39. ItnDta. I MUK ■ ■**• * MMH HHL III. liti. .Sorta*« Narod" v*l|a p» pa*|| a taje bfvie Avstro *Ogrsfce: a Ncafijo: teto leto skupaj MpreJ. • K 6O- cdo teto asprej . . . . K 6*- po! teta . . . • - 30 — . *»tri leta . . . . T 15— tt Amerika te vse tace dežete: u nesec . • • - . 5*50 cdo teto aaprtj ♦ . . . K 7fr— V'7ra5«r!]cffl gtede l«Wf«iav te nnj priloži u odgovor doptadet «M »smkt. •»roralitoo (spodaj, prltil^, levo), EmalUva iUm m. §, tetafta *L *O. MMKttrok ralor: tokmt po 12vta., dviknt po Hita, MM po lOvta. PntlMio (auft pwoto) 30 vul, prnitim ntovtJe (caak putar) 30 vtatrjev. PH vcčfBs faMKffah po take reci tako pri centralna vladi, kakor tuđi pri posamez-nih vladah, torej rudi pri vladi v Ljubljani. Nikakor liočemo očitati domaći vladi, da fe vedoma kaj zakrivila- ker oa v enl in drugi zade\n na^a vin-da ni imela potTebne ?asnosti. se fi ne inore Šteti v zlo, ker so se sedai proble-ml, o katerih nikdo na celem svetu ni-ma popolne jasnosti, kako se bodo re-Silf.. Kar se je torei pretrlo, se bo moralo popraviti; pooraviti oa se bo mo-sclo Ie v državrem večn, ki se mora zato prejkotprei sklicati! Sedaj hoćemo na^tetl neA'oliko stvari, ki se bodo morale ali popraviti in reformirati« ali pa morda čisto odpra-riti. Jnsroslovanska država se ?e od nas usrtinovila pod saverenltcto Narodnega veča v Zajrrebu. !Aa\o število mož in imelo ^nvereniteto mlade države v svojih rokah. \z te suverenitete izviral ic tuđi pravni naslov za novo vlado v Ljub'5-ini. Ta vlada pa se ie morala pri svojih korakih ozirati na pravice suverena, ki obatoje v vsaki državi. Te piavice izvršujc časih vladar, časiTi prezident. Oba faktorja. narodra vlade v Ljubljani in Narodno veče v Zacrrebu, fmela sra sodelovati v so^asjn, kar se pa časih ni zgrodilo niti od enc, niti od dru^re strani- Prcdvsem spada tušem okoliščina. da člani prve vlade ljubljanske nišo bili nikrfar xaob!iub!jeni novi državi, kar bi lahko imelo gotove po- sledicc. Narodno vefe v Za?rr^bn je sicer rtnznam'io da prfdeta dva njegova člena v Ljubllano. da bosta zaprise^Ia naredno vlado; no. pa ni bilo nikogar, tako da še danes nikdo v dcželnetn dvorcu vi za obljubljen, da ne rečem, zaprise-žen, kar je na vsak način velik anikum. Viada sama si je sicer predočevala da ima gotove svoje sklepe predlagati Za-srebu v potrditev, ter je za gotova po-sojila izposlovala sankcijo. Nato pa se je spustPa v nebroj naredeb. rned kate-rimi so todi take, da je čisto jasno, da nadomeščajo zakon in da urejajejo za-deve. ki se v konstitucijonelnih državah notom naredb legalno urediti ne more-jr>. \'saka naredba, ki nadomešča zakon, morala se je predložiti v sankcijo poprej Zajrrebn, sedai pa se mora predložiti Beogradu. Mislimo pa, da se na to prav nič ne pazi, in niti o tem nismo prepričani, je-li bila naredba vlade v Ljubljani, s katero se je odredUo, da I imajo začasno v veljavi ostati vsi poprej veljuvni zakoni, predložena kaki sankciji. Dalje Je gotovo, da so nekatera po-verJtnLsrva med seboj tekmovala. da bi izdala kar največ naredeb. V tem po-Kiedu na^elujo vsem poverjeništvorn poverjeništvo za socijalno skrb. pri ka-tcrem takorekoC noć in dan tipkajo pi-salni stroji in \z katere^a se kakor sne* vsipajo najvažnejše naredbe na belem ponirju. Vse hvale je vredna ta prid-nosi, ali dvomiti pa vendarle smemo, Ce je moRoče naredbenim potom absor-birati legislativo o najvažnej.^ih socrjal-nih refonnah. Povsod dmjrod spadaio te reforme izključno Ie v kompetenco pciriuinenta, ustanavijajo se torej Ie po zakonih. katerim se izposluje prcdpi-sano sankcijo. Ne srne se misliti, da navajamo vse to iz kake najjajivosti. Stvar ima silno rcsno lice, ktr §e lahko zgodi, da se bodo take in enake naredbe, bodisi da jih je štipkalo poverjeništvo 1a socijalno skrb ali pa kako dru*o poverjeništ-vo, smatrale za ilTe^alne. To bi pa imelo iako slabe posledice, posebno če si predočujemo, da so po Se sedal ve!jav-nih zakonih sodniki upravlćent. kadar sodijo. soditi tuđi o tem, je - li kaka naredba veljavna ali ne. Da tukai lahko nastane velika zroešnjava, nam bo vsakdo pritrdil. Za-torej ne bo ostalo dnis:ejra, nejeo da se vse naredbe vseh provincijalnih vlad takoi predlože državnemu veču, da te naredbe, ▼ koJikor nađorre<'}?.io zakone, porrdf in da se Drt tem izposluje žanje krafjeva sankcija. Po naSem mnenju tici v vsem tem edeti giavrrih ar?:uinei7tov. ki naij?:iasne*e crovori za iakoišnje slcHcanje državne?a v^ča. Od neksterfh strani se skuša stvar nekako tako zasukati, kakor da prirada glavna krivda, da državno veče Se do eanes ni bilo sklicano, centralni vladi v Beogradu. Morda v resnici zadene n<*-kaj krivde ?o vlado, glavni krivec pa ona ni. Orrimo se samo okro?: sebe in ostanimo pri slovenski Jugoslaviji! Oe naj se skliče centralni parlament, mora centralna vlada vendar ve-deti, ko*a naj pokliče v to zakonoda*-nico. Toka; si ničesar ne prikrivaimo: to vprašanje pri nas še do danes ni rešeno in niti rrri v Ljubljani ne vemo, kat ere osebe 90 določene. da zastopaio naše tri stranke v drzavnem veča; dalje ne vemo. kolfko odposlancev odpale na to ali dmjo stranko. — Tuđi sploh vladne razmere pri nas $e nišo konsolidirane; niti nišo imenovani novi Dovcrjenikt. niti ne vemo, katsri poverjerriki bodo imenovani, in posebno rudi ne vemo, dobi li socijalna demokratićna stranka, ki je v deželi nai^ibkej^a. dva poverie-nika ali pa samo dve ekspozitjri. ki bi "rili odvisni rxl centralnih ministrstev v odJaljcnem Beogradu, tako da bi se de-žclna vlada ten ekspozitur niti dotakniti ne smela. Lahko si predstavljamo, če dobe socijalni ^Iemokrati • v svoje roke socijalno skrb m pa javna dela. da bodo z največio brezobzirnostjr* gospodarili ter nam ustvnrili dvoje središč, ki bi bili sicer na veliko korist socijalni demokratični stranki, ki bi ps pri drugih strankah vzbuiali močan odoor! Vse te ne^otovosti rode indispozi-cije in povzroćaio veliko sb.be volje; krivda pa. kar moramo z obžal:>vanjem priznati, zadeva na^o vlado sa;no. De-žclna vlada v Ljubljani, ki bo koalicijska, bo morala prav kmalu pri ti do spozna nja. da Ji rripada nekako vodstvo v na$i pol i tik i. IzkliuČiti se bo moralo, da bi sedel.-i zastopnika sociiaJnodomokra-tične strarke v ti vladi, da bi se tam naslanjala na koalicijsko idejo, da bi pa njihov privrženec Kopač sinci objed-nem med železničarji igrali neizproi>nc-ffa Spartacusa ter jim dokazovatL da smeio svoje uradnike, če ni drugače. tud 1 tako zelo pretepstt, da fih noben ranocelnik ozdraviti ne bo mogel! Vlada bo torej morala dobiti več vodstva v svoje roke in temu vodstvu bo morala pripisovati več važnosti, kakor se je to dosedaj godilo! Njena krivda pa tfcl v tem, da sta glavna dva funkciionaria, dasi sta bila pred več kot enim mesecem pozvana, da prideta v Beograd, da bođeU tam zaprisežena in da se tam dogovori vse potrebno, tako glede novih poverjeni-kov, kakor tndi glede skllcanja driav-nega veća In pokrajinskih zborov. to vele važno pot odlagali in odlagali* prav kakor človek. kl je prisiljen, da se »ateče k zobozdravn kiL Na to pot se naš jrospod predsednik se danes ni po-6aL Naše prepričanje pa je, da se srne več odlašati io to tuđi zait&iddi ne, ker bo začelo ljudstvo dvomiti nad avtoriteto kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. će poziv centralne vlade omalovažuie prvi funkcijonar naše de-želne vlade! Ker so glasovi, da naj se skliče državno veće, zadonclt iz vseh treh strank. moramo đomnevati, da smemo izreci prošnjo, da gospoda dr Brejc in dr. 2erjav preik >tprej od-iđeta v Beograd, ker bo dru^ače komaj mogoče. da bi se moglo sklicati državno veče. S tem bo tud) odpadel izgovor centralne vlade, da ne more prej sklicati državnega veča. dokler se nišo uredHe razmere v slovenski Jugoslaviji. Vladlslav Fabiančič: Ko smo vstoplll 0 zunanjo politibor 11. Jugosforani so se lojalno držali do-ločil rimskega pakta. 7. naše strani so prcnchaH vsi napadi na Italijane, del Juposlovanskega Odbora se je ćelo prc-selil v ^im. osnovala se Je jugolovan-ska legija na italijanski frontL Ost celera jutfoslovanskesra boja se je nape-rila proti Avstro - OgrskL I Nišo pa tako k>;aJno ravnali ItaHja- ri. Sami soudeleženci in podpisnilrf rim-skega pakta 90 v svojih listih. na shodih in v «vouh izjavah neprestano kršili duh in črk 3 rimskega dogovora. Tako so delalf vsi listi brez izieme. Ćelo nejumerj^niji »Seeolo« je neprestano piša! o Trstu, kakor da se samo po sebi razume, da ima to mesto prioasti Italiji; isto velja glede/lonce in zapad*ie Istre. To je »Seeo-Io« del a! navzlk: tema. da se je v Rimn sklen-lo onastiri rio konca vojne vsako tretiranje teritorijalnih rnrasani, in navzlic temu, da d r. Trombić nikdar ni priznal Trsta Italiji. §e perfidneje se je obnaša! »Corncre< in v superlativu so delovali »Idea Nazionale« in drugovi. Z ene strani so pisali o »amici jugcsla-▼i«, prinašali dol^ove^ne navdušene članke o skupnem boju proti Avstriji. a z drnge strani so % vso \memo pisali tuđi o teritorijalnih vprašanjih. ne odne-havši v bistvu v nicemur od prvotnih iialiić»nskih rahtev. PoscbtK) karakterističen v tej tak-tiki je bil list »JI grido degli oppressi«, ki je v italiianskem in franeoskem ie-7iku izhaial ▼ Milanu hi v Parizu. Ta list naj hi bil nekao skupno glasilo vseh od Avstro - Osrrske gažen'h narodov, katerih protekcijo je rrevzela Italija. Za iistrmi je stala m«! druaim orsranizacija vl?nk>ne Socialista Irredenta« in — to Je Ie redkokdo opaztl — Sonnino »II jfrido degli oporessi« se je cedil slad-kih besed na naslov J u gro >1 ova nov. ćelo na^ Slovencev. in ic mnogo Pisari! v našem bratstvu in vzajemnem boin. Propagira I Je naiintfmmie prijateljstvo In rvezo med Ttafiio in Jngoslavifo za seđaj in za vse bodoče čaše. razlacral je z iinrav italiiansko zgovornostjo skupne italijansko-imjoslovanske interese. Isto-časno, v istih straneh, pa >e ta list pri-nnSal poročih iz »zas-jžnjenih italijnn-skih mest«, Oorice. Trsta, Pulta. Reke, Zadra, Splita. Pisal je n teh mestih kot o bodočih sestavnih del'h matere ftaliie. Njegova nerftdnost je §la crio t?.ko da-!eč, da ie z navdtis'enjem in s srčntm veseljem kon5ratiral, da je to plod ita-Jarsfco - Jugo«lovanskeira bratstva, ako se bodo ta rnesta in njih ozadia priklopila Italiji. Cesto ie prinese! ceio Karto tcritortja'nih pridohitev, ki pripade tem z Jngosiovani pobr^timlienim Ital'ia-nom. Te karte so na me^tlh ćelo prese-gale roparska določHa londonske?« pakta. Na njih ie fieunrala vedno rudi »crtta Italian'ssfma« Reki. Dočim so nas tako Ttaflian! obdeta-va1i z medom in z misnico, doti ej so jLsroslovanr. rvesto se držeČ določfl rimskega pakta, iz višjih interesov mol-Čali in osredotočili vso akcijo prot! Av-strijt. Kaj Je hofel Sotmmo doseći s to tak-tSko svolfh organov in aparatov? Hotel Je nbfti dve muhi na en vđarec: pr-vfC pred celfm svetom objaviti, da so se Italija ni in Juposf^vani sporazmneH; drvidč pa. da Juj?o«lovaii< sami prizna-v»k> opravičenost i talijanskih aspiracti. • V prvem defu Članka se Je vrtni!« neftuba tiskovna pntnota; stoji: »talijanska -rlada limskesa pakta ni TKxf«>fra1a«, a moralo bi stati: >. . . ni podpisalac, ker |e Ita-Ulaosta vlada ta pakt na vso moC podpi-rala, Ie podpbati ra of hotela, da se oc bi i tem rasveUavil toođooskl pakt Kot dokaz v to služi njihov molk. ako Itnlijani govore in pišejo o Gorici, Trstu, Pulju. Rcki itd., in njihova intimna kooperacija ne samo z itčlijanskimi po-Iitiki, tcmveč ćelo z italijanskim generalnim Štabom. Krona tega intimne^ra odno^aja pa je bila v sprejemu vodje ju-sroslovanske emigracije od italtjanskega kralja. .Mrki in molčeči Sonnino se ie zadovoljno nasmehnil. Vodne ceste hrsljestua SHS. (Konec.) Ćela brodarska cestaod Beograda mimo Siska, Zagreba in Ljubljane po S-vi, Ljubljanici in po ladijski ieleznici preko Razdrtega in Hcrpelj bi bila S70 k m dolga; dolžina brodarske ceste od Beograda mimo Siska, Karlovca. Broda ob Koipi po kanalizirani Savi in Kolpi in z ladijsko že-leznico bi zna$ala825 km Sava je do SJska popolno-ma primerna za prometno vele* brodarsko cesto. Toda njen gorenii tek bi bil zaradi srrmca in velike brzine toka Ie pogojno poraben za plovno velecesto. Izra\Tiani padec Save masa med Siskom in Za^ebom 0*5 do 0'9 odstot-kov, od tu do izliva LjubljanJce pri Zalogu pa 1—2 odstotka. Temu odRO-varja tndi povećanje povprečne brzine toka v voznem koritu do 2 m v sekundi. Pnles: tesa se je pri regulaciji padec reke zaradi nvra^ave in prekopa serpeniinsko s» .jfUflče struge tako poveč^f, da v odsekih. kakor n. vr. med Kršk::n in Brežicami preseže brzina mero 3 m na sekundo. Na tak ih progah bi mora! toref vlačilni parnik s svojim priveskom in z vozno hitrostio 5*4 km na uro (to ie 1*5 m na sekundo) proti toku. ki ima hitrost 1 m na sekundo, zmanišati svoj vlnčilnl privesek na polovico in bi imel pri enakih voznih stroških bistveno manjše breme in korišten tovor. Toda tuđi zaradi nezadostne vozne globine pri nizki vodi ne zadostuje Sava nad Zagrebom zahtevain vele-brodarstva, ker mora znašati vozna globina v prodnati ali pelčeni struci najmanj 2 ni, v skalnem koritu pa 2'I m, da morejo pod vsemi poffoii ploviti Ind je s potapljanjem 180 cm. Poglobljenje rečnega profila do te giobine se doseže z zoženjem reke, ki je bila regulirana za srednjo vodo, s pomočjo stavb za. nizko vodo. Kjer pa bi se tuđi na ta način ne mogla doseći potrebna globina. bi se moral dotični odsek reke kanalizirati taka da bi se napravile potom jezov stopnjc in poles teh stanične zatvornice za tad je, V soteski med Savo in Zidanin mostom, kjer pri Belem slapu, Prus-niku. Rcnkovem slapu in pri Zidanem mostu molć skale iz strusre in ogro-žajo plovbo, bi se dobila potrebna globina z napravo jezov. Te s t o p ti j e bi dajalc tuđi m o c* za vlačenje. V tem smislu bi se spravil y so-g 1 a s j e tuđi nacrt bivšega dežel-nega odbora kranj^kega in bivše av-strijske uprave državnih železnic v svrho naprave vodnomoČ-nih stopenj z nacrtom ka-nalizacijskib stopenj za piovbo, kakor rudi za x> r o i z v a-janje elektrike. Pri zaieženju bi bilo potreba upo-stevati poljedelske koristi, da bi se s prevelikim dvteom ali poniža-njem talne vode ne škodovalo uspes*-nemu razvitku poljskih knltur. Vele-plovba po Ljubljanici je že v seđanjih razmerah mogoča, ker ima reka maj-hen padec in velike giobine in bi ne potrebovala nikakih t>csebnih naprav za plovbo. Le pr! Studencu bi bilo treba zaradi naravne stopnje zidati la-teralni prekop s staničnimi aatvor-nkami. Kar se tiče ladijskega rla-ka po vodni cesti Donava - Jadransko morje, bi na dolenji Savi, kjer je še zadostna vozna glohina, vozili parniki na vijak. Pri fnanjšem padcu. pod 0'3 odstot, bi opravljali vlačilno službo kolcsni pamiki in v odsekih s padcem nad 0\3 odstot bi se uporab-Uala verižna plovba s pomocjo veriž-nih parnikov. S porabo vodne mo% 1 prrdobljene ob zaježenih stopnjah, za električen ladijski vlak, bi se vpraša-nje verižne ladijske vlačilne vožnje srečno resilo. Sava tvori geografično in narodnocospodarsko ves med glavnimi središči po-sameznih pleme n, ki so v krali estvu Srbov. Hrvatov in Slovencev ter bi bila po urav-navi za plovbo vrata v Orijent in na zahod. Trboveljski premogovi;!ki stopilo po tem v neposredno zvezo z dole-njlmi deželami. Jugoslavija bo postala premoga bogata drža^ v a. ki ne bo zadostila samo svojim potrebam, amnak bo premoć tuđi iz-t vaiala ter tako dvignila svojo t r jr 0 v-sko bilanco. Cim ceneje ?e do vaza premog tja, kjer se ga porablja, tem bolj cvete industrija; že ta vzrok upravičuje napravo plovnih čest Trboveljska oremogovna kotlina je sedaj v stanju producirati in Uvažati na dan *100 vagonov premota; to je na leto 1,440.000 ton premoga. Po dozidavi £ačetih povečav trbovelj-skih, posebno pa raiheriburških pre-mogovnikov, se bo dviffnila produkcija na 6,000.000 fon premoga na leto. Za-četkoma bi 5el plovni promet seveda samo v eni snieri, kmalu pa^ bi se pri-čelo prevažanje v nasprotno* smer. ker bi nastalo na obrežjn vodne ceste zaradi cenega premoga m n o-jro industrijskih podjetlj, posebno taklh 2a uporabo Tx>ljedelsklh produktov. V protismeri bi prevažate brodarstvo proizvode rodovi tnih rinsklh in fltnih pokraj i n: Banata, Bačko in Slavonije. potem stirovine ir Bosne in Srbije, kakor baker, felezjio nido, antimon \n kmahi bi se v obeh smereh razvi! živahen promet K blasrovnemu prometu je pripomniti ?5e sledeče važne predmete! obdelani in žgani kameni, izde-lano žefeza les, apno. cement gnojila. maka, o!ja. sol in lončarsko blago. Kar setičerazmerjamed železnlcami in vodnim! čest a m i, ne pridejo prve zaradi njiho-vega primeroma majhnega učinka, a visr>kih voznlli stroSkov 7.vl blago v masah, ki more utrper! Ie majhne transportne stro§ke, v poštev. Sedai že preobln^ene železnlce bi sq morale razbremeniti od tega blajra v masah *e zato, da bi se njih renta notom prometa z večjo množino visoko tarifira-nega blaga moffla d\iimlti. Ker !e?e največii, najlzdarr»eI5< premogovniki kratje<;tva v trboveU-skem prcmogo^iem okrožju, torej skoro na robu države, mora ielez. sama za. nerentiraj. se voznino prepeljavati premog v velike dal jave. Tako je torej naprava sposobnih vodnih čest potrebna v korist Železnice insov pokrajinah, kjer se nahaja premog in surovine v množini, ki samo čakajo Hporabe za Indtt-strijo, zelo nujne Statistika brodarstva r>o veletokfiit kjer so ob zelo izrabljanlh cestah na obeh brezovih položene železnice, dalje onih vodnih čest, ki gredo vzpo-redno z železnico, al! r»a 30 križajot dokazuje, da po zidavi železnice vod-nocestni promet zaradi konkurence železnice, ali narobe, ni oslabel. Na podlagi podatkov H Francoskega, Nemčlje in Zedinjenih držav je m o-žno Statistično dokazati, da obe prometni množini enakomerno naraščata* da se vodne ceste in železni-c e, če se tuđi nahajajo v konkurenč-n!h rokah. ne izpodrivajo, amnak se izpopolnujejo In med njimi nastane naravna delitev dela. Za prometno politiko je pomemb-no, da imajo vodne ceste važno vlogo kot reguiatorji želez-niSkih tarifov. Posebno, če je železnica in vodna cesta last države, je mogoC;e gospodarsko medsebojno razmerje obeh prometnih čest urav-nati tako. da se obe trajno razevitata. Tuđi za ivezo Donave z Egejskim, ozlroma Sredo-zemsklm morjem je narejen nacrt. Ta bi se dal koristnejše in z mnogo manjSimi stavbnimi stroSki Izpe-ljati potom ladiiskc železnice. Približno 610 km dolga tfodna cesta za ladije z nosilno zmožnostjo 7TO ton, bi se ođcepila od Donave pri Dubrovici pod Smederovim in hi Sa po Mora vi in Vardar j« y Stran 2. JBLOWBHNQ NARODA #*e 16. febrvarfa »I*. 