r: QlŽ£)om W&e... d* NO. 32 Ameriška Domovi^i/i ih " f A AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1951 LETO LII — VOL. LII. Sovjetska zveza ponuja Franciji in Italiji jamstvo nenapada in druge ugodnosti Pogoj je: odpoved zveze z Zapadom. V tem slučaju bi So-vjetija zajamčila Franciji nedotakljivost njenih prekomorskih teritorijev, Italijo pa bi podprla v njenih zahtevah po Trstu, obe deželi pa bi morali njeni nesrečni sateliti zalagati s potrebščinami... RIM. — Rimski neodvisni list;obenem priznava, da vodi v o-II Tempo poroča, da se Sovjet-j beh deželah svojo subverzivno ska zveza pripravlja ponuditi propagando, ki bi jo ustavila, če Franciji in Italiji jamstvo, daj deželi pristaneta na njene pred-ju ne bo napadla, ako vstopita v loge. Najbolj famozna pa je so-sovjetsko območje. II Tempo je,vjetska obljuba materialne po-izročil poročilo nemudoma itali- moči, katere pa jima ne bi de- janskemu premierju, ki bo, kakor pričakujejo, že v naprej odklonil to sovjetsko ponudbo. časopis napoveduje, da bo odgovor premierja de Gasparija odločen “Ne!”, ker bi v slučaju prislanja bili Italija in Francija potisnjeni iz zveze z Zapadom in odrezani od nadaljne finančne in vojaške pomoči Amerike. Sovjetski načrt je zasnovan kot krona sedanji komunistični mirovni ofenzivi. Predloge bosta prinesla v svoji deželi komunistična voditelja, Maurice Tho-rez v Francijo in Palmiro Togliatti v Italijo. Oba ta dva voditelja sta zdaj, kakor znano, v Moskvi. Usluga za uslugo Na podlagi teh predlogov, — pravi II Tempo, bi Sovjetija zahtevala od Francije in Italije, da izstopita iz Atlantskega pakta in da prekličeta svojo udeležbo v planirani zapadnoevropski' armadi. V zameno pa bi Sovjetska zveza zajamčila Franciji Kadaljno posest njenih’ prekomorskih teritorijev, Italijo pa bi podprla v njenih zahtevah po Trstu. Poleg tega bi Sovjetska zveza prenehala s svojo subverzivno agitacijo v obeh deželah, katerima bi zajamčila dobavo žita, premoga in industrijskih proizvodov od svojih evropskih satelitov, katere dobave naj bi nadomestile sedanjo pomoč Marshallovega načrta. Opomba uredništva Poročilo je vsestransko zanimivo in značilno. Poleg tega, da obeta Sovjetija Italiji svojo podporo njenih zahtev po Trstu, jala sama, temveč njene “kolonije” — “ljudske demokracije”. — V tem oziru je imel torej Tito prav, ko je trdil, da je hotela Sovjetija narediti iz Jugoslavije svojo navadno kolonijo, ki naj bi Sovjetsko zvezo zalagala s surovinami. Tito ni sicer takrat nič novega povedal, ker smo mi to prozorno dejstvo naglašali že vsa leta poprej, ko so v Jugoslaviji morali še nositi v procesijah Stalinovo sliko. V vsaki hiši naj bi bil koledar Svob. Slovenije “Ena največjih dobrot božje Previdnosti, ki smo jih bili Slovenci kot narod deležni, je ta, da se nas je protestantizem dotaknil, ne da bi utegnil povzročiti večjo škodo, obenem pa so borci zdaj v sestavinah, ki so versko in nravno indiferentne, pustili stvaritve, s katerimi so se naslednji rodovi mogli okoristiti.” (Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči se pri Ameriški Domovini in stane po pošti $3.25.) Državi Ohio grozijo poplave naraščajočih rek in pofokov Poplave je povzročil nalomljen led, ki se je nakupičil v ustjih rek. Kupičenje nalomljenega ledu v ustju Vermilion in Rocky River rek je povzročil stanje, ki je slično poplavi. Več prebivalcev malih hišic (cottages) v Vermi-lionu se je moralo izseliti pred vodo, ki ogroža tudi neko cesto v Ročki Riverju. V Vermilionu se še vedno dviga voda in na Lake Rd., je nad tisoč čevljev dolžine ceste pod dva in pol čevlja vode. Zradi nakupičenega ledu je voda poplavila vse okolje, kjer stoje male hiše in ribiške kolibe, iz katerih so se morali umakniti prebivalci, ki so vzeli s seboj le najpotrebnejše stvari. SHOW Dewey je za črto Vremenski j okrog Jugosiavije prerok iin,rana______ pran: Lahno naletavanje snega in nadalje mrzlo. Ponoči bo še bolj mraz. Tri na dan Pri Enakopravnosti se trkajo fia prša, češ koliko so že storili za slovensko naprednost v Ameriki in da se jim ne izkazuje dovolj priznanje. Kakšna krivica! * * * Ne vemo, v koliko je ameriška slovenska naprednost sledila Enakopravnosti, sodili bi pa, da ne dosti. Ker če bi sledili Gril-čku in njegovi “E” bi se jim danes vrtelo v glavi, kot kak rin-gelšpil. * * * Ako bi Grilčku sledili, bi danes sploh ne vedeli več kaj so, ker Grili je bil s svojim listom Politično absolutno že vse. Za-čol je s socializmom, skočil kot gardni vodja k republikancem, sel vedrit kot Rooseveltov pripadnik k demokratom, da je do-kil pripravno koritce, potem pa izročil urejevanje lista — komunistu. Pika! če bi Sovjetija prestopila to črto, naj ve, da bo proti njej svetovna vojna. NEW YORK. — Governer Dewey je zahteval svetovno široko Monroejevo doktrino, ki naj bi vsebovala kot kazen svetovno vojno proti Sovjetski zvezi, če bi slednja zopet prestopila svetovno črto. V notranjosti te obrambne črte naj bi bili svobodni narodi Atlantskega pakta ter narodi Grčije, Turčije, Irana ,Španije, Jugoslavije in ves mohamedanski svet od Egipta do Kitajske. “Edini način, da ustavimo Sov-jetijo, je, da potegnemo črto, katere ne sme prestopiti,” je rekel governer Dewey. Pripomnil je tudi, da je resen Truman izzivalno kljubuje senatnemu bančnemu pododboru V RFC odbor, ki odloča o milijonskih posojilih, je po novno imenoval one ljudi, ki so pod kritiko senatnega pododbora. WASHINGTON. — Predsednik Truman je kljubovalno po zval “na korajžo” kritike v senatu s tem, da je ponovno imenoval v njihove urade vseh pet članov Rekonstrukcijske finančne korporacije, ki so bili pod kritiko senata. Senatni bančni pododbor, je namreč izjavil, da so trije izmed leh petih “zlorabljali avtoriteto agencije”, ker so podlegali zunanjim vplivom v dovoljevanju posojil. Ta senatna skupina s senatorjem Fulbrightom na čelu je zlasti obdolžila Donalda Dawsona, predsednikovega administracijskega pomočnika, kot enega izmed onih, ki izvajajo svoj vpliv nad RFC posojili. Fulbright je izjavil, da bo nastopil proti vsakemu poizkusu, da bi se imenovalo tri izmed te petorice — Edwarda Rowe-a, Wm E. Wil-lett-a in Walterja Lepa Dunha-ma zopet v ta odbor. Ostala dva direktorja, ki nista bila kritizirana, sta: W. Elmer Herber iz Oklahome in Walter Coscriff iz Utaha. Novi grobovi Josephine Meter c Po dolgi bolezni je umrla v torek na svojem domu na 641 Voelker Ave., Euclid, O., Josephine Meterc, roj. Kolar. Bila je z Vrhpolja pri Novem mestu in je prišla semkaj leta 1913. Zapušča moža Georgea, v stari domovini pa tri nečake in nečakinjo. Bila je članica Oltarnega društva sv. Kristine in podr. št. 32 SŽZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9 iz Grdinove-ga zavoda na 17010 Lakeshore Blvd., v cerkev sv. Kristine, od tam pa na pokopališče Calvary. -------------o—— V viharju na Japonskem ubitih 21 ljudi HAKODATE, Japonska.—Tu je divjal velik vihar, v katerem je izgubilo življenje 21 oseb. dvom, da bi se Stalin odločil za napad na Korejo, ako bi v naprej vedel, da Amerika takega napada ne bo mirno pogoltnila. REKORDNO število predlog v POSLANSKI ZBORNICI DRŽAVE OHIO COLUMBUS, O. — V ponede- kontrolirajo republikanci, Ijek je bilo doseženo v poslanski zbornici rekordno število« predlog, ki so bile predložene e-nemu zasedanju. Skupno število teh predlog je bilo 670, s čemer je bil prekošen rekord pred dvema letoma, ko je bilo pred zakonodajo 653 predlog. Sedanjo poslansko zbornico čim je bila leta 1949, ko je bi tudi tako visoko število predi pred zakonodajo, demokrata stranka na krmilu. Pri popi danski seji je prišlo pred zb< nico 116 novih predlog, pri \ černem zasedanju pa še nada nih 108. Rev. Valentin Schiffrer 70-letnik Pred sedemdesetimi leti se je rodil Žnidar j evim v Stražišču pri Kranju prvi otrok. Bil je sinko, krstili so ga za Tineta. Ko je odrasel domači šoli, so ga poslali v bližnji Kranj na gimnazijo. Po maturi se je odzval vabilu Rev. Ranta, ki je prav tedaj nabiral slovenske študente, ki so čutili poklic za duhovniški stan, za bogoslovje v St. Paulu v Minnesati. S sedanjim župnikom Msgr. Jernejem Ponikvarjem sta bila leta 1906 posvečena v duhovnika. Rev. Tine Schiffrer je prebil večji del svojega življenja v Minnesoti. Sedaj župnikuje v New Ulmu. K njegovi sedemdesetletnici mu iskreno častitamo in mu želimo še veliko uspeha pri delu v vnogradu Gospodovem