188. StevV.fca._bjnmjana, v sodoio u. avgusta.------jusai. leio, *oo». SLOMŠKI MH [shaja vsak dan «e*er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a vst ro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta A gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za taje deiele toliko več, kolikor poštnina sna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti*-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne Tračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Opravni&tvu naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Češko državno pravo in zjedinjena Slovenija. (Časopisu „Politik" v odgovor.) II. Ko je .odlični slovenski državni poslanec ovadil nas v .Politiki" za nevarne narodne u v tonom iste, začel nam je oblastno — kakor je pri njem navada — dajati lekcije o avtonomiji kraljestev in dežel. Ta avtonomija zdi se mu nedotakljiva, češ, da je utemeljena v zgodovinskem razvoji naše države in odločno se obrača proti tistim „ politični m fantastom", ki nečejo umeti, da se zjedinjena Slovenija da doseči le na podlagi deželne avtonomije. Sploh se mu zdi misel o zjedinjenej Sloveniji za sedaj silno neoportunska. Zahteva naša po zjedinjenej Sloveniji škodovala bi po njegovej trditvi češkim zahtevam, ker bi pospeševala agitacijo za raztrganje staroslavnega češkega kraljestva in podpirala bi irredentistične težnje na Trideotinskem. Odkrito rečeno, ne čudimo se prav nič, da tako govori mož, ki je o raznih prilikah dokazal, da politična ladija njegova plava prav veselo po valovih vladnih nazorov; čudimo pa se, da se drzne pri tem obnašati se kot najboljši prijatelj češkega naroda in da ima poleg tega polna usta slovenskega rodoljubja. Čebi sami mu gotovo ne morejo biti hvaležni, da tako toplo zagovarja avtonomijo obstoječih kraljestev in dežel. Ko bi to imel zares biti program vse združene desnice v državnem zboru, tedaj bi se ne mogle uresničiti zahteve in težnje češkega naroda. Te zahteve in težnje pa so uspostava češkega kraljestva v širjem pomenu besede. To je, kolikor je nam znano, postulat vseh čeških strank. K češkemu kraljestvu pa spadata poleg sedanje kraljevine Češke, tudi Morava in Šlezija. Proglasiti avtonomijo dežel za neoborivo in postaviti si za nalogo povečanje te avtonomije, značilo bi za Čehe toliko, ko odreči se Moravske in Šlezije ter izročiti Slovane v Sleziji večnej nadvladi Nemcev, na Moravskom pa priznati sedanje nenaravno stanje, vsled katerega vlada manjina nad večino. Češki program je in mora biti mnogo širji od programa, kateri bi slovenski državni poslanec rad usilil vsej deželno-zborskej desnici. Mi smo prepričani, da imajo Čehi svobodomiseljni in konservativni — svoj cilj vedno jasno pred očmi in da ni potreba še le sestavljati jim programa. Radi pa verjamemo slovenskemu državnemu poslancu, da so nekatere frakcije drlavno-zborske večine brez jasnega programa in da mej te frakcije tudi spada slovenska delegacija. Ako se sedaj ozremo, kako se avtonomija dežel da strinjati z našim narodnim prizadevanjem, videli bodemo takoj — in to je jasno vsacemu, kdor bo količkaj briga za javne naše zadeve — da je ravno ta avtonomija uzrok, da se naš razvoj in napredek tako nenaravno zavira. Razen Kranjske na hajamo se povsod v manjšini in kako brezozirno znajo nemške in laške večine ravnati z manjinami, o tem bi nam mogli peti žalostne pesni naši bratje na Štajerskem in Koroškem, v Trstu in v Istri. Razširite deželne avtonomije in videli bodete, kakoš-nemu še večjemu pritisku boste izročili Slovence v imenovanih deželah. Mi Slovenci so torej z ozirom na politično svojo razkosanost nikakor ne moremo in ne smemo ogrevati za razširjenje deželne avtonomije in naj nas slovenski državnozborski .diplomat* še s tako katedersko zgovornostjo poučuje, da treba obraniti in razvijati zgodovinske individualitete kraljestev in dežel. Mi se moramo nasprotno postaviti na ono stališče, katero nam odkazuje ustava. To stališče je: naravno naše pravo. Kakor ima vsak posameznik naravno pravico do življenja in razvoja, tako jo ima tudi vsak narod. Napredujoča presveta ovrgla in podrla je srednjeveško načelo, da ima močnejši pravico uničevati slabejšega in zakonodavstvo naše dalo je temu jasnega izraza. Ako je za konodavstvo to izreklo, tedaj ima država tudi dolž nost jemati nas v zaščito povsod, kjer bi se nam to naravno pravo kratiti utegnilo. In to se vsekakor godi v deželah, v katerih smo potisnjeni v manjino. Ne tedaj razširjenje deželne avtonomije, ampak ome-jenje njeno je v našem interesu in sicer omejenje v vseh onih ozirih, ki se tičejo narodnostnega razvoja. Naj nas tu ne plaši misel na Kranjsko. Slovenci na Kranjskem smo le del vsega naroda in del mora se vedno podrejati celoti. Sicer pa tudi pri nag — kakor nas uče izkušnje — ni izključena mogočnost, da pridemo v deželnem zboru v manjino. Mi Slovenci moramo torej pred vsem hrepeneti po takih zakonih in naredbah, katere bodo varovale narodnost našo nadvlade deželnoupravnih večin in to mora pred vsem biti program naše držav« nozborske delegacije. V tem, ko se Čehi bore za naravno svoje pravo, katero imajo tudi zgodovinski kodifikovano, boriti se je nam za isto pravo prosto na podlagi tega prava samega in na podlagi ugodnih nam določeb državne ustave. Tega pa dosegli nikakor ne bodemo, ako se bodemo borili za povečanje deželne avtonomije, kajti s tem bodemo brusili meč, ki je namenjen, da seka ud za udom od telesa našega naroda. To pa je ravno, kar nas skrbi z ozirom na članke slovenskega državnega poslanca v „Politiki". Iz teh člankov razvidimo namreč, da utegne pisatelj in da utegnejo ž njim vred vsi ostali slovenski državnozborski poslanci glasovati zato, da se glede šolstva razširi kompetencija dežel. Storite to, in uničili ste narodno slovensko šolstvo po vseh deželah razen Kranjske in — morebiti — Goriške. In kaj bode sledilo iz tega, ni treba tu naglašati, kajti jasno je gotovo vsacemu. Mi nesmo nikakor proti cerkvenemu sonadzorstvu v šoli; nesmo pa — dasiravno poznamo in priznavamo naroduo gorečnost slovenskega dubovništva — tudi mnenja, da bi to sonadaorstvo že samo na sebi paralizovalo nevarnost, katera bi iz razširjene kompetencije dežel izvirala za našo narodnost. Preživo nam je še v spominu nadzorstvo duhovnika 8avaschnigga in nekaterih drugih mož duhovenskega stanu, ki so bili najstrast-nejši germanizatorji. In deželni šolski sveti štajerski, koroški, Tržaški in isterski gotovo za cerkveno sonadzorstvo ne bodo izbirali narodno gorečih duhovnikov ! Priznavamo, da je v tem oziru stališče naših poslancev dokaj težavno, kajti Čehi — zanašajoč se, da Bi prej ali slej vender pribore samostalnost češkega kraljestva in da bodo potem urejevali si šolstvo, kakor se jim bode zdelo najbolje prav — glasovali bodo skoro gotovo za razširjenje kompetencije dežel glede šolstva. Isto tako tudi Poljaki, ker računijo na to, da si bodo vedno ohranili večino v deželnem zboru in deželnem šolskem svetu. Iz tega pa vender še ne sledi, da bi se stvar po vsej državi imela urediti jednako. V državi, kjer živi toliko narod- LISTEK Nedeljsko pismo. Nahajamo se sedaj v oni znameniti dobi, ki jo narod nazivlje „Mej mašami", dobi mej „Veliko in malo Gospojnico", mej „Veliko in Malo Nedeljo" ali kakor se po Gorenjskem nekako bolj prozajično čuje: Mej .Velikim in Malim Šmarnom". Doba ta je v marsičem pomenljiva. Mej mašami je najboljša paša za čebele, takozvana „ajdova ber", mej mašami presušajo ue mašne obleke in cvetejo zakladi. Kdor je toli srečen, da na zeleno luč, plapolečo nad zakladom, vrže blagoslovljen molek, svobodno mu je dvigniti zaklad. Rastijine, nabrane mej mašami, imajo najboljšo zdravilno moč in imenitna je zelo mejmašna žaba, katere posušena koža ima poseben upliv. Pred dimom njenim beži božjast in „modron" in celo krdelo druzih boleznij. Rečena doba ima tudi za kače svoj pomen. Na .Veliko ali na Malo Gospojnico" ni smeti tresti dreves, kajti često se dogodi, da mesto sočne slive pade na t resa 1 ca debelotrebušna kača, kakor se je godilo onemu ribiču v IŽici, ki je na „Velikega šmarna dan šel rake lovit in segel v račjo luknjo, a namesto raka človeško roko vun potegnil. Mej mašami so posebno nevarni gadje. Gadji pik v tem času je opasen, kajti mej mašami pikajo samo stari gadje, ki so se nabrali že veliko in hudega strupa. Meni se je sicer zdelo, da je gad vedno le gad, a včeraj sem se spokoril in dobil baš nasprotno mnenje. Dobil sem namreč v roke „Deutsche Wacht" in čital njena izvestja o slav-nosti .Slovenskega pevskega društva" v Celji Ne bil bi mislil, da je kaj tacega v presvet-ljenem 19. stoletji še možno. A žal, prepričal sem se črno na belo. Nemčurji Celjski, ki imajo polna usta nemške omike in galantnosti, izbljuvali so tem povodom vso svojo prirojeno in še vzgojeno surovost. Naše