Izhaja vsako sreda Ceno: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, Inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. Cene Jnserrtom: cela Btraa Din 2000.—, pol strani Din 1000.--* četrt strani Din 500.—, */• strani Din 250.—, V« strani Din 125.-H, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. LIST LJUDSTVU V FOUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Zdravljenje svetovne bolezni. Bolan človek hrepeni po ozdravljenju. Narava se trudi, da izloči iz sebe vse bolezenske ikali in snovi. Če lastna moč ne zadostuje več, se pokliče na pomoč zdravnik, da bolnika preišče ter predpiše sredstva zoper bolezen. In ako eden zdravnik ne zadostuje, se jih zbere več, da na skupnem posvetu pretresejo stanje bolnikovo ter sklenejo čim učinkovitejši način zdravljenja. V Londonu so se sestali zdravnikL V Londonu sedaj zboruje zbor zdravnikov. Svoje vrste zdravniki so. Niso iz-študirani medicinci, marveč so državniki, politiki, gospodarski in finančni strokovnjaki.Bolnik je človeštvo, porazdeljeno na razne narode in države. Bolezen je gospodarska kriza, ki tlači vse narode, velike in majhne, ki pritiska na ,vse države, agrarne in industrijske. V pondeljek, 12. junija, so se zbrali iz vseh delov sveta, da se posvetujejo med se-iboj, kako bi se dala gospodarska kriza če ne odstraniti, pa vsaj omiliti. Predpriprave za največjo svetovno konferenco. To je že druga gospodarska svetovna konferenca po svetovni vojna. Prva je bila spomladi 1922. Ni imela zaželjene-ga uspeha, ker ni mogla izgladiti velikih gospodarskih, odnosno trgovskih nasprotstev, ki so se že takrat pojavila med posameznimi državami. Ker so se potem razmere slabšale od leta do leta, ■je Anglija, ki ni izgubila zaupanja v mednarodno vzajemnost, sprožila misel nove svetovne gospodarske konference. Na konferenci v Lozani (v Švici) je bil lansko leto sprejet ta-le angleški predlog: »Vlade naj se povabijo h konferenci, da sklenejo potrebne naredbe in določijo sredstva za odstranitev gospodarskih in finančnih težav, katere so povzročile ter vzdržujejo krizo, ki na njej trpi svet.« Zveza narodov se je zavzela za ta angleški predlog ter sestavila posebno komisijo, ki se je sestala 20. januarja 1933, da sestavi delovni program konference ter izvrši vse potrebne priprave. Ko so bile te izvršene, se je zbrala v Londonu konferenca, ki je največja mednarodna konferenca od Dunajskega kongresa, kateri je zboroval 1. 1815 po porazu francoskega cesarja Napoleona .Velikega. Dolgovno vprašanje. V Londonu so navzoči zastopniki 66 držav, ki so prišli iz vseh delov sveta; ni nobene važnejše države, ki bi ne bila zastopana na londonski konferenci. Naloge, ki jih ima konferenca rešiti, so velike in težavne. Gre predvsem za vprašanje mednarodnih dolgov, s katerimi je v ozki zvezi vprašanje vojne odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija. Ako Zedinjene države Severne Amerike ne popustijo v svoji zahtevi, da jim Evropa mora plačati dolgove, najete za časa svetovne vojne, bo Nemčija morala dalje plačevati vojno odškodnino. Zedinjene države pa kažejo v tem vprašanju neko trdovratno ne-popustljivost. Valutno vprašanje. Brez rešitve dolgovnega vprašanja je otežkočena rešitev valutnega vprašanja. Zadnji dve leti so države z malimi izjemami opustile slato valuto, katero še najbolj branijo Francija, Švica in Ho-landska. Vprašanje državnih valut je najbolj pereče med vsemi, brez njegove rešitve ni misliti poživitve meddržavnega trgovskega prometa. To vprašanje ni nerešljivo, ako prevladuje pri finančno močnejših državah dobra volja. Na londonski konferenci je angleški finančni minister Chamberlain dobro poudaril, da je treba doseči takojšen sporazum glede valut, da se napravi konec sedanjemu nihanju vrednosti denarja. Potrebno je omejiti rabo zlata, ki služi za Iz Avstrije. Hitlerjevci so v zadnjem času v Gradcu, na Dunaju in po Tirolskem zelo nasilni. Na dnevnem redu so nemiri, metanje bomb in atentati na odlične osebnosti. V Avstriji ne bo poprej miru, dokler ne bo Hitlerjeva stranka razpuščena in zatrta kljub ugovorom iz Nemčije s silo. — Zvezni kancler dr. Dollfuss se je mudil minuli teden v Londonu in Parizu. Njegov obisk je veljal najetju avstrijskega posojila, katerega je razpisala Zveza narodov in sta- Hitlerjanci proti katolicizmu. Hitler-janoi se na vso moč trudijo, da bi izrinili katolicizem iz javnega življenja. Značilno je, da so v katoliških pokra- kiutje bankovcev, in pripraviti države, ki razpolagajo z velikimi zlatimi rezervami, do tega, da dovolijo predujem« drugim državam. Vsaka trajna in res* nična obnova gospodarstva je odvisna' od razširjenja kreditov (posojil). • / Ali največja ugodnost ali prednost V trgovskem prometu. Na trgovsko-političnem področju m o« ra londonska konferenca rešiti težko vprašanje trgovskega prometa med državami, ki je sedaj z raznimi ovirami zelo omejen. Poderite carinske zidove, ki so sedaj zgrajeni med posameznimi državami! To geslo poudarja na konferenci zlasti Amerika, z njo tudi Anglija. Doseči se vsaj mora carinsko premirje. Za manjše obdonavske države, med katere tudi spada naša država, stoji v tem oziru v ospredju vprašanje največjih ugodnosti ali pa prednostnih carin. Za določilo največjih ugodnosti (v. trgovskem prometu med državami) se zavzemajo države z velikim gospodarskim področjem, kakor Zedinjene države, Anglija, Francija in Nemčija. Toda gospodarske stiske, ki na njih trpijo države Srednje in Vzhodne Evrope, nujno zahtevajo, da se tem državam dado koncesije v obliki prednosti Da drugi podlagi kot na podlagi prednosti se agrarnim državam ne more pomagati* Londonska konferenca ne bo, vsaj takšno je naše upanje, odklonila sistema prednostnih carin. lišču Anglije in Francije z ozirom na položaj Avstrije, ki nastopa proti hitler-janstvu in odklanja vsako ožjo zvezo z Berlinom. Slabo odplačevanje vojnih dolgov. Od 13 držav, ki bi marale 15. junija plačati Združenim državam zapadli del vojnih' dolgov, jih je plačalo samo sedem. Plačale pa niso: Francija, Belgija, Poljska, Estonska, Madjarska, Litva, Romunija in Jugoslavija. Delno so izpolnile svoje obveznosti: Velika Britanija, Italija. Latvija in Turčija. Edino Finska je plačala celotni znesek. Združene države so dobile le 8% onega zneska, ki so ga pričakovale 15. tega meseca. jinah, zlasti na Bavarskem postavljeni na odločilna mesta sami protestantje. Bavarski prosvetni minister Schemm je protestant. Nedavno je napisal v na-> rodno-socialističnem listu »Völkischer, Beobachter« članek, v katerem pravi: »Veselim se, da sem protestant. Pojem Luther je vprav skladen z bistvom narodnega socializma.« Protestant, in ta 1 mM Ml® — Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če moraS katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv, pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo »v. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov. V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki 'družini nakup Sv, pisma. Zato smo nastavili sledeče cene: Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatco vezan Din 8'— in celoplatno vezan Din 15'—, Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv, pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah. TIskarna sv. Cirila. Maribor. jako zaveden protestant je finančni minister Siebert. Župan mesta Münchena iti domačin, marveč je iz Braunschwei-ga ter je tudi protestant. Državni namestnik general pl. Epp je sicer ¡katoličan, nicj.a pa, kakor je sam izjavil, v ničemer besede. Na Bavarskem in tudi v drugih krajih Južne Nemčije se vršd na zdravnike velik pritisk, da bi iz bolnišnic odstranili ¡katoliške redovnice ter jih nadomestili z narodno-sociali-stičnimi bolničarkami. V katoliških šolah, ki jih vodijo katoliške redovniške osebe, so za nekatere predmete nameščene laične učne moči katoliškega prepričanja. Na zahtevo narodno-sooiali-stične šolske upravne oblasti so te osebe, ki so bile odločno katoliškega prepričanja, morale zapustiti šole, mesto njih pa so dobili službe ljudje narodno-socialistlčne stranke. Ji ar se tiče političnih strank, je bavarski notranji minister nedavno zapretil, da bo razpustil katoliško bavarsko ljudsko stranko. V Münchenu je bilo za čas od 8. do 13. junija napovedano veliko zborovanje društev katoliških rokodelskih pomočnikov. Najeti so bili posebni vlaki za München ter že tudi kupljenih 100.000 voznih kart. Najavljen je bil prihod 30 tisoč katoliških pomočnikov iz raznih delov Nemčije. Dne 2. junija pa je politična policija to zborovanje prepovedala, čeprav nima organizacija katoliških pomočnikov s politiko nobene zveze. Na posredovanje vplivnih političnih osebnosti je bavarska vlada dovolila zborovanje pod nekaterimi pogoji. Ker pa so katoliški pomočniki