3534 Med decembrom 2018 in marcem 2020 je na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) kot posvetovalni organ delo- val Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organi- zacijami (v nadaljevanju: Svet), ki ga je konceptualno z enajstimi člani po- stavil takratni minister Jure Leben in ga nato v celoti »prevzel« tudi njegov naslednik Simon Zajc. Nevladnim or- ganizacijam (v nadaljevanju: NVO) je bil tako v tem obdobju preko desetih področnih predstavnikov omogočen neposreden dostop do državnega vod- stva, ki ta področja ureja. Delo v Svetu so člani opravljali prostovoljno, seje pa so večinoma potekale enkrat mesečno. V tokratnem intervjuju smo v uredni- štvu k pogovoru na »oddaljenih« kra- jih prvič povabili več oseb. Poleg obeh ministrov, ki sta vodila Svet, še tri nje- gove člane; biologe Jano Kus Veenvliet [JKV], Damjana Vinka [DV] in prof. dr. Mihaela Jožefa Tomana [MJT], ki so v Svetu pokrivali področja zavarovanih območij, biotske raznovrstnosti in var- stva okolja. O izkušnjah iz Sveta, sode- lovanju, NVO in poteku razprav si lah- ko preberete v nadaljevanju. Za začetek, koliko sej Sveta ste imeli v obeh mandatih? [JKV] Skupaj jih je bilo 13. V mandatu mi- nistra Lebna tri, v naslednjem pa deset. Po prvem srečanju Sveta ste posamezni člani za izhodišče pripravili seznam bolj perečih tem, ki bi se jih na MOP morali najprej lotiti. Katere so bile vaše točke? [JKV] Za področje zavarovanih območij sem izpostavila pet tem: (i) izvajanje var- stvenih režimov na zavarovanih območjih, (ii) procesi priprave in sprejema načrtov upravljanja, (iii) ustanavljanje novih za- varovanih območij, (iv) spremljanje sta- nja biotske raznovrstnosti, (v) zavarovana območja brez upravljavcev. Če izpostavim drugo temo, ki se tiče načrtovanja, vidimo, da je priprava načrtov upravljanja v slo- venskih zavarovanih območjih pravzaprav resen problem. Večina slovenskih zavaro- vanih območij trenutno nima potrjenega načrta upravljanja in delujejo na podlagi letnih načrtov. Ni težava v sami pripravi načrtov, čeprav je to za upravljavce dokaj veliko breme. Težava so predvsem izredno Intervju: DELOVANJE SVETA MOP ZA SODELOVANJE Z NVO dolgi postopki medsektorskega usklajeva- nja teh dokumentov, ki jih za državna za- varovana območja sprejema Vlada. Na ne- katerih območjih se ti postopki vlečejo že 10 let. To so hkrati tudi kompleksna, velika območja s številnimi pritiski, kjer bi spreje- ti načrti upravljanja pomenili veliko jasnej- ša »pravila igre« vseh deležnikov v prosto- ru. Resne težave imamo tudi na področju ustanavljanja zavarovanih območij, saj je v zadnjih letih to popolnoma zastalo. Od leta 2011 do leta 2018 se je njihova površina povečala le za 1 % ozemlja Slovenije in zdaj znaša 13,4 %. Od cilja, ki smo si ga zadali s prejšnjim Nacionalnim programom varstva okolja (NPVO), da bo do leta 2014 ta od- stotek znašal 22 %, smo še zelo oddaljeni. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji tudi veliko zavarovanih območij, ki so jih konec prejšnjega stoletja ustanovile lokalne sku- pnosti. Teh ni tako malo, skupaj obsegajo kar 3,8 % ozemlja Slovenije, a v veliki meri nimajo niti določenega upravljavca in se na njih ne izvajajo upravljavski ukrepi. [MJT] Za področje varstva okolja sem izpostavil osem točk, med njimi, da (i) mora imeti varovanje vodnih virov pred- nost pred vsakršno drugo rabo v prosto- ru, (ii) je nadzor okoljskih prekrškarjev neučinkovit, moral bi biti nenapovedan. Primeri so nadzor nad iztoki iz čistilnih naprav, nad rabo gnojevke v kmetijskem prostoru, učinkovitejši monitoring, ki bo pokazal sodobno onesnaženje. Kadrovsko in