1 Posamezna Stcrviflai . rr i teono.7m 6 «i M * S m S s m s a £3 o ,ifiBca» km* «•» *•. > m prasaftm, *k 18. *ti s J ;■ » ooMrors. Pri »»tinate! “ «Sj«i »»»Krt. ^ ISAffiW?£ tacr«^ ||: ; { “»■»»»•»»■•»••»»»•••••»•»•••••S v s Posamezna številka* 1 krona. S, r n 5 . . /ra JJSSDSIŽiTVO m a*k*J* ▼ Xg(> ksn, Ju&Aan o!, «. 4, L *j»-Tstoioa fstanib. St £70. UPRAVA a* aah^j* * JgriHota Ri)ei it, 4, prisilno, lom*. it*)«, ta it. 24. SHS poS>noiei»m n» žta Sta. 11.38?. H» car**šU> hm taiaqi «• sc tasa. — SoiMpiii «• u n«4»j». Leto: II, Maribor, sobota 1. oktobra 1921, Številka: 221. Razvoj političnega življenja na Češkoslovaškem. , . - Marifcor, 30. septembra. V Češkoslovaška republika je dobila noto vlado. Več tednov so se stranke pogajale za parlamentarno vlado. Nastopale so težkoče načelnega, in osebnega značaja. Kakor povsod, tako sp se tudi na Češkem ojačila razredna nasprotja. So-cijalisti, agrarci in meščanske stranke so se borili za politično' prveustvo. Prvo vlado pod vodstvom dr, K. Kramafa je ■izvolila revolucijska narodna- skupščina, pne 9. julija 1919 je nastopila prva Tu-Sorjeva vlada, v kateri 60 se ojačili so-cijalrjl. demokratje in agrarci. Izza splošnih volitev v Narodno skupščino se. je Tusarjeva vlada temeljito preosnovala. večino so dobili, sodjalni detpokratje. To je vzbudilo odpor v meščanskih slojih, proti katerim je skušala nova vlada ti vel j a viti svojomoč; Tudi agrarci niso bili zadovoljni s socialističnimi ministri. Razmere so se vedno bolj zapletale. Na.zunaj je republika dobila trdne meja in uživala vedno več ugleda v inozemstvu. Doma pa je rasti g draginja *, vkljub so-cijalistični vladni.večini je bilo največ nezadovoljstva nied delavstvom. Stavka te sledila: stavki, V vladnem tabori? se Ife pojavil popolni razkroj. V skupščini iso sodjalni demokratje glasovali proti agrarcem- in obratno, Med delavstvom po triurniirali komunisti; ki so. nastopali jr običajnimi frazami o komunističnem rparadilu ter hkrati spretno izrabljali na-'pake'vladajoče Msočijalpatriotske* stranke /Strankarski boj se. je razvnel In ogrožal državne interese. Posebno se je to opažalo na Slovaškem, kjer je igral važno vlogo nacijonalni in verski moment. Sistem razfčdne koalicije je pokazal svojo nesposobnost za vodstvo države v teh odgovornih časih. Navsezadnje So se stranke same- naveličale brezuspešne ’ strankarske borbe. Zelja po močni, strokovnjaški vladi, ki bi delala, ne pa samo politizirala, je bila vedno očitnejša. Tako je 15. sept. lanskega leta prevzel vlado uradniški kabinet, v katerem sta ostala samo dva parlamentarca: dr. Be-neš iu dr. Etigli?; prvi kotr zunanji minister, drugi kot finančni strokovnjak. Ministrsko predsedstvo je prevzel poprejšnji šef* politične uorave na Moravskem Jan Cerny. Ta vlada je mnogo doprinesla k politični in. gospodarski konsolidaciji republike. Njeno res strokovnjaško delo je Dokazalo blagodejen vpliv, tako v skupščini kskor v upravi in vsem lavnem življenju. Strankarska nasprotja ao začela izgubljati svoj preostri ton. Osobito je napredovala industrija, o čemer pričajo sejmi v Bratislavi in Pragi. Tudi na Slovaškem se je prvotno zelo napeti položaj znatno ublažil. Državotvorne stranke sp se jačile, komunistični debrij te. popuščal. Na Slovaškem je prišla komunistična levica v brezpomembno manjšino. Med slovaškimi 1’udovci m krščanskimi socijalci, ki so bili zagrizeni madžaroni, je prišlo do razkola Vodja Pudovcev, pater Andrej St k! je 1. 1919 s poljskim potnim listom potoval v Pariz fn zahteval popolno ločitev Slovaške od Češke, je v zadnjem Času podal več patrijotičnih izjav, v kadrih naglaša narodno jedinstvo in zvestobo do republike. Pred par dnevi jev tepem govoru pozdravil prezidenta Masajka na slovaških tleh. Težkoče so delali samo Nemci, ki vodijo — kakor zna-at0 T V«* Čas abstinenčno politiko. Nemci, ki se še vedno opajajo z blodnimi sanjami o povratku starega nemškega režima v Srednji Evropi, motijo nace.oma konsolidacijo mlade republike, seairavDO uživajo v nji najdalekošefnejše P^tbčpe pravice.}Nemšld politiki so od- Odgovor Madžarski na uitemat. LDU Beograd, 28. sept. Presbiro zuraom z Avstrijo glede Zapadne Mad-poroča iz Pariza: Veleposlaniška konfe- žarske, da pa bo vsekakor izvršila od-renca je dobila včeraj akt madžarske ločbe zaveznikov. - ; ; > vlade, ki naznanja, da računa s spora- Burška neodvisna država. LDU Dunaj, 30. septembra. „Neue odpovedati se izvrševanju vladarskih freie Presse* poroča iz Budimpešte od pravic v zapadni Madžarski. Sedaj je včeraj: Kakor se je tu izvedelo pozno prevzel deželnobrambni svet imperij na večer, se je včeraj, v sredo zvečer, nad zapadno Madžarsko in bo upravljal izdala proglasitev samostojne zapadno- deželo s samostojno vlado. Stari urad-madžarske države. Pod vodstvom Stefana Friediricha stoječi deželni brambni svet je zdal proklamacijo, v kateri se glasi: Radi miru, ki nam ga je vsilila dolžnost! ententa, je bila Madžarska prisiljena, klonili prezidentovo vabilo k neobvezne* mu razgovoru o političnih