Katollsk cerkven list, TečfU TEM M. V Ljubljani 13. grudna 1855. M Ant .»O. Hift £ir(jenja. kakor je napisan r Himu r pisarniei svet. očeta papeža, in šaro/jo naukov, A7 /?/< sa r.vcr/i .v/<7 m //M(/< izbrane obsega, od ondod v mnoge kraje in jezike prenesen in prestavljen. Kujfu zaupaj. Mol' pogosto. lireli odverni. Honi/.en lioil'. Se ImiJ velir s«. Mir spoštuj. Hoslušaj tlosi . Ijnvori mal'. Skrivnost za»nni. Hrene«* enake. Manjši \ar". Mocnej'm jenjuj. Ilolinusl spolnuj. \ se stori ber*. Ke\ne sprejmuj. Hofodb se «lrr*'. Holerpi rud. Se smeri* spomnuj. X. Pismo nelirtatijiga iluhomiga očeta fluiioriti itčeri. Hči v Kristusu! Kak« poroden in zapeljiv je svet, ven«, lie ti je znano. Nesrečna je tista duša, ktera preveč v svet zaupa, pa tudi nesrečna je tista, ktera preveliko zaupanje na svojiga duliovniga očeta (spovednika ) stavi, tako de ne more svojiga serca od svojiga duliovniga očeta odtergali, ker grozno lahko se zgodi, de to sicer pobožno nagnjenje bo sčasa-ma posvetno, in po tem takim zmotnjava na potu zvoličanja. To je gotova resnica, in če je ti ne spoznaš, si na potu zvoličanja slepa in nesrečna duša. — Hogoljubna in bogaboječa duša mora Hoga tako le prositi: Večni Hog, pred tvojimi očmi ni ničskritiga, ti nar bolj veš, ali je ta duhovni vodnik moje vesti, ki ga imam, k niojimu zveličanju ali ne; če je k niojimu zveličanju. ohrani me pri njem, če pa ne, odverni me po tvoji previdnosti od njega. Ljuba hči! \e po meni, ampak z gnado lložjo si ti to kar si; kaj te tedej moti, de ti svojiga serca od mene odtergati ne moreš? Ali ne veš, če Hoga imaš, de vse imaš in po tem takim tudi mene imaš, če pa Hoga zgubiš, vse zgubiš, in tudi mene, ker jest ne išem ne tebe, ne družili, ampak le Hoga samiga in pa zvoličanja vsili. Hog tedej, ne jest, naj bo tvoje zaupanje in plačilo; verzi vso svojo skerb na Gospoda, in on bo tebe oskerbel; veseli se vselej le v Gospodu samim, Njega samiga iši, in potlej bo tvoje plačilo obilno v nebesih. Bog nam je telesne starše dal, in če se tudi deleč od njih ločimo, vender vedno naši starši ostanejo; tega ali uniga duliovniga očeta pa nam je navadno le za nekoliko časa odločil, in kadar mu Hog njega odvzame, mu tudi skerb in dolžnost, nas voditi, odvzame, in nam druziga domesti. Ti si se bila v mojo voditev podala, in jest mislim, de si bila to le zavoljo Boga storila. Čez Heguia rifae, inseripta Romae in Cancett. Pa pa ti,. afgue ob se-b eta. tjuae pro otnni hominum statu compleetitur, doeumenta, inde in rarias regiones et tinguas transtata. Fide lleo. Ilir s»epe prrees. Heeeula i-avelu. Sis humilis. Harem dilice. Ma£tia fuce. Multa audi. Ilir pa ura. Taee srcreU. Minori Harcito. Majori redilo. Krrtn parim. 1'ropria fae. \e ili lir r opus. Sis ai-i|uus rcno. Haela tuere. Hali di»ce. Memeiilo umri. eno leto sim te kakor tvoj duhovni oče vodil; kako pa de sim te vodil, je le Bogu znano; Bog daj, de bi bilo tebi in meni v zveličanje! lTpam, de si lep sad pokore obrodila; tode iz {••ojiga obnašanja hi sklenil, de neke teme so še v tebi ostale, ktere se zdaj hočejo v tebi razširjati, in če jih skorej od sebe ne prožoneš, se bodo gotovo v tebi razširile, in te bodo na potu tvojiga zvoličanja zmotilo. Teh zmot pa ne moreš drugači pregnati, kakor de se popolnama v vodstvo svojiga z d a n j i g a spovednik a i n d u h o v n i g a očeta podaš, in mu svoje seree odkrivaš iu slabosti obtožuješ, kakor meni