENCIN + 110 lir ELEKTRIKA + 5 lir pri kilovatni uri TELEFON + 6% IVA IVA 9% ~^10% 13% ^ 16% 'cttlj9 fcbt,- BRUSELJ / OBISK Slovenski minister Thaler o odnosih z vojaško zvezo NATO BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je v okviru včerajšnjega obiska v Bruslju med drugim srečal z generalnim sekretarjem zveze NATO Willyjem Claesom in z generalnim sekretarjem Zahodnoevropske unije (WEU) Josejem Cuti-leirom. V pogovoru s Claesom je poudaril, da je v dolgoročnem interesu Slovenije članstvo v zvezi NATO. Obvestil ga je, da bo Slovenija v teh dneh zvezi izročila predlog individualnega partnerskega programa, na podlagi katerega bo potekalo konkretno sodelovanje Slovenije in Sevemoatiantske zveze. Slovensko obrambno ministrstvo že dobro sodeluje z državami članicami zveze, predvsem z Vehko Britanijo, ZDA in Nemčijo. Slovenija čuti potrebo po okrepitvi sodelovanja z Italijo, ki je edina sosednja država, članica zveze NATO. Claes je pozitivno ocenil sodelovanje Slovenije v programu Partnerstvo za mir. O širitvi zveze pa je dejal, da o tem že izdelujejo študijo, s katero bodo zainteresirane države seznanjene konec leta. Zahvalil se je tudi za pripravljenost Slovenije, da sodeluje z zvezo NATO pri morebitnem umiku enot Unproforja in pri tem poudaril, da morajo zadevo preučiti še strokovnjaki. Na 13. strani Priprave na nov izbruh vojne v BiH SARAJEVO - Medtem ko predstavniki modrih Čelad poročajo o pripravah sprtih strani na nov izbruh vojne na bosanskih bojiščih, se v Beogradu trije predstavniki skupine za stike prizadevajo prepričati predsednika Miloševiča, naj podpre mirovni načrt za BiH. Predstavniki OZN pa so vladne sile obtožili, da ovirajo mirovne sile in da so osemtedensko premirje izrabile za reorganizacijo in krepitev svoje vojaške moči. To potrjujejo tudi poročila o tovornem letalu, ki je v Tuzlo najverjetneje pripeljalo vojaško opremo. Nove razsežnosti spora med Francijo in ZDA PARIZ - Poziv francoskih oblasti VVashingtonu, naj iz Francije odpoklice pet ameriških državljanov, dobiva nove razsežnosti. Vse bolj očitna je povezava te afere s francoskimi notranjepolitičnimi igricami. Med Pasqualom in Juppejem, notranjim in zunanjim ministrom, ki podpirata vsak svojega predsedniškega kandidata, oCitno vladajo prav tako napeti odnosi kot med Parizom in VVashingtonom. Juppe je zahteval, naj vlada ugotovi, kdo je kriv, da je tako občutljiv meddržavni zaplet prišel v javnost. Na 19. strani Danes v Primorskem dnevniku Novi predsednik Ustavnega sodišča Antonio Baldassarre je novi predsednik Ustavnega sodišča. Izvolili so ga elani sodišča na drugem glasovanju. Stran 4 Aretiran bivši Craxijev tajnik Pod obtožbo, da je »izvažal« denar od podkupnin v tuje banke, je bil v Rimu aretiran bivši tajnik Bettina Craxija Comeho Romano Brandini. Stran 4 Na proseški postaji 44 vagonov z azbestom Krajevna zdravstvena enota je sporočila zgoniski občini, da ni nobene nevarnosti za zdravje zaradi 44 vagonov z azbestom, ker so zelo skrbno zapečateni. Stran 5 5(Hetnica smrti Eugenia Curiela Na današnji dan, pred petdesetimi leti, so fašisti v središču Milana ubili znanega tržaškega antifašista Eugenia Cmiela. Stran 6 Gradnik v samospevih Mavrija Goriški center Emil Komel je uvedel novo koncertno sezono s pesmimi briškega poeta Alojza Gradnika, ki jih je v samospeve »prevedel« Stefan Mavri. Stran 15 GOSPODARSKI MANEVER / ZA PREDSEDNIKA VLADE JE UKREP PRAVIČEN IN NE ZGOLJ KNJIGOVODSKI »Kadar hiša gori, ne moremo čakati mesece, da jo pogasimo« RIM - »Kadar hiša gori, ne moremo Čakati dva ali tri mesece, da pogasimo požar; ne moremo Čakati volitev, da bi uravnovesili raCune, saj se ti stvari ne izključujeta.« S temi besedami je predsednik vlade Lam-berto Dini vCeraj pospremil predstavitev korektivnega gospodarskega manevra, ki naj bi državno blagajno obogatil za približno 20 tisoč milijard lir, vlado pa rešil že tretje od štirih temeljnih nalog, ki si jih je bila zastavila. Dini je manever označil za pravičnega in nerepresivnega: prvič, ker bo prizadel tako široko porabo in torej družine kot podjetja, in dragic, ker ne bo ustavil gospodarske rasti. Od danes je na vrsti pokojninska reforma, ki jo namerava vlada dokončati pred junijskim rokom, je napovedal Dini, vmes pa bo poskrbela za temeljito pospešitev izvajanja privatizacijskega programa, ki bo v državno blagajno prinesel dodatne tri do pet tisoč milijard lir (o tem poročamo na gospodarski strani). Manever pa ni zgolj računovodski, ampak tudi strukturen ukrep, zagotavlja predesednik vlade, in kot tak pomeni moCan in neobhoden signal tako za državo kot za mednarodne trge. Vlada torej zavrača obtožbo, da ni dovolj aktivna in sedaj poziva politične sile, naj pokažejo čut odgo- vornosti in manever cim-prej in v Cim manj spremenjeni obliki odobrijo. Toda poglejmo, katere so glavne točke manevrskega ukrepa. Rekli smo, da bi moral državni blagajni zagotoviti približno 20 tisoč milijard lir, in sicer 5.200 milijard s krčenjem izdatkov, 15.600 milijard pa s povišanjem davčnega odvzema. Ta odvzem je razdeljen na povišanje posrednih dajatev v vrednosti 8.700 milijard, zvišanje neposrednih davkov in zdravstvenih prispevkov pa bo navrglo približno 6.900 milijard. Povišanje davčnega pritiska bo široko porabo prizadelo za 8.000 milijard, proizvodnjo pa za 7.600 milijard Ib. Med rednimi davčnimi ukrepi prinaša manever reformo količnikov davka na dodano vrednost IVA: dosedanji 9-od-stotni količniki se bodo zvišali na 10 odstotkov, dosedanji 13-odstotni pa na 16 odstotkov, koliko bo po novem znašal tudi dosedanji 19-odstotni količnik za rdeče meso in salame, ki se bo torej znižal. Naslednji ukrep na tem področju zadeva znižanje odbitne stopnje na neposredne davke fizičnih oseb, ki bo od sedanjih 27 zdrsnila na 22 odstotkov (zadeva npr. idbitke za zdravstvene izdatke, obresti na stanovanjska posojila in življenjska zavarovanja), medtem ko se bo za pravne osebe količnik Irpeg zvišal od 36 na 37 odstotkov. Med izrednimi davčnimi posegi naj omenimo uvedbo 35-odstot-nega predujma na davek, ki ga plačujejo podjetja na svoje Cisto premoženje, odpust za avtomobiliste, ki v preteklosti niso plačali davka na posest avtomobilov, in še vrsto ukrepov, zbranih v poglavju o normah proti skrivanju obdavčljivega dohodka in o normah za racionalizacijo davCne zakonodaje. Pri omejevanju javne porabe se je vlada izognila nizanju izdatkov za obresti, za pokojnine v javnem sektorju dela in za mednarodne obveznosti. V zameno pa manever predvideva posplošeno zamrznitev izdatkov za novo zaposlovanje v javnem sektorju vse do konca letošnjega leta in varčevanje pri drugih virih izdatkov. To varčevanje zadeva izdatke za državno osebje (tudi ministrsko), za krajevne uprave in univerze. Davek na dodatno vrednost (IVA): nekaj pocenitev in val podražitev S spremembo količnikov davka na dodatno vrednost IVA so nekateri predmeti cenejši, številni pa dražji. (Povsod navajamo novi količnik IVA, v oklepaju pa dosedanji količnik) Kaj se je podražilo: Nakup druge hiše jem ugehiše 10% (9%) Perutnina, ribe, jajca, med, mineralna voda, čaj, kis, jogurt, čokolada 10% (9%) Elektrika in plin 10% (9%) Gledališče, kino, športne prireditve 10% (9%) Letalski, železniški in pomorski promet Gradnja parkirišč in drugih javnih objektov Vino, vermut, jastogi ostrige Plošče, kasete, video Glasbila Izmenjava športnikov Telefonske naročnine 10% (9%) 10% (9%) 16% (13%) 16% (13%) 16% (13%) 16% (13%) 19% (13%) Kaj se je pocenilo: Zdravila 4% (9%) Luksuzni hoteli 10% (13%) Govedina, salame in klobase 16% (19%) tekoče izdatke za velika podjetja na področju javnih služb (v prvi vrsti Državne železnice in Pošto), stroške za nakup dobrin in služb (izvzeti so izdatki za obrambo), izdatke za posebne sklade, namenjene tekočim zakonskim ukrepom, in izdatke za razna brezobrestna finansiranja, razen tistih, ki so neposredno vezana na investicije. Vsa našteta omejevanja izdatkov bodo veljala tudi za leti 1996 in 1997 in bodo po prepričanju vlade priložnost za racionalizacijo dejavnosti na številnih področjih javnega življenja. Tako tehnično nakazani ukrepi seveda bralca neposredno ne seznanijo s konkretnimi posegi v njegov žep, zato naj navedemo le enega izmed najbolj izrazitih primerov. Glavni kanal, po katerem bo v državno blagajno pritekal sveži denar, je nedvomno uporaba avtomobila, o Čemer govori veC kot 5 tisoč milijard, ki jih je vlada na račun energetskih proizvodov vpisala v ekonomski manever za letošnje leto, in 7 tisoC milijard lir, ki jih je predvidela za prihodnje leto. S preprostimi besedami to pomeni, da bo tipični italijanski avtomobilist z vozilom srednjega razreda odslej porabil 95 tisoč lir veC na leto, medtem ko bodo morali lastniki dizelskih vozil odšteti kar 115 tisoC lir več. Nove cene energetskih virov Proizvod ______Nova cena Razlika Super Bencin (liter) 1.815 +110 Neosvinčeni bencin (liter) 1.700 +110 Plinsko olje za prevoz, (liter) 1.340 +85 Plinsko olje za ogrevanje (I) 1.328 +85 Utek. plin za prevoz, (kg) 910 +50 Utek. plin v jeklenkah (kg) 1.785 +85 Utek. plin za ogrevanje (kg) 1.791 +91 Metan za gospod, (kub.m) 1.043 +43 Električna energija (KW ura) +5 Cene bencina v drugih evropskih državah Z včerajšnjo podražitvijo bencina je Italija spet med najdražjimi državami v Evropi. Navajamo podatke o cenah bencina (v lirah) v nekaterih drugih evropskih državah; nanašajo se na 1. januar 1995. V oklepaju je naveden davek na liter bencina. Država Super bencin Neosv. bencin Avstrija - 1.505 ( 958) Belgija 1.729 (1.289) 1.555 (1.119) Francija 1.691 (1.378) 1.595 (1.261) Nemčija 1.759 (1.362) 1.615 (1.238) Vel. Britanija 1.505 (1.144) 1.362 (1.000) Nizozemska 1.890 (1.458) 1.732 (1.306) Španija 1.375 ( 961) 1.302 ( 889) Švica 1.551(1.105) 1.440 ( 999) Negativna Finijeva ocena, D’Alema pa je zadovoljen RIM - V prejšnjih dneh so vse politične sile poudarjale, da bodo ocenile manever, ko bodo znani ukrepi, ki jih je pripravila vlada. Vendar dejstvo, da je premier Lamberto Dini včeraj dokončno izrisal manever in z njim seznanil javno mnenje, ni spremenilo stališč strank. Proti manevru je še ostreje »streljal« Kartel svoboščin, medtem ko so stranke, ki podpirajo vlado, branile manever in poudarile, da je njegova odobritev nujna, saj je to lahko pomemben signal mednarodnim trgom in investitorjem, da Italija želi resnično sanirati svojo bilanco. V bistvu so stranke le ponovile stališča prejšnjih dni, v katerih - to je zlasti zaznavno pri Kartelu svoboščin - politicno-strankarska ocena prevladuje na strokovno gospodarsko. »Manever nas ne navdušuje,« je izjavil predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki se je včeraj dobri dve uri posvetoval z bivšim premieram Silviom Berlusconijem. Fini je povedal, da je ocena o ukrepih, ki jih je izoblikovala vlada, negativen (»Kaj ima strukturnega podražitev bencina,« je ironično pripomnil), vendar ni rečeno, da bo parlament odobril manever tako, kot ga je zasnovala vlada. Tudi zaradi tega Fini ni hotel že napovedati negativnega glasa, ampak je rekel, da bo raje počakal, da parlament preuči in popravi manever. Ob tem pa je podčrtal, da politično stabilnost in torej ustrezno terapijo za italijansko gospodarstvo lahko zagoto- vijo le nove politične volitve. Zelo negativno je v imenu parlamentarcev, ki so zapustili Severno ligo, manever ocenil senator Sergio Cappelli, poslanca Romualdo Maz-zocco in Roberto Rosso, ki v Forza Ita-lia odgovarjata za gospodarsko politiko, sta pribila, da bi »podpora temu manevru žalitev za tiste volilce, katerim smo obljubili, da ne bomo povišali davkov«. Povsem različna je bila ocena na drugem bregu. Premiera Diniju je za zasnovo manevra Čestital predsednik poslancev Ljudske stranke Beniamino Andreatta, ki je tudi zagotovil, da se bo angažiral za hitro odobritev manevra. Pozitivno je vladne ukrepe ocenil tudi gospodarski izvedenec progresi-stov Vincenzo Visco, po katerem se ni bilo mogoče izogniti manevru. Visco se je zavzel, da parlament sprejme vladne ukrepe brez prevelikih sprememb, čeprav je dodal, da bi bil želel »se bolj inovativne prijeme«. »Kdor ne voli manevra je neodgovoren,« je iz Bologne zagrmel Romano Prodi in tudi Mreža je zadovoljna z vladnim delom, medtem ko je bil zelo kritičen tajnik SKP Faust o Bertinotti, po katerem je vlada spet udarila po manj premožnih slojih. Dokaj pozitivna je bila ocena sindikatov, ki so priznali, da je manever precej pravičen, Čeprav jih skrbi možnost spodbujanja inflacije, medtem ko bi Confindustria želela ob manevru še hitro reformo pokojninskega sistema. Manever Je na denarni in boizni trg prinesel le premirje, ne pa olajšanja 1. IUO 1.100- ™i i r n Tečaj marke včeraj / D DO 1 095 / 1.090 8 .30 10 20 11. 45 13 30 14 .20 15 30 18. MILAN - Blagodejni učinek, ki ga je imel sprejem gospodarskega manevra na denarne in finančne trge, je žal izpuhtel prav tako hitro, kakor se je pojavil. Do poživitve je prišlo še pred tiskovno konferenco predsednika vlade Dinija, ki so jo trgi nestrpno pričakovali, takoj po njej pa se je začel skoraj neopazen, a zanesljiv prebrat v negativno smer. Vse kaže, da so nad navdušenjem za sprejem manevra s tekom ur prevladale bojazni, da bi ukrep utegnil pasti na izpitu v parlamentu, ali pa celo ocene, da bo njegov učinek preskromen. Pol ure po odprtju denarnega trga je bila lira še na pozicijah, ki jih je imela dan prej na tečajnici Banke Italije, dve uri kasneje pa je tako v menjavi z marko kot z dolarjem pridobila pet lir. Prvi znaki o poslabšanju trenda so priš-b Ze ob 11.45, ko sta se oba glavna bankovca okrepila za tri lire (marka je veljala 1.097, dolar pa 1.618 lir) in nato kar nekaj ur nihala okrog teh vrednosti, ki jih je »fotografirala« tudi tečajnica Banke Italije. Kmalu po 15. uri se je marka spet povzpela Cez 1.100 lir, Čeprav za samo pol odstotka, pred zaprtjem denarnega trga ob 18. uri pa je veljala Ze 1.104 lire, medtem ko se je dolar okrepil na 1.622 lir. Kot vidimo, je bilo premirje za italijansko devizo sorazmerno kratko in ji je omogočilo samo zavreti nadaljnje izgubljanje vrednosti, ne pa tudi ustaviti negativ- nega trenda. Po mnenju komentatorjev kaj veC v tako kratkem Času niti ni bilo mogoCe pričakovati, še posebno zaradi pritiska, ki ga italijanski bankovec doživlja zaradi nizkega dolarja. Se nazornejši trend v enako smer je bilo vCeraj zaznati na milanski borzi, ki je najprej »zaslužila« in nato pred koncem sestanka izgubila vse, kar ji je uspelo zbrati. Živahno dopoldansko povpraševanje po vrednotnicah je glavni kazalec MIB nekaj pred 13. uro potisnilo za veC kot odstotek navzgor, nato pa se je začelo postopno padanje, ki je šlo vzporedno z liro in z državnimi vrednotnicami. Tudi na borzi je bilo Čutiti določeno razo-racaranje, ker manever ni presegel vrednosti 20 tisoC milijard lir (tisk je namreč včeraj »obljubljal« tudi 25 tisoč milijard), še bolj očitna pa je bila zaskrbljenost za usodo, ki manever caka najprej v senatu, kjer bi moral Dini imeti večino, in nato se v veliko manj »zanesljivi« poslanski zbornici. ITALIJA /ZUNANJEPOLITIČNA POSLANSKA KOMISIJA PROMET / MEJNI PREHOD DSL podpira večjo odprlosl do Slovenije Vasconova zahteva od Ljubljane zrelostni izpit Škofije: nič več zastojev na meji Okrepitev carinske službe bo zagotavljala hitrejše razcarinjenje težkih tovornjakov RIM - Ponovitev razprave o smernicah italijanske zunanje politike v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice (v sredo je bila podobna razprava v zunanjepolitični komisiji senata) ni prinesla bistvenih novosti. Nekoliko različen je bil le ton debate, v katero sta posegla tudi tržaška poslanca Roberto Menia in Mameči Vascon. Agnellijeva je ponovila svoj sredin ekspoze in spet poudarila, da je vzdušje na odnosih med Rimom in Ljubljano tvorno, kar vzbuja upanje, da bo dosežen rezultat, ki bo zadovoljiv za obe strani. Večjo odprtost do Slovenije je zagovarjal »zunanji minister« Demokratične stranke levice Piero Fassino. Po njegovem rnnenju je že Cas, da se evropski komisiji poveri nrandat za pogajanja s Slovenijo in se s tem konca sklop vprašanj o pridruženem članstvu. Progresisti so komisiji tudi predlagali resolucijo, ki podpira vstop Slovenije v EZ in hitro rešitev odprtih vprašanj, da bi zajamčili spoštovanje pravic italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji. Na povsem drugačen ton sta bili uglašeni razpravi Mameči Vasconove in Roberta Menie. Vasconova je trdila, da mora Slovenija pred vstopom v Evropo opraviti zrelostni izpit, ki je po njenem mnenju vrnitev zaplenjenega ezulskega premoženja. Ker je tudi po njenem priznanju že težko najti vse nekdanje lastnike in ker se najbrž vsi ne nameravajo vrniti v Istro, je tržaška poslanka predlagala, naj gre premoženje novi ustanovi, katere solastnika naj bi bila Italijanska unija in Združenje ezulov, ki bi hiše vračala ali prodala, s tem pa ustanovila sklad za samofinansiranje. Menia pa je k temu dodal še zahtevo, naj o italijanski zeleni luCi za pridruženo članstvo Slovenije odloča parlament. Danes pa se bosta v Rimu spet srečala pooblaščenca slovenske in italijanske vlade, da nadaljujeta z razčlenjevanjem odprtih vprašanj v odnosih med državama. Italijanski tisk o odnosih s Slovenijo RIM - Italijanski vsedržavni tisk ni odmeril veliko pozornosti sredinemu poročilu zunanjega ministra Su-sanne Agnelli v senatu. Pač pa je dogodek zaslužil večje naslove v krajevnem tisku: tržaški Piccolo objavlja izvleček iz poročila pod pomenljivim naslovom čež Sest stolpcev »Ljubljana, nova stran«, videmski Messaggero pa objavlja vest na prvi strani z naslovom »Dobro Ljubljana, slabo Zagreb«. Pač pa objavlja rimski »Repubblica« dolg intervju z zunanjim ministrom. Susanna Agnelli v njem med drugim pravi, da jo vsi prepričujejo, naj se sprejema sklepov, saj bo njena vlada Se malo časa trajala, ona pa ugovarja, da je nekatere sklepe vendarle treba sprejeti: »Vzemimo na primer Slovenijo: naj bo vlada Se tako začasna, je treba vendar sprejeti neki sklep, treba sije prizadevati za dogovor.« Agnellijeva priznava, da je glede Slovenije prišlo do spremembe dosedanje linije: »Menim, da je v italijanskem interesu, da Slovenija vstopi v EZ. Po 50 letih moramo znati pozabiti na preteklost in biti bolj razsvetljeni.« Agnellijeva pri tem navaja dogovore med Arafatom in Rabinom ter med de Klerkom in Mandelo, iz tega pa sklepa, da »ni mogoče, da bi se Italija in Slovenija ne mogli sporazumeti.« Caputo zapušča komisijo za spremembo pravil EZ RIM - Senator Livio Caputo, ki je bil lagala z mojim uradnim imeno- podtajnik v zunanjem ministrstvu v vladi Silvia Berlusconija, ne bo italijanski predstavnik v skupini, ki naj bi pripravila predlog za spremembo ustanovne listine Evropske zveze. Predstavnik Forza Itaha, ki ga je kot Člana te komisije predlagala nova zunanja ministrica Susanna Agnelli, je sporočil, da odstopa, kot razlog za umik pa navedel kritike, ki so jih na njegov raCun izrekh predstavniki progresistov. »Vlada me ni hotela braniti in je od- vanjem,« je Caputo užaljeno povedal novinarjem. Dejal je, da se umika, ker noče, da bi skaljeni odnosi med sedanjo vlado in Kartelom svoboščin ošibih položaj Itahje na medvladni konferenci, ki bo prihodnje leto in ki bo za prihodnost Itahje precejšnjega pomena. Pripravljalno skupino, ki naj bi oblikovala predlog za spremembo ustanovne listine EZ, je ustanovil ministrski svet, ki se je sestal pred nekaj meseci na Krfu. TRST - Na mejnem prehodu pri Škofijah ne bo veC zastojev. Težki tovornjaki, ki so preteklo poletje spravljali ob pamet avtomobiliste in predvsem domaCe prebivalstvo, ne bodo veC ovirali prometa na meji s Slovenijo Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal tržaški prefekt Luciano Cannarozzo. Dolge vrste tovornjakov na mejnem prehodu pri Škofijah, ki so na italijanski strani Čakali na carinske preglede, so povzročile v preteklih mesecih mnogo hude krvi. Carinski pregledi so bili zamudni zaradi premajhnega števila italijanskih carinikov. Preusmeritev tovornjakov s težo veC kot 5 ton na Fernetiče je le oblazila nevšečnosti, ni pa rešila osnovnega problema. Vse kaže, da se bo v prihodnjih mesecih zadeva vendarle uredila. Prefekt Cannarozzo je objasnil kako. Na mejnih prehodih bodo okrepili carinsko službo z 31 cariniki, ki jih bodo premestili iz Tahije in s Trbiža na Fernetiče in Škofije. Nadaljnjih 8 bodo premestili na tovorno postajališče pri Standrežu. Le-ti bodo okrepili tamkajšnjo carinsko službo, s Čemer bodo pospešili razcarinjenje in tako razbremenili tovorno postajališče pri Feme- Tržaški prefekt Luciano Cannarozzo (f. KROMA) tičih, kamor so se - prav zaradi hitrejšega razca-rinjenja - »zatekali« tudi številni vozniki tovornjakov z Goriškega. Premestitev carinikov je »omogočil« vstop Avstrije v Evropsko skupnost. S tem so na italijan-sko-avstrijski meji padle carinske pregrade, cariniki, ki so do konca decembra službovali na tisti meji, bodo tako dobili novo delovno mesto na italijansko-slovenski meji. Ukrep bo imel blagodejne posledice za tovorni promet. Carinski uradi na Škofijah bodo poslo- vali ob delavnikih neprekinjeno od 8. do 18. ure, kar bo dejansko omogočalo voznikom neprekinjen prehod meje. Čakanje se bo zreduciralo na minimum. Na italijanski strani prehoda bodo odprli tri vozne pasove, tudi Slovenija je že zagotovila, da bo storila isto. A to še ni vse. Prefekt Cannarozzo je napovedal, da bodo na desni strani mejnega prehoda (v smeri proti Sloveniji) uredili veCje parkirišCe-postaja-lišCe za tovornjake. Načrt je bil že izdelan, finančno kritje je bilo zagotovljeno. Dve gradnji, ki sedaj stojita tamkaj bodo razlastili in porušili, ob postajališču pa bodo zgradili manjše poslopje, okrepčevalnico za voznike. Dela se bodo začela v kratkem, dokončali jih bodo Cez dobro leto (aprila ’96). Cestno podjetje ANAS je tudi pripravilo dva druga naCrta. PrviC: razširilo bo ovinek neposredno pred mejnim prehodom, da bi bil dostop do prehoda bolj dostopen. DrugiC: uredila bo enosmerno cesto za kakih 250 metrov (na levi strani v smeri proti Sloveniji), da bi se promet do mejnega prehoda in v nasprotni smeri stekal bolj tekoče. Mejni prehod pri Škofijah bo, skratka, dobil novo podobo, primerno mednarodni prometnici. Italijanski kolegi, militantni novinarji (sebe prištevam med rezerviste), si bodo v naslednjih mesecih belili glavo s spakedranko: par con-dicio-enaki pogoji ali možnosti. Zaradi odločilne moči televizije pri oblikovanju javnega mnenja in (veliko) manjše moči Časopisov, naj bi imeli politiki, stranke in karteli enake možnosti pri nastopanju. Sistem pravil naj bi zagotovil, da ne bi bil v predvolilni tekmi nihče zapostavljen. V ta namen je že pripravljen dekret. Predpisi so seveda ena izmed tolikih italijanskih iluzij, kot je par condicio jezikovna spakedranka, ki potrjuje tezo nekaterih jezikoslovcev (italijanskih), da bo italijanščina v prej kot dveh stoletjih izumrla. Preplavile jo bodo tujke (in slovenščino?), morda po neumnosti. Zakaj so predpisi o enakih možnostih iluzija? Navedel bi hipotetičen primer: Berlusconi kupi pred volitvami za svoj šepavi Milan Romarja in Stoickova. S političnih okroglih miz bi se silovito preselil v športne oddaje. Koliko glasov je prinesel Berlusconiju zmagoviti Milan? Kako naj par condicio preglasi Ro-mariev sloves? In Prodi? Naj obljubi kot ministra someščana Alberta Tombo in najame za trenerja španskega kolesarskega asa Induraina? Minutaže in podobne omejitve lahko v medijih zlahka prelisičimo. Omenjene teme ne načenjam prvič, vendar je bistvena za demokracijo. Pluralizem lahko zagotovi le razbitje monopolov. Prejšnji italijanski vladarji so si spretno zagotovili OGLE ssisia Spakedrana par condicio naklonjenost televizije in omogočili bipolarizem. Brez jasne politične podpore bi Berlusconi nikoli ne postal zasebni .televizijski monopolist. Vladajoče stranke so istočasno poskrbele, da so si razdelile državno televizijo kot potico. Kose so tehtale z lekarniško tehtnico in lotizacija (dobesedno: delitev zemljišča na manjše parcele) je segala od Sefa do vratarja. Kot znak demokracije je dobila manjši kos potice tudi opozicija, to je levica. Gospodarske in druge neprilike, med katere je treba všteti tudi finančno premoč monopolistov, so zadušile pristne založnike in tako je postalo tudi lepo število pomembnih Časopisov last finančno-politicnih lobijev. V »drugi« republiki smo podedovali informacijsko mrežo prve. Tudi tu gre za znane zadeve. Berlusconi je ohranil svoje, Pol svoboščin pa je napadel državno televizijsko hišo RAJ, da bi se preveč novinarjev in drugih delavcev ne navadilo na nenadno svobodo. Stari princi so umrli, dvor je pričel misliti z lastno glavo. Borba za RAI je bila in je borba proti skušnjavi svobode. Za pošteno informacijo pa verjetno ni dovolj zgolj razbitje monopolov. Nevarnost je, da se kraljevina razdeli v fevde in potem bi ponovno zmagoval bogatejši gospodar. Po- Ace Mermoua trebna bi bila tudi kulturna sprememba nas, novinarjev in vseh, ki se ukvarjamo z informacijo. Priznam, da sem velikokrat grešil, skratka, da sem mislil eno in pisal drago. Nisem bil edini. Pri tej spremembi se mi sploh ne zdi bistveno, da postanemo novinarji brezbarvni skopljenci, nasprotno. Prav je, da bralci vedo, kaj kdo misli in kaj, oziroma, kje kdo je. Novinarji imamo kot vsi ostali državljani pravico do svojih kulturnih, političnih in drugačnih pogledov. Skrivati pogled s sončnimi oCali je nesmisel. Prav tako nas ne obvaruje strogo ločevanje med komentarji in kroniko. Dogodek lahko falzificiramo na povsem »objektiven« naCin. Najbolj enostaven je tisti, ko pozabiš na bistveno in naglasiš nebistvene zadeve. Govorica dopušča še drage možnosti »objektivne« falzifikacije. O finančnih nevihtah, ki pretresajo liro, poročaš s skopim in tehničnim jezikom, ki ga velika večina ljudi ne pozna. Gledalci ne bodo razumeli nic, razen tega, da je bilo pod Berlusconijem slabo, da je pod Dinijevo vlado slabše in, "kaj bi šele bilo, ko bi prišla na oblast levica. Kompleksnih problemov ne razložiš z minuto šokantnih podatkov. Kaj naj bi bila torej naša (novinarska) kulturna spre-m e m b a ? Novinarji, to je ljudje z vsemi slabostmi in potrebami, naj bi prevzeli tvegano nalogo, da smo kritični do oblasti. Pogumno novinarstvo je moCna obramba demokracije. Ge si sam, odletiš, Ce to postane »kultura« nekega poklica, lahko uspeš. Pri tem ni bistveno, kje si. Problem lahko obrazložim s preprostim in domačim primerom. Visim na levo stran politične poloble. To pa ne pomeni, da bom Budinu s svojimi vprašanji gladil pot do uspeha, Breclju pa nastavljal samo zahrbtne pasti. Obema naj bi zastavljal vprašanja o problemih, ki žulijo ljudi in to brez dobrikanja. Neprijetne dileme ne pomenijo brezglavega napadanja, ampak predvsem mojo ne-servilno držo. Revolversko novinarstvo je namreč v Italiji in Sloveniji v večini primerov pristransko. Najbolj kriči tisti, komur krije hrbet močan gospodar. Na žalost je to tako. Tudi brez vpitja sem lahko kritičen in lahko razumem svoj poklic kot odkrivanje napak, laži in še hujših dejanj, ki negativno zaznamujejo politiko. Par condicio ni v umiku, kot bi želeli nekateri oblastniki. Prav nasprotno, enake možnosti se odprejo, ko novinarji zastavijo mogočnemu predsedniku ZDA natančno tista vprašanja, ki bi se jim on rad izognil. To ni prav nič destruktivno, ampak informacija, ki jo državljani potrebujejo, ko se morajo odločiti za to ali ono politično ali drugačno opcijo. Neobjektivno se je izogniti problemom, ali pa dovoliti bodočim voditeljem, da si v strogo odmerjenem Času gradijo reklamne vložke ali pa da blefirajo. Drža, ki sem jo omenil, je vse prej kot enostavna. Večina ljudi, ki se ukvarja z informacijo, pozna moč pritiskov in tudi izsiljevanja. Gledalci in bralci živijo v svetu, kjer je vedno težje ločiti resničnost od ponarejene stvarnosti. V določenem trenutku je tudi za poročevalca najenostavnejša pot, da se prilagodi igri mogotcev. Če zaigra svojo vlogo učinkovito, bo izpadel verodostojno, tudi Ce se poigrava z besedami in slikami. V trenutku, ko poudarjamo, da je treba ločevati institucionalne vloge in ohranjati avtonomijo (na primer sodnikov), je nujno, da se zavzamemo tudi za samostojnost poročanja. To je jamstvo za enake možnosti. V monopolnem položaju je stvar nemogoča, saj bo vladar vedno našel pevca, ki ga bo hvalil. Liberalizacija informacije, to je pluralizem oddajnikov in Časopisov, pa je lahko resnično učinkovita le, Ce so poročevalci na odgovoren način svobodni. Svobodni napram oblasti in svobodni v sebi, skratka, brez cenzure in avtocenzure. Le tako lahko najde par condicio pristnejši izraz. ITALIJA - FJK Z Petek, 24. februarja 1995 r- RIM / V ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI ZBORNICE - MILAN / PODKUPNINSKA AFERA - Zakonski predlog za podporo kulturnim ustanovam manjšine RIM - Zunanjepolitična komisija bo prihodnji teden začela z razpravo o vladnem zakonskem predlogu, ki obravnava razne zunanjepolitične probleme. To je okvir, v katerega je prejšnja italijanska vlada, ki jo je vodil Silvio Berlusconi, vključila tudi postavko o sredstvih za finansiranje kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem. V zakonskem predlogu, M nakazuje med drugim tudi sredstva za boj proti toči, je predvidenih 6 milijard lir prispevka deželi Furlaniji-Julijski krajini, da finansira kulturne ustanove slovenske manjšine, 4 milijarde pa so predvidene za podporo italijanski manjšini v bivši Jugoslaviji. Demokratična stranka levice pripravlja popravek, s katerim bo predlagala, da bi sredstva za obe manjšini povišali. Slovenski manjšini v Italiji naj bi po predlogu DSL priznali podporo v visini 8 milijard lir, italijanski pa prav toliko sredstev za njene potrebe. Pot zakonskega predloga pa je precej dolga, saj je običajno treba kar nekaj časa, da se o njem izrečejo pristojne parlamentarne komisije, nato pa še zbornica in senat na plenarnih sejah. Kaže, da je med srečanjem v Pešam podtajnik pri zunanjem ministrstvu Emanuele Scam-macca del Murgo obljubil slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju, da namerava sedanja vlada ta sredstva priznati z vladnim odlokom. Ce je to res, se postavlja vprašanje, kako tehnično rešiti problem dveh različnih pristopov. Kaže tudi, da je tudi sedanja vlada začela snovati osnutek zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Kaj več razen te gole novice ni bilo mogoče izvedeti. Tudi ta novica je prepričala slovenskega senatorja Darka Bratino, da si prizadeva, da bi razširil krog predlagateljev zaščitnega zakonskega osnutka, ki ga je izdelal v sodelovanju s predstavniki manjšine. V prejšnjem mandatu je Bratina predlog vložil s podpisi predstavnikov vseh političnih strank (edina izjema je bila MSI), zato se zavzema, da bi tudi v tem mandatu predlog imel kar najširšo podporo. V zaporu bivši Craxijev osebni tajnik Brandini V Švico naj bi prenesel za okoli 20 milijard lir podkupnin MILAN - Na ukaz milanskega sodnika za predhodno preiskavo Mauri-zia Griga so karabinjerji včeraj v Rimu aretirali Comeha Romana Brandinija, ki je bil dolgo let osebni tajnik bivšega socialističnega liderja Bettina Craxija. Aretacijo so zahtevali tožilci Pierca-millo Davigo, Gherardo Colombo in Michele Greco, ki vodijo preiskavo o podkupniski aferi. Milanski tožilci sumijo, da je Brandini pomagal liderju socialistične stranke v prenosu »dohodkov iz podkupnin in ilegalnega finansiranja stranke« v tuje banke. Tožilstvo obtožuje Brandinija, da je prenesel na tekoči račun švicarske banke SBS v Chivassu, katerega lastnika sta bila Bettino Craxi in Giorgio Tradati, poldrugi milijon švicarskih frankov, ki so bili prej položeni v neki banki v Zurichu. Poleg tega naj bi na omenjeni tekoči račun banke v Chivassu prenesel tudi milijon avstrijskih šilingov, ki so bili prej v Dunajski Cre-ditansalt Bank Berein. Po oceni preiskovalcev je Brandini, ki so ga karabinjerji popoldne pospre- mili v milanski zapor, skupno prenesel okoli 20 milijard lir na tekoče račune, ki jih je pri banki v Chivassu in drugih švicarskih denarnih zavodih odprl Giorgio Tradati. Podatke o teh bančnih operacijah naj bi dal prav Tradati. Poslovnež, ki je delal dolgo let za socialistično stranko in ki je sedaj začel sodelovati s preiskovalci, bi lahko pojasnil tudi marsikaj o mednarodni luksemburški banki Bil. Sodnika Grigo in Greco bosta odpotovala v prihodnjih dneh v Luksemburg, da bi dobila gradivo o tej banki in odgovore na vprašanja, ki sta jih v tem v zvezi naslovila luksemburškemu sodstvu. Luksemburška banka je namreč vpletena v številne dokaj nejasne posle v Italiji. Italijanske raziskovalce zanima tudi struktura lastništva luksemburškega zavoda, saj bi to najbrž pojasnilo marsikaj o marsikaterem še nepojasnjenem italijanskem poslu. Takoj po aretaciji Comeha Brandinija se je iz Hammameta, kjer živi v prostovoljnem izgnanstvu, oglasil Bettino Craxi. »Brandinijeva aretacija se mi zdi ilegalna in povsem nepotrebna,« je dejal Craxi. Bivši tajnik PSI trdi namreč, da nista imela ne on ne Tradati osebnih tekočih računov v tujih bankah. »Tradati je več let opravljal zahtevne naloge v imenu socialistične stranke in tudi njegovi tekoči računi so bili last stranke,« je rekel Craxi. O podkupninah za gradnjo avtocest v Venetu pa je bil včeraj govor na sodišču v Benetkah, kjer sta na vprašanja tožilca Carla Nordia odgovarjala bivši minister za prevoze Carlo Bemini (KD) in bivši zunanji minister Gianni De Michelis (PSI). Oba sta zavrnila obtožbe, predvsem pa sta zanikala, da bi se bila dogovorila za razdelitev podkupnin. Po obtožnici naj bi Bemini dobil pol milijarde lir od podjetij, ki so gradila avtocestni odsek pri Benetkah, De Michelis pa 350 milijonov. Bemini in De Michelis trdita, da so vse stranke trošile več, kot bi jim dovoljevah njihovi dohodki, in da sta slišala za »vsedržavni dogovor za upravljanje finančnih prispevkov«. USTAVNO SODIŠČE / VČERAJ IZVOLITEV Baldassarre novi predsednik RIM - Antonio Baldassarre (na sliki AP) je novi predsednik Ustavnega sodišča. Izvolili so ga včeraj na drugem glasovanju, ker na prvem ni nihče prejel večine glasov. Baldassarre je star 55 let in je eden najmlajših članov Ustavnega sodišča, vendar je njegov član že od leta 1986 (imenoval ga je takratni predsednik republike Francesco Cossiga) in je torej po stažu eden »najstarejših«. Rojen v Folignu v Umbrii, je diplomiral leta 1963 na rimski univerzi, kjer je pri 29 letih začel poučevati. Je avtor kakih 180 esejev o ustavnem pravu in o političnih vedah. Veliko se je ukvarjal s pravico do »privacy«, o čemer je objavil monografijo v ZDA. Kot član ustavnega sodišča je avtor okrog 350 razsodb. Bil je tudi avtor razsodbe, s katero Ustavno sodišče ni dovolilo referenduma o vsedržavni zdravstveni službi. Njegov mandat kot član Ustavnega sodišča bo zapadel že septembra letos. V kratkem pogovom z novinarji takoj po izvolitvi je novi predsednik med drugim omenil vprašanje razmerja med sklepi Ustavnega sodišča in državnimi računi ter pri tem poudaril nujnost sodelovanja med vsemi institucionalnimi telesi. Glede dileme med večinskim in proporčnim sistemom pa je Baldassarre dejal, da Ustavno sodišče ne more spreminjati volilnega sistema in niti ustave, ker je to naloga parlamenta. Pač pa mora sodišče zagotoviti ravnovesje med državnimi oblastmi ob največji odgovornosti do državljanov. Med mladimi le redki vedo za Rižarno pri Sv. Soboti RIM - Kristalna noč naj bi bi bila le nočna vojaška parada Tretjega rei-cha, ne pa pogrom, ki je pomenil začetek genocida Zidov; pogromi naj bi bili židovski prazniki, velika večina sploh ne ve za uničevalno taborišče v Rižarni pri Sv. Soboti in ni nikoli slišala za afero Dreyfus. To so ugotovili raziskovalci agencije Klaus Davi, ki so po naročilu Zidovksega muzeja in Adija pripravili raziskavo med mladimi od 16. do 24. leta starosti. Iz raziskave (vprašalnike so razdelili tisoč mladim) izhaja, da 37 odstotkov anketiranih ni vedelo za italijanske zakone o rasni diskriminaciji, 24 odstotkov anketiranih pa je prepričanih, da Italija se ni nikoli odločila za tak ukrep. Se manj poz-nana je Rižarna, saj 90 odst, anketi- ranih ni vedelo, da so tudi v Italiji obstajale krematorijske peči. Prav tako nepoznan je tudi nacistični režim. Kar 56 odstotkov anketiranih ni poznalo Hinunlerjeve vloge v Hi-tlerejevbm režimu, komaj 13 odstotkov pa je vedelo za delo dr. Mengeleja v nacističnih taboriščih smrti. Morda tudi zaradi tega je kar 60 odstotkov anketiranih prepričanih, da ni nevarnosti novih pojavov rasne nestrpnosti. Po oceni raziskovalcev rezultati ankete kažejo, da je vsaj na tem področju šola povsem zatajila. V času, ko bi marsikdo rad zbrisal zgodovino, je treba ukrepati, sicer bi lahko proces imel pogubne posledice. Predvsem pa je prezgodaj govoriti o postfašizmu, če ljudje tako slabo poz-najo fašizem, in njegove posledice. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54. tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG V SENATU / Z VELIKO VEČINO GLASOV Dokončno odobren volilni zakon za dežele RIM - Z veliko večino glasov -167 za, 20 proti in 39 vzdržanih - je senat včeraj dokončno odobril novi volilni zakon za dežele z navadnim statutom. Proti zakonu so glasovali samo bivši ligaši LIF, vzdržafi pa se se predstavniki Forza Itaha, Nacionalnega zavezništva in Krščansko-de-mokratičnega centra, vsi ostali pa so glasovali za zakon, ki bo stopil v veljavo takoj po objavi v uradnem listu. Po novem volilnem zakonu bodo deželni sveti trajali, kot doslej, pet let. Volilci bodo dobih eno sa- mo glasovnico, na kateri pa bodo oddali dva glasa: enega za pokrajinsko listo in drugega za deželno. Nosilec slednje bo tudi v primeru zmage kandidat za predsednika dežele. Zakon predvideva tudi mejo treh odstotkov za izvolitev predstavnika neke liste, vendar predvideva tudi možnost povezav med listami. 80 odstotkov sedežev bo oddanih po pro-porčnem sistemu, ostalih 20 pa bodo dodelih, ki bo prejela največ glasov. Novi zakon vsebuje tudi določila proti tako imenovanim »prekucijam«. Ce pride do zamenjave večine v prvih dveh letih zakonodajne dobe, bodo nove volitve avtomatično ob zapadu tega roka. Ce pa do »prekucije« pride kasneje, bo deželna skupščina ostala do konca zakonodajne dobe. Novi zakon predvideva končno, da morata biti med kandidati najmanj dve tretjini žensk. Z odobritvijo novega volilnega zakona za dežele je bila prižgana zelena luč za obnovo skupščin dežel z navadnim statutom. Predsednik vlade Dini je že pred časom napovedal, da bi morale biti deželne volitve 23. ah najkasneje 30. aprila, dokončno pa se bo morala o datumu deželnih volitev izreči vlada. Odobritev novega zakona vsekakor omogoča tudi združitev deželnih vohtev z občinskimi in pokrajinskimi, ki so na sporedu spomladi. V Ljudski stranki poskus posredovanja RIM - Vprašanje zavezništev je bilo včeraj v ospredju novega zasedanja vsedržavnega sveta Ljudske stranke. Franco Marini in Giuseppe Gargani sta predlagala dokument, okrog katerega naj bi obnoviti strankino enotnost. Dokument ne postavlja v dvom Buttiglionejevega taj-nikovanja, vendar se izreka proti zavezništvu s Finije-vim NZ in za »valorizacijo Prodijeve kandidature«. Z loterijo in nabirko do denarja za izsušene blagajne DSL RIM - Pet milijard lir v nekaj mesecih. To je cilj, ki si ga zastavlja Demokratična stranka levice ob začetka velike nabimlne akcije in... loterije. Na tiskovni konferenci, na kateri so tajnik Massimo D’Alema in drugi vodilni elani Hrasta predstavili pobudo, so poudarili, da je stranka v hudi finančni stiski, in to predvsem zaradi ukinitve javnega financiranja političnih strank. Ukinitev je bila sicer pravilna, je dejal D’Alema, morali pa bi jo nadomestiti s kakšnim drugim instrumentom (na primer v prostovoljnimi odtegljaji pn davčni prijavi), sicer bo politika postala »hobi za bogataše«, kot je dejal tajnik Hrasta. Rimskemu tožilstvu dokumenti o fojbah PORDENON - Rimsko tožilstvo je prejelo del dokumentacije, ki jo je študijski center »Silentes loquimur« iz Pordenona zbral o Italijanih, ki so izginili v letih med 1943 in 1947. Tako je povedal predsednik centra Marco Pirina, ki je rimskemu sodišču poslal tudi seznam okrog 5000 ljudi, ki so bili po Titovem ukazu deportirani po 1. maju 1945. Od teh je 4000 prebivalo v pokrajinah Trst, Gorica, Reka, Pulj, Zadar in Split. Pretor mu ni verjel PERUGIA - Slekel si je hlače, da bi se rešil nadležne ose, ki ga je pikala. Tako je povedal neki 45-letni moški, ki ga je neka ženska prijavila sodstvu, češ da p je namenil opolzke geste. Pretor v Castiglioneju del Logo pa moškemu ni verjel in ga obsodil (pogojno) na tri mesece zapora. Zenska je povedala, da se je peljala skupaj s hčerko v svojem golfu, ko jo je moški na giulietti prehitel, nato pa jo počakal ob robu ceste in ji s spuščenimi hlačami namenil ne prav elegantne geste. Izgovor o osi, kot rečeno, ni prepričal sodnika, moški pa je že napovedal priziv. ZAGOTOVILA KZE / NA PROSESKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI DOBRODELNA POBUDA Ni nevarnosti zaradi vagonov z azbestom Vseh 44 potniških vagonov je skrbno zapečatenih Prispevek skladu padlih novinaijev Denar so zbrali na novoletnem koncertu »Železniški vagoni na proseški postaji ne predstavljajo nobene nevarnosti za zdravje občanov.« Poročilo Krajevne zdravstvene enote v zvezi s 44 potniškimi vagoni, v katerih je nevarni azbest, je kar se da pomirjujoče. Zagotovilo so z zadovoljstvom sprejeli na zgo-niški občini. »To, kar pa ni v redu pri tej zadevi, je, da nas niso sploh obvestili, ko so lani pripeljali vagone s tako nevarno snovjo na postajo, ki spada v našo občino«, ugotavlja zgoniska županja Tamara Blazina. »Zapečatene vagone so videvali vsi, ki so se peljali iz Repnica proti Proseku mimo ramp Železniške postaje. Pred nekaj tedni, ko je prišla v javnost vest o nevarnosti vskladiscenega azbesta, so me opozorili, da bi lahko slo tudi pri nas za vagone z azbestom. Občinski odborniki, so si že 7. januarja ogledali vagone in obvestili sodnijo ter Kze. Včeraj smo prejeli odgovor, ki je, po pravci rečeno, zelo pomirjujoč. Vendar ni prav, da Občina izve od znancev, ki gledajo televizijo, tako pomembne zadeve, ki zadevajo zdravja vseh občanov.« Vagone so pripeljali na mrtvi tir proseške železniške postaje (na sliki - F. KROMA) ze spomladi lani, najverjetneje maja. To se da sklepati iz napisov, ki so prilepljeni na vidnem mestu: »Železniške vagone je zaplenilo sodstvo in jih je prepovedano premikati preden sodstvo preklice svoj odlok... prepovedano je odnašati dele vagonov. Kršilci bodo kaznovani po zakonu s 23. maja 1994.« Iz včerajšnjega odgovora KZE izhaja, da so izvedenci julija lani na pobudo sodstva iz Firenc nadzorovali zapečatenje vagonov na Proseku, ki jih je zaplenilo sodstvo iz Padove. Zakaj tako zapletena pot sodne zaplembe, ni dano vedeti. Kot ni dano vedeti, kaj se je do- gajalo z vagoni in predvsem kje so bili in v kakšnem stanju od 23. maja, ko je sodstvo odredilo zaplembo, do 25. julija, ko so vagone zapečatili. Vsekakor po mnenju izvedencev KZE ni nobene nevarnosti, ker je notranjost skrbno zapečatena. Vprašanje se bo postavilo, ko bodo vagone razstavili, kar se nikakor ne bi smelo dogajati na proseški železniški postaji. Kompozicija vagonov je res zelo skrbno zapečatena, kar sta včeraj ugotovila med ogledom županja Blažina in odbornik za ekologijo Luciano Milic: pred vsakim okencem, ki jih je skoro tisoC, je zakovicena kovinska plošCa, na straneh pđ je tudi prevlečena s silikonskim lepilom. Vsi drugi dohodi, tudi za zračenje na strehi, so pravtako zapečateni, vrata pa zakovana. Odkar si je pred dvema tednoma vagone ogledal zgoniški občinski odbor, so rjaste dele prek- rili s plastično maso in pritrdili napise z opozorilom: »Pozor, azbestna izolacija! Dostop je dovoljen samo pooblaščenemu osebju s primerno zaščito.