strokovno je treba oživiti inšpekcijski nadzor, tudi v sodelovanju z drugimi mi- nistrstvi, predvsem s kmetijskim. (iii) Na področju urejanja in upravljanja z vodami mora biti absolutna prioriteta zaustavitev nadaljnje degradacije vodotokov in stoje- čih vodnih teles z regulacijami na podlagi izgovora zagotavljanja poplavne varnosti. (iv) Brez ozaveščanja prebivalstva okolj- ski zakoni ne bodo implementirani na način, da bi bili učinkoviti. Televizija in družabna omrežja so mediji, ki jih MOP ne izkoristi dovolj. (v) Potreba po ure- ditvi področja odpadkov, izcednih voda, odvečnega blata na čistilnih napravah, več skrbi za implementacijo naprednejših tehnologij čiščenja, ureditev zakonodaje, ki ne sledi sodobnim onesnaževalom, hi- tra vključitev različnih strokovnjakov ob Kače, pogosto prezrte in prezirane, so tudi za nas, terenske popisovalce, vča- sih težko opazne. Najtežje opazne so tiste vrste, ki so izjemno redke. Takšna je naša največja vrsta kače – progasti gož (Elaphe quatuorlineata). Spada med gože, je nestrupena in člove- ku nenevarna kača. Hrani se pretežno z malimi sesalci, lahko pa tudi s ptiči in nji- hovimi jajci ter drugimi plazilci, medtem ko mladi progasti goži jedo tudi žuželke. Samice lahko presežejo dva metra in pol, samci pa ponavadi zrastejo dober poldru- gi meter v dolžino. Telo progastega goža je sivorjave barve, ima štiri temne proge vzdolž celotnega telesa in po eno na vsaki strani glave, ki poteka čez oči. Mladi oseb- ki imajo drugačen vzorec, in sicer imajo namesto temnih hrbtnih prog po hrbtu črno obrobljene pike in lise. Progasti gož je v Sloveniji na rdečem se- znamu ogroženih vrst opredeljen kot prizadeta vrsta. To pomeni, da tej vrsti v naravnem okolju lahko grozi izumrtje, če bodo še naprej obstajali dejavniki, ki jo ogrožajo. Je tudi edina vrsta kače v Slo- veniji, uvrščena na Prilogo II Direktive o habitatih, in je kvalifikacijska vrsta za ob- močje Natura 2000 Slovenska Istra. Letos smo v Slovenski Istri v sklopu in- tegriranega evropskega projekta Life, namenjenega okrepljenemu upravljanju Nature 2000 pri nas, pričeli z večletno posebno akcijo za ohranjanje življenjske- ga prostora progastega goža. V sklopu teh aktivnosti se je kot podizvajalec vključi- lo tudi Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, ki je v mesecu maju in juniju 2020 izvajalo terenski po- pis, k posredovanju opažanj progastih gožev pa vabimo tudi bralce Trdoživa. Na- črtujemo, da bomo ob izvedbi projektnih aktivnosti izvedeli marsikaj novega o naši največji kači, o čemer bomo poročali tudi v pričujočem biltenu. Išče se skrivni velikan Besedilo: Anamarija Žagar in Urban Dajčman Ker velja rek, da »več oči več vidi«, in ker vsaka nova najdba tega skrivnega pre- bivalca naše Istre šteje, vas prosimo za pomoč – da nam sporočite opažanja pro- gastega goža. Vsekakor bomo veseli tudi najdbe njegove kože – olevka. Podatke zbiramo v obliki fotografije ali videa, ki nam ga lahko posredujete na: Urban Dajčman, Herpetološko društvo Telefon: 051 415 839 E-mail: urban.dajcman@gmail.com Odrasli progasti gož. (foto: Griša Planinc) Olevek progastega goža. (foto: Davorin Tome) Predstavniki NVO v Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami skupaj z ministrom v svoji prvi sestavi. Prva vrsta z leve: M. Peterlin, G. Brecelj, B. Kvac, L. Kavčič, J. Kus Veenvliet, T. Banovec; druga: D. Vinko, S. Šifkovič Vrbica, M. J. Toman, L. Puh, J. Leben. (foto: Tanja Poličnik, 5. XII. 2018) »V zadnjih letih so bile NVO pogosto obravnavane kot ‚nebodigatreba‘,« je po ustanovni seji Sveta, 5. XII. 2018, medijem povedal takratni okoljski minister Jure Leben.