259. številka.
Ljubljana, v soboto ti. novembra
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Z.i   . junljano brez pošiljanja ua dom za vse leto 13 gld., za četrt  leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
lO kr. za mesce, pe 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če b« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Ko I mana hiSi ,.GIedaliSka stolba". D pravni stvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Glas Črnogorca"
odgovarjajoč na zadnjo enuneijacijo Kallaya v delegacijah piše v uvodnem Članku mej drugim:
„Kolikor se nam priobčuje v kratkem brzojavnem izvodu, rekel je Kallay mej ostalim, da črnogorski narod že sedaj upliva na južno Hercegovino in da imajo Hercegovci lokalen patrijotizem in ne žele biti pridruženi Črnejgori, da ima knez Črnogorski nesumnjivo dobro voljo in da se bode s časom Črna gora spoprijaznila a sedanjim stanjem v Bosni in Hercegovini."
„Na to bi se moralo od naše strani odvrniti nekoliko. Da li ima narod črnogorski zares upliv nad narodom v Hercegovini, o tem nij vprašanja. To potrdil je Kailay in svet mu za to nij obvezan. No glavna stvar nij v konstatovanji upliva samega, nego v njega kvalifikaciji, tu pa je g. Kailay dotičnemu interpelantu ostal odgovor dolžan. Da se dobi ta odgovor, poprijeli se bodemo drugih besed, izustenih po g. Kallayu in z njih pomočjo izidemo na pot, po katerem pridemo do odgovora. G. Kailay rekel je, da ima knez črnogorski nesumnjivo dobro voljo. S tem izrečena je polna in nesumnjiva istina. In če se ta istina primeri z odnošaji črnogorskimi, pride se jako lahko do zaključka, ki more služiti v odgovor na vprašanje o kakovosti onega upliva, kolega po Kallayevih besedah izvršuje nad Hercegovino".
„ Vzemimo, da je Kallayu znano, — in če mu nij znano, čuje naj od nas ali pa naj povpraša pri komur koli, ki nas dobro pozna, — da je v Črnejgori volja kneževa in volja narodova jedno in isto. Ta istinita pojava — redka morebiti v drugih državah — velja pri nas v jednakej meri v piavcu pozitivnem in negativnem. Kar hoče knez, to želi tudi narod, a kar narod ne želi, tega tudi knez neče. To je jedinost, v ka,terej nij dvojne volje nego samo jedna, tedaj tudi ne more biti dveh pravcev v delovanji, ampak samo jeden."
„To doznavši in poprijemši se besed Kallayevih, da ima knez nesumnjivo dobro voljo, potem sledi, da ima tudi narod črnogorski nesumnjivo do-
bro voljo, ker se ne da govoriti o dveh voljah, nego siimo o jeduej. Prišli smo tedaj na Tisto v jednej stvari, v konstatovanji dobre volje kneza in naroda črnogorskega. No potrebno bi bilo, da se zna, kaj treba razumevati pod „dobro voljo ?" V čem ona obstoji? in komu se izkazuje? — ker pod tem utegne jeden razumevati to, drugi drugo. G. Kallay pod „ dobro voljo" razumeva brez dvombe tisto „raz položenje", v katerem knez (mi dostavljamo: in narod) črnogorski stoji nasproti avstro-ogerskej državi. V tem nij se prevaril. Črnogora živi v sosedstvu te monarhije iu ona ima največi interes, da B to monarhijo živi v dobrem in prijateljskem sosedstvu. Iz tega prihaja, da Črnejgori nalaga uže zdrava, razumna in praktična politika, proti tej monarhiji vsikdar, dokler trajajo na vseh straneh pravilni odnošaji, biti v razpoloženji dobre volje".
„Num je nedavno oficijo/.na dunajska „Presse" dala napotek, da se kar se da ve/bamo v mnemo-tehniki. Mi vzprejemljemo ta napotek do srca, in posluževali se ga bodemo pri priliki, ko bodemo konstatovali, da je Črnagora dala stvarnih dokazov o svojej dobrej volji nasproti avstro-ogerskej monarhiji, da to dobro voljo nij imela samo na jeziku, nego tudi pri delu in to brez kake skrite misli, brez kakih prentensij, na samo moralno reeiproci teto. Ne treba posegniti daleč v prošlost, dovoljeno je, da se prečita zgodovina sad njih let in jasno bo vsacemu, da koreninijo naše besede v čistej resnici".
„No, ako nas glava napotuje k dobrej volji proti Avstro - Ogerskej, bije nam srce za naše brate v Bosni in Hercegovini. Je-li to greh, zločinstvo? Raz-žaljenje za koga? Je-li to dvoje nezdružljivo? Se li dobra volja proti Avstro-Ogerskej kvari in krsi dobroj voljoj proti narodu v Bosni in Hercegovini?"
„Mi mislimo, da to nij tako. Želeti našim bratom v Bosni in Hercegovini, da bi jim bilo dobro pod avstro-ogersko upravo — in z dopuščenimi sredstvi tudi delati nato, da jim bode dobro, — to mislimo nij greh, ne zločinstvo, ne razžaljen ji1, in s tem more se, tega smo uverjeni, lepo strinjati naša dobra volja nasproti avstro-ogerskej monarhiji".
Nadaljujoč, da proti tncemu uplivu niti Kallaj ničesa ne more, da se pu z mislimi njegovimi boriti neče, piše na dalje:
„Kar se tiče hercegovskega „lokalnega patrijotizma", nijmamo mi nič proti njemu. Mi se z njim popolnem strinjamo ter hvalimo in povzdigujemo do neba ta patrijotizem. Se več, mi gremo Se za korak naprej, rekoč: Daj Bog, da bi ta patrijotizem vedno ostal lokalen in nikdar se pod današnjimi prilikami ne spremenil v občni, pa makari Hereegovei niti ne želeli pridružiti se Črnejgori! Da nij bilo skozi celih pet desetletij tega lokalnega patrijotizma v Hercegovini, bi danes ne bilo ni sledu na njtga. A danes, zanašajoč se v zdravi razum našega tamoš-njega naroda, uverjeni smo, da bode baš ta Jokalni patrijotizem" vzdržal Hercegovino in provel jo celo in neškodovano skozi Ijuto borbo po — osodi namenjeno".
„Mi se tedaj ne bojimo lokalnega patrijotizma hercegovskega, ampak prosimo Boga, da ga še ojači. Kar se pa tiče vprašanja o pridruženji, nas za to ne boli glava; mi ni kratko ni malo nijsmo protivni, da se konečna osoda Bosne in Hercegovine odloči svobodnim glasom tamošnjega naroda in prepuščali bi povsem na voljo llercegovcem, da se izjavijo, komu se želo pridni/iti."
kimamo še kooecno besedo z g. Kallavem. On rekel je, da bode Črnagora s časom pritrdila sedanjemu stanju v Bosni in Hercegovini. Kaj je hotel s tem reči g. Kallay?M
„Današnje stanje v Bosni in Hercegovini nij stvorila niti Črnagora niti Avstro-( Jgerska, nego berolinski kongres, to se pravi: vse vlasti vkupe. Temu stanju morala bi se kloniti ne samo Črnagora, nego tudi Avstro-Ogerska".
Poudarjajo lojalnost Črnegore, izjavlja, da Črnagora nikdar mislila nij protiviti se volji Kvrope, niti kakim koli odporom na novo razvozlati iztočno vprašanje, marveč udala se jo narediti Evrope, kakor i vi (Avstro-Ogerska) — „istina! dosta mučno i s nategom!" Okončevaje, da bode i Avstrija morala udati se višjemu areopagu in stanju, katero je Kv-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Pred leti, ko je pri nas poganjala še pasivna politika svoje strupene cvetke, bival sem tam gori v vedno zelenej Štajerskej, mej Nemci, katerih precejšen broj nas Slovence nadkriljuje s svoj'o večjo popolnostjo vratov „und was drum und dran hiingt". Mesto, v katerem mi je bilo preživotariti par dolgih let, nij veliko, da bi dejal tako ali takisto, vender je toliko, da ima dve predmestji, kateri sestojite iz hiš, ki stoje ob obeh koncih, in katere so dobile ta ponosni naslov, dasi se ne ve, kje neha mesto, niti kje začne predmestje.
V jednem teh neznatnih predmestij stoji ravno tako neznatna hišica, a v vsej svojej neznatnosti izvabila je v prvi hip mojo pozornost, kajti nad vrati visela je tabla, ki se ne nahaja kjer si bodi. V sredi
bil je upodobljen črevelj, kvišku obrnen, nad njim bil je naslov: „Zum umgekehrten Stiefel" pod njim pa ti le klasični verzi:
„Es ist die Welt so aufgeklärt, Drum ist der Stiefel umgekehrt. Sollt' es einstens besser werden, Kommt der Absatz auf die Erden."
Čital sem naslov uže marsikake krčme, poznata mi je „Kruljeva žaba" in „Pijana muha", bil sem uže pri „Kostrun-birtu" in v „Mistgrübei-nu", v „Eliziji" in v „Peklu", v „Narobe svetu" in v „Ob-Ijubljenej deželi" in v množili drugih vino- in pivo-točnih pod- in nadzemeljskiu zavodih, a ta napis im-poniral mi je po svojej izvirnosti in tilozofičnej re-Bignaciji. Glej, mislil sem si, nij-li ta kvišku obrneni črevelj istinita slika naših ljubljanskih razmer in kaka fina satira veje v teh malih vrsticah! Napet-nik zavzel je stališče, ki mu nikakor ne sodi iu šibke golenice krive se pod nenavajenim bremenom stopala, podplatov in napetnika, situvacija je mučna,
ne/nosna, ker h krati pričakuješ, tla se zvrne črevelj na tla in da je konec temu prisiljenemu, ker vsem zakonom lizike in vsakdanjemu običaju nasprotnemu položaju. Toda neznani pesnik navedenih stihov ti veli, da se bode to zgodilo še le tedaj, kadar se bode na svetu obrnilo na bolje. Tedaj potrpljenje, prijatelj, potrpljenje!
