Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto II.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 2.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 15. ianuarja 1937
Zadeva kriči, močno Icriči...
Tisoč vprašanj je, ki jih tisoč zborovanj rešuje in rešuje, svet pa se čimdalje bolj zapleta v njih nepredirno mrežo.
Treba je končno ven iz besedičenja in modrovanja, ven v realno življenje in ga z realnimi sredstvi, z močnim prijemom prav in brezpogojno rešiti.
Milijoni vpijejo po novi družbi. Treba je zavreči sedanji sistem, zgraditi novega, pravičnega. Imamo načela, imamo smeri in navodila, imamo zdravila. Tako se človeku ob bogastvu vsega tega zdi, kakor da kot katoličan sedi ob polno obloženi mizi, pri polni skledi, samo žlice ni, da bi zajel.
Imamo namreč vse, samo obratnega osebja ne, ki bi ta načela, smeri in navodila zajel in jih ponesel v vsakdanjo borbo življenja. Kako naj bomo tako kos nasprotnim marksistično-revolu-cionarnim smerem, ki iz svojega bistva same rodc surove borce surovih sistemov, če nimamo zmožnih in sposobnih ljudi, da branijo našo pravico in našo borbo.
Mi moramo torej ljudi usposobiti, moramo jih izobraziti, da jih postavimo v propagando, preidemo v napad in tako postanejo zmožni za vodstvo delovnih mas. Nič več ne smemo po starih potih nevednosti in nezmožnosti. Tako se naš človek ne ve braniti, še manj zna napadati in tako stoji v boju pred nasprotnikom, kakor z ledenim curkom polit uslužen kuža.
Mi hočemo stanovsko urejeno družbo, pa se ne vprašamo, kako jo bomo vodili, da bo prav in pametno, ne, kdo jo bo vodil. Se menda prav nič ne zavedamo, da je predpogoj taki ureditvi organizacija stanov in strok in ustvaritev upravnega aparata istih. Treba nam je solidno zgrajenih strokovnih organizacij za vse stanove, da morejo prevzeti žalostno dediščino sedanje družbe in narod v masah popeljati v lepšo bodočnost. Treba nam jih je kmalu, takoj nam jih je treba, da še zadnjih momentov ne zamudimo. Zgraditi jih moramo povsod, ne samo v mestih in industrijskih centrih. Tam na vasi ni zadeva danes nič manj nujna, tam, kjer tudi padajo
križi v znamenje, da se zavrača evangelij ljubezni in vstaja češčenje sovraštva. Zagrabiti moramo za delo takoj in brez odloga zagrabiti povsod, da sovraštvo ne razpne svojih jader in v vihri revolucionarnega gibanja ne pomete s čakajočimi mevžami.
Ni mogoče pričakovati, da bodo življenjske strokovne organizacije same po sebi zrastle, da se bo čut za dobro iz lastne iniciative mas razgibal, nas branil in prešel v napad. Mi sami moramo ta čut razgibati, mi sami borce bojnih organiziranj ustvariti, — hiteti moramo, da preprečimo strašno nesrečo.
Zgodila se bo — ta strašna nesreča —, če ob zadnjih hipih ne pohitimo z vso silo, da nadoknadimo zamujeno.
. Nam je treba enostavno usposobiti naše ljudi, preskrbeti strokovničarjev, mladih, agilnih in zmožnih. V staro šaro vrzimo kot rešilno bilko sistem mladinskih prosvetnih večerov, drobljenje drobtinic. Ustvarimo socialno šolo, enoletno, polletno, najmanj trimesečno. Tu prekvasimo 30, 40, 60 iantov letno z našo ideologijo, jih uvedimo v našo zgodovino. Razgrnimo pred njimi svojo socialno teorijo, obrazložimo v žarki luči pogubnost nasprotnikovih stremljenj — brezboštva kapitalizma in marksizma, usposobimo jih za upravne uradnike bodočih organizacij in stanov. — Naj stane, kar hoče. Po našem gledanju je to edina temeljita rešitev, ki pomeni konec caplanja in neverjetne indolence. Bolj kot zadružne in tem podobne šole, bolj kot katerakoli druga izobraževalna in prosvetna institucija je za te čase potrebna prava socialna šola, iz katere naj pridejo zmožni organizatorji našega delovnega naroda. Kdor bo razumel ta klic in bi svojemu narodu mogel dati, kar tu predlagamo, bi mu bil velik dobrotnik in bi odvrnil od njega grmado gorja, ki sicer preti, da se nanj razlije.
Stvar je po našem gledanju izredno važna in kliče, močno kliče, da je ne preslišimo zdaj, ko je še čas.
Kdo naj misli na to
Denar jo okrogel« se glasi star slovenski pregovor ill takšnega denarja, okroglega in stiri-oglatega papirja, je v radovljiškem okraju še razmeroma največ, kar se tiče Slovenije. Ae mnogo več ga je bilo pred leti, ko je lesna trgovina bila na viškn. Takrat so mladi fantiči, komaj šoli odrasli, s tisočaki haliarili ob nedeljah po deseti maši pred cerkvami v Gorjah, Bohinjski Bistrici in drug(xl. Starejši in močnejši so piHlirali, sekali, žagali, mlajši pa fu-rali« na žago in kolmlvor, služili pa vsi. Danes lega ni več, v žepe, kjer so se takrat stiskali tisočaki, danes zaide komaj kak okrogel kovač.
\ jeseniški in belski občini je, hvala Bogn, še vedno dosti delavstva, ki se s ponosom lahko
potrka na žep, češ; Mi imamo pa denar. Seveda so bila leta po vojni, ko ga je bilo tudi tod več kakor pa dandanes.
Da je denar nevarna reč, pač ni treba posebej |)oudarjati, saj je znano, koliko ljudi je že upro-pastil. Nezmernost, pohlep, skopost, vse te nečedne lastnosti rodi edinole denar, ki sicer tako mirno ždi skrit v denarnici ali nogavici, v resnici pa je zgovoren bolj kot najbolj gostobesedna branjevka.
Vzemimo časopis v roke in berimo: »Pobil ga je do smrti in oropal«, »Pričakal ga je v zasedi, ko se je vračal s sejma, kjer je prodal voli. Umoril ga je in mu pobral denar«, »Zvabil je v goz<l vajencu, ki je bil nu poti, da plača račun svojega
Nagrada
nabiralcem novih naročnikov za naš list.
Kdor dobi 5 novih naročnikov, ki plačajo list za celo leto naprej, dobi za nagrado naš list celo leto zastonj. — Kdor dobi enakih naročnikov deset, dobi poleg lista še
nagrado v znesku 100 D. *
Tej številki prilagamo položnice in prosimo tiste, ki nam lista niso vrnili in ne plačali, da čimpreje poravnajo naročnino.
Z Jesenic
Iz župnijske kronike.
V	letu 19% je bilo v naši župniji rojenih samo 75 otrok, od teh v bolnici bratovske sklad-nice 27, nezakonskih 7, mrtvorojeni 4, v sili krščeni 5.