ter da bi zdrav in zadovoljen slavil svojo zlato mašo. ------o------ Razrešena tajnost "letečih krožnikov" “Leteči krožniki” so ogromni baloni za raziskovanje kozmičnih in atomskih tajnosti. NEW YORK. — Tako zvani “leteči krožniki” so resnična stvar, toda to so le ogromni baloni z instrumenti za študiranje kozmičnih žarkov, kakor naznanja dr. Urner Liddel, načelnik mornariškega oddelka za fiziko. Ti baloni so ogromne plastične vreče, ki merijo 100 čevljev v premeru in se morejo dvigniti do 19 milj visoko v zrak. Ob zahajajočem soncu sončni žarki osvetljujejo njihov spodnji del, ki je iz poševnih črt, kar jim daje obliko oziroma videz krožnikov. Ti baloni vsebujejo instrumente, ki zaznamujejo to, kar se zgodi, ko kozmični žarki zadenejo atome v zemeljski atmosferi. Iz tega se namreč uče, kako je atome sestavljati in kako se sprosti njih energija. Plazovi v Italiji so ubili 70 oseb MILAN, Italija. — V novih snežnih plazovih je bilo v Italiji ubitih sedem, ranjenih pa 27 oseb. Voice of America WASHINGTON. — V petek se bo pričelo z radio - oddajami Voice of America v komunistično Kitajsko kakor tudi v Litvo, ki jo dominirajo Sovjeti. LIGA KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV vabi k žaloigri "Domačija ob Visli" v nedeljo 18. febr. 1951 v SND na St. Cl&irju Vstopnina $1.00 Odlomek iz debat senatorjev in kongresnikov k predlogu za pomoč Jugoslaviji Tekom senatne debate glede pomoči Jugoslaviji, je senator Brewster med drugim dejal: “Jugoslovani so že enkrat okusili bridke posledice ameriške politike. Jugoslovanski diktator Josip Broz, znan pod imenom Tito, je prišel na svoj sedež na Stalinovo zahtevo in po zaslugi ameriške kamarile komunističnih sopotnikov, ki jim je načeloval Louis Adamic, ki je imel pristop v Belo hišo. Ameriška vlada, ki je bila takrat samo neke vrste odmev Moskve, v kolikor se tiče podpiranja Tita, ni storila ničesar, da bi preprečila izdajstvo nad Mihajlovičem, ki ga je Titova komunistična sodrga ujela in umorila. . . “Čemu neki, in kako neki naj sedaj verjamemo, da bo nas Amerikance sedaj branila Titova vojska? Po prelomu z Moskvo je moral Tito izpeljati krvavo čistko v svoji vojski. On danes ne ve, kdo v armadi je zanj, kdo proti njemu. Mnogo oficirjev je v tajnih stikih z Moskvo in Kominformo. Ko sem bil v Beogradu, so Tita zapustili trije vodilni komunisti, ki so prešli v nasprotni kominformistični tabor. . . Jugoslavija je komunistična država in kljub čistkam Tito danes ne ve, kdo je zanj, kdo je proti njemu. Pred komaj enim letom je član Centralnega Izvršnega Odbora Komunistične Partije v Jugoslaviji izjavil, da je 85% jugoslovanskih organiziranih komunistov proti Titu za Kominformo. . . Torej. . . “Kako je z jugoslovansko vojsko? Jugoslovanski vojak je kmetski sin, ki nima trohice ljubezni do Tita. In čemu tudi naj bi jo imel? Na lastne oči sem videl nasilje, s katerim so razlaščevali na tisoče in tisoče kmetov. Imel sem priliko, da sem par takšnih osebno obiskal. Nešteto kmetskih mož in fantov je bilo poslanih v prisilna delovna taborišča, ker niso imeli dovolj žita, da bi ga oddali komunističnim vlasto-držcem. Titove brezobzirne zahteve so bile izvajane z isto surovo brutalnostjo in brezsrčnostjo, kot je bilo Stalinovo uničevanje kulakov. . . .” MAC ARTHUR 0 SITUACIJ! NA KOREJSKIH FRONTAH Komunistična ofenziva ogroža čete Zdr. narodov pri Seoulu. — Pridobitev na ozemlju ni cilj zaveznikov. TOKIO. — Ameriške in južnokorejske čete so si včeraj izborile pot iz ogromne pasti, ki so jo nameravale zapreti 100,000 mož močne komunistične čete v zasneženih gorah centralne Koreje. Fronto je obiskal general MacArthur, ki se je kmalu zatem vrnil nazaj v Tokio, kjer je rekel, da je vprašanje prekoračenja 33. vzporednika popolnoma “akademično.” Ne da bi skušal omalovaževa- ti resnost položaja, ki ga je povzročila nova komunistična o-fenziva, je general dejal: “Ozemlje je zdaj stvar drugega reda. Po mojih mislih imamo zdaj dovolj moštva, da prizadenemo komunistom čim večje izgube, in to je, kar hočemo.” Toda general je obenem posvaril, da ne gre smatrati kitajskih komunistaov za premagane, ne glede na to, kako veliko število se jih pobije. Oni imajo onkraj mandžurske meje ne-izčrpljive zaloge moštva in velike zaloge vojnega materiala, ki se ga lahko poslužijo. TOKIO. — Prednje straže 170 tisoč mož močne komunistične’ armade, ki je prešla v protinapade, so naredile veliko vrzel med zapadno in centralno fronto. Komunistične patrulje so ko obrnili proti zapadu proti zmagovitim četam Zdr. narodov ki oblegajo Seoul, ali pa v južni smeri proti osmi armadi. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 DOMAČIJA OB VISLI—zadnji dve vaji bosta na odru SND in sicer v četrtek in petek zvečer ob 7. Vstopnice za nedeljsko Ligino prireditev kupite kar mogoče v predprodaji. Cena $1.00. -----o----- Governer Lausche pri generalu Marshallu WASHINGTON. — Šest governer jev, med temi Frank J. prodrle že 2 in pol milji do važ-j Lausche, se je 13. februarja senega komunikacijskega središča; stalo z generalom Marshallom, Wonju-a v centralnokorejskih’tajnikom za obrambo. Sestanek gorah. Ije bil v Pentagonu, kjer je na- Ko bodo komunisti dosegli to gen. Omar N. Bradley orisal Wonju - Joju cesto, se bodo lah-'governerjem vojaški položaj. ŠEST STO DELAVCEV LADJEDELNICE V LORAINU SE JE VRNILO NA DELO LORAIN, O. — Šest sto delavcev ladjedelnice American Ship? Building Co., v Lorainu se je v ponedeljek vrnilo na delo pb svoji “divji” stavki, ki se je pričela pred tednom dni. Člani ene ali dveh strok od 11 unij, ki so vse pridružene AFL, niso prišli na delo, kot je izjavil Ackerman, podpredsednik družbe. Toda večina teh, ki jih v ponedeljek še ni bilo nazaj, bo pričelo zopet vsak čas z delom. ■Čdm se bo pričelo s proizvodnjo, se bodo pričela tudi pogajanja za zvišano mezdo. V tej napravi je zaposlenih čez tisoč delavcev. Sklep, da se vrnejo na delo, je bil dosežen na unijski seji, na kateri je T. H. Tyson, mednarodni reprezentant International Brotherhood of Boilermakers and Helpers unije pozval delavce, naj se vrnejo na delo, da bol mogoče doseči čim prej sporazum gleden jihovih mezd. Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Poroka— Mr. in Mrs. Anton Anzlovar, 1196 Addison Rd., naznanjata, da se bo v soboto ob 10 v cerkvi sv. Vida poročila njiju hčerka Miss Bernadette Elsie z Russel A. Hennessey, ženin je sin družine Mrs. R. W. Hennessey iz 14102 Scotia Ave. Bilo srečno! Grob v domovini— Mrs. Mary Brodnick, 6207 Carl Ave., je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je 24. januarja . umrla teta Katarina Škufca, roj. Ahlin, v vasi Draga št. 10, fara Višnja gora na Dolenjskem. Dočakala je visoko starost 85 let. Doma zapušča 9 otrok, štiri sinove in pet hčera, ki so že vsi poročeni. Mož ji je umrl že pred več leti. Naj ji bo lahka domača gruda, preostalim izrekamo naše sožalje. Dr. Sv. Ane št. 4 SDZ— Nocoj ob 7:30 bo redna društvena seja v navadnih prostorih. Članice so prošene, da se vse u-deležijo. Po seji bo malo zabave. Nesreča—- Komaj pred par tedni se je povrnila iz bolnice na svoj dom, 1142 E. 76 St., Mrs. Frances Zakrajšek, ki je 7. febr. tako nesrečno padla na poledeneli cesti, da si je zlomila nogo. Rojaki so jo prepeljali domov, od tam pa v bolnico. Zdaj je zopet doma pod zdravnikovo oskrbo. Želimo ji naglega okrevanja. -------------o----- Truman priporoča pomoč gladnemu ljudstvu Indije Istočasno pa indijski premier Nehru izjavlja, da bo njegova vlada vzdrževala prijateljske odnose s komunistično Kitajsko. WASHINGTON. — Predsednik Truman je apeliral na kongres, naj dovoli dar dveh milijonov ton žita gladnemu ljudstvu Indije, nakar se je takoj zbrala reprezentanca senatorjev, ki bodo poskrbeli, da pride zadeva čimprej na dnevni red. Istega dne, ko je predsednik apeliral za pomoč Indiji, pa je indijski premier Nehru izjavil v parlamentu, da bo njegova vlada vzdrževala prijateljske odnošaje z Rdečo Kitajsko navzlic temu, da so jo Zdr. narodi ožigosli kot agresivno silo. — Prav tako bo njegova vlada ostala v prijateljskih odnošajih z Zed. državami, kljub njihovemu kritiziranju Indije in njene vloge v svetovnih zadevah. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Komunistične horde so pljusknile v ogromnih valih na zavezniško fronto v centralni Koreji, prizadevajoč si, da jo prebijejo. 