In potrpeli in trpeli smo dolgo vrsto let, čakajoč preobrata na bolje, dokler ga nijsmo dočakali. Nad uhodom gorenje štajerske krčme sicer sigurno še dandanes visi tabla z navzgor obrnenim < rcvljem, a v Ljubljani „belokamenoj" nastal je preobrat, v sredini Slovenije prevrnil se je deloma vsaj v mestnej hiši nenaravno kvišku zasukneni črevelj z nenaravne visočine v svoje naravno stališče, nastopila je ona po neznanem pesniku prerokovana doba, da se je prOBuknilo na bolje.
Še hodevajo taki kvišku obrneni ircvlji v človeške j podobi po ulicah ljubljanskih, razkazivajoB prvotui svoj „kveder" sinjemu vzduhu in sploh vsa-
ropa stvorila v Bosni in Hercegovini, zaključuje: »Samo vedno Bog dal, da bode to stanje na korist tamošnjega naroda!" _
Politični razgled.
\otraiijr dežele.
V Ljubljani 11. novembra.
Po vsem dunajskem mestu je razširjena vest, da se ondukajšnjih izgredov udeležujejo protižidovski agitatorji in tudi vsa uradna sporočila Be ujemajo s tem nazorom. Vse se boji, da bo na-hujsknna sodrga v predmestjih napadla Žide ter jih oplenila. Pa tudi v notranjem mestu se deli ta bojazen, židovstvo je v hudem strahu, posebno ker so se našli na mnozih prodajaluicah židovskih kupcev po vsem mestu, predmestjih m predkrajih plakate z napisom : „Bijte Žide, ven ž njimi!" Tudi se je uradno konstatovnlo, da so se burši iz Schonerje vega štaba vso noč udeleževali pri nabijanji plakatov in se razkropili v rasne dele mesta. Tudi pred voliščem začeli so bili ko so zvedeli da je njihov kandidat dr. Mudi tako strašansko propadel, upiti: „Vrzite žide ven!" Vlad.- bo stvar ostro preiakavala. Komunalni organi so ali čisto pasivni ali pa se obnašajo kaj slabo. Župan dr. Uhl hotel se je pri miuisterskem predsedniku s tem izgovarjati, da se izgredov udeležujejo le vmonje osebe, ki nijso na Dunaj i doma. To pa nikakor nij res, zaprte osebe skoro vse govore dunajski dialekt, kakor se razvidi iz uradnih raportov.
„Dziennik Polski", dobi o poučen, poroča, da se je ileMko jezikovno vprašanje v po-litičnej upravi povoljno rešilo z okrožnico deželnega predsednika na okrajne glavarje, in sicer povoljno za Pobake in Čehe, ker se je okrajnim glavarjem naročilo, da imajo poljske in češke uloge reševati v dotičnem jeziku in tudi v osobnem občevanji s Poljaki in Čehi posluževati se njihovega jezika. Pri s od nij ah pa imata jezikovna jednakopravnost svoje težkoče, ker znajo sodnijski uradniki le nemški uradOvati in se iz službenih ozirov ne dado tako lahko prestaviti. Mnogo je še želeti pri šolstvu, ker se nuučni minister za to malo briga in daje vse na voljo svojim referentom, vseskozi Poljakom in Čehom neprijaznim. Polski klub da naj posebno na to obrača svojo pozornost.
V hrvatskem  saboru  nadaljevala   se je generalna   debata    o    o mej en ji izvršilnega prava.   Za  predlog govorila sta:  V o j novic, ki je naglasal, da se mora varovati  zasebne uradnike in delavce, javnim uradnikom pa da naj se odvzame privilegij neizvrSilnosti njihovih plač, in pa justični j šef Derenčin, naglašaje, da se bo s tem predlogom prišlo v  okom  širjajočemu  se proletarijatu in! vzplamtenju socijalnega vprašanja, katero netijo tuji j agentje. Proti predlogu govorila  sta: Barčič ker se je  postava  komandirala  iz Dunaja  in Peste, torej kršila avtonomija,   in  pa David Starčevic, ki posebno graja  prelepo   ravnanje  s  kaznjenci in zahteva kodilikacijo vseh obstoječih postav po stalnem komisijonu.
Vitanje <lržave.
V torek je v italijanskem mestecu Pal-manuova, blizu avstrijske ineje, občinstvo insulti-ralo župana verskega, Baldassija, kateri je bil dal ustaviti in zapreti voznika Oberdankovega iu je pred kratkem dobil za to zaslugo zlati križec. Da se je ognil telesnemu poškodovanju, moral jo zapustiti meslo. Baldassi podal se je tedaj v prvič po dogodku v Uoukah čez mejo iu v njegovej družbi bil je tudi grof Anton Attems iz Romansa ter slednjega hčere.   Podesta palmanuovski opravičeval se je pri
grofu, ko se je bil ta pritožil, in prosil za zamero, Baldassija pa je očitno preziral. Slednji podal se je potem v Trst, kjer je poročal namestniku o reče-nem dogodku.
Otvorenje francosko kamore pričelo se je z uže omenjeno vladino izjavo. Min sterski predsednik Duclerc sam jo je prečrtal; kamora pa jo je precej hladno vzprijola. Da bi se zaprečil razpor mej republikanci, vzel je bil kabinet v program reform samo take načrte, ki nijso v stanu razdvojiti pristaše, mej temi so oili tudi nekateri bolj malenkostne vrste. Pri teh so se nasprotniki na skrajnej levici in desnici glasno rogali in nasmehovali, osredje pa se *e držalo bolj mirno in rezervirano. — Skrajna levica sešla se jo po končanej seji kamore, ter je sklenila resolucijo o reviziji ustave.
Iz Berolina se kategorično zanikuje, da bi bile velevlasti z Nemčijo na čelu stopile s Švico v diplomatične dogovore o omejen j i asi ln eg a prava. Pač pa so dali vsi kabineti Franciji zatrdilo, da hočejo ostro preiskavati vse anarhistne in nihi-listne zarote ter složno postopati, da jih zatrd. Take izjave predali so pred nekoliko tedni diplo-matični zastopniki v Parizu, ko so bili neki večer vzprijeti pri ministra vnanjih zadev. Sama od sebe pa se je Švica ponudila, da bode Sla v tej zadevi Franciji močno na roko ob jednem poudarjajo, da so se, kakor so dokazale najnovejšo preiskave, jako pretiravale vesti o anarhistni organizaciji v Švici.
Svetovalstvn nemške zveze predložila seje novela k zakonu o državnih uradnikih, katera je po dobrin pruskemu zakonu prejšnjega leta. Ta novela Odredu je, da pri uradnikih, ki zapuste službo pred 1)5. letom, nastopivša nesposobnost nij predpogoj za pokojnino. Pokojnina raste po 10. službenem letu vsako leto za 1/fl0 vse plače. Maksimum rV,;o more se doseči s 40. službenim letom. To leto dosežejo lahko akademično izobraženi uradniki v 62. letu, nižji uradniki pa v (30. letu. Panzijski fond je s to postavo naraatel na 000.000 mark vsako leto. Državni dohodki carinski in užitniski za leto 1883/84. so preračunani na 334,5)35.000 mark, torej za 2.070.780 mark več ko prejšnje leto.
Dopisi.
Z Notranjskega 10. novembra, jlzv. dop.] Mene čisto nič ne straši navadno očitanje prenapetih in mazil j enih strokovnjakov nam samoukom, češ: „le čevlje sodi naj kopitar", da bi ne napisal nekaj opomenj o zadnjem g. E. Kramar jevern poučnem govoru v Cerknici.
Malo čudno se ti je zdelo, a vender ti je dobro delo, ko si ustopil v nedeljo po |poludanskej službi božjej v veliko dvorano cerkniške šole ;ter tam konstatoval obilo množico navzočno za kmetijsko predavanje; ne pretiram, če zapišem, da jih je bilo do štiri sto.
Gledal si tu ljudstvo vse zmešano, kmetica poleg velikega posestnika, obrtnika, župane in učitelje od daleč na okrog; tudi naš državni poslauec g. Obreza sključil se je mej poslušalce v ozko šolsko klop.
V principu se je povsod mnogo pisalo in govorilo zoper popotne učitelje in ne brez tehtnih uzrokov. Kako naj jeden človek toliko tvarine v tako širnem krogu premaga? V prvej vrsti treba je, da gospode popotne učitelje kar le moč podpirajo duhovščina, učitelji, župani in sploh napredneji možje. No, pa v prvej vrsti se tudi tukaj vpraša, kdo pre-
dava in kako poučuje. Koj tukaj moram g. K. od srca priznati, da ve kaj govori in komu govori! Našega moža ne uloviš prehitro, on je konservativen in prebrisan, češ, bolje je „drži ga, nego lovi gau, neče se tako hitro tudi dobrega poprijeti! Da pa je naš narod dober, reelen materijal v masi, da imamo lehko mnogo upanja v njem samem, priča to, da se mej njim ne morejo zarediti „d venozne stenice" — judje, kakor jih je nazival nekdaj sam Rothschild. — Prav je torej, da g. K. ne pretirava pri pouku, da ne obljubuje zlatih gora in po-novljenja raja, da le na podlagi zdraveg.t razuma z izgledi dokazuje primerno zboljšanje in dobiček, in to ne brez truda iu mogočih malih stroškov. Dobro dene tudi pri jednacih govorih nekaj soli in dovtipnega popra.