V	večnost se je preselilo v istem času 50 Jeseničanov. Noprevide-nih je stopilo pred božjega sodnika 6 in od teh trije vsled nagle smrti, dva pa sta sama žalostno zapustila solzno dolino.
Poročenih je bilo doma in drugje skupno 67 parov, oklicanih 93.
V	presveti Evharistiji je obiskal Dobri Pastir srca naših faranov okoli 47.000 krat.
Z mešanimi čustvi bere človek to kroniko. V suhih številkah kriči življenje. Za dober i odstotek samo znaša naravni prirastek novih življenj. In ta odstotek izpričuje neizprosno, da se narava umetno zatira, božji zakon gazi. Desetine življenj, ki so ostala v smrti, vpijejo po maščevanju iu zasledujejo kakor senca zločina zločinca. — Kaj čuda, če ni srečnih družin, složnih zvestih zakonov, zdravih, klenih otrok, če mladina od slabičev rojena in razvajena sama slid)ostini podlega. — Upajmo, da bo Dobri Pastir, ki je za naš industrijski kraj po presveti Evharistiji toliko tisočkrat stopil v hrame naših duš, ozdravil po
2
svoji milosti to našo najbolj odprto rano.
Cerkveno življenje pa med nami sicer, hvala Bogu, ni ravno nepo-voljno. — V zadnjih letih lepo prenovljena cerkev in v zadnjem postavljene orgle bodo — upamo ■— kmalu plačane. Mnogi so iz srca radi darovali za naše bogoslužje, mnogi nabiralci so neštete ure žrtvovali za nabirke. — Obisk cerkve je ob upoštevanju vseh prilik prav po voljen, lahko tudi rečem razveseljiv. — V bratski medsebojni pomoči morda malokateri kraj more tekmovati z Jesenicami. Poleg podpiranja dobrodelnih organizacij in njihovih naprav, poleg privatne skrbi za naše domače reveže so na Jesenicah v nekaterih radodarnih hišah pravi beraški hospici ali penzioni. kjer se nikomur ne odreče pomoč. Čast tem hišam in jeseniškim sočutnim srcem. Zaradi dobrih del, upamo, nam bo nekoč marsikaj spregledano.
*
Himen. Poročil se je uradnik KID g. Avgust Kuhar z gdč. Pavlo Kopačevo iz Ljubljane. No-voporočencema kličemo na dolgo skupno življenjsko pot: obilo sreče!
»Tovarniški Vestnik« je naslov novemu listu, ki ga Kllj izdaja za svoje delavstvo. Zamisel, ki je list rodila, je gotovo ta: omogočiti podjetju, da na ta način more v vseh perečih vprašanjih govoriti vsakemu delavcu neposredno. Prva številka je izšla v velikosti in obsegu našega lista dne 7. januarja. Morda bi bilo prav, če bi v listu imelo tudi delavstvo tehnično izkustveni oddelek, kamor bi lahko napisal ta ali oni marsikaj, kar bi bilo delavcu in podjetju v skuono korist. Mnogo izsledkov je, za katere bi bilo dobro, da bi se jih upoštevalo ])a tudi poudarilo, čigava je zasluga zanje. Za pravi napredek ne more biti veselja in ne iskanja za njim, če sicer delavčev izsledek nadrejeni prilasti sebi in se potem napram ])odjetju s pavo-vim perjem okrašen šopiri. Taka rubrika bi dala možnost neposrednih stikov z vodstvom tudi v obratnem smislu, t. j. s strani delavstva. — Za izdajatelja lista je odgovoren g. Avg. Kuhar.
Pogajanja za novo kolektivno i)og(Klb() med Kil) in delavstvom so se pričela. Kil) je sestavila kot podlago za poga-
i'anja čisto nov osnutek, i se v marsičem bistveno razlikuje od dosedanje pogodbe. Prvi glasovi iz vrst delavstva so napram tinnu osnutku zelo neprijazni. Trdijo,
gospodarja« in prav te dni smo brali o umoru pismonoše tam pri Št. llju, katerega je neznatno človeče ubilo, da se je polastilo nekaj tisočakov. In tako bi lahko nadaljevali brez konca. Hvala Bogu da v jeseniškem okolišu ni slišati o takih grozodejstvih. Namen našega članka pa ni, da bi razmotrivali vzroke takšnih, obžalovanja vrednih dejanj. Omeniti hočemo le, da ima denar še druge nevarnosti na sebi.
Dokazano je namreč, da je papirnati bankovec najnevarnejši bacilonosec. Pomislimo samo, v kolikih rokah je denar bil, preden je postal naša last. Morda ga je okašljal jetičnik, prinesla v lekarno mati naravnost od bolniške posteljice na davici obolelega otroka itd. Zdravniki trdijo, da se navadna influenca najbolj širi z bacili potom denarja. Otrok pride v prodajalno, za dinar čokolade si želi. Iz dvodinarskega komada dobi še enega nazaj, ta pa je okužen in drugi dan
fantku čokolada niti ne bi dišala več, kajti nevidni bacil na denarju ga je položil na bolniško posteljo.
Kakor povsod, so tudi tu bogataši kolikor toliko izvzeti. Stopijo v banko in tam jim izročijo šop čisto novih bankovcev. Te pa je treba menjati in prav lahko tudi bogatin deli bacile, ko plačuje taksi ali podari natakarju napitnino.
Se bolj nevaren je denar v slučaju epidemije. \ zemimo, da je na Jesenicah izstopil iz vlaka potnik, ki se je pripeljal iz Indije, naravnost iz gnezdišča tropične kuge. Z okuženim denarjem si je kupil jestvin, za njim pride žena delavca. dobi drobiž in med tem tudi bacilonosni denar. Kmalu zbole za njo otroci in še drugi stanovalci delavske stanovanjske hiše. Pa še recimo, da denar ni nevaren, nevaren za dušo in telo.
Pa, kdo naj na take stvari misli...
Ali je to potrebno?
\ zemimo katerikoli dnevni časopis v roke, skoraj gotovo je, da se ne bomo mogli izogniti naslovom kot n. pr.: »Položaj v Evropi, oziroma evropski položaj je bolj resen kot kdaj koli prej«, ali »Evropa se hitrih korakov bliža novi vojni« i. t. d. Potem imamo tu več ali manj fantastične spise, v katerih se na široko razpravlja, kakšna bo bodoča vojna, n. pr.: Ko zopet pride do vojne, ali, armada bodočega spopada, ali, kako bo s plinsko vojno i. t. d.
Mar je tako nujno potrebno, da se takšne notice dnevno objavljajo ter servirajo bralcem kot senzacija? Ali nihče ne pomisli na one stotiso-čere matere, žene, sestre, ki so izgubile svoje najdražje v zadnji vojni? Mar se ne zavedajo
duševnih muk, ki jih s takim pisanjem vedno znova povzročajo tem najnesrečnejsim na svetu?
\ zemimo slučaj matere, katere mož je padel v svetovni vojni. Njen sin, takrat še v zibeli, je dorasel v postavnega fanta. Mar mora ta mati vsak dan biti opominjana, da ji bodo sina ravno tako odtrgali od nje, kakor so pred dvajsetimi leti moža?