35 milj vzhodno od Seoula so obkrožile kraj Chipyong. LAKE SUCCESS. — Združeni narodi so dali Zed. državam včeraj dvoje velikih zaupnic. Z 48 glasovi proti 5 so odklonili sovjetsko zahtevo, da bi označili Ameriko kot agresorja napram Formozi, in z 51 glasovi proti 5 so odklonili obsodbo ameriškega bombardiranja kitajskega ozemlja ob severnokorejski meji. ' . Q IQVIIM/I ” p slovenskega pmmoiua 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec Nova maša v dolini pri Trstu .stekajo po eni ali drugi poti v Trst. — V najbljižj-o okolico Tr- razne italijanske blagajne. Tega sta spada Breg, z vencem zna-|se 3e zave(lal tudi. načelnik finan-čilnih vasi, ki so posejane pd,enega in gospodarskega oddelka _______________ sončnih vinorodnih obronkih: zavezniške vojaške uprave g. NAROČNINA ' jkraške planote; vrstijo se: Ric-lHaroldson na tiskovni konferen- Za Zed države $8 50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta | manje, Boršt, Boljunec, Dolina, |ci, kjer je časnikarjem dajal po-Za Zed. države b».DU i Prebenek in Mačkolje. Tukaj že'jasnila o tržaškem preračunu. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na j začenja Istra. Središče Brega ^Zastopniki italijanskega irre- leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 3 months. Canada and all other countries outside United States S>1U per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. ___________ 1 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. dentističnega tiska so skušali od njega dobiti izjavo, da STO brez finančne pomoči Italije ne more živeti. G. Haroldson pa je z ve-Praznik Brezmadežnega spo- liko vljudnost odgovoril: “Trst, četja 8. decembra 1950 je bil za; kakor vsaka druga država (coun-vse Brežane prav posebno lep. try), bi lahko živel brez zunanje Po dolgih 85 letih je bila v Doli- pomoči; seveda bi v tem primeru starodavna vas Dolina, kjer se je pred 80 leti vršil eden največ-i jih in najpomembnejših sloven-°r1skih taborov. < |M3 No. 32 ____ ni spet nova maša. Pel jo je do- Wed., Feb. 14, 1951, mači rojak Marij Lovriha. Pri-------—------------ ! šel je iz daljne Argentine. Tja bilo od njega odvisno, kako uredi življenje.” DVE NOVI- STROKOVNI ŠO- se je izselil s svojimi starši, ko LI V SV. KRIŽU PRI TRSTU, mu je bilo 12 let. V Argentini se , Poročali smo že, da sta bili pred je izšolal ter dovršil bogoslovje, kratkim ustanovljeni v popolno-Svojo prvo sv, daritev je prišel m a slovenski vasi Sv. Križ dve opravit v svoj rojstni kraj, v do-j strokovni šoli, najprej italijan-movino svojih staršev. Oče je , ska za 7 učencev in nato sloven-doma iz Doline, mati pa iz sosed- J ska za 21 učencev. Zdaj se pa nih Mačkolj. Potovanje iz Ar- Križani čudijo in ne morejo ra-gentine v domovino so mu orno-! zumeti, kako more ena in ista gočili tukajšnji rojaki, ki so z šolska uprava tako različno skr-maiimi prispevki zbrali potreb- beti za obe novi šoli. Na itali no vsoto, da bi imeli po dolgih j janski šoli namreč uči sedem je ves dan sijalo z jasnega, modrega neba, bilo je toplo, kakor je moški in tri ženske); na slovenski šoli pa učita 21 učencev le dva profesorja. Razlika v po- bi ne' bili sredi zime. Od vseh | stopanju je v tem primeru toli-strani so prihajali stari in mladi, | ko bolj kričeča, ker sta obe šoli vsi praznično oblečeni, v Doli-' enake vrste ter sta nastali sko- Domovina o položaju doma in v svetu Izgleda tako, da so vendar ljudje malo pogumnejši, od-kar je Tito bolj odvisen od zapada in mora preklinjati, kar ie ore; blagoslavljal (Sovjete.), blagoslavljati pa, kar je prej preklinjal, namreč Ameriko. Zelo zanimivo pismo smo do-hili ki pove tudi, kako ljudi bega taka razlika v oddajah Moskve in Amerike. — “Pri nas vlada se ravno tako pomanjkanje, četudi je Amerika že toliko pos ala. Na karte je še vedno ista količina. Edino, kar smo dobili vec so jajca v prahu. V mestih so pa dobili razen tega se tudi lizol.— Delovni kmetje SO morah t0'ii^0 0^atl’ Pa.p2,,letih spet novo mašo. Dan nove učencev sedem profesorjev (Štirne pozna. Pri sosedu so morah oddati razen drugm zi se^ P ^ ^ praznik Sonce. tudi 1500 kg pšenice. Delali so prošnjo za znižanje, ki je prišla odbita, razen tega so jim naložili še 4000 din kazni, ker niso takoj pripeljali. Potem so imeli dati SO Eg masa. V ta namen so zaklali 3 prašiče in je od vseh treh bilo 60 kg masti. Mamkalo je še 20 kg. Zato so prhli čez par dni^z avtom in odpeljali v ta račun 80 kg težkega prašiča, in se 300 din so morali plačati, ker sta dva možaka, ki sta prišla iskat, nekoliko pomagala nakladati. Povrh jih smatrajo za saboterje, ker še niso zredili zadosti živine, ker so jim bili lani vzeli živino za davke vso razen ene krave. Ves denar, kar ga dobijo, gre za davek. Za seno, ki ga pri tako malo ž vine ne morejo uporabiti, bi lahko precej dobili, lega pa morajo oddati za obvezno oddajo, češ saj ga tako ne rabite, ko nimate živine. Tako je stanje samostojnih kmetov. Oni pa, ki so v zadrugi, tiščijo ven. Delavci, ki so pristopili samo z delovno šilo, so večinoma že odstopili. Diu-gi pa, ki so dali v zadrugo svojo zemljo, ne morejo m ne smejo več izstopiti. Pri nas doma smo še kar zadovoljni, ker nas drži i vo-;a pomoč. Saj dobro živimo v primeri z drugimi. Ali kaj ko nas pa mori skrb pred novo vojno, ki se obeta v najkrajši bodočnosti. Ljudje so pripravljeni raje še naprej trpeti pomanjkanje, samo da bi vladal mir. Če poslušam tuje radijske postaje, se mi vse zmeša in ne znam več razsoditi, kdo ima prav. Moskva oddaja vsak večer v slovenščini ob 10 uri po našem času. Tako neusmiljeno udriha po Titovem režimu, da je groza. Obenem pa hvali sebe, v vsem pa pretirava. Nizkotno pa je pri nji, da se tako prostaško izraža, kakor da ne pozna nobene dostoj-ite besede. V tem oziru se zelo loči od Glasu Amerike iz New Yorka, ki ga slišimo ob 6 ali 7:30 zvečer. Poročila od tam so bolj pametna, prevdarna in obzirna. Tako radi poslušamo New York, ker se nam zdi, da se takrat čisto približamo Tebi, ki živiš nekje blizu tam. Tudi v Ameriki pravijo, da se že vse zelo draži in da se izdeluje že slabše blago. Ti že veš, kako to vse postopoma gre dol; saj si poskušal že doma. Zato bos gotovo še pravočasno kupil kakšnega boljšega blaga za obleke . . . ’ Pismo sicer samo dosti jasno in glasno govori, da ne bi bilo treba komentarja. Čast daje in priznanje “Glasu Amerike.” Torej priprosti ljudje jasno spoznajo razliko med surovostjo komunizma in dostojnim tonom demokratije. V kmetijskih delovnih zadrugah nočejo ostati niti delavci, kar je dokaz, -da mora biti slabo. Kmetje pa ne smejo in ne morem ven, ker-so vezani na triletno odpoved, zemlja pa za vedno. Prisilne oddaje so pa zato tako trinoške in neusmiljene. da bi kmetje obupali in vstopili v zadrugo. Pri tem pa rečem neprestano uradno povsod poudarja, da je pristop v zadruge le po prostovoljni odločitvi. Z davki in oddajami naženejo kmeta na beraško palico, potem ga še obdolžijo sa-boterstva in končno mu preostane le izbira, ali pred sodišče za zločin sabotaže ali z vso družino v kolhoz (kmetijska delovna zadruga). no. Precej velika župna cerkev je bila še precej pred deveto uro napolnjena, kakor že dolgo let ne. Precej ljudi je moralo ostati pri vratih. Novomašnika so pred cerkvijo sprejeli otroci z lepimi deklamacijami. Pri vstopu v cerkev pa so ga pevci pozdravili z vedno lepo: “Novomaš-nik hod’ pozdravljen.” Novomaš-ni govor je imel župnik iz Boršta č. g. Malalan, ki je z izbrano! vsebino in prijetno domačo govorico takoj zajel vso cerkev. Spomnil se je zlasti novomašni-kovih očeta in matere, ki ju je: poznal kot mladoporočenca. Nista se mogla udeležiti nove maše svojega prvorojenca, marveč1 sta ga pri tem spremljala le v duhu iz daljne Argentine. Vsa slovesnost je trajala tri ure, pa je' kar hitro minila. Tudi pri popoldanskem blagoslovu se je cerkev še enkrat napolnila. G. novo-mašnik bo ostal v Dolini še do februarja, potem pa se bo žal vrnil v Argentino, kjer bo začel delo v Gospodovem vinogradu. Bog nam daj doživeti še več takih praznikov v teh težkih časih! Preračun za prvo polletje 1951 Anglo-ameriške cone STO Trst. — Preračun predvideva, petnajst in pol milijarde lir izdatkov. Preračun je uravnovešen s tem, da prispeva italijanska vlada nekaj manj kot tri milijarde lir. (To znaša približno raj istočasno ena za drugo istem kraju. Očitno je, da višja uprava nastavlja na italijanske šole italijanske učne moči ne po dejanski potrebi, marveč tako, da pride čimveč italijanskih ljudi do kruha. Tega bi jim ne očitali, če bi enako postopali tudi S .Slovenci ter če ne bi vedno pov-darjali, da Svobodno tržaško ozemlje ne more živeti brez italijanske gospodarske pomoči. ---:—-o------ Pri belem konjičku Chicago, 111. — Ob cesti je bila stara gostilna “Pri zelenem oslu.” Na nasprotnem oglu pa so pripravljali novo .gostilno. Bog ve, kakšno ime bo imela Pravijo, da “Pri belem konjičku.” Res, krasno ime! In kar čez noč je na stari gostilni izginil napis “Pri zelenem oslu” in stari gostilničar je svojega konkurenta prehitel ter je obesil nad vrata svoje gostilne novo, zapeljivo in vabljivo ime gostilne “Pri Belem konjičku. Novi gostilničar pa, ne bodi len, takoj napravi na svojo hišo velikanski napis “Pri zelenem o-slu.” Ljudje so na osle vajeni in vse je hitelo v gostilno “Pri zelenem oslu” in prav nobenega gosta ni bilo na nasprotni strani ceste. Stari gostilničar je tuhtal in gruntal, kaj bi zdaj in ujame ur. ,xo ZnaSa pouu,,.. mu de v lavo miseI $29 m pol milijona oz. $4 milijo-' ^ 7. , h.) Določba o začasni upravi ” Jutr0 50 ljudJe bral' na Dobro se poznajo Kominformski Ust “Za socialistično Jugoslavijo” pri-n?