Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo Maribor, 2017 UM, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UL, Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo Urednik: dr. Franc Bavec Maribor, september 2017 II Naslov: Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo Urednik: red. prof. dr. Franc Bavec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Avtorji: doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), doc. dr. Darja Kocjan Ačko (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta), dr. Aleš Kolmanič (Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije), asist. dr. Igor Šantavec (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta), viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), red. prof. dr. Franc Bavec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede). Strokovna red. prof. dr. Jovan Crnobarac (Univerza v Novem Sadu, Kmetijska recenzija: fakulteta v Novem Sadu, izred. prof. dr. Mario Lešnik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Tehnični viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za urednik: kmetijstvo in biosistemske vede) Oblikovanje viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za ovitka: kmetijstvo in biosistemske vede) Fotografije: viš. pred. mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Izdajateljica: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Pivola 10, 2311 Hoče, Slovenija tel. +386 2 320 90 00, faks +386 2 616 11 58 http://www.fkbv.um.si, fkbv@um.si So-izdajateljici: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija tel. +386 1 320 30 00, faks +386 1 256 57 82 http://www.fkbv.um.si, fkbv@um.si Kmetijski inštitut Slovenije Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija tel. +386 1 280 52 620, faks +386 1 280 52 55 http://www.kis.si., tajnistvo@kis.si Založnik: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija tel. +386 2 250 42 42, faks +386 2 252 32 45 http://press.um.si, zalozba@um.si III Dostopno na: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/271 Izid: September 2017 © Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranjevanjem v elektronski obliki. Predlog izhodišč beljakovinske strategije za Slovenijo je nastal v okviru programa CRP, projekta »Soja, V4-1407« in je financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 636.087.3:633.34(0.034.2) PREDLOG izhodišč proteinske strategije za Slovenijo [Elektronski vir] / urednik Franc Bavec ; [avtorji Silva Grobelnik Mlakar . . et al.]. - Maribor : Univerzitetna založba Univerze, 2017 Način dostopa (URL): http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/271 ISBN 978-961-286-083-7 (pdf) doi: 10.18690/978-961-286-083-7 1. Grobelnik Mlakar, Silva 2. Bavec, Franc COBISS.SI-ID 92935937 ISBN: 978-961-286-083-7 (PDF) 978-961-286-084-4 (tiskan izvod) DOI: https://doi.org/10.18690/978-961-286-083-7 Cena: Brezplačen izvod Odgovorna oseba red. prof. dr. Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru založnika: DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-083-7 ISBN 978-961-286-083-7 © 2017 Univerzitetna založba Univerze v Maribor Dostopno na: http://press.um.s IV Kazalo vsebine Povzetek predloga proteinske strategije…………………………………………………………….. 6 1 Izhodišča………………………………………………………………………………………………………… 7 1.1 Obseg pridelave beljakovinskih krmnih rastlin in ocena porabe soje ter sojinih tropin v Sloveniji………………………………………………………............................... 7 2 Pridelava soje v Podonavski regiji…………………………………………………………………… 14 3 Dodelava in predelava soje………………………………………………………………………………. 16 4 Projekcija pridelave soje v Sloveniji…………………………………………………………………. 17 5 Ekonomičnost pridelave soje…………………………………………………………………………… 21 5.1 Kmetijski in okoljski učinki vključevanja soje v kolobar…………………………........ 23 6 Uporabljeni viri………………………………………………………………………………………………. 28 5 Povzetek predloga proteinske strategije 1. Zaradi velikih potreb po soji ( Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017. 2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2- odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %. 3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki. 4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij. Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva. Ključne besede: strategija, soja, beljakovine, pridelava, Slovenija. 6 1 Izhodišča Z razvojem intenzivne živinoreje so se pojavile potrebe po sojinih krmilih, ki jih podobno kot druge države v Evropski uniji tudi naša pokriva z uvoženimi sojinimi tropinami iz Amerike (Brazilija, ZDA, Argentina), kjer je skoncentrirana glavnina svetovne pridelave soje. O pridelavi in uporabi soje, ki smo jo uvajali v preteklosti nekajkrat, vse premalo vemo, napačno razumevanje in govorice o neustreznosti pa so neutemeljene, saj ima soja številne prednosti v prehrani in ugoden vpliv pri vključevanju drugih poljščin v kolobar. Zaradi plačila za beljakovinske rastline, ki so ga v okviru Skupne kmetijske politike Evropske unije prejemali tudi slovenski pridelovalci soje, se je setev v letu 2016 povzpela iz nekaj deset na 2.400 ha, in škoda bi bilo, da bi sojo zaradi umika finančne podpore kmetje prenehali sejati. Vodja Ciljnega raziskovalnega projekta »Soja« prof. dr. Franc Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru s svojo ekipo raziskovalcev in sodelavci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije ter Inštituta za okolje in prostor Celje, smo pri preizkušanju tujih sort ugotovili, da lahko z ustrezno agrotehniko in sortimentom, v Sloveniji realno dosežemo pridelek soje 3 t ha-1. Naveden pridelek je primerljiv z drugimi evropskimi pridelovalkami, zato izgovor, da soja pri nas ne uspeva ali da je ne znamo pridelati, ni sprejemljiv. Tudi izračuni gospodarnosti pridelave so pokazali, da je soja konkurenčna drugim poljščinam. 