popred. Ti sicer praviš , do ni pri njem takošne ojstrosti, kakoršna je pri meni bila: pa le razodoni njemu svoje seree, odkri nm svoje nagnjenja, in boš zadosti ojstrosti od njega skusila, in če je tudi ne skusiš, pomisli, de niso vsi časi enaki; čas je ojstrih in čas mehkih besedi; morebiti, ko bi tudi jest hil pri tebi listal, bi ne bi! zdaj več tako ojster. Tudi deli Bog razločne darove, in včasi človeka z nekoliko veči ojstrostjo, včasi s pohlevnostjo in dobroto k pokori budi, in vabi, po stopinjah čednosti dalje iti. Nikar ne glej tolikanj le na same besede, ampak preniiš-Ijuj vedno, kaj ti Bog po besedah tvojiga duliovniga očeta govori. Zatri tedej svoje nagnjenje do meno, premaguj so in Boga zalivali, de te je s takim očetam proskorbel. Praviš, de bi rada na božjo pot šla. Kar mene tiče, utegneš iti, ali pa ne; opomnim te pa, de brez dovoljenja tvojiga vodnika in zvestiga pastirja nikar ne hodi: če ti ne dovoli, bodi mu pokorna: pokoršina je bolj Bogu dopadlji-va kakor darovi. Ti bi rada z menoj govorila, pa jest te ne morem zagotoviti, če boš ali ne, ker o nedeljah in praznikih sim veči dol v cerkvi in pri svojih duhovnih opravilih, in na teh mi mora biti ver ležeče, kakor na tvojim govorjenji. Praviš, de n.-as meni neke reči povedati, kterih nobenimu drugimu ne moreš ali nočeš povedati. Če so te reči v tvoje dušno zveličanje, si jih dolžna svojimu duhovnimu očetu razodeti, in gorje tebi, če jih pred njim skrivaš. Zakaj duša, ki ni odkritoserčna proti svojimu spovedniku, je v veliki nevarnosti, od Boga zapušena biti; in ako je do eniga odkritoserčna, do druziga pa ne, je to slabo znamnje, de ne iše prav v resnici svojiga zveličanja. Kar uno tvojo tovaršico zadene, je vam nisim vsem v zgled dai; vem, kaj je ona bila, pa ne vem, kaj je zdaj; to pa vender vem, de njeno premagovanje je bilo veliko, in čudovitno njeno spreobernjenje; tebi sim jo le v tem v zgled dal, de, kakor ona po meni ne žaluje, in se je popolnama v ti reči v Božjo voljo vdala, tako se tudi ti podaj. Ako pa ti nad njo kako slabost ali napako zapaziš, glej de jo v ponižnosti poboljšaš; ne glej tolikanj na njene pogreške, ampak veliko več, kar je dohriga nad njo, in misli, de imaš ti tudi nad seboj dovolj slabost iu pregreškov, in bodi med vsimi nar manjši, ker keršanski duh nas uči, dc naj sami sebe za nevredne hlapce in dekle štejemo, nad svojim bližnjim pa Ic dobro glejmo in eden druziga butaro nosimo, ker Bog nas je zato na ta svet vstvaril, dc hi eden drugimu v nebesa priti pomagali. Jest une nič bolj ne čislam kot tebe, to kar jest pri vama čislam, so vajne duše, ktere so za nebesa vstvar-jene. Vem pa, de ti in una, dokler sim bil ondi, ste bile polne prazniga prilizovanja. Moje posle oje opominovanje je pa to: Živi v miru: ljubi Boga in bližnjiga: stori in terpi vse voljno zavolj Boga, in njegova sveta volja naj bo tudi tvoja volja: prenašaj s poterpcžljivostjo pre-greške svojiga bližnjigi: ne glej na spačeni svet: Boga se nar bolj hoj: bodi ponižna, pokorna, krotka, trezna, čista, miloserčoa in pravična; nikar nc zaupaj sama nase, ne name, ne v kakiga druziga človeka, ampak le v milostljiviga Boga, in pogo-stama se priporočuj Marii brez madeža spočeti Devici! Svoje serce vse in popolnama Jezusu zroči in boš mir našla. Moli zame in bodi vselej vesela v Gospodu Jezusu Kristusu: mir božji bodi s taboj in moj mašnikov žegen. J. O. Lcpstanski. Imenitno*! in