nosili neko rjavo uniformo, ki je baje slična narodno-so-sialistični, so jih Iiitlerjevci začeli napadati. Ker se je bilo bati večjih nemirov in napadov, je vodstvo celotne prireditve, da bi preprečilo večjo nesrečo, končalo vso prireditev. Tako je odpadla pontifilcalna sv. maša münchenskega nadškofa ¡kardinala dr. Faulhaberja in elavnostno zborovanje. Tako gre katoličanom v fašistični državi. Katoliške mladenke pri sv. Cčetu. Zadnjo nedeljo meseca maja je papež Bij XIS proglasil za blaženo Katarino Labouré, usmiljeno sestro sv. Vincenca Pavelskega. Najnovejša blažena je znana osobito radi tega, ker je imela 27. novembra 1830 znano prikazen Marije Brezmadežne, ki je dala povod za kovanje čudodelne Marijine svetinjice. V juniju lanskega leta smo obhajali stoletnico, odkar &o bile izdelane prve takšne svetinjice (v juniju 1832). Ker se je obljuba Marijina, da bo tisti, ki nosi z zaupanjem to svetinjico, deležen posebnih milosti, uresničevala v obliki raznih duhovnih in telesnih dobrin posameznim ljudem, se je svetinjica kmalu po vsem svetu razširila. Tekom 10 let je bilo po svetu razposlanih kakšnih 80 milijonov komadov teh svetinjic. Tista pa, ki je dala povod za kovanje teh svetinjic, je kot skromna usmiljena sestra živela in delovala ter umrla na starega leta dan 1876. O priliki njene proglasitve blaženim se je v Rimu zbralo okoli 4000 deklet »Hčerk Matere božje čudodelne svetinjice«. Prišle so iz Italije, Francije, Anglije, Španije, iz otoka Madagaskar, iz Kitajske, iz Srednje in Južne Amerike, iz Čehoslovaške in Jugoslavije. Vse te romarke je predstavila sv. Očetu vrhovna poglavarica reda usmiljenih sester č. mati Le Brun. Sveti OCe je pohvalil njihovo versko vnemo ter požrtvovalno delovanje po zapovedi ljubezni do bližnjega ter jim kot zvestim hčerkam Mcrijinim priporočal posnemanje Marijinih kreposti. Pet novih škofov za Azijo. V nedeljo, 11. junija, je papež Pij XI. posvetil v veličastni cerkvi sv. Petra v Rimu pet novih škofov, ki bodo škofovali v Aziji. Smrtna nesreča otroka. Na Telovo je utonil v betonski in z vodo napolnjeni jami v Mariboru na Teznu 5 letni Lojze!. Punčuh. Tribuna za gledalca se je zrušila na Telovo popoldne na dirkališču na .Tez- Škofje so vsi po rodu Azijci. Iz tega se vidi stremljenje Svete stolice, da dobijo misijoni duhovnike in škofe, ki so istega rodu kakor narod, med. katerim delujejo. Novi škofje so: 1. G. Allipety, po rodu Indijec, določen za pomožnega škofa v Verapolu. Na ozemlju te škofije živi 1,871.000 duš, med katerimi je 105.000 katoličanov. Ti so potomci tistih' kristjanov, ki jim je prinesel evangelij sv. apostol Tomaž. 2. G. Tong iz Anama, ki je država v Vzhodni Indiji pod francoskim pokroviteljstvom. Njegova škofija obsega pol milijona ljudi, od teh je ena petina katoliška. 3. G. Li, Kitajec. Imenovan je za apostolskega vikarja v, Jahovu. Njegovih vernikov je samo 7 ti--soč med 1 milijonom prebivalstva. 4. G.: Tsej, Kitajec. Določen je za apostolskega vikarja v Jungniemu ter ima 40.000 vernikov, tki prebivajo med2milijonoma prebivalcev. 5. G. Fan, Kitajec. On je apostolski vikar 30.000 katoličanov med 800.000 prebivalcev. S temi novimi škofi se je število škofov-domačinov povečalo, tako da je sedaj 20% katoličanov v misijonih pod upravo domačih škofov, 60% duhovnikov pa je iste narodnostih kakor njihovi verniki. ?. .■•• Verske šole. Guverner ameriške države Oklahoma je imel nedavno govor, pred 600 vodilnimi osebami iz vseh panog javnega življenja. V tem govoru se je jako zavzemal za verske šole. Rekel je: »Moramo imeti verske šole. Vera je podlaga narodnega veličja. Vera je vir. ljubezni do domovine, poštenosti, nravnosti. Zgodovina spričuje, da narod brez vere ne more obstati, ter potrjuje, da je brezbožnost najgloblji vzrok propada kakšnega velikega naroda. Ne bi se nam bilo treba bati sedanje svetovne krize, če bi bili bolj verni. Če bi imeli samo državne brezverske šole, bi naše ljudstvo zapadlo brezboštvu, ki iz njega ni rešitve.« Pomenljive besede, ki veljajo ne samo za državo Oklahom^ marveč za vsako državo. Tudi gluhonemi — brezbožni. V sovjetski Rusiji širijo brezboštvo po vseh šolah in zavodih. V feruarju letošnjega leta so se tudi lotili gluhonemih nesreč-nežev. Boljševiki ne morejo mirno gle-f dati, da imajo ti nesrečni otroci svojo tolažbo v veri. Vzeti jim hočejo tudi to poslednjo tolažbo. Zato so v letošnjem februarju poslali v zavod za gluhoneme 18 brezbožnih učiteljev. Njihova naloga je, da napolnijo z duhom brezboštva te uboge otroke, pa tudi njihove starše in nastavljence v omenjenem zavodu. V to svrho prirejajo posebne poučne tečaje. Na razpolago so jim črne deske z napisi za gluhoneme in podobe protiverske in brezbožne vsebine. Boljševiike vodi satansko sovraštvo zoper Boga in vero. nem pri Mariboru ob priliki motorne dirke. Lažje poškodovanih je bilo več oseb. Od strele ubit. Dne 14. junija se je mudil v Mariboru po opravkih 271et« ni Franc Nunčič iz Jazbine pri Šmarju Jelšah s svojim svaktfm. Pripeljala sta se na kolesih in sta se vračala po opravljenem poslu proti domu predpoldne, ko je divjala nad Mariborom nevihta. Na Teznu je dohitel (kolesarja dež in sta Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Ža od nekdaj pomaga Schichtovo terpeniiriovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati, v hiši red in čistofo. Torej: Pazite prav posebno na Izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil se vozila hitreje. Strela je udarila v Nunčiča, ga ubila na mestu, svaka pa je pritisk vrgel po tleh in vstal je brez poškodb. Kar tri strele v hrbet, Na železniškem prelazu v Studencih pri Mariboru v Ci-ril-Metodovi ulici so našli ponoči v mlaki ¡krvi in nezavestnega 41 letnega godbenika »Drave« Leona Maljeeva. Na po-vratku iz Peker proti domu so bili nanj oddani iz zasede trije streli. Krogle so zadele žrtev od zadaj v hrbet in mu celo ranile pljuča. Kroglo v des iogo. V Žabljeku pri Mariboru so napadli fantje 22 letnega posestniškega sina Karla Bevca. Ko so ga premlatili s koli, ga je eden ustrelil od zadaj v desno nogo. Uboj pred sodiščem. Svojčas smo že poročali, kako je ustrelil letos 18. aprila v Št. Jerneju na Kozjaku 27 letni Anton Valant Antonijo Ribič. Omenjeni je bil pri Ribičevih najemnik sobice in ko-ščeka zemlje, ¡kar bi naj 1 11 odslužil z delom. Letos aprila je hotel Ribičeve zapustiti, pa je bil na dolgu še 10 delovnih dni, za kar mu je Ribičeva zaplenila hlače. Zaplemba je Valanta tako razlju-tiila, da je ustrelil Ribičevo iz puške in bil od mariborskega senata 14. junija obsojen na osem let robije. Zopet hud požar. V sredo ponoči, dne 7. junija, ob 11. uri je nastal pri posestniku Jožefu Napastu v Racah ogenj, ki je v trenutku zajel vse gospodarsko poslopje in ga popolnoma uničil. Z njim vred je zgorelo vse gospodarsko orodje, vozovi in stroji. Škoda je le delno krita z zavarovalnino in trpi prizadeti tem hujšo škodo. Marljivemu in pridnemu gospodarju je bil ogenj podtaknjen. Ugotovljena osebnost utopljenca. Že zadnjič smo poročali, da je naplavila Drava pri Ptuju neznanega, mlajšega utopljenca, katerega so pokopali v Ro-goznici. V tem slučaju gre za 26 letnega zidarja Ivana Poliča od Sv. Barbare v Slov. goricah. Utonil je v Dravi, ko je plaval za čolnom, Id se je bil odpel. Pokojni je bil sicer plavač, a je le omagal V prehudo deročem toku. Neziiano utopljenko jA potegnil pri postaji Sv. Lovrenc na Pohorju iz Drave Brodar Bobič. Truplo je bilo napol razpadlo. Obsojen požigalee. Mariborski senat je obsodil 16. jun. na 4 letno robijo radi požiga 33 letnega Franca Žnidariča iz Sp. Korene pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Omenjeni je podtaknil ogenj posestniku Jožefu Štoberju, ker ga ta ni maral za zeta. Dne 16. marca je pogorelo Štoberjevim gospodarsko poslopje in stiskalnica v vrednosti 11.000 Din. Hiša pogorela. V Hošnici pri Laporju je pogorela do tal hiša posestnika Strm-šeka. Pri gašenju se je domača gospodinja tako opekla, da so jo prepeljali v mariborsko bolnico. Z opeko krit Ogorevčev kozolec je pogorel pri Konjicah. Kozolec je bil poln sena, suhe detelje in ga je tokrat upe-pelil požar že v tretje. Otrok zadet v tepesu. Pri Sv. Jerneju pri Konjicah je v pretepu oddal nekdo strel, ki je po nesreči zadel 7 letno Av-gusto Hojniikovo v trebuh. Dekletce so oddali v mariborsko bolnico. Strela ubila matsr štirih otročičev. Na Kamenščaku pri Ljutomeru je 14. junija ubila strela pri pripravljanju večerje pri Karbo.vih mlado gospodinjo in mater štirih nepreskrbljenih otrok. Usodepcln udar strele. Dne 14. junija dopoldne je udarila strela med neurjem v hišo Janeza Petroviča, posestnika na Mestnem vrhu nad Ptujem. Požar je z neugnano naglico zajel tudi še gospodarsko poslopje. Komaj in komaj so rešili živino, a vendar sta zgorela eno tele in ena svinja. Gasilci niso mogli pomagati radi pomanjkanja vode. Škoda znaša 50.000 Din, zavarovalnina le 5000 Din. Na goro, na goro Sv. Urške pri Slo-venjgradcn! Dne 28. junija (na Vidov dan) in na praznik sv. Petra An Pavla bo v cerkvi sv. Uršule služba božja. Vsi, ki lani ta dan niso našli vsega, bodo letos prav zadovoljni. Zato le pridite! Ustrelil se je iz vojaške puške v Ga-berju pri Celju kolarski mojster Vladimir Cajhen. Plast zemlje mu je zlc-mila hrbtenico. Na dvorišču malega posestnika Ribiča n.1. Krasni gori v občini Tolsti vrh pri Vojniku so kopali vodnjak. Težka plast zemlje se je vsula na 20 letnega domačega sina Franca in mu zlomila hrbtenico. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico. Neznan starec pod vlakom. Blizu Jev-nice pri Litiji je nočni vlak popolnoma razmesaril truplo neznanega, grbastega starca, katerega so videli, da je hodil že nekaj dni poprej po Jevnici in krog Kresnic. Najbrž je gnalo 70 do 80 letnega človeka v obupno dejanje pomanjkanje. Uboj ali nesreča. Kmetje iz Svetinj pri Dobrniču na Dolenjskem so našli nezavestnega 32 letnega kmeta Feliksa iz Podlipa, občina Ajdovec. Feliks je umrl po prepeljavi v novomeško bolnico, ne da bi bil izpovedal, ali je ponesrečil, ali pa ga je kdo poškodoval. Pol hiše je uničil ogenj mizarskemu mojstru in posestniku Francu Pogačniku v Stari Loki pri Škofji Loki. Hude opekline je dobdl sostanovalec stari Šmid, ki se je zbudil iz nočnega spanja, ko je bil že zajet od plamenov. Uboj. Janez Kocjan, posestnik v Za-gradu na Dolenjskem, je kopal v vinogradu I. Ruparja v Starih vinah. Zvečer se je vračal domov v družbi Pavla Mar-kelca in Janeza Dulca. Razšli so se na ikrižpoti in Kocjan je nadaljeval sam pot. Omenjena dvojica Se ni bila od Kocjana 30 korakov proč, ko čujeta lo-mastanje in udarce. Možakarja sta se naglo vrnila in i—Sla Kocjana že vsega ranjenega po gLvi in telesu. Odnesla sta ga na njegov dom, kjer je izdahnil po par urah. Pred smrtjo Je Se izpovedal, da sta ga obdelala s krampottt dva moška, katerih v temi nI prepoznal. Kocjan zapušča ženo in pet nedorasli otrok. Dva atentata v Avstriji. Dne 11. junija je bilo oddanih v Innsbrucku na voditelja tirolskega »Heimwehra« dr. Steidla (levo) več strelov, od katerih ga je zadel eden v roko. V Eirchendorfu pri Brucku ni uspel napad na štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena (desno). Ostrešje in strop je uničil požar na Črnučah na Kranjskem posestniku Podobniku, po domače Šubeljnu. Mlad gospodar je pred kratkem popravil poslopje, ki je že pogorelo enkrat pred 25 leti. Gospodarsko poslopje je upepelil ogenj 13. junija ob treh zjutraj posestniku Alojziiju Zupančiču v Velikem Gabru pri Št. Vidu na Kranjskem. Ogenj je zanetil neki tujec, tki je iskal nočišče. Tovarna v plamenih. Dne 16. junija je Izbruhnil ogenj v tovarni motvoza in v vrvarni v Grosupljem na Kranjskem. Gorelo je poslopje, v katerem je terilni-ca, čistilnica in iklopčičarna. Požar je nastal v čistilnici pod stropom in ga je najbrž zanetila strela. Razen stavbe, ki je bila pred kratkim pokrita z novo opeko, je zgorelo precej prediva, lanu, konoplje, uničenih je devet strojev, motorji in gonilni jermeni. Tovarna je last Ljubljanske Kreditne banke in cenijo škodo na pol milijona Din. Usodepoln udar strele. Dne 12. junija popoldne so okopavali v Zilji pri Črnomlju na polju koruzo: oče, mati in 19 letna hčerka. Med nenadno nevihto je urezalo v družino. Oče in matd sta obležala pri priči mrtva, hčerko je udar strele samo omamil. Državna realna gimnazija v Ptuju bo letos iijemoma zaključila šolsko leto dne 24. junija mesto 28. — Sprejemni izpit za prvi razred bo dne 26., po potrebi 27. junija 1933. Priglasiti se je treba za ta izpit od 21. do 24. junija s prošnjo, kolkovano s 5 Din. Prošnji je priložiti izkaz o dovršenem četrtem razredu osnovne šole brez slabe ocene in rojstni list, po katerem ¡sme priglašenec dovršiti v tem letu 10 do 'jS let. Zavod za dijakinje raznih šol. Zavod šolskih Jjester v Mariboru naznanja, da bo imel v no-jvem šolskem letu v svojem zavodu posebne od-ilalke za dijakinje raznih šol ter jim nudil po-ieg popolne oskrbe tudi pomoč pri študiju in nemško, oziroma fr-~ -^ko konverzacijo. Otvo-Jril bo tudi 5-mesečni ali celoletni težaj za pouk ¡V nemškem jeziku. Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-jfakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska uli-;ca 15, dobiš koledar »Slovenskega gospodarja« zastonj. STERU svila v 200 krasnih desenih meter Din 15.—:. Samo dokler traja zaloga, Ster-niecki s Celje, Advokat dr. Vinko Rapotec se je preselil s svojo pisarno iz Aleksandrove ceste 16 na Aleksandrovo cesto 20 v Mariboru. 728 Amerikanski časopis iz indijske pre-stolice iz Bombaya je raznesel v svet vest, da je poslala angleška vlada ober-sta Lawrence, ki je znan izza svetovne vojne, med Indijce, da bi sejal med ta-mošnjimi verskimi ločinami prepir in bi na ta način onemogočil gibanje indijskih nacijonaldistov. Londonska vlada je izročila polkovniku znatna denarna sredstva, da bi lahko izpeljal uspešno težavno in dokaj opasno nalogo. Težko je dognati, koliko da je na zgoraj omenjeni časnikarski vesti istine. Značilno je dejstvo, da se prikaže na Angleškem vsikdar tam, ikjer se pojavljajo izredne politične težkoče, osebnost obersta Lawrenceja. Nikdo ne zna, kdo da je polkovnik Lawrence in kako da zgleda. Vejo le, da je bil med vojno izredno zmožen an- gleški častniik, ki je bil s 25 letom povišan v čin polkovnika in vselej so mu bila zaupana in poverjena z najvišjih mest najtežavnejša naročila. Predvsem beležijo na njegov račun upor arabskih plemen proti turSkd vladi v Palestini in radi tega so zgubile že med svetovno vojno Nemčija, Avstrija ter Turčija vsak vpliv na Sveto deželo. Posrečenje poverjene mu naloge je obdalo mladega oficirja z najbolj blestečo slavo v domovini in mu je zasaguralo še nadaljna tajna poslanstva. Kmalu po prevratu dobimo obersta V, srednjeazijskem Afganistanu, kjer mu je uspelo, da je nahujskal tamošnje rodove proti lastni vladi in predvsem pa proti Rusom. Kljub temu so morali Angleži Afganistan po kratki zasedbi zopet izprazniti in ga prepustiti domačinom. , Tudi po Egiptu je strašilo ime angleškega obersta Lawrenceja v zvezi s skrtiv-j nostnimi ter v temo zavitimi aferami, ikojih cilj je bil: domačine pobuniti proti vladi in na ta način utrditi zaščitno stališče Anglije. ; Indija je videla tekom zadnjih let večkrat zagonetnega polkovnika in on je razpihal tamošnje verske boje, katero obračajo in izrabljajo Angleži v svoje koristi. Doma na Angleškem (krožijo o ober-stu najbolj različne vesti. Nekater trdijo, da je bil leta 1918. v Palestini ustreljen od Nemcev in angleško vojno ministrstvo se samo poslužuje njegovega slavnega imena. Zopet drugi so mnenja, da oberst Lawrence še živi, vrši pridno svojo službo, ali pa je že vpokojen in uživa na zasluženih lavorikah počitek, medtem iko drugi v njegovem (imenu do-prinašajo na slavo Anglije slavne in junaške čine. Ni baš malenkostno število onih, ki živijo v trdnem prepričanju, da se resnično proslavlja oberst Lawrence sam, izvrši sam vsako poverjeno mu nalogo in je eno najbolj važnih ter znamenitih orodij spretne angleške politike. Angleška zakonca Mollison sta nameravala leteti iz Londona v Njujork. Letalo je ponesrečilo pri dviganju v zrak na londonskem letališču. JJRIIŠTVENE Franjo Tanjšek, Št. Andraž pri Velenju. Da naše ljudstvo v predvojni dobi, ko Je bila narodna stiska na višku, ko so Nemci hoteli zasužnjiti celo južno Štajersko, ni klonilo, je predvsem zasluga našdh voditeljev. Ti so razgibali slovensko mladino, da se je organizirala v raznih društvih ter se je pod okriljem društvenih zastav odločno postavila nasproti nemškemu navalu ter ga zajezila, da ni poplavil naše lepe zemlje. O živahnem delu mladine iz predvojne dobe nas najbolj prepričajo takratni letniki mladinskih in drugih listov, ki so polni tozadevnih poročil iz raznih krajev. Naši duhovni voditelji so prvi zgrabili za delo ter stopili na čelo ne-iistrašene slovenske kmečke mladine, s katero so pogumno premagali vse ovire. Pod njihovim vodstvom so se pozneje naši kmečki mladeniči usposobili, da so lahko prevzeli vodstvo naših organizacij v svoje roke. In baš ti so mnogo stonili za povzdigo narodne zavesti; organizirali so nešteto poučnih tečajev in mladinskih shodov, ki so se vršili leto za letom ter tako vzbujali med narodom zavest skupnosti in vztrajnosti. Tako je naša mladina dosegla osamosvojitev od tujstva in končno narodno in državno svobodo. Ko si ti naši voditelji in društveni delavci izbirajo svoj nadaljnji življenski poklic, ko odlagajo vodstvo naših organizacij ter odhajajo od nas, da