1.1 Obseg pridelave beljakovinskih krmnih rastlin in ocena porabe soje ter sojinih tropin v Sloveniji Po statističnih podatkih je bilo leta 2013 v Sloveniji registriranih 72.377 kmetijskih gospodarstev (KMG), ki obdelujejo skupno 477.023 ha, večina kmetij je živinorejsko usmerjenih (57.749 KMG). Poleg travinja in mešanic (DTM, TDM) predstavlja krmno bazo na teh kmetijah predvsem koruza za zrnje in silažo, prava žita, manj pa je v kolobarjih na slovenskih kmetijah zrnatih stročnic. Tako smo, glede na podatke AKTRP, v letu 2014 zrnate stročnice pridelovali zgolj na 559 ha površin, znatno večje površine – 2.170 ha so kmetje namenili zrnatim krmnim stročnicam v letu 2015 in ponovno več – 2.999 ha v letu 2016 (preglednica 1). Za leto 2017 smo junija z AKTRP pridobili podatke o površinah posejanih s krmnimi stročnicami. Podatki iz Zbirne vloge kažejo, da so kmetje v letu 2017 krmnim zrnatim stročnicam namenili skupaj 3.587,7 ha, kar je okoli 600 ha več, kot v letu 2016. Kljub ukinitvi proizvodno vezanih plačil za sojo spomladi 2017, je bilo površin namenjenih soji 527 ha več kot leta 2016. 7 8 Preglednica 1: Obseg pridelave krmnih zrnatih stročnic po podatkih iz Zbirne vloge 2014 – 2017 (vir AKTRP). Krmna zrnata 2014 2015 2016 2017 stročnica (ha) (KMG) (ha) (KMG) (ha) (KMG) (ha) Soja 358,2 148 1.716,0 444 2.391,0 546 2.918,2 Krmni grah (jari + 199,2 217 449,8 380 600,0 496 658,4 ozimni) Krmni bob 1,8 5 3,1 5 7,0 7 5,2 Volčji bob (lupina) 0,1 1 0,7 1 0,6 2 5,9 SKUPAJ (ha) 559,3 2.169,7 2.998,6 3.587,7 V preglednici 2 je prikazan obseg pridelave stročnic, detelj, DTM/TDM, krmnih žit in oljnic v Sloveniji (vir: SURS). Preglednica 2: Obseg pridelave zrnatih stročnic, detelj, DTM/TDM, krmnih žit in oljnic v Sloveniji. Krmne 2013 2014 2015 2016 poljščine (ha) (t) (ha) (t) (ha) (t) (ha) (t) Soja 278 463 404 1.046 1.705 4.689 2.466 7.387 Krmni grah 224 416 221 548 447 1.151 611 1.633 Druge krmne 66 150 74 213 4 8 13 29 stročnice* DTM in TDM 20.034 98.854 19.496 137.969 15.454 112.979 14.137 100.617 Detelja 2.339 10.367 2.128 12.740 4.074 26.185 4.863 32.340 Lucerna 3.382 19.245 3.421 25.935 4.432 32.353 5.635 43.167 Koruza, zrnje 41.857 226.634 38.331 350.583 37.743 338.712 36.388 346.211 Koruza, 30.011 889.991 29.485 1.390.295 28.734 1.398.512 28.690 1.398.014 silaža Ječmen 17.314 69.303 18.482 89.700 20.110 93.174 19.184 91.653 Sončnice 273 506 252 527 230 578 241 600 Oljne buče 3.433 1.588 3.943 2.269 4.939 3.410 5.410 4.117 Oljna 6.131 15.113 5.563 19.883 1.629 3.643 3.156 8.590 ogrščica *krmni bob, mešanice stročnic in žit, čičerika (vir: SURS) V preglednici 3 so zbrani podatki o uvozu in izvozu nekaterih krmnih rastlin in njihovih proizvodov. 9 Med zrnatimi stročnicami je soja, kot visokokakovostna beljakovinska komponenta, brez dvoma ena najpomembnejših. Pridelava soje v Sloveniji se vztrajno povečuje, vendar je, glede na uvoz, stopnja samooskrbe skromna (preglednica 3). Po podatkih SURS (2015) je bilo v okviru tarifne oznake 2304 (oljne pogače in trdni ostanki iz soje...) v Slovenijo uvoženih 382.550 t sojinih tropin, največ, 350.217 t iz Brazilije. Uvozili smo tudi 4.310 t soje (tarifna skupina 12019, soja, cela ali lomljena, druga, razen seme), največ iz Avstrije (1.854 t), Turčije (1.560 t), Hrvaške (555 t) in Madžarske (142 t). Leta 2016 je bilo v okviru tarifne oznake 2304 uvoženo 448.214 t sojinih tropin, največ iz Brazilije (417.479 t), Argentine (14.222 t) in Avstrije (9.260 t). V istem letu smo uvozili tudi 2.858 t soje (tarifna skupina 12019), največ iz Avstrije (1.757 t), Hrvaške (489 t), Madžarske (333 t) in Italije (206 t). Iz podatkov v preglednici 3 je razvidno, da smo v letih 2015 in 2016 prvič zabeležili večji izvoz soje v primerjavi z uvozom. To pomeni, da izvozimo doma pridelano sojo. Glede na pridelek soje v letih 2015 in 2016 (4.689 t in 7.387 t, preglednica 2) smo izvozili 34 % (2015), oziroma 77 % (2016) pridelane soje. Pri upoštevanju, da je izplen sojinih tropin po ekstrakciji olja iz sojinega semena 80 % (Feedipedia), je bilo za količine sojinih tropin, ki jih porabimo v Sloveniji (uvoz – izvoz, povprečno 92.759 t) potrebnih med 75.296 (2013) in 158.978 t (2016) soje (povprečje 115.948 t) (preglednica 3). Preglednica 3: Uvoz in izvoz soje, sojinih pogač (tropin, ST) ter pogač sončnic in oljne ogrščice v Sloveniji, količina soje potrebna za predelavo v tropine. (t) 2013 2014 2015 2016 Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz TS12019 10.898 8.938 5.231 2.070 4.310 5.904 