veliko spoštovanje ftevištra. Imeniten i ra visoko spoštovan je bil deviški stan že pri Rimljanih veliko let pred Kristusovim prihodam na svet. Ktere so hotle device ostati, so bile v posebno hišo sprejete, in ker so boginjo Vesto kakor boginjo devic častile, so bile vestaline imenovane. Te vestaline ali device so bile tako v časti, de je bil k smerti obsojen, kdor se je pre-derznil, jih k nečistimu djanju zapeljati. Ali še vso veči vrednost imajo device v Kristusu. ki ne častc take boginje, in se nji ne posvečujejo, — ampak Kristusa častijo, in so njemu posvečene. On hoče njih ženin biti. In ako njemu stanovitno zveste in pobožne device ostanejo, bodo v nebesih pred vsimi drugimi svetniki in svetnicami še posebno čast zadobile — ovenčane bodo namreč v belih dolgih oblačilih, za Jezusam Jagnjetam Božjim hodile in vsim drugim neznano pesem pele. O vsih časih je bilo tedej Bogu posvečenih devic, posebno pa v pervih stoletjih keršanstva, dokler ni bilo še samostanov. — One so bile cvetje sv. katol. cerkve. — Devištvo so toliko cenile, de so rade, prav rade vse, še svoje življenje devištvu v dir prine«|«\ — To je hil Bogu gotovo nar pri- jetniši dar. Srečniši so so štele neveste Jezusove biti, kakor ko bi bile na kraljev sedež povzdig-njene. Jezus se jim je večkrat prečudno razodeval, in ž njimi govoril, in angele jim je večkrat v to-varšijo dajal. — Koliko dopadajenje je mogel Jezus nad njimi imeti! Sveti cerkveni očetje, kakor sv. Hieronim, sv. Avguštin, sv. Ciprijan, sv. Krizostom, sv. Ambrož itd. so jim vodila svetiga življenja dajali, nekteri tudi cele bukve od devištva spisali. Skerbni, skerbni so bili za ohranjenje njih devištva, njih čistiga, ne-omadežaniga življenja. In skoz vse čase je bila sv. katoliška cerkev skerbno vneta za deviški spol, — rada je vidila, dc so se resnično pobožne iz ljubezni do Boga in do lepiga devištva z obljubo zavezale, vedno deviško živeti. Tudi je z veseljem vidila, de so samostane za device napravljali, in device v tiste sprejemali, ki so Božji poklic do devištva v sebi čutile. - - Pa vse ne morejo v samostane iti, in tudi veliko jih je, ki še zanje niso: torej so bile in so še device med svetam, ki so si ravno tako Jezusa za svojiga ženina z volile. Tedej ni dvomiti, de je še zmiram več devic in nevest Kristusovih, ki med svetam žive, kakor unih, ki so v samostanih. Vender nektere so od Boga za zakonski stan poklicane, ker tudi ta stan je svet in Bogu dopad-ijiv, in mora tudi biti na svetu ; ali vender če hočejo device v svojim prihounjim zakonskim stanu srečne biti in sebe, svojiga moža in otroke zveličati, je potrebno, de se že pred zakonskim slanam lepo, deviško, pobožno vedejo in žive. Device pa, ki hočejo vedno device ostati in Kristusove neveste biti, ali med svetam ali v kakim samostanu, kakor tudi device, ki hočejo kdaj v zakonski stan stopiti, potrebujejo mnogih vodil, ninogiga podučevanja, kakoršniga ni mogoče povsod najti. — Potrebne so bukve, ki bi mnogotere vodila mnogotero pudučevanje, premišljevanje itd. narekovale. Pa takih bukev je malo v slovenskim jeziku; prav za prav dozdej še ni bilo nobenih vsim okolišinam devic popolnama primernih. Ali zdaj le so prišle nove bukve na svitlo, zares zaklad dražili biserov za device, pod naslovam: Nevesta Kristusova, ali p o d u č n c i n m o I i t c v n c b u k v e z a pobožne keršanske device. Koristniših bukev pač ni treba devicam