dame nazivali so kar povprek „einige Frauenzimmer* in se sploh posluževnli izrazov, ki so navadni le v pustinjah ob ravniku. Doslej bil je običaj mej omikanci vseh narodov, bila je nekaka mejnarodna konvencija, da se je krasnemu spolu nasproti postopalo najuljudneje, galantno, a Celjski nemčurji so v tem izjema, oni prekosili so celo nekdanje Irokeze. Jaz poudar- jam namenoma besedo nekdanje, kajti sedanji prebivalci ameriški, bili bo Irokezi ali katerikoli od kulture na pol oblizani divjaki, umejo dobro, kako se je obnašati ženskemu spolu nasproti. Celjani morajo se temu stoprav učiti. Tužna jim majka! Iz Celja v Gorico ne treba velicega skoka, saj „Deutsche Wachts s posebnim zadovoljstvom prežvekuje Mahničeve berostratične proizvode. Oba delujeta roko v roki. Dodatkologije doktor izdal je zopet zvezek svojega „Rimskega Katolika." V njem je posebno znamenit članek: „Z liberalci — nikake zveze, k večemu — kompromis." Učeni dr. Mahnič piše v tem Članku mej drugim : .Ne občujte ž njimi" tako opomina sv. Pavel svoje verne Korinčane pred liberalci. Še obedovati nimate skupaj s takimi ljudmi. — In spet sv. Janez: „Ne vsprejmite ga v hišo, niti pozdraviti ga." Iz teh kratkih vrst posnemljem prvič, da so že za sv. Pavla bili nesrečni liberalci na svetu. Jaz tega doslej še neseni znal, a dr. Mahnič je zelo učen mož, učen tako, da mu, kakor trdijo njegovi roditelji v Kobdilji, ne pride nobeden do kože. On vse to temeljito dekaže in prav nič se ne nosti in pod tako različnimi uslovi, ko v Avstriji, ne more se zahtevati, da bi se vladale vse po jed-nem kopitu. Do tega zaključka konečno prihaja gospod državni poslanec sam; a o tem v tretjem in poslednjem članku. Shod državnozborskih volilcev v Postojini. (Konec.) Govoriti mi je Se o našem delovanji v narodnem in političnem oziru. Tu imamo naj-težavnejo nalogo. Do zadnjih let imeli so Čehi tako nalogo, a oni so se ukrepih in takozvani liberalni Nemci popustili so ueuspešen boj proti njim. Danes smo Slovenci v modi, kakor je rekel češki poslanec Zeit-hanimer kot poročevalec o šolstvu. To je častno, a tem težavneje BtaliŠče. Če pomislite, da stoji nam, peščici slovenskih poslancev, nasproti cela levica, skoro pol zbornice, — verjeli mi bodete, da ta boj zahteva od nas uporabe vseh duševnih sil, ker pri vsem, kar v tem oziru storimo, kar govorimo, imamo računati na srdito nasprotovanje naših političnih nasprotnikov. V tem boji pa je stal Vaš poslanec v prvi vrsti in menda mi ne bodete oporekali, če ponavljam o nas tisto laskavo sodbo za naše delovanje, katero so ob svojem času izrekli nam slovenski listi vsake barve, rekoč, da smo svojo dolžnost na tast domovine vršili. V tem oziru postavili smo se na stališče § 19. temeljnih zakonov, naš paladij in ono neprecenljivo določbo, katera nam zagotavlja narodni obstanek. V uradih nikakor še ne nahajamo one uporabe narodovega jezika, kakor jo ima zakon v mislih. Še vedno se sem ter tja uraduje, kakor se spoljubi uradnemu osobju, navadno pol nemški, pol slovenski. A v svojo Hramu to moramo priznati, da so temu mnogo neuradni slovenski krogi krivi, kateri se iz gole nebrižuosti in komoditete ne poslužujejo za slovensko stranko izključno njenega jezika. — Dve leti sem imel nalogo in čast, razpravljati razmere v pravosodji, kazal sem na nedostatne razmere na Koroškem. Naši napori neso bili brez uspeha in slep bi moral biti, kdor ne vidi, da so se razmere v obče mnogo, mnogo zboljšale. Minister Pražak je po večletnem vodstvu pravosodja spoznal naše raz mere in spoznal, da so naše pritožbe opravičene. Za Koroško je na Najvišjem mestu izposioval, da se je nastavilo pet novih avskultantov, ki morajo biti v besedi in pismu popolnoma vešči slovenščine, — da se bode vsaj začelo s tamošnjim slovenskim ljudstvom brez zloglasnih tolmačev pri sodiščih razpravljati. Nado gojimo, da bode tudi sedanje vodstvo pravosodju izprevidelo upravičenost naših terjatev ter jim ugajalo. Mi ne zahtevamo druzega, kakor da se nam nastavljajo uradniki zmožni slovenskega jezika, ki so pa tudi voljni postopati v smislu naredeb od vlade sume izdanih. Kaj nam pomaga uradnik, ki sicer zna jezik, kateri ga pa ue rabi in ljudstvu veuder nemški ali italijanski zapisuje in dopisuje. Letos doletela me je naloga, razpravljati nuše razmere v političuih uradih. Tudi tej sem za dostil po svojih najboljših močeh. Kazal sem nato, bodem čudil, ako kaeega lepega dne začue. dokazovati, da sta Adam in Eva v raji že tudi bila strastna liberalca. Evo sem jaz sam od nekdaj zuiatral preveč liberalno, a Adam, ta ljubi Adam pa ni imel niti toliko liberalnega v sebi, kakor dr. Mahnič sam. Drugič pa so Mahničeve besede pomenljive glede obedov. Prečitavši famoznega „Rimskega Katolika" in njegov opomin, umel sem takoj, zakaj hi.' naša častita duhovščina tako dosledno ogiba javnih obedov in banketov povodom narodnih slav-nostij. V tej odsotnosti je metoda in nadaljna posledica samo še: „Ne vsprejmite ga v hišo, niti pozdravite ga!" Ta opomin jo vsaj glede osebe Mahuičeve bil popolnoma nepotreben. K človeku, ki bi ženskam rad jezice rezal, ki smeši in psuje vse, kar je narodnega, ne pojde nihče rad, tacega čudaka uihče ne bode prosil gostoljubnosti, marveč ogibal se ga bode, če treba, celo s senenim vozom, kajti to, kar ou misli in piše, ni več za javno razpravo, ampak samo še za psiliijatričui oddelek, ali z drugo besedo : bilo bi smešno, ko bi preneumno ne bilo. s. kako protipostavno je, da okrajni glavarji na Štajerskem in Koroškem posredujejo pri občinah, ki postavnim potom zahtevajo slovenske šole, da bi jih odvrnili od tega zahtevanja; kazal sem na mnogo druzih neprilik in na žalostne razmere na Koroškem, in citiral akte, v katerih se tam od deželne vlade proglašuje nemški jezik za jezik tamošnjih uradov. Vedel sem sicer, da s tem razburim naše nasprotnike, a ravnal sem po tem, kar mi je velevala narodna čast in korist. Razkriti sem moral bolezen na korenini, da se vidi, kako ji je moč dati zdravila. Glede" šole gredd naše težnje na to, da se ila narodu narodna osnovna Šola, da se mu urede strokovne šole in osnujejo slovenske paralelke na srednjih šolah. Vsakemu so še v spominu boji, ki smo jih imeli z naučnim ministrom, kateri se je vender nekoliko udal in zaukazal najprej paralelke na Mariborki gimnaziji, katerih I. leto se bode letos otvorilo. — Naš program glede" slovenskih srednjih šol je nespremenjen in zahtevali jih bodemo v istem obsegu, kakor nam jih je že več let sem pripo-znaval državni zbor, — nič pa ne bodemo ugovarjali, če se to le polagoma, vsako leto nekaj zgodi. V dobi o kateri poročam, dobili smo obrtno Šolo s slovenskim jezikom v Ljubljani, to zmatramo za pridobitev, majhno sicer, a še te nam ne privoščijo naši nasprotniki. Nasprotno pa smo grajali osnovo obrtne šole, z izključno italijanskim jezikom v Trstu, v katero zahajajo tudi slovenski dečki. Naš upor je bil brezuspešen, na dotično interpelacijo še odgovora nesmo prejeli. Neprenehoma težimo na to, da slovenskemu ljudstvu ohranimo, oziroma priborimo slovensko šolo. Omenjal sem že neopravičenega postopanja političnih oblastnikov, katere je slovenski šoli škodljivo, to smo po interpelacijah in v govorih zavračali in kazali posebno na žalostni stan ljudske šole na Koroškem. Posebno naše potezanje za koroške Slovence je vzbudilo srditost naših nasprotnikov. Razlogov proti našim razlogom nimajo, v zadregi posezajo v absolutistično dobo, a dokazali smo jim, da celo ona doba nam je bila pravičneja, kakor so nam oui. — Pač pa smo večkrat slišali od nasprotne strani osobno žaljenje, — naš izven parlamentarni poklic zasledujejo m nam ga očitajo, toda to nema uspeha, poklic slovenskih poslancev je vseskozi najčastueji. Vender pa nas je to očitanje vspodbudilo, da smo se odločili staviti predlog, da se spremeni volilni red za Koroško, da vsaj jednega poslanca od tam dobimo, kateri bode tamošnje slovensko prebivalstvo zastopal v narodnem oziru, — ter da odpravimo nepriliko, da nad 100.000, to je skoro Va prebivalstva broječi koroški Slovenci nemaju ni jednega izmej devetih koroških poslancev. Tej vseskozi in brez ugovora opravičeni želji se vlada ne bode mogla upirati in svest sem si, da slovenski poslanci, ki so ta predlog uložili, ga bodo vedeli tudi neupogljivo zastopati. — Za naše delovanje so nam koroški Slovenci posebno hvaležni, dan na dan vsprejemamo zahvalne izjave od njih in kako iz srca jim so govorjene naše besede, kaže najjasneje to, da letošnje Vodnikove slavnosti udeležilo se je ninogo slovenske inteligence s Koroškega in okolu 100 Članov kinetskega stauu. — Ne samo na tej meji, tudi na drugi morda še važnejši meji napravi ja se nam prijazen prevrat. Kdo ni z veseljem pozdravil odstopa Tržaškega namestnika, ki je toliko tet prizanašal primorski iredenti in