89. Iter. Solun. Razvodje med Mora-v o i n Vardarjem bi prevozila dvotirna lađijska železnica. Dolenja Morava bi se morala regulirati, gorenja pa do razvod ja kanalizirati. Na nasprotni strani razvodja bi se prikJopil tuđi kanalizirani Vardar, od katerega spodnjesa teka bi se odceoil lateralni kanal vodeč neposredno v Solunski zaliv. Lađijska železnica, ki bi prekoračila razvod je, mora zapeljati tako clo-boko pod najvišji zaježeni del Morave lo Vardar ja, da morejo ladije v transportni voz ali tz njega prosto plavatL Tako obrat ladijske železnice, kakor tndi kanalski obrat je namišljen z električnim vlakom. V kolikor bi se potrebna energija ne mogla dobiti od vodnih moči v kanalu, bi jo mogli dajati od iz-liva Morave le 115 krn oddaljeni katarakti Donave v obilni meri. S to vodno cesto je mišljeno neposredno nadali evanje školi Egejsko morjein doEv-ffratu do Perzijskeea zaliva t n Indije. Razven preie navedenih pro-fenetno tehničnih z a h t e v, ki bi ©dgovarjafe rckam kat vodnim cestam x a velebrodarstvo skozl Srednjo i n Jueovzhodno Ev-iopo, da bi vezale te pokrajine, se morajo pri predstojećih mirovnih p o j? a j a n j i h sta\iti tuđi OTediogi administrativne na-rave. Pred vsem Je to potreba pravice ka prosto plovbo po vseh rekah za vse sosede. To pa zahfeva novo pravno tireditev rečno - rioiicijskih orednisov ica brodarstvo, od točke plovnosti ve-letoka do niesrove^a izliva, \n isfoeas-no nstanovitev nadzorovalne oblasti ara zidavo. obrat jn upravo vodnih čest, da bi tehnične in pravne pod-lasre brodarstva bfle vedno v korist prometa in splošno b 1 a g i n j o. Inž. Karei Pick, Ljnbljana. Ha naslov natlians&ih Kemcev. Na Koroškem ne prestanejo s kri-"vicami proti Slovencem. Dasi v Celovcu itak nikdo ne srne niti sloven. kih-niti, govori se, da pripravHajo nove udarce. K vladi v Celovcu hodijo nem-;ške ženske in zahtevajo izjron Sloven-jcev. V anonimnih pisanih grozijo Slo-ivencem in razni listi hujskaio bolj kot jkedaj. Ćela stvar napravlja vtis, da ;je od vlade v Celovcu naročena, da se .kakor pri voiaških upadih potem lahko !tegovarja s icm, da »ljudstvo to hočec ;Med Nemce širijo menda tud: nalašč ■lažnjive vesti o krivicah. ki se godijo jllubljanskim Nemcem. Posebne vrste jntmških hujskačev in hujskajočih član-jkov pripoveduje po vsem Koroškem. Jda ljubljanski Nemci na Kranjskem ni-■so življenja varnu da se ne smejo ni-kamor pokazati, da jih Slovenci po jvsod napadajo, pretepaio, oropajo, da jvdirajo v stanovanja ttđ. Samo nekaj ;se doseđaj menda — pravim menda — ;se ni Čulo namreč vesti, da bi Nemce v Ljubljani javno v Zvezdi na ražnju pekli. Tuđi to hujskanje ie naročeno in ,5e ?rodi z očitnim namenom, da opra-vičuje slično postopanje proti Slovencem. Vse to vemo, vemo pa tuđi. da mora biti Nemcem v Ljubljani in na Kranjskem. katerih je precejšnje števi-lo in sicer tuđi takih, ki že davno ni-tncjo več pravice uživati naso gosto-Hubnost, to tem bolj znano, ker imajo z nemškimt politika v Celovcu in v Gradcn neprestano zveze in ker se y Ljubljani naiđe vsak hip kak koroški JKemec. Ali ljubljanskim Nemcem še ni prišlo na um. da je prej imenovana komedija koroških Nemcev za nje jako nevarna? Ne domišliujerno si. da bi JT«»la resnica in pravicoljubjc pri.noralo ljubljanske Nemce, da enkrat za vselej povedo celemu nemškemu in ostalemu svetu resnico: da mimo in nemoteno bodijo po Kranjskern. posebno tuđi po Ljubljani, da uh na cesti in v vsch lo-kalih puščamo popolnoma na mirx. da flm glede njihove oprave in njihovega premoženja ne preti nobena nevarnost, da lahko povsod in vedno govorijo nem-Iko tuđi v Ljubljani, da se jim ravno tako postreže v vseh kavamah. gostil-nab in trgovinah tuđi na nemško za-btevo, da so Slovenci napram njim ćelo prav ufitidni. da dobijo v gosrUttah celo še prejšnje ostale nem. jedilne liste, skratka, da se počutijo osebno prav dobro, tako, da je mnogo od nemških uradnikov zaprosilo zopet za službo v kraljevini SHJ>. Ne zahtevamo, da bi ljubljanski in kranjski Nemci to javno priznali z ozirom na koroške Slovence In njihovo trpljenje. Čudimo se pa. da tega naši Nemci ne storijo iz ozira na same sebe kot trezno misleći Ijuđje. Ali se naši Nemci še nikdar nišo vprašali. kaj bo potem, če se pri nas enkrat dvi-gne ljudski srd radi vednega hufskanja proti Slovencem na Koroškem in div ja Jeza radi večnega in nezasluženega obrekovanja. katerega smejo razširjati koroški Nemci nemoteno* da celo pod zaščito nemških veljakov na Koroškem, kakor se jim zljubi. Reci moramo, da so naši begunci iz vseh koroškfh krajev. kateri so vse poskusilu da orid^jo zopet domov in so bili zopet sramotno izgnani, dosedaj bili jako mirni in mo~ ški; vrdržali so se vseh javnih nasto-pov in potrpežtflvo čakalo spremembe ten obupnih razmer! Toda kaj potem, te mine njim in nam potrpežljivost če bi naše ljudstvo vprašali zakaj ne vraga milo za ČTAgo in zakaj dopušča. da se kranjske Slovence na tak nodel način obrekufe?! AH se potem ljubljanski Nemci in Nemci na Kranjskem ne bodo fcCTflft, z«kaj niša sebi v prid pravoča*- \ no irkazafl čast resaici? AR se m be4o J kesali. da so sicer vživali našo rosto-i Ijubnost ob jeinetn pa koketirali i ti-•' stimi, ki nas Watik> ta obrekulefo?! lo pa. aU ne bo te kes prepoze«? Usenfliiao vpnfinae. Zadnji čas smo se zopet raci li za* mmati za slovensko vseučiliško vpra-šiinje. ki te že nekaj let počivala Posa-mezni listi, ki so svoje dni molćali o csodi našega vseučiliške^a zaklada, so izkopali stvar. Še bolj kot v ilstih se pa razmotriva vpraiunje po gostilnah in kavarnah. kjer se podaj :ijo zajeovor-niki in protivnik! slovenskima vseučili-šča. Tist!, kateri so za tnkojšnjo usta-nevitev slovenskoga vseu^i'išča v Ljubljani, menijo, da iim ni tuba podpreti svojih zahtev z nob^nimi ra. !ogi, češ da smo dovolj temeljito pretresli to vpraša-nje. ko smo se potegali v rujnki Av. striji za svoje vsejči!iN*e. iMeni se pa zdi. da bi bilo vendarle ne le umestno. amp^k tuđi potrebno, da pogledamo, čc se ni izpremcnila z na^im političnim položajem ludi veljavnost omenjenih rnzlosov. V Avstriji *c bilo slavensko vseučilišče za nas življenske^a pome-na. F3rez rijeka bi ne mogli na >cloboko dihati in ne razmahniti kril svojega duha, pač pa bi nam nemške univerze za-strupljale kri in nam jo vodenife. dokler ne bi končno (KJ^inili v nemski vodi. Ražen te«:a ni hoteia avstrijska vlada in tuđi ni mo^Ia s svojega stališča sti-šato o veljavnosti izpttov. ki bi iih napravili naši diiaki na za^r^b^kern vse-učilišću. Tako je bil boj za slavensko vseučilišče boi za obstoj našega naroda iu 1c čudim se, da smo £a vodili z velikim pomanjkanjem vneine in vztraj-nosti. Kako pa stoji stvar danes? Slovenci ne nastoramo v svoji novi državi kot narod, ampak kot del troimenske^a naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev ter imamo že đve vseuči!išči: v Zagrebu in Beogradu. Nevarnost jrcrmnniza-ciic je izjrinila za vse čaše, dokler bo otstojala Jugoslavija, in to bo — upaj-mo! — nekai časa. Opasnost potuiče-nja ^ tuiesra duha je izjdnila. 2 nk> vred pa vsi razlojri. ki so govorili s fejra vidika za slovensko vseučiiišče. Zato pa izkušajo posamezni dokazati potrebo takojsnje ustanovitve slovenskejra vse-učilišća s trenotno zadrejra v katero je prišlo nekaj naših dijakov višjih teča-jev in nekaterih strok, ker fim je nem-§ki šovinizem za kratek čas — o tem sem prepričan — zanrl vrata graške in dunajske univerze. Ta razloj? bi veljal, ako bi ne imeli vseučilišČ v Zagrebu in Beogradu in bi bila ustanovitev vsc-ueilišča tako lahka kot orvoritev kake zasilne ljudske sole na kmetih v zadnji sobi kdke^ra vaškega moj^otca. Toda ti-sti, ki misliio. da je mosroče čez noč otvoriti pošteno vseučilišče in ga vzdr-ževati s par sto tisoči kron, se enafco motijo kot oni. ki menijo, da bodo lahko znanstveno predavali s pomocjo par knjig. Zasilnih tećajev kot nadomestek vseučilišča niti ne maram omenjati, tako slabo sodim o njih. Mi nirnamo za zdaj niti Z2t vsejčilišče krvavo potrebne. Ie približno primerno opremljene knjižpjce. niti kakih znanstvenih zbirk za 'nstitute, ki so nljuča vseučili^ća. niti dovolj sposobnih moči* da bi otvorili vsaj delno vseučilišče. Bojcoslovja ne smatram kot predmet cniverze, kar se pa tiče drugih fakultet, stoji stvir tako-Ie: pravnikov imamo za vseučilišče pripravljenih samo par, medicincev in teh-nikov pa nič, kolikor je meni znano. Kajti za vseučiliško stolico nikakor ne zadostuie. da je kdo dober zdrjvnik ali tehnik, treba je nekaj več in ta več otstoia pred vsem v trdni volji in moči, trdo in neamorno znanstveno delovati. Na modro^lovnem oddelku bi bila slavistika sijajno zastonana, germanistiko bi nam lahko rešil Murko, o katerem pa dvomim. da b! hotel zanionfati Lip-sko z Ljubljano. Vseh drugih predme-tov pa menda ne moreta zastopati Zar-nik in Ozvald. Kajti med ypo>tevanj3 vredne kandidate za vseučili^ko stolico ne morem šteti onih, katere zmerjajo naši listi na podlaci malih del z vele-učenjaki in ve^eumi. Za klasično jeziko-slovje n. pr. ne vem niti enega primer-ne.cra kandidata. Mož, ki bi bil sposo-ben in o katere^a znanstveni kvaliteti ne dvomim, ie tako šibkejca zdravja da bi najbrže pouka ne mo^el vršiti. Zato se mi zdi smešno zabavljanje črez znanstvenost zajrrebškejara in befffraj-skepra vseučilisca s strani onih. ki se doslej nišo brijali za srbsko ali hrva-ško znanstvo, ampak so iskali vir svoje modrosti vedno le pri Nemcih. Več kot gotovo je namreč, da bi zaostajalo slovensko vseučil&če v splošntm — ne y vseh strokah — vsaj nekaj desetletij za zagrebškim in belgrajskim. Ravno tako je zame nad vsak dvom vzvišeno, da slaba šola več škodi kot koristi. Vrhu tega je vprašanje, da-li bi prene-sla mlada, Še-le porojena Jugoslavija v pmotnem oziru tri. vsaj srednje dobra vseučilišča. Zato mislim, da bi bilo veliko bolje, da osredotočimo za enkrat s\ojo pozornost na vseačilišči, ki ju Že imamo, da stremimo za tem. da ju vzdignemo znanstveno čim više, da ji-ma damo, kar imamo sposobnih mož, da pripravljamo s koncentracijo ia po-polnitvijo svojih knjižnih zaloc in & podpiranjem mladih znanstvenikov tla slovenskemu vseučillsču, če bi se Dokazala njegova potreba, da nas ne bo vsled prenagljenega koraka bolela glava. Zdaj pa vsled predrugačenih političnih razmer se ne trvidevam potrebe skv venskega vseučil&ča in tuđi Se ne časa zanj, ker z ustanovjtvijo vsenčilUke komisije menda še nišo dozorefe naše priprave. Primera med slovenskim vse-tiviliščem, kakrSnega hočefo zdaj ne-kateri pri nas, in med nemSkhni vsenčl-BKH z l—Z milttonairim ozadjem pa š*- dobro opremljena in založena, medtm ko nimamo mi še njčesar ali pa le mala Pa tuđi aiorebttno pomanjkanje dalcv-nih delavcev ne govori sa raknjMo nstanovitev sloveaskesa vaeačlliSte. ker nan teh z nekatcrM izjdBami •• manjka, zanio govore trenutno le *»» tove vrste separatizem ia avtooomistič-ne težnje. —k— Bodlmo Bstl! NeprUetno je, če đovek tik ob svojem idealu opazi pojave. In bi lahko sa-senčili ta ideal ali mu celo vzeli vred« rost. Par tak ih slučafev opažamo v teb dueh Vsekakor Je za Jugoslovane ideal tesneiša zveza z zapadno de-nokractjo, posebe s trancosktm narodom; te zveze pomenijo močan agoden prevrat v vsem našem življenju. Zato z veseljem pozdravljamo nove fraicosko-jb£oslovanske organizacija ki služijo onemu cilju. Pri tem pa moramo nagla-šaii. da ta nova organizacija ne srne izdubiti stikov z vsem ostalim našim življenjem ali pa va:ve zanesti celo disharmonije. Kolikor vemo. Je zbuđfl način, kako se je snovala franeoska organizacija, odpor v širMh slojih naroda, Četudi rnogoče iz nerazumevania. Pri tem pa ne maramo trditi, da bi mnogi člani organizacije ne bili obenem po-vst-m primerni za plodovito de!o na noljn francosko-iufcoslovanskih zvez. Se eno reč moramo naglasiti: poročila o prvem zborovaniu trancoske?ra dru-št\*a govore o stlkih slovenskega naroda s franeozi. Oni, ki so tako jfo-verifi ali pisali, sigurno nišo imeli zlega namena; toda da bi dandanes Slovenci kot poseben narod hoteli stopa ti v zvezo s Franeozi. to nasprotuje našemu ju?oslovanckemu edinstvu in pojmu naše države. Jufloslavije. Misel o vscuČiliSču v T-jublja-ni je leo ideal, dasj so se nazori o potrebi ali nepo'rebi tako visoke Sole v Ljubljani med Slovenci samimi vedno močno križali. Vsekakor ie sedaj v Ju-ffoslaviii vprašanje dobilo drujro lice. Pri tem pa iznova napričamo: Misli o vseučilišča v Ljubljani nam ne srne:o senčiti postranski činitelji. Vseočiliško akcijo je začela »vseučilisca komisija«, v kateri se nahajaio tud! nastvorniki Ju?roslovanstva v časih pred vojno. Bojimo se. da bi y ostalih delih Jugoslavije mogli v i d e t \ znake separatizma, če so vseučfliSki akciji očetje s pro-tijusroslovan, prošlostjo. Posebno važnost polajralo na sedanjo rešitev vse-učiliškejra vprašanja v Ljubljani kro^i, ki v istf sapi s posebno vnemo nafflasajo potrebo pokrajinskih zborov, dasi vedo, kaj ti hrvatski pokrajinski zbor. t j. hrvatski sabor po vsej priliki za državo pomenfl. če bi mo dali prednost pred Državnim Večem. Notranja sorodnost med temi slovenskimi kropi hi hrv-atskimi listi postaja vedno večia in sarajevski »Jugoslavenski list« po-roča, da se SLS. spofl s hrvatskimi »frankovci« — kar Je pa seveda izVliu-čeno- Zopet pondarjamo, da je ideala vseučilišča v Lnibljani le škodljivo, če bi se mofffo zdeti, d» slnži postran-skim političnim interesom, nasprotnjm našemu edinstvn. Ne smemo pozabiti, kar govore onostran Kolpe: »Slovenci, vi ste samo v besedab centralisti, v de*aniih ste pooolni separatisti. Niste tako iskreni kakor mi (se Lorković. Obzor itd.) m vse ooveste. kar mislite.« Takesra videza se moramo ogibati v teh težkih časih. ko neprijatelji naravnost prežijo. kje bi med Jusroslovani zasledili ka} razpoki'vTi. diferenc. separatističnih stremlfenj. Cisti In popolni Jn-goslovani nai re^nlejo naša najvažnejša vpraSania, da nam ideali ne dobe madežev. Državni roloitencl. Deputacija dri. nslužbencev Je 13. t m. izročila v roke fc. dež. pred-sednika in g. podpredsednika na usta-Hovncm občnem zboru sklenjeno in so-glasno sprejeto resolucijo z neslednjim utemeljevanjem: • Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, Dne 26. prosinca 1919 v »Mest-nem domu« v Ljubljani na ustanovnem občnem zbora »Društva uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlie« zbrani slovenski državni uslužbenci vseh strok in činov, so sklenili resoluciio, ki si jo usojajo predlagati viadi v ra2am>-t rivan je in uvaževanje. Državni nastavljene! se zavedajo v polni meri dolžnosti napram mladi državi. Pripravljeni so posvetiti njenemu procvitu vse sile in sodelovaU pri nje-nem ustroju kot svobodni in srečni državljani z vsemi razpoložljlvimi m ocrni. Svoboda in sreča pa bi ne bili po-polni. ako se državnemo uslužbenstvn ne ustvari eksistenčna možnost Zato opozarjajo državni ushižben-d vlado« da so njih delovne moči vsled obupnega gmotneva položaja, ki sa je ostvarila dolgoletna vofna in z nio združena draghtja vseh žrvljenskfh notrebfčin, nič mraj pa tndi teror bivše austrijske vlade — pri konca. Dm-štvo smatra za neoorrehno. predlagati vladi oboren statistični materflai o *e-danjih nevzdržlirvih drarlnjskih ras-merah. Omejnie se sicer le na nekai tnđfvfdaatnih sltič>^ev mesečwfh obra-čftnov med orefemle! In fzd*tkl ter tržnih cen. toda že iz teh orimerov oo-sname vf^da z lahkoto. da »tofl frfnv-ih* tf$''i2benstvo neDOtredno nred Iok V?ad* sama w bo fmehi iniflfco trreritf, da st> postavke IzđarVov z oxl-rom na tržne ceae, kl se pa2 ▼ Bobeal potriMfliil ne sldadaj6 % so rnlrt. limi aajviiltai cenajBl — daleko pre-oizke. Islotako bo vlada anrak ovidett da le driamo —iuibcnitvo. Dosebno ono iz sttjih rasredov. Iz vrst pod* oradnikov. stus ta dclircev s sedanji-mi i»re|emkl v Dotaem pomena besede obsoieno na stradanje. Gibanja med državnim ashižben-stfonu kl meri v prvi vrsti na uredi« tev cmotneca vpraSanja. n\ mozoče več zajezirJ, ker ie sila na vrhunctL Zato kličemo ob dvanajsti ori vsem merodajnim Činiteljem: Supretna lex salus rei publicae esto, caveant consules . . .! V Ljubljani, dne 13. svečana 1919. Za odbor »DntStra osfažbencer kraljo- stva Srbov, Hrvatov in Slovencev sa slovensko ozemlje«: Makso Lllleg, L r.