2.858 8.539 uvoz - izvoz 1.960 3.161 -1.594 -5.681 TS2304 208.846 148.609 287.598 204.818 382.550 281.715 448.214 321.032 uvoz – izvoz 60.237 82.780 100.835 127.182 (potrebna (75.296) (103.475) (126.043) (158.978) kol. soje) TS230630 22.510 1.054 26.158 688 24.395 429 22.747 31 TS230641 + 19.697 228 20.326 1.153 25.392 2.091 23.186 1.974 TS230649 TS12019 Soja, cela ali lomljena, druga (razen seme) TS2304 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti, zmleti ali peletizirani (sojine tropine) TS230630 Oljne pogače in ostanki iz sončničnih semen TS230641 Oljne pogače in ostanki iz semen oljne ogrščice z nizko vsebnostjo eruka kisline TS230649 Oljne pogače in ostanki iz semen oljne ogrščice, drugi 10 Potrebe po sojinih tropinah (in soji) v slovenski proizvodnji krmil lahko ocenimo tudi s pomočjo podatkov o deležu sojinih tropin v krmilih za različne vrste živali (van Gelder in sod. 2008). Po statističnih podatkih European Feed Manufacturers' Federation (FEFAC) za leta 2013–2015 in podatkih Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016, je v povprečju (2013–2016) v Sloveniji letno proizvedeno 340.000 t krmil; največ krmil za perutnino (203.000 t), za govedo 87.000 in za prašiče 50.000 t. Ob upoštevanju povprečnih deležev sojinih tropin v krmilih za različne vrste in kategorije živali (van Gelder in sod. 2008) je skupna povprečna količina sojinih tropin v krmilih proizvedenih v Sloveniji 85.300 t. Za omenjeno količino sojinih tropin je bilo predelano 106.700 t soje (preglednica 4). 11 Preglednica 4: Proizvodnja krmil v Sloveniji (vir: FEFAC in GZS), izračunana potrebna količina sojinih tropin (ST) in soje. (v 1.000 t) 2013 2014 2015 2016 Povprečje Delež Količina Potrebna sojinih ST količina tropin v soje# krmi (%)* Govedo 95 84 85 83 87 x̅ = 12,2 10,6 13,3 - meso 13,9 - mleko 10,4 Prašiči 59 48 50 44 50 28,8 14,4 18,0 Perutnina 208 202 200 203 203 x̅ = 29,7 60,3 75,4 - meso 36,8 - jajca 22,4 Skupno 375 358 360 330 340 85,3 106,7 *van Gelder in sod. 2008 # upoštevan 80 % izplen sojinih tropin iz soje Potrebe po sojinih tropinah (in soji) v slovenski živinoreji lahko ocenimo tudi s pomočjo podatkov o prireji mesa, mleka in jajc ter izračunanih količin sojinih tropin potrebnih za proizvodnjo teh živil (van Gelder in sod. 2008). Podatki in izračuni so prikazani v preglednici 5. Preglednica 5: Prireja nekaterih živil živalskega izvora v Sloveniji (vir: SURS) in izračunana potrebna količina sojinih tropin (ST) in soje. Prireja nekaterih živil Količina Količina Količina živalskega izvora 2013 2014 2015 x̅ ST/enota ST/živilo soje# (1.000 t) živila* Govedo, domača prireja 41,1 39,6 38,6 39,8 232 g/kg 9,2 11,5 mesa Namolzeno kravje mleko 578.152 598.622 613.273 596.682 21 g/l 12,5 15,6 Prašiči, domača prireja 29,0 29,6 26,4 28,3 648 g/kg 18,3 22,9 mesa Perutnina, domača 59,7 61,8 61,3 60,9 967 g/kg 58,9 73,6 prireja mesa Znesena kokošja jajca 357.589 340.323 391.253 363.055 32 g/jajce 11,6 14,5 Skupno 110,5 138,1 *količina sojinih tropin potrebna za proizvodnjo enote živila (van Gelder in sod. 2008) # upoštevan 80 % izplen sojinih tropin iz soje Količino sojinih tropin, ki jo v Sloveniji letno porabimo smo ocenjevali po treh različnih metodologijah: razlika med uvozom in izvozom – 92.759 t (preglednica 3), iz podatkov o proizvedenih krmilih in deležu sojinih tropin v njih – 85.300 t (preglednica 4) in iz podatkov o prireji mesa, mleka in jajc ter količine sojinih tropin potrebnih za proizvodnjo enote živila – 110.500 t (preglednica 5). Iz navedenega in dejstva, da se stalež rejnih živali 12 v Sloveniji povečuje (razen prašičev in koz) lahko ocenimo potrebe po sojinih tropinah v Sloveniji na 100.000 ton. Za navedeno količino sojinih tropin je potrebnih 125.000 t soje. 13 2 Pridelava soje v Podonavski regiji Z namenom povečati prehransko varnost EU in konkurenčnost Podonavske regije ter zmanjšati uvoz ter LULUC (Land Use and Land Use Change) v Evropi in čezmorskih državah je bilo leta 2012 na Dunaju ustanovljeno Združenje za podonavsko sojo (Danube Soya Association). Združenju se je s podpisom deklaracije pridružila tudi Slovenija in kot raziskovalna inštitucija Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Poleg oblikovanja standarda pridelave ne-GS soje z jasno zapisanimi kriteriji trajnostne pridelave (brez GSO, upoštevanje socialnih in delovnih standardov, regulative na področju sredstev za varstvo rastlin), so pomembne prioritete Združenja za podonavsko sojo še: raziskave in razvoj, povezovanje žlahtniteljev soje v regiji, izobraževanje in informiranje pridelovalcev (regijska mreža demonstracijskih prikazov dobrih pridelovalnih praks), povezovanje pridelovalcev s predelovalci, varstvo soje, informiranje potrošnikov, ter z naštetim okrepiti evropski kmetijski sektor, še posebej manjše in ekološke kmetijske pridelovalce. Po statističnih podatkih Združenja za podonavsko sojo (marec 2017) se je pridelava ne- GS soje v Podonavski regiji iz 1.084.000 ha v letu 2013 povečala na 1.651.000 ha v letu 2016 (42,5 % površin s sojo v Evropi), ko smo v regiji pridelali 4.142.000 t soje (44,9 % v evropske pridelave) (preglednica 6). Združenje za podonavsko sojo ocenjuje, da je potencial za pridelavo v srednji, južni in vzhodni Evropi še precej večji, več kot dva milijona ha. Iz držav Podonavske regije (vključeni sta tudi Nemčija in Italija, ki ne spadata v celoti v regijo) smo v letu 2015 uvozili skupno 24.529 t sojinih tropin in 2.700 t soje (6 % in 63 % skupne uvožene količine). V letu 2016 smo iz regije uvozili nekoliko manj, 15.940 t sojinih tropin, in precej več, 2.840 t soje (3,6 % in 99,4 % skupne uvožene količine). 