revija Zveze tabornikov Slovenije
Kolofon
Glavni in odgovorni urednik
Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com)
Urednik fotografije
Nace Kranjc (nace.kranjc@gmail.com)
Urednica sklopa Igra
Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com)
Oblikovanje
Igor Bizjak (bizi@rutka.net) Lektoriranje
Barbara Bejek (barbara.bejek@gmail.com) Novinarji in sodelavci
Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Vesna Boštjančič, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Teja Čas, Tea Derguti, Mojca Galun, Primož Kolman, Žan Kuralt, Andrej Lozar, Rado Malnar, Nina Medved, Frane Merela, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak, Jasna Muhič, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sinigajda, Matic Stergar, Tomaž Sterniša, Petra Škrap, Domen Uršič
Naslov uredništva
revija.tabor@gmail.com
Izdajatelj
Zveza tabornikov Slovenije Parmova 33, Ljubljana 01/3000-820 zts@guest.arnes.si
Predsednik izdajateljskega sveta
Igor Bizjak
Grafična priprava
Tridesign d.o.o., Ljubljana
Tisk
Schwarz d.o.o., Ljubljana
Naklada
6400 izvodov
Revijo Tabor sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. DDV je vštet v ceno. Transakcijski račun: 020100014142372. Upoštevamo le pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792.
ISSN 0492-1127
Dragi taborniki in tabornice!
Pred nami so še zadnji tedni pred prvimi taborjenji. A neučakanost ni potrebna, še prehitro bodo taborjenja tu. Zakaj pravimo "prehitro", vedo vsi tisti, ki organizirajo taborjenja in druge večje akcije, saj ob še tako skrbnih pripravah na koncu vedno nekaj pride vmes. Na srečo taborniki to običajno vzamemo za izziv in prilagodimo načrte. A treba je verjeti v cilj in stopiti skupaj.
Tik pred poletjem smo taborniki letos - nepričakovano - dobili en tak izziv. Reče se mu Zlet ZTS. Več bo znano v kratkem, a osnovne informacije tega "izziva" na strani 27 sporoča načelnik ZTS. Seveda do takšnih zapletov ob pravilnem načrtovanju in spremljanju priprav ne bi smelo priti in upajmo, da bo nastala situacija poglobljeno preučena in bo služila za izboljšanje dela v organizaciji. A za to bo čas po poletju. Zdaj je čas za hitro odločitev, kaj želimo, in za usklajeno akcijo vseh, ki v Zlet verjamejo.
V preteklem mesecu je bilo zelo pestro z različnimi akcijami in mnogoboji, zato upamo, da je ostalo še dovolj moči. Obenem pa je res, da šele večje akcije dajo občutek, koliko nas je in kako močni smo lahko taborniki, če stopimo skupaj.
Za zadnje vodove sestanke pred koncem šolskega leta smo pripravili še nekaj zanimivih aktivnosti, ki pa so zelo primerne tudi za taborjenja. Naj tu omenimo, da bo naslednja številka Tabora dvojna poletna številka, v kateri bo poudarek prav na praktičnih vsebinah, uporabnih na taborjenjih. Izidemo še pred koncem junija, zato le prihranite prostor za poletni Tabor nekje pri hrbtišču nahrbtnika.
Uspešen zaključek šolskega in študijskega leta vam želim!