« V poročilu KZE, ki ga je podpisal odgovorni zdravnik dr. Lucio Petro-nio, priporočajo, da, »čeprav sedaj ni nobene nevarnosti za zdravje posameznikov in skupnosti, bi morali birokratski in upravni postopki biti dovolj hitri, da se ne bi v javnosti razširil neupravičen preplah«. Pri tem so imeli v mislih, da je bila javnost šele pred kratkim seznanjena s posledicami vdihavanja azbestnih vlaken, ki pov-zroCajo smrtna rakasta obolenja. V Trstu so zabeležili veC primerov kot pa v vsedržavnem povprečju. Menijo, da je to zakrivila ladjedelniška dejavnost, ker so pri termični izolaciji ladij uporabljali velike količine azbesta. Ostaja pa odprto vprašanje, zakaj so lani pripeljali teh 44 vagonov prav na proseško postajo. V Italiji jih je približno 2 tisoč in nekaj jih je očitno odpadlo tudi na to postajo. Po neuradnih informacijah pa naj bi bil razlog drug: nameravali naj bi jih izvoziti v neko vzhodno evropsko državo, ki je v zvezi z varstvom narave in zdravja bolj popustljiva. Tam bi bila odstranitev azbesta cenejša kot v Italiji, kjer se je treba držati strogih predpisov Evropske zveze. Izvoz pa naj se ne bi posrečil in tako so vagoni obtičali na proseški postaji. Za sedaj - brez nevarnosti za naše zdravje. Med krajšo slovesnostjo v konferenčni dvorani Tržaške hranilnice CRT so včeraj dopoldne izročili prispevek 10 milijonov lir skladu »Luchetta, D'Angelo, Ota in Hrovatin« za gradnjo sprejemnega centra za bolne otroke iz nekdanje Jugoslavije, ki ga dokončujejo v Ul. Valussi 5 v Trstu. Objekt bodo uradno otvorili konec marca ob prvi obletnici tragične smrti televizijskega snemalca Videoesta Mirana Hrovatina v Moga-dišu. V glavnem mestu Somalije je s Hrovatinom izgubila življenje tudi mlada novinarka RAI 3 Ilaria Alpi. Prispevek je Cisti dobiček novoletnega koncerta, ki ga je B.januarja letos v gledališču Rossetti priredilo krajevno Združenje trgovcev na drobno pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice in osrednje mestne hranilnice. Na včerajšnji slovesnosti so spregovorili predsednik Združenja trgovcev Umberto Dorligo, predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in predsednik CRT Roberto Verginella, ki je poudaril pomen te dobrodelne pobude. Na koncertu v Rossettiju je nastopil orkester gledališče Verdi pod taktirko Tiziana Severinija, sodelovala sta tudi tenorist Jose Cura in gledališka igralka Anna Proclemer. Napovedali so, da bodo dobrodelni novoletni koncert ponovili tudi prihodnje leto. Predsednik sklada »Luchetta, D’An-gelo, Ota in Hrovatin« Fulvio Gon (slovesnosti so se udeležili tudi sorodniki štirih padlih novinarjev) se je zahvalil za prispevek in predstavil smotre in nacrte te fundacije. Sklad se mimo teh zelo konkretnih ciljev in načrtov - je poudaril Gon - zavzema, da bo tržaška skupnost vse bližja tragediji nekdanje Jugoslavije in da bo izkazala konkretno pomoč ljudem, ki tam trpijo in se dnevno borijo za življenje. Slavnosti so se udeležili tudi nekateri dobitniki Srebrne rože, ki jo prireditelji koncerta podeljujejo zaslužnim Tržačanom. Na sliki (Foto KROMA): Predsednik trgovcev Umberto Dorligo izroCa Fulviu Gonu prispevek za fundacijo »Luchetta, D‘Angelo, Ota, Hrovatin«. Na sredi je predsednik CRT Roberto Verginella. rf SKGZ / STALIŠČE h ŽUPAN ILLY GA JE ORISAL PREDSEDNICI DEŽELNEGA ODBORA GUERROVI Od lllyjeve uprave je pričakovali več konkretnejših posegov Slovenska kulturno gospodarska zveza za tržaško pokrajino je glede tržaške občinske uprave izdala tiskovno sporočilo, v katerem podčrtuje, da gre delo Illyjevega odbora ocenjevati globalno, vendar tudi po konkretnih ukrepih, pri katerih je temeljnega pomena odnos do Slovencev. Predvsem je pomembno, ocenjuje SKGZ, da se Illyjeva uprava uspešno ubrani pritiskov in pogojevanj, s katerimi jo od vsega začetka skuša spodnesti desnica. Ob vseh političnih pretresih v Italiji je treba obstoj široke in odprte upravne koalicije v Trstu upoštevati kot pomembno pozitivno izjemo, po vsem nazadovanju, ki ga je mesto doživelo v zadnjih dvajsetih letih. Ge bo upravna koalicija sposobna vztrajati pri tem duhu, je mogoče pričakovati nove korake naprej, tudi kar se tiče odnosa do manjšine ter sosednje Slovenije, kar je za Slovence v Italiji Se posebej pomembno. V tem smislu gre po mne- nju SKGZ pozdraviti odprta stališča župana Illyja glede pridruževanja Slovenije EZ in realistične ocene, da Trst nima druge poti od tiste, ki vodi k sodelovanju s sosedi, Ce želi v gospodarskem in kulturnem pogledu resnično odigrati neko vlogo. SKGZ obenem poudarja, da sta naklonjenost sožitju in spoštovanje Tržačanov slovenskega jezika ena izmed temeljnih programskih usmeritev te uprave, zato je pričakovati veC konkretnejših posegov, ki naj to usmeritev tudi potrdijo. Slovenska kulturno gospodarska zveza glede tega pozdravlja pobudo občinske uprave, da se mestu predstavi slovenska kulturna ustvarjalnost z nizom prireditev, izraža pa tudi potrebo, da se pozitivno razreši vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih napisov in da se obenem pospeši izvajanje Se drugih ukrepov v korist naše skupnosti, ki jih ima občinska uprava zapisane v svojem programu. Načrt za zagon Trsta Načrt predvideva štiri področja, na katerih bo treba poseči Obstoječe zmogljivosti in njihov potencial (železarna, bivša Aquila, arzenal in Lloyd), možnosti, ki so na razpolago (pristanišče, trgovina, turizem in nadaljnja industrializacija), prednosti zemljepisne lege ter usposabljanje. To so štiri področja, ki predstavljajo osno- vo »Načrta za Trst«, katerega je izdelala tržaška Občina in ki ga je župan Illy vCeraj predstavil predsednici deželnega odbora Alessandri Guerra. Sestanka so se udeležili tudi deželni podpredsednik Antonione, izredni komisar na Pokrajini Mazzurco in predsednik Trgovin- ske zbornice Donaggio. Zupan Illy je med drugim naglasil, da je naCrt odprt za razne predloge. Dežela ga bo proučila v prihodnjih tednih, vendar je Guerrova že povedala, da se strinja z njegovo zasnovo. Nasploh pa so si vsi edini, tudi Pokrajina in Trgovinska zbornica, glede metode dela in glede sektorjev, kjer so posegi nujni. Načrt naj bi torej dal novega zagona razvoju tržaškega gospodarstva, a najprej morajo seveda preveriti sedanji položaj in obenem izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata trgovina in turizem, kar terja boljše povezave, tako na notranji kot na mednarodni ravni. Glede tega se predsednica deželnega odbora že dalj Časa sooča z osrednjo vlado in s sosednjimi deželami. Ena od bistvenih plati razvoja so prav finančna sredstva za nove investicije. Glede usposabljanja je svetovalec tržaške Občine ing. Gambardella pojasnil, da bi Trst lahko gostil dva instituta, Solo za menedžerje in za upravno usposabljanje. Kot smo dejali, so tako Guerrova kot Antonione, Mazzurco in Donaggio izrazili svojo pripravljenost, da nudijo svoj prispevek zamislim župana Illyja. NOVICE LIK TRŽAŠKEGA ANTIFAŠISTA IN KOMUNISTA POLITIKA Tripcovich na sodniji Na milanskem sodišču se je sestal stečajni kolegij in vzel v pretres možnost, da bi uvedli nadzorovano vodenje družb Gottardo Ruffoni in Finrex, dveh od najpomembnejših družb, ki sta spadah v holding propadle tržaške Tripcovich. Sklep o usodi teh dveh družb, ki bo odločal o usodi celotnega sklopa Tripcovicheva holdinga, bodo sprejeli najpozneje do prihodnjega ponedeljka. Donaggio proti Diniju Adalberto Donaggio je v svojstvu predsednika Združenja trgovcev (obenem je tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice) kritiziral včerajšnji gospodarski manever Dinijeve vlade. Se zlasti je bil kritičen do »nepravičnosti«, ki jih uvaja z 1-odstot-nim povišanjem davka na zdravje za pravne osebe in torej za podjetja ter samostojne delavce. Praznik včlanjevanja upokojencev SPI-CGIL V dvorani Di Vittorio (Ul.Pondares) bo danes ob 16.uri tradicionalni praznik včlanjevanja mestne sindikalne zveze upokojencev SPI-CGIL. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik sindikalne organizacije Paludetto. Srečanje je odprto vsem upokojencem. Raziskovalna dejavnost Domenico Romeo, predsednik družbe Area, ki upravlja raziskovalno področje pri Padričah, je skupno z direktorjem Romanom Sancinom orisal deželnemu odborniku za industrijo Gianfrancu Morettonu pobude, ki se odvijajo v ombočju in v bližnjem sinhrotronu pri Bazovici. Z vlaka je padla po nesreči Policija sicer nadaljuje s preiskavo, vendar zgleda, da se je angleška plesalka Maxime Charlet Sa-muels, ki so jo v soboto našli huje poškodovano ob železniški progi med Krminom in Koprivnim, sama ponesrečila. Tako naj bi odpadle domneve, da je šlo za poskus umora ali da se je odločila za usodni korak. Zenska se zdravi v videmski bolnišnici in ko si je nekoliko opomogla, je preiskovalcem povedala, kaj se ji je pripetilo. Sla je v toaleto, a ko se je vračala, je po pomoti odprla vrata in je padla z vlaka. Od tistega trenutka dalje se ne spominja ničesar več. Ko so jo našli, je bila težko poškodovana, vsa premočena in podhlajena. Požar na šolski ladji je bil najbrž podtaknjen Včeraj okrog polnoči so gasilci morali poseči na šolski ladji Borino, na kateri je izbruhnil požar, in sicer v strojnici. Ladja, ki služi tržaškemu pomorskemu inštitutu, je bila zasidrana blizu ribarnice. Prihiteh so gasilci iz centrale ter osebje iz Starega pristanišča. Takojšnjemu posegu se je treba zahva-liti, da je bila škoda omejena (dva, trije milijoni lir). Na plovilu tedaj ni bilo nikogar, sumijo pa, da je bil ogenj podtaknjen. Zagorela je namreč nafta, ki se zbira v neki posodi. Vsekakor, tudi če je slo za namerno dejanje, namen verjetno ni bil povzročih kaj nepopravljivega, sicer bi z vnetljivo tekočino verjetno polili lesene dele ladje ali sam motor (ogenj pa je izbruhnil v nekem kotu strojnice). Pred 50 leti so fašisti ubili Eugenia Curiela Rodil se je v Trstu v družini židovskega porekla SSko volitvah v občini Dolina Pred 50. leti ubiti tržaški antifašist Eugenia Curiel Danes v Trstu pobuda VZPI V Padovi pa tudi simpozij V sedržavno združenje partizanov VZPI-ANPI in Združenje bivših deportirancev ANPPIA se bosta danes ob 11.uri poklonili spominu Eugenia Curiela ob spominskem obeležju v parku Sv,-Justa. Vabilo širši javnosti, da se udeleži spominske slovesnosti, sta podpisala predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria in predsednik ANPPIA Srečko Colja. Curiela pa se bodo danes in jutri v Padovi spomnili na strokovnem posvetu, ki se ga bodo udeležile nekatere eminentne o-sebnosti iz političnega in družbenega življenja. Navzoč bo tudi nekdanji predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao. Sodelovali bodo tudi Curielova sestra, njegova sestrična ter znani režiser Gillo Pontecorvo, ki je bil Curielov soborec v mladinski komunistični organizaciji Fronte della gioventh. Curiela se bodo spomnili tudi v nekaterih drugih italijanskih mestih. Na današnji dan, pred petdesetimi leti, so fašistični škvadristi sredi Milana ubili Tržačana Eugenia Curiela, eminentno osebnost antifašističnega gibanja in enega od voditeljev komunistične mladinske organizacije Fronte della gio-ventu. Takoj po vojni so mu v spomin podelili zlato kolajno za vojaške zasluge. V utemeljitvi je napisano, da je bil Curiel med najbolj pogumnimi voditelji italijanskega antifašističnega gibanja, ki ga lahko mladi rodovi imajo za zglednega Italijana. Curiel se je rodil leta 1912 v premožni tržaški družini židovskega porekla in je že kot dijak pokazal veliko občutljivost in zanimanje za stvarnost, ki ga je obdajala. Ze kot mladenič se je vneto zanimal za naravoslovje in za umetnost, hkrati pa je krepil svoj kritični čut, ki ga je dosledno gojil vse do tragične smrti. Po opravljeni maturi je odšel na uni-verziteni študij v Firence, kasneje pa v Milan, kjer je vzpostavil prve stike s tamkajšnjimi antifašističnimi skupinami. Diplomiral je na univerzi v Padovi, kjer se je leta 1934 tudi zaposlil kot asistent na fakulteti za fiziko. V Padovi je Curiel začel globje proučevati marksizem, hkrati pa je študiral Croceja in Gentileja ter vzdrževal tudi stike z nekateri fašističnimi mladinskimi organizacijami, ki so začele kritično ocenjevati Mussolinijev režim. Nekateri so mu zaradi tega krivično očitali dvoumna in protislovna staliSCa, ki jih je mladi Tržačan kasneje v praksi demantiral. V Padovi je skupno s Tržačanom Guidom Gol-dschmidom in s prijateljem Renatom Mielijem postavil na noge krožek antifašističnih razumnikov, ki so začeh izdajati svoj časopis. V Parizu je Curiel navezal prve stike s KPI, ki jih je gojil tudi v Padovi, kjer je leta 1938 zaradi protižidov-skih zakonov fašističnega režima izgubil službo na univerzi. Preselil,se je nato v Milan, kjer ga je fašistična policija OVRA aretirala junija leta 1939. Nekaj mesecev je bil zaprt v milanskem zaporu San Vittore, nakar ga je posebno fašistično sodišče obsodilo na pet let konfi-nacije. Na otoku Ventote-ne je preživel pet let v družbi znanih antifašističnih voditeljev. Po Mussolinijevem padcu se je vrnil v Padovo, nato v Milan, kjer je bil nekaj časa direktor glasila KPI Unita in partijske revije »La nostra lotta« (Naš boj). Bil je med glavnimi voditelji mladinske komunistične organizacije Fronte della gioventu, v kateri je skrbel za stike z intelektualci in z razumniki. Curiel je padel pod streli fašističnih morilcev dva meseca pred splošno vstajo 25.aprila. Sredi Milana ga je prepoznal fašistični vohun, ki ga je izdal mimoidoči črni škvadri. Eden od fašistov je nekajkrat ustrelil proti njemu, ranjenemu Curielu je uspelo zbežati, škvadristi pa so ga kmalu dohiteli in hudo ranjenega zverinsko ubili. Pred dnevi se je odbor sekcije stranke Slovenske skupnosti v dolinski občini v razširjeni sestavi srečal s pokrajinskim tajnikom Petrom Močnikom, ki je uvodoma orisal politični položaj v državi in na krajevni pokrajinski ravni, s posebnim ozirom na problematiko slovenske manjšine v Italiji. Nato se je razvila poglobljena razprava o krajevnih političnih razmerah v luči priprav na bližajoče se občinske volitve. Pri tem so bila prikazana nova volilna pravila, po katerih bodo volilci izvolili novi občinski svet in, prvič neposredno, tudi novega Zupana. Sekcijski tajnik Sergij Mahnič je s tem v zvezi poročal o dosedanjih stikih z drugimi političnimi skupinami v dolinski stvarnosti, ki kažejo interes za volilno povezavo na osnovi skupne liste. Se posebej so bila poudarjena temeljna programska izhodišča stranke za oblikovanje ustrezne volilne koalicije ter kriteriji za izbiro kandidatov za svetovalce in župana, čigar nove naloge bodo po mnenju dolinske sekcije SSk bolj zahtevne in odgovorne kot doslej. »Zato mora biti izbira župana in svetovalcev oziroma odbornikov premišljena, upoštevajoč zmožnosti in tudi izkušnje, ki jih današnji čas zahteva od vseh javnih, v tem primeru občinskih upraviteljev«, piše še v tiskovnem sporočilu dolinskih voditeljev Slovenske skupnosti. CIVILNA ZAŠČITA / PREVENTIVNA AKCIJA PUST / V MESTU IN OKOLICI Rotor« na liceju Dante Na liceju Dante Alighieri v neposredni bližini sedeža deželnega sveta je včeraj o-poldne zatulila sirena. Zavijajoči glas je naznanjal hudo nevarnost: požar. Dijaki in profesorji, pa tudi ravnateljica in ne-učno osebje so na vrat na nos zapustili klopi, razrede in urade. V hitrici so si na silo oblekli jopice in plašče; zvezke in šolske torbe (ali bolje nahrbtnike), dnevnike in knjige, so pustili kar na mizah, ker je bila nevarnost huda in časa premalo, da bi ga izgubljali z »nepomembnostmi«: najprej je bilo treba rešiti najnujnejše - življenje. In vendar: mimoidočim, ki so se ob tisti uri potikali ob dolgi rdeči opekasti stavbi v središču mesta, se je - kljub zavijajočemu tuljenju sirene in vsesplošni gneči pred poslopjem - zazdelo, da nekaj s tistim požarom ni v redu. Dijaki, ki so prihajali iz šole, niso bili prav nič zaskrbljeni. Nasprotno: na njihovih obrazih je nasmeh risal zadovoljstvo, ne groze. Pa tudi v poslopju ni bilo niti duha, niti smradu po požaru, da o ognjenih zubljih, ki običajno švigajoče spremljajo tovrstne nesreče, sploh ne govorimo. Na kraj so po nekaj minutah že prispeli rešilci Rdečega križa in terenska vozila civilne zaščite. Bolničarji in »civilisti« so stekli v šolsko poslopje, po nekaj minutah pa so se vrnili. Vse _ je bilo v naj- Bp ***i ^ lepšem redu; vsi 1 y - so spoštovali ukaze, v šoli ni ostal nihče, preventivna protipožarna akcija je popolnoma uspela. Da, ker na liceju Dante Alighieri včeraj ni bilo požara, pa tudi nihče ni telefoniral, da je na šoli bomba (kot se je nekajkrat v Trstu že dogodilo), in je bilo treba zato poslopje brzo zapustiti. Vse je bilo predvideno v okviru preventivne akcije civilne zaščite, podobne tistim, ki so se v preteklem desetletju vrstile v sosedni Sloveniji pod znanim geslom »Nič-nas-ne-sme presenetiti«. Licej Dante je bil doslej edina šola na Tržaškem, ki se je v sklopu ministrskih določil odločil za tovrstni poskus. Akcija je popolnoma uspela. Po dobri pol uri so se lahko dijaki, profesorji in ostali spet vrnili v šolsko poslopje. Stekla so pustna praznovanja Jutri ob 14. uri na Opčinah 28. Kraški pust Pustna praznovanja so v polnem teku. V Miljah so pustne skupine v konklavi izvolile kralja Pusta, ki je ot-voril ples. Praznovanja so se začela tudi v Trstu: zjutraj je bil otroški pustni sprevod v Naselju S. Sergio, popoldne pa v Skednju mimohod v doilje oblečenih mask. Danes bo pustno praznovanje v Miljah posvečeno gledališču: od 17.30 dalje bodo na ulicah in trgih razne gk' dališke dejavnosti, med katerimi tudi nastop Petra Brooka, ki ga bo spremljal klarinetist Tony Scott. Jutri bo od 17.30 dalje ples na Marconije-vem trgu. Jutri ob 14. uri se bo na Opčinah začel 28. Kraški pust, v dopoldanskih urah pa bo sprevod mask in pustnin vozov v Naselju S. Sergio. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KONTOVEL / SREČANJE Z UREDNIKOM SATIRIČNEGA TEDNIKA CUORE Področno srečanje tokrat v Bregu Gostoljubje je nudilo KD Ropotec S področnim seCanjem, ki je bilo v sredo zveCer v Prebenegu, se je sklenil krog sestankov, ki si jih je tržaško predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev omislilo za utrditev in poglobitev stikov s svojimi Članicami. Tokrat je bilo srečanje namenjeno društvom in skupinam v Bregu in Miljah, gostoljubje pa je ponudilo prebe-nesko Kulturno društvo Jože Rapotec iz Prebene-ga. Vodstvo Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu je torej uresničilo sklep, ki je bil na začetku te mandatne dobe postavljen na vrh prednostne lestvice delovnega naCrta. Člani pokrajinskega odbora s predsednikom Borisom Pangercem na Čelu so si namreč postavili kot pomemben cilj svojega de- lovanja prav poživitev Človeških in neposrednih stikov z odborniki vseh društev in skupin, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev na Tržaškem. Zelja po tovrstnih srečanjih je večkrat prišla prav iz vrst Članic, nujnost boljšega stika, ki tvori dragoceno osnovo za kakovostnejši sodelo-vanjski stik med ZSKD in posameznimi kulturnimi delavci v Številnih društvih, pa je bila globoko občutena tudi na ravni sedanjega vodstva. Kot prejšnja področna srečanja z mestnim o-koljem najprej, nato z vzhodnim in zahodnim kraškim območjem, je bilo tudi soočanje s kulturno stvarnostjo v Bregu in Miljah nadvse pozitivno in prijetno. Izmenjava misli in mnenj, obojestransko sporočanje v sproščenem razgovoru prav gotovo spodbudi koristen odnos, ki se potem obrestuje v vsakodnevnem delu, bodisi v društvu kot na ravni Zveze slovenskih kulturnih društev. Ne nazadnje je izmenjava različnih izkušenj bogastvo za vsakogar, ki deluje na ljubiteljskem kulturnem področju, včasih pa tovrstno soočanje tudi uspe nakazati rešitve za morebitne težave. Področna srečanja so ena izmed nalog, ki si jih je Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu postavila za izboljšanje stika s Članicami. Druga oblika ostaja Zrno, drobno, a uporabno glasilo, ki bo prav kmalu doživelo svojo novo številko: seveda z vse tesnejšim sodelovanjem posameznih društev. Damjana Ota 0 svobodi tiska in o izkrivljeni podobi Trsta Claudio Sabelli Fioretti med resnostjo in šaljivostjo Odgovorni urednik satiričnega tednika Cuore Claudio Sabelli Fioretti se je sinoči ustavil v društveni gostilni na Kontovelu na srečanju z avtorjem, ki ga je priredil Studijski krožek Tomma-seo. Govoril je o satiri in svobodi tiska. Povedal je, da je zapustil tednik Sette in sprejel uredništvo satiričnega tednika, da bi bil bolj svoboden. »Gospodarsko sem nastradal, a duhovna odprtost nima cene,« je poudaril. »Svoboda tiska je v nevarnoti, a novinar mora najprej odgovarjati sebi in bralcem,« je naglasil. Na večeru, ki ga je Sabelli ocenil kot »redakcijsko srečanje«, toliko je bilo zanimivih in predvsem Šaljivih posegov, je bil naposled tudi govor o svobodi tiska na Tržaškem in o izkrivljeni podobi, ki ga o Trstu dajejo Številni tukaj izvoljeni politični predstavniki. Na sliki (foto KROMA) srečanje s Claudiom Sabelli Fiorettijem na Kontovelu. REPENTABOR / MEJNI PREHOD V dvojnem dnu avtomobila skrival kar 200 kg govedine OKROGLA MIZA Kako lahko časopis služi v didaktične namene Ko ga je finančni stražnik vprašal, če ima kaj prijaviti, je mirno odvrnil: »Nič«. Stražnika očitno ni prepričal, saj mu je začel natančno pregledovati avtomobil. Na koncu se je izkazalo, da je bil tisti »nic« debela laž, vsaj tako težka, kolikor je tehtalo lepo, sveže goveje meso, ki je bilo skrbno zakrito v posebno izdelanem avtomobilskem dvojnem dnu: bilo ga je kar za 228 kg. Do zaplembe je prišlo predvčerajšnjim na mejnem prehodu na Repenta-bru. O tihotapcu niso sporočili podrobnejših po- datkov, ve se le, da je star 55 let in da je bil finančni straži ze znan zaradi podobnega početja. Seveda so ga prijavili sodnim oblastem, Skoda, ki jo je »utrpel«, pa je nedvomno precejšnja. Poleg mesa so mu namreč zaplenili tudi avtomobil in mobitel, ker domnevajo, da mu je služil pri prepovedani trgovini. Obtožili pa ga niso samo tihotapstva, temveč tudi kršenja sanitarnih predpisov. Dvojno dno je bilo res mojstrsko izdelano, saj ga je bilo težko ugotoviti, Čeprav je bilo precej prostorno. Kako lahko časopis uporabimo v didaktične namene in iz njega ustvarimo sredstvo za civilno oblikovanje mladega človeka ter za utrjevanje Čuta solidarnosti med mladimi? Kakšno vlogo bi morali v tem okviru odigrati založniki, časnikarji, šolske oblasti, krajevne uprave in razne organizacije? In zakaj so vsi dosedanji poskusi v tem smislu klavrno propadli? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali danes najti odgo- vore na okrogli mizi z naslovom »Časopis v Soli, prostovoljstvo v življenju«, ki bo ob 15. uri v Časnikarskem krožku in ki se je bodo udeležili Fe-derico Megna, Anna Maria Muolo, Gian-franco Solinas in odgovorni urednik Piccola Mario Quaia. Prisotni bodo tudi predstavniki dijakov (žal samo) tržaških italijanskih višjih srednjih sol. Ob tej priložnosti bodo predstavili časnikarsko nagrado »Sergio Milic«. na pobudo mestnih muzejev Muzealski tečaj za šolnike in vodeni obisk C. Schmidta Shranjevanje muzejskih materialov, struktura arhivov, dokumentacijska dejavnost, zgodovinske raziskave bodo predmet tečaja za Solnike, ki ga prireja občinski gledališki muzej C. Schmidi z naslovom »Poti raziskave dokumentov«. TeCaj bo od 20. do 23. marca v prostorih muzeja v Ul. Imhriani 5 od 16. do 19. ure. Vodil jih bo ravnatelj občinskih muzejev za Zgodovino in umetnost ter muzeja Schmidi, dr. Adriano Dugulin v sodelovanju z didaktičnim izvedencem dr. Sergiom Cimarostijem. Na koncu tečaja bodo udeležencem podelili diplomo. Tečaja, ki ga prirejajo v sodelovanju s Šolskimi skrbnistvi in s šolskim nadzornistvom ter z Irrsae Furlanije - Julijske krajine, se bo lahko udeležilo največ 20 Solnikov, ki so redno zaposleni v tekočem šolskem letu. ProSnje s potrdilom ravnatelja Sole, kjer je bolnik zaposlen, sprejemajo do 15. marca pri muzejski direkciji v Ul. Cattedrale 15 pri Sv. Justu. Za informacije so na razpolago na telefonski številki 310500. V nedeljo, 26. februarja bosta ob 11. in ob 12. uri vodena obiska muzeja C. Schmidi v prvem nadstropju v Ul. Imbriani 5. Obiskovalci, ki bodo plačali Vstopnino 1.000 lir, se morajo prijaviti od 9. do 13. Ure na zgoraj navedeni telefonski Številki, ker je iz varnostnih razlogov dovoljen vstop največ 35 osebam, saj je pod starega poslopja dotrajan. Med obiskom bosta dr. Dugulin in izvedenec dr. Claudio Salata predstavila zbirko gledaliških in glasbenih predmetov. Med temi sta tudi pred kratkim pridobljeni violini: ena je pripadala Benitu Mussoliniju, druga, zelo kvalitetna pa je delo tržaškega izdelovalca violin Josipa Dolenca v drugi polovici prejšnjega stoletja. ____OPČINE / POGOVOR Z MIRO VOVK_ Korektivna telovadba V listu deželno tekmovanje v fiziki Na Oddelku za fiziko Tržaške univerze bo danes deželno tekmovanje, na katerem bodo izbrali dijake, ki se bodo udeležili vsedržavnega tekmovanja za nastop na letošnji mednarodni olim-piadi iz fizike. Olimpia-da bo julija v Canberri v Avstraliji. Tržaškega tekomo-vanja se bo udeležilo 43 dijakov, zmagovalcev prvih deželnih selekcijskih tekmovanj, ki so bila lanskega decembra v enajstih zavodih v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Prvih deset uvrščenih bodo 3. aprila nagradili v Trstu v okviru vsedržavnega tedna o znanstveni kulturi. Tekmovanja v Canberri se bodo udeležili najboljši višješolci, »izvedenci« o fiziki, iz 52 držav. Italija se letos osmič udeležuje tekmovanja. Doslej je bilo nagrajenih 13 italijanskih dijakov. V Prosvetnem domu na Opčinah je vedno zelo živo, saj poteka poleg raznih kulturnih prireditev, od predaval-nih večerov in razstav do koncertov, dramskih nastopov in drugih kulturnih srečanj, Se korektivna telovadba. Duša te dejavnosti je Mira Vovk, ki sicer živi v Portorožu, ki pa se, z rekreativno dejavnostjo, sedaj predvsem s korektivno telovadbo ukvarja že 12 let tu na Opčinah. Ze nekajkrat smo se z njo pogovarjali, spremljali njene uspehe pri tej dejavnosti in tudi beležili vtise in mnenja tistih, ki njeno rekreacijo, sedaj korektivno telovadbo, obiskujejo. Tokrat nas je zanimalo, kako gleda na svoje delo na Opčinah, na uspehe, ki jih je dosegla in tudi na načrte, ki jih ima za prihodnost. »Danes obiskuje te- čaje korektivne telovadbe okrog 180 oseb, približno 165 žensk in sedaj že drugo leto tudi skupina moških. Tti mi je v veliko zadoščenje. Ob ponedeljkih in četrtkih imamo vaje za ženske, in sicer v sedmih skupinah, ki začnejo s korektivno telovadbo že ob 9. uri zjutraj, končamo pa ob 18.30, z eno uro premora. Moški vadijo ob sredah in ker mi je bilo težko odhajati zvečer v Portorož in se že v četrtek zjutraj vračati na Opčine, so mi organizatorji te dejavnosti poskrbeli, da noč med sredo in Četrtkom preživim v neposredni bližini Prosvetnega doma. V prostorih bara smo naleteli na skupino žensk, ki so komaj končale telovadbo. Zadovoljne so bile, polne energije in videti je bilo, da se dobro počutijo. Zakaj pa prihajajo na to telovadbo? Predvsem zaradi težav s hrbtenico, kolki, zaradi bolečin v vratu, nogah, v ramenih itd. Tečajnice so različnih starosti -od 25, pa vse do preko 70 let. Vse se bolje počutijo, nekaj je v skupini tudi takih, ki obiskujejo telovadbo od samega začetka in se nadvse pohvalno izražajo o tej dejavnosti. »Prostori Prosvetnega doma so nam na razpolago in tukaj se dobro počutimo. Za uspešnost naše dejavnosti nam na primer manjka Švedska lestev. Razumemo pa, da je odgovornim težko namestiti to orodje, ker se v dvorani sicer odvijajo tudi druge dejavnosti. Zato pa opravljamo telovadbo na tleh; od udeleženk in udeležencev pa zahtevamo, da so oblečeni v trenirke iz bombaža in da so, pri določenih vajah, tu- di bosi.« TeCaj o korektivni telovadbi se na Opčinah začenja že meseca oktobra in nadaljuje vse do 1. junija. »Odnos vseh udeležencev in udeleženk do te dejavnosti je zelo resen. Zato beležimo tudi uspehe. Prav gotovo se ljudje teh tečajev ne bi udeleževali, Ce ne bi videli uspehov za svoje zdravje.« »Naj pa še povem, da organiziramo ob koncu tečajev še skupni izlet. Lani smo bile Zenske na primer v Stični inVačah pri Litiji. Letos imamo v nacrtu izlet v Ravenno, pa Se izlet po naših hribih na Krasu, da spoznamo svojo naravo in svojo okolico.« Vsi so torej s telovadbo zadovoljni, Mira Vovk, ki jih že toliko let vodi, pa Se prav posebej. Neva LukeS Petek, 24. februaija 1995 TRST H KP CEROVLJE-MAVHINJE Poleti prvi festival dramskih skupin Slovensko kulturno društvo Ce-rovlje-Mavhinje namerava prirediti festival slovenskih, zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhi-njah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca, za informacije lahko telefonirate na tel. št. 299798 (Antonie Katja) ali na tel. št. 299985 (Antonie Paolo) v večernih urah. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 24. februarja 1995 SERGEJ Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 2.57 in zatone ob 12.27. Jutri, SOBOTA, 25. februarja 1995 VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb pada, veter 14,4 km na uro severno.vzhodni, vlaga 84-od-stotna, nebo pooblaCeno z dežjem, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mattia Mazzaroli, Andrea Erceg, Danjel Guštin, Andrea Sedmach, Francesca Gad-dia, Giorgia Pescatori, Lamberto Leghissa in Egi-dio Sia. UMRLI SO: 85-letni Giovanni Basolo, 91-letna Giuseppina Strain, 73-letni Ernesto Zadnik, 79-let-na Emilia Pelos, 84-letni Angelo Bartole, 81-letna Angela Rodella, 95-letna Teresa Filafer, 44-letna Eleonora Spangher, 79-letna Lina Capellina, 75-letni Antonio Giovannini, 61-letna Sonia Zen, 84-letna Maria Polesello, 71-letni Gualtiero Segulin, 75-letni Mario Pecchiari. L! lekarne Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Gavana 11 (tel. 302303), L argo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEG (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39. BOLJUNEG (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. "7 KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Clerks - Commes-si«, r. Kevin Smith. AMB ASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Rus-sell. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pal-lottole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Love Affair - Un grande amo-re«, i. VVarren Beatty, Katherine Hepburn. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Pulp Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro. MIGNON - 16.00 -22.00 »Gole profonde«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »SPOR - 2000 1/2 anni fa«, i. Christian De Sica, Massi-mo Boldi, Anna Falchi. ALCIONE - 18.00, 20.15, 22.00 »The Mask«, r. Charles Russel, i. Jim Carrey, Cameron Diaz. LUMIERE - 20.00, 22.15 »Kika, un corpo in prestito«, r. Pedro Almo-dovar, prepovedan mladini pod 14. letom. PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 25. t. m. na ogled filma “ INSONNIA D’AMORE“ (igrata Meg Rayan in Tom Hanks). Sledila bo pustna družabnost. Začetek ob 18.30. ZAMEJSKA SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA priredi v nedeljo, 26.t.m., od 15. do 18. ure v župnijski dvorani v Nabrežini PUSTOVANJE za volčiče in veverice. Od 19. ure dalje pa za starejše elane. Vabljeni. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 26. t. m. v društvene prostore v Sempolaj na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 15. do 18. ure. ZDRUŽENJE staršev osnovne Sole Prosek prireja PUSTNO RAJANJE, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 26. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Ci-cerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Združenje LUPUSINFABULA vljudno vabi na predavanje na temo POMEN ZNAČAJA V VZGOJNEM PROCESU ki bo danes, 24. februarja 1995 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Srečanje, ki je namenjeno vzgojiteljem, šolnikom, staršem, animatorjem in vsem, ki so jim pri srcu vzgojna vprašanja bo uvedel strokovnjak CARLO DONATI iz Brescie. DEVINSKI ZBORI PRIREJAJO V DISKOTEKI [BIVŠA EUFBRIA ] Vsak večer od 21. ure dalje ples z D. J. in ansambli: Danes, 24. t. m„ igra STATUS SVMBOL; Jutri, 25. t. m., HAPPY DAY; v torek, 25. t. m., igra STATUS SYMBOL in torek, 28. t. m. od 15.30 do 18.30. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 26. t. m. od 15. do 19. ure na Stadionu L maj, Vrdelska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde. KD F. VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 26. t. m. in v torek, 28. t. m. od 15. do 19. ure z ansamblom Adria kvintet v kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ« prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, PUSTNI PLES ob zvokih ansambla »Keydea«: ples, glasba, jedača, pijaca, srečolov. Priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na št. 51377. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca vabita na DRUŽABNOST IN PUSTOVANJE v ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. KD S. ŠKAMPERLE in ŠPORTNA SOLA Trst vabita najmlajse na PUSTNO RAJANJE. Za veselo razpoloženje in zabavo bodo poskrbele mlade animatorke v ponedeljek, 27. t. m., od 16. do 18. ure na Stadionu 1. maj. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na »PO-RABSKI VEČER« s predstavitvijo raziskave »Podoba našega otroka v Porabju«. Govorili bodo Jože Hirnok, Danilo Sedmak in sodelavci. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM priredi na pustni torek, od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE za otroke do 12. leta starosti. VESELO PUSTOVANJE za majhne in velike - Srenjska hiSa v Mackoljah v torek, 28. t. m. od 16. ure dalje. Zabavali se bomo z Long Zlunk. Vabljeni! SKD PRIMOREC -Trebče in Mladinska skupina prirejata v torek, 28. t. m. od 15.30 do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. KD V. VODNIK vabi vse male-mini maske, da se podajo na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v torek, 28. t. m., od 15. ure dalje v društveni dvorani. (P.S. Zabava in pravo razpoloženje sta zagotovljena!!!) SEKCIJA VZPI - ANPI E3 Slavljenec OSKAR pozor! Da te ne bi srečanje z Abrahamom “omehkuži-lo“ ter da bi nam bil se dolgo mladostno poskočen! Vse najboljše ti želijo rekreativci SD Breg. Dragi prijatelj, ki danes slaviš Častitljivo “starost"! Prvo polovico stoletja si posvetil opravljanju stvari, ki so te zadovoljevale. Želimo ti, da bi ti tudi cela druga polovica potekala kot si sam želiš, oz. tako kot prva. Zvesti prijatelji. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIŽA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimbergo in ogled prsutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje do 26. t. m. - M. Tu-rel, tel. St. 220266. SK BRDINA sporoča, da v nedeljo, 26. t. m. odpade izlet v Trbiž zaradi slabih snežnih razmer. SK BRDINA organizira v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 27. t. m., od 19. do 21. ure. SKD CEROVLJE -MAVrilNJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra To-blach za nesmuCarje. Zbirališče ob 6. uri v Seslja-nu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. me. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Kromberg na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled Kosovelove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-to, UL Paganini 2, do Če- trtka 2. marca. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 8. marca, ob Dnevu Zena , izlet v Dolenjske Toplice in v Stično. Možnost kopanja v bazenu v Toplicah. Vpisovanje v sredo, 1. marca , ob 9. mi na sedežu društva v Ul. Cicero-ne 8. 3 ŠOLSKE VESTI E. Antončič prireja v soboto, 4. marca, ob 16. mi v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo TPPZ P. Tomažič, med govorniki bo tudi partizanski komandant, nosilec zlate kolajne za vojaške zasluge Giovanni Pešce, soborec pokojnega Josipa Verginelle. FC PRIMORJE organizira DAN ZENA v Kulturnem domu na Proseku v soboto 4. marca . Informacije in rezervacije: cvetlicama Nadja in cvetlicama Cvetka. ČESTITKE SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča neuč-no osebje (A.T.A.), da je Cas do 11. 3.1995 za vložitev prošenj za premestitve. Obrazci in informacije na sedežu SSŠ. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno osebje vseh stopenj, da bo danes, 24. t. m. mad odprt tudi v popoldanskih urah in sicer od 16.30 do 18.30 za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za vključitev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc. Z! OBVESTilA GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: jutri, 25. t. m.: Medja vas in Sesljan, v nedeljo, 26. t. m.: Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sem-poalj in Praprot ter v ponedeljek in torek Vižovlje, Nabrežina in Trnovca. BRANI SVOJE ZDRAVJE - alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associazione club alcoli-sti in trattamento -Združenje klubov zdravljenih alkoholikov ) srečanje zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi bos spoznal ”nov stil življenja”. Čakamo te na našem sedežu v Ul. Fo-schiatti 1 v Trstu od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. 370690. Odloči se za obisk! SKD CEROVLJE-MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. St. 299798 (K.AntoniC) ali 299985 (P. Antonie) v večernih urah. MALI OGLASI ZAVAROVALNA AGENCIJA na Krasu sprejme v službo uradni-co/ka, možna prva zaposlitev. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Zavarovalnica". PODJETJE elektronskih in električnih instalacij išče marljivega vajenca. Tel. st. 0481/882032. ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu ali v Miljah s pogledom na morje. Tel. St. 662023 ali 370947. SONČNO, trosobno, sodobno opremljeno sta-' novanje oddam. Ponudbe poslati: Publiest, Ul. Montecchi 6 - Trst pod PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) 5. IVI AR CA x/ Primorskem dnex/niku barvna priloga: OOČIIMA ZGOIMIK, Izkoristite priložoost za x/aš oglas: pokličite Publiest: tel. 7r7r3151588 H Sifro’Trst”. NA PROSEKU se je v nedeljo izgubil psiček svetlo rumene barve po imenu Simba. Kdor ga je videl, naj tel. na st. 251231. PODARIMO simpatične majhne psičke. Tel. St. 200865. ZARADI osebnih razlogov prodajam potovanje v Lanzarote (Kanarski otoki) za tri osebe od 6. do 13.3.1995. Za informacije tel. Se danes, 24. t. m. na St. (040) 225734. PRODAM avtomobil Niva, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. St. 228932. PRODAM A 112, letnik 85 v odličnem stanju. Tel. 229468. DAJEM v najem vinograd. Tel. St. 231859. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju St.123. KMEČKI turizem je odprt v Zagradcu st. 1 pri Ostrouski. OSMICO ima odprto v Borštu Benedikt Žerjal -Diko. PRISPEVKI V spomin na Ano San-tino Briscak por. Ferluga daruje mož Lado 400.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju in 100.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo prijatelji društvenega bara 105.000 lir in N.N. 300.000 lir. Ob 3. obletnici smrti Ferdinanda Košute darujeta neCak Fabio in žena Cernjava KoSuta 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. Namesto cvetja na grob Bernarde Hrovatin darujeta Silvo in Karmela 20.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Bernardo Hrovatin daruje sestra Štefanija 50.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na sestro Santino Ferluga iz Nove Gorice darujeta družini GaC in Kjuder 300.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Romano PraSelj darujejo Anamarija, Marija in Silvestre 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Lonjerja. V spomin na Andreja Čoka darujeta Silvestro in Marija 20.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Ob 1. obletnici smrti Ivanke Kobal darujeta Frida in Karla 100.000 lir za CPZ Sv. Jerneja. V spomin prijatelju Antonu Kocijanu darujeta Liljana Furlan 50.000 lir in družina Furlan 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin dragemu prijatelju Antonu Kocijanu daruje Marija Glavic Gulič 50.000 lir za SKD Barkovlje. 24.2.1993 24.2.1995 Dve leti sta minili, odkar nas je zapustil naš dragi Angel Kocijan Ostal boš vedno v naših srcih Družina Domjo, 24.2.1995 24.2.1990 24.2.1995 Ob 5. obletnici smrti Antona Batiča se ga z ljubeznijo spominjata žena in sin Lonjer, 24.2.1995 Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Onorato Bertocchi (Stelio) Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo hči Mara s Francom, vnuk Marko in ostalo sorodstvo Kolonkovec, 24.2.1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Dragi nono STELIO ! Ostal boš vedno v mojem srcu Marko Kolonkovec, 24.2.1995 Ob izgubi dragega Ste-lia sočustvujeta z Maro in Francom Vera in Silvano Kolonkovec, 24.2.1995 Ob izgubi dragega Ste-lia Bertocchija izreka iskreno sožalje prizadeti družini PD Kolonkovec t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona Angela Rodella por. Žerjal Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Pepi, hci Nilde z možem Darjom, sin Marjo z družino, sestri Marija in VVilma z možem ter ostalo sorodstvo Dolina, 24.2.1995 Zadnji pozdrav najini dragi noni pošiljata vnukinji Marina z Deanom in Patricija z Igorjem Za najino drago teto žalujeva nečaka Ervino in Claudio Pridružuje se tudi Grazia s hčerami NOVICE ŠTMAVER / RAZSTAVA O STARIH CERKVAH Razstava idrijskih čipk iz Benetk v Kulturni dom V Četrtek, 2. marca, ob 18. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici otvoritev zanimive razstave »Idrijske čipke«, ki jo prirejajo Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice, Občina Idrija ter Mestni muzej iz Idrije. Pokrovitelji razstave pa so goriška Pokrajina, Občina, Trgovinska zbornica, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu in Čipkarska šola iz Idrije. Razstava je bila pred Časom predstavljena v Benetkah v dvorcu Ateneo San Basso na trgu Sv. Marka, od 25. marca do 8. aprila pa bo na ogled tudi v Beneški galeriji v Spetru. Razstava idrijskih Čipk bo v Gorici odprta od 2. marca do ponedeljka 20. marca. Prometne omejitve v Gorici v dneh pustnih prireditev Goriški župan je izdal ukaz o začasni omejitvi prometa v dneh pred pustom in na pustni torek popoldne. Jutri bo od 14. ure dalje prepovedano parkiranje na Komu. Prepovedan bo tudi dostop vozil. Prepoved velja do konca prireditve, ki jo pripravlja klub “Arniči del taieto”. V torek popoldne pa bo za vsa vozila zaprt Korzo med križiščem z ulico Garibaldi in ulico Oberdan. V nedeljo popoldne pa bo na območju gradu prepovedano parkiranje in vožnja motornih vozil. Vladni odlok bo podaljšal rok za delovanje občisnke klavnice Goriška občinska klavnica bo lahko delovala Se nekaj časa, Četudi ni v skladu z evropskimi normativi. Klavnico bi morah prilagoditi do 28. februarja. Toda investicija bi bila prezahtevna, zato je občina raje podpisala pogodbo z družbo “Frigoriferi Ison-zo”, ki bo poslej skrbela za zakol v novi klavnici. Ta objekt je Se v gradnji in naj bi bil uporaben Sele junija ah julija. Iz zagate bo gorisko občino izvlekel vladni odlok, ki bo dopustil delovanje občinske klavnice do ureditve nove. Tako je podtajnik za zdravstvo prof. Condiorelli zagotovil Zupanu Va-lentiju in predsedniku združenja trgovcev Bisesiju. Skupnost Arcobaleno prireja delavnice za socializacijo Skupnost Arcobaleno prireja delavnice šivanja-ple-tenja, mizarstva, vrtnarstva in kuhanja. Namenjene zlasti mladim v težavah, saj je med nameni tudi omogočiti socializacijo, odprte pa so tudi vsem, ki želijo pridobiti osnovne veščine na navedenih področjih. Delavnice bodo začele delovati 6. marca na sedežu skupnosti v Ul. sv. Mihaela 38. Prijave (vpisnina znaša 40 tisoč lir) sprejemajo na tel. 22012 vsak delavnik od 9.30 do 12. in od 14. do 17. ure. KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA Vljudno ste vabljeni na predstavitev monografije Borisa Paternuja France Prešeren 1800 - 1849 O delu bo ob prisotnosti avtorja govorila Lojzka Bratuž. Predstavitev bo v galeriji Katoliške knjigarne danes, 24. februarja, ob 18. uri Prikaz zgodovine vasi pod Sabotinom Fotografije in dokumenti ponujajo zanimiv prerez preteklosti Oslavja, Pevme in Štmavra Ogled razstave v štmaverski šoli (foto Studio Reportage) Se nekaj dni bo v nekdanji osnovni Soli v St-mavru odprta razstava o cerkvah na Oslavju, v Revmi in Stmavru ter o razvalinah cerkve na Sabotinu. Razstavo so postavili ob koncu prejšnjega tedna, ob priložnosti tradicionalnega vaškega praznika in žegnanja in si jo je zlasti v nedeljo z zanimanjem ogledalo veliko obiskovalcev. Razstava bo odprta Se do prve nedelje v marcu. Na razmeroma omejenem prostoru je prikazan bogat izsek iz preteklosti treh krajev ob vznožju Sabotina. Razstava je sicer osredotočena na sakralne objekte s posebnim poudarkom na cerkev sv. Marije in sv. Valentina na Sabotinu, ki jo iz ruševin s posebnim prizadevanjem in vnemo reSuje Mario Muto ob pomoči VValterja Olmija in skupine “domačih” fantov. Na Skolju delajo že dobrih deset let in rezultatov ne manjka. Glede razstave velja zabeležiti predvsem to, da so prireditelji uspeli izbrskati precej zanimivih starih fotografij, ki obiskovalcu približajo podobo krajev pod Sabotinom preden se je tu razbesnela prva svetovna vojna. Fotografije posnete med prvo svetovno vojno (n.pr. staro Oslavje z ruševinami cerkve, pokopališča, ruševine) dajejo obiskovalcu vtis totalnega materialnega opustošenja. Veliko eksponatov se nanaša na obdobje neposredno po prvi svetovni vojni (obnova porušenih cerkva, nacrti Maksa Fabianija za cerkev v Revmi, nakup in prevoz ter namestitev zvonov, kjer so bili napisi lahko samo v italijanščini ali latinščini, kakor izhaja iz razstavljenega dokumenta). Razstavo dopolnjujejo Se stare, zares v zadnjem trenutku rešene fotografije štmavrskih družin in posameznikov, ki dokumentirajo predvsem žensko noSo ob prelomu stoletja. Kot dopolnilo razstavi je seznam cerkvenih in državnih dostojanstvenikov v Časovnem razdobju, ki ga zaobjema razstava. Osrednji del je vsekakor namenjen prikazu ruševin stare cerkve in samostana na Sabotinu. Prvič se objekt vrh gore omenja v Trubarjevem Času je na predstavitvi razstave povedal domači župnik Vojko Makuc ter posebej podčrtal, kako je prav okrog ponovnega odkritja cerkve na Sabotinu začelo v kraju naraščati zanimanje za preučevanje preteklosti kraja. Ob tem ni mogoče mimo dragocene vloge Maria Muta, ki je skupaj z Wal-terjem Olmijem in drugimi sodelavci, eden od teh je tudi Zdenko Vogrič, ter elani društva vložil veliko truda v pripravo razstave. Cerkev in druga poslopja na Skolju so po ukazu cesarja opustili leta 1786 in najbrž tudi porušili. V popisu franci-scejskega katastra (leta 1812) so na parceli že omenjene ruševine cerkve. Zidovi cerkve in samostana so se ohranili Se dobrih sto let in so bili, še na prelomu stoletja, lepo vidni (fotografija). Kar ni uspel uničiti zob Časa, so storile granate v prvi svetovni vojni. RONKE / PUBLIKACIJA ISTOIMENSKEGA DRUŠTVA Slovenska prisotnost v zborniku Bisiacaria Zbornik ureja pesnik in kulturnik Silvio Domini Bisiacaria ni le skupno ime za nižinske kraje med Timavo in SoCo. To je tudi naslov zbornika, ki ga bizjasko kulturno društvo s sedežem v Ronkah izdaja enkrat let-no. Ureja ga pesnik in zgodovinar Silvio Domini- Tudi zadnja Številka, ki je izšla tik pred koncem lanskega leta, je vsebinsko bogata. Pomembno je nadaljevanje studije Alfia Perca 0 prebivalstvu v osmih občinah tega območja. Pred letom dni je Perco Preučil razdobje pred 1. svetovno vojno. Zbral je Poimensko priseljence iudi z označbo krajev pdkoder so prišli v Tržič in okolico, se zlasti tak-rat ko se je tam pričela razvijati industrija. Na ®nak način se nadaljuje objava Studije od let po 1. svetovni vojni pa do današnjih dni. Razumljivo je, da se podoba spreminja. NiC vec ne najdemo med novimi naseljenci nemških, madžarskih, Čeških, slovenskih ali poljskih imen. V glavnem so tu navedena le italijanska imena in Se ta predvsem taksna, ki so doma na italijanskem jugu. O zgodovinski preteklosti teh krajev pišejo A. Asquini, B. Bertotti, Silvio Domini. M. Dorsi piše o gradnji prve železnice, ki je sredi prejšnjega stoletja prišla v Tržič in o kasnejših poskusih za gradnjo novih železnic. O tržiski stolnici z visokim zvonikom piSe L. Pava. Vrsta avtorjev nato objavlja nekaj pesmi in proznih sestavkov v bizjaskem narečju. Slovenska problematika s sosednega Krasa je tudi tokrat prisotna. Pisec teh vrstic je prispeval spis o doberdobski posojilnici in sicer o zanimivem dogodku iz časa med 2. svetovno vojno. V septembru 1943 so Nemci pridrveli v Doberdob in sežgali vec his, med temu tudi županstvo. V njem je svoj sedež imela posojilnica. Predsednik Anton Gergolet se je takrat izselil v Ronke in posojilnica je nekaj let, tudi po končani vojni, poslovala v tem kraju. Podatek je zanimiv se zlasti zaradi tega ker je 27. novembra 1993 doberdobska posojilnica odprla svojo podružnico v Ronkah. Marko VValtritsch V I* IVM n I IM M M V K n v Dve prireditvi v počastitev dneva kulture Za Slovence, ki živijo razkropljeni v raznih krajih v Laškem, je praznik slovenske kulture ena od priložnosti, na katerih se že redno srečujejo vsako leto. Tako bo tudi nocoj ob 20.15 v sejni in prireditveni dvorani na županstvu v Ronkah, kjer slovensko kulturno in rekreativno društvo Jadro prireja proslavo dneva slovenske kulture. Za Slovence v Laškem je postala že navada, da vsako leto na ta praznik povabijo kako znamenito osebnost. Tokrat bodo v gosteh imeli novinarko Dorico Makuc. Avtorica Številnih zanimivih televizijskih oddaj in dokumentarnih filmov bo predstavila svojo knjigo Aleksandrinke, ki pripoveduje o težkem življenju slovenskih zlasti primorskih žensk, ki so kot dojilje in dekle služile v Egiptu. Na kulturnem večeru bo nastopil tudi Tržaški oktet. Prireditev ob dnevu slovenske kulture prireja nocoj tudi Športno in kulturno društvo Danica na Vrhu. Proslava bo s pričetkom ob 20. mi v dvorani kultumo-športnega centra Danica. Nastopili bodo recitatorji z izborom poezij o Krasu, program večera pa bo zaokrožil nastop moškega pevskega zbora kulturnega društva Jezero iz Doberdoba. KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Stargate«. Igrata Kurt Russel in James Spader. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Neli«. Igrata Jodie Foster in Liam Neeson.. TR2IC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Pallottole su Broadway«. Rež. Woody Allen. B KONCERTI GLASBENO ZDRUŽENJE RODOLFO LIPI- ZER prireja nocoj ob 20.30 bo v avditoriju L. Fogar koncert ciganske glasbe. Nastopil bo Kalin an Farkaš Ensemble iz mesta Gyor na Madžarskem. PRIREDITVE KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev monografije Borisa Paternuja France Prešeren 1800-1849. O delu bo ob prisotnosti avtorja govorila Lojzka Bratuž. Predstavitev bo v galeriji Katoliške knjigarne danes ob 18. uri. SD SOVODNJE prireja jutri tradicionalno pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila so na razpolago pri G. Mar-sonu, Davorinu Peliconu, Igorju Petejanu in LuCotu Fajtu. KD OTON ŽUPANČIČ prireja v torek, 28. februarja, s pričetkom ob 15. uri otroško pustno rajanje v domu Andreja Budala v Standrežu. SKPD F.B. SEDEJ iz Steverjana vabi na veselo pustovanje jutri ob 20.30 v telovadnici pri Katoliškem domu v Gorici. Igral bo ansambel Adria kvintet. Nagradili bodo najlepšo masko. Prijave po tel. 884160 in 531407. KD OTON ZUPANČIČ V STANDREŽU prireja 4. marca družabnost ob mednarodnem prazniku žena. Pojasnila in prijave pri Marti tel. 21407. KD DANICA prireja družabnost ob 8. marcu v kulturno-športnem sre-diSCu na Vrhu v soboto, 4. marca, ob 19.30. Prijave sprejemata Elda in Irena (tel. 882190 ali 882222). F3 RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je do 27. trn. postavljena razstava slikarske Clotilde Menardi - Fenzl. Ogled ob delavnikih med 9. in 13. uro in med prireditvami v domu. V GALERIJI KINA VTT-TORIA je do 7. marca na ogled razstava crnobelih fotografij Pierlugija Bum-bace “P. jazz”. Razstavo prireja združenje Exit. Ogled po umiku filmskih predstav. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300 KD OTON ZUPANČIČ Standrež vabi na pustno praznovanje zž mmd ? džuglkto® ki bo nocoj ob 20.30 v domu Andreja Budala v Standrežu. Nadradili bodo najlepšo masko. H3 OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORISKO sporoča urnik odhoda avtobusov za pustovanje jutri v Gallianu: 1. avtobus ob 15.30 s Travnika, gost. Primožič, Podgora, LoCnik; 2. avtobus od 15.30 iz Standreža; 3. avtobus ob 15.30 iz Sovodenj. Udeleženci z lastnimi sredstvi naj se zberejo v gostiSCu ob 16.30. KD SOVODNJE obvešča, da je zbornik Tabor “Sovodnje 93” na razpola^ go pri odbornikih društva. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja začetniški in izpopolnjevalni teCaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ah 81113. SKUPNOST ARCOBALENO daje v najem pustna oblačila na sedežu v Ul. sv. Mihaela 38 (tel. 22012). B___________IZLETI ODBOR UPOKOJEN-CEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja. Prijave v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 11. marca ob dnevu žena izlet na Bled z muzejskim vlakom. Odhod ob 9. uri iz Nove Gorice. Prijave do 3. marca v trgovini pri Mili (tel. 78072) in v gostilni Peric (tel. 78000). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORISKO prireja ob 8. marcu izlet v Caorle. Prijave v sredo, 1. marca, na sedežu in pri poverjenikih. POGREBI Danes ob 10.30 Amal-do Turcutto iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojce in na glavno pokopališče, ob 10.30 Ermene-gilda Spessot iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Claudio Zorzet iz splošne bolnišnice v Škocjan ob Soci, ob 13.15 Angela Battistella vd. Baz-zani iz sploSne bolnišnice v Speter ob Soci. + Zapustila nas je naša draga sestra in teta Žela Briško Žalostno vest sporočajo sestra Ana in nečaka Dino in Marjan z družinama. Pogrebo bo jutri dopoldne iz bolnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Standrežu. Standrež, 24. februarja 1995 POKRAJINA / V PONEDELJEK SEJA SVETA SOVODNJE / NA POBUDO KULTURNEGA DRUŠTVA IN ZSKD Ugo zapuščata dva svetovalca Toniolov namestnik bo pristopil k zelenim, Zamparo pa naj bi poslej bil neodvisen Pregled kulturnega utripa nekoč in danes Predstavili tudi VValtritschevo knjižico o tiskani besedi V ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri je napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja je kar nekaj točk, glede katerih se utegne razviti živahna razprava. Med drugim je predvidena zamenjava enega od svetovalcev Severne lige s prvim neizvoljenim na isti listi. Pokrajinski svet naj bi preklical mandat Corra-du Toniolu zaradi že stalne odsotnosti na sejah pokrajinskega sveta. Toniola so zadnjic na pokrajini videli pred veC kot enim letom, medtem ko pravilnik določa, da se svetovalcu po treh zaporednih neopravičenih odsotnostih lahko odvzame mandat. Toniolova zamenjava odpira tudi za Severno ligo neprijetno politično vprašanje. Prvi neizvoljeni na tej listi je namreč 37-letni TržiCan Alberto Rodolfi, ki bo torej postal pokrajinski svetovalec takoj po preklicu Tonio-lovega mandata. Rodolfi pa se je v zadnjem Času oddaljil od Lige in se približal listi “Cittadini p er Monfalcone”, ki združuje zelene in nekatera druga gibanja. Napovedal je že, da bo se bo v pokrajinskem svetu pridružil svetovalski skupini zelenih. To pa ne bo edina izguba za Severno ligo. Tako kot je pred kratkim že naredil na občini, naj bi Adriano Zamparo prav na ponedeljkovi seji napovedal svoj umik iz svetovalske skupine Lige zaradi že dolgotrajnih razhajanj in konfliktov z upravo in z večino svetovalske skupine. Zamparo naj bi ostal v pokrajinskem svetu kot neodvisen. Ti dve spremembi bosta ošibili upravo, ki je doslej lahko računala na 15 glasov (vključno s predsednico, ki je hkrati tudi Članica pokrajinskega sveta) od petindvajsetih. Poslej bo Liga ohranila le še 13 svetovalcev in bo torej imela v pokrajinskem svetu le krhko večino enega glasu. Na ponedeljkovi seji bo pokrajinski svet sklepal o tudi pristopu v konzorcij za razvoj univerze v Gorici ter razpravljal o predlogu DSL za ustanovitev prirodoslovne sekcije v okviru pokrajinskega muzeja. DOBERDOB / LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI Lavrenčič kandidat za župana Na srečanju z društvi razpravljali o sestavi kandidatne liste Načelnik Občinske enotnosti Karlo FerletiC je te dni sklical na posvet vsa društva doberdobske občine, da bi predstavnike seznanil s potekom priprav na bližnje občinske volitve. FerletiC je obrazložil potek srečanj za sestavo oz. potrditev liste Občinske enotnosti in soočanje s strankami na občinski ravni. V pretres je postavil tudi delovanje občinske uprave v zadnji mandatni dobi. Postavil je dva predloga in sicer imena za sestavo komisije, ki bo izbirala kandidate, kot kandidata za župana na listi Občinske enotnosti pa je predlagal dosedanjega župana Maria Lavrenčiča. Razprava je nato zajela najbolj pekoCe teme okrog novega volilnega zakona in sistema preferenc. V pretres je prišel tudi problem vključevanja žensk, kot to predvideva zakon. Govor je bil tudi o novem znaku Občinske enotnosti, ki naj bi predstavljal vrednote delavstva, tradicijo antifašizma in ideale odporništva. Več je bilo tudi predlogov glede sestave kandidatne liste, ki bo morala upoštevati predvsem sposobnost kandidatov. V ta sklop spada seveda tudi rešitev nekaterih težav, kot je na primer zagotovitev predstavništva raznih zaselkov v občinskem svetu. Prevladalo je mnenje, da se da najti uravnovešeno in sposobno ekipo ljudi, ki bo učinkovito predstavljala do-berdobsko občino v naslednji mandatni dobi. Sestanek se je zaključil s tem, da je bila sprejeta kandidatura Maria Lavrenčiča za mesto župana, poleg tega pa je bila sestavljena tudi komisija, ki bo skrbela za izbiro kandidatov, (mj) S predstavitvijo publikacije Tiskana beseda na Goriškem in predavanjem o kulturnem življenju v sovodenjski občini skozi časovna obdobja so v sredo zveCer v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah zaključili niz večerov ob dnevu slovenske kulture, ki ga je priredilo domače kulturno društvo. Pred nekaj dnevi so namreč predstavili zbornik Tabor Sovodnje 93, v katerem so objavljeni izvlečki dveh raziskovalnih taborov, ki so se odvijali na območju Sovodenj leta 1985 in 1993. Prejšnjo nedeljo so prišli na vrsto otroci, ki so si ogledali uprizoritev glasbene pravljice Mestni godci v izvedbi mladinske skupine SKD Primorec iz Trebč, v sredo zvečer pa sta društvo in Zveza slovenskih kulturnih društev povabila v sovodenjski kulturni dom novinarja in velikega poznavalca naše preteklosti Marka VValtrit-scha. Večer je potekal v prijetnem vzdušju: uvodoma je nastopila domačinka Erika Pelicon, gojenka Glasbene matice - Sola Emil Komel, ki je zaigrala krajšo skladbo na harmoniko. Nato je goste in domače občinstvo pozdravila predsednica kulturnega društva Sovodnje Alenka Florenin, ki je izrazila zadovoljstvo, da so letošnji praznik slovenske kulture v Sovodnjah obeležili z dvema publikacijama, kar potrjuje ustvarjalnost in duhovno aktivnost naših ljudi. O VValtritschevi brošurici, ki je izšla kot priloga informativnega lista Glasilo, je spregovoril predsednik ZSKD za Goriško in glavni urednik Glasila Rudi Pavšič. Uredništvo je v prejšnji sezoni sklenilo, da bo ob rednem izdajanju mesečnega lista poskrbelo za občasno objavo monografskih zvezkov, ki naj bi poglobili in podrobneje analizirali določene aspekte naše stvarnosti, je dejal Pavšič. VValtrit-schev zapis o tiskani besedi na Goriškem je drugi v tej seriji, ki jo je lani otvorila zbirka pesmi prof. Milana Bekarja - Bršljanskega. Pavšič je tudi že napovedal izid dveh pri- log, ki bosta posvečeni starim ljudskim običajem in goriški telesni kulturi. Cilj teh publikacij je vsekakor boljše poznavanje naše polpreteklosti, ki je v zavesti večine ljudi nekoliko meglena in brez pravih obrisov. Marko VValtritsch je po uvodnih mislih o pomenu slovenske kulture za tu živeCe Slovence in o potrebi, da se v tem okolju naprej razvijeuno in uveljavljamo, podal kratek zgodovinski pregled kulturnega življenja v Sovodnjah in v drugih bližnjih vaseh. 2e pred prvo svetovno vojno je bila dejavnost v prosvetnih društvih in šolah zelo živahna. Osnovni šoli sta bili v Sovodnjah in Gabrjah, prva je bila ustanovljena že sredi prejšnjega stoletja. Poleg ljudskih šol sta bili v Sovodnjah še košarska in Čipkarska šola. V vasi sta delovali društvi Nada in Zvezda, ki sta bili izraz dveh političnih taborov, liberalnega in klerikalnega. VValtritsch je zatem prebral nekaj Člankov iz Gabršcko-vega Časopisa Soča, ki je izhajal ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja, iz katerih izvemo marsikatero zanimivo informacijo o prire- ditvah in pobudah bralnega in pevskega društva Nada. Po prvi vojni se je delovanje kulturnih društev nadaljevalo, potem pa je bilo prepovedano. Ponovno je oživelo leta 1945, ko so priredili nekaj veselic v»baraki«in pozneje pri Kodermacevih. V Sovodnjah so velik uspeh imeli festivali, pozneje tudi folklorni prazniki. Od leta 1972 se je vsa kulturna dejavnost preselila v nov kulturni dom, ki je postal sedež društva. VValtritsch je ob koncu opozoril na nevarnost potujčevanja in priseljevanja, ki preti slovenskim vasem in na potrebo, da se tej upremo.»Uprli pa se bomo s tem, da se bomo ohranili. Ohranili pa se bomo samo, ce bomo dovolj trdni in odločni v tem, da ohranimo svoj jezik. Ne samo med štirimi hišnimi stenami, marveč povsod v javnosti, na ulici, v trgovini, v šoli, v cerkvi, na županstvu in seveda tudi s prebiranjem slovenskega časopisja ter s prihajanjem na kulturne prireditve. Teh pa mora biti cimvec«, je zaključil VValtritsch. Na sliki (Fotostudio Reportage) Marko VValtritsch in Rudi Pavšič PUST / NEDELJSKEGA SPREVODA VOZOV LETOS NE BO Jutri pustovanje na Komu v nedeljo poulični nastopi Glavne prireditve v mestu na pobudo kluba "Amid del taieto" Se dobro, da na Kornu deluje klub “Arniči del taieto”, sicer bi letos v Gorici tvegali, da gre pust skoraj neopazno mimo nas. Občinska uprava namreč ni pokazala nobenega zanimanja, da bi ohranila nedeljski sprevod pustnih vozov in skupin. Sprevoda torej ne bo, pac pa bodo v sodelovanju z rajonskimi sveti priredili v raznih mestnih rpedelih poulična nastope žonglerjev, lutkarjev, klovnov. Ti nastopi bodo v nedeljo na raznih mestih: ob 11. uri v Podturnu, pred spominskim parkom, pred cerkvama na Roj-cah in pri Madonnini, ob 12. uri pred ljudskim vrtom, na Placuti, pred cerkvama pri sv. Ani in Stražicah. Glavni nastop pa bo popoldne ob 14.30 na gradu. S tem v zvezi ne vemo, zakaj ni predviden noben nastop v slovenskih predmestjih, ko pa so vsi trije slovenskih rajoni pristopili k organizaciji. Čast goriškega pusta bo rešil že omenjeni klub s Korna, bi bo jutri priredil sprevod s Travnika do Korna. Zborno mesto je ob 14.30 na Travniku, uro kasneje pa bodo na Kornu izbirali naj lepše maske in skupine. Sledil bo koncert godbe iz Orzana in družabnost. Klub s Korna prireja tudi pustni pogreb, ki bo v sredo, 1. marca, krenil izpred Attemsove palaCe proti Korzu in nato v Podturn, kjer bodo pusta zažgali na stadionu Baiamonti. - GORICA Tudi trije ministri na posvetu ob odprtju centra BIC V Gorici bodo v torek ob 13. uri na avtoportu svečano odprli center BIC za razvoj podjetništva. Ob tej priložnosti prirejajo v ponedeljek in torek v konferenčni dvorani posvet na temo Gorica: “mesto laboratorij”. Vodil ga bo predsednik finančne družbe SPI (IRI) za razvoj podjetništva Agostino Paci. Že prvi dan bodo sodelovali trije ekonomski ministri (Alberto Cio za Italiji, Maks Tajnikar za Slovenijo in Branko Jeren za Hrvaško), napovedana pa je še cela vrsta uglednih gostov. GORICA / SREČANJE NA OBClNj Odbor tehnikov v pomoč upravi Župan Valenti zbral predstavnike raznih gospodarskih institucij Goriški župan Valenti je sklenil, da se bo za izvajanje upravnih programov in še posebej za dostop do finančnih sredstev Evropske skupnosti posluževal pomoči posebnega tehnicno-znanstvenega odbora. V ta namen je zbral okrog sebe skupino izvedencev v predstavništvu raznih gospodarskih institucij. Srečanja so se udeležili predstavniki družb SDAG Zanotto, SOFI Merzliak, SEED-BIC Gorica Sfiligoj, CONSEEL Zemon, INFORMEST Poli, FINEST Giopp in inštituta ISIG Žago. Namen srečanja je bil, da bi z doprinosom vseh teh ustanov izoblikovali skupen program za koordinirano uporabo finančnih sredstev iz raznih virov (deželnih, državnih in evropskih), na katere računa Gorica. Predvsem gre za sredstva, ki so namenjena kriznim in obmejnim območjem. Župan Valenti se je te dni srečal tudi z vodstvom družbe SDAG (predsednik Zanotto in ravnatelj Podbersig) ter z rektorjem Tržaške univerze prof. Borrusom. Na srečanju so govorili o možnosti tesnejše povezave med različnimi infrastrukturami za prevoz blaga na širšem goriškem območju (avtoporto, pristanišče v Tržiču, letališče v Ronkah in železniški terminal v Cervinjanu). b koordinhano ponudbo in možnotjo interakcije med temi stmkturami bi lahko privabili k nam pomembne mednarodne prometne tokove. WZadružna^ BANKA OPČINE Zadružna , BANKA ^ NABREŽINA „f Zadružna KRAŠKA BANKA Ul. del Ricreatorlo, 2 OPČINE-TRST TEL. 040/21491 FAX 040/211879 A PRIVATIZACIJE / PO SKLEPU VČERAJŠNJEGA MINISTRSKEGA SVETA Močan pospešek izvajanju privatizacijskega programa IMI in IN A v koledarju do konca junija, nato pa še ENEL, ENI in ŠTET PET PON TOR SRE ČET 16085 15975 16165 16255 16185 1093,5 10 83,2 1095,1 10$ 9,6 1097,6 RIM - Ob sprejemu menavra je ministrski svet vCeraj sklenil, da bo v prihodnjih mesecih pospešil izvajanje programa privatizacije italijanskih javnih podjetij, že do srede leta pa bi naj bi dokončali privatizacijo finančnega zavoda IMI (Istituto Mobiliare Italiano) in zavarovalnice INA. Za oba primera je vlada predvidela, da bo javno prodajno ponudbo delnic spremljalo oblikovanje jedra glavnih delničarjev, v katerega se bodo lahkg vključili tako domači kot tuji investitorji. Glede zavoda za električno energijo ENEL pa je vlada določila, da bo večina delnic na trgu že pred koncem julija, seveda pod pogojem, da bo Cimprej končan postopek za ustanovitev pristojne oblasti (tim. authority), o kateri bo že v prihodnjih dneh zaCel razpravljati senat. Postopek za privatizacijo telekomunikacijskega holdinga Štet se je zaCel že lansko jesen s selekcijo globalnih koordinatorjev prodajne operacije, za naftni zavod ENI, ki je na trgu zbudil veliko zanimanje, pa se je vlada odločila za takojšnji začetek potrebnih postopkov, ki naj bi privedel do prodaje prve transe holdinga že pred iztekom leta. Toda poglejmo podrobneje, za katere privatizacije gre: IMI: 31. januarja 1994 je prišlo na trg 33 odstotkov glavnice tega finančnega zavoda (200 milijonov delnic po ceni 10.900 lir, kar znaša 2.180 milijard). Zaklad ima v listnici še 28 odstotkov kapitala IMI, medtem ko je družba Con-sap, ki jo zaklad kontrolira, 4, 76 odstotkov glavnice. Milanska hranilnica Cariplo - ki ni nikoli skrivala, da namerava pri tej privatizaciji igrati vlogo protagonista - poseduje 6, 6 odstotka, sicer pa vse kaže, da se bo tudi pri tej operaciji osnovalo tim. trdno jedro glavnih delničarjev. Leta 1993 je zavod dosegel Cisti presežek v znesku 512 milijard lir, v prvem polletju 1994 pa je znašal 208 milijard. Nobeden od njegovih del- ničarjev ne more imeti veC kot 10 odstotkov kapitala. INA: najveCja italijanska zavarovalnica na področju življenjskega zavarovanja (15, 7-odstotni tržni delež) je bila doslej tudi najvecji privatizacijski zalogaj, saj je bilo prodano 47 odstotkov njene glavnice za vrednost 4.800 milijard li (2.400 lir za delnico). Zgornja meja za posameznega investitorja je bila določena pri 5 odstotkih, zaklad pa tacaš nadzira še 53 odstotkov delniškega paketa. ENEL: vrednost javnega elektriškega holdinga niha okrog 30 tisoč milijard lir, lansko leto pa je zaključil s 344 milijardami lir Čistega presežka, kar je že osmi pozitivni letni poslovni rezultat po vrsti. Dinijeva vlada se je torej odločila za arhiviranje namena svoje predhodnice, ki je načrtovala razdelitev holdinga na tri samostojne enote in torej ločeno prodajo. ENI: prodaja javne naftne grupe, katere prva trnaša bo prišla na trg še letos, bo najveCja operacija v sedanjem programu privatizacij. Njena vrednost je ocenjena na približno 50 tisoč milijard lir, lani pa je prvič presegla 2.500 milijard utrjenega Čistega dobička s Čistim iztržkom v znesku 54.500 milijard. Pooblaščeni upravitelj grupe, Franco Ber-nabe, je opravil obsežno delo bilančnega prečiščevanja, v okviru katerega je prodal veC kot 200 družb in število upravnega osebja znižal za polovico. Tako kot ENEL, je tudi za ENI obveljala prodaja v enem samem »kosu«. ŠTET: javna telekomunikacijska finančna družba ima trenutno glavnico v vrednosti 5.281 milijard lir, zavod IRI pa nadzira 64, 2 odstotka te vsote. Vlada namerava ponuditi trgu delnice v vrednosti 17 tisoč milijard lir. Cisti poslovni iztržek holdinga je lani presegel 34 tisoC milijard lir, utrjeni Cisti dobiček pa je znašal približno 2 tisoč milijard. rf IMENOVANJE / GENERALNI PODDIREKTOR h Banka Italije izbrala Pierluigija Ciocca Nasprotujoče si reakcije iz političnih krogov RIM - Pierluigi Ciocca je novi generalni poddirektor Banke Italije. Imenovanje je bilo sklenjeno na včerajšnjem izrednem zasedanju višjega sveta centralne banke, potem ko je bila funkcija odkrita že od oktobra lani, po odhodu Vincenza Desaria na mesto generalnega direktorja, ki ga je bil lani spomladi zapustil Lamberto Dini zaradi vstopa v Berlusconijevo vlado. Pierluigi Ciocca je prišel v Banko Italije leta 1967 in v njej opravil vso dosedanjo poklicno kariero, zadnjo dolžnost, centralnega direktorja za ekonomske raziskave, pa je opravljal od leta 1985. Rodil se je leta 1941 v Pescari, v centralno banko pa je prišel s štipendijo, ki jo je bil prejel za študij prava. Njegove delovne zadolžitve so se ves C as gibale na področju raziskovanja, sedaj pa se bo pridružil drugemu generalnemu po-direktorju, Tommasu Padoa Schiop-pu, ki skupaj z generalnim direktorjem Vincevvnzom Desariom in z guvernerjem Antoniom Faziom se- stavljajo ravnateljstvo najvišje italijanske monetarne oblasti. Ciocca, ki je objavil veC raziskav in knjig, je zelo znan v novinarskih krogih, saj je bil ekonomski svetovalec guvernerja in nadzornik študijskega urada, ki redno objavlja podatke o monetarnih in ekonomskih gibanjih. Sicer pa je tudi elan upravnega sveta zavoda Ei-naudi in odgovorni urednik revije za ekonomsko zgodovino, ki jo je bil ustanovil Luigi Einaudi. Tako kot Desariovo imenovanje je tudi Gioccovo naletelo na zelo deljene komentarje v političnih krogih. Posebno negativno se je o njem izrazilo Nacionalno zavezništvo, ki ga moti predvsem to, da pri izbiri ni bila upoštevana delovna doba kandidatov. Povsem nasprotna ocena pa prihaja z »drugega brega«, iz krogov Komunistične prenove in DSL, ki ocenjujejo Cioccovo imenovanje kot opredelitev za velik kulturni in profesionalni prestiž in kot izbiro, Id se ni ozirala na birokratsko merilo delovne dobe. ISCO: trgi ogrožajo rast realne ekonomije RIM - Tudi v začetku leta 1995 se nadaljuje posplošena mednarodna ekspanzivna faza, vendar realno gospodarstvo ogrožajo negotovosti na denarnih trgih in vznemirljiva trenja v finančni sferi. Višja stopnja integracije trgov je namreč pospešila občutne premike kapitalov, ki išCejo cim boljše kombinacije med donosnostjo in tveganjem, to pa negativno vpliva na stabilnost svetovnega ekonomskega sistema v njegovi celoti. Alarmni zvonec je včeraj sprožil zavod za konjunkturne raziskave ISCO s svojim najnovejšim raportom o md-narodni ekonomski situaciji. ISCO v poročilu med drugim potrjuje »pretežno pozitivno obarvanost realnih gospodarskih dejavnosti«, ki jo povzročajo predvsem trije dejavniki: naraščanje povpraševanja v Latinski Ameriki, ekspanzivni trendi vzhodno in srednjeevropskih gospodarstev in širjenje območja skokovito razvijajočih se azijskih gospodarstev. Povsem razumljivo je torej, da vidno naraščata blagovna menjava, povpraševanje, ki se je lani povečalo za 9 odstotkov, pa bi moralo letos svojo rast še pospešiti. Oživljanje proizvodne dejavnosti pa je po drugi strani povzročilo tudi podražitev surovin, tako da so januarja letos samo industrijski proizvodi (na temelju indeksa HWWA) doživeli 46, 5-odstotno povprečno podražitev. Ta trend najbolj negativno občutijo prav države, kjer je proizvodna rast najvišja, opozarja ISCO, in med njimi je tudi Italija. Zadnja oddaja »V studiu z vami« o urbanističnih in pravnih vidikih TRST - V današnji zadnji dopoldanski oddaji iz niza »V studiu z vami«, ki ga je Radio Trst A v sodelovanju s SDGZ posvetil hiši oziroma stanovanju, bodo v osrednjem razgovoru (ob 11.45) sodelovali arhitekt Igor Jogan, vodja tehničnega urada občin Zgonik in Repentabor Marjan Cernjava in odbornik za urbanistiko Občine Dolina, geometer Franco Crevatin. ADRIA A!RWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ v pRANKFURT pONDON J^JUNCHEN JSIANBUL jyjGSKVG ]£0PENHAGEN pARIZ piM ^KOPJE gPLIT JIRAN0 QUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 BUONI DEL TESORO POLTENNALT S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. decembra 1994; triletne zapadejo 1. decembra 1997, petletne pa 1. decembra 1999. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 1. junija in 1. decembra za vsako leto trajanja. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 10,08% oziroma 10,55% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. februarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. decembrom: ob vplačilu (2. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. SKRBSTVO / PO SKLEPIH USTAVNEGA SODIŠČA PRIMORSKA POJE / OTVORITVENA KONCERTA BOSTA 11. MARCA INPS bo le v minimalni meri zadostil razsodbam o pokojninskih zaostankih Na 19 koncertih bo nastopilo 119 zborov Nezmanjšano navdušenje za 26. izdajo zborovske revije TRST - Na začetku letošnjega leta je skrbstveni zavod INPS jasno in glasno napovedal, da ne bo mogel kriti iz svojih že itak skromnih proračunskih sredstev obveznosti (kvantificirali so jih v višini 32.000 milijard lir), ki izhajajo iz štirih razsodb Ustavenga sodišča iz leta 1994. Ti ukrepi zadevajo pravico do minimalnega zneska na drugi pokojnini vse do oktobra 1983; 60-od-stotni delež družinske pokojnine po pokojnem zakoncu, ki je prejemal minimalno pokojnino; preračun pokojninske osnove, če je v zadnjih petih letih zaposlitve bivši zavarovanec prejemal nižjo plačo; ovrednotenje nakazila brezposelnim kmečkim delavcem. INPS je zvrnil to breme in obveznost na vlado, ki naj z izrednim nakazilom iz državne blagajne pokrije to finančno vrzel. 20. februarja pa je INPS v dveh okrožnicah najavil, da bo delno zadostil pričakovanjem upokojencev in je kot dokaz dobre volje sprejel sklep, da bo plačal zaostanke sicer maloštevilnim bivšim zavarovancem, ki so imeli po juliju 1982 nižjo plačo v zadnjih petih letih zaposlitve. Tem upravičencem bodo nanovo izračunali pokojninsko osnovo z upoštevanjem ugodnejših prejemkov: takoj bodo začeli izplačevati . povišano tekočo pokojnino, obenem pa bodo poravnali tudi dozorele zaostanke na osnovi pokojninske razlike. Tako bodo »nev- tralizirali« obdobja znižane plače in jih nekako odbili od zavarovalne dobe. Kdor je npr. uveljavil starostno pokojnino na osnovi 15 let prispevkov in bi po izvedbi postopka »nevtralizacije« ne zadoščal več minimalnemu zavarovalnemu pogoju, ne bo deležen preračuna. Revizijski postopek bo stekel avtomatično za upravičence, ki so se upokojili po 7. juliju 1994 in v kolikor bo izračun po novih kriterijih ugodnejši, bo INPS samostojno ukrepal in izplačal dozorele zneske. Ce je bila pokojnina priznana pred 7. julijem 1994, pa mora upravičenec vložiti ustrezno prošnjo na INPS, in sicer nepreklicno v roku desetih let od upokojitve, sicer pravica zastara. Kar zadeva predčasno starostno upokojitev na osnovi 35 let zavarovalne dobe, bodo upravičencem izplačali morebitne višje pokojninske zneske od dneva, ko so dopolnili upokojitveno starost (60 let do leta 1993, od 1. januarja 1994 61 let - za ženske pa nastopi upokojitev 5 let prej kot za moške zavarovance). Preračun pokojninskega povprečja (na osnovi podjetniškega dohodka v zadnjih desetih letih). Od ostalih treh ukrepov Ustavnega sodišča bo INPS zaenkrat le delno začel izvajati razsodbo št. 495/94, ki priznava preživelemu zakoncu poleg lastne starostne pokojnine tudi pravico do družinske pokojnine v višini 60 odstotkov minimalne pokojnine, ki jo je zakonec prejemal do smrti. Doslej je namreč INPS izplačeval le 60-odstotni delež realne pokojnine brez dopolnilnega nakazila, tako da so nekatere pokojnine bile dokaj nizke (tudi pod 100.000 lir na mesec), medtem ko bodo sedaj celo presegale 300.000 lir. INPS je v zvezi s to kategorijo upravičencev sprejel sklep (prav gotovo bo sprožil nezadovoljstvo in polemike), da začne izplačevati višjo družinsko pokojnino le tistim upravičencem, katerim bo odmeril prvo nakazilo po 20. februarju 1995. Izpolnjevanje te obveznosti nima torej zaenkrat retroaktivne veljave in velika večina upravičencev bo morala še počakati ne le na zaostanke, ki so dozoreli v prejšnjih letih, ampak tudi na prilagoditev tekoče pokojnine. (B) Vabilo partizanom-smučarjem TRST - Tržaški odbor Vsedržavnega združenja Partizanov Italije ANPI vabi vse bivše partizane, ki radi smučajo, naj se udeležijo srečanja partizanov-smučarjev, ki bo v Cerknem v soboto in nedeljo, 4. in 5. marca. Srečanje bo ob 50. obletnici pn’ega partizanskega smučarskega tekmovanja, Id je bilo januarja 1945. Spored srečanja predvi-deva v soboto sprejem za udeležence v hotelu Eta in nato obisk bolnice Franje, v nedeljo pa tekmovanje v slalomu. Udeleženci se morajo do 27. trn. prijaviti v hotelu Eta v Cerknem, tel. 75111, telefax 75207. TRST - Lani je Primorska poje praznično proslavila svoj srebrni jubilej, četrt stoletja prisotnosti med slovenskimi zbori in skupinami vzdolž državne meje od Kanalske doline do slovenske Istre. Ce ji je kdo morda želel pripisati »zaton«, se je pošteno uštel: kljub običajnim težavam, ki nujno spremljajo tako obsežno in mednarodno prireditev, je v svojem 26. letu zborovska revija sveže in z nezmanjšanim navdušenjem spet zaživela. Predstavlja se s svojimi 19 koncerti, na katerih se bo tudi letos predstavilo nad sto zborov (točneje 113), kot po navadi v kulturnih domovih po večjih in manjših krajih primorskega obmejnega pasu. Kot ob začetnih korakih sta v 26. izvedbi glavna pobudnika te množične glasbene prireditve Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. Bistveno in dragoceno je sodelovanje tržaške in koprske radijske postaje: še posebno na spodbudo slednje se tudi ob letošnji Primorski poje pojavlja tekmovanje radijskih posnetkov. V posameznih krajevnih stvarnostih pa si za uresničitev posameznih koncertov prizadevajo še številne druge kulturne organizacije. Otvoritvena koncerta letošnje revije bosta v soboto, 11. marca, in sicer v kulturnem domu v Podnanosu in pa v občinskem gledališču v Boljuncu. S zborovskimi srečanji ob sobotah, nedeljah, ponekod tudi ob petkih se bo niz koncertov sklenil teden pred veliko nočjo v Idriji in na Proseku. Poseben koncert bo obeležil letošnjo 50-letnico osvoboditve izpod nacifašizma: srečanje bo v nedeljo, 2. aprila, ob 17. uri v kulturnem domu v Sežani, koncertni spored pa bo posvečen partizanski in borbeni pesmi. Kot rečeno bo tudi letos s Primorsko poje potekalo tekmovanje radijskih posnetkov: vsak zbor bo ob svojem nastopu prejel posnetek zapetih pesmi, dve od teh pa bo lahko prijavil na posebno prijavnico. Kot ob lanski prvi izvedbi tekmovanja bo posnetke ocenila strokovna komisija, najboljši pa se bodo predstavili na nagradnem koncertu: prvi tak koncert je bil preteklega 10. februarja v Kopru, ko se je med nagrajenci predstavil tudi MePZ Primorec-Ta-bor. Damjana Ota VIDEM / POLITIKA Iz razvalin bivše PSI vse več strančic in skupin VIDEM - Ni je stranke, ki bi v zadnjih časih ne preživela notranjega preverjanja in notranje razcepljenosti. A tako, kot se je razpar-celirala bivša socialistična stranka, meji že na fantapolitiko. Vse več je namreč skupin in ministrank, ki se sklicujejo na ideje socializma in izhajajo iz bivše PSI. Prejšnji ko-mec tedna smo v Vidmu beležili dva taka primera. Najprej so se predstavili laburisti, ki se sklicujejo na bivšega socialističnega ministra Valda Spinija in ki želijo sodelovati v kartelu, ki podpira Romana Prodija. Na videmskem srečanju so se zbrali socialisti, a tudi zelenih marjetice ni manjkalo. Med prvimi podpisniki tega gibanja so tudi zdajšnji pokrajinski odbornik za kulturo Primo Marmig zter njegov prejšnji ko- lega Giacomo Gum, oba izvoljena na listah PSI. Večje zanimanje pa je v političnih novinarskih krogih vladalo za predstavitev liberalne levice, to je levičarske frakcije Berlusconijevega gibanja Naprej Italija. V videmski palači Kechler se je zbrala kar lepa druščina politikov iz prve republike. Gostitelj in glavni protagonist srečanja je bil deželni svetovalec in bivši podpredsednik Dežele Fermccio Saro, ob njem pa smo zasledili nekaj vidnih imen tudi takšnih, ki so v prejšnjih letih igrali vidne vloge na furlanski oziroma deželni politični sceni. Med člani novega gibanja je bila tudi deželna svetovalka (bivša članica Severne lige) Anna Sdraulig, ki je zatrdila, da se je končno znašla pod pravo streho, (r.p.) Meddeželni natečaj Evropa in mladi TRST - Deželni zavod za evropske študije Furlanije-Ju-lijske krajine pod pokroviteljstvom milanskega urada Komisije Evropske skupnosti, italijanskega urada Evropskega parlamenta, Avtonomne dežele F-Jk in Deželnega šolskega urada, s podporo predsedstva Deželnega sveta, Konzorcija ljudskih bank F-Jk in Avtonomne sejemske ustanove v Pordenonu, v sodelovanju z univerzami, šolskimi skrbništvi, šolskimi okrožji, evropeističnimi združenji F-Jk, študenstskim odborom in pordenonskim univerzitetnim kulturnim krožkom razpisuje XVIII. natečaj “Evropa in mladi”, ki je namenjen študentom in dijakom univerz in šol vseh članic Delovne skupnosti Alpe Jadran. Izdelki morajo biti pripravljeni v italijanskem jeziku oziroma predloženi tudi v italijanskem prevodu. Letošnji natečaj je razdeljen na tri skupine: za univerze, srednje šole in osnovne sole; vsaka skupina ima na razpola- go tri oziroma štiri naslove. Avtor izdelka je lahko posameznik ali majhna tri ali štiričlanska skupina. Dolžina prispevka naj ne presega 15 tipkanih pol z dvojnim razmikom. Izdelek je lahko tudi v obliki videoposnetka, ki pa mora biti opremljen s pisnim besedilom. Vsak udeleženec bo lahko sodeloval le z enim izdelkom. Izdelki (pisni izdelki v dvojniku) bodo morali prispeti na sedež Zavoda IR-SE (Ul. Concordia 7 - 33170 -Pordenon) najkasneje do 8. aprila 1995 opremljeni s prijavnico, v kateri naj bodo navedeni sledeči podatki: ime in priimek natečajnika, naslov, kraj in datum rojstva, razred ali univerzitetni tečaj, ime in natančen naslov šole ali univerze, ime učitelja ali učiteljev, ki so sledili delu. Zahteva se tudi bibliografija. Nagrajevanje meddeželnega natečaja bo v Pordenonu v nedeljo 28. maja 1995. Vse informacije nudi Zavod IRSE, Ul. Concordia 7, Pordenon, tel. 0434/35326-35387. Spored Primorske poje Sobota, 11. marca 1995, ob 20. uri Podnanos, Kulturni dom MoPZ France Bevk -Šmarje pri Kopru, DPZ Grbca - Budanje, MoPZ Skala - Gabrje, MePZ Maestral - Koper, Nonet Brda, Komorni moški zbor Izola sobota, 11. marca, ob 20.30 Boljunec, Občinsko gledališče MoPZ Kras - Opatje selo, MePZ Društva upokojencev Izola, MoPZ St.Maver, MePZ Lojze Bratuž - Gorica, DPZ Devin, MePZ Zdravko Munih -Most na Soči nedelja, 12. marca, ob 17. uri Breginj - Osnovna šola MoPZ Golobar - Bovec, MoPZ Priarci - Spodnja Idrija, DPZ Vinika - Goriška Brda, Vokalna skupina Portorož, ZPS Stu ledi - Trst, Oktet vrtnica - Nova Gorica petek, 17. marca, ob 20 uri Tolmin, Kinogledališče Moška komorna skupina Temnica, ZPS Rože Majave -Ravanca, MoPZ Bilje-Orehovlje - Miren, 2PZ Spodnja Idrija, MoPZ Razpotje - Col, MePZ župnije sv. Stefana - Vipava sobota, 18. marca, ob 20.30 Sovodnje, Kulturni dom Lovski pevski zbor Zlatorog - Vipava, Portoroški zbor, Mladinski mešani pevski zbor Ta-bor-Kalc 1869 - Knežak, MePZ Ivan Rijavec - Idrija, Zenski učiteljski zbor Tolmin, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina sobota, 18. marca, ob 20. uri Medana, Kulturni dom MoPZ Justin Kogoj - Dolenja Trebuša, Sovodenjska dekleta, MePZ Podgora, Oktet Škofije, MePZ Divača, MoPZ Vasilij Mirk - Prosek-Kontovel nedelja, 19. marca, ob 17. uri Branik, Kulturni dom MoPZ Andrej Paglavec -Podgora, 2PZ društva upokojencev Idrija, MoPZ Pivka, 2PZ Ivan Grbec - Skedenj, Fantje iz Godoviča, MePZ Hrast - Doberdob sobota, 25. marca, ob 20.30 Opčine, Prosvetni dom MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ Jože Srebrnič - Deskle, ZPZ KUD Karol Pahor - Piran, MoPZ Slavina, MePZ PD Mačkolje, MoPZ Provox - Nova Gorica sobota, 25. marca, ob 20. uri Hrvatini, Kulturni dom MoPZ Podljubinj, MePZ Slavec-Slovenec - Ricmanje-Boršt, MoPZ Miren, MePZ Primorje - Ajdovščina, Oktet Simon Gregorčič - Kobarid, MePZ Primorec-Tabor - Opčine nedelja, 26. marca, ob 17. uri Izola, Kulturni dom Lovski zbor Dekani, MoPZ Slavnik-Hrpelje - Kozina, DPZ Amadeus - Pivka, MoPZ Košana, Tržaški oktet, MePZ Vrtojba petek, 31. marca, ob 20. uri Sv. Anton pri Kopru MoPZ Ciril Kosmač - Koper, ZPZ Tabor - Opčine, MoPZ Fantje izpod Grmade -Devin, MePZ Adriatic - Hrvatini, Fantovski oktet - Dornberk, Komorni mešani zbor Postojna sobota, 1. aprila, ob 20.30 Speter, Občinska dvorana MoPZ Vesna - Kriz, MoPZ Ivan Panger - Korte, MePZ Skala - Gropada, MoPZ Franc Zgonik - Branik, MePZ Laeti-tia - Ajdovščina, MePZ Mirko Filej - Gorica sobota, 1. aprila, ob 20. uri Pivka, Osnovna šola MePZ upokojencev - Ilirska Bistrica, Vokalna skupina Gallus - Trst, MoPZ Lijak - Vogrsko, Dekliška pevska skupina Valentin Vodnik - Dolina, Moška vokalna skupina Sotočje - Nova Gorica, MePZ Ja-cobus Gallus - Trst nedelja, 2. aprila, ob 17. uri Sežana, Kulturni dom MePZ društva upokojencev Koper, MoPZ Valentin Vodnik - Dolina, MePZ Primorsko - Mačkolje, ZPZ društva upokojencev Nova Gorica, TPPZ Pinko Tomažič - Bazovica nedelja, 2. aprila, ob 17. uri Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu ZPZ društva upokojencev Postojna, MePZ društva računovodskih in finančnih delavcev - Nova Gorica, MePZ Standrež, ZPZ Igo Gruden -Nabrežina, MoPZ Pergula -Sv. Peter, MePZ Frančišek Borgija Sedej - Steverjan sobota, 8. aprila, ob 20.30 Gorica, Kulturni dom MoPZ KUD Simon Jenko -Temnica, MePZ Drežnica, MoPZ Tabor - Opčine, MePZ Ciril Silič - Vrtojba, MoPZ Dragotin Kette - Ilirska Bistrica, MePZ Obala - Koper sobota, 8. aprila, ob 20. uri Dornberk, Kulturni dom MoPZ Triglav - Trenta, MePZ Oton Zupančič - Standrež, MoPZ Soča - Nova Gorica, DPZ Vesna - Križ, MoPZ Fran Venturini - Domjo, MePZ Stanko Premrl - Podnanos nedelja, 9. aprila, ob 17. uri Idrija, Osnovna šola MoPZ Ivan Kokosar - Koritnica, MoPZ in MePZ KD Zora - Kostanjevica na Krasu, Oktet Bača - Podbrdo, MoPZ Igo Gruden - Nabrežina, Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica, PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana nedelja, 9. aprila, ob 17. uri Prosek, Kulturni dom Slovenski lovski zbor Doberdob, MoPZ KD Lira -Ubeljsko, MoPZ Soča - Kanal, MePZ Rupa-Peč, MoPZ Razpotje - Col, Mešani mladinski zbor srednjih šol Koper Rot in Lombergar direktorja e 5 J raai sKin in iv programov Sprejeli nov statut ki uvaja nekakšno dvovladje v upravljanju Radia in Televizije Slovenija LJUBLJANA - RTV Slovenija ima novo vodstvo. Za direktorja radijskih programov RTV Slovenija je svet RTV včeraj v nadaljevanju prejšnji teden začete seje imenoval Andreja Rota, dosedanjega glavnega urednika radijskih programov, Janeza Lombergarja, dosedanjega glavnega urednika TV programov, pa za direktorja TV programov RTV Slovenija. Štiriletni mandat začne obema teci z današnjim dnem. Čeprav je Se prejšnji teden kazalo, da bo imenovanje novih direktorjev spet prineslo Številne zaplete, je bila včeraj zadeva zaključena v dobri uri. Glavni direktor RTV Slovenije Žarko Petan je imel za vse tri kandidate pripravljeno mnenje - k temu ga zvezuje zakon o RTV SLovenije - s cimer so bili podani vsi formalni pogoji za to, da je lahko svet začel s postopkom imenovanja obeh direktorjev. Najprej je bil na vrsti edini kandidat za direktorja radijskih programov Andrej Rot. Petan je njegovo dosedanje delo ocenil pozitivno, pohvalil je njegov dober odnos do sodelavcev, kooperativnost, zanesljivost in predvsem to, da svoja stališča uveljavlja z močjo argumentov. Tako o Andreju Rotu očitno meni tudi večina elanov sveta RTV, saj je na tajnem glasovanju od 22 prisotnih zanj glasovalo 20 elanov, eden je bil proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Za mesto direktorja TV programov pa sta se potegovala dva kandidata, in sicer Jani Virk, sedanji urednik kulturne redakcije, in Janez Lombergar. Žarko Petan je uvodoma dejal, da je mnenje, ki ga bo posredoval, v bistvu mnenje, ki ga je imel pripravljenega že prejšnji teden, torej takrat, ko je bilo imenovanje direktorjev preloženo zaradi gradiv, ki jih je pred sejo dobil Petan in ki so govorila o domnevno spornem poslovanju enega od kandidatov za direktorja. Revizijska komisija je svoje delo opravila le delno, zato Petan o tej zadevi ni hotel govoriti. Sicer pa bi bil po Petanovem mnenju Jani Virk primeren za mesto direktorja TV programov, saj naj bi bil iniciativen, kljub mladosti naj bi avtonomno, korektno in objektivno presojal zadeve, predvsem pa naj bi se mu uspelo izogniti politizaciji kulture. Cisto drugače pa naj bi bilo z Lombergarjem. Petan je naštel štiri razloge, zaradi katerih se mu zdi, da sedanji glavni urednik TV programov ni primeren za direktorsko mesto. To so: skrajno neprimeren (»aroganten in agresiven«) odnos do ljudi, neustrezen odnos do denarja, nezanesljivost (»nepredvidljivost«) in favoriziranje samo določenih ljudi. Navkljub odklonilnemu odnosu Žarka Petana do Janeza Lombergarja je ta na tajnem glasovanju od 22 glasov dobil 17, Jani Virk pa le 5 glasov. V nadaljevanju seje je svet končno le sprejel nov statut RTVS, h kateremu pa mora dati soglasje Se državni zbor. Novi statut, o katerem je razprava tekla veC mesecev in ki je naletel tudi Številna nasprotovanja znotraj »hiše«, prinaša precej sprememb v dosedanjo organizacijo RTVS. Nacionalna televizija in radio bosta poslej razdeljena na po dve organizacijski enoti (programsko in produkcijsko), Janez Lombergar in Andrej Rot mariborski in koprski studiji pa bodo združeni v regionalna RTV centra Maribor in Koper (v prvem so tudi vsi programi za madžarsko, v drugem pa tudi vsi programi za italijansko manjšino). Pri upravljanju RTVS bo dejansko obstajalo nekakšno dvovladje, saj ima generalni direktor že po novem zakonu o RTVS večja pooblastila na poslovodnem področju (med drugim sam imenuje vodje organizacijskih enot, razen enote Oddajniki in zveze, »hiša« bo poenotila svoje poslovanje preko enega samega Žiro raCuna, združen bo marketing ipd.), medtem ko bo na programskem področju močnejša vloga obeh programskih direktorjev, ki predlagata odgovorne urednike ter vodita njihovo delo, svetu pa predlagata in pred njim »zastopata« vse programske nacrte. Majda Vukelič Podpora Sloveniji za pridmženo članstvo v EZ BRUSELJ (STA) - Včerajšnji pogovori ministra Thalerja z Josejem Cutileirom, generalnim sekretarjem zveze NATO, so pokazali, da pri statusu Slovenije v WEU ni sprememb in da WEU status Slovenije povezuje s statusom v EZ. Tako bi ob podelitvi mandata za pogajanja o asociacijskem sporazumu bilo možno govoriti tudi o statusu pridružene partnerice v WEU. Skupščina WEU je že novembra lani sprejela sklep, da se Sloveniji brez odloga podeli status pridružene partnerice, vendar odločitev Skupščine WEU za Svet WEU ni obvezujoča. V pogovora z Guntherjem Burghardtom pa je minister Thaler predstavil politični in ekonomski položaj v Sloveniji ter napore slovenske vlade, da bi ministrski svet EZ Cimprej sprejel mandat za pogajanja o sporazumu o pridruženem članstvu Slovenije. Burghardt je izrazil pripravljenost Evropske komisije in komisarja Van den Broeka, da podprejo napore Slovenije za čimprejšnje sprejetje mandata. Odločitev pa ostaja v najveeji meri v rokah Italije in njenega interesa, da spremeni pohtiko oviranja Slovenije. V okviru Thalerjevega srečanja z belgijskim kolegom Vandenbrouckom je bilo sodelovanje med državama ocenjeno kot zgledno. Državi usklajujeta seznam dvostranskih sporazumov, ki bi jih nasledili s sklenitvijo sporazuma o nasledstvu. Zoran Thaler je sogovornika obvestil o razvoju odnosov Slovenije in Italije v okvira vključevanja Slovenije v EZ. Belgijski zunanji minister pa je potrdil interes in podporo Belgije slovenskim prizadevanjem. ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE Podprti pobudo o sporazumu z Efto Poročilo o pogajanjih s Pariškim klubom na eni od prihodnjih sej LJUBLJANA - Poročilo o pogajanjih Slovenije s Pariškim klubom glede plačevanja dolgov, ki so nastali še v nekdanji federaciji, bo odbor za mednarodne odnose obravnaval na eni prihodnjih sej, saj še niso na voljo vsi potrebni dokumenti za kakovostno razpravo. Poslanci so včeraj sprejeli predlog vlade, hkrati pa so jo pozvali, da naj bo pri obravnavi te in drugih pomembnih točk cim bolj kooperativna. Na kasnejši Cas so preložili tudi razpravo o ratifikaciji okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, ki jo je nedavno v Strasbourgu podpisal minister Zoran Thaler. Odbor je soglasno podprl pobudo za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Članicami Evropskega združe- cilja, zato so pogajanja z Efto združljiva s prizadevanji za vključitev v Evropsko zvezo. Kot je poudarila državna sekretarka Vojka Ravbar gre za sporazum, ki je za Slovenijo ugoden, nikakor pa ne gre za pogajanja za vključitev v Efto. Med pobudami poslancev je odbor podprl Marjana Šetinca, ki se je zavzel za ureditev statusa obmejnih bolnišnic v Izoli, Brežicah, Novem mestu, Ptuju in Murski Soboti. Te so namreč imele zaledje v širši okolici, osamosvojitev Slovenije in državna meja pa je močno zmanjšala število pacientov in povzročila mnogo težav prebivalcem ob meji. Jadranka Sturm Kocjan pa je ponovno opozorila na težak položaj slovenske manjšine v Italiji in težave pri financiranju ustanov, ki so klju- Sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in državami članicami Efte (to so Švica, Liechtenstein, Norveška in Islandija) je asimetričen. To pomeni, da bodo države Efte z začetkom veljavnosti sporazuma takoj odpravile carino in kontingente za industrijske izdelke iz Slovenije. Slovenija kot šibkejša partnerica pa bo svoje carine za okoli 57 odstotkov industrijskih izdelkov iz držav Efte (ki so bili že doslej predmet trgovanja) odpravila takoj, za ostale pa bo veljalo postopno zmanjševanje carin do konca leta 2001. Na kmetijskem področju je sporazum simetričen, kar pomeni, da bosta obe strani postopoma zniževali carine (slovenski prelevmani ostanejo nespremenjeni), hkrati pa bosta za trgovanje s kmetijskimi pridelki podeljevali koncesije. Slovenija naj bi tako dobila koncesije za izvoz sadja, medu, hmelja in nekaterih mesnih izdelkov v države Efte. Postopno zniževanje carin in podeljevanje koncesij bo veljalo tudi za področje ribištva. (A. R.) nja za prosto trgovino (Ef- Cne za njen obstoj in delo-ta). V razpravi so elani vanje. V kratkem se bo se-opozarjali, da Efta ne more stala delovna skupina za biti nadomestilo za Evrop- manjšine, ki bo pripravila sko zvezo. Ugotovili so, da predlog sklepov, s kateri-gre za vzporeden tir vklju- mi bi skušali zmanjšati na-Cevanja v evropske inte- kopicene težave, gracije, ki vodi do istega Boštjan Lajovic DARS / DRAVSKO VOZLIŠČE Začetek del že prihodnje leto? Projekt bo zahteval veliko denarja MARIBOR - V četrtek so predstavniki projektnega sveta Dars na tiskovni konferenci v Mariboru predstavih problematiko t. i. »dravskega vozlišča« avtocest. Pred konferenco so si elani projektnega sveta Dars ogledah traso avtomobilskih cest, Id naj bi jih zgradili okoli Maribora, zlasti pa dravsko vozlišče, ki vključuje posredno tudi koroški most Namen ogleda trase je bil, da se prepričajo, kako teče priprava projektov in se hkrati seznanijo in proučijo zbrane pripombe. Na seji so sodelovali tudi Zupani občin, skozi katere bodo ceste vodile. Dravsko cestno vozlišče bo v obliki dvojne Črke Y in bo za ljubljanskim drugo najveeje vozlišče v Sloveniji. Obsegalo bo vzhodno avtomobilsko cesto okoli Maribora, ki naj bi jo zaceli graditi sredi prihodnjega leta. Severni odcep bo v smeri proti Pesnici, južni pa bo potekal med Framom in Hotinjo vasjo z odcepom za Ptuj in Slovensko Bistrico. Za uresničitev te zahtevne naložbe pa je treba brezpogojno zagotoviti vnaprej pripravljeno lokacijsko in drago dokumentacijo, potrebna zemljišča in seveda denar. Pri zagotavljanju teh pogojev računajo tudi na prizadevanje poslancev s tega področja. Kot so zatrdili predstavniki Darsa, bodo v najkrajšem Času, najpozneje pa do ponedeljka, ustrezno usposobljene poti in ceste ob gradbišču odseka avtoceste proti Šentilju. Krajane Dobrenjske doline, ki je na tem odseku avtoceste, so neurejene in blatne poti skorajda odrezale od sveta. Sicer pa naj bi morebitne težave v prihodnje reševala posebna komisija krajanov, ki bo v stiku z izvajalci del. Martina Pavšič KOMISIJA ZA MEJE ZA ZAPRTIMI VRATI 0 problematiki meja poslej ločeno Podprli so tudi sklenitev sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju OTOCEC - Včeraj so se za zaprtimi vrati sestali elani mešane slovensko hrvaške meddržavne komisije za določitev meje med državama. Slovensko skupino je vodil dr. Iztok Simoniti, hrvaško pa dr. Hrvoje Kačič. Ker je komisija delala ves dan, sta dr. Simoniti in dr. Kačič izjavi za javnost dala med opoldanskim premorom, obšimejo izjavo pa naj bi posredovali danes. Najprej je dr. Simoniti dejal, da je s sestankom zadovoljen, saj je delo komisije potekalo v zelo pozitivni atmosferi. Problem meje so odvojili od ostalega paketa nerešenih vprašanj med obema državama, saj je to, kot je dejal, izredno občutljiva tema za obe strani, katere reševanje bo zahtevalo Se veliko časa, morda nekaj let ali celo desetletij. Ugotovili so, da je stalen diplomatski dialog na tem področju nujen in si predolgih premorov, kakršni so bili doslej, ne morejo več privoščiti, saj prispevajo k regresiji odnosov. Konkretno so postavili celotno infrastrukturo za delo diplomatske komisije, saj brez te infrastrukture razne komisije ne morejo delati naprej. »Nismo se izognili nobenemu problemu, ki je najbolj občutljiv na področju mejne problematike, skratka identificirali smo te probleme« je zaključil dr. Simoniti. Dr. Hrvoje Kačič se je povsem strinjal z besedami Simonitija in dodal, da ga veseli, da je ozračje v odnosih med Slovenijo in Iztok Simoniti in Hrvoje Kačič včeraj na Otočcu (Foto: Jože Zura) Hrvaško popravljeno. Prav tako s Simonitijem deli optimizem, da se problemi, o katerih razpravljajo, uspešno privedejo k rešitvi. Dr. Kačič je Se dejal, da so se strinjali o podpori sklenitvi sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju, ki naj bi ga državi kmalu podpisali in s tem prispevali k izboljšanju življenja ljudi ob meji. Jože Zura Stavka makedonskih delavcev se nadaljuje MARIBOR - Andre Radinoski in Mihailo Serbakoski v imenu tridesetih sodelavcev Gradisove kooperantske firme Pečalbar iz Vevčanov v Makedoniji gladovno stavkata že 23 dan, ker jim Gradis za opravljeno delo v Rusiji v preteklem letu Se ni izplačal približno 140 tisoč mark. Zdravstveno stanje obeh stavkajočih se je v torek tako poslabšalo, da so ju morali odpeljati v mariborsko bolnišnico, kjer so ju po prejeti infuziji in zdravniškem pregledu pripeljali nazaj v Gradisove prostore na Gosposvetski cesti, kjer nadaljujeta stavko. Sedaj sta pod vsakodnevnim zdravniškim nadzorom, vodstvo Gradisa pa si prizadeva izterjati plačilo. (M. P.) H ODMEVI h D. Hurd za ohranitev avslriske nevtra nosil »Izziv za EZ« LONDON - V razpravo o avstrijski nevtralnosti se je včeraj vključil tudi britanski zunanji minister Douglas Hurd. V pogovoru za dunajski časnik Die Presse je vodja britanske diplomacije dejal, da »ni razloga, da bi se Avstrija odpovedala nevtralnosti«. Edino vprašanje, ki ga morajo rešiti Avstrijci je, kako ohraniti nevtralnost in se hkrati polnopravno vključiti v vseevropski varnostni sistem. Hurd je poudaril, da je nevtralni status novih članic EZ (Avstrije, Finske in Švedske) morda celo pozitiven izziv za prožnost Evropske zveze. (L L.) AVSTRIJA / SOCIALDEMOKRATSKI POLITIKI OSTRO ZAVRNILI KLESTILA Prihodnost nevtralnosti ločuje vrh države Fischer in Vronitzky opozarjata predsednika na spoštovanja ustave Ivan Lukan DUNAJ - Stališče avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila, češ da je avstrijska nevtralnost preživeta in da varnostne politike ni mogoče graditi na utvarah, je pripeljalo do ostrega spopada v vrhu države. Socialdemokratski predsednik državnega zbora Heinz Fischer je Klestilovo stališče zavrnil z nenavadno ostrino, ko je zveznega predsednika javno opozoril, da je avstrijska nevtralnost »del avstrijske ustave, ne pa nekakšna iluzija«. Dodal je še, da za socialdemokratsko stranko ne pride v poštev, da bi kdorkoli -očitno je imel pri tem v mislih zveznega predsednika Klestila - »naCel ali celo razbil avstrijsko nevtralnost«. »Ta bo imela svoj pomen še več let, zagotovo pa toliko Časa, dokler Evropa ne bo imela novih varnostnih struktur,« je poudaril predsednik avstrijskega parlamenta. V pogovoru za avstrijsko televizijo (ORF) je Fischer šel Se korak dlje: menil je, da je Avstrija v Času Rudolfa Kirchschlagerja (Klesti-lov predhodnik) »imela zveznega predsednika, ki je ustvarjal konsenz, ne pa predsednika, ki bi zavzel vznemirjajoče pozicije.« Avstrijske državljane je namreč treba Predsednik avstrijskega državnega zbora H. Fischer zaščititi pred formulacijo, ki jo je uporabljal Klestil, ko je govoril o tem, da si Avstrija ne more privoščiti vloge političnega oportunista Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil v varnostnih zadevah. Razen Fischerja je Kle-stilove izjave zavrnil tudi zvezni kancler Franz Vranitzky. Predsednik SPO je nedvoumno de- jal, da Avstrija sicer želi sodelovati pri ustvarjanju novih varnostnih struktur v Evropi, toda kot nevtralna država. Klestil je kritiko naj-visjih politikov SPO medtem odločno zavrnil, pri tem mu je na pomoC priskočil predsednik ljudske stranke in podkancler Erhard Busek. Ta je menil, da je razprava o smislu nevtralnosti potrebna, saj je Avstrija zdaj v povsem drugačnem položaju kot ob sprejetju zakona o trajni nevtralnosti leta 1955. Država se zdaj srečuje z drugimi nevarnostmi kot v Času konflikta med Vzhodom in Zahodom. Fischerja je tudi opozoril, da nima pravice igrati vlogo »cenzorja zveznega predsednika«. NOVICE MANJŠINE /STURM PO SREČANJU PREDSEDNIKOV SOSVETOV Thaler in Mock o zaščiti slovenske manjšine DUNAJ - V sredo je v okviru delovnega obiska na Dunaju slovenski zunanji minister Zoran Thaler sprožil vprašanje sklenitve dvostranskega sporazuma med Slovenijo in Avstrijo o zaščiti slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem. Avstrijski radio (ORF) je v zvezi s tem citiral Thalerja, CeS da je ob koncu svojega obiska dejal, da avstrijska stran ni privolila v slovenski predlog. Avstrijsko notranje ministrstvo je oceno vodje slovenske diplomacije včeraj komentiralo z besedami, da je Avstrija »načelno pripravljena na pogovore o takšni pogodbi, Čeprav meni, da so - predvsem pri manjšinskih zadevah - boljše večstranske pogodbe. Temu stališču se je pridružila tudi govornica Zelenih Terezija Stojsić. V izjavi za tisk je poudarila, da je iz načelnih razlogov proti »principu zaščitne sile« v manjšinskih zadevah in da bi morala Avstrija sama od sebe uresničiti manjšinsko zaščito. Pozitivno so Thalerjev predlog ocenili Haiderjevi svobodnjaki in hkrati zahtevali, naj dvostranska manjšinska pogodba »zajema tudi nemško govorečo manjšino Staroavstrijcev v Sloveniji«. (I. L.) Večina prali etnični zbornici CELOVEC/DUNAJ - »Pri vprašanju etničnih zbornic za avstrijske manjšine je v večini odklonilno stališče. Vse organizacije gradiščanskih Hrvatov so na seji sosveta odklonile etnično zbornico. Tudi predsednika češkega in slovaškega sosveta sta poudarila, da takšna rešitev zanje ne pride v poštev.« Predsednik sosveta za Slovence Marjan Sturm S temi besedami je predsednik sosveta za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm po srečanju predsednikov sosvetov narodnostnih skupnosti na Dunaju za nas Časnik komentiral izjavo Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN), po kateri se vse avstrijske manjšine zavzemajo za ustanovitev etničnih zbornic in zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih telesih na deželni in tudi zvezni ravni. Sturm je dodal, da so se nekateri predsedniki sosvetov Čudili, da predsednik Centra avstrijskih narodnostni (Karel Smolle) nastopa v imenu vseh avstrijskih manjšin. Na srečanju so tudi kritizirali ozadje nastan- ka tako imenovane obervvartske izjave, saj so navzoči predsedniki sosvetov in številne organizacije gradiščanskih Hrvatov menili, da tragični dogodki v Gornji Borti (zahrbten atentat na štiri Rome) nihče ne sme izrabljati v politične namene. »Predsedniki sosvetov so se tudi domenili, da se bodo v prihodnje redno shajali, izmenjavali izkušnje in javnosti posredovali avtentična stališča o dogajanjih znotraj avstrijskih manjšin,« je dejal Sturm. Ivan Lukan r ŠOLSTVO n Tomaž Ogris novi nadzornik Spremembe CELOVEC - Na oddelku za dvojezično šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško je prišlo do kadrovskih sprememb. Tomaž Ogris (na sliki) je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za manjšinsko šolstvo in s tem pristojni za dvojezično šolstvo na ljudskih in glavnih Šolah. Višji studijski svetnik in strokovni nadzornik za višje Sole Anton Feinig pa je nasledil upokojenega nadzornika Franca VViegeleja in postal vodja manjšinskošol-skega oddelka. Tomaž Ogris je leta 1967 končal šolanje na celovškem učiteljišču. Poučeval je na vec ljudskih šolah in Slovenski gimnaziji, v zadnjih letih pa je bil na pedagoški akademiji profesor za didaktiko dvojezičnega pouka in pouka slovenskega jezika, pristojen pa je bil tudi za dodatno poklicno usposabljanje učiteljev asistentov. Ogrisovo mesto na pedagoški akademiji je zasedel Tonci Gal-lob, ravnatelj z Bmce. (L L.) Negotova prihodnost tisočev ladjedelničarjev REKA - Premier Nikica Valentič je obljubil, da njegova vlada, ki je napovedala resne gospodarske reforme - te bodo prizadele več tisoč zaposlenih - ne bo likvidirala ladjedelništva. Za mojstre puljskega Uljanika, nekoč najpomembnejše hrvaške ladjedelnice, to pomeni rešilno bilko, ki se je krčevito oklepajo. Usoda približno pet tisoč zaposlenih v tej ladjedelnici je negotova, pa tudi delavcev v drugih jadranskih dokih. Ocenjujejo, da so izgube, ki so jih ladjedelnice prenesle kot »doto« v novo državo iz nekdanje Jugoslavije, dosegle astronomsko polovico milijarde dolarjev. Te izgube naraščajo, saj ladjedelnice nimajo dovolj naročil, zaradi vojne in drugih tegob pa mojstri tudi del, ki so jih prevzeli, ne morejo dokončati v dogovorjenih rokih, saj je tudi hrvaška kovinska industrija v zelo težkem položaju. Izgubarji se tako zajedajo v državni proračun, kar je še dodatni razlog, da nekateri politiki predlagajo tiskanje denarja, s katerim bi zakr- pali finančne vrzeli. Znotraj Tudma-nove Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so nesoglasja v zvezi z vprašanjem, kako gospodarstvu zagotoviti trdnejše temelje. Tuđman je reševanje tega vprašanja zaupal Valentiču, ta pa je izjavil, da bo novi sveženj ukrepov, ki ga pripravlja za začetek marca, težji od vsega, kar so doživeli (ne) zaposleni Hrvati. Napovedal je, da bodo kronične izgubarje poslali v steCaj, saj ti »pojedo« že petino proračuna. »Lahko začasno, za mesec ali dva prelagamo njihovo usodo, in iz proračuna izplačujemo denar za plače podjetjem z izgubami, vendar to ne pelje nikamor,« je sporočil premier. Tržno gospodarstvo, kakršnega si zamišlja, ne bo pretirano usmiljeno, saj bi v tem primeru, kot zatrjuje hrvaški premier, znova izbruhnila inflacija, ki bi razvrednotila vse dosedanje pridobitve reforme. Dokaz, da v Banskih dvorih mislijo resno, je tudi odlok, s katerim so predvidene ostre kazni za podjetja in posameznike, ki bodo cene še na- Goran Moravcek prej navajali v nemških markah. V Zagrebu trdijo, da je domača valuta kima dovolj stabilna in da bo takšna tudi ostala, zaradi Cesar ni razloga za obračunavanje cen v tuji valuti. V takšnem položaju so ob vladnih reformnih izzivih sindikati ostali brez pravega odgovora. Vesna Kani-žaj, ena od voditeljic sindikata, meni, da je »napočil zadnji trenutek za akcijo«, saj »smo ogroženi kot država, narod in delavstvo«. Obtožila je oblast, da delavstvo upošteva samo Se kot hrano za topove. Tukajšnja javnost je osupla spričo najnovejših dogajanj, saj oblast ne izbira sredstev pri izvajanju »državne politike«. Policija je v teh dneh preprečila shod stavkajočih iz varaždinske Čevljarske industrije na mestnem trgu. »V skladu z navodili iz Zagreba,« kot zatrjujejo nekateri, je 60 varaždinskih policistov s psi prejšnji petek zaprlo izhod iz tovarne VIO in stavkajočim onemogočilo, da bi odšli pred mestno gledališče, kjer je potekala proslava pete obletnice ustanovitve krajevne podružnice HDZ. Mnogi se sprašujejo, ali bo policija, Ce se bodo socialna gibanja izmuznila nadzoru, podobno ravnala tudi drugje. Položaj v Istri, za katero trdijo, da je gospodarsko najbolj razvita hrvaška regija, ni nic boljši kot drugod. Najtežji je v ladjedelnici Uljanik, kjer so že prej odpustili vec tisoC ljudi. Sedanje število zaposlenih je tudi preveliko za dogovorjeni obseg del, zato so mnogi med njimi na prisilnih dopustih in prejemajo minimalne place, manj kot dvesto nemških mark. Za državo je Uljanik trd oreh, saj je prav država najveCji lastnik te ladjedelnice. Odtod izvira tudi odgovornost ValentiCeve ekipe, da bi Čimmanj boleCe rešila nakopičene probleme v tem najvecjem istrskem delovnem kolektivu. Karlo Radolo-viC, prvi Človek Uljanika, zatrjuje, da najcenejše ladje na svetu izdelujejo prav v hrvaških ladjedelnicah. A kljub temu je položaj zelo slab, saj sedanje poslovanje obremenjujejo stare izgube. Prav zaradi njih so re- šiti ladjedelnici 3. maj blokirali žiro račun in izključili elektriko. Nemiri v ladjedelnicah so čedalje večji. V reškem 3. maju so zamenjali vodstvo, v kolektivu tlijo resna nesoglasja. Številni skušajo z argumenti dnevne politike pojasnjevati sedanje dogajanje v gospodarstvu, toda - razen Valentiča - skoraj ni nikogar, ki bi ponujal izhod iz krize. Firvaška je v zelo negotovem gospodarskem in političnem položaju. Toda za zdaj val socialnega nezadovoljstva se ni preplavil ulic. Nekateri sindikalni prvaki zagotavljajo, da oblast manipulira s Čustvi zaposlenih, in sicer s tem, da Tuđman namerava homogenizirati ljudstvo, med njimi seveda tudi zaposlene - z razpravami o statusu Unproforja. Poznavalcu hrvaških tegob pa je jasno, da dogajanja glede tako imenovane Krajine močno vplivajo tudi na položaj gospodarstva in da se bo ValentiCeva ekipa v prihodnjih mesecih spopadala s številnimi težavami, saj bo morala povezati pretrgane gospodarske in politične niti. SEZONA CENTRA E ^ KOME L Alojz Gradnik v samospevih Štefana Mavrija Tatjana Gregorič Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici je, ob Kulturnem združenju Rodolfo Lipi-zer, v novi sezoni edini, ki s svojo ponudbo skrbi za kontinuiteto koncertov tako imenovane resne glasbe v mestu. S selitvijo glasbene Sole iz Placute št. 18 v nove prostore ob poslopju goriskega Katoliškega aoma je program letošnje koncertne sezone doživel rahel zamik, saj so prireditelji napoveaali ciklus Šestih glasbenih srečanj Sele v začetku februarja. Zapozneli »spev« pa zaradi zapisanega nikakor ni osiromašen. Prej nasprotno, kajti dovolj izvirnim tematskim glasbenim večerom se pridružuje raznolika družina poustvarjalcev, ki bodo svoje veščine predstavljali na treh različnih koncertnih prizoriščih. Stolni cerkvi in Kulturnemu domu se namreč v novi sezoni pridružuje tudi prijetna komorna dvorana SCGV, gostiteljica kar treh koncertov: Alojz Gradnik v samospevih Stefana Mavrija 20. Februarja; Tam gor je moja vas - Ljudske pesmi beneških dolin v priredbi Daniela Zanettovicha 10. aprila, Slovenski skladatelji v Glasbenem ateljeju Emil Komel 15. maja. V nedeljo, 12. marca bodo s sakralno glasbo 20. stoletja v Stolni cerkvi nastopili Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža SCeka. Kulturni dom Gorica pa bo 22. marca gostil komorni orkester Camera-ta Labacensis s pianistko Valentino Pavilo in dirigentom Stojanom Kuretom, 3. maja pa še pianista Igorja Lazka. Uvodni takti novi koncertni sezoni so zazveneli 20. februarja in z vsako noto želeli poudariti pripadnost goriškemu kulturnemu miljeju. V komorni dvorani SCGV Emil Komel je namreč oživelo štirinajst pesmi briškega poeta Alojza Gradnika kot jih je v samospeve »prevedel« Stefan Mavri. Dovolj zanimiva osebnost goriškega kulturnega življenja, glasbenik, Ki je leta 1966 konCal kompozicijo pri prof. L. M. Škerjancu na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se je v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljal z go-riškim Komornim zborom, je pred dvemi leti na pobudo Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica ponudil občinstvu Gradnikovih veCerov na gradu Dobrovo v Goriških Brdih krstno izvedbo njegovih samospevov na stihe Alojza Gradnika. Skladbe so izvedli solisti, ki so postali tudi akterji otvoritvenega koncerta Centra Emil Komel: sopranistka Tanja Kuštrin, tenorist Jože Ko-res, baritonista Marko Kobal in Zdravko Perger in basist Juan Vasle. Pevce je ob klavirju spremljal Hubert Bergant, na kontrabasu pa David Šuligoj. Samospevi, ki od izvajalcev zahtevajo polno mero glasovnih »akrobacij«, so razkrivali avtorja kot dovolj prefinjenega iskalca dopadljive modernistične glasbene govorice, kot ustvarjalca, ki sta mu poezija in vokal hvaležni sredstvi za lastno izpoved, manj pa je njegovo glasbeno srce naklonjeno »sprehodom« po Crno-belih tipkah ali po strunah kontrabasa. Predvsem klavirska spremljava je prepogosto prevzemala srčiko glasbenih misli in zasenčila kompozicijski razplet vokalnega parta (slednje je bilo še najbolj vpijoče pri obeh izvedbah baritonista Marka Kobala). Bučnost vokala in klavirja je preglasila intimnost komornega prostora tudi pri interpretacijah baritonista Zdravka Pergerja in tenorista Jožeta Koresa in dajala slutiti, da profesionalni operni pevci ne uspejo vedno dovolj žlahtno doživeti hitrega prestopa na komorni oder. Mavrije-vi samospevi in Gradnikovi stihi stremijo po netea-tralicni interpretaciji, želijo si intimnega komornega muziciranja, ki se mu je resnično približala le sopranistka Tanja Kuštrin. Mavrijeve vokalno-in-strumentalne novitete vsekakor niso lahek sadež za interprete in Ce poskušamo pozabiti na prodornost glasov, s katero so nas pretresali domala vsi moški solisti in so, upamo, zgolj posledica neprilagojenosti na koncertni ambient, ostane spomin na izviren večer, ki so ga oblikovali solidno pripravljeni in glasovno zreli vokalni interpreti, maratonsko neprekosljivi mojster klavirja Hubert Bergant in preveč skromni kontrabasist David Šuligoj- ___LA H K A GLASBA Fiorella Mannoia, pevka današnjih tegob in sanj Najprej jo je vzljubila kritika, nato mlada, vendar že uveljavljena generacija italijanskih kantavtorjev, in nato tudi širša publika, ki jo je spoznala kot dobitnico prestižnih nagrad (leta 1987 so jo za najboljšo izvajalko proglasili kritiki zbrani na sanremskem festivalu, leto kasneje pa je dobila prvo Plaketo Tenco, nagradi je v naslednjih letih še osvojila). Trenutno je Fiorella Mannoia nesporna »prva dama« italijanske glasbene scene, naslov pa ji - kar je malce nenavadno - priznavajo tako kritiki kot publika. Med svojo tokratno turnejo, na kateri v glavnem predstavlja pesmi z zadnjega albuma »Gente comune« (Navadni ljudje), se je ustavila tudi v Trstu, kjer je požela pričakovani uspeh (foto KROMA). Kakovost - to je razpoznavni znak mlade italijanske izvajalke, ki ji ni do poceni učinkov. O drugačnem pristopu do publike priča tudi skrb za spremne pobude oz. za splošno predstavitev koncerta. Fiorello Man-noio na tokratni turneji namreč spremlja zelo nežna razstava belgijskega (za svojo drugo domovino je sicer izbral Pariz) Jeana Michela Polona z naslovom Affiches. S ponatisi njegovih ilustracij, ki jih razobesijo v gledaliških ob nastopih Fiorelle Mannoia, je opremljena tudi knjižica s podatki o izvajalci in teksti nekaterih pesmi, knjižico pastelnih barv pa prejme vsak obiskovalec ob vhodu v dvorano. Prepletanje starih in novih pesmi s kratkimi razlagami in pripombami izvajalke: to je recept, ki se ga drži Fiorella Mannoia na koncertih tokratne turneje, na kateri je - so podcrtali malce zlobno nekateri kritiki - je končno tudi spregovorila. Fiorella Mannoia je namreč nekoliko zadržana »prva dama«, dobro vzgojena, kot sama pravi, in se zato proti koncu imensko zahvali vsem sodelujočim, pa čeprav seznam ni prav kratek. Izvaja izključno avtorske .pesmi, take, ki si jih sposodi od raznih znanih avtorjev in pa vseh vec takih, ki jih slavni kantavtorji izrecno napišejo zanjo. To pa je velikokrat prednost in istočasno majhna hiba njenih nastopov, v njih ima namreč beseda veliko težo, glasbena spremljava pa ni vselej povsem odgovarjajoča. Fiorella Mannoia poje o številnih težavah današnjega človeka (L’altra madre načenja problem mamil), o nelagodju mladih, ki nočejo zrasti (Non voglio crescere piu - Nočem vec rasti, je zapela v dodatku), spominja se, ker »brez poznavanja preteklosti ne moremo gaditi sedanjosti«, pomembnih zgodovinskih obletnic (npr. izkrcanja v Normandiji (Nor-mandia). Posebej prepričljivo pa podaja pesmi, ki govorijo o zenskih občutkih, sanjah in željah: tudi njena (pravzaprav je avtor glasbe in teksta Francesco De Gregorij Jean D’Are je zelo Zensko intimistiCno zastavljena. Prav njena posebna občutljivost in seveda odličen glas sta prišla do izraza v pesmi Quello che le don-ne non dicono (To, česar ženske ne povedo), s katero si je prislužila prvo nagrado kritike na sanremskem festivalu leta 1987. Pesem je seveda morala zapeti tudi tržaški publiki, ki se nikakor ne hotela posloviti od sanjavo stvarne Fiorelle. (bip) »Čas je, da obe strani postavita v ozadje zagrenjenosti in se lotita skupnega življenja« Pobuda pod naslovom »Trst in povojno obdobje v slovenski kinematografiji«, ki je v ponedeljek pritegnila v tržaško gledališče Mie-la vec kot 500 ljudi, je žela veliko uspeha. Za krožek Capella Under-ground, pobudnika prireditve, je odziv preSel vsa pričakovanja, upravičeno pa je pri tem uspehu tudi zadoščenje Roberte Sodomaco (foto KROMA), novopečene »filmske« diplomiranke, ki je prva preučila vso slovensko dokumentarno produkcijo. Njenemu dolgotrajnemu raziskovanju gre zahvala, da so nekateri, večini nepoznani, povojni dokumentarci prvič zapustili zaprašena ljubljanska skladišča, da bi prešli državno mejo, ter tako dospeli v sirso in narodnostno raznoliko javnost. Kaj meniš o pobudi Capelle Underground? »Mislim, da je uspeh pobude zelo zgovoren: končno je bilo v Trstu mogoče spraviti na noge tako pobudo. Sicer pa mislim, da je tudi skrajni čas, da lahko sodelovanje prosto zadiha v mirnih in sproščenih odnosih. Naš namen ni imel nobene politične valence. Hoteli smo občinstvu ponuditi vpogled v najbolj razburkano zgodovino mesta tudi iz drugega zornega kota: slovenskega. Mislim, da je skrajni čas, da obe stani po- stavita v ozadje svoje zagrenjenosti in se lotita skupnega življenja. Samo tako bo lahko naše mesto preživelo, mesto, ki sicer že dolgo izumira na vseh področjih. Zadnji čas je, da se odpre svojemu naravnemu sogovorniku, Slovencem v mestu in Sloveniji, ki ne izgublja Časa in vsak dan bolj napreduje na vseh področjih. Danes lahko postane trmasta zaprtost mesta usodna.« Kako si se sploh odločila za tako »pustolovsko raziskovanje«? »Ko se je moj študij na Visoki soli za gledališče, film in televizijo v Bologni bližal koncu, sem morala seveda iztakniti primemo temo za svojo tezo. Odločila sem se za slovensko dokumentarno filmsko produkcijo, ker je absurdno, da poznamo do podtankosti vso filmsko produkcijo Južne Amerike, filmografija, ki nastaja 100 km od našega mesta pa nam je popolnoma neznana. Ce se ne poznamo, nam ne bo nikoli uspelo živeti v sožitju, do spoznavanja pa lahko pride na kateremkoli področju.« Kakšna pa je sploh slovenska filmska produkcija? »Sama sem se osredotočila na dokumentarce, ki pa so v slovenski filmski produkciji predomi- nantni: sploh od prvih filmskih začetkov ob koncu prejšnjega stoletja do leta ’45 nastajajo izključno dokumentarci, toda tudi kasneje, ko se pojavljajo prvi filmi, je težko določiti mejo med temi in dokumentarci. Večkrat se teme prepletajo, ena zvrst si izposoja tehnike pri drugi, vse to pa se staplja v filmsko produkcijo posebne vrste, zelo originalno in različno od ostalih.« Ko govorimo o vojnih dokumentarcih, lahko govorimo o »slovenskem combat filmu«? »Tako vzporejanje se mi zdi pretirano. Posnetki jugoslovanskih partizanskih operaterjev se zelo razlikujejo od ameriških vojnih operaterjev in od fašističnih filmskih dnevnikov. »Partizanski dnevniki« so veliko bolj osebni, ne zaustavljajo se na množičnih shodih, brezobličnih masah ali spektakularnih vojnih akcijah. S svojo kamero sledijo posamezniku, temu kar ostaja od vsakdanjega zivlkjenja kjub vojni vihri. Sele povojni »Filmski obzorniki« opravljajo pravo propagandno funkcijo, ko nastajajo po naročilu državne kinematografske industrije, ki ima v vsaki izmed jugoslovanskih republik svojo filmsko hišo, v Sloveniji je to »Triglav«. Sicer ima po vojni celotna jugoslovanska filmografija politično vlogo: pričati mora o neizmernem naporu vseh jugoslovanskih narodov v boju proti nacifasizmu in za izgradjo nove države. Sicer pa se še danes v Sloveniji proizvaja veliko dokumentarcev.« Kako pa je sploh potekalo tvoje raziskovalno delo? »Prvi koraki so bili izredno težki, ko pa so se prikazali prvi sadovi tega napora so vse začetne težave stopile v ozadje. Najtežje je bilo na začetku sploh vzpostaviti stike, (lahko si predstavljaš brez poznavanja jezika) upravičeno so se odgovorni v arhivih in muzeju lahko spraševali, kaj iščem po njihovih skladiščih in kaj me je sploh prignalo v Ljubljano. Nemudoma sem naletela na izredno odprtost, vsi so bili pripravljeni mi priskočiti na pomoč. Krasne odnose sem vzpostavila predvsem z mladim kadrom Gledališkega in filmskega muzeja. Težava je bila tudi v tem, da ni ta filmska produkcija izčrpno dokumentirana, primanjkuje pisnega materiala, tako, da sem pravzaprav najprej morala izdelati inventar. Moja teza je zaradi pomanjkanja širše dokumentacije predvsem opisna. Najprej sem morala iztakniti vse najvažnejše filme in si jih vse po vrsti ogledati: veliko časa sem preživela na oddelku za film v državnem arhivu ali v filmski hiši Viba, kjer sem si ogledala vse filme s pomočjo kakega prijaznega uslužbenca, ki mi je sproti prevajal v francoščino.« Kako pa je prišlo do sodelovanja s Capello Underground? Komaj sem diplomira, je stopila z mano v stik Cristina D’Osvaldo, odgovorna pri Capelli. Ponudila mi je sodelovanje in tako sva se odpravili v Ljubljano. Izredno pozitivno bi bilo, Ce bi bil to le prvi korak in da bi lahko razvili to sodelovanje. Delovanje Gledališkega in filmskega muzeja je zelo bogato, morda bi lahko skupaj pripravili kako pobudo. V maju bodo začeli izdajati novo filmsko revijo in obljubili so mi, da bodo objavili odlomke iz moje teze, sicer pa bi rada nadaljevala svoje raziskovanje. Slovenski film je v primerjavi z ameriškim ali tudi italijanskim reven, nasprotno pa je izredno pristen, originalen. Nekateri filmi iz 60. in 70. let so zares krasni, prav škoda je, da niso dostopni širši javnosti. «td NA KRATKO KULTURNA DEDIŠČINA / KNJIGA IN RAZSTAVA O DUNAJU IN SLOVENCIH V vojaški kaverni o komedijskem repertoarju NOVA GORICA - V torek je vodstvo PDG pripravilo tradicionalno tiskovno konferenco, ki pa je za razliko od drugih potekala v nadvse nenavadnem okolju - v vojaški kaverni pri kraju Plave, tik ob glavni cesti Nova Gorica -Tolmin, ki so jo gledališčniki najprej očistili, nato pa vanjo spustili predstavnike medijev. Da so se ustvarjalci odločili za takšno nenavadno prizorišče, gre iskati povezavo z vsebino Barkerjeve »Cme komedije«. Ta je prišla na oder novogoriškega PDG kot namesto v repertoarju predvidene velepredstave Damirja Zlatara Freya Tirza, slad na ustih gozdnega demona. Tej so se morali (zaenkrat) odpovedati, ker bi bila prevelik finančni in izvedbeni zalogaj. Repertoar PDG se je zaradi vseh (ne) zgod (pre) oblikoval tako, da ga v bistvu predstavljajo le komedije. Potem ko so v četrtek premierno in prvič na Slovenskem uprizorili delo angleškega dramatika Hovvarda Barkerja Ljubezen dobrega moža, bosta na vrsti dve Inoescovi komični enodejanki: »razvpita« Plešasta pevka in manj znano delo Delirij v dvoje. (V. C.) Christo odklanja prodajo materiala za ovijanje rajhstaga BERLIN (dpa) - Ovijalni umetnik Christo materiala za ovijanje berlinskega rajhstaga po umetniški akciji noCe prodati. »Ovijanje rajhstaga je začasno umetniško delo in po akciji bomo blago odstraniti iz umetniškega obtoka,« je Christo dejal v intervjuju z novinarjem Časopisa Berliner Morgenpost. Blago naj bi po zavijanju rajhstaga poleti uporabiti v druge namene. Stroške zasebno financiranega projekta naj bi kriti s prodajo predhodnih študij, risb, kolažev in modelov v naravni velikosti. Erazmova nagrada za arhitekta Renza Piana AMSTERDAM (dpa) - Letos bo najvišjo nizozemsko državno kulturno nagrado - Erazmovo nagrado - prejel italijanski arhitekt Renzo Piano. Pristojni sklad je svojo odločitev v torek, 21. februarja, utemeljil, da gre za Pianov temeljni prispevek k modemi arhitekturi. Nagrada je 300 tisoč guldov. 57-letni Piano se trenutno ukvarja z novo podobo utice Potsdamer v Berlinu. Zgradil je že veliko muzejev, med njimi tudi muzej Menil v Houstonu. Proslavil se je leta 1977 z osnutkom pariškega centra Pompidou. Erazmovo nagrado so imenovati po humanistu Erazmu Rotterdamskem (1466/69-1536), vsako jesen pa jo podeli princ Bemhard Nizozemski. Za pravo podobo Slovencev na Dunaju LJUBLJANA - Pri Mohorjevi družbi je izšla monografija Draga Medveda Slovenski Dunaj. Knjigo, v kateri so zbrani podatki o prispevku Slovencev k zgodovini in podobi avstrijske prestolnice, so včeraj ob projekciji diapozitivov predstavili v Cankarjevem domu, ustanovi, v kateri je še do 5. marca na ogled tudi razstava Slovenija in Dunaj, ki sta jo pripravila Zgodovinski arhiv Ljubljana ter Dunajski mestni in deželni svet. Knjiga Slovenski Dunaj (Mohorjeva založba Celovec - Ljubljana - Dunaj 1995, 165 strani, trda vezava, 31 x 24 cm, 7.875 SIT) pomeni bet j o izdajo v dosedanjem založniškem programu Mohorjeve založbe; leta 1978 so izdali turistični vodic po Dunaju, pred dvema letoma pa še z Dunajem tesno povezanega Martina Krpana v nemškem prevodu. Tokratna knjiga je namenjena nekoliko drugačnemu pogledu na prispevek Slovencev k identiteti Dunaja od tistega, ki je v veljavi in skuša zbrati in predstaviti vse podatke o prisotnosti Slovencev na Dunaju od njegovega nastanka dalje. Tako lahko v besedilu, ki je napisano poljudno in razumljivo, in bogati fotografeki opremi (fotografije je prispeval Marijan Paternoster, knjigo je obliko- val Jurij Kocbek) bralec sledi slovenskim osebnostim na Dunaju od poznega srednjega veka in zgodnjega srednjega veka do sodobnosti -od dunajskega škofa Jurija Slatkonje, sicer Ljubljančana, ki je bil izredno pomemben za razvoj dunajske glasbe, do Hitlerja, ki je leta 1912 nekaj mesecev delal kot tehnični risar v ateljeju enega od pionirjev slovenske sodobne arhitekture, Maksa Fabianija (in, denimo, obveznih Lipicancev). Kot je povedal avtor knjige Drago Medved, knjiga ni tehtna zgodovinska raziskava, paC pa obsežna kompilacija, ki žeti podati nekoliko realnejšo podobo o življenju Slovencev na Dunaju, hkrati pa ponuditi bralcem v Sloveniji tudi možnost obiskovanja številnih lokacij (knjiga vsebuje tudi informacije o naslovih). Hkrati tudi ne žeti prepevati hvale vsemu, kar so Slovenci prispevali Drmaju, paC pa poskrbeti, da tistega, kar so, ne pozabijo. Knjigo zaključuje obsežen register z imeni tudi tistih Slovencev, ki v temeljnem besedilu niso zajeti. Uvodno besedo h knjigi je prispeval nekdanji župan in deželni glavar mesta Dunaj dr. Helmut Zilk (nasploh so za izdajo vec interesa pokazale avstrijske ustanove; izid sta podprla Zvezno ministrstvo za znanost in Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost z Dunaju, poleg njiju pa še mesto Dunaj). Knjigo so predstavili v Času, v katerem je tudi razstavni program CD obrnjen proti Dunaju; v preddverju je na ogled razstava Slovenija in Dunaj, na kateri so med drugim predstavljene podobe obeh mest, »izmenjave« imen osebnosti za sistem poimenovanja ulic, prometne povezave, šolski sistem, genealogija Herbersteinov s Ptuja, literati, knjižna dokumentacija in predmeti iz Železniškega muzeja Ljubljana. (V. U.) /KNJIGE ■m Anne Roquebert: Degas Likovna monografija, zbirka Veliki mojstri slikarstva, izdala DZS, Ljubljana 1994, 98 strani, trda vezava, 31 x 27 cm, 5.900 srr. Monografijo, namenjeno znamenitemu francoskemu impresionistu Edgarju Degasu (1834 -1917), odlikujejo podobne lastnosti kot monografijo o njegovem dve leti starejšem sodobniku in prijatelju Manetu iz iste zbirke (59 barvnih reprodukcij, biografska kronologija, seznam muzejev in zbirk z Degaso-vimi deli, najpomembnejša bibliografija). Edgar De Gas (kasneje je svoj priimek spremenil v izpeljanko Degas) sodi med temeljne impresioniste in zaseda v umetnostni zgodovini, kot je zapisala avtorica študije Ane Roquebert, izjemen in hkrati paradoksalen položaj. Je hkrati najbolj klasičen in tudi najbolj modernističen slikar med umetniki poznega 19. stoletja. Sprva se je oprijel tradicionalnih, tedaj uveljavljenih slikarskih prijemov, pri katerih je izšel iz Ingresa, Delacrobca in italijanskih klasikov, kasneje pa se je usmeril v impresionistično slikarstvo, s katerim je upodabljal svojo sodobnost, momente iz življenja Pariza - predvsem značilne motive baletk, ženskih aktov, kavarniških motivov portretov in konjev. Sodeloval je tudi v fiancosko - pruski vojni leta 1870 in spoznal strahote pariške komune nasledne-ga leta. Na stara leta se je ukvarjal tudi s fotografijo in (zaradi bolezni je bil skoraj slep) kiparstvom. (V. U.) Gerard-Georges Lemane: Manet Likovna monografija, zbirka Veliki mojstri slikarstva, izdala DZS, Ljubljana 1994, 98 strani, trda vezava, 31 x 27 cm, 5.900 SIT. Monografija, opremljena s 60 barvnimi reprodukcijami in štirimi Crnobelimi dokumentarnimi fotografijami, je posvečena enemu najpomembnejših in najpopularnejših francoskih slikarjev 19. stoletja Edou-ardu Manetu (1832 - 1883), katerega delo pomeni prehod z realističnega slogovnega pristopa k impresionističnemu. Besedilo, ki ga je zapisal Gerard-Georges Lemarie, bralca na dostopen, poljuden način vodi skozi Manetovo delo in življenje, ki so ga zaznamovala Studijska potovanja po Španiji in Italiji, škandali in zavrnitve njegovih del ob javnih nastopih na razstavah in znamentih pariških salonih v šestdesetih in sedemdesetih letih, nasprotovanja konservativni pariški kulturniški birokraciji za Časa Napoleona III., sodelovanje s sodobniki - zlasti likovnimi umetniki in literati, s katerimi je imel Manet tesne odnose, in uglajeno gizdalinsko družabno življenje. Besedilo ponuja tudi osnovne Ma-netove likovne probleme in opredelitev njegovega dela v širšem francoskem kontekstu in vplive na njegovo slikarstvo. Knjigo zaključujejo kronološko razvrščeni temeljni Manetovi biografski podatki, osnovni seznam muzejev in zbirk, ki hranijo njegova dela, in seznam pomembnejše bibliografije. (V. U.) Massimo Gemin: Van Gogh Likovna monografija, zbirka Veliki mojstri slikarstva, izdala DZS, Ljubljana 1994, 99 strani, trda vezava, 31x27 cm, 5.900 srr. Monografija Massima Ge-mina o življenju in delu znamenitega nizozemskega slikarja, postimpresio-nista in enega najbolj priljubljenih likovnikov Vincenta van Gogha (1853 -1891), sledi konceptu prejšnjih iz zbirke Veliki mojstri slikarstva (70 barvnih reprodukcij, biografska kronologija, seznam muzejev in zbirk z van Gog-hovimi deli, najpomembnejša bibliografija). V besedilu sta na poljuden, širšemu bralstvu dostopen način, ki je značilen za vsa dela iz zbirke Veliki mojstri slikarstva, predstavljena slikarjevo ustvarjanje in njegovo burno, tragično življenje, polno konfliktov, ki so van Gogha zaznamovali kot enega najbolj izstopajočih in znamenitih »prekletih umetnikov« v zgodovini umetnosti. Studija zajema tudi pregled širšega likovnega zgodovinskega konteksta v Parizu v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja (impresionizem, simbolizem), neposredno pred van Gog-hovim prihodom v Pariz in v času njegovega bivanja v njem. Besedilo prinaša številne citate iz van Goghove korespondence z bratom Theom (ki je temelj vseh biografskih analiz van Goghovega življenja), M mu je stal ob strani in ga podpiral vse življenje. Zajeti so tudi slikarjevi odnosi z drugimi sodobnimi likovnimi ustvarjalci in njegov odnos do literature. (V. U.) Polona Škrinjar Prigode Gorčka Koka Izdalo in založilo CZP Kmečki glas, Ljubljana 1994, trda vezava, str. 138, 20,5 x 14, 5cm, 3.675 SIT. Polona Škrinjar je ena najboljših predstavnic sodobne kmečke prozaistike. Povest prigode Gorcka Koka je njena tretja knjiga, ki je doslej izšla pri založbi Kmečki glas. Za njeno pisanje je značilno ubesedovanje usode ljudi, zlasti ženske, vezane na zemljo ter njena vitalizem in vztrajanje. S to knjigo pa je nastal preobrat v njenem pisanju: s Prigodami Gorcka Koka je namreč vnesla v svojo prozo humor in smeh. Glavni junak povesti je nepodjetni vaški in-kasant, ki se iz varnega domačega zavetja odpravi pobirati RTV naročnino.V vaškem okolju, ki deluje povsem v nasprotju z Gor-ckovo preprosto naravo, se dogaja vse mogoče, dokler se ponovno ne vrne nazaj k domačemu ognjišču. Poleg humorja je za to delo značilen drugačen, odrezan in ekspresiven slog, ki ga napoveduje že prejšnja knjiga Polone Škrinjar, roman Divji volčin. Tudi ovitek knjige je drugačen kot sicer, bolj vesel, humorističen, malce ironičen. Ovitek je delo akademske slikarke Eke Vo-gelnikove in se nekoliko spogleduje s sodobno stripovsko risbo in ikonografijo Maksima Gasparija. Polona Škrinjar je vsekakor mojstrica v preigravanju žanrskega obrazca, ki zna pri snovanju kmečke povesti vedno znova poiskati drobne osvežitve snovnih elementov. (A. P.) Jože Peternelj: Kolhoz v Butalah Izdalo in založilo CZP Kmečki glas, Ljubljana 1994, trda vezava, str. 167, 20, 5 x 14, 5 cm, 3.150 SIT. Jože Peternelj ni samo pisatelj, temveč tudi slikar, za katerim je že vec kot 180 razstav na vseh celinah. Izdal je tudi že nekaj knjig in sicer je njegov prvi roman Vrnitev izšel pri založbi Kmečki glas leta 1981, sedaj pa ima namen pisati samo še kratke Crtice. Petemeljevi romani in povesti so vezani na njegovo okolje, Poljansko dolino in se vseskozi dogajajo med kmečkim življem. Knjiga Kolhoz v Butalah je vsebinsko povezana z eno prejšnjih knjig, Bukovci. V obeh knjigah gre namreč za isto okolje in osebe, le Cas dogajanja je različen. Ze iz naslova tega dela je razvidno, da gre za obdobje povojne obnove, ko so se dogajale velike spremembe, ki so vplivale zlasti na življenje kmečkega prebivalstva. Avtor je doživel izkušnjo kolhozništva na lastni koži, ko se je moral pridružiti velikemu številu razlaščenih kmetov in vstopiti skozi vrata tovarne Alpina. Ob vseh peripetijah, zdrahah in nesmislih, ki se porajajo ob pojavu kolhozništva, se avtor ne more ubraniti smeha. Nesmiselna prole-tarizacija kmetov, ki je prinesla s seboj mnoge tragične usode ljudi, je prikazana skozi humor in satiro, kar je posebna odlika te knjige. Bralec se ob branju ne more ubraniti asociacij na kakšne današnje razprtije in zdrahe, pa tudi zavist in željo po oblasti. (A. P.) ;:v Dušan Rešek: Brezglavjeki Zgodbe iz Prekmurja, zbirka Glasovi, deveta knjiga, Izdalo in založilo CZD Kmečki glas, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 329, 20, 5 x 14, 5 cm, 6.909 SIT (skupaj s CD). V zadnjih letih se je pri založbi izoblikovala izrazito samosvoja zbirka, ki izhaja iz Kmečke knjižne zbirke in ima namen dopolniti znamenite zbirke narodnih pesmi Karla Streklja. V njej izhajajo narečna besedila, ki predstavljajo prozno izročilo z različnih koncev Slovenije. V načrtu je zbirka 30 knjig, s katerimi bo v približno desetih letih obdelana vsa Slovenija. Dušan Rešek je že dobro znan po nekaj svojih etnološko in folkloristično zasnovanih knjigah. Kot veterinar je pri neposrednem stiku z ljudmi desetletja zbiral material in tako veliko prispeval k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Tako kot pri dosedanjih zbirkah pravljic skoraj ni nic, saj je to - po besedah Marije Stanonik - v slovstveni folklori žanr, ki je dokončno propadel. Tudi o čistih bajkah in legendah je težko govoriti, zato označbe kot so bajen e, legendne povedke opozarjajo na žanrsko sinkreticnost. V celoti prevladujejo povedke, ki so razdeljene na vra-žljive, coprniške, zgodovinske, šaljive in noveli-sticne ali z anekdotičnim pridihom. Delo je objavljeno tako v narečju kot tudi v knjižnem jeziku in je zanimiv za širši krog bralcev iz celotnega slovenskega prostora. (A. P.) Anton Gričnik: Noč ima svojo moč Bog pa se večjo, izdalo in založilo CZP Kmečki glas, zbirka Glasovi, knjiga 8, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 497, 20, 5 x 14, 3 cm, 4.935 SIT (brez CD), 6.510 SIT (s CD). Duhovno mučilo Pohorja je v doslej najobsežnejšem delu iz zbirke Glasovi prikazal Anton Gričnik, ki je po zaslugi 280 pripovedovalcev zbral nad tisoC zgodb. Zaradi velikanske koheine gradiva je snov uredil v sistem »grozdov«, sicer pa je uredil knjigo po ključu prehajanja od teme k svetlobi. v zadnjem poglavju se tako njegovim ljudem, osvobojenim strahu hudičevskih sil, odpira nebo. Poglavja so razvrščena na osnovi motivne in tematske sorodnosti posameznih pripovedi. Prvo poglavje Strah ima velike oCi prinaša votle strahove, bedeCe sanje, Čarodejstva narave, moC križišč in pokopališč, srečanja z drugim svetom...Drugo poglavje Cmi pes grize živino je posvečeno živalim. O Človekovi nemoči pred določenimi silami (divja jaga, škopniki, Možuh, Netek) in iskanju sreče govorita naslednji dve poglavji. Avtor nas seznanja z verovanjem o bitjih, kot so Torka, Repoštl, rojenice, sojenice, vile, Lucifer. Zadnji dve poglavji se navezujeta na smrt (Smrt ju-cka) in na Odprto nebo, ki izzveni svetlo in optimistično. Zbrano gradivo je predstavljeno bralcem v narečju, v pohorski različici pogovornega knjiže-ga jezika in v knjižnem jeziku. (A. P-) FILM / PRED DE2JEM MAKEDONSKEGA REŽISERJA MILCA MANCEVSKEGA Cas teče z nami ali brez nas, nikoli pa ne čaka LJUBLJANA - Vsi smo že občutili napetost, svojevr-stnen nemir in pričakovanje, ki je v zraku, ko se pripravlja na dež. Taksna napetost in nemir sta značilna tudi za film Pred dežjem Milča Mancevskega, v katerem sta naslov in tema nastopajočega dežja, ki se prepleta čez film kot rdeča nit in hkrati kot metafora za stanje duševne napetosti človeka, ki ne naredi ničesar, človeka, ki se ne opredeli in ki ga v vrtinec življenja povlečejo dogodki, na katere nima vpliva. Dež je prav trenutek, v katerem se junaki opredelijo, ko s sprejemom odločitve sprostijo napetost, ki jo vedno prinaša odločitev, ki je očiščujoča kot hladne deževne kaplje na obrazu. Tako dežuje, ko Aleksander (Rade Serbedžija) obleži z dvema strelnima ranama, potem ko pomaga Zemiri (Labina Mitevska), hčerki svoje mladostne ljubezni Hane (Silvija Stojanovska). Dežuje, ko se Zemira odpravi v samostan, in dežuje, ko jo Kiril (Gre-goire Colin) skrije v svoji samostanski celici. Posamezne odločitve, ki se med seboj nevidno vzročno-posledično prepletajo in pogojujejo, sestavljajo neskončen krog časa, ki ga režiser in scenarist Mančpvski večkrat poudari s stavkom »Cas ne čaka, sklenjenega kroga ni«. Položi jih v usta menihu, pa tudi na stene londonskih zgradb. Cas ne čaka, teče z nami ali brez nas, z našimi odločitvami in dejanji, kakršnakoli že so. In v tem času je prepletel tri zgodbe nemogoče ljubezni, hkrati pa tudi analizo čustvene travme vseh nas, ki živimo zunaj in »daleč« od vojne v Bosni, a hkrati vedno se zavedajoč njenega obstoja in svoje nemoči ob hkratnem stalnem občutku, da bi morali nekaj narediti, naredimo pa ničesar, paralizirani prav z nemočjo. Tudi Aleksander je taksen, je točka identifikacije za nas, ki živimo na prostoru nekdanje Jugoslavije in ki smo tako kot on različne narode na tem prostoru doživljali kot ljudi bogatstva različnosti, in ne kot razlog delitev in sovraštva. Po 16 letih se vrne v Makedonijo, kjer se nekdanji prijatelji ločujejo po tem, ali so Albanci ali Makedonci, in on se ne more obnašati drugače, kot da tega ne upošteva. Identifikacijo pa omogoča tudi drugim, ki niso doživeli izkušnje predvojne Jugoslavije, in to z likom Anne (Katrin Cartlidge) in preko incidenta v londonski restavraciji, s čemer pokaže, da je Bosna stvar vsega sveta, in da se ne more sprenevedati, da je ni. Svoje potovanje v svet čustev na ravni forme izpelje preko fotografije in epsko-mitičnih kadrov poudarjenih, umetnih kontrastov, s katerimi iz makedonske pokrajine ustvari mitično pokrajino univerzalnih arhetipskih podob, preko katerih nas popelje v podzavest. Filmsko mitsko pokrajino nadgrajuje in izmenjuje s pokrajino človeških obrazov, ki v velikem planu nadomeščajo prostranstvo Širokih planov totalov pokrajine. Besede, Obrazi in Foto- grafije so podnaslovi treh delov filma, ki vsakič, ko postanejo naslov, pomenijo prav njihovo odsotnost. V Besedah je junak Kiril, ki ne govori, v Obrazih obraze ljudi zamenjajo avtomobili in rana na obrazu, v Fotografijah pa fotograf ne fotografira več. Tisto, kar je v človeku naj-globjega, na površini ni razvidno in se ne da izreči. Ljubezen med Kirilom in Zemiro se rodi v pogledu in prva Kirilova beseda po dveh letih molka je izrečena med spanjem. Anna na obrazu Aleksandra vidi spremembo in pove ji, da je ubil človeka, toda kako, ji ne uspe povedati nikoli. Anna med fotografijami iz Bosne za naslovnico izbere povsem drugačno - fotografijo Madonne. Vesna Rojko NA KRATKO Zoran Potočan -Vamahin štipendist LJUBLJANA - Danes ob 11. uri bodo v dvorani Akademije za glasbo slovesno podelili Yamahino Stipendijo za nadarjene Studente glasbe. Yamaha Musič Foundation of Europe deluje v okviru enega izmed največjih proizvajalcev glasbil na svetu kot neprofitna organizacija, ki želi uveljavljati glasbo in razvijati glasbeno izobraževanje. Že lani je štipendirala enega izmed študentov slovenske Akademije za glasbo, letos pa je izbran basist Zoran Potočan, Student 1. letnika petja v razredu red. prof. Eve Novak Houske na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pred tem je diplomiral iz arhitekture, po večletnem prepevanju v Komornemu zboru RTV pa se je odločil za samostojni studij petja. (L. M.) Strelnikoff v Londonu CELJE - Celjska alterrockovska zasedba Strelnikoff se je pred nedavnim vrnila iz Londona, kjer se je uspešno predstavila tamkajšnjemu občinstvu in nekaterim osebam iz glasbene industrije. Strelnikoff so nastopili v kultnem klubu Bradys v Brbdonu, ki ga je bilo pod imenom Railway moč videti tudi v filmu o skupini The Clash, Rude Boy. Koncert so izvedli skupaj s skupino The Holy Joes, ki je pred časom že gostovala pri nas. Odziv občinstva je bil zelo ugoden, tako da so Strelnikoff dobili ponudbe za ponovna gostovanja v Londonu, dogovorili pa so se tudi za sodelovanje z eno izmed tamkajšnjih neodvisnih založb. PR Umrl je scenarist Robert Bolt LONDON (Reuter) - V 70.1etu starosti je v ponedeljek umrl britanski dramatik in scenarist Robert Bolt. Njegova scenarija za filma Dr. Živago in Človek za vse čase sta bila nagrajena z Oskarjem, zaslovel pa je tudi kot scenarist v filmu Davida Leana Lavvrence Arabski. Med pripravami na snemanje Deanovega filma Bounty ga je zadela kap, vendar si je opomogel in končal začeto delo ter kasneje dokončal tudi scenarij za zelo cenjen film Misija (1986). PO SLEDI TAKTIRKE Edinburški poletni festival Med 13. avgustom in 2. septembrom bo potekal znameniti glasbeni poletni festival v Edinburgu. Gostovala bo opera Kirov iz St. Petersburga. V ansamblu bosta tudi pevki Olga Borodina in Galina Gorčakova. Simfonične koncerte bodo dirigirali Claudio Abbado, Pierre Boulez, John Eliot Gardiner, Michael Gielen, Donald Runni-cles in Giinter VVands. Nastopale bodo baletne skupine Martha Graham Dance Company, Mark Morris Dance Group in VVuppertaler Tanztheater pod vodstvom Pine Bausch. Med pevskimi solisti pa bodo nastopali Felicity Lott, Thomas Hampson, Anne Sophie von Otter, Kalita Mattila ter Boje Skovhus. Placido Domingo bo pel Idomenea Tenorist Placido Domingo ne pozna počitka. 