kdo ni čital poslednje dni članka iz vojaškega lista „Reichsvvehr". V visokih krogih se spre videva, da je vsaka druga poli tika razven slovanske ob Adriji nemogoča. Slovenski poslanci so pozornost vlade javno in v mejsobuem občevanji obračali na te razmere ter ji klicali, da s tem ue varujejo le interesov svoje narodnosti, ampak tudi interese države. Slovenska stvar torej povsod napreduje iu če se noče na laž postaviti poročil, ki jih priuušajo slovenski listi vseh strank o našem delovanji, se mora priznati, da pri pospeševanji tega napredka imamo slovenski poslanci svoj delež. — Pa vender se nam očita, da nesmo dovolj odločni, da smo pre-popustljivi; — temu nasproti bi pa jaz vprašal, kaj čemo storiti; da slovenski poslanci nesmo jeziček na tehtnici v državnem zboru, to ve vsakdo, ki zna v politiki do pet šteti. Sicer pa je počasen, a ustrajen napredek morda boljši; kakor nagel, če je resničen pregovor „moderata durant," Kar se začne, to se mora ukoreniniti, le to ima poroštvo trpež-nosti. Hrvati na primer prejeli so ua^edeukrat vse in danes so v ozbilnejem položaji, kakor mi, to nam pravijo sami. Čeravno nemarno slovenski poslanci dosti praktičnih uspehov pokazati, na jedno pa kažemo s ponosom, — v parlamentu smo si priborili moralno veljavo in ta je pogoj in poroštvo konečnih uspehov. — Pomisliti je treba, da slovenski poslanci smo tako mali po številu, da nas je v zboru, ki šteje 353 članov komaj najti, a doma nekateri mislijo, da nas vse mrgoli po zbornici. Predaleč bi zašel, če bi vam hotel obširneje razpravljati naš parlamentarni položaj in naše odnošaje z drugimi skupinami večine. Čemu pa imamo zahvaliti to ugodno moralno pozicijo. Našej vzajemnosti in solidarnosti ! Delo si delimo mej seboj, zato je temeljiteje. Mej nami ni nasprotja, ne delimo se v klerikalce in liberalce, klerikalni v pravem pomenu smo vsi, ker cenimo zasluge duhovništva za povzdigo naroda, a tudi liberalni smo vsi, ker to, kar zase zahtevamo, privoščimo vsakemu drugemu. Javno izrečem, da smo vsi obsojali razpor, ki se je vršil na Kranjskem ob zadnjih deželnozborskih volitvah. Jaz bi ne spominjal na to, če bi me ne naudajala skrb za bodočnost. Čez dve leti bodo državnozborske volitve, če se bodemo tedaj delili v dve stranki in domači razpor zanesli morda tudi še čez kranjske meje, imamo se bati najhujših nasledkov. Je-li misliti, da bodo poslanci, izvoljeni v takem razporu, vzajemno delovali, solidarno nastopali za narodni progrum ; — in marveč verjetneje, da bodo šli liberalci, Če se jih že hoče po sili ustvariti, in klerikalci vsak svojo pot. A naše število je tako majhno, da jih potem ne bode nikjer nič, da bodo slovenski poslanci izginili s parlamentarnega pozorišča. Kdor seje razpor mej slovenskim ljudstvom, ali ga tudi le favo-rizuje tega bode zadela huda odgovornost in obsodba naroda. Če hočemo uspehov, moramo nadaljevati pot, katero smo nastopili; čedalje važneja naloga nas čaka in če nas ne bode našla složnih, zaman je bil naš dosedanji trud. Ko je gospod poslanec završil svoj govor, kateremu so volilci pri posameznih stavkih, kakor tudi pri konci posebno živahno pritrjevali, oglasi se za besedo deželni poslanec g. Hinko Kavčič ter pravi nekako tako-le : Pred kratkim je po slovenskih Časopisih razsajal vihar, ki je razburjal vse Slovence. Poročalo se je križem, da se je pravosodni minister nasproti dvema državnima poslancema skliceval na informacijo odstrani knezoškofa Ljubljanskega, ta informacija pa je imela smisel, da slovensko ljudstvo uiti svojih duhovnov ne razume, kedar ti govorijo slovenski z lece. Minister je baje to informacijo tudi tako uporabil, da je odpustil naša poslanca z neugodnim uspehom. Ako je to res, potem je to napad na našo narodnost, ki ga ne moremo in ne smemo mirno prenašati, dokler hočemo biti Slovenci! Mi hočemo prej ali slej zvedeti, koliko je resnice na vsem tem, in zato vprašam gospoda državnega poslanca: 1. Ali mu je znano, kar so v tej zadevi pisali slovenski listi in kaj je resnice na tem ? — 2. Kaj misli gospod državni poslanec ukreniti, da se slaba informacija, ki je je baje pravosodni minister dobil od knezoškofa Ljubljanskega, odpravi in nadomesti z boljšo? — Kaj misli g. državni poslanec s svojimi drugovi sploh ukreniti, da se bode pravosodni minister za naprej bolje oziral na uplivanje slovenskih državnih poslancev? Na to je odgovoril dr. Ferjančič: Ta stvar mi je znana, toda moje stališče njej nasproti za sedaj je naslednje: Večkrat sem v svojem govoru naglašal, da slovenski poslanci postopamo po skupnem dogovoru. Ker pa se je zadeva, o katerej sem vprašan, vršila, je bil zaključen državni zbor, torej ko neso več bili poslanci skupaj, se o tej zadevi še neso mogli dogovarjati. Zadeva pa jeres silno važna, ker istina je, da se je oporekala slovenskemu jeziku sposobnost celo za uporabo z lece. (Oho! Čujmo, čujmo!) Tu je prizadeta narodna čast in zanašati se smete, da, ko se slovenski poslanci snidejo v državnem zboru, bodo takoj potrebne korake storili, da jo brauijo. (Tako bodi!) — Gospod Jos. Lavrenčič interpeluje potem kaj je s hranilničnim regulativom, kaj si je obetati od Reiffeisenovega načrta in kako je z davčnimi olajšavami za posojilnice. Dr. Ferjančič je tem vprašanjem dal jasen odgovor iu podprl nadeje, ki se živo gojijo glede t0F~ Dalje v prilogi. ' OfeJK Priloga „ftlovpnskemu Narodu1' 6t. 188 17. avgusta 188^. tega, da bode konecno po boljšem zakonu uravnano nadzorstvo nad hranilničnim premoženjem, katero Bedaj oskrbujejo ljudje, ki nemajo ni krajcarja ulo-ženega in 8 hranilnico nobene prave zveze. Gospod Jos. Lavrenčič je bil s temi pojasnili zadovoljen, samo priporočal je, da bi olajšave za posojilnice ne temeljile v naredbah, ampak v zakonih. Gospod. Al. Krai gher je državnemu poBlancu še izrekal posebno zahvalo za to, da je obrnil pozornost na oskrbništvo Postojinske jame, čegar usoda upliva tudi na iuterese okoličanske in ne samo tr žanske. Ker se ni nihče več oglasil za interpelacijo, izpregovoril je poslanec g. H. Kavčič laskavo zahvalo za vestno zastopanje volilskih in narodnih teženj g. dr. Ferjančiču, izrekel mu zaupanje ter priporočilo za jednako krepko delovanje v bodoče. (Dobro! Živio!) Gosp. župan Vič i č je na to zaključil zborovanje, katero je trajalo poldruge uro. Družba sv. Cirila in Metoda. (Dalje.) 3. Ako slavna skupščina vpraša po uspehih naše družbe, njeno vodstvo lahko opozori na naslednje : [I. Družbeni zavodi, 1. Otroški vrtec (ali zabavišče v Celji. Kakor je bilo že lani naznanjeno je vodstvo izročilo ta zavod v popolno oskrbovanje čč. šolskim sestram, ki vodijo ondotno slovensko dekliško šolo, ker je pri njih pač najboljše poroštvo za pravo krščansko in slovensko vzgojo ondotne slovenske dece v mestu, čegar oblastva slovenstvu neso naklonjena. — Otrok je bilo upisanih 61, redno jih je obiskovalo zabavišče krog 40, nekaj jih je izstopilo. Podružnično načelništvo jih je večinoma učuine oprostilo, a nekaj premožnejših starišev pa je upla-čevalo zmerno mesečnino. Vrtnarica je čast. šolska sestra Vincencija Lah pod vodstvom odlične predstojnice ČČ. šolskih sester in ravnateljice ondotne šole, s. Bonaventure Suhač. (Dobro, dobro!) 2. Otroški v r tec p r i s v. Jakobu v T rs t. u. Zahajalo je vanj 59 otrok. Z ozirom na lepe uspehe, kijih je dosegla vrtnarica gospica Justina Miheli, imenovana je bila voditeljico slovenskega otroškega vrta. Ta zavod je tem važnejši, ker vzgaja deco za 3. Slovensko osnovno šolo pri sv. Jakobu v Trstu. Z odlokom vis. c. kr. namestništva Tržaškega od 4. okt. 1888, št. 15.880, je dobila vsled svoje prošnje družba sv. Cirila in Metoda dovoljenje da sme odpreti jednorazrednico s slovenskim učnim jezikom. Vodstvo je imenovalo učiteljem Ivana Ne-kermana, ki je tudi s šolskim poukom začel dne 15. oktobra, a se zaradi mnogih zaprek moral vrniti na svoje prejšnje mesto v Marezige pri Kopru. Na to je poučevala učiteljica Josipina Delkin, potem nčitelj J. Špan in slednjič sedanji učitelj Mihael K a m u š č i č, katerega je vodstvo imenovalo pred kratkim učiteljem - voditeljem, da se tako v okom pride neljubim premembam. — Verstvo je poučeval vsled vodstvene prošnje po naredbi pre-častitega Tržaškega škofijstva čast. gospod Bernard Sever, mestni kapelan pri sv. Jakobu. Številu šolo obiskujočih otrok je bilo v nižjem oddelku 55, v višjem 19, torej vkup 74, bilo bi jih lahko še več, da ni slavni magistrat tako strog nasproti naši šoli in da ni omejil števila. Poučevalo se je na podlagi „u£nih načrtov za Primorje" za štirirazredne ljudske šole. V ženskih ročnih delih je poučevala voditeljica našega zabavišča. — Osnovala se je že šolska knjižnica, kateri sta mnogo knjig podarila »Slovenska Matica" v Ljubljani in „Družba sv. Mohora" v Gelovci, za kar jima bodi tu očitna zahvala izrečena. — Dne 