14 Preglednica 6: Pridelava soje v Podonavski regiji (2013 – 2016). 15 3 Dodelava in predelava soje Najšibkejši člen domače pridelave je toplotna obdelava sojinega zrnja (praženje ali ekspandiranje) z odvzemom maščob, ki ustreza prehrani različnih vrst in kategorij domačih živali. Polnomastna sojina krmila so za perutnino, razmaščeno zrnje in beljakovinski koncentrati pa za prašiče in govedo, predvsem za krave molznice. Toplotna obdelava soje je potrebna zaradi termolabilnih škodljivih snovi v zrnju (inhibitorji tripsina, hemaglutinini, ureaze) predvsem slabega izkoristka beljakovin pri krmljenju surovega zrnja. Premalo pridelovalcev soje je bilo do zdaj seznanjenih, da se s predelavo v polnomastno in delno razmaščeno sojo ukvarjajo v podjetju Intercorn v Gančanih. Zaradi tega smo večino doma pridelane soje v letih 2015 in 2016 prodali tujim kupcem, ki potrebujejo gensko nespremenjeno sojo pri nadstandardni reji domačih živali in zagotavljanju mesnih in mlečnih izdelkov, kot jih želijo potrošniki, bodisi avstrijski bodisi italijanski. V okviru projekta ni izdelana ekonomska analiza predelave soje. Kakor koli, pa avtorji dokumenta domnevamo, da so stroški transporta soje do lokacije podjetja Intercorn za marsikaterega pridelovalca soje v ekonomskem smislu previsoki. Predpostavljamo, da bi bili ekonomsko upravičeni transportni stroški krajših razdalj (do 50 km). To kaže, da bi bilo v Sloveniji smiselno podpreti tudi investicije v pražarne soje, ne le v stacionarne, temveč tudi premične. Predstavitev in delovanje premične opreme za praženje soje smo izvedli na FKBV marca 2014, v okviru dogodka Podonavska soja – posvet in okrogla miza “Perspektive za sojo v Sloveniji”. Soja pa ni le vir prehrane v živinoreji, ampak se tudi pri nas uveljavlja v prehrani ljudi, še posebej vseh, ki se prehranjujejo pretežno z rastlinskimi živili. Police trgovin v Sloveniji so odlično založene s tujimi prehranskimi sojinimi izdelki, maščobnimi (sojino olje) in beljakovinskimi. Poleg vlaknatih beljakovin je vse večja ponudba sojinega mleka, fermentiranih in mikrobiološko predelanih izdelkov. Z nekoliko podjetniške žilice bi jih lahko nadomestili z domačimi. Podrobnejših podatkov o proizvodnji, porabi in uvozu sojinih proizvodov namenjenih predelavi krme in človeški prehrani, kot so olje, tofu, sojine beljakovine, mleko in fermentirani izdelki, na SURS in GZS ni bilo možno pridobiti. Kakor koli, pa je znano, da največji slovenski proizvajalec tofuja in izdelkov iz soje, podjetje Evergreen, predela mesečno 6 t soje (Grobelnik Mlakar in sod. 2014). V proizvodnji uporabljajo izključno certificirano Podonavsko sojo, ki je za predelavo v tofu, tudi ustrezno pripravljena, to je razpolovljena in olupljena (lomljena soja). 16 4 Projekcija pridelave soje v Sloveniji Za leto 2016 statistični podatki za Avstrijo in Srbijo niso dostopni, zato se projekcija nanaša na podatke v letu 2015. Kot je razvidno iz preglednice 7, je relativno, glede na pridelavo koruze za zrnje in pridelavo koruze (zrnje in silaža), delež soje v strukturi posevkov v Sloveniji majhen (4,5 in 2,6 % v letu 2015). V državah, kjer je pridelava soje večja, na primer v Srbiji in Avstriji, je ta delež precej večji: v Srbiji 18,3 % in 17,7 % ter v Avstriji 30,2 % in 20,2 %. Poleg soje (na 1.705 ha) smo pridelovali v Sloveniji v letu 2015 tudi druge zrnate stročnice, in sicer na 847 ha. Glede na pridelavo koruze za zrnje je bil delež površin posejanih s stročnicami (skupaj s sojo) v letu 2015 6,8 %, glede na delež površin posejanih s koruzo (zrnje in silaža) pa 3,8 % (preglednica 7). Preglednica 7: Površine posejane s sojo in koruzo ter delež soje v setveni strukturi (glede na površine posejane s koruzo za zrnje) v Avstriji, Srbiji in Sloveniji. Država 2012 2013 2014 2015 Delež soje (%) v setveni strukturi 2015 glede na koruzo (za zrnje, koruza skupno)* Avstrija (ha) Soja 37.100 42.027 43.832 56.900 Koruza, zrnje 219.700 201.917 216.316 188.700 30,2 Silažna koruza 82.375 110.818 83.464 92.000 20,2 (koruza, skupno) Srbija (ha) Soja 162.714 159.724 154.250 184.841 Koruza, zrnje 976.021 980.333 1.057.876 1.010.227 18,3 Silažna koruza 47.927 32.418 32.143 34.046 17,7 (koruza, skupno) Slovenija (ha) Soja 146 278 404 1.705 Koruza, zrnje 39.166 41.857 38.331 37.743 4,5 Silažna koruza 27.437 30.011 29.485 28.734 2,6 (koruza, skupno) Krmni grah 370 224 221 447 (6,8/8,9)* Druge suhe stročnice 89 66 74 4 (6,8/3,8)** Z. stročnice (skupaj) 888 964 1.095 2.552 (7,7/4,5)*** *Delež zrnatih stročnic v setveni strukturi Sl glede na površino koruze za zrnje/površino koruze, skupno (podatki 2015) **Delež soje v setveni strukturi Sl glede na površino koruze za zrnje/površino koruze, skupno (podatki 2016) ***Delež soje v setveni strukturi Sl glede na površino koruze za zrnje v 2017/površino koruze, skupno (podatki 2017, vir: Zbirna vloga) 17 Pri upoštevanju podatkov za leto 2016 (preglednica 2) je bil delež soje v setveni strukturi nekoliko večji, to je 6,8 % (glede na površino koruze za zrnje) ter 3,8 % (glede na koruzo, zrnje in silaža). Delež vseh zrnatih stročnic je znašal 8,5 % (: koruza zrnje) in 4,9 % (: koruza zrnje in silaža). Po neuradnih podatkih za leto 2017 (podatki iz Zbirne vloge) je delež soje v tem letu ponovno nekoliko večji, in sicer 7,7 % glede na površino namenjeno pridelavi koruze za zrnje (37.974,2 ha) oziroma 4,5 % glede na skupno površino namenjeno koruzi (64.969,3 ha). Povprečni pridelki soje (t ha-1) v Sloveniji glede na statistične podatke (2012–2016) in rezultate izvedenih poskusov v okviru projekta Soja (na FKBV, BF in v poskusih KIS) so prikazani v preglednici 8. Podatki o doseženih pridelkih soje v poskusih izvedenih v okviru projekta CRP Soja (FKBV, BF, KIS, v povprečju 3,63 t ha-1), so precej večji od slovenskega povprečja (2,5 t ha-1), vendar po našem mnenju blizu pridelkom, ki jih pri ustrezni agrotehniki in sortimentu lahko dosežemo pri nas. O velikih pridelkih (4 t ha-1 in več) poročajo tudi pridelovalci soje v severovzhodni Sloveniji. Preglednica 8: Povprečni pridelki soje: statistični podatki za Slovenijo in pridelki doseženi v poskusih izvedenih v okviru projekta CRP Soja (FKBV, BF, KIS). Leto SURS Projekt Soja: FKBV* Projekt Soja: Projekt Soja: (t ha-1) (t ha-1) BF** KIS*** (t ha-1) (t ha-1) x̅ (KON in IP) x̅ (EKO in BD) 2012 2,5 2013 1,7 2014 2,6 2,20 2,15 4,64 4,15 2015 2,7 4,78 3,17 4,74 3,14 2016 3,0 4,20 4,09 2,76 3,50 Povprečje 2,5 3,73 3,14 4,05 3,60 *Diplomska dela študentov FKBV (Kornhauser 2016 (leto 2014), Meglič 2016 (leto 2015) in rezultati iz poskusa leta 2016. Povprečni pridelki dveh sort: 'Aligator' (000, zelo zgodnja) in 'ES Mentor' (00, zgodnja) **Povprečne vrednosti pridelka različnih sort soje (podatki BF) ***Povprečne vrednosti pridelka različnih sort soje (podatki KIS, Jablje in Rakičan) Projekcija povečanja deleža soje v setveni strukturi, glede na pridelavo koruze za zrnje je prikazana v preglednici 9. Da bi dosegli 20 % soje v setveni strukturi (podobno kot v Srbiji), bi bilo treba soji nameniti 7.566 ha njiv. Glede na dolgoletni povprečni pridelek (2,5 t ha-1) in s strani strokovnjakov vključenih v snovanje strategije postavljen možni realni pridelek soje v Sloveniji (3 t ha-1), bi lahko na teh površinah pridelali med 18.900 in 22.700 t soje (15.100 – 18.200 t sojinih tropin). Glede na oceno porabe (100.000 t), bi se v Sloveniji lahko oskrbeli s 15,1 oziroma 18,2 % sojinih tropin. Da bi dosegli podoben delež kot v Avstriji (30 % soje glede na koruzo za zrnje), bi morali sojo v Sloveniji 18 pridelovati na 11.349 ha s skupnim pridelkom 28.400 oz. 34.000 t soje (22,7 in 27,2 % potrebne količine sojinih tropin). Preglednica 9: Projekcija povečanja deleža soje v kolobarju glede na površino koruze za zrnje. Koruza z. Soja Soja pridelek Soja, možni realni Koruza za zrnje x̅ (2013–16) (ha) x̅ (2012–16) SURS pridelek v Sloveniji (ha) 37.831 ha 2,5 t ha-1 3 t ha-1* (% soje : Kz) 4,5 (podatki 2015) 1.705 4.263 5.115 37.743 6,5 (podatki 2016) 2.466 6.165 7.398 36.388 10 3.783 9.458 11.349 34.048 15 5.675 14.187 17.024 32.156 20 (Srbija) 7.566 18.916 22.699 30.265 25 9.458 23.644 28.373 28.373 30 (Avstrija) 11.349 28.373 34.048 26.482 *S strani strokovnjakov vključenih v CRP projekt Soja postavljen pričakovan pridelek soje v Sloveniji (x̅ projekt CRP Soja – 3,63 t ha-1 in SURS – 2,5 t ha-1) Projekcija povečanja deleža soje v setveni strukturi, glede na pridelavo koruze (zrnje in silaža), je prikazana v preglednici 10. S setvijo soje na 12.206 ha, bi v Sloveniji dosegli primerljiv delež s Srbijo (18 %) in pridelali med 30.500 in 36.600 t soje oziroma 24.400 in 29.300 t sojinih tropin, to je pokritje 24 oziroma 29 % potreb. Da bi dosegli podoben delež soje kot v Avstriji (delež soje 20 % glede na koruzo), bi morali sojo v Sloveniji pridelovati na 13.562 ha, skupni pridelek pa bi znašal 33.900 oziroma 40.700 t soje (27,1 % in 32,6 % potrebne količine sojinih tropin). 19 Preglednica 10: Projekcija povečanja deleža soje v kolobarju glede na površine posejane s koruzo za zrnje in silažo. Koruza z. Soja Soja pridelek Soja, možni realni Koruza x̅ (2013–16) (ha) x̅ (2012–16) pridelek v Sloveniji (Z+S) 67.810 ha SURS 3,0 t ha-1* (ha) (% soje : K z+s) 2,5 t ha-1 2,6 (podatki 2015) 1.705 4.263 5.115 66.477 3,8 (podatki 2016) 2.466 6.165 7.398 65.078 5 3.391 8.476 10.172 64.420 10 6.781 16.953 20.343 61.029 15 10.172 25.429 30.515 57.639 18 (Srbija) 12.206 30.515 36.617 55.604 20 (Avstrija) 13.562 33.905 40.686 54.248 *S strani strokovnjakov vključenih v CRP projekt Soja postavljen pričakovan pridelek soje v Sloveniji (x̅ projekt CRP Soja – 3,63 t ha-1 in SURS – 2,5 t ha-1) 20 5 Ekonomičnost pridelave soje Na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Oddelku za ekonomiko kmetijstva so na podlagi cen iz leta 2016 in modelnih kalkulacij KIS, za katere veljajo splošna metodološka izhodišča, pripravili oceno ekonomskih kazalcev pridelave soje pri pridelku 2,5 t ha-1 (povprečje po podatkih SURS) in 3,0 t ha-1 – po mnenju stroke možni pridelek soje v Sloveniji (preglednica 11). Poudariti je potrebno, da je v izračunu ekonomskih kazalcev, pri vrednosti subvencij, upoštevano vračilo trošarine, povprečna vrednost plačilne pravice za leto 2016 in plačilo za zeleno komponento (skupno 253,7 €). Proizvodno vezano plačilo za beljakovinske rastline, ki je bilo v letu 2017 ukinjeno, v izračunu ni upoštevano. Z letom 2017 se je podpora za beljakovinske rastline ukinila, saj je Slovenija v obeh letih izvajanja sheme presegla referenčno količino 6.574 ha (v letu 2015 izplačilo za 8.509 ha in v 2016 za 11.432 ha). Kakor koli pa, je Slovenija julija letos (17. 