« t č.. predsednik« — Joža Bekž L M č. L tajnik« Resolucila se flaši: R esola cl ja. 1.) Draginjska doklada naj se z vzvratnostjo od 1. listopada 1919 zvlsa za vse aktivne in vpokojene drž. usluž-bence za 50 •/•. 2.) Enkratni nabavni nabavni prispevek naj se nakaze za 1. listopad 1918. 1. svečan in 1. veliki rra-ven 1919 in sicer a) oženjenim usluž-bencem v znesku 1500 K, b) neoženje-nim uslužbencem v znesku 1000 K in za vsakevra nepreskrbfjene^a otroka po 300 K. Za 1. listooad 1918 izplačljivi nabavni prispevek naj se po odbitku Že tzplačanega zneska tak oj izplača. 3.) Do dokončane ureditve plač in pokoj-nin je drasinjsko doklado pri odmeri pokojni i! ravno tako vnoštevati kot stalno plačo^ 4.) Vojna leta (9 $eme-strov) naj se vštejelo ori oomaknirvi v višji plačilni razred, višjo plačilno stopnjo m v pokojnino. U5hiŽbencem pa, ki so po službeni prajrmatiki že do-searti najvišji plačilni razred, je izfe-moma nakazati preiernke drusre pla-Čilne stopnje prihodnjejra činovneea razreda. 5.) Plače, nokoinine m oskrb-nine vseh državnih nslužbencev je urediti tako. kakor zahtevajo sedanje živijenske razmere, 6.) Dl^cni usluž-benci naj se razdolže. 7.|Vse državne uslužbence hi njih družine je obvezno zavarovati proti boleznim in nezso-dam. 8. Dijete, plačila za nađure in nočne službe je treba primerno zvišati; dovoliti je odSkodnino xa prekurne službene posle v vseh resortih, 9. Pre-uredba službene pragmatike je v prilog vsem državnim uslužbencem nujno potrebna. 10. Pri vsakokratni od daj i službenih mest ie pritezniti k nameščanju po dva zaupnika dotične stroke, ki im ej ta posveto valno in siasovalno pravico, Zaupnike imenuje skupna uradni-ška organizacija. U. Referate posa-meznih strok je od dajati Ie taJdm uslužbencem« ki so bili v dotični stroki dalje časa praktično zaposleni ter so v stroki temeljito izvežbani. Tuđi akade-miki smejo referir. le v onih primerih. ako so v referat obsescajoci službeni stroki vsied dalje Časa trajajoče zaposlenosti svoji stroki popolnoraa kos, 12. Mesta državnih oslužbencev je na novo sistemizirati v razmerju dejanske potrebe in obsežnosti prometa. 13. Vsa izpranjena, oziroma nanovo sistemizi-rana službena mesta se imajo oddajati z razpisom. 14. Osnuje naj se zbornica vseh državnih uslužbencev. 15. Proti narneri. da je vlada v posameznlh sin-čajih pripravljena, one nemške uslužbence, Id jih ie v smislu naredbe od~ pustila, aB jih še bo, zopet nastaviti, zavzamejo slovenski državni uslužben-ci načeloma odkionilno stališče. 16. Disciplinarne pretskave. vsled katerih so bili med vojno prikrajšani v gmot-nem oziru posamezni državni nsluž-benci, ali pripadniki njih rodbin, naj se nemudoma revidiram, oziroma posto-panfe obnovi. 17. Vsakomur. ki je bil pred završetkom polne službene dobe vpokojen In med vojno reaktiviran, je naknadno vračurritj v pokojnino celo med vojno odsluženo dobo z vojnimi leti. (VčeraJ smo prinesli odeovor obeh fnnkcijonarjev deželne vladej Polemiku? »Glede vprašanja, aH se naj skfiČe deJelni zbor. smo imeli s »Slovenskim Narodom« polemiko,« tako pravi »Slo-venece. »Slovenski Narod« od svoje strani ne ve nič za polemiko, on ve samo za diskusijo. Pol etnik ne želi. V vprašanjn narodnega predstavništva v deželnth in zemaljskih začasnih upravah sta list tn JDS svoje stališCe dovolj jasno označila. Stranka zahteva na vseh pristojnih mestih sklicanje DrŽavnega Veča in začasnega dežetnega sveta, po-slednjega brez legislativne moči Diskusija o tem vprašanju je za enkrat končana s konstatacijo, da so vse tri stranke za skllcanie sveta. Iz ustave, vsled nepravilnosti predčasno objavljene, vidimo, da tuđi ona ne pozna zborov, t j. legislativnih korporacij poleg central-nega parlamenta. Diskusija — za nas vsaj, se ie vrtela ne okrog nujnosti skli-canja narodnega predstavništva kot organa za kontrolo, pomoć hi podporo deželni vladi, marveč okrog vprašanja zbora ali sveta. Za JDS ni bilo nikdar vprašanje skneati ali ne sklicati. marveč samo vprašanle, kaj se naj skUče, korporacija z značjem zbora ali sabora, ali prehodne posvetovalna korporacija, ki bi se sama razvila m razdelila v poznej-Se okrožne alt županijske zbore. Diskusija o tem velja jednako o SlovenilL kakor o Hrvatski ttd. Napisa!! smo tndi da smo proti dežetnfni zborom z zako-nodajnfmi pravicami, da nazivljcmo stremOe^ie xa nHmi sa seperattzem {n ć^ smo prepričani da znaci takSen se* paratizem resno nevarnost za narodno jedinstvo in za konsolidiranie naie mlade driave. Napisali srna da Je to Jasno in debata o tem nepotrebna, ako na-vdaja vse stranke želja, da se država utrdi in ako ne obstoje nikaksne skrite težnje za lokalno politično premočjo. Današnji »Slovencev« uvodnik se prito-žuje nad tem »ako«. Mi gotovo spoštn-jemo prepričanje. Tuđi ne vidimo prav nobenega razloga, da se čuti zadeta V. L. S. Se manj ima s tem posla vprašanje koalicije. Za enkrat smo vse stranke istega mnenja. Ako se borno kdaj zopet razŠti vsled vprašanja centralizma ali deželne avtonomije, bo poprei potrebna da ena ali draga stranka tako deželno avtonomijo zahteva. To se na Slovenskem doslej Se ni zgodila V rav-nokar končani debati »Slove nec« tuda ni pojasniL, kaj razume pod svojo terminologijo ali zahteva zbor ali svet. Vsled teza je čisto nepotrebno in ne-upravičeno, da se v naš »ako« interpretira pomen, ki ga v njem nL Seveda bi bilo poželjno, da se VL$. v dosledneni času izjavi, ali je za deželno avtono-n-ijo, kakor Starčevičand in takozvana »napredna demokratična stranica« ter »Obzorovac skupina, ali ne. Toda to je končno njegova stvar. Toliko nam mora pa tuđi VLS. priznati, da imamo pravico izraziti svoje prepričanje, da ne navdaja vseh separatističnih strank želja, da se država utrdi. Mislimo tu pred vsem na one stranke, ki vidijo v jed-notni državi nevarnost za plemena in hočejo široko politično deželno avtonomijo, nazivijajo našo kraljestvo £e vedno samo »državo« in koketiralo celo z bolgari, češ »da ne borno sami proti Srbom c. prav radi priznavamo, da je VLS v tem pogleda bila doslej lojalna in se vsled tega Čudimo aok.omkmsnoaddent vsled tega čudima kako nam more njeno glavno glasilo očitati strupene plinc in metodo obrekovanja, ali pa kako more naše oomisleke občntiti na perje ne proti sebi. Politika se pač ne dela samo z oficijelnimi iziavami. Med hribov-skim shodom in oficijelnim strankinim komunkeiem je še ćela vrsta možnosti za izjave, ki stvoriio o katerikoli stranki mnenje. Za gori imenovani dve hrvatski stranki ni danes nobenega dvoma več, da vkljub poštenemn prepriča-nju posameznikov. n. pr. spoštovanega g. dr. Pavelića, postopajo taka da tvori njihovo delo resno nevarnost za jedinstvo in utrjenje mlade države. Isto ve-Ua za stranko dr. Lorkovića. Za VLS. to danes ne velja* ali bo kedaj veUalo ali ne, je odvisno od nje in ne od nas. Tega pa, proti Čemur pi$e današnji »Slovencev« uvodnik, nismo pisali, tuđi če bi identificirali VLS. z gori Ime-novanimi hrvatskimi strankami, česar ne delamo. Občutljvost VLS. nam !e to-rej neumljiva. To nam že mora dovoliti, da govorimo odkrito in da smemo izraziti svoje pomtsleke o kateremkoti spomem vpralanjo, in da nam je naše pret>ričanje ravno tako sveta kakor VLS. njeno. Podcrtani »ako« torej ni ne-lojalen in ni nikomur treba biti zadet, ako misli, da za to nima razloga. Nikdo ni ddžfl VLS^ da nasprotuje trdni zgradbi države. VLS. tudl ni nfkdar oflc!}alno izjavila, da !e separafistična. Nafbrže bomo v diskusiji o teh vpra-šanjlh vsaj sličnega mnenja. Da pa je separatizem državi škodljiv in da bi deželni zbori, ne sveti, z zakonodajno pravico separatizem gojili, to ostane naša trdKev in prepričanje. HovMi preglei Pod naslovom »Dršavotvema stranka« piše zaerebšk& »Riel 8H8« od 14. febraaria o ustanovitvi nove Jn-crosloTanske demokratske stranko, kl so ima te dni ndeistviti v Saraievn- NaSft nova stranka ima arobiciio. da hode biti in ie res nstavotrorpA Btrmnka. Naie razmere nroti državi io drasaftno, kar kor ie bilo razmerie starih strank. Mi hoćemo moćno državo SHS. ona nam \o prvo, vse druero nam ie postransko- Nnr Se drače stranke so epretele t veliki vcclni to državo kot potrebno deistvo OEiroma kot potrebno zlo Zato ne de-laio zanio, kakor bi morale, amcak «o savaruieio pred oblastmi te države-Vse druro. kar nna r praktičnero noli-tičnem đelu loči od teh strsnk ima v crtavnem syoi imvor v tei razliki naše-ea razmeria do države. Glavno delo novoustanovliene JDS se bo lačefo na ustavotvorni skupščini. vend&r pa more stranka kot državna stranka delati tako že danes. ker ie to nnino potrebno, da se koostituanta soloh omovoči* Zasrebdki »Hrvat« od 14- t m- v svojem uvodniku oštro naoada Sefa fa-roslovanskeea dopisnera orada v Beogradu, ki ie zakriviL da ae ie obiavUa začasna ustava predčasno in morda ne v pravilni obliki >Hrvat« pi&e med dnurint: Kakor izvemo. ie doepeU ustava kraljevine SHS. k) io ie obiavila >Narodna Politika« kot prva. ▼ iavnost per nefas* Gotovo ie. da ie sakrivila to nerodnost indiskrecija šefa ineoelovan-akeca dooisneea orada dr- Janko Šim-raka- Taka smola se pripeti šefom dopisnih uradov. ako so pole« toira še tani korespondenti evo i ih listov- Ko bi v naši državi vlada 1 pravi red. bi morali pofclicati dr. feimraka na odrovor. ker ima niesrova indiskredia lahko ze-lo neiiube in nsodapolne posledice. »RUefi SHS«, zasrebška, od 12. febru-ar|a zahteva orcanizovania naroda na nadjonami, ne na plemensic! podlaci, da se ognemo rassnln Državneia viieća. Ce pridejo v Državno vijeća vse dosedanje stranke In strančice, bo delo silno oteZkočeno in vsaka vellkopotezna politika bo nemoKoča, ko bi se parlamentarni položal menjal od minute do minute hi vse ddo bi ©ostajalo iz samih spietk in hitri*. Se slabi* M bOa vvsđa tvorba večilh strank na plemenski poditKt. ZadnH slnčaj sicer nJ verleten, ampak treba Je, da Sflso ofM^emia »Hrvale (msrebnei) nait«vs pođ «a* stovom »Kod brodimo?« nebrol točk. s knterimi Hrvati nišo zadovoljni: neiire* lena valuta* slab železnfsid prninoL po* 39 štev. .SLOVENSKI NAROD-, o»c |& februiljl 1919. Stran 8. mani kan je soli, tobaka, petrofcja, Hrles)* boljševizma, dalfc se prlto2uj& da sede aa vodilnih mestih možie starega režima, da je ban »samo belRraiskl eksponent«, da te ne sprejema v skupno vojsko dovoti ne-srbskih Častnlkov itd. Med vrstami se čita, da je vsemu tc*nu kriv beigrajski centralisti:™ reiim, mesto da bi pogledal malo bliži e — okro% *eb<* »Asramer Tasblatt« od 13. februarla piše o uredit vi valute med drugim: »Prehod od kronske valute na drufco ?e ne bo dal izreljsti brez stresltajev na gosjjodarskem pe?S* &er bo treba poplavo z bankovci na vsak nać!n omejltL Denarja bo vsted tesra tnan! kakor dane*, fcfapital se bo <1rža! rezervirano in naoetost ne bo iz-ostala, Tesa ne bo moKoCe preprečlti.t »Voto Vrijeme*. zaKrebško, od 12. februtrja piše na nvidnem mestiT o izjavi predsed:iika zarreMke tr^ovske "zbornice sr. Hetnzela, kl se dasi: »Posrnatrajući tok naših Javnih prilika, držim, da pogadiain misli vijeća trgovačke komore, ako istaknem, da nas bolno dira neočekivano raz-gradjivanie autonomije Hrvatske na području trgovine, obrta I industrije, a ne manfe i prehrane, fer smo uverjenf, da će bezuvjetno nepovoljno dielovatf na poželjni f nužni razvol iavrjoeosoodarsk'h pnlika zomTie uepće. a nanose rta Se s Zapre ba.* Vse^aVo zanimjva iziava. s katero se »napredno« fn serjarati^tično »Novo Vrii^me* pnnnlnoma strinia. £tđ'e bi se radi otišli centralne vlade in nhdrfali svoje centrale. »Novosti« od 13. t. m. o »Srpski ZorU oziroma o gospodu Coko rilu, velikosrbskemu (ne jedinjaš-kemu agitator ju v Bosni: Pre neki dan dobili smo iz Sarajeva jedan poveliki svežanj »Srpske Zore«. Tada smo tek imali prilike razgledati i oceni-ti pisanje I držanje ovogra lista, koM sebe zeve »nezavisnim Hstom srpske demokrate«, a Izlazi pod glavnim nredniJtvora g. Gjorjrja CoKorfla. Pro sveca je nesimpatično videti da >e glavni nrednik »nezavisnoc lista srpske demokratije« čovek, koji je prekrat-kog vrtmena bio urednik službeno* lista sarajevske vlade. A jo* je manje simpatično, 'da se Jedan srpski list ?« takvim slavnim urednikom pravi sad advokatom dosad neosio-bodjenog Srpstva i napada sve Hrvate i z-r e d a.postavljajući izmedju njih fedan ne-prohodan veštačkf iaz kao što ie »anfinod-ni mentalitet«! KoMko je, čak. i čudno i sme da se Srb^i s ovakve strane jedne doviktijc da se tr?ne — o tem da i ne govorimo . . . Neka se ^Srpska Zora* nf«fa ne brine za Srbtin i neka se v.e pravi Velikim Srbinom ona kad se Velikim Srbima ne prade Srbijanci J Velfka Srbiia i Velika Hr-\-*t?!o bfli s.u profframl I mocl« biti programi dok ie pred nama bf p neprijatelj koji nije hteo ni Veliko Hrvatsku ni Veliku Srbijo. Velika SrbUa je reakcifa na austrijskn parolu Velika Hrvatska u okviru monarkife. Kad Ie okvir prskao i monarkija se raspala, onda Je došao pravi narodni program do rro-tra ostvarenja, i onda su i nfi programi Velike Hrvatske i Vefflce Srbijo ntotiuli u onaj Široki narodni program Velike Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. Za vsakog Srbinm, Hrvata i Slovenca, Istinski narodnog to je sad Jedini program I ledina zdrava osnova na-seisr narnđnoc poHtfčnojr oslobodjenia i niedin lenta. Ko Je koliko doprineo tome, kq fe bolje i Sire shvatio a dosadašnjoj borbi ideju narodnog oslobodjenja i ujedinjenja, nije sad na dnevnom redu. niti je pametno, bez nevolfe, takve polemike potezati, a još manje o tim stvarima govoriti i pisati onako žučno i strasno kao što to čini »Srpska 7oraHde Čas. ko bo treba dvitmitl na?o ea-?tavo ... za osvnhnjenje naiih bratov pod italMansktm jarmom.c PolWšt\e vesti. DE2ELNI ZBOR. Z notico »Slovenca«. x k^jo je iz-Javil. da je stvar sk!icanja dež.Inevca sveta vsem strankam nri srej. jt* debata o te! xadev» za nas za sedai končana. K d^na^niemu čianVu z dr. Ivana TavĆarja smo na merodajn^m mestu izvedeli. da sta nredsein'k dr. B re i c in r>odpred«;et1nik dr. 2er|av odložila potovanie v Reoprad edino Ie iz absolutne potrebe. Prvih 14 dni se-stava vlade ni bila jasna in doMer nišo !»iie stranke čisto si^irne. kai bo, ništa moorla oditi. ker jirm te manjkalo noob-lastila. ZadnHh 14 dni na sta hiia oba ftinkcionaria. ^koro se lahkr> r^e, dnn m noč, na norrnh rndi znanih te^av na KorrKkcm in mđi Štater^Ve. Z ozirom na sklcnieno pogodbo v Mariboru in na nov noložaj v koro^ki stvari odpotui^ta dr. Brejc in dr. ?. e r j a v v poneče-l>ek v Peoerad na nri^eiro. »NAPREJc POSTAJA OTROĆJI. Osaben je kot turski sultan, kadar nosi vse svoje briljante na turbanu in komandiraj bi najraje ćeli svet. Če se enkrat zagrize v kako reČ. je ne opusti z lepa iz zob. Moče Imeti posebno eti-Keto, Kdor se pa ne obnaša po nji, iz-roči ^a rablju Hriivcu! Radi Cankar-jeve smrti so različni pisatelji in nepl-satelji že podpisali nek papir ter posadili Ijubljanskega župana na sramotni oder. Ta je pretroel insult, mene<5, da bo s tem stvar končana. Sedaj pa je zopet ogenj v slamnati strehi *Na-preja«. Pri zadnji seji občinskega s\x-ta je izpre^ovoril župan posrnrtnico Štefetut molčaJ pa je o smrti Cankar-jevi, o smrti »prvesra Jugoslovana«. Da ; se je župan spominja! Čankarja, bi mu bili gotovo »Naprejevi« kričači očitali, kako se ie predrznil Cankarja Dostaviti v družlK) 5 Stefetom. Ali bi pa biii štcli besedc ter mu očitali, da je Can-karju dosti premalo besed posvetil, če§, če jrovoriš za Štefeta 5 minut, moraš za Cankarja govorirl 5 ur! Poznamo te Napreieve »literate«! Neumno je, Tavana in Cankarja postavljati v tako nasDrotje. Sai je vendnr Cankar v županovi hiši od trletje pa do zadnje reaiko dobival vse, tako da mu v tem času ni ničesar primanjkovalo. In ko je r»n§e! na Dunaj. mu je dr. Tavčar dve leti pošiljal vsak me. vzela rešitev te za devo. Ni časa, ni de-lavcev, na tuHi že «brane^a materijala Je preveč! Mi?:!iM moramo na samo-pomoČ. Večlna kiivcev se ie itak fe fzselila iz JujroslaviJe. Tem ne bo nfliče lahko prišel do žfve^. Pa one bf se naj postavilo nred sođnrka, kateri so med tiaml ostali ter nas danes pri vsa-ki nrilik! sarotavHafo, da nlso bili ni-koK sovražnfkf Sfonrencev. da 90 nam bf?! redno prlvatelfsko naklonieni! Ta nesramna Dredrmost «asl«?? na sebi irazeiL Pretranjanci moralo dobiti mof-ttost da trrafo krivce pred kazensko kt civilno »odiSče. Omotna Skoda se ntfrn mom povrnlti; sa orestanc dnier-ite mnke. za TKikraHeno ^dnvle hkv ra?o dobiti odSkodfrino. To Hm ini more priznati hi odmertff Ie sodnfle. Kal *e naf teđ^f wrodt? KraHeva vf»d« nnj Izda naredba s katero onrfMfSsi dobo zastar^nja đo krmea leta 1919. sa v*e kasen^ke fn d-▼flne to*he ▼ priđ onim o^ebam. katere so prestale tm čj»«ji vot«e nrMr»^l!»nJai atf sfnrni tmkrinelroa oMmH bftife A+» strUe. TmB to te jb HMateam n am- f dolčfloie. da more iz skiiva&Sča po-tecniti denuncijanta in ga predstaviti svetu« da Ka ta poiene In Iztrebi iz svoje sredine. Komur pa je znana druga pot do tcjra cilja, pa naj svetuje, naj pove! Krivice, ki so se godile, kriče do neba! Dr. Fr. Jertflla. UGODNA ATMOSFERA * . . Zastopnik uradne franeoske agenture »Havas« je obiskal dr. Bauerja, naslednika Berchtolda, Buriana in Czernina na Đallplatzu. Po dolgem ekspozeju, za kaj hoće imeti unijo z Nemjijo, Četudi so finančni in industrijski krpfci proti temu. je pristavil Bauer: »Sicer pa, če bi prišla Antanta s predlogi za kako drugačno resite v, bi se dalo govoriti. »Zakaj pa ne po-donavske konfederacije s Poljaki. Cc-ho - Siovaki. Oj?ri in Juuoslovani?