ša v št. z dne 21. nov. 1950 sledečo sliko Titovih koncen-t nenskih taborišč; “V taboriščih se nahaja 130,000 ljudi. Komandanti taborišč imajo pod izgovorom vzdrževanja reda vse mogoče pravice. Jetnike mučijo z ruvanjem nohtov na rokah ali nogah, jih žgo z razbeljenim železom itd. Po grozodejstvih se posebno odlikujejo; UDBA-ni polkovniki Voj o Javkovič, Veselin Bulatovič in podpolkovnika Vlado Lončar ter Marija Zelič, ki so jo zaradi njenih grozodejstev nazivaii “Greta.” Po nalogu krvnika Vilianoviča so jetnike mučili tudi na tak način, da so jim vlivali v nos vrelo vodo, Uh pozimi pošiljali pod mrzlo prho, jih obešali za noge in jih silili, da so tekali po ostrem pesku.” Kominformisti poznajo dobro način postopanja z jetniki v komunističnih ječah in jim torej prav lahko verjamemo, kar pripovedujejo. SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV! STO-j a v mirovni pogodbi med zavezniki in Italijo nalaga Italiji, da mora STO-ju dobavljati tujo valuto in denarna sredstva, ki jih potrebuje. Ta določba je utemeljena, ker je Italija zgubila vojno in zato mora pomagati nositi od vojne povzročene težave tržaškega gospodarstva. Tudi je na STO-ju plačilno sredstvo stari gostilni napis “Pri pravem oslu” in k pravemu oslu ljudje zopet niso hoteli hoditi in so ostali pri zelenem. Se že smejete, ko to berete. Saj smo tudi mi bili čisto proč od smeha, ko smo bili dne 14. januarja popoldne v dvorani sv. Štefana v Chicago, 111. na veseloigri, ki se imenuje “Pri be- se Vedno lira. Zavezniška voja-j lem konjičku” in so jo spravili Ška uprava pa je šla še dalje ter! na oder naši novi naseljenci. Če je v letu 1948 sklenila z rimsko ^ se je kdaj uresničil oni sloven-vlado dogovor, s katerim je trža-' ski pregovor: “Kadar se od sr-ško gospodarstvo popolnoma ca nasmeješ, takrat gredo skr-vključila in podredila Italijan- bi na počitnice,” se je ta prego- skemu carinskemu sistemu in italijanski zunanji trgovini, kar gotovo ni v skladu z določbami vor uresničil tukaj. Vse je bilo prvovrstno: Oder -je bil tako krasno pripravljen, ki ga je mirovne ppgodbe o ustanovitvi j menda imela na skrbi naša Svobodnega tržaškega ozemlja. | mlada umetnica Marija Dober-Tako je Trst v gospodarskem po-! šek. Igranje je bilo tako narav-gledu postal popolnoma odvisen | no prav pri vseh igralcih in je-od Italije. Kar se tiče gornjega |zik tako domač, petje tako do-prispevka italijanske vlade k tr-j vršeno. Kar je bilo napačno, je žaškemu proračunu, je pač treba bilo samo eno, da je prehitro upoštevati, da ima Italija pri se-j minilo, četudi po času ni bilo danjem stanju od Trsta nepri- kratko. Ker ni bilo pri igri memo večje koristi, kakor zna- prav nič ponarejenega, so jo tuša ta “prispevek.” Dobički trža- di tu rojeni Slovenci res uživali škega gospodarstva se v glavnem in popolnoma razumeli. Niso- se mogli načuditi lepoti slovenskega jezika, zlasti kako se da vse tako lepo in dostojno povedati. Obisk igre je bil zelo dober. Prišli so tudi nekateri iz Jolieta, nekateri iz Gary in celo iz Waukegana. Pa se je res splačalo. Nobeden se ni kesal. Če bi bilo malo več reklame, bi bila cerkvena dvorana premajhna. Igra je bila prirejena pod okriljem Katoliške Lige in je tudi čisti dobiček bil namen jem Katoliški Ligi. Pred igro je bil kratek govorniški in pevski program. Govoril je predsednik ehicaške Podružnice Katoliške Lige Mr. Leo Mladič, potem štefanski župnik p. Lenart Bogolin OFM, besedo zahvale pa je v imenu novih izrekel v prav izbranih jesedah tajnik ehicaške Lige a-kademik Jože Bernik. Tri slovenska dekleta pa so zapela par slovenskih pesmic prirejenih za trospev, da smo kar zijali in požirali to lepoto. Pele so Marija Doberšek, Ema Erman in Milena Šoukal. Pri igri je sodelovalo 15 oseb, vse tako srečno izbrane in ulo-ge prebrisano razdeljene, da smo res strmeli. Ne vemo, katerega igralca bi bolj pohvalili, ker so bili res vsi v svojih ulo-gah kakor doma. Najtežjo nalogo je imel ljubljanski trgovec kot blejski letoviščar Oroslav Bučar. Njegovo pravilno ime je Bore Erman. On se je tako vživel v svojo ulogo, da so oči vseh poslušalcev in gledalcev vedno le njemu sledile. In kadar koli je odprl usta, je bila takoj vsa dvorana v smehu. Igral je tako naravno, da smo se res vsi čudili. Nadaljne moške uloge so imeli: Tone Velbl je igral ljubljanskega advokata zelo dobro in prijetno. Čudili smo se modrosti in oni znani natančnosti vpokojenega profesorja, ki ga je podajal dr. Alfred Fišinger. Trgovčevega sina je predstavljal prav posrečeno Tone Pristov; prvega natakarja je dobro posnemal in pel g. Stanonik, drugega natakarja pa Alfred Kranjc; tudi picolo Remčev Matiček je korajžno hodil na oder. Zelo posrečen je bil berač Tine, ki ga je predstavljal Tone Gaber — kar ves še je pogreznil v ulogo berača in prizore poživljal. Veliko pohvalo je žel tudi turist iz'Amerike, ki je s svojo amerikansko slovenščino vse razgibal v dobro voljo in razpoloženje. Najdaljšo in najtežjo žensko ulogo je imela blejska gostilničarka-vdova, ki je bila poverjena Mariji Doberšek. Uloga je prišla res v prave roke. Ravno tako sta dobro igrali trgovčeva sestra Tašnerjeva in trgovčeva hči Kranjčeva. Zelo delikatno ulogo je imela profesorjeva hči Milena Šoukal; kar čudili smo, kako se je znala spretno pretvarjati. Nastopila je še v krajših ulogah Pepca Mokorel v ulogi poštarice in v vlogi natakarice. Igro je režiral glavni igralec: Bore Erman. Daljše pevske uloge so dobro rešili med igro: Tilka Kovač, Meta Žan ter Stanislav in Minka Šušteršič. Pevske točke pa je pri klavirju spremljal dr. Alfred Fišinger. Po veliki noči bo igra ponovljena na splošno željo. Morda bodo igralci šli celo kam gostovat v kaka druga mesta. Kamor bodo prišli, bodo imeli gotovo dobre uspehe in mnogo hvaležnih poslušalcev, ker so res prvovrstni igralci in pevci. Skoraj je škoda, da bi se toliko pripravljali samo za eno naselbino, ko so ljudje tako žejni in potrebni pravega veselja. Smeh je boljši kot zdravnik in zdravilo. Kadar se smeješ, gredo tvoje skrbi na počitnice. Eden, ki se je smejal. ■o .yiiinniiiiin........................................................... , . f| V starih, davnih časih J g .........a.................O.......................Ulili.H... Vedno bolj me od vseh strani vedno bolj slavna samo zavoljo naganjajo da bi obnovil kolono “Če verjamete al’ pa ne”. Z lenobo me naganjajo in da sem snedel besedo, ko sem zagvišno obljubil, da bom še pisal, ko se beseda nekoliko uleti. Pa me vse to morda ne bi bilo premaknilo, da mi ni padlo v oči, kako postaja naša Micka Ji so jo šentklerski igralci jako zadovoljivo. Ljudje so bili s predstavo zadovoljni, dokaz temu so bili smehljajoči se obrazi. Tudi Liga je bila z uspehom zadovoljna. Kljub nizki vstopnini „e dobila Ligina blagajna $245. Naj mi bo dovoljeno, da se vsem, ki so k lepemu uspehu pripomogli s svojim sodelovanjem, zahvalim. Prav lepa hvala ženam, ki so vse delo rade sprejele. Težko je hoditi od hiše tiste svoje kolone, ki jo maže vsak ponedeljek. Skoro vsak naročnik in naročnica pristavita, ko pošljeta naročnino za list: pa Micko pozdravljam, ki