prevzamejo nove dolžnosti, prihajajo na njihova mesta zopet mladi fantje, polni ne-ugnane, sveže sile in mladostne moči. Oni so duša vsega našega prosvetnega gibanja in kakor preje, se tudi pod njihovim vodstvom rada zbira mladina. Saj je mlad človek tisti, ki se ne boji nobene zapreke, ki se ne ustraši no- filorske pse bodo iztrebili. Iz Londona prihaja vest, da so se vrnili letos novofundlandski lovci na morske pse v ¡domača pristanišča z izredno velikim plenom. Lovci s parnika »Ungava« se ponašajo, da so pobili letos dne 11. aprila 15.000 morskih psov. 14 lovcev z ladje »Imogene« se je zadovoljilo istega dne s plenom 11.498 komadov. Slednji parnik se jo vrnil v St. Johns v Novi Fundlandiji s 50 tisoč kožami od morskih psov. Lansko leto je bil plen novofund-landskih lovcev na morske pse 48.000 kož, letos pa 160.000. Tudi obžalovanja vredni morski psi so postali Pavel Keller: 9» benih še tako hv "ih nasprotstev in težav ter gre krepko in pogumno po začrtani poti naprej, dokler ne doseže svojega cilja. Ko starejši odhajajo ter mlajši prejemajo vodstvo in dolžnosti od njih, se bomo še vedno radi ravnali po njihovih nasvetih. Kajti starejši so ter bolj izkušeni, saj so skoro vsa mladenišlta leta delovali v društvih. Oni pa nam bodo tudi še nadalje radi šli na roko in nam pomagali bodisi dejansko ali z nasveti, da bo delo v naših rganizacijah še bolj živahno in veselo ter da bo obrodilo obilen sad. , ., == Vurhsrg. Vurberška prosvetno zavedna mladina se zopet zbira ob ognjišču katoliškega prosvetnega društva, katerega je oblast vpostavila 24. aprila. Zato bodo na praznik sv. Petra ini Pavla, pokazali društveni igralci spet svoji zmožnosti v izvirni trodejanki »Pri kapelici«, ki ja polna kmečkega življenja. Ker ta igra nI predolga, bo še za nadomestek za vse tiste, ki se radi smejijo, ena šaljiva burka »Krčmar pr< zvitem rogu«. Vstopnice pa, katerih cena j4 običajna, se ne bodo več delile pred dvorano^ ampak v sobi stare šole. .* Možje ln fantje, člani cerkvenih organizacij iz sodnih okrajev Maribor levi in desni brejfc Slov. Bstrica, Ptuj ln Ormož, v nedeljo, dne 2& junija vsi k Materi božji na Ptujsko goro, k* mor priredi romanje škof. odbor K. A. v Maribora. Poglejte še enkrat spored, ki Je bil objavljen v zadnji številki »Slov. Gospodarja«. Naj nikogar ne moti morebitno slabo vreme. Mati božja Vas kliče I Pridite, da ji potožimo svoje težave in gorje, da ji razodenemo svoj« Strašila eksplozija 30 velikih tankov za surovo olje se je pripetila 2. jun. v bližini zdravilišča Long Beach v Kaliforniji. Nesreča je zahtevala 30 mrtvih in 14 težko ranjenih. 24. nadaljevanje. Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik". Njene ustnice je izpreletela grenka bolečina. »Da,« je rekla, »pet ali šestkrat mi je poljubil roko, ko je prišel in odšel. In sedaj odhajam, ti pa mi ne smeš poljubiti roke.« »Ostani, Ema, ostani! Tega ne strpim!« »Česa ne strpiš?« T »Tega — tega žalovanja za drugim.« ■ Molčala je nekaj časa, nato pa je rekla: »Povedala ti bom nekaj verzov, ki so sicer zelo otožni, pa vendar zelo resnični: Srce človekovo, ponosno, ! " ( ' kaj šepetajo ti ciprese? ]',' i Stojimo prav na ozkem robu, 1 in komaj, da srce je v grobu, i spomin nanj veter že odnese. Tega srca ne pozabim, ne letos, ne pozneje nikoli; svojih oči ne bom obračala od njegovega t. ; • r-r. groba, kakor je bil prosil v pesmi, s katero se j« poslovil od mene. Če tega ne razumeš, če tegq nočeš, ne morem postati tvoja žena.« Odšla je, on pa je ostal v gluhi bolečini in osramočen. . K Drugič zopet ji je rekel: »Ema, sedaj morava premisliti vse in dognati, predno postaneva mož in žena. Toliko bistvenih stvari se je izpremenilo v najinem življenju. Ti si sedaj bogata; jaz pa sem reven kakor prej. Kako naj se to vjema?« »Težko bo, res,« je tiho rekla. »Ti ničesar nočeš sprejeti od mene.« , ti'. ■; »Ne.« : »Že zato ne, ker imam vse od drugega, za komer nosim to žalno obleko?« »Da! Glej, Ema, ti me smatraš za malenkostnega, malomeščansko mislečega človeka, za nespametnega. Toda star sem sedemindvajset let', Ali je človek s temi leti brez ljubosumja, brea strasti, čisto umirjen že in pameten? Nemški težnja In potrebe. Zavedni, katoliški fantje in možje, odzovito se v -bilu nebeške Matere! Gornja Sv. Enngota. Dne 2. julija ponovi katoliško prosvetno društvo krasno zgodovinsko sedemdejansko igro »Cvetina Borograjska« v Prosvetnem domu ob treh popoldne. Poglejte si to igro, sosedje Svečinčani, Spodnji Kungov-čani, za majhen denar toliko duhovnega užitka! Frankolovo. Tukajšnja mladina priredi dne 25. junija igro »Veriga« ob treh popoldne. Prav Vljudno vabimo prijatelje naše mladine na na-Jo prireditev. mafllffliskl lafcor ¥ Fantje in možje iz dekanije Ljutomer, Velika Nedelja in iz bližnjega Prekmur-ja — 2. julija, god Marijinega obiskovanja, je naš praznik, dan naše verske manifestacije. Vsi na noge! Na predvečer zažgite kresove na vrhovih: Št. Jurij, Mala Nedelja, Sv. Tomaž, Jeruzalem. Zmenite se med seboj o prihodu v Ljutomer. Fantje na kolesa! Tudi peš se daleč pride v zlatem jutru. Do pol osmih bodite v Ljutomeru pri Katoliškem domu. Čaka vas pušeljc: list bršljana z rdečo rožo, znamenje tabora. Ob osmih sv. maša v cerkvi. Po prihodu vlaka iz Mariboru in Ormoža (8.15) tiha sv. maša. Ob devetih začetek zborovanja v dvo rani ali na travniku za domom, kakor ho vreme. Fantje, to je dan naše verske manifestacije. Rabimo novih moči za procvit katoliškega gibanja. Zato naj no henega ne manjka. Pokoncu glave — ljutomerski fantje vas z veseljem pričakujejo! Zavodnje. Tukajšnje Sadjarsko društvo priredi ob priliki svečanosti farnega patrona na Petrovo dne 29. junija, po cerkvenem opravilu gledališko predstavo »Babilon«, burka v 5 dejanjih, potem pa streljanje koštruna. Ker je čisti dobiček obojne prireditve namenjen za nabavo sadjarskega orodja, se priporoča Sadjarsko društvo za obilno udeležbo! Or gamsi!! S 1. julijem 1933 stopi v veljavo slovenski obrednik. Ta se tudi vas tiče, posebno pri pogrebih. Zato si pravočasno oskrbite »Pogrebne obrede« s slovenskim besedilom. Samoprodaja za lavantinsko škofijo je v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi je 25 D, za poštnino 2 Din, skupno 27 Din. Pri naročilu pošljite denar naprej, ker je povzetje drago. Priporoča se: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Zagonetna mri mililo- Po celi nizozemski Indiji je vzbudila največjo pozornost skrivnostna žaloigra zelo bogatega njujorškega bankirja Johna R. Fella. Pred meseci se je podal omenjeni milijonar iz Pariza proti Daljnemu vzhodu, da bi tamkaj prebil preostanek zime. Začetkom februarja se je izkrcal Fell s svojo soprogo v Solrabayi na znanem otoku Java pod Indijo. Zakonski par je prebil nekaj dni s prirejanjem avtoizletov v krajevno najbolj privlačne točke na otoku, po večerih sta pa sama vabila goste ali se pa zabavala v večjih družbah. Bivanje na Javi je tako prijalo zakonceir-;i, da sta sklenila, da bosta ostala na otoku nekaj tednov več, nego sta se odločila prvotno in nato bosta nadaljevala potovanje na Kitajsko ter Japonsko. Ta zadnji potovalni načrt je prekrižala nenadna milijonarjeva smrt. Na dan smrtne nesreče se je bil vrnil John Fell s svojo ženo v svoj hotel po polnoči, da bi se podal k počitku. Gospa Fell je odlagala razni nakit in je obračala nekaj časa možu hrbet. Ko se je ozrla, je zapazila, kako se je mož počasi dvigal s stola, na katerem je sedel in se je opo-tekel proti postelji. Predno mu je utegnila priskočiti na pomoč, se je zgrudil na tla. Vsa preplašena je planila gospa k možu in je zapazila, da mu tiči do ročaja v prsih malajski nož, kateremu pravijo na Javi »kris«. Na klice bankirke so se zbrali v uso-depolni sobi potniki in služinčad. Zabodenega so skušali rešiti, a je živel jedva še par minut. Edini uspeh rešilnih poskusov je bil, da je zabodeni še enkrat odprl oči in izrekel s komaj slišnim glasom besede: »Sam sem kriv...« Prvotno je vse mislilo, da je hotel označiti umirajoči milijonar z zgorajnimi besedami, da umre kot samomorilec. Poizvedovanja holandske policije pa so znatno omajala verjetnost samomora. Predvsem so ugotovili, da ni imel Amerika« nec nikoli pri sebi noža, ki mu je tičal v. prsih. Tudi gospa Fell ni mogla pojasniti izvora morilnega orodja. Fell je nadalje živel v najugodnejših prilikah in je razpolagal z največjim premoženjem. Bil je vnuk slavnega več-ikratnega milijonarja Antona Dreksela h Čikage, po katerem je bil vse podedoval. Johna Fella so prištevali k najbolj znamenitim ameriškim osebnostim. Posedal je bančne palače v Njujorku in Filadelfiji. Bil je lastnik pariške banke in ravno zadnje mesece je izvršil par. zelo dobičkanosnih trgovskih poslov. Umorjeni zapušča dvoje otrok. Vsi dosedanji poskusi, da bi oblasti odkrile ozadje umora, so se izjalovili. Žaloigra, ki se je tdigrala v sobi najbolj razkošnega hotela na Javi, bo najbrž sploh ostala uganka, kakor se to često dogaja na bolj skrivnostnem Daljnem vzhodu. m ^»J rv» VJlV- v- kU Ml si le oiHiotiS pesnik Friderik Hebbel je rekel: »Stvari so, katerih noben mož ne premaga.