vprašanjih,, vabilo, ki se mu je odzval celo zastopnik Madžarov. V vsem češkoslovaškem jgvnem življenju so se polegli vzburkani valovi in danes se problemi, ki jih ima pred seboj vlada, promatrajo mirneje io treznejše. Delavski razred je spozna!, da s pretiranim radikalizmom škoduje svojim živi jenskim interesom; agrarci so uvideli, da je pametni sporazum med producenti’ in konzumen ti le v korist poljedelski ... , ... . ... , . , .produkciji; meščanski sloji pa so se Stfsjrcs S sgsSL* fr 'X vršili dalje svoje delo in domovino. Vsakdo naj vrši svojo Razorožitveno delo Zveze narodov LDU Ženeva, 29- sept, (Svie. brz..Res je, da se v Nemčiji dela na* razo- ag.) Tretja komisija je z malimi izpre-membami sprejela poročilo o razorožitvi. Poročilo( povdarja, da se brez Zedinjenih držav splošna razorožitev v Nemčiii in Rusiji ne more izvesti in da velika pomorska sila Zedinjenih držav onemogo-Cuje omejitev oboroževanja na morju. rožitev in da ruska vojska ne tvori nevarnosti za pravilno izvežbano evropsko armado. Sedaj je čas, da mešana komisija Zveze narodov predloži narodom konkretne predloge in da se podvzame v prid razorožitve obširna propaganda, • '■ ■ ' ■ • *■•• . ■ • . :•* ; * - ,.<•> '*■;./ - "•r' ■'V: '-;"- -s%r*'’£v*r. Zasedanje zakonodajnega odbora.* LDU B e o g v a d. 29, septembra. Prvi* Podpredsednik dr. Popovič predlaga, 'da predsednik zakonodajnega odbora dr. naj ožji odbor, ki bo imel pretresati go-PopoviČ je danes otvoril sejo ob 10.30 uri, renje predlogo, stavi tudi predlog o tem PreStani šo bili zakonski Pogoji O . cen- vprašanju. Odbor je. z večino glasov tj-abu upravi, drž&yneni svetu iti i^pra-š sprejel, da Je ta'skrajšani postopek, kar vnih sodiščih. Radikalec Ljuba Jovano- še tiče vlaganja zakonskih predlogov, na vid je predlagal; da se zbere' ožji odbor, mestu.. Nato se je izvolil ožji odbor za ki naj preuči te preilIoge%i potem poroča vlaganje zakonskih predlogov, v katere-plenmnu. Ta pred!og-še jc šp?fejel. Potem ga so bili izvoljeni radikalci Ljuba Jova-pa je odbor prešel na vprašanje a nači- novic, Milorad Vujičič in dr. Voja Velj-nu, kje naj se zakonski predlogi vlagajo, kovic; od demokratov dr. Gregor Žer-V tem vprašanju se je razvila obširna jav, od SKS Josip Drofenik, od muslima-razprava, all je pravilno, da vlada pre- nov Fehim Kurbegovič, od" jugosloven-dlaga zakonske predloge. preko narodne sekega kluba dr. Duliblč, od socialnih skupščine odboru,-alj da. jih izroča najprej demokratov Nedeljko Divac in od zem-plenrimu seje skupščine in da jih ta potem Ijoradnikov, Jovan Jovanovič. Poslanec pošlje preko predsedniška odboru. Radi- Kurbegovič je zahteval v imenu musli-kalec Ljuba Jovanovič in zemljoradnik manskega kluba, da naj zakonodajni od-Jovan Jovanovič sta ostala pri svojem bor odgodi svoje seje do 10. oktobra, ker prejšnjem mnenju, da se morajo predlogi bo muslimanska organizacija imela svoje pošiljati narodni.-skupščini. Radikalec lastno konferenco v Sarajevu. Ta,predlog Rajkovič se protivl temu mnenju. On mi- je bil po daljši razpravi odklonjen, nakar sli, da sc morajo zakonski predlogi izro- je predsednik zaključil 'sejo in odredil pričati zakonodajnemu odboru. Dr. Dulibič hodnjo za jutri dopoldne ob 9. uri. Na (Jugoslovenski klub) vstraja pri svojem jutrišnji seji se bo razpravljalo o predlogu prejšnjem mnenju in pravi, da se mora Ljube Jovanoviča glede načina overava-pojagati posebna važnost na to, da mora- nia odborovih sklepov in o eventualni jo vsi važnejši zakonski predlogi, ki se izvolitvi drugega člana za overavanjc ter izročajo odboru., biti poprej znani vsej kot druga točka poročilo 5. odseka o za-skupščini. Dr. Simrak se pridružuje mne- konskh predlogih ministrstev za promet, mu dr. Dulibiča. Radikalec Miladinovič poljedelshm, javne zgradbe in agrarno govori za direktno predlaganje zakon- reformo. ",*. • skih predlogov, zakonodajnemu odboru. . —o— •;/" AmeflkancI zapustili naše morje. Konferenca zastopnikov zveze kopališč. TIP Beograd, 29. septembra. Iz LDU Beograd, 29. septembra. Mi-Splita poročajo, da je ameriški torpedni nistrsfcvo za narodno zdravje je sklicalo rušilec 355 včeraj popoldan zapustil konferenco zastopnikov zveze kopališč in tamkajšnjo luko. Pri odhoda ga je po- zdravilišč za 10. oktober. Na tej konfe-zdravila italijanska vojna ladija „Ribotti* renči bodo razpravljali o zakonskem na-z razvešenjem ameriške zastave. S tem črtu glede kopališč, ki se. bo predložil zaje zapustila zadnja ameriška ladja naše konodajnemu odboru, morje. Ameriško brodovje se sedaj koncentrira v Carigradu, odkoder bo Amerika In mir z Nemčijo, odplulo domov. , LDU London, 29. sept. ,Daily Kraljevo zdravstveno stanje. Telegraph“ javlja iz Newyorka, da. na- TIP Beograd „29. septembra. Via- £aJ?p02ic*ja d^°k,rat5V *?PW: pose_ da je dobila iz Pariza obvestilo, da se je f i Siji«-/ obstoja mo-zdravstveno stanje Nj. Vei. kralja Ale- *n°® ; da r«pup,,ka^ v senata ne bodo ksandra tako zboljšalo, da se je že lahko peljal na izprehod. * :.ty, ratifikacijo mirovne pogodbe. Dalmacija proti ribolovsld pogodbi. ? Skof Jeglič pri Pribičeviču. LDU Beograd, 29. septembra. Še TIP Beograd, 29, septembra, vedno prihajajo vladi v Beograd prito- Danes sla bila pri ministru Pribičeviču žbe od raznih občin > R-difjačiii, ki pro- djakovski skof Akšamovjč^ter ljubljanski testira/o proti'sklt-p1:..'