Sploh pa se g. deželni popotni učitelj resno trudi spoznavati posamezne kraje in njihove razmere in posebnosti; to se čuti na prvi mah.
Najbolje nas je razveselilo čuti iz ust g. učitelja važno vest, da hoče „kranjska" reete ljubljanska kmetijska družba" vstati „izza zelene mize" in postati dejansko deželni kmetijski zavod, da hoče vnovič probuditi po vsej deželi svoje poddružnice, katere sedaj razen novomeške in vipavske komaj po imenu na papirji životarijo. Iu da živiti ti dve, nij zasluga centruma!
G. K. je pohvalil okolo Cirknice živinorejo, da je primeroma dobra. Pleme je res čudno! Ali kaj, ker so večinoma voli za kola noč in dan na cesti in da večkrat pri dveh parih volov nij niti jedne kravlce. Kje je gnoj, kje mleko in pametno domače gospodinjstvo! ?
Kakor drugje tudi pri nas slabi živinoreja konkurenca z biki, ker nijso takse za skok jedna-komerno razdeljene in uravnane! Za groš bolj kup se rajši goni k Jalovcem ali pritlikovcem.
Dobro bi bilo na vse kraje, da se naša živinoreja primerno povzdigne posebe sedaj, ker se hote po kronovinah ustanoviti komisije za oskrbovanje Dunaja z avstrijsko živino.
Pa predenj je mogoče poboljšati in pomnožiti živino, treba bode skrbeti za več klaje. Lepa so naša brda todi, in lepe bi bile lehko po njih seno-žeti! Ali kaj, ker rode le redke, kratke, rahljate bilke! Mah, ki je prerasten kakor mreža povsod, vse zamori in pokonča.
Na trebljenje tega, na sipanje s pepelom ali apnom se niti ne misli. Tako je mogoče, da se tar-nja in tarnja, da se pogosto trošek ne meri z delom, da pride na kosca pri dobrej plači iu jedi komaj dober cent sena !
In da bi se pri nas ne ravnalo s tem malo gnojem tako barbarično, vrgel bi lehko človek cesto ni travnik ali vrt vile gnoja ali polil posodo gnojice. Pa kdo misli na dobro gnojišče in na gnojico!? Večina smatra lehko mišljeno gnoj za navadno blato ter ga po najkrajšej poti zaradi čednosti za živiuo izmeče čez prag pod kap, kjer ga do pike izsuši solnce, in kar ostane še masti  v  njem, to izpere
Dalje v prilogi.
cemu, kdor hodi mimo njih, in da mi je dar karikiranja, narisal bi vam pošteno galerijo tacih možakarjev, — od onega, ki je jednok vse „eigenhändig" pisal in podpisal, kar sicer nij njegova navada, takrat pa „eigenhändig" doma ostal in še svojim podložnim dal strog napotek, vztrajati v fakcijoznem ravnotežji, do tiste trojice na rotovži, ki je vkljub jako laskave pripustijivosti še vedno tega pripro-stega mnenja, da če prorok k gori ne ide, mora gora k proroku.
Ta gospoda ne pozna in neče poznati zakonov fizike in vender črevelj mora se zasukniti, napotnik mora na tla, kakor mu je namenjeno. To videli ste v okraji kamniškem in kočevskem, temu bili ste živi Bvedoki v mestnej hiši. Saj še maček, če ga makari vržeš čez streho, vedno pada na svoje štiri fakcijozne tace in se pri tem kozolci niti pisanja ne priuči, pa bi črevelj vedno in dosledno proti vil se pravilom teže in gravitacije? Ima tudi tacih Ijudij, ki nečejo klanjati se prirodnim zakonom, ki si liki:
„San Tomaao
Non čredo so noti tocca eol naso." ali kakor je rekel pokojni Göthe:
„Es mnss auch solche Käutzo geben."
In jeden tak „Prachtexemplar" imam danes pred očmi. Trideset let bil je „luč pod poiovnikom", nihče nij iznašel iu rloumil njegovih zakopanih talentov, nenadoma pa mu da Bog, ki je jeduako mi-lostljiv pravičnim in krivičnim, „Amt und Verstand" in naš junak pobirajoč in izstiskajoč do sedaj s po-zebno virtuvozuostjo „mlečni davek" na korist v njegovej klijenteli stoječim „neporocenim materam" še bolj pa sebi, postal je čez noč od važna osoba, s kratka „der umgekehrte Stiefel". Saj ga pa k temu priporoča tudi njegova vnanjost, neroden je liki črevelj na „kveder" obrneu kvišku, stopalo predstav ljano je po oblastnem nosu, napetnik pa po ozkem, malo znanja obetajočem čelu, vse drugo so šibke golenice, okolu katerih elegično opleta škricasta suknja.   Ker mu je nos dolg in krepak, nadejati se je,
da bode jedenkrat, kakor gori omenjeni San To-maso, trčil obenj in veroval, a tedaj bode prekasno, pomagala mu ne bode niti klečeplazna prekanjenost, s katero je pred kratkim, ko je nekdo prišel inspi-cirat, znal napraviti utis, da poučuje vse pravilno v slovenskem jeziku. Čuti nij bilo celo uro nemške besede, se ve da je naš „umgekehrter Stiefel" le kmetske otroke klical in izpraševal, otroci nenišku-tarjev pa so mirno čepeli v klopeh in tako bil je dokazan slovenski značaj šole:
„Sollt1 es einstens besser werden, Kommt der Absatz auf die Erden."
Carstvovanje Ane Joanovne. (1730—1740.)
Po Solovjovu in drugih spisal J. Steklasa. (Dalje.)
Odstranjen bil je tudi majorat iz tega razloga, ker so posestniki, želeči nagraditi vse svoje sinove,
Priloga »Slovenskemu Narodn" St. 259. 11. novembra 1882.
M pa kap, ter odr.aše vse za pospeševanje zdravja (?) in dobrega imena (?) naših sel v potokih brez kraja in konca! —
Kt r se gnoj tako iiiuio čisla, kdo bi se Dpi 1 potem priporočevati le blato z resi, katerega je pri nas, ker se veliko voži, cesto do kolena! —
Dalje je manj ali  bolj   lalottno  po Sloveniji sploh in posebe  v  nflših  krajih  s  sadjerejo. Vsi napori, vsi zgledi in Vaede, ostanejo le glas upijo čega v puščavi!  Skoraj   v vsake; vasi nahajaš jed-nega, dva uir.nn in pridna sadjeivjca:  ona dva sadita, cepita, obrezujeta itd. Ah kaj? Vas ima polsto hiš in druge nijmajo sadja uiti za jcdonkrat pod zobe Kaj se hoče V — Tukaj se ne prosi, ne varuje tujega, polomasti se vse negodno in polomi mladike, da je joj!   In tako mora slednji zgubiti veselje in potr pežljivost in živeti v prepirih  Napreden in pameten prijatelj iz Martinjaka pravil mi je, da je hodi!, da bi zatvoril in omejil sebi škodo na lepih sadnih vrtih, pri sosedih sadit in cepit, a gledali so ga grdo, češ, kaj se mešaš mej nas itd.
Prav in na mestu je bila tožba o tej zadevi uzornega sadjerejca z Unca g. Jermana, klcal je po pomoči zoper takšen vundaPzem bližnjih in daljnih sosedov. Vsak pameten bi moral z občinskimi organi biti varuh sadja ter pustiti na strani brez milosti žlahto, prijateljstvo, obrt in dobiček I
Bodi posredno ali neposredno, po potu deželne ali druge postave, silili bi se moral vsak posestnik do sadenja. Le tako bi se kraja in pokoučevanje zmanj šala ali večinoma odpravila. — Dobrota in dobiček bi se spoznal in sam s časom iskal!
Največ in najlaglejega dobička bi dajala pri nas češplja in pa tepka. Kaj odvrne vse suha Če-šplja ali tepka posebno po leti za delavca. Koliko denarja je nosila na pr. letos v trgovini? In ne bi bilo napačno in zdravju koristno, da bi se reelno stiskal mošt iz tepke, da bi se omejil vse razdirajoči „bošček" za spirtovo vino!