« \T>ra§a Francoz. »Ne morem razumeti, kai je čista ekonomska in samo ekonomska unija, v kateri bi imela vsaka izmed štirih ali petih .držav s\ojo po-polno neodvisnost. Kajti Če odpravite carino, zenačite železniSke tarife itd^ je treba tuđi skupne delavske zakono-daje. Treba bi bilo skupnesra parlamenta, to se pravi zvezne«ra organizma, kakor s:a ima švtca. Sicer pa bo-dite prepričani, da niti Čehi, niti Jujro-slovani, presrečrti da so se osamosvo-jilf. ne bi hoteli začeti skupnejra življenja z Osrri in nami tuđi na drugi podlaci. Z ozirom na izolaciio in sovraž-nost deže! nekdanje monarhije je edino spreiemJiiva rešitev uniia z Nem-čMo. Dopisnik pristavlja: »Pa Bau-rovo mnenje ni mnenjc av-strijskih industrijcev in finančnikov in na Dunaiu vlada jako neodna atmosfera za razpravljania. poga-iania In konceslie. Dosti bi bilo, če M jo znali takoj Iz-koristiti.« jMjrrulovnnf fn Č*»hf s temi >finanč-n-'mf in industrijskimi kroffi« nimj*mo opravka. I—5. KraPevma Srbov9 Hrvatov in Slovencev- POGA.TAN.TA MKT> ST.OVENCI IN VOno PB A PO DPI8 AN A- Maribor. 14- frbmaria. (JA- kor-urftd.) Doirovori. eki^nieni za doho do sklena mirovne konference t Parizu mori đeželnim« vladnmavT^inhliani in v Građen v svrho zopetne vznosfavitve mirti t okrožiu okraineea srlavarstvs Radione in vzr>o*taTitv© trainesra r>re-miria med i^etami oboieatranakili no-sadk od ogrske do koroške deželoe me\e I Sporazumno se net>tayh*a vn&-r>rei da ti đoflrođki ne ustvariaio noV>e-neffa Drejudieajta koneno- doloSijev državnih mef in drzavnpea ozemlia do mirovni konferenci« Nainrei ie bila dolo-^ena r zefnlievldti rdeče im» znamova na dcraarkaHiaka ?rta. ki ?e ?ete kraliodai Nadatie ie bila na i?.tem zemlieridu sporajnimno osmnr^ena turli demsrkaeiiska ?rta 1- a) E določbo. da eas^H^io čete Icraliestva SHS ozemjie. nahaiMoč« se med obema deraarkaHipkima crtama, le v primern ako bi izbruhnili k«kršnikoli uroti niim nan^Heni nomfrl- Ta za#*edba pa se bo onoeiila le na dobo. dok Jer traia povod ra nio- Ražen teea 1» četam kraliostva SHS r>o i>otrer>i dovob'en prehod po ce-fltah teea ozemlia* — S Pos^Hnim voia-škim dojrovorom «<» ie dolorilo tndi ^te-vilo oboiriih nos^dk, ki se imaio kar naiver zniiAti. kakor tuđi So posebna d«?Tnj*rkftf»iiek» ?rta. knff»re ?eto nem$ko-avstriiske vlade v iužni 8fn<»ri ne bodo prekoračile. Idiome, v katerih j=Tneio čete kraliestva SHf? nrekoračiti rdečo de-markariisko drto T- «»o nn^ronn«^: a> Prebod od kolodvora v Cmurelni k mostu, ki vodi v Gornii Cmurek in nazai: b) v Drimeru i^vr^enesra ali irroze^ejra nariada ali npmirov ki bi iishrnhnili proti četam SH.S v Gomiem Cnroreku. eanodba ▼ r«mHevidu oznaCenepa etnu-reškesra okoliša v obrainbo rornte-cniurešk^ra mosti^ča Ta zasedba «e opupti. vim odnade novod za nio- II. Ozeralie. Beverno od detn&rka-ciiske frte I- ie nod unravo nern^ke-av3triiske vlade- Do demarkarii^ke crte II*. ki ie v voiažkpin dogovoru doloće-na nemSko - avstriiskirn čotam. skrbe ▼ tem ozerolia «a iavni mir in red nem-Sko - avstriiske orožntike poptaie. karteri h moč pa t splošnein ne bo Dre«©- eala doeeđanieea fteviln, ako ne bi oLrnnitev iavnetfa mirn in vaxt*tvo državne oprave urvravicevalo iziem. o čemer pa ie od nrimera do Piimerm obve- stiti obratno THjvelistvo v Mnriboru Se-danie Stevilo in moi teh orožniSkih tx>-stai bo oroefiienemu noveHstvu narrta-niena- Ozemlie med đemnrkaciisko crto I. II. ie nod upravo oVrainesra Biavar-fitva ▼ Radfironi OrožnJiki postati k! 1o zonet nostavi nprnško -av^rriiska vlada v Ar>ač>h. dodeli Obm^ino tk>-ve!?«stvo v MarirK)TTj enako število nem-ftke*ra i^zika jRrnožnih orožnikov. ki «o podreieni poveliniStvn orožnigke do-staie- Na isti n*tin se đodele n«in$ko* avstrifeki orožniški postali t Cmnrelni trije nem^kera iezika rmoini orožniki. ki pa smeio opravliati Mmo vmnostao službo na kolodvoru ▼ Cmorekm HI* Glede na politično apraro in sođfl^ro ▼ okrainero eiavaxstra RsđfEO-lokalne telexnire Spi He - Radrona oetA-ae status ono* Ako iaurio neonsko - aT-strfteke oblasti ▼ ofieroHn sođnib ©krater Rftd*ooa» Onmrek. Arvei in Lipni-am iafaio rdeie demarkarifeke Me I« Trsiti nradiie ooete. m nHbovo rrobod-no cfbtfiie se sw« ovirati ter iin mora-io t primern tKrtrebe nuditi varnostni oncani vlade SB8 ali tamfele ob^ne potrebno pomoć- Z oziđom na nofiteo in bnoiaTno slvfbo se fe Is vofaSkih tzto-kov docoTOiHo nastotmo: V Kadro«! se Todii in nradalkn ooftrn* in bnofar- . ne mluŠbe ki sU oba Slovenoa. dodeli ' netnfiH nradnik. med ten ko rmenuieio nodan»dnike in nflufbeaoa. polovieo is »pstslii ■ i—Vth dnuro polovieo im Trst t Ravno teko ie v dmureku vodstvo pott-neca orada, kakor tuđi brsoiavna in te-iefooičoa sroiba v rokah. Jmfoelova-nov, med tem ko se oslužbenei dele na polovico- V Halbenreinu se dodeli ia-coslov&naki uradnik telefonski in brzo-iavni službi Na druei strani noveri nemško - avstriiska u Drava vodstvo davčneera urada v Kad roni in Cmureku Nemru in imenuieio oolovico nem^ko* avfciruskih in polovico iusroelovanakih nradnikov. pod uradni kov in drueih uslužbencev dotične vla/ie- Obe pofetni in finaočui upravi so doiiovorita kratkim cotom o sprefemaniu žiicosanih in nežifros&nih bankovrev pri driavnib uradili v Crnu reku in Radioni, ker m obemn narodnostima oinotfočiio vplači-la z deaartem ki kroži v niunem ozera-liu. Pavt'ni uradi predlože oboiestran-fckim u ura vam način začasne delitve davčniii dohodkov. pri čemer 86 mora vDoštev;;ii. da izvržuieio nekateri uradi n- nr- okraina t?!avarstva. davani uradi. pošta iu sodi^če skupne upravne posle-IV Ustaviio ee vse sovražnosti na ćeli crti* Na obeh strane1) ^e iz puste v«i vietniki in se vsora udeležencem pri nemirih ziiiamči popolna nekaznienost za vsa deiania. l:i so iih zakrivili v zvezi z izsrredi Ravnotako ?e izpuste tuđi v.«i talci in druere zaradi nemirov od 4. febrnaria t 1- in nastoppih dni ita-r»rte osebe ter ustavi rmdaimie postonft-nie r»roti niim Mestn Radioni naložena kontriba<"iia ge povrne in mestna ope-karna v Voreznu se izroči mestni obei-ni v prosto unorabo- V- Osebe. ki so zaradi baie name-ravanih naborov pobeenile. se sroeio povrniti in ie niirn kakor tuđi niihovim družinam zaininČena nekaznieno^t* Vendar pa te o?ebe do l^ončne dolofit-v© državnih inei ne smeio stopiti ne v nemško - avetrtisko voisko in tndi ne ooravh'ati nobeno voiaške funkciie* Liudskoobrambno povelfstvo v Gradcu bo izd-ilo odredbe. VI- Promet na propi flpilie - Rad-erona in tranaiDromet Rndsrona - Gradec ie T.n civilno T>rebiva!«tvo in vota-stvo. kakor tuđi za tovore na oremliu. nahaiaio^**iD Fe «everno od demarkacijske crte I in II- n} no^olnoroa Prost, Transporti čet SHS jtmeio vstonati in i7,sropati ^amo v Spi)i«h. Cmureku in Radeoni in Bicor v Omureku samo v Bvrho odhofla v Zffornii Cmurek ali iz Zerorruefira Cmureka- VII- Izvoz iivil (n drua'eea bla^ra vseh vrst iz ozemlia Reverno od rdere demarkacnske ?rte I-, kakor tuđi iz tvsemlia med obema đernarkaciiskima ?rtam.i I in I- a.} se ne ?=Tne i!ip - Rprierona. kakor tuđi ne na dovoznih potih in mostovih. konr-no trtdi ne na žejezni^ki postaii v Spiliah Isto vf:lia tuđi za živila in bla-sro verietno dokazaneea offrskeea izvora, ki se izvažaio preko ozeinlia okrnf-neffa ^lavarstva Radeone iužno od rdec« domarkaciipke ^rte I- V Bvrho neoviraneg-a nrevoza tes-a iz O?r^ke izviralo^eg-a bl^ea bo irdai&i iueoslo-vanstemu okrainemu elavarstvn rad-ffonskerriu dodelieni orcan potrdila 0 izvoru Ta opravnik bo posredoval in dobival informaciie t>ri okrainem ela-varBtni dn ee preprečiio nesporazum-lienia. Vcdia okrpinetra elavarstva ie odsrovoren xa izvršitev teh dolofb. ker ie službeni predstoinik teza oreana. VIIT* Prosro Snilie - R^đcon^ bodo takof obnovili Jucros^ovani* OdFtrani-tev sneera s proee oskrbniejo sosednie obcinfk- IX* Za vse r>« iugra«JovAns]dh ua-meščencih dokazano izvršene in nepla-?ane zaDlene se bo dala popolna od-škodnina. X- Maniši SDori ki bi nastali v medisebomem občevaniu ^>odo ijskrMi-.* poravnani med oboiuimi pristoinimi obla.«rmi. XI« Za vargtvo bodočeora vzđrieva-nia miru se uvede nemurioma oddaia vseca kakršnoirakoli voiaškerra orožia. ki sra irna T>r^»valstvo na ozeraliih med rde^o in med demarkacijsko orto. dolo-T-eno ra nemško - avptHi«ke ?ete. in ae mora izvesti v 10 dneh Orožie bo od-vzemalo neraSko - avstrilsko oroSni§tvo ob navzoeno^ti civilnih komieari«*^ obeh vlad nko se orožje po dozivu ni ie prostovolino oddalo- XII- Obe stranki prosi ta Kospođa maioria Monteciiia za pridelitev kontrolnih orffanov po ententi ob etroških obeh strank: ti oreani nai kontroliralo uvaževanie oboiestranskih voi.i^kih de-markaciiskfh črt- Sicer nai za natančno istpolnievanie teh doeovorov iamči vlada kralie5«tva Srbov. Hrvatov in Slo-veocev v Beoirradu. kakor tadi nemško - avstriicka vlada na Dunaiu in se nai v kar naikraišem času poizvedo formelna ooiesnila- Ta doeovor se spi-5e v dveh isviraih istopisih za Teako stranko — Maribor, dne 18 februaHa 15*1^ — Podpisano s pridržkom nastop- ne ixinve. Deželna vlada za Sloreni-1 o: Dr. Karei VerstovSek. pover-ienik, m r>-: Rudolf M a i s t e r. GM-. m- p-; dr. Kosina, m- p.; dr- Hoh-niee ra p- — Štajerska deželna vlada: Dr- Kaan. m- p-: R i n -telen. m. p.: Ponffraz. n> p: vol. poverienika: Re?el, xn- p- in dr Kamniker.m-D. Staierska deželna vlada pođaia ne irlede na u vod oma ie dolo^eno jzkliuM-tev veakrsneea preiudica z ocirom na končBoveliavno doloćitev državnih mei in drzavnesra ozemlia fie nastopno posebno iziavo in pravni pridržek pred podpisovaniera- Po sklepa sorenteira. le po preprečentn nadalinieea krvolit-ia stremečeea docrovora se seđante res* mično odnosno in upravno razroerie v delih srednie in spodnie Staierake. ki iih šahtova nemško • avBtriiska država za«e. niti provizorno ne priznava koi zakonito, marveč štaieraka deielna vlada dooela vsdržuie vse proti tenra vobče in proti ponovnemu satirania nemikeca prebivalstva v posebnem ▼ložene proteste ter vctrala na svoiem pravnem stališcu. da mirnin potom slasti % oDOzoritvaini pri antantnih dr-iavah PH^ede skorai^nfo ispremenoo rasmer. ki bo primema iollani in pri-tof bam. kakor tndi pravici samoodlo&e tteraškeea prebivalstva na- sasedenein spomeni o^eraHn* V to svrho 1b slasti. te se isboHSa neznosni poloiaf nem-sKera prebivaJstva v Mariboru se s vso odigćBoatio Tidrtaie tahteva no nafhi-*re^B" eqwMnsl¥i sstdBsjrodne vPfislDs* 8Ujertk» detelna vlada: Ponsraa*. nv p : Kaan. nv p>: Rintelen, ra* p.: vo-iaaki povenenik ReseL m. r> Posebni docovor voiaškili eastopnikev obeh deželnih vlad kot đopelnitev k tsesd II- dogovor elede vzpostavitvo miru v ekrafci Radjrondkem. Nastopni dogovor se ie fiklenil v svrho preprecenta spopadkov oboie-stranskih čet ie cisto voiaški in izklia* čoie vsak politični preiudic. I. Določitev oboie^trariskih voia-Ških demarkaciiskih črt II- Do lo Si tov oboiestranskih. tik om a voiaskih demarkaeiiskih črt stote^is ffarniEiiskih kraiev in doousmo što vilo niihove posadko- Vei kraini t>odAiki se nanasaio na freneralni «.emHevid. Ad I. Demarkacijske £rt* se na-stopne: a) modra fnemSko-avstriiska^ ie-markaciiska 2ria: Korožki obmeinl kot nribližno IH km vzhodno imena Pon-lcr: ob Krumbarhu in ob okrnini moii do triansrulaciiske točke 1- 183 Hader-nicir: potem k mlina % km vthodno od nnDisa Haderniecr: naravnost do kote 633, odtod h koti 396, potem k iužnema robu Sterffleesra in v loku dolcem približno IH km okoli Ivnice fEibiswaid>. potem približno 1 km iužno od ceste Iv-nica-Hitzelsdorf. potem iužno zapadno od Kitzelsdorfa k črki E besede Eich-berg. dalie približno 1 km vzhodno od ceste St- Jobann Heimschnh, potem naravnost k železniškemu rooatu preko Sulpe (Sulm^ tužno od Waime. potem k cestnemu odcepu sevemo od Obervo-arau, potem k cerkvi 8v« Vida ot> Vocra-vi. dalie k potoku ob koti 258 iužnoza-padno ob Perbersdorfa. nato približno 1 km iužno in ob cesti oodobnem kolovozu Perbersdorf-Wi ti mannsdorf. potem ob iužnem robu va«i SchrOtten-Hart • Karla - Laasen - Jdreen-Gniisla* b) rdeča demarkaciiska ?rta I. fkra-HeHtva Srbov. Hrvator in Slovencevl: Za&enia se ob koro&ki meii pri fforenji steklamici. ob kolovozu, držećem sever-no proti 5t» Jakobu, potem ob potoku Bistrici k mostu 507 v Bietriški dolini, potem če* cerkev sv- Terneia na točki 1041 in Čez mlin na točki 749. čez viSino 823 k Sv- trem kraliem. potem k eestne-ma kolenu 1 km iužnozapadno od koto 070. k okraini meii pri prvi veliki črki K bej^ede KatmaneT potem Čez triansru-Lficijsko točko 1049 in 993 čez cerkev bv Parikraciia kota 900. c>z vrh 800, Preko Remeni kovih vrhov 800. 758. 684. 537 { nenoeredno iužno okoli imena Hohen-eck. potem v loku približno IH km tužno okoli Lučan h Kamerberiru kota 4^5. potem čez kot© 543 triangtiiacii«ko tor-ko 524 Uri. cri to^ko 2S5 Savričev mlin približno 1/4 km serernozrtpadno od postaje ^pili. potem ob Muri đo ćrke G imena Sr«2ersdorf.nafo severnov2hod-no preko iužneera roba vaši Dietzen lužni rob Dornaua—vr.hodni rob Prida-hof — severni rob Slovenske Gorče do ocrske roeie* «1 rde^a demarkaeiieika crta Ta krali estva SHS: Most čez Muro r>ri Omure-ku. potem ob iuinem robu velike oeste (tako da ta cesta ostane zunai crte) do cestnesra odcepa proti Mieihndorfu. potem eeverni rob Mipthedorfa. potem ob potoku, ki ee pri Gorenii Radfironi iz liva v Muro- n. Dorovoriene posadne postaje in maksimalne število posadk: a) Posa rah naiveč en batalion; Nassau ali Stanz: 30 mož: *n*ad Gorenii Orrrarek: 90 do 120 mož: Šoilie: 90 do 120 mož: Plač: 45 do 60 moi: St Juri v Peenišld dolini: 45 do 60 naož: Brezno: 25 mož; Marnbercr in Muta: 90 do 120 mož. b) Posadile postaie n«*roško-avstrii-Rko republike: Ivnica: 90 do 120 mož; £t Janž in Klein: 90 do 120 mofr, Lin-nica: 90 do 130 mož: Wasrna: 45 do 60 rnož: Weinbnrsr: 90 do 120 mož: Stra-den: 45 do 60 moi; Tiecchen: 90 đo 120 mož- Obe stranki morata četo umakniti, oziroToa n1ih štavilo pomani^nti v po-sađnih postainh vsai do 20- februaHa 1919. Ako bi bilo Flučaino nnino potreba iznremeniti 5tevilr» i>osadke sli erar-nieii.gki krai. &e mora to vsai ob istem ča^u telefonsko med^eboino naznamH. vendar se zavežeta oba đela. da v takih primerih obnovita docrovorieni status auo kar nainreie: tuđi to &e mora med-seboino nagnan i ti. Prebrali, sklonili in podpisali- Maribor, dne 13- febrnarla 1919^ ToiaSki saatonnik deželne vlade v Liubliani: Maister. gm m- d- Vojažkl zafltopnik nemčko-avstrilsfce deželne vlade v Gradcu: Heinrich von Ltunzer. polkovnlk m. p* Goep- dež. glavari u dr. v. Kaanu v Gradcu, Z ozirom na zaerotovitve. ki 3em iiti dal Vam, da bodo v konkretnih primerih osebe nemske narodnosti, ki stanu-ieio sedaj na ozemliu. ki ie irlede na končnoveliavno državno pripadnost sporno, fazno od rde£* dernarkariiske crte I« onroščene od vsake voiažke službe, oziroma vpoklica do končnove-Ijavne določbe mei. n^otavHam, đa ee bo narodnost določila po napovedbi ob-čevalnecra lezi ka povodom Ijudskejta žtotia leta 1910- Maribor, dne 13- febmaiia 1919. Maister. gm. m- p* Okrainima, jrjavarstvoma v Badifoni fn Lripnici- Naamaaianv da so vei modki nemške narodnosti v tem okraiu, ako stannieio Iužno od rdeče demarkacijske crte I, prosti vsakršne voiaske službe za dobo do določitve državnih mei po mirovni konferenei in da se v teh kraiih v ome-njeni dobi ne bodo vrSili nobeni nabori« Maribor. 13. februaria 1919- Maister. em. m. p. Nai recss* pri WBmmu Beocrad. 14. februarja. (Lfub. kor. orad.) Jutoslov. dopis, nrad poroča: Na vest nckaterfli &-stovt da predsednlk Wflson ni hotel spre-Icti rereata Aleksandra, ie insoslovansld dopis, nrad pooblatten, izjivtti, da je spre-Sel WUsoa prestoionaslednika reseeta Aleksandra, kakor spreime vladar vladmria si da sta se oba razgovariala o aktualnih po-Utičnlh vpraianim. Kdor posna mUileiile is naziraaje prestotonasIednlJca regenta Aleksandra tiede integritete celeea etnocrsf-skeca teritorija asiega smrada. H ie Pfe* Strma 4. »SLOVENSKI NAROD*, do« 15 febnuuja 1919. 39 itev. teženj predseđnikn severoanieriSkih drzav zadovoljiti vsakega JugoslovaiuL Ćirilica t Znjskl 4otoj pred 5* leti. Ko Je deloval nepozabni rođolfub Majar Ziljski na Koroškem, so se učili otroci v ljudski iolf t Ziljski dolini tuđi ćirilice. In Bič se oiso čudili ćirilici, marveč prav priđno *o st io osvojili. Ko je bil cesar Franc Jožef v šmohorju, ic vcs začuđen ▼prašak Wird hier aneh slavisch jrespro-ehea? Majar Ziljski mu ic odgovoril: Od tuka) do Crnegi morja se govori slovansko. Priče glede ćirilico in Majarjevih besed še žive. Jmroslovanski poslanik na Dunaiu «?• Pocačnik pri češkem poslaniku Ta-fMU-jn- Danai. 