7. 2017) podpisala skupno evropsko izjavo o soji. Namen izjave je podpora povečevanju proizvodnje beljakovinskih stročnic za hrano in krmo, kot prispevek k razvoju bolj trajnostnih in prožnih kmetijskih sistemov v Evropi. Za primerjavo s sojo je prikazana tudi ocena ekonomskih kazalcev pridelave koruze za zrnje in pšenice (preglednica 12). Omenjeni modelni kalkulaciji sta iz standardnega nabora poljščin, za katere izvaja KIS ocene ekonomske učinkovitosti. 21 Preglednica 11: Ocena ekonomskih kazalcev pridelave soje. Soja 2016 2017 Neto pridelek (13 % vlaga) kg ha-1 2.500 3.000 Izgube % 2 2 Vrednost proizvodnje skupaj (1) EUR ha-1 1.059,31 1.219,01 Vrednost glavnega pridelka EUR ha-1 787,50 945,00 Subvencije EUR ha-1 274,01 271,81 Stroški skupaj (2) EUR ha-1 1.036,50 1.101,47 Stroški kupljenega blaga in storitev (3) EUR ha-1 771,63 813,77 Amortizacija (4) EUR ha-1 57,46 63,73 Domače delo ur ha-1 14,74 16,36 Stroški zmanjšani za subvencije EUR ha-1 764,69 872,46 Prodajna cena EUR ha-1 0,315 0,315 Stroški, zmanjšani za subvencije t-1 EUR ha-1 0,306 0,276 Bruto dodana vrednost (1)-(3) EUR ha-1 287,69 405,24 Neto dodana vrednost (1)-(3)-(4) EUR ha-1 230,23 341,51 Neto dodana vrednost uro-1 vloženega dela EUR ha-1 15,62 20,88 Preglednica 12: Ocena ekonomskih kazalcev pridelave koruze za zrnje in pšenice. IZVLEČEK ANALITIČNE KALKULACIJE, Koruza za zrnje Pšenica 2016 Enota (9,0 t ha-1) (5,3 t ha-1) Stroški blaga in storitev EUR ha-1 1.719,2 1.217,3 Amortizacija EUR ha-1 0,0 0,0 Stroški domačega dela in kapitala EUR ha-1 281,7 294,6 Od tega: domače delo neto EUR ha-1 125,4 135,5 Stroški skupaj EUR ha-1 2.000,9 1.511,9 Stranski pridelki EUR ha-1 0,0 190,5 Stroški glavnega pridelka EUR ha-1 2.000,9 1.321,4 Subvencije EUR ha-1 303,1 424,8 Stroški, zmanjšani za subvencije EUR ha-1 1.697,8 896,6 Stroški, zmanjšani za subvencije kg-1 EUR ha-1 0,189 0,169 Prodajna cena EUR ha-1 0,125 0,130 Vrednost proizvodnje skupaj EUR ha-1 1.428,1 1.304,3 OBRAČUN DOHODKA Vrednost finalne proizvodnje skupaj EUR ha-1 1.428,1 1.304,3 Stroški zmanjšani za interno realizacijo EUR ha-1 2.000,9 1.511,9 Stroški kupljenega blaga in storitev EUR ha-1 1.579,0 1.102,7 Amortizacija EUR ha-1 101,3 80,5 Stroški domačega dela in kapitala EUR ha-1 320,7 328,7 Bruto dodana vrednost EUR ha-1 -150,9 201,6 Neto dodana vrednost EUR ha-1 -252,1 121,1 Neto dodana vrednost uro-1 EUR ha-1 -9,9 4,6 22 V preglednici 13 je prikazana monetarna vrednost uvoza in izvoza sojinih tropin. Po podatkih SURS (2013–2016) je vrednost sojinih tropin, ki jih (glede na izračunano razliko med uvozom in izvozom) porabimo v Sloveniji med 24,84 in 39,56 milijona € (v povprečju 32,84 milijona €/leto). Preglednica 13: Monetarno ovrednotenje uvoza in izvoza (v .000 €) sojinih tropin. 2013 2014 2015 2016 Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz TS2304 (t) 208.846 148.609 287.598 204.818 382.550 281.715 448.214 321.032 uvoz – izvoz 60.237 82.780 100.835 127.182 (t) (×1.000 €) 86.970 62.128 114.475 83.071 142.516 106.982 149.810 110.249 uvoz – izvoz 24.842 31.404 35.534 39.561 (×1.000 €) Glede na projekcijo povečanja pridelave soje in upoštevanju vrednosti pridelane soje pri pridelku 2,5 in 3,0 t ha-1 (787,50 €/ha in 945,00 € ha-1) je monetarno pridelek soje ocenjen na vrednosti med 2,98 in 12,8 milijona € (preglednica 14). Preglednica 14: Monetarno ovrednotenje projekcijskega povečanja pridelave soje. (% soje : Kz) Soja (ha) Vrednost proizvodnje soje (€) 2,5 t ha-1 (787,50 € ha-1) 3,0 t ha-1 (945,00 € ha-1) 10 3.783 2.979.113 3.574.935 15 5.675 4.469.063 5.362.875 20 7.566 5.958.225 7.149.870 25 9.458 7.448.175 8.937.810 30 11.349 8.937.338 10.724.805 (% soje : K z+s) 5 3.391 2.670.413 3.204.495 10 6.781 5.340.038 6.408.045 15 10.172 8.010.450 9.612.540 18 12.206 9.612.225 11.534.670 20 13.295 10.680.075 12.816.090 5.1 Kmetijski in okoljski učinki vključevanja soje v kolobar Kolobar, h kateremu pri pridelavi na njivah stremimo je Norfolški kolobar, ki vključuje 50 % strnih žit in 50 % listank (od tega 25 % metuljnic in 25 % okopavin). Kolobar na slovenskih njivah v letu 2015 je prikazan na sliki 1. Strna žita so bila posejana na 33,9 % njiv, okopavine na 45,5 % in metuljnice na 11,0 % njiv. 23 Med okopavinami prevladuje koruza (48,4 % koruze za zrnje, 36,9 % silažna koruza). Kot kolobarni člen so izjemnega pomena metuljnice, med njimi pa soja, ki bi jo bilo treba zaradi velikih