Okolo Cernice in Loža prislužil bi veliko človek tudi z vrbo pletarico. Povsod bode treba gledati na pomoček, kajti glavni tok za sedajne novce, gozdje, kažejo strašna rebra. Mladi zarastek v njih se ne varuje pogosto, ne skrbi se za sajenja mladik ali sajeuja semen, češ, „tega tako ne bodem užival lM
To in veliko druzega je, kar bi morala naša kmetijska družba hitro po deželi študirati ter izskati pomoči po posebnih razmerah krajev; treba je skrbeti za dobra semena, za praktično orodje, za ple-meno živino in to vse v napredek in povzdigo zapuščenega in zapeljanega kmeta pod njenem vodstvom direktno ali vsaj po poddružnicah, itd. itd. V lastnem zastonjem časniku za ude in po gostih kmetskih shodih razlagaj umno napredek, dane po stave, razkladaj vspehe, spodbujaj besedo in dejanjem in slo bode — ali to le potom zdru žeuega pouka s prakso na polji, travniku, gozdu i. t. d. Narodni uaobraženci poklicani ia nepoklicani, na noge! D oran
i/ ■*tuj.». dne t. novembra. [Izv. dopis j. (Učiteljska seja).   Dne  1. novembra t. 1. ob 1 ¿2. uri popoludne imeli so učitelji ptujskega okraja svojo redno mesečno sojo. Po prečitanji in odohrenji zapisnika slednje seje, čita g. predsednik sledeče dopise:   VViemT padati. (iesellscliaff  prosi /a podpornike, i Pisatelj teh vrstic misli, da ne bi škodilo, če bi slovensko učiteljsko društvo na Kranjskem v naših slovenskih pokrajinah tudi kaj taksnega storilo.) Lipniško učiteljsko društvo, katero jo bilo našemu učiteljskemu društvu glede sklepa, storjenega pri okrajni učiteljski konferenci svoje začudenje in obžalovanje izreklo, kar se je po sklepu, storjenem v zadnje j mesečne j soji, po društvenem predsedniku omenjenemu društvu odločno zavrnilo,  opravičuje se popravljajo svoj poprejšnji dopis s tem, da obžalovanje in  začudenje  ni javljeno  okrajnemu učiteljskemu društvu, nego večini udov uradne okrajne učiteljske konference, kajti društvo nij v svojih sejali nikdar takšnega sklepa storilo.   Na dalji- prečita g. predsednik  poslovilno  pismo  nenadoma prestavljenega uda našega društva g. učitelja Arnharta, s katerim pismom on javlja svoj izstop osrečovaje svoje ljube mu tovariše ob jodneni, naj nikakor zaradi kakšnih | neugodnost^  ne Obupajo1, ker resnica  iu pravica morate konceno zmagati. Na to zaori močen „/ivijo." Ker je bil omenjeni gospod dušoj iu telom Nemec velik štovatelj  najvzvišenejših pedagogiških nazorov, v katerih je zapopadena večna resnica in vsem narodom jednukopravnost deleča moč, ker je dotičnik vestno držeč se teh pornislij vedno pravično in pošteno boril se za to, da bi tudi Slovenci v šolstvu dosegli to, kar jim je po postavi; Bogtt, naravi in pametni pedagogiki zajamčeno, ker je bil gosp. Arnbart jeden najdelavnejših udov našega društva in ker se je po prigovoru in predlogu tega gospoda za šolstvo našega okraja pri okrajni učiteljski kon-| Icrenei storil velevažen sklep, predlaže g. Romih, naj nui društvo podeli največe po postavi dovoljeno dostojanstvo, ter ga imenuje častnim udom. Po prečitanji §. 4 društvenih pravil in po priporočitvi tudi od strani gg. iSijanca, Kelca in Žilira bil je predlog g. It. soglasno sprejet z dostavkom, da se Arnhartu naznani tudi vse njegove tovariše obdajajoče sočutje zaradi tako nepričakovane ločitve )d njih.   Po predlogu g. Možine in kratke j debati sklene se tudi, naj g. zastopnik učiteljstva pri seji okrajnega šolskega sveta predlaže, da se v bodoče elaborati za okrajne učiteljske konference razrejujejo. Ker se je v večih krajih objavila tužna vest, da roditelji svoje šolo pohajajoče otroke ne samo doma z žganjem napajajo, nego tudi omenjeno strupeno pitje z otroci za obed v šolo pošiljajo, ker bi takšno početje bilo zelo pogubonosno za ves narod, če bi se to vkoreninilo, predlaže g. Romih, naj se sklene peticija na višji državni zbor, kateri bi naj sklenil postavo proti takšnim činom, kar se soglasno sprejme z dostavkom, naj med tem časom tudi slavno c. kr. okrajno glavarstvo in okrajni šolski svet proti tako nemarnim roditeljem odločno postopata.
Od društvenikov izreče se gosp. predsedniku
čestitka zaradi  njegovega imenovanja nadučiteljcm pri sv. Vidu poleg Ptuja.
<;. Vidovi! nadučitelj vCirkoveih izjavlja svoje obžalovanje, da se pri slavnem e. kr. okrajnem glavarstvu nahaja činovništvo, hujskajoče proti učiteljem roditelje, ki imajo zaradi nemarnega pošiljanja svojih otrok v šolo biti globljimi. Pri takšnem počenjaiiji je učiteljem nemogoče med pr<»staštvom delovati postavno. <J. zastopnik se naprosi, da ta čin pri seji okrajnega šolskega sveta na dnevni red spravi. Učitelj Kelr predlaže. naj g. zastopnik pri seji (dir. šolskega sveta predlaže. da ta povpraša višji e kr. deželni šolski svet, kaj je učiteljstvu glede poučevanja drugega deželnega jezika po sklepu, Storjenem po velikej večne udov okrajne učiteljske konference, storiti, kar se soglasno sprejme. Ker so različna učiteljska društva na nemškem Štajarji, kakor tudi različna javna glasila, protivna našemu narodu iu njegov položaj popolnem nepoznajoča, izjavila glede sklepa okrajne učiteljski' konference svoje začudenje
in obžalovanje, sklene se soglasno po predlogu g. Romiha, da se takšna izjavljenja sedaj in za vselej odločno zavrnejo, z dostavkom, <la smo le mi ledini pozvani v takšnih rečeh popolnem poznati položaj našega naroda iu se brigati za zboljšek šolstva v našem okraji in izrečemo s tem ob jeilneni svoje obžalovanje nad početjem in delovanjem takšnih društev in javnih glasil, ki se nimajo z ničem drugim toliko časa pečati, kakor jedino s sklepom naše učiteljske konference, glede poučevanja drugega deželnega jezika.
S tem je bila seja dokončana oh 3. uri popoldan. Prihodnja seja je 7. decembra, k katerej se vsi udje prav uljudno vabijo.
Domače stvari.
— (^Narodni Dom".) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic na Dunaj: naznanilo je društvu ,.N no In  Dom" z dopisom št. 6208 od dne
7. t. m., da je zaukazalo vsem načelnikom postaj od Ljubljane do Trebiža ter od Pontatla do Beljaka, da se imajo pri h 1 a g a j n i ca h teh postaj prodajati srečke „ Narodnega Doma". — Slava!
— (Kardinal Dominik Bar tO lin i,) poznat kot prijatelj Slovanov, poslal je o priliki blagoslovljena cerkve v Djakovem vladiki Strossmajeru jako laskavo čestitko.
— (Odbor pevskega zbora) ljubljanske Čitalnice uljudno vabi vse svoje gg. Člane k izrednemu zborovanju,  ki  bode  v ponedeljek točno ob
8. uri zvečer v pevskej sobi čitalniškej. Ker je na dnevnem redu važna točka o vzprejemu preuareje-jenih pevskih pravil, nadejati se je obilne ude-ležitve.
— (Gospica Tu a) slavna virtuvozinja na gosli, koncertovala bode v 10. due t. m. v Ljubljani, na kar opozorujemo vse prijatelje glasbe. Program obseza kompozicije Beriot-a, Sehuman-a, Chopin-a, Sehubert-a, Rubinstein-a, Jensen-a in \Vie-niauzskega.
a ne imajoči denarjev za razdelitev mej mlaje, zahtevali navadno preveč od kmetov ali pa so proda? vali sela; v rodovinah seje tako sirilo sovraštvo; smatrajoči žito in živino za gibljiv iinetek, dajali so ga mlajšim otrokom, vsled česa stareji nijso mogli nič početi z svojo zemljo brez žita in živine, a mlajši tudi nič s žitom in živino brez zemlje. L. 1730 bila je izdana naredba o plemičkej službi: oče, ki ima dva ali več sinov, more pustiti jednega doma za gospodarstvo, ali tudi ta doma pri gospodarstvu zadržani sin moral se je naučiti brati in tudi še računiti, da more biti tako sposoben za državljansko službo; ostali bratje pa so morali stopiti v vojaško službo. Iu ker do sedaj nij bilo opredeleno, kako dolgo mora plemič ostati v vojaški službi, odpuščali so jih še le kot onemogle starčke, ki se, povrativši se domov, uijso mogli nič več baviti z gospodarstvom. Sedaj pa je bilo ustanovljeno: vsi plemiči so se morali od 7 do 20 leta učiti, od 20 leta pa ostati 25 let v vojiškej službi, a 45. letom je mogel izstopiti iz službe, če je hotel; če so bolni ali ranjeni,
morejo biti pa še poprej odpuščeni, llromotni dvorjani pa bolj sposobni za državljansko službo, kakor za vojaško, imeli so biti razdeljeni po kolegijah ; tajnici so jih morali poučevati v sodnijskem postopku, j uaredbe, ukaze, državno pravo, a dva dneva v tednu sta bila odmerjena za pouk v račuustvu, merstvu, zemljemerstvu, zemljepisu iu slovnici. Slabiči plemenitega stanu pa so so smeli učiti doma, ali so morali polagati izpit dvakrat: posle 12. in 10. leta; in kateri posle drugega izpita nijso znali verouauka, računstva in merstva, take odpravili so v mornarstvo brez doslužbe. Lete skrbi in stroge mere državne uprave pokazujejo samo, kako slabo je marilo plemstvo za obrazovanje. L. 173G se toži carica, „da mnogi častniški, dvorjanski in drugih činovnikov otroci ne dohajajo na smotre, nego se skrivajo pod raznimi izgovori, a nekateri hodijo v dvorske službe k ljudjem raznih častnih stopinj, tukaj pa se večkrat ob lolže raznih prestopkov, kajti uevednost je vsemu zlu korenina; in čeravno je za maloletne zapovedano po mestih šole urediti, vender le ne želeči lastne
koristi, beže pred nauki in sami sebe tako ubijajo."