14. febniaria- Jueo?lovan-ski poslanik na Dunaiu J. Poeačnik se ie nmdil dalie ea=;a pri poslaniku češko-elovaške republike Tusariu. s katerira flta imela da1j£o konferenco o raznih oedai aktualnih vprasaniih- Jngoslovansko vprašanje. Rimska »Tribuna« javlja, da fe bfla posledica dve-srneca razgovora med VVilsonoin in Or-landom ta, da je bila razprava o iu^oslo-vanskem vprašanjn odgođena do Wilsonr»-ve*a povratka iz Amerike. — Italijani $e veđno apajo. da bo na rrirovni konferenci poražen »juRoMovanski imoeriializcTT«« Mmftolini piše v Usto »Popolo d' Italia*. r!a trjroslovanska spomenica zabteva vso Oal-macijo. Peko. vso Istro, OorlSko. za Trst •vtonomijo pod Jneoslavijo in nadzor-stvom Antante. Izreka nado, da bo »jtrco-slovanski imperiiafizern«. ki te rtefrHriiren, aasilen. avstrilski v svoifh cilifh fn balkanski t obnašani«, on ražen na rnirrPTiih po-frajaniin. Izvafa daiie. da te problem Ja-dransketja morja važnei^i za konfererseo ne«o Alzacila in Lotarineiia. Ver je \Vllson MVrftn ifiavfl. da se oriVfopita Francljl. DrugaCe pa ie z jadranskim oroblemom. ker se ne rešuje tned sovraSniki. rrarveč med prijatelji, vsai oficiialnirni. Ohstojl londonski pakt kateresa pa V/ilson ni po-trdil in jra Jueo^ovan! ne priznavaJo. Pe-fltev iadranskecra vp^aSanH Je odWena do W?1sonovesa povratka. ZaVaj? Predmei n razpravo Je tn. Ali se rnsTi aoHcirati nt ftalijane kriterij »dmerer»da« češko - rtoTj-skeira. Italija ne more troeti te od^odTtve. — Povodom priznanja Jugoslavije s strani Zedinjenih držav pri^nčnje »Secolo« Lan-singov Hst dr. Trurrbičti in do^tavlta: S tem doknmentom Zedinjene dr/ave t>n>~a-va?o prve urađro novo fcralie^rvo SrTS. Vobena dnica država ?ifc 5e ni primala. Pariza izdija »Newvork Heralda« ^or^en-tira nnto fn piše: Ko je Lansin* minb'fl noto Zedinjerih drrav. s katero urađno priznava.io Jniroslavijo. srno i/vedefi fz za-npneea vira, da se nesoefa^ia med Juso-slovani in TtalHani hitro b!i??i!> re§itvi. Ve tolmačijo pa, VaVo vn$e do re^ifve A!i ker fe Amerika edina med veTevlasrmf. ki ni podpisala londonsVera oaVta, «?leda?o \"?? na njo kot ono velevlast ki bo znala dobiti sporazum ▼ tem zaplctenem iadranskem problemi]. Naflmfe Je na Balkamt. London, 14. februaria. (Ljnb. koresp. nrad.) »Mornmg JPost« iavlja \z Wa«hing:tona: čvrop^ka !co-misiia Rđe5e??a križa poroča: Po na?in in-tlormacifah je vpraSanje prehrane ražen 3Pofiske naitežie na Ba1ka\y. OskTba teh itreovci< so se motali okoli redarstvenih oreanov in ponuiali tieoća-ke, ako poste va*oim odili- >Treovoi< so v zaporu- Loy ma veriine tnrovee so naora-vili ▼ Zagrebu Na shaiališču verižnlh trsrovcev v Veliki kavani ie Driiela policija 12 verižnih trsovcev. Del niih ie pobesmil- Povratek Krbfikih iiiakov i« TUtiia. Iz Rima poročaio: &tevilni erbski diia-ki se pripravliaio. da se te dni vrneio domov. Med niimi ie 120 diinkov inže-nirstva. Srbski dii&ki na v-išiih šolah y Milanu in Turinu ostaneio še v Italiji-V Kimu so izernani* 2elezniška zveza Bordeaux-Cari-firrad-Odesa. V Genovi se ie sprožilo vpra«anie o žoleznišk5 direktni zvezi med Bordeauxom in Balkftnom preko Lvona. Milana« Trsta Litibliane. Za-srreha in Beoc-rada- Tiskam ie v Beocrađa sodai 5. pred voino iih ie bilo J3. Nezaposlenih ie 140 tiskarskih delavoev- Prehrana Bosne in Herc«a?i»viiie Te dni ie dosnelo v Gruž 8000 ton hrj-ne za Bosno in Hercegovino. Hrana ie iz Amerike- Split, 14. iehruarja. (Ljub. kor. arad.) Dalmaiinski dopisni urad poroča: Predvodnik pokrajinske vlade dr, Krste! fn dr. (Iri-sojjono s;a odpotovala včeraj zve^er v Sarajevo k posvetovanjem o organizaciji nove državotvorne stranke. HcođreScnn domovina. Strahovito. Trst. 13. februaria. (Lf. kor. ur.) Tukajsnia pospa Je preiefa od osebe iz inteligentnih kromov, ki je bila odvedena iz zasedeneea ozemlta kot civilni interniranec v Italiio, nastopno rismo. ki daje s skromnimi in prioostl-mi besedami grozno in kriČečo sliko o strašnih rnukah, ki jih morajo civilni in-terniranci pretrpeti v Italiji, in o tra-gnki njih tamošnjesra životarjenja. Več nej?o komentar povc nismo, ki se Klasi: -»FVosim. gospa, blatrovolite sporo-čiti mojim starišem, ki se nahaiajo v... o mojem strašnem položaju. Zaprt sem že ves mesec v mokri, tertni. podze-mcljski jami. ne da bi mo^el videti zla-te^a i>olnca. Kiet ie dolga korruj šest rr.etrov. ?:roka pa dva in pol metra, V tej kleti je 20 oseb. Dvakrat na dan je dovoljeno opraviti svojo potrebo na gerojiščn, kjer smo v posmeh surovim vojakom, ki nas rudi ob tej Driliki teno in z blatom obmetuieio. Dnevno dobi-mo 20 ćk'z kruha in nekaj ž!ic na kropu kuhane?ra riža, dmse^a nič, O mrazu, ki ga moremo pretrp^r^. nočem govoriti. Draga gospa, sporočite to mojim starišem. ne po pošti, ampak zaupljivi ose-bi Vsak dam umre ta deset vfetnikov za griže. Če dobi kdo £Tižo, ie \zgub-lien. ker se mora zadubiti v lastnem blatu. Cudež bi bil, če bi Še kedaj vide! svoje starše. Ril sem iz... kot civ'I'st predan v Italiio. Moja rešitev bi bila mr^oča Ie čiriomatičnirn r>otom. Kar delajo z nami. delajo skrivaj, da ne zve svet Oćtrgrani smo namreč od sveta. Pisati ne srrtemo, in če bi pisali, je cenzura tu. Z meno! je tndi Z.. notem brat P. in Po., ki se vsi sknnaj valjamo v blatu in v ušeh. Prosil bi Vas. gospa, da vse to sporočite po zsnesljivi osebi. ne pa po nošti. Le dinlomatvrtim potom smo lahko rešeni. Nič nisem napravi), pa moram tako trperi. »az, ki sem bil zdrav in ki ec'ino v hitri smrti najdem rešitev teh muk. Izvršil bi samnmor, pa tesra ne storim. ker veruiem v Boga.« Potrebna na]na Intervencija. Te dni smo poročali. kaj se Ie zzodUo gospodu dr. Jenku \z Aidovščine v Trstn. Hočejo sa odneljati v Italija dasi ie bolan in se zdravi v Trstn. Hotneza dr. Jen?orov. kter tiče samo radi tesa. ker so ostali nnpram laiki ofcnnacifslc! oblasti rvesri Slovenci. Ttaliianizariia naših kra^pv se na-i!Mf?7iJ». V Tolminti ro razo^pcili v vpeh ^ol^kih Dro^torih DO^obo italiinn^Tcesr.a kralia Pne 1 f^rn^ria se ie oričel rodni šolski pouk- Šolsko vodstvo te dobilo nrvlo«?. dn mora z oblnptmi nrn^ovjiH iz-kliučno Ie v itaUiansketn l*»7iko- Proti temu ie protestiralo n^ikelisko droptvo. dobilo ie pa odtrovor. dr» za **nkrat ostane v v^liavi omentena odredba. Ttnilian-eki politični kotni?ar za TolTninsko Ie ob priliki otvoritve tolminske sole \meil erovor na otroke v itslii^nekern te^'Vn. v kaf**rem ir» na«?la.5^I itnliiapsVo knl*n* ro. Pravil fm ie da r»odo m^i ofis<*r\ oeniti v svojih tiM*eMih nr?»ve vz^oHte-lie duhovnik© narodne ideie. katrri ho-do olv>«rateli niih znnnie in vtc^oiI'i niih srca- Konfal fe evoi eovor z »ahvnlo vo-ia^ki oblasti, ki ie prinomorla k otvo-ritvi golo* Razume se. da pa otroH nišo razumeli. ter đa krasen rovor ni bnel zaželieneca nerteha* Ukazi Iteflf^nskein podadnrirrta Mlfta t DahnarfU. Podadmiraf Milio Je fzdmi đo-slej 2e oVoll 30 okazov. Te dni dva nova: eden pretf z ječo 15 do 24 let minu W M nairovarfali tfnđl na oboroževanje proti okupacijski oblastf. dm^a oreti z feco jest mesecev do 2 let ali z dobo 1000 đo 5000 fir onim. kl bi prodajal! erariSno hrano, dniočeno n prehrano prehfvalstva. oreko đoločefie cene. S temt raznfmf vkszl se bodo morah* bavi« včenfaici. ztasfl trn pto-nCav^«ie mednarodne« prava. Polemika nrorl 4r> Reroie« »alU ttaliana«* >T1 MesRa^eroc m dne 29. uv nnaHa 1919- pe bi»vi ▼ »voiero Slankn LHtulianita della Veneri a GiuHa e le pretese đi Koroeecc boli podrobno s BAfafc O^ff^BD lai mUm Kff^^^^M. Wma Alesa imenai« ▼ ten čUnk« duhovaikm Korote* tntimneea Evetovalca cesarloB Cite y onih dneh. ko ie Hrrat Boroavić dal obeaiti Teč stoti n čeških orostovoli-cev, ki eose zatekli v italiianske vr«te in ae bojevali i nHmi oroti Habsbmrfa-nom- Ta >prete< (duhovnik >fax<> Eo-roSec ki ie v kolonah nekeffa lista, pla-canecra od avstriiskesa poveiisrva na-padal iueroslovanske emigrante in izra-šaJneomaino zvestobo &vatriiskenm ce-sariiL 6i una že v pozi enroveca iutrov-ca Crozzo levantino) noirirati historič-no ceosrafično. etično in politično nra-vico Italiio na ozemlie Venezie Ginlie Ne šarao, da zahteva one hrihovske dele. kier žive družine slovenskih nastiriev in fcmotov in kier ie zadostovala nafta okupaciia, da ie spremenila lažniivi na-rodno«tni noložai. amnak hoće tuđi Trst Goriško in Tsiro. integralno anek- Mio tren đežel. ki »o tvorile ^Kusien-landt I'rimorrko. katero odffovaria približno >Venezii Giulii« kakor se le porodila v mislih Gr^ziadia Ascoliia« Ni troba razlacrnti TtaUianom v^e pravice do crte. ki bo brezđromno določena v Parizu kot meia nnše domovine na vzhodu- Kndar se* naši voiaki etali v za^ konih aa Kra^u in nri Gorici in srlectali dalec naproi do naivisiih vrtiov Julii--kih Alr». so ?e zavedali. da do tia pori sotra zomlia. katero iroraio osvoboditi-^fe<^ tem «o se roiaki in volilri eo^rioda Korošca žrtvovali za avntriisko cesnr-stvo — in ne za neodvisnost Jueoslar viie. na katero ie mislilo n^kai raz^re-tih irlav ki po fo zatekle v Ix>ndon in v Rim r»ro^it za pomoć entento in Italiio-Na to so olanok peča z Ereoerafiio in eta-ttštiko in notvaria občo znana Hei^tva. Ozm^ria dr- Koro^ca z naisT.^imi r>sov-k«mi in Vončiii« pvoI Manek s atavkotnt >Od i/virka S4»(:e do Kvarnera se ra'/teza Juliiska Beneciia in ta ie del Italiie-c SlovonsKi svet. RUSIJA. Prehitro. skoro kakor v fcinemato-jerafu sre doba in dogodki mimo nas, da bi imeli časa za razmišljanje, In malokdo ćelo med nami se spomni, kaj ie bila Rusija Evropi pred leti. kaj je bila zlasti num. Zakaj priznajmo: vsa naša nada na odrešenle je Imela svoj glavni izvor v Rusiji (poslanik Hart-wig v Beogradu ni pozabljen). da zlav-rio postavko v c^li kombinaciji evropske kontinentalne vojne je tvorila Rusija. In Rusija je nade, ki so bile stavljene v njo, izpolnila, storila je mnogo već. Kdo se ne spominja več na sijajen pohod velikega kneza Nikolajeviča na Lvov. ko je bežaia pred njim vojska avstrijskeica Conrada kakor zgubljena čreda brez pastiri a! Samo potvorjene ruske komunikeje smo brali, ki so nam jih tu in tam prinašali skozi cenzuro generalnoga štaba avstrijskega avstrij-ski listi, in vendar so bili edina čustve-na opora v tistih časih, ko so padale trdnjave Lieja:eT Namura MaubeuKC kakor da so vrtosbvc. A Rusija ni gledala samo naše, ozirala se ie na za-veznike, in ko je videla. da se je začs-la odločilna bitka ćele vojne, bitka ob Marni, je poslala Samsonova in Ren-nenkamDa v svrho diverzije eloboko v Vzhodno Prusijo. dasi je vedela, da je to samo žrtev. ker ni imela za to ta-krat dosti moči in ni bil ta pohod v nacrtu ruskejra generalnega štaba. Ali Nemčije se ni dalo občutno pritegniti v Vzhodno Galiciio, za to se je moralo zgoditi — vsi vemo, kako ... Tn Karpatska bitka, ki bi bila že v letu 1915. koncala vojno, koliko je stala Rusijo! Tudt bitke pri Verdunu ni gledala Rusija s orekrižanimi rokami, ampak ie zapovedala splošen napad na ćeli fronti od Pripjata do Severreca morja, Nemci so trdili. da se je več dni traja-joči napad udusil v krvi in snegu, a ne, da ga ni bilo. fn Brusilova zmaga pri Lučku, o kateri se je ćelo grof Tisza blagovolil izraziti, da fe bila katastrofa za Avstiiio, je omoKočila najbrže ugo-den izid krvavih bitek ob Sommi. In ko je revolucija trajala že dobršen čas, je imela Rusija Se vedno toliko no-tranje in zunanje moči, da ie porazila še enkrat Avstrijo . . . Ali bi imela ka-tera druua med državaml, ki je šla zdaj revolucija milejše mimo njih, še toliko moči, kakor in je pokazal s svojo armado Kornilov? fn Se eno vpra-šanje se mi zđi kolikoj toliko važno: če bi bila izbruhnila ruska revolucija ▼ septembru 1914, ali bi se sklepa! sedaj mir v Versaillesu io kdo bi bil pred-sednik mirovne konference? Da, da, nozabljamo in pozabljaio vsi. da je redila evropsko kulturo Rusija, ki ji da-nes ne moreio dosti očitati njene ne-k!ilrure, seveda danes je nevarnost nremagana in upamo, da je ne bo več izlepa, in danes je mirovna konferenca. Rusije pa ni tam. Tam ie knez Lvov in nekaj njegovih prijateljev, a koea zastopajo? Ta eno vlado, druid drusro. zve7^ne med sebo} morda s oomnCJo golobov tn nastanjene v me-stih, ki ffTi ie včasih težko najti na več-'fh zemlievidih. To nišo vlade velike Rusiie. Ali so morda od Nemcev pod-kupljeni agenti Trocky, Radek et cons. pravi vladarjl Rusije? Da, zaliho*. Kaiti vse ekspedicije Iz Artian^el-$ka In Vladfvostoka nlso mMr!e stre« đo sedaj boUSeviSke moči. Ker se pa le zđl velesilam, đa bi morala biti na konferend zastooana tuđi Rusija, fai ri* cer prava Pusija, je Lloyd Oeonca skoro v trcovsirem duhu oređtatal, naj se orlnuste či^to navadno boUlevfkl b konferend. Gleda oač ▼«© stvar « hladneira angleslceca staH^ca m prrof-snje premplo vaTnostl Pađkovfm ooto-vanjem v Nemciio In niegovtinu izreku, Ha ie treba zanesti voj«Vo do Pe-na. Franco^l so. »e »dt boltšt usfHofc^ Kf fn občtiftio elektrK^o o«raWe, lrt «e spetifa n^d Evrono v leta l*>19. no Kr. r„ fn Plcnon Je kratka iztavl! *đ* fran-co^'.t vlada ne bo nafrtiraTa z zloCm-cl«. Pri tem bo najbrže ostalo fnjjnal- aa mirovni konferead ne bo nogta blfl zastopana. In to ie vseeno boUSe, kakor če bi jo zastopala Radek in CiČe-rin. Dolsca in krvava je doba ruske revolucije in izpolniie so se besede Dostojevskega, ki Je prerokova!, da bo rnskt čiovek, kadar izbruhne revolucija »letci po glavi«. Je pač poznal svoj narod. To, kar se je zgodilo v Rusiji, se je moralo zgoditi prej ali slej, in bolje, da se je zzodilo prei. da se preobrazi obenem z Evropo tuđi Rusija. To mu* kapolno preobraženje srre v Rusiji h koncu, in če še ni vldeti jasnih obrisov bodoče države, jih je vsaj že kolikor toliko slutiti, Lenin Že čuti rastočo novo inoc naroda, ki je ne bo moRoče po-tlačiti tuđi s silo bogato plačanih na-jemniških bajonetov. Stare Rusije si-cer ni več, a vstaja nova, zgrajena na solidnej^i podlaci: in lahko ie mo^oče, da hitrejše kot si mislimo, nastopi zo-pet čas, ko se Rusiia ne bo ponujala, amnak jo bodo vabilt ker Amerika je daleč, jako daleč ... Joso Jurkovlč. Crozni atnor carske rodbine. Usmr- titev carske rodbine se io izvršila na tako krut in zverinski na^in da si svet tejra hiti Dred^Uiviiati ne more- Tako porooa >Potit Parisien«. da ie bil car nstrelien od toloe. kateri ie načelieval neki Bihov- Mladi c&rievič ie ležal bolan v postolii in ic moral crledatL kako ?o mu pred očmi ubili očeta. mater in ftestre Carico in velike kneerinie ^o namrtili želo nekat dni pozneic. kakor fara ter &o iih suroveLi posilili pred oemi carievićo. Sele ko £O pomorili mater in hčerke. so zadusili bolneffa car-ievića Neki Lotvš se ie hvali I nas proti tovariSem, >da Ređai lahko umre. ker io imel c-^iricocV Jekaterinbarcru ec na-haiaio spisi, iz katerih 1e razvidno, đa ie veliku knoarinia Tatiana sicer ntekla smrti da na so niena dva otroka razse-kaii. poiili koeoe b petroleieia ter iih zapalili- V grozdu, kier se nahaja penel teh trupel so naši! se razne nakite, tako neki dijamant in zanonko. ki io ie darovala otrokoma carica- Velikeea kneza Mihaola so neke noči voiaki v Permu zbudili ter ffa kratkoraalo ustre-lili. Tuđi tlane rodbine Sorereia Mibni-loviča, tako vđovo veliko knezinio Eli-zabeto in oba niena Bina Ifforia ter Konstantina Konstantinovica. kakor tndi ćelo služinčad. so ođneliali boliše-viki v AIat>aiev-ko neverno od Jekate-rinbnrea, kier so iih vrirli v zamiščen kamnolom. kamor so po tem metali ka-moDo. ročne eranate in razne kose že-loza- Ie kamnoloma se ie slišalo đva đo tri đni fečanie nesrečnih v frroznih mo-kah umiraiočih žrtev- RULTTRNO DELO ČEŠKE NARODNE SKUPŠČINB- Pnota. 13- febraaria. (L.i- kor- nr>) Cehoslov- tisk urad noroća: V današnii seji narodne eknp^čine so deleeatinie Laudova-Stvchova, dr Mosarvkova, V> kova, Kunžticka in Fokitainova stavile pređlogi. nai se vučna sredstva za nižie in sređnie §ole snreime pončilo o no-erubonosnem učinka alkohola in nikotina. Ćefaf na Daoajo. Danaj, 14. febra-arja, (Ljub. koresp. urad.) Ceho - slovasld tiskovni urad poroča: TokaJSnje Komeo-skesra društvo ustanovi češko realno gimnazijo, ki se otvori Se v tekočem šolskem letu. Za cčence nemških IJudskfh in me-š^anskih šol se nvede posoben pripravljal-ni tečaj. Čehi sa Srbiio- V Praši se le nsta-novil pod nokrovitelip^vom ^ehoslov* voi- ministrstva pomožni odbor ra Srbiio. katere^a znatno pođpiraio Zivno-sten^ka banka. Praska kreditna banka in mnoei oriiatelii Srbov- Doslei eo če-hi odposlali v Zemn.n 20 va«onov opreme in sanitftneffa mat^riiala. Tako poroča beleraisk.i >Pravdac Korfdor Bratislav - Trst - D«iwr»» Adrim. V čeSkih »Narodnih Listfht priobčn-je A. SaSek članek pod naslovom •Koridrn* Bratislav (Požutij) - Trst - Dunav - Adri-ja«. v katerem Izvafa, da se misel spojitv© Dunava z Jadranskim moricm. PoŽunja s Trstom (event. z RekoV nadaia sama po sebi. Predsednik Masaryk je že opetovano natjlašal potrebo te spoHtve in tuđi če5W đele^atje v Parizu s« trudiio v to svrho. Ta spofitev bi 5Ta preloo koridora, kl hl bil dolg okoli 2f¥) km in širok S0 km. Čeho-slovaSka remiblfVa bi imela na Jadranu ko-madič svoje lastne obali in bi mogla s jrv-o-!?mi lastnimi vagoni dova^afl vse prekomorsko bJacro v svoje naivečje slovačko mestn fn bi ne bilo treba prevoza po rajem o2eTnffu. Sve»Iav«n(i1cl Imiicrre« u Kiero-Stani?lav HđuV Iz Kieva se lavlia. đa ^e onđie namiemva obđržati »vefilnvenski konerea. koii ćo imat! iznltatl I rie-fiti srenkurne slavenske razmirice i neffnff!