tako1 neznansko lepo piše! Mene se spomnijo samo v toliko, da se obregnejo obme, enčeš: no, kdaj bo pa on začel s svojo kolono? Pa sem prekladal in odkladal, da se je vleklo iz dneva v dan. Ako bi hotel po pravici zapisati, bj rekel, da se mi ni hotelo. Pa tudi bal sem se, da so se ljudje že naveličali takega branja. Ko pa vidim, da naročniki zares pogrešajo take kolone, sem se pa odločil, da jo bom začel. Bo že kako! O Čem bom pisal? Kaj vem, o čem. Kar mi bo namisel prišlo. Najraje bi o starih, dav- ------je hoditi od hiše do hiše j nih časih, kakor sem dal na- in prositi, včasih celo siliti, da slov "sedanji koloni. O naših še-___x txt „ a.... ‘h navadah pred davnimi leti, ko smo mi, ki smo danes kupijo vstopnice. Naše požrtvovalne in za vse dobro vnete žene se niso vstrašile ne zime, ne velikega snega, ki je ravno tedaj zapadel. Hvala vam za trud, ki je pripomogel k popolnemu uspehu. Hvala igralcem, ki so morali ob slabem vremenu hoditi k vajam, da so nam lahko dali tako lepo predstavo. Prav lepa hvala Rev. J. Godini za ves trud m požrtvovalnost. Vsa pohvala seveda tudi našim rojakom, ki so napolnili dvorano, če ne bi že vsi v cvetju, trgali hlače, ko smo iskali ptičjih gnezd, kako je bilo doma, če smo prinesli hlače na rokah, ker smo zaigrali edina dva gumba, ki sta še držala hlače v primerni višini in kako je bilo potem doma med štirimi očmi, bodisi z očetom ali materjo. Iz tistih dob bi rad kaj napisal o sebi, o vas in o sosedih, o Bla- ..... , , . i žonovi Mici, ki mi je že iz mla- bilo njih, bi bilo vse delo m ves ■ trud zastonj. Vsem naj bo dobri Bog plačnik. Lepo predstavo bomo imeli tudi v postnem času. Anton Grdina bo kazal premikajoče slike. Kadarkoli imamo v Newburghu kako slavje, je A. Grdina vedno tu. Leta' iz ene ceste na drugo, da bi ja vse vjel v svojo kamero. Ni pa, da bi A. Grdina vse te lepe slike hranil sam za sebe. Prišel bo k nam in pokazal, kakšni smo bili in kakšni smo. Tudi veliko drugih zanimivosti bomo videli. Ta prireditev bo pod pokroviteljstvom Društva sv. Imena. Dne 4. marca ob treh popoldne bo torej spet nekaj lepega v cerkveni dvorani. Jakob Resnik. Pasijon bomo vprizorili še enkrat Malo iz Newburgha Cleveland, O. — Od predpustnega časa smo se lepo poslovili s šaljivo igro “Trije tički.” Igra- Cleveland, O. — Da, še enkrat in to najbrže zadnjič; to je odlok igralcev, ki se večer za večerom trudijo, da bi \čimlepše predstavili slovenski javnosti Pasijon ali Trplenje in smrt Gospodovo. Ni lahka stvar, nasprotno zelo težka je; tega se zavedamo vsi in tega se najbolj zavedajo igralci, ki ne štedijo časa, ko so večer za večerom pri vajah, tako, da oni, ki pride bolj pozno z dela, pozabi na večerjo, pa hiti na vaje ter večerja, ko pride domov z vaje. Pa kljub temu kar radi žrtvujejo, da še enkrat pokažejo javnosti Pasijon, katerega so naši Slovenci in tudi drugi tako radi prišli gledat, še in še. Prireditev Pasijona je neodvisna od katerekoli pomoči kake organizacije ali skupine, pač samo od teh, ki so odločno rekli: Pasijon bomo igrali, pa če tudi so težkoče. Res. Pa naj bo to v počast Njemu, ki je iz ljubezni do človeškega rodu vzel na rame težki križ in na njem umrl. Javnosti ne bomo pisali dolgih člankov o Pasijonu, pa naštevali to in ono. Vabimo pa že zdaj vse naše rojake in rojakinje, da pridejo na Cvetno nedeljo dne 18. marca v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. in si predstavo ogledajo. Začetek bo točno ob 2 uri popoldne. Kadar bodo vstopnice v redu, yam bomo naznanili. Jože Grdina režiser. dega prerokavala, da gospod nikoli ne bom, kako so imele naše stare device vsako popoldne zborovanje v hiši koncem vasi, da so vsakega lahko videle in obrale do golih kosti. Saj so sedele skrite za malimi okenci, ampak vsa vas je vedela, da so tam in da jih obirajo, kdor pač pride mimo. In je šel nekega popoldne mimo hiše gospod župnik Klun, ki se ni ozrl ne na levo ne na desno, ampak ko je bil vštric hiše, je okrenil glavo proti hiši in stegnil jezik naravnost v okna. Sram in spot je bilo takrat meniševskih devic, da nikoli tega, ker so jih gospod tako očitno počastili in jim dali priznanje po zasluženju. Po vasi je završalo in pri ognjiščih je bilo na koše smeha in govorjenja. To je bil dogodek, ki ga ni bilo prej podobnega sto let in pozneje tudi toliko let ne, dokler ni nekaj storil Zavrlov Štine iz Cerknice, ki je bil prišel nekaj v navzkrižje z' meniševskimi fanti in je vzel en tram šterak ter začel pri hišah v zgornjem koncu vasi. S šte-rakom je namreč potrkal v vsako okno vse dol po vasi, pa ga ni bilo nobenega meniševskih fantov na spregled, da bi Štine-ta podučil, kako je prav in kako ni. Ta dogodek so potem slavni vaščani in vaščanke greli dolgo, dokler se ni zopet kaj zgodilo, ki je prejšnji dogodek zatemnelo in dalo povod k novim dovtipom in primeram. To je bilo takrat, ko so pri čopčih klali in je že napol opaluženo' prase skočilo iz truge, pa klavcu Herblanu naravnost med noge, da ga je odneslo dol po vasi in se dolgo ni moglo dognati, čeprav so bile priče na razpolago, kateri je bolj vpil na pomagaj e, Herblen ali prase. Vidite, o takem in kar mi bo drugega prišlo na misel, bom zapisal, da se v teh kasnih letih še nekoliko poživimo in malo povasujemo po naših slovenskih vaseh, po tistih vaseh, ki so takrat še stale trdne in jake, ne pa kakor so danes, ko bi človek že lahko rekel, da štirje pod enim mernikom mlatijo. Enkrat na teden, vsako sredo, bom skušal nekaj spraviti skupaj. Včasih bo boljše, vsa-sih bo slabše, namen bo pa vselej dober, o tem ste lahko pre' pričani. Torej bomo poslušali' kako je bilo v starih, davnih ča-! sih . . . CIGANKA ZALKA • (NOVELA) “V tej reči se motite,” je mirno odgovoril Herman. “Moj oče ne gleda na to, bo li njegova snaha bogata ali revna; zaradi tega človek v njegovih očeh ni vreden ne več ne manj. Ne bom pa očetu kljuboval ali ga v kaj silil. Izprosil si bom njegovo privolitev, upam, da ne bo dolgo.” Ciganka Lena je med zobmi mrmraje zaklela. “Kaj torej nameravate storiti?” je vprašala posmehljivo. “Boste morda čakali, dokler stari ne zatisne oči?” Hermanu so se očetovi pomi-sliki zdaj zdeli že bolj upravičeni. S takole žensko skupaj živeti bo gotovo pravcati pekel. “Zdelo bi se mi velik greh, če bi prežal na smrt kakega človeka, še toliko grše pa bi bilo, ko gre za mojega očeta.” Spet se je zabliskalo v grdem obličju starke. “No da, kaj torej mislite napraviti, vas vprašam še drugič?” je rekla nestrpno. “Za zdaj mislim čakati. Pa dovolite, da še jaz zastavim eno vprašanje: Kaj mislite vi storiti, če moj oče privoli in se jaz z Zalko oženim?” Ciganka Lena se je morala z vso silo obvladati, da se ni na glas zasmejala. Spoznala je pomen vprašanja, kot bi trenil. “Bodite brez skrbi,” je odvrnila, “ne bom nadlegovala. Ciganka Lena prav dobro ve, da ne spada v vašo hišo,” je še sovražno dostavila. “Torej to so bili vsi vaši pomisliki . . kaj bi z menoj počeli. Bodite brez skrbi, vam povem še enkrat; ne bom se preselila k vama, ne. Isti dan, ko mi sporočite, da je vaš oče privolil, jaz odpotujem. Tako sem sklenila . . in tega sklepa mi ne omaje nihče in nobena stvar . . me razumete: bihče! To si zapomnite enkrat za vselej!” Herman je bil pripravljen na mnogo hujši odpor, zato si je zdaj globoko oddahnil, ko je bila ta ovira odstranjena. Zdaj se zanaša samo še na župnika; ta mora očetu prepoditi še zadnje pomisleke. Ciganka Lena je spet ostala sama. Ko je Herman odšel, je vstala in bila vidno razburjena. “Odločitev se bliža hitreje, nego sem pričakovala,” je mrmrala. “Biti bom morala vsak hip pripravljena, da izginem, kakor hitro bo moja osveta izvršena. Doslej so še premalo trpeli; ko bom zares udarila, se pa mora poznati.” Bilo je veselo svidenje, ko sta si nadgozdar in župnik stisnila roke. Prijatelja iz mladih let sta si imela prav mnogo povedati, zato' so ure naglo bežale. Nadgozdar je ljubil svojega šiba bolj ko vse drugo na svetu, župniku pa se je Herman tudi zelo priljubil; ali je potem kaj čudnega, da sta kmalu začela govoriti o njem, posebno še, ko je nadgozdar povedal, da pride Herman po kosilu ponj? “Zelo me veseli,” je dejal župnik živahno. “Veš, tvoj sin je izvrsten fant, ki imaš z njim gotovo veliko veselja.” “Res je; pošten je in delaven. Vse to je res, pa vendar . . ” “Oho,” se je začudil župnik, “je celo v tem slučaju kakšen pa vendar? Ali