V gardo sta bda za Aae vzprijata k Preobraženskomu in Semenovskemu polku tudi polka Izmujlovski in Konnjin.ski. Po nastojanji Miniha bila je plača inostranih častnikov i^jednaČenja s  plačo ruskih.
V juliji 1. 1731 bila je urejena po predlogu istega Miniha kal' tska čet", od 200 gojencev, a kasneje se je to število pomnožilo na 200; le-to pa nij bil samo voja-ko učevni zavod: gojenci njegovi so mogli stopiti v državljansko in vojaško službo, in ue-kateri mej njimi, ki so imeli posebno veselje do ukov, so se mogli usovršiti v njih ter postati profesorji na akademiji naukov; z vojaškimi nauki so se bavili kadeti samo jedca dan v tednu, da se ne bi zato v drugih naukih zadrževali. Učili so se pa: slovnico, pravopis in stil, govorništvo, pravoslovjej moralo, grboslovje, računstvo, merstvo, fortifikacijo, topničarstvo, zeml] pis zgodovino (občno in zgodovino nemškega cesarstva, a ruske ne).
(Konec prlh.)
— (Vabilo) častit im gospodom udom odseka za konjorejo c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani dne 14. novembra 1882. 1. (Zbirališče je v dvorani mestnega magistrata ob 3. uri popoludne). — Dnevni red: 1. Ugovor prvo-sednika 2. Poročilo odborovo. 3. Posamezni predlogi. —
— (Hrvatski paviljon) na tržaškej razstavi prepeljal se bode na Hrvatsko nazaj.
— (V Kamniku bivajoči Dolenjci) prirede v nedeljo 12. t. m. zvečer v prostorih gospoda Frača Hrastnika sijajno nMartinovanjeu z godbo in plesom. K tej veselici vabijo kamniški Dolenjci uljudno vse Gorenjce, sploh vse prijatelje kratkočasnega „domačega in narodnega veselja Mar-tinovanja". — Vlani so Dolenjci prvikrat praznovali pri istem gospodu Martinov večer posebno veselo in dobre volje z domačimi pesmami pri dolenj-skej kaplici notri do belega dne — Nadejamo se, da bode letos veselica krasnejša in od prijateljev prave domače kranjske kratkočasnice mnogoštevilno obiskana.
— (Razpisana) je služba učitelja na jedno-razrednici v Podragi. Letna plača 400 gld, Prošnje do 15. decembra t. 1.
Poslano.
Odgovor „Pravicoljubu" na njegovo »poslano1* v Slovenskem Narodu od 8. novembra 1882.
Prav obžalujem Te, dragi brate, a ob jednem Ti tudi privoščim od srca odgovor, ki Ti ga je dal Tvoj nadzornik glede šolske kronike. Prav mlad moraš še biti, ali pa si od sile naiven. Bodi si tako, ali tako, druzcga odgovora niJB.i zaslužil.
Kadar pride zopet k Tebi, vprašaj ga še, ali bi svoje pošteno slovensko ime, ki si je dobil po svojem po teuein slovenskem očetu, pisal s poštenim slovenskim c ali pa z nemškim tscli. Slo-vensk pregovor pravi: „kdor se preveč ponižuje, pohodijo ga". To si utisni v glavo!
Tudi jaz imam nadzornika, kateri se slovenščine boji, kakor hudič križa. A jaz sem Slovenec, poučujem slovensko mladino slovenski in pišem kroniko s 1 o v en s k e šole v s lo v ens ke m jeziku, ne da bi bil v to kedaj prosil dozvole niti od krajevnega niti od okrajnega nadzornika. Zato mi pa tudi nikdar nij bdo treba poslušati tacega odgovora, kakor ga je Tebi dal nadzornik. Moj nadzornik, videvši mojo slovenski pisano kroniko, sicer namrgddi lic« — ali to je njegova stvar, moja pa je — pisati slovenski. In tako se še dosti dobro pogajava.
Brate! ne daj se brez potrebe dtugim pod pete!!
Jošt Grča, učitelj.
Narodno-gospodarske stvari.
Narodna razstava 1882 v Moskvi. II.
(Dalje.)
Druga kategorija, katere sem poprej omenjal, tiče se konfekcijoniranih oblek, katere se izgotovljajo na debelo in prodajajo dober kup. Do sedaj imela je Rusija le malo takih delavnic in dobivalo je take promete z inostranstva. Osobito Avstrija, imajoč v nnejših in ne konfekcijoniranih oblačilih le malo ekspoita v Rusijo, pošiljala je tja vs-jko leto cenik oblek za več nego 10 milijonov goldinarjev.
Ta za eksport konfekcijonirana obleka za može, dečke iu otroke delila se je v tri vrste:
1. Platnena in pavolrri obleka, za katero se je surovina izdelovala izključljivo v Avstriji in sicer platnena v Nahodu, pavolua pa večinoma v Rum-burgu in Warnsdorfu.
2. Obleka iz volnenih in polu volnenih fabrika-tov, vseskozi ci no, na pol lino in vsukdanje blago, ki se večinoma proizvaja v tovarnah v Brnu, Rielici, Liberci in Jauerndortu.
3. Obleka iz angleških in nemških ordinarinh volnenih in poluvolnenih fabrikatov.
Od te obleke izgotovljala se je ordinarna zlasti v Prosuici, Stockerau-u. Požanu m po kaznilnicah v vsej državi, srednje fino in boljše blago pa po največ na Dunaj i in sicer ne v pravih tovarnah temveč konfekcijske firme oddajale so urezuno blago malim krojačem v delo. Ker je ta obleka vsled uporabljenega slabega blaga in cenih delavnih morij im^la jako nizko ceno, nastal je v Rus j<> li krati jako živahen ekspert. Ruska /lada opaž vši neprestani naraščfj iu vedno pazljiva, kako čuvati domačo obrtnijo. povišala je do zadnjega ruske turškega boja carino zaporedoma do 85% vrednosti. Po koucu
omenjenega boja premenila se je carina, ki se je doslej odrajtovala v papirnej renti, v carino v zlatu, [car je toliko izdalo, kakor bi se dosedanja carina povišala na blizu oO°/0. Vrhu tega dekretirala sv je od 1. januvarja 1S81 še h* na priklada, tako da je do 1. julija 1882 vkupna carina za konfekcjo-nirano obleko izuašala 61 \ j"/« vrednosti. Po 1. juliji t. 1, spremenil se je carinski cenilnik v carino po teži, — tako de se sedaj plačuje 1 rubelj in 30 kopek v zlatu za ruski funt.
Vsled tega onemogočen je izvoz konfekcijoni-ranega blaga in poskusiti hočem, to razkazati po nekoliko vzgledih. Platnena ali pavolna obleka (za pranje) tehta 1 l/a—2 COhia funta in stane 3 —4 gld loco Dunaj; tako blago prodajalo se je v Rusiji s prišteto carino in voznino za 4 Va do 5 l/i rubijev. pri čemer so naši eksporterji imeli še dober dobiček. Po novej carinskej uravnavi poviša se cena take obleke, tehtajoče 2 čolna funta — ker iznaša carina 2 rublja 60 kopek v zlatu, tedaj 4 rublje 10 kopek v papirji — doštevši še 5 "/„ za voznino iu razloček mej colnim in ruskim funtom na s/, do D Vi rubijev za vsak komad. Se gorja je razmera za volneno ali poluvolneno blago, zlasti pri debelejšem in močnejšem blagu, katerega se je z ozirom na klimatičue razmere veliko izvaževalo. Navadne zimske suknje veljajo loco Dunaj okolu 10 gl. in prodajale so se v Rusijo z všteto carino iu voznino po 12 Va do 13 rubijev; taka suknja bodi težka 7Va do 8 čolnih funtov, tedaj stane po novem carinskem stavku 25 do 25 '/» papirnih rubijev. Tolik nij niti razloček mej ceno surovin niti delal-nih močij, da bi se v bodoče vspešno konkuriralo z rusko konfekcijsko obrtnijo.
Ker je ponehal ta eksport v Rusijo, nastala je našej državi velika škoda. Razen velikih zalog domačih surovin, katere so se upora lj ile za konfekcijo oblek, uvažalo se je veliko angleškega in nemškega težkega sukna, kakeršno se v slabejših bazah pri nas niti ne izdeluje; to se je vskal povrnitve carine (restitution) uvažalo carine prosto, pri nas izdelalo in zopet izvažalo, tako je imelo veliko število malih krojačev in sploh domačih delavnih močij stalen zaslužek.
Sedanja carina uvela se je z jasno izrečenim razlogom, da se mora ne le ozir jemati na rusko narodno sukneno obrt, ampak tudi zaradi tega, da se štiti delavec, tedaj mali obrtniki. Zadnji razlog pač nij opravičen, kajti doznal sem sam ter čul iz j popolnem zanesljivega vira, da imajo veliki fabri-kantje sukna male obrtnike le za izgovor, da se njih zahtevanje ne vidi presebično, kajti de facto je ruska sukneua obrtnija na visokej visočini, mej tem ko je gotovo, da primanjkuje delavnih močij, da zadoste konsumu. Izjava tedaj, da se mora Stititi delavec, nij prava in bi se pri resnej razpravi gotovo opustila.
Če se carina ne zniža, potem nij misliti, da si pridobimo zopet to ozemlje za eksport sukna, platna in pavolnega blaga, mogoče pa je, pridobiti izgubljeno pozicijo za tiste, ki se pečajo s konfekcijo, tedaj za malo obrtnijo na Dunaji in v Spod-njej Avstrijskej in za kmetsko prebivalstvo v več krajih Moravske in Češke.