27. julija t. 1. bila je javna pre-skušnja, katere sta se udeležila obe načelništvi Tržaški, vodstveni ud Ivan Hribar in mnogo roditeljev šolskih otrok. Kakor je poročala „Edinost," obnesla se je skušnja v očigled tolikih prememb mej letom prav povoljno, tako, da je bilo petnajst odličnih šolarjev obdarovanih. Vsled vodstvenega sklepa razširila se bode šola zapored in z bodočim semestrom odpre se II. razred Drugo učiteljsko mesto podelilo se je učiteljici Job. Delkin, ki je že pomagala na tej šoli. — Prečastita gospoda* Tu imate temelj slovenskemu šolstvu v Tržaškem mestu, (Dobro, izvrstno 1), kjer biva na tisoče slovenskih otrok, ki pa bo zdaj v laških šolah. Ali naj mi pri teh razmerah roke križem držimo, dok bo prepozno? (Ne, nel) 4. Prestopimo v Gorico. Za spoznanje boljše okoliščine so tu za Slovence, nego v Trstu. Pomagajmo si sami! Vsled neumornega delovanja Goriškega načelništva odprli smo otroški vrtec v Pevmi poleg „Sočinega mosta" ter oteli laškemu zabavišču krog štirideset slovenskih otrok. Vrtnarica je gospica Karolina Lašič. — Nedaleč od Gori Škega mesta je 5. Otroški vrtec v Podgori,v kateri zahaja oseminšestdeset otrok. Ustanovljen je sicer po ondotnem rodoljubnem županstvu, a naša družba mu zagotavlja trden obstanek. Narodna županstva naj bi pač i drugod posnemala ta vzgled, naša družba jih ne bo zapustila. Gospoda moja! Malo je sicer število naših zavodov, a če se oziramo na slovenske skromne razmere, je to vender velik napredek, uspeh, ki ga je dosegla družba sv. Cirila in Metoda, ko je nasprotnikovemu žrelu otela krog tri sto slovenskih otrok. (Živahno odobravanje.) Ali ni to vredno trudoljubivosti slehernega rodoljuba. Vsi naši zavodi so vsled vodstvenega poziva pod nadzorstvom dotičnih načelništev in učiteljstva praznovali imendan Njijinih Veličanstev presvet, ce sarja in cesarice, posebno slovesno pa veselo štiri-desetletnico vladanja našega vitežkega cesarja in kralja. Istotako se je primemo praznoval praznik naših društvenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda Ob teh prilikah so posebno ženskih podružnic načelništva tekmovala v blagih dejanjih ter tako pokazala pot slovenskemu ženstvu, kaj je ono dolžno svojej deci. (Istina!) (Dalje prih.) Politični razgled. HotranJe deželo. V Ljubljani, 17. avgusta. Drugi mesec začno zborovati deželni zbori. Letos bodo najbrž v nekateiih zborih konservativci nas veto vali, da se naj izreko za versko šolo, to seveda le v onih, kjer imajo zanesljivo večino. V druzih deželnih zborih se pa o tej zadevi ne bode razgovarjalo. V češkem morda utegnejo MladoČehi pri posvetovanji o potrebščinah za šole sprožiti tudi to zadevo. Shod avstrijskega in nemškega cesarja naših Nemcev najbrž ni posebno zadovoljil. Nadejali so se, da se bode izustila v Berolinu kaka izjava, ki bi se dala porabiti proti Čehom in drugim avstrijskim Slovanom. Že naprej so poročali, da je pričakovati take izjave, a njih želja se ni uresničila. Jako jih je bil razveselil s svojim govorom bavarski princ Ludovik in so trdili, da je govoril v sporazum-ljenji z Berolinskim in Dunajskim dvorom, kar se bode v Berolii u pri shodu cesarjev potrdilo, a njih nade so jih varale. Viiaiije države. Vlada srbska naroČila je bila poslaniku v Peterburgu, da naj deluje na to, da se kraljica Natalija sedaj še ne povrne v Srbijo. V Belemgradu pa neso imeli dosti upanja, da bi se kraljica dala pregovoriti. In res je bilo vse poslanikovo prizadevanje brez uspeha. Narodne veselice v Sofiji ob drugi obletnici, odkar je Koburžan zašel bolgarski prestol, udeležilo se je nekda nad 20.000 ljudij, posebno jih je bilo prišlo mnogo iz vzhodne Bumelije. Knez sam brez ministrov in adjutantov prišel je na mesto za narodno veselico odločeno, kjer so ga vsprejeli župan z mestnim odborom, duhovščina in pevsko društvo ter odveli v bogato okrašen šotor. V šotoru je knez napil Sofijskemu meščanstvu in bolgarskemu narodu, zahvalil se mu je pa Sofijski župan. Pri banketu v kneževi palači bilo je 120 osob. Princ je imel govor, v katerem je naglašal razvoj dežele in da je vlada pridobila si simpatije civilizovanega sveta, pohvalo jednega najvzvišenejših in najmogočnejših evropskih vladarjev. Grška vlada oborožuje več ladij, da jib odpošlje na Kreto. Toda v Atenah ae jako počasi obračajo, mnogo kriče, pa le malo Btore. Turki so jih že pri vsej svojej počasnosti prehiteli. Dve turški oklopnici sta že odšli na Kreto, da se upreta Grkom, če bi hoteli izkrcati vojakov, druge se bodo pa še odposlale, če bode treba. Tudi vojakov še hočejo poslati Turki na Kreto. Novi generalni guverner Šakir paša se pa že pogaja s Krečani, ki se bode najbrž kmalu udali, če bodo videli, da jim Grška ne misli dejanjski pomagati, kajti samo z besedami jim ni dosti pomagano. Jedino v slučaji, če bi se kaka velevlast jela odločno potegovati za Krečane, je pričakovati, da se bodo še dalje upirali. Več Boulangerjevih pristašev odpotovalo je v London, da skujejo novo proklamacijo na francoski narod. V proklamaciji bodo seveda dokazovali, da je državno sodišče pristranski postopalo. To tudi ne bode težavno, ker se obsodba z juri-dičnega stališča le težko da zagovarjati. Posebnega upliva pa tudi proklamacija ne bode vzbudila, kajti Francozi zlasti Parižani se sedaj brigajo le za raz- stavo, politika jim ni dosti mari. Temu je pripisovati, da obsodba generalova ni nič razburila prebivalstva. > «-m sli i cesar Viljem pohodi dne v 20. t. m. StrasBburg. Oblastva delajo velike priprave, da bode vsprejem, kolikor se da, velikansk Prirediti hočejo cesarju na čast v Strassburgu velik sprevod, pri katerem hode igralo 16 godb, 1106 pevcev bode priredilo cesarju serenado. Seveda večina prebivalstva se ne bode udeleževala teh ovucii, temveč bode le mirno vse gledala. Vse bode umetno prirejeno, da bi svetu pokažu li, da so se AlzaČani sprijaznili z Nemčijo. Pri ovacijah bodo pa tudi največ Nemci, ki so se priselili v Alzacijo, odkar so jo odtrgali od Francije. Domače stvari. — (Gospod deželni predsednik) je povodom najvišjega rojstnega dne Njega velečastva cesarja podaril 100 gld. Ljubljanskim ubožcem in po 25 gld. tukajšnji Elizabetnej otročjej bolnici, otroškej varovalnici, deškemu sirotišču in dekliškemu zavetišču stoječemu pod vodstvom grotinje Sofije Auersperg. — (Za otroški vrt in dekliško šolo v Gorici) izročil dr. vitez Tonkli 500 gld. blagajniku „Sloge". — (Poslanec dr. vitez Tonkli) vabi volilce okraja Ajdovskega in bližnjih občin Goriškega Komenskega in Sežanskega okraja na javni shod v Rifenberg dne 25. t. m. ob 3l/9. uri popoludne v dvorano g. J. Lična, kjer bode poročal o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru. — (Ljubljanska mestna hranilnica.) — Zadnji „Mir" piše v uvodnem članku pod naslovom „Narodno gospodarstvo pri Slovencih" mej drugim takole: „Tudi v Ljubljani se že dolgo snuje slovenska hranilnica in je tudi že potrjena, pa nikakor ne morejo priti do delovanja. To je pač žalostno znamenje, ki nam pravi, da bi bilo za tam-kajšne Slovence bolje, ako bi se sporazumeli in rajše v vseh podvzetjih skupno in složno delovali, negoda se ravaajo in kavaajo mej seboj ko pes in mačka v naza-dek in sramoto celemu našemu slovenskemu narodu". — Da se ne bode o tej zadevi sodilo po Slovenskem napačno, štejemo si v dolžnost konštatovati, da otvorjenja Ljubljanske mestne hranilnice ne zadržuje nikak „ravs in kavs", da je prostor zanjo pripravljen že dve leti, vse tiskovine in knjige pa že več nego leto dnij. Kaj in kdo zavira otvorjenje, je sicer javna tajnost, a mi bodemo o tem kaj več povedali, kadar dojde pravi Čas. — (Deželni šolski svet štajerski) imenoval je g. Fr. Dernjača, učiteljem na deški šoli v Ljutomeru, Jakob Kovačiča v Slovenski Bistrici. — (Cesarjev rojstveni dan) praznoval bode tukajšnji veteranski kor jutri popoludne z veselico v gostilni „Amerika" na Glincah, kamor odide z godbo ob polu 3. uri popoludne iz knežjega dvorca v Gospodskih ulicah. — (Na Brezji,) znani božji poti na Gorenjskem začeli so zidati novo cerkev, za katero je že nabranih 60.000 gld. Nova cerkev bode stala na istem prostoru, kakor sedanja, od katere ostane le kapelica s podobo Matere Božje. Cerkev zida se po načrtih zidarskega mojstra g. dr. F a 1 e s c h i n i j a in arhitekta Mike viza iz Gradca in bode nekda jako lepa. — (Vlak na ViŠarje) odpelje se dne 24. avgusta prvi opoludne in drugi o polunoči po skoro za polovico znižani ceni. Vse drugo poizve se iz plakatov, kakor tudi v P a v 1 i n o v i prodajalnici vož-njih listov, Marijini trg št. 1. Ker se tudi izkaznice in listki za zgornje vlake izdavajo. — (»Kmetovalca") izšla je 15. številka. Vsebina: Vzoren svinjak. Spisal Jos. Lenarčič na Vrhniki. — Nekoliko opombic zaetran molže. _ Kako skrbeti za zdravje domače živali po leti? _ Kako varujemo konje muh. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — (Govej a razstava) bode dne 24. t. m. (na sv. Jerneja dan) na Bledu, na kar opozarjamo gorenjske živinorejce. — (Toča) pobila je v Kobaridskem kotu Stanoviško in Podbelsko polje; škoda je precej velika. — (Iz letovišč.) Na Bledu bilo je dne 4. t. m. 425 tujcev. Pri Mallnerji 60, v Lujizini kopelji 75, Pri nadvojvodi Žigi 30, na Gradu 20, pri Rikliji 40, po vilah in drugih hišah 200. -J! V Kamniku bilo jih je pri Prašnikarji 45, pri Fi-šerji 75, po drugih hišah 106, vkupe 226. Telegram? „Sfovensksmu Narodu": Inomost 16. avgusta. Po daljši bolezni danes umrl dvorni svetnik baron Giovanelli, državni poslanec, v 74. letu dobe svoje Berolin 17. avgusta. Avstrijski cesar podaril je 24.000 mark, mej temi 15.000 za mestne reveže. Dunaj 17. avgusta. Letošnji mejnarodni žitni semenj bode na Dunaji v rotondi dno 26. in 27. avgustn. — Romunski kralj in prestolonaslednik odpeljala sta se zjutraj naprej. Peterburg" 1". avgusta. Car in carica povrnila sta se v Petergof. London 17. avgusta. Dolenja zbornica. Odgovarjajoč na vprašanje <> razmerah Anglije do Italije in tripclalijance, izjavil Fergosson, da se vlada nikakor ni vezala. Angleški svetovni interesi zahtevajo popolno svobodo dejanja. Vlasti to priznavajo. Atene 17. avgusta. 1500 i avl kili vojakov došlo je v Caneo, 6000 se jih še prida* kuj". Sakir pasa energično zaprečuje turško gibanje proti možem cem. Razne vesti. * (P a t r i j a r h Al e k * a n d r i j s k i S of f o n i j) praznoval je nedavno SOietnico svojega sKolov.it'a. Treba je opomniti, da i/mej patrijarhov pravoslavne cerkve ima Alekai (idrijski največ naslovov. Ne Ime-nuje He le patrijarh temveč tudi papež Aleksan-drijkki, libijski, pentapolijski, etijopski in vsega ISg'pftt, oče 6četov, pastir pastirjev, nadškof nadškofov, trinajsti apostelj, in sodnik Bvetn* Papečki nantov mu e dan pri razdelitvi cerkve v vzhodno iu zapadno. V nekaterih Blučajih nosi »Ive mitu, zaporedoma jedno navadno — im ti,.sk> in drugo — ppvzijsko tijaro * (S -1 n i i s k i uradnik — morilec.) V jedilnici železniške i osi; i- L^tlirup » Penn*yivnniji je, kat..o * brzojav ha iz Novega J»rka minulo sredo sudnji urednik Nagle s samokresom ustrelil bi\šeca sodca Ter»y-ja. Nagle jc zajulrkoval s Boitceiii najvišjega sodišča Z edinjenih drŽav Fiol-dom, kar pridi- v jedilnico Terry, ki j.- bil nedavno v ječo obsojen zaradi razžatjenjn »odtSca ter 7H letnemu Fttddti priloži par zaušnic Nato Nagle dvak::a z revolverjem ustrelil na Terry-ja, ki *e je mrtev zgrudil. Morilca so zaprli EnnealJIvo a«lrtt*ilno aređatvo. Osobu s slatini prebav ljetijeio i ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, nloanjl v želodci In nerodnem iztrehtjetdl. zadobo" zopet (dfavje, če rnhijo pristni „Moll-ov Boidli tz-prafteku. Škiitijii i stane 1 gld Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, jekamar in c. ri%. dvorni zalofutk, ni Du nuji, Tuchlnrihen '•>. V lekarnah p<> doželi seahtevaj se izrecno lfoll-ov pifcpur t /. njegovo varstveno enatnko iti pod pisoui. 11 (56 -10) s ptjjBli'uvljMiiJotti s« ratstope redlue snovi. Kav ie i.« inv.Bfppl no moro b:ti v hrano. Neraztopljene re-dibi" snovi * začno razkrohitl In provzročajo vzriigovanje, napenjali e, krč, i t. d. Da ohranimo dob o probavljanje in prepre£m n z^mcj iu.e:io\ain bolezni, iuiamo dobro s eastvo, dr. BOSO*! AiJrn-. ilui iotlKimi iz lekarno H. PIJ AfJNKU-ja v 1'ru.m BOfi.IIt Dobiva se v hkoro vseh lekarnah. 6(845*2) Freskušena siroti let! mu- 'MiOlt najslnvitejliji protes irjev in zd-avnikov ^f**& «''v " £ v rope zapisujejo in priporočajo za vsak-(ps$£T~ dunjo rabo lf pristno c kr. zobozdravnika fcsST Ur. sVopp-u Anatherin ustno vodo v dvojno povokinnih steklenicah, kot radikalno sn-duvo proti vsakemu zobobolju, v sakej bolezni ust iu dlesna, katera, če is rabi hkratu z dr. Popp-ovim zobnim praškom ali zobno pasto, vedno ohrani zdrave iu lepe /.ni)*'. Dr. Popp-a zobna plomba. —25) Dr. Popp-a zoljlično milo ta vsakovrstne tapnloaje, zlasti za kupelji. I*re«l ponorejaiijom M v IumIiioui iiOcrcsn svari. Zaloge imajo vos lekarne, pai fumorijo in droguerije. M S>-----I5WS sstcjl za vse. leto gld. 4.SO; za pol Seta *jtd. £.30; za četrt leta g Ntu goldinarjev, od katerih je sto goldinarjev namenjenih ljubljanskim ubožčekom po 25 gld. pa tukajšnji cesarice Elizabeto bolnici za otroke, varovalnici malih otrok, deškemu in pod vodstvom gospo grofice Sofije Auerspergovc stoječemu dekliškemu sirotisču. Izročuje ob enem to zneske njihovemu blagemu namenu, smatram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo izrekam za velikodušno, stolnega nafiega mesta nboičekom naklonjeno davilo. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1889. (688) Župan: Grassolli s. r. 16. avgusta. Pri Malici t Killer, Pocuenberg, Maver, Wandruszka, Ju t, Mi.-hI FilnttHcht^r, Kuuip z Dunaja. — Serava'1 iz Trsta. — "VVeisa iz Novega Mesta. — Vidic iz llerpelja. Pri Slomi : Ilnherfeld i z Dombovara. — Lukanovič z Reku. — Krasu iz Herajeva. — Kiingatsch Iz Gradca. — Botschen, Gschinuidliu-, Low z Donajs. — Soli iz Gradca, — Gstettei.liofar it Logat«* Pri A vNtrljHkera co«ar|l: K pek z Dunaja. — Guttuik iz Radovljico. Pri no.n«m kolodvoru: Šotič Escher iz Truta. — Greger i/. Trsta. — rolina. z Dunaja. — Z*- iz Vel. Lašč. — Heydoi>rek iz Be- •Uuirii Hit v ojn^ljaai; 15. avguta: Mihael Skorjanc, zidar, 66 let, Hrenove ulice At. *0, za jetiko. — Jofcef 8oru, profesorjev sin. '2 leti, Zve^.darstie ulice 8t. 4, za Skrlatico. — Marija Polajnar, delavčeva žena, 75 let, Kravja dolina St. 11, za oslabljonjem. V deietnej bolnici: 15. avgusta: Jož..-f Gregorič, goslać, 43 let, za plu-čnico — Jakob Premrov, len ž. kurjač, 36 let, za Jetiko. 15. avgusta: Fran Poklo, gostać, 68 lot, za'oslabljen jein. Tržne ceii«* v l4Jii3>lj0 Koruza, . 4 83 Svinjsku „ „ — 50 iv rouiplr, i 2 06 Kostranovo , „ — 3J Leca, • • . 12 — Piš.uiec...... — 3-2 »rab, 11 • . i:: — Gcdob...... — ld F ■111, • 11 — Seno, 1U0 kiiu . . . a •J3 h\ ;«lo, kgr. . 1— 84 Slama, „ „ . . M 23 \la »t, , '— ro Drva trda, 4 □metr. 6 40 šji.-b (nt 56 „ mehka, 4 r 1 4 10 Motoorologično poročilo. ; '^.ib opazovanja Htanj« i barometra r iiirn. T«tu-JuT'ttUrH Vetrov i j j Nebp Mo- ' kim a v nun. j 1 r. zjutraj 36 7 tii.it. z,b. ■najela I ( 3. popol. 735 7 m«. , 2P4-0 za h 0 00 mn., j t*, zvečer ;371 mm ' 16 :-••<' ah ! jas. 1 Srednja teiuperatura 17 0, za 18* poil loruialom. ! \3 rx©os <.m6 17 . IjiV rno to!^ ii ~r~. O CZTi avguste : . {traiično porodilo.) rapirUO renta..... Srebrna renta .... '.lita r^nta...... innrona renta akcije narodne i.rtsikc. ttredHns »acijv...... London . . . Stebro ... NVpol. ... Q kv. cekini . . ftorpoke marko . 4"/„ državne Hruške it I. 1864 Državne sracke iz t. i iii Ogerska alata renta «*.,.. . . . ••'•gerska papirna renta 5°/, •••„ %rsj«:rAc zemlji:.-'-, od^oa, oblig. [huiavn reg. sr.vike &*/, . . UK) gld. Semlj. ob'-, avstr. .'v'\ zlati saat. listi ivr^dirue »r«-čke . . 100 gld ktodolfoVO srečke ... . 10 ., tVkoijo anglo-avstr ba ike . L20 ,; Trammway-druflt veli J7i) gld. a v. r&erai — dauen Id 88*80 83 70 85 03 84 75 , 100 9!> J O0-80 00 ti.) 09 »B ., 908* — - — 90S-— 806 — — 305 50 . ;l:t-70 I 10-45 9»/1 *— . 948 5*98 5 07 , r-8-47'/, — 58 37 260 gld. J 81 gld 50 kr lim 174 ««9 'M 122 118 1h4 ,0 197 228 70 75 50 50 50 25 50 V vročem letnem času B-j moro priporočati kot najboljša (n naj koristnejša (11 3) osvežujoča in mizna pijača, posebno pripravna za mešanje z vinom, ko-njafcom in sadnimi sokovi, O LAVNO SKLADIŠTE MAim^firi C. 'T™^,---■--najčistije lužne Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešnje prebavljenjo. Po lotit jo pravo okrcpčevalno sredstvo. # o c/d f j iN M O "57 a oŠ (D Tj? > St. 14330 I Dolcsti polen javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je moja presrčno ljubljena soproga, gospa IVANA SPAROVVITZ dne 16. avgusta ob 2. uri popoludne po dolgej bolezni na Studenci v 56. letu dobo svoje, pre-jemSi sv. zakramente za umirajoče zaspala v Gospodu. Posvetni ostanki drage pokojnice prepeljali se bodo v Ljubljano, deli na mrtvaški oder v mrtvašnici pri sv. Krištofu in v nedeljo dne 18. t. m. ob 3. tiri popoludne položili v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Svete zadušne maše brale se bodo v mestni cerkvi sv. Jakoba. V Lj ub 1 j ani, dne 16. avgusta 1889. Josip Sparovtftz, (612; soprog. tfel 7>Wr nov. fio tdfi ral »I j on, produ se T'.\ 180 gld. pri Josipu Paulin-u v LJubljani, Marijin trg št. 1. (b4l~l) Poštna upraviteljica se Išče za SjMvdsiJe Štajersko« Kje? pove upravnifitvo „Sloi\ Naroda". (631—2) Živinozdravnik 7. dobrimi spričevali, kateri sc bavi že mnogo let v. izvrstnim uspehom s llvinozdravidltvom, — želi Mprcinviiiti alaibo. — Sposobi H bi bil v.a kajto vetjo g-nSćiiin, ker jako dnbro ru/iiiucje tudi živinaretvi in andjarstvo. Več pove i/, prijaznosti npravniltvo (Slovenskega Naroda". (617—4) i-t c i+ii+ii + n+iitn + i »tt »> .. •» .. .