Prav nič drugače ni zanjo ob branju takih vesti kot za onega siromaka, kateremu so še živemu pomerili mrtvaško rakev. In celo onemu, ki nima tragičnih spominov na pretekla vojna leta. mora sčasoma presedati takš.no pisanje.
Zato pa naj bo temu že enkrat konec. Vojna, če je tako odločeno, bo tudi brez tega prišla.
Razpadajoče svetišče obnovimo!
(K prazniku sv. Družine)
Лко pogledamo po naši domovini, vidimo, da so v marsikateri družini pozabili na Boga in na pokorščino, ki je temelj sreče in blagostanja naših družin, koliiko naše mla<line je zaradi nepokorščine do staršev propadlo telesno in duševno. Zakaj se mladi fantje odtujujejo svojim staršem, družini, domu in cerkvi? Zakaj pre-mnogokrat nastane sredi tihe noči v mirni slovenski vasi strašno vpitje, kletev, pretc]) in po-kolj? Zakaj domači sin kot mladi gospodar grdo ravna s svojimi roditelji kot prevžitkarji? Slaba družba pokvari naše fante, in če pogledamo bolj globoko, jiam je lahko spoznati, da slaba, ;)o-kvarjena družba prihaja iz ])okvarjene družine.
Naši domovi pogosto niso več, kar so bili — domače svetišče. Naš dom ni več torišče družine, ker manjka skupnosti, sloge in edinosti. Pogreša se občestvo ljubezni, družinski člani si med seboj niso iskreno vdani, se ne ljubijo resnično, ani])ak so si dobri drug drugemu več ali manj iz pre-račuiijenosti, zaradi lažjega obstanka. Pogreša se občestvo imetja, dela, kulture.
lega in še mnogo drugega ni ])o naših domovih ali vsaj premalo. Sodobne razmere so nas ])revzele. nezadovoljni smo s tem, kar je v resnici dobro. Moderni napredek, ki je dober sam na sebi, se nam je izmaličil. Postal nam je naš laži-bog. Računali smo s časom, samo z zunanjostjo, pozabili smo na duševne like... in zato je razdrta povezanost doma z družinskimi člani, ker živimo mehanično, odtujeno od pravih virov življenja.
I ak tok življenja moramo zajeziti. Družine na božjih temeljih jjrenoviti. Pojdimo v tihi Na-zare-t, po zgledu sv. Družine preurediti naše družinsko življenje!
Naša doba je prevzeta materialističnega duha in ta duh se je že pritihotapil v naše družine. Iz preračunjenosti teže doraščajoči člani družine za hitrim zaslužkom, za samostojnostjo, vse brez nadzorstva staršev. Nič sveta, nič ukazov ne trpe od nikogar, o vsem hoče ne samo fant, tudi dekle sama odločali, kar pa navadno ni dobro in se ])ri tem često zmoti. Mlad človek se hitro zmoti, dober nasvet je pa velik prijatelj. Zato ne delaj nikdar čisto po svoji trmi. ampak dober svetovalec ti bodi oče in mati, dodjer pri -jatelj dober duhovnik, nadvse ])a božji Učen i k in njegova sveta Mati.
Današnji čas temu ni naklonjen. Novodobni duh bi rad vero izrinil iz družine — in koliko j ill je, ki danes tako stremljenje ])odpirajo, ki hočejo preglodati temelje, osnovne celice družine same! »Kako ste neumni«, besedičijo boga-pozabneži nasproti poštenim krščanskim roditeljem s številno družino, »saj ne razumele življenja in ga ne znate uživati!« Namesto da bi mislili na čast. da smejo sodelovati pri stvarjenju novega bilja, ])a preprečujejo božje namene. Kolika odgovornost pred Bogom in človeško družbo! Uničuje se družina, razdira se družba. — Nič ne ])omislijo, kam stopajo, ko ustanavljajo novo družino. Kakor se danes vse življenje z blazno hitrieo vrti, tako se tudi ob tako važnem mej-
3
niku ne ustavi — potem pa seveda takoj raz-poroka, zopet nova nekrščaaiska poroka, svetost vezi pogažena itd. — brez misli prej, brez misli potem — ker niso sklenili zakona na temelju vere, ampak same formalnosti.
Ram zaide družinsko življenje brez vere, pa imamo najbolj drastičen dokaz v Rusiji. Znano je, da je boljševizem zaradi svojega materialističnega svetovnega naziranja z vsega početka drugače pojmoval zakon in družino, kakor pa krščanstvo. Večkrat se navaja stavek, izgovorjeni na komunističnem kongresu 1. 1924: »Toliko časa ne bo mogoča nobena komunistična revolucija, dokler bo obstojala družina in družinski čut... Družina je meščanska iznajdba; iznašla jo je Cerkev... Družino je treba uničiti.« Iz takšnega duha je izšla, kakor je samo po sebi umevno, tudi zakontxlaja, ki je skozi in skozi nasprotna krščanskemu pojmovanju zakona. Že 51. decembra 1917 je postava o zakonu, družini in skrbstvu odvzela vsako vrednost cerkvene poroke za državno in javno področje. Nikoli ni bilo dovolj zasmehovanja, pozneje pa tudi prisilnih sredstev in kazni za liste, ki bi se hoteli cerkveno ])oro-čiti. Ostala je le še civilna jjoroka in še celo tej so sovjeti vzeli sleherni globlji pomen, niti je niso združili s kako svečanostjo, da bi tem bolj podčrtali, kako malo pomendjiia. zgolj formalna je za nje zakonska vez. Tudi ločitev zakona je gola formalnost. Razporoka celo mnogo lažja kot zakon. V »Pravdi« z dne T. junija 1. 1935. pišeta humorista llf in Petrov: >Pri nas poročiti se je lahka stvar, še mnogo bolj enostavna je pa razporoka. Da govorimo po pravici, mnogo lažja je razporoka. kakor pa izpolniti ;)ri-javnico, dobiti dober nasvet ali kupiti na deželi ])etrolej.« Lažja tudi zaradi tega, ker je za sklenitev zakona treba dveh oseb, za ločitev pa zadostuje ena.
bi |)ogledali na stališče klijočega življenja, bi se nam pa boljševiško pojmovanje zakona pokazalo v najstrašnejši luči: v enem samem letu je en sam zdravnik v Moskvi uničil 12.000 človeških življenj (izjava govornice dr. Edith Sum-juershill na proti boljševiškem kongresu v Londonu decembra 1925). Ros, prav posebna bolj-ševiška pridobitev!
In otroci? Podpisani se odpovem svojim staršem« — je posebna rubrika, ki .so jo sovjetski listi uvedli od 1. 1950. dalje, in kamor se vsak komsomolec in komsomolka vpiše, ako hoče priti naprej, lioljševizem je vzel otroku dom in starše! — Starše naj nadomesti država! Mladina je organizirana v »Konisoinolu« (komunističeski so-juz niolodjiji), kar bi j)omenilo slovensko: Komunistična zveza mladine. Cowpa Zinovjeva pravi: Ljubezen do staršev je redno škodljiva.« Lunačarski, ruski minister j)rosvete, pa celo: Proč z ljubeznijo do bližnjega. Mi potrebujemo sovraštva.« (sic!)