iskati, ki zares pobožno živeti hočejo, ker one so šola vsih čednost, posebno pa keršanskiga devištva. V njih ho keršanska devica najdla, karkoli je zanjo potrebniga. Učila se bo: kaj je molitev, kako različna, potrebna je; kakošna naj bo in kam naj se vedno obrača. — Kako je treba dragi čas obračati, kako vsako opravilo za-služljivo storiti, jutrenjo molitev, premišljevanja za vsaki dan v tednu; svete misli in zdihljeji pri mnozih opravilih in priložnostih dneva: večerne molitve, nauk in molitve pri štirih sv. mašah ; kako se pri sv. spovedi zaderži, kako, kolikrat in kdaj sv. obhajilo prejemaj: - molitve in kratke premišljevanja za vse praznike cerkveniga leta: kaj je prava pobožnost, kako jc potrebna in kako doseči keršansko popolnost; — kaj je perva, druga, tretja stopnja popolnosti; odpustljivih grehov se očiševati, pomočke zoper hude navade; — zate-rati svojoljubnost: Boga si povsod in vselej pričujočima misliti: učila se boš Marijo, ki je ogledalo vsih čednost, posnemati; premišljevanje Mtriinih čednost je tako vversteno. de so 1. postavljene čednosti za pervenke, g. za popofniši, 3. pa za še popol-niši device. — Učila se hoš: svoj poklic spoznati, ki te Bog k vednimu devištvu, ("nad svetam ali v kakim samostanu,) ali pa k zakonskimu življenju klice; najdla boš vodila k vsakimu poklicu. — K zadnjim je šepridjan: Sv. Križev pot; bukve sklepajo sv. duhovne pesmi za device. Kako močno bo devici ustreženo v enih bukvah vse potrebne vodila imeti, povsod nar lepši podučeni biti. V teh bukvah povsod Kristus Gospod s svojo duhovno hčerjo govori in jo podučuje; On ji vse razlaga, vse dvome odjemlje ji nar krepkeji pripomočke naznanuje, ji daje znamnja za to in to; jo uči pravo pobožnost; jo uči čednosti; jo očišu-je njenih navadnih grehov, pregreškov in slabost, jo uči popolnosti i. t. d. Devica bo najdla v teh bukvah nar lepši ogledalo vsih čednost. Te bukve jo bodo soznanile z znamnji, ktere mora imeti če hoče deviški stan zvoliti — ktere, če hoče v samostan iti, ktere, če hoče v zakonski stan stopiti. (K. si.) Perzijansko in katoliška cerkev r ti fiersari ob rasnih časih. Sedanje Perzijansko — Perzija, tudi Iran imenovano,'šteje do li milijonov ljudi, in obseže komaj tretji del tega, kar je v stari zavezi pod kraljico Estero Perzijansko bilo, ako ravno je ta tretji del še zmiram dvakrat večji od vse Nemčije. — Že djanj a apost. 2,9. nam povedo, de so Par-tjani, Mcdjani in Elamljani, to je, pravi Per-zijani, slišali v Jeruzalemu v dan prihoda s. Duha aposteljne pridigovati velike dela Božje — vero v Jezusa Kristusa. Po ustnim izročilu sta sv. apo-steljna Simon in Juda Tadej v Perzii sv. evangeli pridigovala z velikim pospeham in tam tudi venec marternikov dosegla. 31ares, učenec Adeja, kteri je bil izmed 72 Jezusovih učeneov, je v glavnim mestu Selevcii-Ktesifon-u 33 let delal v vinogradu Jezusovim in tavžente judov in maliko-vavcov spreobernil. Partjanski kralj Artaban in nasledniki iz njegove rodovinc niso kristjanam zo-pervali; torej je keršanska vera lepo napredovala, po vsih večjih mestih so bili škofje z obilno duhov-šino: v glavnim mestu Ktcsifonu je bil pervak ("pri— mas) vsiga Jutroviga unkraj rek Evfrata in Tigri-de. — Ali po neizvedljivih Božjih sklepih se ta velika jutrova deržava ni nikoli popolnama jarmu Kri-stusovimu podvergla, temuč luč sv. vere je bila dolgo časa strašno preganjana, tako de je Perzijansko še dan današnji skorej goli plen teme, nevere fmohamedanske) in divjosti. V 1. 