15,18, 21. in 25. marca bo pel naslovno vlogo v Mozartovi operi Idomeneo v Metropolitanski operi v New Yorku, pod taktirko Jamesa Levine. To je postavitev pokojnega Jean Pierra Pon-nella. V drugih vlogah bodo peli Carol Vaness, Dawn Upshavv in Anne Sophie von Otter. Pred dvema dnevoma pa je Domingo nastopil na gala koncertu v Berlinski državni operi, kjer je pel skupaj z mezzosopranistko VValtraud Meier drugo dejanje opere Samson in Dalila in odlomke iz VVagnerjeve opere Parsifal. Predstave v Dunajski državni operi V Dunajski državni operi je nocoj na sporedu balet Romeo in Julija, medtem ko bodo jutri uprizorili opero Herodiade (dirigent Viotti, pevci Baltsa, Gustafson, Domingo, Pons, Furlanet-to). V nedeljo bo na sporedu Andrea Chenier (dirigent Viotti, pevci Benackova, Lilowa, Gia-comini, Nucci, Zednik), v ponedeljek pa Masse-netova Manon (dirigent Oren, pevci Norberg-Schulz, Sabatini, Rydl, Chaignaud). Roždestvenski umetniški vodja Bolšoja Slavnemu Teatru Bolšoj v Moskvi že dolgo očitajo, da je v razsulu, ker da je brez idej in z zastarelimi opernimi postavitvami. Znova ga bo skušal postaviti na noge ruski dirigent Genadij Roždestvenski (rodil se je v Moskvi leta 1931). Pred kratkim je prevzel mesto umetniškega vodje s polnimi pooblastili in že začel z zahtevnim delom. Roždestvenski je bil leta 1970 šef dirigent v Bolšoju, kjer je kot študent debitiral dvajset let prej. Zatem je bil dirigent filharmonije v Stokholmu, orkestra londonskega BBC in glavni dirigent Dunajskih simfonikov. Pripravil: Mi. K. GLEDALIŠČE / RECENZIJA KOMEDIJE OBMOČJE SOMRAKA DARKA LUKIČA V skladu s sporočilom, da ni konca, so le prehodi, dobiva komedija vse manj učinkovite, cenene repke, ki je ne uspejo prav zašpiliti LJUBLJANA - Komedija Območje Somraka Darka Lukiča je predvsem kompilacija izbranih epizod nekaj desetletij stare kultne istoimenske televizijske serije. Enotnost dobiva to iz poznanih in prepoznavnih drobcev sesito delo predvsem s ključnim in povezovalnim likom, gospodom Bookmanom, prodajalcem v veleblagovnici s posebno ponudbo, ki sega od mladosti do novega zbildanega telesa, od čudežnega naprstnika do oživljenih lutk in potovanja ne preveč usodno zagrobje. Vsi ti »pravljični« rekviziti so nosilci zapletov drobnih fragmentov, ki so izrazito heterogeni v svojem učinkovanju. Temu poljudnemu nizanju epizod je pridana metafiktivna plast besedila, Id predvideva ne le več sočasnih svetov, temveč tudi prehode med njimi - štos, ki je v osemdesetih pri nas dominiral v literaturi mlajše generacije in doživel tudi nekaj vizualizacij, na primer v otroškem filmu Cisto pravi gusar -in je od takrat naprej otročji in predvidljiv. Po uvodnih tipanjih po čudežnem in fantastičnem se zadeva ukrivi v literaturo samo in Bookman je priča pogubni moči svakove pisateljske domišljije, tega stroja za potovanje v druge svetove, in ko ga obišče neznanec in ga odpelje drugam, onstran, se znajde spet v veleblagovnici, le da je zdaj polna jamrajočih literarnih junakov, ki razpravljajo o lastni fiktivni in repetitivni eksistenci ob vsakokratnem branju. V skladu s sporočilom, da ni konca, so le prehodi, dobiva komedija vse manj učinkovite in neduhovite, cenene repke, ki je nikakor ne uspejo učinkovi- to zašpiliti. Izhod v trivialni konec je tako samo posledica populistične »medijske in žanrske senzibilnosti«, na katero komedija ves čas stavi, hkrati pa so ravno deli, ki se ukvarjajo z eksistenco svetov in bivajoč v njih, zaradi režijskega branja izzveneli kot razvelečeni, bolj nekaj odvečnega in motečega sam ritem predstave. Gostujoča režiserka Nenni Delmestre - mimogrede tudi selektorica festivala v Caracasu, kamor odhaja spomladi na gostovanje mariborska Drama - je Lukičevo besedilo uprizorila predvsem kot lahkotno in razgibano menjavo gegov, bleščično, s poudarjanjem videza in površine, všečnosti in dinamične menjave prizorov na račun spekulativne plasti besedila. S tem je prena- Drama SNG Maribor : Rod Searling & Darko Lukič : Območje somraka : Vesel božič, gospod Bookman! Režija Nenni Delmestre, dramaturgija Staš Ravter, scenografija Dalibor Laginja, kostumografija Danica Dedijer, koreografija Marin Turcu. Igrajo Alojz Svete, Livio Badurina, Vlado Novak, Peter Ternovšek in drugi. Premiera je bila v petek, 17.februarja v Minoritski cerkvi v Mariboru. šala televizijsko ploskovitost in estetiko, kar je očitno tudi pri za kakšna tri desetletja postaranih kostumih in pri televizijski dobesednosti, s katero izpeljuje odrsko akcijo; tako so igralci -lutke nepremični, na oder uletavajo na vozičkih ali na tekočem traku. Veliko bolj stilizirana je scenografija, ki omogoča tekoče preigravanje različnih situacij in interierjev. Rezija je ves čas poudarjala lahkotnost, komičnost, dinamičnost, akcijo in izrinjala vsakršne odmerke kriptomne-zične groze, ki jih besedilo omogoča, hkrati pa dajala veliko možnosti igralcem. Ti so ponujeno priložnost dobro zagrabili; najprej Alojz Svete kot Bookman, popotnik skozi svet čudežnega, ki je svojo vlogo odigral intenzivno, z izjemno natančno zadržanostjo in nerodnostjo do žensk in pristno zgroženostjo pred neskončnim prehajanjem iz enega čudeža v drugega. Svete je (se enkrat) dokazal, da je odličen komik, spremembe položajev je preigraval suvereno, pa naj je šlo je delovno vnemo, ki je reševala emocionalne zadrege ali za veliko dejanje malega človek, ki pogumno jemlje svojo usodo nase. Zelo dobro sta mu sledila Divio Badurina v vlogah dveh žensk, sodelavke in neprestano blebetajoče starke; ob potujeni komiki z dvoumno službenim nasmeškom na obrazu in afektirano gestikulacijo in karikirano, popačeno hojo. Dober je bil tudi Vlado Novak, bolj kot v vlogi nekakšnega po-tujevalnega mojstra oziroma božička, ki agresivno in lahkotno propagira robo v veleblagovnici, kot stvarni, pa spet panični in nekako človeški vodnik in razlagalec zakonitosti onstranstva, kot usoda sama in hkrati uslužbenec skritega velikega Reda, in Peter TmovSek, predvsem kot pisatelj, katerega domišljija se spreminja v meso; do kraja nor in fanatičen, natančen in scela prepričan in prepričljiv. Matej Bogataj NOVO NA ODRU Fotou Traore: Rose et Marguerite Plešeta Jana Menger in Nina Meško, glasba Antoine Pravverman, kostumi One fiction factory, luči Miran Šušteršič, scenografija Fatou Traore, Kersnikova 4, jutri, 25.februarja ob 20. uri v Galeriji SOU, predstava traja 40 - 45 minut, brez odmora, gledališkega lista ni, ponovitve bodo 26., 27., 28. februarja in 1 .marca ob 20.uri, vstopnice po 700 SIT, za študente 400 SIT. Plesni teater Ljubljana bo v koprodukciji s SOU uprizoril novo plesno predstavo francoske plesalke in koreografinje Fatou Traore. Studij je končala na Escole de danse Michel Hallet Egayan v Lyonu in se nato pridružila skupini Rosas belgijske koreografinje A.T. de Keer-smaeker. Plesala je v predstavi Ottone, Ottone. V zadnjih letih je sodelovala s skupino Nadine ganase, koreografoma Dirkom Opstaelom in Claudiom Bernardom, poučevala pa je tuda plesalce skupine Wima Wandekeybusa. Po predstavi Rose et Marguerite, ki bo nastala v Ljubljani, bo pričela delo na svojem samostojnem projektu, ki ga bo pripravila v Bmslju. Pri tem projektu bosta sodelovala basist Michel Hatzigeorgiou in slikar Anton Cracco, Fatou pa bo predstavo koreografirala in v njej tudi plesala. Tudi na sobotni premieri bo v živo na odru nastopil avtor glasbe in izvajalec z bas klarinetom. Predstava je nastala s pomočjo Francoskega kulturnega centra Charles Nodier in s sponzorstvom Hotela Tivoli. (A. P.) Petek, 24. februarja 1995 SVET _______RUSIJA_____ Jelcin bi rad reloimiral oborožene sile MOSKVA - Presednik Jelcin je ob prazniku ruskih oboroženih sil v svojem kremeljskem govoru poudaril nujnost reform v armadi in znova kritično ocenil posredovanje ruske vojske v Čečeniji. Njegov govor je naletel na ostro reakcijo obrambnega ministra Pavla GraCeva, ki je z dokazi ovrgel predsednikovo kritiko in poudaril, da nekaterih nalog ni mogoče dobro izvesti brez dodatnih finančnih sredstev. Obrambni minister Gračov med včerajšnjo proslavo (Foto: AP) »Čečenija je še eden od dokazov, da vojaške reforme potekajo prepočasi,« je izjavil Jelcin in poudaril: »Nove razmere zahtevajo spremembe v oboroženih silah in leto 1995 bo namenjeno obnovi ruske armade.« Jelcin je poudaril pripravljenost, da »sam prevzame nadzor nad reformami.« V Času dokončnega oblikovanja državnega proračuna, ko o povečanju kvote za obrambno ministrstvo ni sledu - ta ima zagotovljenih 10 milijard dolarjev, k tej vsoti pa je treba prišteti še posebna posojila za posredovanje v Čečeniji - je minister Gračev hladno opozoril predsednika na krizo, v kateri se je znašla država. »Ce bi imeli denar, ne bi bilo težav pri izvajanju reform, Ce pa denarja ni, paC ne bo reform,« je izjavil obrambni minister. Poudaril je, da je lani vojska dobila manj kot polovico odobrenega denarja. Ruski vojski je po razpadu Sovjetske zveze državni proračun odmeril sprva toliko denarja, kot ga dobi ameriška, kmalu pa se je tako skrčil, da je bila vsota primerljiva s tretjino franco- skega vojaškega proračuna; pri tem je treba upoštevati, da šteje francoska vojska polovico manj vojakov od ruske. Po mnenju parlamentarnih strokovnjakov za vojaška vprašanja bo zadnji proračun zadostoval le za »hrano in obleko« vojakov. Jelcin, ki se je skušal vnaprej izogniti takšni kritiki, je priznal, da finančne reforme ne bo- do lahke. Kljub temu je zagotovil, da bo »vlada našla rešitve, kajti z njimi ni mogoCe vec Čakati«. GraCev je znova zagovarjal pravilnost ruskega vojaškega posredo- vanja v Čečeniji in nekdanjim borcem zagotavljal, da je vojska dostojanstveno opravila nalogo, ki ji je bila zaupana in da udarci, ki so jo doleteli, niso bili hujši kot v Afganistanu. Sicer pa se je šef države izognil neposrednemu napadu na vojaško hierarhijo; prav tako ni natančno predstavil reforme. Kot prednostno nalogo je omenil posodobitev opreme in izboljšanje življenjskih razmer vojakov in njihovih družin. Ruski predsednik se je tudi odločil, da bo praznik oboroženih sil odslej dela prost dan - to novico je slovesno oznanil general GraCev. Tradicionalni predsednikovi nasprotniki komunisti in nacionalisti so praznik oboroženih sil praznovali po svoje: vec tisoč ljudi se je zbralo na manifestaciji v središču Moskve. Stephane Orjollet/AFP MOSKVA (AFP) - Vec tisoč demostrantov, zlasti komunistov in nacionalistov, se je včeraj popoldne zbralo na osrednjem moskovskem trgu. Nosili so tradicionalne rdeče zastave in transparente z gesli proti predsedniku Jelcinu in polni hvale za »veliko Rdečo armado«. Pohod so zaceli na postaji Bjeloru-sije, ga nadaljevali po aveniji Tver in se ustavili na Gledališkem trgu nasproti Bolšoj teatra, ki so ga obkrožile močne varnostne sile. Zgodaj zvečer niso opazili nobenega incidenta. Sedem bogatih o informacijski avtocesti BRUSELJ - V belgijskem glavnem mestu se bodo ta konec tedna srečale kultura, trgovina in visoka tehnologija. Na sestanku sedmih industrijsko najrazvitej-ših držav (G7) bodo namreč razpravljali o oblikovanju in širitvi informacijske avtoceste. Države skupine G7: ZDA, Japonska, Kanada, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija se bodo lotile različnih vprašanj - od preprečevanja kraje podatkov iz računalniških omrežij do problema novih tehnologij kot grožnje nacionalnim kulturam. Med uradnim delom srečanja, ki se začenja danes, bo potekala tudi razstava najnovejših visokotehno-loških izdelkov znanih svetovnih proizvajalcev. Na srečanju G7 naj bi oblikovah osnovna načela, kako vzpostaviti informacijsko družbo, druga naloga pa je odobritev enajstih novih projektov v zvezi s tem. Vlade naj bi državljane spodbujale k naložbam v visoko tehnologijo, saj bi tako vsi lahko imeh dostop do novih izdelkov in storitev. O podrobnostih, predvsem kar zadeva nova industrijska merila in nelojalno konkurenco, bodo razpra-vljali pozneje. Po dnevnem redu srečanja lahko sklepamo, da je letos strogo politična tematika postavljena na stranski tir. Sedem industrijsko najrazvitejših držav se namreč zaveda potrebe po skupnem svetovnem obravnavanju kočljivih tehničnih in družbenih vprašanj, ki jih povzroča skokovita rast računalniških in telekomunikacijskih omrežij. Suzanne Perry / Reuter SLOVAŠKA Lastninjenje dižavnih podjetij popolnoma zastalo BRATISLAVA - Kljub vladnim obljubam, da bo z lastninjenjem kmalu nadaljevala, slovaške analitike skrbi nadaljnji postopek prenosa lastništva nad državnimi podjetji. Privatizacijo so prekinili takoj po oktobrskih parlamentarnih volitvah. Od takrat naprej je predsednik vlade Mečiar s svojimi zavezniki razveljavil približno 50 neposrednih prodaj državnih podjetij, odložil pa je tudi načrtovani privatizacijski program z voucherji. »Slovaška resnično izgublja preveč Časa,« ocenjuje neki predstavnik avstrijske investicijske banke. Medarjeva nacionalistična administracija sicer ne nasprotuje lastninjenju. Zamude, ki nastajajo so posledica preiskovanj domnevnih nepravilnosti, ki naj bi jih v Času svojega uradovanja zagrešila centristična vlada. Po besedah Petra Bisaka, ministra za privatizacijo, se je Slovaška pri Svetovni banki zavezala, da bo do septembra olastninila tretjino vseh državnih podjetij. »To je v našem interesu in je del prestrukturiranja našega gospodarstva,« je povedal novinarjem. Vlada bo pripravila seznam podjetij, določenih za voucherski odkup. Državljani bodo s kuponi, izdanimi po nominalni ceni, lahko odkupovali deleže v državnih podjetjih konec tega meseca. Vendar pa v slovaškem proizvajalcu telefonov Tesla Stropkov ugovarjajo temu načinu. Lastninjenje so opravih ze z notranjim odkupom, ki ga je uzakonila prejšnja vlada Jožefe Moravdka. Četrtega novembra so Mečiarjev! parlamentarni zavezniki dosegli razveljavitev neposrednih prodaj državnih podjetij, Id jih je Moravdkova vlada odobrila po 6. spetembru. V vedni teh primerov ni prišlo do nobenih denarnih transakcij. Težave nastajajo tam, kjer se to je zgodilo. Menedžerska ekipa Tesle Stro-pkova je plačala 2,2 milijona dolarjev za prvi obrok odkupa dva dni pred sprejetjem tega zakona. Odvetnik Jožef Vaculik je primer ze predal ustavnemu sodišču, Id bo odlodlo, ali bo morala vlada delnice vrniti. V pismu, ki ga je 2. novembra Teslina vodstvena etapa naslovila na ministra za gospodarstvo, so prosili za nadaljevanje postopka lastninjenja. Takoj za tem je vlada odpustila direktorico osrednjega urada za re-gistradjo, ki ni dovolila, da bi ta prevzela lastništvo nad tem podjetjem. Pri tem se je sklicevala na odločitev sodišča v Bratislavi, ki je prepovedalo vsakršne transakcije s Teslinimi delnicami. Vlada je zanikala, da bi jo odpustila zaradi političnih razlogov. Bisak je povedal, da bo lastninjenje z voucherji zajelo približno 170 podjetij, vrednih 1,6 miljarde dolarjev. To je kar polovico manj, kot so prodah v prvi izdaji pred razpadom Cehoslovaske. Vlada je v odkup ponudila le manjši delež podjetij, zato nihče ne ve, kako ji bo uspelo uresničiti dogovor s Svetovno banko. Emily Church / Reuter NEMČIJA / STAVKA DELAVCEV KOVINSKE IN ELEKTRO INDUSTRIJE Bavarski kovinarji po enajstih letih stavkajo MUNCHEN (dpa, AFP, Reuter) - Delavci kovinske in elektro industrije, združeni v sindikatu IG Metali, so danes v nemški zvezni deželi Bavarski zaceli stavkati. To je prva stavka zahodno-nemških kovinarskih delavcev po letu 1984, za stavko pa se je na referendumu odločilo 88 odstotkov elanov. Glavna zahteva sindikata je še-stodstotno zvišanje plaC. Danes bo začelo stavkati enajst tisoč delavcev v dvaindvajsetih podjetjih, Ce pa zahteve IG Metalla ne bodo uslišane, se bo stavkajočim 1. marca priključilo novih dvanajst podjetij, 6. marca pa še sedem. Predsednik sindikata Klaus Zvvickel je na tiskovni konferenci v Munchnu povedal: »Naš cilj je jasen. Naši delavci potrebujejo več denarja in s pogodbo zajamčene varnosti. V teh zahtevah nas podpira 88 odstotkov elanov.« Zadnja velika stavka pred enajstimi leti je za pol odstotka znižala rast bruto domačega proizvoda v Nemčiji. Sindikat IG Metali ima v zahodnonemških zveznih deželah tri in pol milijone elanov in je najveCji sindikat v Nemčiji, Bavarska kot najveCja nemška zvezna dežela pa je le testna dežela v pogajanjih z združenjem delodajalcev Gesamtmetall. Zvvdckel je dejal, da je močna podpora delavcev jasno sporočilo delodajalcem, naj ne zaostrujejo konflikta. Sindikat bo storil vse, da bi se spor rešil, vendar je marsikaj odvisno tudi od delo- dajalcev. Tudi po stavki bodo delodajalci skušali zaslužiti denar od istih delavcev, ki so sodelovali v stavki, pa tudi pogajati se bodo morali z IG Metal-lom, je posvaril. Delodajalci za zdaj ne odgovorili ne ponudili rešitve, s katero bi v zadnjem trenutnku lahko preprečili stavko. Komentatorji v Nemčiji so optimistični, Ceš da letošnja stavka ne bo povzročila tolikšne škode kot tista pred enajstimi leti, saj so tokrat njena tarča manjša podjetja. INDOKITAJSKA Japonci spodbujajo pomoč za tižno gospodarstvo TOKIO (AFP) - V nedeljo se bodo na Japonskem sešli predstavniki 30 držav in mednarodnih organizacij na forumu o razvoju držav Indokitajske (Vietnama, Kambodže, Laosa). Na srečanju bodo najveCjo pozornost namenili razvoju infrastrukture, področjem človekovega delovanja in pomoči, ki naj bi jo dobile te tri države v Času prehoda v tržno gospodarstvo. Japonska upa, da bodo na konferenci »podprli prizadevanja mednarodne skupnosti« in da »bo sodelujočim uspelo uskladiti pomoč«, je pred srečanjem, ki se ga bodo udeležili predstavniki Vietnama, Kambodže, Laosa, držav Članic Asea-na, Avstralije, Francije, Nemčije, Rusije, Švedske, Južne Koreje in še nekaterih dragih držav, izjavil japonski zunanji minister. Srečanja se bo udeležila tudi ameriška delegacija, vendar le kot opazovalka, ker diplomatski odnosi z Vietnamom Se niso vzpostavljeni. Na srečanje so povabljeni tudi predstavniki Evropske komisije, Azijske banke za razvoj, Mednarodnega denarnega sklada (MDS), Svetovne banke in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Japonska se je že večkrat zavzela za sklic konference o razvoju Indokitajske. Po pariški konferenci o Kambodži leta 1992 Tokio predseduje mednarodni konferenci o obnovi te države, skupaj s Francijo tudi vodi koordinacijski komite za obnovo slavnega kambo-skega budističnega svetišča Angkor Vat. Mednarodna skupnost je za obnovo opustošene Kambodže obljubila pomoč v višini 1, 8 milijarde dolarjev, Vietnam pa naj bi po mnenju japonskih strokovnjakov kmalu postal pomemben azijski trg. SREDNJA AMERIKA Vse večje zanimanje Evropske zveze BRUSELJ - Evropska zveza Zeli okrepiti dialog in sodelovanje s latinskoameriškimi državami. Francija, ki zdaj predseduje EZ, skuša na tem področju narediti »kvalitativen preskok«. Danes se bo v Panami začelo srečanje z državami Srednje Amerike, 17. in 18. marca pa bo v Parizu sestanek z vsemi latinskoameriškimi državami. V Panami bodo v središču pozornosti tri teme: trajni razvoj Srednje in Južne Amerike, regionalne integracije in vključitev Srednje in Južne Amerike v svetovno gospodarstvo ter prihodnji odnosi med EZ in tem območjem. Konference se bo udeležilo šest držav Srednje Amerike (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Himduras, Nikaragva in Panama), pridružila pa se jim bo tudi Skupina treh (Mehika, Kolumbija in Venezuela), medtem ko ima Belize status opazovalca. Kot poročajo iz virov, ki so blizu EZ, namerava Manuel Marin, evropski komisar, zadolžen za odnose z Južno in Srednjo Ameriko, predlagati nove pobude. Odslej naj bi pri sodelovanju izhajali predvsem iz individualnih projektov, katerih izvajanje bi bilo programirano na vec let. Položaj v Srednji Ameriki se je spremenil, zato je treba najti nove formule, ki bodo odpravile mentaliteto odvisnosti in uveljavile predvsem vrednote sodelovanja, je poudaril Manuel Marin. Jean Bumer / AFP SVET AMERIŠKO-FRANCOSKA AFERA Vohuni niso izumili s koncem hladne vojne PARIZ, VVASHINGTON (Reuter) - Najnovejsa mednarodna vohunska aiera, v kateri tokrat glavni vlogi igrata dve načelni zaveznici - Francija in Združene države - Se naprej buri duhove v diplomatskih krogih obeh držav ter vznemirja laično javnost. Predstavniki State Depar-tmenta so pariško zahtevo, naj VVashington iz Francije odpoklice pet ameriških državljanov, ker naj bi se ti ukvarjali z »dejavnostmi, ki niso združljive z njihovim statusom«, v uradni izjavi označili za neutemeljeno. »Menimo, da so obtožbe na račun uradnih ameriških predstavnikov povsem neupravičene... Način, na katerega se je Francija lotila reševanja te zadeve, ni v skladu s prijateljskim duhom, v katerem smo zavezniki v preteklosti reševali občutljiva vprašanja,« so zapi- sali v VVashingtonu, vendar se konkretnih očitkov niso dotaknili niti z besedo. Pac pa je neimenovani ameriški diplomat neuradno izjavil, da utegneta dva elana omenjene peterice, ki sta se nameravala vrniti v ZDA spomladi, predčasno odpotovati. Obenem je izrazil olajšanje spričo dejstva, da Pariz ni razglasil Američanov za nezaželene osebe, kar bi za dvostranske odnose nedvomno imelo Se mnogo hujše dolgoročne posledice. Zgodba je začela dobivati razsežnosti afere v sredo, ko je pariški Časopis Le Monde objavil novico, da so francoske oblasti pozvale ameriško vlado, naj odpoklice pet svojih državljanov, od katerih imajo Štirje diplomatski potni list, med njimi pa naj bila tudi Sef var-nostno-obveSCevalne službe Cia za Francijo in njegov namestnik. Peterica naj bi bila na- Francoski notranji minister Pasqua skuša zmanjšati pomen vohunske afere z ZDA (Telefoto: AP) mreC utemeljeno osumljena politične, gospodarske in tehnološke Spionaže, poleg tega pa je menda skušala za vohunske posle novačiti najvisje francoske vladne uslužbence. 2e nekaj ur po izidu Časnika sta se oglasili tudi pariško notranje in zunanje ministrstvo ter potrdili vznemirljivo novico, vendar z diplomatsko pripombo, da ne gre za izgon, ampak le za »priporočilo« VVashingtonu, naj omenjene osebe »umakne« iz Francije. Obenem so francoske oblasti poudarile, da je novica pricurljala v javnost proti njihovi volji. Slednje »opravičilo« pa ni kaj prida zaleglo, saj ameriška administracija očitno kre- pko zameri Parizu, da je prikriti »vohunski« spor, za katerega je doslej vedel le ozek krog ljudi iz vrst diplomacije in tajnih služb, dobesedno »ponesel v svet«. V VVashingtonu so brž namignili, da skuSa francoski vrh speljati pozornost (predvsem domače) javnosti proč od prisluškovalnega skandala, ki je močno škodoval priljubljenosti premiera Balladurja in izzval zahteve po odstopu notranjega ministra Pasquaja. Ostrina predsedniške predvolilne tekme, ki je v Franciji v polnem teku, nedvomno govori v prid ameriški domnevi. Zunanji minister Juppe je že zahteval, naj vlada sproži preiskavo in ugotovi, kdo je odgovoren, da so se zaupne informacije znašle na prvih straneh Časopisja, zaradi Cesar odnosi med dvema zaveznicama trenutno še najbolj spominjajo na francosko-sovjetske v Času hladne vojne. Njegovo ministrstvo je med vrsticami naprtilo greh kolegom iz resorja za notranje zadeve, ki naj bi - kot predvidevajo tudi Američani - skušali odvrniti pozornost od omenjene afere, v katero je vpleten njihov šef Pasqua. Velja omeniti, da je slednji zaveznik premiera in predsedniškega kandidata Balladurja, medtem ko bi Juppe rad videl, da Mittenanda nasledi konservativni pariški župan Chirac... NOVICE ALŽIRIJA Vnovično zaostrovanje odnosov med Perujem in Ekvadorjem QUITO - Pet .dni po podpisu mirovnega sporazuma med Perujem in Ekvadorjem so se odnosi med državama spet močno zaostrili. V Quitu zatrjujejo, da je perujska vojska včeraj napadla položaje ekvadorskih enot vzdolž sporne meje. Perujski predsednik Alberto Fujimori (na sliki) pa je za kršitev premirja obtožil Ekvador in dodal, da je prišlo le do manjšega incidenta na območju Thvinza. Ekvadorski zunanji minister Galo Leoro je veleposlanike Argentine, Brazilije, ZDA in Čila pozval, naj nemudoma posredujejo, saj naj bi perujska stran v napadih uporabila tudi strupene pline in metalce plamena. Vodja 40-clanske skupine tujih opazovalcev, brazilski general Ariel Pereira da Fonseca, pa je že v sredo razmere na omenjenem območju označil kot »zelo zapletene«, (dpa) Poljski opazovalci se umikajo iz Severne Koreje VARŠAVA - Zaradi vse hujšega pritiska Pjongjanga bo Poljska iz Severne Koreja umaknila svoje člane misije za nadzor premirja med Severno in Južno Korejo. Predstavnik poljskega ministrstva za zunanje zadeve je včeraj izjavil, da je Severna Koreja od Poljske zahtevala, da najkasneje do 28. februarja odpokliče šest častnikov, v nasprotnem primeru jih bodo severnokorejske oblasti prenehale oskrbovati z elektriko in hrano. Severna Koreja je že prej grozila, da bo poljske častnike obravnavala kot »ilegalne imigrante«. Ze več kot leto in pol jim je omejevala gibanje in prepovedala stike s švedskimi in švicarskimi kolegi v Južni Koreji. Varšava doslej grožnjam ni posvečala veliko pozornosti, saj meni, da delo opazovalne misije še ni končano - vse dokler Severna in Južna Koreja ne bosta podpisali mirovnega sporazuma. Poljska in nekdanja Cesko-Slovaska sta leta 1953 začeli nadzorovati premirje na območju severno od razmejitvene črte. Češka je svoje opazovalce iz Severne Koreje umaknila že leta 1993, ker Pjongjang ni hotel priznati suverene Republike Češke, (dpa) V zaporu SekacbS več kot 200 mrtvih Oblasti trdijo, da je bilo ubitih sto upornikov PARIZ, ALŽIR (Reuter, AFP) - Anwar Haddam, vodja parlamentarne delegacije prepovedane alžirske Islamske fronte osvoboditve (FIS), ki deluje v izgnanstvu v VVashingtonu, je včeraj izjavil, da so varnostne sile v sredo »načrtovano pobile« dvesto jetnikov v zaporu Sekadži, čeprav alžirski mediji in tuji diplomati v Alžiriji poročajo o sto žrtvah upora. Alžirske oblasti še niso izdale uradnega poročila o številu žrtev v tem najbolj varovanem zaporu v državi, iz katerega naj bi po izjavah odgovornih skušalo pobegniti več jetnikov. Znano je le, da so uporniki z noži ubili štiri čuvaje. »Parlamentarna delegacija Fisa je dobila poročilo, v katerem je zapisano, da je prišlo do načrtnega poboja političnih zapornikov,« je zapisal Haddam in hkrati dogodek povezal z lanskoletnim novembrskim uporom zapornikov v Berouagiji, ko je bilo ubitih petsto ljudi. Alžirski minister za pravosodje je upornike proglasil za teroriste; s to besedo oblast navadno poimenuje militantne islamske skrajneže, ki se že tri leta po razveljavljenih alžirskih volitvah, na katerih so pripadniki Fisa dobili večino, bojujejo proti oblasti. Ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem je zapisano, da je skupina islamskih skrajnežev kot talce zajela sedem čuvajev. Ko je postalo jasno, da se jim pobeg ne bo posrečil, so začeli vdirati v jetniške celice in iz njih izpuščati druge zapornike, ki so prerezali vratove štirim od sedmih zajetih talcev. Posredovanju varnostnih sil se ni dalo izogniti, saj so bila pogajanja z uporniki neuspešna. »Operacija je uspela, čeprav je bilo nekaj mrtvih in ranjenih,« je zapisano v uradnem poročilu. Haddam je predlagal, naj preiskavo o posredovanju varnostnih sil opravi neodvisna komisija. »Mednarodno skupnost pozivamo, naj odpravi vso humanitarno pomoč Alžiriji in zaostri diplomatske odnose z državo,« je izjavil. »V očeh alžirskega naroda bo vsakdo, ki je sodeloval z morilci, obravnavan kot krivec,« je dodal. Dobro varovan zapor Serka-dži v starem predelu Alžira je v bližini obrambnega ministrstva, obdajajo pa ga visoki zidovi. Med tisoč zaporniki je kakih dvesto islamistov, tudi trije voditelji islamskega fundamentali-stičnega gibanja. Največ pozornosti zbuja usoda 29-letnega Lem-bareka Bumaarafija, ki naj bi junija 1992 umoril alžirskega predsednika Mohameda Budiafa; po pisanju nekaterih časopisov naj bi bil Buma-arafi med posredovanjem varnostnih sil ubit, drugi viri pa poročajo, da je bil le ranjen. Petek, 24. februaija 1995 O čem pišejo drugje po svetu O severnoirskem mirovnem načrtu »Okvirni dogovori glede prihodnosti Severne Irske so mojstrski izdelek. Slednji je rezultat politične volje Izmdona in Dublina, da dosežeta tisto, kar seje mnogim zdelo nedosegljivo: trajni mir na področju, za katerega je Četrt stoletja veljalo le pravilo sovraštva... Ce bo načrt sprejet v istem duhu, kot je nastal, se bo položaj na Severnem Irskem znatno izboljšal.« (Jyllands-Posten, Kopenhagen) »Ze skupen nastop obeh Johnov v severnoirskem glavnem mestu je zgodovinski dogodek: do včeraj se namreč še nikoli nista v irskem glavnem mestu sestala premiera Velike Britanije in Irske. Predvsem za irsko stran ta dogodek pomeni slovo od stare miselnosti, ki je imela enotnost Irske vedno za svoj legitimen cilj. Dublin prvič v zgodovini severnoirskim prostestantom ponuja dejanski veto glede irskih prizadevanj za združitev.« (Tages-Anzeiger, Ziirich) »John Major od ljudi v Ulstru zahteva, da ohranijo mir in zmernost. Prekinitev sovražnosti, ki se je drži KA, bi morala dati proirskim republikancem in britanskim unionistom možnost, da končajo enega najbolj krvavih sporov v zahodni Evropi od leta 1945. V nasprotju z norostjo terorizma na eni kot omejenostjo nacionalizma na drugi strani v Evropi, ki se vse bolj združuje, se zdaj uveljavlja prepričanje, da je treba ustvariti domiselne in fleksibilne povezave med institucijami. Major je ukrepal izredno dobro, Čeprav lahko s tem še poveča število svojih notranjepolitčnih problemov. London in Dublin sta naredila prvi korak na poti razuma.« (La Vanguardia, Barcelona) »Johna Majorja pogosto označujejo za nemočnega premiera, ki ni zmožen prepiCati niti svojih konzervativcev. Toda dogovor z irsko vlado in okvirni dokument o politični prihodnosti Severne Irske dokazujeta, da se je Major vsekakor zmožen podati na težavno pot miru. Storil je nekaj pomembnih korakov v smeri miru v provinci, ki že petindvajset let živi v nasilju.« (De Volkskrant, Amsterdam) O petih domnevnih ameriških vohunih v Franciji »Francija Ameriko obtožuje politiCno-industrijske špi-onaže. Z velikim pompom je francoska vlada pozvala VVashington, da naj odpoklice pet Američanov, - med njimi štiri diplomate - kr naj bi bili agentje CIE. Balladur tvega diplomatski spor, saj hudo obtožuje prijateljsko in zavezniško državo ... Vendar pa razkritja nimajo le diplomatske razsežnosti, temveč tudi notranjepolitičen aspekt. Francoski premier skusa s svojo glasno reakcijo relativi-rati francosko prisluškovalno afero in jo na ta način potisniti v ozadje.« (La Repubblica, Rim) O položaju predsednika Jelcina »Nedvomno je ruski predsednik pod pritiskom različnih sil, kot tudi objektivnih ekonomskih, socialnih in političnih neznank... Realni pomen "Jelcinovega faktorja” za pohticno življenje v Rusiji je v tem, da si pomembne družbene in politične sile v Rusiji prizadevajo, da bi ohranili današnji karakter oblasti. Na splošno pa v ruski politiki ni zazanati vrhunskih politikov ali moštev, ki bi bila zmožna predlagati rešitve, s katerimi bi našli izhod iz sedanje politične in gospodarske krize.« (Djelo, Moskva) O nameravani širitvi Nata na vzhod »Nasprotujoči si pogledi, ki jih je v zadnjih dneh slišati iz Bruslja, VVashingtona, Bonna, Pariza, Londona in drugih metropol Atlantske zveze, dokazujejo, da tudi v sami zvezi Nato ni nobene jasnosti ... Ali je nam (srednje- in vzhodnoevropskim državam) všeč ali ne: naše članstvo v Natu ni odvisno le od nas samih, temveč predvsem od tega, ali bo zahodna zveza "naredila red” v lastnih vrstah.« (Hospodarske noviny, Praga) Kairska pogajanja so propadla KAIRO (Reuter) - Neuspešna pogajanja med Izraelom in Egiptom o rešitvi jedrskega spora so odnose med državama močno poslabšala, ogroziti pa bi utegnila tudi bližnjevzho-dni mirovni proces, ocenjujejo vCerajšji obisk izraelskega zunanjega ministra Simona Peresa v Kairu poznavalci političnih razmer na Bližnjem vzhodu. Egiptovski zunanji minister Amre Musa je včeraj izraelskega kolega Simona Peresa Se enkrat opozoril, da bo Egipt podaljšal veljavnost sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (pogodba bo potekla maja letos) le, Ce bo k temu sporazumu pristopil tudi Izrael, obenem pa izraelsko je vlado pozval, naj to stori Se letos. Izrael to možnost ostro zavrača. Mednarodni nadzor nad svojim jedrskim potencialom namerava dovoliti Sele po zaključku bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Kot glavni argument za odklonitev pristopa k sporazumu Izrael navaja funadamentabstiCna režima v fraku in Iranu, ki naj bi pomenila največjo nevarnost za obstoj židovske države. Izrael ima po mnenju strokovnjakov približno dvesto jedrskih glav in je trenutno edina jedrska velesila na Bližnjem vzhodu. Pogajanja o jedrskem sporu med državama se bodo, kot je po večurnih pogovorih izjavil izraelski zunanji minister, nadaljevala prihodnji teden. Musa in Mubarak sta se na včerajšnjih pogovorih z izraelsko delegacijo dotaknila tudi neuspešnih palestinsko-izrael-skih pogajanj o Širitvi palestinske avtonomije na Zahodni breg. Delegaciji PLO in Izraela sta namreč po desetih krogih pogajanj o umiku izraelske vojske s palestinskih ozemelj in izvedbi volitev na avtonomnih območjih Se vedno na isti točki kot na začetku. PLO za zastoje v mirovnem procesu obtožuje Izrael in zahteva dosledno spoštovanje vvashingtonskega sporazuma. Vodstvo PLO je zato v ZDA, Rusijo, Evropo, Kitajsko, Japonsko in nekatere zalivske arabske države poslalo posebne odposlance, ki naj bi vlade teh držav podrobneje seznanili z razmerami. Vodja PLO Jaser Arafat je na zavlačevanja Izraela včeraj v Meki opozoril savdskega kralja Fahda. RUSIJA / 50 LET PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZMAGI NAD NACIFAŠIZMOM Protokoli pakta Molotov-Ribbentrop so rastavljeni v Galeriji Tretjakov V Moskvi na vpogled tudi drugo tajna sovjetska in nemška dokumentacija iz 2. svetovne vojne Pakt je omogočil nemški napad na zahodni fronti MOSKVA - »Vem, da veCina nemškega ljudstva ljubi svojega fiihrerja. Hitler je vredna oseba in hočem piti na njegovo zdravje,« tako je 23. avgusta 1939 nazdravljal Stalin podpis pakta Molotov-Ribbe-trop. Vest o podpisu je Hitler prejel med večerjo in se je omejil na vzklik »smo zmagali«. Hitler je imel tako zavarovan hrbet, tako da je po razdelit- vi Poljske lahko napadel na zahodu Nizozemsko, Belgijo in Francijo. V zameno si je SZ prisvojila del Poljske, okupirala baltske republike in napadla Finsko. SZ pa je težko plačala ta pakt. Le teden dni po deportaciji 132 tisoč ljudi iz baltskih držav proti Sibiriji, je nacistični vojaški stroj napadel nepripravljeno Sovjetsko zvezo. MOSKVA - Prvič po petdesetih letih so v Moskvi dostopni tajni dokumenti o dramatičnem začetku in poteku druge svetovne vojne. Med 400 razstavljenimi dokumenti so tudi tajni protokoli in aneksi k sporazumu Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, s katerim sta si Sovjetska zveza in nacistična Naracija razdelih Poljsko, baltske države in Besarabijo. Gradivo (uradne dokumente, zemljevide, Časopise, plakate, slike in filmske posnetke, ki so bili v raznih zgodovinskih arhivih Ruske federacije) je od vCeraj razstavljeno v sobanah obnovljene Galerije Tretjakov. Odprtje razstave soupada z začetkom praznovanj ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom. Višek teh praznovanj bo 9. maja z vojaško parado v Moskvi. Trenutno še ni znano, ah bo parada na RdeCem trgu, ah pa pred spomenikom padlim na Kutuzov-skem prospektu. Razstavo v Galeriji Tretjakov sta odprla moskovski župan Jurij Lužkov in vladni generalni tajnik Sergej Pilatov. Odsoten je bil predsednik Jelcin, ki bi moral, kot so predhodo napovedali, prav tako prisostvovati otvoritvi. Originale tajnih protokolov pakta Molotov-Ribbentrop so našh oktobra 1992 v tajnem arhivu KP Sovjetske zveze. Leta 1989 je tedanji partijski in državni voditelj Mihah Gorbačov priznal obstoj teh dokumentov, a je trdil, da so originali izginili. Med tem gradivom je nedvomno med najzanimivejšimi zemljevid o delitvi Poljske z velikimi lastnoročnimi podpisi Stalina (modre barve) in Ribbentropa (rdeCe barve). Z dvobarvnimi svinčniki sta državnika obenem zarisala na zemljevidu meje »interesnih območij«. Pod podpisi pa je datum: »28. september 1939«. Kot je včeraj povedal direktor ruskih državnih arhivov Rudolf Pihoja, lahko na zemljevidu opazimo, da je Ribbentrop na Salinovo zahtevo dal Sovjetski zvezi še kos Poljske. »Nedvomno glede tega ni bilo večjih težav,« je z ironijo dodal Pihoja. Na nekem drugem nemškem zemljevidu pa so podrobno zarisane nemške divizije pred začetkom operacije Barbarossa (RdeCebra-dec), šifra za nemški napad na Sovjetsko zvezo, ki ga je pripravil Adolf Hitler. Med razstavljenim gradivom, ki je razdeljeno na štirinajst odsekov, so tudi dokumenti o obleganju Leningrada, med katerim je zaradi bojev in lakote umrlo 642.000 Le-ningrajcanov, gradivo o medicinskih poskusih nacističnih zdravnikov nad taboriščniki v uničevalnem taborišču Dachau in origialni dokument o brepogojni kapitulaciji nacistiCe Nemčije, ki so ga v Berlinu podpisali 8. maja 1945. Eden od odsekov je namenjen tako imenovani ruski osvobodilni ar- madi (kolaboracionisticni), ki jo je vodil ruski general Andrej Vlasov. Slovesni odvoritvi, ki je bila na dan praznika ruske armade, so prisostvovali tudi veleposlaniki ZDA, Francije in Velike Britanije. Kljub povabilu pa se slovesnosti niso udeležbi diplomatski predstavniki Estonije, Litve in Latvije, treh baltskih držav, ki si jih je Sovjetska zveza leta 1940 na podlagi pakta Molotov-Ribbentrop s silo prisvojila. V pogovoru z novinarji je kremeljski predstavik za tisk Vjace-slav Kostikov omenil pomisleke vvashingtonske administracije o umestnosti, da bi ameriški predsednik Bill Clinton maja obiskal Moskvo in se udeležil slavja ob obletnici konca druge svetovne vojne. »Med prazovanjem 50-letni-ce zmage in vojno v CeCeniji ni nobene povezave, tako da se ne bi smelo izrabiti kavkaskih dogajanj kot pretvezo za odpoved obiska,« je še povedal Kostikov. ŠKANDALI / PODOBNO KOT V ITALIJI Belgijo pretresajo hude afere BRUXELLES - Belgijo pretresajo škandali: štirje ministri in Zupan glavnega mesta so morali v nekaj manj kot enem letu odstopiti, ker so bili vpleteni v korupcijske afere, poli-tiCno-gospodarske škandale ali v krvava mafijska obračunavanja. V Bruxellesu je torej napočil Cas škandalov, v katere so sedaj vpleteni še tajnik organizacije Nato Willy Claes in komisar Evropske zveze Karel Van Miert, med najbolj uglednimi belgijskimi državljani mednarodne nomenklature. Videti je, kot da mimo kraljestvo Alberta H. tekmuje s Francijo in Italijo za naslov prvaka politične korupcije. Kriza, med najhujšimi, kar jih je doletelo državo po drugi svetovni vojni, bo seveda imela politične posledice. Prvi minister Jean Luc Dehaene je sklenil napovedati predčasne politične volitve (21. maja), da bi obnovil skorumpirane inštitucije, v katere so ljudje izgubili vsako zaupanje. To bodo prve volit- ve zvezne Belgije, ki je nastala lani, da bi odpravila napetost, ki se je v zadnjih letih stopnjevala med bogatim flamskim severom in revnješim francoskim jugom države. Preiskava, ki danes pretresa ves politični razred, se je pričela leta 1991 z umorom An-dre Coolsa, takratnega socialističnega namestnika premierja. Sodnica Veronique Ancia, ki je vodila preiskavo in je sodelovala tudi z Antoniom Di Pietrom, je ugotovila, da je leta 1988 francoska socialistična stranka dobila podkupnino 1, 6 milijonov dolarjev za prodajo 48 helikopterjev vrste agusta vojski. Zaradi te afere so morali leta 1994 odstopiti namestnik premierja Guy Coeme in valonska ministra Guy Spitaels in Guy Mathot. Vsi so bili socialisti. V isto preiskavo so danes vpleteni Karel Van Miert in Willy Claes, ki je za Časa pogodbe z Agusto vodil flamsko socialistično stranko. V zvezi s podkupninsko afero je istočasno potekala preiskava, zaradi katere sta morala odstopiti tudi obrambni minister Leo Del-croix in bruxelleški župan Michel Demaret. Po mnenju številnih poznavalcev je to le vrh ledene gore belgijske politične korupcije. Na meji med politiko, podjetništvom in kriminalom je še mnogo manjših afer, ki so v zadnji mesecih hudo pretresle državo. Ena od teh je na primer umor živinozdravniške-ga inšpektorja, ki je vodil preiskavo o »hormonski mafiji«, kriminalni organizaciji, ki ima v rokah od 25 do 50 odstotkov tržišča mesarskih proizvodov. Zelo skrivnostna sta tudi umora bivšega bosanskega generala Ju-sufa Prazine in bivšega italijanskega generala Roberta Boemia. Le-ta je bil v stiku s pripadniki organizacije Nato. Oba sta bila umorjena v Belgiji. Tisk povezuje oba umora z vrsto nerešenih atentatov iz 80. let, istočasno pa opozarja na prodor mednarodne mafije. rH IZRAEL / V HEBREJŠČINI h Mein Kampf bodo lahko prodajali le na univerzah TEL AVIV - Mein Kampf, ki ga je Adolf Hitler napisal v letih 1923-24 in ki je postal neke vrste ideološki manifest nacizma, bodo lahko v hebrejskem prevodu prodajali tudi v Izraelu, a le pod pogojem, da bo v podnaslovu pisalo: »Knjiga, ki je privedla do holokavsta.