In posledice? Med ndadino je razvito zločin-stvo. celo med 8 do 12 letnimi! Njihova najboljša
vzgojevališča so taka-le: otroci so vso zimo brez čevljev, na vsaki ;x)stelji po 3, v nepopisni umazaniji, večinoma bolni, brez otroškega veselja in rdečice. Komunist Harkov opisuje tako zavetišče: »Temne, umazane sobe, v eni 48 gojencev po blazinah brez zglavja; na 41 otrok: 6 skled, 14 žlic, vsi so bosi, pohiagi... Pole^ tega nemoralna okolica, družba zločincev itd.« To je komunistična vzgoja; to so komunistična nebesa. Bistvena zahteva vse komunistične vzgoje pa je; boj proti avtoriteti, boj proti veri.
Boljševizem je čez Rusijo vrgel strašno senco, pred katero se mora zgroziti vsa/k kulturen človek. — Zadnje čase, se zdi, so se celo sovjetski mogotci sami začeli bati žetve, ki so jo sejali. Razpad družine, silna nemoralnost, ki jo dejansko ninogoženstvo in mnogomoštvo povzroča v družbi, milijoni zapuščenih otrok, ki doraščajo na cesti in v zločinu, moralno in telesno opešana mla<lina, ki se predčasno spolno izživlja in podlega najnižjim nagonom ter postaja nezmožna večjega idealizma — vse to navdaja rdeče diktatorje vendarle s skrbjo, ker uvidevajo, da se bo po tej poti v doglednem času njihov režim notranje zrušil sam v sebi. Zato poskušajo sedaj nekoliko popravljati »čisti marksizem« in mu dolivati vode tudi v pogledu družinskega življenja. Znak za umik je dal sam Stalin. Posebne zakonske določbe bodo razporoko ovirale. V javnost je vrglo časopisje čisto novo parolo: Družine z moralno in telesno zdravimi otroci — to je boljševiški ideal! Le od kod so vzeli to modrost! Pod silo razmer so res marsikaj izpreme-nili, toda po dosedanjih skušnjah z boljševiki ne smemo biti optimisti in ne kratkovidni: besede o taktiki, ki se menja, in o cilju, ki ostane, so jasne.
-Nam se pa ni treba spreminjati. Vemo, kje je naš vzor: iz močvirja boljševiškega pojmovanja družine — iz teme novodobnega duha brezbrižnosti in materializma — se naš pogled dviga k soncu, ki nam sveti iz nazareške hišice. Na trdne temelje, ki nas jih uči vera in Cerkev glede družinskega življenja, hočemo postaviti svoje družine, svoje svetišče. Naj si drugi umi-šljajo, kar hočejo, kaj bi bilo bolje, za nas je merodajna postava Cospodova. Brez oklevanja se bomo pridružili jozvetu, ki je tako lepo poučil zbrane Izraelce v Sihemu: »Bojte se Gospoda in mu služite s popolnim in zvestim srcem. Лко se vam hudo zdi služiti Gospodu, si danes po svoji volji izberite, komu hočete služiti: ali bogovom, katerim so vaši očetje v Mezopotamiji služili, ali ])a bogovom Amorejcev, v katerih deželi prebivate. Jnz in moja hiša bomo služili Gospodu« (Joz. 24, 15).
Gospixl bo v naših domovih in naših družinah, ki jih val časa skuša razbiti, in jih bo posvetil v svetišča tihe sreče in IjiiJiezni: K temeljem božjim se vrnimo, da v vsej polnosti in v vsem bogastvu družino, razpadajoče svetišče obnovimo.
Naša cerkvena glasba, pereče vprašanje
\ knlluriiciii (logujuiiju naše dohc, ki skuSa v vsakem ozirii dvignili nivo posanir/nili kiil-liirnili panog, zavzema l)rezdvomn() eno glavnih mest iimelnosl. K vrsti umetnosti, ki daje v zvezi z drugimi vrstami le-lej življenjsko silo, moramo na prvem mestu navesti glasbeno umetnost.
ker je naš list namenjen predvsem delu z.i ocenjevanje in izboljševanje v.sega, kar spada pod okrilje kulture, ne smemo j)rezreli stvari, ki v vsej svoji zagrešeni in nezdravi pojavi kvari splošen krepki razvoj našega kraja. Ker nam je pri srcu vsak kulturni pcnlvig na Jesenicah,
nam je tem bolj žal. da se zadnji čas glasbeno življenje, ki se je dolga desetletja sem nahajalo na zavidni višini, ruši, in to ])red vsem ccrkveno glasbeno življenje.
Nočemo biti neobjektivni in s tem delati krivico temu ali drugemu, ampak hočemo na tem mestu samo jiovedati, kaj je napačno, kaj bi bilo koristno, česa želimo in kaj zahtevamo.
Zgradili smo v preteklih letih jjrostorno in lepo cerkev in nedavno doživeli srečo, da nam jo mojster vanjo postavil orgle, ki živo govore, da so j)ostavljene na podlagi nesebično darova-
(la bi po njej delavstvo trpelo ogromno škodo, če bi bila sprejeta tako, kakor je zasnovana. Mislimo, da bi bilo krivično, če bi delavstvo pri sedanji konjunkturi in prosperiteti podjetja bilo kakorkoli prikrajšano. Če so plače res nesorazmerno urejene, naj se jih pravično uredi, a celotni mezdni znesek naj ostane nedotaknjen. Svoja zastopstva k pogajanjem s KID so priglasili: krščansko socialistična JSZ, marksistična SMRJ, nacionalna NSZ in stanovska ZZD. Poleg teh je bil na pogajanja povabljen in se jih udeležuje tudi ban-ski svetnik g. Arnež Peter. Upamo, da bo delavstvo trenutna pogajanja v obrambo lastnih interesov vodilo s tenkim čutom za obstoječi položaj in tako delavstvo obvarovalo ncpovoljne, neustrezajoče kolektivne pogodbe.
Za strokovno gibanje je gotovo zanimiva vest, da je 7. t. m. zborovanje 70 duhovnikov, duševnih vodij fantovskih odsekov, soglasno ugotovilo, da JSZ ne mara njiiiovega sodelovanja in se obenem soglasno sklenilo, da bodo po preteku gotovega termina — če se v tem času ta zadeva ne spremeni — vsi podprli Zvezo združenih delavcev, ki jih k sodelovanju vabi.
S Koroške Bele
Sprejemanje novih zakonov je pri nas kar nekam zastalo, koso sprejeli na Jesenicah novi zakon o minimalnih mezdah, so to takoj napravili tudi pri nas. Zakon o osebni svobmii. ki je bil na Jesenicah tudi predložen, pri nas še ni prišel v obravnavo. Vzrok bo najhrže v tem, ker bi radi naši občinski očetje spravili v občinske uradne prostore tudi kuhinjo in stanovanje občinskega delovodje, kamor odslej ne 1)0 po uradnih urah nikomur dovoljen vstop. I/gleda, da bo nadzorstvo nad izvajanjem tega predloga prevzel naš pravni referent na občini, ki ne razloči od —.