potreb po beljakovinski krmi, smiselno v prihodnje še povečati. Da bi zgolj s povečanjem pridelave soje dosegli 25 % metuljnic v kolobarju, bi ji bilo treba nameniti dodatnih 22.200 ha, kar pa ni realno. Kakor koli, s povečanjem površine soje na 7.566 ha (20 % soje glede na pridelavo koruze za zrnje, preglednica 9) bi se zastopanost metuljnic v kolobarju povečala iz 11 % na 14,4 %. S povečanjem površin posejanih s sojo na 13.600 ha (20 % soje glede na koruzo, preglednica 10), bi se delež metuljnic v kolobarju povečal na 17,9 %. Slika 1: Kolobar na slovenskih njivah v letu 2015. Po podatkih iz literature lahko posevek soje veže do 120 kg ha-1 zračnega dušika. Dejanska količina vezanega zračnega dušika je lahko tudi manjša, saj je močno odvisna od pedo-klimatskih razmer in prisotnosti simbiotskih bakterij v tleh oziroma inokulaciji 24 semena z njimi. V nadaljevanju (preglednica 15) je prikazano projekcijsko povečanje deleža soje v setveni strukturi in količine s posevkom vezanega zračnega dušika, pri čemer je upoštevana prej omenjena razpolovljena vrednost – 60 kg ha-1 vezanega zračnega dušika. Količino vezanega dušika pri obsegu pridelave soje iz leta 2015 lahko ocenimo na 102.300 kg ali 378,9 t gnojila KAN oz. 222,4 t gnojila UREA, ter po podatkih iz leta 2006 na 148.000 kg N ali 548,0 t gnojila KAN oz. 321,7 t gnojila UREA. Če upoštevamo ceno kilograma dušika iz mineralnih gnojil (informacije pridobljene s KIS), ki je povprečno v letu 2015 znašala 0,608 € (cena brez DDV), je bila v letu 2015 monetarna vrednost s posevki soje vezanega dušika ekvivalentna 62.198 € in v 2016 89.960 €. S povečanjem deleža soje v strukturi posevkov bi torej ne le povečali stopnjo samooskrbe s sojinimi tropinami, ampak tudi znatno prispevali k oskrbi z dušikom (preglednica 15). V programu SPIonWeb (Sustainable Process Index®), ki so ga razvili na Tehniški univerzi v Gradcu, smo za proizvodnjo gnojil KAN in UREA preverili vrednost izpusta CO2 (kg kg-1 N iz gnojila) in vrednost okoljskega odtisa (Ecological Footprint, v m2 oz. v globalnih ha – gha). Emisija CO2 za proizvodnjo N v gnojilu KAN znaša 4,28 kg CO2 kg-1 N in okoljski odtis 776,55 m2. Ista parametra za proizvodnjo N v gnojilu UREA znašata 2,01 kg CO2 kg-1 N in 463,18 m2. V preglednici 15 je prikazan izpust CO2 in okoljski odtis ekvivalenta mineralnih dušikovih gnojil. Po projekciji lahko pričakujemo, da pri 20 % soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje posevek soje velikosti 7.566 ha veže 454,0 t zračnega dušika, kar je ekvivalentno 1.681,3 t KAN ali 986,9 t gnojila UREA in 276.000 €. V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja: manjši izpust CO2 in manjši okoljski odtis (preračunano v KAN za 1.943 t CO2 in 35.252 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 912 t CO2 in 21.027 gha). 25 Preglednica 15: Projekcija simbiotske vezave dušika (kg ha-1), ekvivalent dušikovih gnojil (kg), monetarna vrednost teh ob povečanju deleža soje v kolobarju glede na površine koruze za zrnje (Kz) in površine koruze za zrnje in silažo (K z+s) in izpust CO2 (t) ter okoljski odtis (gha) ekvivalenta dušikovih gnojil. Pričakovana Ekvivalent v količini Monetarna Izpust CO2 količina gnojila (kg) vrednost (€) (Okoljski odtis) Soja (% soje:Kz) vezanega vezanega Nb ekvivalent gnojil (ha) zračnega (t) (gha) dušika (kg)a KAN UREA KAN* UREA# 438 206 4,5 (2015) 1.705 102.300 378.889 222.391 62.198 7.944 4.738 633 297 6,5 (2016) 2.466 147.960 548.000 321.652 89.960 11.490 6.853 971 456 10 3.783 226.980 840.667 493.435 138.004 17.626 10.513 1.457 684 15 5.675 340.500 1.261.111 740.217 207.024 26.442 15.771 1.943 912 20 7.566 453.960 1.681.333 986.870 276.008 35.252 21.027 2.429 1.141 25 9.458 567.480 2.101.778 1.233.652 345.028 44.068 26.285 2.914 1.369 30 11.349 680.940 2.522.000 1.480.304 414.012 52.878 31.540 (% soje:z+s) 871 409 5 3.391 203.460 753.556 442.304 123.704 15.800 9.424 1.741 818 10 6.781 406.860 1.506.889 884.478 247.371 31.595 18.845 2.612 1.227 15 10.172 610.320 2.260.444 1.326.783 371.075 47.394 28.269 3.135 1.472 18 12.206 732.360 2.712.444 1.592.087 445.275 56.871 33.921 3.483 1.636 20 13.562 813.720 3.013.778 1.768.957 494.742 63.189 37.690 a60 kg ha-1 bupoštevana povprečna cena 0,608 € za kg N iz mineralnih gnojil v letu 2015 *izpust 4,28 kg CO2 kg-1 N, okoljski odtis: 776,55 m2 # izpust 2,01 kg CO2 kg-1 N, okoljski odtis: 463,18 m2 Ker domala vso potrebno količino sojinih tropin uvozimo iz Južne Amerike (100.000 t leto-1), je treba upoštevati tudi globalne okoljske vplive tam pridelane soje (125.000 t) in vplive transporta v Evropo. Castanheira in Freire (2013) sta v raziskavi razvila modela 26 ocene življenjskega kroga (Life Cycle Assesment, LCA) za pridelavo soje v Braziliji in Argentini. Za izračun količine emisij toplogrednih plinov (Greenhouse gasses, GHG: CO2, NO2 in CH4) sta preizkusila 45 različnih scenarijev in pri tem upoštevala različne tipe tal, klimatske razmere, različne načine pridelave soje (tillage, reduced tillage in no-tillage), različne spremembe uporabnosti zemljišča (LUC – Land Use Change): sprememba v njive, kjer je bil prej deževni gozd, plantaže dreves, plantaže