« Med drugim bo moral biti podoben napis na vsaki strani v slogu napisov na cigaretnih škatlah, ki opozarjajo a škodljivost kajenja. Te predloge neke izraelske parlamentarne podkomisije je v imenu vlade odobril minister za zdravstvo Efraim Sneh. Kot je zapisal včerajšnji Je-rusalem Post, je podkomisija (zadolžena za antisemitižem in ksenofobijo) sklenila, da bodo Mein Kampf lahko prodajali le na univerzah. Previdnost je razumljiva, saj je holokavst v Izraelu še vedno boleCa in nezaceljena rana. Ideološki manifest nacizma je v hebrejščino prevedel Dany Varan, avstrijski Zid, ki je bil kot deček priča Hitlerjevemu vkorakanju na Dunaj. Japoncev ne pretresajo samo potresi, pač pa tudi visoke cene TOKIO - Japonsko glavno mesto ne pestijo samo potresi, ampak tudi visoke cene. Od prvega marca bo najdražjo prestolnico na svetu pretresel še en porast cen. Podražili se bodo prevozi, ki so že sedaj trikrat dražji kot drugod. Cena avtobusnega listka bo narasla za 11 odstotkov. Listek bo stal preko 200 jenov (3.300 lir). Tudi podzemska železnica se bo podražila za 21, 4 odstotka in dosegla najnižjo ceno 170 jenov (2.800 Mr). Človek si ob vsem tem seveda postavi vprašanje, koliko vendar zaslužijo Japonci. Na osnovi ocen mednarodnih ustanov znaša povprečna japonska mesečna plača 350 tisoč jenov, to je približno 5 milijonov lir, kar je seveda imenitno za evropske pojme, nekoliko manj, če pomislimo na japonske cene, zaradi katerih so tako visoke place preprosto neobhodno potrebne za preživetje. Cene prevoznih sredstev so samo primer rekordno visokih japonskih cen. Oblačila in zdravila stanejo dvakrat toliko kot v Evropi, telefon pa štirikrat toliko. Tudi zemljišča in stano-vanjske najemnine stanejo neverjetno dosti. Površina enega kvadratnega metra doseže v Tokiu povprečno ceno 5 milijonov jenov (80 mihjonov lir). Po vsem tem ni težko razumeti, zakaj vse vec bank in podjetij zapušča to tržišče. SLONOKOŠČENA OBALA / ZARADI HUDE GOSPODARSKE STISKE Zahodnoafriške države grozijo, da bodo Evropo preplavile z mamili Pridelovalci so po padcu cen kakavovca začeli gojiti indijsko konopljo. ABIDJAN - Glavno mesto Slonokoščene obale je postalo ena najpomembnejših točk, iz katerih izvažajo mamila v Evropo, poleg tega pa je tudi eno najveCjih trgov afriške celine. Na podlagi zadnjega poročila tamkajšnjega ministrstva za zdravstvo je poraba trdih drog v tem desetletju v državi narasla, predvsem ker je njihova cena na drobno med najnižjimi na svetu. Čeprav je kokain nekoliko dražji, prodajajo heroin po desettisoC lir na gram. Hašiš in indijska konoplja veljata kot mamila za otroke in zaradi tega staneta kot tablica čokolade. V glavnem so te droge prelahke tudi za mladoletne. V državi je namreč na desettisoCe zapuščenih otrok in skoraj vsi pričnejo kaditi že pri sedmih ali osmih letih, pozneje pa pricno uživati proizvode, ki prihajajo iz Nigerije oziroma drogo, ki jo proizvajajo mamilaši s kavnimi usedlinami in petrolejem. Padec cen kakavovca v 80. letih je gospodarsko tako prizadel pridelovalce, da so morali odpustiti vso delovno silo. Pričeli so uživati mamila, da bi imeli dovolj moCi za 12-urno delo z mačeto. Da bi nadoknadili izgube, ki so jih imeli z gojenjem kakavovca, so s Časom zaceh gojiti donosnejšo indijsko konopljo,. Prekupčevalci so pridelek seveda zaceli takoj tihotapiti v razna pristanišča, navadno skritega v vrečah kakavovca ali drugih pridelkov. Po podatkih policije Slonokoščene obale naberejo pridelek indijske konoplje dvakrat letno in vsakič zaslužijo približno 350.000 tamkajšnjih frankov (približno milijon lir) na 25 kvadratnih metrov obdelane površine. To vsoto bi sicer zaslužili s pridelkom štirih hektarjev kakavovca. Podatek je razumljiv šele, če upoštevamo, da veljajo za uspešne pridelovalce že tisti, ki imajo 8 hektarjev kakovovca. V zvezi s to situacijo je celo minister za varnost moral priznati, da ima Abidjan žalostni sloves afriškega križpota mamil. Prav tako zaskrbljujoče je stanje porabe in prodaje mamil v Senegalu. Na podlagi podatkov človekoljubne organizacije Zdravniki v svetu so senegalske oblasti v manj kot enem letu zasegle 9 ton indijske konoplje, 29, 3 kil heroina, 4, 1 kil kokaina, 8, 6 kil morfija in 8.090 tablet raznovrstnih drog. Tudi v Dakarju kot v Abidjanu proizvajajo in prodajajo vsa mogoča mamila, od cracka do makovih semen in razno raznih kemičnih proizvodov. Tudi v okolici glavnega mesta Senegala je gospodarska kriza prisilila mnoge pridelovalce arašidov, da so se posvetili gojenju mamil, ki je seveda veliko bolj donosno. Država plačuje pridelovalcem 100 tamkajšnjih frankov (300 lir) za vsak kilogram arašidov, med- tem ko prekupčevalci ponujajo kar 20.000 frankov za vsak kilo indijske konoplje, ki ji v Senegalu pravijo »yamha«. V državi uspeva tudi zelo nevarna vrsta trave, ki ji pravijo »katidiantabe« in rase ob vodi. Poraba te trave lahko včasih vodi v smrt. Senegalci kadijo tudi tradicionalno pipo. Polnijo jo z mešanico mamil, ki jo kupijo za neznatno ceno. Kokain stane v Dakarju približno 60.000 lir na gram, doza heroina pa stane od 10 tisoč do 15 tisoC lir. Kar v resnici skrbi oblasti je ugotovitev, da je Dakar postal svetovno središče mamil in je v tem mogoče celo že prekosil Abidjan. Podatki, ki jih je zbrala Senegalska narodna komisija za mamila kažejo, da prihaja heroin trenutno iz Indije, Pakistana in Turčije preko Džibu-tija, Lagosa in Abidjana, medtem ko prihajak kokain predvsem iz Južne Amerike oziroma iz Združenih držav Amerike. KONSERVATIVNA REVOLUCIJA V ZDA Faustovska pogodba z republikansko Ameriko Minilo je petdeset dni od trenutka, ko je republikanska stranka prvič po štirih desetletjih prevzela ameriško zakonodajno oblast. Konservativna revolucija, Id jo je v imenu GOP (grand old party, kot sami sebe imenujejo republikanci) Američanom v stotih dneh obljubil čudežni republikanski deček Newt Gingrich, je na polovici poti. Zato je pravi cas za ocenjevanje, ah se bo repubbkancem posrečilo porušiti »vladavino birokracije, Id se je nakopičila v desetletjih po demokratskih reformah Franldi-na Roosevelta in Lyndona Johnsona,« kot radi poudarjajo, ali pa bodo končali na političnem smetiscu skupaj z drugimi velikopoteznimi nacrti za privabljanje volilcev. Tam že leži »nova demokratska revolucija«, ki jo je pred dvema letoma razglašal predsednik Bill Clinton. Pogodba z Ameriko, s katero je Newt Gingrich jeseni lansko leto organiziral veliko vrnitev konservativcev v oba domova ameriškega parlamenta in zato postal predsednik spodnjega, predstavniškega doma, je napisana.v desetih točkah. Prva zahteva korenito zmanjšanje državne porabe, Ce ne drugače, kar z ustavnim dopolnilom o ura- vnoteženju primanjkljaja. Republikanci so dobro zadeli razpoloženje javnosti, saj so Američani postali alergični na preveliko, predrago in vsepovsod prisotno državno upravo. NiC Čudnega, saj nekateri trdijo, da je na primer preprost vpis na ameriško univerzo podoben vstopu v nekdanjo sovjetsko birokraticno carstvo, za sprejem v bolnišnici pa mora bolnik izpolniti na desetine obrazcev. Druga zapoved »konservativne pogodbe z Ameriko« govori o boju proti kriminalu, najhujši kazni ameriške sedanjosti, saj zaradi dostopnosti strelnega orožja kriminalci in neuravnovešenci ne pretepajo ali grozijo z nožem, ampak z avtomatskim orožjem postrelijo pet, deset ljudi. Republikanci so pri tem vprašanju na strani strelne industrije, zato se zavzemajo za samoobrambo in strogo kaznovanje kriminalcev, še najraje s smrtno kaznijo. Radi bi preklicali lanski Clintonov zakon za boj proti kriminalu, ker se jim zdi preveč popustljiv, pa tudi zakon, s katerim je demokratski predsednik krepko obdavčil najbolj bogate Američane. Denar, ki ga država daje najbolj revnim prebivalcem, bi radi zdesetkali, zato pa bi okrepili obrambno sposobnost ZDA, prepovedali tuje poveljevanje ameriškim vojakom, zmanjšali davke za srednji razred in omejili mandate politikom. Revolucionarni spodnji dom ameriškega parlamenta, kjer z železno roko vlada Newt Gingrich, je že sprejel nekaj zakonodaje, povezane s »pogodbo z Ameriko« -ustavno dopolnilo o nezakonitosti primanjkljaja, dodatek, da zvezna uprava ne sme posameznim državam nalagati finančnih bremen brez kritja, zahtevali so nove obrambne programe, prepovedah sodelovanje ameriških Cet v mirovnih operacijah OZN. Konservativnemu pohodu na(d) oblast pa že grozita veliko manj navdušeni senat pod vodstvom Boba Dola in seveda predsednik Clinton, ki lahko z vetom prepreči zakonodajo. Toda mnogi menijo, da je najhujša nevarnost republikanski revoluciji prevelika gorečnost Nevvta in njegovih prijateljev. Američani so res alergični na državno oblast, ni pa jim všeč niti robespier-rovstvo. Pozdravili bodo samo tiste dele republikanskega pohoda na VVashington, ki oblast ne približujejo republikancem, ampak ljudstvu. Barbara Kramžar Obisk v Beli hiši: Newt Gingrich pri predsedniku Clintonu Temna plat temnopoltosti »Kje je moja metla?« je pred tremi desetletji vprašala vdova ubitega črnskega voditelja, ki so jo pred nekaj dnevi izvolili za novo predsednico najstarejse ameriške organizacije za zaščito človekovih in manjšinskih pravic. Myrlie Evers-VVilliams, ki bo skušala počistiti v Natio-nalni zvezi za napredek obarvanih (NAACP), je zlasti prizadeta zaradi korupcije in nesposobnosti v organizadji, Id naj bi se borila za pravice zatiranih obarvanih Američanov. Njenega soproga Medgarja Eversa, Id je tedaj vodil NAACP, je leta 1963 v Mississippiju ubil beli rasist in pravica je potrebovala kar tri desetletja, da je obsodila morilca. Byron DeLa Beckvvith je stopil pred sodnike Sele februarja lani. Veliko Črnih in obarvanih Američanov še vedno Čuti svojo polt kot oviro, prirojeno pomanjkljivost, nekaj nespodobnega, zaradi cesar se le s težavo in z velikimi napori približujejo belemu idealu. Nikjer ni vec napisov, ki bi jim prepovedovali v najboljše oddelke vlakov, avtobusov ali gostiln, mrežo restavracij, ki je manj spoštljivo in počasneje stregla temnopoltim, pa so - Ce so jo pri tem zalotili agenti Zveznega preiskovalnega urada FBI -kaznovali s hudo denarno kaznijo. Številni temnopolti Američani se kljub temu se vedno počutijo drugorazredne in opazovalci iz tujine začutijo belo-čmi rasizem, ki je kljub svoji prikritosti še kako živ. Toda nova predsednica organizacije obarvanih Američanov je pravilno ugotovila, da bo morala najprej počistiti doma. Večina tradicionalnih institucij je v ZDA že nekaj Časa pod frontalnim napadom ljudskega besa, ki ne prizanaša niti vladi niti kongresu. Toda le redke ustanove so tako skorumpirane, kot je NAACP. Myrlie Evers-VVilliams bo podedovala za štiri milijone dolarjev rdečih številk, ki jih je »pridelal« prejšnji direktor Benjamin Chavis, hude notranje spore in omajan ugled. Chavis je priznal, da je z denarjem iz blagajne NAACP plačeval neki ženski, da ga ni prijavila zaradi spolnega nadlegovanja. Poleg tega je nekdanji direktor nekoč ugledne in spoštovane organizacije za človekove pravice razgalil najbolj temačno razdeljenost med političnimi predstavniki obarvanih Američanov. Nagibal se je k cmim nacionalistom iz organizacije Ljudstvo islama, ki jih vodi Louis Farakhan, okrog te organizacije in njenega voditelja pa se zbirajo duhovi netolerance, fašizma in celo umorov. Pred tridesetimi leti so v newyorškem Harlemu ubili legendarnega voditelja Ljudstva islama Malcolma X, ki je za mnoge Cme mladenke in mladeniče se zdaj vzor pravičnosti in nepopustljivega boja. Družina Malcolma X je prepričana, da ga je ubil Louis Farakhan, za popolnost tragedije v tem delu črnske politične aristokracije pa je poskrbela Malcolmova hči Qu-bilah Bahiyah Shabazz, ki so jo obtožili, da je za Farakhana najela morilca.Temnopolti Američani, ki se s hudimi psihološkimi ovirami počasi prebijajo v srednji in višji razred, si ne zaslužijo takšnega vodstva. Spopadati se morajo s težavami, ki jih zastarela in skorumpirana organizacija, kot je NAACP, doslej ni razumela; svoje najhujše sovražnike si temnopolti Američani ta trenutek vzgajajo kar v svojih vrstah, saj je stopnja kriminala tako visoka, da je najpogostejši vzrok smrti mladih črnih moških - krogla. Navadno pištolo drži Cma roka. Stopnja umorov in kriminala med revnimi in večinoma temnopoltimi prebivalci ameriških velemest je grozljiva. Strokovnjaki napovedujejo, da bo Cez nekaj let se veliko huje, saj bodo odrasli milijoni otrok, ki jih zdaj premlade, zapuščene, zapite ali zasvojene matere telesno in Čustveno zanemarjajo. Belci jim ne bodo veliko pomagali. Sočustvovanje z zatiranimi je med belimi Američani zamenjala ogorčenost. Ze dvajset let imajo manjšine in ženske prednost pri zaposlovanju v javnih službah, kljub temu pa je na ulicah in v družbi sploh vse narobe, so prepričani belci, ki so zato na zadnjih volitvah izvolili republikance in Nevvta Gingricha, zakletega sovražnika državne pomoči revnim in prizadetim. Temnopolti Američani se bodo morali zato naučiti najbolj ameriške od vseh lekcij, ki pravi, da si mora vsak najprej pomagati sam. Od šestdesetih let, ko so beli rasisti pobijali črnske voditelje od Martina Luthra Kinga do Medgarja Eversa so namreč kljub vsemu prehodili že dolgo pot v samostojnost. (B. K.) Južna meja je vse manj prepustna VVASHINGTON - Nihče ne pozna natančnega števila beguncev, Id dnevno preplezajo bodečo žico in se plazijo skozi podzemne rove. Kljub temu pa postaja nevarnost, da begunce na Cez tri tisoč kilometrov dolgi meji med Mehiko in ZDA odkrijejo, vse večja. Ameriški predsednik Bill Clinton je pred kratkim za boj proti ilegalnemu priseljevanju namenil dodatno milijardo dolarjev, s katero naj bi financirali povečanje števila uslužbencev v obmejnih patruljah s 700 na 5.600. Hkrati namerava z večjim številom nadzornega osebja preveriti podjetja, ki so jim zaposlovanje ilegalcev prepovedali že leta 1986. Prav tako bodo zaceli z aktivnim izgonom ilegalcev s kazensko preteklostjo. S delovanjem proti nenadzorovanemu pritoku ljudi iz latinskoameriških držav se Clinton trudi spodnesti radikalne predloge pri parlamentarnih razpravah o priseljenstvu. Glas kalifornijskih volilcev preteklega novembra, da naj bi ilegalnim priseljencem in njihovim otrokom odvzeti pristop do zdravniške oskrbe in Sol, je v Združenih državah izzval Čustvene izbruhe. Kalifornijsko pobudo je sicer zaenkrat zaustavil ugovor sodišč, vendar pa so se radikalne ideje že razširile tudi v nekatere druge države. Podobne predloge je bilo v preteklih tednih mogoče slišati tudi v Teksasu, Arizoni, New Yorku, Illinoisu in na Floridi. Vse to so namreč države, ki imajo tako kot Kalifornija veliko ilegalnih priseljencev. Po ocenah naj bi skupno v ZDA trenutno živelo blizu štiri milijone neprijavljenih tujcev, skoraj polovica v Katifomiji. Clintonova vlada opozarja na dejstvo, da se je v preteklih mesecih zaradi pogostejših patrulj Število ilegalnih prestopov amerisko-mehiške meje - se posebej pri San Diegu in El Pasu - odločno zmanjšalo. Po poročilih mehiške vlade, ki je v sredo, 8. februarja, Clintonov paket ostro obsodila, naj bi samo v januarju zajeti sto tisoč Mehičanov. Vendar pa je tudi oblastem jasno, da te meje ob številnih puščavah in neprehodnih hribovitih območjih ni mogoče spremeniti v »kitajski zid«. Konzervativnim republikancem, ki v kongresu vladajo od januarja, se Clintonovi ukrepi proti ilegalcem ne zdijo zadostni. Zakonitim priseljencem v ZDA bi radi odvzeti tudi del socialnih uslug, vendar pa se zmerni vodilni republikanci s tem ne strinjajo in svarijo pred histerijo. Poudarjajo, da so ZDA kot klasična dežela priseljencev na gospodarskem in tudi na kulturnem področju zaradi svojih priseljencev veliko pridobile. Vsako leto se v ZDA legalno priseli skoraj milijon ljudi z vsega sveta. Raziskave so pokazale, da njihovi davki daleC presegajo državne socialne usluge. Thomas Maier / Reuter Kalifornijski Člen 187 jemlje emigrantom vse pravice Kreditne kartice namesto živilskih bonov FORT VVORTH - Od aprila dalje bodo živilski boni v vetih delih države Teksas le Se del preteklosti, saj revni prebivalci tovrstne podpore ne bodo vec prejemati v obliki papirnatih bonov ati Čekov, ampak tisto novih kreditnih kartic. Samo v severnoteksa-skem okraju Tarrant, Id vključuje tudi večje mesto Fort VVorth, živilske bone trenutno prejema 120 tisoč ljudi, od tega 36 tisoč v okviru Pomoti za družine odvisnih otrok (AFDC). Ti dve vrsti pomoči bosta v prihodnje prihajali po novih kreditnih karticah, ki jih odlikujejo jasno prednosti. »Prihranijo nam veliko papirja in zamudne obračune,« je povedal predstavnik pristojnega teksaškega socialnega urada. Razen tega preprečujejo ati vsaj otežujejo goljufanje z živilskimi boni, kar so pilotni projekti v teksaškem mestu Houston in v državi Maryland ze pokazati. V vseh ameriških državah obstajajo cmi trgi, kjer je mogoCe živilske bone zamenjati z gotovino za približno polovico njihove denarne vrednosti. Kupone je sicer dovoljeno uporabljati samo za nabavo živil, vendar pa dvomljivi trgovci živilske bone sprejemajo tudi kot plačilo za alkohol, mamila in orožje. Med eno od večjih racij v dallaskem okrožju je policija septembra aretirala 83 lastnikov trgovin. Do leta 1996 naj bi novo socialno kartico uvedli po vsem Teksasu. Njeni lastniki bodo na blagajnah veleblagovnic z njo plačevali kot lastniki običajnih kreditnih kartic, seveda s to razliko, da bodo lahko nakupovati le do vsote, ki jo bo dopuščalo stanje na njihovem socialnem računu. Da Im kartico res uporabljala prava oseba, bo zagotavljala osebna identifikacijska številka. Dolgoročno načrtujejo tudi izdajo kreditnih kartic za druge socialne usluge. V ZDA je najvecji in najdražji program za socialno pomoč prav AFDC, ki naj bi podpiral družine, ki zaradi bolezni, smrtnih primerov, nezaposlenosti in drugih razlogov svojih otrok ne morejo zadostno oskrbovati. Živilski boni so del dodatnega programa - ob šolski prehrani, zdravniškem zavarovanju za revne ter socialnih stanovanjih. Po uradnih podatkih je v ZDA potrebnih pomoči okrog 38 milijonov ljudi, katerih prihodki segajo pod mejo z zakonom določenega najnižjega osebnega dohodka. Med temi revnimi prebivalci je vec kot 14 milijonov otrok. Republikanska stranka žeti v vvashingtonskem kongresu uveljaviti zajetna zmanjšanja državne socialne pomoči. Ce ji bo to uspelo, bo med drugim petim milijonom otrok odvzela njihovo dosedanjo pomoč z živili, za katero skrbi program AFDC. Otto Kuhrmeyer/ dpa SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 08.00 08.20 08.50 09.15 09.30 09.50 10.20 11.00 11.50 12.40 13.00 13.05 14.10 15.10 16.45 17.00 17.10 17.25 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.40 22.00 22.20 22.45 23.10 00.00 He - Man, ameriška risana nanizanka Ursine ljubezni, kratki igrani film Snoopy, 4/13 del ameriške risane nanizanke Vili, povej..., kratki igrani film Otroci glasbe, zabavnoglasbena oddaja Najhujši dan v življenju, 5. epizoda avstralske nanizanke Zlati cekin, 2. del zabavnoglasbene oddaje Roka rocka, pon. Iskanje pustolovščin, pon. 6., zadnjega dela Ze veste, pon. Poročila Video strani Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria Film tedna: Življenje z Billyjem, pon. Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 8. oddaja Pasje mesto, 4/23 del kanadske risane nanizanke Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, šport Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport (VPS 2200) Žarišče Sova Davov svet, 17/24 del ameriške nanizanke Umor, je napisala, 7/21 del ameriške nanizanke Šampion rodea, ameriški film IT SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 15.35 16.00 16.25 17.20 17.55 18.45 19.10 19.20 20.05 20.50 21.40 22.40 23.50 Video strani Euronevvs Video strani Moj dobri prijatelj, 2/7 del hum. serije Penn & Teller, pon. 1/6 dela angleške zabavne serije Osmi dan, pon. Sova, ponovitev Večen sanjač, 8/27 del ameriške nanizanke Martinu se nasmehne sreča Umor, je napisala, 6/21 del ameriške nanizanke Vse je končano Znanje za znanje: Učite se z nami Podarim - dobim Poglej me! Neprimerna ženska, 3/4 del ameriške nadaljevanke Ljubosumje Azijska magistrala, 3/5 del japonske dokumentarne serije Opus Koncert simfonikov RTV Slovenija Video strani A KANALA 07.00 12.00 12.05 12.15 13.05 13.55 14.00 16.30 16.35 16.45 17.15 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.40 21.05 21.10 21.20 22.50 23.40 00.30 02.00 Video strani Spot leta A - shop, televizijska prodaja Luč svetlobe, ponovitev 369. dela ameriške nadaljevanke Magnetoskop, ponovitev Spot tedna CMT Spot tedna A - shop, televizijska prodaja Pred poroto, ponovitev 31. dela ameriške nanizanke Policijska akademija, ponovitev filma A - shop, televizjska prodaja Poročila Risanka Luč svetlobe, 370. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja Zločini stoletja, 7. del ameriške nanizanke Poročila Teden na borzi Trije glumači, ameriška komedija Igrajo: Moe, Shemp Hovvard, Larrv Fine in drugi Album Show, glasbena oddaja CMT Erotični film Video strani M MTV (62. kanal) 12.00 13.30 17.00 19.10 19.40 20.10 20.50 22.20 23.50 00.40 01.00 MMTV shop, televizijska prodaja Video strani MMTV shop, televizijska prodaja Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja MMTV shop, televizijska prodaja Popotnik, oddaja z nasveti popotnikom Birds Of Pray, film Blind Fear. film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche VVelle e RAI 1 RETE 4 SE Koper OtO Hrvaška 1 Jutranja oddaja Unomat- Nan.: Tre cuori in affitto tina, (7.00, 8.00, 9.00) Nad.: Diritto di nascere. dnevnik, gospodarstvo 8.10 Manuela, 9.05 Gua- Dnevnik, 9.35 nan. Cuori dalupe, 9.30 Catene senza eta d’amore Film: Nel blu dipinto di Variete: Buona giornata, blu (It. ’58, i. G. Ralli), vmes 10.00 Teleprodaja, vmes (11.00) dnevnik 11.00 nad. Febbre Aktualna odd. koristnih d’amore, 12.00 Rubi, nasvetov Utile Futile 13.00 Sentieri, vmes Vreme in dnevnik (11.25,13.30) dnevnik „ Nan.: La signora in giallo Rubrika o lepoti m Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.20 |ro Tednik TG 1: Weekend Cuore selvaggio Kviz: Sala giochi Aktualno: Perdonami, Nan.: Cativalk 18.00 Funari News, Mladinska oddaja Solle- vmes (19.00) dnevnik . tico, vmes risanke Nad.: Perla nera (i. A. Nan.: Zorro Del Boca, G. Corrado) Danes v Parlamentu Film: 11 giorno della ci- m Dnevnik vetta (dram., It. ’68, i. F. Neverjetne zgodbe Nero, C. Cardinale), vmes Variete: Luna Park (vodi (23.30) dnevnik Pippo Baudo) Pregled tiska Vreme in dnevnik Medicine a conffonto Glasba: 45. festival italijanske popevke (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Variete: DopoFestival Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Stoletnica gledališke bienale Aktualno: Sottovoce Aktualno: II fatto (pon.) RAI 2 V kraljestvu narave Oddaja za najmlajse Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Buon Compleanno Cine-ma Variete: Quante storie! Ragazzi Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Iz Parlamenta Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Film: Aliens - Scontro finale (fant., ZDA "86, i. S. VVeaver, M. Biehn) Potrebujem te Dnevnik, pregled tiska in vreme Sport: dresura RAI 3 Oddaje Videosapere: Španščina, stoletnica bienale, Filozofija, Ženske in glasba, Euronevvs Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo, 12.30 Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji Sport: dresura Faraonovo oko, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo Šport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Dan v preturi Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska in vreme Fuori orario: Pubblicita Tednik TG3 Omnibus CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavi) Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Film: Mamma, mi com-pri un papa? (kom., ZDa-Fr. '90, i. J. Bisset) Nan.: X-Files Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik | Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non 6 la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: VVings, 18.10 Su-perboy, 18.45 Village, 18.50 Tutti al college Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Film: Lion Strike-Accer-chiati (pust., ZDA ’93, i. Don VVilson, B. Phillips) Fatti e misfatti, 22.45 No Limits Nan.: L’ombra della notte Italia 1 šport Sgarbi quotidiani S TELE 4 19.30. 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: La leggenda di Ro-I bin Hood (38, i. E. Flynn) MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Rapina al Cairo (krim., "63, i. G. Sanders) The Lion Trophv Shovv Nad.: Homeffont Variete: Tappeto volante Euronevvs - tv novice »Meridiani«, aktualna tema Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika Tv dnevnik Vesolje je... prihodnost dnevnih kopov Euronevvs Vzporedna življenja - ljudje in dogodki našega časa - 1945, avtor: Silvano Sau Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini Tv dnevnik Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini (fflMF Avstrija 1 Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Noro dobro, pon. Moja draga s Tirolskega, pon. Slika Avstrije, pon. Notranjepolitčno poročilo Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogledi od strani Otroški program Mini čas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Prijatelji Naš hrupni dom Cas v sliki Šport Derrick Pogledi od strani V tišini noči, am. psih. krim., 1982 Igrajo: Roy Scheider, Merly Streep in drugi Cas v sliki Utrip življenja, ameriška grozljivka, 1987 Režija: Paul Golding Bratovščina vrtnice, pon. Video strani Poročila Dobro jutro Poročila Šolski program Kviz Glasba v času: Romantiki, 1. del Nemški jezik: Deutschlexikon »P« Deklica iz prihodnosti. 24., zadnji del otroške serije Poročila Cesarica, 105 del serije Revizor, ameriški film, 1949 Igrajo: Danny Kaye, Wal-ter Slezack, Barbara Ba-tes, Elsa Lanchester, Gene Lockhart in drugi Šolski program, pon. Program za otroke: Otroška oddaja Mio - mao, risanka Briljantina Poročila Hrvaška književnost Otrok, šola, dom Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 941. del ameriške nadaljevanke Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Sport V iskanju, dokumentarna serija Dobri ljudje Slika na sliko Frederick Forsyth Presen ts: Smrt je na slabem glasu, angleški film Rezija: Lavvrence G. Clark Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Video strani Tv koledar Udobna vožnja, ponovitev 2/6 dela nanizake Resna glasba Risani film Dnevnik Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Sto let filma: Carrie, ameriški film, 1952 Igrajo: Laurence Olivier, Jennifer Jones, Miriam Hopkins, Eddie Albert in drugi; režija: VVilliam Wyler Film - video - film Video strani Z IMHIFAvstrija 2 (Z7) Madžarska Cas v sliki in Vaška tv Sončni vzhod Akrobatsko smučanje - Poročila * svetovni pokal, Linz Mejno mesto Očarljiva Jeannie Dopoldan, vmes Dallas, Kraljestvo za Tonyja Zabava, ameriška kome- serija Opoldanski zvon dija, 1967 s Petrom Sel- Posel lersom v glavni vlogi; re- jug Otroški program žija: Blake Edvvards Angleščina Ljubezenska preizkušnja jbgE Od A do Z, žaba Življenje v divjini Telefonski kviz Orangutani n™ Dnevnik Mi Posel Milijonsko kolo Gospodična, serija Zvezna dežela danes Za upokojence Cas v sliki Teka Kultura Okno Srečanje z naravo Pravljica Šiling m Muza, novice iz kulture Mainz je Mainz, kot poje Dnevnik, telešport in se smeji Dallas, ponovitev Gola senca, franc, psiho- NK Apropo loška drama, 1988 Brez vabila Igrajo: Pierre Arditi, Mat- Pretrganje, ameriški film hilda May .in drugi Tele jazz Video strani Morgan VVorkshop Tisoč mojstrovin Dnevnik BBC TV SPORED Petek, 24. februarja 1995 23 TV SLOVENIJA 1 23.10 UMOR, JE NAPISALA, ameriška nanizanka, 7/21 Zasnova: Peter S.Fischer, Richard Le-vinson in VVilliam Link Scenarij: Peter S. Fischer po zgodbi Richarda Levisona & Wil-liama lirika in Petra S. Fischerja Režija: Corey Allen Fotografija: Mario Di Leo Montaža: Donald Douglas Glasba: John Addi-son Igrajo: Angela Lansbury, Eddie Barth, Jessica Brow-ne, Bert Conuy in mnogi dragi TV SLOVENIJA 1_________17.10 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI Papirnate lutke z živalskimi izrazi Lutke niso le dekorativne, ne služijo nam zgolj kot igrača, kot komunikacijsko sredstvo, ampak se gremo z njimi lahko že čisto pravo gledališče (doma, v šoli in še kje). Ce boste oddajo pozorno spremljali, se boste lahko naučili osnovnega trika, kako hitro in preprosto se da oblikovati številne lutke z živalskimi izrazi. Prav nam pridejo tudi za pusta.__________ TV SLOVENIJA 2 20.50 AZIJSKA MAGISTRALA Pakistan Ljudje, ki zahtevajo delitev naroda, zanesljivo ne upoštevajo pakistanskega gesla - »Islam je eden«. Pripadniki skupine Muhajir trdijo, da so drugačna rasa, Pahuti pa zahtevajo odcepitev od Pakistana. To pleme živi na meji med Pakistanom in Afganistanom, na področju, kamor celo pakistanska policija ne sme stopiti. TV SLOVENIJA 2 OPUS, oddaja o glasbi 21.40 V oddaji bodo predstavili nastajanje največjega opernega spektakla pri nas - Puccinnijeve opere Turandot. Med snemanjem zakulisnega dogajanja so pripravili tudi pogovore z glavnimi protagonisti predstave in tistimi, ki ponavadi niso na očeh javnosti, so pa prav tako pomemben člen v verigi nastajanja takega opernega projekta. Gosta v studiju bosta operna solista Franc Javornik in Ferdinand Radovan. RAI 2 20.30 ALIENS, ameriški film, 1986 Režija: James Cameron Igrajo: Sigourney Weaver, Michael Biehn, Paul Reiser in drugi Zdi se, da so vsi ljudje na planetu LB 426 umrli: osrednja vlada pošlje zato tja oficirja Ripleya, da bi odkrila, kaj se je zgodilo. Ob prihodu se ji razkrije grozovit prizor: pošasti iz vesolja so se razmnožile in ubile vse ljudi, preživela je edino mala Newt. Film je nadaljevanje Scottove uspešnice Aliens, vendar je James Cameron poudaril predvsem napetost in akcijo: film je tako poln posebnih efektov, manj pozoren pa je na psihološko plat zgodbe. Kasneje so posneli še več nadaljevanj, v katerih je vedno igrala odlična Sigourney Wea-ver. RETE 4 22.30 IL GIORNO DELLA CIVETTA, italijanski film, 1967 Režija: Damiano Dami-ani Igrajo: Franco Nero, Clausia Cardinale (na sliki), J. Lee Cobbm, Sergie Reggiani in drugi Na Siciliji pride do mafijskega umora. Kapetan orožnikov Bellodi prihaja iz Severne Italije in nikakor noče sprejeti molka prebivalcev. Naleti tako na nasprotovanje vseh, tudi nadrejenih. Z njim je solidarna edinole lepa vaščanka. Bellodi doseže nekaj uspehov, a se mora kmalu vdati. Damiani je film posnel po romanu Leonarda Sca-scie, italijanskega pisatelja, ki je v svojih delih prvi pokazal na razsežnost mafije v južni Italiji in na posledice, ki jih le-ta ima na mišljenje ljudi in na njihov odnos do države. Režiser je jasno prikazal skoraj brezupen, a nujen boj proti mafijski hobotnici, in to v obdobju, ko so oblasti še trdile, da je mafija samo lokalen, skoraj folkloren pojav. TV SLOVENIJA \/NOCOJ OB 00.00 Car rodea prevzame Šampion rodea, ameriški film, 1972 Scenarij: Job Rosen-brock Režija: Sam Peckin-pah Fotografija: Lucien Ballard Glasba: Jerry Fielding Igrajo: Steve Mc-Queen, Robert Preston, Ida Lupino, Ben Johnson, Joe Don Baker, Barbara Leigh Po dolgih letih se nekdanji Šampion rodea vrača domov, na tekmovanje v domačem kraju. Ob vrnitvi ni srečen. Brez prebite pare ne more pomagati oCetu, ki bi rad zaCel na novo - v Avstraliji. Brat je bolj uspešen in njegov stavek - v pogovoru z Juni-orjem: grebem se k prvemu milijonu, ti pa Se vedno iSCeS svojih osem sekund (toliko časa je namreč potrebno na roti eu obsedeti na divjem biku, da bi dosegel rekord in zmago) predstavlja ključno misel filma, po kateri smo ljudje paC različni in neprimerljivi, z različnimi cilji po katerih hlepimo. Sam Peckinpah, avtor filmov DIVJA HORDA in SLAMNATI PSI, ki jih je posnel pred ŠAMPIONOM RODEA je veljal za najvecjega mojstra prizorov nasilja, ki pa niso sami sebi namen. Tokrat se je predstavil v povsem drugi luči - rekli bi lahko kar »liriCni«v opisovanju sveta in ljudi, ki jim Cas ni naklonjen, ki se ne znajo prilagoditi splošnim trendom in rajši sledijo svojim sanjam. Mojstrsko posneti prizori ljudskega praznovanja, ki spremljajo tekmovanje in seveda tekmovanje samo - predstavljajo spektakularen, učinkovit okvir za subtilno pred- stavljene odnose v družini Bomerjevih - očeta in matere ter obeh sinov do staršev. V neodvisni produkciji (ABC) posnet film nam odkriva naličje in zakulisje sveta, ki ga veliki hollywoodski filmi ne zmorejo in noCejo predstaviti - kajti ta svet teh ljudi poCasi in nevzdržno izginja - Hol-lywood pa ima raje velike teme in zgodbe. //2 EZHHZEI/ MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 Ihe Soul; 13.00 Greotest Hite; 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Re-port; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hits; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Party Zone SKY ONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsevvhere; 15.00 Kalni izvir; 16,00 Oprah Win-frey Show; 16.50 Double Dragon; 18.00 Star Trek 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The Andrew New-ton Hypnotic Experience 3; 21.30 Videnja; 22.00 Chicago Kope; 00.00 Ponovitve PRO 7 06.00 Ponovitve; 12.00 Neizprosna, a prisrčna; 13.00 Charliejevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Risanke; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Akti X; 22.10 Park Goiky, am. krim., 1983; 00.00 Poročila PREMIERE 14.00 Orson in Oliva; 15.20 Jenifer 8, am. psih. krim., 1992; 17.55 Veter, am. pust. film, 1992; 20.15 Policist in deček, am. akc. kom., 1993; 21.50 Hudičev odvetnik, am. psih. film. 1993; 23.45 Kodno ime Nina, am. film, 1993 SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.25 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Falcon Crest; 14.25 VVhite Fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 15.55 Macgyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.15 Šport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Preganjalci duhov 2, am. kom., 1989 EUROSPORT 08.30 Golf, pon.; 09.30 Evrofun; 10.00 Snovv-board, svetovni pokal; 10.30 Tenis, pon.; 12.00 Alpsko smučanje; 13.00 Akrobatsko smučanje, prenos iz Kichenberga; 14,00 Tenis, pregled ATP turnirjev; 14.30 Atletika, magazin; 15.30 Avtomobilizem; 19.30 Jahanje; 16.30 Olimpijski magazin; 17.00 Tenis, iz Stuttgarta; 21.30 Športna poročila; 22.00 Boks; 23.00 VVrestting; 00.00 Motociklizem; 01.00 Športna poročila RIL 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor, je napisala, am. serija; 17.00 Jeo-pardyi; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Ogenj na krovu leta 1501, ameriška drama, 1990; 22.10 Pod psihiatrovim urokom, am. triler, 1993 RTL 2 05.55 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Zenska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Kdo je ustrelil Jima Blessinga?, kanad. vestem: 22.00 Streli v noči, ameriški vestem; 23.30 Dream On SKY MOVIES 15.00 How To Murder Your Vite; 17.00 Ihe Por-trait; 18.55 The Apartment; 21.00 Hot Shotsi Part Deux; 23.00 Three Of Hearts; 00.50 No Retreat, No Surrender MOVIE CHANNEL 11.10 West Of Zanzibare; 14.10 Tarzan The Fear-less; 15.40 Pariš When It Sizzles; 18.55 Mrs. Lam-bert Rememberes Love; 21.00 Mr, Saturday Ni-ght FILMNET + 12.00 Love Can Be Murder; 16.00 K-TV; 18.00 H-tanic; 20.00 IPS - Lile aux Pachyndermes, premiera francoske drame; 22.00 Passanger 57 SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; Danes; Super Shop; 14.00 Kolo denarja; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Hokej na ledu; 20.30 Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 VVorld News; 07.30 MoneyUne; 11.30 Worid Report; 12.30 Business Moming; 14.30 Business Asia; 15.00 Larry King Live; 15.45 VVorld Sport; 17.30 Business Asia; 21.00 International Hour; 21.45 VVorld Sport; 22.30 Showbiz Today; 00.00 The VVorld Today; 01.00 Moneyline; 1.30 Crossfire unijo Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Oberon; 19.30 Koncert slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obvešč-ajo; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Gla- sba po željah; 14.00 Turistična odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.55 Špeckahla; 18.15 Evropa v enem tednu; 21.00 Odprta dlan; 22.00 Rockoteka. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.20 Pred karnevalom v Šenčurju; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00 Večerni pr. - Vasovanje Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije 8c Napovedi; 17.00 Enciklopedija & Voglata miza; 19.00 TB: Girls Agalnst Boys; 20.00 Radio ropot/ Okopi Slave 22.00 Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: E. Man-gialupi, protagonist Tržaških humoresk (prip. A. Rustja); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MPZ Valentin Vodnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; IS.lSOver noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V nedeljo, 26. februarja, ob 18. uri in v torek, 28. februarja, ob 19. uri: G. Puccini- TURANDOT (GD). V nedeljo, 5., in v ponedeljek, 6. marca, ob 20. uri: BALETNI VEČER - BALETNO GLEDALIŠČE SANKT PETERSBURG. Nedelja: P. I. Čajkovski -Possede par son double - balet v dveh dejanjih. Ponedeljek: Don Kihot ali norčava fantazija - balet v dveh dejanjih (GD). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V soboto, 25. februarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za izven. MALA DRAMA, tel: 061/ 221-511 Danes, 24. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950 Danes, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - NABUC- CO, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 19. uri: T. VAN SCHAYK - BALETNI VEČER, premiera. Predstava bo še v sredo, 1. marca, ob isti uri, za red sreda in v petek, 3. marca, ob isti uri, za red petek. V ponedeljek, 27. februarja, in v nedeljo, 5. marca, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČICA. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 24 februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven. V soboto, 25. februarja, ob 11. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven. Ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in konto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V soboto, 25. februarja, ob 19.30: L. Kraigher -ŠKOLJKA, premiera, za abonma red premierski in izven. Predstava bo še v nedeljo, 26. februarja, ob 16. uri, za abonma red nedeljski popoldanski in izven. LGL, tel.: 061/314-789 veliki Oder V soboto, 25. februarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. GALERIJA SOU, Kerenikova 4 V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: plesna predstava ROSE & MARGUERTTE, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. februarja, ob isti uri. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 Danes, 24. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović -CABARES, CABAREI. V nedeljo, 26. februarja, ob 20. uri: spopad improvi-zacijskih ekip LOVKE: GILS NASA KABINET. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 V sredo, 1. marca, ob 16. uri: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Čebelica 4. Predstava bo še v Četrtek, 2. marca, ob 10. uri, za abonma Čebelica 4. DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja Danes, 24. februarja, ob 19.30: E. Ionesco -PLEŠASTA PEVKA. V soboto, 25. februarja, ob 19.30: VVaechter-Dekleva - KLOVNI. V nedeljo, 26. februarja, ob 19.30: PODELITEV NAGRAD ŽLAHTNI KOMEDIJANT in gostovanje gledališča Gavella iz Zagreba s predstavo O. VVildea - VAZNO JE IMENOVATI SE ERNEST (BITI RESEN). UUTOMER DOM KULTURE Danes, 24. februarja, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 24. februarja, ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? V nedeljo, 26. februarja, Minoritska cerkev ob 17. uri: Serling-D. LukiC - OBMOČJE SOMRAKA, za red u in izven. Ob 19.30, stara dvorana E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 26. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič -PORCELANASTA MUCA. V nedeljo, 5. marca, ob 11. uri: F. Lainšcek - REGRATOVA ROZA NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma sobota. Predstava bo še v sredo, 1. marca, ob 20. uri, za abonma sreda, izven in v četrtek, 2. marca, ob isti uri, za abonma Četrtek in izven.. am V nedeljo, 26. februarja, kinodvorana Žiri ob 18. uri: E. Kishon - RODIL SE JE OČKA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 24. t. m., ob 20.30 (red petek) ponovitev predstave »Servo di scena«. Režija Gu-glielmo Ferro. V glavni vlogi nastopa Turi Ferro. Predstava št. 4. Ponovitev jutri, 25. t.m., ob 20.30 (red 1. sobota) in v nedeljo, 26. t.m., ob 16.00 (red 1. nedelja). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 24. t.m., ob 10.00 in 16.30 - AIDA iz Verone predstavlja »Pustovanje živali« Saint Saensa. Vstopnica 5.000 lir. Jutri, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu »Vita col padre« H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 1. in v četrtek, 2. marca, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro dell’Archivolto z delom »Krokodili« G. Gal-lioneja. Režija G. Gallione. VIDEM Gledališče Gontatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA CELOVEC DOM Glasbe: v nedeljo, 5.3. »Koroška poje«. VOGRCE Pri Florjanu: danes, 24. t. m. in jutri, , 25. t. m., ob 19.30 Pustnija. TINJE Dom: danes, 24. t.m., ob 18.00 - Predavanje -Vzgoja poletnih rož. ŠKOFIČE Dvorana nad posojilnico: danes, 24. t.m., ob 20.00 - Pustni veCer z Marjanom Hintereg-gerjem. RADISE Kulturni dom: v nedeljo, 26. t. m., ob 14. uri otroški pustni ples. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: danes, 24. t.m., ob 19.30 -Pustna prireditev Hotel Obir: v sredo, 8. marca, ob 14.00 -Praznovanje Mednarodnega dneva žena. Govor bo imela Katarina Lavš. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 24. februarja, ob 19. uri: delavnica Marka Pogačnika - ROJSTVO CELOVITEGA SVETA - ponovitev in poglobitev (SD). V soboto, 25. februarja, ob 10. uri: PUSTNA MATINEJA. V pustno rajanje vas bodo popeljali igralci in plesalci Plesnega foruma Celje s plesno humoresko KRAVA V CIRKUSU (KD). LGL, tel.: 061/314-962 V soboto, 25., in v nedeljo, 26. februarja, od 15. do 18. ure ter v torek, 28. februarja, od 16. do 19. ure: PUSTNO RAJANJE. GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65 V torek, 28. februarja, ob 19.30: srečanje z gledališkim igralcem in televizijskim urednikom MITOM TREFALTOM. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 V ponedeljek, 27. februarja, ob 10. uri: delavnica -SPOZNAVAJMO IGRE IN SE IGRAJMO. Ob 18. uri: MATEJA RIBARIČ - V kraljestvu snega - pešpot po gorskih predelih Nepala. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V soboto, 25. februarja, ob 17. uri: pustno rajanje z GOSPODOM OTTOM IN NJEGOVIM PSOM. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V sredo, 1. marca, ob 19. uri: predstavitev monografije SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM. ŠPORTNA HALA, tel.: 061/ 831-612 V soboto, 25. februarja, ob 20. uri: VESELO V KAMNIK '95 - PUSTNE STORIJE. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE, tel.: 061/ 851-864 V ponedeljek, 27. februarja, ob 17.30: Muzejska delavnica - IZDELOVANJE PUSTNIH MASK, vodi Irena Robič. V torek, 28. februarja, ob 10. uri: TO SO GADI, slovenski mladinski film. V sredo, 1. marca, ob 10. uri: CISTO PRAVI GUSAR, slovenski mladinski film. Ob 17.30: Muzejska delavnica - IZDELOVANJE LUTK, vodi Irena Robič. V četrtek, 2. marca, ob 10. uri: Muzejska delavnica - MAMICAM ZA PRAZNIK (izdelava brošk, vazic), vodi Irena Škufca. Ob 17.30: potopisno predavanje z diapozitivi - Potepanje po gorah Nepala, predava Mateja Ribarič. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA L TAVČARJA, tel.: 064/ 620-200 V ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri: ponovitev literarnega večera in predstavitev knjig žirovskih avtorjev. V Galeriji ZDSLU v Ljubljani je na ogled razstava del kiparja ANTONA HERMANA RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mah galeriji je do 5. marca na ogled razstava fotografij BARBARE JAKŠE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenslta 35 V Mali galeriji je do 29. marca na ogled razstava del BOGOSLAVAKALASA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V nedeljo, 26. februarja, bo ob 11. uri: organizirano javno vodstvo po razstavi. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. GALERIJA ARS, Cevljarslca 2 Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov PETRA KOZINA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava slik ROBIJA OSEPA je na ogled do 3. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava olj PETERNELJ - MAUSER je na ogled do 17. marca. Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila. ARHITEKTURNI MUZEJ - JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. februarja. KD španskih borcev Razstava treh absolventov Mestne Sole za risanje in slikanje TEJE KRAŠEK, FRANCIJA NOVAKA in PRIMOŽA PISKARJA. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. KRANJ MALA GALERIJA Razstava grafik NEJCA SLAPARJA. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica Danes, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij DVNAMIC GRAZ. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Danes, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave GENERACIJA 1982. Razstava bo na ogled do 3. aprila. PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA Razstava MITOLOGIJA ZOHARJEVEGA KURENTA je na ogled do 28. maja. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Danes, 24. februarja, bo ob 19. uri otvoritev slikarske razstave VOJKA POGAČARJA. Razstava bo na ogled do 22. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta deZela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHI: do 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvato-reja Marcheseja. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosigna-na. SPETER Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merkii. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 27. t. m. razstavlja slikarka Clotilde Menardi-Fenzl. KOROŠKA “ CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE: Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 24. februarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMO-NINIJE, za modri abonma II. Program: L. van Beethoven - Missa solemnis v D-duru za soliste, zbor in orkester op. 123 (GD). V sredo, 1. marca, ob 19.30: ZVOKI SESTIH STRUN -PARIŠKI KITARSKI TRIO. Program: L Albeniz, E. Gra-nados, M. de Falla KLUB CD, tel.: 061/17 67 228 V soboto, 25. februarja, ob 21. uri: koncert skupine BERTRAND RENAUDIN KVARTET. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 27. februarja, ob 21.30: koncert ZDENKE KOVACICEK & VANJA LI-SAK 3. KAVARNA HOTELA UNION, Miklošičeva 1 V soboto, 25. februarja, ob 22. uri: koncert STJEPANA JIMMVJA STANICA in SULTANOV SVVINGA. Pustne maske so zaželjene. GAJO JAZZ CLUB, Beethovnova ulica Danes, 24. februarja, ob 22. uri: koncert JAZZ KVARTETA - ITALIJA. V soboto, 25. februarja, ob 22. uri: koncert M KM TERCETA Z JAZZ TRIOM. HALA TIVOLI, Celovška 25 V nedeljo, 26. februarja, ob 20. uri: koncert skupin BE-ASTIE BOYS, LUSCIOUS JACKSON, HURRICANE in ALI EN. ILIRSKA BISTRICA MKNŽ V petek, 3. marca, ob 22.30: koncert skupin INTERCE-PTION (Žalec) in SKYTOWER (Rakek). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. marca, ob 20.30 koncert Camerata Li-bacensis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od 9. do 19. marca bo na sporedu »El amour brujo« (L’amore stregone) Manuela De Falle. Glavni interpreti: Maria Gimenes, Anna Noya, Igor Yerba, Tamara Rojo. Dirigent Angel Gil Ordonez. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 24. t. m., ob 18. uri »Ura z...« recital Anne Boni-tatibus. Gledališče Rossetti V torek, 14. marca, ob 21. uri koncert Enrica Ruggie-rija. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 nastop Kvarteta Boro-din. Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7.3., ob 20.30 nastop Brother Jack’Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13.3. ob 21-uri koncert ansambla Litfiba-Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Kulturni dom Danes, 24. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Honved En-semble. SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12.3., ob 20.30 bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka. MENJALNIŠKI TEČAJI 23. februar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITI) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 79,90 80,70 11,28 11,46 7,28 7,58 A banka Koper 79,40 80,60 11,22 11,46 7,23 7,54 A banka Nova Gorica 79,70 80,70 11,21 11,47 7,29 7,55 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 79,20 80,34 11,05 11,45 7,00 7,50 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 79,90 80,50 11,30 11,50 7,15 7,50 Banka Vlpa NG, t: 065/ 28-511 79,60 80,59 11,18 11,45 7,28 7,44 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,00 80,40 11,20 11,45 7,30 7,60 Come 2 us* Tel: 061/ 1592-635, od 8-15, sob od 9-12 80,10 80,35 11,33 11,41 7,20 7,48 Creditanstalt d. d. 80,00 80,80 11,20 11,60 7,30 7,80 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,20 80,30 11,36 11,40 7,40 7,50 Hida, od 7-19, sob od 7-14 80,28 80,30 11,37 11,39 7,44 7,48 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,26 80,29 11,36 11,38 7,50 7,54 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-15 79,80 80,30 11,31 11,42 7,18 7,48 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 79,80 80,30 11,31 11,42 7,18 7,48 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,10 80,80 11,31 11,42 7,18 7,48 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,10 80,60 11,31 11,42 7,18 7,48 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741-519, od 512, 17-19, sob od 7-16 80,10 80,60 11,31 11,42 7,18 7,48 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19 80,10 80,60 11,31 11,42 7,25 7,48 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 79,80 80,35 11,31 11,42 7,18 7,48 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,20 80,90 11,20 11,48 7,10 7,50 ^Lemo Šempeter*,!: 065/ 32-250 79,85 80,58 11,26 11,44 7,29 7,44 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,00 80,50 11,27 11,40 7,20 7,65 Poštna banka Slovenije* 78,85 80,40 10,82 11,39 7,07 7,60 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,32 80,34 11,40 11,41 7,35 7,45 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,12 80,33 11,31 11,40 7,25 7,45 Publikum'Celje, t: 063/ 441-405 79,70 80,25 11,30 11,40 7,30 7,69 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,10 80,35 11,33 11,36 7,25 7,59 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,30 80,90 11,15 11,50 7,25 7,60 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,15 80,45 11,35 11,42 7,33 7,45 Publikum NM, t: 068/ 322-490 79,80 80,35 11,28 11,40 7,30 7,60 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 79,60 80,35 11,30 11,45 7,20 7,62 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 79,70 80,35 11,25 11,42 7,20 7,58 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,00 80,50 11,32 11,42 7,21 7,48 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,00 80,60 11,31 11,42 7,42 7,65 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,05 80,40 11,30 11,44 7,35 7,63 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 79,85 80,58 11,26 11,40 7,30 7,60 SKB d.d.,*** 79,55 80,35 10,90 11,65 7,20 7,55 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,15 80,35 11,34 11,40 7,40 7,65 SZKB d.d. Ljubljana 8,005 80,45 11,31 11,44 7,40 7,68 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,00 80,70 11,30 11,47 7,35 7,60 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,23 80,28 11,38 11,40 7,40 7,44 Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo:' * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Sedel tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 23. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1594,00 1644,00 nemška marka 1087,00 1110,00 francoski frank 310,00 319,00 holandski gulden 965,00 996,00 belgijski frank 52,50 54,20 funt šterling 2545,00 2614,00 irski šterling 2530,00 2610,00 danska krona 274,00 282,50 grška drahma 6,80 7,00 kanadski dolar 1144,00 1180,00 japonski jen 16,40 16,90 švicarski frank 1275,00 1315,00 avstrijski šiling 153,80 158,70 norveška krona 245,75 253,40 švedska krona 218,75 225,50 portugalski escudo 10,30 10,75 španska pezeta 12,30 12,70 avstralski dolar 1179,60 1216,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,10 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 23. FEBRUAR 1995 | v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1595,00 1640,00 nemška marka 1088,00 1108,00 francoski frank 310,00 320,00 holandski gulden 965,00 983,00 belgijski frank 52,50 53,70 funt šterling 2535,00 2605,00 irski šterling 2525,00 2610,00 danska krona 274,00 282,00 grška drahma 6,80 7,40 kanadski dolar 1143,00 1178,00 švicarski frank 1280,00 1310,00 avstrijski šiling 153,80 157,80 slovenski tolar 12,80 13,30 23. FEBRUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 8,85 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,40 Avstrija Posojilnica ločilo 8,50 9,40 Italija Kmečka banka Gotica 12,50 13,10 Italija Maska kreditna banka 12,80 13,30 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4745 francoski frank - 28.6440 nizozemski gulden 89.1880 belgijski frank 4.8570 Španska peseta 1.1418 danska krona 25.2970 kanadski dolar 1.0570 japonski jen 1.5210 švicarski frank 117.5430 avstrijski šiling 14.2100 italijanska lira 0.9106 švedska krona 20.2450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljavna dne 24.2.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS m 1158.1150 11623780 DEM 100 8150.0000 8180.0000 USD 1 120.1717 120.6141 Tetaji so obimi, pri konkretnih poslih so motna odstopanja MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 037 z dne 23. 2. 1995 - Tečaji veljajo od 24. 2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 89,0175 89,2854 89,5533 Avstrija 040 šiling 100 1160,6543 1164,1467 1167,6391 Belgija 056 frank 100 396,7134 397,9071 399,1008 Kanada 124 dolar 1 86,3344 86,5942 86,8540 Danska 208 krona 100 2066,2260 2072,4433 2078,6606 Finska 246 marka 100 2652,9240 2660,9067 2668,8894 Francija 250 frank 100 2339,6046 2346,6445 2353,6844 Nemčija 280 marka 100 8167,8695 8192,4468 8217,0241 Grčija 300 grd 100 — 51,8090 51,9644 Irska 372 funt 1 — 191,3346 191,9086 Italija 380 lira 100 7,4376 7,4600 7,4824 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 — 2200,0000 Japonska 392 jen 100 124,2333 124,6071 124,9809 Nizozemska 528 gulden 100 7284,7595 7306,6795 7328,5995 Norveška 578 krona 100 1856,7201 1862,3070 1867,8939 Portugalska 620 escudo 100 78,8690 79,1063 79,3436 Švedska 752 krona 100 1653,5852 1658,5609 1663,5366 Švica 756 frank 100 9600,7588 9629,6477 9658,5366 Velika Britanija 826 funt šterling 1 191,5202 192,0965 192,6728 ZDA 840 dolar 1 120,4352 120,7976 121,1600 Evropska unija 955 ECU 1 153,0005 153,4609 153,9213 Španija 995 peseta 100 93,2608 93,5414 93,8220 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24.2.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji .tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SID (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 12. 5. 1995: 1.500,000 811,760 810,449 1,622,209 77 108.2347% 108.0599% 108.1473% 150,000 81,176 81,045 162,221 A N S K A Tečajnica borznega trga št.: 35 Datum: 23. 2. 1995 uveuAvi noči i = Vrednost. papir J ir. v. ex kupon štda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. mar SOK iranir IHC n 96 (4.5.93) 11.500 22.2. 12.300 PRB 1.000 (6.694) 13.432 ,42- 23.2. 14.500 13.600 13.100 2.552 ŠAL 500 17)(29.8.94) 20.000 23.2. 17.100 21.000 20.000 20.000 2.200 SKBR < 58 (16.5.94.) 35.474 161 23.2. 39.500 35.600 35.200 3.086 ■ RS01 8,0 4.(31.12.94) 98,0 » 23.2. 98,0 98,3 98,0 98,0 30.749 RS02 ! 10 8.(1.10.941 1026 ,15- 23.2. 1026 102,5 6.975 RS08 ! 1,0 3.(30.11.91) 836 17, i 91,5 USU i '0 4.|15.1.95| 92,4 13.2. 94,0 RSL1D 1 1,0 4.(31.12.941 96,8 22.2. RSL2D S 1,5 8.(1.10.941 1026 20,2. SKB1 10,0 4.(1.11.941 98,0 22.2. 99,4 20E PliTT BTBR n 12.950 69 23.2. 12.450 13.000 13.000 12.900 12.950 DAD 10,000 (1.6.94.) 127.319 ,47 23.2. 143.000 128.000 125.000 14.769 FMD (8) 17.000 22.2. 22.000 GPGR 16.000 6.2. HMER 14.195 20.2. MKZ 218 (30.3,93.) 8.600 ,03 23.2. 8.600 8.600 258 NKR 4.000 181106.94.) 4.450" 21.2. 4.900 Ot (5) 711,3 ,47 23.2. 800,0 720,0 705,0 1.067 mnin KBTP 4000 (23.5.941 37.000 1,73- 23.2. 45.000 37.000 37.300 111 PFNP 42.009" 20.2. 45.000 RGSP (6) 2.699 20.2. UBKP 11.144" 21.2. 11.000 14.990 WP 41.200 15.2. 41.000 LEK2 12,0 4.(1.11.94| 99,0 22.2. OZG 11,0 4.(1.1.95) 91,0 22.2. 95,0 PCE 12,0 6.(1.12.9i| 97,0 20.2. PLj 12,0 7.(1195) 98,9 22.2. 97,0 PGO 10,0 1.(1.694) 92,9 22.2. RSGSl 100 4.(1.694) 95,0 22.2. Tečajnica izvenborznega trga ST. 35/95 - 23. 2. 1995 Vrednost. papir L¥ ex kupon Stda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba I Max. [Mk ra JU GEAR 2600 20.2, 1.500 6.500 GRDO 119 (8.3.94.) 1.000 2.2. 580,0 10.000 HBR0 3.390A 6,90 23.2. 3.400 3.390 3.390 7 INTR 3.570 ,07 23.2. 3.490 3.580 3.575 3.560 10.745 SDR0 18.400 8,24 23.2. 18.000 18.400 18.400 37 KGSR 501,6 2,62- 23.2. 471,0 510,0 510,0 600,0 125 iinrntirc! Mn« HBP0 3.496 22.2. 3.100 3.500 KEPI KBPP 40600 20.2. 30.000 37.000 MG 3.750 25,00- 23.2. 2.500 5.000 5.000 3.000 240 [fflv mm GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,OA 23.2. 95,0 98,0 98,0 98,0 4 LOK (1.10.94) 84’ 20.2. 85,0 94,9 ML|0 (1.4.941 94,0 ,01- 23.2. 94,0 95,0 94,0 94.0 2.770 DSMO (1.10.94) 83,1 15.2. 83,0 ISO 81.9.941 866 ,48 23.2. 86,8 87,4 85,8 1.979 3NM 11.8.94) 90,3 9,71* 23.1 89,0 84,5 100,0 89,0 3.202 3P0 6(1.2.951 86,5 1,76 23.2. 86,5 95,0 86,5 86,5 76 IM (15.10.94) 25,0 VP10 11.10.94) 98,5 30.1. 91,0 KOdnera (vSIT) BO dnevni (v SIT) |120 dnevni (v SIT) itnran mm trme BNB2 brez naUm* 6.951 (1.695) 95,0 ,10 23.2. 95,1 95,2 95,1 95,0 4,277 klelnakbona(vSIT)NBSl 49.803 1,66 23.2. 49.000 52.000 50.000 46.000 3.785 |delnaLbona(vSIT)NBS2 14.195 17.26 23.2. 14620 14.750 14.900 13.000 307.752 Ennc 1150.000 SITsbpaj maj parski del maj 110,0 mizni del maj 150.000 SITskupaj maj parski del maj (devizni del maj 23.2.95 prejšnji d T d% 1.231,84 1.231,56 0,28 0,02 SBI Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za razticni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl.OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 24. februarja 1995 od00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ot trenutne teCaie na tre šiling frank marka lira funt dolar ivimi. Pil kan iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih p roseben 1159,8202 2337,9233 8162,0000 7,4323 191,3826 120,3487 Kislih Je možno odst doaovor. 1162,3780 2343,0792 8180,0000 7,4487 191,8046 120,6141 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. TeCaji so okvirni. Pri konkretnih poslih Je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,65 panje. 81,75 81,80 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velia dne 24. februaria 1995 od00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dobe vefavnitečapd Banke Slovenie, pri drugih vc* oziroma zrrmšano za 025adstotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilvih in nak * Banke. Id objavfamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopohuje DEM DEM DEM DEM DEM leni na pode utah pa je razi jCgji vetio zc upihsefeCajc kupovati h Dogojendiup 81,40 81,60 81,40 81,60 jgi srednjih tečaje Tieeje Banke SkM odkup prtvov jobči v sporazum ir odevati tujo vok. aaiprodcie. 81,80 81,75 81,75 81,80 sv po trenutno anje povečano prodajo deviz u. rto po objavije- 23. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1618,950 — ECU — 2056,070 — nemška marka — 1097,590 — francoski frank — 314,480 — funt šterling — 2572,190 — holandski gulden — 978,930 — belgijski frank — 53,312 — Španska pezeta — 12,547 — danska krona — 277,690 — irski funt — 2561,660 — grška drahma — 6,941 — portugalski escudo — 10,596 — kanadski dolar — 1162,040 — japonski jen — 16,669 — švicarski frank — 1290,000 — avstrijski šiling — 155,950 — norveška krona — 249,530 — švedska krona — 222,340 — finska marka — 356,440 — avstralski dolar 1195,920 23. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,2000 10,7000 kanadski dolar 7,2500 7,6500 funt šterling 16,2000 17.0000 švicarski frank 811,0000 843,0000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 198,0000 206,0000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6290 0,6630 danska krona 173,5000 181,5000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 138,7000 145,3000 finska marka 223,0000 233,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,8800 8,3200 japonski jen 10,4000 10,9000 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - j TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE SMUČANJE / PO POŠKODBI NA TRENINGU r JADRANJE / AMERICA'S CUPh Rezultati in vrstni red NHL lige NEW YORK (STA/AP) - Rezultati sredinih tekem v severnoameriške poklicne hokejske lige NHL: Hartford VVhalers - Boston Bruins 3:2, po podaljšku; Buffalo Sabres - New York Islanders 3:3, po podaljšku; Detroit Red VVings - Toronto Maple Leafs 4:1; St. Louis Blues - San Jose Sharks 4:3; Edmonton Oilers - Dallas Cowboys 2:1; Winnipeg Jets - Vancouver Canucks 4:1. Vrstni red: vzhod konferenca -atlantiska divizija: N.Y. Rangers 18, New Jersey 15, N.Y. Islanders 15, Philadelphia 13, Tampa Bay 13, Florida 13, VVashington 8; severovzhodna divizija: Pittsburgh 28, Quebec 26, Boston 17, Montreal 16, Buflalo 15, Hartford 13, Ottavva 6; zahod konferenca - centralna divizija: Detroit 23, Chicago 21, St. Louis 21, Toronto 17, VVinnipeg 13, Dallas 10; pacifiška divizija: Calgary 16, San Jose 16, Edmonton 16, Vancouver 13, Anaheim 11, Los Angeles 11. Ivaniševič bo moral na operacijo kolena STUTTGART (STA/Hina) - Hrvaški tenisač Goran Ivaniševič, ki je na ATP turnirju v Stuttgartu z nagradnim skladom 2.25 milijona dolarjev zaradi poškodbe kolena predal dvoboj 1. kroga, bo moral na operacijo. Koleno mu bodo operirali v Niimber-gu. »S kolenom imam težave že več kot eno leto. Do poškodbe je prišlo pri malem nogometu, lani pred turnirjem v Rimu. V sredo še nisem mogel igrati. Operacija sicer ni preveč zahtevna, kljub temu pa se malo bojim, saj je to moja prva v življenju,« je na tiskovni konferenci v Stuttgartu razložil Hrvat. Houston trener Arsenala LONDON (STA/Hina) - Stuart Houston je prevzel mesto trenerja v angleškem prvoligaškem moštvu Arsenal iz Londona namesto Georga Grahama. Vodstvo kluba se je za zamenjavo trenerja odločilo zaradi slabih rezultatov. Upajo, da bo imel več sreče Houston, ki je na prvi tekmi dosegel tudi zmago v prvenstvenem srečanju proti Nottingham Forestu, kar je bila prva zmaga Arsenala po skoraj štirih mesecih. Nizozemska - Portugalska 0:1 (0:1) EINDHOVEN (STA/dpa) - V prijateljski nogometni tekmi je Nizozemska v Eindhovnu izgubila proti Portugalski z 0:1 (0:1). Edini zadetek je pred 25.000 gledalci že v 8. minuti dosegel Pedro Barbosa. VSV presenetil CELOVEC - Prva polfinalna tekma za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu med celovškim KAC-jem in beljaškim VSV-jem se je končala s presenečenjem: KAC je pred domačo publiko (5500 gledalcev!) v mestni hab po 63. minutah izgubil prvo tekmo v seriji best of five s 3:4 (0:1,1:2, 2:0). Po regularnem času se je rezultat glasil 3:3; - o zmagovalcu je torej odločal prvi zadetek v podaljšku. Beljačani, ki so vso tekmo bili boljši, so po treh minutah povedli iz protinapada in imajo v nedeljo veliko priložnost, da v drugi tekmi v Beljaku storijo velik korak v smer finala. Nasprotnik v finalu bo verjetno lanskoletni prvak VEU Feldkirch, ki je prvo tekmo proti Gradcu - čeprav tesno - dobil 5:4. (I.L.) Letošnja sezona za Anito VVachter predčasno končana Med izzivalci New Zeaiand po tretjem krogu trdno v vodstvu Druga One Australia DUNAJ - Letošnja sezona je za Anito VVachter (na sliki) končana. Avstrijska smučarka si je v sredo na treningu v Odba-chu poškodovala vezi na levem kolenu in si zvila tudi gleženj. Zaradi tega so VVachterjevo takoj včeraj operirali na kliniki v Schrunsu. Zdravnik zmagovalke zadnjega veleslaloma za svetovni pokal v Aareju na Švedskem Christian Schenk je po operaciji povedal, da bo VVachterjeva lahko začela spet smučati šele po osmih tednih. Schenk je tudi povedal, da je operacija povsem uspela in da si je VVachterjeva isto koleno poškodovala že marca 1992, da pa v bistvu največji problem predstavlja poškodba gležnja, ki bo zahtevala precej dolgo rehabilitacijo. H KOŠARKA / NBA h Vlade Divac ponovno zablestel pri Lakersih SAN ANTONIO - Spursi so z »neuničljivim« parom Robinson - Rodman Phoenbcu zadali drugi zaporedni poraz, Blazersi pa očitno igrajo boljše, odkar jih je zapustil Drexler. Nov uspeh so zabeležili Lakersi, med najboljšimi na igrišču pa je bil spet Vlade Divac, o katerem se je laskavo izrazil tudi njegov trener Del Harris: »Vlade je spet igral zelo dobro in prišel do izraza kar v petih statističnih podatkih, kar je tudi v NBA redkost«. IZIDI - sreda: San Antonio - Phoenbc 105:100 (D.Robinson 34, Elliot 19, Rodman 24 skokov; Bark-ley 22, Majerle 19), Gharlotte - Sacramento 100:89 (Mouming 29, L.Johnson in M.Bogues po 19; VV.VVil-liams 28), Lakers - Philadelphia 112:100 (Peeler 21, Divac 19 točk, 12 skokov, 8 asistenc, 5 blokad in 5 pridobljenih žog; Burton 21), Seattle - Minnesota 120:104 (K.Gill 34, Kemp 20), Utah - Clippers 118:109 (KMalone 29, Homacek 22; P.Richardson in Vaught po 21), Golden State - Portland 89:107 (Strickland 35), New Jersey - Indiana 94:113 (R.Miller 27), Mihvaukee -VVashington 100:92 (T.Day 21). (VJ) SAN DIEGO - V kvalifikacijskih dvobojih za nastop v finalnem tekmovanju za najstarejšo športno lovoriko na svetu, sloviti America’s Cup ah ročko brez dna, so v skupini izzivalcev zaključili z nastopi v tretjem krogu. Vremenska napoved je obetala veter s hitrostjo 15 vozlov, namesto tega pa je Eol postregel z rahlo sapico, ki ni presegla petih vozlov. V neposrednih dvobojih je doslej še neporaženi New Zeaiand (izgubil je le eno regato za zeleno mizo) premagal Sydney ’95 in tako tretji krog zaključil s stoodstotnim izkupičkom, saj je v šestih regatah zbral 24 točk, skupno pa so Novozelandčani nanizali že 18 zmag. Sydney ’95 ima v šibkih vetrovih očitno velike težave - če ti ne presegajo hitrosti 10-12 vozlov, Syd Fischer iz Sydneya nikakor ne more iztisniti konkurenčne hitrosti. V boju za drugo mesto v skupini izzivalcev je One Australia premagala Tag Heuer in si tako pred četrtim krogom zagotovila štiri točke naskoka. Francija 111 je zabeležila zmago nad Nipponom in tako zmanjšala zaostanek za Japonci na tri točke, boj med Francijo in Nipponom pa je izgubila japonska posadka, saj so se ob menjavi spi-nakerja skoraj tri minute pozibavali na mestu. Med branilci naslova sta se pomerila Kevin Mahaney na Young Americi in Dennis Con-ner na Starš & Stripes. Boljši je bil Conner, ki je že drugič zapored zmagal in se na prvem mestu izenačil z Maha-neyem. Young America je začela dobro in Con-nerja prisilila, da je štar-tal predčasno in se moral zato vrniti nazaj na Startno črto. Kljub temu so na Starš & Stripes kmalu ujeli Mahaneya in si privozih 26 sekund prednosti, ki so jo do konca samo še povećah. V skupini branilcev sta na sporedu še dve regati, najprej pa se bo ženska posadka na Americi 111 pomerila z Young Americo. Kvalifikacije se bodo nadaljevale 2. marca s četrtim krogom, v katerem vsaka zmaga šteje sedem točk. Po tem krogu se bodo morali najslabši posloviti od nadaljnjih tekmovanj, saj se bodo v polfinale izzivalcev uvrstile samo štiri najboljše jadrnice. Rezultati - izzivalci (Louis Vuitton Cup) New Zeaiand (Peter Blake) - Sydney 95 (Syd Fischer) 1:0 (+3:18), One Australia (John Bertrand) - Tag Heuer (Chris Dickson) 1:0 (+3.00), Francija 111 (Marc Pajot) - Nippon (Makato Namba) 1:0 (+2.17); branilci (Citizen Cup): Starš & Stripes (Dennis Conner) -Young America (Kevin Mahaney) 1:0 (+1.33) Vrstni red - izzivalci: 1. New Zeaiand 40, 2. One Australia 33, 3. Tag Heuer 29, 4. Nippon 18, 5. France 111 15, 6. Syd-ney ’95 8, 7. Rioja de Espana 4; branilci: 1. Young America, Starš & Stripes po 21, 3. America 111 7. (JuM) PRIZNANJE V INTERVJUJU ZA NEKO TV POSTAJO Olimpijski prvak v skokih v vodo Greg Louganis že dolgo okužen z aidsom NEW YORK (STA/AP/dpa) -Američan Greg Louganis, ki je edini tekmovalec v skokih v vodo, ki je na zaporednih olimpijskih igrah osvajal zlata odličja, je v intervjuju za televizijo ABS (prikazan bo danes) dejal, da je okužen z aidsom. Louganis je po košarkarju Magicu Johnsonu in tenisaču Arthurju Asheu tretji znani ameriški športnik, ki je priznal, da je okužen z virusom aidsa. V intervjuju je 35-letni Louganis predstavil tudi avtobiografijo »Breaking the surface«, ki bo kmalu na ameriškem tržišču. Štirikratni olimpijski zmagovalec, ki je nastopil na OI v Montrealu (1976, srehro), Los Angelesu (dve zlati odličji) in Seulu (dve zlati odličji), se je lani pojavil na športnih igrah homoseksualcev v New Yorku, kjer je javno pokazal svoja spolna nagnjenja. Sest mesecev pred OI v Seulu je odšel na test aidsa, potem ko je izvedel, da njegov tedanji partner umira zaradi tega virusa. Njegov test je bil pozitiven, kljub temu pa se je udeležil OI v Seulu. Tam je imel v kvalifikacijah pri skoku z deske nesrečo, saj se je v kvalifikacijah z glavo udaril ob desko (arhivski posnetek AP) in v bazenu krvavel. O svoji bolezni ni ničesar povedal zdravniku ameriške reprezentance, ki mu je rano zašil s petimi šivi, pri tem pa ni uporabljal zaščitnih rokavic. »Ko sem čutil, da krvavim, sem si sam zaustavil krvavitev in obenem želel, da nihče ne bi prišel z njo v stik,« je o tem dejal Louganis. V nadaljevanju tekmovanja je še naprej nastopal in osvojil zlato. »Skupina zdravnikov in trenerjev, s katerimi sem se dolga leta pripravljal na tekmovanja, mi je svetovala, da naj o svojem zdravstvenem stanju ne govorim in o tem ni nič vedel nihče izmed članov in vodstva ameriške olimpijske reprezentance. Menim tudi, da je majhna verjetnost, da bi se kdo zaradi mene okužil s virusom, saj v tem športu ni veliko ali skoraj nič telesnih stikov, posebej če ta šport primerjamo z boksom, ameriškim nogometom ali košarko,« je dejal v intervjuju z Barbaro VValters. Dr. Gary Cohan, ki je zdravnik na največji privatni kliniki za aids Pacific Oaks Medical Group, je dejal, da ni verjetnosti, da bi se kdo okužili z aidsom s krvjo v vodi. »Četudi bi kdo skočil v neklorirano vodo za Louganisom, ni skoraj nobene verjetnosti, da bi se okužil z virusom, ki se na srečo ne prenaša na tak način,« je dejal Cohan. Kmalu po olimpijadi v Južni Koreji je prenehal z nastopanjem na športnih tekmovališčih in se po-svetil igralski karieri. Sodeloval je že v nekaterih predstavah na Brodwayju. »Pretresla in presenetila nas je novica, da se Louganis spopada s to smrtonosno bolezinjo. V molitvah smo z njim v njegovem boju. Obenem pa znova pozivamo vse trenerje in zdravnike, da naj bodo previdni pri ravnanju s poškodbami in krvjo tekmovalcev,« je dejal predsednik ameriškega olimpijskega komiteja Lerov VValker. Američani so leta 1989 izdali natančna navodila o ravnanju v takih in podobnih primerih. TENIS / STUTTGART Rus Jevgenij Kafelnikov kljub bolezni premagal Davida VVheatona STUTTGART (STA/AP) - V osmini finala moškega teniškega turnirja v Stuttgartu z nagradnim skladom 2.25 milijona dolarjev je sedmi nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov premagal Američana Davida VVheatona s 7:5, 4:6 in 6:4. »Se zmeraj ne verjamem, da sem dobil srečanje,« je dejal Kafelnikov, ki je proti VVheatonu nastopil bolan. »Zdravnik mi je pred tekmo priporočil, naj ostanem v postelji, ker sem imel vročino. Nisem ga poslušal, saj imam tenis preveč rad, še posebej zdaj, ko igram odlično,« je še dejal tenisač, ki bo jutri dopolnil 21 let. Kljub bolezni pa je Rus dokazal, da je v odlični formi. VVheatonu niso pomagali niti številni dobri se-visi, dosegel je namreč 17 asov. V srečanju Magnus Larsson - Thomas Muster je zmagovalca prav tako odločil tretji niz. Prvega je dobil Šved, v drugem pa že vodil s 5:4 in imel servis. Avstrijec pa se ni dal. Naprotniku je dvakrat zapored odvzel sevis in zmagal s 7:5. Tretji niz je odločila peta igra, ki jo je Larsson dobil na servis Mustra. Rezultati: Kafelnikov (Rus/7) - VVhea-ton (ZDA) 7:5, 4:6, 6:4; Larsson (Sve) -Muster (Avt) 7:5, 5:7, 6:4. H KOŠARKA / EUROCLUB Bolonjski Buckler v četrtfinalu s Panathinaikosom Benetfon se je uvrstil v finale evropskega pokala BADALONA - Z gladko zmago v Badaloni proti Jo-ventutu (81:60) se je za Scavolinijem tudi bolonjski NajveC kose v za Buckler sta v Badaloni dosegla Dani-lovid (26) in Binion (18). Scavolini se bo v četrtfinalu pomeril z limogesom. Včerajšnji izidi, skupina A: Rek Madrid - Panathi-naikos 66:68, (31:32), Maccabi - Benfica 86:75. Vrstni red: Panathinaikos 20, Real, Cska in Scavolini 18, Maccabi 16, Smelt Olimpija 6, Benfica 4. Skupina B: Limoges - Leverkusen 63:47 (27:26), Barcelona -01ympiakos 79:64 (44:21), Badalona - Buckler 60:81, Gibona Zagreb - Efes PUsen 79:59 (39:40). Vrstni red: Limoges 20, Olympiakops 18, Gibona, Buckler, Barcelona m Efes Pilsen 16, Bayer 8, Badalona 2. Četrtfinalni pari (9., 14. in 16.3.): Scavolini - Limoges, Cska -Olvmpiakos, Buckler - Panathinaikos, Gibona - Real Benetton iz Trevisa se je uvrstil v finale evropskega košarkarskega pokala 13. marca v Istanbulu proti Taugresu. V tretji tekmi je sinoči s 85:80 (42:27) pre- dragega polčasa (tudi +19) igrali res odlično: branili so agresivno in napadali preudarno in učinkovito. Antibes je nato s trojkami Riversa in VVilliamsa zmanjšal zaostanek, italijanski igralci Benettona so izgubili gljivo, k sreči pa sta VVoolridge in Naumoski ohranila mimo kri. Ostali izid: Taugres - Iraklis 70:66. KOLESARSTVO / SINOČI V LONJERJU PREDSTAVILI TRADICIONALNO DIRKO KK ADRIA Na letošnji 19. trofeji ZSŠDI izredno kakovostna udeležba Na startu bo tudi lanski svetovni prvak Danec Alex Pedersen - Za zdaj prijavljenih že 160 kolesarjev iz 9 držav - Slovenija z najmočnejšimi Predstavitve 19. trofeje ZSŠDI seje udeležilo veliko ljudi (Foto Križmančič/Kroma) ODBOJKA / DERBI V PRVENSTVU »DEČKOV« Po lepi in borbeni igri Olympia boljša od Vala Noraščajnice Sovodenj iztrgale set Fincantieriju MLADINCI Mossa - 01ympia 1:3 (12:15, 5:5,15:11, 7:15) OLYMPIA: Braione 6+8, Brisco 1+1, Cemic 5+0, Borni 0+0, Jelen 1+1,1. Komjanc 1+0, P. Komjanc 3 + 1, Makuc 7+2, Mucci 1+1, E. Komjanc 9+6. OIympia je tudi v povratni tekmi premagala Mosso. Igrala je solidno, razen kot v 3. setu, v katerem je bilo preveč napak. Vsekakor ni bila zmaga Goričanov nikoli resneje v dvomu, na igriSCe pa so stopili vsi igralci. Cormons - Espego 0:3 (0:15,2:15,5:15) ESPEGO: Pintar 5+1, Ra-deti 2+2, Devetak 7+2, Makuc 7+2, Soban 3+1, Mucic 2+0, Lukes 6+0. Izid že dobolj zgovorno komentira potek srečanja. Domačini so bili popolnoma nedorasel nasprotnik, s katerim so se espegovci poigravali kot mačka z mišjo. Vrstni red: Espego 12, Torriana in 01ympia 6, Mossa 2, Cormons 0. MLADINKE Vrstni red po 11. kolu: Fincantieri 16, Torriana 14, Sovodnje 12, Pieris 8, Sta-ranzano in Acli Ronchi 6, Cormons 0. DEČKI Oiympia - Val 3:1 (11:15, 15:7,15:13,15:8) OLVMPIA: Černič 8+0, Braione 8+14, Domi, Buz-zon 3+0, Jelen 6+7, Komjanc 1+1, Mikluš 1+0, Pipan 3+3. VAL: Mania 6+9, Devetak 6+10, Lutman 3+1, Lukež 12+9, Demori 0+0, Mucic 2+8. To je bil resnično pravi derbi (na sliki): izenačen, borben, atraktiven, pohvalo pa si zaslužijo v bistvu igralci obeh ekip. Pokazalo se je, da lahko naša društva tudi v prihodnjih letih računajo na pekaj res perspektivnih igralcev za članska moštva. Po pričakovanjih je zmagala 01yrnpia, ki pa se jS morala pošteno potruditi in se dejansko tudi je, saj je bila v ključnih trenutkih vendarle bolj odločna in požrtvovalna, njena prednost pa je bila tudi v tem, da je igrala s taktično bolj primernim konceptom igre od valovcev, pri katerih se igralci izmenjavajo v igralnih vlogah. SoCa - Fincantieri 3:2 (15:5, 15:9, 5:15, 11:15, 15:11) SOCA: A. in M. Černič, Kovic, Orel, Messina, PrinCiC. Soča v srečanju s Tržicani ni pokazala vsega, cesar je zmožna, je pa vseeno prišla do zmage. Upoštevati je vsekakor treba, da sta manjkala dva standardna igralca in da v ekipi so izključno igralci letnikov 1981/1982, se pravi, da so jih v povprečju dve leti starejši Tržicani po fizični plati prekašali. Sočani so igrali nekoliko preveč negotovo, Čeprav so bili s tehničnega vidika boljši od svojih nasprotnikov. Tržicani so v tretjem setu zamenjali postavo (perpsektivni podajaC je zaigral kot glavni tolkac), kar je SoCo zmedlo, k sreči pa fantje v tie breaku niso vec grešili toliko servisov kot dotlej in so tako osvojili zmago. Vrstni red: 01ympia 6, SoCa 4, Val in Fincantieri 0. DEKLICE Skupina A Oljonpia - Torriana 0:3 (0:15,4:15,3:15) OLVMPIA: Sfiligoj, Cetul, Hlede, Benedetti, Bagon, Klede. 01ympia se je srečala z objektivno premočnim nasprotnikom. Torriano sestavljajo starejše igralke od 01ympie in predvaja že dokaj zrelo in kvahtetno odbojko. Vrh vsega je 01ympia nastopila okrnjena, tako da je bil gladek poraz res neizbežen. Ostala izida 5. kola: Lib. Capriva - Lib. Gorica 0:3, Grado - Fincantieri 3:0. Vrstni red: Torriana in Grado 8, Fincantieri 6, Lib. Gorizia 4, 01ympia 2, Lib. Capriva 0. Skupina B Ronchi - Dom Imsa 0:3 (6:15, 7:15,2:15) DOM: Tomšič, Kovic, Mozetič, Uršič, Kocjancic, Zuccarino, Tosoratti. Domovke so v Ronkah dosegle pričakovano gladko zmago. Ronchi so namreč precej slaba ekipa, ki praktično ni nudila nikakršnega odpora JerončiCevim varovankam. Te še vedno nastopajo s precej okrnjeno postavo (po tekmi 2. divizije v Za-graju je namreč zaradi izredno hladne telovadnice zbolelo kar šest igralk), do konca pa jih čakata zdaj še dve domači tekmi: s Fincantie-rijem in Azzurro. Domovke so si že zagotovile nastop v zaključni fazi, tekma s Trzicankami pa bo odločala o prvem mestu v skupini. Vrstni red: Dom Imsa 8, Alloys Tržič in Azzurra 4, Acli Ronchi 2. NARASCAJMCE Skupina A Dom Korotan - VBL Cormons 3:0 (15:5,15:12,15:12) DOM: Cumin, Sošol, Brisco, Ambrosi, Bressan, Drio-li, Marvin, Scarpin, Branca, Klanjšček, Toros, Koren. Domovke so gladko premagale šibkejši Cormons, Čeprav so se mu nekoliko preveč prilagodile v igri. Pozitivno je. da so na svoj račun tokrat prišle vse igralke. Med tistimi, ki manj igrajo, so nekatere tudi dobro izkoristile priložnost, da se izkažejo, drage pa nekoliko manj. Cormons je resneje ogrozil domovke le v 3. setu, v katerem je vodil z 8:5 in 12:11. Domovke so s to zmago utrdile svoj položaj na 3. mestu. Torriana - Oljrmpia 2:1 (15:0,12:15,15:7) OLVMPIA: Cetul, Klede, Pipan, Dorni, Verban, Fa-bris, Sfiligoj. 01ympii je v Gradišču uspelo doseči točko, cesar po prvem setu ni nihče pričakoval. Gostje so namreč bile povsem blokirane, tako da je Torriana večino točk dosegla že s servisom. Torriana je v dragem setu zamenjala postavo, Olvmpia pa je zaigrala bolj živahno in set tudi zasluženo osvojila, potem pa se je v 3. setu solidno upirala standardni postavi nasprotne ekipe. Izid 4. kola: Morarese -Morocco 2:1. Vrstni red: Morarese 14, Torriana in Dom Imsa 8, 01ympia 5, Morocco 4, Cormons 0. Skupina B Sovodnje - Fincantieri 1:2 (15:11,10:15,2:15) SOVODNJE: Tomšič, Ter- pin, Visintin, Zulian, Danie-lis, Ferletic, Marega. Sovodenjke so se prvih dveh setih odlično upirale vodilnim Trzicankam in jih v prvem setu tudi presenetile. Skoda, da v napadu niso bile dovolj odločne, kajti v nasprotnem primeru, bi bil lahko izid še bolj ugoden. V tretjem setu pa so zal popustile in res dober nasprotnik jih je pošteno nadigral. Ostala izida 7. kola: Pieris - Ronchi 2:1, Villesse - Sta-ranzano 1:2. Vrstni red: Fincantieri 16, Villesse 10, Staranzano 9, Sovodnje 8, Pieris in Etsi Gorica 5, Acli Ronchi 1. V prostorih KK Adria so včeraj v prisotnosti številnih gostov predstavili tradicionalno mednarodno kolesarsko dirko, ki velja za 19. Trofejo ZSSDI in ki bo na sporedu 5. marca. Kot je povedal duša te prireditve Radi PeCar, so organizatorji letos skušali ponuditi še vec kot doslej. Zato so nekoliko spremenili traso dirke, predvsem kar zadeva zaključni del, v katerega so marljivi organizatorji vključili vzpon iz Boljunca do Bazovice, ki bo lahko v veliki meri vplival na končni rezultat dirke. Drugače bo trasa tradicionalna z zborom kolesarjev v Lonjerju, startom v Barkovljah in nato po 151, 5 kilometra s ciljem na državni cesti St. 14 nad Lonjerjem. Toda PeCar je izrazil Se posebno zadovoljstvo zaradi izredno kakovostne udeležbe na letošnji dirki. Številke ena namreč ne bosta dobila lanski zmagovalec Prevrtali ali pa njegov klubski tovariš Conte, ki je zmagal pred njim, temveč svetovni amaterski prvak Danec Alex Pederson, ob katerem bosta v ekipi še nekdanja profesionalca VVelts in Lom. Danec pa bo imel hudega konkurenta v Slovaku Dvorsciku, ki je na svetovnem prvenstvu v Capu d’Orlandu priznal predajo šele po silovitem finišu Pedersena. Ob njih bodo ljubitelji kolesarstva lahko videli tudi italijanskega državnega prvaka Sgnaolina skupaj z Dantejem ter Tartaggio, iz Slovenije pa bodo prav tako prisotni vsi najboljši s Pintaričem, Hvastjo, Stangljem in Papežem na Čelu. Ge k temu dodamo, da bodo med doslej prijavljenimi 160 kolesarji iz devetih držav (Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Slovaške, Češke, Ulcrajine, Danske in Rusije) z državnimi reprezentancami nastopili Danci, Cehi in Ukrajinci, potem je jasno, da bo konkurenca na letošnji dirki res izjemna. Prav to pa je prav gotovo najboljše plačilo za trud organizatorjev, ki so imeli letos velikanske težave s pridobivanjem potrebnih finančnih sredstev za organizacijo tako zahtevne mednarodne dirke. Na sinočnji predstavitvi so organizatorjem zaželeli uspešno izvedbo in jim izrekli priznanje za njihovo delo številni gostje. Med temi naj posebej omenimo podpredsednika deželnega sveta Budina, občinskega odbornika za šport Degrassija, predsednik Združenja slovenskih športnih društev Kufersina, predsednika SKGZ Palčiča in predsednika tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ Kapica, deželnega tajnika SSk Breclja, predsednika kolesarske zveze Slovenije Janežiča, podpredsednika Kolesarske zveze FJK Fedrizzija in podpredsednika pokrajinskega Conija Blocarija. Večer se je zaključil z željo, da bi 20. trofeja ZSŠDI v duhu prijateljstva in sožitja potekala tudi po ozemlju sosednje Slovenije in da bi dirko lahko predstavili v novih prostorih telovadnice, ki jo gradijo v Lonjerju. (rg) ODBOJKA / OLVMPIA V 1. MOŠKI DIVIZIJI NA GORIŠKEM - Po »shock tekmi« zmaga v Turjaku Goričani zmagali v tie breaku s 24:22 - Dva uspeha Našega prapora - Konec J. dela 1. MOŠKA DIVIZIJA KonCal se je prvi del. lestvica je nepopolna, ker morajio skoraj vse ekipe odigrati še eno tekmo, Libertas iz Turjaka pa dve. Prepričljivo vodi Mossa, ki pa bi lahko imela v povratnem delu vec težav, če bi se uresničila domneva, da bo njen podajalec Crobba s prestopom v člansko ekipo skušal resitit Mosso pred izpadom iz C2 lige. Turriaco - 01ympia 2:3 (17:15, 15:4,10:15,13:15, 22:24) OLVMPIA: Dorni 12+8, Seni 4+4, Komjanc 4+8., Hlede 5+3, Frandoli, Vogrič 1+3, E. Lutman 0+1, Špacapan, Bensa 9+11, Corsi. 01ympia je na neverjeten način dosegla v Turjaku prestižno zmago proti tretjemu na lestvici. Goričani so se Cisto po nepotrebnem znašli v nezavidljivem zaostanku 2:0. V prvem setu so si namreč zapravili set-žogo, v drugem pa so po nekaj spornih sodnikovih odločitvah povsem izgubili glavo. Prvi del tretjega seta je obetal nagel konec, saj je Libertas že vodil z 10:3. Vendar pa si je 01ympia še pravočasno opomogla in izsilila tie-break, ki je bil resnično neponovljiva drama. 01ympia je ob menjavi igriSCa vodila z 8:3, vendar je kar Štirikrat zgrešila servis in Turriaco jo je ujel pri 13. točki. Nadaljevanje je bilo izjemno napeto, vse do 22. točke pa so se vrstile zaključne žoge (bilo jih je kar devet) za Turriaco, ki pa 01ympii ni mogel priti do živega in je na koncu pred njo po dveh urah in četrt boja tudi klonil. Fossalon - NaS prapor 1:3 (8:15,15:10,10:15, 6:15) NAS PRAPOR: J. in V. JuretiC, Legiša, Mikluš, Boskin, BevCar, Devetak, Sfiligoj, Gulin, Paulin. Proti resnično zelo šibkemu nasprotniku je NaS prapor dosegel lahko zmago, Čeprav je zaigral dokaj lagodno. Do take mere, da je celo izgubil drugi set. Vsekakor pa se forma moštva po nekaj tednih spet dviga, o Čemer priča tudi lepa zmaga s 3:1 (15:12, 15:17, 15:13, 15:12) proti intrepidi iz Mariane v zaostali tekmi. Intrepido bi lahko Nas prapor premagal še bolj gladko, saj je v drugem setu že vodils s 15:14. »Glede na poškodbi, najprej Boskina, zdaj pa Cevdka, smo s svojimi nastopi v prvem delu Se kar zadovoljni. Imeli smo smolo, da smo proti Cormons igrali, ko je bil ta okrepljen z dvema novima igralcema. RaCunam, da lahko v povratnem delu svoj izkupiček točk še povečamo,« prvi del prvenstva ocenjuje trener Našega prapora Sandro Legiša. Ostali izidi 11. kola: Corridoni - Torriana 1:3, Ronchi - Intrepida 3:0, Caldini - Grado 3:0, Cormons - Mossa 2:3. Vrstni red: Mossa 20, Acli Ronchi 16, Lib. Turriaco in Naš prapor 14, 01ympia, Torriana, Intrepida in Cormons 12, Caldini 6, Corridoni 4, Fossalon in Grado 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Vrstni red: Staranzano 14, Cor-ridnoni in Morarese 12, Villesse in Cormons 10, Ronchi 8, S. Lui-gi in Intrepida 4, Pieris 2, Farra 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Izidi 4. kola: Dom Imsa - Lib. Capriva 3:1, Azzurra - Grado 3:1, Villachor Bier - Caffe Morocco 3:0. Vrstni red: Torriana, Azzurra, Grado in Dom Imsa 4, Villa-cher Bier in Lib. Capriva 2, Morocco 0. ODBOJKA / MOŠKA C2 LIGA KOŠARKARSKI PRVENSTVI C2 IN D LIGE / NOCOJ 2E DVE TEKMI Po porazu z Nalisonto Olympia Cdr spet v nevarnejših vodah Borovci doma s Fagagno Dom računa na nov uspeh V D ligi bosta Gabona in Kontovel igrala že nocoj v gosteh Jutri bo Sokol gostil Cus - Določeni datumi zaostalih tekem 01ympia CDR - Pav Natisoma 0:3 (12:15,13:15,12:15) OLVMPIA: J. Terpin 8+11, Sfiligoj 1+6, Dornik 2+5, Gravner 2+6, Batistič 1+5, Maraž 3+3, A. Terpin 1+0, Vogrič 1+0. Servis (točke/napake): 01ympia 3/10, uspešni bloki: 01ympia 8+0. V vnaprej odigrani tekmi 15. kola v C2 ligi so odbojkarji 01ympie presenetljivo potegnili krajši konec proti skromni Sesterki Natisonie in se na lestvici spet znašla v zelo nevarnih vodah. Toda Goričani so v sredo zvečer naleteti na izredno slab dan, kar so gostje brez oklevanja izkoristiti. Pe-tejanovim varovancem ni slo praktično ničesar od rok. Sprejem je bil zelo slab, posledica tega so bile težave v napadu, pa Se takrat ko je Goričanom napad uspel, je bil ta precej neučinkovit in Natisoma je s protinapadi dosegla veliko točk. Sam začetek srečanja je kazal na lahko zmago domačinov. 01ympia CDR je namreč povedla z 9:3 in vse je kazalo, da večjih problemov ne bo. Toda potem se je nekaj zataknilo, točk ni bilo vec in Natisoma je že izgubljen set dobila in tako spremenila potek celotnega srečanja. Po zmagi v prvem setu so namreč gostje v drugem povedli z 9:1, ko so se Goričani le prebuditi. Uspeti so stanje izenačiti, nato pa so v končnici spet napraviti nekaj nepotrebnih napak in set je splaval po vodi. Tretji set je bil do končnice izredno izenačen, takrat pa je Natisoma pokazala vec zagrizenosti in zasluzeno odnesla povsem nepričakovani točki. Danes igra za vas Totocalcio Bari - Padova 1 Brescia - Cagliari X 2 Fiorentina - Infer 2 Milan - Cremonese 1 X Napali - Genoa 1 X 2 Parma - Lazio 1 Roma - Reggiana 1 Sampdoria - Juventus 1 2 Torino - Foggia 1 Pescara - Ancona X Vicenza - Udinese X 2 Modena - Pralo 1 X 2 Catania - Empoli X Robert Makuc (letnik 1972) se je začel ukvarjati z odbojko, ko je imel 13 let. Več let je igral v raznih mladinskih kategorijah Vala. Pred leti je odigral tudi eno sezono v 1. diviziji s šesterko Našega Praporja, obenem pa se je posvetil trenerski karieri in sedaj pri Valu v B2 ligi krije zahtevno funkcijo pomožnega trenerja, občasno pa vodi tudi kakšno mladinsko postavo. V mladih letih se je Robert ukvarjal z orodno telovadbo in s tenisom, sedaj pa se v prostem času posveča kajakaštvu in (tudi tekmovalno) snovvbordu. Prejšnji teden je Stojan Rožem pravilno napovedal le 4 izide. Robert Makuc 1. poraz Soče Sobema V zaostali tekmi 13. kola moške odbojkarske C2 lige je Soča Sobema doživela prvi prvenstveni poraz. V Sovodnjah jo je s 3:1 (15:9, 7:15, 15:9, 15:12) premagal Vi vil, s kte-rim zdaj soCani spet delijo prvo mesto na lestvici. O tekmi bomo še poročali. Zaostala tekma ženske C2 lige: Farra - Altura 3:0 Konec tedna bosta oba naša zastopnika v 19. kolu C2 lige igrala pred svojo publiko. Nedvomno težjo nalogo imajo borovci, ki se bodo drugouvrščeni peterki iz Fagagne skušali oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva, lepo priložnost za nov uspeh pa imajo domovci proti Ferroviariu, s katerim so v Trsu tesno izgubilii. BOR: Po zadnjih izidih in igri sodec je Sancrinova ekipa v zelo dobri formi, saj je nanizala tri zaporedne uspehe, v zadnjem kolu pa je po izenačeni borbi premagala tudi Intermug-gio. Nekateri kljucni igralci so v izvrstni formi, ekipa je motivirana, vzdušje je seveda primemo in tudi s taktičnega vidika so be-lozeleni asimilirali vse trenerjeve napotke, predv- sem kar se tiče obrambe (zelo učinkovit presing) in skupinske igre v napadu. Zato borovci povsem mirno Čakajo drugo silo prvenstva, moštvo Fagagne, ki je v dosedanjih 17 tekmah zmagala kar 13 krat. Fagagna ima več zelo kakovostnih posameznikov (Rovere, Pascolo, Cossaro), predvsem pa ima zelo visoko in izkušeno postavo. V vrstah Bora bo ponovno igral Riki Simonič in tudi vsi ostali so redno trenirali. DOM: Po pričakovanem porazu na igrišču vodilnega Martignacca bodo domovci naskakovali letošnji tretji uspeh doma proti peterki tržaškega Ferroviaria, ki se nahaja na sredini lestvice in je nedvomno presegel vse napovedi, saj v bistvu na- Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech V Milanu je Pixi di Jesolo boljši od vseh Najbolj negotova bo dirka v Padovi 1. dirka (Milan): Pixy di Jesolo (1) je boljši od vseh, opozarjamo pa Se na Puppy Bessi (X) in OK D’Anzola, ki ts aoba v dobri formi: 2. dirka (Bologna): No-limpia (1) v nižji kategoriji ne bi smela imeti problemov. Toda paziti bo morala na Playofi-a (X), in Prost Fc (2), ki lahko preseneti; 3. dirka (Firence): Premiere PM (X) bo skušal tretjič zapored zmagati. Naso pozornost pa zaslužita tudi Potiburo (2) in Ibi-cus Fa (1); 4. dirka (Turin): Nissabi (1) je zelo močan in v izvrstni formi, tako da je eden najresnejših favoritov za zmago. Seveda pa bo moral paziti predvsem na Maxwella (2) in Prodala (X); 5. dirka (Padova): napoved je izredno težka. Po našem mnenju imajo vec možnosti Nazario Sauro (1), Patrik Pra (X) in Nerve-saPra (2); 6. dirka (Piša): Mirgal (2) ima lepe možnosti za zmago. Toda dobro alternativo zanj predstavlja Loose Time (X), medtem ko iz tekme v tekmo napreduje Ca-lifomia Boi (1); Dirka tris NASI FAVORITI: 23. Orsiglia Red, 9. Migratore Rl, 12. Oberul; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 21. On top Bi, 19. lancelot, 7. Penta Sol. 