*. ' ^odbč o ribo- Skof Jeglič.-f.■ lovu z Italijo. . '• - ' ’T,n»in—* ’ prdmisu med političnimi skup nami. Und-niška vlada je ta proces pospešila s tem, da je sklicala pet strank k skupnim posvetovanjem. Tako se je sestavila tzv, oPjetka”, ki je pripravljala delovni program za bodočo parlamentarno vlado. Podlaga tega programa je: sporazum med vsemi udeleženimi strankami. Ne nadglasovanje, ne prvenstvo, temveč! kompromis in solidarnost v korist naroda in .države. Vse stranke se zavedajo, kakšne'slabe posledice ie rodilo strankarsko kričašfvo. — Te izkušnje so danes najsigurnejše jamstvo, da naravna nasprotja med političnimi strankami ne bodo prestopila one črte, kjer bi škodovala interesom države ^in uaroda. Kakor je bila tekom treh parlamentarnih let obsojena razredna borba in dokazana nujnost, da se razredi sporazumejo za vzajemno delo v korist celoti, tako je Bilo obsojeno tudi ortotoksno strankarstvo, ki je v svoji slepi strasti pozabilo na interese vsega naroda in cele države. Da je prišlo do tega spoznanja In da se strankarski kompromisi v delu za državo pravilno .ocenjujejo, to je le nov dokaz za kulturno višino češkoslovaškega naroda. Ko se je mlada republika prepričala, da ji je bila vlada uradpikov-stro-kovnjakov koristnejša, kakor parlamentarna vlada*, ki ni poznala kompromisov, ampak je s svojim strankarskim radikalizmom demoralizirala javnost in izpodkopavala državno avtoriteto, je krenila na pot počasnega ozdravljenja. Sedanja parlamentarna vlada, ki se je sestavila na podlagi kompromisnega det lovnega programa, je pojav tega ozdravljenja. V novi vladi' so zastopani socijalnt demokrati s 3 ministri val za dvorno damo svoje ma-ovzdignil njenega inoža, ki j« ■ i .epo državno službo, za barona C ,& 25 let jo je zopet enkrat srečal v I-taliji, a bil je popolnoma razočaran. Nekdaj krasna devojka je postala stara uvela žena. ,y.:, Danski cirkus Mandolik' je nedavno izgubil osla Romea, ki je celih 12 let spada’ med njegove najlepše živali. Osel je občutil veliko naklonjenost k neki kobili, napram kateri se je vedno obnašal zelo prijateljsko. Vedno, kadarkoli je kobila šla k predstavi, je začel osel upiti, kakor -da bi ga zbadali z nožem. Gotovo se je bal za svojo prijateljico. Najbolj zadovoljno pa sc je držal takrat, ko je bila kobila v njegovi bližini Prišla pa je doba ločitve. Ravnatelj je prodal drugemu cirkusu nekoliko konj in med drugimi tudi prijateljico našega Romea. Ko je osel zvedel, da se ne vrne nikdar več, je postal melanholičen. Ni maral več jesti, in očividno v samomorilnem namenu buta’ ob steno. Živinbzdravnik, katerega^ so poklicali, je samo skomignil z rameni, ko je slišal zaljubljeno povest, in priporočal naj dajo oslu za soseda drugega konja-Toda tudi to ni pomagalo. Nesrečni ose! ni mogel pozabiti svoje ljubezni in si 3e nekega lepega dne razbil glavo ob steno-. Ce je ta vest o zaljubljenem oslu resni' Čna, ne vemo. Ni pa nobenega povoda* da bi oslu odrekli zmožnost nesrečne ljubezni. Sicer pa imanio tudi mi žalostno zaljubljeno hlstorijo: »Naš maček ie ljubo imel»„,«, ki konča na enako žalosten na* V neki francoski pokrajini je bil običai da je ženin dal nevesti po poroki zaušnico z besedami: »Tak sem, Se sem hud!* nato pa poljubil, rekoč: »A tak sem, 20 sem dober!« Zgodilo pa se je, da si je tie-) ki Francoz iz teh krajev vzel Nemko za ženo, kateri ta običaj ni bil znan. Ko je je najprej po tem običaju vdani in nate poljubil, ga je nevesta udarila 'po nosil, da ga je oblila kri ter rekla: Takšna sem, jaz, če sem dobra.« Nato ga je pošteno premikastila ter mu izpulila nekaj las) češ: »Taka -sem, če sem huda!« Od tegA dogodka naprej jc ta običaj izostal; čej stokrat pa se v, poznejšem zakonske^ življenju še danes ponavlja, ’ V'' •' l » Žene zamorcev V Afriki no vživaiT take prostosti, kot žene pri nas. ‘ŽamoH cem je žena samo Predmet vlivanja >P trgovine ter jo smatrajo samo «a delavno živino. Tudi najmanjši selski glava* ima kar po -20 žen, katere kupi zelo pP ceni. Cene se odmerjajo po letih in zmo* žnostih, tako, da stane ena žena od kokoši do 1 vola. Žena mora biti zamof' cu vedno pokorna ter mora opravljati vsa, tudi najtežja dela. Nikdar nima pra' vice, sama izbirati moža. Navadno so m ročilo- že ob rojstvu, mnogokrat že cpM prej. Dnevna kronika. — Ceško-Jugoslovensk! dan v Bf' nešovem im Češkem. V soboto in ne' deljo so se vršile v Benešovetn na Ge& kem velike slavnosti v spomin skupnih bojev srbske vojske in češkoslovaških legij v Dobrudži. Slavnost je priredila tamošnja sekcija češkoslov.