«Mft- PriPrptrni komito zamolio ie vlađn sa pođporn ove oenoTe. ZoveznlhL Pokornik Hoasa. Rotterđam (iđnV Pođ rorniim naslovom izišla ie u New-Vorku kniiea od Artnra Howđena Smith- U ovoi se kniiea rečeni pukovnik asvimiie te osnačuie kao naiveći državnik svora vremena Honae fe pred-vidio svietski rat te ie već a proljeva 1914- po odredbi Wilsona a Euronu došao, da odvrati državnike od rata-Nierove se saviete niia slndalo. U Americi poeiednte Honfie takovih punomoći, kakovih do nfeea io* nitko imao nile. U Europi n se dril naibolilm poznavaocem medinnarodnih odnoteia. Izbor Wil8ona predelednikom imade ee nieni« pripisati- On ie ministre za Wilootta izabrao.priiateliuie sa vsim znamenitim muževima Europe, a sa carevima i krajevima živio ie u naiboliim odnošafi-ms>> Kroz nleko ie viieme nasioiao. da nofoci sporazum lzmedlu Niema&e i Ea«lezke u ottaaiu slobode mora. a odmah nakon bitke na Marni isiavio Je, da ee NleaiađLa konačno rat isnbiti. Wllaun ■• pomv Pariz. 14. tebi zar« ta. (Uubll. koresp. arad.) Glasom dunal. ^nmvrada ooroča »Agtnce tlavas«: Predsednfk WlUon bo zaptistfi v soboto P»rlz teše v Đresm vkrest da se ođoetle v Amerlfo. V njecovt odstotAosll se bodo sa kofrferenci razpravfimla tttHotlfams vpraftmla. MoCa se JnnsslDvnnov snr se rocn v Trtera. Par!«, 14. februaria, Ljflb. koresp. nrad.) Glasom đunajskeca kor. arađa poroča »Acence Havas«: Mar-SaJ Foch je včeraj zvečer zapustil Pariz ter odpotoval v Tricr, kjer se sestanc z ncmSkJmi delegati. Mirovna konferenca bo tmeta jutri tretjo Javno sejo, v kateri se bo razpravljal projekt o zvtzi narodov. Ts» projekt se bo razglasi! jutri. Za red v Nemali-Haaje. 14* februaria. (Li- kor. nr-> Cehoelov- tiek- urad poroča: Voteka za zasedbo Nem^ile bo imela srlasom vef*ti iz Amerike 200.000 mož franeoskih in angleških čot- Nova anjEieslut koloBria. Kopenhagen. 14- febrnaria. CL\ k. ur.) Čehoslov lisk« urađ poroča: »Man-chester Guardian< z dne 11. februaria Driobčuie porobilo londonskesra poroče-valc« o docrovorih vlade z merodaininff nolitiki elede vprašaaia euverneria 3fa Palestino- Naibrže bo imenovan za cu-rerneria jreneral Ailenbv. ki se. kakor znano, zavzcma sa židovsko Palestino Če hi MezoDotamiia in Palestina MH pod vodstvom enesra eruverneria. bodo preikone Sir Herberta Samnela oredla-crali za zastopnika Kuverneria za Palestino- Mirovna honferenca. Hitrcjc, hi tro je I London. 14. februari^ (Ljub. kor. nrad.) Dtmajslđ kor. urad poroča: V poslanski zbornici se le polkov-nik Guinos pritožcval o počasnem delti mirovne konference, ki je razpravljala o vsem, samo ne o miru z Ncmčijo. Dežela hoće vedetl ne samo, ali Lloyd George zahteva od^kodnino do skrajne meje. ampak tudU ali bo Nemčiia mojla plaćati. V odgovora je Lloyd Oeorge izjavfl: Gotovo je, da se bo dosege! popoln sporazum jrledc zahtev do Nemčije in jrlede zapadne mcje. Poprava meje med Poljsko m Nemčijo je drugo vprašanjc. Preden se na Poljsko od-poslana pre isk oval na komisija ne vrač, ne niorejo zaveznfki določiri zahteve slede teritorijalne obnove na vzhođa Nemćije. Zveza narodov. Pariz, 14. febraaria. (Ljub. koresp. nrad.) Ceho - slovaškf tiskovni urad poroča: Komisija za zvezo narodov ic imela v sredo sejo. Dosežen je bil popoln sporazum. Po posredovanju Leona Đourgeoisa so izrova spooolnili prvotno po generalu Smtitsu predlasano iu po predsedntku Wilsona popravljeno be-sedifo. Načela, kl jih je zastopal franeoski delegat so zavezniki sprejeti. Tako se bodo il pr. člani zveze narodov le v najskraj-nejši sili posložili orožja, da brani i o ćelo to kakesa ozemlja. Pričakuje se, da bo mogo-če se pred \ViIsono\im odhodom na plenarni seji konference določiti končnoveliav-no besedilo. Nacrt mvev* maroćor. Partz, 14. fe-bmaria. (Ljnb. kor. nrad) Asrence Ha vas poroča: Pod predsedstvom predsednika WTlsona so v četrtek začeti drugo branje nacrta zveze narodov. Popoldne se le raz-prava pod predsedstvom Cecila nadalje-vala. Po temeljiti razpravi so sprejeH 3^ clenov nacrta. Iz Avsfriie, Nadianke, Nemčije, Turske. Proteat nenemikih diiakev radi iz-klinoitve i» visokih Sol ba DnnahL Danai 14' februaria* Te đni ee ie vršila velika protestna skunečina iuaroslovan-skosra. češkeea. nemško sociialno de-mokraticne&ra in židovskera diiaŠtva nrotl izklinčirvi nenemških điiakov iz đnnaiskih visokih šol Reeoluciie. Id ^o bile srtreiete na tei protestni eknnsćini so vročili diiaki rektoratom raznih vi* sokih šol ter poslaništvom držav. ki so se ustanovile na teritoriju bivše Ay-stro - Ocrske- Depntaciia diiaStva ee ic oglasila rndi ori državnem kanrelarm dr. Renneriu. ki ie obliubil svoto pomoć v tei zađe vi- Oblinbil ie. da se bo zađeva resila v ponolno zadovolinost t>rizadetih kroeov* Na to se ie oslastln deputacija pri đržnvnem tainiku dr-Bauerio. ki ie iziavil. da za bližnto bo* dočnost ni pričakovati i'/boližania po-ložaia. Za tem se ie podala dermtaciife k državnernu tainiku za ponk-Pac-henu, ki ie znan kot velik sovražnik Slova-nov. Ta ie v svoiih izvaianuh poudar-ial. đa so se izkliućili iueoelovanski iu splob nenemški diiaki kot odgovor ozi-roma narodna represaliia za đo^odke v Mariboru in v Mostu na Ceškem. Predstaviteli češkeca diin^tva Cervep-ka ie v imenu jasroslovanskih in čeških điiakov oslro protestiral Drot i izvaia-nfero dr- Parheria* Konetatiral ie. da se doerodki v Mariboru in Mostu še hibo Dreiskali po mednarođnih komisiiah in da še nikakor ni veroietno. da eo se ti doarodki vršili tako. kakor so to "ored-fltavliali nemski listi. Nenemški diiaki na veterinarski visoki soli so bili iz-klinčeni že koncem novembra, ko &e dolffo ni bilo nikakih izeredov. bođi?i t Mostu ali Mariboru* Onormrial ie na provokaciie nem^kefira diiaitva v Pra-iri ter stavit primero kako se fe o>>na-šala češka vlada v Prart oroti riprntkim diiakom in kako pe obnaša nemška vlada proti neneraškim diiakom na Donata KokMrfie Sto po vodL Berolln. 14. februarja. (Ljubij. kor. urad) Glasom čeha-sloraSketcm tiskovneita u rada se poroča Iz Haaga: Lord Courzon ie v sosposki rbor-nld izjavit da je Ml soelasno sprelet skiep. da se ne vmejo nomško kolonije ia turska ozemlja. IttiUi ^^^^■h »^B0O^BzW^EB UzzV^BbBsIzzV I^ub ^^BU4* kt »ocijallstični tkupsani v Milanu Je govo-ril o Dalmaciji tuđi profesor Mandolfo, re-koč, da so ItaMani v tei pokrajini v abso-lutnl manjiinl in da želja za pripojitev Dalmacije ni nJč drugeta nego otvaialnl apetit. kf se protivi vsem zakonom pa tuđi seo-crafsklm. Kadar se govori o spominih riin* skeca in benetkega gospodstva v Zadru m Splitu ta ako bi se tati t tega vidika ho-ttlo postavllati nov« m«je Italije, bi se ne vedelo. k|e }lb postaviti. »Samo eno pravo mora vellanV pravo večine, pravo samoođ* loCbe narodov, po katerem so pozvani, da si sami odioeljo svojo asodo, In se ds boio predmet trgovine.« Veli* ne le za D^fcasr ctK a«pak za vse aaie Prtestls^ 39. star. „SLOVENSKI NAKUD" dne 15. februar)« 1919. Stran 8. Bmjlrt. „ ^*Vr *• steno«rmfii««ie. Genf (idu)- U novinarskoi kući u Parizu. uredjenoi za savezničke novinare, noo-irijebltuie se prviout stroi za stenogra* liranie skroz malenog obi ama »a 21 tipkala. Sa ovim se stroiem mogu u ied-uom času napisali 300 riieči. Nemaćke novine latinicom- Haag fidu>- Od danas morala u niemačkom područiu. zaposjednutom do Belgijancima, sve novine izlaziti latinicom. omtosm. Slovensko tnrovsko in obrtno društvo v Mariboru, Slovensko trcov^ko društvo v Cei ju in Zveza iužnoštaler-skih obrtnih zadru£T priredilo skupno, kakor se ie že na znani lo v nedelio dne 16. februaria 1919 ob 2- uri popoldne v dvorani Narodn^aa »loma v Mariboru '-oliki obrtni s»hod z dnevnim redom: 1* Novska in obrtna zbornica za iugo-lovanski 6taier* 2- Trcovsko in obrtno eolotvo- 3- Naše bodoče delo. 4 Vpraša-nie koncesii. 5. Kako se nai dopolniio naše prometne zveze- 6- Trsrovska in obrtna oreranizaciia- Izvanredni občni zbor priredi - brtuo društvo v Kranio dno 16. svečana 1919 ob 9- uri donoldan v prostoria u. Ltovro Kcboli- Sedai bodo še Lahi žijrosali* lansbruck. 13- februaria. tXi- kor-tirad«) Glasom Cehoslov. tisk. urada i'oročaio italiianski listi, da namerava- 10 Italnani na ozemlia. ki so ca zased- 11 vs=e kronske bankovoc v ina! > dnch ubrali v iavnih blaeainicah in iili tain ozisosati. Oiifirosaiii bankovci obdrže avojo zakonito vrednoet Čim se z oži-crosaniem dozene tiievilc na tem ozemlfci krožečih kronskih bankovcev. bo mo-sroče določiti razinerio med krono in iro- Karo fc določi kratek rok za zame-no kron Ln lir. Krona pada- Beoerad. 13 fe-Smaria (Li- kor urad.) Jnero?!- domeni arad poroča: Kurs krone t>ada Danee DiaČaio za 100 dinariev 290 kron- V fi-nanonih kroerih so covori. da bo v nai-Mižiih dneo krona padla tako. da bodo ^ahtevali za 100 dinnriev 300 kron. Uradni kurs ie 25O Padanie kurea eo :>ovzročile ipekuUciie madžarski b bančnih kroeov- Računati ie. da se bo kurs krone zopet izboliš&L toda sele v cuem mese^u- Novi Češki bankovd. P r a c a. tS-februaria- Nove češke benkovce, ki bodo v kratkem izšli. tiskaio v Pra^i* Prvotno so uh nameravali tiskati v Parizu, k.ir L-e pa ni izkazalo za Draktično. Nevtraloi se boie da bi imeli zsnb© vsled Dadania kurzov krene. Dnnai. "3- februaria Zastopniki nevtralnih • iržav so se zsrlasili pri kompetentnih kroerih na Dun^io. da se informiralo. khke uosledioe bi imelo žiffosanie bankoveev v Nemški Avstriii in Češki oa krone. ki se nahaiaio v inozemstvu Viada Nemške Avstriie ie nato odeovo-r;!o. da bo seđai z ziffosaniem bankov-'•cv ueotovila svoie nremoženie in da v :> prevzula temu cnlirovariatoči del v nozemstvn se nahaiaioceera denarla i'Otem v svoie varetvo- Nevtralne komici te fc nameravaio y fem Tpra.^aniu • i^rniii za ninenie tildi na Ceško-slova-rko republiko in iueroslovaneko državo- Bcozrajska borza in carinski »rad. B u o j r a d. 13. februaria (Ljuh. koresp. jrad.) Jugoslovan§ki dopis, urad poroča: Uprava be!w;rajske borze je sklenila. da 7or>ct otvori borzno Doslovanjc. Prvi se-!a frmožini bankoveev, 'd so seda] v KemSki Avstriji v orometn n kojih števifo se bo sedai agotovfio. Fsto-"?Ao bode nevtralne države polzveđovale ■*! zastnpnikih čeho - slovaške republike '■'i )t!ffosiovan*;ke države. Tudl Madžari. BodimoeSta. 13 'cbmarja. {Lfub. koresp. arad.) Ceho-slo-"••ašVf tiskovni urad ooroča: Pod nred^ed-1 ••■om flnančne^a ministra dr. Pavla Szen- ■■ !a se pocrafajo zastopniki bank z o^led-*^;rnf Kosoođarji trlede određb, ki se mora-: • tiTfreniti zaradi nameravaneza žierKanja '■^-.nVovcev na čeho - sfovaš^em ozemlju. K B'rosania bankoveev- Na nmo?o-^transka vorasania fe sporočila «?»ffTel>-•^va trcovska in obrtna zbornica 1avn»- t;. tla se bankovoi avstro - oirrske b«n-^:e na ozemlm države 8H8 ne moreno več žiffosati- Nežieosanih bankoveev n« ^r>reiemaio podružnice avstro - oereke ^anke na našem državnein teritorfiif nf-^r v zameniavo. ali morefo se bankovci ■>Tiovčiti pri ostalih podružnicah av-^^ro - ©PT^ske banke izven našeora po-iroriH- Bankovei ki m> ith o«ffo«ale ftenrisfoine oblasti ali privatniki. se ^Tnatraio za nežicosane. nimalo knr«ne vT"ednosti in iznostavliflio krivce k«»en-**emu pre^anianm. orlavnl zavodi wv» fro - opreke banke na Dnnftiu in Bn-iimnesti spreiemaio rodi take bankov« ^e. odbiieio Ie tvomiške stro^ke Vr5« trr- dogovori ki boHo omocočil! sfr^Ti-•\&m pri vseh pođrufnicah na oeenaliu 'jiv^e monarhije nabavo ži^oaanih in ?-ežiar>sanih bnnkovcev, ki iih potrebra-'eio za notovpnie« ^ Rresme«ni dneri mm Hrrmitiktmt 3*JJ2iWfm 9o imeU s^arii pojelo-y*J>« DOd Dredsedstvom r- bana. na km-lerem so zahtevali poviAanie cene mesa m avobodno trerovin* i živino- BooitaH-feta ueht in Brudniak sta se protivila poviaauiu cen. Da se roiža cena. ee od-reia, da se živina ne srne izvažati in da se uvedeio v Zacrebo in v mestik trne brezinesiu dnevi ▼ tednu in r« meso radjonira na 15 oke sa oeebo- Vpra-sa Pa so zaeuo. ali bo tihotapstvo še dalie cvotelo kakor doslei?< , .%**£ *■ ^v«®. V mestih iu obrtnih Kraiin Slovenije občutno primanikuie mesa- Glavni vzrok leži v tem. da so fena za živino na Hrvažkem in v ozem-iiu. zasedenem po Italiianih, mnom visie ueno pri nas. Do kler se cene Ba živino v smislu predloca deželne vlade ne izenačiio po vsem krali€*»tvu Srbov. iirvatov in Sloveneev. bo skučala vlada odpomoči pomanikaniu mesa h teni da se ^ bodo plačevale živinoreicem. ki ođ-aaio živino prostovolin«. nagrado k ma^simalaim cenaru. in sicor po 1 K 50 vili- za ksr žive teže brez ozira na vrsto in kakovošt živine To naerado plaća država: vnovčevalnica Ik> od .-jala živino m^sariem po dosedaniili eenah: zato se cene mesu ne smeio nic zvišati Vnovčevalnica za živino mora tuđi kontrolirati, da se meso res proda tam. kamor ie bila živin--i odk*izana- Ce^ka lu naia Industrija. Beograd, 14. februarja. (Ljub. kor. urad.) Jugoslov. dopis, arad peroča: \z Češke so dospeli da-| nes v Beograd zastopniki češke in nemške sfadkorne industrijo, da razoravljajo z Ju-goslovanskirni industrijalci t:!ede trvcdhe Zveza ine^>s!ovanskih hranilnie vabi v p\*rho du!oritva pasivne obrest-ne rnere v.co hranilnim in oosoiilnice ca sest^nek. ki se vr^i dne 17- t- m ob 4. por>oldiK> v posvetovalnici Mestne hra-nilni^*» Hut>Jian«sk«e Ziiižanie ubresinc mere- Vslcd prevelike obi lice dertaria in nemožnosti. isteka ucodno plasirati, ^o ltublič-nskl aRTinrni zavodi do skunnera dogovoru sHenili. znižati obre^tno rnero r.a vpe hranilne vlo^e. kal'or tuđi za vlotr© v t^kocem raoun n na '2%. kar veli a od 15. febnnria t- 1- dalie- Prodala hf<»T>»ke«« CDoia V preka-ievalnici Vnovi-evalnice za živino *»e ofldnia hlev^ki rnoi. dokler «a bo na raznolap-o Feflektpnti nai se zela^Ho pri opkrbni5t\-u prek«ievaJniee na Ze-lenem hriba poleg Doleniskesra kolodvora. Kulturu. Iz rlednli^ke p»arne: V soboto 15 t m- v dramskem ^ledaM^rTj zveeer ob doI 8 prvić v sezoni češka Šamberkova burka >• - .jiliea štev« 15-: izvau abone-menta« — V onernena electaMrn ob pol S- zveče r prvie v sezoni MassenetovA or>era >Manon* izven abonementa- — V nedelio. 16 t m- v drain^kem ^ledaTišra por>ol.ine ob doI Z. >Charleveva teta< izven abonementa — V onprnem crle-dpli.-^u zve^er ob nol S- >Manonc za :Br- abonemen*. — V nonedeliek. 17. t« m. v drajDskeiu dodali scu ob po! 8- zve-Čer >• • • uliea šfev. 15< za >A« abone-ment- — Operno ffledališče ostane ta ve-čer zaprto V torek 18 i ta v drain-skem irlfv^afišru DOnolrtne ob 2- irr«io điiaki :»Mal* dan ali Mati^ek se ženU izven abonementa* V o^emem dedali-šćn ob pol 8 zveeer : Mam'eelle Nitou-che< za >A< aMnemenr. Dru«tvo siov- profesoriev- Odsek matematikov ima svoio drue^o peio v ponedeliek 17. t. m. ob treh popoldne na drž. realki- Telovadno društvo Sakoi Vijf vabi vse članice in pnmteliiee SoVoistva. da se zanesliivo ndeleže gettankn. ki «e vT^i v nedelio. dne 16- t- m ob 10 do-po!dne v telovadniei Žole na Vičn- Ra»* eovor: Pričetek ženske telovadbe- Iz 60. seje deželne vlade 2a Slovenijo z dne 12. februaria 1919- UstaBovitev niži* rudarske sole v Lfnbliani. Xa sedaoietn OTseiriliu Slove-niie ie zaposlenih v rudnikib nad 200 rudnifikih paznikov. ki imaio skrbeti v prvi vrsti za varatvo delavcev* TI paz-niki eo se vzffaiali doslei v nižiih ru-darpkih šolah v Celovru in Liabnem na Štaierskero: vstop v imenovani soli fe bil Slovencem selo otežkočen- Zato *~e na veem iuroslovanskem ozemltu. rla-sti v Bosni, mnoero tuierodnih rudni-Skib pasnikov- Imenovani soli ste bili med voino zaprti nekai nemškib paznikov pe ie odglovilo: Doeledioa Ie silno pomanikanie rudničkih naznikov D*»-želna vlada *e sklenila da se astnnovi s 1- oktobrom 1919 v Liabltani nižia ni-damka Soln. obRtoi>^3 iz prirtravli«?nn-«ra te^aia. ki pe otvori 1eto#. 1n iz «ttro-kovn^w te^aia za rudarstvo ki *e otvori 6ez eno leto- Pnvnateliem te pole se imennfe predstoinik veleni<=keea premocrovnika inženir Jaroslav FlrAk In se mu naroči da sestavi podrobno u^pi nacrt in proračun stroškov — TS šoia bo prva te vrste v JneroRlaviii in io bodo obiskovali cotovo tuđi Srbi !n Hrvati- Pomanikanie voiaškth idmvnikov, fitevilo nažeca voiai=tva se ie vsled zad-niih vpoklicev znatno zviialo: oolW te*a se vračaio se vedno vietniki in druei voiaki v domovino od katerifa iih ie mno?o bolnih Ni me pa zvišalo teura primerno ste vilo sdravnikov: zato m> voiaski zdravniM preobloženi z deloro Deželna vlada ie odobrila predloc pi>-velistva Dravske divizit*ke oblasti, da se vpoklioeio vsi sdravniki do S5. leta-Okrainirp elavaretvom ©e ie na ročilo, nai pošlieio deželni vladi nataneen se-znamek vseh praktičnih zdravnlkov v svojem okrožiu. ki se nafiafaio v dežel-nl cll drfaTni službi in so v voiaško* obvezni starosti- Pri prosnfab za opro-stitev se bo deželna vlada ozirala na to. koliko ie orosITec med voino elnžbo-val v voiački shilbi. ia bo priteenila v voiaiko službo v nrvi vrsti tište sdrav-nike> ki so bili med voino mani ssdo-sleni ▼ voJMkl službi. V volaiko sinž-bo so vTK>kl»e*io takoi\ dr. Stanko Do Gleria. dr- Fr^ne Minaf. dr* Vladimir Vrečko in dr- Franc Župan. mm i jnoAi iSrT ClMiriM I L KtHM^M 200 f Potnjinke in dnivn mtl. Odlični rosrje. Snoži ie orisnol ia BeoKradm v Ljubliano po^eben delerot Irancosk^ea annadnega noveltstra. da prisootvuje iutri pri slavnostni akademiji ob priliki ustanovitve franeosko-slovenske orcanizaciie- Istotako ie do-spel e major Montetra s svojim štabom v isio evrho- Nadalie ee ie o^lasil da nes v naši rodakciii eosnod Charles Bou-lanerer doDi^nik >Petit Parisiena< do-3ed&1 v Italiii da se informira o nas* Italiianski oficiru v Ljubljani. V Ltiublia&i e»e nahaia že nekaj časa par iraliisnskih oficiriev pod vodstvom nmioria Fed. cav- G i o r sr i s. Vladi iih ie predstavi] geneiul Seere kot član mednarodne komUiie za provedbo pre-miria. Ti ofieirii imaio cl asom iziave generala, nalo^ posredovati radi iivil-ekih transportov skozi Liubliano- Zad-nii čas ^proiemaio rudi pro^nte za po-tovsnia v okupirano ozemlie- Dokler so ti oficirii od vlade priznani. treba, da se napram niim nastopa kakor napram srostom- Nikal.or ne ere da se iih nam-da ali kakorkoli žali- Ce so izkaže. da io nuhova pri=ornoet neutemeliena, ie edino stvar vlade, da iim to nazn<\ni-To nat uvažuje občinstvo. ki nai p« sploh izoeriblie vseh takih činov. ki srredo preko tlo.