Revizijsko poročilo, ki je bih) prel>rano na zad-nji seji, je na živce nekaterih tako slabo vplivalo, da že ves mesec tulitajo, kako bi ga mogel dohiti v roke kdo, ki ni član sedanje občinske uprave. Kakor izgleda. so morali vsi, ki so slišali o njem kakšno besedico, položiti prisego. da bodo o njem molčali do groba. So pa notri zanimive stvari, ki so i)ovzročile, da je eden izmed odbornikov л-рга-šul gospcKla župana po nrebriinom poročilu takole: Ali namerava gospod župan izterjati to
4
takso (govor je o gradbenih taksah) tudi od g. Perkota Venceslava, hišnega posestnika na Javorniku št. lOG, kljub temu, da je nekdo v nekem volilnem letaku napisal, da je banski strokovnjak pohvalil od Perkota napravljeno ograjo kot zgledno narejeno? Ali je to v resnici izjavil in pred kom, ko vendar ni bilo dovoljenje zanjo nikdar izdano ne od njega ne od občine? — Odgovora ni bilo in ga najbrže tudi ne bo. Prav tako tudi ni bilo odgovora na četrto vprašanje: Ali bo popravil krivico g. Smole-ju, po domače Erjavčkii, ki je moral za malenkosten ogled pod prejšnjo občinsko upravo plačati 200 Din zato, ker je bil v tožbi z nekim socialistom, sicer bi se mu ta taksa znižala? — Tudi to vprašanje je ostalo glas vpijočega v puščavi. Pač pa se je vršila daljša debata o tem, kako je mogel eden izmed naših odbornikov, ki je ta vprašanja prebral, dobiti v roke prepis re-viz. poročila. Sklenjeno je bilo, da naj se o tem izvrši preiskava. Na zadnji občinski seji pa se je sam g. župan opravičil. ker ni v tej zadevi napravil še nobenega koraka. Stvar bo treba pospešiti. Baje je bilo tudi sklenjeno, da bodo napravili križ nad revizijskim poročilom. Morda zato, ker se nekemu članu večine zdi pri-stransko«. kaj bo napravila banska uprava?
Na zadnji obč. seji so bili na dnevnem redu gg.: župnik, šolski upravitelj in kaplan. Skupini obtožencev so končno primaknili še g. občinskega delovodjo, (iorje jim, grešnikom! (lospod župnik je zagrešil grozen (lelikt, ko je zahteval zadoščenje otl g. dr. .štempiharja za navedbe v njegovem pismu olxi-ni Koroški Beli. Po njihovem načelu: Mi lahko napadamo, braniti se ne sme nihče — so izrekli najostrejšo sodbo nad ohini. ki je izdal vsebino tega pisma g. župniku, ki je od g. dr. Štempiharja zahteval zadoščenje. Vsem pametnim navzočim pa se še vedno zdi, da je tista bomba /letela mimo cilja, (i. šol. upravitelja so napadali, ker se je predrz-nil odkrito izjaviti svoje mnenje, da so nič kaj rfne navdušuje za roditeljske sestanke, kakor so se dosedaj vršili. Da se v bodoče ne bodo nič drugače, nam jamči izjava enega iznitxl občinskih odbornikov. (I. kaplana so napadali zaradi prošnje za izplačilo katehetskih ur, v kateri je mive<lel previsoko število ur na |K>dlagi napačnih informacij, a jo takoj, ko je dobil prave informacije, preklical in
nega denarja. Ne moremo reči, <la so pri nas ljudje nezavedni, tudi ne, da nimajo smisla za umetnost. Zato se nam zdi potrebno, da izpre-govorimo v imenu vseh tistih, ki jim je do tega, da se povrne cerkvena glasba v pravi tir in dobi s tem na eni strani pravo vrednost, na drugi strani pa, da se obnovi veljava, ki jo je jeseniški cerkveni kor užival pri nas in drugod.
Naša sodba je, kadar poslušamo petje in or-glanje v naši cerkvi, da je vodstvo cerkvenega petja na Jesenicah v neveščih rokah. Za tak posel je treba človeka, ki je poleg naravne glasbene darovitosti in splošne glasbene izobrazbe kar najtemeljiteje podkovan in vpeljan v cerkveno glasbo.
Kakor se je posvetna glasba preko klasicizma, romantizma, novega romantiznia in impresionizma razvila v najmodernejše smeri, tako tudi cerkvena glasba preko korala, madrigaliz-ma in cecilijanstva išče uovih potov, v katerih ima najširše polje za udejstvovanje. In če smo na jeseniških odrih slišali več stvari nove dobe vsaj v operetah, bi smeli opravičeno pričakovati, da slišimo — če hočemo biti napredni v vsem — vsaj nekaj malega od sodobne cerkvene glasbene literature, ki pri nas Slovencih ni majhna.
Godi se pa baš obratno. Kratko: Siromašen zbor, v kolikor še životari, je brez smiselnih vaj postal senca onega nekdanjega zbora, ki je v radovljiškem okraju prednjačil pred drugimi zbori. Orgle, ki vpijejo po človeku, da bi iz njih
mojstrske izdelave znal privabiti vse оие čudovite glasove, ki so vanje položeni, ob šolskem načinu sviranja zgubljajo vso veljavo in lepoto.
Petje, zlasti cerkveno, potrebuje skrbnosti, nege in solidne priprave, česar pri nas ni opaziti. V tem petju ne opazimo nikake izdelanosti, ni sledu o prednašamju. brez dinamike. Glasovi so nesorazmerni; poleg ostarelega glasu slišiš šolski glas, distonacijo in skrajuo neenotnost v izvajanju. Zbor, ki bi v teh razmerah moral šteti 60 članov, je tako razcepljen, da ga komaj še moremo zbor imenovati.
Jeseniški cerkveni pevski zbor je treba dvigniti zopet na staro višino, treba ga je še izboljšati. Mi prav dobro vemo, da je s pevci povsod križ, da je zlasti v sedanjih časih treba pevo-vodju srečne organizacijske roke in mnogo potrpljenja z neštetimi kapricami. \ emo, da ne gre porast in propadanje zborov samo na račun pe-vovodij, ampak da je treba tu skupnega vzajemnega dela vseh činiteljev, toda naše skromno mnenje je tudi. da bi mogel biti na Jesenicah kos svoji nalogi le pevovodja konservatorist ali pa vsaj izredno zmožen absolvent cecilijanske org-larske šole. \ kraju, kjer se goji toliko glasbe kot pri nas, je to nujen postulat. Vsaka drugačna ureditev, kakor je to sedaj; je celokupnemu glasbenemu življenju na Jesenicah v veliko škodo.
Skušali smo biti v tem članku objektivni in pravični, kar mogoče brez osebne note, pisanem le z edino željo, da bi se le-to pereče vprašanje čim preje prav rešilo.