-• .. •. T 'i' T T 'i' T T T Srbske narodna pesmi o boju na Kosovem. Jr zapuščine Ivana Mohoroiča. V Li-.ibljanl. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala ,. Narodna Tiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-brate Srbe in njih posom, dobro došla. Dubiti je v .Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po poŠti 32 kr. t, ,i, ,j, i Najbolj*« hm sukna mrposiljii po r o v » r n i i k i h cenah tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF y Brnu. k u e 1 e g »ii i- ii «> jesensko ali zimsko moško obleko tadOBtl Jo 1 «» 7.75 Iz line "&6 T (jI, lo ."><> izjako fine rgi.ia.io iz najfinejše (621) prlwl.no (2) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi a svilo pretkana grebenasta inkno, blago za ogrtičo, pal merston iti boy za zimske suknje, lodcn za lovce in okonome, piruvicine in tas king za salonske obleke, — sukno za ženske obleke itd Zn pri obenem zboru dne 20. t. ni. nlsleml razpisati službo gradu i ranega zdravnika za čas, dokler se zh Ormož ne postavi d*želni okrajni zdravnik z letno subvencijo 500 fjld., proti temu, da v 27 občinah tega okraja reanfCĐO uboge brezplačno zdravi. Ker je sanio v Središfi za 6 občin jeden deželni okrajni zdravn.k nastavljen, Ima se pričakovati, da bode imr-l tudi obilo privatne prakse. — Okrajni odbor je tudi pri visokem deželnem dboru poprosil, da za Ormož nastavi deželnega okrajnega zdravnika. Prositelji naj blnirovole svoje uloge posebno z dokazom, da so slovenskega, oziroma jednega jugoslovanskega j'v;ka zmožni, podpisanemu odboru do i 5. septembra t. I« predložiti. Okrajni odbor Ormoški, dne 28. julija 1889. (Mjo, so ozdraveli, oe so so ravnali po tej knjigi, culo taki, sn so %e bili izgubili vsako upanj o Knjiga, v k.iteri ho zapisani uspehi skulenj, zaslužuje resne pozornosti. Ntkdo naj nikar no zamudi po dopisnici pri lii-.-bior-jevi založbi v Lipe^ji »II v Novem Jorku, 320 Broad-way, zahtevata 9'5s bres troškov. (805— 1H) iMDim Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moSke obleke v dvajset različnih barvah, katerim no škoduje pranje, 60 cm široko, I ceia obleka 67a metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pero. Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le «loi>r*' l»aže : 310 m za obleko..... gld. 3.50 3-l(> » m ,...... „ &•— 310 „ boljšo obleko ... „ 6.— 3-10 „ „ ... „ 7.80 3.10 „ „ fino „ . . . 8.B0 3-10 „ „ „ „ ... „ 9.— 3'10 „ „ ,, „ ... || 9.B0 310 „ „ jako fino obleko . . „ 10.50 310 „ „ „ ...... || 12.60 8*10 d m i, . 14.— 3.10 „ „ za najfinejšo obleko gld. 16—20 Najizvrstneje Brnsko blago za suknje: 210 m za ogrtač..... gld. 6,30 2-10 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 210 „ „ najfinejši ogrtač . . „ 12.6O 1 kos francoski piquc-gilet . . „ 1,50 „ (sport) „ 2.60 Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več. Pri narofibah nzorcev naj se pove, kake vrste so žele. 3KIa,rl Pecliaczek, Urno, Zclny trli 13. Posije se le proti predpošiljatvi zneska ali proti povzetja. Uzorci zastonj in franko. (146—H6) Krojaške karte uzorcev nefrankovane. Dva dijaka spo InJ« ghttoatije ;ili ljud.ke Sole vsprejme v i»tttiiovaii)e I 88-3) 32Zstp©l, sobni slikar, l'ol j iiiihUii reNtu Nt. V pavolnej tkalnici v Litiji vsprejnie se takoj več izučenih tkalk v trajno «lelo pri jnko l»i r-in zasiti/Wu. (Spretne tkalk« zaslutijo ondtl d<> B in več na teden) p\ in sicer: drevesna strgulja, škarje za go- rC< lanice, ročna lopatica, drevesna žaga, JU sadni trgač, drovesna škarje, cepilnik, K $Q cepilnik za mladiče, osplfftl nož, vrtnar- K tka. Urutijti su v.-;.-. £rT Ol ski nož in drevesna ščetka ! e p u p o p 1 e s k a n i leseni \ ■■ i " c.: r>n reji'iiu in po prav nizki ceni. p^pj I L. Luserjev obiiž (flaster) za turiste, j (iuiiivo in bltro uplivajcce sredstvo I proti kurjim orcMiin, žuljem, r ik i i u i. • -novaui trdnj kazi na podplatih in petah Proti brsdovieom in. vsem drugim trdim | i/.raskom kažo. Usji'di zajam/eu. — i jJfflT' Ona sk^tljici 00 kr. a. v. l Glavna razpošiljalnica: L. £ciiwenk-ova lekarna 1 v Meidliugu pri Dunaj i. Pristnega inr-jn v I.J«il»l>:ini J. Sw<>-boda, t' pl. Trnkoczys v Itttdolfovem s. pl. Slado-vii : v Kamnika J, Uofijiik; i C OO kr. 1'risUeu Nuuio« Oe imata nnvod in obli/: varstveno Knarakn m podpis, ki je tu /!.i\un: tedaj naj pazi i-'n in odločno sallteva: I.iiHer.jov «»l>liž (flnši<>r) £ii iuriHte--. (449 —1.i) jv i s --u.'., sam BsaoEBBaBMm i Patentovane StrakoscTi-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča (57—1,:.) A Ii e HNi^BI k Mit SIIHItZOC* Dunaj, Graben, Briiuner trass ■ 6. Katalogi zastonj in frank*'. Nov mlin na v eli'ni, gotovi vodi, kat-.-n jo eetrt ure od ieles* niSke postaje oddaljen in tih;'in mi tri pure l*a- iiiimiov. proda se po ceni zaradi preselitve. (Vna 8000 Vodn .)>'■ radkolosnn iu po- pravna le Večjo moć :,ru:ui. \rić 8^ poisloden Isvratno upliva. V '/, in '/j orlglna nih stbklunicali pod postavno deponirano varstveno »natuko DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a ti.no in (sini. i.:to. 3^vCeđ.icizi.Gl^a, naalaga, n.a.ra.-;7_2n.cv., ca.2rta 'lola.ri.cla© */i steklenice ssid. '-i.—« l/i steklenice 1.io. Daljo rasnu Sna inozemslsa -'.riria, v originalnih steklenicah iti pu originalnih cenah. V lijubijuui: pri gospodih: Ulialil pl. Trnkoesjr, loksr, Jsstp Bvobeda, loksr, ii. L Wenzel, prodajal b delikatesi Anton Staru1, prodajale« delikntes Jo'tip BaMollai, prodajalec delikates. Jeglič & Lesltovlc, trgovca, Rudolf Klrbisch, sladftičar.— VKrau)li pri gospod« Prun Dolens, trgovec špecerijskega blaga, V l.okit pri gospodu dnrij Delsla-S<»r, trgovec speceriiskega blagu. — K« Bleda i Oto VVVlf« lni^, prodajalca delikatesa (4r>2—8) Po kozarcih se toči vino VINADORSKE trgovin« v B-jub-I i n it i v restavraciji v hotelu ,.pn Slunu(t, v kaztiiskoj Kavarni in v kavarni „Evropa". ijK^" Na znamko „V1NAD0R" i« sakonlto deponirano var-Stveno znamko prosim natančno pa/iti, ker so I« potem moro Jamčiti /a absolutna pristnost iu popolno dobrino. ■\-r Trse kraje franlsc. ukusno in modna blago nd na cenojše do najflncj&e baze /a jesensko in zimsko potrebo rn%polil|n tudi zasobnikoni po tovarniških oonah, oenojo nego kjer si bodi saloga (6H—I) c. a. jf. tovarn za sukneno in inoiluo blago d Svitava (Moravsko) |Zwiltau (Mahren)], iMt.r. 8*10 blaga sn celo obleko .... gld. 5*60 Mtr. 8*10 moćnoga volnenega blaga , . . gld. 6*80 Mtr, 8*10 mofinega nnega volnenega blaga gld. — Mtr 8*10 finejBega volnenega bla^a . . u''d. 18*— Mtr. 8*10 najfinejšega volnenega blaga . . gld. ir>.r»n Mtr. 2'10 hlaj-a za simsko suknjo, tadosti za zinoska suknjo gld. 6, {"Id. 7, gld. 0, gld II in več. Mtr. 1 70 zu celo suknj-» i/. lodna, naravno nepremoč- 11 ivo, gld. 860, gld, 480, gld. 6 BO in vs5. Črno sukno ša Balonske obleke Vsa ko vratno sukneno blago, volnena podklada po vseh cemh od 80 kr. motor navsgot. Žcns o sukno za žensk'' idileke, ženski loden, ogrinjala iz Himalavske volne ''V, velika od 8 gld navsgor. Sploh Izdelki suknenega in modnega blaga. Oenilnlkl zastonj in franko. Za gospode krojače uzordne knjige nofrankovane. * r ■. > - v "**tj* Vsakemu vremenu klubujoče patentovane LUDOVIKA CHRISTA Line na D. so najboljši, najtrajnejši in najconojši niit-torijal za plrskapju poslo])ij, klub u j ujo viu-menu in Bvetlobi, kažejo lep, miren ton finejšib peš cenik o v in so rahle, katera last-nost se v xdi avstveueiu ožini ne more dovolj ceniti. — Cencj/;i so l;ot oljn^^te barve. Zaboj za poskušnjo gld. 1.60. < Vniiniu. prospekt iu B^riČevala zastoii^j in Iranko. (.880—15) Zastopnik za Kranjsko: F. 1*. Vil.-aii(i. 6201 \ sprejmejo is v Mtiinovun je mi <■!.