^toine inanifestacne. da ne da niusproinikoni v roko orožia- Je t»a tuđi stvar sporiobnosti da postopa-mo tuđi z nasprotnikuin vliudno Prehođno gospodarski a rad se preuredi tako da bode ođslei ves blaerovni promet z inozemstvom pri njem koncem rirau- Ravnateliem ie imenovan er Iv. G o r i č n i k- Nad uradom bo stala iz odnoslancev raznih korporaeii ee-stavliena kornisiia- Izvr-viliii* naredba radi ufiteliskiti plač ie bila gpreieta v včeraišnii poii deželae vlade Soreietih ie tuđi več dru-cib !!srodno?t! zn učitelistvo- Olib:it oriteliie ie bil v včeraišnii BOii deželne vlade odnravlien Priznanje preiraniancu. V včeraiš-nii seli je bil fip svetnik Janko K o> b i r imenovan finančuim nadevetni-kom. Deželna vlnda ie v evoii seii dne 12. Pecana t- 1- sklenila, da se zvišaio na slovenskem ozemliu prevzernne cene vaeh vrst živine za 1 K 50 v pri kilogramu žive teže« Ta novišek se bode izr»lačeval od 16- t- m- samo tištim po-eestnikom živine, ki oddaio živino pro-Kiovolino. boci i si na poziv zaupnika ali brez poziva Opozaria se pa izrecno da ostaneio cene za nadrobno nrodnio mesa neizpremeniene kakor do nedai. ker placa omenieni oovišek država. Zakasni odbor političnih f>res&-nfaiicev nnznania. da ne razpolaera z nobeno eotovino. iz katere bi moeel podpirati žrtve prei^niecra režima- Nie-arov narnen ie. zeraditi oriranizaciio. ki bo podpirala onravicene težnje in «a-htevc orei^niili konfinirancev in inter-nirancev pri vladi in rtrmrih odlocilnih činiteliih. da se vsai nekoliko ponravi velika krivica. V to svrho se bo tndi osnovalo društvo- Drnfii narnen ie zbra-ti podatke o konfidentih in drncih de-nunciiantih biv&e&ra policiiskeara cospo-darstva avstrijskeara. da se očisti naša javriost in teki elementi odstranilo vsai iz iavnih *!užb in poklicev. in če bo mo-eoce tuđi drueače kaznuieio Vsled pre-obloženosti z delom se poreienaaio ust-ne prifave in daieio informaciie pri-čenši z dnem 16- t m. Ie v&ak torek. 5e-trtek in soboto od IO do 12 doooldne. v pisar ni na Dunaiski ce3ti 5t- 31- — Drugi listi se prosi io za nonatis te notice. RoDArski umor v Mostah- Dne 12 t m- ob 7. zverer i© bil kmet Tomo Nf a č u r a iz Bistrice kotar bos- Gradi-šče na polin ob Linblianici med Mostami in Fužinami umorien. Morilec in nietro-va žrtev 6ta se odpeliala z električno žcleznfco približno ob 6. z Dunaiske ceste do Vod mat a tam izsropila in šla peš do konca vaši Mo^te tam zavila na desno in ob Liublinnici na polje, kier se ie umor izvrši I Vozna 1 tetka ie kunil baie urnoneni. kateri ie bil v stari av-Rrrii-ki voiažki uniformi. 28 let star. močne postave, okro^leca obraza z ma-limi brkami* V za no ni se že uabaia ose-ba. iako sumliiva. da ie izvrSjla umor. Potrebno ie samo dokazati da ie ifttn na omenleni prosri bila v družbi nmoHene-era- PoTiciisko ravnarplistvo prosi če bi kdo od slavnera obrinstva onazil. ko Fta se omeniena vozila dne 12- t- m med '6- In 8* uro zveeer po električni želez-nici ali bodila preko Udmata. Sela in Most. nai to takoi iavi na policiisko ravnateMstvo. I- nođstropie vrata it. 8^ T7r*dni H*?t devine vl%de za Slove-niU> od 14 febrnsria št* 50« prinafta na-redho o prisnevkih repatriir^ntm in premepcftnim oradnikom in uplužben-cem. o poverilu notpriev. raznusrn okr.-?ineera za-«?fop«t-va v Slovencem erad-•"U. rn^r>u-ta C o^^nskib orl^orov Jn iirc^ovnnift "^reTitov ° ^°e^H no stn-aovnniih v ^ra«rfa RarTovliiH T^iesc^h in PredtTfom odnn^fa 6 nemPklri arod-nikov v T.Jnhliani odptivitvi 4 nem^Vih nčitftKev in odpu«»rn eneff.i- ter rf»"Tie dm^e obiave r*melase, pozive, oklic*.-. izka^p tp7,t*\*q itd* V doifanlff se vr&i v nedelio 16- t-to ob 5 nonoldne v dvorani boteM «r Va«le noliudno predavanie iz koroske i^o^ovine- Taifvn fe strahoviH vibnr. ki raz-sala na iapon«kih otoklri in leto za letom nničaie oHSirne in «r#foče ooliane in rntfovn ćelu m«^«. Tndf v nreVru«-ni drami z ««»t>raišniiTn naslovom, ki 8© oredvaia te dneve v Kiim» Tdoai« raz-saia tak orkan — v srcu ipladesr* ianon-eko^a nč>nTakft ki orebiva ▼ Berlinu. zer>o«1en or! ob«imem ncenem deln. Iti nai nekod koristi niep'ovi jsponski domovini: t»rf niem se sb^fa rudi vsa ia-pon^ka koloniia ki obožuie in nodnir^ svoie^a roiaka vri firerovih Dlemenifib Rtremlieniib- A sredi dela s« zaplete kUub svarila svote*** nrtiateli?* v mreže divne Evrop^ike. sebične ref«ho. kl se ž nitrn samo ictp ea izkortSca ter sled-niič DripozT>a d«» ea zanieuie Tedai »valovi v n*em tn^rnn rsso^firan in ra^ srlen lo zadavi. Zrm©*.*© delo A^dnfK z velIVim nanorom konCa, a llabnvno raanitfrto. ftnomin m*ni ia km sa stotfn stf« sleifnfl« Hi^f Hfecovo tefoane noM* Glavna igrale« ieT»*a svnij vlcH z o-lo-bokim nmevrTii#»ni in midita obSiimtvii fzreden n*if*Tv Om**^be vre^Tio trn tmiH lene iaoonske aošo »Imfmma tena«. Varka enođefentai to len «fn«t»tek tatmi iMs)aa)ava\ apavvavr ajbv jawn^ ^ ss^. NafnoveiSa poročila. Posebna brzojavna poročito »Slov. Narodu*.) POLJSKE NADE. Geaev«, 14. februarja. Ker je vrhovni vojaški svet v Parizu energično nastopil proti Nemcem sriede Dremirnih pogojev, pričakujejo Pol jaki, da bo ravno tako energično nastopil proti Nem-Čiji tuđi srlede rešitve potjskega vpraša-nia v šleziji in Vzhodni Prašili. Ravno tako unajo. da se bodo Francozi protivili priklopitvi Nemške Avstrije k Nem-čiji. POOSTREM POGO.H ZA PODALJ- ŠAN.IE PREMIRJA. Geneve. 14. februarja. Vse franco-sfco časopisje z zadoščenjem pozdrav-lj;i poostritev premirniii poproj^v z Nem-čijo. Francosko časopisje vidi v pooštri tvi prvi uspeh Clemenceau-a proti pr> skiisom pnkritih ^crmanofilov. ki bi radi Nemčiji olaišaii njeno staliSče. STAVKA V TRSTU. Geneve, 14. februarja. »Avanti« protestira v današnji številki proti tr-ditvi, da je generalni stra'k v Trstu in Bcnečiji delo jugoslovanske propasran-dc. List zatrjuji'. ra4att pri grsšćini Hijacinti«*«, pe£ta Krapift9. 1920 66% mile za britfe! Sft teH w viaki mco&ni. ^omad 50 gr ti&ao 2 B Haspoftilas 19Ć0 Jan&o Pfntar- Sp. iU&šs, L'nfeljam. y^f ' - -* Je enamlta najfinej&ega jedrnate^a preianega rnila (Ko«i a 500 gamov). T«v»rna zamlio !fi sodo 1 ;67 __Ignag ¥otU v fCranlu. fovarsis kJavri^v 7m pripontfa Raif^jšs kiiHrie in planini. Edina jugosiovanska^ tvrdka. ■*■ Za sobnosiikarsks dela « se prlperoča* FRAii AMBmm* Rimska cesta 11. Sprejcm** tuđ! će'? rs đc*eH. -rrrš t?v to*n«. zmerne eene. 1744 !■?#* f «*«■§« af% 2* tf^ ^ 9 JP af% boinc čpnice (safka*e) epolrte zlate lit If lllS^tf P S BflirP -reh'ne, b rion v predp*sr>n h ban&h. fV|U^UW 'ic'^I^Clt^i kokarde sa aatnikt v državni barvi SHS in kokarde za »oSivo 5~>. sf^se ro-ete -z.-ideV r ulične borie po pred ptiib. r»rp. ii^j« »««&a trjrrvLna 1991 M. BID-0UC, Maribor, Te$«tfe&ffl*a cesta it. 28. nr.2|--,4-j I,-_ m ustnee, prirodno !ep«-to dosežete z ribo Ku£li«l Jni vxorci v raravnl vellkostj xa m«>iva oblačilo se d bnn pri I Kffit IH*h. lurii ign 7. ^ahtev-ju Ccnik! ta 8 Pozor! A sajM d«ile|. aotler je aUf« t nUgi ilimstco olago na i>rimer : mo'ke no j«'ice, zape^tnice. zimske fepice trt usni padovi, 2ensk« opiči i rk-\ tn brez nj h. mo^ki i upiti m vu-nen »tioSki jopi^t so po posebno nick c nt naprotiv . El.ftrtia tnitin .IDU' plašče hostume, 8trilaf '>■ 81 IMP |O dru *o damski Konf ■ *« I III r Cl|u Otroa**« o^ltK« z I lili dečke >n dektice. Kotali* LULL vta«, Sportne iti ru.>d • redmete prl&mro&m p« «itt«rtl «*•§•! M.Krtštofl6-Bnčar Lj»bij*«a, Stari »f t. Lastaa ktfta lampi vseh vfstza ura-voljena ali denar nazaj. Rar-poillja proti vposlatvi meska ali po povtet|a tvrdka — Mast (IrliOilM. 1f57, teto. NaznanUo!!! Usoiaoi ai nariiaaitl al. oMlastv« da 9CM safel okImn) isvfScvaM 9ttifea# Andra)i Jager. Trnovito priata« 16. 1021 Z vossno sleklenine in POllCIOlIlIK nai». O'le 3000 žametastih rut ■^ Schenker-Gottesmann Draai (WIm| U, TatotstruM 10. !! Trgovi!!! N d mo: 5- O'O metci >z riževe slamr: * I r-n K 4-8 ; St 2 K 5-hO; St 3 . 6 4f; š U 720; kruče za ribanif ruda iz iiJe*r siame K23, tz pra- h koeniti K 7 sa komad, kakot ud * se ostale •-rste krtačars1 ejra bla- a C nt* i anko Zaireb. E«. Wd»« dfiig, Z»frei, Jarcs'^va al 9. PoSU am* T di po po5t< po < o1 zrtiu. 11W Vsakovrstne slomnlke nporo^sm gi« trgovcem in s'. oWm-tvu d^hetud« »Ua»at« AaI*«, pr«d-ralnlk«, sUataaU podpUte sm v Franjo Cerar, lovama alaaaaitliov w StolMi ». O«Mia4«. Oj posta je je 7 m mit Mlšt-rođgane sten ce - ftinrkl a ?s» t*\e** sara a«f1ftlti aka ■■otrebite ««i aaibalj itkiftesa 1a ?•**>«! pfale« v aetra ktior: vrMi pol «ala «Wm 5 K. ta »odgrae hi aUl Mane K 6-—; za U»rkc K ft —; tiintan u • tenice K 2* ; -»••evM ■■caa ttekm ta stevlce K5*~; aa>ćev»lec *tljev * ^ -: praiek aroti «rCe»« ! li 4 R; tlatlva ?»rtrtl išen tii lliđci S K: aszflt ta ojl pii firiol ! K; praiek m ■« » •Meki la acrlta 1 K; tiaktva za • Ibe fri ftel K 1*0; tiak-tan proti mrćeso na saaji li zelMtMI uniće^alec rasti n) K t*-. PoSilia po rovzetju Zaftd ia ck»fca, refija, vaniHja, nafuitn, čevljarska l^'^J^LvI Brv^aM al dieta, konopi ieno se me. — Naslov pove : ■ ^^^ m^ m mw ^BW W upravn §tvo »SJovenskega Naroda« 1861 na vagon naloženfh kupim več vsgonov po najvi^ji cenl. Ponuđhe z naveđbo cene za I0.0C0 kg — kakovost množ na vagonov pošljite takoj tvrdki Jakob Pogačnik, Ljubljana, Knafljeva ulioa 15. Sušilne naprave sa aadje I« aeeftvfe. Zoaplefao nradba im tvornice mancelađe ta koaaerv. 1444 ________rriderite Retter & Co. Dana!, (Wien) IV. Pri £ran?akl A*4»liU p*<5rniatei •. a. delelae žluljenske Ia tmntnm savarcvaluleo v Ljabl ani, Marije Tcrcz^jc cesta št, 12, li. dobijo U vpeljani potovaini uradniki sts»1ro me sto pod najugodnejžimi pogoji. 2014 Razna hišna oprava ^g ia jedilnteo, spalnico In kuhinjo se proda na Većaea pota it 265. Vdt se poizve isto'am. 2032 Kupujem Sllhe gobe in dobre vreče. Frotafaaa kraaao sa tmvlim ▼ kovinastih dozah, pol dote po K 15. — rela dota po K 28 — za tucat. Čcvlje z lesemmi In usnjatlmi podplatl, tržne torbi e itd li vrst no ieto^nie in lansko vino in razno do mače iganfe paV^ M> RANTy§ Kranf■ "^H Nudim, dokler zaloga: Slrkove metle St 1. Z 3 k (ni drug! po K 6.20 za kom. ter *t 4, lepc domače delo, po K 9.50 za kora. Brezove metle, sirkove krtače, konjske žimnita krtače, prave tiža5ke bi^evnlke la biče po najnižji cenL — Se priporoča Ivan N. Adamlč, Ljubljana, i ! SVETLH I latailfa taraloa« aaaktrotahiriaal pradaiatl, (lidclek svetovne storaoske tvornice). Generalna repreznetanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGAČAR, ZAGREB. mi faCaawo LJ»fci|»na^______________________ Uirak« ulica it, 29/L I. Jugosl. tvornica štapova Sunja, Hrvatska. Preporuća sve vrste izradjenih stapova (azprehafalnfc pallc) na malo in veliko uz najjeftinije dnevne cene; uzorak šalje ae pouzećem. 1616 P __ |i oajslgania}« aaloien kmpltmL Za m fl ni fll n Žev obratu stojeći dokazano izvrstno obre-I lllllllll stejoči se premogokop (kovaški in tovarni-I Klllllll ^ premog v Jugoslaviji brez konkurence) I U III IIH se išče draiabnik aU kupee z večjim t *** kapitalom. Cenjene ponudbe pod „Premog Ie adato" na anončno pisarno AL Matelli, L|obl]anai Kon-fjresml trg itev- 3-, I. oadatropfe. 1649 Fotepi tjsgon H ^T; Poley Krilevniike oerkve. »uiaMlfcf. 8k«pia«. Portreti. Basgladalaa« Iklca. Povačanfa povsakl aOlai. ■agretaa atika a« pera«laa\ lla\. mW Slike ia šeglUmaelit ________________________¥ 14 trak. ~mm___________________1930 „CROATIA« v Zagrebu je otvorila svojo podrui-nico v Ljubljani, Mar. Terozije c. 2, ■^ Naznanilo. ~— Znano pnrovrstno a*Ho tn pralni praSek iz jagoslovantke tvornice za milo v Sp. Štfkl ae doW na đrobne v trgovini Janko Stupica trgovina za Špecerijo. Sodaa ulica, LjuNjana, po ie razglaienih cenah. Uto tja caj se naslavljajo tuđi poštna narobila. Praakrklta m praweaeaaia a Um »riposmaao dokrlaa im eaalm amilooi. Mkler |e ka| v salefL 1745 ■*~ Naročite *^B nafbol|ie navodilo (recept), kako te napravi dobra dotnača pijaca po ceni; kakor rt**, HMalfeve w%mm9 vtrait, |aaeleaikinknaevee. Vuk ga labko do«M pije. — Proti plaaiu K 6*— na noj naalov posiljam vsakema vsa aataACaa navodila (Rte) 1980 MprMa eelt -mm mmr Bo«at seataiek I Naslov: kMdin Imkerateril VIMSKA KLET P. W. Peiiei 9Hr* V*. IpeaV ita]arake !! Hotelirji. pozor!! Belgrad, srediiCe JogosUvtje, je brec pohlitva, hoteli ia zasebne hiše so izropane, pomanjkanje na prcnočiKih pa ogromna Za eno posteljo In noč Uebi plaćati K 20 in ve& Kdor raipolaga s prtmerno glavnico in potrehnimi zmožnoatm«, «*J ae taamdi ugodne prilike in si osigura popolno hotelsko opravo (oprava, perika JedUao orodje, kuhinjsas poeoda, vrtna oprava itd.) ki se nabsja v bivsl lja^ak^M»aaao 9 vagiait> Nalavaa skoa* aaaa ad ^ad.000 4» dOMOO k ffaiad aWia I ■ i aw ir 7aaYafal ra^r-lt illkktiirnia turnta a * nao Stran 6. »SLOVENSKI NARUD" dne 15. februaija 1919. 39. vHBV« m 1| li OTMU se proda. Na nov v ttpf. »Si. N«roda«. 3039 m€, Fraac Bretaik. arar CeUcOUval trg iiMmwWiJfi5jš& utest*. Ponudo« ood „9tt kas* III/ 1998« nm upr. SL Nar. 1998 fitfiln! ffrtll W¥e V*5**- ^1™ ohia-5!fdlHJ IIlDJ ojen, Pfaff ali Singer kaaiaa. Naslov p<>ve upr. SL Naj oda. 1939 [ioiaBa faiema mSSTJS* rojsUr, Kaajasna Hica &L 18* Ljabijaaa. fietftfei MtaahiiV sUf 25 Ict» dobro j^Rll DOSOUUl, Izuijen tuđi v vučjih prekajevaln cah, želi stužbe ta-u,o\ alt 1. sašca Pismem; ponudb" na jcrav. SI. Nar pod »FtekaJevalee/zaiS* ttroilM 3 m finc£* belega, gtadkega ILlaiillttl kiBia n plaćam na željo de-iona tuđi v živilih Pon«idb« z navedbo cene pod .Etamla'2028" as u^r Siov. Naroda 2028 Ifiap'efaa spalna mira ^potr _ .a se or«4af Ogleda se »ahvo vsa* ć«,n dopoldoe v Še'eabargovi alid XII I99S ^anovame z 2 ali 3 sobami, kuhinjo ir. pritiklinami. za takoi ali ma i. Pis-rr.ene oonudr>e ood .Sukno 2099* na npr. Slov. Naroda. 20C9 Varira mlada in spretna, ki bt bi-HiiUuIItB, la zmožna ludi go>podar--vd se išće za ve£jc gospodin jstvo. Hc-nudbe z navedbo plaće in referenc nai «-e poSlieio naslov: M. Kijtaa, Samobor, Tili Wagner, 19S5 jr..:.::iiiifraj§t kic na debeli. Naslov se Uve v upravni vu Siov. Naroda 1981 vrsnik d 'bi, kior preskrbi m»-fv 6 narodna trpim lofoo Mm v Podčetrtke, Sp. Štajersko razpoiilji lajoa do?oščeno množino tud* po ooSi in prosi naj se ji zato *abojč*o pošljejo, ker so ti prečej dragi. t975 DrfldS ff P°stPUa, fimnaa btazfna riMVlI •€ žimnati modroc z najboijšo Žm-, modroc na peresa in nočr.a omarica s sivo rnarmonnt> ploSčo. vse v naibol Sem stana. Naslov pove unr. Slov. Naroda. 1974 Sveto eleiSoiifliiftT *£&%£• s: lavec zo oskrbovanje na^rav 2 vrtil n-m tokom inštaiacne aa lica pod iako usrodnim» rog-;i V^top r> mo? nosti takoj. Ponua&e p^d .5WV/I9S7* na upr. SL Nar. 19*7 IQ|OT313 S0D3L u radnik, tseeseseCfio sobo, primeruo dobro mebiovano (o • satna miza, divan) % električno ra * svetliavo, najrajc; v b!ž«ni sođnje, a 1. mare ali tud» tikoj. Ceaj poouđbe rod ,3!eb!ova»a soba 2001" na u rav Slov. Naroda ćo 20. trn. 2& 1 Ion knlmv mrci! za o°sel 5. pop. Kftitgre<«i lr?. 8H. 2027 Zahvala bodi tem potom izrečena vseio, kl to ob teiki izgttbi našega iskrcnoljubljcnega sina Ulodiinlr Osrina oprečnih na 22dnjl poti. Prav crisrčni hvala pa bodi izrečeni posebno gosp. vodja L m. 1). sole č. g. kateheto, vseni pg učitelicm In Selski mladini, kakor tudl vsem carovalccin pru^asaih šopkov. i Vsem najlepia li vala. 2019 lijnbllasa, dne 14. svečana 1919. Zalujoča rodbina OgriiL gy^P|Wl |a»_ Bra»jla4ca ia HJjS HflOU Proda ac etrka 150 • pad-BIDP lage craiae pa atoM ccal j ^^MV^^IVVH^V SIBB^ BUHI **■ ** I v# •IMfiU, stro|epii|a, iice slottr Ha-»lov, pove ^r. m%^/HmodM\ 1999 Mf#r«WaBiik < več etno prakso Ullifllll f&e službe za ukoi aH puzatle. Ponudbe pod .Tak#J 2 -at" aa apt, .Slov. Naroda*.___________3002 fbfcpjlh p(wcti|a op*s«o geometri to, ma* ■fm teoutibA. ftalko i« geometrijo. Honorar po dogovoru. Naslov pove upr .Slov. Naroda*?__________________2005 J II« PIJE, nova in obrabfjena okna Ia vrata, žalnzije se ceno pi odajo pri L aceett«. L"abijt«a, TiNrt i—* (HrOill 18 llihfc iz^brehiše na hra-ipiSjilC iB Bijil no In stanovanje v ojlićao družino Naslov pove upravittšt* ^ .Slov. Naroda*. 1996 tortsin aD hterla £ £'£" bol^so hižo. Ponudbe na upravn. .Slav. Naroda* pod „SBS itW. 198S 3 Kante z iMEt-uris »elilia ij- tay putem SifL^^r^ Uno meMsvana soli .1™""^^: e^spodu. Kje, pove uprav. .Slovenskoga Naroda*. 