24 - GRAFIČAR Lani je oskarja za tujejezični fi lm prejel avstrijski fi lm Die Fälscher (Ponareje- valci). Prikazuje resnično zgodbo med drugo svetovno vojno o spektakular- nem poskusu Nemcev, da bi uničili go- spodarstvo v Angliji z infl acijo, ki bi jo povzročila poplava ponarejenih angle- ških funtov. Operacija se je imenovala Bernhard po nemškem častniku Bern- hardu Krügerju, ki je deloval v varnostni službi in pozneje vodil celotno operacijo ponarejanja. Zamisel so Nemcem dali pravzaprav Angleži, ki so med vojno po Nemčiji iz letal za šalo raztrosili izjemno slabo ponarejene »rajhsmarke«. Nemci so se povračilne operacije loti li profe- sionalno. V sklopu koncentracijskega taborišča Sachsenhausen so zbrali naj- boljše grafi čarje in ponarejevalce tretje- ga rajha – njihova naloga je bila jasna. Operacija jim ni popolnoma uspela, saj je od ponarejenih funtov šla v obtok le manjša količina. Z njimi je bil med dru- gimi plačan tudi nemški vohun Cicero. S prečkanjem Rusov reke Odre je bila oprema in ponarejevalska ekipa preme- ščena v Avstrijo, s prihodom ameriških čet pa je bil velik del ponarejenih funtov potopljen v bližnje jezero Toplitz. To je del zgodovine. Kako pa je s po- narejanjem danes? Na splošno velja, da je v obtoku največ ponarejenih dolar- skih bankovcev; ponarejeni 100-dolarski bankovci vrhunske kakovosti so v velikih količinah v obtoku že skoraj dvajset let. Interpol išče vir teh bankovcev, vendar za zdaj neuspešno. Američani za ponared- ke krivijo komunisti čno diktaturo Severne Koreje. Vendar obstajajo dvomi o tej obtožbi. Še huje: po- javile so se govorice, da za ponaredki stojijo sami Američani. Diplomati s kupi denarja v prtljagi Že od prvega ponareje- nega 100-dolarskega ban- kovca, odkritega v banki v Manili na Filipinih, je veliko razburjenja. Celo izvedenci ti ska denar- ja niso mogli razlikovati ponarejenega bankovca od pravega. S spoštovanjem so tako raziskovalci krsti li ta ponarejeni denar za superbankovce (supernotes). Tiskan je baje na originalnem papirju in na ti skarskih strojih De La Rue Giori. V tem času (1989 leta) je bilo osu- mljenih več držav, skupaj z Iranom, Si- rijo, Libanonom in tudi nekdanjo Vzho- dno Nemčijo. Možen dokaz za to so severnokorejski diploma- ti in poslovneži z diplo- matskimi potnimi listi , pri katerih so v prtljagi skozi leta našli veliko su- perbankovcev. Dodatno so severnokorejski pre- bežniki govorili o državno vodeni operaciji ponare- jenega denarja, vendar pa je zanesljivost teh izjav dvomljiva. Papir superban- kovcev je sestavljen v 75 % iz bombaža in 25 % lana. SKRIVNOST Kako je s ponarejanjem danes? Na splošno velja, da je v obtoku največ ponarejenih dolarskih bankovcev; ponarejeni 100-dolarski bankovci vr- hunske kakovosti so v velikih količinah v obtoku že skoraj dvajset let. SKRIVNOST AMERIŠKIH PONAREJENIH »SUPERBANKOVCEV« avtor Gregor FRANKEN Univerza v Ljubljani GRAFIČAR - 25 Samocenzura ameriških medijev Glavna priča za to različico je nekda- nji severnokorejski ekonomski ataše v Moskvi, ki je bil leta 1998 ujet v ruskem Vladivostoku s superbankovci v vrednosti 30.000 ameriških dolarjev. Leta 2003 je prebežal na zahod in poročal, da je bila ponarejevalska operacija namenjena v osebno korist diktatorja Kima Jong-Ila in da je bil ta osebno vpleten in odgovoren za proizvodnjo superbankovcev. Od takrat v Washingtonu menijo, da Kim Jong-Il ne le fi nancira svoj franco- ski konjak in nuklearni ter raketni orožni sistem, ampak da so ponaredki tudi vse, kar drži njihov bankroti rani ekonomski sistem pokonci. Amerika trdi, da so v Severni Koreji vsako leto nati snjeni in spravljeni v obtok superbankovci v vre- dnosti 250 milijonov ameriških dolarjev. Dvomi o tem