« Rahlo se mu je nasmehnila. »V njegovi drami »Magdalena« so zapisane te besede. Ali me imaš za Magdaleno?« Skočil je s stola in jo pograbil za roke. »Ti si bila vedno svetnica.« Molčala sta nekaj časa. Nato je izpregovoril: »O tvoji čistosti sem tako prepričan kakor o sončni luči. Vem pa, da ne nosiš te žalne obleke samo za dobrotnikom, ki ti je zapustil denar, za človekom, ki te je rešil velike stiske, samo iz hvaležnosti, temveč da je pri tem še nekaj globljega, duševnega.« »Res! V tem se ne motiš. Nisem podedovala po njem le denarja in premoženja, ampak tudi dragoceno razodetje, duševno volilo velike cene. V rokah imam sedaj vse, kar je napisal, vse tiskano in kar je ostalo v rokopisu. Bilo je kraljestvo lepote, ki je živel v njej. Zato sem mu postavila spomenik v svojem srcu, in pred ta spomenik bom vedno polagala vence in nihče mi ne bo mogel zabraniti tega.« Sedel je tiho, nato je vstal. »Prosim, pojdiva v park. Tukaj je zelo soparno.« Šla sta počasi pod starimi drevesi. Začel je: »Ema, nekaj važnega te moram vprašati in od tvojega odgovora bo odvisno vse. Če bi sedaj še živel — oni drugi — in tudi jaz bi živel, katerega izmed naju bi vzela?« Nasmehnila se je. »Zelo mlad si še, res, Karel! Seveda bi vzela tebe! To je bila že izza mlada moja želja.« Vzdihnil je. »Toda okrog mene ni takega kraljestva lepote.« Odgovorila mu je prijazno: »Ne, kraljestvo okrog tebe je zdravniška veda. In to kraljestvo je tudi prečudno lepo. Tvoji podložniki so tisti, ki si jih rešil bolečin, ki si jih iztrgal smrti, živi ljudje, ne podobe iz sanj.« .Ves srečen jo je hotel objeti. Ona pa ga je odrinila. žrtev gospodarske krize. Cena kožuhom od morskih psov je močno padla, radi tega se skušajo lovci odškodo« vati z večjimi množinami. Ako se bo naj daljeval omenjeni lov, po letošnjem vzgledu, bodo morskega psa v severnih morjih ravno tako iztrebili, kakor so kita. Vlomilec, ki rešuja križanke. V stanovanju vile v. mestu Los Angeles v, Združenih državah se je ukvarjala Amalija Galka s svojo sestro z rešitvijo posebno zamo« tane križanke. Ko sta se deklici zaman tru-i dili, da bi bili izpolnili še nekatera prazna me« sta, sta odložili v poj^« nih urah' konečno re« Podgorje. Silen veter je vlekel v pondeljek, dne 12. junija pri Sv. Duhu. Ves čas si moral imeti klobuk v roki, da ti ga ni odneslo. Ni čuda, da je v vrtincu odneslo Jožefo Perše, po domače Hovnikovo, in jo postavilo na varno v Ravnah pri Šoštanju. Tam jo sedaj čuva dobri, krščanski mož Anton Hrastnik, po domače Epih. Ilodil je okoli, da bi našel sebi družico, svojim otročičem, ki so tako zgodaj izgubili mater, drugo mater. In prav je zadel! Saj je Ilovnikova Pepa bila vzgojena v pravem krščanskem duhu, ki bo znala ta duh vlivati tudi v otroke. Bila je članica tukajšnje Marijine družbe. Njene sestre so jo spremljale k oltarju in zanjo darovale sv. obhajilo. Po sv. maši so se podali gostje na nevestin dom, da tam pokrepčani nadaljujejo dolgo pot čez hribe v prijazne Ravne. Težko je bilo'slovo od domače hiše, težko slovo od ljube matere. Pa se bo gotovo kmalu privadila novemu domu in mati, ki je še krepka in korajžna, bo večkrat obiskala svoje hčere, ki so raztresene po vseh delih eveta, da vidi, kako gospodinjijo in izpolnjujejo njene nauke. • Trbcnje. Par dni prid Binkoštmi je pogorela stanovanjska hiša posestniku Antonu Korat, po domače Vidlnu. Ogenj je nastal v dimniku. Streha je bila stara, zato se je kmalu sesedla med zidovi in pokopala pod seboj vse shranjeno žito. Pač pa so mu sosedje oteli gospodarska poslopja. Dober sosed je šel zanj pobirat po župniji žito, ker ima pogorelec več nedoraslih otrok. V zahvalo je naročil peto sv. mašo za darovalce. Ker je bil nekoliko zavarovan in ima nekaj lesa, si bs s pomočjo sosedov postavil novo domačijo. — Zdaj pa eno veselo. Na binkoštni pondeljek sta obhajala zlato poroko Jakob in Frančiška Ošlovnik. Svatje so bili vsi mnogoštevilni sosedje. Zlatoporočenca sta spoštovana od vseh in se nista nikdar prepirala s sosedi. Ker sta revna, so sosedje zbrali precej denarja in jima priredili pojedino, da sta bila bolj vesela. — Isti dan je sklenil iz iste hiše domači sin Adolf Doler zakonsko zvezo; nevesto si je izbral na Pernicah. Ker je imel tudi on dosti svatov, je bil," cerkev v Trbonjah napol- njena z obojnimi svati. Oba ženina sta iz dobrih krščanskih družin. Sv. Areh na Pohorju, Vsako nedeljo in ob mnogih drugih prilikah se zbere pri nas velika množica ljudi. Pridejo izletniki, šole, celi zavodi sem gor, da se poživijo s svežim planinskim zrakom, na se navžijejo krasnega razgleda po zelenem Štajerskem in da vsaj par trenutkov v mesecu, morda v letu, preživijo v pristnem veselju. Tukaj jih ne muči skrb za življenje, saj se povzpnejo nad višino vsakdanjega življenja. Tod mnogi zavidajo Pohorcem idilično planinsko življenje. 13. junija pa se je, kakor vsako leto, zbrala množica pobožnih romarjev pri Sv. Arehu. Prišli so ni z Dravskega polja, iz Dravske doline in od drugod, in prinesli polno srce vročih prošenj k svojemu zavetniku. Spremljali sta jih godbi iz Šmartnega in iz Hoč. Po opravljenem cerkvenem opravilu je bilo vrvenje v Ruški koči, odkoder so se počasi pomikale skupine proti Pohorskemu domu. Tu jih je zalotil močan dež in vsi so se morali umakniti v dom. Ko se je pa zvedrilo, so vsi zadovoljni in vedri odšli, vsak na svoj dom. Limbuš pri Mariboru. Dne 3. junija 1933 je po dolgotrajni bolezni v visoki starosti 90 let v svoji hiši v Mariboru, Gosposka ulica 33, boguvdano izdihnila svojo blago dušo Amalija Šantel, zasebnica in posestnica v Mariboru ter v Ilrastju pri Limbušu. Rajna je bila zelo radodarna in velika dobrotnica vsakomur, kdor je pri njej prosil podpore in pomoči. Darovala je tudi 1000 Din za nove zvonove limbuške cerkve. Nad 50 let je oskrbovala svoje lepo posestvo in vinograd v Ilrastju ter bila pri vseh sosedih priljubljena in zelo spoštovana. Zanimivo iz njenega življenja je, da je bila vse svoje dolgo življenje popolna abstinentinja, kar je piscu teh vrstic s ponosom sama pripovedovala. Pokopana je bila 5. junija na Pobrežju pri Mariboru. Blagi pokojnici in veliki dobrotnici revežev naj bo dobri Bog obilen plačnik. Naj počiva v miru! Hciinja vas. Dela v ribniku sredi vasi napredujejo. V kratliem bo vse obrežje betoni-rano in urejeno. Istočasno bo povečan vaški vrt na jugovzhodni strani ribnika. Sv, Marjeta na Dravskem pelja. Nadloga fazanov. V naših gozdovih, zlasti ob obronkih, se je zare-dilo mnogo fazanov, ki uničujejo koruzo in krompir. Mlado koruzno kal izpulijo □BESBEHEHSESHHECf dobite modne liste v prodajalnah Tis« karne sv. Cirila, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Kralja Petra trg štev, 4. □saHaasBSBaaaHSH iz zemlje, da pridejo do zrna. S tem uničijo cele njive, ki se nahajajo v bližini gozda. Krompir pa izbrskajo in ga* jedo. Vendar ga mnogo puste še nedotaknjenega na solncu, da se v kratkem popolnoma pokvari. Če n« bo za« kupnik lova v tem oziru napravil kmalu reda, bodo kmetje, ki tam povsod trpijo škodo, pri« sil,*mi uporabiti skrajno sredstvo: puško. Pri poravnavah nikjer ne pride do zaključka v. korist kmetu, njegove potrpežljivosti bo pa tu« di kmalu konec. Rače. Na. Križevo, 25. maja, je umrla radf zastrupljenja krvi 22 letna Mi cika Biedefeld. Dolgo čas je iskala pomoči v mariborski bolni« ci, vendar ji zdravniki niso mogli zamoriti smrtne kali. V nedeljo, 11. junija pa je Vse« mogočni poklical predse tudi njeno 19 letno sestro Reziko. Ta je bolehala na kostnem revma« tizmu, iskala zdravja pri poljčanskem zdravniku in v mariborski bolnici, pa tudi tukaj je ni« so mogli rešiti. V nedeljo je po obedu legla h' kratkemu počitku, pa ni slutila, da jo bo Vsemogočni rešil trpljenja. V nedeljo ob 2. uri po« poldne je v miru zatisnila oči za vedno. — Re« zika! Rešena si zemskega trpljenja. Prav sreč« na si zdaj. Nas pa, ki Yioramo poleg bolezni ifi trpljenja čutiti še hudobijo in hinavščino zlob* nega sveta, nikdar ne pozabi! — Bodi jima žemljica lahko, staršem pa izrekamo globoki sočutje. Vurberg. Na binkoštno nedeljo, dne 4. julija je tiho in skromno, brez vsake zunanje sloves« nosti praznoval preč. g. svétnik in vurberškl župnik Alojzij Kokelj 65 letni rojstni dan.' Vur« berški mladeniči so preč. g. župniku za 65 letnico rojstva poklonili lep šopek duhovnega cvetja, namreč štirideset sv. obhajil so darovali v ta namen, da bi Vsemogočni čuval našega šitev uganke na drugi dan, in sta se podali k počitku. Drugo jutro pri zajtrku sta videli, da je križanka razvoz-ljana. Vlomilec, ki je obiskal v oni noči vilo, je moral biti strasten ugankar, ker je rešil križanko. Kot nagrado za rešitev si je prilastil na mizi ležečo denarnico z 32 dolarji. Napoleonova kamela. Kamelo, katera je nosila Napoleona med njegovim egiptovskim vojnim pohodom, je vzel pozneje cesar seboj v Pariz in jo je podaril tamošnjemu vrtu sa vzdrževanje divjih zveri. Ko je žival poginila, so jo nagačili in postavili v muzej. Častilci velikega Napoleona gradijo na otoku »Ne, tako dolgo ne, dokler nosim to obleko! To leto je rajnkega.