226 se je nova kraljeva rodovina perzi-janskiga prestola polastila. Kralji te hiše so iskali slavo nekdanjih prednikov Čira, Darija i. d.: hotli so oživiti češenje solnca, ki so ga le-ti malikovali, in so ravno za tega voljo keršansko vero z nar hujšimi mukami preganjali. Verh tega so tudi Judje, kterih je bilo po Perzijanskim silo veliko, kralje zoper kristjane šuntali. Kralj Sapor II. (Sabur) je 1.341 baklo preganjanja vzdignil, in kri kristjanov je tekla noter do njegove smerti I. 379. Od perviga so bili morjeni le škofje in mašniki in cerkve razderane. Ne le magi (solnčni popi), ampak tudi Judje so liitli razdjati keršanske cerkve, kjer koli so jih našli. Sv. Simeon, veliki škof slovečih mest, Sclevcije in Ktesifona, ktere je samo reka Tigrida ločila, in sto druzih škofov in duhovnov je bilo obglavljenih. Kadar so sv. Simeona spred kralja v ječo peljali, je stari mož po imenu llstazades pred njim pokleknil in ga pozdravil; ali Si- meon ga ojstro posvari in svoj obraz od njega proč odvernc. llstazades je bil namreč odgojitelj Sapo-rov in njegov veliki ključar: bil je on kristjan, ali, de bi kralju dopadel, se jc dal premotiti, de je solnce molil. — Viditi, de sv. Simeon zanj ne mara, je s solznimi očmi zavpil: „0 gorje meni! ako me že to tako boli, ko mi je Simeon svojo nezadovoljnost pokazal; kako bom še le prestal pred jezo samiga Boga, kteriga sim zatajil*. — Ta obnaša sv. marternika Simeona in zaderžanje kraljeviga ključarja ste vredne resniga prevdarka v naši domovini, ko je to jesen Ljubljano solza vredna pergod-ba zadela, de je eden njenih stanovitnih prebivaveov in oče več otrok s svojo soprugo edino zveličavno katoliško cerkev, v kteri je hil rojen in zrejen, zapustiti in k protestantam prestopiti se oglasil! Vsak odpad od katoliške cerkve, naj se zgodi ali k nevernikam ali k krivovcrcam. je strašan greli. Sv. Pavel piše (Gal. 1, 0—9.), de je le En evangeli in ni druziga. So pa eni, kteri hočejo preverniti evangeli Kristusov. Pa ako bi mi sami, ali angel iz nebes vam kaj oznanoval zunaj tiga, kar smo vam oznanovali, naj bo preklet. — Ako bo vam kdo drugi evangeli oznanoval, kakor ste ga prejeli, naj bo preklet. Tinin primerjeni reki so tudi: Mat. o, 19. Hebr. 10, 26-29. Petr. 2, 15. 17. 21. i. t. d. llstazades se zdaj obleče v obleko žalovanja. Sapor ga ukaže pred se perpeljati in ga vpraša, kakošna nesreča se mu je doma pcrmerila, de tako žaluje? Nikakoršna ne, jc on odgovoril: ali Bog hotel, de bi bil jest padel v brezno vsiga hudiga, namesti tega kar se mi je pergodilo. Smerti sim vreden, ker sim zatajil Jezusa Kristusa. Ker Sapor z vsim pergovarjanjem starčka ne more k novi zatajbi premotiti, ga obsodi k smerti, de bo ob glavo djan. Kadar je imel k smerti peljan biti. jc še kralju prošnjo sporočil, naj da razglasiti, de jc to krivo njegove smerti, ker se noče keršanski veri odpovedati. Kralj jc to storil, češ: smert tega moža bo druge kristjane bolj ustrašila. INtaza-des pa je želel s tim razglašam popraviti pohujšanje, ktero je bil s poprejšnjim odpadam drugim dal. Veliki četertik je bil obglavljen. — Sveti Simeon je v ječi z veseljem zvedil smert ključarjevo. Drugi dan — ravno veiiki petek, je bil tudi on sam k smerti peljan. Sto oseb je bilo na moriše gnanih; Simeon jih opominja k sereno*ti; vsi so bili pred njegovimi očmi obglavljeni. Na