Jeseniški delavec sicozi Nemčijo
(Konec)
Vpogled na efekt ekskurzije.
Delavske dobrine:
a)	Higienske naprave po tovarnah: \sak obrat ima lastno kopalnico in prhe. lastno obednico. ki je sama čistota. Radio razveseljuje odmore. Delavnice brez nepotrebnih navlak. Sesalci j)rahu. Zračna kurjava.
b)	Okoliš tovarn je urejen z nasadi, da se delavec počuti v tovarni domače.
c)	Delavstvo dobiva kavo.
č) Delavska stanovanja. \ sa nova stanovanja so trisobna v lepih kolonijskih hišicah z lastnimi vhodi, lastnimi kopalnicami in zelenjadnim vrti čem pred svojim stanovanjem. Asfaltirane ceste vežejo kolonijo s tovarno. Delavski dom je res prijazno ognjišče družine. Še celo starejša stanovanja so zelo udobna in obstojajo iz dveh sob. Dve stranki imata po eno kopalnico. Nemčija skrbi za svoje delavstvo. Podjetnik ve. da zadovoljen delavec doprinaša k uspehu tovarne. Vsaka kolonija ima še veliko kopalnico in igralnico.
d)	Veliki športni prostori za nogoniet, lahko atletiko in tenis. Tu se vzgaja nemška ndadina. Na teh prostorih se goji moč in disciplina nemške nda<line.
e)	Zabavišča, igrišča, kino. Urejeno vse lepo, da ne manjka delovin inu ljudstvu nobene stvari.
f)	Konzumi tovarne skrbe za vsa živila in obleko.
g)	Preskrba brezposelnih. Nadurno delo ке sme vršiti le, če ni v okolici brezposelnih. Brezposelni dobivajo pwlpore.
h)	Preskrba invalidov in starih delavcev. Nudi se jim prilika do življenja z izdelovanjem del. ki so jim primerna.
Delovne razmere:
a) Red v tovarni. Discipliim. ki ji mora biti pokoren delavec in podjetnik. Politični vodja je faktor in urejuje pravično. Delavec je na svo-
jem mestu, dokler ni izvršena njegova naloga. Točno so predpisani odmori. Nik.ttr nepotrt-b-nega prerekanja. Delovodje vodijo delo v prijaznem tonu, vendar pa zelo odločno.
b)	Možnost zaslužka. Urne mezde od 0.75 do 1.80 RM. Vse delo v akordu od kosa v delavnicah. drugo od produkcije. Delavci so specializiran i vsak za svoje delo. Praksa je dolgoletna in meri k čim večji produkciji, od katere pa ima korist poleg podjetnika tudi delavec, ker mu je iz dolgoletne prakse omogočen čim večji efekt dela.
c)	Med delodajalcem in delavcem sporazum.
č) Olajšanje delovne izčrpanosti potom modernizacije. V valjavnicah n. pr. nobenega trp-Ijenja.
d)	14iučiiev. Vzorno urejene delavske vajenske šole. \ ajenci prejemajo plačo, ki je v breme režije. \ ajenska doba se deli: prvi <lve leti teoretični pouk. dve leti praktični pouk v vajenski delavnici, 2 leti pa praksa v obratni delavnici, šele nato specializacija za stroko, v kateri bo njegovo delo. \sak vajenec mora letno polagati izpiti* vse do položitve mojstrskega izpita. V šoli mora predelali vse panoge, ne samo ene. Tako mora predelati ključavničarsko, mehanično, električno stroko itd. I a način izobrazbe vajencev omogoča plodno delo pri strojih ali poslu, v katerem je zaposlen. Na ta način se preprečujejo motnje in zastajanja. V preizkuševalnicali, ki jih imajo tovarne, ]>olagajo vajenci izpite. Pametna je izbira službe. Kdor iie more n. pr. napredovati v svoji delavnici, si more poi.fkali službo v kaki drugi tovarni. Izstop se mu pa dovoli le. če se dotični delavec izkaže, da bo dobil v novi službi boljše mesto kakor ga je imel doslej.
e)	Dopusti. Vsak vajenec ima prvo leto 8 dni dopusta, nato se mu ta dopust letno znižuje do pomočniški- dobe. Kot pomočnik dobi po prvem letu zaposlitve > dni dopusta, ki se stopnjuje vsakih pet let za ? dni do skupno K) ozir. 18 dni.
Tehnična pridobitev v moji stroki. Dasi nam niso pokazali specialnih delavnic, sem veoiclar videl ogromni napredek nemške industrije. Kolikor mogoče so stroji specializirani za posamezne vrste dela in tudi avtomatizirani. Dovolil bi si predložiti nekaj izboljšanj v moji stroki;
1.	Stružnica za transmisijske osovine. Pri nas je potrebno predobstruženje, nato končiio struženje, nazadnje poliranje. V Nemčiji pa sem videl stružnico, ki potom glave z vloženimi noži, nastavki in vodilnimi koluti vse gornje delo naenkrat opravlja. Ta stružnica izgotavlja 1 meter dolžine v 50 minutah.
2.	Rezkalni stroj za zagozdne utore (Keikiu-ten). Za to bi mi priredili pri nas na obstoječem rezkalnem stroju posebno pripravo, ki bi avtomatično rezala utore ter bi ta stroj lahko posluževal delavec poleg drugega stroja ter tako prihranil vrtanje na vrtalnem stroju, kakor delamo utore sedaj. Načrt za to bi lahko predložil.
3.	Izrezkanje kaliber na valjih težke proge žične valjarne. Do sedaj jih izsekavamo. Naporno sekanje enega valja 5 delovne dni. Izdela se
lahko na našem rezkalnem stroju posebna priprava, ki bi prihranila izsekavanje in tudi skrajšala čas. Načrt morem predložiti.
4.	Izrezkanje in izpoliranje valjčnih ležajev na rezkalnem stroju. Izvedla bi se glava z noži, ki bi opravila struženje in prihranila piljenje. (Morem napraviti tudi načrt.)
5.	Tekalna kolesa žerjavov z obrabljenimi robovi. Prihranek novih koles. Izranžiranim kolesom se navarijo novi robovi, ki se potem jjre-stružijo. Seveda mora biti varenje točno po za to predpisani tabeli, kakor z za to določenimi elektrodi in jakostjo toka. Poleg prihranka na materialu (vlivanje, železo) bi prihranek znašal: varenje 9 delovnih ur in struženje 8 ur proti dosedanjemu postopku: predstruženje, odstruže-nje nalivkov, vrtanje itd. doslej od 56 do 64 ur.
6.	Ureditev delavnice sem omenil že pri tovarni v Dortmundu.
H koncu se moram zahvaliti za potovanje podpisanega na ekskurzijo, na kateri sem videl moderni ustroj velike nemške industrije ter beležim
SREČNO.