nisi z njim popolnoma zadovoljen?” “Da, da, ljudje' delamo načrte in si domišljamo, kakoi modro smo vse ukrenili, nazadnje pa se nam le vse pokaži. Svoj vpliv sem zastavil, da je bil Herman nastavljen v tem kraju zdaj pa mi ravno v tem kraju prvič v življenju prizadeva velike skrbi. Ppmisli, Herman se je tukaj zaljubil, do ušes zaljubil; ne vidi nič, ne sliši nič; pa naj mu še tako dobro svetujem in ga svarim.” “Zelo bi bilo tudi meni žal, če bi Herman zabredel na slaba pota.” _ “Stoj. prijatelj, stoj! Tako ndgeim mislil. Herman ni na slabih potih, hvala Bogu! Samo po* čisto napačni stezi hodi. Zagledal se je v neko dekle in zdaj jo hoče na vsak način vzeti.” “I no, kako čudno govoriš!” ga je zavrnil župnik. “Ali bi ti bilo morda ljubše, da bi se s kakim dekletom samo igral, ne da bi imel poštene namene?” “Grom in strela, saj ne mislim tako! Reči hočem samo to, da tega dekleta ne bi smel jemati, ker pač ne spadata skupaj.” “Veš to zanesljivo? Zakaj ne bi spadala skupaj?” “Čemu neki bi slepomišil?” je skoraj jezno viknil nadgozdar. “Saj ti ljudi tudi poznaš . . torej. Ali more moj Herman, gozdar Šmetlin, . jemati tako zvano ciganko Zalko? No, kaj pa zdaj praviš: naj ugovarjam ali ne?” Župnik je bil star mož, pa je le hitro planil pokonci. “Kako si rekel?” je vzkliknil strašno začuden. “Herman hoče vzeti Zalko? Sem prav slišal?” “Tako je. Začudil si se, morda celo zgrozil, in to pove več ko besede. Kaj šele pa boš dejal, če ti rečem, da je tudi tvoja krivda, če se je fant noro zatele-bal?” “Moja krivda?” je ostrmel župnik še bolj. “Da, tvoja! Ti si dekle tako hvalil, da se je fant takoj odločil.” Župnik je obstal pred starim lovcem, ga prijel za roko in dejal: “Ljubi, dobri prijatelj, ali ^se ti res zdi mogoče, da sem zato tako ravnal, da bi mlada človeka ...” “Sveta nebesa in tri sto ... . Glej no, saj bi kmalu vpričo župnika klel, pri moji duši!” je viknil nadgozdar in naglo vstal. “Bog me obvaruj, da bi o tebi mislil, da si . . ne maram rabiti take besede. Povedal sem ti to samo zato, ker se tako čudno sliši, da si do tega nehote in nevede pomagal ravno ti.” Župniku se je poznalo, da ga je močno pretreslo. Hodil je po sobi gor in dol ter razmišljal. Potem pa je naenkrat vprašal: Povej mi, Šmetlin, ali veruješ v DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't fool end look your belt unless you do. If you ore «n doubt, we invite you to make the faBowing test at our risk. Gut u package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days, if you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that bat But trademark ONE^I DAY wlp'li^lTi^iNGAPSBlES «Ul£S LABORATORIES, INC te\ 6khaxA Indian® ^■ slučaj ?” “Kakšen slučaj ? Kaj hočeš s tem reči? In kaj ima slučaj tukaj opraviti?” “Jaz do danes nisem veroval vanj,” je nadaljeval župnik, “marveč sem imel za božjo previdnost, kjer so drugi videli slučaj; danes pa si prvič ne upam tega trditi.” “Bi hotel pojasniti, kaj ima to opraviti z najino zadevo?” “Poslušaj in razumel me boš. Ko sem včeraj prejel tvoje razveseljivo obvestilo, da hočeš danes priti k meni, sem bil tvojega obiska kajpada vesel, pa me je vendar spravil malo v zadrego. Moja stara gospodinja mi je namreč spet zbolela, zato nisem bil dosti pripravljen, da sprejmem tako ljubega gosta. Pod rdečim jarmom (Poročilo iz zasužnjene domovine) imamo vsega komaj za domačo'nikov je danes mnogo v naši po,- rabo. Celo slamo nam bodo pobrali. “Daj, četudi sam nimaš!” Tako se glasi neizprosno povelje. Pravkar so prispeli pozivi za oddajo žita za prihodnje leto. Količina je povišana, tudi če ne Slovenija 1950. — Prijatelj našega lista je prejel od doma pismo, ki opisuje žalostne razmere ubogega prebivalstva. Skrom-, .. , , . ,. . . v . ivemo, ah bomo kaj pridelali, ne vrstice so napisane s svincm-' v • n , , , . , .. j . ;Razen suse je letos ponekod pokom in se glasijo doslovno: j, .. , , v ,, . , . , j bila tudi toča, toda pri dajatvah Trgatev se je pričela brez:tega nič ne upoštevajo. Za na-ubranega razpoloženja. Grozdje meček nas pritiskajo še z ljud- je sicer lepo, trta je še precej dobro obrodila. Toda v naše vino- skim posojilom kakor nekdaj stara Avstrija. Pri nas zahteva- grade se zajedajo kremplji “za- j0 kar 10,000 dinarjev in nič ne družništva” in trgajo sadove tu-!p0misiij0j kje bomo dobili toli-di tam, kjer smo zemljo sami|ko denarja. Posojilo je seveda obdelali. Tako bodo plod našega.“prostovoljno” prav tako, kakob dela uživale tuje države, mi do-jvse ostale dajatve. Pravijo, da mačini pa gledamo skozi prste, j lahko damo, ker dobivamo pake-Zaradi grozne suše je letina te iz Amerike. Ali si morete mi- silno slaba. Krompn je zelo droben, nakopali smo ga nekaj nad 2000 kg. Obvezno ga moramo licijski državi. Bolehamo zaradi pomanjkanj a dobre hrane, ubija nas skrb za obstanek in strah, kdaj nas bodo zaprli. Tako zvana UDBA ali OZNA je začela poizvedovati za onimi, ki so pred leti brez sledi izginili. Tako se otresajo krivde in norčujejo iz poštenega ljudstva. Ustreči jim ne moreš, ako te nekaj obdolžijo, moraš priznati. Ako si dobro oblečen, te prijemajo, od kod imaš obleko, kdor je pa raztrgan, temu pa očitajo zanikrnost in lenobo. Kraj, od koder prihaja navedeno pismo, leži na Dolenjskem blizu Dobrnič. Posestvo je sedaj okrnjeno na 25 ha. Družina, ki je prebila hude viharje, ni doslej nikdar trpela pomanjkanja, pri hiši je vladalo blagostanje. Beda se je pričela šele zdaj šiiti večjo hudobnost? To, kar moramo oddati, pa nima nobene prave cene. Pšenico j p0d rdečim jarmom in dokazuje oddati 1500 kg, torej nam ga bo|plačujejo z državnimi boni, kilo- nezmožnost državnega gospo-ostalo komaj le za seme. Kaj bo-[gram po 4 dinarje, medtem ko darstva. Prav zanimivo je dejmo jedli, s čim bomo pitali pra-: stane 1 kg bele moke v prostem1 stvo, da je bilo pismo med potjo šiče? Tako se vprašujemo, a od-^nakupu 120 dinarjev. Za krom-govora ni od nikoder. jpir je določena cena 2 dinarja, Pšenice je bilo treba oddati pod roko pa je treba dati za ki-1800 kg. Dali smo jo 850 kg, večUogram 40 do 50 dinarjev. Ves iz-pa ne moremo, ker mora za se-Jkupiček za pridelka niti od dame tudi nekaj ostati. Sledila bo leč ne zadostuje za davke, ki seveda kazen, ker nismo zado-'znašajo letos že 30,000 dinarjev, stili vsem predpisom. Pri nas je)Pa še nismo vsega poravnali, ker vse obvezno ter se nimamo kam mam vsak .mesec kaj primakne-pritožiti. še vzdihniti človek ne jo. Kako se bomo obuli in oble-sme, kaj šele, da bi pokazal ne-jkli, zakaj par slabih delovnih jevoljo. Imamo dolgo vrsto sla- čevljev stane 3,500 dinarjev, na- odprto, pa je vendarle prispelo na določeno mesto. M. ŠKERBEC: Velike Laffe v znamenju srpa in kladiva vadne obleke pa ne dobiš izpod | 10,000 dinarjev. Občutno je po-j (Nadaljevanje) Radi neprestanih ropov čilnic, pa nobene oblačilnice. Vse, kar napravijo, nam je v škodo; rane neprenehoma krvavijo, leka pa nimamo, da bi jih zacelili. j dobiti samo pod roko in stane vaseh ustanovila vaške straže, Letos so nam vzeli že tri pra"Uak cilindei 100 dinarjev. Ja go branile prebivalstvu živ- šiče, zahtevajo pa še 50 kg ma-j Z zdravjem se na žalost ne Ijenje in premoženje. Po zlomu sti, 400 jajc in šest kokoši. Sadja moremo pohvaliti. Poleti sem Italije so se vaške straže in mno-ni bilo mnogo, pa so nam še to bil delj časa v bolnišnici na živ-pobrali. Zelje še do srede sep-čnem oddelku. Tresel sem se ka-tembra ni naredilo nobene gla- kor šiba in noge me niso več drve, pa že vemo, koliko ga mora- Žale. Bolezen se mi je sicer iz-mo oddati. Prišli so z vozovi po boljšala, posledice pa niso še deteljo, seno in otavo, čeprav popolnoma izginile. Takih bol- manjkanje svetilk in steklenih umorov, ki so jih vršili komuni-ciiindrov — blago, ki ga moreš ^ sti, so se po nekaterih okoliških gi drugi umaknili z doma pred komunističnimi tolpami. Del teh je ostal v Turjaškem gradu, ki so ga partizani 18. septembra 1943 po hudih bojih zavzeli. V grad se je zateklo nekaj sto čla- Visoki razgovori — Gen. Dwight D. Eisenhower (na levi) v razgovoru z ameriškim visokim komisarjem v Nemčiji John J, McCloy em in gen. Thomasom^ I. Handyem, ohovnim poveljnikom ameriških čet v Evropi po prihodu v Frankfurt. Nemčija je bila Ikejeva zadnja postaja na poti, ki ga je vodila v Evropo, dahi zvedel, kakšni so izgledi za obrambo Zahoda pred Sovjeti. Niso pretežke! — Pierre