Sredstvo k temu je jedino restitucijsko obravnavanje uvesti tako, kakor je navadno v našej državi. Na podlagi tega možno bi bilo avstrijskemu kon-fekcijonarju dobivati rusko sukno iu surovino, je tu izdelovati, dovršene obleke pa zopet nazaj uvažati v Rusijo carine proste ali vsaj proti plačilu malo konfekcijske carine.
Rusija bi pri tem ne imela škode, nasprotno, njene tovarne za sukno povzdignile bi se vsled po množene oddaje in konsumeuti dobivali bi ruske narodne izdelke po nizkej ceni; na drugej strani pa bi imela naša država to hasen, da bi mnogobrojni B krojaštvom se pečajoči obrtniki imeli zopet delo, kar je tem nujneje, ker je tudi promet konfekcijske obleke v orijent zastal vsled tamošnjih političnih razmer.
Da pridem zopet na obleko, v Moskvi razstavljeno, moram pohvaliti sosebno potilo. Pri tem imenovati mi je v prvej vrsti firme Jules Ff ran in C Lemercier v Petrogradu, katerih vetrine kažejo vsa kovrstuo perilo, jako okusuo in bogato izgotovljeno; jako lepa so tudi razstavljena vezenja itd.
V obče se more reči, da je perilo za gospode jako lepo in da ugaja glede oprave in ctme vsem zahtevam. Isto sme se reči o perilu za gospe; ker pa je v tem velika potrata in se plačujejo za oku-o blago velike vsote, bi se dalo uvažati lehko fino perilo za gospe iz batista. ker iznaša cerina le 2 rubl t v zlatu za ruski funt . . .
Klobuki iz klobučine, poluklobučine in iz svile fine vrste bi se tudi mogli izvažiti, ker je carina le 1 rubelj za komad.
Kravate in zavratnice razstavljene so le po malo fabrikantili. omeniti sta le Pelticu v Varšavi in P. Kadiš v Čistih Prudih, slednji trna nad IDO delavcev v svojej tovarni.
Uvažanje kravat pa je nomožno, ker je carina povišana na 7 rubijev v  zlatu za ruski funt.
(Dalje prih.)
liiHtiricu iipritviii*! >n. (J. l.oreiif Itiafoh v St.
.Foseph, Severna Amerika. Po inenjici 23 gl. prej. li; oddali stno „Z\onu'' ."> gold. in ,,Matici Slovenski 2 gold. 50 kr., ostali znesek sino pa zapisali za „S|ov. Narod1- ter jo sedaj plačan do 31. marca 106& — Pozdrav!
TsU«'i :
10. novembra. Steiner z Dunaja.
Pri Nlonn
teč. — Mally iz Pelgrada
Pri HiUiei i Lnchachrider ■ Dnmija. —
i i i a\sti if!sk«-ni 4-eMitriji: Oblak Pri   ImviirMkem   dvoru: Smola
skok iz Maribora, —
Kriapar i/. Ka-li Grade«. — Bucbwald
i/. Rodotfovega. iz  Logatca. —
XD-iaiQ.Svjsi2:a. borza
dne 11. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ , ,
.r>°/0 marčna renta.........
UceHe narodne banko-.......
Kreditne akeije...... , ,
London . .....
Srebro ... .......
Napol. ...........
C. kr. cekini. .........
Nemške marke .....
4°/u državne srečke iz 1. 1854    250 gld. Državne srečko i/. 1. 1864 . 100 „
4"/o avstr, /Jata renta, davka prešla . ,
Ogrska zlata renta *i"l0......
40/
„ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 Štajersko zemljišč, odvez. oblig. . . Donava reg. srečke 5U/P . . ¿00 g\<l Zmalj. olič. avstr. 4Vi°/j z,ati zaat. Ii»ti
Prior. obUg Elizabetiue zapad. PHor. oblig. Ferdinandove sov.
Kreditne srečke.....
Budolfove srečke.....
Akcije anglo-avstr. banko . . Tramruway drnst. velj. 170 gld,
Suh BEtice lelemice 100 gld. 10 „-
120 „
a. v. . .
«fl gld.		95
77	n	50
95	n	40
92	n	—
8; 15	I)	—
804	I)	70
119	1	25
	n n	4S l/
5		66
58	n	50
119		_
171	1»	75
9.i	n	30
119	n	35
86	n	85
85	a	85
104	n	—
115		75
lis		75
97	n	70
105	n	50
174	n	50
18		75
124		75
380	a	50
kr.
Ljubljani.
z gonilnimi
Poslano«
Gospodu G. Plecoliju, lekarnarju v
Veliko let uže zdravim mnogo boleznj loki in skoro vedno z najboljšim vspehom.
Mej drugim ordinujem Vašo Francovo 63enc3, ki ima to posebnost, da prouzroča obilno lanraznenja, ne da bi dražila želodec, in čreva, čeprav se rabi dlje časa.
Trst, v oktobru 1882.
I>r. 1'nnlo.
praktičen zdravnik.
Podpisaid s tem potrjujem, da se Francova esenca, ki Jo miivja lekarnar fl. Piecoli v Ljubljani, Raradl BVOJega točnega ko čudovitega učinka po mnogih bolnikih moje tare in okolice v ra/.nili boleznih rabi, vedno s posebnim vspe-hoin; zato Izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zasluženo javno eahvalo.
Pristavljam Se,  do ne mine dneva, ko  bi no prišel kedo k meni po sklenico te čudovite esence, katero imam vedno za svojo in družino rabo pri rokah. Fi a no na (Istra), v oktobru 1882.
Alltoil 1 lus-oeli, župnik-kauonik.
Od Vas dobljenih 12 steklenic Francove esenoe je proti mojej dolgotrajnej bolečini v želodcu, iu tudi gospej Mariji Siiselj, pekarici v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar se Vam najtoploje znhvalini.
Tudi opomnim, da bom Vašo dobro Francovo esenco v teb krajih kar se bo dalo razširjal.
Z odličnim spoštovanjem (G94—3) IMiliu Trellalt,
užitninski agent.
Mokronog, v tebruvarji 1882.
Francova esenca, ki jo izdeluje U. Pleeoll« lekar „pri ange\jiu v Ljuhljani, na Dunajakej cesti, je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovee dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuha, krč, božiast, trebušno iu premenjavno mrzlico, zabusaoje, bemorojide, zlatenico itd. ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 Steklenica LO kr.
Troje novih krasnotiskov!
liiller-jBv Tlieater-Allnim
a 80 kr Prvi 11-3)
aredovan po Klisohnegg-u, vsaki iuchcc jeden vezek gld. 50 kr., 2 mnogimi portreti.
v 25 ves-j kihaUOkr. »viina krasno 1 iskana \ 85 vezkib
Voigt-ov Sangetliiere in Worl uutl Bilil Theodor Korner-jsva dela,
vezki so na ogled.   Naročila sprejema
•I. Grlontiaii v Li)ubl|anl.
• 1______ 1    • ^
TI
blizu farne cerkve vllolicu, postiia Litiju, v ka-
ter«! se j - doslej trši I o, pa je sposobna tudi za 1 rčtuo, iu pa še dva velika, tikoma hš- ležeča (ravnika se proda prosto voljno ia;3O00 gld. Več se i/.\e v V. Mii ller-j e ve 111 a u 110 nee n b u r e a 11 v Ljubljani. (717—2)
50 goldinarjev
po okoliščinah tudi več tistemu, kdor poskrbi bolj So in dobro službo kakega tajnika ali korespondenta ali knjigovodja ali kakerSno si bodi, njegovim zmožnostim primerno — osebi, ki je v najboljši moški dobi, uže mnogo let začasno v službi pri političnem uradu in o prostih urah pa sodelavec pri odvetniku in more uložiti tudi kavcijo, ako je treba.
I Mitični je zmožen slovenskega, nemSkega in italijanskega jezika v govoru in pis ivi, ter popolnem sposoben samostojno voditi vsakovrstna tudi najtežja županijska opravila popolnem sposoben v konceptu, posebno pa v vseh političnih, finančnih in občinskih uradnih zadevah. Zmožen je slednjič vsakovrstne prošnje, pritožbe, ki spadajo v ta delokrog, ter tudi vojaške, obrtnijske, davkovske in drage nloge itd. natančno in i o sirom na vse postavne določbe sestavljati in je dalje tudi v knjigovodstvu popolnem i/, urjen, ter ima za vse navedene stroke najboljša spričevala.
Ponudbe sprejme gospod Anton l agent mestnega užitnega davka (liahnhof, Dodana Nr. 101 v Tr»ni. i 720—1)
Preselitev kupčije.
Jemljem si čast naznanjati velečastitemu občinstvu, da sem se preselil s svojo
trgovino z jermeni in torbami,
v 7jv<>z<1«>. kongresni trir ni. 14.
ter si dovoljujem za prav mnoga naročila priporočati se velečastitemu občinstvu z zagotovilom, da izdelujem prav trdno in dobro, po ungleSkih, traucoskih in dunajskih oblikah. Popravlja se točno in dobro.
Anton ZZošizv
jermenar in torbar.
(710-3)
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
I Nl«*kl<>nicu iia kr.$  še kedaj čuti zobne bolečine ima
iz ust duh. .j, fj. Hotno,
umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—37) pri Dunaj i, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. g»l. Trn-kocieyji in v vseh lekarnab, droguerijali, partenerijah, pro dajalnicab galanterijskih rečij itd. na Kranjskem«
(574—21)
zobe in zobovja!
postavlja po najnovejšem a ni e r i k a n s k e m /istemu O v /la!u,  vuIUiinilu ali ccliilojnlii brez bolečin. '1
IMoillhiru z  '.I nI »no itd
T      Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin T
I zobni zdravnik A. Paichel, t
X poleg llrudeckega mostu, v I. nadstropji. ^
Izdelki, kateri ni|niaJo te poBtavno deponirane varstvene mnitnike, naj se kot pouarejeni koj vrnejo.