-jihoslov, lige, Na številnih zborovanjih sta nastopal« tudi naš poslanlk-minister dr. BogumiJ Vošnjak in vojni atachč Popovič. Češko*, slovaško vojsko je zastopal minister Narodne obrane gen. Husdk in več vi« šokih častnikov, Slavnosti v Benešovem so bile krasna manifestacija jugoslov-« češkosjov. vzajemnosti. Vsi govorniki so izražali željo, naj bi si bila oba narod« tako zvesta v obrambi svobode, kako? sta si bila zvesta v boju ?a svobodo- — Tečaj za — rablje. Sovjetski listi naznanjajo, da je bili Msskvi otvor-jen tečaj za „ iz vrše vatel je sodnljskih obsodb*, ali z drugo besedo — *a rablje. K temu tečaju se sprejemaj0 agenti znane črezvičnjke. Tečaj i«fl muzej, laboratorij in anatomični kabinet. Vidite je, da bo v svobodni komupi' stični republiki treba še precei strokovno izvežbanih rabljev, Maribor; T. oktobra' !S5t * * r A BORV Strin'EP Pokojninsko zavarovanje. PoKoj-uski zavod za nameščence v Ljubljani, je razp.oslal že koncem avgusta shtžboda-jaiceni obrazce s pozivom, naj na njih frsaa do 10. septembra naznanijo celokupne letne prejemke svojih nameščencev po «anjtt dne l. julija t.1. Ker zavod teh po-ativov .vi svrho primernejše rešitve po-ojnmskega zavarovanja nujno potrebuje, opozarja tiste službodajalce,ki še do »eaaj niso izpolnili svoje dolžnosti, še en-tfac m zadnjikrat, naj pošljejo izpolnjene orazce vsaj do 1. oktobra in sicer tudi f, ai' pe so bili prejemki nameščencev Z j *• *• še vedno toliki, kot so bili um i v '?ri^av^eni Pri pokojninskem za-• , . Kakor se opaža, puščajo služboda-jaici pri mnogih nameščencih, za katere L ftovo, da prejemajo poleg stalnih ae, doklad itd., tudi razne druge dogovorjene ali redno brez dogovora se pokljajoče prejemke, kakor tantijcme, ovizjje, remuneracije, bilančne, božične . nov°Iettie nagrade za čezurno delo, »uie rubrike prijavnih obrazcev kar ^Zlle ah Pa jih Izpopolnjujejo povsem in i .H0’ kakor n. pr.: nameščenec i-a tudi pravico do 5 odst. čistega dobila podjetja. Če se ne ve natančno, kolibo bodo ti prejemki letos znašali, naj sc avede pri prejemkih, za katere je*iame-^cncu zajamčen morda gotov najnižji i ’ ta zncseki sicer Pa znesek, ki ga in "ameščenec v letilj 1918. ,1919. k.i,.. •’ oziroma v krajšem času, od kar uzi pri Sedanjem siužbodajalcu in pri-■ iti n j, koliko bodo ti prejemki znašali ‘ -■■jj približno v letošnjem letu. Kdor v Cg!JayJ teh' premenljivih prejemkov n! v w » ? ;e?niCno navedel, naj jih nazna-, »Pokojninskemu zavodu« najpozneje DiV* oktobra naknadno v posebnem do-r., K(j°r v sedaj določenem zadnjem WU ,pr'jave bi vposlal ali spopolnil, 586 pa je že uničenih. t _T" Nesreča m Donavi. Dne 25. Plozifp ie v b,ižini Palanke vsied eks-»Szt lstvanr«ne§8 kolla PotoP11 Parnik Žbe/ Posestn,fravske parobrodn« d«* Haimhiir» i L ransP°rt8» bJvSi baron Sfn ' jff ? ^ mornarjev je uto-v,“;noN* k j« nabijalo S5 "inooo draoih ‘1 obflno Bad«n in le Potrebščin njL« 1r8?°cenih življenslcih ba Dunaju, ienih «vod stiti na zemljo, kjer so ga že prifako-vali in primerno spreieli. Cene in mezde. Kakor pri nas, tako so tudi na Češkoslovaškem po- skočile cene, L.“: Dočim O tem pišejo praški „N. so v prvi polovici leta cene nekoliko padle, so se sedaj nekateri predmeti zopet podražili. To je napotilo nekatere, vedno čuječe strokovne tajnike, da zahtevajo višje mezde za svoje kategorije. Naš list se je takrat, ko so cene padale, izrekel odločno proti temu, da bi se mezde znižale. Logično je tedaj, da moramo biti v tem trenutku Droti temu, da bi se plače povišale. Zadnje povišanle plač se je izvršilo v splošnem leta 1920, ravno z ozirom na dviganje cen y letu 1920. Danes so na pr. tekstilije dražje, kakor spomladi, vendar pa so mnogo cenejše kakor lani, kakor je sploh nivo cen še vedno nižji nego je bil v prešlem letu.*— Tudi pri nas so razmere podobne onim na Češkem. — Zgorelo sedem aeroplanov. Iz Brtisseia poročajo, da j« vsied požara zgorelo sedem aeroplanov, med njimi dva. novejšega tipa ^Coliatb.* Skoda znaša več milijonov. Mariborske vesti. Maribor, 30. ssptembrt. m Nastop vojaštva in Sokola, Danes v petek 30. t. m. se zaključi tekmovalno streljanje moštva, Častniškega zbora in članov M. S. Z. v Radvanju. Program za jutri 1. t. m.: Prosta tekma celotne mariborske garnizije v višji vojnt realki. Začetek ob 6. uri ^utraj, 1, tek na 100 m* Mikrt.v daljavo. S. Proste vaje. 4, Dviganje bremen. 5. Metanje ročne granate. — Vstopnina 1 D. Ob pol 21. uri vojaški mirozov z garnizijsko godbo, in bakljado po glavnih ulicah. m Odbor mariborskega Sokola je sklenil, da imajo k v nedeljo popoldne v višji vojaški i’ealki vršečemu se javnemu nastopu mariborske garnizije in Sokolstva šolski otroci, ki pridejo poc vodstvom sokolskih vaditeljev ali svojih učiteljev ozir. učiteljic ter dijaki, ki se morajo kot taki legitimirati, brez plačen dostop. — Ravnateljstva sred. šol prosimo, da preskrbijo dijaštvo s potrebnimi legitimacijami, a učiteljstvo ostalih šol, da prevzame nadzorstvo šolske mladine. — Pričakujemo, da šole ne bodo zamudile te ugodne prilike ter se bo mladina v velikem številu ude ležila ,te lepe prireditve, ki bo na njo sigurno tudi v vzgojnem smislu uplivala najboljše. — Nocoj ob 19. nri se zažge Ljudskem vrtu krasni ognjemet proštov, požarne brambe. Isti ima 4 fronte, razne rakete, padajoče ognjemete. Šesta vil ga je član požarne brambe g. Har-dinka, dobavila ga je znana pirotehnična tovarna Kuno’vi dediči v Gradcu ter bo prekašal vse dosedanje slične umetne ognje. Ob 18. uri prične koncert popolne železničarske godbe. Vstopnina znaša 1 dinar za osebo. Ognjemet in godba konča ob 20. uri, tako da se lahko še vsakdo udeleži mirosova vojaške godbe ob pol 21. uri. m Opozarjamo? cenj, občinstvo še enkrat na veselico pekrškega izobraževalnega društva, ki se vrši jutri v sobota zvečer ob pol 20. uri v Narodnem domu. Pekre so bile nekoč strupeno nemško gnezdo in so deloma to tud' še danes, za to je narodna prosveta tam še mnogo bolj potrebna kakor kje drugje. Od gmotnega uspeha veselice pa bo mnog« odvisno procvitanje mla. dega narodnega društva. m Najdeno. Našlo se je zlato zaponko. Dobi se pri policiji. m Nova slovenska trgovina v Mariboru. Jutri otvori na Grajskem trgu št. 4 (poleg Grajske kleti) svakinja Val jaka, Josipina Tomazin, modno trgovino za gospode, Opozarjamo na toza deven oglas, v . m Jutranji koncert se vrši v nede Ijo v hotelu .Stara pivarna* v Jurčičevi ulici. Opozarjamo na oglas, * m Tatvina. Kovaču Ivanu NovaČeka je med 26. in 28. t m. izginil izpred njegove kovačnicer v Pristaniški ulici Št. 7 prednji del ročnega vozička, vre den 300 kron. Voz je bil star, brez barve, ter v križišču pritrjen z železnim vijakom. m Trgovski sotrudnikl fc V torek, dne 4. oktobra t. 1. ob 18. uri se vrši v hotelu „HaIbwidl* izvanredni občni zbor Osrednjega društva trg. nastavljen-cev v Mariboru. Ker bode to zborovanje izredne važnosti, je dolžnost, da se ga udeleži vsak trg, sotrudnik. m Menjava posesti- Mednarodna trgovska - spedicijska delniška- družba BOrient“ je kupila od davčnega' nadupr. g. Vidmarja, hišo na Meljski cesti št. 12. G. Vidmar pa je kupil hišo g. Juga na Zrinjskega trgu. Tako je prišlo tudi novoustanovljeno špedicijsko podjetje ^Orient* do lastnega doma. m Zlet jugoslovenskih zadrugariev v Maribor'. Kakor znano, su vrši v dnevih 29. In 30. septembra ,v, Ljubljani II. jugo-slovenski zadružni kongres, katerega se udeležijo poslanci Glavnega zadružnega saveza v Beogradu in ,vseli jugoslovenskih .zadružnih zvez. Dpe 1. oktobra polete zadružniki na povabilo ljubljanskih zadružnih zvez na Bled, dne 2, oktobra pa na povabilo Zadružne zveze celjske v Maribor, da si ogledajo to najsevernejše jugoslovensko mesto in njega okolico. Mariborski zadrugarji se pripravljajo, da svoje drage jugoslovensko gosto najlepše sprejmejo, Gostje pridejo ob, 10. dop. vi Maribor, si ogledajo dopoldne vinarsko In sadjarsko Šolo, po obedu y Narodnem domu mesto in bližnjo okolico, zvečer pa je ob 8. uri slavnostni koncert ,v Veliki dvorani Narodnega doma. Primerno bi bilo, da se bllZpje zadružne organizacije po odposlancih tudi tega zleta udeležijo. m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe ttanf- KuMčfc* 1258 t Spor! »TOT Ilirija - Celjski Atletiki 1:1. Minulo nedeljo se je odigrala prvenstvena tekma (zaostala Še v spomladi) v Času 2 krat 15 minut Rezultat zopet neodločen. 2. t. m. se končno zopet 2 kiat 45 minut borita oba nasprotnika in tokrat v Ljubljani. \ : P.O.L.N.P. poživlja SK Korotan in SK Svobodo, da razglasita čas prvenstvene tekme dne 2. t. m. : Svoboda 1 : Korotan 1. V n«-deljo 2. oktobra si stojita nasproti dva skoro enaka močna in enaka mlada mariborska športna kluba v borbi za prvenstvo. Ker je zadnjo1 nedeljo .Korotan", ki se odlikuje z dokaj močno obrano proti najmočnejšemu »Mariboru* dobro odrezal in igral z njim neodločeno, je za pričakovati, da postane tekma zanimiva. Prične se točno ob 10. uri dopoldne na igrišču SV Rapid in ne, kakor je bilo prvotno določeno na igrišču SSK »Maribor*. Sodnik gospod Nemec. Pričakuje se obilen poset. Kultura in umetnost. x Iz gledališke pisarne. Dramatična šola: Ker se vsied obolelosti g. Skrbinška zadnjič ni vršil pouk, se vrli ta nocoj, v petek, dne 30. septembra od 19. do 22. ure (od 7. do 10. ure zv.). Vodstvo. x Stoletnica A. Petoiija. Madžari s«? pripravljajo na proslavo stoletnice svojega največjega pesnika,/'Aleksandra Pe-tofija, ki pade na leto 1923. Petofi je bil Slovak po imenu Petrovič (najbrže iz srbske rodbine, ki se je naselila med Slovaki). Oče in mati sta bila Slovaka. Pesnik Petrovič je 1. 1848. kandidiral za madžarski sabor na hrvaškem narodnem programu in bil radi tega preganjan. Danes je največji reprezentant »madžarskega duha«, Kino. I. mariborski bioskop. V soboto, nedeljo, pondeljek in torek se predvaja v I. mar. bioskopu I. epoha .Smrt v Benetkah", velikanska filmska drama ,Moč krvi“. V glavni vlogi Lea Parry in Violetta Napiorska. Film je prvovrstnega izvora, poln napetosti in senzacij. V sredo začne II. epoha »V zanj ki Indijca", Porotno sodišče. Maribor, 26. septembri. Oče umoril svojega otroka. Dne 26, septembra 1921 je izreklo' tu* tajšnje porotno sodišče smrtno kazen na vešalili čez Josipa Zaveca. Ta jt* imel % Antonije^ Potigracičevo m Bližini 'Ormoža nezakonskega otroka. Ker mu je bilo neprijetno plačevati za otroka, je dne 14. septembra 1921 .vzel steklenico kisline, ki jo je prinesel iz Italije in ki jo je rabil za odstranjevanje bradavic, šel na dom nezakonske matere in vporabil ugodno priliko, ko jc šla ona sušit plenice, pa je oii nesrečnemu otroku vlil to kislino v, u-'ifci. Zažgal mu je usta in seveda tudi vse sluznice v, notranjosti, tako, da je otrok drugi dan umrl. Nečloveški oče se je iz* govarjai, da je mislil, da je .v tej steklenici zdravilo , in je liQtel otroka zdraviti, dasi je bil otrok zdfav. Zakaj pa ni dal tega zdravila materi, ali zakaj pa ni tega dal otroku takrat, ko je bila mati poleg .vedel odgovora. 2. Jakob Henzel, Peter Vrbnjak, Prane Ivan Prelog s(> izvršili .v, MetiakoVcih na škodo Franceta Ferlugc, bogatega A-merikanca, .veliko tatvino. Obsojeni so bili vsiina dve lqti težke ječe, Vrbnjak na leto, ‘ker so porotniki njih krivdo sicer potrdili, a smatrali, da vrednost ukradenih stvari ne znaša 10.000 kron in je zato tudi kazen bila odmerjena nižje. ni m Sokolstvo. o Ob progi Čakovec—Maribor imajo vsi, ki se nameravajo udeležiti nedeljskih ojaških-sokolskih prireditev, zelo ugodno železniško zvezo. S prvim jutranjim vlakom odpotujejo v, Maribor in sc vrnejo z zadnjim, Tako imajo priložnost vi-< eti vse točke nedeljskega programa. '?avno iste ugodnosti se nudijo obiskovalcem na prpgi proti .Zidanemu moshi. gusta t. 1. na predlog pokrajinske upsave. za Slovenijo in oddelka ministrstva za trgovino in industrijo ,v. Ljubljani imenoval do bodočih volitev, za dopolnilne člane zbornice sledeče gospode: . Kot zastopnike industrijo: Jakob Za-Oni, ki so se udeležili j dravec, podpredsednik Zveze .ružnošta- Srccifeču, »t* niso pozabi- . . T o Sokoli iz mariborske okolice bodo M nedeljo v kolikor le mogoče visokem številu obiskali ve tile o mariborsko voja-Skosokolsko prireditev. Z armado veže-;jo Sokolstvo prave bratske .vezi. Skupen .nastop Sokolstva in vojaštva bo.nudil inpozantno sliko. ,župnega zleta v li na krasen (prizor, ko so Sokoli in .vojaštvo .vprizorili proste vaje. Nastop zanima vsakega telovadca, navdušil pa bo tudi netelovadce in vse, ki čutijo domoljubno. Sokole, Sokoli.ce, kakor tudi druge prijatelje naše ideje vabimo, naj agitirajo med okoliškim prebivalstvom za obilno udeležbo. Dobro je, če pridejo že v nedeljo predpoldne v Maribor, zakaj ob 10. uri se vrši na trgu svobode veliki paradni nastop mariborske garnizije in Sokolstva ter defiliranje pred realko. Sem naj pridejo vsi otii, ki vsled nepoučenosti in hujskanja omalovažujejo na-!So armado. Spoznali bodo, da je naša vojska krepka in polna zdravega ljudskega duha. Gospodarstvo. g Novo podjetje v Maribor«. Industri-laližacija naše države dnevno napreduje. Kakšnega pomena je to za nas, uvidimo, ako pomislimo, da. postajamo na ta način« vedno bolj samostalni in neodvisni od inozemstva. S‘tem sc bo zboljšala pa tudi liaša, v zadnjem času zelo oslabljena va-Juta. Glavno, kar smo dosedaj uvažali iz inozemstva, je bilo blago za. obleke. To blago bomo odslej dobivali doma. Nara-.vna posledica tega bo, da se bo blago, čigar cenc so bile do sedaj neprimerno visoke, zelo pocenilo, ker ne bo treba plačevati visoke izvozne, iti uvozne cari-,ie. Beograjski »Jugoslovenski L!oyd d. d.« je kupil bivši »Križev dvor« ter ga preuredil v tovarno za konfekcijo ter moške obleke. Tovarna je opremljena z /lamodernejšiml stroji, z električnim pogonom. Stotine delavcev bodo pri tem novem podjetju našle kruha in pričakovali je, da bo proevit tega podjetja privabil naše mesto še druge. Že na ljubljanskem velesejmu se je pokazalo, kako potrebna in koristna je domača industrija, kar dokazujejo obilna naročila, katera je to podjetje že prejelo iz vseh krajev naše države. Razen z oblekami za gospode in dečke, se bo bavilo podjetje tudi s razpečevanjem ženskega blaga: Pozdravljamo ,to novo podjetje z upanjem, da bo znatno pripomoglo k olajšanju draginje. g O novih državnih taksah za tovorne (iste. V smislu začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, z dne 27. julija 1921, se pobira izza dne 1. septembra t. I. za vsak tovorni list., s katerimi odpravljajo privatne osebe blago, po železnic!, državna taksa,*v kolkih za 1 dinar. Toraj se prejšnji, taksi 0.30, odnosno 1.20 dinarjev, izza gorenjega dne (1. septembra t. I.) doponjujeta, »odnosno znižujeta. Ista se pobira tudi za -tovorne tiste pošiljki ki tranzitirajo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in za vložke tovornih listov. Tovorni listi nove emisije, na katerih je kolek vtisnjen' in ne prilepljen, se prično vporabljati dne 1. oktobra t. 1., kar je uprava državnih monopolov tudi že objavila. (Uradni li št. 142, dne 22. septembra 1921). g Dobava iO.Ofli) kg svinjske masti. Komanda dravske divizi.teke oblasti v Ljubljani naznanja- trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani* da se vrši dne 10. ktobra t. I. pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena ofertal-ia licitacija za nakup 10.000 kg Svinjske jiste masti. Oglas s podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske iti obrtniške zbornice ty Ljubljani na vpogled. Dopolnitev trgovske zbornice za Slovenijo.. Po preobratu se je okoliš trgovske in o-brtne zbornice v Ljubljani znatno razširil. Vsled tega je bilo nujno potrebno povišati število članov zbornice 'od 24 na 48. Dopolnitev sc je imela izvršiti na ta* način, da je stopilo na mesta novih članov 24 zaupnikov iz pridruženega ozemlja, na mesta odstopivših prejšnjih zborničnih članov pa so imeli stopiti oni, ki so dobili prb zadnjih volitvah v, zbornico za odstopivšimi največ glasov. Redne volitve so bile do sedaj nemogoče iti vsled tega sc je zadeva vedno zavlačevala. Končno je minister za trgovino dr. Mehmed Spaho z odlokom z dne 31. av- jerskih obrtnih zadrug, posestnik valjčnega mlina v, Središču; Ivan Rebek, predsednik slovenskega obrtnega društva v Celju in Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, tovarnar ,v Celju; Peter Majdič, lastnik valjčnega mlina v Celju, Niko Pogačnik, tovarnar iz Ruš. Janko Tavčar, industrijalec iz' Maribora; Josip Smer-tnik, ravnatelj iz Laškega pri Celju; Fr. Čitček, industrijalec, predsednik 'gremija trgovcev v Ptuju; Ivan Močnik, industrijalec iz Loke pri Mozirju; Dragotin Hribar, industrijalec in podpredsednik Zveze industrijcev v Ljubljani: Franc Bonač, predsednik glavnega odbora velesejma in industrijalec v, Ljubljani: Anton Rojina, industrijalec v Ljubljani in Ivan Jelačin ml., industrijalec iti predsednik Zve2e trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani.-V trgovsko sekcijo, so imenoveni sledeči člani: Vilko Weixl, trgovec in predsednik gremjja v Mariboru, Drago Kobi, lesni trgovec in podjetnik v. Mariboni; Rudolf Stermecki, trgovec in predsednik gremija trgovcev v Celju; Konrad Elsba-cher. trgovec v Laškem; Lovro Petovar, vinotržec v Ivaujkovcih; Fran Lipej, trgovec in bivši predsednik trgovske zadruge v Brežicah; Fran Korošec, trgovec v Gornji Radgoni; Ludvik Brumen, trgovec in predsednik gremija trgovcev ža Prekmurje v Murski Soboti in Ivan Kostevc, trgovec in. predsednik gremija trgovcev ..v, Ljubljani. Končno so imenovani kot zastopniki obrtniškega stanu: Dragotin Korošec, zidarski mojster iz Braslovč; Fran Vehovar, mizarski mojster iz Celja; Dragotin Sf upati, stavbenik v Slov. Bistrici; Ivan Lancič, kleparski mojster v ,Gornji Radgoni; Andrej %ralj, sedlarski mojster v..Brežicah; Janko Horvat, pleskarski mojster v Ljubljaui Ivan Breznik, pekarski mojster v Mežici in Ivan Omolec, pleskarski mojster y Ptuju. Novo imenovani člani so večinoma predstavitelji stanovskih organizacij, gve-ltiijev in zadrug ter izkušeni praktiki. Izpopolnitev obrtne in trgovske zbornice je zlasti sedaj ob času revizije začasnih zakonov .in naredb, izenačenja zakonov, konsolidacije gospodarskih odno.šajev in obnove gospodarskega dela največjega pomena. Ne dvomimo, da bo trgovskrf in obrtna. zbornica > sedaj na novo vživela ter pripomogla k pravilni rešitvi social-no-poljtične zakonodaje, izednačenja ,o-brtne zakonodaje, popolni juiovitvi prometnih razmer jr* sanaciji carinske uprave. Radi tega pa sc mora bodoče delo zbornice osredotočiti na bistvena gospodarska vprašanja, a nikakor ne absorbirati v, malih postranskih, krajevnih zadevah. Ernest Eckstein: 26 Afrodita. Roman, Prevci: Ru'an.-, (Daljo.) Ko je stalo solncc najvišje, je stopil Melanip med dva srednja sjebra pri glavnih vratih ter razglasil, da so nesmrtni boginji doprinešene žrtve ter vse molitve in obredi, ki jih predpisuje stari milečanski običaj, srečno dovršene ter da prihajajo žrtvovalke iz svetišča. Poklonil se\je ter stopil na stran. Za njim so se pojavile tri devojke ;v sijajnih opravah, roke gole do ramen. Nežen veter se je igral s cvetjem v vencih, katere so imele ovite nad čelom. Z levo roko so zakrivale s haljo košaro z golobi, ki so jih imele spustiti. Ko je ljudstvo zagledalo te krasne, ljubke deklice, — žive podobe boginje ljubezni, — je začelo navdušeno klicati. Obe Kipidini družici sta zardeli, Kipida pa je ostala hladnokrvna, kakor da se ji ti klici, ki so veljali v prvi vrsti njej, sploh ne tičejo. Resno in nepremično je čakala na znamenje prorokovalcev, ki so ge razpostavili ob vogalih spodnje zgradbe, da prorokujejo po vzletu golobov. Dali so znamenjp. Množica je trenutkoma utihnila' in. zavladala je smrtna tišina. Deklice so dvignile odprte košarice z obema rokama proti nebu ter molile na glas: »Afroditini ljubljenci, vrnite se ,v( nebe- sa. iz katerili je. prišla boginja!« / Sedaj so se oglasili čarobno mflf 'glasovi godbe; skoraj istočasno so vzleteli ■iz košaric ,vsr . golobi. Par trenutkov so frfotali nad glavami zbrane množice, potem pa so krenjii proti zapadu. kjer je ležalo morje. Nenadoma je priletela neka pti.canljeda, ki se je doslej videla na modrem nebu kot črna Pika, zgrabila s kremplji prvega, goloba, obkrožila ž 'njim parkrat svetišče ter natQ odletela proti jugu. • Preplašeni in žalostni glasovi so se zaslišali izmed • množice. Množica se je razgrnila in Melanip je odpeljal- devojki na agero, ■ kjer. so jih pričakovali svojci. Tu je. bil tudi arhont Haridim s svojim spremstvom. Zapustil je svoj službeni in častni sedež ter se podal sem, da je iz bližine lahko gledal Kipido, svoj najdražji zaklad in ponos svojega srca. . S čudnim nasmohljajem je' pričakoval svojo hčer, . /fo je bil tvoj .golob,« je rekel otožno. . *■ • Ni se dalo presoditi, so te besede o-značevale jezo ali žalost, ali je Haridim hotel vzeti celo stvar malomarno, kakor človek, ki ne mara'2a predsodke. -Ha« ridim res ni bogve kako veroval y ta znamenja, toda vedel je, da narod trdno veruje. Afasel, da bo narod njegovo Kipido 'smatral za oznanjevalko nesreče, ka.-tero bodo vedeževalci prorokovali po poletu golobov, ga je neprijetno dirnila. Trudil se je, da Ostane ravnodušen. »Moj golob?« je odgovorila Kiipida. »Jaz sem bila ta kot zastopnica mesta. Če je boginja razžaljena, potem jc 'temu Kriv Milet in. presvitli arhont!«: Med tem jc stopil najstarejši izmed vedeževalcev med stebre pred vhodom. Njegov tovariš jc ostal na strani pri Me-lanipu, ki je imel na glavi svečanostno tijaro. »Mi!e£ant!« jc nagovaril prorok' zbrano množico. »Bodočnost prihodnjega leta ne leži pred nami tako jasna in vedra, kakor prejšnja leta. Kar ste ravnokar doživeli in videli, pomeni težke boje in mnogo jeze in sovraštva. To nesrečo pa mo* remo odvrniti le tedaj, če bo \feaJk vstra-jal na mestu, ki.so mu ga določili bog«?' vi. Če bo vsak izvrševal svojo dolžnosti če se boste še pazljivejše- varovali 'greha-mržnje m nasilja, če ne; boste pohodili i? prelomili danih-besed, obljub in zaklej tov, potem bodo bogovi odvrnili nesre; čo, ki nam preti. Nobeno pregrešno delo sc naj ne izvrši na ozemlju mesta Ml' leta!« . ' ; . !■ Afrodita tiant naj uakloui svojo mt* lost!« je zaorilo' iz tisoč grl. »In tako ima ta navidezna nesreča di svojo dobro strah;« je rekel Haridim svoji hčerki. »Ponovno ohrabrenje iti tj3"' peljcvanjc li kreposti,, ud. predrago l?‘a" čana z. navideznim vznemirjeaifctn 1,1 strahom. Pojdimo, Kipida! Gnječa posta1' ja vedno večja; moji. ljudje naju k3 J težavno branijo pred '.pritiskajočimi .last. in rameni«. ; * . , -Li In zares je - množica 'drvela od VseP strani. Vsi so začudeni in vprasajočc P°‘ gledovali mlado devojko, ki se - i®vznC' mirjena obračala' v stran. Iz mnpŽlce sQ se slišali za arhont a ne razumljivi'klici, k jih je Kipida tein bolje, razumela, kfir s jo spominjali na dogodek z Arliontijeru ^ svetišču. Z neverjetno naglico sc jc nesla med narodom vest o drznpffl cS1V kiparja iz Melase; v splošnem ra*^Jir m nju šo se že pripovedovale padrobn°s" o uamerali hčerke presvitlega . arhoi«3’ predno je šc arhont tudi samo v sa^3 slutil, kaj se jc zgodilo, je .vedelo o W že yse mesto. - Pol ure pozneje je sedel arliont v k? dvorani svojega dvorca ter Čakal13" svojo hčer, ki se je hotela prej j»reoblej či ter obedovati, n, potem pripoved®^ očetu, kako so se ji dopadle in kaj 'se je zgodilo .v svetišču. je bil očividno nerazpoložen. Pred trni na hodniku so sužnji med seboj stveno Šepetali ter se vpraševali: poreče arhont, IsO zyc za drznost tnla«^ ga kiparja?i • J , rpfbf#.. (Dalje pjjjjoHnjffi-K Glavni urednik: Radlvo) Rehaf*■£. Odgovorni uredntlt! Rnd«H O rim- V Mala oznanila. Proda '88 lopo posestvo, hifta z iJto-podaHkim poslopjem njive in gozdi. Pobrežie cesta ns. Brsz e St 71. 1537 Majhno posestvo, pol ure od Maribora, se ta,fcoj proda. Cena 150.000 K. Kuhec, Krferiha 57. 1539 200 K nagrade, kdor pr«-, »ftrbi lepo meb irano sobo. Po nudbe -pod ,A. T.“ na Oglasni iarod S. Sušnik, Slo-v«nska ulica 15. 164-t Oprava za jedilnn sobo, skoraj nova, se proda. Naslov v upravniSlvu. 1544 Godba Perz jun. koncertira v nedeljo dopoldo* v obširnih prostorih hotela HALBWIDL rr.0l*ovo dS r vino, nori muškat, »tari jareninski biseri. Naznanilo. Podpisana vljudno naznanjam, da otvorim 1. oktobra t. 1. novo Dva konja različno vozove in oprema se pu ceni proda. Hley in shrambe za vozove se lahk> prevzame r naiem. Naslov pove Oglasni «a-vod J. SnSnik. Slovenska ul. 15. 1542 v Mariboru, Grajski trg štev. tik »Grajske kletr." < , Priporočam svojo veliko zalogo najboljšega Parila, ovratnike, kravate in vse drug« potrebščine gospode. — Konkurenčne cene; Postrežba golid0* in točna. . popolnoma. ve§£ slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besedi, ki je obiskoval meščansko ali nižje razrede kake srednje šole, se takoj sprejme v Mariborski tlsMbrnt d. d., Jurčičeva ulica. * staro medenino hi Icovine. Ponudbe' m 1316 4-4 K. & R. Ježek, Maribor Aleksandrova c«$te it. Sl .... Z odličnim spoštovanjem Josipina Tomažih' •• se prodajajo različne obleke za gospode ^ dame, površniki, ženske garniture kožuhov* velour-klobuki, trgovinska oprema. 1543 2-1 Vse po jako znižanih cenah. pastmi? ia taflajhttll?,, Komorcij, fitksiJUsIfegnlu ..tiskala 4A