Chauvez, pletilec košar iz Haitija, na 22 milj dolgi poti s hribov v Port au Prince. Pierre proda takole zalogo košar za $3.50 ali vsako za 50c. S tem denarjem živi vato celih štirinajst dni. Haiti je ena izmed najcenejših dežel v Seve ni Ameriki. nov vaških straž, in nekako 50 slovenske zavednosti. drugih, moških in ženskih. Ranjene vaške stražarje in nekatere druge ranjence so komunisti takoj postrelili. Ostale pa so navezali po dva in dva na žico k debeli vrvi in jih s kletvi- Zakaj so komunisti tako hladnokrvno in v množicah morili te ljudi? Neka učiteljica je tiste dni vprašala svojo tovarišico, komunistko Francko Brodnik, zakaj so komunisti pomorili tudi nami in sramotenjem prignali v take, ki se niso dejansko nič bo- Velike Lašče. Tu se je od vseh strani zbrala različna sodrga, ki je na trgu jetnike opljuvala in zmerjala z najgršimi spovkami: izdajalci, zločinci, bele svinje in podobno. Nato so vse lačne, žejne, opljuvane in zmučene gnali v prostoren silos, oziroma državno skladišče, ki je bilo zgrajeno tik pred vojno pod kolodvorom v Velikih Laščah. Tam so jih zopet dva dni skoro brez vsake hrane ih vode sramotili in prerešetavali. Nekatere, o katerih so mislili, da! jim niso nevarni, posebno take, ki so imeli med partizani kakega sorodnika, so izpustili. En del so odgnali v zapore v Kočevje, kjer so jim potem po komunističnem vzorcu priredili znani kočevski proces, kjer so skoro vse obsodili na smrt in jih pobili v Mozlju. Tretja skupina pa je bila že kar naprej obsojena na smrt, za rili proti komunistom kot dr. Kožuh, sodnik Zalokar in še mnogi drugi. Komunistka in učiteljica pa je odgovorila: “Osvobodilna fronta — mislila; je pač komunizem — je kakor hudournik. Vse mora neizprosno iti z njegovim tokom. Kdor se temu toku upre, se brez usmiljenja izruje in uniči.” (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO Grocery clerk Dekle ali žena dobi delo za pomoč v grocerijski trgovini. — Mora govoriti slovensko. Za na-daljna pojasnila vprašajte v . Slovenian Cooperative Stores 667 E. 152 St. (35) TEŽAKI in delavci za ročne trnke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure.. ..THE CLEVELAND PNEUMATIC.. TOOL CO. 3781 E. 77 St. (Blizu Broadwaya) (36) ženske pomočnice ženske za lahka “assembly” ... ... ,in strojna dela. Plača od ure. to jim komunisti niti kakega Za pojasnila pokličite Ex procesa niso priredili!, temveč so jih po komunistični navadi zvezali z žico po dva in dva in jih gnali na morišče. Prvi dan, dne 20. sept. so postrelili najbolj nevarne, takozvane komandante. To so bili oni deveteri, ki so bili pokopani ob železnici in od katere skupine so trije ušli. Najbrž so jih radi pobega teh treh postrelili kar ob železnici, ker bi gori v gozdu morda še kateri ušel. Naslednji dan, 21. sept. so navezali na žico še ostalih 51, med njimi zdravnika dr. Kožuha in sodnika Zalokarja. Vsi so vedeli, da jih ženo na morišče.! Dr. Kožuh je vzel iz žepa rožni! venec, ga začel na glas moliti! naprej, drugi so mu odgovarjali.! Tako so šli z molitvijo rožnega! venca mirno v smrt! Komuni-j stična sodrga pa jih je tudi še sedaj na tej poti zasramovala! To je bilo popoldne 21. septembra 1943., na praznik sv. apostola Matevža. Ljudje, ki so delali na polju, so slišali iz gozda mrtvaško pesem Strajne puš-! ke, ki je pokosila toliko mladih: življenj in idealnih ljudi, pošte-[ njakov, vernih in narodno čute-j čih. Z grozo so poslušali ljudje: streljanje, toda nihče ni mogel pomagati, ko so padale žrtve, njih prijatelji, sorodniki in najboljši fantje in možje. Komaj je streljanje v gozdu potihnilo in je ugasnilo 51 mladih slovenskih življenj, med njimi ni bil nihče nad 40 let star, so že možje iz Velikih Lašč in okolice dobili poziv, naj vzamejo seboj krampe in lopate ter pokopljejo ustreljene. Komunističnim parti zanom naklonjene družine velikolaških trgovcev in gostilničarjev pa so med tem pekle in cvrle, zakaj zvečer je bila na to v Velikih Laščah napovedana partizanska veselica. Po toliki in tako strašni moriji — SAND BLASTERS Mora biti izučen za “tangborn room blast” in “hand blast machines.” Visoka plača od ure. Clev. Pneumatic Tool Co. 3781 E. 77 St. (Blizu Broadwaya) (36) AIRCRAFT MACHINE RADIAL DRILL MILLING MACHINE ENGINE LATHE TURRET LATHE CARBIDE GRINDERS ROUGH GRINDERS Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m. V soboto od 8 a.m. do poldne The Cleveland Pneumatic Tool Co. 3781 E. 77 St. (blizu Broadway) (36) MALI OGLASI Trgovina naprodaj Proda se delikatesna trgovina s stanovanjem, posluje že 25 let _________________ na Addison Rd. Za pojasnila popa veselica! SicerjkličR6 UT 1-6041. (34) je komunistom vest že otopela, ” Tčepin 2 ali 1 snhp toda popolnoma je pa ni mogo-| Mati in Jhči; obe zaposleni, išče udusiti! Kljuvalo je tudi v|četa 2 ali 3 sobe v sloVenski na_ njih dušah nad tem strašnim po-:selbini blizu St Clair Ave Kdor koljem! In da bi prevpili očitke ima kaj; naj pokliče po 4.30 po. svoje vesti, so komunistični par- poldne HE 1Ae22. —(32) tizani in njih sopotniki iz Velikih Lašč in okolice tisti večer dolgo v noč jedli, pili in plesali! Take plese so partizani kaj radi prirejali na grobeh svojih pomorjenih nasprotnikov! V Velikih Laščah je tisti večer satanska hudobija praznovala svoje zmagoslavje. V temno noč se ,je razlegal hreščeči glas Išče garažo Želi dobiti garažo za 1 avto v okolici E. 68 do 53 St., blizu St. Clair Ave. Kdor ima garažo za v najem, naj pokliče EN 1-4228, 1003 E. 64 St. (35) DEKLETA in ŽENE , . . Sedaj je najboljši čas, da si harmonike, divji hrup m rjove- izberete jn naro5ite fin0 p0_ nje pobesnelih partizanov in MLADANSK0 STERLING partizank; V sosednji skoc.jan-; alj SUIT dircktno iz ski župniji pa je vladala smrtna! . , , v , , . , " . . „ . t tovarne, katere dobite pri me- zalost, jok mater, otrok, očetovi . ’ . ____ , in sester, zakaj skoro vsaka dru- P° najnlZJlh Cenah kakor kje drugje. ga hiša je v tej mali župniji ta dan izgubila po enega člana. To Samo pokličite me, da vas bili sijajni fantje in mladil v tovarno. možje, ti Skocijanci! Vsi so padli pod komunističnimi kroglja-mi kot žrtev svoje katoliške ii) Benno B. Leustig 1034 Addison Road Tel.: EN 1-3426 § Charles Dickens: Veiika pričakovanja Iskal sem najbolj zakotne steze na poti proti Miss Havi-sham. S težavo sem pozvonil, ker so mi bili prsti v rokavicah vsi trdi. Sara Pocket je prišla do vrat in dobesedno odletela nazaj, ko me je videla tako spremenjenega. Orehovim lupinam podobni obraz se je prelil iz rjave v zeleno in rumeno barvo. “Ti?” je dejala. “Ti? Za božjo voljo! Kaj pa bi rad?” “V London pojdem, Miss Pocket, zato bi se od Miss Havi-sham rad poslovil.” Nihče me ni pričakoval, zato me je pustila na dvorišču in šla vprašat, ali me gospa želi sprejeti. Prav kmalu pa se je vrnila in me spremila, a ves čas buljila vame od začudenja. Miss Havisham se je sprehajala po sobi z dolgo- mizo, opiraje se na kljukasto palico. V sobi je bilo toliko svetlobe kot nekdanje dni. Ko so se oglasili Sarini koraki, je Miss Havisham obstala in se obrnila proti nji. Stala je vštric strohnele poročne pogače. “Počakaj, Sara,” je dejala. “No, Pip, kaj boš povedal?” “Odhajam v London, Miss Havisham, že jutri” — zelo sem pazil na vsako besedo —1 “zato sem mislil, da ne boste hudi, če pridem joo slovo.” “Prav čedno izgledaš, Pip,” je dejala in s kljukasto palico kazala kose obleke, kakor da bi mi botra v lepi pravljici, ki me je tako prelevila, poklanjala poslednji dar. “Prevzel sem tako veliko premoženje, odkar sem vas zadnjič videl, Miss Havisham,” sem iz-mrmral. Tako sem vam zanj hvaležen, Miss Havisham, da vam ne morem povedati!” “Beži, beži!” je rekla in z u-žitkom gledala zbegano in nevoščljivo Saro. “Govorila sem z Mr. Jaggersom. Tudi jaz sem slišala o tej stvari, Pip. Jutri torej odhajaš?” “Da, Miss Havisham.” “Praviš, da te je posvojila bogata oseba?” “Da, Miss Havisham.” “Ne veš pa njenega imena?” “Ne, Miss Havisham.” “In Mr. daggers bo tvoj varuh?” “Da, Miss Havisham.” Kar oblizovala se je ob vprašanjih in odgovorih, tako zelo je uživala zavist in zbeganost Sare Pocket. “No vidiš,” je nadaljevala, “pred seboj imaš življenje, ki mnogo obeta. Bo- di dober — bodi vreden dobrotnika in sreče — in drži se navodil Mr. Jaggersa.” Pogledala je name, pogledala na Saro, njeno obličje pa ji je na lice privabilo okruten smehljaj. “Z Bogom, Pip! — Vedno moraš nositi ime Pip, da ne pozabiš!” “Da, Miss Havisham.” “Z Bogom, Pip!” Ponudila mi je roko, pokleknil sem in ji jo poljubil. Nič nisem naprej mislil, kako se bom poslavljal od nje, to mi je prišlo samo od sebe. Z zmagoslavjem v divjih očeh je pogledala Saro, jaz pa sem zapustil svojo pravljično botro; z obema rokama se je naslanjala na kljukasto palico in stala sredi temačne sobe vštric strohnele poročne pogače, skrite v pajčevinah. Sara me je spremila ven, kakor da sem nevaren duh, ki se ga mora čim prej iznebiti. Nikakor si ni mogla razložiti, po kaj sem prišel, in je bila do skrajne mere zmedena. Dejal sem ji: “Zbogom, Miss Pocket,” a me je samo debelo pogledala, ker najbrže niti ni slišala, da sem ji kaj rekel. Vrnil sem se kar najbolj skrivaj k Pumble-chooku, slekel novo obleko jo povezal v culo' in šel v stari obleki domov, ki pa sem jo nosil — po pravici povedano — mnogo laglje nego novo, čeprav sem zdaj imel še eno culo povrh. In zdaj je tistih šest dni, ki se je zdelo, da jih kar ne bo konec, prav naglo minilo, in jutrišnjega dne sem se bal. Ko se je šest večerov krčilo v pet, štiri, tri, dva, sem vedno više cenil družbo Joeta in Biddy. Ta zad-I nji večer sem njima v veselje j nataknil novo obleko in v tem J sijaju sedel ves večer. Za to pri-I liko smo imeli toplo večerjo, ; neizbežno pečeno kuretino, za j priboljšek pa še zavreto pivo. j Vsi pa smo bili zelo pobiti in smo se zaman prizadevali, da bi se razvedrili. Ob petih zjutraj bi moral iz vasi in nesti mali kovčeg, Joe-tu pa sem povedal, da bi najrajši bil sam. Bojim se — prav zares se bojim, da mi je ta misel prišla, da bi ne bila prevelika razlika med Joetom in menoj, če bi šla do poštnega voza skupaj. Dopovedoval sem si, da v tem ravnanju ni nič napačnega; ko pa sem to zadnjo noč odšel v svojo sobico, sem si le moral priznati, da ravnam gr- smo konje, jaz se še nisem od-rbližno pet ur. Bilo je nekaj ločil in sem se tolažil z mislijo, da še vedno lahko izstopim, ko več ko poldan, ko je moj štiri-vprežni poštni voz zapeljal v bomo premenjali vprego na pri- živahni metež krajev Cross hodnji postaji. Ko so mi take'Keys, Wood Street, Cheapside, misli rojile po glavi, se mi je London. zazdelo, da nam prihaja naproti j Mi Britanci smo se tisti čas človek, ki je zelo podoben Jo-.natančno dogovorili, da je izda-etu, in srce mi je pričelo mo-Jjalec, kdor bi podvomil, da smo čno razbijati. — Kakor da bi mi in vse naše najboljše na sve- sploh mogel priti tja! Menjali smo vprego še in še, tu; sicer bi bil jaz v svojem strahu pred neskončnim Lon- zdaj je bilo že prepozno, da biRonom utegnil le imeti rahle se vračal, in tako sem se pe-' dvome, ni li kraj precej uma-Ijal naprej. In megle so se vse zan, zverižen, tesen in grd. že slovesno vzdignile in svet je! Mr. daggers mi je bil seveda ležal odprt pred menoj. J poslal svoj naslov. Glasil se je 20. poglavje j Little Britain, zraven pa je še Od našega mesto do prestol- napisal “takoj zraven Smith-nice je potovanje trajalo pri- fileda, prav blizu poštne posta- do, in že me je imelo, da bi stopil še enkrat v kuhinjo in Joeta prosil, naj me zjutraj spremlja. Pa nisem stopil. Imel sem vso noč nemirno spanje in sanjal o kočijah, ki vozijo v napačne kraje namesto v London in imajo vprežne zdaj pse, zdaj mačke, zdaj prašiče, zdaj ljudi — nikoli pa konje. Vsako potovanje se mi je grdo izjalovilo, in to je trajalo, dokler se ni jelo daniti in ptice peti. Vstal sem, se napol oblekel, sedel k oknu, da še enkrat pogledam naokoli, in sem zaspal. Biddy je bila zgodaj pokonci, da mi pripravi zajtrk. Gotovo nisem še spal eno uro, ko sem zavohal dim iz kuhinje in se stresel od strašne misli, da mora biti že pozno popoldne. Vendar pa se še dolgo potem tudi, ko sem že slišal žvenket čajnih čas in bil ves pripravljen — nisem mogel odločiti, da bi šel v kuhinj'o. Odpiral in zapiral sem kovčeg, odvezoval in zavezoval jermene, dokler me ni Biddy poklicala, češ da je že pozno. Naglo sem pozajtrkoval , a mi ni kar nič dišalo. Vstal sem in kakor da mi je prav zdaj prišlo na misel, kar tjavdan dejal: “No, menda bo treba iti.” Poljubil sem sestro, ki se je smejala, kimala in se tresla v svojem stolu, poljubil sem Biddy in objel Joeta okoli vratu. Nato sem pograbil mali kovčeg in odšel. Ker je za jnenoj žašumelo, sem se ozrl in sem videl Joeta, da je je za menoj vrgel star čevelj, Biddy pa še enega. Ustavil sem se in pomahal s klobukom, Joe je z krepko, desnico mahal nad glavo in klical “hura”, Biddy pa si je prepasnik pritiskala na obraz. Hitro sem korakal in zdelo se mi je laglje odhajati, nego sem si bil prej predstavljal, zraven pa si mislil, da bi ne kazalo metati za menoj starega škarpa za kočijo, kjer bi gledala vsa Gornja cesta. Žvižgal sem in se delal, kakor da mi nič ni. Vas pa je bila tiha in pokojna, lahne meglice so se slovesno dvigale, kakor da me hočejo svetu pokazati; v tem svetu sem bil tako nedolžen in tako majhen, zunaj njega pa je bilo vse tako silno in neznano, da sem naenkrat globoko vzdihnil in so se mi udrle solze. Bilo je pri kažipotu na kraju vasi; pobožal sem ga z roko in dejal: “Zbogom, moj ljubi, dragi prijatelj!” Sam Bog nebeški ve, da se nam solz ni treba sramovati, saj so dež na slepeči prah zemlje,'ki se vlega na naša trda srca. Ko sem se izjokal, sem bil boljši — bolj žalosten, bolj prijazen, bolj sem se zavedal svoje črne nehvaležnosti. Če bi se bil izjokal poprej, bi zdaj imel Joeta poleg sebe. Solze so me naredile bolj ponižnega. Ko so me na samotnem potu še enkrat oblile in spet na poštnem vozu, ko smo bili že ven iz mesta, sem z bolečim srcem premišljeval, ali ne bi izstopil, ko bodo menjali Z očali. — Harold Lloyd, ki nastopa v RKO radijski vprego, odšel nazaj, sedel še en komediji “Mad Wednesday” z levom Jackiem. Na ta ali oni večer doma in se potem na le- način, izgloda, da je postal kralj šivali precej poslušnejši, pši način poslovil. Menjali ko so mu nadeli očala. Posebno naznanilo! Tvrdka Kollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim z kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko, Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano! Pižite! Telefonirajte! Pridite! TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke je”. Navzlic temu pa se je iz-vošček, ki je imel na svojem zamaščenem plašču toliko leg, kolikor je štel let, stlačil v svojo kočijo in me zadelal tako varno, kakor da me meni peljati pedest milj daleč. Zelo slovesno se je izvršilo tudi njegovo kobacanje na kozla, ki je bil okrašen — še danes se spominjam — s starim izpranim zelenkastim kocem, razjedenim od moljev v cunje. Kočija je bila čudovita: zunaj je imela šest velikih kronic, zadaj razdrapane sedeže za ne vem koliko slug, spodaj pa brano, ki naj odganja pešče, da se ne bi vdali skušnjavi. Komaj sem imel toliko časa, da sem mogel postati na kočijo | ponosen in mogel razmisliti, ka-; ko zelo je podobna dvorišču z nastlano slamo, pa spet podobna trgovini s cunjami, in se vprašati, zakaj neki so vreče s konjsko krmo znotraj, že sem opazil, da se voznik spravlja s kozla, kakor da se bomo zdaj zdaj ustavili. In se tudi smo, na mračni cesti, pred nekim uradom, ki je imel vrata odprta, na njih pa napis MR. JAG-GERS. “Koliko?” sem vprašal voznika. Odgovoril je: “En šiling —razen če sami hočete dati kaj več.” Jaz kajpada take želje nisem imel. “Potem bo pač en šiling,” je pripomnil voznik. “Nočem imeti sitnosti. Njega predobro poznam!” Jezno je pomežiknil proti imenu Mr. Jaggersa in zmajal z glavo. (Dalje prihodnjič.) Tudi veter je sovražnik! — Jušnokorejska straža v bližini Waegwana uporablja tole “kočo” za zaščito pred lede-nomrzlim vetrom. Roman o ljudeh, ki jih leja po svobodi ' V,.- ■■'LV-r/. JUTRO »..BREZ I SONCA-ftW v " T >. i;'"T v V. ' • . ' ■ ' : . ... - mm - Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire, Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu. TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI! Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. IVAN JONTEZ .a ' ■ AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Av«. Cleveland 3, O. Naroča se pri: ali TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 1-2730 SK PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENBERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANEt CVELBAR, lastni* ****-*'**»*»»*-M’**