« Žalosten je korakal poleg nje. »Torej se bom le poročil z vdovo — z vdovo po duši!« Nato pa se je zbral. »Govoriva o realnih stvareh. Razumela boš, da ne morem živeti od tvojega denarja. Ne le radi tega, ker je dediščina po drugem! Od tvojega denarja bi ne hotel živeti tudi, če bi ga imela po očetu, ali če bi ga zadela s srečko. Tega bi ne mogel! Ženo naj redi mož, ne narobe.« »Zakonci naj žive od skupnega premoženja,« je rekla. »Ne,« se je srdil, »za ¡ko'ga drugega to velja, za naju ne. Ti si bogata, jaz pa revež. To se ne vjema. Ne, ne, Ema, imovino morava ločiti! S težkim srcem moram privoliti, da živiš od svojega. Jaz pa bom z materjo živel od tega, kar si bom sam pridobil. Na pomoč pa mi prihaja svetel žarek. Že doigo časa vem, da imamo Čolnarji v studencu, ki vre na našem vrtu, dragocen za- klad. Dal sem že pred leti napraviti prvo analizo. Dragocena voda, v kateri so imenitne sestavine in velika radioaktivna moč. Šele sedaj sem dal zopet napraviti novo analizo. Strokovnjaki so se čudili, vpraševali so me, kje je ta studenec. Jaz pa sem jim zamolčal. Toda kaj ti bo zaklad, če ga ne znaš izkoristiti? Kaj pomaga človeku, če najde v žgoči puščavi zlato namesto vode? Dozdaj mi je še vedno izpodletelo, če sem skušal najti denarnih ljudi, ki bi izkoristili studenec. Podjetnosti pa manjka zafo, ker ni denarja. Toda sedaj se mi zdi, da je vzšla dobra zvezda nad studencem, ki je bil do danes preklet in ki je prinašal samo nesrečo. Našel sem premožnega, sposobnega in, mislim, tudi'poštenega moža, ki se hoče zanimati za to stvar. Ce pa naj se ta reč posreči, je treba najprej mnogo denarja. In tega en sam nima, tudi moj zaupnik ne. Ustvariti hoče družbo. Moja rodbina naj bi bila kot prava- lastnica udeležena z deležem, ki je mnogo večji, kakor pa sem bil upal. In tako se lahko še vse obrne na boljše. Nade so res prav povoljne.« fospoda vseh viharjev in ohranil zdravega pa-Itirja nadih duš še veliko leti Gornja Sv. Kungota. Kot vsako leto, tako bo-pao tudi letos 25. junija, prihodnjo treznostno nedeljo, »lovestr) prazncvali praznik presve-tega Srca Jez. Dve sv. maši, pred drugo sveto mašo se vrši votivna procesija s kipom presv. Srca Jez. po vasi, da nam milostno blagoslovi naša žitna polja in vinske gorice. Pridite, ljudje božji, sosedje, da skupno proslavimo in počastimo presv. Srca Jez. ter ga prosimo, naj se nas usmili, ki je bogato za vse, ki ga kličejo. Sv. Barbara v Halozah. Dne 3. junija tega leta smo spremili v obilnem številu k večnemu počitku daleč na okoli znanega g. Antona Arnejčdč, po domače Andrejčekovega Tončka, oskrbnika posesti gdč. Hilde Winkler v Pristavi. Omenjeni je bil svojčas več let zaposlen tudi pri vseh tukajšnjih cerkvenih posestvih za oskrbnika, posebno za vinograde, kakor tudi oskrbnik vinogradov umrlega č. g. župnika Murkoviča in posesti č. g. župnika Jakoba Rabuze, ki je sedaj v Slivnici pri Celju. Tonček je vse vinograde, kjer je služboval, kot vzoren oskrbnik lepo in redno obdeloval in so sedaj vse omenjene gorice v najlepšem stanju. Bil je velik dobrotnik revežev, pa tudi drugih. Kdor se je pri njem oglasil, ga je dobro pogostil z jedjo in pijačo neglede na to, kdo je. Ljudje se ga bomo spominjali, posebno oni, ki smo ga poznali. Njegova blaga roka je sprejela marsikaterega popotnika. Bil je dolga leta vrli naročnik »Slov. Gospodarja«. Umrli Tonček je bil velik prijatelj vseh duhovnikov. Sedanji č. g. župnik Grobler mu je govoril ladnje slovo. Tončku naj bo Bog milostljiv. Počivaj v miru, blaga duša! Laporje (nesreče). Huda nesreča je zadela veleposestnika Strmška v Hošnici. V noči od 9. do 10. junija mu je zločinska roka zažgala domačijo. Pogorelo je vse, le živino so še komaj rešili. Prihiteli so sicer gasilci iz Slov. Bistrice In Poljčan, pa se žal ni dalo več pomagati. Nesreča je tem večja, ker se je pri gašenju hudo opekla gospodinja, ki se zdaj zdravi v mariborski bolnici. Pomagajmo težko prizadetemu! — V mariborski bolnici se nahaja tudi ugledni laporski kmet g. Mastinšek, ki si je stri desno nogo v členku, ko je prišel pod voz ter Bevčev Karel iz Zabljeka, kateremu je na Lešnici neki fant prestrelil nogo. Vsem trem želimo, da sko-ro okrevajo in se vrnejo domov. Studenice pri Poljčanah. Tukaj smo v petek dne 16. t. m. položili v grob truplo dobre žene, trdne gospodinje in blage matere Marije Ko-drič, ki je umrla v starosti 75 let. Rajna je bila dobra mati peterih otrok, od katerih sta dva sina duhovnika, eden je župnik pri Sv. Ruper-tu v Slov. goricah, drugi pa je kaplan v Lo-čah. Vse svoje življenje je bila vzor prave slovenske katoliške žene. Kako je bila rajnica priljubljena, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudi iz domače in iz sosednih župnij. Bog daj rajni večni mir! Domačim naše sožalje! Kapela pr Radencih. V petek, dne 16. junija smo tukaj pokopali najstarejšo župljanko ka-pelske župnije Terezijo Zigert. Umrla je v 96 letu starosti. Rajna je bila teta veleč. g. Matije Žemljica, župnika pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Neka posebnost so bile njene oči. Od 45. do 70. leta je nosila očala, od takrat naprej pa do svoje smrti je videla brez očal čitati vsak še tako droben tisk ter je -napeljevala svoji veliko mlajši sostanovalki, nit v šivankino uho. Po lastni izpovedi si je rajna ohranila tako dober vid z umivanjem z vinsko droženko. Bila je skoro do zadnjega tako čvrsta in prisotnega duha, da smo mislili, da bo gotovo dočakala 100 let. A v božji previdnosti je bilo drugače sklenjeno. Naj v miru počiva! Središče ob Dravi. Odkar nimamo v Središču »Prosvete«, pride malo novic v »Slov. Gospodarja«, ker je postalo sedaj vse bolj mrtvo. V društvenem domu se sedaj vrše le še pevske vaje cerkvenega zbora in pa sestanki Marijine družbe. Bogve, kdaj bo oživel spet prej tako življenja poln »Ljudski oder«, nudeč ljudem pouka in poštenega razvedrila. Pretečeni teden se je vršila na Grabah pred cerkvijo komisija radi spomenika padlim vojakorr. Kmalu bodo zablestela imena padlih v zlatih črkah. V Obre-žu je umrl pos. Karel Šalamun v 73. letu življenja. Pred 25. leti je padel po nesreči z voza in se hudo poškodoval. Zadnje leto je bil popolnoma priklenjen na bolniško postelj. Po muke-polnem življenju ga je previdenega s tolažili sv. vere poklical Gospod k sebi. — Letos pri nas ni suš?, vsak dan imamo obilo dežja, tako da ljudje ne morejo sušiti pokošene trave. Žalostno je gledati žitno polje, kakor razvaline leži razmetano žito. če nam Bog ne pošlje ljubega solnca, bomo inu" slabo žetev, ker ne more dozoreti. Noben dan ne mine brez strahu, da nam ne potolče toča še tega, kar je viharjem in dežju ostalo. Velika Nedelja. Na trojiško nedeljo obhajaj® Velikonedeljčani svoj glavni praznik, ker je. župna cerkev posvečena presv. Trojici. Letos se cerkveni pevci niso postavili samo v cerkvi z latinsko mašo, ampak so tudi priredili v dvo-: rani koncert z narodnimi pesmimi. Ljudstvu je petje jako ugajalo, posebno pesem o »vodi Bi« strici« in »o maju«, tako da so morali pevci obe ljubki pesmici ponoviti. Seveda za otroke take prireditve niso, saj sem slišal pekovo Kristiko vprašati: »Mama, ka ne de še minilo?« Od« raslim pa je vse le prehitro minilo in so si želeli, da bi drugikrat pri nekaterih pesmih več kitic zapeli. Med odmorom so neki gospod iz Maribora, ki se »pre neki jako na muziko raz« mejo« pohvalili pevski zbor in pridnega vodite« lja g. organista ter povabili še druge fante in dekleta, ki imajo lepe glasove, naj pristopijo k zboru in gojijo lepo pošteno slovensko pesem. — Med odmori sem vlekel na ušesa, kaj se vse. ljudje razgovarjajo ter zvedel par novic, ki niso svetovnega pomena, pa jih bom vkljub temu povedal. Prav v nedeljo dopoldne se je zvedelo, da si je končala v Mariboru mlado življenje tukajšnja župljanka učiteljščnica Roza Kosi z Lešnice. — Eden dan popreje je gorelo v Se« nežcih pri nekem Zvegli, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje. Ker so bili gasilci povečini na polju, se niso mogli na bitje plat-zvona tako hitro zbrati. Pa bi bili gotovo preje prišli na lice mesta, da niso imeli o binkoštih nesreče, ko se jim je na povratku od veselice iz Križov-. ljana močno pokvaril tovorni avtomobil, ki si ga je bilo društvo pred par leti za gasilske namene nabavilo. — Pa še eno bi povedal, ki ni tako imenitna, pa vendar kaže o brihtnosti ne« katerih glavic. Saj je znana reč, da nekateri ljudje tako zelo ljubijo meso od puric in pice-kov. Zato pa se mnogokrat zatečejo v tuje kur« nike po pečenko. Tudi takih ne primanjkuje. Bolj zvito pa sta naredila dva brata Ko sta odšla oče in mati neko nedeljo k maši, sta za« davila v domačem kurniku purana in ko sta se starša vrnila, sta »pajba« prav žalostne obraze delala in tožila nad nesrečo, ki je zadela hišo ponoči, ko je tako lep puran tako nenadno »In jaz?