< \ nem trgu At. 3 V II. nadstropji z sagOtovUom izvrstno postrežbe. (684-1) Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska z ti r a v i a e n a j u s p e 5 n o j e s Piccoli-jevo ,Esenco za želodec', koja jo tudi izvrstno sredstvo proti glistam. (82-8) Pošilja jo izdelovatel j lekarnar ii. I*J< < Ol.l v l.jtihl juni (na Dunajski cesti) proti pošt. povzetju. Prav lepa in dobra jen. o Iz si Varstvena /.nainka. dobiva se pri «23—2) -tU poleg nunsko cerkve v Ljubljani. Proti ogrju varne železne kasete, I lm —^ ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi rabljene in nove, ognju varne z dobrimi spričevali, slovenskoga in nemškega jezika zmožen, popolnoma izurjen v trgovini mešanega blags, leN sedanjo službo do 1. ah 15. oktobra spremeniti ali kot poslovodja natopiti ter je pripravljen nekoliko kavcijo uložiti. Pisiua pod A. B. poste restatite Celje. (628 — 2) f !!Zalovsko sezono!!! •Največjo izber orožja pod jamstvom za dobrino in strel, kot lovske in salonske puike, revol-P verje, kakor tudi patrone in vso lovsko pripravo prodaja po seni [605—3) t FRAN KAISER puškar in prodajalec orožja Ljubljana, Šelenburgove ulice, Posebno se opotarja na puike lastnega izdelka. — Poprave se najhitreje iu najceneje i/,vrše. i I I l 4 J Najboljše in najcenejše vozilo na svetu za tla. 13 najvišjih odlikovanj. -Odlikovano - vošilo za parkete za trii in mehnk les, gotovo za na-nainiiznnjc v l»e)l9 rumeni iu rujni i |harvi. (616—3! • Cena »/, kilo-Skatljici gl«l. l.SO. n Vt n n —.80. Tovarna za ceresin in vošeno blago Julija Koblitz-a, Dunaj, Nfiilerrlienfcltl, Trobolgasse 16. Prodajalci na drobno dobe* znaten rabat. ■ litru In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. "Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tom, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli hrvi, je uže već let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri pretiapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v (revih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čista in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko domače sredstvo postal in se splošno razširil. 1 Hteldenlca f»0 Iti*., £2 «-it ekleniei 1 g*ld. Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Eazpošilja se na frankirano dopise na vse kraje proti poštnemu povzetja svote. Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarno „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3U v nemščini, česčini, madjaiščini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi II. ni %C-\i:it-jit, lekarna „pri črnem orlu", Praga, st. 205—S. V Ljubljani: O. Picooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Ludvik Grečel, lekar; Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Poatoj ini: Fr. Baccarcloh, lekar. VKrsnji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Metliki: Fran Waoha, lekai. V Gorici: O. Chrlstofolettl, lekar; A. de Oironooll, lekar; R. Kiirnor, lekar; O. B. Pontoni, lekar. sssr Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama, -mm Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano: Pražfeo c3.or3CLa.6e aso-suzil© zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrate, pri črvu v prstu in pri za-nohtnici, če ae roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu teleBa sploh, vratnej oteklini. Vbc bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V ikotljitah po 2S im 3S kr. (845—16) 8VAR1T O' Ker He PrnSk« univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-"' A1V11JU • jani) da ga p0 pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene Skatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. Balzam za uho. Skučeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 aklenica 1 gld. av. velj. Vsi stroji za kmetijstvo invinstvo! Olivne Ntlakalnlce in olivni mlini ViiiNlic in smiii« »tlakalnlce 4.ro/4lui mlini in n.mIiii mlini najnovejo konstrukcije v ras« uiti velikostih. Prekupcem najugodnejši pogoji. — Mlatilnice, čistilnice, £epli, robkaluice za turšico, sejalnice, pluge itd. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezilnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. IG. HELLER, VVIEN, Praterstrasse Nr. 78. Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevan j o zastonj in franko. (120-16) Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. Deželna lekarna „Pii Mariji Pomagaj" v Ljubljani, Mestni trg št. 11 Jfo Ludovika G-mel-iia € lolcurjai. Prva in najstarejša alopaiična in homoopatična lekarna na Kranjskem. Z a, 1 o |>* i\, vseh dosedaj preverjenih tu- in inozemskih mediclnično-farmaceuti čnih preparatov in specijalitet. Priporoča se p. n. občinstvu opozarjajo na nekatere svoje preverjene in z gotovim uspehom prcsku&ene specijalitete in sicer: Voda za čiščenje obraza, *udi Toda z.a Pefe ime«0™™. tovo in popolno odpravo vsake nečistosti kože kakor: peg, mozolov, ogercev, rndečice obraza, grint in drugih nečistosti kože. Polt ohrani torej vedno belo, gladko, čisto in nežno; daje obrazu mladostno barvo, in sicer zaradi tega, ker se od kože odluščijo neznatne luskine in tako postane bela, nežna in sveža. Navadno se odpravi vsaka nečistost polti, če se rabi 15- do 20krat. Otroci jo ravno tako lahko labijo kakor odrasčeni in se za neškodljivost te vode jamči. — Cena steklenici z navodom, kako se rabi, 70 kr. Zdravilo Za kurja OČeSa ?a P°P0,ln° odst™nenJe. kurjih očes, bradovic _ '_ in trde kože. — Steklenica z navodom za rabo in čopičem vkupe velja 40 kr., dvanajstorice pa 2 gld. tudi flaster za turiste, velja 60 kr., ravno isti od mene napravljen, pa Flaster Za klirja OČeSa tud' flaster za turiste, imenovan Luserjev, velja samo 40 kr. ReDlillO olie naJreemeJSe sredstvo, da se zabrani, da lasje prezgodaj ne J osivo. Lase naredi mehke, odstrani luskine z glave in zabrani, da se več ne delajo. — Cena nagonu 30 kr. MalineIIi Sok 'z sve2m malin kuhan, I. kvalitete, prijetnega okusa. Kilo Ustlia Voda dr" Duflosa, pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ^ohrani zobe in dlesno čisto, zdravo ter zabranjuje in zdravi vsakovrstne zobne bolečine. Zatorej je jedno najboljših sredstev za ohranenje zob in dlesna. Če se 10—16 kapljic te vode ulije v kozarec, napolnjen zf> tretjino z vodo in s to mlečnato kalno tekočino zjutraj usta izpirajo, postanejo zobje, če se delj rabi, bleSčeče beli, naenkrat odpravi ta voda smrdljivo sapo in osveži in utrdi dlesno. — Veliki flacon velja 60 kr. /olllia Dasta odontosmegma imenovana, v porcelandskih Skatljicah- Pre-1 j verjena pasta za polituro in ohranenje zob. — Škatljica 30 kr. Zobni DraŠek ken' P° **r. Heiderji, s proporcionalnim dodatkom salicilno-J ■ kislega natrona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Po- tcmr pa imam Se rudeči, rujavi in črni vegetabilični praSek, vedno svež v zalogi. — Škatljica velja 30 kr. Poleg tega dobi se vedno: medtcintčna mlin, tllaeče pomade, olja u luse, razni pristni angleSki in francoski parfnmi, Pariški prašek is dame (bel in rudeč), poudre de Rla, papir aa kajenje, svečiee aa Uajenje, potpourl itd., dr. Boroltardtovo aromatično zelji&čno milo, in jako lino nentralno gli«erlnsko milo jako priletnega dnha, ki se nenavadno lahko mili, močno peni, kožo nareja mehko kakor baržun, belo in prožno, posebno se pa priporoča, rabiti ga bkratu z vodo aa čiščenje obrasa. Ravno tako so vedno na razpolaganje razna obezila, kemično čista vata, karbolna vata, jodoformgaze, gutaperhni papir, Billrothov batist itd. (591—3) — Po pošti se razpošilja dvakrat na dan. ZZ line JI O. avgusta 1999« bode pri c. kr. držav- ovijanje jotri lli šabrak nem vojnem minister stvu piibena otoravnava za zagot ščin 6570 kavalerijs potom splošne konkurencije. Glede* modalitet za to obravnavo in občnega zala-galnega pogoja se opozarja na v tem Časniku z dne 31. julija t. 1. St. 174 objavljeni razglas. V Gradci, dne 25. julija 1889. (580-2) Od c. kr. intendance 3. voja. FRAN CHRISTOPH-ov T" svetli lak za tla I v^rtsa^ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih laatnostij in jednostavnoga rabljenja se posebno pripo- ^ roea, kdor hoče Mam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. P — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri FRAN OHRISTOPH, T1TAVTTT T TTOTTIVr A "kpm TT laomltet) in jedini izđćlovatelj pristnega IV AJN U IjUUJVIVIAJN JN - U. svotlega laka za tla, praga & berolin. C. kr. cgpf prlv. železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—47) komereii«'aa I i togu l»It»Ka9 »etfii v velikej izberi, ngnJlAC in oajuJlaAnih u>lov. kotlov v vsakorsnjej obliki iu velikosti itd. itd., litetca bla^a za Ntnvbe: stebrov, oprijemačev, Bvetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držaliSČ. polževih stopnic, stresnih oken itd., ovvij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovib revij, sesalk itd, rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavorni!) naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fiižlu-Hkili ntk»t'»v: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, skrpcev, itd, »trojnih uVjov surovo litih in zlikanih, puruili Hirojt'v do 50 konjskih sil, raNilInjako in p»i i ii|oiiov iz litega in kovanega železa, uiliitMkili priprav. paplriii^nlli priprav, ovnov za vodne tavbe, r«servarwv v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 5 do 200 konjskih sil, irunsinisljsikili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnil', stenskih in visečih steljk , plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., atro|ev vo«i> alasJoAib vododrinih Mrojev, vo«lnili kol<>» iz litega in kovanega železa, žagnih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žago in posamičnih cirku[arnih Tavoletti- in žag z jarmom, atiskalnice : hidravličnih