zad-Bje je peršia versta nanj in njegova dva mašnika Obdekala in Ananija. Ananija se je pred rahel jnam ves tresel: zakaj če je bil iudi duh voljan, meso je bilo slabo. Pusiki, glavar kraljevih delavcov, je zavpil: Ananija! zami-ži malo in bodi serčan. čez trenutek boš vidil luč Jezusa Kristusa. Berž so tiga vradnika k kralju peljali, kjer je poterdil, de je kristjan. Kralj ga obsodi k strašni smerti: -prerezali so mu gerlo in skozi rano jezik ven od-tcrgali! Pusiki je imel hčer, ktera je bila Bogu vedno divištvo obljubila. Tudi njo so na moriše perpeljali, kjer je dobila venec marternikov. se tisti dan . ko je bil sv. Simeon umorjen, 17. mal. travna 341 je Sapor zapovedal, ne le duhovnov. ampak kristjane brez razločka moriti. Čez 16.000 jih je bilo vsmertenih. Med tirni ste bile divica Tarba, Simeonova sestra, druga sestra, ki je bila vdova, in njih dekla. Judje so bih kralja nalagali, de so te ženske kraljici bolezen naredile. Tarba je bila sosebno čedne postave. Mav-ptas, vikši solnčnih duhovnikov, in njen sodnik , ji torej sporoči. dr hoče nji in njenim tovaršicam omadežaniga sf očetja Marije De* ee. kakor ludi on h v opnm n hrabrila škofa ll> rmana V.karja. in rokodelske družbe. Kdor bi teh ali ii n h h«tel. jh lahko dobi pri vredništvu „Danicea. — Oa enim nam je bilo naznanjeno, de se ra\no tam napratija svetinja v spomin pogodbe, ki so jo bili sveti ore z našim svillim cesarjem 18. \elic;ga serpana skle-i<;l» Ako bi ni jo kdo hotel omisliti, naj vredništvu Danec o preliki naznani. - Sedma pola II harjevih svetih pesem se tiska, in bo kmal« dobili. Obsega božične. — Cena 15 kr. Iz ('clnrra se piše v Oglat-nik, de se ho ..Prijatel- vprih«dnje imenoval: vxlorenxki prijatel za eer-licr, soln, in itn m". Hazdelik rrerker" bo prinašal popolnarna izdelane pridige za vsak mesec popred; raz-delik „solau je za šolske sostavbe: „domu pa bo obsegal povesti, potopise. m»stavke iz zgodovine, naravoslovja. zemljop>» itd.. slovstvene reči. razne drobtinice in v-e. kar društvo tiče. „l.ve, /tar je -zoper rero a ti lepo za rima n ie. ali l;ar hi moglo ki>qa pobu j-sati ali moliti, nima mesta r slurenskim prijatlu nikakor nr". O I društva hv. M»h >rja pop« Inuma ločen, bo izhajal t5. <1*11 vsaeiga mesca, za pol pole veči meni do-adamiga. Ve'ja za celo leto po pošli 2 gold. 30 kr. Vošiin«» novimu ..I* ijatlu'\ de bi svojo si odmenjeno na'«•£•! dosegal, i»s imeli b mo v re-n et koristiti in potrebni slov*iisk Int. kakorsinga ni to slehern rad t»-g-nd za t>» majhno narotn n«. Iz (ioriee. Mars kterimu znaneo in spoštovavcu O. Klara Vaskotti-ta bo veliko veselje napravila novica, de ie '-7. kimotra imeuovaniga očeta častniga uda izvolil zgodovinski oddelek c. k. m<>rav. silez. družbe v pospeševanje kmetijstva, natoro- in zemljoznanstva. iz Tersta. 1. giulna je nadvojvida Ferdinand po Hvoj;m « zdravljenji mednima županu zročil dve obligacii, po t (UMI gold. in naročil, de naj se obresti obračajo v podporo ene revniši stanovitne deržine teržaškiga mesta, in sicer. kteri bo me-tno spredni^tvo to dobrot«) odločilo. c 5. gruilna. - a—. Leta* bomo praznik neoma-dežvaniga spotit a Marije Device sosebno slovesno obhajali. Naš prečastiti gospod škof so za to 5- 6 ptu-j h pridigarjev povabili, med njimi eniga jezuita. Priti ge pa b d» v vsih farn h cerkvah skozi vso osmino z.utrej in popoldne v laškim, sovenskim in nemškim jeziku. V vsih cerkvah bodo tudi