niso dovoljeni; vsi ameriški mediji so se cenzurirali pri tej kontrover- zni temi. Narejen iz bombaža z ameriškega juga Tiskanje bankovcev je tehnično zelo zapleten postopek in laiki težko razume- jo, koliko znanja je potrebnega za pona- reditev bankovcev, ki so tako kakovostni kot superbankovci. Papir zanje je izdelan na papirnem stroju, sestavljen pa je iz 75 odstotkov bombaža in 25 odstotkov lana. Le Američani tako izdelujejo papir za denar. Na superbankovcih ne manjka niti zelo tanek varnostni sloj poliesterskega traku z mikroti skom »USA 100« niti vodni žig. Za to bi ponarejevalci potrebovali vsaj en stroj za izdelavo papirja. Dodatno so kemične in fi zične raziskave pokazale, da bombaž v superbankovcih izvira iz ameri- ških južnih držav; res pa je, da je na voljo tudi na prostem trgu. Prvi ponaredki s posebno tehniko ti ska (INTAGLIO) Poleg nemških operacij med drugo svetovno vojno, v katerih so ponarejali britanske funte, so superbankovci edini ponaredki v dolgi zgodovini ponarejene- ga denarja, ki so nati snjeni po postopku globokega ti ska. Ti bankovci imajo odlič- no zaznaven globoki ti sk, zato je za ti sk potreben ti skarski stroj, ki ga proizvaja samo KBA Giori (nekdanji DLR Giori) v Würzburgu v Nemčiji. Ti posebni ti skarski stroji niso na vo- ljo na prostem trgu, celo preprodaja je ruti nsko javljena Interpolu. V sedem- deseti h leti h prejšnjega stoletja je Severna Kore- ja dejansko posedovala standardni ti skarski stroj starejše izdelave, ki je bil izdelan v KBA v Würzbur- gu. Vendar pa strokov- njaki pravijo, da takšen ti skarski stroj ni zmožen nati sniti bankovcev kako- vosti superbankovca brez dodatne opreme. Ta stroj je zaradi pomanjkanja nadomestnih delov tudi že dalj časa pokvarjen. Danes po vsej verjetnosti Kitajska ti ska denar za sever- no sosedo. Obtožbe, da je Severna Koreja skrivno pridobila sodoben ti skarski stroj proizva- jalca KBA Giori v devetdeseti h leti h prej- šnjega stoletja, so izmišljoti ne. Pjongjang je v Evropi skušal pridobiti nove stroje, vendar brez uspeha – že zato, ker prvega stroja nikoli niso odplačali v celoti . Varnostna barvila iz strogo varo- vanih tovarn Forenzična analiza varnostnih barvil v superbankovcih kaže, da so identi č- na z barvili, uporabljenimi pri ti sku av- tenti čnih dolarskih bankovcev. To velja celo za drago barvo s spreminjajočim se barvilom OVI, ki barvo spremeni glede na vpa- dni kot svetlobe (dolar se spremeni iz bronasto- zelene v črno). Posebno barvilo OVI se proizvaja izključno v podjetju Sicpa v Lozani v Švici. Ekskluzivna barvila v uporabi pri federalni rezervi mešajo ameri- ški pooblaščenci v stro- go varovanih tovarnah Primer patenta »INTAGLIO« linijskega-črtnega globokega ti ska ( osnovni elementi stroja: 06 - ti skovni valj, 07 - ploščni valj, 11 in 14 - gibajoči se enoti , 12 - valj Orlof, 13 - rastrski valji, 16 - barvne enote, 17 in 18 - pot ti skovnega materiala). Podjetje Sicpa. Avtomatski sistemi preverjanja denarja takoj prepoznajo ponaredke. 26 - GRAFIČAR Združenih držav. To velja za vsa varno- stna barvila, uporabljana za ti sk ameri- ških dolarjev. Seveda pa ni mogoče zanikati , da so bili vzorci teh barvil ukradeni kljub strogemu nadzoru. Zanimivo se je pri tem vprašati , kako so lahko količine, potrebne za masovno ti skanje de- narja, ušle neopažene in kako so bili lahko mate- riali preti hotapljeni skozi močno varovane državne meje. Res pa je tudi, da je bila Severna Koreja nekoč kupec pri Sicpi. Sicpa lahko enostav- no preveri, ali so bili su- perbankovci nati snjeni s pristnimi barvili. Skriven proces označevanja do- voljuje poizvedbo točnega datuma pro- izvodnje varnostnega barvila. Sicpa ne komenti ra dogodkov, saj je Amerika