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 12 drugi X 3. — prvi X drugi 12 4. — prvi 12 drugi X 5. — prvi 1 drugi X2 6. — prvi 2X drugi 1 stopa s postavo, ki je lani zmagala v promocijskem prvenstvu. Belordeci bodo morali, za razliko od zadnje tekme, večji del moCi posvetiti obrambi in borbi pod košema (zapiranju prostora), saj bi morali izkoristiti dokaj skromni ofenzivni potencial Ferroviaria, ki sloni na veteranu Apolloniu, strelcu Kauzkiju in tehnično podkovanemu Menardiju. Trener Miani pa ob tem upa, da bosta Corsi in Di Cecco ponovno učinkovita v napadu ter da bo Jarc ponovno igral solidno pod košema. TAKO V 1. DELU: Fagagna - Bor Radenska 94:81 (M.Simonič 15, Smotlak 13, Barini 12), Ferraviario - Dom Agorest 77:76 (Podbersig 19, Di Cecco 16, Corsi 15). DUGA Pozornost naših društev je usmerjena v dvoboje tega konca tedna, z upanjem, da pustno ozračje ne bo pokvarilo dosedanjega učinka. Kar- štiri tekme 18. kola so na sporedu že danes zvečer in med temi sta tudi Gabona in Kontovel, medtem ko bo Sokol jutri gostil nevarni Cus. CICIBONA: Za Kovačičevo ekipo se bliža Cas odločilnih dvobojev z ostalimi kandidati za najvišja mesta, pred tem pa morajo cicibonaši odpraviti še z nizkouvrsceno ekipo Lege Nazionale (nocoj ob 20.45 v nabrežinski telovadnici). Belozeleni, ki bodo nastopili brez poškodovanega Ivana Bajca, si seveda ne smejo privoščiti spodrsljaja, ki bi pomenil že predčasni konec vsakih ambicij, zato pa bo treba zaigrati boljše v obrambi in bolj potrpežljivo v napadu, kar se na zadnjih tekmah ni zgodilo. SOKOL: Kljub porazu z moCno Ardito so sokolov-tn še vedno v stiku z vodilnim parom, vazno pa je, da ne popustijo in da motivirano zaigrajo tudi proti nižjeuvTščenim nasprotnikom. Emilijevi fantje bodo jutri gostili Cus, ki je v dobri formi, saj je v prejšnjem kolu zaustavil tudi Grado in je v popolni zasedbi lahko zelo nevaren. KONTOVEL: Starčeva ekipa se bo letos prvič pomerila s tržiško peterko Largo Isonzo, saj je v prvem delu prvenstva naša ekipa zmagala brez boja (Tržicani so zgrešili datum). Kontoveld, ki so na papirju (in tudi na lestvici) nedvomno boljši od nasprotnikov, si nocoj ne smejo privoščiti odvečnih pavz in lagodne igre, saj so Tržicani v zadnjih tednih pokazali velik napredek v igri in si močno prizadevajo, da bi popravili slab vtis iz prvega dela prvenstva. Po dveh tednih prisilnega počitka zaradi bolezni bi moral spet zaigrati Danjel Gulič, ki je za Kontovel še kako pomemben. TAKO V 1. DELU: Gabona Mingot - Lega Nazionale 100:77 (Persi 27, Iv.Bajc 17, A.Zuppin 14), Cus - Sokol Warm 56:74 (M.Sosič 15, Starc 14, Paulina 13), Kontovel -Laigo Isonzo 2:0 (bb). Košarkarska zveza je tudi sporočila, da morajo društva tekme, ki bi morale biti na sporedu 4. in fl februarja odigrati v dneh med 7. in 9. marcem. Vanja Jogan Obvestila SZ JADRAN obvešča, da bo predprodaja vstopnic za sobotno košarkarsko tekmo Cl lige med Jadranom TKB in Servolano Latte Carsom danes med 9. in 12. ter 15. in 20. uro in jutri od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah. SK DEVIN vabi vse svoje smučarje, naj se udeležijo 14. zamejskega prvenstva, ki bo na Cimi Sappada 5. marca. Prijave sprejema Stojan na tel. 220423 najkasneje v Četrtek, 2. marca do 21. ure. Možen avtobusni prevoz. SKBRDINA sporoča, da v nedeljo, 26. t. m. odpade izlet v Trbiž zaradi slabih snežnih razmer. SKBRDINA organizira v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Sap-pado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 27. t m., od 19. do 21. ure. SD MLADINA obvešča, da prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI, 14. zamejsko smučarsko prvenstvo, Id bo 5. marca v Sap-padi. Ob tej priliki vabi vse elane, naj se v Cim večjem številu udeležijo omenjene smučarske tekme. Rok za vpis zapade 3. marca. Možnost avtobusnega izleta. Informacije nudita Lara tel. 220793 in Enio tel. 213518. ŠPORTNA SOLA TRST prireja v sodelovanju s KD S. Škamperle tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 26. t. m. od 15. do 19. ure na Stadionu I. maj, Vrdel-ska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel Zvezde. MLADINSKA KOŠARKA / MED TEDNOM Premočni nasprotniki za naše peterke Dom in Jadran doživeli pričakovane poraze DEČKI Dom Unitecno - Poggi 57:103 (26:54) DOM: Pahor, Gravner 10 (2:4), Geigolet 2, Paraschos, Tacco 4, Coz-zuccoli, Bodiroža 19 (2:21), Colja (0:2), Bresciani 18, Radikon 4, trener Semolič. SON13. TRI TOČKE: Bodiroža 1. Proti visoko uvrščenemu Poggi A so bili Domovi dečki povsem nemočni. Se posebno v prvi Četrtini (33:6) je bila povsem očitna tehnična in fizična premoč gostov, zelo spodbudna pa je bila druga Četrtina (delni izid 21:20), ko so »belo-rdeci« zaigrati bolj pogumno in z odličnim Brescianijem zares dobro zaključevati napade. V drugem polčasu pa so domov-cem posle moči. Kljub visokemu porazu pa zaslužita pohvalo Gravner in Bresciani, zlasti za igro v napadu. S to tekmo se je zaključil prvi del prvenstva. PROPAGANDA Intermuggia - Jadran Eurosava 93:33 (47:11) JADRAN: Guštin 6, Viđali, Peric, Berdon, Mi.Suhadolc 11 (1:2), Gri- lanc 2, Ferluga 5, Švab 8, Pavat, Be-licic, Jevnikar, Cunja 1 (1:2); trenerja Vremec in Pro. PM 2:4. SON: 16. 3T: Ferluga 1. Sodnika: Gelicrisio in Marži (oba Ts) Mladi jadranovci so tudi v 6. kolu prvenstva propagande visoko izgubili. Ponovno je prišla do izraza razlika v starosti, saj so v Vremcev! ekipi eno leto mlajši košarkarji, ki si v tej kategoriji nabirajo izkušnje. Telesno in tehnično mnogo boljši Miljcani so tako imeti lahek posel . (VJ) Don Bosco - Jadran Eurosava 102:22 (55:10) JADRAN: Guštin 3, Vidah, Peric 2, Mi.Suhadolc 7 (1:2), Grilanc 4, Ma.Suhadolc 2, Švab, Pavat, Beticic 2, Jevnikar 2, Berdon; trener Vre- PM 1:2. SON: 17. 3T: Guštin 1. V zaostati tekmi 4. kola so jadra-novci po pričakovanju izgubiti z zelo veliko razliko v kosih. Proti pr-vouvrščenemu in Se nepremaganemu Don Boscu, Id z istim moštvom nastopa tudi v prvenstvu dečkov, so biti jadranovci povsem brez moči. . (VJ) KOŠARKA / 17. KOLO V PROMOCIJSKI LIGI V zaostali tekmi uspeh Brega Zahteven konec tedna za oba naša predstavnika Našima predstavnikoma košarkarske promocijske lige se obeta težak konec tedna, saj bo Breg gostoval pri še nepremegani peterki Skyscrapers, zadnjeuvršCeni Polet pa bo ravno tako v gosteh igral s solidno ekipo Chiarbole. BREG: Med tednom so Brežani nadoknaditi zaostalo tekmo 12. kola in povsem zasluženo premagati moštvo Viale Spori, predvsem pa je trener Denis Salvi lahko zado-voljeft, ker sta po daljšem Času dobro zaigrala Oskar Pregare in Martin Krevatin, kar daje belordecim vec možnosti v napadu, ki je doslej slonel predvsem na Andreju Pavlici, Igorju Filipčiču in Marku Salvi ju. V kakšni formi so Brežani in ce so lahko vsaj v teoriji še kakšne minimalne možnosti za osvojitev končnega Četrtega mesta (za play off) bo mogoče izvedeti na jutrišnji tekmi z vodilno ekipo, ki v dosedanjih 15 tekmah se ni okusila grenkobe po- POLET: Tudi poletovd so v zaostalem srečanju končno spet prebiti led in po vec mesecih drugič letos nasmejani zapustiti igrišče, v nedeljo pa bo Vremceva ekipa skušala ponoviti dobro igro proti Chiarboti, ki pa je nedvomno boljši nasprotnik od Maeic Basketa, kar pomeni, da bo potrona še večja doza borbenosti in odločnosti, zlasti v obrambi in pri skoku. (VJ) ZAOSTALA TEKMA 12.KOLA Breg - Viale Spori 83:68 (46:38) BREG: Pavlica 15 (4:4), O.Pregarc 23 (1:1), P.Bandi 4, Filipčič 4, Mingot, M.Barini, M.Bandi, M.Salvi 17 (3:3), Krevatin 12,1.Malalan, trener D.Salvi. SON:14. 3T: O.Pregarc 4, Pavlica 1. V zaostati tekmi so Brežani zasluženo premagali neposrednega nasprotnica za obstanek v ligi in tudi dokazati, da glede tehnike in telesne pripravljenosti sodijo v prvo polovico prvenstvene lestvice. Nasi košarkarji so v prvem delu stalno voditi, na začetku drugega polčasa pa so zaigrali slabo v napadu in gostje so v 27. minuti izid izenačiti. Nato pa je Oskar Pregare s točnimi meti priigral Bregu zanesljivo vodstvo in tudi zasluženo zmago. Poleg Marka Salvija in Pregarca bi tokrat pohvalili še Petra in Maura Bandija za igro v obrambi in v napadu. (D.S.) INTERVJU / POGOVOR Z LUČO CANTAGALLIJEM »Odbojka je zame še vedno na prvem mestu « MODENA - Luca Cantagalli je eden najboljših odbojkarjev na svetu, osvojil pa je skoraj deni zaradi silovitih udarcev nadeli vzdevek Bazooka, je najbolj priljubljen igralec moštva Daytona Las. Ko Bazooka doseže točko za svojo ekipo, je cela dvorana, ki sprejme več kot Sest tisoč gledalcev, na nogah. Sobotni derbi med Daytono Las m italijanskim prvakom Sisleyjem domačim ni prinesel uspeha, so pa vsaj zasluzili največ doslej. Po podatkih natančnih statistikov si je tekmo ogledalo 5.591 ljubiteljev odbojke, v blagajno domačega kluba pa je priteklo 140.929.073 italijanskih lir, kar je nov rekord po izkupičku. Dosedanji rekord je bil namreč 125.695.000 lir, ko si je 27. marca 1990 tekmo italijanskega su-perpokala med Phihpsom (tako se je takrat imenovalo moštvo iz Modene) in Maxi-conom iz Parme ogledalo 6.252 gledalcev. Kljub porazu domači igralci niso bili preveč žalostni, saj bo o državnem prvaku odločalo razigravanje v končnici prvenstva, v katero pa bi se radi uvrstih kot drugi. Sedaj je namreč že jasno, da super la odveč. Ze po prvih besedah spoznaš, da 198 centimetrov visoki mož, ki tehta natanko 90 kilogramov, z obema nogama trdno stoji na tleh in ne občutiš niti najmanjše sledi zvezdništva. Preprost fant, ki je 8. decembra z veliko zabavo v rojstnem Cavriagu proslavil 29. rojstni dan, je spregovoril posebej za nas Časnik. Letos je vaše moštvo že osvojilo italijanski pokal. Ali mislite, da imate možnosti, da osvojite tudi naslov italijanskega prvaka? »Da, seveda upamo na nov uspeh. Luca Cantagalli je eden najboljših sprejemalcev Pred novo sezono smo okrepili moštvo predvsem zato, da bi zmagali tudi v prvenstvu in ne mislimo brez boja prepustiti lovoriko moštvu, ki ni boljše od nas. Naša ekipa je zelo močna, imamo dobre igralce in naredili bomo prav vse, da v končnici prvenstva damo vse od sebe.« Na najvecjih tekmovanjih ste osvojili že kopico kolajn, v vaši zbirki lovorik pa manjka samo še olimpijsko zlato. Ali boste vztrajali v državni reprezentanci do olimpijskih iger v Atlanti ’96? »Vsi reprezentantje se bomo potrudili po najboljših močeh, da pridemo na olimpijske igre in zmagamo, saj je to edina kolajna, ki je še nimamo. Zato še enkrat poudarjam, da je naš glavni cilj priti na olimpijske igre in zmagati.« S petnajstimi leti ste zaceli igrati v najmočnejši italijanski ligi. Iz Česa Črpate motivacijo in nove moCi za številna odrekanja, ki jih terja igranje vrhunske odbojke? »Motiv je vedno prisoten v meni. Verjetno zato, ker mi je odbojka zelo všeč in je tudi nenasilna športna panoga, ki jo pridejo gledat mladi ljudje, ki nimajo slabih namenov. Vse to mi daje moC, da še vedno igram. Poleg tega sem vedno igral s prijatelji, s katerimi sem se dobro razumel.« Zakaj ste po treh letih igranja zapustili Treviso? Morda zaradi nesporazuma s trenerjem Montalijem? »Ne, to ni popolnoma res. Odhod iz Trevisa resda ni bila moja odločitev, ampak so tako hoteli v Trevisu. Vsekakor pa v meni ni nobene jeze do nikogar in nočem z nikomer polemizirati, kajti z vrnitvijo v Modeno sem še bolj zadovoljen, saj sem tukaj zrasel kot odbojkar in se v Modeni počutim doma.« Kaj mislite o tujcih v italijanski ligi? Ali so popestrili to tekmovanje? »Da, vsi tujci v našem prvenstvu so zelo močni in odlični odbojkarji. Med njimi je tudi nekaj mladih, ki bodo v prihodnosti pravi šampioni. Brez njih bi bila naša liga vsekakor veliko slabša.« Poznate kakšnega slovenskega odbojkarja? »No, ne vem, Ce je Vladimir GrbiC Slovenec.« Ni, on je Srb. »Ne bi vedel, Ce igra kakšen slovenski odbojkar v italijanski ligi.« Morda poznate Andreja Umauta? »Da njega poznam iz časov, ko je še igral v Italiji. Nisva imela posebnih stikov, vendar mi je ostal v lepem spominu.« Jugoslovanska odbojka je bila nekoč precej močna. Vaš trener je bil tudi priznani hrvaški strokovnjak Vladimir Jankovič. Kaj mislite o njem? »Jankovič je edinstven človek. V sezoni, ko je bil naš trener, smo nazadnje osvojili evropski klubski pokal prvakov. Spominjam se ga kot dobrega trenerja.« Imeli ste in imate slovite trenerje. Jih lahko primerjate med seboj? »Imel sem veliko trenerjev, vendar ne bi rad delal nobenih primerjav med njimi, ker mislim, da je to podobna reC, kot Ce bi primerjal ali ocenjeval, kdo je najboljši odbojkar na svetu, kar je nemogoče. HoCem samo povedati, da me je vsak od njih nekaj naučil, tudi tisti, ki jim nisem bil preveč simpatičen. Tudi od njih sem prevzel koristne nasvete.« Reprezentančni trener Julio Velasco ima včasih posebne metode dela z vami. Pred odhodom na Japonsko je vsem reprezentantom in tudi spremljevalcem razdelil knjige, da bi se kulturno izpopolnjevali. »Da, to je dokaz, kako rad ima svojo ekipo. Mislim, da je to bil prikaz prijateljstva, ki smo ga vsi igralci sprejeli zelo lepo. S tem se je tudi navzven pokazalo, kako enotna je naša državna reprezentanca.« Ste knjigo prebrali? »Da, Čeprav je bil to strip. Vsekakor pa je ta trenerjeva poteza zame lep spomin.« Mislite, da bo imela Italija tako dobre odbojkarje in bo zmagovala na najvecjih tekmovanjih tudi po odhodu vaše generacije? »Mislim, da bo, saj imamo veliko dobrih mladih igralcev. Najpomembnejše pa je vsekakor, da Velasco ostane trener. Ce bo ostal, je pred italijansko reprezentanco še uspešna prihodnost.« Zakaj ste se odločil za igranje odbojke? »Živim v zelo majhnem mestecu, kjer ima odbojka tradicijo, tako da sem se tudi sam že od malega zaCel ukvarjati s tem športom.« Kaj počnete, ko ne igrate odbojke? »Prostega časa imam zelo malo, ampak vseeno ga je nekaj. Tedaj rad berem, ribarim in poslušam glasbo, tako kot vsi mladi.« Elton John? »Da, všeč mi je Elton John, pa Tina Turner. Sproščena glasba.« Ste dobili novo barko pod božičnim drevesom? »Ne, to je bila samo šala. Na neki reklami je bila barka pod božičnim drevesom in rekel sem, da bi rad tisto barko, vendar so me kasneje vsi vzeli preveč resno.« V vašem rojstnem mestu so vas menda proglasili za najboljšega športnika v letu 1994. »Da, novinarji športniki so me izbrali za najboljšega športnika rojstnega kraja. Podelitev nagrad bo prav v teh dneh.« Kaj boste počeli po končani športni karieri? »Ne vem, nisem še pomislil na to. Upam, da je do takrat še zelo daleC. Nehal bom takrat, ko me igra ne bo vec veselila. Potem bom najverjetneje poslovno sodeloval z očetom, vendar ne gre za zelo pomemben posel. Po končani karieri pa si bom vsekakor najprej privoščil eno leto počitka.« Ste kaj študirali? »Ne, nic posebnega. Opravil sem nekaj let na srednji šoli, vendar sem študij pustil zaradi odbojke, ki je že od nekdaj moja velika ljubezen. Tako kot vsi se tudi jaz kesam zaradi nedokončanega študija, vendar se mi je vseeno v življenju vedno godilo zelo dobro.« Tudi tri leta mlajši brat Stefano je odbojkar. Kako mu gre? »Igra v Rovigu v ligi B2. Zelo je zadovoljen in upam, da bo tudi on dosegel takšne uspehe, kot sem jih jaz.« Kdaj se boste poročili? Ne mi odgovoriti, da 30. februarja! »To je vprašanje, ki ga največkrat slišim. Z zaročenko Simono sva zelo blizu poroke. Kupila sva si hišo v središču Reggia. Sedaj urejava njeno notranjost, kasneje pa bova razmišljala o poroki.« Kakšen avtomobil imate? »Zaenkrat imam enega, Čeprav bom kmalu kupil še enega. O znamki pa ne bi govoril, da ne bi bili bralci tega intervjuja nevoščljivi...« -... ali pa da ne delate reklame proiz-vajacu avtomobilov? »Tako je.« Hvala lepa za pogovor in veliko uspehov. »Hvala tudi vam.« Tomi BenCiC Jasna MilinkoviC LOKOSTRELSTVO / V KRMINU KOTALKANJE / NA GORIŠKEM GIMNASTIKA / INTERNO BOROVO TEKMOVANJE Uspešen nastop naših strelcev Pred kratkim je bilo v Kr-minu mednarodno mladinsko tekmovanje v lokostrelstvu za Trofejo mesta Krmin, na katerem so se zlasti izkazali predstavniki iz Slovenije. Posebno uspešno je bilo društvo iz Kamnika, ki je na tej prireditvi nastopilo z 10 tekmovalci in je v vseh kategorijah doseglo izvrstne uvrstitve. Trije lokostrelci pa so bili iz Tolmina. Dobre uvrstitve so dosegli tudi naši lokostrelci, saj je v kategoriji najmlajših Janina Cotič (Naš prapor) osvojila prvo mesto s 431 točkami. Odličen je bil tudi Simon Assi (Naš prapor), ki je v kategoriji dečkov s 439 točkami zasedel drugo mesto za Patricom Cassanijem (Cor-mons), ki je zbral 458 točk. Po drugem mestu je posegla tudi Zarjina lokostrelka Katja Ražem med narašCajni-cami, z rezultatom pa naša tekmovalka ni bila zado- voljjna, sa je dosegla le 479 točk. Na peto mesto se je uvrstila Kristina Brce (Zarja), ki je zbrala 389 točk. V tej kategoriji je zmagala Danijela Flerin iz Kamnika z odličnim dosežkom 545 točk. Med naraščajniki je slavil zmago Primož Flerin iz Kamnika s 519 točkami, predstavnik Našega prapora Lorenzo Quintana pa je bil peti (452 točk). Resnici na ljubo je treba povedati, da v Krminu konkurenca ni bila tako ostra. Uvrstitve so bile torej res dobre, z rezultati naših predstavnikov pa ne moremo biti zadovoljni. Za izboljšanje dosežkov pa je treba veliko treniranja. Sicer pa bodo imeli naši lokostrelci v nadaljevanju sezone se veliko možnosti, da dosežejo boljše rezultate in da se izkažejo tudi na pomembnejših tekmovanjih. Kotalkarice ŠD Vipava dosegle celo vrsto zelo dobrih uvrstitev V prvem krogu pokrajinskega dela v umetnostnem kotalkanju za začetnike, ki je bil v Pierisu, so se predstavniki Vipave odlično odrezali. Morena Visintin je v prostem programu celo osvojila prvo mesto, nekoliko slabša je bila v obveznih likih (8. mesto), vseeno pa si je prislužila končno drugo mesto. VRSTNI RED NASH TEKMOVALK PROSTI PROGRAM: 1. Morena Visintin. 4. Monica Quaggiato, 6: Tjaša Nanut, 9. Serena Ulcigrai, 16. Stella Noc-chieri, 21. Elena Vižintin, 25. Federica Pišu. OBVEZNI LIKI: 8. Morena Visintin, 12. Monica Quaggiato, 13. Serena Ulcigrai, 14. Elena Vižintin, 18. Tjaša Nanut, 20. Stella Nocchieri. SKUPNO: 2. Morena Visintin, 7. Monica Quaggiato, 12. Serena Ulcigrai, 16. Elena Vižintin, 17. Tjaša Nanut, 18. Stella Nocchieri. Skupno je nastopilo 29 kotalkaric. Pri fantih je kotalkar Vipave Nicola Ragno v prostem programu osvojil 3. mesto, ni pa nastopil v obveznih likih. Skupno je tekmovalo 6 kotalkarjev. Drugi krog pokrajinskega dela bo ze v soboto in nedeljo v Gorici, tretji in zaključni krog pa bo teden pozneje, spet v Pierisu. Nekatere telovadke precej obetajo Z namenom, da se že najmlajše telovadke privadijo na nastope in da bi ugotovilo trenutno pripravljenost svojega naraščaja je vodstvo gimnastičnega odseka SZ Bor priredilo v preteklih dneh v »balonu« Borovega športnega centra notranje pregledno tekmovanje v Sportno-ritmiCni gimnastiki za dekleta, ki šele vstopajo v svet te športne panoge. Prireditev je imela dva dela. Starejše tekmovalke so opravile le netekmoval-ni nastop z raznimi orodji, kot pripravo na sodelovanje na raznih bližnjih tekmovanjih, tako v naši deželi kot v Sloveniji. Mlajše tekmovalke pa so nastopile z obvezno vajo brez orodja. Njihov nastop je pokazal, da je tudi med najmlajšimi Borovimi ritmicarkami vec zelo nadarjenih telovadk, ki bodo lahko vsekakor uspešno nadomestile svoje predhodnice, Ce se bodo vadbi posvetile dovolj zavzeto in intenzivno. Zal, je bilo v tej skupini zaradi gripe vec deklic odsotnih, sicer bi bil pregled sposobnosti te skupine gotovo popolnejši. Glede na to, da so opravile nastopajoče šele prve korake v ta šport (za nekatere je bil to sploh prvi nastop) in je bilo prisotne v tekmovalnem kvadratu tudi precej treme, lahko vsekakor rečemo, da so deklice s prikazanim presenetile. Izstopala je zlasti Radha Nad-lišek z dobro izvedeno vajo, uglašeno na ritem glasbene spremljave, kar vse kaže, da bo lahko kmalu opravila tudi zahtevnejše nastope, Ce bo njen napredek še naprej tak, kot doslej. Le malo sta za njo zaostajali Sanci-nova in Smotlakova, saj bi jo lahko obe z nekoliko popolnejšo izvedbo ogrožali. Lestvica tega tekmovanja je bila naslednja:!. Radha Nad-lišek 9.00, 2. Maja Sancin in Anuška Smotlak obe 8.60, 3. Petra Marega 8.20, na 4. mestu pa sta bili Julija Kjuder in Federica Filincieri, obe z 8. točkami. boj- 30 Petek, 24. februarja 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. IZLET ZA KONEC TEDNA r* M & <61 ra OVEN 21.3. - 20.4: Čustva življenjskega sopo-, tnika vam bodo kot na dlani, kar vam bo dajalo določeno prednost. Nikar je ne izkoristite po svoje, raje se mu do konca razgalite tudi vi. BIK 21.4-20.5.: S partnerjem bosta zabredla v brezglavo dokazovanje svojega prav. Sele ko se bo vmešal prijatelj, bosta spoznala, da obstaja tudi tak prav, ki temelji na nepristranski resnici. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Polni boste ustvarjalne energije, zato ne bo nič čudnega, da vas bo marsikdo prosil za nasvet. Pazite le, da vam ne bo zmanjkalo časa za svetovanje samemu sebi. RAK 22.6. - 22. 7.: Težo napornega dneva boste v prijetni družbi najbližjega z lahkoto stresli z ramea Tako boste zvečer spet polni elana, Id vam bo v postelji še kako prav prišel LEV 23.7.-23.8.: Notranji glas, ki vas že lep čas kliče na pomoč, bo tokrat tako glasen, da ga boste slišali celo z ušesi. Posvetili se mu boste in se še pravočasno izognili težavam. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ljubezenski apetit vašega partnerja bo dosegel tolikšne razsežnosti, da ga boste komajda dohajali. Na trenutke boste pomislili celo na to, da bi potrebovali pomočnika. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Razganjalo vas bo od silnih idej in načrtov za prihodnost, a jih ne boste imeli s kom deliti. Končno boste vzeli v roke pisalo in odvečno energijo izlili na papir. Res modro. ŠKORPIJON 23.10. - 22. IT.: Da bi pred drugimi ohranili podobo močne in odločne osebnosti, boste prikrili marsikatero čustvo. To se vam bo obneslo samo do noči, ko vas bo obiskala mora. STRELEC 23.11.-21.12.: Po daljšem sprenevedanju se boste sprejeli takšne, kakršni ste. A ker z obstoječim stanjem ne boste povsem zadovoljni, se boste začeli pripravljati na spremembe. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vaša odprtost za sprejemanje nasvetov bo zelo dobrodošla, saj bi sami porabili preveč časa za iskanje odgovorov. Z nekaterimi prijatelji boste lepo sodelovali. VODNAR 21.1.-19. 2.: Vaš boj za naklonjenost bo tako zagrizen, da boste v trenutku, ko se vam bo nekdo končno posvetil, že preutrujeni, da bi ga sprejeti. RIBI 20.2. - 20.3.: Bistroumnost, ki se bo tokrat porajala iz vaših ust, bo presenetila celo vas same. Nad mislijo, da ste globoko v sebi prav modri, se boste navdušiti kot lačni nad pogačo. ŠAH Grmada - najlepša gora Polhograjskega hribovja Je enkratna razgledna točka, privlačen izletniški cilj v vseh letnih časih Francozi so jo imenovali Louis Quatorze, ker se jim je koničasta gora zdela podobna nosu Ludvika XTV. S kraljevskim nosom ali brez je Polhograjska Grmada nedvomno najlepša in najbolj izrazita gora Polhograjskega hribovja. Vidna je že od daleč, iz dolin ali drugih hribovij, tudi z Julijskih Alp, saj sta njen izraziti greben in koničasti vrh nekoliko odmaknjena od sosednih vrhov. Zato je Polhograjska Grmada enkraten razglednik, ki ima zaradi vršnih strmin in skalovja pravi gorski značaj. Vrh je privlačen izletniški cilj v vseh letnih časih. Spomladi tu rastejo redke rože z blagajevim volčinom na čelu, poleti so vrhovi Polhograjskega hribovja najbolj osamljeni in predstavljajo lepo možnost za umik pred turističnimi množicami, jeseni pa se začnejo širiti razgledi v daljave, ki najdlje sežejo v vetrovnih zimskih dneh. To je tudi čas, ko so višji cilji težje dostopni, zato postane Polhograjska Grmada ob lepih vikendih križišče poti številnih izletnikov. Možnosti dostopa je res kar precej, saj lahko izbiramo med sedmimi označenimi pristopi, ki so vsi vrisani na planinski karti Polhograjsko hribovje in Šmarna gora v merilu 1:25.000. Večina poti na vrh drži z juga iz Polhovega Gradca in okolice, manj običajna zahodna »varianta« drži iz Sela za Polhovim Gradcem čez Tošč, naj- a b c d e f g h Domsgen - Kozlovska /1975 V blokirani poziciji, se je vdoru črne dame po belih poljih, zoperstavil tudi beli kralj, ki se na polju f3 počuti varnega. Toda črna, ki je na potezi, ne misli tako! Ze z naslednjo potezo se odpre bela pozicija in po neprijetnem šoku se je bela vdala. Poglejmo to majhno mojstrovino ženskega šaha! Rešitev naloge Neroden položaj belega kralja sredi šahovnice je črna izkoristila na poučen način in odigrala presenetljivo potezo l...De4:+H in bela je takoj položila orožje, saj ji po 2.Ke4: sledi šokanten mat s potezo 2...Lc6! Na umik belega kralja pa črna zamenja skakača in črni trdnjavi prodreta na drugo vrsto! S. Kovač LABIRINT manjši Ime in priimek:. Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Nikoli več zunaj studia! Alenka in Tomaž sta prejela ostro kritiko prejšnje oddaje, ko sta pomolila nos iz studia. Zato sta obljubila, da ga ne bosta več, da je Labirint oddaja za v studio in da ju nikoli in nikdar nihče ne bo več zvlekel ven. Ker sta bila dobre volje voditelja, so bili dobre volje tudi izžrebanci in so zato vedeli odgovoriti na večino vprašanj: Nada Jakovac je tako dobila 12.000, Martina Mrak 7.000, Milena Ožanič 4.000 in Katja Sovre 3.000 tolarjev. Čestitamo! bolj zložen je pristop s Topola, s severne strani pa se vrhu približamo po dolini Ločnice. Da na poti, katerokoli si bomo že izbrali, ne bomo imeli težav z lakoto, skrbi kar precej kmetij in domačih gostiln. V Setnici na južni strani gore, na sedlu Gon-te med Polhograjsko Grmado in Toščem in v Selu nad Polhovim Gradcem so kmetije odprtih vrat, na Topolu pa dve gostilni. Ker nam vzpon na Polhograjsko Grmado ne vzame veliko časa -običajno uro ali dve - lahko poleg tega obiščemo še kakšen drug razglednik hribovja. Ena od manj obiskanih poti na Polhograjsko Grmado se začne v dolini Ločnice v zaselku Kna-povže. Ime zaselka pove, da je bil včasih v bližini rudnik. Ge bi nadaljevali vožnjo ob Ločnici proti Topolu, bi na levi strani ceste kmalu zagledali že močno zarasle ostanke rudniških zgradb, v najožjem delu doline pa tudi star rov na vsaki strani ceste. Tu so v 18. in 19. stoletju kopali svinčevo rudo in živo srebro. Rudnik je deloval še nekaj let med vojnama in po drugi svetovni vojni, zdaj pa se spomin nanj vedno bolj izgublja. Iz zaselka Knapovže drži ob levem pritoku Ločnice makadamska cesta, po kateri pridemo do konca ozke doline. Cesta se sicer nadaljuje navkreber vse do Gont med Polhograjsko Grmado in Toščem, vendar moramo iti peš, če hočemo videti nekaj zanimivih slapov in se ustaviti ob pogledu na severna pobočja Grmade. Se preden se cesta s prvim ostrim ovinkom poslovi od potoka, se na desno stran odcepi steza. Kmalu se postavi navkre- »Louis Guatorze« je z vseh strani strm vrh Izza zasneženega grebena gleda Tašč (Vse fotografije: Daha Cortese) ber in pripelje do lepega razgledišča na spodnji slap, nad katerim se skriva še nekaj manjših in en večji slap. Do njih ne drži nobena pot, zato pa se steza, na kateri stojimo, nadaljuje pod Tošč, od koder prav tako pridemo do Gont. Ce smo za bolj preverjene možnosti, gremo nazaj do ceste ter po njej na Gonte - to je sedlo med že omenjenima vrhovoma, na katerem stoji kmetija odprtih vrat. Tu se lahko ustavimo na malici ali kosilu, že letos pa bo v njej možno tudi prespati, saj bodo v velikem prizidku uredili prenočišča. Tako bo kmetija postala čudovito izhodišče za raziskovanje grap, slapov in vrhov Polhograjskega hribovja. Z Gont je do vrha Polhograjske Grmade samo še strm, vendar kratek vzpon. Ravno dovolj za tako temeljito ogrevanje, da se po sestopu na Gonte lahko odpravimo še na Tošč. Dario Cortese Z Gont ni daleč do najlepših izletniških ciljev Ledena pripoved slapov pod Gontami BRANJE Petek, 24. februarja 1995 ZNAMENITI PRAŽAN Po sledeh humorista Jaroslava Haška od Hašek ljudi ni jemal preveč resno - Svinjina, kuhana v pivu K Fleku prej ali slej zaide vsak obiskovalec Prage Kabaret pri Fleku je prima, verjetno se ga tudi Hasek ne bi sramoval. Tudi sam je namreč rad nastopal v kabareju in pisal zanj. Mlada dekleta, ki plešejo in pojejo, so tako lepo okrogla in vitka hkrati, da tudi Jaroslav ne bi imel nobene pripombe. Se najbolj pristen je oštir oziroma bolje toCaj. Srednje velik, plečat, močan moški, ki virtuozno krmari med mizami in neutrudno prinaša nove kozarce blagega temnega fle-kovskega ležaka. Vedno bodo ljudje ugibali, kako ta mož ure in ure streže z nasmeškom in ne da bi bil videti utrujen. Po mojem je skrivnost nekje v pivu, verjetno pa ne v turističnem flekovskem. Mož gre po končanem delu najbrž nekam, kjer si privošči nekaj poštenih vrCev. Zal nam, turistom, ni dano, da bi mu sledili na tej skrivnostni poti. Zelo pristen je verjetno tudi flekovski golaž - kuhan do skoraj katranaste barve in zelo pikantnega okusa je verjetno prav takšen, kakršnega so jedli Hašek in njegovi pivski tovariši med svojimi praškimi odisejadami. Opis takšne gostilne nam ponuja tudi Ivan Cankar v Tujcih: »Napotila sta se v eno tistih predmestnih gostilnic, ki diši v njih po prestanem pivu, po kvargljih, po golažu in po dimu slabega tobaka. Vsi ti duhovi se združijo v težak, zaduhel vzduh, ki je pa nekako prijeten, Ce se ga človek privadi; napravi srce veselo, razposajeno in surovo, ali dobe se tudi ljudje, ki prineso iz tega vzduha mehko sentimentalnost.« Hasek večkrat omenja različne jedi. V zgodbi Češka kuhinja našteva moravsko klobaso z drobno mletim mesnim nadevom in zeljem, gosjo pečenko, cmoke s slanino, domače prekajeno meso, krompirjevo juho z gobami in potico. V Svejku omenja juho z rezanci, gosja bedra, govedino s pikantno omako, zelje in palačinke. Knedlicki so obvezni, svinjina, kuhana na pivu, pa je že znak razvajenosti. Taksnih opisov bi lahko našli še dosti. Haškov (ne)literami krog V tistih letih, ko je bil Jaroslav Hašek eden kraljev praške boeme, je živelo v Pragi mnogo literatov, »literatov« in drugih »umetnikov« vseh vrst. Hašek seveda ni spadal med etablirane. Bil je bolj pri dnu. Tudi mnogi njegovi boemski pajdaši so zasloveti Sele kasneje. Hašek je večino ljudi jemal bolj za šalo kot zares. Nekatere precej ugledne osebe je v svojih delih omalovaževal ali celo podcenjeval. Večino je predstavil v knjigi Politična in socialna zgodovina stranke zmernega napredka v mejah zakona. Seveda bi bilo preveč dolgovezno in nezanimivo naštevati vsa ta imena. Zanimivo je, da ne omenja podrobneje slikarja Lado, ki je bil glavni ilustrator Svejka in njegov precej dober prijatelj. Bil je tudi elan izvršnega odbora stranke. Slavni Alfons Maria Mucha, eden najpomembnejših slikarjev fin de si-ecla oziroma secesije, je tedaj živel v Parizu. Danes je Praga polna reprodukcij njegovih del, pa tudi knjige in monografije o njem so med najbolj priljubljenimi spominki. B. Repe (Se nadaljuje) Flekov točaj (Obe fotografiji: Borivoj Repe) =$* IGOR FABJAN Gibraltar, vrata v Sredozemlje m Brezrepe opice so zaščitni znak Gibraltarja in kljub temu da so že mari-skatero ušpičile, zanje skrbijo in so jim postaviti celo betonska zavetišča. Sem prihajajo, tiste bolj priljudne seveda, vsakodnevno na zajtrk in kosilo. Za vsiljive turiste s fotoaparati se na videz ne zmenijo prav dosti. Lahko jih celo v miru fotografirajo, toda na videz nezainteresirane opice se lahko v trenutku prelevijo v bliskovito nadlogo, ki hitro pograbi, kar je le mogoče. Stara legenda prvi, da bo Gibraltar v angleških rokah, dokler bodo tu opice. Torej skrb, ki jo je na svoja ramena prevzela celo britanska vojska, tudi ni neupravičena ... Med drugo svetovno vojno se je za stradajoče opice zavzel sam Winston Churchill, ki je ukazal, da jih morajo hraniti, saj jim je na skalnih pobočjih primanjkovalo hrane. Kapniška jama in razgled z vrha pečine Z gondolsko žičnico se je mogoCe povzpeti prav na vrh Pečine, od koder se odpira enkraten razgled na spodaj ležeče mesto, Gibraltarsko ožino ter seveda špansko in afriško obalo. Na vmesni postaji lahko občudujete trop opic, ki se zvijačno nastavlja Številnim obiskovalcem. Od tod se lahko peš spustite do Mihaelove jame, ki je del naravnega parka. Prav do sem se je moC pripeljati tudi z osebnim avtomobilom. Toda cesta je strma in sredi najveCjega vstopa obiskovalce neprijetno pozdravi opozorilna tabla s cenikom obiska naravnega parka. Cene so kar zasoljene, tako da sem bil prav srečen, ker okoli osme ure ni bilo nikogar, ki bi iztržil postavljeno vstopnino. Ne vem, ati se pobiranju vstopnine odrečejo tudi čez dan, toda to me niti ni zanimalo. Naravni park obsega zgornji del PeCine, ponaša pa se z raznovrstnim ratlin-stvom. Vsako pomlad in jesen nudi PeCina naravno zatočišče pticam selivkam na dolgi poti med gnezdišči na evropski celini in zimskim afriškim domovanjem. NekoC so verjeti, da je brezno oziroma jama sv. Mihaela z afriško celino povezana skozi podzemeljski prehod. Tako naj bi na gibraltarski rt prišle tudi slovite opice. Takšen prehod pa seveda nikoli ni obstajal. Jamo so obiskovali že v rimskih časih, v prejšnjem stoletju pa so jo temeljito raziskati. Uveljavila se je kot priljubljena izletniška točka domačinov. (Se nadaljuje) Skalnati polotok je tudi zatočišče številnih ptic (Foto: Igor Fabjan) Margery Alingham Starec pri oknu m Novopečeni višji policijski inspektor Stanislav Oates ni bil ravno ves iz sebe od veselja, bil pa je dobre volje, kot se poda človeku, ki proslavlja pomembno napredovanje v svoji častivredni karieri. Gospod Campion, ki mu je sedel nasproti za majhno mizo v kotu restavracije, je z zanimanjem opazoval spremenjeno vedenje svojega običajno molčečega prijatelja. “S tem napredovanjem sem prišel med tiste, ki po upokojitvi pišejo spomine, veste,” je z nenadno dovtipnostjo pripomnil bivši inšpektor. “Lahko bi ustvaril prvovrstno knjigo, če bi mi jo kdo napisal. Poklicni ljudje izvemo najrazličnejše stvari, veliko zanimivega, na kar vi. amaterji, nikoli ne naletite; stvari, ki se vam ne bi zdele vredne pozornosti. Danes sem naletel na nekaj zelo nenavadnega. Veliki posti so nekaj posebnega, Campion. Osupljive nagibe k zločinom ponujajo. Naj vam povem nekaj o pravnih predpisih s tega področja." Gospod Campion se je zarežal. “Kar povejte vsemu svetu,” je vedro predlagal, kajti višji inšpektor je bil povzdignil glas. “Mislil sem, da ste rekli, da je ta restavracija ob večerih skoraj zapuščena,” je nadaljeval, stegnil svoje dolge, suhe noge pod mizo in si popravil očala z ro-ževinastim okvirom. “Meni se zdi, da je polna mladine in - hm - strastnosti.” Prebudila se je prirojena previdnost bivšega inšpektorja, in ko je pogledal okoli sebe, je njegov dolgi obraz privzel svoj naravni zalobni izraz. “Najbrž je nenadoma prišla v modo,” je zlovoljno rekel. “To je pri teh lokalih sitno. Razve se, da je ta in ta restavracija dobra, mirna in poceni, in kaj se zgodi? Preden veš, kje si, se vanjo privali množica parov z izbuljenimi očmi, cene narastejo, hrana pa se poslabša. Tam sedi nekdo z mladenko, ki je ne misli predstaviti svojcem.” Gospod Campion je neopazno pogledal čez suho ramo in ujel kratek pogled na okrogloličen obraz pod izbočeno, prezgodaj plešasto glavo, poleg njega pa temne kodre in škrlatne ustnice dekleta v sivem klobuku. Naglo je umaknil pogled. “Piše se March,” je rekel Oates, ki je spet postajal živahnejši. “Solastnik velikega podjetja, ki z rekviziti oskrbuje gledališča. Smešno, da sem zagledal prav njega. To me je spomnilo na tisto, kar sem vam hotel povedati. Spet so v poslovnih težavah, veste.” Njegov glas je grozil, da ga bo vsak čas slišati po vsem majhnem, z bakrorezi okrašenem prostoru, in gospod Campion se je uprl. “Ati vas alkohol vedno pripravi do kričanja?” je prijazno vprašal. “Ne vpijte. Človeka na videz prav dobro poznam. Člana istega kluba sva.” “Res? Slišal sem ze, da gre klubom za nohte,” je Oates rekel tiše, a prav nič plašno. “Nisem pa vedel, da morajo sprejeti že vsakogar.” Gospod Campion je bil videti prizadet. “Kolikor vem, je cenjen in spoštovan član,” je rekel, “in mlada dama je prav mogoče njegova soproga.” “Nikakor ne,” je vedro rekel Oates. “Punčka nastopa v ‘Frivolity’, ati pa je vsaj nastopala, dokler ni bilo predstav prejšnji teden konec. Pa Se nekaj, fant moj, gospod Arthur March se bo prej kot čez en mesec poročil z drugo. Dober policaj preučuje vse, celo obrekljive rubrike v časnikih, in to samo potrjuje tisto, kar sem vam povedal o tem, da amaterji niste temeljiti. Ne zbirate dovolj obrobnih informacij. Vzemite, na primer, pravne predpise o poslovnih družbah ...” Umolknil je in v Žalostnih očeh se mu je zalesketalo zanimanje. Izza svoje mize sta videla vse do vhoda, in Campion, ki je sledil njegovemu pogledu, je opazil, da sta vstopila dva mlada človeka. Višji policijski inšpektor Oates se je široko zarežal. “Lepa reč,” je rekel. “Tisto dekle je Marcheva zaročenka Denise VVarren. Tudi ona se potepa z mladim fantom. Stavim, da sta prišla sem, ker sta sli- šala, da je tukaj mirno. Marcha Se nista opazila.” Gospod Campion je molčal. Gledal je dekle. Ni bila vsakdanje dekle, bila je nadpovprečno visoka in zelo plavolasa, s široko postavljenimi modro sivimi očmi in sijajne drže. Njen spremljevalec je bil čokat, močan mlad moški, le nekaj let Starejši od nje. Ni bil grd in videti je bil bolj odločen, kot je v njegovih letih običajno. Nasla sta mizo in sedla; Campion in njegov gost sta imela jasen razgled. Oates je bil odkrito navdušen. “Vsak trenitek se bodo zagledati,” je rekel z nagajivostjo kakega Solarja. “Kdo je tisti z njo? Ati veste?” Gospod Campion se je mrščil. “Da, vem,” je rekel. “Rupert Fielding je, kirurg. Mlad, vendar pravijo, da je pravi čudežni otrok. Upam, da ne dela neumnosti. Prav njegov poklic še vedno zahteva skrajno konvencionalnost. ” (Se nadaljuje) VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Petek, 24. februaija 1995 EVROPA / NESTALNO VREME ALPE JADRAN / VEČINOMA OBLAČNO Vremenska slika: Nad Evropo ter severnim Atlantikom je obsežno ciklonsko območje, fronte hitro potujejo z zahodnimi vetrovi prek Evrope. Popoldne bo nov frontalni val že dosegel Alpe, naslednjo noC pa bo zajel tudi nase kraje. Z jugozahodnimi vetrovi bo dotekal k nam topel in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod B hladna okluzija C A središče središče ciklona anticiklona mmmm pod 10% pod 5 44 **! 1 10-30% 5-10 .. : ; 4*4 *** 30-50% 10-31 | 4444* 50-80% BIOPROGNOŽA |lll SNEŽNE RAZMERE dne 23.2. PLIMOVANJE Zjutraj bo obremenilni učinek vremena prehodno popustil, popoldne pa bodo vremensko občutljivi ljudje vnovič imeli težave s podlijem, utrujeni bodo, razdražljivi, nemimi, potrti in slabše Imo spah. DOLŽINA DNEVA zašla ob 12.22. cm cm ™dos as od6°%,i8 ,00 M-ic- 15d.S0 Gora . 20 do 30 Certoio . 60 ________ko Pohorje 45 Velika planina 50 Soriška planina 80 Rakitna Na Mariborske Pohorju nočne smuke ni. Naprave povsod razen Sil? Krvavec Vogel: Danes: ob 0.38 najnižje -8 cm, ob 6.20 najvisje 31 cm. ob 13.13 najnižje -47 cm, ob 19.55 najvisje 31 on. Tutri: ob 1-32 najnižje -16 cm. ob 7.15 najvisje 36 cm, ob 13.53 najnižje -53 cm, ob 20.28 najvisje 40 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo. V zaho- Spremenljivo do pretežno dni, osrednji in južni Sloveniji oblačno bo. Občasno bo rabo popoldne rahlo deževalo, hlo deževalo, v krajih vzho-Pihal bo jugozahodnik. Tem- dno od nas bo večinoma su-peratme bodo od 2 do 7°C. ho. V Sloveniji: Obeti: Ponoči bo oblačno s padavi- V nedeljo bo znova oblačno nami, v nižinah bo deževalo. s padavinami, v nižinah bo Gaz dan bodo padavine pone- sprva deževalo, hale, vendar bo Se oblačno. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA 2/3 TRST 9/10 CELOVEC -1/2 BRNIK 0/3 MARIBOR 2/9 CEUE -1/7 NOVO MESTO 0/5 NOVA GORICA.. 5/7 MUR. SOBOTA 3/10 PORTOROŽ 7/11 POSTOJNA 1/6 IURSKA BISTRICA. 1/7 KOČEVJE -1/- ČRNOMEU - -1/8 SLOV. GRADEC.. -1/6 RATEČE -o/i VOGEL - -1/-1 KREDARICA -61-6 VIDEM 6/7 GRADEC 1/4 MONOŠTER 3/9 ZAGREB 0/9 REKA 8/10 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -1/2 STOCKHOLM.... 2/2 MOSKVA....... 0/3 BERUN............ 0/9 VARŠAVA...... -3/7 LONDON....... 1/10 AMSTERDAM.... 3/9 BRUSELJ...... 2/9 PARIZ............ 2/9 DUNAJ............ 4/8 ZORICH....... 1/8 ŽENEVA....... 2/7 RIM............. 7/15 MILAN............ 7/9 BEOGRAD...... 4/16 BARCELONA.... 5/12 ISTAMBUL..... 4/12 MADRID....... -1/13 UZBONA....... 6/13 ATENE........... 7/18 BUCAREST..... 3/18 MALTA.......... 13/18 PRAGA...... -2/9 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Brazilska dekleta se pripravljajo na pust V Riu de Janeiru so v teku priprave za pustne sprevode 27. in 28. febrarja, ki si jih bo ogledalo poleg domačih še 380.000 tujih turistov. (Telefoto AP) Izpraznili policijsko blagajno ŽENEVA - Sele včeraj je neki zuriški krajevni dnevnik poročal, da so pred enim letom neznanci izpraznili železno blagajno policijskega urada letališča Zii-rich-Kloten. V njej je bilo 150 tisoč Švicarskih frankov, storilce pa niso nikoli odkrili. Vest je potrdilo sodstvo, ki je dodalo, da so poleg policistov imeli prost vstop v urad z blagajo tudi letališki uslužbenci. Za reveže kradli trgovcem TEHERAN - Iranska policija je aretirala skupino veteranov iz iransko-iraSke vojne, ki so preoblečeni v policiste izstavljali denare kazni nepoštenim trgovcem, zneske pa nato vlagali na poseben tekoči račun, iz katerega država Črpa sredstva za reveže. Iz pisanja revije Asr-e-Ma (Nasa era) ni razvidno, kakšna kazen Caka sodobne Robin Hoode. Posilila 74*letnika TORONTO - Neki 80-letni Kanadčan je obtožil svojo nekdajo filipinsko služkinjo, da ga je pred šestimi leti posilila. Kot je povedal Maurice Conway, ga je Filipinka posilila, ko je počival v svoji postelji zaradi močnega glavobola, ker je hotela zanositi, tako da bi dobila kanadsko državljastvo. To se je res zgodilo, zenska pa je zapustila njegov dom pred porodom. Oglasila se je le, ko ji je moral pomagati do državljanstva, saj je pregled DNK dokazal, da je novorojeni otrok res njegov. Sedaj si 80-letnik želi snidenja s svojo hčerko in zato toži svojo nekdanjo služkinjo. Proces proti erotični reviji MOSKVA - Proces zaradi pornografije proti ruski erotični reviji »Išjo« (Se) dobiva nove razsežnosti. Njen direktor Aleksej Kostin je v moskovskem zaporu Butirski že eno leto pod obtožbo, da je Siril pornografijo. Resnici na ljubo pa je ta »neodvisna erotična revija« predvsem nespoštljiva in spotakljiva in le v manjši meri erotična. Ze predvcerajšjim je na prvi sodni razpravi prišlo do izraza, da je pornografija le pretveza. Jelcinov režim je hotel stopiti na prste vsem publikacijam, ki jih ne nadzoruje in je mislil, da bo to najlažje dosegel z erotično revijo. Kot kaže, pa se je zmotil, saj so Kostina podprle številne organizacije vključno s predsednikom ruskega vsedržavnega odbora za tisk Sergejem Grizunovom. Vsem je namreč jasno, da je na zatožni klopi svoboda tiska v Rusiji. Nottingham brez šerifa NOTTINGHAM - Prvič po 800 letih bo nottingham-ska grofija ostala brez šerifa, ker se bo dosedanji upokojil, nihče pa noče prevzeti njegove fukcije. Opozicijski konservativci so izjavli, da se v Shervvoodskem gozdu Ze sliši smeh legedarnega Robin Hooda. iylvester Stali »one shifferjeva m in Eva BERLIN - Vsi Ze govorijo, da je to slika leta, na njej sta Sylvester Stallone in Claudia Schiffer (na sliki) kot Adam in Eva, le da sta figove liste zamenjala z umetniškimi kera-mikami Giannija Ver-saceja. »Vnovčila sta milijone,« je na prvi strani včeraj napisal nemški Bild, ki pa ni objavil slike, ker je zanjo imela »ekskluzi-vo« nemška revija Bunte. Ta je včeraj ob »sliki leta« objavila daljšo reportažo o nemški manekenki, ki se trenutno nahaja na Tajskem. Bildu naj bi Schifferjeva povedala, da se ni sramovala, ko je napravila ta fotografski posnetek, ker se na njem v bistvu nic ne vidi in ker je to navsezadnje njeno delo. Trditev je točna, saj dolgi lasje pokrivajo njene prsi, osramje pa keramični krožnik, medtem ko ima Sylvester Sallone namesto figovega lista pepelnik. Sliko je v New Yorku posnel Richard Ave-don za Versacejevo reklamno kampanjo. Italijanski stilist naj bi po Bildovem pisanju plačal težke milijone, v markah seveda.