ob 4 popoldne sv. ro-ženkranc in litanije z žrgnam. Bog daj, de bi se verni teh slovesnost pridno vdeltževali. sv. zakramente vred-r.o prijemali, in de bi zumogli po priprošnji Marije De\:ce I rez madeža izvirniga greha spočete posvečeni, v stanu gnade Božje z veselim sercani obhajati prihod našiga Gospoda Jezu-a Kristusa! Mtnzfjleri po kevsanskhn sretu. Zagrebški vikši šk« f so darovali: Ondotni za-kladn:ci /a »lin^mogle «!uh »vne 20.000 gld.. za zagreb- ško sirotišnico 20,000 in za požeško 20,000 gld.; zraven tega so za pripravo primerniga stanovanja za hra-niše malih zraven samostana usmiljenih sester darovali 3500 gold. Malo poprej so bili podarili imenitne zneske za nesrečne otroke in rokodelsko društvo. Na Dunaji izhaja od 1. vel. serpana 1854 sem časnik katoliškiga slovstva (Hie katbolisebe Literatur" zeitung^). ki se posebno duhovnam priporočuje, kterim je mar za novejši bogoslovske dela. V njem se namreč vse, kar novo slovstvo zadeva, mirno in tehtno preso-juje; torej bravei lahko ve, kterih nov.h bukev naj si omisli, de mu bodo res v prid. Celoletna naročnina jo le 7 gold. Dobro znani časnik ,,Der Oesterreichische Volks-freunld. v sre-bermh dvajseticah naprej odrajtati. Odhod iz Tersta je v pervi polovici svečana. V B r ig i 11 e n a u-u na Dunaji je napravila Se-verinova družba dečinsko opravilno ali delavno naredbo; 40 fantičev je sprejetih, kteri se pod \ednini nadzor-stvam učijo ročnih del, pa tudi risati, peti in druzih koristnih vednost. Ako bi bila v vsakim mestu naprava, ktera bi postopavue otroke sprejemala, bi bilo gotovo veliko manj tatov, potepuhov in druzih na«dežnikov občinske družbe, zlasti tudi manj zanemarjen h kristjanov. Na Dunaji je nedavno v katoliško cerkev prestopil pisavec Dr. Herman Mtvnert. VeMki novi zvon v Ostrigonu, na Dunaji vlit, vaga 105 centov. .,Slovenske novinv'4 opominjajo, dc «e blža lOOOletni god vere Kristusove na Slovenskim , Češkim in Moravski m in se bo obhajal že čez 6 let, de je tedaj treba pom s iti, kako bi se tavžentletni spomin sv. vere vredno obhajal. Nemški narod de nam je dal It las z veličan-skimi slavnostmi sv. Bonifacija po nemških mestih jasin zgled, koliko nam je za leto 18<»2 storiti, de nas ne b«ido po pravici zadele očitanja nehvaltžnosti do ss. Cirila in Metoda. — M* za svojo stran bi želeli zlasti, de bi se bratovšina ss. Cirila in Metoila še bolj oživila in razširjala, kar bi b Ii živi spominki, ki j h vsaki, ki je vanjo zapisan, vedno seboj nosi. Vidili je, de se cesarju Aleksandru nekoliko serce meči za katoliško cerkev na Ku-ovHkim, kdo bo dvomil, de je tudi k temu molitev te bratovšine pripomogla, in de bi še le več sprosili. ako bi več prosi\c«»v bilo? Tudi bi se ložej pri sv. Jožefu kje kak spomin ali slovesnost za ta lepi god napravila, ako bi se jih veliko zarisovalo in bi, kteri ložej premorejo, za podobico bratovšine o ti priliki kak belič več vergli. Vender je poglavitna reč le molitev, de bi zmago dosegli, ne toliko nad vojsko v Krimu, kolikor nad serca. ki so v zmoti zapopadene iu bi z majhnim trudam lahko spregledale. Oni so naši bratje, nam mora veliko ležeče biti. de bi spoznali in se zveličali. V Kolinu so napravili bratovšino ali zbor Božjiga groba, kteri bo podperal mašnike in cerkvene naprave v sveti zemlji in napravljal romanja v sveto zemljo k Božjimu grobu in na druge svete meda. V Komu so umerli 14. p. m. prečastiti škof Karol Humano.