večletnih rastlin, savana in travinje), inpute v pridelavi in transport do Evrope (do pristanišča v Lizboni). Glede na omenjene parametre so rezultati zelo različni. Najmanjše emisije GHG (0,1 – 0,3 kg CO2 eq kg-1 soje) so izračunane za sojo pridelano v no-tillage sistemu v Argentini, na površinah prej degradiranega travinja. Največje emisije GHG (17,8 kg CO2 eq kg-1 soje) pa za sojo pridelano v tillage sistemu v Braziliji, na površinah pred tem izkrčenega deževnega gozda. Groba preslikava podatkov avtorjev Castanheira in Freire (2013) na v naši projekciji pričakovanih potreb po soji kaže, da v Slovenijo uvožena količina (125.000 t leto-1) obremeni okolje z od 12.500 t CO2 eq do 2.225.000 t CO2 eq. 27 6 Uporabljeni viri Bavec F, Bavec M. Organic Production and Use of Alternative Crops. Boca Raton, FL: Taylor & Francis CRC Press; 2006. s. 211–217. Bukovec B, Šantavec I, Kocjan Ačko D. Morfološke značilnosti in dolžina rastne dobe pri soji (Glycine max (L.) Merr.) = Morphological characteristics and length of the growing season for soybean (Glycine max (L.) Merr.). V: ČEH, Barbara (ur.), et al. Novi izzivi v agronomiji 2017 : zbornik simpozija, Laško, 2017 = New challenges in agronomy 2017 : proceedings of symposium. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo. 2017, s. 26-32. Dostopno na: www.agronomsko-drustvo.si/novi_izzivi.php Castanheira ÉG, Freire F. Greenhouse gas assessment of soybean production: implications of land use change and different cultivation systems. J Clean Prod. 54:49–60. Danube Soya Association (internet). [citirano marec 2017]. Dostopno na: http://www.donausoja.org/en/home/ Feedipedia: an on-line encyclopedia of animal feeds (internet). Soybean (general). [citirano januar 2017]. Dostopno na: http://www.feedipedia.org/node/753 FEFAC, European Feed Manufacturers' Federation (internet. Publication, Statistics, Compound Feed Production (2009-2016) [citirano januar 2017]. Dostopno na: http://www.fefac.eu/files/15062.xls Gelder JW van, Kammeraat K, Kroes H. Soy consumption for feed and fuel in the European Union. Profundo Economic Research (internet). Profundo, Castricum, the Netherlands; 2008. [citirano januar 2017]. Dostopno na: https://milieudefensie.nl/publicaties/rapporten/soy-consumption-for-feed-and-fuel- in-the-european-union Grobelnik Mlakar S, Langerholc T, Perko T, Škerget M . Predelava soje v tofu s stališča varnosti in kakovosti: končno poročilo o izvedenih projektnih aktivnostih [Po kreativni poti do praktičnega znanja]. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2015. GZS, Gospodarska zbornica Slovenije. Podatki o proizvodnji krme za leto 2016 – neobjavljeni interni podatki. 28 KIS, Kmetijski inštitut Slovenije. Modelne kalkulacije, Standardni nabor (internet). Analitična kalkulacija – Rastlinski pridelki 2016. [citirano marec 2017]. Dostopno na: http://www.kis.si/f/docs/Arhiv_OEK/Rastlinska_2016.xls Kocjan Ačko D, Ačko A. Zrnate stročnice. Ljubljana: ČZD Kmečki glas; 2016. 190 s. Kocjan Ačko D, Mihelič R. Pomen zrnatih stročnic za samooskrbo in kroženje snovi = Importance of grain legumes for self-supply and circulation of substances. V: ČEH, Barbara (ur.), et al. Novi izzivi v agronomiji 2017 : zbornik simpozija, Laško, 2017 = New challenges in agronomy 2017 : proceedings of symposium. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo. 2017, s. 9-18. Dostopno na: www.agronomsko-drustvo.si/novi_izzivi.php Kornhauser N. Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje (Glycine max. (L.) Merr.). Diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede; 2016. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=86993&lang=slv Meglič M. Vpliv pridelovalnih sistemov na pridelek dveh sort soje. Diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede; 2016. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=105842&lang=slv Republika Srbija, Republički zavod za statistiku (internet). Biljna proizvodnja, od 2005. [citirano januar 2017]. Dostopno na: http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/ReportView.aspx Statistic Austria (internet). [citirano janur 2017]. Dostopno na: http://www.statistik.at/web_en/publications_services/statistisches_jahrbuch/index.ht ml SPIonWeb, Sustainable Process Index® (internet, potrebna registracija). [citirano maj 2017]. Dostopno na: http://spionweb.tugraz.at/en/spi SURS, Statistični urad Republike Slovenije (internet). Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. [citirano 2016–2017]. Dostopno na: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11 Šantanec I, Kocjan Ačko, D, Bavec, F. Vpliv medvrstne razdalje pri strnjeni setvi soje na pridelek in lastnosti rastlin = Influence of row spacing by drilled soybean on grain yield. V: ČEH, Barbara (ur.), et al. Novi izzivi v agronomiji 2017 : zbornik simpozija, Laško, 2017 29 = New challenges in agronomy 2017 : proceedings of symposium. Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo. 2017, s. 19-25. Dostopno na: www.agronomsko-drustvo.si/novi_izzivi.php Zbirna vloga, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Podatki o obsegu pridelave za leto 2017 – neobjavljeni interni podatki. 30 31