« je vprašala Ema. »Ali se naj jaz ne udeležim tvojega podjetja?« »Ti?« je počasi odgovoril. »Glej, to je vendarle podjetje iz špekulacije. Kopališč in zdravilišč imamo že mnogo. Vsako gnezdo, na katero meji malo gozda, se že imenuje »kopališče« ali vsaj »zračno zdravilišče«. Vrlina našega močnega vrelca je dokazana; treba bo poiskati še drugih .vrelcev in jih izvrtati; okolica je krasna; vse sami čudoviti predpogoji, da se ustanovi novo kopališče. Toda najprej bo treba vtakniti v podjetje strašansko veliko denarja, žetev pa nas čaka šele čez leta, prav velika žetev, ki prav gotovo pride, toda šele po desetletjih.« »Jia to prav veliko žetev računam,« je mirno rekla Ema, »zato se hočem udeležiti. Moj oče misli, da so lahko tudi na naših tleh vrelci . . .« Pogledal jo je in veselo rekel: »Najbrž! Zelo mogoče! Tak močan vrelec ne Bo sam. Iskali bomo na tvojem posestvu z baja-nicami. Če najdemo vrelce, ki bodo kaj obetali, bodo tvoji. In če jih boš hotela priključiti našemu koncernu, bo to tvoj delež.« »Najprej bom dala denar.« »Pomisli, Ema, koliko si morala trpeti, ko z očetom nista imela denarja. Čuvaj ga! Pusti svoj denar na varnem pri svojem zastopniku in v svoji banki.« Na to ni odgovorila. Potem pa je tiho vprašala: »In tvoj oče? Pravzaprav je studenec njegova last.« _. ... Karel je vzdihnil: ':■ '>' ' $ ' L* i _ _ ■ • s -- »Moj oče!« Nekaj časa sta šla molče dalje. Pri poti je stala klop. »Sediva, Ema! Kar se tiče mojega očeta, je težko govoriti.« »Nisem te hotela žaliti, ljubi — ne smela bi te vprašati po njem ...« y Dalje sledi. Širile „Slov. gospodarja"! Aix manjši Napoleonov; muzej. Na omenjenem otoku se je mudil Na« poleon, ko je čakal ju« lija 1815 na odločitev, glede svoje nadaljne usode. Z otoka Aix je bil prepeljan na krovu angleške ladje »Becle« rophon« na otok Svete Helene. Napoleonovo kamelo bodo spravili v, novem muzeju na oto« ku Aix. OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! «9a »smrt storil«. Da pa bi bila hiša ne trpela take velike škode, sta se izjavila, da bodeta žival pojedla. Oče in mati "sta se branila in menda na tihem občudovala pogum svojih sinov, sinova pa sta se menda na tihem, ali morda pozneje naglas smejala dobri veri staršev. To povem Staršem zato, da ne bi prehitro verjeli, če bi jim otroci naznanili nenadno smrt puranov in pi-iekov. Velika Nedelje. Pred kratkim je opazil strojevodja tovornega vlaka med postajama Velika Nedelja in Osluševci pri Trgovišču, da leži nekdo na tiru. Na srečo je še pravočasno ustavil vlak par metrov pred nesrečo. Bil je to neki F. S., kateri je iz samomorilnega namena legel na tir ter še brezskrbno kadil svoj zadnji čibuk. Sedaj bo pa mesto na drugi svet, romal v kajho pokoro delat. — Ni se začelo še poletje, pa vendar že slišimo o tolikih vremenskih nezgodah in nesrečah po streli. Tudi tukaj je pred kratkim udarila strela v goveji hlev Ivana Kovačeca iz Lunovca ter mu ubila .vola. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! Konjice. Mili zvonček na Brinjevi gori nas je 'dne 5. junija povabil k naši Kraljici. Res jo je posetilo veliko pobožnih romarjev, kateri so v trdnem upanju za pomoč predložili njej svoje križe in težave. Saj ona rada pomaga svojim Otrokom. Je obenem velika zaščitnica svoje okolice. To se je izkazalo dne 10. junija, ko se ji je bližala strahovita nevihta. Glas njenega zvončka je zabranil prehod. Čez par minut je prenehal grom, in prej taka grožnja se Je spremenila v pohlevnost. Zatekajmo se k Njej pogostoma in naše prošnje bodo uslišane. Sušimo zelo slabo. Vreme nam dela zgago in nas neprestano moti. Medard bo najbrž dobro uganil. — Ljudstvo z napetostjo pričakuje naznanila o vpostavitvi tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva. Zelo ga rabimo, ker je ono edino ognjišče naše odrasle mladine in naroda, vzgojenega v Kristusovem duhu. Polzela. V nedeljo, dne 11. junija je gostoval V dvorani g. Turnšeka cerkveni pevski zbor iz Št. Jurja ob Taboru s petdejansko dramo »God-čeva pesem«. Igralci so svoje vloge rešili v splošno zadovoljnost ljudstva, ki je izražalo svoje navdušenje z burnim ploskanjem. Upamo, da se je s to predstavo otvorilo dramatično fcivljenje po štirimesečnem počivanju in da v kratkem vidimo domače igralce na odru. — Z .odlokom Kr. banske uprave so bili razrešeni sledeči občinski odborniki: Košec Franc, pos. v Ločici; Sevčnikar Franc, pos. na Polzeli; Ko-lar Alojz, pos. istotam ter Turnšek Franc. Na njih mesta so imenovani: Rojnik Josip, trgovec na Polzeli; Cimperman Juli, pos. v Pod-,Vinu; Novak Filip, pos. v Založah ter Turnšek Jožef, pos. sin v Ločici. Svetina pri Celja. Visoko v hribih smo skri-jti In tiho prenašamo svoje vsakdanje težave, a potepuhi in klateži tudi nas najdejo. Dne 6. junija js nek neznanec s silo vd:l v hišo župana Fr. Zimička; bilo je ob belem dnevu, okoli 9. ure dopoldne. Župan je bil odsoten v Karlovcu pri sinu, mati gospodarja je na njivi pod hišo okopavala, dva manjša otroka sta se pred hišo igrala. Naenkrat zasliši eden teh otrok v hiši močen ropot in pok; hiti povedat materi.' Ta gre takoj pogledat, kaj hi bilo; hišo je našla pravilno zaklenjeno, vse je J&ilo v redu. Par minut pozneje pride neka ptranka v ura&V nadevi; sin Tonček gre v hi-io, da bi ji ustregel; tedaj pa z grozo opazi, 'da so bila vrata v uradno sobo s silo vlomljena. Predali na pisalni mizi vsi odprti, uradni ftkU razmetani po £\eb", lesena blagajna vlomljena. Hitro se na klic in ypitje. zfiere .več lju- di. Vse preiščejo i pretaknejo, a o tatu ni bilo sledu. Silno naglo in premeteno je moral delati. Izmaknil je okoli 500 Din. Ravno je hil n\ tem, da bi vlomil predal, *-;er je bilo shranjenih nad 6000 Din o'Jiinskega denarja, a ga je domači sin piavočasno pregnal. Lahko si je misliti strah gospodarja-župana, ko je na potu proti domu drugi dan v Celju zvedel o tatvini; a prec.j se je pomiril, ko je zvedel, da občinski denar n; bil ugrabljen. Brezposelni potepih postajajo čim dalje bolj drzni in prava šiba za vse ljudstvo, zlasti pa za ubogega kmeta! Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Za vedno se je od nas poslovala dolgoletna zvesta Marijina družbenka in prednica tretjega reda Cecilija Ekar, po domače Stoparva Cila, v 72. letu starosti. Slovesno smo jo pokopali. Cela dekliška Marijina družba ji je hitela naproti z zastavo in jo spremila v hladen grob. Kot dolgoletna prednica tretjega reda je storila veliko za njegov razvoj. Bog ji bodi obilni plačnik za vso njeno skrb. — Na binkoštno nedeljo pa je božja dekla smrt rešila groznega trpljenja daleč na okoli znanega trgovca in posestnika g. Jakoba Junež v 62. letu starosti. Rajni je bolehal več let na črevesnem raku in je bil lansko leto na zelo težki operaciji v Zagrebu na kliniki. Zadnja dva meseca je bil priklenjen na posteljo, ker ni mogel ničesar uživati. Svojo grozno bolezen je prenašal vdano in je bil večkrat potolažen s sv. zakramenti. Rajni zapušča šest dobro vzgojenih otrok, od katerih je eden v prvem letniku bogoslovja, eden pa v dijaškem semenišču v Mariboru. Pogreb se je vršil v torek, dne 6. junija ob desetih dopoldne ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Bog daj blagemu možu in skrbnemu očetu večni mir, vsem preostalim pa naše iskreno sožalje! Sv. Lenart nad Laškim. V soboto po prazniku presv. Rešnjega Telesa je priredilo k nam izlet 35 učenk osnovne šole v Repnjah na Gorenjskem. V njihovi družbi je bil g. kanonik dr. Ivimovec in domač duhovnik zavoda šolskih sester v Repnjah, razredna učiteljica č. s. Rudolfina, tukajšnja rojakinja, in še ena šolska sestra. G. kanonik dr. Iiimovec je imel v cerkvi lepo pridigo o češčenju Jezusa v Najsv. zakramentu, potem je imel pete litanije domači g. duhovnik šolskih sester. Ko so si ogledali naš kraj, so šli izletniki k rojstni hiši č. s. Rudolfine Sajtl v Tevčah, kjer so bili vsi lepo pogoščeni. Zvečer so se zopet veseli vračali skozi Laško na Gorenjsko v svoje domove. • Sv. Rupert nad Laškim. »Kam pa ste se skrili sv. Ruperčani, da ni nič vpč slišati o vas?