2033 ]\H f8 rf t^fiffa za Poučevanie slo- IjIC IS Ul tcljlll ven^ine v večernih urah. Naslov pcwe upi. S!ov. Naroda 2t<30 Bl7IS9 fltl?lffi (Laubslaehntx) se po IJuSč utiitl uaodni cem prodajo sku_no ali posamfino. Pcbiedavain? uiad, M-stnl trg ^5 !. 2001 Krava s lelstaip. ^rS^f^ Plemenskih prailćav — mt proda Poijan>ka c. c4 2ol Losjkeia psa, brali bse^,s& prodam. Več pove: Aatoa Barkelrc«. Uze v Tuhidji 02? 1 Drfl'fa W' peč f?^sP*rl) **»*» velika ritfuU dC. in velik ml n za Kavo, VD'-raben toli za m*etje 2iTa pri Unnn B.esktar, Sr. Petra aasls 25. 20o6 ICfll. pillkjIUIlS str. o^r^re dobavlja -pcci»-!'2 :'gov na Valeit« Urbaadć Lfabliaoa. Fraadevo oabrežjir št. 1. 14)1 B:?Si3 f?an VrjiK it ".^- kH«: pire svo vrste sira i i skute (to fen-->u) miso kuhano m sirovo Po u^te ■>ro=>im ^hti na gorniu mlekarnu sa cenarna i k<:lžinom._____ 161} 1113, in r^>eg nekai pclfa in t avni-k .v li pa mmj^e posestvo se tako uoi v gotovini ali ca vzsnv v najem Bleđ ali obh5je Novecc me ta imati niednost- Pismene DOnucibe na uorav ^lov Nar pod .Polcg >rta,1680\ Sora Ka mu v£ua„S!"n?,n„e deioma francošćine, išče službo vzgo i;i..tjice Dri dob i d uzmi v me^iu Pia e ne zahteva, 2eU pa imeti tri p • odneve v tednu proste, ker se cti-pravlja n* iz^it ii fiancoSčine Pu-nudoe ood wPedaftgrka/IS74" na uprav. Scv. Naroda. 1-74 SI 55 Lase- strižnik Crne se n*>>raa:"> pn sl'kt. X^btav^*tt reii&l cenwltasi a aafaanisio v aVvtljaat, | Sv. Petra cesta it 17 1^17 Uraslso slaTaHena ia 21 lal O*-atoleća Ba|a;aref5a lf«jljaswka G. tF!ux Gcsioski nlici 4. L nadstropje Tev«. i>ća cg jao: doDro ^jharico k dvema danar.ia v Zagreb, K>0<; prip ost h 5no v Zagref»? O K; fi^o b Sno, itim-a znati f«i trati, k natelmku v 2Ia?reb Infa do dogovora. Pnvatna uradnica CQ K vse prosto, mlada inSna tn ku ar ca, vse tii k n kernu groiu v Sj mobor, (Hivai^o) Več deklet za v c t\i in proč. PriDOfoia se inteligentno osobjs vsake vrste tnako za d:okretna potaf informacije itd, 19^5 J.-i rjnfi1! «iiri*tHii ansmfci sa odgovor. fhmfia n|t «e«htM«asliifk.Pit-jWWIJl Ml aiesit posudba aa upr. SL Nar—ki ptl .tre HfP*. 19t/ MMM 8|K tffafiaa • mmmi Saver t karaa^ tjaaliana, Woiis)f#a «i 10. 193* ■s^m strava rwv, Jt *• 25. friv. aa rMssV prodst: Dalniatinova ul. 7.. L ■adtlf. ds—o. Ogledati pofldne 1944 za m tanin prt*f-^r c n proti p'nCi'u ali cigaietam. Naslov pove apr. Slov. Naroda. 190 HatafrM talia *• cn^< «u dva so HEUsl 1831 afiodat&raofforef£ no, se *f<*e. Cenjenene ponudbe pod .hrana 1945* na unr. SI. Naroda. 1945 D*8tjo. Pismene ponitdbe na upra molitvo SL Naroda pod .Ti voli 185jV 1856 RirtM na diobnc» in debelo ter sve-u| Jlll liljke razpo^i '« točno rrot DirdpUčiiu trgovina Martin Sa ner. Ks-njlce. \(kS Tjjj dobre^a fn a a, kupim ali dam rifl, zanf m-čno u me za podplate. Vattnnn Urb.nčiC, Ljubljana, Franće-vo nabrežje I. 1%7 S! đkor za tepa Mn'»::,.": Ponudne poj .Slađkoi 1973* na uprav lov. Naroda. 197 Hrflffan nnftifnn« ^viteno hfuzo in ne FfOĐO DyDTjG. :,3, dru <". voine-•ega bta?a. V:a£a se: Ooiptika at. 4. levo zidali trsta. 1885 I1J5AI IUliUSK obranjen, se kupi. Pismene ponudbe nM upr. SL Naroda pod „Voziček" 1928. 1928 fitVrlini D I -**da< na doru^tu pr* UU^lia r L» strgana Sp S'ajci«; em Proim, stavite nov teimin, ker pism < dob.l koma» 711. 1^60 VnV3? za *v proda po 64 vina osebnem nrevzem^niijalf pNf.io naprej tm. Soo-paai. ftftgarec Sp Štajersko. 1434 ?fHn(l:!inii meblovanf, obsto'eči iz SlUlUIflU]! treh sob in p'it>kl-!i^rvi 7.ne ka napiej dobavlia Bf. Iflnlter, et<<; ortn^ nndjetje w X«f|re» bn ttav. 19f Petrta.aka 3/111. «r-vatslsa. 4798 Josip Jug stavbnt In pohiiwenl ui pleslcar in fiCar zz Rimska cesta št. 16 naznanja, da ?e vedno dela s priitnim blagom Izriltev totea. laaama eana. Ilibi: im frfnlfe (mali mlfni za zđrab) irvr- i stnega iidelka se prodaja Cena po ! dogovoru. 1596 j&f W?eIm, Isfafcc tote. MaafJM oko 30 vafmi« sa *wav SaaM aVrataia._________________1614 1 mamili 76)X90 ia primenie tra-rJClSiBlU foe eevi kupi alcktraraa lata**« 1752 &im(||« vzamem fanra siromašnih Iffl C|i luid' v starosti 10-17 I. ietef Plaaiaa Ct^stec. Sujerska. 1597 ; Tinjaj ■rffTn za lan P«u, to^n m *>oi5om in namtjo ceno na naslov mt§ Frftlafc, Karlo t ja. ismene pot udbe z navedno plače na upr Si. Nar. uod .SbseiUr/1705". Tr«fim • Irfovačkog pomećoika felezna*-IlflUiii. bke : nje&ovite struke; dfe-w«jiis za kucne pos'nve i kuhane Jiilaa Stepar Prijedor (B>ssa|. 19 i7 Vng( sa celeletmke revtt »D *r Kaoicf« HUpi tC in »^oc:^listschc Monatsne-*te-. Posudbe z navedbo cene na Ka-ndii sacijtlao zveza f Ljnbljail, Narodni dao. 1941 ifnHlrira samos'otna vaeoa tu i i "ULfllllđ« potjs^ ga dela, se «pr«iroe takoj v slirb« »a deteiL — Ponudbe r /ahtevo pliće pod „MMOStoJni I7IS* na upr. »Slov Naroda*. 171-• Tnotrf, im\ \ *?SLj?23r oroda ou postale Brezice 100 kp K 4^0- - — Alojzij Vehorar. trgotec. Bizcljsko. 18^' HiČJI * prostorn'm sklad Scem v Liub-IlJjU Mani, ugodna le?a, zelo prinravna <.a kako podietj". u* vrođ^. Pismena vDraš»"ta pod .Podjetjc IvOi* na uor Siov. Naroda. 1906 SalilaTaniitan, %v,?0°%™č, znvese in veiika creptoga se radi se ftve proda. Naslov pove upi. Siov-Naroda. 1898 Ii038 Wt ia repi „'„""n.ars: nah Jahob Klemenčič, posestnik ia trgo-^ec z deždlBim: pridclki v Mezgotclh. u MoSkanjcl. 1656 4i9a C ilrvfjrtftv se spreime za zaće-00 D OrVanSf tek aVna teea leta za napravo bukovih drva. Tudl naj bi bili sposobn* napravljati ogije. Za hrano se rreskrbt do dogovoru. Ve? pove Valeatia Oregorc v Meags«. 1768 riclllilid UlJUlaC sanske, avstr jske, talijanske v*eh vrst kumujem po nai* v šjih cenah Cene eve^r. vzorci na A Welsz. BrlefmarkenliaBdlaaCt Dona i (Wieo) U Ađiergasse ft. 84 niena. se kupi. Ceniene ponudbe z navedho cene «nd .Postelfa" na anofi« čno »harno AI. Matelič, Ljndljdaa, Ksa-gresai rr? 3 1. 1969 J'Oflftimfa a|i 8tenc?rafinio, kl pi5e CnUlJIflld tral sem odsotovati z Djnaja, jaz em državni službenik sa malom dru ?inom pak trebam do 1. mare a ali aprila čedno stanovanje, prostorno kuhi io ali dve manje sobe s kuhinjo v rrestu ali še raj5i v blizini okolice P?-mene ponudbe m oprav. Sfoven->kega Naroda rod .Ljabav Naroda 1973* i 7aWef2'fepfisiDff30li3oceve,C: nočnfh, b nkoštn'h, dunajskm umetni-§kih kartah, pis m»'d .Tihi dražabnfk* do 20. febroarja 1919 I na anončno pišamo Al. MateJič, Ljubljana, Kongresni trg 3, L nadstr. 1506 hrvauka-štaierski meil mm aprafaiat več oženjenih hlapcev h konjem, ko-ćijaži ter za poijski posel. Nadalje več o2eniemh kiavarjev, Id so bili ie v enaki službi ter znalo dobro molzti; sprejme se tuđi en oženjen šafar, do« ber v pisavl, in bil že v enaki službi na večji gra$č>ni. D)bljo prosto »ta« r.ovanje, kunavo, nlivo, zrnje, mleko, sol ter mesečno plačo, vse po dogo* voru. 1554 IVAN JAX in sin Dunajski cesta žtey. 15, LjnbllaiuL Sivalni stroii in ftroii za Pletenja. — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovar ne v Unco. — Ustanovljena leta 1867. W Vasamla poadaja TarasflaiaaL *^M Pisalo! stro]! Jlđler* Kolesa *JSS! Cenikl zastonj io franko. | DOrkopp, Styria, Waffenrađ. iStacje vlog |e znaialo koacem meseca janija 1918 K 280f00IM>0a—. filavnlca X 80.000.000*—. I Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. I Vsakovrstae bančee transakcije. VsaSurosfne bančae traasakelje. Strati 8. »&LOV&N51SJ WAKJU'( Uti€ i& lebflUfjl laU9 • 39, Sicv. MKm ielezo, valjamo, Ućalkt, tlo*, tia— wrw9 stratao lcprako, kart>oU«t|, ttek. pločftvt**, w*to-▼•**• etvi fa trp*H.e ter rtise *reift>, f*1|a pt> q*4*J*%e Kroja, laraaalee, ffttMi (vale) I« alrafa atrafaa dala ptljroroft« po maaarsf* oaaah. ■0T stara slovenska tvrdka "VI FRAN STUPICA, Ljubljana, HrH)e Terezi i • c«rta *|. 1 »656 Zajamčen uspeh. \SSSE-^h Bujne, lepe prsi dobite ob ribi m«d 727 UT. jt. nlXl Kitmc Zl DiSi ;Siko sUrost umiih« aaveh. *2bi se tur.inj^ Edina kren>* <.a prs, ki »« vsie* čudovitoga učinka oradajajo 'rkarnarii dvorne parfumenje 'tđ Polzkusna pušfca K 5—, velika punica, zsdostna r.a u$pe)> K '10—. Poitmna rosebe* — Pszpošilfam? streho diskretno. Kosv rrnrn sebami in vsetni ent Mirtami, hlevi in pnstavo i* < ra'ov »emljf, od tega 4 c:al: vinograda, 6 oralov travntkor, sadovnjatc (*lihrnc tabane, s'i .•• breskve, kostanil). 3 !/: or*te clodf. jodnih njtv ob Savinj<, ostanek gozd za sek&ii (bukve, h'?.it fn smreke). Prođi At t žJvr.i j.i orod e-n l-Jftvt za K 160.000 Vprrša se pri aar#aa Pa\SWn 9 CsMti SSartgrad Si. ^tijulsa !r30TiBi bi. zlitilseiiiiinl]sa!n F. Čuden Sin vti Blatae psi i Hijii Vabilo na subskripcijo. fp^* đelnlika drntba „Triglav" -TBjf mi lx4«ca¥0 tita« kava I« aatfata to«««rr. Delnice so po 5OO kron. Vabite se, d« m u*«iciite subtkrtbciie fn dt samo prijave ^o^Ij'te n» prtdfttinikt pfiorftvi>a!n?ft odbora g. Fr. Ceraru, tovirna-ja ▼ D m? ilah, anesek se bo lahko pozneie vDi«fal Ako na hoćete pod^lsani znese< takoi vplaćati, požljfi* pri tavo in znesek Jadranski banki v Lj u Dijani, ali Ljubljanski kieditn! banici v Ljubljani. Za pripravljalirf ođMr ddit^ke drar.be .Triglav* : Pr, Cerar. M 9«^tHiear. V Jer^^a*. ČeVfji tevarne IPSter KOzina & Ko. U na|iise{a*9a ievr«, a^k» ta laaiov#ta asafa a asafeUaml pođplctl ae dob« oo 4aeTH*b oeaalt« TrpelM zimski !z Tb« tetetine z guntflastimi podati po j k §C 85-— z« moške, K 73*— za f otiske. ^ Rv" »^ Uubliana «^ ^B V Sto je „Salvator" vinovica? Mm postoti 9T9' *tv« k«(# kl a l)«ibr*fA!m sl«*a|t)7iv« tr'tt brzo i vspltia*) di«)#vaio ka.« „SALVATOft" visovi««. Boli reumatiTm«, kostiju *Mobova, Išijas«, n^'ira!g*je ifd. ublaltije Boli će dspać* p#«v« ia.*«mji«'1 a ■•1ar "aćaaa raH« budete li bolna mjcita redovito natirali sa •.l^lvator vlaovle%« *. Tko trpi na n«/oznoj glavobolji, migreni, trganju, bezsvjcstici, zub>bo»)». Bfatobolji itd neka pcin:.e?a t|3«lfior tI*O»Ioww sa svježom vodom i obloži volno m}e»to, Iac«t.avt1 6c l>ott vrlo bra#. Nakon naporno* boda Ili rada, hatarifte miSice, csvJrS.t će Vam Melo. „SftTator *I«O»]C«** |#«i vav^adflO horistao djtlutaćo aradstro im Upiranje uftiju, jer osvjtinje 1 razkafuje nsti i gr »0- 1664 1 Mitieibsctu viaivator" **™ i jrntija Zagreb, tefaflfev trg 2» PatfininR korfildoa svetiika IDEALon tar.) Nov :zbotj§ani sinain- mode). \xtz duha in nevinosti (ni lasUrali sistem s kapi an:em), ki lahko ravna z n:tm vsak otro*, se bte* premenlcvc kar- I bida vsa< Čas lahko ugasne in z^oet prižee Na«-noveiši ia naiboliSi model, najte te ia naicrnejsa lud OkoU 10 vnarjev na aio Cene koaipletao a I karbidom in vodohramom: I Model IL Visokoat oko U 23 cm, gori 3—4 ore s svetlo?tjo 10 sveč.......K 12 — Mudei ili. Vitokost okoli 26 c«, gori 5-6 gr 3 svettjostio 20 sveC........K 10*— I Model IV. Visokoat okoH 34 ca, t elegaatnlai senčnikont in stoialam, ia otoeicnic ah* postavljanje kakor kaže slika •.......K 30— I Velika plo^eviaastaikaUia karbida K 5. PoSlja se f Danafa proti vpošiljatvi K 10— napre^ ostanek , po povsetiu Oiavno aastopstro Nax B6hnel, Duaai (Hiea), li. I Maraaretenstrasse 27, Abt P 17. I (Tvorniiki ctnovniK proti vposiatvi 1 K tranko.) I ________ ------------------------------------------------------------------^----.-----.—\ Bitmjt h ehroia mt) vm prve vrsh, 1 K Krwar, Uubfona, St. Petra cesto 21-23. I Paritetne deščice Dobava ia poktada kakor radi vsa popravila tef v to atroko I »padajuća deU pripoioča ^ [________JOllF rUCal itmblfaaUU Mi Boadaa prilika n Hknii! Nikakega pomanjkanja vsč! Proda se većja nno^na %*\eri 9 stel^ovovti prt»rt n««v ******* attta>v prataa>f)a »rt tka, lt*«m ^ać v*a^«a>ow »p- * *• *»o»o4«, at'«af^\tavr •o«a alf«a9 *»*#** *n po dala tov. »t« #t^<^ kg »•!*• toiat«*« gr» •ol| Ia woti' vr«4«a sa ko' «, vod *s •€ ko of a#ft r, koaa, vod *ruarjem U 1. obre^tovali hraniine viove in vlo^e v tekočern računa s Posebnih obv^stH se p. n. strankam ne bode razpošiljalo. Lfao Jaoa, dne 14. febnarja 1919. 1979 ^ft^Ukfi *ci6l*»« ba^ki« L'nbll&vsfea kreditna kamka. Jadfsvsiia »f«k» IJ>i « ks^ka. atrad f«1 xa¥»il za tr?^ Epio*aa proaatna banka. no ia •*>?! Ćaika f«da*tfi|alaa kaaka. i | Došla je prva poiU;atav kolaaaa ta tvotoraa praaie U ententlnlh detaL i aVpaeljataa tnr«vaaa i 2994 a kolosi ta paotamattko A. Gorec Uubliana, Marije Tereziie c- ši 14. f I Otvoritveno naznanilo. Otvoril sem v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti žt. 3, I, ndstr. Prvo iugosIovdDsko krznanko = in Mnii = kjer bom izvrieval vsa v krznarsko stroko spadajoča dela, popra-vUa, hranitev kožuh ovi ne čez poletje itd. ter prevzemal in izdeioval vsake vrste surove kože. ! Izobrazil sem se v inozemstva pri največjih podjetjih v Berlinu, P^riru, Lipskem in upam cenjeno obdnstvo zadovoljiti s solidnim in cenim delom. Izdelujem tuđi častniške Repice po meri, ter imam prave ori-ginalne znake za čepiće ter prave srbske epolete, zvezde itd., ki se dobijo edino le pri meni. Ludovik Roth, '2035 kr.4AF»kl |r,^afd)r. Vabilo na redni občni zbor „Savinska posolila'ce v ialcn" katcfi ac vrsi 1996 dne 26. svečana 1919 ob 2. uri popoludne v posoji*n«ki pisarnL DMcVNIREO: 1. PoroGlo načeistva in nadaorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1918. 3. Rasddstar fistega dobička, 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Volitev načeistva in nadzorstva. e. SlnčajnostL Ako bi občni zbor ob dolotan mi ne bil SklepCen. skliče se : na 3. uro popoludne istega dne, drugi občni zbor z zgorajšnjim dnevnih redom, kateri je pa sklepčen brez oztra na število navzočita. 1 Natelttvoa MaT Filpaiatoaatvraatat *fj| laftaaja airaUlk atrofav ia »Hh _ _ paaasao«aia dolev, laol Ia alfa, ■ AC faaCTCI lilaf t#r vrw«^« g»t«ai#H a%of« Ia II |\ Ur I 1*1 IM I saotfn«?* alaigi, Motan se proda: JVJl ibl IsiaVlllV ata^io za izloifteie ••are fHelfij^kt ^^ •«•_■« __ steklo) komnietno z val snisat *a- ^m i-JUDlJenO S— atori. »era 1*5X184. 63X1S4. 50XlS4 m -v - -M — in eao rtbijeio WX'tl Ivpl aot !». Petra nasip !L J. ^r^vzr^^^^ c ijp-»o obvinv vo vijUdno opozarjara in pros n, da mi bla govolt že sed«! podati naročila za pomlad, ker se naročila prec sezono tem skrbneje lahko izdelaio. Prevz* oem laiU vaako vratu pt^ratlfa !■ yr«aiare(an|a • ki ter vse >rste Icsene^ra, železneg^i in ta"»eC!raneg;a pv iStva I v vlakom slogu od proste do r.ejfm. izvrSi've po jako ni2k;h cenah pri brđlU za softiftvo K AREL PREIS, MaHbor, Stotai trg 6. Svobođea ogtađl CealkJ taatoaj V'52kri»a d-favljiia kraljevine SHS do ?nost je, da se zanima za jaw; vpraspnta. Demokratsko gtasiio za kulturo, politiko, gospodarstvo in socijaln vraćanja je polmesečnik tAsPJ ^H^K ^^9^r SB^HVaa &■■■ Eb^ j{ {2 55 Ta rrvija začne Izhajsti v febrtttrjn \n bo prinaiala prlspevke lUjbuljiih sli mlad lugoslovanske demokratske generacije- Radi draginje papirja in visokih tiskarskih strcSkov bomo tiskali le tolik' izvodov ,RA2MAHA- kolikor bo prlgUSenih naročaikov. Zatn prosimo, da e naročniki brez odloga, oglasijo. Kot polrnesečnik bo sta! .RAZMAH* do konc teko^epa leta 25 K. NaročiJa sprejema TUatotaa tadraga ¥ L< ubila ni. Sotfa nv^ a__________________________________________________________17^ Posoul za Ivisala - Transportni trakou — impregnirano, iz čistih platnenih niti - PodJetje za industr. potrebScine KAHUCR KO., Grndec (Graz) 23 Dobovfiamo t$e tehnftnc promete. Izfoznice preskrblmo m aaaai a\ am I bbb ^aaaak aaa) aaa) ^aaaaV f^aMVa^Baaai aaaaaat aaaataaal aaa LaV ^| f\lll r3Dlj6l1699 tim bo prodaj! t»omiJRejD Zabtevajte pojasnilo in pooadbo taliofl 1785 UIHRO UABIČ, ueletržec Žalec pri Celja. St 1631. 1984 Razpis ustanove. Mestni magistrat ima oddati Ja«i> 6nauai#y ročno natanovo tt vojaik sirote ▼ snetk« 90 K Pravico do tega zneska rma tn reren otrok bres oČeta. čigar oče je b pa tHMas»lnia potlca rojak. Otroci moskega ia ženskega spola* zakonsJ in nexakonsKi, so rnako upravićeai. Dokasano mora biti s prilogami, da }• bil oče res vojak po po^ilcn, t )e đa ni urno vsled brambne dotinosti ali mobilizacije bil v voja^tvo pozvar ampak da si fe U stan pros(ovoljno izbril za svoj poklič za ćelo ?w\\tn]t. S tflkimi dokazili in nataatao navedbo vseh gmotnih, priiobitrtih, rod banskih in zdravstvenih razmer opremljene prošnje je vlagatt pri vfataem zapi: niku mestneea magistrata do V one* febn'vja 1919. Prošnja mota biti rasloteo podpisana in naveden naslov stanovah Prošnje so koika proste. Mestni magistrat ljubljanski, dne U februar ja 1919. Podališai svoje življenje! Mogoče je podaljšati si življenje, preprečiti bo- l lemi, bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati, ne-stanovitne trdne in nesrečne vesele storiti. Kaj ti?i za vsako bolesnijo? Oslabenje živinih moči, potrtost duha, izguba dragih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi vzroki. Veselo srce ^2 je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te pozivi z novi mi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo poiljem vsakomur kdor piše ponjo popolnoma zastonj. V te] knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi bil oviran pri pokliču, raoč živčevja in miSi-čevja nadomestiti, utrajenost, potrtost, raztresenost, ostabe-I lost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpnviti. Zahtevajie ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure. Naslov: Erot Orseth, Berita S- W, Markgrafenstr. 63, Abt 456