Cvet zoper trganje,
po dr. Malici,
je mlin. no najboljše zilrarilo inper />nttin ter lirtmitizi-tn, trffttnjf jio uttiii, holrrin* v kriti ter živcih, otrklitie, otrjile uilc in kit* itd., mulo oosk če ie rabi, pa mina popolnem tr-k- m n-, kar iii)k:i.-n ■•■ obilno /;.liv..l Zahteva nnj ia iitmi ..rvtti MMMf tniii»l'' )"> <lr. Mtiliri" m zrttvrn »t«tj#"«*»m :mimrnjrm ; 1 steklen.ca /SO kr., prnvena prodale samo
lekarna „pri sniiioiMir .1. pl. Trnkoczvja
Varstiena zmnika. na Mestnem tr^u it. 4 ▼ Ljubljani.
Zahvala.
(lospodu J. pl. 'rrnkoe«yju, lekarju v Ljubljani.
Hoja mati so ns prntiii«.k«»J 1»<»I«*kii1 na nogi
Milno Irpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala iu uže več d iij nijso mogli stopati na nogo, spomnim se na Viih «lr. Miilieev protlusKi »vol M ."»O kr. ter si ga nemudoma naročim, bi res, imel je findovit iNpch, da so se po kratkej rabi tega zdravila oprostili niuriiili bolečin. S po])olniin prepričanjem prizmi« um i o rej dr. .Tlnlircv proliiiNki ctft kot izvrstno idru> Ho in ga vsakemu bolniku v jed-nakej bolezni priporočam. V a Sej blagorodnosti pa iztekam ii»jpri»rvuol»o zalivalo, z vsem spoštovanjem udaui Fran Jug, LQ9— 5)                         posestnik v Sniariji p. Olji.
Lepe in  po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
ko z ii bovin o
prodaja
% n i o ii   3ii < j<i. "
(506—57)
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu  gledaliških ulic.
Najstarejša in na j vw* ja lirma
MORIC-a BUM-a
V Krnu
priporoča za prihodnjo sezijo:
to jo 41 M vatlov prave brnske volneni1 robe za celo zimsko obleko, A meter po gl. "J.tU) torej vkup gl. 8.32.
3 metre 30 Cm, prave braake vo'-
Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozdravlja-jočemu pivu, sladnej čokoladi in koncentriranemu sladnemu izločku Iv. Hoffa zahvaliti za ohranitev svojega življenja.
Samoliistno l/.govorjono bcsoilo mnogih ozdravljenih.
ahvala,
l'o Iv. IlufVovoiii  Hbulimm ozdruvljajornm pivu  življtmju  nevarno tfloHllf ulubosti rL'bun<!ga.
Ker jo ta toli izvrsten izumnk uladnoga ozilravljajočoga piva mojo mater ilejitl bi smrti rešil, ponižal hoiii jo lahko n tem z vso odločnostjo v tiikajSnjoj občini in som lahko n svojim popolnim proprii oijnn vsakemu bolniku priporočal ta lok. — Nekemu kmetu, ki jc tožil, da Bati bolečino v jetrah, v želodcu in doloma v plačah tor mo jo vprašal za Bvfct, Bom priporočal, naj rabi to izvrstno slatino pivu. 1'rnsil uniji', naj bi takoj pisal ponj, kar som tudi koj v njcffovoj sobi Htoril, 1'rosim tedaj Vašo bla-goroiljo, da pošljoto kar hitro mogočo 2« sklenic sladnoga piva in 10 zavitkov aladnoga bonbona.
Sv. Jurij i n.i.i Muravom). Josip l'li<- s. nadučitolj.
C. kr. dvornemu založniku množili evropskih suveronov, gospodu
Ivanu HofF-u,
c. kr. komisijskemu svetniku, lastniku c. kr. zlatega križeca za zaslugo s krono, vitezu visocih pruskih in nomških rodov, Dunaj, fabrika I., Orabou-[hof 2., tovarniška Mlogat! Grubou. Itraiiuerstrassu 8.
~CJ"ra>d.ri.o
(629—G)
zdravstveno poročilo.
I>r. Se,> pel. štapski nail/.tlravnik.
».« \ t fVa" IIofrov<, Bladno ozdravljajočo pivo (Mulzoxtract-0o8undhoita-Dior) jo ievraten diiitotičon lok za rokonvalesconte iz toaklli bolnanij, tudi ca na prsih bolno ker ne vzbuja živcev; isto tako so prav poaobno priporoča za bolezni v želodcu in na hiimorrhoiilali.
Manj ko za 2 gld. so no razpošilja.
*"V*\."C' V '^»''IJani: I>etor Lassnlk, speo. trg.; v Boki:
Nik. Pavac.č, drog.; v Gorici: G. Uhristofoletti; v Mariboru: F. P. Holasok,  na glavnem  trgu;  v Ptujl:  J.  Kasimir, V. Sollinschogg; v Colji: .1. KupforBchmidt, I. k ni ar.
Zdravilstveno
parfumerijsko "blago.
Anatherinova ustn^ voda m 60 kr., Zcrtmi prašok a 40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čistenje ust. — Pudra za dame, bela in rožna, izdelana is najfinejše ri/.ne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a 10 kr. in v Akatljicab a 40 kr. Esprit do Essbouquet, Heliotrope, Reseda, Violetto za parfumo-vanje perila, robcev itd., V elegantliih miniatur llaco-nib s kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. Gly-cerin-Creme, posebno vspeSna pri razpokanih ustnah in praskah po roki, l flacon 80 ki. Kadilni papir, vžgan v sobi razširja prijeten duh, 1 zavitek lo kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 kos80kr. Mandeljnovi otrobi, rabljeni mesto mila, store kožo nežno, lino in mehko, 1 zavitek tO kr. — vse to pro-69S   3j dajo in razpošilja
Car. PiCCOli,
lekarnar .,pri angtdji" v Ljubljani na dunajske] e^sti.
3 metre 20 Cm.,
nemi  robo   iz tiue volne, a meter po gl. .'l.tlO, vkup za gl. 11.52.
\ajfin. hruško volneno voha
od gld. 4.50 do gld. S.— per meter.
O mafnn Oi\ l\n    '.....r".i!ivi- «>liv,li
& lin na \yin.^ »HerniPalmerstonsa
zimske suknje a meter po Lrl. LJ.CiO, torej gl. o.TJ: ali
pa i/, bova, bobra, gagknnovegn mahu sli poprečni a meter po gl. 3.—, torej gl. <>.<;<>: zraven 1 meter .'to ein. jtrižastega aH Črtanega brnskega podilva po s_d. i.—, snaia gl. 1.80.
Fme)šo brnsko robo za suk-
w\i\   tudi v vseb barvah, a meter od gl< 8.60 nav-
.1 Bgor do gl, L0.—. 1'odsivno robo a meter od j^l. 8.6( I do gl. ti. —.
lili H I "~\* \ ■ ■ 1 donu, brnske volnene robe sa biafie, per meter po gL 8.—, .stane gl. •i.'!!'.
Pinejša roba za bla6e '
dO   gl. H.-.
Pravi angleški popotniplaidi^
.1 ni. 50 eni. dolgi iti 1 m. UO eni. Široki, od gl. .'1.7.'), gl. 5.—, gl. 6,25, gl. 8.- do gl. 18.-.
Vedno iun \tdiko zalogo v.sakovrs.nega sukna za civilno, vojaško in livrejnp obleko, sukno sa cer kvene potrebe In za biljard, potem koden In menfil-
ki.l'",   kakor  tudi  vsake   barve   ženskega   sukna po
vsakorihej ceni.
NaroČila pošiljajo se tofino proti poštnem povzetji, e«'i«i brea stroškov In se embalaža ne računi. (566—9)
oiM-a/.i i   '.a krojite«' Iraiiko.
TKZASKA hazstayina LOTERIJA. Srečkanje 5. jannvarja.
I. glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 ü gld. 10.000 — t a «ld. 5000 — 6 u gld. 3000 — 15 h gld, 1000 — 30 ä gld. 500 — 50 ii gld. 300 — 50 h gld. 200 — 100 ;i gld. 100 — 200 k gld. 50 — 542 a gld 25, — skupnj
J IOOO dobitkov i/ *^i:t.55^l> goldinarjev
Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh
prodajalnicah lozov.
OcMisi jocliiomii Ložu SO Kr.
Naročila 8 pridjunimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo mi
loterijski oddelek tržaške razstave
l'ia/./.a 4>riiu«le hI. 2 v TrMtu.
Kdor hoče lože razprodajati, obrne naj se takoj na predsto]eöo adreso.
Loži dobivaje se v lijubijaui pri Mlav. krauJsl&eJ eikompt-inj banki, pri «I. €3, Ijiiciiiiiaiiiin, Kdv. flaliru in .lan.
Ev. llucarjovlli naslednikih. (712—ö)
Otvarjenje kupčij«.
Uaojava ae najudaneje naznanjati, da sva
v Ljubljani na voglu mestnega trga hiš. štev. 14 ali pod trančo hiš. štev. 2
ustanovila
kupčijo s platnenim, suhemu svilenim in drugim manufakturnim pa z modnim blagom
na debelo in drobno in jo <M*4to nn. novo založila z največjo skrbnostjo.