Sreča — cesto blizu je
Znana je zgodbica o mladeniču, ki je iskal srečo, šel je k modrijanu ter ga zaprosil, naj mu pove, kje bi našel srečo. Modrijan mu odgovori: »Pojdi in poišči srečaiega in za<lovoljinega človeka in ga poprosi za srajco, pa boš našel srečo.«
Mladenič se napoti po svetu. Med kralji in ■cesarji, med bogatini in reveži je iskal srečnega ■človeka, pa ga ni našel. Slednjič zaide v gozd. pa mu zadoni nasproti veselo prepevanje. Sledil je glasu, prišel do drvarja, ki je sekal drva. »Vi ste gotovo srečni?« ga vpraša mladenič. »Sre-■čeu pa, erečeji«, mu odvrne drvar. »Zdrav sem, hvala Bogu, dela imam za potrebo, več pa ne rabim.« »Ali bi mi dali svojo srajco?« ga poprosi mladenič. »Prav rad bi vam ustregel, a žal, nimam srajce«, odvrne smejoč se drvar in veselo nadaljuje svoje delo.
Mladeniču so se odprle oči. Razumel je, da sreča ni odvisna od bogastva, temveč od notranje zadovoJjnosti.
Tudi <lanes ljudje streme po sreči in zadovoljstvu. le s to razliko, da je ne iščejo v sebi, temveč drugod. Ker pa do prave sreče ne morejo priti, postanejo nezadovoljni in vidijo {Dovsod ovire, ki hi Jih dovixHe do nje.
Neza<K>voljnež pa kmalu okuži vso svojo okolico, da poslane nezadovoljna in nesrečna. Takim ljudem ni nič prav. Povsod vidijo le krivice, nasilja, ne|)OŠtenast; nobena vlada jim ni všeč, občinski odbor no dela prav. (lerkev je odpovedala, ker noče ])reprečiti vojne itd. itd.
Prav dobro vemo, da vlada danes na svetu krivičen družabni red. da ])i to in ono moralo biti drugače. Na tem svetu pač nikoli ne bomo dosegli, da bi bili vsi ljudje zadovoljni, pa naj bi bile še tako dobre vlade na jjovršju in naj bi nam tiuli vse tako teklo, kakor bi sami hoteli.
Jj.i"<lji', ki vidijo pravo srečo le v uživanju zemeljskili dobrin, ne bodo nikoli srečni, ker ne bodo s tem zadovoljni, kar imajo, temveč bodo hrepeneli po še večjem bogastvu.
Glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin je na božičnem zborovanju Slomškove družbe dejal med drugim: »Dokler ima delavec 800 Din plače
i/ ftoi UsUovhL sklad!
na mesec (kar nikakor ni idealno in se moramo boriti za zboljšanje delavskih plač), redi ženo in otroke, ko pa dobi 2000 Din, že ne more več imeti otrok, ker premalo zasluži, ko pa doseže 5000 Din na mesec, se loči od žene, ker je ne more več vzdrževati.«
In res! Kdo se predvsem danes varuje otrok? Ne tisti, ki jih res težko vzdržuje, temveč tisti, ki ima mastno plačo.
Kdor hoče biti res zadovoljen in srečen, ta naj v prvi vrsti uredi svoje razmerje z Bogom. Najsrečnejši so še oni (akoravno morda žive v bedi in pomanjkanju), ki imajo čisto vest. Ne obračaj mo preveč oči na zemeljske dobrine, ki same nikoli ne morejo človeka popolnoma osrečiti. temveč obrnimo svoje oči k Njemu, ki se je rodil v največji revščini.
Ni rečeno, da naj vse zemeljske dobrine od sebe vržemo, nikakor ne. Saj je Bog zemljo ustvaril in jo dal človeku v uporabo. V sv. pismu stare zaveze beremo, da je bil Abraham bogat človek in vendar Bogu dopadljiv, ker njegovo srce ni viselo na tem bogastvu. Tudi Job je bil bogat. In Bog ga je preizkusil. Job je to preizkušnjo dobro prestal. Ko mu je bilo že vse odvzeto in je sam sedel na gnoju ves gobav, je še rekel: »Bog je dal, Bog je vzel, slava mu in čast!« Marsikdo na njegovem mestu bi rekel: »Bog je dal, hudič je vzel.«
Jezusu je nekoč vprašal mladenič, kaj naj stori, da pride v nebeško kraljestvo. Jezus mu odvrne: »Spolnuj zapovedi!« »Jih že izpolnjujem od svoje mladosti.« Takrat ga Jezus milo jiogleda in mu reče: »Ako hočeš biti popolen, prodaj vse, kar imaš. in ])ojdi za menoj.« Takrat ])a se mladenič žalostno obrne od Jezusa. »In oni je bil bogat«, še pristavi sv. jiismo. Njegovo srce je preveč viselo na zemeljskih dobrinah, da se ni mogel odtrgati od njih.
Boljšega družabnega reda mi ne bomo ustvarili, dokler jirej ne preuredimo našega zasebnega in javnega življenja na božjih temeljih. Krščanska miselnost mora zajeti vse naše zasebno in javno življenje in iz nje bo prišel tudi boljši družabni red, ker Se vedno velja:
»Iščite najprej božje kraljestvo in vse drugo vam bo navrženo.«
Sreča, ta cilj vseh živih bitij, je torej tako blizu, .da je treba samo stegniti roko, pa si jo lahko utrgaš.
predložil novo prošnjo. Zahtevali so nadalje, naj pride k zaslišanju, kar pa ta upornik ni hotel storiti, temveč jim je sporočil, da to sploh ne spada pod njihovo kom-petenco, da pa se bo z veseljem odzval vabilu k preiskavi vsakemu zakonitemu in pristojnemu predstojniku. G. delovodjo so vzeli v roke, ker je nekajkrat sprejel g. kaplana po uradnih urah. Gospodje naj gledajo sedaj samo na to, kaj se zgodi za časa njihovega vladanja, kaj se je zgodilo pred tem, pa njih absolutno nič ne briga. Če pa se gospod delovodja usoja govoriti v kuhinji tudi izven uradnih ur, pa je to še vedno dovoljeno, dokler ne bodo naši občinski očetje sprejeli novega zakona o osebni svobodi, ki bo dovoljeval njihovim pristašem vse, nasprotnikom pa za večne čase zaprl usta. Seveda so tudi pri obravnavanju teh točk letele krogle na gotove osebe, a zopet mimo cilja. G. kaplana Duhovnika n. pr. še nihče ni zaslišal, kako je on prišel do revizijskega poročila.
Iz Mojstrane
Pri našem občinskem odboru je nastala mala sprememba. Pojavilo se je v odboru sovraštvo in zaradi tega je okrajno načelstvo razrešilo odbornika Janeza Illeba-njo. Na njegovo mesto je prišel Tone Kovač kot naslednik z večinske liste. — Pri našem občinskem odboru bi najrajši odločevale ženske, katere imajo mnogo opraviti in govoriti po raznih sklepih. Na odbornike prihajajo, tudi razna anonimna pisma, na katere pa sevetla prejemniki prav nič ne reagirajo in delajo v odboru po svoji razsodnosti v korist občine.