njen največji kupec. Pjongjanška naveza Še ena zanimivost, povezana z dolar- skimi bankovci, ki so se začeli pojavljati leta 1996, je dejstvo, da so ponarejeval- ci nemudoma povzeli vse spremembe in jih vdelali v pristne bankovce. Trenutno je odkriti h 19 različnih matric za superban- kovce in vse so popolne. Na novih bankovcih je skrit mikroti sk velikosti le 1/42000 palca in na su- perbankovcih ni nič dru- gače. Kje so ponarejevalci našli take izvedence? Teoriji v Washingtonu o pjongjanški navezi in ekonomskem bojevanju proti Ameriki se na splo- šno ne verjame. Za čuda so superbankovci kljub dodelani izdelavi in ob- vladanju tehnologije var- nostnih barvil, občutljivih za infrardečo svetlobo, izdelani tako, da jih avtomatski sistemi za preverjanje denarja takoj prepoznajo kot ponaredke. Superbankovci imajo v Ameri- ki le malo možnosti , da uidejo prepoznavi. Prav tako sumljivo je dejstvo, da ponare- jevalci v obtok ne spravljajo 50-dolarskih superbankovcev, ki so še bolj fi no izdelani kot 100-dolarski, čeprav je ta denominaci- ja bolj uporabljena med širšo množico in manjkrat preverjana. Slaba naložba Če je Severna Koreja iskala ekonomski napre- dek v obliki ponarejanja superbankovcev, potem je treba gledati na celo- ten podvig kot na klasično slabo naložbo. Glede na podatke ameriške tajne službe, ki obravnava po- narejanje valute, je bilo v leti h obstoja superban- kovcev teh zaseženih le v vrednosti 50 milijonov ameriških dolarjev. Ven- dar pa za manj kot 50 milijonov dolarjev Kim Jong Il ne bi mogel kupiti niti enega potrebnega ti skarskega stroja. Prav tako evropski raziskovalci ne mo- rejo potrditi vzhodne Azije kot primarne- ga izvora superbankovcev. V Evropi so ti bankovci ruti nsko odstranjeni iz obtoka pri samodejnih pregledih v bankah. Za izvor superbankovcev so spoznani pred- vsem Bližnji vzhod, vzhodna Afrika in tudi Rusija. Možno je, da je pona- rejeni denar iz teh krajev prišel v Severno Korejo s prodajo orožja. Japonska je namreč imela v prete- klosti močne ekonomske sti ke s Severno Korejo, pa vendar skozi leta japon- ska policija ni mogla potr- diti povečanja števila su- perbankovcev v obtoku, ampak so ugotovili prav nasprotno. CIA in njena skrivna ti skarska ustanova Policijske sile Južne Ko- reje so izjavile, da so v Seulu dejansko večkrat odkrili ponarejene bankovce v posesti prebivalcev iz Šenjanga in Dadon- ga, kitajskih mest blizu meje s Severno Korejo. Vendar pa so po podatkih južno- korejske policije nazadnje našli velike ko- ličine superbankovcev pri severnokorej- skem diplomatu že pred več leti . Ameriška obtoževanja Severne Koreje so tako na zelo majavih tleh. Poleg vsega pa že leta krožijo med predstavniki varne ti skarske industrije in preiskovalcev pona- rejenega denarja govorice, da je ameriška CIA ti sta, ki ti ska superbankovce v skrivni ti skarski ustanovi. Ta je menda v mestu severno od Washingtona in tam naj bi imeli tudi potrebne ti skarske stroje. CIA bi lahko uporabila superbankovce za fi nanciranje tajnih operacij v medna- rodnih kriznih žariščih in na to ameriški kongres ne bi imel nobenega vpliva. Literatura: htt p://www.lawrencemalkin.com/krue- 1. gers-men-the-story.html htt p://www.germannotes.com/faq_opera- 2. ti on_bernhard.shtml F.A.Z., 28. 2. 2006, Nr. 50/stran 3 3. htt p://www.watchingamerica.com/frank- 4. furterallgemeine000009.shtml htt p://www.sicpa.com 5. htt p://www.gi-de.com/ 6. htt p://www.kba-giori.com 7. Klaus W. Bender, 2006: Moneymakers . Wi- 8. ley – VCH Verlag Gmbh & Co KGaA, Wein- heim Sicpa lahko enostavno preveri, ali so bili superban- kovci nati snjeni s pristnimi barvili. V Evropi so ti bankovci ruti nsko odstranjeni iz obtoka pri samodejnih pregledih v bankah.