Za sedanji letni Čas posebno omenjava najnovejšo kosmato tkanino podobno kožiihovini in palmerston za vrhniko ali plašče gospodom in gospem, ramo izborno blago za suknje, hlače, lovske obleke in dežne plašče, lianeIj za vsako rabo, čisto volnato kasmire — črne in v vseh modnih bedah , vseh vrst iaaet, pliš, bresči, bež in rips, turške longšale, himalaya-, velours- in druge zimske, potem črno kašudr-rute, atlas, brokat. Hatia-merroilIenx, Narak, nuMesM«, vsake vrste psrhsat, najboljše pravo ruinbiirško, irsko in "/< široko platno za posteljno opravo, namizne prte najnovejšega načina, brisače in žepne rnte, najboljši eviri in volno za vezenja — zlasti tudi pottendorfsko in kraljevsko —, raznovrstno najnovejše preproge, kakor jih jo treba po tleh in pred posteljami, potne, poateljsko in konjske udejs in koče, jate in kreton za pohištvo, gradi, lagrinjala itd itd. itd.
1'reenMtito duhovščino opozarjava zlasti na tkanino za cerkveno opravo in vso v to stroko spadajoče blago.
Najpoštenejšo in najcenejšo postrežbo zagotovljaje se nljudno priporočata slavnemu občinstvu (718—1)
KRISPER & URBANC.
"^^^^^^"^^✓"^^^ ^a^f*Na^ ^a^ ^a^ ^^a? ^aT" ^a^^^S^^a^ ^
Zaloga klobukov
Bruseljske tovarniške dražbe za klobuke
v IjMltl.jaiii, grlcdališčne ulice št. 6.
Klobuki iz klobučine
najboljše vrste, najnovejšega izdelka v raznovrstnih bojah, trdi in mehki po 2 gld. 20 kr. (709—2)
WWWWWWWWWWWWW^taf' '^■f <^^- '^^^ -^^"^^ s
,^VV ^^>^^^V^vv ^^V^^^. ^^v.-^^. .^^v .^^v ,^^v .^^v. ^^v.^^. /
Zahvala in priporočilo.
Dne 18. avgusta L I, odstopila aem prostovoljno od graško vzajemne zavarovalnice in sem se na novo zavarovala pri <lwii»»j-»u» j zuvarovnlnej dražbi — za Kranjsko in Spodnje Štajersko zastopano po gospodu Jakob ISobrinu v IJubljanl — za moj malin, hišna in kmetijska poslopja za svoto 3700 gld.
Dne 20. oktobra t. 1. po noči nastal je v malimi ogenj in v kratkem času uničil popolnem malin in hišo.
Današnji dan se je škoda, prouzročena po požaru, od glavnega zastopnika dun»|Nke lavarovalne drnibv gospoda Jakob Dobrina cenila, in izplačala so mi jo svota prouzročene škode popolnem do zadnjega krajcarja v gotovem denarji, brez da bi se mi bilo kaj odtegnilo.
Dolžna ie čutim danajsk«| zavarovalne} družbi in njenemu glavnemu zastopniku gospodu Jakob llobrinu za hitro, točno in popolno izplačilo odškodnine izreči s tem presrčno zahvalo in ob jcduem priporočati ta pošteni zavarovalni zavod vsakemu, kateri hoče biti dobro in sigurno zavarovan, posebno ker 8em se prepričala, da so obrekovanja gospoda zastopnika grask vzajemno zavarovalne družbe I4n-rola IIudablunifrKa t I.jubl|aui o zastopniku dimajNke zavarovalne družbe gospodu Jakob Dobrinu popolnem neutemeljene in ničevo.
Posebno pa sem dunajakej savarovalnej družbi največjo hvalo dolžna, ker je bilo to leto prvo, kar sem bila zavarovana, kakor je to pri tem zavodu običajno, prosto leto in nijsem tedaj plačala nobene zavarovalnine, nego samo neznatni znesek 2 gld. 22 kr. za koleke, a vender se mi jo vsa škoda točno povrnila.
V Tacnu pod Šmarno goro, dne 9. novembra 1882. Potrjujem: S spoštovanjem
Iran Kovač, Iflarijaiia Iflaleiišolt.
župan. (710)
XXXXKXXKXXXXX*X*XKXXXXX*XXX X X K X X X X X X
^£ proste ao najnnen.se izpeljave po iiajuizjiii lauriNKiu ceiinn z garancijo. S Ilnstrovaiii ctiuilniki gratis. (642—12)
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxx
XTj-4t« novijono 1. lS^tT'.
J. J. N AGLAS-ova
i
X
X
tovarna za pohištvo *
Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor),
x x
X
sprejema kompletne oprave za bulo, Mtuiiovuujn in bolele nd najbolj pri-proste do najfinejšo izpeljave po iinjui/jili liihriškiU eeuub z garancijo.
Is
|j LUT R EIN IG U NGS PIL L EN
V I^3"CL"blja,rxi, Jivllestra-I trg: st_ "7,
priporoča za
jesensko in zimsko saisijo
svojo bogato zalogo (689 — 3)
tfolot n ¡1 i\\   m» (rnena   z rokavi ali brez njih, naprsnikov, podjopičov ICIU VII1KU V  /j<1 gUapt*. iz štruka, Merino-volne in svilnega finiša, hlae iz štruka in s podšivko, kikelj iz kuštra, nogovic, dokolenie, suknjenih rokovie, zapestnikov, frou-frou-pokrival, ovratnikov in naročk;
lovskih telovnikov za gospode, V$£ti!^yB*£$S£
svilnega (iniša, pavole, podjopičev in hlač, pasic, suknjenih rokovie, zapestnikov, nogovic in ponočnih kap;
(.J,,, „: j ... i\t*»£\\r£!k   z rokavi, pisanih štrukovih jopičev in oblek,
IClUvIIlItUi   LO> IHMMVt, belih in pisanih podjopičev, "čepic, suknjenih rokovie, zapestnikov, nogovic in dokolenie.
Prava bela „kraljevska" volna, bela, pisana volna za pletenje, pavola in ovčja volna; najboljši izdelek; kraljevski eviren za vezenje, 8 dratovna volna za koltre; eviren za šivalne stroje z znamki: slona, sidra in leva itd. itd.; pregrinjala iz tulja, domači in inozemski rouleaux za okna.
F17/I al Iti \v <m/ilm> vnlna   iz Blavnoznane tovarne II. Bohmidta v bdi* iiu i/j gU£UlH3 vunir, Bemdi, izvrstni proti protlnnIn trganja, olje, sprit, podmetek, podjopiee za gospe iu gospode, svitice, rokov" npgovioe žensko in niožko, uložni podplati, prav po nizkej ceni.
Jloljni ...i \s,ii podobnih Lsdelkor, nimajo t«> past i lj o nič. skmtljivrf/n r> .srbi; ■najusiirnnvjr. mc rabijo /.opor bolr/.ni v nr^aiiili upodnjoga ilola telesa, menjalno mrzlico, bolezni vprnili, na koži, na očeb, v niozjimib in umih, lopa Otročja i" žensko bolezni; Ciatijo kri in loliko odpravljajo blato. Nij ga adravila, ki bi bilo boljšo in pri tem popolnem neškodljivo zopor
uživajo Jih rudi tudi otroci. To pile so odlikovano s Jako
Rotovi vir vsob bolemlj. Iv.-i častiiim pismom »/»«oritega * QmW Jfdna akattjica .s 1.1
hi) posadk
ritiii/.-ti l'iU<u ptimiil rr/Jti t.l I.-r.
i tj,i t.', kr. — Zit vi tik, onrm sktifljir skii/HiJ, I'JO jtil, vrljn
mamo l t/l<t. «. v. (705—2)
Svarjenje
m rst rr>iv kupni.
(1 In ni 11 za t nif a mi 1 tulili J i ili-r J'lnnkrii- miif
]    Vnuku nkatljicu, Ivi ininalir.....        . I/mt/ii-kr zuin
■   /filii/iii   I./apol,t iu   na  zadnjnj   utrnili misr na»»"'•, jr  ]>oiiiirijni ■•, tor   svarimo,  j»aj bo no"
K II |. lil>'.
1'n^ili M utoni dobrO, itn kdo lir ilolii .stnh,i/u. 1%OWpMv-iiff/n nli r, In sl.iiilljivrffii izttrtktt.   VHakdo naj izrucno Mnteva •      Anisti-imirili      i.itlirtiiiih ;»«7, to iuinjo na zuvitku tur navodilu zii rabo jioli-f/ stojrri poilpin. r Apotbeko ..runi tiritii/rn  LrojiolU" doa /Vi. Smsliin,  Slaift, Jirkr Sfiirifi-lf/njiHi:   Za 1 gld. ir> kr. poiljcnio franko judou zavitok.
izboljšanje šiv. strojev.
JAX,
Ces. kralj, privilegij za ^fimlK&t
IYAN
Najstarejša in največja trgovina s šivalnimi stroji
v Gorenjej Avstriji, na Solnograškein, Štajerskem in Kranjskem.
~V  5B«,lo«yi HO
šivalni stroji vsake vrste,
za družino in rokodelce, sploh za vse načine šivanja. Stroji za plelenje in vezenje;
za izdeloviuije  rokovie in Hluiunikov*  HedLlarNki in jermeimr-Nki šivalni
si roj i ter vsako bazo novi šivalni stroji, naj so jim pravi kakorkoli.
Izdelujejo se podnožja in posamezni deli strojevi. — Prodajajo
se sivanke, eviren in olje. (659—3)
Tudi stroji, kateri nijso bili kupljeni iz te zaloge, so sprejemajo v popravo.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".