« me je pred kratkim podražil znanec. »Res, tihi smo postali,« mu odgovorim, »saj smo prepričani, da vzdihovanje nič ne pomaga! Nekaj pa ti naj le šepnem na uho: skoro tonemo v vodi in blatu, saj je celi maj več ali manj lilo, in tudi danes, dne 12. junija, je vreme tako neprijazno, da nosim skoro zimsko obleko. Najbolj pa je lilo dne 26. maja, ko smo tukaj imeli birmo, lilo je dva dni in dve noči neprenehoma. A čudovito, veljalo je tudi tukaj, kar pravi sv. pismo: Mnoge vode ne morejo zaliti ljubezni. Ravno tiste dni smo užili toliko duhovnega veselja, da nam bo sv. birma še dolgo v najboljšem spominu. — Dne 2. junija je umrl pri Sv. Petru Jožef Kese, rudarski upokojenec v 80. letu starosti po dolgem hiranju in trpljenju. Bil je priden delavec, ki si je s svojo marljivostjo takorekoč iz nič postavil hišo in dom. živel in umrl je kot dober kristjan; zato ga je tudi na binkoštno nedeljo, ko je bil pogreb, iLeliko. števila prijateljev, so_- Prediiskarija vzorcev za ročna dela z najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor. sedov in znancev spremilo na njegovi zadnji poti! Vrli mož, počivaj v miru! Dobjc pri Planini. V četrtek dne 8. junija je bila tukaj običajna skušnja iz veronauka za šolarje. Ob tej priliki pa je obhajal vlč. g. župnik Fr. Vaupotič tudi 401etnico mašništva. Sam sicer ni mislil na to, a dobri prijatelji so ga hoteli počastiti in razveseliti. Po minuli skušnji šolarjev je vlč. g. dekan Krohne na njemu lasten jedrnat način na prižnici orisal delovanje jubilanta v 40 dolgih letih. Mnogoštevilni navzoči verniki so pazljivo poslušali njegove pre« pričevalne besede in se enoglasno pridružili iskrenim čestitkam g. župniku. Iz Savinjske doline. Dne 7. junija je prinesel »Slovenski gospodar« tudi dopis iz Celja, v katerem govori g. dopisnik o orglarski šoli in o njenih gojencih. S posebno pozornostjo sem bral predzadnji stavek, ki pravi, naj bodo naši mladi organisti: glasniki in gojitelji naše dra-jre nnm cerkvene ITI narodne pesmi slovenske! Dobro. K temu naslednja pripomba? Od l.an|; kega adventa sem se goji v naših cerkvah ljud sko petje, ki se je veselo razmahnilo, kar je dokaz, da je verno slovensko ljudstvo že dolgo nosilo v srcu željo po takem petju. Škofijski odlok je prišel sicer pozno, a vendar še pravočasno, da reši bisere narodne cerkvene pesmi slovenske. Poznavalci in prijatelji ljudskega petja so že dolgo časa težko prenašali, kako so sosedni narodi po svojih cerkvah gojili skupno cerkveno petje, Slovenci pa, četudi kakor nalašč od Boga ustvarjeni za tako petje, so morali mnogokrat poslušati različne več ali manj zverižene pesmi, o katerih so skladatelji trdili, da so cerkvene pesmi. Rad pripoznam, da so med današnjimi umetnimi cerkvenimi pesmami tudi pravi biser, a takih, ki bi docela razgibale narodovo dušo in imele upanje, da si jih bo narod prisvojil, je malo in skoraj utonejo v morju neprikladnih in neprimernih. Ker se je torej končno tudi pri Slovencih začelo ljudsko cerkveno petje, smo mnogi upravičeno pričakovali, da se bodo tisti, ki imajo to skrb, zavzeli z vsemi močmi za to, da se odlok škofijstva izvede. Upamo, da bodo mladi organisti posvečevali ljudskemu cerkvenemu petju vso pozornost in vso skrb. Kar se je v preteklosti zanemarjalo, naj sedanjost in bodočnost skrbno goji. < Gornjigrad. Vsled krize hudo trpi kmet, pa tudi delavec. Zaslužka ni nobenega. Ker ni dela, ni jela. Obljube, dane pred dvema letoma od vplivnih oseb se niso izpolnile. Bilo bi pač dobro, da bi se ž? začele izvrševati, po-: sebno sedaj, ko je taka brezposelnost. Obljubljena je bila železnica skozi našo dolino na Kamnik, cesta iz Luč na črno. Na ta način bi dobilo delo in zaslužek dosti delavcev. Po-i ročati je še o redkem pojavu. Dne 3. junija te-? ga leta je šel nekdo v jutranjih urah po svojih' opravkih. Ne daleč od Šokata je zagledal vei likega medveda, ki je prav počasi koracal svojo pot. Ko se je dotični prepričal, da je res pravi medved, je šel hitro po svojega prijatelja, ta pa s kolesom po lovce. Lovci pa so bili vsi zaposleni. Tako se je medvedu podaljšalo življenje. Št. Janž pri Velenju. V nedeljo dne 11. t. m"t je bila velika gasilska slavnost. Blagoslovili smo novi gasilski dom. Čeparv je dež zjutraj malo ponagajal, ¿e. prišlo vendaj dosti fidpa* slancev bratskih društev in drugega ljudstva. Ob domu, pri zelo lepo okrašenem oltarju, je opravil sv. mašo v namen gasilcev domaČi g. župnik in vnemal poslušalce k ljubezni do Boga in do bližnjega, nato pa slovesno blagoslovil dom. Ves čas je neumorno in lepo prepeval pod vodstvom g. organista Božnika z do-bernskimi pevci pomnoženi pevski zbor. Nato so se vrstili razni pozdravi in govori z de-klamacijami. Popoldne je bila ljudska veselica z igro »Ne kliči vraga«, ki se je dobro obnesla, pevski nastop dobernskih pevcev, ki je napravil dober vtis, ribolov, šaljiva pošta in licitacija, kar vse je ohranjalo ljudi v veselem razpoloženju. Vmes je neumorno svirala domača godba in so prepevali dobernski pevci. Vse se je vršilo v najlepšem redu in smo hvalo dolžni Bogu, ki nam je dal lepo vreme, án vsem, ki so z res požtrvovalnim delom pripomogli do tako lepe slovesnosti. Zlasti fantje gasilci so bili pridni in dekleta-kranclavke. Bo dom naš ponos, ognjišče in bodrilo za dejansko ljubezen do bližnjega. Na pomoč! Dortmund-Eving. Nemčija. Srebrno poroko sta obhajala v nedeljo, dne 14. maja, rudar Lovrenc Ogrejenšek in njegova soproga Marija, rojena Stropnik, doma iz Šaleške doline, in sicer iz župnije Škale. Tukaj v Nemčiji prebivata že celih 27 let. Oba sta v katoliškem društvu sv. Barbare. Sta tudi zvesta prijatelja priljubljenega »Slov. Gospodarja«. Vsi člani društva sv. Barbare želimo, da bi ju Bog ohranil do zlate in diamantne poroke. Bog živi vse bralce »Slov. Gospodarja«! Steif hifrostolh F€i©r$#w w streite. Amerikanca Malcolma Campbella, ki Je dosegel v svojem dirkalnem avtomobilu več nego 437 km na uro, vprašujejo, če je že občutil v očigled smrti strah. Nekoč je le odgovoril: »Da, enkrat. Strahotni občutek se me je oprijel ne na dirkališču, ampak tedaj, ko sem iskal zaklad.« Doživljaj groze je opisal Campbell na prigovarjanje prijateljev v inozemskem časopisu takole: Pripovedovanja o treh zakladih. »Najbrž ni nobene obmorske luke, po kateri bi ne hili st i pomorščaki raznesli vesti o oddaljenem otoku, na katerem se nahajajo skrivnostno zakopani zakladi. Na ta način sem zvedel tudi jaz lepega dne zgodbo o bajnem zakladu, ki je bil zaupan majki zemlji in bi naj počival nekje na Kokos otoku, 400 milj od obale Kolumbije (Južna Amerika). Stari Mornar ali morski medved, ki mi je pripovedoval o zakladu, mi je zagotavljal, da je ta zaklad največji, kar jih jte sploh bilo kedaj Skritih v zemljo. Skrivnostni zaklad obstoji iz treh. Eden izvira od proslulih morskih roparjev. F.Tvarda Dawesa in Dampierja. NiegO' - vrednost znaša 20 milijonov funtov. Rogastva izhajajo iz ameriške države Nikaragua. Drugi zaklad je od ban '-" j. Cenita Ronitas, ki je znan v zgodovini morskih tolovajev pod Nov vozni red veljaven od 15. maja 1933, cena 2 Din (po pošti pošljite znamke za 2.50 Din pri naročilu) dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. imenom »krvavi meč«. Ta slednji je skril na Kokos-otočju raznih dragocenosti za 10 miljonov funtov. Če bi mi tudi ne uspelo, da bi dvignil prva dva zaklada, bi mi še preostal zaklad škotskega kapitana Thompsona, ki je izro-pal cerkev v Limi in svetišča po drugih večjih mestih južnoameriških držav. Sklep: poiskati zaklade. Ko sem vse zgoraj navedeno slišal, sem se podal leta 1924. na Madeiro (otok ob zapadni obali Afrike) na počitnice. Med potjo mi je pripovedoval kapitan, skoz in skoz verodostojen mož, o zakladu, katerega bi naj bili skrili morski tolovaji na otoku Salvadge. V hotelu na Madedri sem zadel na prijatelja Lee Guinessa, znamenitega tekača, ki je Lil baš kar dospel z več tovariši iz Afrike. Nekega dne sem ga vprašal za šalo, ali bi ga ne mikalo, da bi z menoj iskal skrivnostno skrite zaklade. Moj predlog je bil sprejet z navdušenjem. Sklenila sva, da se bova pripravila za pot v Londonu. Predvsem sva proučila o Kokos-otočju in o morskih roparjih vse, kar je že bilo objavljeno o zadevi do tedaj 20 tozadevnih — brezuspešnih ekspedicij. Nato sva se podala na morje na ladji z 12 možmi spremstva. Vzela sva še s seboj admirala Micholsona in enega psa. Neobljuden otok. V četrtek meseca februarja smo se usidrali pred otokom. Izkrcala sva se jaz ter admiral. Doznala sva, da je otok neobljuden in sva prebila na njem prvo noč. Po vsem dotedanjem pripovedovanju smo bili vsi pripravljeni na obisk zlih duhov, a o teh ni bilo ne duha ne sluha. Noč je bila mirna in spala sva nemoteno. Drugo ju+ro sva se podala na težavno delo, s *