stiskaloih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , želf*xn v palieitli in OMtJ iz kovanega pretopljenega mW Vprašanja glede oen se hitro odgovore. ~WU Za čas stavbe priporoča ii v h »i ■*"»"*> u ej eHBH^^s er«j *""""*y ii Pj ******/ **?""j/ bi *\ **»' mi pj ^w »u«i Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po zelo nizki ceui okove za okna iii vrata,, štorjo za štokodoratijc, tirat in cveke, namokoliiice, vezi. za zidovje, tra verze in stare! železniške šine za oboke,? znano naj 1 »nI j si Kamniški Portlanu in Hoinan cetnent,i sklejui papir (Dachpappe) ini asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer m vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železo!iti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesing-aste trombe in ventile in železne okove. (io;i—30) 3^ Za poljedeljstvo: -^m* Vsaka vrste orodja, kakor, lepo in tnočau narejeni plugi in piužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zrairom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. LEKARNA poleg rotovža v Ljubljani poleg rotovža hkratu homeopatična lekarna* Zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet. priporoča nekatere najboljše predmete: Anatherinska ustna voda Po 40 kr. |)0|.ir DAiir/Li. (prašek z>i potrcsenje) za otroke in odrasle debele DailV-rOWOU 080i)e i ikaujica 30 kr. Bergerjeva kosmetična in medicinična mila. Vijolino glicerinsko milo po 10 kr Glicerinsko milo po is in 12 kr. ter Mandelnovo in peščeno milo itd \I »i I i Mi'tii wrkl/ iz najboljših gorskih malin z izvrstno vonjavo, čist in iT! rtlllli>lll SUK popolnoma trajen, f/, kilo s steklenico 35 kr., 1 kilo 05 kr. II melo va slad na kava (zdravilna kava). Zavoj 30 kr. PranCOSko Žganje l Buda steklenica 25 kr., I velika 50 kr- ^l1«/'« po*** 7!) I'đi III*) 1*11* ^a tvar°y fie ,au'» (la se pičena mesta malo AVrlllJ^ Arffl IvOlllfll JI . namoCijo in veCkrat s tvarogom podrgnejo. 1 kos velja 50 kr. Balzam za ozeblino, i steklenica m kr. K^lllinka /a Oln*a/ «to''e*a za dame" imenovana, 1 steklenica velja 30 kr. Pomada za rast las po profesorji dr. pitht, po «o kr. Tinktura za lase, i steklenica 85 kr. Tinktura za kurja očesa po 10 kr. ■ čopičem vred. Kolonjska V0da v originalnih steklenicah po 50 kr. iu 1 gld. \l*iltt<»*». lin/t dobljeno neposredno, v steklenicah po 30 kr., 60 kr. irmiaga vinu, in t gld 10 kr JVIala'**a S killO *n'0*' PomanJkanju slasti do jedi itd, I flar;ou velja Malaga z železom f^*W&' k,'vi iuL Sladni cukrek I po 10 kr. in po vsakeršnih conah. Pariški prašek za dame, i>ci in rade«, po 30 kr. 1» 40 kr. Salieilna nshia voda in zobni prašek,J(f k|.!e"nc, škatljica 30 kr., do sedat neprekosljiva. Ne zamenjati s salicilno-kislo ustno vodo i u zobnim praškom. Tjinat^ev wrkk m **llLrj*Li pvoti kafilju, h ri pavoBti itd. I pOICeV SOK 111 tU KI tvKI, jako aoher, kakor zadostno kažejo skušnje, po 50 kr. in 30 kr., ravno tako tudi medvedov slador,ajbi-ševi, gumijevi in salmijakovi cukrčki itd. po vsakoršnih cenah. OMAudlri v: i... v originalnem zavitku (novo) se gersko vosilo za h; ado nikdlrr ne l)0Sll5ij po 20 kl. Ti predmeti in vse druge tu nenavedene specijalitete prodajajo se^ po najnižjih cenah in razpošiljajo takoj vsak dan po pošti v svežem stanji. "Tpaj ^l\7AT?TT ft! Na^' iz^e^k' so pristni, zanesljivi in zajamCeni, če imajo mV*m!w>UW. ime Trnkćaz*/ iu našo varstveno attauftko. I wmr Tvrdke lekarn Trnk6czy so: -w ii V Ljubljani v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy, poleg rotovža; v Gradcu v lekarni VVendelina pl. Trnkocz/, dežeinej lekarni, Sackstrasae, na Dunaji v lelomi Viktorja pl. Trnk6czy, „pri sv. Frančišku" (ob jednem kemiCna tovarna), V., Hundsthurmerstrasse St. 113; na Dunaji v lekarni Julija pl. Trnk6czy. „pn zlatem lovu",' vin., Josefstiidterstrasse št. 30; na Dunaji v lekarni dr. Otto pl. Trnk6czy, „pn Radeckemj, m. r a- Sw deckega trg 17. (693—3) J^EJ ZP i Tugepolni naznanjajo podpisani vsem sorodnik om, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega preljubljenega brata, oziroma svaka in strijca, gospoda MIHAELA PAKIČA podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice, mestnega odbornika in podpredsednika Ljubljanske čitalnice, meščana, trgovca, hišnega posestnika i. t. d. kateri je v ćetrtek dne 15. avgusta oh 10. uri zvečer, po dolgi bolezni, v Stra/.iM i pri Kranj i, v 62 letu svoje starosti, udan v voljo Božjo, poklican bil s tega sveta. Zemeljski ostanki dragega umrlega se bodo v soboto dne 17. av- Ensta t. 1. od 7. ari zvercr iz hiše v Straziići pri Krami v Ljubljano is. št. 20 Pred Skotijo prepeljali in v nedeljo dne 18. avgusta t. 1. ob 5. ari popoludne svečano blagoslovili in potem na pokopališči pri sv. K i-itofu v lastno rakev položili. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi v Ljnbljani. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1889. Harol Pleftko, c kr. deželne sodni je svetovalec, brat — Marij« Plesko9 sestra. — Hlartjta Plesko rojena i.imimnnU I„«m>iiIj» PakJA rojena Zhuber, c. kr stotirka vdova, svakinji. — lieo Pakle, unuk. — Ci usta, Vera Pakle, Ana. Fma, Cirila, !tllnka Plesko, i. u u k i n j e. (635) Južno-Stajerska ran ea s sedežem v Oelji- To hranilnico ustanovili so okraji: Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Šmarje in Sevnica, ki so prevzeli za ta zavod posebno in splošno poroštvo za polno varnost ulagateljev. Vsprejema lllogEfe od vsakega in jih obrestuje po #°/o; za uloge mladoletnih in za druge jednake hranilne uloge se izdajajo posebne obrestne knjižice. Daje posojila posebno na zemljišča in druge vrednostne zastave, potem okrajem, občinam in posojilnicam za 3°l0ne obresti. Pisarno ima v Celji na Glavnem trgu št. 101 in uraduje vsak torek in petek od 9. do 12. ure pred-poludne. Po pošti se pa opravi vse vsaki čas. Obrazci za prošnje dobivajo se brezplačno od ravnateljstva, kakor tudi poštno-hranilnični listi za poštnine prosto pošiljanje denarjev. r (6P2-1) IlaTnateljstvo Južno-Stajerske hranilnice. ar-jeve Dotiskana je baš tretja knjiga F. H. Vllhar-Jevih glasbenik «lel. — Ta knjiga obsega na 96 straneh velikega tormata obširnih kompoiiei j različne vrtite, mej kojimi je mnogo glasovirsklli akladeb. — Knjiga je posvečena Njegovemu Vlsocanstvn NIKOLI I. ter se more zmatrati za najdovršenejšo publikacijo glasovitega skladatelja našega. Dobiva se Jedino pri meni za 2 gld. in lO kr. ga poštnino. (556 - B) J. R Milic-a tiskarna v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX (599 - 4) je priznano najboljši prašek za mrčese na sveto. Ta izključni izdelek firme J.Neumann&C.na Reki je jedino od „Soelete centrale d' Inseoto-logie'* v Parisu diplo-movano inaprobovano inr reso uničujoče sredstvo Glavno zalogo Kranjsko IU//IA se prodaja le v ploni-bovanlh pločevinastih puftleab a po ptsoin in varstveno znamko isdelovate- IJev. Ivan Luckmann v Ljubljani. nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn c vfk vTk iT^irkvr^ VTli vfk ±Tx vT* \Tx v^k vT^r^ vT^ vT^ v*i v*> -«> .T(Hllnu t ii|»«'«rii-iir*Mlc»t 1< it i ><-i j *i v I.ju t>lj>« ni. r—------S Tapeoirar 2 in dekorater. J 1—m«a*aassiay ANTON OBREZAH^ jjuliljani. Šelenburgove ulice št. 4, dekorater. priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modrece na peresih, divane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, je pri-poznauo dobro iu brezhibno, kar gotovo priča moja razstava v Rudolfi-numu, in stojim z ozirom na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo ilustrovani cenik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in franko. r v*"v vT* •v*^V*C Glavna zaloga naravnih rudninskih vod in stodenčnih proizvodov. Adelajdin studenec, Bilinska slatina, Fenska studenec, Hebski Franov vrelec, Hygiea izvirek, Krnski vrelec, Fran-Josipova grančica, Friedrichshallska grančica, Gleichenbereki Konstantinov vrelec, Ivanov vrelec, K ni in vrelec, Kološki jekleni studenec, Giesshttbler slatina, Hallska jodova voda, Himvadijeva grenčica, Karlovovarijski mlinski studenec, grajski vodnjak in studenec, Krondorfska slatina, Marijino-kopeljski križni vrelec, Preblavska slatina, Pinanska in Zajeciška grenčica, Radenjska slatina, Rakoczv grenčica, Hogatska slatina, k roni 11 vrelec, Salvatorjev vrelec, Budimski kraljevi vrelec, Levlco-arsenov studenec, močen in slab, Radgonska slatina, selterska voda, sv. Lorenca jeklena slatina, Karlovovarska studenčna sol, Marijeko- 8oljska in Hallska jodova sol, Roncegno vrelec. Bilinske pustile, [attonijeva mlakužna sol. Že SS let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami ni le sanitetni oblasti, temveč tudi p. n. naročnikim z originalnimi fakturami na razpolago, da se lahko prepričajo o pristnosti in s veži is t. i polnitve zgorej imenovanih rudninskih vod. Z velespoštovanjem (446—10) Peter Lassnik, Ljubljana. Tiskovine o wt,ii