1'udi pri nas smo imeli božičnico za revne šolske otroke. Učiteljstvo je nabralo precej denarja in blaga pri raznih trgovcih in tovarnah. Med drugimi je podaril v ta namen gdč. Milici Rabičevi notranji minister dr. Korošec 10(M) dinarjev. Vendar pa je nastalo zaradi razdeljevanja mnogo govorjenja in kritike, češ, zakaj ta ali oni ni nič prejel, ali zakaj tako malo. Mi se ne vmešavamo v to zadevo, pač pa npamo, da je učiteljstvo po svoji nvideviiosti razdelilo darila res kar najbolj potrebnim. K temn bi le ])ri|)oninili, naj se v l)o-doče poval)i k božičnici samo one otroke, ki ])o-do obdarovani, ne drugih, da se vračajo po-,lem praznih rok, z jokom na ustnicah domov. Otroci ne razumejo, kdo je in kdo ni potreben.
б
Prosveta
>Gobavega viteza* bo uprizoril »Aljaž« na odru Krekovega prosv. društva v nedeljo, dne 17. januarja, ob 20. uri. Igralsko osobje je posrečeno izbrano in delo marljivo študira ter se nadejamo, da bo lepo romantično igro podalo tako, da bo tudi publika zajela iz nje mnogo čistega duhov, doživetja.
Danes bomo tiči!«, igra na Silvestrovo na odru Krekovega doma in sploh silvestrovanje na njem ni bilo primerno naštudirano. Bilo je vse skupaj slabo podano, mnogo preslabo. — Želimo, da bi se igralci vendar že oddahnili od prekomernega dopusta, opustili razne nepotrebne izgovore in resno poprijel! pri dramatiki. Krekovega prosv. društva brez dobrega odra si enostavno ni mogoče misliti. Preveč smo na to navajeni, da smo tudi v tem oziru bili drugim kažipot. — Tudi tisti izgovori na kino ne drže. Mi vemo, da je drami dvorana in oder za vsako naštudirano delo vedno na razpolago. Torej nazaj k delu in k novemu napredku!
V slogi je moč
Hranilnica m posojilnica na Jcscnicah
Zadnjič smo obljubili, da bomo v tej številki pisali o gradbeni akciji zadruge »Družina in dom« za vse one, ki bi pri delavski stavbeni koloniji, o kateri smo zadnjič pisali, ne mogli priti v poštev, ker ali niso tovarniški delavci ali pa ker nimajo prihranjenega še potrebnega zneska, da bi se mogli priključiti graditeljem ome-njejie kolonije.
Navetlli smo geslo tega članka »V slogi je Л10с« za ta sestavek, ker hočemo pokazati pot do lastnega doma vsem onim, ki bi si drugače ne mogli pomagati, kakor po združitvi moči vseh zainteresirancev. Ne, sam si morda nikoli ne boš postavil lastnega doma, postavil pa si ga boš lahko v složni pomoči drugih.
Takole je stvar zamišljena: Združi se po 50 interesentov, ki hočejo imeti svojo lastno hišo v okviru zadruge »Družina in dom«. Teh 50 članov tvori v zadrugi neko pogodbeno podskupino. Po načrtu pride vseh 50 članov do čisto samosvoje hiše najkasneje tekom 15 let, nekateri pa že preje; prvo, drugo, tretje leto in tako dalje, kakor bo določil žreb. Vsaka hiša bi stala 60.000 Din. Prvo leto se zgradita dve hiši, tako tudi drugo, tretje iu četrto, od 5. do 8. leta se zgradijo letno po tri hiše, vsaka po 60.000 Din, 9., 10. in 11. leto po štiri hiše po 60.000 Din in 12., 15.. 14. in 15. leto vsako leto po 5 hiš, oziroma zadnje leto le še tri.
Tako je tekom 15 let dograjenih 50 hiš in vsak član skupine postane lastnik ene 60.000 Diu vredne hiše. Lahko seveda bi se v istem sistemu združilo le 25 članov za zidavo 25 hiš.
I o je ogrodje načrta. — Da se pa ta načrt more izvesti, je treba najti denarnih sredstev. Ta bi se krila iz prispevkov člaiiov-reflektantov in iz delnih dohodkov hiš, dograjenih po Teni načrtu.
\ sak član bi moral prispevati mesečno po
U ra r
200 Din ali letno 2400 Din, ali vseh 15 let 36.000 Din. Ostalo krijejo dohodki dovršenih stavb. — \ sak član, ki ga žreb določi za lastnika ene hiše^ postane takoj dejanski gospodar v tej hiši in jo oskrbuje ter se vanjo vseli. Plačuje pa zadrugi na račun graditeljske skupnosti za svoje stanovanje mesečno po 100 Din. Drugo stanovanje — vse hiše so dvostanovanjske — oddaja zadruga v najem do izpolnjenih 15 let in je dohodek od tega drugega stanovanja preračunan na mesečnih 300 Din. Seveda bo izžrebani tudi to drugo stanovanje proti gorenji odškodnini lahko užival sam ali pa ga oddal komurkoli v uživanje.
To so gospodarsko suho preračunani viri. Tu niso upoštevane nobene podpore in drugi dohodki, ki bi to akcijo morda še olajšali. ^ odstvo zadruge misli, da je to v danih razmerah reelen načrt, ki bi članom že prvo leto z dvema novo dograjenima hišama in potem vsako leto s toliko ali več, kalcor je zgoraj navedeno, izpričeval, da ni zgrajen v oblake in tudi ne zidan na prevaro.
Za 56.000 Din lastnega denarja je tako v teku navedene dobe vsakomur — nekaterim preje, drugim kasneje — zagotovljen lasten dom, za gradnjo katerega mu zadruga Družina in dom« izplača 60.000 Din.
Mislimo, da je ta načrt zares jjosrečen in da je tako skoro vsakomur dostopen. Z resno voljo bo po skupnem složnem delu do lastne hiše prišel vsak, kdor bo le hotel. Zadruga »Družina in dom« bo v svrho natančnejših pojasnil o tej akciji sklicala še poseben sestanek v veliki dvorani Krekovega doma. Kogarkoli zanima ta gradbena akcija, naj se tega večera v lastno korist gotovo udeleži. Vodstvu akcije ])a želimo, da bi k lepemu načrtu pod geslom >>V slogi je moč« prisTopiToTiniv^F resniri članov ni'z~Tijegov() pomočjo zgradilo svoj dom in si v njem ustanovilo svojo družino.
obrestuje vse vloge dojiaj^išje^^joil^ iiili določene meje. Nove vloge izplač^
Sedej Pavel
3e se ni ce
Prodaja in popravlja ure pod garancijo.
Radi spremembe družinsi<ili razmer se proda dobro ohranjen radio znamke
STANDARD
po izredno nizki ceni. Podrobna pojasnila dobite v upravi lista
illslokrvno nemško
ovčarko
z rodovnikom prodam ali /amenjam /,a drva. Je zelo dobra varuhinja. Po-izvc se na upravi lista „Na mejah".
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
UUDSKI KUHINJI
3ESENICE
KREKOV DOM
Za konzorcij lista >Na niejahc Andrej Križraan, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železnik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec