ose tjer-f i razni?' ipra« oživel' obft' ernej" ini «*- št. 51(2105) Leto XL Novo mesto, četrtek, 21. decembra 1989 Cena: 50.000 din !3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki Q£ ______ v- IE2EIE3DE3 EBkuikmaTTHl ElJwikwrfm k Banka bo zdaj delničarska družba LB TDB Novo mesto pred preoblikovanjem v samostojno banko hči nove LB delničarske družbe — Solidna osnova za poslovanje v novih razmerah NOVO MESTO — Jutri, 22. decembra, bo zbor Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke, na katerem se bo banka preoblikovala v Ljubljansko banko Dolenjsko banko delničarsko družbo Novo mesto. V preoblikovanem sistemu LB v koncern bo Dolenjska banka ena od bank hčera. Čeprav zavezana skupnim ciljem banke matere, bo Dolenjska banka samostojna in odgovorna zase. TDB zelo visoko izpolnjuje večino DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST gjjjes Razgledi j.^®čeni so spominu M i^avno umrlega ume-s!!!KaBožidarja Jakca ^nr-nrih*10 nafrto vanih štirih številk Do- Hec3^ čra^*ec*ov smo *etos mof=l' '?dat' iaiibtlfr ^ niso naklonjeni muzam, sno^kmh3 S°-‘ake’62 x 'judJe v izbiranJu „ noi*i| j,..111'n besedo morajo odločati za fclis k temu -ie uret*n'štv0 Dolenj-P°strBalf) po blagajni in spravljal^ denar za to številko Dolenjskih 5mo J° neWV,0bčinah Kočevje in Ribnica 'kinih 1 ,udi nekaJ' škode. Po doslej \°do '3°datkih je povzročil največjo ' ; n® stavbi ribniške osnovne šole, d .'ktkril večji del strehe in streho ittanistavbo sosednjega športnega Vj,^ugod pa je metal s streh ope-litn ji vjuJe povzročil na več hišah j. škodo na kritini. Z balkonov je . riihiitUc?? težje predmete. Na srečo ftJe 'foben občan poškodovan. Veleti še mnoge druge nevšeč- ^vizi'c °dova' a*‘ vsaJ "Premešal« je ^$11 antene, tako da marsikje še č? m?rej° sprejemati prvega Ijub-^ im Prve8a zagrebškega TV n'a’ vsaj nemoteno ne. zakonskih pogojev za samostojnost oz. za poslovanje v novih pogojih, to je pokazal tudi elaborat o utemeljenosti ustanovitve LB Dolenjske banke d. d., ki so ga morali pripraviti za preoblikovanje. Vedno je imela ustrezne finančne rezultate, nikoli ni bila v izgubi in ob USPEL REFERENDUM NA BUČKI BUČKA — V krajevni skupnosti Bučka so se krajani na referendumu odločili za nov krajevni samoprispevek. Od 433 volilnih upravičencev jih je 261 ali dobrih 60 odst. glasovalo za, 140 jih je bilo proti, 27 jih ni glasovalo, medtem ko je bilo 5 glasovnic neveljavnih. Samoprispevek v višini 2 odstotka od osebnih dohodkov, pokojnih in katastrskega dohodka, naj bi krajani v petih letih prispevali za posodobitev in vzdrževanje cest, drugo polovico zbranega denarja pa bodo porabili za gradjo mrliške vežice. koncu leta je vedno imela sklade. LB TDB, kije bila kot samostojna finančna organizacija ustanovljena pred 12 leti, ima 190 ustanoviteljev in preko 1.500 deponentov na Dolenjskem. Njena bilančna vsota je konec septembra znašala 4.331 milijard dinaijev, preko 70 odstotkov tega denaija so bila najbolj kvalitetna, izvirna sredstva banke. Skladi banke so bili ob polletju 19-krat večji od zakonsko zahtevanega minimuma. V kreditni politiki Danka sledi potrebam dolenjskega gospodarstva po kratkoročnih virih in investicijskih sredstvih, možnega združevanja sredstev znotraj celega sistema LB za večje naložbe na Dolenjskem še ni bilo, ker tu ni takih programov. Banka je usposobljena za vse vrste deviznega poslovanja. Vseskozi je skrbela, daje bila likvidna, RAZSTAVA STAREJŠEGA STRELNEGA OROŽJA ČRNOMELJ — Danes ob 18. uri bodo v tukajšnjem kulturnem domu odprli razstavo starejšega ročnega strelnega orožja. Razstava, za katero je eksponate pripravil Gradski muzej iz Karlovca, prikazuje razvoj strelnega orožja od puške na kremen pa vse do modeme pušk. Na ogled je tudi več zelo dragocenih primerkov. Razstavo so pripravili v počastitev dneva JLA in bo po otvoritvi v dvorani kulturnega doma še slavnostna akademija. dosegala je tudi dobre finančne rezultate. Skrbi tudi za kadre, od 418 delavcev jih ima skoraj petina visoko ali višjo, 70 odstotkov pa srednjo izobrazbo. Banka ima 5 poslovnih enot, 14 ekspozitur in 1 agencijo na območju Dolenjske. Je lastnik 6.500 m2 lastnih prostorov, 834 • Dosedanji ustanovitelji bodo postali delničaiji. Že do konca novembra je od njih banka prejela sklepe o pristopu k ustanovitvi LB ter o vložitvi dobrih 311 milijard dinarjev v ustanovitveni sklad. Vrednost ene delnice je bila 30. junija 10 milijonov dinaijev. Ustanovitelji bodo delničarji s polno pravico odločanja v banki. Banko bo upravljal 15-članski izvršilni odbor, v njem bo poleg direktorja 5 delavcev banke in 9 predstavnikov delničarjev. Povejmo še, da se sedanji direktor Sergej Thorževskij umika s te funkcije. m2 pa jih ima v izgradnji, in sicer v Črnomlju, Metliki, Šentjerneju in na Dr-ski v Novem mestu, v najemu pa ima še 285 m2 poslovnih prostorov. Banka razpolaga tudi s solidno tehnično opremljenostjo in ima še nove načrte za izboljšanje poslovanja. Z. L.-D. SLOVESNO OB DNEVU JLA NOVO MESTO — Ob Dnevu JLA jutri v vojašanici Milana Majcna pripravljajo vrsto slovesnosti. Ob 8,30 bo tradicionalni sprejem pionirjev pri komandantu garnizije, svečan zbor enot ob 10. uri, ob 12. uri pa predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Šali in komandant garnizije Radosav Bogičevič pripravljata sprejem za goste. BERITE DANES! na 2. strani: • Enim in drugim je upanje bog na 3. strani: • Dolenjski kmetje v boju za oblast na 4. strani: • ZK gre na volitve s svojo listo na 6. strani: • Črpališče je bila draga šola na 7. strani: • »Novomeška pomlad« se začenja pozimi na 8. strani: • Pisanje nove partijske obtožnice — na 9 strani- • I ali Ifij. JLA V DELIH LIKOVNIH UMETNIKOV - Galerija Doma JLA in Posav- LevicniKOVe an MJUKCe- skj muzej Brežice sla pripravila razstavo, ki sojo odprli 14. decembra v počasti- ve dogodivščine (ev letošnjega dneva Jugoslovanske ljudske armade. Avtorji olj in grafik so lina 16. strani: kovni umetniki iz vse Jugoslavije, ki so med služenjem vojaškega roka • Zakon na Strani greš- ustvarjali tudi v vojski in svoja dela kot spomin na vojaško življenje podarili nikOV armadi. Razstavo v Brežicah je odprl generalmajor Živan Mirčetič. (Foto: J. Teppey) Demokracija rešitev, ne darilo Sonja Lokar v Ribnici: »ZKS si je s pokončno držo ustvarila politični kapital, ki pa ga lahko hitro zapravi« — Kriza rešljiva, ko bo več strank________________________________ RIBNICA — Sonja Lokar, kandidatka za sekretarko CK ZKS, kije bila 14. decembra gostja v Ribnici, je, ko je odgovarjala na številna vprašanja, med drugim dejala, da demokracija ni nikomur podarjena, ampak si jo je potrebno izboriti. Sicer pa je posvarila, da tistega, ki bo zmagal na volitvah, čakajo nakopičeni problemi in jugoslovanska stvarnost. ZK, ki je na oblasti, marsičesa ni rešila, zato mora pohiteti, da bo vsaj do volitev dosegla še nekaj uspehov, drugače bo na volitvah doživela polom. ZK je vedno govorila, da bo na obla- celo v ustavi zapisana njena vodilna sti ljudstvo, je dejala Lokaijeva, v resni- vloga. »Kdor je govoril drugače, so ga ci pa je sama odločala o vsem in je bila obravnavali kot rušitelja in je bil lahko Gradbena afera se še nadaljuje Uroš Dular se je odrekel kandidaturi za sekretarja CK ZKS OD MEDAUERJA ŠTOVIČKA — V sredo, 13. decembra, sc je Krško poslovilo od Vladimirja Štovička, (!tj?ane8a umetnika in medaljetja, ki je v Krškem živel domala 60 let. Od njega seje v imenu stanovskih kolegov poslovil Omski slikar Viktor Povše, v imenu krške občinske skupščine pa njen predsednik Zoran Soln. Več o pokojnem "iku na 7. strani. (Foto: J. Simčič) tudi zaprt. Voda, ki ne teče, se usmradi in tako je tudi s političnim sistemom, ki nima konkurence. Gospodarska kriza bo rešljiva šele, ko bo več strank, konkurenca v političnem boju. Usoda naše države pa je odvisna od tega, ali bodo zmagali tisti, ki so za demokracijo, ali tisti, ki se zavzemajo za ohranitev sedanjega stanja in sistema,« je menila Lokaijeva. Znani družbenopolitični delavec Bogo Abrahamsberg je poudaril, da v ribniški občini ZK ni nikoli dušila demokratičnosti. Svojo trditev je podkrepil s podatki, da so že na volitvah leta 1963 imeli za enega odbornika po več kandidatov, ki so jih postavili občani, in ne ZK. Na direktorska mesta niso postav-. Ijali le komunistov in gotovo je to tudi eden od razlogov, da je ta občina gospodarsko izredno napredovala. Ko je beseda tekla o razmerah na Kosovu, je Lokaijeva dejala, da krivdo za to nosimo vsi v Jugoslaviji, tudi Slovenci, ker nismo pravilno spoznali in ocenili razmer in ker nismo pravočasno rekli, da se s tako politiko do Kosova ne strinjamo. Odločitev o tem, ali bo slovenska ZK politična stranka med strankami ali družbeno gibanje med gibanji, pa bo prinesel kongres, seveda pa si bo potrebno izboriti pravico do različnosti in to tudi znotraj ZKJ. J. PRIMC V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho, a ne več tako toplo vreme. NOVO MESTO — Uroš Dular, sedanji sekretar medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko, je bil skupaj s Sonjo Lokar kandidat za sekretaija CK ZKS in kandidat za člana CK ZKS. Takoj, ko je ta informacija prišla v javnost, se je v delu tiska (gre predvsem za Mladino) s še večjo ostrino kot dotlej nadaljevalo pisanje o »novomeški mafiji, ki se kandidira«. Del sredstev javnega obveščanja namreč brez dokazov vztrajno goni nadaljevanko o novomeški gradbeni aferi kot o stalinističnem političnem obračunu, prav Uroš Dular pa naj bi bil njen glavni akter oz. koordinator. Kot takega ga je prvič vsaj javno omenil in obsodil Boštjan Kovačič na seji novomeške občinske skupščine pred okrog tremi meseci, ko so govorili o zaključku novomeške gradbene afere pred sodiščem in v zvezi s tem predvsem o rehabilitaciji pred dvema letoma odstavljenih funkcionaijev zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Ali gre pri tem le za goli revanšizem, ker je Dular kot sekretar MS ZKS odklonil posredovanje v korist Kovačiča pri organih pregona v začetku postopka, ali tudi za kaj drugega, bo gotovo skušala ugotoviti tudi občinska komisija za analizo gradbene afere. Za tako analizo pa bi po Dulaije-vem mnenju morala imenovati komisijo tudi republiška skupščina, ker je afera dobila vseslovenski značaj. Pred tednom se je Uroš Dular s pismom predsedstvu CK ZKS odrekel kandidaturi. V pismu pravi, da je i kandidatura za sekretarja CK ZKS j zaradi nerazčiščenih zadev v zvezi z 5 gradbeno afero sprožila z njegove * strani sicer pričakovan napad — na kar je pred kandidiranjem tudi opo-‘ zarjal — nanj in na organizacijo. Ker ; ZK ne želi izpostavljati neupravičenim napadom, ki jih do kongresa ni mogoče razčistiti, seje odločil nepreklicno odstopiti od kandidature. Pri tem dodaja, daje že pred časom, ko o njem kot o akterju afere sploh še ni bil govor, pristojne v ZKS opozaijal, da je treba razčistiti vlogo OK ZKS Novo mesto, MS ZKS za Dolenjsko in posameznikov v aferi in tako ali drugače ukrepati, a pobude niso bile sprejete. »Afera je dobila vseslovenske razsežnosti, gre za hud očitek tudi ZK, pa ne le v Novem mestu, da ni sposobna v praksi uresničiti zapisanega v programu, zato je moj odstop od kandidature v interesu te organizacije. Ocenjujem tudi, da je nadaljevanje afere v Novem mestu v kontekstu volitev prihodnjo pomlad. V opoziciji ima en del zelo jasna stališča predvsem, kako spraviti ZK s prizorišča, pri čemer sredstva niso važna. Sem za pluralizem, ne pa za tako poceni iskanje volilcev. Mislim, da nam takšna demokracija ni cilj,« pravi Uroš Dular. Z. LINDIČ-DRAGAŠ YU ISSN 0416-2242 Krka in nemoč družbenega dogovarjanja Družbeni dogovor o varstvu reke Krke še vedno _______ni podpisan_________ BREŽICE — V začetku tega leta je predsedstvo OK SZDL Novo mesto poslalo skupščinam občin Krško, Novo mesto, Brežice, Trebnje, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, vsem konferencam SZDL v teh občinah ter območnima vodnima skupnostma Ljubljanica-Sava in Dolenjska v obravnavo predlog družbenega dogovora o varstvu reke Krke in njenih pritokov. Do danes so ga obravnavale in sprejele vse skupščine razen ribniške in krške, zato odbor, ki aktivnosti vodi, še ne more povedati, kdaj bo dogovor podpisan. Dogovor naj bi omogočil, da bi probleme onesnaževanja reševali po enakih merilih v vseh občinah, bil pa naj bi tudi podpora in spodbuda inšpektorjem, ki jim danes v marsikateri občini preprečujejo, da bi korektno opravljali svoje delo. Osnovni namen dogovora je pospešiti aktivnosti za varstvo reke Krke in jih čimbolj uskladiti. V primerih večjega onesnaženja bi bile podpisnice dolžne izvesti nujne ukrepe za sanacijo in o nevarnosti pravočasno obvestiti občine, ki ležijo nižje ob toku reke. Zagotovile naj bi tudi nadzor nad uporabo mineralnih in umetnih gnojil ter kemičnih sredstev v kmetijstvu. V okviru območne vodne skupnosti naj bi si prizadevale tudi za vzdrževanje in sanacijo jezov. Cilji družbenega dogovora zvenijo lepo, toda čeprav bi se podpisnice opredelile za najbolj ostro kaznovalno politiko, bomo slej ko prej zagotovo spet priča nemoči družbenega dogovarjanja. Dobri volji predlagateljev in članov koordinacijskega odbora stojijo namreč nasproti drugačni interesi. Končno so tudi same občine — podpisnice razdvojene. Na eni strani bi rade imele čisto okolje, po drugi pa hlastajo po razvoju in denaiju. B DUŠIČ V SREDO V NOVEM MESTU PREDNOVOLETNI KONCERT NOVO MESTO — Letošnji prednovoletni koncert v Novem mestu bo imel ljubljanski ansambel Greentown jazz band, ki ga vodi klarinetist Borut Bučar, v njem pa so še Peter Hudobivnik (trombon), Peter Ugrin (trobenta), Merik Lesničar (klavir), Dušan Kajzer (bas), Primož Grašič (kitara) in Ratko Divjak (bobni). V Domu kulture bo nastopil v sredo, 27. decembra, ob 19.30 in se predstavil s programom (dixie-land, blues, swing), s kakršnim se je uveljavil tudi na svetovnem festivalu jazza v ZDA in na nastopih v Evropi. Ansambel ima samo letos za seboj že več kot sto koncertov. Kocka bo padla Jutri se bo v Cankarjevem domu začel 11. kongres Zveze komuniste v Slovenije. Verjetno bo to zadnji kongres organizacije s tem imenom, saj ne bo več odražalo njenega novega programa »Za evropsko kakovost življenja« in je povrhu vsega že kompromitirano. Nov simbol, rumena zvezda na modrozelenem polju, bo že na zunaj nakazoval nove temeljne usmeritve. Modra barva je znak svobodomiselnosti, izzivalna rumena nakazuje spremembe, zelena je domačijska in ekološka, peterokraka zvezda pa ostaja kot element tradicije. Po tem kongresu ZKS ne bo več to, kar je bila desetletja. V svojih dokumentih se bo zavestno odpovedala monopolu oblasti, ki ga po spremembah slovenske ustave že tako nima več. V prid človekove svobode, da posameznik misli drugače, svoje misli javno izraža in se politično svobodno združuje. To bo dokončen pokop partijske države (brez joka pogrebcev) in začetek strankarskega političnega pluralizma. Na petkovi seji CK ZKS, kije minila v znamenju priprav na kongres, je bilo spet slišati, da za ZKS, kije bila že'dbslej v manjšimi, ne bo nobena tragika, če bo na volitvah izgubila, kar • Te volitve bodo veliko bolj opredeljevanje zoper partijo kot pa za napredek. Zato bodo realnejše volitve leta 1994. (Kučan) se bo po vsej verjetnosti zgodilo. Toda velika preizkušnja čaka prenovljeno ZKS že pred tem. To bo idejni spopad na januarskem 14. izrednem kongresu ZKJ, ko se bo treba soočiti z nasilnim in demagoškim srbskim realsocialističnim konceptom, ki ne priznava svobode in različnosti ter v boju za oblast noče razumeti, zakaj se podira vzhodni svet ' .M. LEGAN Račun za 40 let (ne)dela »Združimo se na skupnih interesih stabilnega gospodarstva, takega, ki bo sposobno za svetovno tekmo, edinega gospodarstva v socialističnih državah, ki bo imelo konvertibilno valuto. To bo naše znamenje zrelosti in pripravljenosti, da vstopimo v svet razvitih držav«. S temi vznesenimi in obetajočimi besedami je jugoslovanski prvi minister Ante Markovič v ponedeljek popoldne pospremil v zvezno skupščino, Jugoslavijo in svet program svoje vlade, v katerem poudarek ni samo na protiinflacijskih ukrepih. Čeprav smo vsi pričakovali šok, je tisto, kar je napovedaljugoslovanski premier, več od tega To, kar se bo, če bo Markovič seveda dobil podporo, zgodilo v naši državi, bo največji gospodarski dogodek osemdesetih leL Med drugim smo, tako vsaj trdijo, čez noč dobili konvertibilni dinar, ena zahodnonemška marka je 7 dinarjev, kar med drugim pomeni, da so dinarju odpadle štiri ničle. Ljudje imajo pravico do svobodne menjave po uradnem tečaju, po marke greš v bankof?!). So pa še druge spremembe. Markovič in njegovi ministri so do 30. junija prihodnjega leta zamrznili petino vseh cen, do poletja so na novembrski ravni zamrznjene tudi plače, povečan je proračun federacije, Markovič je napovedal reformo davčne politike in reformo organov državne varnosti, drugi glavni sunek (prvi je namenjen inflaciji) pa je usmeril k družbenemu sektorju gospodarstva o katerega zagatah govori podatek, da bodo njegove izgube v prihodnjem letu dosegle desetino bruto proizvoda Jugoslavije! Iz potreb (navsezadnje se okoli nas ruši svet tako imenovanega socializma), osebnega prepričanja in tudi zato, da je ves sveženj zavit v lep papir in okrašen s pentljo, je Markovičev nastop obsegal tudi večje osebne in politične svoboščine. Ko to pišemo (torek opoldne), se še ne ve, kakšen odziv bo imel vladin sveženj. Svet ga bo gotovo pozdravil, Jugoslavija pa se bo po stari navadi najbrž razdelila na pol le v ponedeljek je napo vedane ukrepe označila za nezadostne srbska vlada, od Hrvatov in Slovencev pa je pričakovati, da bodo dali podporo, vendar z nekaterimi pridržki O Črni gori je škoda izgubljati besede, saj je bila že v ponedeljek v opozorilnem generalnem štrajku, neznanka sta Bosna in Hercegovina ter Makedonija Zdaj seveda vsi seštevajo in odštevajo. Tudi Slovenci Jasno je, da pomeni Markovičev program tudi prelivanje sredstev oziroma denarja Od tam, kjer je, tja kjer gani Zvezne pristojnosti pa ne bodo večje samo na denar- nem področju. Slovenski delegati v republiški in zvezni skupščini mrzlično prevajajo vladine doslej tako skri-vane ukrepe v navaden, vsakomur razumljivjezik. Slovenija, ki se formira kot drža va najbrž ne bo mogla pristati na vsako zahtevo Markovičevega sanjskega scenarija, sanjskega zato, ker nam tako rekoč čez noč ponuja svel V načelu bomo vlado podprli. Prav pa bi bilo, da bi kdo od naših vodilnih mož povedal, da je to zadnje slovensko popuščanje, zadnji slovenski oboi k morebitni jugoslovanski harmoniji Če Marko vic' in tisti ki so z njim, ne uspejo (kakšne, kolikšne in čigave bodo žrtve, je čisto posebno vprašanje), Jugoslavije ne bo več. Morda je ni več že danes, kajti to, da skušajo Srbi pod Miloševičevim vodstvom za vsako ceno zrušiti Markoviča in zdaj tudi njegov program, ni samo preteklost, ampak tudi sedanjost in prihodnost Prav nič lahko pa ne bo ne Markoviču ne vsem nam tudi v primeru, če bo Srbija na prilepki zlepa ali zgrda skrila svoje kremplje. Izstavili smo si namreč račun za zadnjih 40 let (nejdela M. BAUER »SZDL ne bo sama sebe ywwwwv WWWWWVWN c Naša anketa uničila« s Hlapčevstvo ni prihodnost V živahni polemiki na seji OK SZDL Sevnica sodeloval tudi Geza Bačič Enim in drugim je upanje bog Dr. Vekoslav Grmič na javni tribuni v Trebnjem: iskanje zavezništva s Cerkvijo je razumljivo, saj ima Cerkev močan vpliv — Nujne spremembe v Cerkvi TREBNJE — Pravi humanizem ter resnična demokracija in svoboda ne potrebujejo ob sebi predznakov pripadnosti določenim ideologijem in organizacijam. Tako bi lahko povzeli del tistega, kar je dr. Vekoslav Grmič povedal v Trebnjem na petkovi javni tribuni o položaju vere in Cerkve v socialističnih deželah. Javni pogovor sta pripravila predsedstvo OK SZDL Trebnje in Medobčinsko študijsko središče ZKS Novo mesto. Dr. Grmič, profesor na mariborskem ma, rdeči totalitarizem, in zdaj se mora vzgajati v splošno humanističnem in demokratičnem nazoru, za te splošne vrednote pa si moramo prizadevati tudi vsi v pluralizmu, kot je poudaril dr. Grmič, kije socializmu očital pozabljanje na moralo. M. LUZAR oddelku teološke fakultete v Ljubljani in član predsedstva RK SZDL Slovenije, je kot uvodničar v kratkem predstavil zgodovino odnosov med cerkveno in socialistično državno organizacijo. Ta zgodovina pozna skrajne zaostritve v posameznih državah, a tudi otoplitev odnosov, zlasti po 2. vatikanskem zboru. Da so nekdanja zaostrovanja izgubila ostrino, dokazuje že kar sedanje dogajanje v Sloveniji, v kateri v zadnjem času sicer ni bilo hujših sporov med Cerkvijo in državo, kot je menil dr. Grmič. Vse zveze namreč iščejo zavezništvo v Cerkvi in v tem smislu so napisale programe. Prizadevanja so razumljiva, kajti Cerkev ima na ljudi zelo močan vpliv. Vendar v tem dogajanju moti, da se danes nekateri delajo demokrate, čeprav to niso bili nikoli. Moti lov na vernike, naj postanejo člani zvez, in vendarle moti tudi nenaden preobrat v pojmovanju vernosti in ateizma. Novi odnosi v Sloveniji predstavljajo širše, zlasti vzhodnoevropske težnje po osvobajanju ter uveljavljanje človekovih pravic. Zrušil se je spaček socializ- spremeniti še Cerkev. Morala bo uresničiti evangelske vrednote svobodo, enakopravnost, soodgovornost in bratstvo in morala bo postati »cerkev od spodaj«, v kateri se duhovniki ne bodo • Ljudje so vedno živeli od utopij, zato se bodo vedno navduševali nad krščanstvom in nad marksizmom. V obeh je prisotno načelo upanja, je dr. Grmič pokazal na stik dveh nasprotnih si sistemov. več obnašali gospodovalno. Tudi Cerkev bo morala postati demokratična, je v zanimivem nastopu menil dr. Vekoslav Grmič. Čigava bo v nastajajočih razmerah na političnem prizorišču šola, še »marksistično angažirana«, kot je za povojni čas o njej dejal dr. Grmič, ali drugačna, morda z veroukom? Tiste šole, za katere bi država skrbela v prvi vrsti, bi morale biti svetovnonazorsko nevtralne, kar je sicer težko doseči spričo prepletanja vzgojnega in izobraževalnega v njih. Nevtralnost je v tem, da bi morale SEVNICA — Naši ljudje imajo pravico bolje živeti. Tisti, ki bo ponudil izhod iz vse bolj začaranega kroga revščine in pomanjkanja, se bo tudi lahko nadejal uspeha na spomladanskih volitvah. Zaupanje pri ljudeh pa je moč vzbuditi deloma že tudi s tem, da priznamo napake v preteklosti. Tako bi lahko najbolj v grobem povzeli razpravo na programski seji občinske organizacije Socialistične zveze v Sevnici. Kot je dejal Geza Bačič z republiške konference SZDL, »bomo zdaj morali delati na odrtem trgu političnih idej, pri čemer bo potrebna v tej prehodni fazi določena strpnost. Tudi glede organiziranosti krajevnih skupnosti ne bo več modela, ki bi ga predpisali v Ljubljani. Ker je bilo v Sevnici kar nekaj vprašanj, kako bo poslej z delom vaških odborov, mladinci pa so menili, da bo Socialistična zveza morala izstopiti iz tega političnega prostora, če hoče vstopiti v novega, in »da si SZDL ne bo več mogla lastiti vaških odborov, če bomo v krajevni skupnosti delali tudi drugi,« seje o teh vprašanjih razvila živahna polemika. Predsednik občinske konference So-. cialistične zveze Janko Rebernik, ki je že v uvodnem govoru dejal, da bodo morali v občini ponovno evidentirati, pridobivati članstvo, je na omenjene pomisleke odvrnil, da bodo »vaški odbori res države v malem, kakor občine in republike. Do našega kongresa smo še skupaj.« Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje Slavko Šlibarje poudaril, da nihče ne bo sam sebe uničil, tudi SZDL ne. Po njegovih besedah seje v neki anketi kar 64 odstotkov ljudi izreklo za SZDL, četudi so bili med njimi mnogi, ki ne plačujejo članarine. Slavko Vilčnik (pozneje so ga izvolili za delegata za RK SZDL) je menil, da ima SZDL od vseh družbenopolitičnih organizacij še najbolj čvrste korenine na vasi, ima prednost — kader in lastnino. Zato bi članstvo veijetno kritiziralo tako potezo vodstva SZDL. Delegat OK ZSMS Roman Žveglič, ki je izrekel te pomisleke, tudi tistega, ali si bo SZDL lastila še Kmečko zvezo, je potem odstopil od polemike, ker bi ta terjala preveč časa. P. PERC Z NOVOMEŠKO REGISTRACIJO NI VAREN -* ■» 'm Mariborsko pismo Opozicija hoče imeti »čiste račune« Kako se mariborska alternativa pripravlja na volitve MARIBOR — Mariborska partija je že pred časom navrgla mestni alternativni predlog, naj bi na spomladanskih volitvah nastopili z enotno kandidacijsko listo, ki bi jo (malce melodramatično) imenovali Lista za rešitev Maribora. Poglavitni argument: štajerska prestolnica je v takšni gospodarski in socialni godlji, da nima smisla izgubljati energijo s prepiri med uradno politiko in opozicijo, kdo je kriv za to katastrofo, temveč je v korist mesta strniti vse sile, spraviti skupaj vse pametne in sposobne Mariborčane ter oblikovati skupnov»fronto« za boj proti grozeči bedi. Še zlasti seje s svojo avtoriteto za to idejo zavzel ta čas prvi politik Maribora, predsednik mestnega partijskega komiteja in nesojeni Kučanov naslednik Franci Pivec, ki tudi sicer v mestu doživlja podobno usodo kot prvi mož slovenskih komunistov na republiški ravni: njegov ugled v mariborski kritični javnosti je v popolnem nesorazmerju s siceršnjim ugledom organizacije, ki jo predstavlja. A kaže, da predstavniki opozicijskega političnega življenja v Mariboru ne kažejo kakšne posebne pripravljenosti sprejeti partijski predlog. Nekateri vidijo v njem značilno oblastniško prevaro, kako vse politične nasprotnike spraviti pod isto streho, jih prepričati, da je »mirovni sporazum« v skupnem interesu, slednjega pa izkoristiti in še eno mandatno obdobje ostati na oblasti. Manj nezaupljivim se Lista za Maribor zdi predvsem kritje za napake vseh tistih, ki so v minulih letih in desetletjih imeli v rokah škarje in platno, a so mestni razvoj do kraja zavozili, zdaj pa bi se radi elegantno izognili ugotavljanju odgovornosti in vzeli opoziciji iz rok njeno najmočnejše volilno orožje — očitek uradni politiki, da svoje priložnosti ni izkoristila in naj prepusti mesto drugim. Ti pomisleki so kajpada utemeljeni, čeprav je težko trditi, kaj vse je imela mestna partija za bregom, ko se je zavzela za enotno kandidatno listo vseh »dobronamernih, poštenih in ustvarjalnih«, oziroma ji vnaprej očitati nepoštene politično-taktične namene. Toda mariborska opozicija (demokrati, socialdemokrati, zeleni, krščanski demokrati, kmečka /veza, od nedavnega tudi obrtniška stranka) očitno želi imeti »čiste odnose«: nobenih koalicij s komunisti, kvečjemu enotno proti njim — volivci pa naj odločijo. Sedanje mestne strukture so se, kot kaže, sprijaznile s tem, da z. enotno listo ne bo nič. MILAN PREDAN PREPRIČLJIV PRED PUBLIKO — »Ni se obnesel niti črni niti rdeči katekizem,« je dejal dr. Vekoslav Grmič (na fotografiji levo; na desni je vodja MŠS ZKS Novo mesto Stane Šimec). ČRNOMELJ — Na črnomaljski občini so pred kratkim dobili sporočilo enega vojvodinskih avtoprevoznikov, ki je imel obrt sicer prijavljeno v Črnomlju, na tovornjaku pa seveda novomeško registracijo. Prosil je Črnomaljce, naj ga ne razumejo napak, da sicer nima nič proti njim, da so bili tudi odnosi vedno korektni, vendar je primoran odjaviti obrt v lej belokranjski občini Razlog: s tovornjakom z novomeško registracijo se ne počuti več varnega na srbskih cestah in tako ga bo primoran registrirati v Novem sadu. Komenar ni potreben. Raje hudiča kot eno stranko Jože Školč in Mojmir Ocvirk na tribuni v Metliki METLIKA — Tukajšnja občinska konferenca ZSMS je pretekli teden pripravila tribuno »ZSMS po kongresu«, na kateri sta kot gosta sodelovala predsednik republiške konference ZSMS Jože Školč ter član predsedstva Mojmir Ocvirk. Predstavila sta ZSMS kot stranko ter program, s katerim se bodo na spomladanskih volitvah potegovali za zmago. V razpravi je Tatjana Žele iz Kometa omenila, da njihovi delavci niso navdušeni nad strankami, da tudi kaj prida ne razumejo politike, bolj pa jih zanima, kako bo z gospodarstvom. Pripomnila je še, da republiška konferenca ZSMS ne upošteva mnenja baze, ter vprašala, v čigavem imenu sploh delujejo. Školč je priznal, da se zavedajo velikih problemov v gospodarstvu, ki se jih je potrebno lotiti, pristavil pa, da to ni edini problem in da tudi ni nujno, da se stvari, ki jih nekdo »zganja«, tičejo vseh. Jani Bevk pa je dodal, da je mogoče res, da delavski razred ne ve, kakšen je večstrankarski sistem, ima pa velike izkušnje z enopartijskim sistemom in bi se bil pripravljen pariti tudi s hudičem, samo da bi se ga rešil. Bevk je odprl tudi dilemo, ali so lahko v ZSMS komunisti, če je ZSMS stranka. Ocvirk je pojasnil, naj v bodoče v njihovi stranki ne bi spraševali, kdo je bil prej v kateri drugi stranki. Politično delovanje ZSMS in njihova ideologija sta namreč takšni, da ju člani, ki so komunisti, ne motijo. Sicer pa se bitka s komunisti ne bo dobila v ZSMS, ampak v parlamentu. Čeprav so bivši mladinci napovedali realne možnosti za zmago na spomladanskih volitvah, pa so Metličani podvomili, če bodo volitve enakopravne. Na TV so imeli doslej namreč predvolilno kampanjo predvsem komunisti. Ali bo omogočena tudi drugim strankam, Školč ni vedel povedati, očitno pa je, da televizija bojkotira ZSMS, saj je njihovemu kongresu namenila menda le 14 minut programa, kar je manj kot kongresu makedonskih komunistov. M. BEZEK-JAKŠE Že kar nekaj časa se mnogim zelo resno zastavlja vprašanje bodočnosti Slovenije. Jo ima, bodočnost namreč, v Jugoslaviji,^li jo bo prisiljena, smela in morala iskati zunaj svoje sedanje države? Čeprav Slovence že dolgo po raznih mitingih in tudi uradnih sestankih različnih uradnih organov zmerjajo s separatisti, odcepitvenih teženj v naši republik; sploh ni toliko, kot bi nam jih radi obesili razni samozvani varuhi še bolj samozvano pojmovane avnojske Jugoslavije. Toda če štirideset let več ena republika dela vse in več za napredek te države, posebno njenih manj razvitih delov; če 8 odstotkov prebivalcev s preko 80 odstotkom odpisano opremo ustvarja dobro petino vsega družbenega proizvoda ut še večji delež konvertibilnega deviznega zaslužka; če svojim otrokom ne zmore omogočiti — z za majhen narod nujnimi subvencijami — cenejših knjig, revij, učnih pripomočkov, v drugi republiki pa zmorejo z milijoni in milijoni trdne valute financirati snemanje Kosovske bitke v izvedbi Columbia pictures itd. itd., pri tem pa v zahvalo posluša vse bolj besne napade, kako izkorišča jugovzhod, napotke, kako naj kar gre' kamor hoče, v Graz ali Philadelphijo, kako podpira albanske iredentiste, grožnje z orožjem in prelivanjem krvi itd., potem se mora vsak normalen človek prej ko glej začeti spraševati, ali ima življenje v istem domu s takšnim bratom, sploh še kak smisel. JANKO BUTALA, upokojenec » Metlike: »Bodočo Slovenijo si predstavljam kot demokratično, pluralistično re"J publiko, v kateri bo zaživelo Prav0.S?J moupravljanje. Taka Slovenija naj bi bH*J v okviru avnojske Jugoslavije, če bo možno. Če pa bi v ostalih delih J ugosla^ j je prevladali centralizem, unitarizem, j - - -............ ... -fljsll, | HM, . \ SLAVKO KOŠAK, predsednik Kmečke zveze za občino Novo mesto: »Trenutno vidim prihodnost Slovenije predvsem v konfederaciji, saj je osamosvojitev dolg proces, rešitve pa moramo poiskati takoj. Gre v prvi vrsti za finančno samostojnost, da bomo z rezultati dela sami razpolagali. Tudi v kmečki zvezi se borimo za kmetovo samostojnost, da bi bilo njegovo delo pošteno plačano, a ne na račun potrošnika. da roka, nasilje, dušenje svobodne mis potem bo pač Slovenija morala sama p* svoji poti. JOŽE STEGNE, računovodja v vi-niški osnovni šoli: »Če bi se dalo v Jugoslaviji normalno živeti, ne bi bilo potrebnega nobenega ločevanja Slovenije. Če se to ne bo dalo, je bolje, da gremo vsak zase, kot pa da smo skupaj in se kregamo in zmerjamo med seboj. Če pa bomo skupaj, potem mora Slovenija imeti v Jugoslaviji takšno mesto, kot si ga želi. Zdi se mi celo boljše, da bi imeli skupen ekonomski sistem, na katerega pa politika ne bi smela imeti vpliva.« TONI KORŠIČ, kmetijski pospešuj lec v M-Agrokombinatu Krško: »Sloj' nijo si predstavljam kot samostojno o žavo, morebiti v konfederaciji z Jugom, tako, da bi imela z ostalimi skupne sam ključne zadeve, kot so vojska, carina. > nanja politika. Vsekakor pa bi morala ti Slovenija gospodarsko samostojna. lirična ureditev bi morala temeljit' pluralizmu, pa naj zmaga, kdor zmag • Na čelu te države bi si želel Milana K čana, a brez ZK.« JOŽE LORBER, muzejski preparam' iz Velikih Malenc: »Slovenija bo PrlS"\ na izstopiti iz Jugoslavije, če se bo nad« jmn ljevala nerazumna srbska gospodari M blokada. K sreči razvoj dogodkov pn n W le kaže na večjo odločnost političnega j, J«* državnega vrha, hrabri pa me tudi to, je demokracija na pohodu, da plastična gibanja zahtevajo večjo sam°f,ve nost Slovenije. Spomladanske voh bodo gotovo pokazale, čigav progra podpira narod.« VERONIKA TANKO, tajnica kulturne, telesno kulturne in raziskovalne skupnosti občine Ribnica: »Sem za konfederacijo. Odcepitev ne bi koristila ne nam, ne Jugoslaviji. Konfederacija pomeni večjo gospodarsko in drugo samostojnost. Računi bodo čisti. Vse se namreč suče okrog denarja. Če bi ljudje dobro živeli, se ne bi toliko zanimali ne za politiko, ne za spore, ne za mitinge. Upam, da se bo vse to umirilo. FRANC MARIČ, referent za varifv(j pri delu v LIK Kočevje: «V Sloveniji^ BL morali izvesti referendum o tem, za k*J .j ljudje: ali za federacijo, konfederacij0 * I za odepitev, pa tudi, ali zaupajo sedam j" ~ mu vodstvu. Slišim, daje večina za00 . 7 J pitev, mnenje je, da je 40 let podp'ra J nerazvitih dovolj in preveč. Šicer p* k. vse republike čutijo izkoriščane, zato MIL potrebni čisti računi. Za vse zapl<-te J kriva politika, ki jo je treba ločiti od 8 1HH podarstva. IGOR SILVESTER, učitelj telesne vzgoje v OŠ Šentrupert: »Prihodnost Slovenije gotovo ni v nadaljevanju hlapčevstva, pri čemer ni nujno, da razpravljamo o vprašanju, ali naj se Slovenija odcepi. Bodočnost je v parlamentarni demokraciji in ne v sistemu, kakršnega poznamo sedaj. Optimist sem le zato, ker nas svet obravnava kot napredno silo v Jugoslaviji.« I JOŽE DEBENC, tehnolog-kontro>£ ffj Metalni V rm*»li* »Rnilnt lčl VA \& ^ t? v Metalni Krmelj: »Bojkot, ki ga JL sko vodstvo z Miloševičem na čelu P, pravilo Sloveniji, ni le najbolj grob nap*. na našo republiko, ampak potnem resnejši poskus rušitve avnojske JuS^j. vije. Ker so zvezni organi doslej bolj m j i ^ čali o tej v civiliziranem svetu nezashs s potezi, so dali potihem soglasje 'n rj,j /,') smo že Dristali v konfederaciji. M°ro ^ jj^j smo že pristali v konfederaciji. taka ureditev prinesla slovenskemu g podarstvu celo večjo moč.« VWWWWWWVV\> t. 51 (2105) 21. decembra netijstvo Dolenjski kmetje v boj za oblast Kmečka zveza o stanovskih problemih, pa tudi o političnih zahtevah — Za do-lenjsko mlekarno — Kmetijski minister Milan Kneževič naj odstopi VVVVVVVVVVVVVN NOVO MESTO — Prvi regijski sestanek Slovenske kmečke zveze v nedeljo, 17. decembra, na kmetijski šoli Grm je pritegnil nekaj več kot šestdeset delegatov iz Posavja, ožje Dolenjske in Bele krajine. Obravnavali so vse glavne probleme, ki tarejo kmete, predvsem v luči predvolilnih aktivnosti, v katere stopa Slovenska kmečka zveza kot samostojna stranka, čeprav je bila ustanovljena predvsem kot stanovna organizacija. »Volitve so sedaj najbolj resna stvar v kmetijstvu,« je dejal predsednik zveze Ivan Oman, ki seje tudi udeležil sestanka, in s tem hotel seveda povedati, daje veliko rešitev odvisno od tega, koliko politične moči si bodo kmetje s svojimi somišljeniki na prihodnjih volitvah priborili, ter zaključil: »Napeti moramo vse sile, da to oblast na volitvah vržemo!« m. j E POLITIKI — Predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, zveze za Belo krajino Janko Bukovec in predsednik novomeške Slavko Košak na regijskem posvetovanju. (Foto: T. Jakše) VfDNIK V KUPČIJI t Prodajne cene v KZ Krka zjutraj še niso bile znane cene pitanega goveda, vendar so tr^drugi dejali, da se bo cena gi-^ 250.000 in 280.000 din za ki-k . klet naj bi ostala nekako ena-bila od 220.000 do 250.000 L KiIq žive teže. 'VjJ* * P* je tem večja ponudba v hla-i| Cikavi. Olje v kanticah je po O liter, moka od 36.000 do l (an kila, sladkorje v 50-kilskih ,P° 75.000 din (zelo ugodna ce- rK»“fe5ss,l&r><“n-j*bo'kaps v. taJ"1* in prodajne cene v M-TSbinat Krško r*Uv krškem M-Agrokombinatu ta iVOMEŠKE TRŽNICE ,jk --------^______________ Ijji^pedeljkovi tržnici so proda-tr ka Po 15.000 do 45.000 in kil l ke P° 100.000 din za kg. Ki-a i?,hrenaje veljal 250.000, kore-' M^be in redkve 30.000 do i |J' fižola 180.000 do 200.000 Vit K? rePe 'n zelja 40.000 din. Jaj-bjl 017.000 do 18.000 din Lon-fkiVe|ane so prodajali po 100.000 V£t.ute P° 140.000 do 160.000 }?kw|l°gram krvavic ali ocvirkov ft,.“PCt odšteli 300.000 din. Merica 'lcaJe veljala 20.000 din. Kilo-Orehov je stal 600.000 din. teden cene živine niso poskočile, zdi pa se, da ni niti velikeka povpraševaja in niti velike ponudbe. Mlado pitano govedo bodo za meso odkupovali po 250.000 din za kilo v ekstra klasi. Teleta bodo ta teden po 250.000 din kila, prašiči pa po 150.000 din kila. Zato pa je toliko večja izbira v hladilnici v Zadovinku. Jabolka so po 30.000 din, hruške po 35.000 din, krompir po 10.500 din, sveže zelje po 10.000 din. Poleg domače ponudbe so na voljo tudi drugi artikli. Kislo zelje v čebričkih po 22 kil je 36.000 din kila, pomaranče so po 88.000 din kila, mandarine iz Opuzena na Neretvi so po • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 165 do 3 mesece starih in 22 starejših prašičev. Prodali so 132 mlajših po 190.000 do 200.000 din kilogram žive teže in 11 starejših po 175.000 do 180.000 din kilogram žive teže. 125.000 din kila. V hladilnici prodajajo tudi sadike sadnega drevja po 150.000 do 220.000 din. • Posebna božična ponudba: v Novem mestu prodajajo italijanski pralni prašek rex po 200.000 din kila. V Krškem pa brazilske orehe po 180.000 din kila. Naj dodamo še cene radijskih sprejemnikov s kasetofonom, čeprav ne sodijo ravno v to rubriko, v trgovinah KZ Krka. Radijski sprejemniki so po 5,5 milijona din, medtem ko so v ostalih trgovinah po 8.000.000 din. Kmetijski nasveti laliza zemlje se izplača >Cwn,a naših kmetov žal še vedno gnoji svoja polja po občutku: eden J1 pot u1®' Premal°> skoraj vsi pa enostransko, brez poznavanja hranit-rt>w^b rastline in kemične sestave tal, na katerih rastejo. Za celotno H0 velja podatek, da ima analiziranih slabo petino vseh kmetijskih T^na Dolenjskem pa je ta delež lahko samo še manjši. N la>ineralna 8nQjila draga, jih je treba kar se da smotrno porabiti. K Hdii'■ mno8° pripomorejo raziskave tal, ki se jih poljedelci premalo Nžo$°’ ktudi se več kot izplačajo. Za primerjavo: cena za standardno Pio ’k' ugotavlja vsebnost fosforja in kalija ter kislost (ph), je na primer m jAU,?kt°bra vejala okrog 400.000 din, to pa je bilo toliko, kolje tedaj • MrZvk‘logramska vreča kana. S pomočjo podatkov iz analize je moč j^Ptt |g('na fe,° vsaJeno vrcč0 gnojila na hektar — toda analiza je veljav- ^rož* resnične razmere v tleh, mora biti opravljena na osno-■ S dVa n° odvzetega vzorca. Vzorce za fizikalno proučevanje tal jemljemo iNj^jpačina: v naravnem, neporušenem stanju, ki omogoča preiskavo ! W (o Jalnih lastnosti, in v porušenem stanju, ko gre za določitev struk-JijfjL - vzorce za kemično analizo je treba jemati po predpisanem načinu, Ttaetih P°vprečne vzorce, sestavljene iz 20 do 25 manjših, enakomerno \ J?s hektarja površine. Globina jemanja povprečnega vzorca je od-Vs^Jtzkojiščanja zemljišča: s travnikov in pašnikov jemljemeo vzorce r KMETIJSTVU ODMEVA SRBSKI BOJKOT — Janez Ku- (■,j^Vedsednik KPO v ABC Pomurka, je za Gospodarski vestnik izja-- Vin, °dvisnost od Vojvodine je bila v 70-tih letih precejšnja. Potem ko I SC^uzivirali domačo pridelavo, so se nakupi skrčili na kakih 30.000 ton 'kki Jl*ši pogodbenei dogovori, ^prejeti na osnovi sovlaganja, so dokaj Jfteti t ai^njc dobave vojvodinske koruze pomenijo četrtino potrebnih “fhnurke, in če bodo v Srbiji grožnje uresničili, ne bo tako zelo tra-^Ije zaradi zmanjšanega staleža živine v Jugoslaviji koruze več kot __________________________________________________ ^vQSe 5 do 8 cm, pri ornici do globine 20 cm oz. do globine oranja, v V^ih in vinogradih pa je treba poseči še globlje. C«rce odvzemamo z lopato ali s sondo, ki olajša dejo in zagotavlja večjo k; črnost. Potem jih je treba spraviti v vri&čke ter jih opremiti s potreb-. f^tki, preden potujejo v laboratorijskega kmetijskega zavoda. <1 Inž. M. L. Pri tem gre predvsem za zbirokratiziran odnos do kmetijstva. Doseči je treba spremembe v zakonu o lovstvu ter vreči zadnje ostanke fevdalizma, odpraviti privilegije na tem področju in izenačiti pogoje kmetovanja tudi tistim, ki so od divjadi prizadeti, predvsem pa zmanjšati stalež divjadi na raven naravnega ravnovesja. Pri preobrazbi združ- Razvojni dinar za rastlinjake? Ob vrtini na Mostecu do leta 1995 kar 5 ha rastlinjakov? ČATEŽ — Sedanja lokacija rastlinjakov Agrarie na Čatežu ne omogoča več razvoja te dejavnosti, saj je tu omenjena možnosti zkoriš-čanja termalne vode pa tudi prostora. Tozd Cvetje je zato skupaj s Termami Čatež v letu 1986 naročil raziskave o možnostih za izkoriščanje termalne vode na levem bregu Save. Slednja je potrdila, da bi na območju Čateškega polja lahko izkoriščali znatno večje količine termalne vode kot doslej, na širšem območju celo več sto litrov na sekundo. V vrstini ob mostu pri naselju Mostec so našli termalno vod z največjo temperaturno 62,4° Celzija in z naravnim prelivom 26 litrov na sekundo. Ugotovili so, da bi bilo s črpanjem na tej vrtini možno izkoriščati do 45 litrov termalne vode s temperaturo 61 ° na sekundo. Rezultati raziskave so bili osnova za razvojni program Cvetja, po katerem naj bi na Mostecu do leta 1995 izgradili 5 hektarov novih rastlinjakov. Hitro prilagajanje tržišču jim bo omogočil nov laboratorij za razmnoževanje rastlin na Čatežu. »Proizvodni program za rastlinjake na Mostecu še vedno ni povsem dorečen. Glede na to, da zemlja tu še ni izrabljena, bi verjetno najprej šli v proizvodnjo rezanega cvetja, predvsem vrtnic in nageljnov. Ko bodo tla izrabljena in bomo prisiljeni v delo na tako imenovanih mizah, se bomo odločali še za druge kulture,« pravi direktor Cvetja Jože Avšič. Investicija je dobila ustrezno strokovno podporo glede na predvideno lokacijo, energetiko in na bodoči trg, ostaja pa še vrsta problemov. Po eni strani je vezana na dokončno izgradnjo nasipa ob levem bregu Save, po drugi pa na hidro-in agromelioracije med Brežicami in Dobovo. Regulacija Ga-bemice naj bi bila končana v naslednjem letu, poplavno območje proti reki Sotli pa še ne bo rešeno tako hitro, saj je vezano na usklajevanje vodnega režima ob gradnji savskih elektrarn. Niti tozd Cvetje niti Agraria trenutno nista sama zmožna plačati take naložbe, zato so se oprijeli možnosti za pridobitev razvojnega dinaija. Naložba bo namreč na meji nerazvitega območja občine Brežice in bi nudila več kot polovico od okrog sto novih delovnih mest prebivalcem iz nerazvitih krajevnih skupnosti. V primeru, da razvojnih sredstev ne bodo mogli dobiti, bodo v Cvetju morali iskati sovlagatelje. B. DUŠIČ ništva seje treba borili proti monopoli-zaciji ter s posebnim zakonom urediti vprašanje zadružne lastnine, da ne bodo kmetje, ki so k njej precej prispevali, pri tem prizadeti. Omogočiti je treba ustanavljanje manjših zadrug, kjer bi imeli člani odločilno besedo, pri tem pa se je treba zgledovati po uspešnih rešitvah v svetu, kolje na primer na Danskem, ter upoštevati kar največjo fleksibilnost. Doseči pa je treba tudi spremembe v gospodarjenju z gozdovi, saj je po Omanovih besedah Slovenija edina država v Evropi, ki je praktično izvedla nacionalizacijo gozdov. Kmet naj bi dobil več besede pri izkoriščanju svojega gozda, seveda primemo strokovno usposobljen, vlogo sedanjih tokov pa naj bi prevzele gozdarske zadruge ali mešane kmetijsko-gozdarske zadruge. Ob vseh naštetih problemih so delegati navajali konkretne primere in krivice, ki so se kmetom dogajale v povojnem obdobju. Dolenjski je nujno potrebna lastna mlekarna kot nadomestno za tisto, ki je že bila, a je bila ukinjena; obljuba o novi, ki stajo takrat dala IMV in občina, pa nikoli ni bila uresničena. Kmečka zveza se mora resno postaviti za slovensko mater in s tem zajeziti upadanje rodnosti slovenskega naroda. Materinski staž bi moral biti benificiran ter se prišteti k pokojnini, in sicer progresivno, z vsakim otrokom več. Delegati so zaradi neučinkovitosti vodenja dosedanje kmetijske politike zahtevali odstop slovenskega kmetijskega ministra Milana Kneževiča. Kmečka zveza naj čimprej, saj je že skrajni čas, sestavi celovit volilni program, so še zahtevali, po vsej regiji pa naj se prične evidentiranje kandidatov, ki med kmeti in širše v družbi uživajo zaupanje, zlasti pa take, kijih dosedanje politično delo ne obremeni. T. JAKŠE RAZSTAVE NE BO RIBNICA — V Ribnici deluje zelo uspešno društvo za vzrejo malih plemenskih domačih živali, ki vsako leto okoli novega leta prireja razstave. Pri predsedniku smo zvedeli, da letos take razstave ne bo. Vzrok je obvestilo, da grozi kuncem huda nalezljiva bolezen in da bi bilo treba vse kunce cepiti. Člani društva pravijo, da bodo z naročilom zaa cepljenje proti tej bolezni počakali. Če bi bilo cepivo drago, potem bi zajce raje pobili. • Vsak poskus ohranjanja, pa čeprav reformiranega in moderniziranega, klasičnega boljševističnega ali komunističnega socializma bi pomenil samo izgubo časa in nadaljnje zaostajanje Vzhodne Evrope. (J. Stanič) HRIBČEK! BOM KUPIL... Ureja Tit Dobersek £j|jj Nacejanje je žalitev za vinogradnika Nasveti mag. Skaze Zadnjič smo na tem mestu s pomočjo nasvetov mag. Antona Skaze iz Ptujske kleti skušali vplivati na kar najboljšo izbiro vina k posamezni vrsti jedi, danes pa namenjamo nekaj besed še kulturi uživanja vina, temu, kako se Slovenci obnašamo ob kozarcu vina. Naša kultura pitja je še vedno skromna, večkrat kar preskromna. Med ljudmi so še zakoreninjene slabe navade in neznanje, celo nekulturna. Posledice so znane. Žal še vedno prevečkrat srečujemo v lokalih pijane ljudi, ki imajo vse prej kot kulturen odnos do vina. Vina nikoli ne smemo piti na prazen želodec, med pitjem moramo vedno kaj prigrizniti. Zelo poceni, vendar odličen prigrizek je lahko domač kruh z zaseko. K tej jedi pijemo suha bela vina ali kiselkasta rdeča vina. T udi siri so pri pitju vina kaj prijetni, v Prekmurju so v navadi Ocvirkove pogače ipd. Večkrat smo tudi priča slabi navadi pitja »na zdravje«, ko pijačo dobesedno zlivamo vase. Prvi kozarec naj bi morda izjemoma še izpili do dna, naslednje pa nikakor ne več. Vino je treba uživati počasi in spoštljivo. Nacejanje z vinom je grob odnos do te žlahtne pijače, tako početje je za vinogradnika in kle-taija prava žalitev. Med zahteve kulturnega pitja spada seveda tudi zmernost. Na slavnostnih obedih in večerjah pijemo mnogo preveč, pa tudi hrana in pijača na njih običajno ni smotrno razporejena. Najprej pride na mizo samo hrana, potem pa samo pijača. In vse v preobilju. Slavnostni obed ali večerja naj bi imela vsaj pet različnih jedi, trajala pa naj bi najmanj dve uri. Obrok naj bi bogatili z okušanjem in zbranim uživa- njem dobrega vina. K vinski kulturi spada tudi izbira pravih kozarcev. Za pokušnjo uporabljamo samo steklene kozarce; njihove stene morajo biti tanke, brez barve in brez okraskov, oblika mora biti primerna. Namizna in kakovostna vina s skromno vinsko cvetico bomo pili kar iz navadnih kozarcev brez pecljev. Prostornina takih kozarcev naj bo približno i,5 dl, za pokušnjo pa • PRIPOROČENA CENA VINA — Društvo vinogradnikov Bele krajine sporoča vinogradnikom, naj bi pri prodaji kvalitetnega belokranjskega belega vina upoštevali njihovo priporočilo. Po mnenju društva naj bi to vino prodajali po 3 nemške marke v dinarski protivrednosti po uradnem tečaju na dan prodaje. jih natočimo smo do ene tretjine. Iz takih kozarcev poskušamo tudi vino iz sodov v kleteh. Za bela, kakovostna vrhunska vina in vina posebne kakovosti uporabljamo zgoraj zožene kozarce na daljših pecljih. Običajno so tuli-panaste oblike, njihova prostornina pa je približno 2 dl. Za pokušnjojih prav tako lahko nalijemo največ do ene tretjine prostornine, preostali del kozarca pa izpolni vinska cvetica. Pri pitju držimo kozarec /a pecelj, da roka ne greje vina. Tudi kasneje, ko pijemo, kozarca ne natočimo do vrha. Nalijemo največ I dl, nato pa vino dolivamo. Za rdeča vina uporabljamo kozarce s krajšimi peclji kot /a bela. Kozarec je trebušaste oblike in za jetnejši. Ža peneča vina uporabljamo pecljate, podolgovate kozarce z globokim, ozkim dnom. Zato napolnimo peneča vina višje, do dveh tretjin višine. Za desertna vina uporabljamo manjše pecljate kozarce z okrog 1 dl prostornine, oblika je tulipanasta ali tej podobna. Posebno poglavje so jubilejni kozarci. izjemno razkošje pa kristalni, v katere ne spadajo navadna vina. ,'VVN\\\WWVWWWWWWWWVVVN,VVVWWVWW Sramota, imenovana fižol Spet bomo uvozili, kar bi morali izvoziti ' V Jugoslaviji je fižol že od nekdaj narodna jed Slovenske, kaj šele srbske kuhinje, si ni moč misliti brez njega. Pomlatimo ga nič manj kol 165.000 ton na leto, to pa je več, kot ga zadnja leta pridelamo. Kot poljščina je namreč jižol deležen vse manjše pozornosti, prizadela pa ga je tudi uporaba herbicidov, zaradi katerih ga skoraj ni moč več sejati kot vmesni posevek. Prej ali slej bo treba povečati čiste nasade in posodobiti pridelovanje, sicer bomo prisiljeni ponavljati sramoto, ki jo počenjamo že nekaj let, namreč, uvažatifižol iz Združenih držav Amerike, Madžarske ali kake druge (industrijsko bolj razvile) dežele. Da bo prihodnje leto dovolj fižola na trgu in da cena ne bo lezla v astronomske višine (na novomeški tržnici stane 200.000 din kilogram), ga bo treba kupiti v tujini vsaj 9.000 ton. To namerava zvezna vlada tudi storiti. Priznamo, da je tragično, če uvažamo tisto, kar bi morali izvažati, pravijo v zvezni gospodarski zbornici, vendar brez tega tržišče ne bo dovolj preskrbljeno. Pa ne lefižol, država bo uvozila tudi 75.000 hi vina, 15.000 ton zelenjave, 500 ton margarine, 1.000 ton piva itd Zanimivo bi bilo slišati, kaj pravijo k temu kmetijcL Se jim ne bi izplačalo pridelovati več fižola, če stane zdaj na svetovnem trgu tona 750 dolarjev?Se pri nas res nič ne izplača, kot še vedno tarna vsa Jugoslavija? M. LEGAN TcZAglSI 1 STVARI •Spremenili , !>A Po STARETI 6oNo tako ic VSE OSTAM) Imamo največji poplavni pas Vodooskrba bo prihodnja naloga tudi za vodarje — Področje OVS Dolenjske zajema precej poplavnih in zamočvirjenih predelov — Za popravilo jezov NOVO MESTO — Dejstvo, da se z razpadom sisovskega sistema poslavlja tudi dolenjska območna vodna skupnost, bo bržčas pri mnogih zbudilo skrb, k^j se bo poslej dogajalo z rekami, potoki in pitno vodo ter zamočvirjenimi in poplavljenimi zemljišči na Dolenjskem ter v Posavju in Beli krajini. Delo OVS se je namreč nanašalo tudi na prej našteto na omenjenih področjih. območjih in v zamočvirjenih predelih. Skrb je najbrž utemeljena še bolj zaradi strokovnih ocen, da sodi med nerešene probleme vodooskrba, kot je o izdatnosti sedanjih vodovodov na območju OVS Dolenjske dejal Janez Kržan na nedavnem zasedanju skupščine te skupnosti v Novem mestu. Načrt območne vodne skupnosti za beg iz te zadrege sicer zbuja optimizem, saj predvideva obnovitvene in razširitvene posege na osrednjih vodovodih kar v 5 občinah. Tuje zajet tudi nedavno izpostavljeni ogroženi kraški vodovod, sicer pa je celotni spisek načrtovanih del veliko bogatejši. Odbor za vodno gospodarstvo pri zvezi vodnih skupnosti Slovenije, ki bo nadaljeval delo sedanje OVS, se bo zato ukvarjal poleg s pitno še z drugo vodo, zlasti s tisto, ki je je preveč na poplavnih Površina prvih zemljišč naj bi ob koncu tega srednjeročnega obdobja znašala 7.600 ha, o velikosti zamočvirjenih govori podatek, da bodo skladno z načrtom kmetijcev v obdobju 1991—1995 predvidoma osušili 7.622 har zemljišč. Potrebno je dodati, da del zamočvirjenih zemljišč leži na poplavnih površinah. V zvezi s poplavnimi obmotji strokovnjaki menijo, da predstavlja del Save pod Krškim in spodnji tok Krke s pritoki največji poplavni predel v naši republiki. Tako je verjetno tudi zato, ker so bila v zadnjem času pogostejša vlaganja v manjša lokalna urejanja strug kakor v gradnjo večjih sistemov, ki bi rešili obsežnejša območja. Bržčas pri tem drži, da so posegi zoper poplave in predvsem močvirja nastajali tudi v ognju znanih dilem, ali izvajati hidromelioracije ali ne. Na neukročene reke se nanašajo tudi obljube, ki sojih delegati slišali na omenjenem zasedanju skupnosti. Po njih naj bi do maja prihodnjega leta pristojni dogovorno določili prihodnost jezov na Krki v No- • Na dolg spisek predlogov in pobud delegatov skupnosti je odgovoril Janez Kokol, pomočnik predsednika republiškega komiteja za varstvo okolja, in urejanje prostora, da morajo imeti prednost skupno dogovorjeni in predvsem stvarni načrti za delo vodarjev. Tu je po njegovem mesto obrambi pred poplavami in ukrepom zoper havarije. ____________________ vem mestu. Kot je bilo slišati, naj bi po medrepubliškem projektu popravili tudi načete jezove in bregove Kolpe. L. M. Nomadska paša ali zgodba o iari kači Kaže, da bodo ovce zopet »okupirale« BELA KRAJIN A —Z zimo se v Beli krajini kot obmejni pokrajini s Hrvaško vsako leto začnejo tudi težave z nomadsko pašo. Lani je prišlo na to območje 18 skupin, predvsem iz. Bosne, ki so pripeljale s seboj okrog 30.000 ovac. Letos se boje, da bo to število še znatno večje, zlasti še, ker seje zima začela bolj zgodaj. Da strah Belokranjcev ni zaman, pove tudi to, da so se pretekli teden prvi tropi ovac že pasli okrog Preloke. Zakon o nomadski paši v Sloveniji to pašo prepoveduje, ovce pa poleg tega da delajo škodo, puščajo za sabo določeno vrsto parkljevke. Po trditvah veterinarjev jih kar približno tretjina šepa. Da bi preprečili nadaljnje prodiranje tropov v notranjost in čim hitreje ukrepali, so na črnomaljski občini sklicali sestanek s predstavniki obmejnih krajevnih skupnosti, vendar se gaje udeležil le tajnik viniške krajevne skupnosti. Ker torej poskus ni uspel, so se na občini odločili, da bodo dali v okviru stroke pismena navodila občanom Policija in veterinarji pravijo, da je teoretično sicer mogoče, da pastirje z živalmi vred naložijo na vlak in odpeljejo tja, od koder so prišli, praktično pa je to zelo težko izvedljivo. Zato je po njihovem edini način, da se znebijo nomadov, da se organizirajo občani in jih pošiljajo domov. Vprašanje pa je tudi, koliko bodo strokovna pismena navodila zares zalegla, saj je tajnik viniške krajevne skupnosti na občino že prenesel mnenja krajanov, ki pravijo, da ovac ne bodo preganjali, ker se jim živali smilijo, pastirji pa so tako in tako reveži. M B-J. TEČAJ KLETARJENJA BELA KRAJINA — Društvo vinogradnikov Bele krajine bo januarja in februarja pripravilo tečaj kletarjenja za člane društva. Tečaj bo vodil mag. Julij Nemanič in bo trajal 42 ur. Poudarek bo predvsem na predelavi grozdja v kvalitetno vino. Društvo prosi, da bi se zainteresirani prijavili čimprej (še letos), in sicer pri Martinu Kramariču v zdravstvenem domu Metlika ali Janku Banovcu v kmetijski zadrugi Črnomelj ali Mirjani Bukovec. Semič 8. Participacija znaša 500.000 din PSI J IZ NKŠIH OBČIN llliillt IZ NKŠIH OBČIN Zahteva za manj delegatov Priprave na volitve 1990 — Javna tribuna 26. decembra NOVO MESTO — Tudi v novomeški občini potekajo potrebne priprave na volitve prihodnjo pomlad. V pripravi sta odloka o pristojnostih in sestavi skupščine občine ter o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v občinsko skupščino. Odloka naj bi delegati sprejeli na seji 28. decembra, če pa to zaradi mnogih še nerazčiščenih zadev — tudi na republiški ravni — ne bo šlo, bo potreben sklic skupščine takoj po novem letu, saj morajo biti volilne enote določene pred razpisom volitev, ki je predviden za 15. januar 1990. V dosedanaji razpravi je najbolj enotna zahteva po zmanjšanju števila delegatskih mest. Na tej osnovi je oblikovan predlog, naj bi vsa skupščina imela v bodoče toliko delegatov, kot jih je sedaj samo v zboru združenega dela, torej okrog 70. Zbor krajevnih skupnosti naj bi ostal tak kot doslej. Volilna enota zanj bodo krajevne skupnosti, vsaka bo imela v zboru enega delegata, skupaj jih bo torej 32. Predlog, naj bi bil v zboru še delegat Novega mesta in Romov, ni dobil podpore. V zboru združenega dela naj bi bilo po novem 21 delegatov, od tega • Prav zaradi odprtih vprašanj okrog volitev 1990 in ker bo volilni zakon kot temelj v republiški skupščini na dnevnem redu šele 27. decembra, se je novomeška statutarnopravna komisija odločila za čim širšo javno razpravo. V ta namen bo med drugim organizirana v torek, 26. decembra, ob 19. uri v sejni sobi občinske stavbe na Novem trgu 6 javna tribuna o volitvah 1990. POPRAVEK DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. decembra, bodo v Novem mestu do 19. ure, na podeželju pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Kristanovi • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pri vodnjaku, Glavni trg 3. Ker je sobota delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure. Novoteks bi prodal stanovanja S tem bi dobil večji del nujnega denarja za rešitev — Izvršni svet proti nezakonitosti — O odprodaji solidarnostnemu skladu bo odločila skupščina _____ NOVO MESTO — Novomeški Novoteks, posebno tozd Tkanina, seje znašel v izjemno težkem položaju. Že nekajletno težko finančno stanje se letos le še poglablja. Visoka zadolženost —ta Novoteksova proizvodnja posluje skoraj brez lastnih obratnih sredstev — sproti izničuje učinke sanacijskih ukrepov. Po besedah Novoteksovega direktorja Slavka Pavlina morajo takoj priti do 7 milijonov mark obratnega kapitala. Če jim to ne uspe, ne bodo mogli kupiti surovin in proizvodnja se bo ustavila, kljub temu da imajo vseskozi vso prodano za pol leta vnaprej. Prekinjene proizvodnje potem ne bo mogoče po- Telefonska zmeda Spremenjene telefonske številke povzročajo precej težav — Negodovanje METLIKA — S priključitvijo nove avtomatske telefonske centrale v Metliki konec prejšnjega meseca je prišlo tudi do spremembe nekaterih telefonskih številk, s tem pa do prave metliške telefonske zmede. O spremembah telefonske številke so namreč obvestili le vsakega lastnika posebej, tako da je za novo telefonsko številko zvedel le tisti, kateremu sojo spremenili. To pa tistim, ki so mu ali mu še hočejo telefonirati, prav nič ne pomaga. Seveda je bilo in je še zaradi lega po Metliki veliko negodovanja in kritik na račun PTT, slišati je tudi ostre besede o monopolu in odnosu do uporabnikov. • Vsekakor izvršni svet s stališčem, da ne bo deloval nezakonito, ni povsem zaprl vrat odprodaji družbenih stanovanj solidarnostnemu skladu. Občinski skupščini bo na seji 28. decembra ponudil v sprejem predlog o 0,33 odstotka višji prispevni stopnji za stanovanjsko solidarnost v letu 1990, kar bi zadostovalo za kreditiranje odkupa okrog 200 družbenih stanovanj. Tovrsten kredit naj bi poravnali v sedmih letih, višja stopnja bi seveda veljala ves ta čas. Delegati v občinski skupščini bodo torej odločili, ali je vse gospodarstvo pripravljeno pomagati Novoteksu, da ne potone. Za to namreč gre. Mimo tega bo izvršni svet pozval republiško vlado, naj sprejme že najavljene ukrepe za olajšanje težkega položaja tekstilcev. gnati čez noč, saj izgubljenega trga, od katerega je precej svetovnega, ne bo lahko dobiti nazaj. Če jim denarja ne uspe dobiti, bo ogrožena socialna var- Zavarovanje proti inflaciji 16 iz gospodarstva, 4 s področja družbenih dejavnosti in 1 s področja finančno-tehničnih storitev, državnih organov, oboroženih sil itd. Za volitve v zbor združenega dela naj bi določili 20 volilnih enot, število delegatov p naj bi bilo odvisno od števila delavcev in od pomembnosti panoge za razvoj občine. Družbenopolitični zbor naj bi prav tako štel 21 delegatov. Zelo deljena p so mnenja, kaj naj bo v tem primeru volilna enota, in tudi predlog odloka bo ponudil dve varianti. Po prvi naj bi bila volilna enota za družbenopolitični zbor občina, po drugi varianti naj bi bilo v občini več (predlog je za 10) volilnih enot, v katerih bi volili dva ali tri delegate, pač odvisno od števila prebivalcev. Te volilne enote pmenijo teritorialno zaokroževanje krajevnih skupnosti. Prvo varianto najbolj odločno podpira mladina, meni, da bi druga pomenila zanikanje porajajočega se pluralizma v naši družbi. Tak sistem bi, pravijo, zadeve zakompliciral in povzročil velike težave volilnim odborom v krajevnih skupnostih. Z. L.-D. S tržnim obračanjem kapitala bo zavarovalnica Triglav zagotavljala dejanske odškodnine___________ NOVO MESTO — Vsak, kdor sklepa tako ali tako vrsto zavarovanja, ga sklepa seveda zato, da bo v primeru škode ali nezgode dobil tudi odškodnino, ki bo vsaj približno nadomestila izgubo. Zavarovalna skupnost Triglav je za premoženjsko zavarovanje že prej uvedla možnost verižnega mesečnega poviševanja zavarovalnih vsot, s čimer naj bi oškodovancem ublažila udarce, ki jih prinaša visoka inflacija. Sedaj seje izkazalo, da tudi to ni dovolj, saj inflacija divja že v nepredvidljive višine, zato se je prva v Jugoslaviji odločila za novo vrsto sklepanja zavarovanj, ki jim inflacija ne bi mogla do živega. Tisti, ki bodo sklepali premoženjsko ali nezgodno zavarovanje po 15. decembru, bodisi da mt Na prijazno opozorilo iz DO Novoles objavljamo popravek dveh napačnih podatkov, ki sta se prikradla v članek »Zlati ključ v Novolesovih rokah«, objavljen v 49. številki DL, stran 4. Novo kopalniško steno, razstavljeno v Beogradu, je oblikovala Gordana Marinko — Vinski in ne Lidija Tomeljak, kot je bilo objavljeno. Prav tako je napačno, daje francoska firma Porcher zgubila pravdo za kopiranje pomivalnega korita «Vesna« iz programa »Kolpaker«, ki ga je oblikovala Maja Klemenc, temveč do pravde ni prišlo, ker je bila dosežena poravnava, po kateri je firma Porcher ustavila nadaljnjo proizvodnjo spornega artikla in Novolesu izplačala dogovotjeno odškodnino. m SREČANJA Z DEDKOM — Dedek Mraz je zaradi vrste novoletnih prireditev, ki jih letos pripravlja Zveza prijateljev mladine v Novem mestu, prišel na Dolenjsko bolj zgodaj. Minulo soboto in nedeljo je po ves dan obdaroval otroke mestnih krajevnih skupnosti v Domu JLA. V tem času je dedek vsak dopoldan v enem od vrtcev, popoldan pa se vozi v krajevna središča občine, kjer otroci že nestrpno čakajo na program in darila. V soboto in nedeljo popoldan bo dedek na velikem živžavu, poslovil pa se bo prav na novoletno noč ZK gre na volitve s svojo listo Metliški komunisti bodo volilcem ponudili listo svojih kandidatov za družbenopolitični zbor — Kdo bo novi sekretar OK ZK Metlika?___________________ METLIKA — Druga seja občinskega komiteja ZKS Metlika v novem sestavu je med drugim pokazala, da se metliški komunisti — in gotovo to ne velja samo zanje — ne znajdejo, ko bi se bilo treba obnašati kot stranka, in to kot ena od strank. Tudi na tej seji, na kateri so največ časa posvetili pripravam na volitve prihodnje leto, so nekateri člani v razpravi večkrat pozivali, naj končno začnejo misliti in delovati kot stranka. V razpravi je bilo slišati povsem različna mnenja o tem, kako naj bi Zveza komunistov v metliški občini nastopila na naslednjih volitvah. Eni so zagovarjali, naj bi listo za družbenopolitični zbor občinske skupščine pripravili v koaliciji s sedanjo SZDL oz. bodočo socialistično stranko in še kom, drugi, katerih argumenti so prevladali, pa so se zavzemali za samostojen nastop ZK. Tako bo občinska organizacija ZK v mctiiški občini na naslednje volitve šla s svojo listo kandidatov za občinski dr j/benopolitični zbor. Svojo listo bodo predlagali tudi mladinci in morda še katera stranka. Vsekakor bodo komunisti imeli najmanj eno konkurenčno listo. »Ni vrag, da ne bomo dobili 13 sposobnih in zaupanja volilcev vrednih ljudi za člane družbenopolitičnega zbora. Na tej listi so lahko tudi ljudje, ki niso člani naše organizacije, a pristajajo na naš program. Vsaki politični organizaciji pa bi moral biti cilj, da ima svojo listo in da na volitvah dobi čim večji vpliv v skupščini,« je dejal Jože Matekovič, ki seje najbolj zavzemal za to, da metliški komunisti na volitvah nastopijo s svojo listo. Prepričani so, da imajo za uspeh na bodočih volitvah več mož- nosti kot katerakoli druga stranka. Seveda je za to volilcem treba v prvi vrsti ponuditi dober program in na seji so imenovali tudi komisijo za pripravo tega občinskega programa, takoj pa bodo tudi začeli evidentirati kandidate za ii-sto za občinski družbenopolitični zbor. Kljub odločitvi za samostojno listo pa so si metliški komunisti pustili tudi dovolj taktičnega prostora, da si »tik pred zdajci« še vedno lahko premislijo in gredo na volitve v koaliciji s kakšno drugo stranko. A. BARTEU nost vsaj okrog 750 delavcev. Kot glavni vir za pridobitev svežega, lastnega obratnega kapitala so v Novoteksu predvideli odprodajo svojih stanovanj. Na ta način naj bi prišli do 5 milijonov mark in na občinski izvršni svet so že novembra prišli s predlogom o odprodaji 75 stanovanj. Še 24 naj bi jih odprodali v Metliki. Stanovanja naj bi kupili solidarnostni sklad v občinski stanovanjski skupnosti. Novoteks sicer ne bi bil prvi primer v Sloveniji, da bi se na tak način reševala nelikvidnost podjetja. Do konca novembra so v petih slovenskih občinah solidarnostnim skladom že prodali 337 zasedenih družbenih stanovanj v vrednosti 350 milijard dinarjev na dan podpisa pogodbe. Dejstvo pa je, da ti sklepi niso v skladu z veljavno zakonodajo in da niso oprede- ljeni v sporazumih o temeljih plana stanovanjskih skupnosti. Vprašljiv postaja tudi status stanovalca v družbenem stanovanju, ki ga je dobil od podjetja. Stanovanje s takšno prodajo postane solidarnostno, za ta pa veljajo drugačni pogoji in merila kot za družbena v lasti podjetja. Upoštevaje vse to, je edina možna odločitev novomeškega izvršnega sveta na seji 15. decembra, da takšnega izven-sistemskega načina finančne konsolidacije Novoteksovega tozda Tkanina ne more podpreti, kljub vsemu zavedanju o težavnosti položaja in kljub vsem željam in prizadevanjem, da se pomaga Novoteksu za ohranitev delovnih mest. Izvršni svet je predlagal Novoteksu, naj takoj ponudi delavcem, ki so v njegovih stanovanjih, možnost odkupa le-teh, kar pa gotovo ni tisto, kar hoče Novoteks: takoj, v najkrajšem času dobiti denar za ves svoj stanovanjski fond, ker je le to rešitev zanje, kakor je kar neprimerno ostro postavljal na seji direktor Pavlin. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Svinjanje Novega mesta? Delegatsko vprašanje o novomeških gradnjah NOVO MEST O — Novomeška občinska skupščina je imela za zasedanje pretekli torek na dnevnem redu dolgo vrsto pomembnih zadev, od sprememb družbenega plana, poročila o izvajanju referendumskega programa, poročila o problematiki varstva okolja do programa sklada stavbnih zemljišč za leto 1990. A delegati so bili zelo ekspeditivni, se zavarujejo na novo, bodisi da jim je rok starega zavarovanja potekel, bodo imeli možnost, da si s 40-odstotnim doplačilom vsote za zavarovalno premijo, izračunano na realno vrednost, zagotovijo povrnitev dejanske škode, ne glede na inflacijo. V prvi fazi bo zavarovalnica prilagajala zavarovalno kritje glede na dejansko inflacijo le pri požarnih in nezgodnih zavarovanjih, v kratkem pa naj bi to razširila še na vse ostale vrste zavarovanja. Seveda bo to pomenilo za zavarovalnico večje izdatke, vendar pa menijo, da to ne bi smelo biti problem, saj nameravajo z novimi tržnimi prijemi z zbranimi sredstvi ravnati tako, da se bo kapital plemenitil. T. J. Zbor združenega delaje nekoliko poživilo le delegatsko vprašanje oz. nekakšen protest na račun vseh sedanjih novomeških gradbišč in na delo gradbenikov. Rečeno je bilo celo, da se po Novem mestu brezdušno svinja, da izvajalci del iz dneva v dan postavljajo občane pred dejstva, šlo pa bi tudi drugače. Delegat Novolesa je rekel, daje med ljudmi veliko negcfclova- nja, ker se v gradbenj jami na Novem trgu že več kot leto nič ne premakne ter da av- tobusne postaje ne bi smeli prestaviti, do- SDZ TUDI V NOVEM MESTU Iniciativni odbor Slovenske demokratske zveze (SDZ) vabi na ustanovni sestanek področnega odbora SDZ za občino Novo mesto, ki bo v četrtek, 21. decembra, ob 19. uri v prostorih obrtnega združenja Novo mesto, Glavni trg 14. Ustanovnega sestanka se bo udeležil tudi predsednik SDZ dr. Hubert Požarnik. Vabljeni so vsi člani in tisti, ki bi to želeli postati. kler ni novega mosta, ker da bo potem še več problemov s prometom. Natančnejše poročilo o gradnji postaje, mosta, izgradnji Novega in tudi Prešernovega trga bodo delegati dobili na seji skupščine konec decembra, je bilo obljubljeno. Kljub temu so sprejeli pobudo, da je treba te gradnje čimprej rešiti, izvajati pa jih »kulturno«. Delegat Nikola Padevski je kritiziral zaparkiran pločnik med trgovino KZ in Novolesa na Cesti komandanta Staneta, zaradi česar morajo pešci, med njimi večina šolarjev, hoditi po cesti, ker je prehod na nasprotni strani zaradi gradbišča nemogoč. Spraševal seje tudi, kje bo ves mesec tekel promet, ki gre sedaj skozi mesto, ko bo prekopan Prešerne trg oz. Sokolska ulica zaradi ureditve kanalizacije, vodovoda itd., za kar naj bi sedaj dala soglasje krajevna skupnost Center. ičo je Pioniijev direktor Slavko Guštin govoril za DL, je omenjal tudi gradnje v Novem mestu. Pravi, da gre po osvoboditvi za prvi večji poseg v mesto in da je skrajni čas za to, saj seje o novi avtobusni postaji, blagovnici doslej le govorilo, na mnoge pobude pa je padla še odločitev za poslovni center na Novem trgu. Glede na slabo infrastrukturo zahtevajo te gradnje velike posege, ljudje tega niso vajeni, bo pa prisotno še kar nekaj časa. »Z velikim sodelovanjem občinskih služb in izvajalcev skušamo graditi tako, da bi bili občani čim manj prizadeti. Vendar gre za eno samo veliko gradbišče in brez težav ne gre,« pravi Guštin. Z. L.-D. • Ker ne en ne drug kandidat za poklicnega sekretarja OK ZKS Metlika na nedavni programsko-volilni konferenci občinske organizacije ZK ni bil izvoljen v občinski komite, so postopek evidentiranja ponovno izpeljali. V osnovnih organizacijah so za kandidate za sekretarja predlagali Milana Travnikarja, Ga-breta Predoviča, Ivano Radovič, Jožeta Nemaniča, Staneta Brodariča, Marti-na Štubljaija in Slobodana Udovičiča; nekateri so bili evidentirati v več osnov-nih organizacijah. Vendar je kar pet evidentiranih kandidatov že takoj pohitelo in se odpovedalo nadaljnji kandidaturi. Teh »odstopov« pa na seji komiteja niso sprejeli, ampak naj bi se prej pogovorili z vsakim kandidatom, »selekcijo« naj potem naredijo v osnovnih organizacijah, izmed dveh (ali tudi več) kandidatov, ki bosta dobila največ podpore, pa naj bi potem v komiteju izvolili sekretarja. Proučili bodo tudi možnost le polovične zaposlitve v komiteju. »Raček« ima novo učilnico Metlika dobila novo računalniško učilnico METLIKA — Za nedavni praznik metliške občine so v osnovni šoli v Metliki predali namenu računalniško učilnico, ki jo na kratko imenujejo računalnico. Gre za učilnico z desetimi novimi osebnimi računalniki in dataskopom. Pri ureditvi te računalnice, ki veliko pomeni ne samo za šolo, ampak tako rekoč za celo občino, so poleg osnovne šole in metliške srednje šole tekstilnih usmeritev veliko prispevala metliška raziskovalna skupnost in vse metliške delovne organizacije. Po sedanji vrednosti so dela in oprema v novi računalni-ci vredna okoli 3 milijarde dinarjev. Metliška šola je poleg semiške edina na območju novomeške enote Zavoda za šolstvo Slovenije vključena v republiški projekt »Raček« (računalniška eksplozija), katerega smoter je močnejša vključitev računalništva v celotno vzgoj-no-izobraževalno delo v osnovnih šolah. »Že do sedaj smo imeli na naši šoli računalniški krožek za učence 6. in 7. razredov ter fakultativni pouk računalništva v 8. razredu — naš učenec Bojan Gornik je bil celo republiški prvak — sedaj pa bomo računalništvo na naši šoli dvignilT še na višjo raven,« pravi ravnatelj šole Jože Mozetič. Odkar imajo novo računalnico, seje zanimanje za računalništvo med učenci povečalo in že presega sedanje zmogljivosti. Fakultativni pouk računalništva za učence 8. razredov vodi učitelj fizike in matematike, krožek pa zunanja sodelavka. Na šoli računajo, da bodo v prihodnjem šolskem letu v računalniški krožek vključili tudi nadaijcnc učence iz nižjih razredov. Že sedaj to računalnico uporablja tudi srednja šola tekstilnih usmeritev, kjer imajo računalništvo kot reden predmet, na razpolago pa bo tudi za izobraževanje kadrov metliških delovnih organizacij. A. B. POLNA RAČUNALNICA — Odkar so na metliški osnovni šoli odprli novo računalniško učilnico z desetimi osebnimi računalniki, se je med učenci zanimanje za računalniški krožek izredno povečalo. Ta računal-nica pa ni velika pridobitev samo za šolo, ampak za celo občino. (Foto: A. Bartelj) JLA^oditf zodprthn dežnikom zacejala), je bila ta skrivnost oce J napadek na JLA. Tokrat morana A j kostanj v žerjavico, nedavni or , ,----- ter je z omenjenega poslopja 00 , š| - dati, da se dela škode, armada m ‘j? naj se dogovorita, kdo jo bo oup 1 ^ N svež, .' rŽ* »c porodnišnici rodile: Štefanija igA^tje o lenje vasi - Andrejo, Branka it ffek Črnomlja — Ano, Elizabeta yi£e stave pri Novem mestu . .<’arijrekate Milkovič iz Metlike - Dar^la,di3 > »I Jerše iz Velikega Lipovca — *■■* ,vJj Jalne serka Zupan iz Metlike — Mar J jniu| ti Jakšič z Malega Vrha pn K«P JJ1ednj Nenada, Ljudmila Kranjec Jz m|jj| °'tna. Ozlju — Nenada, Anica Žagar^ nje vasi — Urško, Jožefa Grubar ^ « kega Bana - Simono, E?"1? Ki Metlike —Anjo, Antonija Zor ^ pri Podbočju — Anito, Marii fjiti Krmelja — Mateja, Ana Tur L Gore — Ano in Antonijo, Dragatuša - Martina, Jožefe j* ^ Ravnega pri Raki — Dušana, ■ntcfjl a ser z Uršnih sel — Marka, Ma^nik iW \ Senuš — Gregorja, Ljubica jj^ serovega toga — k s Stražnjega vrha — aeK‘,'T;l;n Simonič iz Drašičev - deklic«. Jakofčič iz Metlike — dečka. . IZ NOVEGA MESTA: KaB^^J mar z Broda 26 — Klemena, h3' (L J točar iz Adamičeve ulice 61 ... 20 'k|L, rinka Kelbič iz Ulice Majde S« ^ Cii Sanjo, Maruška Levstik iz ~ ^ Majcna 6 — Manco, Ana Ate*” iF«ci Ragovske ceste 14 —Zvonka. Čestitamo! Poru iih. Saka 0 H Sprehod po OKVIR NOVOLETNIH j^jS EV sodijo tudi ure praylj'C. oc njo soboto po krajcvnih^Vp V _. DITEV souijo iuui ,KUu.- prejšnjo soboto po krajevnin pripravile in izvedle vzgojite J .^iciA kega vrtca. V metliški matični (^5,0? te ure pravljic še trajajo, in to i ob pol petih popoldne. VablJ et) PRED NOVIM LETOM j« larjajo z vzgojo ,n šolanjem ^, Jt '<>i Tudi zato so v Metliki P"*1'"f'j fn« l obrnejo na vse, ki kol nepokher> » » narji družbenopolitičnih org' w del* vajo enkratno letno nagrado, . odstopijo za nakup didaktičnih j metliški vrtec. veščajo starše predšolskih oh°^tevPfJ' na novoletno prireditev in o ur« peljejo skozi novi vhod iz na (p , nih športnih igrišč s Trdinove ^edij. rtroli Rerčicaml. razen za OtrO ’ ], nih športnih igrišč s Trdinove * proti Berčicam), razen za otroi«, v malo šolo, ki bodo v šport, ,j|oie G 1, prišli iz osnovne šole. To obv« >trd trebno /ato, ker bo na dedka Mj* „ P vidoma prišlo okoli 600 otro ^ ^ Cm niomaljski drobir Oni ks^UŠČE — Prebivalci Sinjega Špeharjev se močno hudujejo nad tia v n* £■ so 'mel' pripravljen elebarot o prtS 2“ drsališča na cesti od Vinice proti ‘"nutrvn Šp itn Sju trgu- Še tisti dinar, ki bi ga lahko ,)si|evf mT1' na račun svoje nerazvitosti, je ta-ite. Take J? P° zlu. A še ni vse izgubljeno! Mo-a ml^ fcP8 ^ kaj zaslužiti z razstavo i v ZSMS JaMsov, za katere jih že nekaj let vle-i oportf k'j'rn obljubljajo telefone... Mladik1 tLEFON — S telefonom pa nimajo idili ta® j| *e v viniškem, ampak tudi v se-,anjei? ^ koncu. Po nekajdnevnem klica-’ hj * ’maš srečo, nekdo namigne, da nas #* ,2enda nove telefonske številke. In 0 dobo Jphčeš na informacije in hočeš števil- 1 korak L. J# v imeniku še ni, ti dajo staro tele- i trgov« F® številko. In zgodba se začne zopet ■ih (pek tTti . tako naprej in tako dalje. soljS ^NKA - V času, ko je postalo ipoldrk J*vjjanje strank zelo popularno, seje Se n:« ^kaj posameznikov v Črnomlju od-očerno. ^ > da bo ustanovilo svojo stranko, isni si# Jj? J® je svetoval nekdo, ki se na ?ajrm njih ustanavljanje dobro spoz-1ne*^ vasje.« Razoračanje, ker se po niogli iti pluralizem, pa je bilo i (sirelAr_°' “Bom pa zanosila,« je takoj našla enjen* v ena od članic bodoče stranke, mo sl*11 kanski Kjtrgsl »od je* d dof* ob^i' prav' grobne iz Kočevja * i» CENE — V trgovinah so vsak se v«' ta*£0 re*t0^ ^ vro^e cene- R^i’ tC Pametna razmetja med cenami. j- iahko dobiš liter donata za ■jjl kjjvte un_____________________ 8 kar je celo dražje kot liter s fisf*-........................... • ^jkaterega vina, čeprav donat teče iz sam. kmet pa se s pridelavo vina '!se l#to. Vendar bodo porušeno it t,rde gotovo spet vzpostavili, vendar I bi pocenili kislo vodo. I z.pjVa.bt pocenili kislo vodo. 'Cr IJONACRADO - Ko bo-Jeva'* nagrade za najbolj neumno v 5KZa.y^no,jo bo gotovo dobil tisti, ki ni1 'Uta. s stoli-klopmi sejno sobo občin-jen^KdoJtnntiteja ZK. Take nepraktične in aga&Tijj^ “ne opreme namreč gotovo nimajo rav^f vi"3 svetu- NOV SEMAFOR? - V Ko- Je vse pripravljeno za postavitev 3 semofoija na nevarnem križišču t/rfavstvenem domu. Kabli in drugo je ..-••»»cuemaomu. icaoii murugoje ^Jano in bi bilo treba le še vstaviti se-fvlrehn Ven(dar to ni možno, ker je baje Ponovno gradbeno dovoljenje, ’i°tel?e *5'*0 “ ‘“d200 a prvotno grad- t^troumno« nameščeni grelci cen-■ . bi|0 ktnjave. Gospodinje pravijo, da bi i lle djetju. Obseg industrijske proizvodnje seje ob tem znižal (v primerjavi z istim obdobjem lani) kar za 12,4 odstotka, in sicer predvsem zaradi izpada proizvodnje v strojni industriji. Vendar tega ne ocenjujejo kot tragično, ker je v minulih letih ta proizvodnja naraščala tudi za 20 odstotkov letno. Število zaposlenih seje znižalo tudi v ribniškem gospodarstvu, vendar le za 0,4 odstotke ali 17 delavcev. J. P. Novost, ki bo prihranila devize V mokronoški Iskri bodo kmalu obdelovali folijo za kondenzatorje na novi proiz-vodni liniji — Poljski proizvod po japonski zamisli — Dolg Iskri MOKRONOG — V mokronoški Iskri te dni končujejo montažo nove poljske proizvodne linije za obdelavo aluminijaste folije, ki jo tovarna uporablja pri sestavi kondenzatorjev. Iskra si obeta od uvedbe omenjene tehnologije prihranek deviz, ki jih je dozdaj morala plačati za nakup t. i. formirane folije na konvertibilnem tržišču. Z novo linijo, katere izvirnik je japonski, bodo Mokronožani v lastnem postopku »formiranja« obdelali približno polovico potrebne folije, medtem ko so doslej ves tovrstni izdelani material uvažali neobdelan. Če se bo tehnološka dopolnitev, za katero sicer ugotavljajo, da bo povečala porabo elektrike, izkazala za dobro potezo, bi utegnila prvi liniji slediti še druga. To najbrž ne bi bilo mogoče, če bi omenjena posodobitvena poteza pomenila večje onesnaženje okolja, vendar tovrstnega bremena s to proizvodno linijo Iskra okolju ne nalaga, kot pravijo v tovarni. Vendar ob uvoženem znanju mo- kronoški izdelovalec kondenzatorjev ne zapostavlja lastne pameti. V Ljubljani ima Iskra Mokronog svojo razvojno ekipo za področje kemije, del njene razvojne službe pa je tudi v Mokronogu. V ta okvir sodi tudi tovarniška orodjarna, saj naredi vrsto strojnih nadomestnih elementov. Da bi imela tudi v bodoče oporo v lastnih strokovnih vrstah, ima Iskra zdaj precej štipendistov. Kar pa zadeva Iskrine usmeritve v prodaji, so vse bolj odvisne od režima, ki vlada na klirinškem trgu, kamor mo-kronoška tovarna predvsem izvaža. Kot kaže slika sodelovanja med Iskro in sovjetskimi kupci, trenutno slednji dik- tirajo tempo. Mokronoška poslovna delegacija je pred nedavnim zaradi tega potovala na pogovore v Moskvo, eden od razlogov za ta obisk pa je bilo nedvomno dejstvo, da Sovjetska zveza Iskri še ni plačala tretjine že dobljenega blaga. L. M. PREMOSTILI DULAK VOLČJE NJIVE — V teh dneh so začeli uporabljati nov most čez potok Dulak na Volčjih Njivah pri Mirni. Prometni objekt, ki ga je v letošnjem oktobru in novembru zgradilo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, bodo morali le še asfaltirati, od drugih potrebnih spremljevalnih del pa bodo morali narediti še vse potrebno v zvezi z delno prestavitvijo potoka na območju mostu. Sedanji revalozi-rani stroški gradnje mostu znašajo 1,5 milijarde dinarjev; od tega je dobro polovico denarja prispevala KS Mirna. za OD so dali novembra 1,4 milijona mark, za obresti pa 1,7 milijona mark. V Beltu vidijo rešitev iz težav v zmanjševanju števila zaposlenih, vlaganju tujega kapitala in mešanih družbah. V Iskri se boje, da se bodo sesedli, če se bo obremenjevanje gospodarstva nadaljevalo, v rudniku pa opozaijajo, da ne morejo delati brez denarnih sredstev. Ob devetmesečju so imeli v Kanižarici naj večjo izgubo v občini, ki pa se še povečuje, kljub temu da so v treh mesecih za četrtino zmanjšali materialne stroške. Energetski premog jim namreč plačujejo po ceni, ki je za 40 odst. nižja od • Črnomaljska občina je bila v preteklem letu po družbenem proizvodu na prebivalca na 43. mestu med 65 slovenskimi občinami, po narodnem dohodku pa na 39. mestu. Delež drobnega gospodarstva v narodnem dohodku in družbenem proizvodu je okrog 9 odst., zato ga ne gre zanemariti. Bolj zaskrbljujoče pa je, da osebni dohodki v občini zaostajajo za povprečnimi regijskimi za 6,7 odst., za republiškimi pa za 17,6 odst. vedno namreč ni jasne slike o perspektivi rudnika. Edina rešitev zanje pa bi bila gradnja energetskega objekta. M. BEZEK-JAKŠE V Adlešičih se pobirajo Tekstilov tozd Konfekcija naj bi prihodnje leto postal mešano podjetje — Potem tudi boljše plačilo ADLEŠIČI — Šele od lanskega juli- ja naprej, ko je adlešiški obrat Tonose z\ Tekstilov tozd, se je ta kolektiv postal' začel pobirati. Danes je na najboljši poti, da se končno in dokončno tudi pobere. Z enim od tujih partneijev se namreč dogovaija o sovlaganju v tehnologijo in ustanovitvi mešanega podjetja. Po zagotovilih direktoija Maijana Hutaija bi moralo biti mešano podjetje ustanovljeno že prihodnje leto. »Poslovnih ovir ni. Problem so le jugoslovanska zakonodaja in ovire glede lastništva. Zato bomo sedaj s tujim part-neijem sodelovali pač na področjih, ki jih omogoča jugoslovanska zakonodaja. Seveda pa zaposlene pri dosegi cilja čaka še veliko trdega dela. Zlasti bomo potrebovali strokovne delavce, ki jih v bližnji okolici ni, v Beli krajini pa jih bomo zagotovo našli,« načrtuje Hutar. Sicer pa pravi, da je danes pravzaprav težko načrtovati. »Takšne ekonomije, kot jo imamo danes, se nismo učili. Ne veš, koliko lahko zaračunaš, koliko bo pobrala banka, država in koliko bo kupec sploh sposoben plačati.« Povrh vsega predstavlja v Adlešičih 90 odst. proizvodnje lohn posel za izvoz, zato so sedaj ostali brez denaija. Ko bo z novim letom Tekstil postal družbeno podjetje, bo tukajšnji tozd Konfekcija profitni center, ki bo imel celo večja pooblastila glede poslovanja, kot jih ima sedaj. Da pa bodo ostali v okviru Tekstila, pomeni zanje večjo siv * Kljub temu da so vezani le na storitve, morajo v adlešiškem tozdu Konfekcija ob izplačilu vsakega osebnega dohodka odvajati še za poldrugo plačo prispevkov. Upajo, da bodo imeli v mešanem podjetju toliko boljši posel, da bodo lažje zmogli obremenitev. S tehnologijo, ki jo bo dal tujec, bodo tudi toliko več proizvedli, da bodo lahko imeli za 20 do 30 odst. večje plače. cialno in ekonomsko varnost. Seveda nova organizacija ne bo povsem zabetonirana, ampak se bo prilagajala potrebam. M. B.-J. DELOVNO SREČANJE OBRTNIKOV KOČEVJE — V petek, 22. decembra zvečer, bo v hotelu Pugled srečanje obrtnikov — članov kočevskega obrtnega združenja. Uvodno informacijo bo dal predsednik IS SO Kočevje, in sicer v tem, kako se izvaja program revitalizacije gospodarstva in poseljevanje zapuščenih in odročnih območij, o možnosti najemanja inozemskih kreditov za tiste, ki so na delu v tujini, o delu komisije za razvoj drobnega gospodarstva itd. Po končanem razgovoru bo družabno srečanje. Vabljeni! V. D. ZK IZ PODJETIJ RIBNICA — Nosilec medrepubliških sporov je prav ZKJ. To onemogoča gospodarske reforme in izhod iz krize. Tako je mnenje ribniških komunistov, so ugotovili na nedavni predkongresni seji OK ZK Ribnica. Sprejeli so pobudo republiški skupščini, naj pripravi izhodišča za novo vlogo Slovenije v Jugoslaviji, kar naj bi bila osnova za novo ustavo, in da naj o izhodiščih izvede referendum. Starejši člani ZK so dali nekaj pripomb zaradi odpiranja organizacije za verujoče, nekatere moti tudi pomanjkljivo opredeljena družbena lastnina. Vsi pa so se strinjali, da je treba OO ZK umakniti iz podjetij, komunisti lahko delajo v sindikatu. Delegati so dali tudi jasno vedeti, da članov CK ZKJ iz Slovenije ne bodo pustili izbirati komunistom iz kakšne druge republike, to je pravica in dolžnost komunistov Slovenije. S. H. GASILCI PRAZNOVALI TREBNJE — Tukajšnje gasilsko društvo je na sobotni letni konferenci proslavilo 105-letnico delovanja. Slovesnosti, kije bila v novem in dodobra zagotovljenem domu, so se udeležili tudi gasilci iz Velike Gorice, hrvaške občine, kije pobratena s Trebnjim. Na gasilski prireditvi, na kateri je pel trebanjski upokojenski zbor, so prisotne pozdravili predsednik GD Trebnje Franc Gorenc, predsednik OGZ Trebnje Engelbert Škufca in Dušan Mežnaršič, predsednik gradbenega odbora za dom. Uničevanje je še zmeraj vrednota S tribune ZSMS o okolju — Odveč strah pred Globokim TREBNJE — Po nedotaknjenosti okolja je trebanjska občina v slovenskem merilu še zelo zelena občina, je menil dr. Bogomir Koželj z Visoke šole za organizacijo dela, na javni tribuni «Ali bomo še zelena občina?«, ki jo je v soboto organizirala predvolilno razpoložena OK ZSMS Trebnje. Toda v občino hitro prodira tehnologija z nevarnimi snovmi, za katere pa manjka ustreznih odlagališč, je opozoril predsednik komisije za varstvo okolja pri OK SZDL Trebnje Dušan Mežnaršič. V zvezi z napovedano hitro železnico skozi občino je dejal Marko Kapus, da se občina ni odzvala s svojimi protipredlogi na zunanje načrte o tej prometnici in da v tem pogledu čaka. Sicer je trebanjski resnični vpliv na tak mednarodni projekt itak vprašljiv, je tehtal možnosti dr. Koželj, ki je zato kot obrambo svetoval dvig cene zemlje. V slednjem se mu je pridružil Janko Širec, kije menil, da bi primerno, to je višje ovrednotenje zemljišč preusmerilo železničaije na slabša tla. Na moč stroke je še v drugačnem pomenu opozoril dr. Koželj z zagotovilom, daje odveč vsakršen strah pred novim odlagališčem komunalnih odpadkov v Globokem. Priprave na to gradnjo pomenijo zelo strokovno delo, je zatrdil. Vendar je drago odlagališče, ki predstavlja s sočasnimi željami po boljši vodni oskrbi za občino po mnenju Pavla Jarca zajeten zalogaj, nezadostna garancija za čisto okolje. Ljudje se morajo začeti zavedati, da smeti sodijo res le na urejeno smetišče. Od črtnih smetišč je še hujše onesnaženje okolja arhitektonsko skažena krajina, na kar sta intonirala razpravi Renato RepŠe in delno France Režun. Slednji je poiskal izvirni greh uničevanja okolja v tisti filozofiji, ki pojmuje napredek kot stopnjevanje jemanja iz narave. Na nujnost preobrata je ciljal tudi Stojan Sorčan s pozivom, naj bi denar za SLO družba preusmeijala v varovanje okolja. M. LUZAR (2105) 21. decembra 1989 DOLENJSKI UST yj IZ NKŠIH OBČIN iilii.n IZ NKŠIH OBČIN Črpališče je draga šola za KOP Projekt sanacije črpališča v Glogovem Brodu je zdaj izdelan — Poskusni zagon _________spet konec aprila — Nestrokovno projektiranje bomo plačali vsi BREŽICE — Brežiško vodovodno omrežje je vse prej kot sodobno. V mestu so šele pred nedavnim zaiqf njali stare cevovode iz leta 1914. Mnogo je krajevnih vodovodov, ki sojih gradili krajani sami in pri tem varčevali včasih tudi na škodo kvalitete. V občini tudi nimajo tako velikega zbiralnika, ki bi zagotavljal dovolj rezervne vode v primeru okvare. Vprašanje zaseje novo črpališče v Glogovem Brodu, kije začelo poskusno obratovati že leta 1986, a ga do danes še niso usposobili. Investitoiji še vedno upajo, da bo šlo vse po sreči. b. DUŠIČ Ob pokusnem zagonu črpališča je prišlo do številnih okvar na cevovodu. Pozneje se je izkazalo, da slabega dela ni opravil le izvajalec, temveč da je v veliko večji meri kriv projektant. Ta med ostalimi napakami ni predvidel tako visokega pritiska in je zato v projektu zahteval premočno črpalko. Po popolnem polomu investicije je bilo potrebno namestiti nekatere nove in sodobnejše merilne naprave ter na osnovi dobljenih podatkov izdelati program za sanacijo črpališča. probleme s financiranjem prevzela komunalna skupnost, sicer pa močno upajo, da jim bo uspelo prodati prvotno črpalko in tako pokriti večino stroškov sanacije. Črpališče Glogov Brod naj bi ponovno poskusno zagnali konec aprila. Toda to še ni datum, ki bi se ga Brežiča-ni lahko veselili, kajti šele takrat se bo pokazalo, koliko je slabo planirana avantura pred tremi leti poškodovala cevovod in koliko bo še lahko prenesel. VIKTOR ŽAKELJ — GOST SZDL BREŽICE BREŽICE — »V dneh negotovosti, v dneh drastično spreminjajočih se dogodkov in razmer v naši domovini, ki na eni strani burijo čustva, prinašajo nezaupanje in jezo ter na drugi ob pogledih na programe prenove političnega in gospodarskega sistema tudi korajžo in rahel optimizem, vas vabimo na pogovor z Viktoijem Žakljem, podpredsednikom RK SZDL Slovenije,« so zapisali člani občinske konference Socialistične zveze v Brežicah, ko so vabili na torkov razgovor. Trenutno imajo v Komunalnem in obrtnem podjetju v Brežicah v rokah že drugi program, njegovo preveijanje v uglednih ustanovah je pokazalo, da je končno ustrezen. Zdaj so dobili tudi pravi tip črpalke, ki so jo že naročili pri nemškem proizvajalcu, vendar menijo, da dobava ne bo možna prej kot v treh mesecih. V tem času bo KOP opravil dodatna sanacijska dela. Tudi sindikat po meri ljudi Krško: pripravili predlog nove organiziranosti Cena nove črpalke bo kar za polovico nižja od cene prve črpalke, kar samo potrjuje ugotovitev, da bi v primeru strokovnega dela že v fazi načrtovanja lahko ogromno prihranili. Začasno bo BIZELJSKA NOČ V LJUBLJANI BIZELJSKO — Tukajšnje Turistično društvo je preteklo soboto popestrilo dogajanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tudi letos so organizirali prireditev z naslovom Bizeljska noč, za katero upajo, da bo postala tradicionalna. Gostom na razstavišču so ponudili domače jedi in kar šest vrst vin iz bizeljskega konca, ob vsem tem pa so za zabavo poskrbeli še člani ansambla Bizeljski fantje. Organizatorji so za ta večer pripravili tudi predstavitev značilnega ljudskega petja iz domačega kraja. V poznih večernih urah so obiskovalci lahko spoznali še običaje ob martinovanju na Bizeljskem. KRŠKO — Danes bodo krški sindikalni funkcionarji vsaj okvirno dorekli, kakšna naj bi bila bodoča organiziranost sindikata. Predlog je nastal sicer v predsedstvu občinskega sveta Zveze sindikatov Krško, vendar so v njem upoštevane teze za prenovo sindikata, program Neodvisnih sindikatov Slovenije ter novi statut. Po tem predlogu bodo temeljne oblike sindikalnega delovanja in organiziranja v podjetju oz. ustanovi, občinskih sindikatih dejavnosti ter v občinski organizaciji sindikata. Novost sindikata v podjetju bo, da bodo čelnega sindikalnega moža volili na tajnih volitvah, da bo imel lahko praktično neomejen mandat. V krški občini imajo sedaj tri odbore sindikatov dejavnosti, in sicer sindikat delavcev kovinske in elektro industrije, odbor sindikata delavcev v energetiki in delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ti trije odbori povezujejo 3.300 članov od pri- bližno 12.000 članov sindikata v občini. V občinskem sindikalnem svetu pa dajejo pobudo, da bi poleg teh šestih občinskih odborov dejavnosti ustanovili še šest odborov. Občinska sindikalna organizacija pa bo seveda združevala člane občinski, sindikatov dejavnosti, sindikalnih podružnic, poverjeništev, programskih enot, ki se ne povezujejo v noben občinski sindikat dejavnosti. Na čelu občinske organizacije bo skupščina, nadzorni odbor sveta, predsedstvo sveta itd. Sicer pa v sedanjem sindikatu pravijo, da hočejo v resnici postati sindikat članstva, neodvisna organizacija delovnih ljudi, ki se bodo za včlanjanje odločali svobodno. Kot rečeno, bo temelj v podjetju ali ustanovi, kjer bodo spet dobili svoje mesto sindikalni poverjeniki in kolektivne pogodbe. J. S. Novoletni v« v živžav priredi ZSMS Dedek Mraz, stojnice in humanitarna akcija BREŽICE — Letošnji novoletni živžav bo organizirala občinska organizacija ZSMS. Sklenili so poskrbeti za otroško veselje pred prazniki, organizirati obenem humanitarno akcijo in voditi za povrh vsega še propagando za svojo lastno organizacijo. Prireditev bo potekal 27. in 28. decembra med 17. in 19. uro, ko bo brežiške otroke obiskal dedek Mraz, jih pozdravil in skromno obdaril z bonboni ali žvečilnimi gumiji. Otroke in ostale obiskovalce bodo poskušali razvedriti s programom, ki ga bo pripravil vrtec, osnovna in glasbena šola, karate klub, plesna skupina in še kdo. K prijetnemu vzdušju bo prispevala tudi glasba domačega ansambla, medtem ko bodo za bolj zasanjane v knjižnici pripravili ure pravljic. V času novoletnega živ-žava bodo odprte tudi stojnice, pri katerih se bo mogoče okrepčati, odžejati, si kupiti knjigo ali otroško igračo, novoletno darilo, spominke in okraske. Na eni izmed stojnic bo organiziran srečelov, a tokrat s humanitarnimi cilji. Polovico dobička bodo namreč namenili za nakup medicinske opreme na otroškem oddelku brežiške bolnišnice, v ta namen pa bodo zbirali tudi prostovoljne prispevke. B. D. Kolektor kvari senovsko poprečje V krajevni skupnosti Senovo v glavnem uresničujejo načrte —Kdaj kolektor? BOŽIČNO PRESENEČENJE SENOVO — To jesen so Senovčani praznovali 60-letnico osnovne šole, 10-letnico izgradnje delavskega kulturnega doma 14. divizije, preteklo soboto pa so predali namenu nove prostore krajevne skupnosti in pošte, v katerih so tudi tri družbena stanovanja. Skratka, na Senovem se nekaj dogaja, čeprav pravi predsednik skupščine KS Senovo Roman Sotler, da vse le ne gre po načrtih. PESJE — Pravzaprav božični kaktus za Milico Vidmar iz Pesjega pri Krškem ni več nobeno presenečenje, temveč bolj razvedrilo v predprazničnih dneh. Milica skrbi za rastlino že tri leta in vsakič seji trud povrne v obliki drobnih, a številnih cvetov, ki ji v zimskih dneh popestrijo stanovanje. Njen božični kaktus je že lansko leto pognal okrog štiristo živo rdečih cvetov, letos pa jih tudi ni manj. Poleti, ko kaktus počiva, se Vidmarjeva posveča nageljnom, ki kot valovi rastejo čez balkon in prav tako bogato cvetijo. »Za dan republike in 10-letnico izgradnje delavskega doma smo pripravili proslavo, ki so seje udeležili tudi člani odbora 14. divizije generali Dolničar, Butara in Škerk. Lepo smo proslavili tudi 60-letnico naše osnovne šole, ki že od nekdaj tesno sodeluje s krajem in ljudmi pod Bohoijem. Še posebej dobro razporoženi pa smo bili, ko smo predali namenu nove prostore krajevne skupnosti. Zdaj bomo v krajevni skupnosti laže delovali, precej boljše razmere za delo pa bo imela tudi pošta. Bolj pa nas skrbi, kaj bo z gradnjo kolektoija. Letos smo ga sicer nekako dobili do Senovega, vendar bi morali gradnjo nadaljevati, pa za to ni denarja. Dolgujejo nam ga Rudnik, Metalna in Lisca. Manjka kar 3 milijarde dinarjev. Kljub vsemu računamo, da bi morali kolektor dograditi do maja prihodnjega leta. Le tako se bomo potem lahko lotili ostalih nalog na področju komunalnega urejanja ter seveda gradnje stanovanj,« je povedal Roman Sotler, predsednik skupščine krajevne skupnosti Senovo. Sicer pa se v tej krajevni skupnosti lahko pohvalijo, da so zdaj v glavnem končali z napeljavo telefonskega omrežja, ki je bilo nekaj časa kamen spotike. DEDEK MRAZ IN LUTKE »Pozabljivi« so Srbi in Makedonci Kako kupci plačujejo sevniški Kopitarni SEVNICA — »V zadnjem času nas pestijo predvsem finančne težave. Prodaja kopit je malo upadla, nekaj zaradi sezonskega značaja te proizvodnje, nekaj pa zavoljo tega, ker iz naše obutvene industrije ni toliko naročil kakor prejšnja leta, zato ker naši čevljarji pri večjih serijah obutve za kupce v Sovjetski zvezi pač ne potrebujejo toliko kopit. V Adolf Mirtelj: v. d. direktorja sevniške M-Kopitarne zagatah pa smo tudi zavoljno finančne nediscipline kupcev,« pravi vršilec dolžnosti direktorja sevniške Kopitarne Adolf Mirtelj. V Kopitarni že zdaj delajo izdelke za sezono pomlad-poletje, pri čemer seveda nastajajo stroški. Glede (ne(solidnosti kupcev v Kopitarni pravijo, da najslabše plačujejo makadonski naročniki blaga, zelo »pozabljivi« pri spoštovanju dobrih trgovskih navad pa so tudi v Srbiji, kamor prodajajo približno petino proizvodnje za domači trg. Na splošno pa zatrjujejo vodilni možje Kopitarne, da so glede spoštovanja pogodb in plačilne (ne)di-cipline v zelo podobnem položaju kot tekstilci; doslej so jim kupci plačevali blago zvečine z menicami na 60 do 90 dni, zdaj pa približno v 30 dneh. Delavci Kopitarne naredijo v primerjavi s konkurenčnima tovarnama Tvin iz Virovitice in Zenit iz. V ršca precej več kopit, saj sevniško podjetje obvladuje skoraj polovico jugoslovanske proizvodnje, največje pa je tudi v izdelavi napenjačev in bio obutve. Napenjače izdelujejo izključno za izvoz. Kot zanimivost naj omenimo, da so v Kopitarni, ki deluje že 104. leto, nekdaj izdelovali napenjače tudi za domače kupce. Toda različna kultura je razvidna tudi pri (za koga morebiti) banalnem primeru, kot je obutev. V zahodnoevropskih deželah, kjer delavci zaslužijo nekajkrat več kot v Jugoslaviji, podaljšujejo življenjski vek obutvi z. napenjači oziroma jo vse drugače vzdržujejo, kakor pri nas z balkanskim standardom. P. P. SEVNICA — Občinska Zveza kulturnih organizacij prireja v sredo, 27. decembra, dopoldne v otroškovarstveni ustanovi Ciciban v Sevnici gostovanje 5ča »Tone Čufar« z lutkovnega gledališča »Tone ' Jesenic z lutkovno predstavo Na traS. Otroke v vrtcu bo obiskal tudi dedek Mraz. Za otroke, ki ne obiskujejo otroškega vrtca, stari pa so vsaj 2 leti, in še ne obiskujejo male šole, pa bodo predstavo ponovili isti dan ob 15. uri v kulturni dvorani GD Sevnica. Tudi tu ne bo manjkal dedek Mraz s spremstvom. Vsa stvar pa se bo ponovila še ob 16. do 16.30 pred Merxom, kjer bo že od 13. ure skrbel za prijetno razpoloženje ansambel Srce Slovenije. na in stanovanjska skupnost, ki sta sovlagali v nove poštne prostore. Nemalo zaslug imajo seveda tudi pošta, krajani in vsi ostali, ki so pri tem sodelovali. Več kot zadovoljni so tudi prebivalci Tomšičeve ulice na Senovem, ki so dobili asfaltno prevleko. Asfalterji pa so se mudili tudi na relaciji med Srobotnim in Jablanico, kjer so položili asfalt na cesti v dolžini 1.200 metrov. J. S. u • Komunistični partiji najbolj očitam to, da se je polastila tega, česar se nobena politična stranka ne sme polastiti, namreč države, državnega aparata in v tem vidim zločin, ne morem tega mileje prikazati Država je nekaj, kar pripada vsem ljudem, lahko si jo ena stranka samo za krajši čas sposodi in previdno z njo ravna. (J. Pučnik) V novi pošti, kije veljala 7 milijard dinarjev, je zdaj tudi nova telefonska centrala, ki naj bi izboljšala telefonske zveze. Telefonske priključke pa je sedaj dobila vsaka vas, pri čemer niso izzvze-ta niti naselja pod Bohorjem in na njem. Daje sedaj telefonija tako rekoč rešeno vprašanje, imata zasluge tudi komunal- SLOVESNE PODELITVE NA-RAD IN PRIZNANJ MGZ V KR-KEM — Večina inovatorjev je reševala probleme v svojih delovnih organizacijah. Na sliki levo: nagrajeni zasebnik Anton Pangerčič, čigar zavorni disk vzdrži hitrost železniškega voza do 225 km na uro. (Foto: J. Teppey) Vsak inovator ima ime in priimek Nagrada medobčinske gospodarske zbornice KRŠKO — S podeljevanjem nagrad inovatorjem medobčinska gospodarska zbornica Posavja že četrto leto zapored spodbuja iskanje izvirnih organizacijskih, tehnoloških in ekoloških rešitev v regijskem gospodarstvu. V letošnjem natečaju zbornice za inovacijske dosežke so sodelovala podjetja Videm Krško, Sigmat Brestanica, Tovarna pohištva Brežice ter Lisca in Kopitarna Sevnica. Izbrala so 14 tem. Komisija zbornice je prisodila nagrade šestim predlogom, šestim priznanja. Podelitev je bila 13. decembra po seji skupščine MGZ v krškem Delavskem domu. Nagrajence je nagovoril predsednik MS SZDL Slavko Šribar, predsednica zbornice Marinka Pucelj pa je razložila značilnosti letošnjega natečaja, ki zaradi tematskih omejitev zmanjšuje odziv širšega kroga ustvarjalcev, zato pa prinaša več neposrednih koristi delovnim organizacijam. Skupna značilnost nagrajenih posamičnih in skupinskih rešitev je njihova takojšnja tehnološka uporabnost. Prvo nagrado zbornice je prejel Kosta Čeler, dipl. inženir iz podjetja Videm za tehnično izboljšavo pri projektiranju rekonstrukcije belilnice lesovine. Drugo nagrado je prejela skupina avtorjev iz istega podjetja za tehnološko izboljšavo pri beljenju lesovine. To o diplomirani kemiki Jerneja Pavlič in njena sodelavca Boris Lipič in Boris Badovinac. Drugo nagrado sije prislužil tudi absolvent fakultete za telesno kulturo Mojmir Flisek iz Sevnice za nove izdelke iz odpadnih surovin v Kopitarni; to so športni rekviziti, ki jih bodo predstavili na domačem in tujem tržišču. Tretjo nagrado je zbornica namenila dvema skupinama in enemu posamezniku: v prvi skupini sta Tine Marin in Marija Omerzel, oba diplomirana inženirja v brestaniškem Sigmatu, dobila nagrado za nov izdelek, za ribiški čoln lipan; v drugi skupini si delijo nagrado Jože Molan in sodelavca Rudi Pajtler ter Marjan Zierer za tehnično izboljšavo na papirnem stroju I v tovarni Videm. Zasebni podjetnik Anton Pangerčič z Velike Doline je dobil tretjo nagrado za dvodelni zavorni disk za železniška vozila. Novi izdelek so prizkusili v Nemčiji in mu priznali, da ustreza evropskim standardom. Je tudi za polovico cenejši od uvoženih. J. TEPPEY ZAPISNIK AD ACTA SEVNICA — Predsednica občinske skupščine Breda Mijovič je na zadnjo sejo predsedstva skupščine povabila tudi delegata Janka Blasa in Alfreda Železnika, da bi (do)končno razčistili vse sporne zadeve okoli zapisnika 25. skupnega skupščinskega zasedanja, ki ga overitelj Blas ni hotel podpisati zavoljo izkrivljenega prikaza poteka omenjene seje. Netočnosti v zapisku bodo zdaj popravili s pripombami, ki jih je pisno posredoval Blas. Sevničani vedo, kaj je treba Sonja Lokar pohvalila občinsko organizacijo ZK v predkongresni razpravi SEVNICA — Predkongresne razprave komunistov v sevniški občini so žal potekale v vzdušju izrednih razmer zavoljo odkritih groženj mitingaijev, ki so pripravljali pogromaški pohod v Ljubljano. kaj stori za optimalne pogoje dela učencev in učiteljev. Ne verjamejo pa viziji, Kar približno polovico časa so tako sevniški komunisti porabili za seznanjanje in izmenjavo mnenj o zelo vročih dogodkih. Komunisti so zavrnili vse napade na slovensko politično vodstvo, na Milana Kučana in Janeza Kocijančiča in še posebej podtikanja in žalitve skrbskega vodje Miloševiča, da je Slovenija na silo prekinila odnose s Srbijo. Ob takih razmerah so se sevniški komunisti spraševali, kaj bo s 14. kongresom ZKJ, kakšna stališča naj zavzemajo slovenski delegati, če bodo pod pritiskom, itd. Kot je povedal sekretar OK ZK Branko Busar na zadnji predkongresni razpravi občinske organizacije ZK, je bil na poprejšnjih razpravah od kongresnih dokumentov največje pozorno- sti deležen program za evropsko kakovost življenja. O tem, da je ta program dovolj sodoben in kratek, da izraža želje in potrebe ljudi, smo slišali tudi na omenjeni seji, le da na primer komunisti sevniških občinskih upravnih organov pogrešajo njegovo operacionalizacijo. Sevniški komunisti so že nekajkrat zahtevali, naj se ob novonastalih razmerah po sprejetju dopolnil k srbski ustavi, ko je enotna Srbija postala najbolj enakopravna republika v SFRJ, končno reče bobu bob. Tudi Ž&S bo morala e ao avtonomnih jasno povedati stališče ( pokrajin oz. o treh glasovih Srbije. Komunisti v vzgoji in izobraževanju so opozorili na dilemo, ali prevaliti še večje (gmotno) breme na pleča staršev ali pa naj ta družba z večjimi vlaganji • Starejši sevniški komunisti opozarjajo, da se ne znajdejo najbolj v tem pluralizmu, čeprav ga podpirajo. Nikakor pa niso pripravljeni na svoja ramena prevzeti krivdo in odgovornost za velike napake partije v preteklosti, ki so bile zvečine rezultat fo-rumskega dela oblastnih skupin. Izvršna sekretarka P CK ZKS Sonja Lokar je na predkongresnem srečanju sevniških komunistov rekla, da je sevniška občinska organizacija po njenem opažanju v zadnjih štirih letih napredovala, daje kar visoko na lestvici tistih OK ZK, ki vedo, kaj je treba narediti. da naj bi imeli pri nas v petih letih brezplačno šolo. P. P. Novo v Brežicah NAJSODOBNEJŠI UKREPI * VARNOST — Cesta od križišča nat V rtIMVUO I — JL.CS>Ul (JU MIZI,JV« L žu do znanih Čateških Toplic je novo asfaltno prevleko, ki zagotavlja" ko večjo varnost pri vožnji. Kaže 1pu ‘Kilo izvajalci niso poskrbeli samo za oMI hiojs ukrepe, ampak celo za take, kiFj Kipj, Evropa ni kos! Posamezne asfaltneo®^ ^ Lvtupa in ilus: rusamcziit oj*«*--- j. ■ na tej dokaj ravni cesti so namreč n*"' boj spojili tako, da so med njim' prave skakalnice. Zakaj pa ne? Dok®^ jj^m je namreč, da ta pomembna novost' j a je namreč, ua ta pomemDna u i , faltiranju cest preprečuje voznikom, tMerr med vožnjo zaspali. „nri; DREKCI SO DOČAKALI »"jtivešk 1ZIVC.IVC.1 OVZ 1 L, GO — Na strehi brežiške pošte se . (jpre: veliko število golobov. Verjetno oW ennmmrt nn rtni-a AaC#1 k O SO » ' w ■ . spomine na dobre stare čase, kos0""Ljy |-prenašanju sporočil pomembnejši ^ djetje PTT, a to sedaj ni važno. P0,,n"J no je to, da je po njihovi zaslugi''"": j?* stavbo pošte nenehno prekrit z goM9 ,uesf drekci. V času, ko so bile tempera11"- UICIVV-I. V Ctuu, ruj JU Ulil« naj zelo nizke, so primrznili na tla M. Ijslre birali in nabirali, da si kom: !aj stopil čezA ^ o mrazu P1? Na srečo Brežičanov je po mrazu K jV(^ lf-a KHn drugŽ S' odjuga, ki je drekce omel,-— llruo rahel dež, ki jih je odstranil. Kdo onf ^ ^ ^DOBRODOŠLA NEUČAKANO — V odgovoru na odprto pisnl" . ZSMS Brežice, s katerim, mimogreoejT vedano, mladi niso bili zadovoljuj na občini spotikali tudi ob neucu‘ j mladine, češ da hoče rezultate in čist lje čez noč. Po drugi strani pa so m pravljeni priznati, da taista dn.no5 *Jj učakanost prispevata k hitrejšemu r 1 nju problemov. Nenazadnje zahtev . la< jo tudi močno kritje, ko pošilja vprašanja v širši skupnosti. piti K lije hetn Krške novice j tednaje*t BOŽIČ — V začetku tega le?"“J.'n>e4& je'| |ko, to shizofreno mesto, razdelje tdlelei. Štajersko in Kranjsko, še kazalo s J jk. robno realsocialistično podobu- J 1 kjer v njem razen na pročelju Nakup nega centra namreč še ni bilo opa^ JT ene kazala novoletne jelke ali pisane^arui*^ jftja ^ novo leto. Zdaj je seveda vprašanje, * * Krčani tako rdeči ali pajihjesU* 11 na komiteju. Pa jih lahko potolaa^ je sedaj sekretar na komiteju , \ .v„*iu|(. . lar, ki bržkone ne bi klical »grf1TrašeVi, komite, če bi se prezgodaj lotih okr nja mesta. no P »T n' PROSTORI — Medtem ko Pli|(kves, strani krožijo v Krškem govork®’ J .0, |[ Ml (lili MURIJU V IVIMVCIU 5 . i- /JPV mogoče prodati ne hiše ne ^ jrugjslh p ^ opoli Posavja. i-tnI Kakšno novo le1"}, lahko povsem resen odgovor. Tov ^ občini, opozicija v Srbiji se a morda ni več daleč dan, ko bos • spet navezali stike sjiobratimi Jjj Bašti, ko bo v Krško spet P klekovača! SEVNIŠKI NOVOLET^ i J SEJEM '■list CCl>', SEVNICA - Sevniško «“5^! društvo vabi od 23. do 28. vsak dan od 10. do 19. ure, nalra nalni novoletni sejem pred Elektrotehno in M-Kmetijskitn v Sevniški paberh^ UMIK ALI NEMOČ? - gS» C renske doline še kar naprej pe» r, prav nič ne kaže, da se bi vsaj Pr letu premaknila z mrtve točku • ^ tv« ^ zemlji zakopanih lju.uuu hl»-h1 kapitala v obliki telefonskega k* v£,« so nam krajani, ki veljajo za "*%£,#' l| pa za kakšne nergače in delom „ $ n tožili o teh (sicer nam dobro W ajčiiU v_ tah) sose vprašali,al,sen.«itnje^ J funkcionarji, bivši minister rt ». stvo, županja in predsednica Of povsem umaknili oziroma svi gani/acija sije za prizorišče zadfll^ij 1^ ve pred kongresom slovenskih stov izbrala lepo sobano P,e0*g bi .hi V dvorano na sevniškem gradu, L-ur v «/v/vrw*iu k namlo F,VTOPc t uvuiauu na JLviiutiv.ii. b---------_ I kar v sozvočju s parolo Evrope ,0 2 tako stališče, da vernikom ne 2 tako stališče, da vernikom ne . r putnili vrat, če sprejmejo pr°8 . , 1 Bolj romunsko kot evropsko v» >v( .............",1 1 H Bolj romunsko kot evropsko v J >v( življenja pa bi pokazal termom-pf ^ bani, kjer so se v boju mnenj 1? ja sala stališča sevniških komune^ rfjkim stov, a žal te iskrice niso kaj d» fvrraftfl InrpVinlpo nezakurjen K!r ip ,1» I 'U( Ns RAZSVETLJAVA — 'n 'r, nekaj premika, so nam vese'•» n«ii starši, ki svoje otroke pošiljaj1' ^tM pS(; glasbeno šolo. Pisali smo že, da ... 0iri y,L_ zlasti pozimi, bali za varnost sv J . ko so morali ponoči hoditi P° ”|(,jr,i rj ?tic ko so morah ponoči hodili P1’ u,jr.in Nm Pl z M & !** /Ija^ '.t, *d°bi naštel umetnine, ki zrasle »p Vladimir Štoviček (1896 - 1989) njih j^t^ru pod prsti? M medalje, reliefi -meds( P v vsej meri in slavi!« li onJ ^dva verza sta iz daljše v staro-ikafl* Jjnteri ubrane ode, ki jo je pestri’ !*Vladimir Bajc leta 1976 napisal n.® bernskemu kiparju Vladimiru 0vičku za 80-letnico. S prizorišča 2^ lveškega življenja sta odšla oba; obuji) I^j. pred štirimi leti, skoraj štiri , bili P pletla mlajši pesnik, pred krat-kotp \12. decembra, pa kipar. Vladi-imei“ “Štoviček je umrl star triinde-yW %et let in pol. i j^etletja dolgo se je mojster ns«® ■ ^ umaknjen v obrobje do-hug "^ega sveta in zavetje starega zi-j pnš '*Ja Srajbarskega turna nad Lesnato! Jvcem pri Krškem, sklanjal nad drugf ™°. vedno poln umetniških načrten čedalje bolj, zlasti v pozni i?®ti, tudi pod pezo let svojega ^aja. Kakor je v svojih otroških gledal svojo češko mater, kako Rešila testo za kruh, tako je po-*!e sam, ko se je izročil kiparske-Poklicu, mesil glino in jo s prsti 1 vse dotlej, dokler ni iz nje na-, 1 kar si je bil zamislil. - ‘m'r Štoviček seje rodil 26. 1896 v Boštanju pri Sevnici Pk|ni staršem. Po očetu, nadgoz-Je podedoval ljubezen do Je >n po materi veselje do niškega ustvarjanja. V Krškem — JiSlr °Val š°l° in v ‘jC^fe° ani umetnoobrtno šolo, kjer w-i. kmalu pritegnil kiparski od-'1^vt9u l,r°l’ Alojzija Repiča. Leta r Je domovina staršev zvabi-'jti Atf ra8°>a ne na akademijo, mar--liC Vatelje Rodinovega učenca Jo-(H ^aratka, kjer sta bila tudi Jan in kipar Suchard. Tam je J3«! v kamen njihove zamisli, U(li sam marljivo klesal, obe-1 P® obiskoval specialno obrtno Toda še preden je mogel kitat ^d1105! požlahtniti s študi-^ na akademiji, se je ob začetku j *svetovne vojne vrnil v Sloveniji 3 staršem v Leskovec pri Kr-!k ?> kjer je bil oče grajski nadgoz-ln skrbnik. Vnovič se je v Prago podal leta 1919, tokrat na akademijo, kjer je nanj odločilno vplival odlični medaljer Otokar Španiel. Po diplomi na akademiji leta 1923 seje Štoviček vrnil na Slovensko, vendar se ni naselil v mestu kot številni drugi diplomiranci, ampak seje spet zatekel v mir dolenjskega Leskovca. Tuje poslej delal in zorel. Na razstavi leta 1925 v Ljubljani, kjer seje predstavil skupaj s prijateljem slikarjem Jarom Hilber-tom, je doživel prva laskava priznanja. Že naslednje leto ga je zvabil Pariz. Tam seje med drugim izpopolnil v reliefni in medaljerski ter portretni plastiki. Dobil je francosko nagrado za plastiko in priznanje za plakete ter se vrnil v domovino. Udomljen v Leskovcu je Štoviček še večkrat delal poti v tujino. Med drugim je leta 1961 z Jarom Hilbertom obiskal Egipt, kjer je spoznal stare egipčanske mojstre. Tudi ti so delali v miru in odmaknjenosti ter svetu bolj govorili s svojim delom kot z besedo. Razstave Stovičkovih del so se vrstile doma in v tujini — na Dunaju, v Rimu, Haagu in drugod. Štoviček je ustvaril pravo galerijo portretnih plaket in medalj. Upodobil je številne znamenite Slovence, od Trubaija, Prešerna do Finžgarja, Jakca, Sovreta in drugih mož. V plaketah in medaljah je upodobil tudi ljudi, znane iz NOB, predvsem narodne heroje, voditelje. Njegov leskovški atelje pa je ves čas skrival tudi drugačne umetnine, in te — »prave plastike« — je bilo moč videti na več razstavah zadnja leta v Krškem in drugih krajih. Več svojih del je podaril Krškemu. Štoviček je, kot rečeno, ustvarjal do zadnjega, dokler so ga služili gibki prsti in zdravje. Vedno je imel nove načrte in z njimi presenečal. Bil je nestor slovenskih likovnih umetnikov. Njegovo delo je dokončano. Zdaj je na vrsti strogi sodnik čas, da mu zanj izreče pravično sodbo. 1. ZORAN »Novomeška pomlad« se začenja pozimi Februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, prve prireditve ob 70-letnici »novomeške pomladi«, nato pa vse leto — Začetek preboje v kulturi Novega mesta? NOVO MESTO — Program dejavnosti ob praznovanju 70-letnice »novomeške pomladi« v letu 1990 in novega gibanja, ki naj bi z najrazličnejšimi aktivnostmi, predvsem pa z renesanco v mišljenju in ravnanju prevalovilo, prevetrilo, pomladilo in osvežilo novomeško kulturno ponudbo in kulturno življenje, je v grobem že znan. Tako lahko pričakujemo, da se bodo prve prireditve, ki bodo nosile pečat »novomeške pomladi«, začele že to zimo, v katero smo pravkar stopili, ostale pa tekle tako, da bo tako rekoč vse leto 1990 v znamenju omenjene 70-letnice in nekakega rojstva nove »novomeške pomladi«. S prireditvami ob 70-letnici »novomeške pomladi« bo tako v Novem mestu zaznamovan že slovenski kulturni praznik, katerega proslavljanje bo sicer • Na seji 11. decembra so člani organizacijskega odbora menili, da bi bilo treba v »novomeško pomlad« nekako vključiti tudi prenovo Novega mesta, ki se že silovito izvaja, večji posegi pa so predvideni tudi v prihodnje. Izostati ne bi smelo področje oblikovanja in ostalo, kar vpliva na zunanjo (ne)kulturno podobo Novega mesta. Še posebej pa se zdaj, ko kulturne skupnosti ne bo več, kaže potreba po osnovanju nekega telesa, ki bi uravnavalo vse, kar se obeta kulturi pod novo, državno oblastjo. Menili so, da bi bilo tako telo kulturni parlament. posebej pripravljeno. Na teh in seveda številnih drugih prireditvah, kijih poleg drugega pripravlja organizacijski odbor pod vodstvom Jožeta Škufce, bo moč prisluhniti glasbi in umetniški besedi PREDSTAVITEV KNJIGE ČRNOMELJ — Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij priredi v soboto, 23. decembra, ob 18. uri v črnomaljski ljudski knjižnici predstavitev knjige mladega črnomaljskega avtorja Darka Kočevarja z naslovom »Tri princeske«. SEVERJEVI NAGRAJENCI ŠKOFJA LOKA — Tu so v nedeljo, 17. decembra, zvečer podelili tradicionalne Severjeve nagrade za najboljše igralske dosežke. Nagrade, imenovane po velikem slovenskem igralcu Stanetu Severju, so prejeli; Olga Kacjan, Janez Škof, oba poklicna igralca, Srečo Centrih kot amaterski igralec ter študenta Lučka Počkaj in Ksenija Mušič. avtorjev, ki so s svojimi nastopi dajali ton in barvo novomeškim kulturnim dogajanjem pred 70 leti, predvsem Kogojevim in Hladnikovim skladbam ter Podbevškovi in Jarčevi poeziji. Od prireditve do prireditve, od nastopa do nastopa se bo staro in včasih že preveč pozabljeno prepletalo z novim, sodobnejšim, zdaj nastajočim, to pa seveda ne velja samo za glasbo in literaturo ter nanju navezujoče se interpretacije, tem- več tudi in v nič manjši, če ne celo v večji meri za likovno, filmsko, fotografsko, gledališko in še kakšno ustvarjalnost. Kot je videti že iz povedanega, bo prišlo pod luč »novomeške pomladi« veliko vsega, česar pa tu seveda ne moremo podrobno naštevati. Najpomembnejše pri tem je, da seje zamisel o prebuji, ki naj bi imela miselno izhodišče v »novomeški pomladi« iz leta 1920, v celoti prijela in da lahko resnično pričakujemo razveseljive premike. Kajpak je velika ovira pri tem, in tega se organizacijski odbor še kako zaveda, veliko pomanjkanje denarja; še posebej ga manjka za izpeljavo zahtevnejših projektov (npr. ustanovitev pol-poklicnega gledališča). I. ZORAN v prekratek« samoprispevek za šolo irS| Sci ne vedo, s čim bodo zgradili telovadnico, če naslednji samoprispevek ne <9]asovan — Petina hrvaških učencev, a nič denarja iz sosednje republike l. CA — V tukajšnji osnovni šoli prav te dni zaključujejo drugo fazo ^ Sole. Gre pravzaprav za obnovo stare stavbe, medtem ko so tik petkom letošnjega leta končali gradnjo prizidka. S tem so pridobili ^ lovih prostorov, da so lahko uvedli enoizmenski pouk, medtem ko do letos viniška šola edina v črnomaljski občini s popolnim dvo-poukom. i ’ ko so prešli na pouk v eni iz-tar ie olajšali delo učiteljem in /fJtjiav amPak skoraj za polovico lS tf9 ir Stro^ke za prevoze. Skoraj po-Ptičev je namreč vozačev, od SR!5?**!“8a okoliša do druge' 27 kilometrov. U' M,>,ško naložbo lahko dokon-jgo (1.', jih čaka še veliko dela in [At)? bi morali novo telovad- It {-ift3 Preji>nja pretesna — imeti i" Iftkij ,m2 —, poleg tega pa so jo že *ja V kuhinjo in jedilnico. Že sedaj --•''fsli h10, da tega zalogaja ne bodo ' ^ L- konca sedanjega samopris- ;j Itjj ■1 ^ 'zteče junija prihodnje leto. % namreč potrebno, da denar za J (L Poteka iz samoprispevka za 'n t1 lieve|dejavnosti ter iz republiške iz-,, e skupnosti. Slednja je na-radi* . Vrednotila po minimalnih ce-jsK 'manjšala tloris. Z republike naj in®*! ' ^ odst. denarja, a bodo v Vi- nici dobili le slabi dve tretjini od prvotno obljubljenega denarja. To in dejstvo, da so v Vinici začeli pozneje z gradnjo zaradi finančnih težav pri adaptaciji sta-rotrške šole ter da so bila pred približno letom dni nakazana prej nenačrtovana sredstva za popravilo strehe črnomaljske osnovne šole, so po mnenju ravnatelja Jožeta Režka glavni razlogi, da s tem samoprispevkom naložba ne bo končana. Viniško šolo obiskuje tudi 22 odst. učencev s hrvaške strani. »Starši imajo pravico dati izobraževati svoje otroke tja, kamor hočejo, in šola ne more odkloniti njihovih prošenj. Hrvaške vasi pa so celo bližje kot marsikatera slovenska iz viniškega šolskega okoliša. Našemu kolektivu se zdi neumno, da nekateri dobivajo usluge, ki jih od njih ne dobimo plačane,« pravi Režek. »V začetku tega leta je občina Duga Resa, od koder so hrvaški otroci, obljubila, da bo prispevek za občinsko izobraževalno skupnost njihovih delavcev, ki delajo v Sloveniji, z letošnjim aprilom začela nakazovati na črnomaljsko izobraževalno skupnost, a so pozneje vse te obljube preklicali. Ker ne prispevajo niti za redni program, bi bilo iluzorno pričakovati, da bi s Hrvaške dobili kakšen cvenk za gradnjo,« potoži ravnatelj. Tako je gradnja telovadnice v Vinici odvisna zgolj od samoprispevka, če pa ta v prihodnjem letu ne bo izglasovan, pa od drugih sistemskih rešitev v izobraževanju. M. BEZEK-JAKŠE »Vsak žrtvuje še plačo« Mirnopečani študirajo Naše tri angele — »Ne moremo si privoščiti tega, da ne bi igrali « MIRNA PEČ — Mirnopeška gledališka skupina seje odločila, da bo tudi to zimo naštudirala komedijo. Segla je po ameriškem delu Naši trije angeli, ki sta ga napisala Sam in Bella Spewack, poslovenil pa Dušan Tomše. »Pred leti smo videli jeseniško uprizoritev v Novem mestu in menili, da bi to humorno delo zdaj tudi mi lahko postavili na oder,« pravi režiser Tone Kos. Z bralnimi vajami so začeli pred kakim mesecem. Prostor za bralne vaje so si že pred leti izgovorili na krajevnem uradu. Tam se sestajajo vse dotlej, dokler se igralci ne naučijo besedila in dokler ni vsakomur jasno, kakšen lik mora upodobiti. Potem z vajami nadaljujejo na odru v zadružnem domu. »Imamo jih dvakrat na teden ob večernih urah; vsega skupaj imamo 25 do 30 vaj,, da lahko pripravimo predstavo. Z Našimi tremi angeli zaenkrat še nismo tako daleč, da bi lahko kaj več povedal, kakšna bo ta predstava. Navsezadnje se nam nikamor ne mudi,« razlaga režiser. Prvi nastop s to komedijo načrtujejo za 27. januar. To bo tradicionalna predstava za invalide iz Novega mesta in hkrati predpremiera. Premiera bo nekaj dni zatem. Nato se bodo začela gostovanja. »Teh bo takrat manj, kot smo jih imeli v minuli sezoni z Nušičevim Pokojnikom. ko smo šli kar petnajstkrat na pot v razne kraje po Dolenjskem in Posavju, nazadnje pa še v Ljubljano,« navaja Karel Žagorc, ki ima v gledališki skupini na skrbi gostovanja. »Gostovanja so postala zelo draga, zato bomo šli z Našimi tremi angeli samo tja, kjer smo že do zdaj imeli dober obisk.« Mirnopeška gledališka skupina je letos od občinske Zveze kulturnih organizacij dobila 8 milijonov dinarjev. Ta znesek je spričo stroškov, ki jih ima, sicer dobrodošel, je pa bolj ali manj simboličen. Na srečo skupini precej pomaga krajevna skupnost, ki plačuje ogrevanje, dvorano, razsvetljavo in drugo. »V glavnem pa je vse odvisno od nas samih, koliko smo sami pripravljeni prispevati,« pripomni Karel Zagorc in pi ve, da so za predstavo Naših treh angelov že izdelali kulise in pripravili sceno, sami pa si bodo priskrbeli tudi kostume in kar je še potrebno za na oder. »Če bi vse, kar prispevamo ob posamezni predstavi, pretvorili v denar, bi hitro izračunali, da vsak od nas, ki delamo v gledališki skupini, poleg prostega časa za vaje in nastope žrtvuje na leto še najmanj eno svojo plačo.« »In kljub temu vztrajamo,« pri- Tone Kos trdi Zagorčevim besedam Bogdan Krevs, predsednik mirnopeškega kulturnega društva in eden najvztrajnejših članov gledališke skupine. »Od leta 1975 delamo neprekinjeno,« pripoveduje, »vsako leto pripravimo premiero, tako da bo ta, na katero se pripravljamo zdaj, že petnajsta. Združuje nas ljubezen do dela, do lepega in plemenitega pa velik občutek za družabnost. Globoko v sebi čutim, da to moramo delati, da bi bili brez tega v sebi prazni. Preprosto si ne moremo privoščiti, da kakšno sezono ne bi nič igrali. Nasprotno, mislim, da bi morali pripraviti še več premier, še večkrat na oder in pred gledalce. Žal pa nimamo možnosti.« I. ZORAN Upodobitve dolenjske metropole V Krkini galeriji v Ločni na ogled zanimiva razstava Vedute Novega mesta — Slikarske upodobitve dolenjske metropole so iz stalne zbirke Dolenjskega muzeja Nagradni literarni natečaj n"* bči® _________________________________________________________ M J! ^lade ustvarjalce (od 16. do 27. leta) iz no-°itieške občine — Javna predstavitev ob kon-^ j^.___________________cu februarja__________________________ S' :!£V° mesto > vJen, odbor za literarno — Pri tukajšnji Zvezi kulturnih organizacij usta-iterarno dejavnost je pod vodstvom predsednika ikrat razpravljal o oblinah, s katerimi bi spodbudili p. - — uaivuijaiiiust mladih iz novomeške občine, in možnostih, kako >j'fTwe?ke Javno predstavili. Na zadnji seji to jesen seje odbor odločil U k>ati nagradni literarni natečaj, nagrajene in druge izbrane pnspev-n $ Proft11 Predstaviti na posebnem srečanju oziroma prireditvi, ki bi bila 'K V,Vld°ma ob koncu februarja 1990, torej še v okviru proslavljanja &&SS gssasfe** v h«™.9*0» »u«™» ! •*»);,■!iVn.°st poslala v vednost zainteresiranim in v objavo te dni V mern stoji, da se smejo natečaja in kasnejšega^srečanja Udeležiti le tj dl °d 16. do 27. leta starosti srednješolci, višješolci in visokosolci drugi i «ninim Kiv.iis^pm v novomeški občim, ki še niso izdali sa- A riZ!l£,anim‘ Prispevki, in sicer tako, da pošljejo prispevke pod šifro ali . Kj.V.° nresto, sprejemala na ta naslov do vključno 25. januarja 1990. . :u mesto, sprejemala na ta naslov do vKtjucno zj. ja, Pevke je moč poslati po pošti ali jih dostaviti osebno. I. Z. NOVO MESTO — V galeriji Krke, kot tudi imenujemo avlo poslovne zgradbe novomeške tovarne zdravil v Ločni, je od četrtka, 14. decembra, odprta razstava Vedute Novega mesta. Dela zanjo je prispeval Dolenjski muzej iz svoje stalne zbirke. Gre za izbor slikarskih upodobitev dolenjske metropole, ustvaijenih v različnih obdobjih, za dela avtorjev različnih umetnostnih nazorov in umetniške moči. Prva znana upodobitev Novega mesta je skica, ki jo je leta 1604 narisal topograf Janez Klobučarič. Te skice pa ni moč šteti za umetniško stvaritev, tako daje Novo mesto svojega prvega slikarja dobilo v svojem rojaku Ivanu Kochu. To je bilo v prvi polovici 17. stoletja, ko je Koch delal po Valvasorjevem naročilu. Iz orve polovice 19. stoletja se je ohranila ena slika frančiškanskega meniha Otona Škole in dve oljni sliki Fri-dericha Rechbacha, takratnega okrožnega glavaija v Novem mestu. Iz približno tistega časa pa je tudi znamenita Wagnerjeva litografija, ki kaže pogled na Novo mesto z Marofa. Potem so Novo mesto upodabljali najrazličnejši slikarji, od številnih, ki so prišli sem od drugod in se uveljavili kot profesorji risanja na gimnaziji, do domačinov. Eden takih je bil Jože Šturm, katerega slike pa se niso ohranile, znan pa je tudi po tem, daje spodbudil Josipa Germa za študij slikarstva. Slednji je zapustil v svoji likovni zapuščini nekaj zelo zanimivih upodobitev Novega mesta. Med umetniško najbolj dognane in občutene podobe Novega mesta sodi znamenita slika Ivana Vavpotiča (večerna zarja nad mestom). Marljivi upo- dabljala dolenjske metropole so bili tudi Jože Cvelbar, ki pa mu je smrt na fronti v tirolskih hribih pretrgala umetniške ambicije, Ivan Čargo, Zdenko Skalicky in Marjan Mušič. Največji opus slikarskih upodobitev Novega mesta je ustvaril Božidar Jakac, novomeški rojak. Jakcu je rodno mesto pomenilo trajno in neizčrpno spodbudo za umetniško snovanje. Podobno bi lahko zapisali za Vladmira Lamuta, eruptivnega umetnika, ki je ustvarjal hlastno in v zanosu, zato njegove upodobitve Novega mesta, kar sicer velja tudi za druga njegova dela, učinkujejo zelo neposredno. • Veliko upodobitev Novega mesta je nastalo v kolonijah, ki sta jih po letu 1970 prirejali novomeški tovarni Novoteks in Krka, pa tudi na Labodovem ekstemporu. Ta dela kažejo, da so slikarje še zlasti pritegovali Krka, slikoviti Breg in arhitektura s kapiteljsko cerkvijo. __________ Razumljivo je, da zdajšnja razstava v Krki ni mogla zaobseči vsega, kar ome- njamo v tem zapisu. Tega ne omogočata niti razstavni prostor niti stalna zbirka Dolenjskega muzeja, od koder so eksponati; saj že sama zbirka, kolikor je obsežna in zanimiva, premore komaj kaj več tovrstnih stvaritev kot za dobro »pokušnjo«. I. ZORAN kultura in izobra- ževanje Srednje šole ne prenesejo brutalnosti Kmalu bo deset let, odkar je plug šolske reforme povsem spremenil obličje slovenskega srednjega šolstva. Nastalo je usmerjeno izobraževanje in takrat smo poslušali prisege, da je to rešitev za vse čase. Začetnega na vdušenja pa je bilo konec že tisti hip, ko je praksa odkrila prve velike napake in pomanjkljivosti. Grenkih izkušenj se je nabralo za celo grmado, in čedalje bolj je postalo jasno, da izum v podobi usmerjenega izobraževanja ni po nikogaršnji meri. Zdajšnja spoznanja pravijo, da je bilo vse skupaj premalo proučeno, bolj zadeva politike kot stroke. Glavni nauk teh spoznanj pa je, da tako občutljivega sistema, kot je šolstvo, ni mogoče spreminjati z brutalnimi posegi in preobrati na celi fronti, kot se je to dogajalo pri nas, pač pa le z majhnimi in premišljenimi koraki. Napačno bi bilo seveda trditi, da je bilo do zdaj v usmerjenem izobraževanju vse zanič. Pokazalo pa se je toliko zgrešenega, da z modelom vprvotnrobliki ni bilo več mogoče naprej. Odločili so se za prenovo in v ta namen spremenili tudi zakon o usmerjenem izobraževanju. Marsikaj je bilo spremenjenega že v prvi fazi prenove programov, ki je bila končana pred dvema letoma Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je novembra sprejel pobudo za začetek druge faze prenove in Zavodu SRS za šolstvo naložil, da pripravi strokovne podlage in izdela izhodišča za prenovo vzgojno-izobraževalnih programov na srednjih šolah. Predlogov in mnenj, kaj vse je treba spremeniti, dopolniti, izboljšati, je obilo. Prihajajo iz najrazličnejših okolij, predvsem pa iz samih šoL Med najpomembnejšimi spremembami, ki naj bi bile izvedene v drugi fazi, je tako imenovana zunanja diferenciacija triletnih in štiriletnih smeri, ki bo med drugim zmanjšala negativno selekcijo učencev. V triletnih smereh bo pouk prilagojen potrebam dela, v štiriletnih smereh pa se bodo učenci pripravljali tudi na višješolski in visokošolski študij. Nanovo vpeljana matura bo kvalifikacijski izpit za vstop na univerzo. Po mnenju Franca Lazarinija, predsednika Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, je zdaj tudi čas, da »vpeljemo enotno splošnoizobraževalno šolo z združitvijo in s preoblikovanjem programov treh zdajšnjih naslednikov gimnazije: naravoslovno-ma-tematičnega programa, družboslovno-je-zikovnega programa in pedagoškega programa«. Pri tem poudarja, da bi novi skupni predmetnik ne smel biti tog. Usmerjenega izobraževanja torej nihče ne odpravlja, marveč delajo na njem večje ali manjše kirurške posege, pri čemer bodo odstranilj ves balast in mnoge zgrešene rešitve, vstavili pa številne nove. Prenovljena šola naj bi bila res po meri učenca in učitelja, obenem pa učinkovita šola za delo in življenje. I. ZORAN SPET V SEVNICI SEVNICA — Oder mladih GD Sevnica bo v soboto, 23. decembra, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica vnovič uprizoril Molierove Scapinove zvijače. Sevničarii so za to predstavo, ki jo je zrežiral Peter Žuraj, doživeli že vrsto laskavih kritik. ŽARKO PETAN MED BRALCI V BREŽICAH — Pogovor o njegovem literarnem ustvaijanju je na srečanju v Občinski matični knjižnici 14. decembra vodil prof. Tine Šoško. Pesnik, prozaist, dramatik in satirik Petan je občinstvu prebral nekaj najnovejših aforizmov, pravkar izdanih pesmi in odlomek iz novega romana Preteklost se nadaljuje, v katerem pretresljivo opisuje očetov zadnji tragični obisk v rodnem Bukošku pri Brežicah, kjer mu je tekla zibelka. (Foto: J. Teppey) pisma in odmevi Smo v ilegali V Metliki zmeda zaradi spremenjenih telefonskih številk — Slabo obveščanje METLIKA — Metličani so se ob občinskem prazniku konec novembra radi hvalili z novo telefonsko centralo, ki ima menda toliko kapacitet, da bo kmalu lahko vsako gospodinjstvo v občini dobilo telefon. Zares pohvale vredno! Ob priklapljanju centrale smo lahko v Dolenjskem listu prebrali dobro obvestilo, da bo dva dni moten telefonski promet. Zvedeli smo še, da bodo večje delovne organizacije obdržale stare telefonske številke, medtem ko je vsak posameznik posebej dobil sporočilo o svoji novi telefonski številki. To p i pa je bilo tudi vse. Daje z novo pridobitvijo pahnila metliške telefonske naročnike v ilegalo, pa je pošti očitno kaj malo mar. S sporočili o novih telefonskih številkah je namreč močno skoparila, zmeda, kije zaradi tega nastala, pa nekatere že spravlja v obup. Da so se številke spremenile, ne vedo niti vsi Metličani, ampak le lastniki telefonov, ki so dobili sporočila. Pa še tisti, ki vedo za spremembe, ne vedo, kakšne so. Za vsak klic je potrebno najprej poklicati informacije, kar pomeni za pošto seveda dvojni zaslužek. Bolje pa je, da odmislim vse tiste reveže iz drugih krajev, ki se jim o kakšni spremembi v Metliki niti ne sanja in uporabljajo veljaven telefonski imenik. Metličani smo upali — kako naivni smo bili! — da se nas bo pošta vsak toliko usmilila, da bo objavila v časopisu ali vsaj natisnila na listič, ki ga bodo raznosili poštarji, nove številke. A kaj takega ne namerava storiti. Obsodila nas je na telefonsko ilegalo do naslednjega imenika, ki bo zunaj čez nekaj mesecev. Kaj pa naročniku pomaga, če ve novo številko le on, zlasti še, ker sam sebe navadno ne kliče?! M. B.-J. Metlika Bo kdo odgovarjal K SV. ANI RIBNICA — Izletniško točko Sv. Ano v Mali gori obiskuje vedno več Ribničanov. Letošnje leto je rekordno, saj seje že okoli I. decembra v knjigo obiskovalcev vpisalo 3.000 izletnikov. Gotovo pa je to število že krepko prekoračeno, ker se vsak izletnik ne vpiše v knjigo. To ni resnica! Ugovor k pisanju Francija Šalija (Dol. list 14. dec) Navedbe Francija Šalija, predsednika občinske skupščine Novo mesto, v dolenjskem listu z dne 14. decembra o gradbeni aferi so neresnične v vsaj dveh bistvenih točkah. Trditev, da so bila pogajanja z investitorjem Zajcem in Kovačičem za spremembo cene neuspešna, ni resnična, saj sta priznala in plačala vsa dodatna dela. Nadaljnji razgovori so bili prekinjeni zaradi posega U JV v to zadevo. Šali sedaj nastopa kot razsodnik gradbene afere in človek oblasti z navedbo, da je PIONIR utrpel škodo pri gradnji hiš Zajcu in Kovačiču, čeprav je vseskozi trdil, da ni bil vpleten v gradbeno afero. Gradbena pogodba določa, da se hiši zgradita po načrtih IGM SAVA projekta Krško, vendar je bila že pred podpisom pogodbe izražena želja investitro-jev, da se načrt spremeni in objekt poveča, kar se je tudi realiziralo. Zaradi tega je bil narejen obračun opravljenih del po dejanskih količinah in novih cenah v skupnem znesku 9,236.968 za eno hišo (pogodba 5,000.000 din). Glede brskanja po arhivu in zapisnikih zaslišanj pa Šaliju priporočam, da prebere kakšno knjigo o ‘sodnih procesih za časa Stalina, da bo vedel, kaj vse se lahko doseže. Svoje politične spletke in napade naj ureja z lastnimi argumenti in resnico, ne pa z neresnico na tuj račun. MIHA JALOVEC Župan Šali se vendarle »šali« »Ponujam mu vsestransko pomoč in zavezništvo pri odkrivanju resnice« ČAKAJE NA TELEFON RIBNICA — V krajevni skupnosti Ribnica te dni montirajo po naseljih nove telefonske priključke. Vlada pa prava mala vojna, ker bi vsak rad čim-prej priključek. Občani posredujejo pri krajevni skupnosti, ker menijo, da bodo prvi priključki cenejši kot pa kasnejši. BREŽICE — Na prenovljeno hišo v Čemelčevi ulici so Brežičani upravičeno ponosni, ker je polepšala mestno podobo in prinesla več življenja v staro jedro. Tisti, ki so se vanjo vselili, pa niso tako zadovoljni, vsaj nekateri med njimi Ena od teh je Metka Humar. Pritožuje se nad slabo izdelanimi izravnalnimi podi kar povzroča dodatne stroške. Njeno reklamacijo so upoštevali v eni sobi no vega stanovanja. Že položeni parket so pobrali ven zaradi neravnega izravnalnega poda. Humarjeva zdaj zahteva, da jim popravijo izravnalna tla povsod, kjer so bila površno napravljena, in se ne strinja z obrazložitvijo, da je to estetska, ne funkcionalna napaka. Sprašuje se, kaj so delali nadzorni organi pri Pionirju in stanovanjski skupnosti, da niso opazili površnosti Žal ji je, da se je tako zapletlo, ker je stanovanje sicer zelo lepo, le malomarnost izvajalcev ji ne gre v račun, saj so naročniku zagotovo zaračunali brezhibne storitve. Humarjeva hkrati opozarja, daje polovica hiše vlažna, ker je bila zaradi nerešenega spora z enim od lastnikov stanovanja v zgradbi streha dolgo razkrita. To se zdaj maščuje. Skozi strope prodira vlaga tudi v pritličju, v poslovnem delu zgradbe, in ti sledovi so najbolj vidni v cvetličarni j p Vendar je sklepanje in posredovanje občanov zmotno. Krajevna skupnost namreč ne odloča, kdo bo prej dobil priključek, ker je vse to v pristojnosti pošte. Ta pa priključuje nove številke z ozirom na tehnične možnosti v posameznem naselju ali za posamezno hišo. Montiranje novih priključkov pa je za letos v glavnem končano, saj bo do novega leta priključenih le še okoli 90 številk na Trgu Veljka Vlahoviča in nekaj številk v posameznih podjetjih in delovnih kolektivih. Na območju KS Ribnica, ki obsega 19 vasi, bo tako letos priključenih okoli 1.000 novih telefonskih številk, prihodnjo spomlad pa še približno toliko. MG. Tisti, kateremu manjka sposobnost razločevanja, čigar um je nestano-vit in čigar srce je nečisto, nikoli ne doseže končnega cilja, ampak se rodi ponovno in ponovno. Toda tisti ki ima sposobnost razločevanja, čigar um je umirjen in čigar srce je čisto, doseže končni cilj in se ne rodi znova, e Katha Upanišada Ta misel se seveda ne nanaša na Šalija, ampak na duh gradbene afere, ki kar naprej bedi nad Novim mestom in zadnji čas oblega tudi Šalija. Drugače je moj župan »fejst fant«. Je izobražen, kulturen, lepo piše, tudi govori. Tisti, ki ga poznajo od zgodnje mladosti, pravijo, da je pošten človek. Ni mi prijeto, ko ga.novinarji Mladine titulirajo z mafijcem. Že Arthur Schopenhauer je trdil, da so dobrosrčni ljudje in ljudje višjih sopsobnosti pogosto naivni. Ta naivnost je očitna tudi pri Sali-ju, vsaj ko se loteva gradbene afere. Kot občan lahko piše, kar hoče, vendar mora biti pripravljen na zavrnitev svojih mnenj in stališč. Toda on je župan, prvi človek v občini, to pa zahteva od njegovega pisanja več faktografije in manj improvizacij. V svojem članku »Šali se ne šali«, objavljenem v Dolenjskem listu 14. 12. 1989, se polovično in pristransko loteva razvpite gradbene afere. Nisem imel namena ponovno pisati o gradbeni aferi, ker je nemogoče v še tako dolgem članku dati celoten prikaz in obrazložitev. Upam, da bo znani in priznani filmski režiser in naš občan Filip Robar-Dorin posnel celovečerni triler na to temo, v avtentičnem okolju in z avtentičnimi (vsaj nekaterimi) udeleženci v aferi. V omenjenem članku meje Šali omenil v neresnični vlogi in s tem izzval k temu pisanju. Zamerim mu, ker je natrosil sol na najglobljo Jalovčevo rano. Gre za zaslišanje Jalovca dne 21. 4. 1987 na temeljnem sodišču v Novem mestu od 7.40 do 12,30, kjer je nastal zapisnik na 10 straneh. Na tem zaslišanju je bil v težkem duševnem stanju, skratka bil je zmeden. Dalje celo vrsto netočnih, protislovnih in zmedenih izjav. Med te šteje tudi tista o »napeljevanju«. Vse te izjave sem podrobno analiziral v pritožbi zoper sklep o kazenski preiskavi. Takrat sem bil nanj ogorčen, vendar, ko sem v Mladini prebral njegovo izjavo, kako se mu je godilo v preiskovalnem zaporu, sem mu vse odpustil in ne želim na tem mestu poleg Šalijeve soli natresati na nezaceljeno rano še popra. Po zadnjem napisanem stavku sem začel listati sobotno prilogo Dela in na 18. strani.naletim na novi članek neutrudljivega Šalija. Neizmerno me je razveselila njegova razglasitev »brezkompromisne pripadnosti načelom pravice in resnice«. Glede tega mu ponujam vsestranko pomoč in zavezništvo pri odkrivanju materialne resnice. Sem natančen, vztrajen in gotovo bova prišla do konca. To zavezništvo in pomoč z moje strani pa ne veljata pri političih »kurbarijah«. Pri brezkompromisnem iskanju resnice bova upošle- svetijo vse življenje, ne morejo biti prepričani o njeni naklonjenosti.« Ne bova pa upoštevala gesla drugega, žal po zlu znanega Nemca, ki je dejal: »Ponovite desetkrat laž in enajstič bo postala resnica.« Če je že Šali glede Jalovčevih izjav povedal a, zakaj ni še b? Na soočenju, ko je že malo prišel k sebi, je Jalovec med drugim izjavil: »Dosedaj izrečene trditve dopolnjujem v tem smislu, da o nekaterh stvareh, o katerh sem doslej govoril, formalno na vrtu niti nismo govorili, ampak so te stvari name pritiskale.« (2. stran za- pisnika o zaslišanju na soočenju.) Kaj pravite k temu, tov. Šali? Zanimivo bi bilo sli- šati, kakšna je vaša moč pri »občinskih investicijah« in kolikšen je vaš vpliv pri dodelitvi gradbenih del na bodoči avtocesti. Zlasti pa me zanima (tudi bralce), kako je mogel neki dogodek, ki je navrgel prvo informacijo dne 22.10.1986 in o katerem seje nekoliko konkretno razpravljalo 17. 2. 1987, vplivati na pogajanja dne 31.7.1986. Kaj takega v realnem svetu ni mogoče, da bi časovno puščico vrnili nazaj. Vem pa za dva odlična pisca s področja znanstvene fantastike, katerima to uspeva, to sta Asimov in Clark. To se nanaša na pomembna gradbena dela v pri-■ hodnje — tako trdi šali. Nori ples številk Za tiste bralce, ki se pri svojem delu ne ukvarjajo s kalkulacijami v gradbeništvu in nikoli niso nič gradili, ne bo odveč naslednje pojasnilo: Splošni poenostavljeni obrazec za kalkulacijo po sistemu »polne prodajne cene« je naslednji: PC = M + (KOD X fk) + (s x fs), kjer je: PC = prodajna cena, M = material za izdelavo po povprečnih normativih KOD = kalkulativni osebni dohodki po ceniku del fk = pogodbeni kalkulativni faktor S = storitve fs = faktor za manipulativne stroške v zvezi z obrtniškimi storitvami. Pri gradnji Kovačičeve in Zajčeve hiše ni bilo zunanjih storitev, pa tretji člen v formuli za prodajno ceno odpade in ostane samo: PC = M + (KOD X fk) Za tiste, ki imajo pošten namen, zdravo pamet in obvladajo osnovnošolsko računanje (ne matematiko!), ob znanih vrednostih materiala, KOD in fk z lahkoto pridejo do prodajne cene. Kar se tiče materiala, je ta določen po projektu (vrsta in količina). V tem primeru je šlo za odmik od projekta, torej več dela in dodatna dela. Količine dejansko porabljenega materiala je določil izvedenec, izbran od sodišča. Vrednosti teh materialov po takrat veljavnih Pionirjevih cenah, ki so bile precej višje od povprečnih v Sloveniji in Hrvatski, so naslednje: vala nasvet A. Schopenhauerja, velikega misleca, ki je dejal: »Resnica ni kurba, ki se obesi na vrat tistemu, ki si jo zaželi. Je nestanovitna lepotica in mnogi, ki ji po- 1. ) po izvlečku z dne 31. 7. 1986 2. ) po pogodbi z dne 8. 8. 1986 3. ) dejansko na objektu do III. faze 3.316.585 din 3.744.710 din 4.004.004 din Pisanje nove partijske obtožnice Moj ugovor na pisanje Francija Šalija o novomeški gradbeni aferi Šalijevo pisaijenje ponovno avtentično dešifrira in demaskira osnovno tezo o osebnem obračunu s prizadetimi posamezniki v novomeški gradbeni aferi. O kronologiji in sodnem razpletu je bilo prelitega že mnogo v medijskih, fo-rumskih in stiokovnih okvirih. Tisto, kar vznemiija, je beda uma oziroma duha boljševiške retorike in logike, ki jo neprestano inavgurira Šali s svojo kvazi skromno komunistično doslednostjo, izgrajeno v 70 letih. Takrat se gaje via facti oprijel vzdevek rdečegardističnega eksekutotja oziroma izganjača hudiča na ljubljanskfruniverzi. Drugače ne razumem njegove zadnje bombaške izjave, da ne poznava tega sodstva, in s pozicije oblasti in argumenta moči piše novo partijsko obtožnico zoper prizadete v novomeški aferi. Še en dokaz več, da manira, duh Višinskega še vedno opleta po slovenski politični sceni. Za Šalija sta dve resnici: ena je pravna resnica, katera je potrdila našo nedolžnost, druga pa je partijska resnica, pred katero je potrebno stati mirno in skromno, ne pa ji predrzno oporekati. Prav to pa je moj izvirni greh, ker sem drezal v njeno avtoriteto, v partijsko izrečeno sodbo, ki je tožila in sodila časovno pred legitimnim sodiščem. Resnica posameznika je za partijo ničvredna, velja le, resnica nomenklature, ki jo pooseblja Šali v imenu tistih, katerim je odvzela legitimiteto njihova lastna stranka. Za pravičniškim jezdecem se skriva preganjalec in eksekutor, ki z znano boljševistično logiko trga posamezne izjave, ne glede na to, v kakšnih Vsem enak izhodiščni položaj okoliščinah in pod kakšnimi pritiski in grožnjami so bile izrečene, in oblikuje konstrukte, ki opravičujejo osnovno krivdo. Za partijsko sodišče sem enostavno kriv in nečeden. V bistvu pa razgalja ustroj družbe z nezgrešljivo partijo, ki nastopa z oblastne pozicije, katero je strah pred lastnimi napakami in izvirnostjo. Fasadni rehabilitaciji predvsem sledi ritualna jeza oblastnega razočaranja, zlitega v prozorni šali. Tako razumem tudi iztrgan citat iz poročila republiških organov UNZ in javnega tožilstva, kije namenjen za delo komisije, pa jo lahko Šali s pozicije svoje moči in oblasti uporabi za svoj boljševistični konstrukt. Morda so s tem začrtane smernice za delo komisije in je že vnaprej sankcioniral svojo sodbo in svojo resnico. To je novomeški prispevek k izgradnji pravne države in promocije strokovnosti v pravosodju. Kako bomo volili spomladi — Zakaj se zavzemam za drugo varianto Pričujoče pisanje naslavljam javnosti, tako državljanom kakor tudi njihovim delegatom v zborih Skupščine občine Novo mesto, kjer se bodo le-ti odločali o tem, kakšne volitve bomo spomladi v občini imeli. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine (5. 12. 1989) je bila sprejeta Informacija statu-tarnopravne komisije s tezami za pripravo odlokov o pristojnostih in sestavi Skupščine občine ter o določitvi volilnih enot za volitve v skupščino. Temu je sledila enotedenska javna razprava, v kateri so se oblikovali pogledi in stališča posameznih zainteresiranih političnih subjektov. Menim, da bi morala biti sprejeta druga varianta, kajti več kot očitno je, daje prva »pisana na kožo SZDL«, t.j. sedanji »uradni politiki«. Tako bi si ta že v samem začetku zagotovila boljši izhodiščni položaj na naslednjih volitvah, saj novonastali ali novonastajajoči politični subjekti nimajo ustrezno razvejene svoje »infrastrukture« po terenu. V delu, ki se nanaša na formiranje volilnih enot za DPZ, sta se izoblikovali, enostavno rečeno, dve razmišljanji: prvo, ki ga zagovarja novomeška »uradna politika« (SZDL, župan.,.) — volilna enota za družbenopolitični zbor naj bi bile krajevne skupnosti (po predlogu občinske SZDL naj bi jih bilo 18), in drugo, ki ga zagovarja OK ZSMS volilna enota za prej omenjeni zbor naj bi bila občina. V prostoru je že slišati cinične pripombe, češ kdo jim je kriv, da le-tega nimajo. Ali pa: še vedno imate čas, da to naredite. Tega ne mislim komentirati! Kakorkoli že, tako koncipiranje tega dela volilnih opravil je v nasprotju z nastajajočim pluralizmom, je bolj komplicirano in ni demokratično, saj političnim subjektom, ki ne sodijo v krog »uradne politike«, tudi načelno ne omogočajo enakopravnih startnih pozicij vstopa v občinski politični prostor. Argument, da je že v sedanjem skupščinskem sistemu »delovni človek in občan« odločal in da bi se z različnimi političnimi strankami odločanje od njega odtujilo, zame ni argument, saj vsi dobro vemo, kako delegatski sistem (ne)funkcionira. Ravno tako ne more biti argument, da novih strank, gibanj v našem prostoru ni. Tudi če bi to bilo res, jim je potrebno omogočiti, kot je že rečeno, vsaj načelno enakopraven položaj. Po drugi strani pa bi tako dobili dva zbora krajevnih skupnosti v skupščino občine — skozi tega se, jasno, izražajo predvsem specifični lokalni interesi. Funkcija, ki naj bi jo odigral družbenopolitični zbor —, »splošna občinska politika«, pa se izgublja. Ravno tako je tudi zamegljen odnos odgovornosti delegatov — poslancev do njihove baze: ali bo odgovarjal volilnim enotam kot takim ali državljanom, ki so ga volili? Ne nazadnje. M »je mnenje je, da je tako stališče »uradne« novomeške politike v času priseganja na pluralnost, demokratičnost in prenavljanje na vseh ravneh svojevrsten anahronizem. Da se te strukture dejansko zavzemajo za omenjene vrednote, bom verjel šele takrat, ko bodo «dopustile« dejanski in načelen enakopraven dostop do občinske politike vsem zainteresiranim političnim subjektom. MARJAN RISTIČ K tem vrednostim moramo prišteti še pomožne materiale (opaži, podpore, odri, deske, tramiči, sponk žica in drugi drobni material v znesku 317.086 din. Na ta način dobimo, da je vrednost osnovnega in pomožnega materiala znašala: 1. ) po izvlečku z dne 31.7.1986 3.633.671 din 2. ) po pogodbi z dne 8.8.1986 4.061.796 din 3. ) dejansko na objektu 4.321.090 din V prvem primeru je vrednost materiala po povprečnih cenah v Sloveniji in Hrvatski znašala 2.702.582 din — po naslednjih virih: a) Indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, junij in september 1986 b) Bilten X-86 Standardna kalkualcija ra-dova u visokogradnji, Gradevinski institut Zagreb. Takšen je bil prvi izračun Milana Kneza, ki je med vodilnimi strokovnjaki na področju stanovanjske gradnje. Od tukaj sledi, da so Pionirjeve cene bile višje od povprečnih za 34,45%. V letu 1986 je bila struktura gradbene cene v Sloveniji v stanovanjski gradnji naslednja: — materialni stroški M 58% — prevozni stroški P 4% — stroški strojev S 10% — osebni dohodki OD 28% Samo zaradi omejenega prostora ne morem speljati še analize za KOD in fk. Po mojem izračunu, upoštevajoč metodologijo IGM, Pionirjeve cene, količine materiala, podane s strani sodnega izvedenca, vštevši več dela in dodatna delaje končna (tržna) vrednost: —- material — stroji — prevoz — delo s faktorjem — kpl. postavka več dela Skupaj:, Naj Šalija spomnim, daje temeljni javni tožilec v Novem mestu v obdolžnicah trdil, da je vrednost izvedenih del 21.218.855 din in da sije vsak od investitorjev pridobil 14.691.799 din protipravne koristi. Če to »zmoto« izrazimo v odstotkih, znaša »samo« 147,05% od prodajne cene! Njegova ljubljanska kolegica je bila manj trda in je v obtožnici na 4. strani vehementno ugotovila, da je vrednost del na vsaki hiši znašala 19.072.157 din in da sta si investitorja pridobila protipravne koristi po 12.545.101 din. Pri njej znaša »zmota« 122,06%!F Seveda je Jalovčev »grabež« v prvem primeru znašal 29.383.598 din, v drugem pa 25.090.202 din. Na koncu pa še mali kviz: Kako je mogoče, da izkop temelja globine 0,5 m, širine 0,4 m in dolžine 5 m na-vrže 48,12 m3. Tistemu, ki reši ta rebus, dam za nagrado lep vžigalnik. To je le eden od številnih »biserov« iz 14 kg Paketa- ŠTEFAN ŠČAP Novo mesto 4.321.090 din 745.016 din 298.006 din 2.086.043 din 1.138.628 din 8.588.783 din SREČANJE LJUDI, KI IMAJO STOMO KAM S STAREJŠIMI? Za Šalija je politična norma sprta s pravno, kar pomeni, daje politično nad pozitivnim pravom in je a priori zakonito in moralno oziroma partijsko relevantno. Zato je pozitivna zakonodaja za oblastne samodržce moteča, kar se izraža v njihovi nestrpnosti, in jih moti pravniški mlin, ki ne zagotavlja željene-ga razpleta, zato pohitijo z lastno partijsko obtožnico. Kriterij resnice je izrečena beseda avtoritete oziroma oblasti. Več kot očitna je Šalijeva zloraba položaja, ko uporablja material, namenjen za delo komisije. Mirno diskutira o strokovnih vprašanjih, ki so bili predmet sodne obravnave, inkriminira izjave, dane v okoliščinah 42-dnevnega aresta z znanimi šikaniranji, ki do sedaj še niso bila preklicana, in ponuja intri-gantsko konstrukcijo z vso svojo brutalno in represivno vsebino, ki se ni sramovala metod fizičnih groženj. In če že govorimo o moralni nečednosti, mar ni vehementno ponujanje odstopa, kolikor bo kazenski pregon pokazal našo nedolžnost in njegov preklic tudi moralno dejanje? Slast oblasti in moči je vseeno močnejša. Na takšen način razumljena oblast pa je že predmet muzejske ropotaranice, zato s šal(am)i ne nameravam polemizirati. BOŠTJAN KOVAČIČ Novo mesto Spet eden U vidnejših dosežkov )vor c Občanovo mnenje o P° ^obj diranju starodavnega k°' *?claJ žolca na Krupi ^njsk V letošnjem novembru smo kranjci zopet dosegli pomembno z go v boju z zaostalostjo. V ogorji domačinov so namreč podrli gt J kozolec na Krupi, ki je dolga leta 1^ boval času in služil namenu. Res J® .Jtan. —dai zolec zadnja leta vedno bolj propai je zato predstavljal nevarnost za mimo-. V IMIKJ IVU3U1VI fl| idoče. Na to smo že opozarjali včas^ su, vendar menim, da je porušitev 8* kozolca barbarsko dejanje. j isv0j; Grad Krupa s poslopji ima m» zgodovini. O gradu je pisal že Vaba«J ^ p in Krupa je bila očitno nekoč Ponl .ffl0.sleios no središče. Domačin prof. Iva" "S D., nič je pred smrtjo napisal ,sfu^koza- !»UspS Krupa v Beli krajini. V njejje veli; ..j. . nimivosti o gradu Krupa, o judo«*1 ^ j ši, o štirih starih mlinih, izmed kat v šen - knjigi Kronika mesi gove župe, omenja že v i tudi o grajskem kozolcu, zidanih temeljih in je bil res ven jg , in zelo koristen. Uporabiti N sega jr na primer za avtobusno garažo, cc ‘letu 1312; drugo. Ne vem, kako da se ne moremosF letovati! Na Zahodu bi ppdohn metovati! Na Zahodu bi PVU"'"71 ^njfltdil»i rodavno stavbo obnovili in jo na . i koristni rabi, mi pa v takih pnmc . a4]e R. rušimo in zadeva je končana. Spn L z ga dogodka bo leto 1989 vsekak . ^ J sano v semiško zgodovino, saj se J spet posrečilo podreti spomenik P klosti in srednjega veka. p^(jANl ■p* "Sil di Na naše vabilo k ponovnem srečanju vseh tistih, ki imajo umetno narejeno odprtino za izločanje blata — stomo, se je odzvalo precejšnje število le teh. Srečanje je bilo v sredo, 22. novembra, na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto.Srečanja se je udeležilo tudi precej svojcev in najbližjih, ki ljudem s stomo pomagajo in jim stoje ob strani. Pogovarjali smo se o sestavi hrane, o pravilni prehrani in o težavah, ki lahko nastanejo ob nepravilnosti zaužite hrane. Z veseljem smo v svoji sredini pozdravili predstavnika tovarne TIK iz Kobarida, ki nam je predstavil nove izdelke te tovarne za nego stome in sicer vrečke za stomo in želatinaste podloge. Ti izdelki so do sedaj bili na voljo le na tujem tržišču. Srečanju je prisostvovala tudi predstavnica iz Sanolabor-ja, ki nas je seznanila z nabavo uvoženih pripomočkov za nego stome v njihovi maloprodajni trgovini v Ljubljani. M. GANTAR RIBNICA — V ribniški občini ugotavljajo, da hitro narašča število starejših občanov, ki potrebujejo oskrbo v domovih za odrasle. Tako so imeli leta 1980 v raznih zavodih po Sloveniji le 16 starejših občanov, osem let kasneje pa že 65. V teh dneh v ribniški občini predvsem v organizaciji društev upokojencev razpravljajo o predlogu, če naj bi v Ribnici zgradili dom za starejše obča- Odprto pismo. Brigadirjem širše ožje domovine^ Bivši brigadirji, zbrani v Kop L'“e-na srečanju dneva Kluba brfa“ jev Slovenskega primorja m ■ . on ym % „ ,sfb I"'Pel stavil insKega sssE&ra**«* 5* Ne moremo verjeti, da so Di man strašne žrtve, ki sojihjag (j *]uip, vanski narodi žrtvovali v boj^ minje nacističnemu okupatorju in P tako žrtve in nečloveški napol ri vse obn«vl jugoslovanske mladine pri ^nC ... graditvi izčrpane in po ... domovine. Mladina vse Jugos je nesebično gradila objek'te, tere smo še danes ponosni, HD“) pa kovala avtentično bratstvo narodi in narodnostmi. q Glede na to smo prepričani, 81 bivši brigadirji vseh delovnih a^.J širom ožje in širše domovine Pb SiESSasSU:!«« pred nedavnim je blla "aša 0„o& Poru, vina oaza miru in sožitja, n & , ^ ^ edina v svetu, oaza na kalerol ^'Inif gledal z upanjem in optimi*"1 • ' Vrnimo svetu in nam ta mm čani smo, da ni spora, ki se ga e 18 let bro volje obeh strani ne da Pr,. Partij, Primorci, ki smo se šele po «v° •; «pr,vl ditvi lahko svobodno izrazah v> > va^ materinščini, še težje sPrcJelT,nSejfk’d to brezumno stanje. Sprašujemo ^ kdo bo prevzel odgovoru« ^ o ve možno prelivanje krvi, saj ve • , 'G v bratomorni vojni ne bo z|Pa!..,K'4vh % Iivp . .. poražep^Jjgnis valcev, ampak samo P01' Zato naredite vsi in vse, da n P ■ b po do bratomornega prelivanja Ne dovolite, da bi rušili, k v0|jte,f’?niSc zgradili, predvsem pa ne <*°'^avoI?tZc da bi kdorkoli vnašal sovrf ^ med jugoslovanskimi narodnostni. nan KO$jsb' ------------------ ■/, u' S*d Nismo uresničili pričakovan) Jjfco, sničili smo le plan. , u • Naš delavec vendar ne a stonj. Dela za inflacijo. V| * D. STAR1- Od izgube se ne da živetf; Je Dolenjski list postal »nezaželeno dete^? Prebral sem v 50. številki Dolenjskega lista objavljeni sestavek »Kdo bo zdaj ustanovitelj DL« in v prvem odstavku ugotovitev, da so se od sedmih konferenc SZDL kot ustanoviteljic DL (sklicane skupščine) udeležile le tri! Zdi se mi (in še marsikateremu drugemu, staremu naročniku), da je DL postal nezaželeno nezakonsko dete, katerega »stvaritelj« taji, in to samo radi obveznosti, ki jih ima do njega, Zastavlja se vprašanje: ali res Dolenjci z Belokranjci vred nismo zmožni vzdrževati »svoj« Dolenjski list? Tisti, ki smo njegovi naročniki od ustanovitve, ne bomo gledali na ceno, zakaj vsebina lista je vredna vedno več, kot stane posamezna številka. Tistim, ki v njem preberejo samo to. kdo je umrl in bil cerkveno ali (kot za- ,P°Pi ''»S Cenili kakšitffc >b N nie 0y veden) civilno pokopan Pa K m pa rvjirrvm na inflariin f<*nC. TFK!}q. ozirom na inflacijo cene, P0--,fag. v odvržejo, bo vsak časopis Pre katerit‘asi tudi če bi ga vsled podražitve n y pff*l. P, odpovedali, se bodo, kot seje Jjj odpovedali, sc oouu, — ■■ njfOTki “J* jšnjih časih dogajalo, ponovno Če pa primerja ceno drug1 floVjhtJ r_ v in revij (čisto brez litcradjj sovin s trohico kutlurc le ne nl0"^(j0d| »svojega« časopisa gotovo ne ■“ 6”-- „,»rU vT-Al hldi vedal, saj bi bil v takem Prll^V h.odTu» zan od sveta. Vsi, ki beremo j*” *,# gih časopisov DL, vemo, da P!^ jjjhjs pj, piše izčrpno in zanimivo o Dote j. Belokranjcih. Zato stari narl*' (,nUslX^I'e jega Dolenjca nikakor ne bom . Ivfflt Vam na upravi in uredništva 1 Ru, pozdrav! ■ narO^lL/6! Vaš stan na |®ev„( FRANC LUZAR, Gi‘h J *sVo |i«tii| 8 DOLENJSKI UST »kaj je zagorela stavba .i'0r k zapisu, objavljenemu v Dolenjskemu listu f°*dne 23. aprila 1987 v rubriki Pota in stranpota ^jskem listu ste v rubriki Pota in •objavili sestavek »Požigal tra-“sje hiša«. V njem je pisalo, da !•! travo in mimo odšel domov, _ odgovoren? ,bftipoza pred občin-skimi delegati ial'nit A — Poročilo o stečajnem liiao RIPOZE (Ribniške obrtno sopi' "^druge) je bilo na dnevnem težnje seje občinske skupščine ;*Stečajm upravitelj je poudaril, sto 'Sv°J> dolgoletni karieri še ni sre-^.zapletenim primerom. ernbpJni postopek se je začel 15. ja-iifO" ***■ Do takrat je osmim zapo-Gr*“ j Ripozi v slabem letu dni po-o®‘ -uspelo zadolžiti zadrugo pri 59 ki k1" J® 4,3 milijarde dinaijev, kar je rib st «tečase in tako majhen kolektiv »r 'j" znesek. Upravitelju pa je i njZ jri1 zadrugi ugotoviti le 2,3 mili-l aktive. Aktivo, ki se reva-alr’ . gasiva pa se ne!), vse bolj zaje-jS?** stečajnega postopka. Zato dal'1 renski delegati zavzeli, naj bi po-nd Štej končal,. J1 upravitelj tudi ni povsem ' Tilki . e8atov z odgovorom, da ’ j Sojenemu poslovanju Ripoze it'nl"pai elementov za prijavo pristoj-organom. Sodišču bodo " :.L R*Pozine dolžnike, ki pa so v ' 'it d'Z'*u®a države ali pa so tudi sa-in!; Snem postopku. Tako dolgov ’rCltr®e0ah. s. HAFNAR ^ GOSPOD LISKO °^raJneSo sodišča je bil v i ^ Ved vojno zaposlen Boris __G ffoteljem Francem Luzar- jp (TTa’ ki je bil med vojno v Čr-biroja za delo, sta se nekoč s sta^P- z ribolova skozi Grantu ltntUJe karabinjer in zahteval Jir- i ti S°dnik Sartori je potegnil c / rž^kipotni list — certifikat, ki m" itii>nepri svojem stanoda-fJcpkitbicti. Karabinjer je lili■ |k° in j0 ,ap0j vrnjj rekoč: ,lir u‘gnor Liško!« Certifikat je bil roti ^Pisan za kravo Lisko in tako evičnikove ali Kljukčeve dogodivščine F. D. ne da bi pogasil ogenj. Zapis ni docela resničen: krivda za požar na vikendu Dušana Habeta namreč ne leži na meni, čeprav iz sestavka izhaja, da sem kriv jaz. Netočna je navedba, da ognja nisem pogasil. Netočna je trditev, da gre za stanovanjsko hišo in daje bilo podstrešje docela upepeljeno, saj gre za vikend in podstrešje je bilo le ožgano. Netočna je, da se je od mojega požiganja trave ogenj razširil naprej in do vikenda. V zapisu ste me obdolžili za nastali požar in škodo, ne da bi pregledali stvarne elemente. Če bi naredili to in če bi se pogovarjali z menoj, ne bi pisalo tako, kot je. Vest, objavljena v taki obliki in s tako vsebino me je diskreditirala pred sovaščani. Torej ste me organi milice in vi vnaprej obdolžili kot krivca. Zato zahtevam, da v preklic omenjenemu neresničnemu zapisu bralcem sporočite, da za nastali požar nisem kriv jaz, Božo Adlešič. V razpravi pred temeljnim sodiščem, — na enoti v Črnomlju, sem bil namreč oproščen krivde za nastali požar. Ugotovljeno je, da so za nastali požar in škodo obstajali še drugi, bolj tehtni vzroki od Adlešičevega požiganja trave. Pomanjkanje takih in drugih podatkov v besedilu govori o spodrsljaju avtoija omenjenega zapisa, ki me je tako nehote prizadel. BOŽO ADLESIC Adlešiči 8 DELAVNICE ZA PRIZADETE RIBNICA — Društvo duševno prizadetih Ribnica ima evidentiranih okoli 50 prizadetih, ki so stari nad 7 let. V občini je bila doslej zanje organizirana le posebna osnovna šola, kot ena prvih občin v Sloveniji pa so za prizadete namenjali tudi denarne pomoči. Že 20 in več let so se prizadevali tudi za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji, kjer bi delali prizadeti, šele te dni pa jim je to zamisel uspelo uresničiti. Na naša vprašanja o skrbi za prizadete je Majda Vrh, vodja Centra za socialno delo občine Ribnica, povedala: »Po dolgoletnih prizadevanjih nam je 4. decembra letos končno le uspelo odpreti v Ribnici delavnico pod posebnimi pogoji za prizadete. V delavnici dela 7 varovancev. Po sedanjem predlogu, ki še ni dokončno sprejet, naj bi prostore za varstvo prizadetih dobili v bodočem domu starejših občanov, ki ga nameravajo v Ribnici graditi.« Delovna akcija senovških rudarjev Tone premoga utrdile »knapovsko« zavest SENOVO — Pred tremi leti so v Rudniku rjavega premoga na Senovem organizirali zadnjo udarniško delovno akcijo, zdaj, ko je usoda rudnika negotova bolj kot kdaj poprej, pa so spet spomnili nanjo. Nemara je bilo prav zato minulo soboto toliko udeležencev delovne akcije, ki so s podvojenimi napori skušali dokazati, da jim ni vseeno, ali bo rudnik še naprej obstajal ali ne bo. Cilj delovne akcije pa je bil tako rekoč dvojen: opozoriti na težki položaj rudnika ter prispevati k temu, da bi se le bolj približali letnemu planu, to je izkopu 120.000 ton kakovostnega tjavega premoga. Direktor rudnika inž. Jože Leskovarje povedal, da je bil odziv na akcijo več kot dober. Med vabljenimi je manjkal predsednik krške občinske skupščine Zoran Soln, ki gaje v posteljo položila gripa, zato pa se je pri delu tembolj odrezal občinski partijski sekretar Franci Dular, ki je ravno tako kot župan tudi Senov-čan. Sicer pa je’v rudniku in okoli njega delalo 240 delavcev rudnika izmed 470 zaposlenih. Naloga udarnikov ni bilo samo izkopavanje premoga. Tako pisarniške moči kot okoreli operativci so se lotili tudi pospravljanja delavnic, popravljanja strojev in naprav, za kar včasih zmanjka časa v rednem delovnem času. Glavna naloga pa je seveda bil izkop premoga. V treh rednih delovnih izmenah rudaiji izkopljejo po 455 ton premoga, to pot pa so ga v eni sami izmeni celih 370 ton. V rudniku so sicer računali, da bodo to količino presegli. Vendar so kljub vsemu zadovoljni z rezultatom, saj je to pot 90 rudarjev izkopalo toliko premoga, kot ga 210 rudarjev v 8 urah. Seveda so vsi dčlali brezplačno. Nagrada za vse skupaj je bilo družabno srečanje, kije hkrati tudi novoletna zabava. Uspešna delovna akcija ter kasnejša zabava pa sta na Senovem utrdila »kanpovsko zavest«. J. S. Umazana voda in bela kot mleko V Topliški dolini so pozabili, kakšen je okus čiste in bistre studenčnice — Kaj teče iz Ribnice in Kočevja proti Krki — Dogovor v predalih? Da v topliški dolini pijemo oporečno vodo iz zajetja Radešce v Podturnu, je znana resnica, vendar smo se nekako navadili življenja s trpkim priokusom klora in tako ob vsakdanjih skrbeh pozabili, kakšen je okus čiste in bistre studenčnice. Zadnji čas pa seje zaskrbljenost ljudi hipoma povečala, vzporedno s prispevki, ki sojih prinašali Mladina, oddaja na Valu 202 in TV-Tednik. Iz sporočil se je dalo jasno razbrati, da je postalo ribniško-kočevsko' polje prava ekološka bomba, ki grozi, da bo vsak trenutek eksplodirala in okužila naš že tako borni vir življenja v Podturnu. Alarm je upravičen, še zlasti ob tako neredni in nepopolni kontroli pitne vode, kakršno danes imamo. Zato se lahko upravičeno bojimo, če bomba ni morda že davno eksplodirala, nas pa tiha podzemska voda tako že desetletja zastruplja (Krupa!?). Resnica, da se voda očisti, ko preskoči tri kamne, danes gotovo ne drži več, še zlasti ne, če govorimo o podzemni kraški vodi, ki ima minimalno samočistilno sposobnost. In prav to prekletstvo je značilno za naš primer: vode iz Kočevsko-ribniškega polja se podzemsko odtekajo v dolino Krke. Za jasnejšo hidrološko sliko povzemam mag. Dušana Novaka, strokovnjaka Geološkega zavoda, kije v Dolenjskem krasu zapisal: »V Željnjske jame je desetletja odtekal Rudniški potok, ki je s ■ v seboj nosil blato rudniške separacije in je do ukinitve premogovnika s_tem blatom zapolnil spodnje etaže Željnskih jam do vrha. Raziskovalci so poročali (Čadež, 1963), da se ta voda znova pojavi na površju v obrhu Radešce. Severozahodno oid Željn je v območju Klinje vasi sistem treh Vodnih jam, kjer je podzemeljski tok le 6 do 8 m pod površjem. ... kakovost voda pa seje že v šestdesetih letih močno pokvarila. Sedaj v to jamo, kije tik ob cesti Željne-Klinja vas, odteka tudi gnojnica bližnje prašičje farme.« To vodo so spomladi 1985 obarvali in tako ugotovili, da z njo lahko prihaja umazanija v Tominčev studenec in v Radešco. Prav zaradi teh dejstev je Tominčev studenec, ki je najizdatnejši vir v občini, lahko le možni vodni vir. Nič spodbudnega ne moremo zapisati niti o Crmošnjici. Tudi v tej dolini poznamo večjo farmo ter cel niz neurejenih gnoj-ničnih in grezničnih izpustov, za nameček pa so tu še pokopališča. Tako lahko pričakujemo na nivoju našega izvira najbolj oporečno vodo v občini. Po podatkih Komunale voda pogosto bakteriološko ni ustrezna brez čiščenja. Ob visokih vodah pa se močno skali, tako da z običajnimi ukrepi ni možno zagotoviti ustrezne kakovosti, in takrat voda enostavno ne teče skozi pipe ali pa je bela kot mleko. O kloriranju Tesnejše vezi s Kočevarji Bralec piše o stikih med Belokranjci in Kočevarji Z velikim zanimanjem in odobravanjem smo prebivalci belokranjskih in drugih obkočevskih vasi sprejeli vest o zbližanju in srečanju Kočevatjev in Slovencev v Kočevju oz. Stari Čerkvi. Življenje Belokranjcev in Kočevatjev je bilo vedno močno prepleteno, in to tako na kulturnem kot gospodarskem področju, da o sklepanju rodbinskih vezi niti ne govorimo. Zgodovinsko je dokazano, da se je krunska grofica Ana poročila z grofom Ortenburškim, kolonizatorjem Kočevske, kije pripeljal v 14. stoletju z Bavarske nekaj sto upornih kmetov, ki so krčili kočevske gozdove, bili izredno pridni in pošteni ter so tako zelo vplivali ^Jdrugače o kcij PrlT*°Pisu Dei preganjanju direktorjev in porumenelih komunistih, kot govori Jurij Levičnik mokracija (5. decembra) Jurij Levičnik, pred leti še * jski sekretar ('ega je že pj5: ~~ F- S.), je ugotovil namreč, ib°" tpr‘J® nemočna pri uveljavljanju voj1 djTjJnj3, kot gaje seveda on raz-1[Il0rlje h'rekt°rji močnejši od partije. e P°trebno odstaviti Andri-li *® in Levičnika. Začelje poče- i d* Piti j,,•0 neumnosti, da sta ga mo ‘g4w,ub,iane m'nt Vida Tomšič in ndijklnjS1 ln mu razlagati, da ti ljudje rideu»li>ref° ^?vražniki samoupravljanja :rvi 'ftif°2tcAm .obbiku,seje Šab “• -mo l!UvSr, z Andrijaničem jn K; ^•KlaSr k'mu' 'J rdje Šallje,T .,,,1 Hi. j ",k°u imponirah, se m mogel tl» |!3 °dom Salija v Ljubljano je Ijanj.,1 negativna ocena o samo-'epikr* • • Zanimivo je, da so od V’ 'ttiest ' • funkcionarji prihajali v !n, 'Prav i'oblikovanim mnenjem o °dnosih v IMV«. Potem n dah; 0,s.rno (prošnjo) in poslano aswl«vj> J'’(intervju) ter ugotovila, da !l0vJknj 'k hudo zmotil. Zatrdila sta, da iveti. 'n Avbelj mi je v vednost dTu pkdpijo pisma, v katerem Le-, K If ip j njuje njegove napačne na-idhfrpDi *ra?i globoko nestrinjanje s sv™>w?Ijle,n- Tudi Janez Slapnik mi kako n' °d mene nikdar do-T|(ftiejL„ navodila ali soglasja glede P * Uvj/a^eve> ki mu jo D-vičnik pri-Mifirolp*. ni*k si torej izmišlja s pomočjo °l(FW’ hipohondrične, obtoževal-6 L Sy°je n (ri bilo, ko bi šel vase, e,'ku moram povedati, kar sem mu že večkrat poskušal dopovedati, da nisem nobenega novomeškega direktorja preganjal — najmanj pa te tri, ki jih omenja. V dokaz naj navedem spomin, o katerem do sedaj še nisem javno pisal ali govoril. V tistih dneh, ki jih omenja Levičnik, ko sem bil že kake tri tedne sekretar občinskega komiteja, me je poklical nekdo (imena ne bom navedel) iz takratnega izvršnega' komiteja CK ZKS in mi telefo-nično naročil, daje treba »odstaviti« (grda direktiva!) direktorja Krke, Andrijaniča, v kolikor se bodo nezdrave razmere nadaljevale. Omenjal je razne govorice o tem direktoiju in terjal, da ukrepam. Bil sem brez besed, zaprepaščen in komaj sem se zbral in odgovoril, da sem šele prišel na to dolžnost, da razmer še dobro ne poznam in da mi naj zato da nekaj časa, da ugotovim in ocenim stanje. Potem sem imel nekaj sej v KRKI (OO ZK), pogovore z direktorjem Andrijaničem in po treh tednih sem istemu v CK sporočil, da zadeve niso takšne, kakor mi jih je prikazal. Povedal sem mu tudi, da ni nikakršnih razlogov za kadrovske spremembe. Odgovor je bil: »Prav, če tako ocenjujete, je zadeva končana!«. Toliko glede prvega direktorja Novega mesta. Jože Knez. V življenju se miselno še nisva razšla. Odkar se poznava, dobro sodelujeva, čeprav je bil nerazumljiv ob mojem sekretarskem startu. Kasneje sva ure in ure presedela v raznih razmišljanjih, videval pa sem ga že, ko sem bil še študent in tudi že prej — kot otrok, saj sem bil iz družine, ki ji je bilo dano srečevati se z vidnimi partizani (Daki, Knez, Kijev, Pavlin, Zupančič itd ). Resnica pa je, da Knez ni nikdar maral Levičmkove poslovne in razvojne filozofije in stila vodenja. Knez in Levičnik si nista bila nikoli prijatelja, kolega ali dobra poslovna sodelavca. O novomeških direktorjih sem v letošnjem poletnem intervjuju za mariborski časopis Večer izjavil naslednje: »Novo mesto je v preteklosti res imelo tri, štiri nadpovprečno sposobne ljudi z izjemno razvitim poslovnim duhom, ki so uspeli mobilizirati druge. Krka je, recimo, imela Andrijaniča*brez katerega Krka ne bi bila, kar je. Znal je priegnrti ljudi, jih voditi in motivirati, a tudi zahtevati od njih, bil pa je tudi zelo privržen Novemu mestu in je veliko storil zanj. Skupaj s Krko je raslo tudi mesto. Ogromno je gradil na ljudeh in ni naključje, da je v nekem obdobju Krka imela... več študentov kot... zaposlenih. Levičnik je izžareval ogromno energijo, čeprav ni imel toliko občutka za skupin-sko ilelo kot Andrijanič. Prevec je gradil s svojo mislijo, premalo z mislijo drugih, imel pa je veliko voljo nekaj napraviti. Tudi Pionir (Hočevar) in Novoles (Knez) sta imela sposobna direktorja, ki sta s svo-jim sodobnim slogom vodenja dvignila tovarni (podjetji) do današnje ravni«. Tako! ln menda nista zaradi tega, da bi tako že tisti čas gledal na te ljudi, tudi na Levičnika, ki sem mu napisal spoštljivo poslansko karakteristiko, upam, da tega ni poza- bil, morala priti v Novo mesto Tomšičeva in Avbelj — vsaj k meni ne. Priznam, bil sem oster in odločen sekretar. Šlo mi je za ekonomski in socialni napredek ter moralo poštenja. Samoupravljanje sem vzel resno — kot moj odnos do ljudi. In še danes ga jemljem kot temeljno človekovo pravico, da je gospodar svoje usode. Samoupravljanje je človekova svoboda, ki pa je danes, žal, močno poteptana in zavožena, včasih pa je bila sredstvo manipulativno-direktivnih grup. In glede tega sem in bom ostal rdeč! Ne maram partije, ki hoče biti ali ostati oblast ali deliti z drugimi strankami oblast. Politične organizacije sprejemam kot institute obliko-, vanja človekove politične kulture, kot gibanja za določene družbene cilje. So važen faktor v sistemu in procesih človekove socializacije, toda v parlamentih, v skupščinah gre mesto državljanom, ki jih volijo državljani sami, ne pa strankam. Bistvo političnega pluralizma ni v obliki in mehanizmu skupščine, pač pa v zboru pluralnih državljanov kot neodvisnih interesnih subjektov socialne baze (volilne enote), ki jih je izvolilo. Strankarski parlament je oblika političnega pluralizma, v katero smo se liberalno zatreskali kot v edino zveličavno kopito ali uniformo. Torej sem za družbo s pluralno organizirano in delujočo politično zavestjo (pa tudi religiozno, versko, estetsko, ekološko in drugo vsemogočo mišljenjsko in čutno prakso), a za parlamente, v katerih so vse te zavesti prisotne na osebni, subjektivni, svobodni državljanski ravni, se pravi na ravni državljana kot svobodne po volji ljudi izbrane individue. Ne nazadnje tudi javnomnenjska raziskava kaže, da se več kot 70 odstotkov prebivalcev Slovenije ne zanima za možnost sodelovanja v političnih zvezah, kar je podobno dezideologiza-cijskim trendom v državah zahodne Evrope, o čemer je poročalo tudi naše časopisje. Levičnik ima samo v nečem prav, namreč, da sem se uprl premoči direktorjev nad partijo. Kako da ne, ko pa so takrat OOŽK v glavnem delale po volji direktorjev. Nisem se potegoval za oblast partije nad poslovodno strukturo, pač pa za svobodno, neodvisno držo OO ZK v delovnih organizacijah in za načelo demokratičnega centralizma in spet ne za centralizirano, dirigirano oblastno vodstveno ukazovanje osnovnim organizacijam in članstvu. Ne nazadnje pa sem se že na 6. kongresu ZKS, se pravi leta 1968, v razpravi zavzel za to, da bi bila osnovna oblika združevanja komunistov na terenu, ne pa v delovni -: organizacijah, kjer naj bi delovali samo še rkfivi. Tudi to je dokaz, da mi nikoli, niti v Levičnikovem času, ni šlo za partijo, ki bi komandirala v podjetjih. A Levičnik je bil takšen partijski komandant, čeprav je opravljal direktorsko funkcijo. Naj ga le spomnim, kako je skupaj s takratno občinsko oblastjo sodeloval v prizadevanjih, da ne bi postal občinski sekretar! Naj še to povem, česar do zdaj nisem. Najprej sem se upiral zahtevam, da kandidiram. Vpisati sem se želel na tretjo stopnjo in se posvetiti stroki. Toda »klonil sem« (poslušen komunist!) in pristal. Toda čez nekaj dni me je poklical takratni občinski sekretar, ki meje še pred tem nagovarjal in prepričeval glede kandidature, in mi na štiri oči povedal, da bi bilo najbolje, da kandidaturo umaknem, ker v političnem aktivu (skliceval seje pri županu) niso za to. Toda odvrnil sem mu, da se za sekretarja nisem ponujal, da sem kandidaturo sprejel na zahtevo odgovornih v občinskem, medobčinskem in CK-ajev-skem krogu; in da zdaj ne mislim in ne bom od nje odstopil. In rekel mi je, da bi bilo bolje, če bi drugače ravnal, se kandidaturi odpovedal, ker bom sicer imel težave. Odvrnil sem mu, da me to ne moti, da sprejmem vsiljeni boj. No potem so mi »naštimali« protikandidata. Iz IMV-ja je bil — tudi po zaslugi Levičnika, za kar sem mu na neki način zelo hvaležen, saj je tako nastopila situacija, ko sva morala oba izbrana za možnega sekretarja nastopiti z osebnim programom uresničevanja partijske politike Zal je moj protikandidat, dober tovariš in v nobenem primeru nasprotnik, tik pred volilno konferenco odstopil, in sem šel na volitve sam s svojim akcijskim programom. Volitve so bile meni v prid! Zoper so glasovali le komunisti iz IMV-ja. Se ve, zakaj in po čigavi direktivi! In tudi kot izvoljeni občinski sekretar sem imel težave v sodelovanju z osnovnimi organizacijami v IMV, saj mi nekaj mesecev sploh ni bilo možno priti v podjetje —zaradi taktiziranja glede sklicevanja sestankov. Šele z Marinkom in z njegovo pomočjo sem uspel priti na zbor komunistov IMV-ja in z osebnim kritičnim nastopom razbiti Levičnikovo blokado. Kasneje sva sodelovala, se večkrat razumela, a si bila tudi zmeraj v laseh — predvsem zaradi njegovega odnosa do ljudi, strokovnih kadrov, znanja, pa tudi zaradi egocentričnega stila vodenja in dela z ljudmi. Samoupravljanje. Tudi tu so bili spori. Nisem sprejemal teze, da je treba z pjim počakati, dokler se podjetje ne razvije oziroma v razvoju ne zaokroži v celovito tovarno. Vztrajali smo, da neposredno z osnovno rastjo podjetja mora rasti in se razvijati tudi samoupravljanje, tako kot v drugih podjetjih. To je bilo takrat splošno ali generalno stališče zveze komunistov in drugih političnih sil v Sloveniji in ne nekakšna Šalijcva privatna zadeva. Ko sem bit v Ljubljani, sem se ukvarjal s problemi kulture in znanosti. Kadrovske zadeve res niso bila moja stvar. Na odgovornost so klicali Levičnika drugi, tisti, ki so imeli dovolj vpliva, moči in razsodnosti. Če so slabo razsodili, so oni in ne jaz ali Dular in kdove kdo. Mislim pa, da je bil Levičnik žrtev predvsem lastnega koncepta razvoja, v trenutku izredno neugodnih družbeno-socialnih in ekonomskih razmer na Slovenskem in v Jugoslaviji. FRANCI ŠALI na bodoči gospodarski položaj Bele krajine in vse Dolenjske. Bržkone je tudi ta grofica kaj vplivala, daje do kolonizacije sploh prišlo. Ko je ovdovela, je, po Valvasorjevem sporočilu, ustanovila župnijo v Radovljici, avguštinski samostan v Ljubljani in ženski samostan v Velesovem, kjer je tudi živela. Še danes bi se lahko v marsičem zgledovali po Kočevaijih. Poglejmo samo izkoriščanje naravne energije. Vsak potoček so imeli izrabljen, toda narava ni pri tem nič trpela. Od Blatnikov do Starih Žag je bilo 20 mlinov in skoraj toliko električnih turbin in žag. Zelo so razvili lesno obrt in sodarstvo. Ogromno so napravili lesenih banj, v katerih smo se Belokranjci pred vojno kopali. Vsak teden je šla karavana ko-čevarskih voz z naloženimi deskami ali čebri na sejem v Metliko ali Karlovec. V Semiču so imeli Kočevarji vinograde in zidanice. S semenskim krompirjem in drugimi kmetijskimi kulturami so Kočevaiji v znatni meri zalagali Belo krajino in del Hrvaške. Kulture obojih prebivalcev so se med seboj mešale. Kočevarji so vzeli za svojo belokranjsko narodno nošo, Belokranjci pa so prevzeli marsikateri njihov običaj. Tik pred vojno je na primer zašel v semiško okolico ples »beksel«, pri katerem je ob muzikantovem klicu najpočasnejši plesalec dobil namesto plesalke metlo. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi bilo srečanj med Kočevarji in Dolenjci čim-več in večkrat, saj smo se vedno zelo razumeli in nobeden ni nikoli škodoval drugemu. Škoda je, daje Hitler napravil zmedo z drugo svetovno vojno. Pripominjam, da to ni hvaljenje stare Jugoslavije, pač pa je opis odnosov med Kočevaiji in nami. (Nekdo mi je namreč po telefonu očital, da hvalim staro Jugoslavijo!) F. DERGANC pa še to, da ga v razvitem svetu opuščajo, ker se z njim v vodi tvorijo sledi kloriranih ogljikovodikov, po nekaterih teorijah pa klor veže koncerogene snovi. Kako rešiti problem in kako preživeti! Na pobudo krajevne skupnosti je bil že opravljen razgovor z ustreznimi občinskimi in komunalnimi službami. Vsekakor pa moramo začeti problem reševati tam, kjer je nastal, in ne le tu. kjer vodo zajemamo. Za nas je smiselno in nujno le vzpostaviti naravno ravnotežje oz. prvotno stanje. V nasprotnem primeru pa bi se morali začeti pogovarjati o denarnem nadomestilu: kdor onesnažuje, naj tudi plačuje!!! Spotaknil bi se še ob tisti lepi Družbeni dogovor o varstvu reke Krke in njenih pritokov, ki ga občini Kočevje in Ribnica verjetno še nista podpisali, kaj šele. ANDREJ HUDOKLIN Dolenjske Toplice Najprej boljše plače, potem dejovm čas/ Na delo ob 7. oz. 8. uri? ČRNOMELJ — V kolektive, vsaj črnomaljske, je zopet padla kost, ki jo bodo glodali, se ob njej prepirati ter tako zgubljali dragocen čas in tudi energijo. Da je tako, je pokazal že sestanek direk torjev večjih podjetij na tukajšnjem izvršnem svetu, ki se nikakor niso mogli zediniti, ali bi v kolektivih začeli z novim eksperimentom, ki se imenuje spreme njeni delovni čas, ali ne. Sicer pa, zakaj bi sploh koga kaj spraševali, saj je direktor kmetijske za druge dejal če bo samouprava takšna kot doslej, ko je vsak lahko eve rekel ne bomo prišli nikamor! Samouprava gor ali dol, toda direktor rudnika Kanižari ca brez mnenja baze, ki o novem delovnem času še ni razpravljala, ni želel dajati izjav. Tudi vodilni iz Iskre ne. že sedaj pa se za veda, da bodo odpori, a ne le v podjetju, ampak tudi v spremljajočih službah, kot so šole, vrtci. Ne glede na to, kako se bodo odločili drugje, pa so v Bellu zatrdno odločeni, da bodo njihovi delavci, ki delajo v izmenah, po novem letu prišli na delo ob 7. oz. 23. uri, tisti v pripravljalnih službah pa bodo delali od 8. do 17. ure ter tako posegali v obe izmeni V Gorenju pa lahko po zagotovilih njiho vega direktorja začnejo z no vim delovnim časom takoj. Kaj je pravi vzrok za spremembo delovnega časa? Najbrž ne toliko korak k Evropi 92 kot onemogočanje šušmar-jev, ki jim pomeni popoldansko delo pravi zaslužek, služba pa socialno varnost, zato na delovnem mestu nobena stimulacija ne zaleže več. Žal pa odločitev, ali bo delal v službi, svoji delavnici ali na kmetiji ni odvisna le od spremenjenega delovnega časa, ampak bi morala svoje opraviti tudi davčna uprava. »Se bomo mar spravili na svoje delavce samo zato, ker davkarija ne opravi svojega dela?« se je vprašal direktor črnomaljske IMV. Delovne organizacije dajejo dovoljenja za popoldansko obrt, pa naj jih tudi vzamejo, vendar je potrebno najprej popraviti plače, šele potem tudi delovni čas. M. BEZEK-JAKŠE »Kaj bo na stara leta?« Iz življenja 93-letne Marije Vidmar iz Jezera sti. Večinoma je na postelji, a ji lepo strežejo domači. Poleg tega daje bila Marija dobra gospodinja, je bila vesele narave in polna humoija. Pri vsakem delu si je delala veselje s pesmijo. Že v njeni rojstni hiši so bili sami pevci, prav tako je rad pel njen mož, prepevala je rada malodane vsa družina. Ob družinskih praznikih so se zbirali domači, prijatelji in znanci in še da-nfes se njeni otroci radi obiskujejo in čutijo spoštovanje drug do drugega. Ko sem Marijo pred kratkim obiskala, kar nisem mogla verjeti, da je kljub letom še tako čila. Z njo se lahko pogovaijaš, kar želiš. Njen sin Ludvik je povedal, daje bila pri zdravniku le enkrat in je dobila napotnico za bolnišnico. Ko sta šia s sinom od zdravnika, je hotela oditi še domov. Sinje mislil, daje kaj pozabila, Ko pa jo je šel čez čas klicat v hišo, naj gre, je bila že v postelji. Pogrela sije namreč opeko in potlej hudomušno dejala: »Ne boste me dobili v bolnico, jaz sem sama svoj zdravnik.« In res je slabo počutje prešlo. Vidmarjevi mami želim, da bi bila še naprej zdrava in tako vesela, saj ji tak razpoloženje podaljšuje življenje. O njeni dobri volji nemara priča tudi to, na kar je spomnil sin, namreč da je še pred desetimi leti rada porekla: »Ne pomislim, kaj je sedaj, ampak me skrbi, kaj bo na starost.« R. MAJER Marija Vidmar leta 1979 Marija Vidmar iz Jezera pri Trebnjem seje rodila 1896. leta na Gorenjih Ponikvah pri Finkovih, v številni kmečki družini, saj je bilo kar 10 otrok. Kot mlado dekle je opravila na Mali Loki gospodinjski tečaj, kar ji je prišlo zelo prav, saj je morala veliko delati na kmetiji in še gospodinjiti. Pridobljeno znanje ji je prišlo prav še pozneje, ko je bila poročena na Vidmarjevi kmetiji, kjer živi še danes. Po vsem delu v letih zakona je padlo na njena pleča vse breme, ko je postala vdova. Otroci so odšli, doma je ostala hčerka Danica, ki pa je pred dobrim letom umrla, stara komaj 60 let. Marija je od takrat strta od zalo- 12105) 21. decembra 1989 Bodo morali učenci ros na cesto^ Opozorila o nizkih štipendijah brez odmeva — Prizadeti delavski in kmečki otro-_________ ci ter tisti od daleč — Dijaški domovi so vse bolj prazni NOVO MESTO — Že dostikrat deklarirana skrb za strokovne kadre in enakopravno možnost šolanja se v praksi kaže kot puhlica, ki ima z resnično podobo v našem šolstvu čedalje manj zveze. To dokazuje tudi odnos do dijaških domov. Na našem področju domovi v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu komaj še životarijo, v Brežicah pa je tik pred ukinitvijo. »Dom učencev Majde Sile v Novem mestu ima od 450 razpoložljivih zasedenih le 70 odstotkov postelj, razmere pa bi bile še slabše, če ne bi v letošnjem letu ukinili doma pri srednji kmetijski šoli Grm in tamkajšnjih 40 gojencev nastanili pri nas,« pravi ravnatelj doma Janez Dolenc. Trenutno stane oskrbni- na v domu 6 milijonov dinarjev. To je vsekakor velik izdatek za gojence in njihove starše. Iz delavskih in kmečkih družin je sedaj že 90 odstotkov gojencev, vse več pa je tudi težjih socialnih primerov, kar zahteva od osebja dodatne napore.« V domu je trenutno vseh skupaj, z vzgojitelji in tehničnim osebjem vred, zaposlenih 34 oseb. To je najmanj, kar je potrebno, da dom še zadovoljivo posluje. Tretjino sredstev za poslovanje, vzgojno delo in tehnično osebje brez kuhinje in del materialnih stroškov prispeva izobraževalna skupnost, eno tretjino zbirajo z oskrbnino, tretjino pa v domu zberejo z lastno dejavnostjo. »Glavni problem so štipendije,« p-avi ravnateljeva namestnica Irena Markelj. »Višina teh ne krije niti domske oskrbnine, kaj šele ostale stroške, kijih imajo gojenci. Ugotavljamo, da pri kadrov-skish štipendijah tako občine kot podjetja ne sledijo priporočilom o revalorizacijah, ki jih daje odbor za štipendiranje pri skupnosti za zaposlovanje. Na sestankih domske skupnosti smo že večkrat obravnavali te probleme in pošiljali apele na vse strani, vendar brez odmeva. Naše mnenje je, da bi morali učenci, ki so od daleč, se pravi, da morajo stanovati v domu ali imajo velike stroške s prevozi, dobiti večje štipendije kot tisti, ki imajo do šole blizu.« Samo še za nekaj štruc kruha Bivši delavec pozda Elektromontaža Matko Abram piše o »resnici o pokopanem ___ pozdu z Rožnega« — Kaj so počele ustanove za nadzor, sprašuje Prejeli smo daljši sestavek z naslovom Resnica o pokopanem pozdu z Rožnega, v katerem Leopold Žibert, bivši predsednik zbora delavcev »pokopanega« pozda Elektromontaža Abram Matko, v imenu delavcev piše o razmerah v tej organizaciji. Avtor navaja, da so našli dokument, ki kaže, daje ustanovitelj pozda Matako Abram vzel od pozda družbeni denar in z njim plačal obveznosti še iz časa, ko je bil obrtnik. V ta namen je sam napisal pogodbo, v kateri navaja, da mu delavci pozda odobrijo kredit. Pogodbo je lahko napisal brez delavcev, saj je bil on kot ustanovitelj vodja pozda, njegov sin predsednik zbora delavcev, zet računovodja in hči materialni knjigovodja. Delavci za posojilo niso vedeli, le denaija za OD ni bilo in slišali so, da »SDK ne dovoli dvigati osebnih dohodkov«. Našli so tudi pogodbo, nadaljuje pisec, med pozdom, ki gaje zastopal Abram, in bivšim pozdovim delavcem, ki je imel popoldansko obrt. Omenjeni delavec naj bi opravil neka dela in je dobil na svoj žiro račun plačilo za to opravilo, čeprav je dela v resnici opravil, kot navaja, pisec sestanka s skupino delavcev. Abram je ob upokojitvi dobil skladno s pravilnikom odpravnino. Čeprav ta pravilnik predvideva tudi jubilejne nagrade delavcem, le-ti nagrad niso dobili, kar torej pomeni, daje bil denar za Abrama in ga ni bilo za delavce. Po upokojitvi je Abram dobil naslednika v sinu, ki pa je kmalu ustanovil lastno obrtno delavnico, kamor je odpeljal nekaj delavcev tozda. Tako je prevzel krmilo pozda Drago Mirt, bivši računovodja pozda. Kot predsednik zbora delavcev je bil Žibert 24. januarja letos z dopisom UNZ Krško obveščen, daje bila podana kazenska ovadba zoper Draga Mirta zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zlorabe O slabem poslovanju pozda je razpravljal tudi krški izvršni svet, katerega predsednik Igor Dobovnik je obljubil, da ne bo nihče od pozdovih delavcev ostal brez dela. Razmere so se slabšale. Drago Mirt je zapustil požd, ker je odprl zasebno obratovalnico. Zaradi razmer v pozdu je krška občinska skupščina uvedla v njem družbeno varstvo in sprejela sklep o redni likvidaciji. Danes se čutijo bivši delavci pozda opeharjene. Za julij so dobili OD v oktobru, za avgust, september in oktober pa delavci, ki so zdaj še brez zaposlitve, niso dobili ničesar. Od 21 bivših delavcev jih je brez zaposlitve še 8. Sprašujem se, kako opravljajo delo ustanove za nadzor nad družbeno lastnino, ki ob večkratnih kontrolah niso ugotovile nepravilnosti. Danes ugotovljeni prestopki v pozdu so že zastareli in »vredni« le še nekaj kilogramov kruha, končuje zapis Leopold Žibert. »Arhitekturna čudesa« na Drski Odprto pismo novomeškim urbanistom in projektantom Izgradnja petih paviljonov na Drski v Novem mestu letos že tretjič buri duhove stanovalcev, ki stanujejo v blokih na Še-govi ulici 4 — 10. Spomladi, ko so pričeli z gradnjo ekspoziture Ljubljanske banke, so stanovalci Šegove ulice 4 protestirali zoper izgubo dveh parkirišč poleg svojega bloka. Bili so zavrnjeni z obrazložitvijo, da je lokacijsko dovoljenje že zdavnaj postalo pravnomočno (celo od začetka leta 1985). Drugič so stanovalci pričeli negodovati v jeseni, ko je G1P Pionir, kot izvajalec del pri gradnji naslednjih štirih paviljonov, brez vprašanja (še manj pa odobritve) zasedel dodatni del parkirišč in del zelenice ob Šegovi 10. (O tem so pisala tudi sredstva javnega obveščanja, n. pr. Delo 20. in 27. oktobra ter 3. novembra 1989.) Po tem je sledil dogovor, v katerem je G1P Pionir obljubil povrnitev škode. Istočasno je za čas gradnje pripravljen plačati najemnino za zemljišče, na katerem stoje gradbene barake. povedo svoje mnenje o novi postavitvi »arhitekturnih čudes« do obstoječega bivanjskega okolja, ki ga poleg objekta (bloka na Šegovi ulici 4—10) sestavljajo vsaj še utijene (parkirišča) in zelene površine, pa tudi obstoječe prosto stoječe individualne stanovanjske hiše na drugi Šegove ulice. Na vsa ta zastavljena vprašanja želim odgovore in še na marsikaterega ne-zastavljenega, ki bi si jih morala zastaviti tako snovalec urbanističnih rešitev kot tudi projektant, preden bi zarisala prvo črto na papir. Želim argumente, ki so na tem sicer omenjenem prostoru vodili v gradnjo sicer prepotrebnih dejavnosti na Drski. Samo ne odgovarjajte, prosim, da so vsi potrebni »papirji" že zdavnaj postali pravnomočni ter so zato vsakršni protesti brez podlage. To vem, vendar takih argumentov ne sprejemam. Če pa se boste kljub vsemu sklicevali na pravno formalno plat nastajanja in sprejemanja sporne lokacijske odločbe in tej sledečega gradbenega dovoljenja, potem vas prosim, da bodite do sebe vsaj toliko pošteni in si priznajte, da celoten postopek vendarle ni bil speljan popolnoma v skladu s priznano zakonodajo s področja urejanja prostora in graditve naselij. Pa brez zamere! Sedaj, ko so paviljoni zgrajeni do take faze, da se gradbinci pripravljalo na postavitev ostrešij, stanovalci ugotavljamo, da so le-ti zgrajeni v nasprotju s pričakovanji. Upam si celo trditi, da tudi v nasprotju z zdravo logiko in logiko graditve mest, ko so vse javne površine od nekdaj gradili v parterju ter jih odpirali na ulico, ki v tem primeru ni pomenila le komunikacije, temveč je imela predvsem nakupovalno (trgovsko) ali kakšno drugo funkcijo. Pri zgrajenih paviljonih pa so trije vhodi v bodoče lokale možni le z dvoriščne strani. Ob tem je skrajni zahodni (okrogli) paviljon zgrajen vsaj en meter nad nivojem ulice in najmanj pol metra pod nivojem parkirišča — dvorišča blokov Šegova 4— 10. Takšna na glavo postavljena organizacija prostora bo povzročala številne probleme ne le stanovalcem v stoštiridesetih (140) stanovanjih Šegove ulice 4—10, ampak tudi bodočim lastnikom paviljonov in uporabnikom banke, slaščičarne, pizzerije in kioska za časopise ter spominke prav tako. Zato pozivam vse, ki so kakorkoli botrovali izgradnji teh umotvorov, da javno povedo, kako so si zamislili brezkonfiikt-no delovanje novih, prihajajočih dejavnosti z že obstoječimi bivanjskimi funkcijami soseske. Zanima me predvsem, kako so si zamislili dovoz robe vseh vrst, ki bo namenjena prodaji. Kje se bodo zbirali odpadki, ki jih glede na značaj dejavnosti ne bo malo? Kako bo organiziran dostop strank, kupcev in obiskovalcev (predvsem njihovo parkiranje)? Ali so projektanti kdaj pomislili, da so obstoječe kante za smeti, ki služijo sedanjim stanovalcem (kante za smeti so od pravkar zgrajenih vhodov v paviljone oddaljene manj kot tri metre), sedaj locirane tik pred tremi vhodi v paviljone. Na kakšen način bodo lokali dostopni invalidom? Pojasnilo želim tudi na vprašanje, kako bosta lastnika pizzerije in slaščičarne (in z njima vsi obiskovalci lokalov) zadovoljna, ko mu bo nekdo od stanovalcev z vžiganjem svojega avtomobila kadil pod nos? Predvsem pa bi želel, da projektanti Če ste stari več kot 7 in manj kot 77 let, vas vabimo v torek, 26. decembra 1989 ob 17. uri v Fotogalerijo v Domu kulture v Novem mestu na predstavitev komaj 7 dni stare Seznanili vas bomo z možnostmi za vaše sodelovanje pri ustvarjanju lokalnega televizijskega programa. Če vas zanimajo video tehnika ali novinarstvo ali računalniška grafika ali nastopanje pred kamero, če imate lep glas ali dobre komercialne zamisli ali kakišnekoli umetniške sposobnosti, če ste podjetni in hočete še postrani kaj zaslužiti, potem boste izjemno dobrodošli Pa tudi, če ste samo radovedni, kako bo stvar stekla, lahko brez vsake nadaljnje obveznosti pridete na ta klepet o novomeški lokalni televiziji Se posebej vabimo vse videoama-terje. ki posedujejo kamere ali drugo video opremo, saj je prav njihovim prispevkom namenjena pomembna vloga pri ustvarjanju lokalnega televizijskega programa. Če ta dan iz kakršnihkoli razlogov ne morete priti, se lahko oglasite tudi osebno ali pisno na naslov: Televizija Novo mesto Glavni trg 24/1 telefon (068)-23-611 Pogovorili se bomo tudi o možnostih za ustanovitev video kluba, ki bi združeval, izobraževal in uveljavljal ljubiteljsko video produkcijo v Novem mestu. NasVIDEnje! I m. TELEVIZIJSKI SPORED MARJAN RAVBAR Šegova 10 Novo mesto PETEK, 22. XII. T. JAKŠE 9.30 — 12.55 in 15.30 — 1.40 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 9.55 11. KONGRES ZKS, prenos 11.15 TV MOZAIK 11.15 ALPE-J ADR AN 11.45 DOMOVINA, 6. del nadaljevanke 15.45 VIDEO STRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK 16.50 GOVOR MILANA KUČANA NA 11. KONGRESU ZKS 17.35 ALPE-JADRAN 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ŽARIŠČE 20.35 43 LET POZNEJE, dok. oddaja 21.20 ULICE SAN FRANCISCA, ameriška nanizanka, 8/13 22.15 DNEVNIK 3 22.40 SPALNIČNO OKNO, amenški film 1.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.55 Ansambel Nika Zajca (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pihalni orkestri — 21.00 Dan JLA — 22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar - 8.30 Daljnogled — 9.00 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte - 13.35 Kvizo-teka (ponovitev) — 14.55 Poročila — 15.00 Noč in dan (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Daljnogled — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Zakon v Los Angelesu (ameriška nanizanka. 4/22) — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Kronika 11. kongesa ZKS — 22.20 O sole mio (oddaja o kulturi) — 23.25 NOč in dan — 1.40 Poročila SOBOTA, 23. XH. 7.45 — 12.50 in 13.40 1.20 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 10.35 TELEVIZIJA: KUPITE PRED- SEDNIKA, angl. dok. serija 4 AS A P--------- 11.25 NAŠA PESEM, ponovitev 19. oddaje 11.55 AKTUALNO: VISOKE TEH-“UŠE NOLOGIJE — POGOJ ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE IN POVEZOVANJE S SVETOM, ponovitev 14.05 ROCK KONCERT: PRUAVO KAZALIŠTE, ponovitev 14.30 ICRAU IN PTIČ, francoski film 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 DP V KOŠARKI 18.30 N A PR AGU 21. STOLETJA, avstralska dok. serija. 15. del 19.18 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.00 ŽARIŠČE 20.30 UTRIP 20.50 ŽREBANJE 3 x 3 21.00 KOLO SREČE 22.35 DNEVNIK 3 22.55 JACK RAZPARAČ, angleška nadaljevanka, 1/4 Kraj dogajanja je London leta 1888, z revščino na eni in velikim bogastvom na drugi strani. V londonskem East Endu so se takrat dogajale čudne stvari; 31. avgusta je bila brutalno umorjena prostitutka, za njo pa v 10 tednih še štiri druge. Preiskavo je prevzel inšpektor Scotland Yarda Abberline, ki se je z vso vnemo lotil iskanja zločinca, vendar skrivnosti ni mogel odkriti. Tako še danes ni odgovora na vprašanje, kdo je bil Jack Razparač. 23.40 ZASTRAŠUJOČA STRAST, ameriški film 1.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM TV ZAGREB 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLONE INFORMACIJE 16.50 BOŽIČNO DREVO, francoski film 18.25 POLJUBI ME, LJUBEZEN MOJA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 ŽREBANJE PODARIM DOBIM 20.35 LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, 3., zadnji del drame 21.35 ZDRAVO 22.55 POROČILA 22.58 POLNOČNICA 23.50 DAM SVOJE VAM SRCE 0.15 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri in igrani film — 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik 2 — 19.55 Kartoteka Zemlje (3. del dok. serije) — 20.25 Božična simfonija — 21.20 Brata Janez in Jurij Šubic — 21.35 Športni poregled — 22.20 Sabrina (ameriški film) TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Serijski film — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis —17.05 Igrani film — 19.08 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Balkan ekspres (zadnji del) — 21.00 Vodovodar (avstralski film) — 22.15 Dnevnik — 22.40 Noč in dan — 0.40 Poročila PONEDELJEK, 25. XII. 8.45 — 12.40 in 13.35 24.00 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 BOŽIČ MED MUPPETKI, ameriški film 10.00 LIKOVNO-GLASBENA MINIATURA 10.25 TESTEN — SLIKAR PRAVE SAMOTE, dok. film 11.00 BOŽIČNA SIMFONIJA, ponovitev „ _ , 11.55 PRENOS PAPEŽEVE BOŽIČNE POSLANICE IN POZDRAVA URBI ET ORBI 16.00 Satelitski programi — 19.00 Jugos-lavija, dober dan —19.30 Dnevnik — 20.10 Filmske uspešnice: Pokol v Rimu (italijanski film) — 21.50 Satelitski programi 8.50 TV koledar - 9.00 Izbor iz izobraževalnega programa —10.30 Risanka — 10.55 Zakon v Los Angelesu (4. del) — 11.45 Prezrli ste. poglejte — 14.30 Oborožitev (ameriški mladinski film) — 16.05 Sedem TV dni — 16.50 Dnevnik 1 — 17.05 Narodna glasba — 17.35 Pesem (zadnji del nadaljevanke) — 18.25 Med nami (oddaja o kulturi) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Nadrealisti (zabavnoglasbena oddaja) — 21.20 Balada o Billyju Joeju (ameriški film) — 23.00 Dnevnik 3 — 23.15 Kronika 11. kongresa ZKS - 23.40 Noč in dan — 1.55 Poročila NEDELJA, 24. XII. 8.15 — 0.25 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 OTROŠKA MATINEJA 10.00 JACK RAZPARAČ, ponovitev 1. dela angl. nadaljevanke 11.00 VIDEOMEH 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 VELIKO SEDLO, 8. del češkoslovaške nadaljevanke 13.30 FESTIVAL NAREČNE POPEVKE 89 14.45 FLASHDANCE, ameriški film, ponovitev Dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski metropolit Božič na televiziji Na sporedu prenos polnočnice iz Betlehema Med letošnjimi božičnimi prazniki bo televizijski program RTV Ljubljana prvič zares praznično obarvan, tako, kot so v posebni raziskavi, opravljeni po lanskem božiču, želeli televizijski gledalci. Na božični večer bo tako kot lani ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar izrekel božično poslanico, v poznejših urah pa bo televizija prvič neposredno prenašala polnočnico iz Betlehema. Prenos se • Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da polnočnice v Betlehemu, s tem pa tudi televizijskega prenosa, zaradi vojnih sovražnosti ne bo. bo na prvem programu predvidoma začel ob 22.58, trajal pa bo do 0.20 naslednjega dne. 25. decembra dopoldne bodo na 1. programu gledalci lahko spremljali papeževo božično poslanico in pozdrav Urbi et orbi, v katerem papež vsako leto nagovori zbrano množico pred baziliko sv. Petra v Rimu v različnih jezikih, med njimi tudi v slovenščini. Istega dne, to je 25. decembra, bo dr. Alojzij Šuštar na II. programu gost oddaje Žarišče, z njim pa se bo pogovatjal televizijski novinar Aleksander Čolnik. Božično obarvan bo tudi glasbeni program. 24. decembra bo ob 20.25 na II. programu TV na sporedu Božična simfonija Jessy Norman. naslednji dan ob 11. uri pa bo še ponovitev na I. programu. 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NA ZLATEM RIBNIKU,«1 film 21.55 OSMI DAN 22.35 DNEVNIK 3 22.55 ČLOVEK IN GLASBA, 5.0 23.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — obstanek (angl. poljudnoznanstven*, ja) — 18.15 Svet Športa — 19.3U nik2 —20.00 Žarišče —20.30 * med zmožnostmi in hotenjem n Svet na zaslonu — 21.35 Videt*00 22.20 Satelitski programi TOREK, 26. XII. 9.45 — 11.20 in 15.30 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI „„rfw5b8 , 10.10 MOZAIK: KO SE KO1'" Ji ZAVEMO, 7. oddaja 15.45 VIDEOSTRANI P01 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMMV 16.50 VIDEOGODBA, pono««? 17.40 SPORED ZA OTROK" Cloi Sed lSAO^KRIVNOSTNI SVET, dok. serija 1/12 19.05 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 LEPOTEC Z OTOKA, nadaljevanka, 5/6 21.00 DINAR 21.45 DNEVNIK 3 lC(. 22.05 DIVERTIMENTO IN ^ na oddaja 22.55 VIDEO STRANI , hr DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi JV J ogrtrj jki TV program — 18.45 K°l ^1 Bog novitev) — 19.30 Dnevnik z Jtl^tidji Žarišče —20.30 Žrebanje 1?» j h . Umetniški večer: Stiller, 0aro“ (švedski dok. film) in Nino#* >* V W film) ,,ftxn<*rer SREDA, 27. Xn. 9.45 — 11.40 in 15.30 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 10.10 OSMI DAN 10.50 SVET NA ZASLONU 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.50 MOZAIK, ponovitev 17.30 OTROCI GLASBEqtroKE ^ko WtQ S »M k*0 'At v 18.00 SPORED ZA MLADE 18.40 SKRIVNOSTNI SVET, *" «$6er dok. serija, 2/12 19.20 DOBRO JE VEDETI h ^ 19.30 DNEVNIK 2 . _ egi0 Aj b 20.05 FILM TEDNA: KOLO ^ ameriški film 22.00 DNEVNIK 3 22.20 SVET POROČA 23.20 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM s 17.00 Satelitski programi —1 r Maribor — 19.00 Napadalno« “jfil ralnost — 19.30 Dnevnik — (»1 vjec če -20.30 Ivan P. Zajc: Gos^ I zarji (opereta) — 22.10 Satelit , grami ' ČETRTEK, 28. XII. 9.45 — 11.50 in 15.30 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK , cl VARSTVO KULTURNIH Sl He s ^hk< ;p(V 'Alti ^RmTaKWLOSTMEDZM0^ MI IN HOTENJEM, zadnji del 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORM* 16.50 MOZAIK, ponovitev 17.15 KAKOVOST MED ZM^ MI IN HOTENJEM 17.40 PET BOŽIČNIH, P®)' 18.00 SPORED ZA OTR° j MLADE jok * 18.40 SKRIVNOSTNI SVET 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 ^ 20.05 DOMOVINA, nem#* vanke, 9/11 i 22.30 DNEVNIK 3 „ vEtJS» ZZ.OU C-IV C, V 1,1 tv J -o 22.50 KOMEDIJA NA SLOv ODRU 23.40 VIDEO STRANI 12.40 RADOST EVROPE 14.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 15.30 DOMAČI ANSAMBLI: ALPSKI KVINTET Z IVANKO IN OTOM 16.10ŽREBANJEPODARIM DOBIM, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 S PRIKO OKOLI SVETA, avstralski film 18.05 BIKEC FERDINAND/fl 19.05 RISANKA DRUGI PROGRAM ^ 17.00 Satelitski programi —* In.K1.ann _ 1Q00 POStm0^ 7 Žarišče — 20.30 Mlakar (j 20.50 Tednik - 21.40 ^ —22.10 Prisluhnimo tišini -litski programi ^grada v kočevje Radon spreminja gradbeništvo ) 'križanke izbral POLDKO KUK iz Jttja. Za nagrado bo prcjela'knjigo Wjene slovenske pisateljice Polo-'»rinjar Čas za roparice, njen najno-Sfpman o krutostih sedanjika. Na-čestitamo in ji želimo prijetno j današnjo križanko in pošljite pttt najkasneje do 8. januarja 1990 '•»slov: Uredništvo Dolenjskega li-Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s 5. odpisom KRIŽANKA 47. NAGRADNA KRIŽANKA 48| %TEV 46. KRIŽANKE ^»vilna rešitev 46. nagradne kri-'.5°Wt je: TENIS, KAP, LOS ALA-tv?nib,LESENI' ADE, MIR, KRTEK, fJSa OISE, MENA, PAL, TU RILEC, LENT, EINSTEIN, , ftTCSLJ ideologija si lasti vsa-^ genija po svoje. Prilastiti si "flemore nobena razen za ce- *Ponaredb. *, DJ. FLERE ijjfovek je Človek tudi zato, ker "tega romantičnim muham. ,«» * O. FALLACI 0t™velula ie.zanimiva *e> ie . D. HUME J*x*enj°st je bakla, ki jo mo-™° gorečo predati naslednji •očiji. B. G. SHAW \Clfi itev OKE MOČNIK MESTO V PIEMONTU (ITALIJA) OTOK P« ZADRU VRSTA P0S00E PREBIVALEC ISTEGA KRAJA ŠPRANJA D0l2 MERA PALEC AVT02NAKA ZA2AJEČAR SPAČEN OBRAZ SESTAVIL JUOR RAVNA STRAN SLOV SKLADATELJ ČEŠKEGA R00U I SLADKO-1 VOONARBA NAPRAVA ZA I PRESEVANJE AZVJSK1 VELETOK PRAGOZDNA ŽVAL ^0 Računalniki in skrivnosti starih mojstrov Umetnostno zgodovino vdrli računalniki — Italijani prednjačijo — Pogled pod površino slik — »Tretje oko« restavratorjev__________ AYT OZNAKA LESKOVCA PRESTCL*- CA!TAUw£ OZNAKA ZA NUKLEINSKE KJSLINE 000ELEK Živalska JSTNCA železov etnine ostale ohranjene, mar-, 'udi, da so nekatere ponovno zasija-^ Vs9 svoji lepoti. Nemogočega sioer tftorejo narediti, saj se zaenkrat stalo^ umetnin ne da povsem zaustaviti, : |Jf° Pa zdravijo obolele in obnavljajo Jovane. Pri tem jim vse bolj pri-pomoč najsodobnejša tehnolo-. frjt Postaja nepogrešljiva za kvali-* učinkovito delo tako raziskoval-*°t reševalcev umetnin. '• 11*0 so inovatoiski restavratorji prvini^ S! ^ufili računalnike kot pomoč pri y?*uju slovitih Michelangelovih fresk ^Ulmski kapeli, so drugi strokovnjaki l "^»upljlvo gledali na to novost, češ SP j ^. elektronika v poslu, ki zahteva I ^Ujivost in skoraj da umetniški od-rtm<-° T°d» računalnik, na kate-/^Je tekel podoben program, kot so tJfPombili ameriški astronovati, ko so I (j/i^ov&li Luno za pristanek, seje zelo I mr0 ukazal. Z njegovo pomoto so ***° kvaditetno opravili izredno ir-ij delo odstranjevanja plasti ne- •®“J Li seje v 500 letih nabrala na slo- nji i tunL in zatemnila veliko umet-lts^ | J?-. Hkrati pa so raziskali umetnino in 1 ^Ucri'‘ marsikaj doslej neznanega. ^ rii,^Una'n^ki strokovnjaki so ustva-l °8romno računalniško knjižnico, v jji*? £ temeljito obdelana vsaka ped - * {^"tskih fresk. Ne samo da so zabele-p?* Pmv vse razpoke in razpokice, za-ur* mojstrove skice, očesu skrite, ■* C;0, so tudi ugotovili za vsako fresko, ^ njen del je bil narejen v enem dnevu. Za celotne freske zdaj natančno vedo, kako so nastajale. To jim je seveda uspelo ugotoviti, ker je prav s pomočjo sodobne računalniško podprte tehnologije mogoče razločiti, na katerih mestih seje slikanje prekinjalo. Restavriranje fresk v Sikstinski kapeli tako predstavlja pomembno prelomnico v zgodovini restavratorstva. V čem je velika prednost računalniško podprtega dela pri obnavljanju in raziskovanju umetnostne dediščine? Predvsem v veliki sposobnosti hitre in natančnee obdelave različnih podatkov in možnosti vidnega prezentiranja. Računalniki obdelujejo podatke, kijih dobe z rentgenskimi napravami, z infrardečimi kamerami, termografskimi senzorji, laserji in drugimi podobnimi sodobnimi napravami. Tako restavratorji dobe sliko stanja umetnine, vidijo očem skrite zasnutke, spremembe, ki so nastale ob slikanju ali kasnejšem popravljanju umetnine, kakšna je podlaga in kolišne so poškodbe, kako globoko segajo itd. Z dosedanjimi metodami raziskav bi za tako opravilo potrebovali leta in leta, zdaj pa pridejo do potrebnih ugotovitev v bistveno krajšem času. Vodstvo v uporabi računalništva pri restvariranju, konzerviranju in katalo-giziranju metnin so prevzeli naši sosedje Italijani. To je tudi razumljivo, saj se na italijanskih tleh nahaja ogromno umetnostno bogastvo, ki zahteva ustrezno varovanje in obnavljanje. Italija je postala restavratorska Meka in v sodobna restavratorska središča v Rimu, Firencah, Milanu in Benetkah romajo strokovnjaki z vsega sveta, tudi iz tistih središč, ki so doslej predstavljala vrh, iz Louvra, Metropolitanskega muzeja. Britanskega muzeja. Največ zanimanja med strokovnjaki M sHS* 5f % & V d Suet v številkah medrepubliško trgovanje Blagovni tokovi in izvoz po repubLucan . V naši državi divja trgovinska vojna, ki jo je napovedala in začela Srbija. vanjo pa je ne po svoji volji vpletena Slovenija, ki jo hočejo srbski “Protibirokratski revolucionarji« na ta način spraviti na kolena, da bi “Oa tiho, ko bodo krojili Jugoslavijo po svojih željah in potrebah. Pre-W*ltl!v poslovnih in ostalih stikov bi močno prizadela slovensko gospodarstvo. A kakšni so blagovni tokovi? Podatki kažejo, da so vsa ^Publiška gospodarstva zaprta vase in da je blagovna izmenjava z dru-Bhni boK skromna. Kot je videti na grafu, kjer stolpci kažejo, koliko od-Hotkov prodaje ustvarijo posamezne republike doma, koliko v drugih r*PubKkah ki koliko je izvoza. Slovenija od vseh največ izvozi, najmanj Proda doma, po prodaji v druge republike pa je na 3. mestu. Srbija je **dnj« v Izvozu, na 3. mestu pa po prodgji doma in po predaji v drugih republikah. Vojna bo torej prizadela obe strani, le da ima Slovenija ne-k«i prednosti. Kratko pa bo na koncu potegnila vsa Jugoslavija. zbuja računalniška metoda »gledanja« pod površje umetnine, ki jo je razvil Benečan Paolo Spezzani v sodelovanju s strokovnjaki Olivettija. Z njo je mogoče ugledati risbe osnutka, posamezne plasti barvanja, nanašanja in tudi brisanja. Pred strokovnjaki se tako hkrati prikaže tisto, kar ni več vidno, in dejansko sliko umetnine, je razlika takoj opazna. Metoda je postala nekakšno tretje oko umetnostnih zgodovinarjev, ki razkriva prenekatere skrivnosti in pomaga razreševati mnoge strokovne spore. Primer učinkovitosti nove metode je lepo razviden v primeru tako imenovane Rafaelove Knjige skic. Strokovnjaki so doslej menili, da gre zgolj za kopije, narejene v 17. stoletju, in ne za izvirne skice. Računalniška analiza pa je pokazala, da gre za skice iz 16. stoletja, narejene v Rafaelovi šoli, le da so jih kasneje obnovili s črnilom. Zanimiva je tudi podrobnost, ki sojo odkrili pri raziskovanju Tizianove Madone z otrokom. Mojster je z Jezuščko-vo nožico prekril poprej naslikanega svetnika pri molitvi. Torej je sliko med samim slikanjem spremenil. S pomočjo računalnika je uspelo sestaviti tudi skulpturo Kristusa in žalujočih iz 15. stoletja. Skulptura je bila že dolgo razdeljena na posamezne firuge, računalnik pa je na osnovi drže posameznih figur natanko izrisal, kako so stale v izvirni postavitvi, kar je restavratorjem omogočilo postaviti slovito skulpturo v prvotno stanje. To je nekaj primerov uporabe računalnika pri reševanju in raziskovanju kulturne dediščine. Uporabnost pa je seveda širša, kot je mogoče sklepati le po teh primerih. MiM /Vir: Time) Video za pse Zdolgočaseni štirinožci se lahko zabavajo ob ____________videu_______________ Življenje psa v mestu je prav pasje. Tu in tam občasen sprehod po mestu, drugače pa poleževanje v stanovanju in sam ljubi dolgčas, ko se ne ve, kaj početi. Taki pogledi na stvari so najbrž bortovali nastanku posebnih video oddaj, ki so namenjene nikomur drugemu kot psom. Tako se zdaj ob sodobnem elektronskem ognjišču, ki ga predstavljata televizija in videorekorder, po razvedrilo in zaoavo zateče tudi domači štirinožni ljubljenec. Nek proizvajalec videov iz Minnesote je pomislil na zdolgočasene mestne pse in poslal na tržišče prve video kasete s posneto filmsko fantazijo, ki naj bi zabavala človekovega najboljšega prijatelja. Film je narejen izključno iz pasjega zornega kota, za-tijujejo domiselni poslovneži. Gre pa za splet kratkih zgodb o psu, ki lovi golobe, obišče trgovino s hišnimi ljubljenci, živalski vrt, zganja skupaj krave in počne podobne za nas prav nič razburljive stvari, za pasjega gledalca pa so menda te drobne dogodivščine prav zanimive. Film so posneli s posebno kamero, pritrjeno na napravi, ki je omogočila mirno sliko med snemanjem. Prizore so namreč snemali, kot bi jih videl pes, zaposlen z omenjenimi opravki. MINI ZANIMIVOST: AVTO NA JEDILNO OUE Louis Wichinskv se vozi z dizelskim avtom ki ga poganja — jedilno olje. Motor je le nekaj malega dodelal, da ofje ne maši šob I gostilnah in kioskih, kjer prodajajo ocvrt krompirček in druge podobne prigrizke, mu rade vol/e zastonj odstopijo rabljeno jedilno olje. ki ga domiselni mož prefiltrira in nalije v hranilnik goriva v avtu ter se veselo vozi okoli Seveda lahko vsak hip preide na navadno dizelsko goriva. zaodilo se ie... • Med zvezdniki je letos največ zaslužil pevec Michael Jackson, in sicer 65 milijonov dolarjev. Drugi na seznamu je režiser Števen Spielberg, tretji pa komik William Crosby. Na listi so v glavnem ljudje iz sveta zabavne glasbe in filma. Na 40. mestu je prvi športnik, boksar Mike Tyson. • Najdraije kolo na svetu stane 22 tisoč angleških funtov (kar je približno 66.700 DEM, če uporabimo »našo« valuto). Za toliko so na dražbi v Londonu prodali kolo iz leta 1881. • V ZDA je poslej na steklenicah z alkoholnimi pijačami obvezno opozorilo, daje pitje alkohola škodljivo zdravju in da zmanjšuje sposobnost upravljanja z avtom in drugimi stroji. • Najstarejša Američanka CarrieWhite je pred kratkim slavila 115. rojstni dan. Nenavadno je. daje celih 75 let preživela v bolnišnici. Več ko vemo o svetu, bolj nevaren se nam kaže. To še posebej velja za spoznanja o radonu. Ta naravni plin brez vonja in barve so dolgo poznali samo strokovnjaki. Dandanes pa se zanj zelo živo zanima tudi širša javnost. Kako tudi ne, ko pa so dogodki v zadnjih nekaj let in raziskave, ki so jim sledile, pokazale. da ta plin lahko še kako škodljivo vpliva na zdravje ljudi. Prav te dneve je našo javnost razburilo odkritje, da so v stanovanjskih blokih v Celju ugotovili radioaktivno žarčenje in prisotnost radona v stanovanjih. Krivec naj bi bil opeka, narejena iz elektrofiltrskega pepela. Trenutek je vsekakor primeren, da si ogledamo, kako je z radonom in stanovanji po svetu. Radon je radioaktivni kemijski element iz skupine žlahtnih plinov, nastaja pa pri radioaktivnem razpadanju radija in drugih radioaktivnih elementov. Naravno se močneje sprošča na tistih predelih. kjer so ležišča uranove rude ali je koncentracija radioaktivnih elementov v zemeljskih plasteh nekoliko večja. Doslej se zanj niso kaj dosti zanimali v povezavi z vsakdanjim življenjem. Odkar pa hiše grade s sodobnimi gradbenimi materiali, ki preprečujejo naravno prezračevanje in prehajanje plinov, se v hišah, zgrajenih na območjih, kjer nastaja radon, ta plin nabira v stanovanjskih prostorih, dokler koncentracije ne dosežejo takih stopenj, da postane zrak v hiši škodljiv zdravju. Zaradi bivanja v takem okolju in vdihavanju onesnaženega zraka lahko pride do nastanka raka na dihalih. Problem z radonom lahko nastane tudi. če se v gradbenem materialu hiše nahajajo delci radioaktivnih elementov, katerih razpadanje sprošča nevarni plin. Razveza po italijansko Trikrat več ločitev Ljudska modrost pravi, da pride do krize v zakonu po sedmih letih. Znanost pa pravi drugače. Dandanes nastopi kriza že kar prvo leto po poroki. Nekatere zakonske zveze se razdrejo že tudi po vsega nekaj mesecih. Italijanski inštitut za statistiko Is-pes je opravil obširno anketo, s katero so strokovnjaki poskušali priti do odgovorov na vprašanja, kako je z zakonsko krizo, zakaj se zakoni zgodaj razdrejo in kako značaji zakoncev sovplivajo na zakonske brodolome. Na osnovi zbranih podatkov so analitiki ugotavljali, da je ločitev v Italiji vse več. Razveze so se v obdobju zadnjih deset let potrojile. Za vse večje število ločitev in razdrtih zakonov pa ni toliko krivo zmanjšano vrednotenje zakona in družine, marveč dejstvo, da so sodobni ljudje bolj samozavestni in niso več pripravljeni zaradi ljubega miru zdržati v zakonski skupnosti, kjer se značaja ne ujameta. In ker daljše zaroke že dolgo niso več v modi, se zakonci ob sklenitvi zakonske zveze ne poznajo dovolj dobro. Potem pa poka in grmi, ko se pod skupno streho razkrivajo drobne resnice. V ZDA, kjer problem radona v bivalnih okoljih spremljajo že nekaj let, ugotavljajo, da vsako leto umre 5 do 10 tisoč ljudi zaradi bolezni, ki jih je povzročil radon. Vse to je seveda dovolj za resno zaskrbljenost. Ker so sodobne stanovanj-., ske hiše zgrajene z veliko izolacijskih materialov, ki ne dopuščajo naravnega prezračevanja, je toliko bolj pomembno, kako je urejeno umetno prezračevanje. Zanimanje kupcev za dobre prezračevalne naprave seje precej povečalo. Prav tako se je močno povečalo zanimanje za talno izolacijo. Beton v običajni debelini tlakov prepušča radon, plin pa še dodatno vdira v stanovanjske prostore ob kanalizacijski, vodovodni in drugih napeljavah. Proizvajalci gradbenih materialov so zato že izdelali nove materiale, kijih vgrajujejo pod tlake in ki uspešno preprečujejo vdiranje radona v stanovanjske prostore. Na trgu so tudi posebne naprave, ki skrbe za odvajanje radona iz bivalnih prostorov. Morda bo nekaj takega prišlo prav tudi pri nas. MiM Kameleonski jopiči Zimska športna oblačila, ki spremene barvo Gotovo že veste, da nekateri ljudje, če so dolgo na mrazu, pordijo v nos in ušesa, nekaterim pa pomodrijo ustnice. Najbrž pa ne veste, da obstajajo tudi oblačila, ki spreminjajo barvo, ko sc zunanje temperature znižajo. Prav taka oblačila, spreminjajoča barvo, so prišla v modo te predpraznične dni, ko ljudje v zahodnem svetu »zbolijo« za nakupovalno mrzlico. Na zamisel je prišel izdelovalec športnih oblačil David Peyser iz New Yorka. Na tržišče je poslal serijo zimskih jopičev, ki začno različno spreminjati barvo, ko so na temperaturi, nižji od 15 ° Celzija. Nekateri jopiči spremenijo barvo v škrlatno, drugi v oranžno, nekaterim modelom pa se na rokavih izpišejo sicer nevidna znamenja in gesla. Jopiče je mogoče prati kol ostala zimska oblačila, spreminjajoča barva pa se ne izpere in je trajna. Trik je v posebni barvi, s katero so jopiči prebarvani, in sicer gre za nestrupeno barvilo, ki se pojavlja in izginja glede na višino temperature. Barvilo so posem slučajno odkrili na Japonskem. T MINI NASVET:----------- MIKROVALOVNE PEČICE Britansko kmetijsko ministrstvo je dalo temeljito preskusiti 102 modela mikrovalovnih pečic, kijih je ta čas mogoče kupiti na svetovnem tržišču. Ugotovljeno je bilo. da je vsaka tretja naprava nevarna zdravju, ker živil ne ogreje dovolj, da bi uničila bakterije. Po objavi rezultatov testa so nekateri proizvajalci že umaknili iz prodaje posamezne modele. In nasvet mikrovlovne pečice, ki jih izdelujejo Hitachi, Philips, Sanyo, Panasonic, Nei in Good-mans, so ohranile dobro ime. PRAZNIK Mrzlo so sijale zvezde na nebu, nekatere so pobliska vale zelenkasto pa ognjeno rdeče in spet zlato. Pod drobnimi nožicami v prevelikih čevljih in debelih nogavicah iz bodljave volne je škripal sneg, včasih so se mi šibka ramena zadela v steno gazi, ko me je mati nerodno potegnila za roko. Belina, neskončna belina in mraz ter ozka gaz seka to brezmadežno raven preko brega košenic v vas. Ta prijazno dremlje v dolini, skozi majhna okna plahko razlivajo svetlobo br-Ijivke, na koncu vasi pa iz razsvetljene cerkve vabi zvon. Od hiš prihajajo postave, počasi stopajo proti cerkvi. Orgle, obrazi z zakritimi mislimi utripajoče sveče pa jaslice tam pred oltarjem, sladka dišava polni prostor hladne cerkve, vse je tako svečano in enkratno, da slišim, kako vznemirjeno mi utriplje srce. Pogledam kvišku, od koder vidim zamaknjen materin obraz. Zasluti moj pogled in spusti svojega dol, k meni. V materinih očeh opazim čuden lesk, kot da je nekje daleč. Šele zdaj spoznavam, daje bila tiste trenutke v svoji otroški dobi. podoživljala svoje otroštvo ob takih prilikah. Vračanje proti domu na hribu. Zrak je še bolj oster in medla svetloba oken našega začasnega doma toplo vabi v tej ostri božični noči, ko po-klenkavajo zvonovi in plava melodija pod nebom, tja proti zvedam in vse v globine naših duš. Zdaj ledeni kristali snežne odeje koketirajo z zvezdami, srebrn lesket pobliska ve naokoli in končno smo doma. Smrekove vejice so za predpražnik, ob njih čistimo čevlje in na njih zmrznjen sneg. Izza vrat nas objame toplota doma, privita leščerba, po kuhinji plava duh po petroleju in kuhanem vinu. Na mizi velik lesen krožnik z belim prtičem, ki objema čudovito potico. Tam v kotu pa na lesenem štokerlu zelen mah, na njem papirnate jaslice in okoli njih sadrene figurice ovac in pastirjev. Pa smrekica, okrašena z orehi zavitimi v srebrn in zlat papir, posebnimi bomboni, zavitimi v srebrn papir, z belimi resicami na koncu in nekaj zlatih nitk po vejah. Na vrhu pa prelepa lesketajoča se zvezda, kot zvezda jutranjiea. V nežni svetlobi petrolejke je vse to nestvarno in sanjsko. Kdaj je bilo to? Pred davnim davnim časom, bi dejal pravljičar. Vse je kot oddaljena pravljica. Tisti božični čas. tiste jaslice, jelka in dišeča potica. | j V*'***./ " v tisti deviški sneg in za vse dovzetna otroška duša. Potem so bile jelke za božič nekakšna navada, za otroke, sedaj za vnuke. Vzdušje edinstvenega razpoloženja je z leti nekako odšlo, kot so se razbile neštete sanje, počasi, košček za koščkom. Spet se bliža božič, ta enkratni dan, ko se družine srečujejo v miru in ljubezni, dan, kije že skoraj izgubil svoj smisel, pa ga ob vsak dan težjih stiskah in revah spet dobiva. Živimo v izredno hudih časih razprtij, nemira in negotovosti, ko se preko vsega vleče siva koprena strahu, kjer prijateljstvo in sloga postajata tujca. Ali bomo na ta dan in v naslednjih novoletnih dneh pozabili na del teh stisk? SREČEN BOŽIČ! da bi bil čas po njem lepši, vedrejši, da bi bili bolj enotni in spet spoznali toplino človeške duše in srca. Idilika iz starih časov. Čemu idilika? Čemu stari časi? Stvar je v nas samih. Znali smo verjeti in zakaj ne bi verjeli še naprej, danes za jutri? K temu nas zavezuje spomin na otroštvo, spomin na naše starše, ki so orali ledino nekega novega življenja. ko so kljub težkim razmeram odločno gazili pot naprej, ko niso gledali in iskali stranpoti, ko jih je vodila naprej k cilju svetloba upanja. Krenimo še mi po isti poti. Krenimo z vero in upanjem v srcu, kleni in odločni. Najti moramo pol, ki vodi naprej, na-■ prej iz te sivine. Torej, še enkrat: vesele božične praznike! Naj se napolnijo družinska gnezda z veliko merico optimizma in upanja pa tudi človeške topline, ki je nas čas nekako ne priznava, J. POTA Ii\ STJ|? So telefonijo gradili na črno? Vse kaže, da čaka novomeške poštarje zatožna klop — Kazenska ovadba repu-bliskega inšpektorja za zveze — Žrtve so telefonski naročniki Dolenjska telefonija že nekaj časa para živce in povzroča hudo kri. Zakaj, vedo lastniki telefonov sami, le odgovora, čemu tolikšne zmešnjave, izpadi, pomote, ne morejo dobiti. Nemara jim bomo pomagali s temi vrsticami; novomeški temeljni javni tožilec je naim eč te dni prejel kazensko ovadbo zoper PTT Novo mesto, spisal pa jo je republiški inšpektor za zveze, ki sije v letošnjem poletju nekolikanj podrobneje ogledal dolenjsko in posavsko telefonijo. Njegov pregled je prinesel več novomeškemu PTT neprijetnih spoznanj. Tnlrn 1P mor) rlrimi m .. l ležurn i m p mlaj 10 Tako je med drugim ugotovil, da je PTT Novo mesto razširil avtomatsko telefonsko centralo (v nadaljevanju VLOM V GARAŽO — 43-letni Srečko Hočevar iz Novega mesta je 13. decembra obvestil miličnike, da mu je nekdo ponoči vlomil v garažo. Z neznancem je odšel akumulator osebnega avtomobila, tako da je škode za 5,500.000 din. OB 30 LITROV BENCINA — Neznan storilec je v noči na 14. december vlomil v osebni avtomobil Jugo, last 32-letnega Bogdana Stojanova iz Črnomlja. Zmikavt je iz vozila iztočil okoli 30 litrov superbencina, po ponedeljkovih cenah vrednega 1,800.000 din. OKRADENI POŠTARJI — Iste noči je nekdo vlomil še v osebni avtomobil novomeških poštarjev; vozilo je bilo parkirano za stavbo PTT v Črnomlju. Storilec sije ob vlomu opomogel s kovčkom, v katerem je bil monterski pribor za ptt napeljave. Zagotovo mu bo prišel prav. Škode je za 3 milijone dinarjev. DVA VLOMA — Nekdo je v noči na 14. december šaril po skupnih garažah na novomeški Cesti herojev. 36-letnemu Antonu Moravcu je z vozila odvil in odnesel levo prednje kolo, 37-letni Dragici Kovačevič pa zadnje desno kolo. Morave je oškodovan za 5, Kovačičeva pa za 4 milijone dinarjev. OB GLASBENE UŽITKE — 32-letni Janez Cvelbar iz Šentjerneja je 11. decembra zvečer pustil svojo katrco odklenjeno na parkirišču pred stanovanjskim blokom. Nekdo je imel lahko delo: v zavetju noči je odmontiral in odnesel avtoradio s kasetofonom, vreden okoli 20 milijonov dinarjev. Predrzneža še iščejo. ZAPELJAL ČEZ PEŠCA IN POBEGNIL BREŽICE — 14. decembra okoli 19.30 se je 27-letni Valerij Petan iz Brežic peljal z osebnim avtom po Cesti 21. maja in na neosvetljenem delu zadel 55-letnega pešca Jurija Pestot-nika iz Brežic. Vse bi se končalo brez hujših posledic, Petan je namreč avto ustavil in hotel pešcu pomagati, če ne bi takrat za njim pripeljal neznan voznik ftčka svetlejše barve, ki se ni zmenil za opozorila navzočih. Avta ni ustavil, pač pa je z njim zapeljal čez na tleh ležečega pešca in izginil v noč. Hudo ranjenega Pestotnika so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, delavci krške UNZ pa prosijo vse, ki bi o pobeglem vozniku in vozilu vedeli karkoli, naj to sporočijo najbližji postaji milice ali UNZ Krško. SMRT NOVOMEŠKIH ZAKONCEV TITOVO VELENJE — Prejšnji torek, 12. decembra, je prišlo na cesti med Titovim Velenjem in Arjo vasjo do hude prometne nezgode, v kateri sta življenje izgubila Novomeščana, 29-letni Branko Radck in njegova leto dni mlajša žena Marjanca. Radek je tistega dne ob 17.10 peljal osebni avto proti Arji vasi, v Pirešici pa pričel prehitevati tovornjak, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 36-letni Ivan Pfajfar iz Hrvaške. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem sta bila novomeška zakonca takoj mrtva. ATC) na Bizeljskem od prejšnje zmogljivosti 160 telefonskih priključkov kar na 200. Pri tem pa so vključili vsega sedem prenosnih vodov, kar po mnenju republiškega inšpektorja ne zadošča niti za prejšnjo kapaciteto stošestdesetih naročnikov. Nekaj podobnega seje pripetilo tudi v Mimi Peči, kjer so ATC razširili od 40 na 160 telefonskih priključkov, pri tem pa so uporabili vsega 4 prenosne vode. Njihovo število bi moralo biti za nemoteno telefoniranje precej večje. Po sklepu o enotnih merlih za določanje minimalnega števila vodov v omrežni skupini bi moralo biti v ATC Bizeljsko vključenih 12 prenosnih vodov, v ATC Mirna Peč pa 10. Obe številki veljata, če izgube telefonskega prometa ne presegajo enega odstotka, v nasprotnem bi moralo biti število vodov še večje. A to niti še ni najhujše, inšpektorje namreč ugotovil tudi, da sta bili obe razširitvi ATC narejeni brez ustrezne projektne dokumentacije, z drugimi besedami bi lahko rekli — na črno. Kazenska ovadba, o katere usodi bo temeljni javni tožilec odločil v kratkem, pa prinaša še nekaj vsaj enako zanimivih ugotovitev. Tako recimo, da PTT Novo mesto razširitev avtomobilskih telefonskih central v Semiču, Straži, Škocjanu, Senovem, Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju in Trebnjem ni izvedel v skladu s tehnično dokumentacijo niti niso vključili potrebnega števila prenosnih vodov. Novomeški PTT te centrale kljub vsemu uporablja, čeprav so izgube telefonskega prometa v ATC Semič, Straža, Šentjernej in Trebnje precej večje od dovoljenih. In za konec še en očiten spodrsljaj. PTT Novo mesto je krajevno avtomatsko telefonsko centralo v Gradcu razširil na 220 priključkov, kar bi bilo seveda lahko pohvale vredno dejanje, vendar le, če tega ne bi storili z neatesti-rano opremo za vsega 20 (dvajset) tele- Tleč pepel shranjevala v vreči Tri mesece pogojne zaporne kazni za čistilko na novomeškem rotovžu, ki je bila kriva letošnjega hudega požara — Pepel hranila za gnojenje_ NOVO MESTO — Letošnjega 9. februarja je Novomeščane v zgodnjih jutranjih urah prebudilo zavijanje gasilskih siren. Središče mesta je bilo zavito v dim, na Glavnem trguje gorelo ostrešje rotovža, požarje grozil, da bo mestno hišo in ob njej še nekaj sosednjih uničil. Na srečo so bili gasilci urnejši, dobili so boj z ognjem, vendar je bila povzročena škoda ogromna, februarja so jo ocenili na 278,408.690 din. Domnevni vzrok požara je bil potr- ' ’ jen te dni, ko je na zatožno klop novomeškega sodišča sedla 71-letna Novo-meščanka Marija Malus, upokojenka, honorarno zaposlena kot čistilka v Skupnosti krajevnih skupnosti, ki domujejo v gornjih prostorih rotovža. Njena naloga ni bila le čistiti prostore, pač pa je bila po dogovoru dolžna tudi odnašati pepel iz peči v kontejnerje na dvorišču. Malusova je za to nalogo vedela, vendar seje ni držala. Pepel je raje shranjevala v vrečah, spravljenih v majhnem prostoru v II. nadstropju, in ga kasneje nosila domov za gnojenje vrta. To je počenjala tudi v letošnjem DOLGIH PRSTOV PO TRGOVINAH NOVO MESTO — 25-letin M. T. in 30-letni O. S., oba iz Ljubljane, sta utemeljeno osumljena, da sta v novembru hodila po novomeških trgovinah z dolgimi prsti. Tako naj bi v prodajalni avtomobilskih delov Novotehne na Glavnem trgu zmak-nila halogeno luč in jo seveda namestila na svoje vozilo, v prodajalni Tobaka naj bi zmaknila kasetofon in brivnik, spet v drugi prodajalni pa ženske čevlje. Trgovce naj bi oškodovala za 16,503.370 din. Čaka ju seveda še zagovor pred sodniki. februarju. Ko je 9. februarja zvečer končala delo, je očistila še peči. Pepel je stresla v plastično vrečko, ne da bi preverila, ali je v njem še kaj žeijavice, ki bi jo morala pogasiti. Vrečo s pepelom je nato pustila v prostoru za čistila, naslonjeno na leseno polico, na kateri so bili toaletni papir, trske, kartonske škatle in še kaj podobno vnetljivega. Tleči pepel je preko noči zanetil ogenj; za vžig so bili ugodni pogoji, bilje prepih, za nameček so bila v bližini še čistila. Požar je najprej zajel polico, nato se je skoz okno razširil na ostrešje. Posledice so bile hude. Ogenj je popolnoma uničil 250 kvadratnih metrov ostrešja in kritine, arhiv sodnika za prekrške, uničenje bil mehanizem ure na rotovžu, da ne naštevamo vsega. Malusova je sodnikom zatrdila, daje pepel pustila v vedru, toda dokazi so kazali drugače. Vedro je sicer bilo najdeno, toda dokazi so kazali drugače. Vedro je sicer najdeno, toda prazno, v njem je bilo le nekaj vode, namenjene gašenju pepela. Senat je Malusovo zategadelj obsodil na 3 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. Pri tem so ji sodniki v olajševalno okoliščino šteli dejstvo, da-je delodajalci pri njenem opravilu niso nadzirali in opozarjali na napake, prav tako soji v dobro šteli, da je bila vestna in prizadevna delavka. Obremenilna okoliščina pa je Malusovi bil podoben požar, resda s precej manj škode, do katerega je na rotovžu prišlo že pred dvema letoma, vzrok pa je bil enak nepravilno shranjevanje pepela. Sodba še ni pravnomočna. B. B. ŠTIRJE RANJENI JEZERO — 34-letni Bojan Hočevar iz Klenovika pri Škocjanu seje 17. decembra ob 13. uri peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Novemu mestu. Pri Jezeru je nenadoma zapeljal v levo, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 46-letni Dario Štifanič iz Pulja. Ta se je sicer umikal, vendar ni mogel preprečiti trčenja. V nezgodi so se huje ranili voznik Hočevar in njegov 17-letni sopotnik Stane Povše iz Klenovika ter šofer Štifanič in njegov sopotnik, 39-letni Marjan Rudan iz Pulja. Poškodovance so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 920 milijonov dinarjev. Trije mrtvi pri trčenju Dolenjka pobrala nov davek — Huda nesreča minulo sredo, 13. dec., pri Mačkovcu — Krivec nepoškodovan MAČKOVEC — Po sredini tragični nesreči, ki seje okoli 3.30 zjutraj pripetila na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Mačkovcu, ni nobenega dvoma več, da bo »dolenjka« letos daleč od v akciji »Minus 10 odstotkov« postavljenih pričakovanj in želja. Silovit pok, ki je preparal nočno tišino v sredo ponoči, je pobral kar tri življenja, za eno se zdravniki še bore. 43-letni italijanski voznik tovornjaka s priklopnikom Orlando Berti si je na Z NOŽEM V STEGNO NOVO MESTO — 13. decembra dopoldne je prišlo v bifeju na Partizanski cesti do nenavadnega obračuna. V kiosk je namreč stopil 32-letni Rudi Š. iz Novega mesta, brez vsakega razloga iz žepa potegnil nož in z njim najprej udaril proti klopi za sedenje, nato pa sunil še proti 36-letnemu Petru M. iz Zbur in ga zabodel v levo stegno. Peter je bil laže ranjen, zoper Rudija Š. pa bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. delu ceste, koder je po klancu navzgor več kot vidno vrisana nepretrgana bela črta, privoščil tveganje, kije bilo usodno za nič krive potnike v osebnem avtomobilu. Betti je namreč pri Mačkovcu pričel prehitevati sarajevski tovornjak pred seboj, ko je nasproti najprej pripeljal neznan voznik avtomobila švicarske registracije, ki mu je še uspelo zapeljati na desno bankino in se izogniti trčenju. Tega pa ni mogel več storiti 39-letni Sabit Sadikovič; silovito je treščil v tovornjak italijanske registracije. V kupu zverižene pločevine sta bila na mestu mrtva voznik Sadikovič iz Hripavcev, začasno na delu v Zahodni Nemčiji, in 48-letni Rešid Zukanovič, prav tako naš zdomec, medtem ko je 50-letni Fa-dil Sadikovič hudim poškodbam podlegel v novomeški bolnišnici. Četrti potnik v avtomobilu, 39-letni Jusuf Zukanovič — vsi štirje so bili doma iz iste vasi — je bil hudo ranjen prepeljan na zdravljenje v Novo mesto. Povzročitelj tragedije, 43-letni Orlando Berti iz Ravene, jo je odnesel brez prask. PO DOLENJSKI DEŽELI • Novolesovcem je sicer lahko v čast, da so njihovi izdelki med dolenjskimi tatiči tako dobro zapisani, vendar pa bi se veljalo ob zadnjih dveh primerih vendarle zamisliti. Že zadnjič smo pisali, daje nekdo iz skladišča v Pogancah odnesel kar deset stolov, nekaj podobnega se je sedaj zgodilo še v skladišču na Belokranjski cesti. Čez vikend je neznano kam izpuhtelo šest stolov in miza. V žepu jih tat ni mogel odnesti. • Nova avtobusna postaja v Novem mestu je doživela premiero, zaenkrat tatinsko. Tatič, kije bil prepričan, da se je Pionir držal rokov, je resda namesto avtobusne postaje našel le gradbišče, s katerega pa si je za spomin odnesel akumulator, vreden 7 milijonov dinaijev, last novomeških cestarjev. • Zaman se je prejšnji teden s svojo osemnajstico skušal odpeljati s parkirnega prostora pred blokom v Ulici Cankarjeve brigade v Trebnjem Ra-tomir Stričevič. Po več neuspešnih poskusih, da bi vozilo premaknil, je zgrožen ugotovil, da je R-18 brez prednjih koles. • Prve decembrske dni je nekdo obiskal lovsko kočo LD Lazina—Hinje ob regionalni cesti pri Lopati. Od vseh lovskih trofej mu je bil najbolj všeč elektroagregat, vreden vsaj 50 milijonov. Komu in kje sveti, ugotavljajo sedaj miličniki. fonskih priključkov, za nameček pa še brez ustrezne tehnične dokumentacije in sv premalo prenosnimi vodi. Če bodo preiskava in sodniki očitke potrdili, potem bomo imeli vsaj odgovor, zakaj naši telefoni tolikokrat molčijo, zakaj se na pni strani žice namesto Janeza oglaša Stefan. Tudi imena morebitnih krivcev bo postopek bržkone prinesel —na vprašanje, kaj vse to pomeni za dolenjsko telefonijo in njen jutri, pa bo moral odgovoriti nekdo drug B. BUDJA OKRADENI ŠOLNIKI PODZEMELJ — V noči na 16. december je nekdo vlomil v prostore osnovne šole Janka Marentiča v Podzemlju. Po podrobnem ogledu razpoložljivega je odnesel dve zračni puški, tri prenosne radiokasetofone, vrednostne bone za gorivo, nekaj denaija, konzerv hrane in kavo. Škode je za 60 milijonov dinarjev, storilec pa bojda ne bo dolgo bežal pred roko pravice. KRADEL V IMV RADOVIČE — Belokranjski miličniki so 16. decembra na domu obiskali 19-letnega A. M. z Radoviče. Njihov obisk ni bil brez razloga. A. M. naj bi namreč zvečer iz IMV, kjer je zaposlen, odnesel glavni zavorni valj za katrco, imel pa je smolo, da je varnostnik opazil, kako ob odhodu nekaj skriva. O sumu je obvestil miličnike, ti pa so pri A. M. našli ukradeni zavorni valj in ga seveda zasegli. V ognju je izginilo pet milijard Poguben požar na Urš-nih selih — Igra URŠNA SELA — V petek, 15. decembra, ob 14.45 je na Uršnih selih izbruhnil ogromen požar, ki je po prvih podatkih povzročil kar za 5 milijard di-narjev škode. Preiskava na mestu požara je pokazala, da je ogenj zanetila otroška igra z vžigalicami. 40-letni Matjan Klobučar z Uršnih sel si bo gotovo za vse življenje zapomnil dan, ki mu je uničil tako rekoč vse. Požarje namreč zajel 10 krat 5 metrov veliko gospodarsko poslopje, v katerem so bile štiri tone sena, traktor s prikolico, kosilnica, stroj za večnamensko uporabo z žago, drobilec žita, 2 kubična metra smrekovih desk, samokolnica in še kaj. Od vsega naštetega je ostal kup pepela, zvite pločevine in nekaj ožganih tramov. Verjamemo, da sosedska pomoč tudi tokrat ne bo odrekla. Zakon na strani grešnika Nova ilustracija nesmislov naše zakonodaje — Smešen sodni epilog nesreče na Cesti herojev NOVO MESTO — Grozljiva podoba, ki se je letošnjega 7, avgusta nekaj minut čez 13. uro ponujala na parkirnem prostoru ob Cesti herojev v neposredni bližini Dolenjki-nega marketa, je še danes mnogim Novomeščanom večkrat pred očmi Zares neverjetnemu in čudežnemu naključju se je treba zahvaliti, da v številnih razbitih avtomobilih, kijih je kot za šalo razmetal naokrog z zemljo naložen tovornjak novomeškega GIP Pionir, ni bilo žrtev. Spomnimo se na kratko dogodka. 13.05 je bila ura, ko je iz Ločne proti centru mesta peljal tovornjak znamke TAM 170. Pred križiščem Ceste herojev s Koštialovo in Ulico talcevje zapeljal v desno na pločnik, vozil po njem 18 metrov, nato trčil v betonski de! odbojne ograje ob cesti, po 31 metrih treščil v kamnito škar-po pred spomenikom, od tod pa je tovornjak odbilo preko zelenice na parkirišče pred samopostrežno trgovino Emone Dolenjke. Vmes je podrl še dvoje betonskih korit za rože in drog javne razsvetljave, na parkirišču pa več deset metrov naokrog razmetal tam parkirana osebna vozila, na srečo prazna, lastniki so bili v trgovini Tako je bil razbit jugo Silvestra Turka, Z-126, uničena pa sta bila še juga Magdalene Bartolj in Jožefe Kodelje. Skoda na razbiti pločevini — večina vozil je bila še zgolj za na odpad —je bila ocenjena na 769 milijonov dinarjev. O vzrokih nesreče se je tiste dni le ugibalo, danes je krivec znan. 48-letni voznik Pionirjevega tovornjaka je imel tistega dne v krvi — reci in piši — 3,45 promila alkohola Mihaela Tomažina takšna koncentracija alkohola ni ovirala da ne bi sedel za krmilo, kdo drug bi se s toliko promili v krvi boril za življenje. A to še ni vse: Tomažinov urin je pokazal neverjetnih 4,97 promila alkohola, kar je celo za še takšnega korenjaka življenju nevarna doza. Razumljivo torej, da je bila zoper voznika vložena obtožnica toda z njo se najzanimivejše poglavje te zgodbe šele pričenja Naslednje vrstice niso nikakršna prvoaprilska potegavščina danes je navsezadnje 21. december. Vložena obtožnica ni dočakala epiloga Letošnji oktober je namreč prinesel spremembo kazenske zakonodaje, iz kazenske odgovornosti so izpadle v prometnih nesrečah povzročene materialne škode in lahke telesne poškodbe, izjema sta le avtobusni in železniški promet. Temeljni javni tožilec tako ni ime! druge poti, kol daje obtožnico umaknil, spis je prišel v roke no vomeškim sodnikom za prekrške. Kazen je bila izrečena v prvih decembrskih dneh. Verjemite ali ne, voznik, ki je imel v krvi 3,45 promila alkohola, v urinu pa celo 4,97, voznik, ki je sredi belega dne na parkirišču zmečkat šest osebnih avtomobilov, s tovornjakom, polnim zemlje, drvel po pločniku in podiral vse, kar je bilo pred njim — vse to na najprometnejši novomeški vpadnici, ob kateri so tudi štiri šole —je bil kaznovan na plačilo 180.000 din. Da ne bo pomote: na plačilo osemnajstih starih milijonov! Ob tem mu je še za šest mesecev prepovedana vožnja vozil C kategorije. Komentar ni potreben, vse toje le dodatna ilustracija nesmislov in absurdov naše pravne ureditve. Dajmo na tehtnico le del te časopisne strani: na eno čistilko, vestno in prizadevno, kije zaradi varčnosti in neukosti zanetila požar na rotovžu, in na drugo na smrt pijanega šoferja, katerega početju bi lahko ob manj čudežnem naključju rekli morilski Ples- B. BUDJA SMEŠNA CENA RAZDEJANJU — Na tem parkirišču so tistega avgu-stovskega dne ob 13. uri še stali osebni avtomobili, nekaj minut kasneje jih je kot za šalo razmetal naokrog tovornjak Pionirja, za krmilom katerega je sedel z domala tri in pol miligrami alkohola v krvi Mihael Tomažin. Škoda, ki jo je povzročil, je bila takrat ocenjena na blizu 800 milijonov dinarjev, zanjo seje odkupil s pičlimi 180 tisočaki kazni. (Foto: B. B.) NOVOMESTO —V ponedeljek, 18. decembra, je bil v Novem mestu še en sestanek o izgradnji avto ceste, ki gaje organiziral svet za izgradnjo avto ceste pri svetu dolenjskih občin. Poleg predstavnikov iz dolenjskih in posavskih občin so se ga udeležili tudi predstavniki republiške skupnosti za ceste in Janez Zemljarič, ki je v republiškem izvršnem svetu zadolžen za izgradnjo avto cest. Sestanek seje začel in tudi potekal v znamenju še vedno nerazrešenega problema navezovanja Novega mesta in Bele krajine na novo avto cesto, o čemer se stroka dogovarja — očitno zelo slabo — že več kot leto dni. To je tudi močno povzdignilo glas Janezu Zemljariču, kije dejal, daje bil prepričan, da je ta problem razrešen. Zahteval je, da se napravijo strokovno-ekonomske podlage in predlog s podpisi, da se ve, kdo za čem stoji. Na osnovi tega pa bi se potem le odločili. Na koncu so se s pomočjo njegove avtoritete nekako zmenili, naj bi republiška skupnost za ceste v enem tednu posredovala občini strokovne podlage, o katerih se bo dalo odločati in ki bodo osnova za vris pri- NOV VLOM V »PREPIH« TEŽKA VODA V noči na 14. december, ki je bila za vlomilske podvige očitno izredno primerna, se je nekdo z osebnim avtom pripeljal do gostišča »Prepih« na Težki vodi, tam s kamnom razbil steklo na oknu in splezal v lokal. Imel je kaj odnesti: v avto je nametal barvni televizor, videorekorder in več videokaset. Lastnik gostišča Milan Kožar je vsaj ob 450 milijonov dinarjev. PADEL S STREHE METLIKA— 15. decembra nekaj po 14. uri je prišlo do hude delovne nezgode v metliškem Novolesu, tozd TKO. 22-lelni Branko Perušič z Butoraja je skupaj s sodelavcem tega dne montiral ventilator na streho mešalnicc disperzije. Delo sta nadaljevala tudi po 14. uri, ko je Perušič vzel lestev in se po njej povzpel do strehe, kjer je opravljal montažo. Pri tem pa je omahnil in padel 3,5 metra globoko na tla. Hudo poškodovanega so prepeljali v novomeško bolnišnico. ključkov in spremljajočih objektov . družbeni plan občine. Jasno je, da se mudi, aprila 1990 bi morali vedeti, kdaj bo moč izdati gradbeno dovoljenje. Zemljarič seje razhudil tudi zato, ker v občinah niso ustanovili štabov za avto cesto, ki bi vodili priprave na gradnjo in razreševali predvsem probleme z zemljišči. Kar zadeva priključke, gre sedaj za neko tretjo ali četrto varianto, ko naj bi za Novo mesto bila dva priključka, pri Karteljevem in pri Lešnici, s tem da bi se za navezovanje na avto cesto uporabila sedanja magistralka. Predstavniki republiške skupnosti za ceste pa so mimogrede povedali, da proučujejo tudi še možnost zaprtega cestninskega sistema, v katerem bi priključek pri Leš- Bo cesto zgradil tuji kapital? S sestanka o gradnji avto ceste Ljubljana—Zagreb v Novem mestu — Skrajni čas za dogovor stroke o novomeških priključkih — Gradnjo naj bi pospešili niči in Kronovem morali združiti it pomakniti nekam na sredo med tcma • Zemljarič je povedal, da je v pla[lU za leto 1990 gradnja odseka Višnja Gora-Bič, izvršni svet Slovenije Pa ostaja pri opredelitvi, daje avto cesta Karavanke—Ljubljana—Zagreb slo-venska prva prioriteta. Ugotavlja, <*a je sedanji tempo gradnje prepočasen* da bi ga pospešili, išče vse mogoče' rešitve. Zelo resni so pogovori s tujin1! partnerji, ki bi na koncesijski osno*1 zgradili in potem določen čas upray( Ijali avto cesto in pobirali dobiček. ’ tem primeru bi gotovo šla v gradnje kar cela cesta. Prizadevanjem za p11' dobitev tujega kapitala je bila na s*” Stanku dana vsa podpora. krajema. Novo mesto vsekakor vztraja na ustreznem priključevanju na avto#' sto, kar tudi po Zemljaričevih beseda" ne more biti sporno. 2 L.-P- PREHITRO V OVINEK — 13. decembra okoli 15. ure seje 48-letni Karel Vrane iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Sušic proti Dolenjskim Toplicam. V Skrilah je v desnem nepreglednem ovinku, na delu ceste, kjer je hitrost omejena na 40 km/h močno zaviral, pri čemer gaje zaradi prevelike hitrosti zaneslo, tako daje trčil v tovarni avto, ki ga je nasproti pripeljal 38-letni Nikola Drakulič iz Titove Korenice. Vrane je bil v nezgodi laže ranjen, materialne škode pa je za 70 milijonov dinarjev. TRČENJE NA MOKRI CESTI — 32-letni Nedeljko Kojič iz Polhovega Gradca se je 17. decembra ob 21. uri peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. nekje pri Trebnjem se mu je vozilo pokvarilo, zapeljal je skrajno desno in vključil vse smerokaze. Enako je storil tudi 37-letni Izlet Bašič iz Moste Polja, kije pripeljal za njim. Zaradi prevelike hitro51! pa svojega vozila na mokri cesti ni mo8e pravi čas ustaviti 29-letni Avdir Berisha t" je v močnem trčenju obe stoječi vozili PP" rinil s ceste. Laže seje v nesreči ranil materialne škode pa je bilo za 1,220.090 dinarjev. NEPREVIDNO PREHITEVAL " 24-letni Joviča Markovič iz Ljubljane # je 11. decembra ob 23.20 peljal z osebni!" avtom po magistralni cesti proti Zagreb" Pri Skopicah je dohitel tovorno vozilo i" ga pričel prehitevati, takrat pa mu je n*' sproti pripeljal drug tovornjak. Markov"-seje skušal vrniti na svojo polovico cestf: zaradi prevelike hitrosti pa je trčil v zadnj1 del prehitevanega vozila. Hudo sta se v nezgodi ranila voznik Markovič in njeg°' 56-lelni sopotnik Miodrag Markovič; ob" sc zdravita v brežiški bolnišnici. Material" ne škode je za preko 500 milijonov dinarjev. vvvvvvvwvvwv\ f Novoletni premor o pravem času Novomeški odbojkarji izgubili derbi v Mariboru kar z 0:3 —Nadaljevanje prven-___ stva 6. januarja — Zgledu fantov sledijo tudi dekleta_ "V Čeprav so odbojkarji novomeškega Pioniija na derbi srečanje 10. kola prve zvezne A 2 lige v Maribor odpotovali optimistično razpoloženi, so se domov vračali sklonjenih glav. Štajerci naj bi namreč bili ekipa, ki Novomeščanom po igri ustreza; na tem spoznaju so tudi temeljite pogumne napovedi, da naj bi v Mariboru popravili spodrsljaj, ki so si ga privoščili v tekmi z Jedinstvom. 1:1 v nizih so vodile že z 8:4, vendar na koncu ostale praznih rok. Upanje je, da bo črne serije konec v soboto, ko v novomeško dvorano prihaja ekipa Rogoze. B. B. , J^EJA UDOVČ IN IGOR PRIMC — Minuli petek so v novomeški v°rtni dvorani razglasili rezultate letošnje izbire najboljših športnikov Noji3 mesta za leto 1989. Pri dekletih je naslov najboljše osvojila tekačica “ateja Udovč, pri fantih pa metalec diska Igor Primc (oba sta na posnetku), ^tem ko je naziv najboljše ekipe letos pripadel odbojkarjem novomeške-S Pionirja. (Foto: B. B.) Oba naslova med atlete športnik Novega mesta za leto 1989 je Igor Pr>mc, športnica Mateja Udovč, najboljša ekipa pa Odbojkarski klub Pionir NOVO MESTO — Pojasnjena je Tsdnja letošnja športna uganka; muli petek so bila na tradicionalni Pfireditvi v novomeški športni dvora-S" organizirali sojo ZTKO in TKS jK°Vo mesto ter Studio D in Dolenjski ~~ znana imena športnika, šport- l98o“*pe Novxega,mesta ?,let5 'Jdziv na našo akcijo je bil nad p^kovanji, boj za laskave naslove J? 'Enačen in negotov do konca. Na-J “Poitnika Novega mesta je osvojil et Igor Primc, državni reprezentant ®etu diska, ki je letos med drugim .ll(1i krepko popravil svoj osebni re-[?rd; najboljša športnica je fiostala ,ateja Udovč, njegova klubska kole-Pjj?v Iskri Tenel, medtem ko je naj-‘J*3 ekipa Novega mesta za letos vr-~ odbojkaijev Pioniija, novih čla-"°v I- zvezne lige. . Rekh smo že, daje bil izid glasova-la negotov do konca, kot zanimivost J?“'mo, da je največ glasov bralcev .ml motociklist Alojz Pavlič, za Jijn sta bila odbojkar Boro Jovič in mesar Srečko Glivar, Igor Primc je ' šele četrti, vendar je prepričljivo magal v anketi treneijev in športnih lavcev, kar je tudi prevesilo tehtni-' Nicer pa poglejmo končni vrstni c* Pri moških: 1. Primc 131, 2. Pa-?■, '11,3. Glivar 68,4. Jovič 57,5. Ig k 52, 6. Kajtazovič 31,7. Papež >8. Fink in Šebenik po 3,10. Roz-p 2 in 11. Kranjec 1 glas. , Podobno negotovo je bilo pri de-I ehh. Po štetju glasov bralcev je bilo /enačenih kar pet športnic, atletinja j-dmtčeva, kolesarke Marjeta in Mar-. a Sejevec ter Krnčeva in odbojka-, ea Rebeka Koncilja; tudi tu so odlo-11 glasovi športnih delavcev. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Udovč 124, 2. Hribar 106, 3. Martina Sajevec 66,4. Kmc 48, 5. Koncilja 45,6. Marjeta Sajevec 40, 7. Podolski 17, od 8. do 11. mesta: Hvala, Derčar, Žagar in Korošec, po 1 glas. Le med ekipami ni bilo nobenega dvoma: z 280 glasovi so zmagali od- • Izmed številnih glasovnic smo izbrali tudi deset nagrajencev. Tako prejme pomivalno korito Kolpa-ker Alše Vrtin iz Blatnika 3 a Črnomelj; Dolenjski list bosta prihodnje leto zastonj dobivala Cvetka Zoran iz Šmaijete 41 in Milena Judnič, Pod Trško goro 75, Novo mesto; en dan brezplačnega smučanja, na Gačah, darilo Globotuija, sije prislužil Igor Borin, Rimska cesta 14, Trebnje; Strešnikov dimnik prejme Bernarda Vrtačič, Nad Krko 12, Otočec; knjižne nagrade »Zmaga v želodcu« pa prejmejo; Joži Gorenc, C. herojev 24, Novo mesto, Ludvik Marinč, Stopiče 63, Andrej Ravnohrib, Sela 20, Otočec, Mari Erlah, Stopiče 22, in Vinko Črv, Ljubljanska 19, Novo mesto. Nagrajenci lahko dvignejo nagrade na novomeški ZTKO, Župančičevo sprehajališče 1. bojkatji Pionirja, KD Krka jih je osvojilo 85, AK Iskra Tenel 61, AMD Novo mesto 38, NK Elan 3 in RK IMV Novo mesto 2. Dodajmo še, da so pri izvedbi letošnje prireditve pomagali Kompas, Globtour, Krka, Novoles, IMV, No-voteks, Labod in tonski studio Sraka. Igralci so se očitno zavedali, da je nedeljska tekma v Mariboru bržkone zadnja priložnost, da še ujamejo vlak, ki pelje v A 1 ligo Jo pa so dobro vedeli tudi Mariborčani. Že to, da je bilo srečanje ob nenavadnem terminu — v nedeljo ob 9.30 — kaže, daje vodstvo Stavbaija skušalo tudi na ta način svoji ekipi zagotoviti vsaj minimalno prednost, kajti Novomeščani doslej še nobenega prvenstvenega srečanja niso igrali ob takšni uri. Seveda to ne more in ne sme biti izgovor za gladek poraz v treh setih. Pionirjevci so sicer v prvem vodili s 3:0, to pa je bilo tudi vse. Le v tretjem so včasih pokazali igro, kot so jo sposobni, imeli so celo zaključno žogo, vendar tudi te priložnosti niso izkoristili. Točki sta zasluženo ostali v Mariboru. Prvenstvo je na srečanju prekinjeno, odmor do 6. januarja bo novomeški vrsti, ki je očitno v krizi, prišel še kako prav. Pogled na lestvico in razpored preostalih srečanj kažeta, da vendarle še ni vse izgubljeno. Veliko bo odvisno prav od naslednjega kola, ko sta na sporedu dva derbija: Novomeščani bodo imeli v gosteh vodilno ekipo Željezni-čatja, kije doslej zabeležila en poraz in izgubila vsega pet nizov, v Subotici pa se bosta srečali drugo- in tretjeuvrščeni ekipi Stavbaija MTT in Spartaka. Novomeščani seveda morajo zmagati, če želijo še naprej ostati v boju za prvi dve mesti, morebitni poraz bi kaj lahko pomenil celo to, daje pod vprašaj postavljena tudi njihova Po prvem delu s tremi zmagami Novoles — Color Med-vode 94:101 — Deseti Novomeški košarkarji ostajajo pri vsega treh zmagah na letošnjem prvenstvu prve republiške lige. V tekmi 11. kola, zadnjem jesenskem srečanju, so zapravili lepo priložnost, da se pomaknejo bliže k sredini lestvice in nato spomladi skušajo poseči po četrtem mestu, ki v končnici vodi v play off. Razlike med ekipami so namreč sila majhne, med četrtouvrščenim Koprom in deveto Rogaško sta vsega dve točki, izguba sobotnega para točk je zato še tolikanj bolj boleča. Tekma, ki si jo je ogledalo kakih 150 gledalcev, je bila izenačena do zadnjih minut, ko so ši igralci Coloija Medvod priigrali odlično prednost. Prvega dela prvenstva je tako konec, spomladanski del se bo pričel že 6. januarja. Upajmo, da bo za Novomeščane uspešnejši, ne nazadnje tudi zaradi ugodnejšega razporeda, saj januaija igrajo na domačem parketu kar tri srečanja. / Vsi najžlahtnejši pokali» Krko ^Qvarna zdravil zmagala tako v moški kot v ženski konkurenci letošnjih delav-v________________________skih športnih iger novomeške občine____________________________________________ N°V0 MESTO — S pričakovanim zmagoslavjem športnic in športnikov tovar-‘Oravil Krka se je končalo letošnje tekmovanje v okviru delavskih športnih iger ®1>eške občine. Krka je bila prva tako v moški kot v ženski konkurenci; najne-N) lekmece so imeli v športnikih IMV in športnicah Komunale, ki so zagotovo najprijetnejših presenečenj letošnjih iger. pred Obrtnim združenjem in IMV; v balinanju so zmagali člani Društva upokojencev pred IMV in Krko; v badmintonu Is- IS i M N " b in ftei L er Pa dodajmo, daje v moški konku-™tp ^elovalo 28, v ženski pa 14 ekip. Mlet - ti? Najprej moški: v malem no-tru uje zmagal PTT pred Pionirjem in lw v Plavanju Krka pred Pionirjem in RjC’ v namiznem tenisu je bila najboljša L,r Pred Dolenjskim informativnim in Obrtnim združenjem; v odit |s,Je bila prva Krka, druga IM V in tret-fo m* Hbfit; v krosu Iskra Hipot pred IlU\° mcstol v vlečenju vrvi Krka M*; v pikadu Novoles, druga je bila kra Tenel pred Novoteksom in Krko; ■ kegljanju Pionir pred Krko in upokojenci ter v atletiki Iskra Hipot pred Krko in UNZ. Posamično je v pikadu slavil Kristan (Novoles), v streljanju pa Manojlovič (Novoles). Ženske — badminton: Iskra Tenel, Novoteks, Krka; kegljanje: Krka, Društvo upokojencev. Komunala; streljanje: Pionir, Krka, Novoles; atletika: Iskra Hipot; pikado: Krka, Komunala, Novoles; tenis: Skupščina občine, IMV, Iskra Tenel; odbojka: Krka, Pionir, SDK; namizni tenis: Krka, Iskra Tenel in Dom starejših občanov; plavanje: Krka, Pionir. V posamični konkurenci je v streljanju zmagala Kosova (Pionir), v pikadu pa Kozanova (Novoles). ZMAGA KRANJCA BREŽICE — Na 4. republiškem preglednem turnirju v streljanju z zračnim orožjem je največje presenečenje pripravil Robert Kranjc, član ekipe SD IMV Brežice. V streljanju z zračno pištolo je s 571 krogi ugnal vso konkurenco, med njimi tudi mnogo bolj znane Peternelja, Trstenjaka idr. Uspeh je tolikanj večji, ker Kranjc v tej kategoriji strelja šele nekaj mesecev. E. SEČEN uvrstitev med prvo četverico, ki se bo po končanem prvenstvu po dvokrožnem sistemu še dodatno pomerila med seboj. Upajmo, da bodo Novomeščani v teh treh tednih uredili svoje vrste in znova zaigrali v formi, kakršne smo od te ekipe vajeni. Očitno pa je, da niso v krizi le fantje, saj so tudi dekleta Pionirja, ki nastopajo v I. republiški ligi, nanizale že štiri poraze, ki sojih oddaljili od vrha lestvice. Tokrat so dekleta klonila v Celju, čeprav Novomeš-čanke v derbiju kola niso bile brez možnosti za uspeh. V tretjem setu pri rezultatu Sevničani najboljši v Trbovljah Uspeh karateistov SEVNICA — Tudi v predprazničnih dnevih so bili karateisti sevniškega Partizana nadvse dejavni in tudi uspešni. Karate klub Tika iz Trbovelj je tudi Sevničane povabil na srečanje karateistov-pioniijev v katah. Med 54 tekmovalci so člani karate sekcije sevniškega Partizana dosegli največ vidnih uvrstitev. Igor Božič je zmagovalec v najmočnejši skupini v absolutni kategoriji in si je priboril pokal, tretji je bil obetavni Iztok Bu-sar. Busar je bil prepričljivo najboljši v svoji starostni skupini pri mlajših pionirjih, tretji pa je bil Aleš Mirt. Pri mlajših pionirkah je zasedla 3. mesto Marjanca Novšak, pri starejših pionirkah pa je bila najbojlša Sevničanka Andreja Auer druga. Pri starejših pionirjih je v tej najbolj zasedeni skupini zmagal letošnji regijski prvak Igor Božič. Na klubskem tekmovanju v katah za mlajše in starejše pioniije začetnike, ki ga je v Sevnici vzorno pripravila karate sekcija tukajšnjega Partizana, pa seje znova izkazalo, da se Sevničanom ni treba bati za prihodnost karateja, saj je podmladek številen in obetaven. Pri mlajših pionirjih je zmagal Denis Orač pred Urošem Novakom in Markom Stoparjem, v skupini starejših pionirjev pa je bil Miha Guštin bojši od Mihe Stibriča in Borisa Stibriča. Karate sekcija sevniškega Partizana se za pomoč in sodelovanje zahvaljuje občinski Zvezi telesnokultumih organizacij, Gostinskemu podjetju iz Sevnice in Jožetu Sintleiju. V ekipnem seštevku moških je zmagala Krka s 534 točkami, sledijo: IMV 413, Pionir 341, Novoles 280, Iskra Tenel 252, Iskra Hipot 251, itd. Pri ženskah je bila prva Krka z. 288 točkami, Komunala jih je zbrala 150, Pionir 129, Iskra Tenel 120, Dom starejših občanov 117, Novoles 95 itd. Še skupni vrstni red: 1. Krka 822, 2. IMV 500, 3. Pionir 470, 4. Novoles 375, 5. Iskra Tenel 372 itd. Vske športne igre novomeške obči-L50 bile zaključene v petek s slavnost-L^elitvijo priznanj. Tako v moški W||V ženski konkurenci je zmaga pri-krkašem, ki so tudi prepričljiv I111* Zmagovalec letošnjih iger. ,S tretji IMV. Novoles si je zmago ;,0 -pjl 'udi v streljanju pred Krko in Is- .i0 judom, v šahu IMV pred Krko in tj*«, v košarki Novoles pred Iskro '°tti in Prosveto; v tenisu Prosveta N°Va zmaga iskre ^■Mlč — v 6. kolu 3. republiške 1-iuKi- K) tekmovalci SD Iskra v kg,, Jani premagali tamkajšnjo SD °t>8riS * 418:1411. Semičani so tako len Ambrož Barle edina nepora-pj a ekipa v ligi, derbi teh dveh vrst °° b. januarja v Semiču. I. STONIČ • Vanja Furlan je prvi Novomeščan, kije plezal v stenah Himalaje. Pred dnevi seje vrnil domov z mini odpravo, v kateri sta bila še soplezalec Počkar in zdravnik. Njihov cilj je bila vzhodna stena Arna Dablam, uspeli pa so le polovično, saj je dosego končnega cilj:; preprečil novoza-padli sneg. Plezalca sta se tako morala umakniti na greben, tam prebiti noč in se v slabem vremenu spustiti do vznožja. Sicer pa bomo o Vanju Furlanu verjetno še slišali, saj gre za izredno nadarjenega alpinista. • Decembrski dnevi so čas obračunov, tudi med alpinisti. Pregledajo pač dosežene vzpone in si zastavijo cilje za v prihodnje. Novomeški in krški alpinisti so imeli končni pregled letošnjih dosežkov v pla- ninski koči na Bohorju, v svoje vrste pa sprejeli šest pripravnikov in enega alpinista. • V novomeškem alpinističnem odseku seje pričela nova alpinistična šola, ki bo trajala tja do meseca maja. Šolanje zajema predavanja o opremi, orientaciji, treningu alpinistov in plezalcev, nudenju prve pomoči, vremenoslovju ter prehrani v gorah. Predavanja bodo popestrena z diapozitivi, šolo pa trenutno obiskuje enajst tečajnikov. Vsi, ki želite odkrepiti njihove vrste, vabljeni v društvenih prostorih na Novem trgu 4 v Novem mestu! • Novomeški alpinistični odsek je postal te dni številnejši za pripravnika alpinizma Jožeta Hartmana in alpinista Dominika Kreseta. Obema čestitke! ŽE ŠESTNAJST1Č ZA DAN JLA — Letošnji rokometni turnir v počastitev dneva je v soboto v novomeško športno dvorano privabil po štiri moške in ženske ekipe. Posnetek je iz finalnega obračuna deklet, ko sta se pomerili ekipi IMV Novo mesto in ljubljanske Olimpije. Gostiteljice so močno zmagale in tako vnovič osvojile dragocen pokal. Pokala za IMV in Trebnje 16. tradicionalni rokometni turnir v počastitev dneva JLA uspešno pod streho __________________________ NOVO MESTO — Nadvse uspešno — tako kot pač vseh preteklih petnajst let — so novomeški rokometni delavci skupaj s poveljstvom novomeške garnizije v soboto spravili pod streho tradicionalni 16. turnir v počastitev dneva JLA. Pokrovitelji letošnjega so bili IMV Renault, svet za SLO, DS SO Novo mesto in občinska TKS. Na celodnevnem turniiju so moči merile po štiri ženske in moške ekipe; pri dekletih so bile to sevniška Lisca, ljubljanska Olimpija, Krajina izCazina in IMV Novo mesto, pri fantih pa selekcija JLA, Trebnje, IMV Novo mesto in selekcija rokometnih sodnikov Dolenjske. Še posebno slednji so se izkazali z dobro in požrtvovalno igro, po zmagi nad selekcijo JLA so se uvrstili celo v finale, kjer bi lahko s kančkom športne sreče ugnali ekipo Trebnjega, kije predtem opravila z Novomeščani. V ženski konkurenci ni bilo dvomov. No-vomeščanke so bile razred zase, dopoldne so ugnale sevniško Lisco, v večernem finalu pa brez težav še ljubljansko Olimpijo, ki seje v boj za prvo mesto uvrstila po zmagi nad Krajino. Omenimo še, da sta bila najboljša strelca tumiija Demirovič (JLA) pri moških in Novomeščanka Derčaijeva, najboljša igralca sta bila Radej (Trebnje) in Hadžičeva (Krajina), vrataija pa Jakše in Butala. Še končni vrstni red ekip — ženske: I. IMV Novo mesto, 2. Olimpija Ljubljana, 3. Krajina, 4. Lisca; moški: 1. RK Trebnje, 2. Selekcija rokometnih sodnikov Dolenjske, 3. Selekcija JLA, 4. IMV Novo mesto. PREDHODNI POKAL BREŽIČANOM BREŽICE — Tukajšnja ZTKO je pod pokroviteljstvom OK SZDL, OS ZSS, OŠ za teritorialno obrambo in sekretariata za SLO pripravila tradicionalno športno srečanje ekip letališča Cerklje, Krškega, Sevnice in Brežic. Športniki so se pomerili v petih panogah; v streljanju z zračno puško je zmagala Sevnica, v šahu Brež.iuini, v odbojki letališče Cerklje, gostitelji pa so bili najboljši še v kegljanju in namiznem tenisu. Skupni vrstni red je bil tako naslednji: I. Brežice 16 točk, 2. Sevnica 13,3. Krško 12,4. letališče Cerklje 9. Naslednje srečanje bo prihodnje leto v Krškem. J. BLAS LETOS DEVETNAJST BLOUDKOVIH ZNAČK — Ob inventuri letošnjih dosežkov novomeških športnikov novomeška TKS ni pozabila tudi na tiste, ki tako ali drugače prispevajo k razvoju in dosežkom telesne kulture. Namenjena so jim bila najvišja občinska telesnokultuma priznanja, Bloudkove značke; bronastih je bilo podeljenih deset, srebrne tri in prav toliko zlatih. Na posnetku prejema zlato Bloudkovo značko Cveto Moro za dolgoletno uspešno delo v kegljanju in razvoju rekreacije. (Foto: B. B.) Kar osemdeset nagrajenih Priznanja športnikom za uspehe — Devet občinskih priznanj in devetnajst Bloudkovih značk NOVO MESTO — Čeprav je očitno, da negotovost in nedorečenost o tem, kakšen bo športni jutri na Dolenjskem ob tako pičli družbeni podpori, nikogar nista pustila neprizadetega, je vendarle tudi letošnje tradicionalno prednovoletno srečanje najboljših novomeških športnikov in športnih delavcev minilo v prijetnem vzdušju. Kar okoli osemdeset se jih je minuli petek zbralo v novomeški športni dvorani, srečanje pa je bilo združeno še s podelitvijo priznanj za športne uspehe in najvišjih občinskih telesnokultumih priznanj, Bloudkovih značk. Kar 49 športnic in športnikov novomeške občine je letos bodisi pobiralo medalje na državnih in republiških prvenstvih, bodisi nastopilo v republiških ali državnih reprezentancah, prav toliko je bilo podeljenih tudi priznanj. Ob njih jih je prejelo še devet športnih kolektivov, med njimi, kar je posebej pohvalno, pet šolskih športnih društev. Ob normalnem delu in pogojih se torej za prihodnost novomeškega športa ne bi bilo potrebno bati. Še posebej ne, ker premore tudi zagnaneže in zanesenjake, nekateri med njimi so minuli petek dobili tudi več kot zaslužena priznanja. Občinske plakete so dobili Gorazd Porenta, Jože Kobe, Boris Pavlin, organizacijski odbor Mirnopeškega teka, ŠŠD na SŠTZU Boris Kidrič, Dušan Zupančič ter Leskovčan Djordje Djordjevič in Ante Lampe ter Konrad Moessinger iz zahodnonemškega Lan-genhagna, vsi za uspešno sodelovanje pobratenih mest z Novim mestom. Bloudkova priznanja je letos prejelo trinajst posameznikov in trije športni kolektivi. Bronasto so prejeli Marjan Zupanc, Bojan Budja, Anton Klobča-ver, Srečko Glivar, Branko Bojane, Mojca Mohar, Vladimira Turk, Majda Nemanič, Slavko Malnar in Šolsko športno društvo Baza 20 iz Dolenjskih Toplic. Dobitniki srebrnih Bloudkovih značk so Jože Pavlin, Ivan Jazbec in Smučarsko društvo ROG, medtem ko so zlato prejeli: odbojkarski klub Pionir za izjemne dosežke pri uveljavljanju in popularizaciji odbojke ter uvrstitev v I. zvezno ligo, Cveto Moro za dolgoletno uspešno nastopanje v kegljanju in za zagnano amatersko dejo na področju rekreacije ter Janez Štrukelj za dolgoletno in uspešno rokometno delo. Ko bi le dobitnikov takšnih in podobnih priznanj nikoli ne zmanjkalo! BERA POSAVSKIH NOGOMETAŠEV BREŽICE, KRŠKO — V pred dnevi končanem jesenskem delu nogometnih lig medobčinske nogometne zveze Celje so posavski nogometaši odigrali vidno vlogo. V članski konkurenci vodi v A ligi ekipa zreškega Kovinarja, brežiška Svoboda je druga z zaostankom treh točk, krški Celu-lozar pa zadnji, peti z vsega 1 točko. V B ligi vodi Senovo z 9 točkami, Šentjernej pa je 3. z dvema točkama manj. V A ligi starejših pionirjev vodi brežiška Svoboda s 16 točkami, krški Celulozar jih je bral 4 in je četrti. V A ligi mlajših pionirjev so Brežičani prav tako na čelu z 8 točkami, drugi pa je krški Celulozar, ki je jeseni zbral 6 točk. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka I. ZVEZNA A 2 LIGA, moški, 9. KOLO: STAVBAR MTT — PIONIR 3:0 (8, 5, 14) Pionir: Jovič, Povšič, Martič, Smrke, Prah, Petkovič, Bralec, Mestnik, Kosmina. LESTVICA: 1. Željezničar 16 (24:5), 2. Stavbar MTT 14 (22:10), 3. Spartak 12 (22:12), 4. Pionir 10 (18:15), 5. Jedinstvo Interplet 6 (13:21) itd. Pari prihodnjega kola: Pionir — Željezničar, Spartak —Stavbar MTT itd. I. SOL, ženske, 10. KOLO: CELJE — PIQNIR 3:1 (11,-14, 9, 7) Pionir: Žunič, Šteblaj, Ostroverš-nik, Hočevar, Plut. Barun, Podolski, Kučera, Bralec, Koncilja. LESTVICA: 1. Krim 14 (24:10), 2. Celje 14 (25:12), 3. Mislinja 14 (21:12), 4. Koper Cimos 12 (22:14), 5. Pionir 12(22:18), 6.Topolšica Kajuh 12X22:18) itd. . Pari prihodnjega kola: Pionir — Rogoza, Paloma Branik — Krim, Koper Cimos — Celje itd. košarka SKL, moški, 11. KOLO: NO VOLES — COLOR MEDVODE 94:101 (52:56) Novoles: Kek 1, Brodnik 43, Bajc 20, Radulovič 12, Novina 11, Lučev 7. LESTVICA: 1. Celje 22 ... 9. Rogaška 15,10. Novoles 14, 11. ID Ježica 14, 12. Rudar 13. V prvem spomladanskem kolu (6. januarja 1990) igrajo Novomeščani doma s Koprom. 51 (2105) 21. decembra 1989 57 mild nežna moč izbranega tobaka Blaga in nežna filter cigareta 57 MILD je osvojila in zadržala privrženost kadilcev s svojo nenehno kvaliteto, to pa je največje in najdražje priznanje temu proizvodu Tobačne tovarne Ljubljana. Tudi leto dni zatem, ko je bila izdelana po vašem okusu, potrošniki, je strokovna žirija ponovno visoko ocenila kvaliteto 57 MILD. Filter cigareta 57 MILD je dobitnik ZLATE MEDALJE SKOMESA ’89! £ keramika 25% popusta za izdelke keramike v vseh industrijskih prodajalnah od 23. 11. do 28. 12. 1989 brezplačna izdelava načrta za oblikovanje in dimenzioniranje peči, kaminov in kmečkih peči faO[S]D^QD[^] dobava vsega materiala in montaža peči Keramika, Slakova 5, Novo mesto tel.: 068/21-201, 24-298, 26-016 Vošnjakova 7, Ljubljana, tel.: 061/317-984 Kurivoprodaja, Letališka 1, Ljubljana, tel.: 061/441-582 Marko Miklošič, Maribor, Lesjakova 52, 62341 Pekre — Limbuš, tel.: 062/631-375 Trpimirova 25, Zagreb, tel.: 041/410-523 Dubrovačka 4, Rijeka, tel.: 051/33-970 telefax: 068/23-213 V NOVO LETO Z NOVOLESOVIM DARILOM k vse, ki si želijo prihraniti skrb in nervozo je novoles iz Novega mesta ^[pravil posebno ugodno novoletno prodajo. Privlačne ugodnosti boste de-e2niob nakupu iz: ^ programa pohištva (stoli, mize, jedilnice, spalnice itd.) ^ programa kopalniške opreme (kopalne kadi, kuhinjska korita, tuš kadi, kopalniško pohištvo, tuš kabine, toaletne omarice). ^ programa polizdelkov (predali, samonosne police, izdelki iz masivnega lepljenega lesa) ^ programa akrilne galanterije in ^ otroškega programa AJDA OD 18. DECEMBRA DO 31. DECEMBRA 1989 ^ogoji nakupa: % 40% popust % obročno odplačevanje % svetovanje arhitekta YV><*X V*"*, telefon: Salon novoles Novo mesto 068/25-091 Salon Kolpa san Metlika 068/58-273 in 58-292. BODOČIM PODJETNIKOM! Vsem, ki želite registrirati lastno podjetje, sporočamo, da . lahko izkoristite naše bogate izkušnje s področja REGISTRIRANJA podjetij. Lahko vam svetujemo o tem, kakšni so pogoji za registracijo in kakšno obliko podjetja potrebujete, ter vam postopek registracije v celoti izpeljemo. Pokličite nas, mi pa bomo vaše zahteve radi izpolnili! Vse informacije dobite na naslov: ETOS Krško, p.p. 71, Krško, ali po telefonu (0608) 31-275 (VENEK). IWI © Mercator — Kmetijska zadruga Trebnje p.o. 68210 Trebnje, Baragov trg 3 na podlagi sklepa zadružnega sveta razpisuje JAVNO LICITACIJO ki bo v sredo, dne 27.12.1989, ob 9. uri na dvorišču delovišča Mokronog, kjer bomo prodajali: — traktor FIAT 502 s kabino — traktor IMT 558 s kabino — priključke za traktor: rotovator, škropilnico KŽK 3401,3-brazdni plug 14”, 2-brazdni plug 14 , brane CVB Cimos 2000, izruvač krompirja (rotacijski), stroj za medvrstno obdelavo, SK 2 (avtomatski), traktorsko prikolico kiper, enoosno (51) — motorno žago — garderobno opremo Isti dan bo ob 13.30 v Zažupah pri Mirni na kraju samem javna licitacija za prodajo: — parcele št. 143, k.o. Mirna, v izmeri 396 m2, na kateri je gospodarsko poslopje — goveji hlev v izmeri 269 m2 in dvorišče v izmeri 127 m2. 4 Vsa osnovna sredstva bodo ocenjena in izklicne cene objavljene pred pričetkom licitacije. Ogled je možen uro pred licitacijo. Prometni davek in eventuelne dajatve v zvezi s prepisom je dolžan plačati kupec. Udeleženci morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene osnovnega sredstva, za katero licitirajo. 4® Mercator vyr Agrokombinat Mercator-Agrokombinat Krško na podlagi sklepa razpisne komisije razpisuje prosta dela in naloge VODJE HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Mandat traja 4 leta. Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske ali ekonomske smeri — eno oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, z oznako: »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 709/51 5 vrst obarjenih klobas, kijih spoznate po številkah: 1 z grobo mleto rdečo in zeleno papriko Z s fino mleto rdečo in zeleno papriko 3 s fino mleto zeleno papriko 4 z grobo mleto zeleno papriko 5 s sušeno mešanico zelenjave in semen Manj maščob, večja beljakovinska vrednost V vseh prodajalnah z živili. POMURKA Murska Sobota p.o. | Bijedičeva 11, tel.: 069/22-440, telex: 35243, telefax: 069/22-007 | V skladu z določili 7. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda in o delu Žirije ter na podlagi sklepa 3. seje Žirije z dne 13.12 1989 razpisuje Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Novo mesto PRIZNANJA OF ZA LETO 1990 Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo dolgoletno uspešno delo na raznih področjih ter pri razvoju socialistične samoupravne skupnosti, zlasti pa: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh; — za prizadevanje in uspehe pri krepitvi vloge Socialistične zveze kot naslednice OF slovenskega naroda; — za pomembne dosežke na gospodarskem in kulturnem področju, pri varovanju okolja, skratka na vseh področjih življenja in dela; — za prispevek pri uveljavljanju demokratičnih odnosov in pri razvijanju skupščinskega sistema. Predlog lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter društva. Vsak predlog je predlagatelj dolžan posredovati preko KK SZDL v KS, kjer predlagani kandidat živi. V takih primerih se mora KO SZDL o_predlogu izreči in svoje mnenje skupaj s predlogom posredovati Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto. Predloge je potrebno Žiriji dostaviti najpozneje do 15. februarja 1990 na obrazcih, ki so na voljo pri OK SZDL Novo mesto. Novo mesto, 14. decembra 1989 Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto KOMISIJSKA PRODAJALNA MARIJA POLAJNAR Bračičeva 32, KOČEVJE MI NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________________________________________ Ulica in hišna št.: _______________________________________ Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____ V naši prodajalni, ki je delno komisijska, delno pa prodajamo nove izdelke za široko potrošnjo, vam v času prednovoletnih nakupov nudimo po zelo ugodnih cenah: Razno tekstilno blago za odrasle in otroke. To so predvsem izdelki iz krzna, usnja in jeansa, pa tudi različne pletenine, trenirke, šali, nogavice in ostalo. Na naših policah boste našli tudi posodo na kilo, keramiko 2. klase, razno tehnično blago in akustiko. V komisijsko prodajo pa sprejemamo — v zadnjem času je po tem veliko povpraševanje — rabljene športne rekvizite, kot so drsalke, otroške smuči, sani in podobno. če mogoče nameravate kupiti nov televizor, kasetofon, videorecorder ali gospodinjski strojček, pa ne veste, kam z vašim še uporabnim, ga prinesite k nam, prav tako tudi reči, ki so jih vaši otroci že prerasli, npr. vozičke, hodalice, stajice, avto sedeže in podobno. , Čepn Poiščite nas, Čeprav nismo ravno v centru mesta, povejte svoje želje, mi pa se bomo potrudili, da boste odšli od nas zadovoljni. Vsem cenjenim kupcem želimo SREČNO IN USPEŠNO LETO 1990! Z?/j ^ MEBLO računalniški sistemi in mreže za poslovna in tehnična okolja PC/AT (12 MHz, 1MB RAM, HD 40MB,...) PC/N E AT (16MHz, 1MB RAM, HD 40MB,...) PC 386 (20MHz, 2MB RAM, HD 80MB,...) PC 386 (25MHz, 2MB RAM, 64KB CACHE, 80387,...) grafični kontrolorji: HERCULES, EGA (800x600), VGA (1024x768) tiskalniki: STAR, FUJICU risalniki: SEKONIC, ROLAND Lokalne mreže: Are Net, ETHERNET, NOVELL CAD okolja: ACAD 10.0, programski pripomočki in orodja za projektiranje in načrtovanje v strojništvu, elektrotehniki UGODNE CENE HITRA DOBAVA PC/AT 5.700 DEM (dinarsko) telefon: (065) 26-566, 26-511 telex. 34316 mebloyu telefax: (065) 21-313 |y/////////////m////////////////////////////////m^^^^ IM OPEKARNA !HHi NOVO MESTO p o. 68000 Novo mesto, Tel.: centrala (068) 21-403, 22-291, direktor (068) 84-643, komercialni sektor (068) 84-644,Telefax: 068/21-490 Ugoden novoletni nakup gradbenega materiala Cno/ Popust za opeko OU /O lastne proizvodnje 50% popust za lesne premaze (belton, beltop) TU SMO IN VAS PRIČAKUJEMO. SVETUJEMO VAM PRI IZBIRI MATERIALOV IN PO PROJEKTU IZRAČUNAMO POTREBNE KOLIČINE. ORGANIZIRAMO DOSTAVO IN RAZKLADANJE PALETI- 50% popust za hidroizolacijo, lepenko >n ostale bitumenske proizvode I RANIH IZDELKOV. — zelo ugoden nakup ostalega gradbenega materiala Od Do US Dc Nc Us' *P ske (IV Zb im; Opekarna Novo mesto želi vsem bralcem vesele božične praznike ter srečno in zdravja polno Mercator -Kmetijsko gospodarstvo Koč^l KMETOVALCI POZOR! MERCATOR KG TOZD GOVEDOREJA, Kolodvorska 25, Kočevje, nudi v prodajo mlade krave (prvesnice) ČB pasme, potomke krav, ki so v k°p' troli, primerne za nadaljnjo rejo. SUrrenija Moja dežela Prodaja bo na obratih TOZD GOVEDOREJA. Istočasno nudimo v prodajo visoko breje telice. Informacije in prijava v komerciali KG — tel. 851-611 inf-J Cena: po veljavnem ceniku na dan nakupa. INFORMACIJSKI 1! \ m — izdelava programov — prodaja računalnikov — servis računalnikov — organizacija .svetovanja — seminarji — avtomatizacija procesov Preverite našo kvaliteto in nizke cene ! INFORMACIJSKI INŽENIRING Kandijska 5 (SDK) 68000 Novo mesto Tel. 28 081 Fax. 21 490 Opekarna Novo mesto Zalog 21 68000 Novo mesto Tel. 84 644 Informacijski inženiring vam želi vesele božične in novoletne praznih -J o Inje /0 ljubljanska banka Odbor ustanoviteljic Ljubljanske banke Dolenjske banke d. d. Novo mesto sklicuje Ustanovni zbor Ljubljanske banke Dolenjske banke delniške družbe Novo mesto Ustanovni zbor bo v petek, 22. decembra 1989, ob 10. uri v poslovni zgradbi Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke Novo mesto, Kettejev drevored 1, Novo mesto nadstropje) foora banke se lahko udeleži vsaka ustanoviteljica, ki IIT1a plačano najmanj eno delnico. Predsednik odbora ustanoviteljic Ljubljanske banke Dolenjske banke d. d. Novo mesto: Jože Jevnikar I. r. SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE V18. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datu-tfgtje lt'0m 24. november 1989, so objavljeni naslednji dokumenti: občina Črnomelj ~~ Odredba o določitvi najvišjih cen OBČINA METLIKA " Popravek odredbe Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1989 " Odredba o določitvi najvišjih cen Občina novo mesto ~~ Odredba o določitvi najvišjih cen občina trebnje ~~ Odredba o določitvi najvišjih cen J " Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Trebnje "] ~~ Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za Suho krajino Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na KL območju krajevne skupnosti Veliki Gaber K " Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v kra-Hp jevni skupnosti Mokronog * " Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Dobrnič " Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Dobrnič Medobčinske objave ~~ Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 °STALE objave ~~ Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o ugotovitvi, da določbe 1., 2. in 11. člena odloka občine Trebnje o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča deloma niso bile v skladu z zakonom V19. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 11. december 1989, so objavljeni naslednji dokumenti: °bčina novo mesto ■ Popravki sklepov in odlokov skupščine občine Novo mesto, objavljenih v 16. in 17. številki Skupščinskega Dolenjskega lista v letu 1989 • Sklep o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper Lesni kombinat Novoles, n. sol. o. Straža, TOZD Finalna predelava lesa Straža, n. sol. o. Straža ■ Odlok o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto ' Odlok o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1989 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 ' Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Radulja v delu k. o. Stara vas, k. o. Tomažja vas, k. o. Dobrava in k. o. Mršeča vas ■ Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1990 ' Sklep o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za celovito proučitev okoliščin skupščinskih razrešitev dveh funkcionarjev v letu 1987 ' Sklep o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter za davek od premoženja ' Sklep o valorizaciji lestvic davčnih osnov za davek od prometa nepremičnin za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, ter za davek od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo občina ribnica u , ... . ~~ Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Ribnica Odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica občina trebnje Odlok o načrtu melioracijskega območja »Osrednja mirenska — Odlok o ureditvenem načrtu melioracijskega območja »Pri-stavški potok—Zabršca« .... . ... . —• Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1989 Odredba o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje Občina Črnomelj - Odlok o organiziranju javnega podietja Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosta dela in naloge: VODJE SKUPINE ZA ANALIZE IN NAČRTOVANJE SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA IZVRŠEVANJE KAZNI IN SPLOSNE ZADEVE MENTORJA LIKOVNE DEJAVNOSTI SKUPINOVODJE V PEKARNI — INŠTRUKTOR POOBLAŠČENE URADNE OSEBE LIVARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1. — da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri, organizacijske sposobnosti in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 2. — da imajo višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Glede na posebnosti in značilnosti navedenih del je za opravljanje le-teh primernejši moški. Pod 3. — da imajo višjo izobrazbo likovne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Poleg poznavanja likovnih tehnik pričakujemo od kandidata tudi širše znanje s področja izrabe prostega časa. Pod 4. — da imajo srednio (štiriletno) izobrazbo živilske smeri (pek), izpit iz higienskega minimuma in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Pod 5. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, moški z odsluženim vojaškim rokom, in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Pod 6. — da imajo osnovnošolsko izobrazbo ter program za usposabljanje in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge od 2., do 4. se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev, za dela in naloge pod 5. pa se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/15 mesecev. Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatom pod 1. in 2. nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI, 68233 MIRNA, v osmih dneh po objavi. UPRAVNIK: JOŽE JEVNIKAR ZAHVALA 9. decembra je umrla naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA STRAŠEK iz Družinske vasi 57 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala delavcem in sindikatu tovarne zdravil Krka, gospodoma župnikoma in tov. Janežičevi za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVANKE BERUS iz Ločne, Pod Trško goro 82 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delavcem Uprave za družbene prihodke, OOS Občine Novo mesto, mizarstvo Sever, godbenikom in gospodu proštu Lapu za ganljive besede ter lepo opravljeni poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ti/iwUuAiUKr tuja/ PREDAVANJE O KITAJSKI Učenci 7. in 8. razreda OŠ Metlika smo poslušali predavanje o Kitajski. Govoril nam je Dario Cortese, ki je julija in avgusta potoval po tej vzhodni deželi. Kitajsko nam je predstavil v sliki in besedi. Predavanje je obogatilo znanje zemljepisa. Želimo si še več tako zanimivih ur pouka. DUŠKA DIZDAREV1Č, 8. a novin. krožek OŠ Metlika ROCK KONCERT NA ŠOLI V avli OŠ XII. SNOUB Bršljin v Novem mestu smo imeli rockovski koncert. Spremljali so ga učenci 6., 7. in 8. razredov. Na koncu smo bili zelo navdušeni. Marko Brecelj in Aleš Ješt sta ob spremljavi električnih kitar skozi pesem predstavila zgodovino rock glasbe. Svoje pesmi sta približala publiki tako, daje bilo na koncu navdušenje popolno. Začudilo nas je edino to, da za ta duo še nismo slišali po televiziji, radiu ali prebrali v časopisih. Mislimo, da ju je vredno slišati in bi ju radi še povabili. MATEJA BERLAN, 8. b OŠ XII. SNOUB Bršljin PO NAGRADO V NOVO GORICO EKOLOŠKI ZBOR V BREŽICAH V Brežicah pred prosvetnim domom smo imeli prvi ekološki zbor pod geslom »Bodimo danes aktivni, da ne bomo jutri radioaktivni«. Na zboruje bilo veliko govornikov, največ pa kritik glede nuklearne elektrarne Krško in o vedno bolj onesnaženem okolju. Udeležencev je bilo manj, kot so jih pričakovali. ANDREJA PETERKOV1Č, 8. a novin. krožek OŠ Artiče v i (21h nikom avtomatske centrale Blanca. Nove telefonske številke lahko dobite na službi informacij telefon 988. Vzrok spremembe oštevil-__n n čenja je vključitev nove te- EbTILU lefonske centrale, ptt storitev ob- Naročnike prosimo za ra-a bodo s 23. zumevanje. enjane klicne Podjetje za ptt promet tevilke naroč- Novo mesto OB V Uporabnike veščamo, d 12. 1989 ir telefonske š ! Nekega dne v septembru nas mentorica Najče pokliče iz učilnice in reče: »Izbrani smo med nekaj najboljših glasil v Sloveniji. Mislim, da bi šli v Novo Gorico vidve, Jasna in Katja. Kaj pravita?« Veselje je bilo veliko, a skrito. Komaj smo čakali tisti petek, 29. septembra, o katerem so že veliko pisali v Pilu. Čakali smo vse do petka, ko smo se tovarišica Marjana Štern in medve odpravile v Novo Gorico. Nagrade so podeljevali v Izobraževalnem centru Iskra-Delta.... Po kosilu je sledil žur. Zabavala nas je skupina Big-ben. JASNA SIMČIČ, KATJA KRAŠKO in SABINA PRETNAR v glasilu Najča, OŠ Grm Novo mesto >•••••— t /s KOUINTEHNA TOZD INŽENIRING PROGRAM INFORMATIKA NEMOGOČE JE MOGOČE Za vas, ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računalniških programov za sodobno poslovanje! FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-konti, menične in ostale obrestij MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno poslovanje) Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, šiframi materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za: OSNOVNA SREDSTVA OSEBNE DOHODKE EVIDENCO KREDITOV KADROVSKO EVIDENCO . . EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE FAKTURIRANJE KALKULACIJSKE PONUDBE MALOPRODAJO DROBNI INVENTAR EVIDENČNO DOKUMENTACIJO _ PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot 50 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Zagotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje programov spremenjenim predpisom. i Prodajamo in vzdržujemo računalniško opremo. Podrobne informacije na telefon (063) 29-321, interna 02 (Zlatko Gruber) ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga sestra, teta in botra ANA JAMNIK roj. Okleščen, iz Bršljina 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje in v tako velikem številu pospremili pokojno k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni Vidi Golobič za vso skrb in pomoč v času njene bolezni in g. proštu za ganljive besede slovesa in lepo opravljeni pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba skrbna mama, babica, prababica, sestra, teta ANTONIJA PAVLIČ Dol. Kronovo 11, Šmarješke Toplice Ob težkih trenutkih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje ter darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Novakovim in Cinkoletovim, sodelavcem in sindikatu Cherno Ljubljana in tozdu Labod, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni 1 decembra 1989 DOLENJSKI UST V TEM TEDNU V AQ 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLU2B0 IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI itm itunu »HOLMUimH PRODAM- KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 21. decembra — Peter Petek, 22. decembra - dan JLA Sobota, 23. decembra - Viktorija Nedelja, 24. decembra — Eva Ponedeljek, 25. decembra «- Božidar Torek, 26. decembra — Štefan Sreda, 27. decembra — Janez kino BREŽICE: 22. in 23.12. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Šola za stevardese. 22. in 23. 12. (ob 22. uri) ameriška erotika Seks med delovnim časom. 24. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Na vrhu. 26. in 27.12. (ob 20. uri) italijanska akcijska komedija Superlepotec. ČRNOMELJ: 21. 12. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Povratno streljanje. 22. 12. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Maščevalec. 24. 12. (ob 20. uri) brazilska drama Poljub žene pajka. 26. 12. (ob 19. uri) švedska komedija Ljubezenske sanje. KRŠKO: 21. 12. (ob 20. uri) ameriški film Ostani ob meni. 22. 12. (ob 22. uri) ameriški erotični film Nikoli ne spi sama. 24. 12. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Peterica zaznamovanih. 26. 12. (ob 19. urijameriško-hongkon-ški film Gusarska patrulja. 27. 12. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Premlad za smrt. 26. in 27.12. (ob 18. uri) program risank. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 21. in 26. 12. (ob 16. uri) risani filmi za otroke. 21. (ob 18. in 20.15) ter od 22. do 25. 12. (ob 16., 18.15. in 20.30) ameriška fantastična komedija — melodrama Batman. 26. 12. (ob 18. in 20. uri) film Indiana Jones. 27. 12. (ob 19.30) prednovoletni koncert. NOVO MESTO — DOM JLA: 22. 12. (ob 17. in 19. uri) film Tesna koza - 2. del. od 23. do 24. 12. (ob 17. in 19. uri) ameriški ljubezenski film Ljubezen po šolsko. Od 25. do 27.12. (ob 17. in 19. uri) hongkonški akcijski film Obračun v Hong Kongu. SEVNICA: 21. in 22. 12. ameriška komedija Trije prijatelji. 23. in 24. 12 ameriški zgodovinski film Zadnji kitajski car. KRMELJ: 21. 12. italijanski film Jack in Jill. 23. 12. ameriška komedija Trije prijatelji. službo dobi SNAŽILKO v bloku Nad mlini 42 zaposlimo honorarno. Zainteresirane osebe se zglasite na stanovanju št. 1 (popoldne). (4089-SD-51) VEČ KLJUČAVNIČARJEV zaposlim. Ključavničarstvo ŠPOJLAR, tel. 24-254. (411 l-SD-51) stanovanja STANOVANJE na Kristanovi v 1. nadstropju z balkonom, centralno in telefonom prodam za 35000 DEM. Tel. 26-352 popoldne. 21-432 dopoldne. (P51-14MO) MANJŠE STANOVANJE v okolici Novega mesta vzame v najem mlada družina. Tel. 85-493, popoldne. (ček-ST-51) DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. Tel. 26-946. (4019-ST-51) STANOVANJE ali manjšo hišo najame mlada družina. Nudimo predplačilo. Informacije na telefon 73-205. (ček-ST-51) GARSONJERO ali manjše stanovanje išče mlad par. Tel. (068) 23-966. (4087-ST-51) SOBO, neopremljeno, vzamem v najem za dnevno uporabo (šivanje). Tel. 23-750. (P51-67MO) motorna vozila GOLE DIESEL, star tri leta, rdeče barve, suhe smrekove plohe in stenske obloge (22 m2) prodam. Gazvoda, Stopiče 58. (4058-MV-51) ZASTAVO 750 SC, starejši letnik, ohranjeno, registrirano do julija, prodam. Tel. 43-516. Janez Bučar, Rajnovšče 2. Novo mesto, (4062-MV-51) GOLF bencinar, letnik 1981, ugodno prodam. Tel. 24-741, popoldne. (4063-MV-51) JUGO 45, letnik julij 1987, ugodno prodam. Vraničar, Cankarjeva 37, Metlika. (ček-MV-51) Z 101 prodam. Jelše 11, Otočec. (4055-MV-51) ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam. Tel. 23-107. Strasbergar, Adamičeva 41, Novo mesto. (4057-MV-51) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam Tel. 27-810. (4056-MV-51) KADETT KARAVAN, letnik 1977, prodam. Tel. (068) 51-467. (Ček-MV-51) JUGO 55 AX,december 1987,garaži-ran, registriran do decembra 1990, prodam. Kuhar, Marjana Kozine 68, Novo mesto. (ček-MV-51) UNO 45 S FIRE, prevoženih 10.500 km, star 18 mesecev, prodam. Malkovec 20, Tržišče. (4048-MV-51) R 4 GTL, letnik 1987, prvi lastnik, prodam. Pero Matič, Slavka Gruma 42, Novo mesto. (4047-MV-51) Z 101 GTL 55, letnik 1986, ugodno prodam. Boris Petančič, Cesta herojev 36. Novo mesto, tel. 22-968. (ček-MV-51) GOLF, letnik 1977, prodam. Tel. 65-590. (P51-25MO) 126 PGL, december 1987, prodam. Tel. 22-584. (P51-26MO) 128 GX, letnik 87, prodani. Tel.: 26-416. KATRCO, staro dve leti, prevoženih J 6.000 km, prodam. Tel. (068) 41-080. (P51-27MO) JUGO KORAL 55, junij 1988, ali jugo 45, december 1986, prodam. Tel. (068) 26-443. (P51-28MO) KARAMBOLIRANO Z ^december 1986, prodam. Cena 1400 DEM. Tel. 73-372, popoldne. (P51-30MO) JUGO 55 SKALA, junij 1988. prodam. Jože Jeriček, Podgrad 33, tel. 21-584 v službi, dopoldne. (4046-MV-51) Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 24-769. Maijan Mišura, Segova 8. Novo mesto. (P51-9MO) R 9, letnik 1982, registriran do novembra 1990, prevoženih 80.000 km, prodam. Tel. po 17. uri (068) 59-430. (P51-12MO) DIANO, registrirano do maja 1990, prodam za 800 DEM. Tel. 26-352 popoldne ali 21-432 dopoldne. (P51-13MO) KARAMBOL1RAN opel kadett dly. letnik 1976, prodam tudi po delih. Td. (068) 51-027. (P51-15MO) Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 43-662, popoldne. (P51-17MO) FIAT 126 P, letnik 1977* prodam. Roman Fabjan, Orehovica 44, Šentjernej. (P51-19MO) 126 P, november 1982, prodam. Td. (0608) 75-637. (P51-20MO) JUGO 45, letnik 1984, in golf, letnik 1977, ugodno prodam. Kočman. Lulrško selo 14, Otočec. (4044-MV-51) 126 P, letnik 1982, prodam. Td. 24-459. (4045-MV-51) MOTOR ZASTAVE 750 (ostalo po delih), dobro ohranjen, prodam. Žabkar. Stara Bučka, Škocjan. (4041-MV-51) GOLF, letnik 1980, prodam. Breda Kržan, Malo Mraševo 12, Podbočje. (4033-MV-51) ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Dušan Kermc, Jablan 9, Mima Peč. (4040-MV-51) ZASTAVO 128, letnik 1987, odlično ohranjeno, poceni prodam. Td. (068) 58-109. (4028-MV-51) ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 52-718. (4029-MV-5I) JUGO 55, letnik 1988, ugodno prodam. Telefon: (068) 23-241 KUPIM 126 P ali Z 750 po sistemu STARO za NOVO. Informacije na td.: 84-455. (TO-MO-89) ZASTAVO 35-8, vozen z B kategorijo, letnik 1989, kason dolg 4,6 m, prodam. Tel.: 52-018 (zvečer). (P51-101-MO) ZASTAVO 101 super in avtoradio prodam. Tel. 25-248. (4073-MV-5I) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, z zimsko opremo, prodam. Tel. (068) 24-352. (4074-MV-51) Z 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 30.000 km, prodam. Mohar, K Roku 132, tel. 27-276. (4079-MV-51) R 4 GTL, star dve leti, ugodno prodam. Kolenc, Cegelnica 15 a. Novo mesto (4080-MV-51) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Td. 84-734. (ček-MV-51) JUGO 45, letnik 1985, prodam. Td. 4V-51) 21-619, popoldne. (4053-MV-51) Z 750, letnik 1985, prodam. Brane Muhič, Potok 4, Straža. (4069-MV-51) GOLF diesel, letnik junij 1988, pro- DOLENJSKI LIST IZDAJA: DtC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško. Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zo-ran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50.000 din, naročnina za 2. polletje 250.000 din; za delovne in družbene organizacije 580.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 600.000 din, na prvi aN zadnji strani 1,200.000 din; za razpise, licitacije ipd. 700.000 din. Mali oglasi do deset besed 450.000 din, vsaka nadaljnja beseda 45.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21 oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuj* temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. dam. Cena 17.800 DEM. Tel. 27-149. (Ček-MV-51) R 4 GTL, letnik 1987. prodam. Tel. 26-206. (Ček-MV-51) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Franc Jerman. Jelše 3, Otočec. (ček-MV-51) Z 126 P, letnik 81, registriran do oktobra 1990, prodam. Tel. 21-811. Z 128, letnik 1986, prodam. Tel. 25-408. Gazvoda. K Roku 81, Novo mesto. (P51-61MO) JUGO 1,1 GX, konec 1987, prevoženih 21.000 km, prodam. Ilič. Zagrebška 6, Novo mesto. (P51-62MO) R 4, odlično ohranjen, registriran do decembra 1990. letnik 1979. prodam. Tel. (0608) 61-S46. (P51-63MO) MINI, lepo ohrajen. letnik 1979, in vavhall viva prodam. Tel. 25-894. (P51-64MO) Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. Obnovljena je karoserija. Jože Krevs, Globočdol 5, Mima Peč. (P51-65MO) JUGO KORAL 45, junij 1989, prodam. Td. (068) 85-118. (Ček-MV-51) V VV jetto, letnik julij 1987. prodam. Td. (0608) 75-516. popoldne. (4097-MV-51) OPEL REKORD 1700, letnik 1974, registriran do julija, prodam. Jože Cvelbar, Hrastulje 14, Škocjan. (4096-MV-51) Z 101 GT, letnik 1984, prodam. Tel. 24-582. (4088-MV-51) Z 101 confort, letnik 1979, poceni prodam. Td. (068) 44-216. (4090-MV-51) ZASTAVO 128, letnik 1986, ugodno prodam. Silvo Bele, Potov Vrh 170, td. 26-891. (ček-MV-51) 126 P, prodam, letnik 1986. Tel. 27-985. (4092-MV-51) GOLF diesel, registriran marca 1987, odlično ohranjen, larve višnja, prodam. Td. (0608) 75-734. (P51-72 MO) WARTBURG, letnik 1986. prodam. Td. 51-964. (P51-74 MO) Z 101, letnik 1985 ter letnik 1976, prodam. Td. 47-749. (P51-75 MO) R 4 karamboliranm. letnik 1987, prodam. Td. 47-749. (P51-76 MO) GOLF diesel, letnik 1979. prodam. Td. (068) 47-749. (P51-77 MO) Z 101, letnik 1978, registrirana do 19. oktobra 1990, prodam. Franc Brezovar, Gor. Kamence 24, Novo mesto. (P51-78 MO) Z 750, letnik 1982 ter golf diesel. letnik 1984. prodam. Td. 42-571. (P51 -80 MO) LADO 1200/S, avgust 1987. s plinsko napravo, prodam. Tel, 20-356. (4035-MV-51) JUGO KORAL 45, star 6 mesecev, prodam ali menjam in škodo, starejši letnik. Slavko Štme, Nad mlini 57, Novo mesto. (P51-32MO) R 4, letnik 1987, prodam. Td. 49-329. (P51-33MO) GOLF BENCINAR, letnik 1979. dobro ohranjen, ugodno prodam. Td, (0608) 61-396. (P51-34MO) GOLF DIESEL S paket, letnik junij 1984. prodam. Td. 52-406. (P51-35MO) JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Td. 85-167. (PSI-31 MO) Z 101, december 1983, registrirano čeki leto. prodam. Td. (0608) 75-634, (P5I-36MO) Z 101 GTL 55, letnik 1984, ugodno prodam. Te. 25-330. (P51-38-MO) JUGO 45 KORAL, star 9 mesecev, in opel askono. letnik 1987. prodam. Td. 24-751. (PS1-39MO) Z 101 1,1 GX, letnik 1987, prodam. Td. 44-788 ali 44-338 (P5I-40MO) Z 128, letnik 1988. ugodno prodam. Td. 26-154, po 16. uri. (P5I-41MO) JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. Td. 24-249. (ček-MV-51) R 18, letnik 1981, prodam. Omerzel. Kristanova 28, Novo mesto. tel. (068) 23-657. po 15. uri. (4065-MV-5I) JUGO 45 E, oktober 1986, prodam. Td. 49-176. (4064-MV-5I) JUGO 45, letnik 1985, prodam. V Brezov log 27, Novo mesto. JUGO 45 AX, letnik 12/87. prodam. Cesta Brigad 1 Novo mesto. PRODAM Golf JX diesel, letnik 1986. Bdšak, Mali Slatnik 45, Novo mesto. <4113-MV-52) LADO 1300, letnik 1986, prodam. Td. 26242. (P51-96 MO) LADO 1300, letnik 1985. prevoženih 48.000 km, rdeče barve, prodam. Td. (068)25-741 (P51-98 MO) FIAT UNO 45, letnik 1985, in krožno žago (paru žago), prodam po ugodni ceni. Judež, Prvomajska 15, Šentjernej, td. 42-824. (4108-MV-51) VW 1200, starejši letnik, z okvaro na motorju, registriran do 20. aprila 1990. prodam. Martin Gorenc, Mali Krrren 8 a. Raka. (P51-96 MO) GOLF diesel, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. (0608) 81-131 ali (068) 28-794. (4I02-MV-51) DACIA letnik 1973, registrirana do septembra 1990, zdo ugodno prodam. Td. 23-01 l.(4I09-MV-5l) Z 101, letnik 1976, registrirana do februarja. ugodno prodam. Td. (068) 26 322. (4105-MV-51) JUGO FLORIDO ugodno prodam. Td. 22-943. dopoldne. (P5I -89 MO) KADETT diesd, junij 1984, 5 vrat, ugodno prodam. Prodam tudi Z 750, letnik 1984. Td. 27-434. (P5I-90 MO) Z 101 skda 55, letnik 2/1989. prodam. Marko Šprajcar, Karlovška cesta 3, Novo mesto. Te. 21-279 do 14 ure. R 4 TL, 73.000 km, obnovljen, pro- paket, letnik 1984. Tine Medle, Jugorje 12, Brusnice, tel. 85-928. (P51-81 MO) Z 101 GTL 55, letnik maj 1989, po ugodni ceni prodam. Bregar Jože, Velike Brusnice 98, tel. 21-279 dopoldan. 126 P, nov, prodam. Milena Drašler, Birčna vas 63, Novo mesto, tel. 43-580 (P51-82 MO) R 4, prva registracija marec 1984, odlično ohranjen, prevoženih 25.000 km, prodam. Tel. 25-347. (ček-MV-51) FIAT 132, letnik 1981, ugodno prodam. Td. 28-714. (ček-MV-51) Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. 23-747. (4081-MV-51) ZASTAVO 128 skala 55, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 84-587. (ček-MV-51) R 4, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 47-744. (ček-MV-51) BT 50 S, letnik 1988, prodam zaradi odhoda v JLA. Tel. 65-487. (4083-MV-51) JUGO 45 koral, star 3 mesece, in R 4 GTL star tri leta, ter puhalnik tajfun prodam. Anton Škedelj, Gabrje 43, tel. 85-918. (4084-MV-51) JUGO KORAL 55, februar 1989, prodam. Td. 21-203, Novo mesto. (4086MV-51) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 21-660. (P51-49 MO) OPEL KADETT, letnik 1981, prodam. Drago Košir, Novomeška 7. Straža. (P51-50MO) Z 850, letnik 1983, registrirana do oktobra 1990, prodam. Bojan Rožman, Zdole 54, 68270 Krško, tel. (0608) 77-159, popoldne. (P51-51 MO) ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do nov. 1990, prodam. Tel, (068) 20-488 popoldan. Z 101 GTL 55, letnik 1983, registrirana do maja 1990, prodam. Tel. 86-239, popoldne (P51 -52 MO) Z 101, letnik avgust 1985, prodam. Tel. 27-066. (P51-53 MO) Z 128, staro 3 mesece, ugodno prodam. Tel. 24-077 od 8,30 do 21. ure. (P51-54 MO) Z 128, letnik 1987, in avtoradio prodam. Tel. 26-673. (P51-57 MO) Z 101 JUGO, letnik 1987, prodam. Td. 57-154. (P51-58 MO) Z 101, letnik 1976, zdo ugodno prodam. Alenka Bobnar, Regrča vas 41, Novo mesto. (P51-60 MO) GOLF diesel, letnik 1987. prodam. Td. 25-280. (P51-84 MO) R 4 GTL, december 1987, prodam. Franc Jeglič, Gorenja vas 56, Šmarješke Toplice. (P51-85 MO) 4 TL, november 1983, prodam. Tel. 86111. (P51-86 MO) JUGO KORAL 55, marec 1989, prodam za 7.600 DEM dinarske protivrednosti. Tel. 26315, popoldne. (P51-87 MO) MINI 1000 prodam. Tel. 21-575. (P51-88 MO) R 4 TLS, starejši letnik prodam. Zupančič, Hrastje 1, Mirna Peč. (4093-MV-S1) JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Stane Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. (4095-MV-51) Z 750, letnik 1984, prevoženih 24.000 km, prodam. Dol. Podboršt 2, Mirna Peč. (4026-MV-51) R 4 GTL, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. (0608) 79-817. (P51-43MO) Z 101, letnik 1981, prodam. Tel. 76 293. (P51-45MO) JUGO KORAL 60, nov, prodam. Tel. 44-894. (P51-47MO) Z SKALA 128, registrirano do junija 1990, prevoženih 12.000 km, staro 18 mesecev, prodam. Tel. (068) 45-105 po 14. uri. (P51-24MO) Z 750, letnik 1978, registrirano do marca 1990, dobro ohranjeno, prodam. Td. (068) 65-219. (4066MV-51) prodam DOBRO belo vipavsko vino prodam. Tel. (065) 61-287. (P51-56MO) PRODAM sedežno garnituro, jogi posteljo (160 x 190 cm), garderobno omaro za predsobo in barvni TV. Nad mlini 41/5, popoldan, tel. 23-067. (4055-PR-51) FENDER kitarski ojačevalec prodam. Tel. (0608) 82-074. (P51-6MO) OTROŠI sKO SOBO ROKI, otroški voziček chico, kombiniran, posteljico, zibelko in več vrst okvirjenih gobelinov prodam. Tel. 47-504. (P51-5MO) NOV ČEBELNJAK z 8 AZ panji. kompresor 1001, namizni mizarski rezkar ugodno prodam. Jurka vas 37, Straža. (4051-PR-51) KAMP PRIKOLICO adria 450, letni-zimski model, letnik 1984, prodam. Tel. (061) 731-176, zvečer. (P51-26MO) AVTOGUM1 michelin 175/70 R13, skoraj novi, prodam za polovično ceno. Tel. (068) 65-671. (4022-PR-5I) KRZNENO JAKNO, ožgani kunec (blekanlain), in ovratnike prodam. Tel. 23-355. (4036-PR-51) STAR LES od gospodarskega poslopja za drva, 15 m. prodam. Tel. 49-300. (P51-22MO) MIZARSKO TRAČO žago in traktor štore 402 ugodno prodam. Tel. (0608) 81 -673. (P51-21 MO) PRALNI STROJ gorenje, malo rabljen, in čmo-beli TV iskra jasna prodam po ugodni ceni. Miro Strašek, Šegova 29, Novo mesto, tel. 24-458. (P51-10MO) VIDEOREKORDER, star eno leto, prodam. Tel. (0608) 62-973. (P51-8MO) SUHE smrekove deske, stroj za ruže-nje koruze, električne orgle z ojačevalcem in trajno žarečo peč prodam. Tel. (068) 84-232. (4078-PR-51) BAKRENE PLOŠČE (1000 x 2000 x 0,55 mm) ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 24-865. (ček-PR-51) POHIŠTVO za dnevno oziroma otroško sobo prodam. Telefon (068) 21-885, popoldne. (4068-PR-51) PRAŠIČA (150 kg) prodam. Tel. 25-854. (4067-PR-51) SPALNICO prodam. Tel. 23-152, Marija Stefanovič. (P51-44MO) PRODAM nova dvižna garažna vrata ter nov trajno žareči kamin, vse po polovični ceni. Stanko Rožman, Pavlova vas 37, 68255 Pišece. (P51-46MO) ROVOKOPAČ JCB — 3 d prodam. Franc Lončar, Horjul 17, Horjul, informacije na tel. (061) 749-055, zvečer. (P51-37MO) AMERIŠKI BILJARD prodam Tel. (0608) 61-688, po 15. uri. (P51-7MO) kupim ACIJl jzo\ ttORp stanovanje. Informacije na tel. 3( 291. (4068-PO-51) ..Alton VINOGRAD z zidanico v Bo®* prodam. Elektrika, cesta do parcele v" ° p (0608)88-912 (P5I-24MO) „ ..JJS?8 VINOGRAD-SADOVNJAK (I«r. k> s SSSSftSHSiSS^^; PARCELO v Bučni vasi (lOOOm2) god vinograd z vikendom na Trški P® r ^ dam. Tel. 28-622. (P51 -11 MO) , ’ GRADBENO PARCELO n* R' J*mi pri Krškem, opremljeno, prodi®- “ o “I-16MO) ugodno prodam Tel (061 > 332-2711 (061) 453-603. (P51-18MO) GRADBENO PARCELO z jeno dokumentacijo v bližini BrežrclCT Čateškim Toplicam) prodam. Sifti “,l PA LEGA«. (P51-23MO) GOZD v izmeri 45 a, k.o. DalnJ‘ prodam. Pokličite na tel. 23422. ( PO-51) NJIVO v izmeri 42 a prodam-macije na tel. 65-063 (4039-PO-5O V OKOLICI KRŠKEGA pw®j3 novo zgrajen vikend, primeren za vanje (7,5 x 8 m), poleg je vinogradnik in njiva. Martin Glas, Dolenj1 y vec 30, 68280 Brestanica, tel. 1 70496. (ček-PO-51) HIŠO (220 m2) v Novem mestu dam za 68000 DEM Mala Cikava * vo mesto. (4042-PO-51) DVODELNO dolgo obleko zelene barve, št. ,38, in dolgo čmo krilo, št. 40, prodam. Šulc, Prečna 18 a, Novo mesto. (4082-PR-51) OTROŠKO SOBO Poly, svetli furnir, brez jogija, prodam za šest starih milijard ali po dogovoru. Tel. 23-320. (P51-55MO) KRZNENO JAKNO (nutrija-bober), št. 40, novo, prodam. Tel. 25-986, popoldne. (P51-97MO) KRAVO za zakol prodam. Marija Glavan, Resa 32, Straža. (4103-PR-51) KOBILO, staro 3 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Vrhpeč 9, Mirna Peč. (4106-PR-51) DVE PLASTIČNI CISTERNI prostornine 1000 1, primerni za skladiščenje različnih tekočin, ugodno prodam. Telefon 28-714. (Ček-PR-51) PRODAM jamaho DX 21, jupiter 4, roland strings, montarbo zvočnike 150 W z ojačevalcem, monitorje ecnolete, mikrofon shure. Franc Strojin, Dobrava 63, Otočec. (ček-PR-51) ŽREBCA, polkrvnega arabca, starega dve leti, prodam. Tel. (0608) 81-850, od 14. do 15 ure. (P50-21MO) HNOV, nerabljen kombiniran otroški voziček inglesina poceni prodam. Tel. 26-331, popoldne. (P51-68MO) STRUŽNICO 1 m stružne dolžine, rabljeno, ugodno prodam. Tel. 43-776. (P51-70MO) PRALNI STROJ in termoakumulacijsko peč ugodno prodam. Tel. 26-687. (P51-71 MO) 10 videokaset in 8 tednov staro nemško ovčarko, prodam. Tel. 21-811. TRAKTOR zetor 5011 ' orl*! kabino, 3000 delovnih ur, PrtX!?,llJi1 ■ popoldanskem času. Lenarčič, 8, Novo mesto. (4107-KS-5I ^ KOSILNICO SIP pucher rina 145 cm. z obračalnikom, Janez Plazar, Cerovec 2, (P5I-94MO) , TRAKTOR IMT 5,33. dohfOI|0| njen, prodam. Tel. (068) 76-3961 KS-51) , vil PRIKOLICO za traktor ton® *■ fl) vič, novo, izdelano doma, p®* ' i (068)65-157. (4100-KS-5I) PRODAM traktor ursus 33. - ■ 1975, s koso, plug IMT 755 in®1" žago tomos. Franc Novak, Rado J* Šmarješke Toplice. (4094-KS-5U TRAKTOR IMT 558, letnik prodam. Alojz Bele, Čadraže 12. nej. (P51-59MO) .,ywj TRAKTOR deutz (60 KSk -j*# lovnih ur, prodam. Tel. (0608) (P51-66MO) TRAKTOR TV 523. nov. uT prodam. Tel. (0608) 62-190, p° * j^iski (P51-69MO) , J mili n TRAKTOR Ferguson 35. vJj«n0 stanju, nove gume, kabina, pro®« Vt#*vCu kn Si?ver Veliki Gaber 49, 60-^ ko Sever, Veliki Gaber 49, GlTRAKTORTV-419,letnik'^ j*tr'o lo rabljen, ugodno prodam. Marij ^ ir nik, Grabrovec 8 a, Metlika. (4030* razno INŠTRUKTORJA matematiko razred iščem. Šifra: »MATEMA (4031-RA-51) KOKOŠI, rjave, prodajam. Bele-ža 2. (4098-RA-51 j PREVAJAM iz nemščine in & NA OBMOČJU Starih Žag, Črmoš-njic, Travnega Dola, Vrčic kupim ali zamenjam za vinograd stavbišče ali staro hišo. Šifra: »STARA HIŠA«. (4077-KU-51) čine ter nudim instrukcije. Jelena Nad Miklavžem II. 68360 Zu»n (4075-RA-51) obvestila NEDOGRAJENO HIŠO na Ratežu prodam. Obrtni prostor, možnost razširitve. Tel. (068) 26-383, od 25. decembra po 15. uri. (4076-PO-51) STAVBO z zemljiščem v okolici Novega mesta prodam. Tel. 27-556. (P51-72MO) GOZD na Mehovem (1 ha 2 a) prodam. Informacije na telefon 27-982, popoldne. (P51-100MO) NA SONČNI LEGI v Pešicah pri Brežicah prodam vikend z vinogradom (2000 m2) na lici. Tel. (061) 614-180. (P51-93MO) NJIVO (39 a) pri Beli Cerkvi (na Tre-blenju) prodam. Tramte, Ločna 36, Novo mesto. (P51-83MO) HIŠO z dvoriščno zgradbo z vrtom v Metliki ugodno prodam. Tel. (068) 60-328. (P51-42MO) VINOGRAD (12 arov) v Mevcah pod Koglom. primerno tudi za vikend, prev dam. Tel. 73-716, po 15. uri. (4061- PO^ITNIŠKO HIŠO z vinogradom, kletjo, orodjem in opremo na Trški gori ugodno prodam. Hiša je primerna tudi za MINIMARKET »DULEj^^ Marjana GORŠE v »i«”*t:rnf V ASI 15 d. Novo mesto. pri"*la šano blago. Vabljeni vsak dan od 8. do I I-in od 14. do 19. ure. sobota od 8. do 16. ure, nedelja od 9. do II. ure. OTVORITEV V PONEDELJ^ 25. decembra 1989, ko bo nonstopod 8. do 19. ure. (ček-O«" OBČINSKI ŠTAB ZA TO NOVO MESTO bo 26. decembra 1989 do 15. ure opravil odpfO^jjji rabljene obutve v Pr0S..°: v zaklonišča v Jerebovi uli Novem mestu. ■skr POSi pra žov Pr& dam za 1.500 DEM. Prodam tudi prašiča, težkega 150 kg. Tel. 73-552. (P5I-9I MO) ŠKODO 105 L, letnik 1984, prodam. Kastelic, Plemberk 4, Stopiče. (P51.92 MO) JUGO KORAL 45, maj 1988. prodam. Td. 25-834. (P5I-95 MO) ZASTAVO 128, rdeče barve, julij 1987, nujno prodam. Straža, Ul. talcev 4, td. (068) 84-567, popoldne. (ček-MV-51) LADO 1200 S, november 1986, prodam. Hrastulje 19, Škocjan (P5I-91 MO) AUDI SO LS, letnik 1978. prodam Td. (068) 84429. (PSI-80 MO) PRODAM ali menjam golf diesel S ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil naš dragi oče, deda in brat PETER BADOVINAC-PEPI upokojeni gostilničar iz Jugoija Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nad1 vsestransko pomagali in sočustvovali z nami. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje, ustno ali pisno izražff’ no sožalje, ter tako številno spremstvo na pokojnikovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se osebju Doma Starejši« občanov v Novem mestu za vso nego in skrb, nevrološkemu oddelku bolnice v Novem mestu za lajšanji bolečin zadnje dni pokojnikovega življenja. Hvala vsem govornikom za ganljive poslovilne besede pred d<>" mačo hišo in na pokopališču, pevcem in godbi iz Metlike ter župnikoma za lepo opravljeni poslovilni obred-Vsakomur in vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ^^Bacije — SERVIS ■WP«0VALNIKOV! F°R pajek tel (068)4fc,“sta 89- 62000 Maribor P«) 305-150, 413-606, 0 v r>j £p 1 W(”° Povijamo in obnavlja- I) zamrzovalnih aparatov, tu- IJAK (HrMti se jim življenjska doba že rakoia^Tjj* točijo, rosijo, od zunaj lede-ek-P0-5llf granite 50% elektrike. Za stor-(lOOOnelfaelo dobile garancijo. Delamo $kigonpr?»Jiočju, kamor seže Dolenjski 10) 1 “Inletnem uspešnem delu na ,0 m kJ5™območju dobi vsaka stranka v vd P°Prav‘'u zamrzovalm-»letno darilo. Cenik storitev se M 3.900.000 do 6.750.000 din. JjvSoK Brežic (P , Šifra'“I Dalnji' »22. H*- IZOLACIJSKI SERVIS KUKOVEC! Gospodinje, če vam zamrzovalniki od zunaj rosijo, ledenijo ali točijo, vam to napako odstranimo z novo izolacijo na vašem domu. S tem prihranite elektriko. Za izolacijo dajemo večletno garancijo. Za praznike dajemo 10% popusta. Telefon (062) 29-813, (062) 305-040. (P51-12MO) ZAHVALA ---------------- Vsemu osebju OČESNEGA ODDELKA Splošne bolnišnice v Novem mestu, posebno dr. Vesni Morela, izrekam iskreno hvaležnost za povrnitev vida in želim iz vsega srca srečne in vesele božične praznike ter uspešno leto 1990. Hvaležna pacientka Anto-nijaDačič, Franje Beluloviča 22/VIII, Rijeka. l ' | SSl ZAHVALA Ob smrti STANETA ŠENICE ^fevalWm° vsem, ki ste bili v oporo njegovim najbližjim in spremi-iuiiuI TOo-|ne8a njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Anica, sin Janez in brat Alojz --------------------------------------------------------- £5^------------------------------------------------------ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA POTOKARJA upokojenega gradbenega delovodja wen9 zahvaljujemo vsem prijateljem in sosedom, ki ste ga pospre-Da nje80v* zadnji poti, mu prinesli cvetje, nam pa izrekli pisno ali •tfC0 S°žalje. Posebej se zahvaljujemo njegovemu nekdanjemu sode-j de j,!1 ^,n ^jP Pionir Krško, Ivanu Kenetu, za sočutne poslovilne bese-i«2 i*r Patr 0 »fu Senovo za zapete pesmi v slovo. Hvala tudi dr. Sikošku, :;.W Saij ?JJ?nislužbi Krško in osebju Splošne bolnice Brežice, ki so mu laj- ,rP|jenje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA fllA 0 Sm° najmanj pričakovali, sta nas v cvetu mladosti v 29. in 30. letu starosti tragično zapustila 0 Marjanca radak rojena Škrbec in BRANKO RADAK iz Ul. Slavka Gruma 12, Novo mesto |$k p*"3 hvala vsem, ki ste nam v tem tragičnem času stali ob strani, še pr.| CJ Pa upravi in delavcem uprave občinske skupščine Novo mesto. g0 v tako tudi OŠ Grm, Tovarni obutve Novo mesto, pevcem, godbi, Pr„0rn|k°m in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ju spremili k anemu počitku. Vsi njuni ZAHVALA V 58. letu starosti nas je v težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat BERNARD JELEN iz Žabje vasi 5 pri Novem mestu Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala nevrološkemu oddelku bolnice v Novem mestu, IMV tozd Revoz, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Mimica z mamo, hčerki Nada in Irena z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nenadoma je odšla od nas komaj dveletna hčerkica, sestrica, vnukinja in nečakinja JERNEJKA iz Lamutove 34, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti stali ob strani. Posebna zahvala delavcem skupne službe SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, delavcem Splošne bolnišnice Novo mesto, dobrim sosedom iz Lamutove ulice. Zahvaljujemo se tudi gospodu Lapu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni KLEMENČIČ Lelo dni je že minilo, kar le reč med nami ni, a v otožnih srcih naših si prisotna redno ti. V S P O M I N Žalostno leto je minilo, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama NEŽA KOSTANJEVEC iz Češnjic 2 pri Trebelnem Vsem, ki seje spominjajo in ji prižigajo svečke, prisrčna hvala! Vsi njen; žalujoči ZAHVALA Ob strašni izgubi mojega zlatega moža, očeta in dedka VIKTORJA ŠOBARJA se prisrčno zahvaljujem g. župniku Romanu Kovačiču za tolažilne besede in za obred, ki gaje tako daleč prišel opravit. Nadalje se zahvaljujem vaščanom z Dolenjih Sušic za darovano cvetje, za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste mi stali ob strani ter mi naredili veliko uslug. Žalujoči: žena Ivanka, hči Helena, vnuk Lenari in ostalo sorodstvo ZAHVALA •V 50. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, stric, zet in svak VINKO KNEZ iz Križa 50, Tržišče Ob boleči izgubi dragega očeta, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in pomoč ter podarjeno cvetje in vence tozdu za veliko vlakov Novo mesto, Kopitarni, Jutranjki, Lisci iz Sevnice ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša dobra in skrbna mama in stara mama ALOJZIJA AUGUŠTIN rojena KRALJ iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala za vsestransko pomoč družinama Grašič in Starc ter Martini Jug za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in mestni godbi za zapete in zaigrane žalostinke. Hvala vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded FRANC TOMC iz Bušinje vasi 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu, ZB Suhor, GD suhor, IMV Revoz-Adjustaža Novo mesto, Kometu Metlika ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče FRANC BRUDAR iz Velikih Brusnic 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo Janezu Mikoliču in ženi, organizaciji ZB Brusnice, Ivanu Kralju za govor pri odprtem grobu, delovnim organizacijam IMV Novo mesto in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek RUDOLF HOTUJEC iz Benja — Adlešičev L, v ,r«>o se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje in nam , ‘ezkih trenutkih kakorkoli pomagali, ter vsem, ki ste ga v tako veli-Lj!” Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevskemu zboru , ^lektiva INTEGRAL Ljubljana za lepo in ganljivo petje ter govorni-- Dragu Vlašiču in Ivanu Požeku za lepe poslovilne besede. Iskre-r]1 hvala tudi vsem zdravnikom in osebju oddelka intenzivne nege na ,lrurgiji bolnišnice v Novem mestu za izredno požrtvovalnost pri nu-l'nJu nege in lajšanju bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Žalujoči: vsi njegovi Zaspala mamica je zlata zaprla trudne je oči... ZAHVALA 11. decembra nasje v 85. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta * *• w ir J ROZALIJA MOŽE iz Gabrja 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in izrekli sožalje, tovarni Krka in Labodu za podarjene vence in vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Ivanki Boltez za govor, pevcem iz Gabrja ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nasje v 74. letu za vedno zapustila naša draga MARIJA STOPAR rojena Knafeljc Od pokojnice smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v torek, 19. decembra 1989, na šmihelskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter vsem, ki so namesto cvetja darovali denar bolnici v Novem mestu za nakup dragih medicinskih instrumentov. Posebna hvala zdravstvenemu osebju visce-ralnega in urološkega oddelka za skrbno nego in trud v času njene bolezni. Žalujoči: vsi njeni A- N. DOLENJSKI UST 23 LOJZE RAJK Ko so nekoč študenti ljubljanske teološke fakultete obiskali Stari trg ob Kolpi, jim je tamkajšnji župnik dejal da bo nekdo od njih zagotovo župnik v trgu. Lojze Rajk si je takrat rekel sam pri sebi »Jaz že ne.« Danes, ko je v Starem trgu že dobrih 12 let, se ob spominu na študetska leta le nasmehne: »Zarečenega kruha se pač največ poje!« Rajk je po končanem šolanju pet let služboval kot kaplan v Ribnici, Šentjerneju, Moravčah, Preddvoru, potem pa je odšel na obisk k sorodnikom v A vstralijo. Dobil je že dovoljenje, da lahko deluje med slovenskimi in angleškimi verniki in že načrtoval svoje nekajletno bivanje ter organizacijo šol v slovenskem jeziku. Toda vsi načrti so se razblinili kot milni mehurček, ko je po desetih tednih dobil telegram iz domovine. Moral se je vrniti da je nadomestil umrlega duhovnika. Razočaranje, ki ga je spreletelo za hip, ko je zvedel da bo šel v Stari trg je takoj izginilo, ko se je spomnil božje besede v enem od avstralskih časopisov: »Moja jed je, da spolnjujem voljo tistega, ki me je poslal in dovršim njegovo delo.« »Razumel sem ga kot moto svojega življenja in službovanja v tem kraju ter v duhu objel in vzljubil vse, ki sem jim začel čez nekaj dni služiti kot župnik,« se spominja Rajk. Že takoj po prihodu v Stari trg pa je Lojze svojemu prvemu motu dodal še vodilo: »Ne samo, kar veleva mu slan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Kaj hitro je moral pozabiti na svoje več kot osemnajstletno šolanje, odlične in prav dobre ocene na fakulteti Kupil si je knjigo Sam svoj obrtnik ter zajeten kup obrtniškega orodja in začel najprej obnavljati župnišče, potem pa tudi okoliške cerkve. Skupaj s Pepco Bevc, kije bila več kot tri desetletja gospodinja v sta-rotrškem župnišču, sta vsako leto pridelala po nekaj ton zelja, rdeče pese in gojila živino. »Ko sem šel ob nedeljah opravljat cerkvene obrede, sem v štirih cerkvah dobil toliko, da bi lahko plačal tri ure zidarskega dela. To je odgovor vsem tistim, ki sprašujejo, zakaj sem kmetoval in zakaj sem se oprijel obrtniških del« Rajk ni obnavljal le cerkva v starotrški fari ampak tudi v sosednji kočevski občini in celo onkraj Kolpe. Osem božjih hramov je prav z njegovo pomočjo zopet dobilo prvotno podobo, čeprav so bili mnogi med njimi že desetletja opuščeni To je v Sloveniji gotovo edinstven primer. »V začetku so nekateri moje početje gledali z nezaupanjem. Toda ko so videli svojega župnika, kako sam dela na zidarskih odrih, največkrat ob svoji hrani, brez dnevnic, so mi začeli zaupati in tudi sami pristavili kakšen dinar, material Danes so navdušeni hvaležni, ponosni Od občinskih oblasti nisem dobil nikakšnega priznanja. A ga tudi ne potrebujem! Le odnos do kulturne dediščine bi lahko imeli boljši Cerkev na Vidmu je družbeno premoženje, a dokler se nisem zavzel zanjo, so imeli v njej konje in steljo, čeprav jo krasijo 450 let stare freske. Ponekod na obnovo cerkva še vedno gledajo kot na privatno početje in nekateri »organizirani« še vedno ne vedo, ali smejo na delovne akcije ali ne,«pripo veduje starotrški župnik. Rajk je danes prepričan, da ga niso povsem slučajno poslali službovat v Stari trg. Vedeli so, da se je v Bojanji vasi, od koder je doma, v revni družini s 14 otroki naučil pošteno delali Toda gotovo je poleg ljubezni do dela njegova ljubezen do žuljev in dragocene kulturne dediščine prednikov, do lepote in urejenosti kraja ter lepote božje hiše prerasla vsa pričakovanja. M. BEZEK-JAKŠE SREČANJE SLOVENSKIH ZDOMCEV V PTUJU PTUJ — Slovenski zdomci, ki prihajajo domov na božične in novoletne praznike, se bodo v torek, 26. decembra, srečali v Ptuju. Srečanje, katerega organizira republiška konferenca SZDL, njegov pokrovitelj pa je Jože Smole — ta bo navzočim spregovoril tudi o trenutnih družbenoekonomskih in političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji — ima delovni, narodno-kulturni in razvedrilni značaj. Zjutraj, po razgovoru z Jožetom Smoletom, bo dr. Kuhar predstavil šege in navade v Sloveniji, etnolog Brence pa maske s ptujskega območja. Nastopili bodo tudi kurenti iz Markovcev. Zatem bo delo v štirih skupinah, v katerih bodo obravnavali delo slovenskih društev v tujini, delo z mladino, slovensko kuhinjo in slovensko ljudsko izročilo. Organiziran bo tudi ogled Pokrajinskega muzeja v Ptuju in vinskevkleti Slovenske gorice. Zvečer bo Stefanova veselica s »fureževo pojedino«. V NOVO LETO NA OTOČCU OTOČEC — Četudi so otoške turistične in gostinske zmogljivosti za dni okoli novega leta v glavnem že pokupili Italijani, se za domačega gosta še najde prostor. Tako bo zadnjo soboto v tem letu mogoče plesati v motelski restavraciji in diskoteki. Novo leto bodo otoški gostje pričakali v motelski restavraciji, gami hotelu in diskoteki. V prvi bo igral ansambel Miss Dior, v hotelu Majolika, v diskoteki pa bo pela Nastja Dimnik. V restavraciji in hotelu so pripravili šov program z nastopom čarovnika in vrsto zabavnih iger, dolgčas pa kajpak ne bo niti v diskoteki. Na novega leta dan se bo v motelski restavraciji ob glasbi Miss Dior kot gost zabavnega programa odvrtela Modra kronika Studia D, v Garni hotelu bo mogoče plesati ob glasbi ansambla Majolika, odprta pa bo tudi diskoteka. Vse konča v čarodejevem kovčl Čarodej Jani Jošovc bo kar 35-krat nastopil za vse otroke novomeške občine ___________Med najboljšimi čarodeji na svetu — Stari triki ga utrujajo * NOVO MESTO — Ne le otroci iz vrtcev in osnovnih šol, tudi odrasli radi gledajo čarovnije. Ljudi, ki so vešči ro-kohirstva, magije in podobnega v Sloveniji ni veliko. Kaj bi novoletne prireditve z dedkom Mrazom, če poleg baletk. Snežne kraljice in drugih ne bi nastopil tudi čarovnik. Tudi letos so ga Novomeščani poklicali v goste. Minulo soboto in nedeljo je v osmih predstavah nastopil pred polno dvorano Doma JLA in mladi so mu navdušeno ploskali. Jani Jošovc iz Petrovč pri Celju je čarovnik nad čarovniki, saj je pred dvema letoma na mednarodnem kongresu čarodejev v Canakrje-vem domu osvojil prvo mesto in Grand prix magije. Z isto točko je nastopil tudi na svetovnem srečanju čarodejev v Haagu in navdušil tudi tamkajšnjo publiko. Jani je z magijo pričel pred 15 leti. Ko je hodil v ljubljanske šole, gaje pritegnil župnik in čarodej Mirko Žerjav. Pokazal mu je trik in Jani gaje toliko časa vadil, da gaje znal. Po sedmih letih vaj se je prvič pojavil na odru s svojim programom. Njegova specialnost je splošna magija, spozna pa se tudi na mikromagijo in iluzije. »Moje dekle vse do poroke in še nekaj časa potem ni vedela, da sem čarodej. Danes je moj prvi gledalec in ocenjevalec novih trikov«, pove Jani in doda, da po nastopu najprej pripravlja nov program. »Stari štosi me utrujajo, ob novem programu pa uživam. Vsak trik in vsi triki skupaj so zame končani že tedaj, ko zaprem kovček in odidem na nastop. Ko stopim pred gledalce, je zame čarovnija že uspela. Če se mi slučajno ne posreči, gledalci tega ponavadi ne opazijo.J zagate izpeljem kakšen drug tnk»,f Jani, ki ni poln trikov le na odnv več tudi za mizo. Če v njegovih ^ slučajno ni kart, rutic in drugega' niškega pribora, pokaže trik sag mi, vžigalicami, dinarjem in ® Seveda je pravi čarovnik tedaj, k° • V soboto, 23. decembra, in’k’pj Ijo, 24. decembra, bo med 16® __ glavnem trgu tradioB ulR ii.„c.L- Mrazje1 **■« uro na — novoletni živžav. Dedek Mratf iiuvuiam /.iv/.av. ucucr ljubil, da se bo spet pripeljal RTJ na velikem odru bo pripravil ESI U in bogat program. Zlati ključ za UK Kočevje če frak in si nadene cilinder. Takle ^ stopa tudi na novoletnem kamionu, teh dneh obiskuje krajevne skup novomeške občine, povsem novi* eram na ie nrinravil za soboto in n®" gram paje pripravil za soboto..- bo na novomes Mladinska soba iz Kočevja je bila najbolje ocenjena na mednarodnem sejmu pohištva v Beogradu popoldan, ko bo na Glavnem trgu velik novoletni E E I KOČEVJE — 13. decembra so v razstavnem prostoru LIK Kočevje predstavili svoj novi izdelek mladinsko sobo, za katerega so na 27. mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu prejeli najvišje priznanje Zlati ključ, razen tega pa prav tako zanj še prvo nagrado internega natečaja Slovenijalesa (za program masivnega pohištva) in še priznanje za skupno najbolje ocenjeni program Slovenijalesa. »S tem programom sem se želela približati razmišljanju mladih; zanj je značilna nenavadnost, a kljub temu preprostost in uporabnost. Pohištvo je izdelano iz lameliranih jelovih plošč in letev, vendar brez prisotnosti formaldehida, se pravi, da gre za tako imenovani biostil, oziroma naravni material.« SVETA NOČ NA KASETI TATJANE GR11 NOVO MESTO — Novomcš^ Tatjana Gros je posnela kaseto^ božičnih pesmi. Na kaseti so^.u žična, sveta noč«, »Glej zvezdice y ni p cm npKpelzr* Hp!p ti« »K3P** "Ta • I V DISKOTEKI BO ŽIVAHNO OTOČEC — Za prijetno predpraznično razpoloženje bodo poskrbeli tudi v otoški diskoteki. Drevi bosta dve lepi dami obiskovalcem stregli s koktajli, ki jih bo pripravljal Franci Bobič, jutri zvečer pa bo namesto običajne disko glasbe igrala skupina Make up. Posebej živahno bo v soboto, 23. decembra, ko bo v diskoteki revija izdelkov iz novomeških butikov, s puloverji vrhunske kakovosti se bo predstavil butik Alenke Pezdir iz Ljubljane, opravili pa bodo tudi polfinalni izbor za miss Dolenjske. Na sejmu v Beogradu je bil največje pozornosti deležen prav omenjeni Likov program, in to ne le predstavnikov lesarjev in velikih kupcev, ampak tudi potrošnikov. Nekateri tujci in domačini pa so si pohištvo tudi skicirali. Na vprašanje, če ne bo minilo preveč časa od razstave do proizvodnje tega programa, je direktor Likovega tozda Blagovni promet inž. Slavko Masterl odgovoril, da zbirajo naročila domačih in tujih kupcev, nakar bodo začeli s proizvodnjo. Izdelali so tudi že kalkulacijo za enoposteljno mladinsko sobo, za dvoposteljno pa še ne. Enoposteljna bo veljala okoli 240 milijonov dinarjev (okoli 4.000 DEM). J. PRIMC ne«, »Angelsko petje«, »Ojasia(jil. ne«, »Sveta noč«, »Zvezde »Prišla je lepa sveta noč«, i vsi ljudje«, »Počivaj, milo »Kaj se vam zdi?«. Grosovo# poznamo kot pevko zabavne 8 zadnji dve leti pa se je bolj P6 » - - • , |(0t cerkveni glasbi, med drugim ka sodeluje v zboru novomc--^^ «*.. pitlja. Kaseta božičnih pesmi je h' sneta v studiu Pasadena. nrOuULt «J, , sneta v studiu Pasadena, pn Jože Dobovšek. ‘Podel NOVOLETNI Jutri ob j Np|; sta na tradicionalnem novoletne jwje| NOVO MESTO nastopili v tukajšnji športni Ovl,ol'ri'$lir preš i/1" »ioVa beni skupini Pohorje expres iz in Rock it iz. Novega mesta. NAGRADA ZA MLADINSKO SOBO — Na fotografiji je del mladinske sobe LIK Kočevje in avtorica tega pohištva dipl. inž. arh. Mateja Dekleva. (Foto: Primc) Avtorica nagrajene mladinske sobe Mateja Dekleva, diplomirana inženirka arhitekture, je o nagrajenem pohištvu za opremo mladinskih sob povedala: Dedek Mraz za vse otroke Rejci psov dobili društvo Prednovoletne prireditve v metliški občini V Beli krajini so se načrtno lotili kinologije ČRNOMELJ — Pred kratkim je nekaj METLIKA — Letos bo dedek Mraz obiskal in obdaril vse otroke v metliški občini od prvega do desetega leta starosti. Program in obdaritev bodo pripravili v Metliki, Podzemlju in na Suhorju. Za predšolske otroke iz krajevnih skupnosti Metlika, Rosalnice, Božakovo, Drašiči in Radoviča bodo 28. decembra ob 15. uri pripravili program in obdaritev v metliški športni dvorani. Program bodo pripravili učenci osnovne šole Metlika in Podzemelj, otroci iz metliškega vrtca, metliška godba na pihala in plesna skupina baletne šole iz Novega mesta. V šolah v Podzemlju in na Suhotju pripravljajo za predšolske otroke svoj program, obdaritev pa bo povsod enaka. Za šolarje bo novoletna prireditev in obdaritev na Suhotju 22. decembra — tu bo tradicionalna prireditev pod pokroviteljstvom ljubljanskega Jugotekstila-lm-pexa, dolgoletnega pokrovitelja suhorske šole — v Metliki pa 29. decembra. SKUPŠČINA ČEBELARJEV METLIKA — Metliško čebelarsko društvo bo imelo v nedeljo, 24. decembra, ob 9.30 v gostilni Rajmar letno skupščino. nje rejcev in ljubiteljev psov začelo v Či lju ustanavljati kinološko društvo za metliško in črnomaljsko občino. Registracija društva bo končana do konca tega leta, predvidevajo pa, da se bodo takrat vanj vključili vsi lastniki in ljubitelji psov. lu kaj je bil glavni razlog, da seje nekaj zagnancev odločilo za ta korak? Kot je povedal predsednik društva v ustanavljanju Niko Kovačič, ki mu je kinologija hobi poldrugo desetletje, je že davno spoznal, da je kinologija v Beli krajini na zelo nizki ravni. Zato je pred šestimi leti začel razmišljati o ustanovitvi društva. Ta njegova zamisel pa je dozorela pred nedavnim. »V Beli krajini je veliko psov z rodovniki, posebno športnih, najbližji klub, 'kjer pripravljajo tečaje, pa je v Novem mestu. Ker so stroški za potovanje sedaj že sorazmerno veliki, smo sc odločili kar za svoje društvo,« pravi Kovačič, ki je pred tremi leti sam izšolal psa, kije bil v dolenjskem društvu najboljši v svoji skupini. »Spomladi bomo pripravili prvi tečaj. Kadrovsko smo sicer še šibki, vendar paje bolje, da imamo tudi skromne tečaje, kot nič. Pozneje nameravamo ustanoviti tudi krožke na šolah, saj je posebno na podeže- pri Slavu Bariču v Metliki, Stanislavu Be-celetu na Suhorju, Niku Kovačiču, Andreju Bukovcu ali Tomu Burazerju v Črnomlju ali Ivanu Ivcu v Ručetni vasi. M. B.-J. JASLICE SPET NA RAZSTAVI LJUBLJANA — Danes in jutri je med 10. in 19. uro še mogoč ogled razstave slovenskih božičnih jaslic, kije bila v stavbi ČZP Kmečki glas v Ljubljani na Celovški 43 odprta v petek, 15. decembra. Razstava ima predvsem etnografsko vrednost in prikazuje figurice iz različnih materialov, ki sojih nekoč izdelovali ljudski umetniki. Delovni čas od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure, sobotah od 6. do 13. ure. Prodaja parfumerije, kozmetike in bižuterije bo v nedelj0, ^ 24. in 31. decembra, od 9. do 13. ure. % ZDAJ ŠE ZELIŠČNA LEKARNA — Novi zasebniki, zasebne dejavnosti in Halo, tukaj lolenjski Nst! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato paje lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. _________ nove zasebne trgovine rastejo v Novem mestu po otoplitvi razmer kot gobe po dežju. To za novomeško trgovino, glede na potrebe preslabo razvito in z neustrezno ponudbo, sploh ni slabo. Novi verigi seje konec novembra priključila še ena trgovina. Na Cesti komandanta Staneta je Janez Žlajpah (na sliki desno) po odprodaji video centra odprl prvo novomeško domačo zeliščno lekarno, v kateri bo izšolana farmacevtka lahko postregla s solidno izbiro čajev, krem, otroške hrane in drugih pripomočkov, npr. dud, in sploh vsega, kar sodi v ta program. En predal bo v lekarni namenjen tudi živalim, hišnim ljubljencem. To je zaenkrat zasebnikom edina dovoljena prodaja zdravilnih preparatov, morda bo kdaj kasneje dovoljen tudi tovrsten »poseg« v zdravila. (Foto: Z. L.-D.) Lestvici Studia I »dnozabavne glasbe Jolenjskega lista »«J»0V5 mmammmmmmmmmmi Žreb je bil la leden še posebej darežljiv in je podelil kar iri nagrade. Prejmejojih: JANj^ I#||^ ŠTEFANIČ iz Drašičev, MITJA ŠTAJDUHER iz Koblarjev in MATJAŽ TEROPSlC* ^ Gornjega Kronovega. Lestvica pa je la teden takšna: 1 (4) Klic trobente ANSAMBEL F. MIHELIČA 2 (5) Zvezde nad Vrhgoro ANSAMBEL T. VERDERBERJA 3(1) Pozdravljena, Bela krajina STOPARJI 4 (2) Dolenjski svet DOLENJSKI FANTJE 5 (3) Dolenjski očaki — COF 6(10) Novoletno voščilo ANSAMBEL I. RUPARJA 7 (8) Zapeljiva natakarica VESELI ZASAVCI 8 (9) Zavrtimo se ANSAMBEL V. PETRIČA 9(7) Florjanska polka — VESNA 10 ( ) Mamin dan CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET Predlog za prihodnji teden: Spomini ANSAMBEL I. PUGLJA wvwwww,yw‘y,yvwwwww'yv /vwwvw,yw/'/-č Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto zozerija PREVEČ SKRBIJO ZA JUGOVINO Niko Kovačič lju zelo pomembno, da otroci poznajo osnove prihologije psov,« načrtuje Kovačič. Vsi, ki bi se želeli včlaniti v belokranjsko kinološko društvo, sc lahko oglasite BOŽIČNI KINO BRESTANICA — Agencija Opus iz Sevnice bo 22. in 23. decembra v Brestanici organizirala filmske predstave božičnega kina. Prikazovali bodi) ameriški (timski spektakel Jezus i/ Nazareta. L — A te. kdo vse pa skrbi za našo domovino? — Veliko je takšnih. —- Je JLA med njimi? — Razumljivo. — Kaj pa Zveza komunistov? — Tudi Zveza komunistov skrbi za Jugovino. — Pa sindikat? — Tudi. — Po radiu sem slišal, da SZDL zelo skrbi, kakšna usoda čaka našo domovino. — Prav si slišal. ZSMS tudi skrbi, da ne bi razpadla avnojska Jugoslavija. — Nemirni, težki, zmedeni časi so, veš. — Pa borce tudi skrbi. — Oni so nam priborili svobodo, socializem in samoupravljanje. Zdaj so seveda v skrbeh za vse to. šica v šoli. Tovarišica nam jv tudi rekla, da celo njo skrbi bodočnost Ju go vi ne. — Ti pa si še premajhen takšne reči in skrbi. — Nič čudnega. Delavci, kmetje. mladina, skratka, vsi krajani smo v skrbeh. — Slovence skrbi, Hrvate skrbi, Bosance skrbi, Makedonce skrbi, Črnogorce skrbi, Albance skrbi, Srbe skrbi. — Jugoslavija je, sin moj. domovina vseh nas. — Tako pravi tudi naša tovari- — Tudi politiki. — Tudi. — Tudi predsedniki, podpredsedniki, sekretarji, ministri in drugi so v skrbeh, kajne? Tako je. Mati. — Veš, ate, da sem tudi jaz v skrbeli. Ne, ne, se spominjaš, ko s1*} bil majhen? .. — Kako se ne bi? To ni M* daleč. — Vidiš. Takrat ste pazili M*, ti, mama. teta, stara mama, dediJu ] soseda Ivanka, teta Zofka, stric J0" že, ujna Bara... — Pa? J|_ — Nič pa, padel sem v kal, in & j se ne bi bil sam rešil, se ti danes n