Miha Bejek, glavni urednik
ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
NACIONALNA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
Dejavnosti ZTS $ SSSKS..™,, sofinancirajo:	1™™.™™«!™
ifli:	r^ /a«
4	Novice / Vsi na kupu
5	Novice / Delovanje v družbi
6	Novice / Nekaj za sprostitev
7	Novice / Fotka meseca in Daljša druženja
8 Veščine / Lok in puščica
10	Veščine / Kako varno streljamo z lokom
11	Razvedrilo / Robinov čudežni lok
poklici / Damijan Gašparič, arhitekt
18	Kosobrinovi pripravki / Rožlin
19	Astronomija / Zvezdno nebo v juniju
20	Gremo v naravo / Vrvice iz naravnih materialov
22 Taborniška skrinja / Vodov kotiček
Aktualno
24 Tema meseca / Posveti o programu za mlade v ZTS
Dogodivščina
12 Veščine / Skavti in gozdovniki
14	Naredi sam / Mlinček na vodi
15	Faca vod / Tigrice
Raziskovanje
16 Taborniki in njihovi
27	Aktualno / Obvestilo glede Zleta ZTS
28	Stran vodstva ZTS / Državni mnogoboj in Prenova kroja
kazalo /farnaaimots
29	Kritično oko / Kako opravljamo svoje delo?
30	Svetkova avantura / Večno mesto ponuja odgovore
33	Mnenje / Mi in alkohol
34	Od rodov / Blato nas ne moti
35	Od rodov / Še ta počasnemu mine
36	Od rodov / Spust po Ljubljanici
37	Od rodov / Taborniki zaveslali po Cerkniškem jezeru
38	Od rodov / Mnogoboj SPOOT
39	Od rodov / Žaboboj 2013
40	Od rodov / Filmski tabor
41	Od rodov / Družinski piknik RAJ Cerkno ter Po taborniško za učence in občane
42	Od rodov / Vrhniška fotoorientacija in Spomladanske počitnice v naravi
43	Od rodov / 60 let Ruševcev
Razvedrilo
44	Zgodba za taborni ogenj / Dvorezni Pingvin
45	Iz taborniške pesmarice / Nazaj na drewu
Aktualno
46	Koledar akcij
47	Zadnja plat
Fotografija na naslovnici: SiNi
mm novice
V pričakovanju poletja
Besedilo: Uredništvo Letošnji maj je bil bolj muhast od aprila, kar je na lastni (premočeni) koži občutilo lepo število tabornikov. Seveda večine taborniških akcij to ni ustavilo, le voda in blato sta bila obvezna dodatka. Najbrž pa bomo vseeno vsi veselo pozdravili bolj toplo in suho vreme.
Vsi na kupu
Maj ima kar nekaj tradicionalnih osumljencev - akcij, na katerih lahko vsakič znova srečaš znane obraze iz prejšnjih let. Škoda le, da jih je za en mesec kar preveč, da bi se lahko udeležil vseh. Nekateri so tako izbrali orientacijski ŠTPM, ki ga je pripravil Rod Jezerski zmaj Velenje, drugi, ki razdalje raje premagujejo na kolesih, so se odpravili v Izolo, kjer je Rod jadranskih stražarjev Izola organiziral blatni Bičikleta žur. Tudi letos so imeli navdušenci nad vodo in veslanjem v kanujih možnost izbirati med dvema tekmovanjema. Lahko so na Spustu po Ljubljanici v organizaciji Rodu Bičkova skala Ljubljana spoznavali Ljubljanico in njene pritoke, lahko pa so na Ščukanujanju v organizaciji Rodu Jezerska ščuka Cerknica zaveslali po polnem Cerkniškem jezeru. Komur tudi to ni bilo dovolj, se je lahko preizkusil tudi v drugi tekmi orientacijske lige KOTA, ki so jo pripravili taborniki Rodu stražnih ognjev Kranj.
Vsekakor pa ne moremo mimo mnogobojev, ki zaznamujejo majsko (in kasneje junijsko) dogajanje za prav vse tabornike, od najmlajših murnov pa vse do grč. Na začetku meseca so se po rodovih odvijale še zadnje priprave in treniranje disciplin, marsikje so pripravili tudi rodov mnogoboj: Rod kraških viharnikov Postojna je priprave celo tematsko obarval v olimpijske igre.
Nato pa se je z območnimi mnogoboji začelo zares. Na vseh območjih so se ekipe iz različnih rodov med seboj pomerile v vezanju vozlov, signaliziranju, postavljanju šotorov, iskanju kontrolnih
točk, raznovrstnih zabavnih nalogah in še v marsičem.
Najboljše ekipe z območnih mnogobojev gredo sedaj na državni mnogoboj, ki bo med 14. in 16. junijem na Mirni. Želimo vam čim boljše rezultate!
novice /mmMs
Delovanje v družbi
Za dobro ime moramo taborniki stalno iskati možnosti, kako delovati v družbi okoli nas, bodisi s posamezniki bodisi z organizacijami. Taborniki Rodu Polde Eberl
-	Jamski Zagorje ob Savi so pomagali pri čiščenju Medijskih toplic, kosili so travo, pometali, pulili plevel in še marsikaj. Na dnevu Slovenske vojske v kranjski vojašnici so sodelovali taborniki Zveze tabornikov Občine Kranj, predstavniki Zveze tabornikov Slovenije pa so taborništvo predstavljali tudi na Mladinstivalu
-	festivalu mladinskega dela, ki je potekal na Ljubljanskem gradu.
Taborniki Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica so že tradicionalno sodelovali na akciji bistriškega vrtca "Sonce se smeje", kjer so otrokom predstavili taborniške dejavnosti, taborniki RSO Kranj pa so pripravili predstavitev na Osnovni šoli Jakoba Aljaža. V Rodu bistre Savinje Šempeter so pripravili srečanje za osnovnošolce
-	prostovoljce in jim predstavili nekaj taborniških veščin, podobno pa so z organizacijo aktivnosti za vse občane v okviru občinskega dogodka dobro ime taborništva ponesli še širše.
V lokalni skupnosti so se predstavili tudi taborniki Rodu Rožnik Ljubljana, ki so sodelovali na dnevu četrtne skupnosti Dravlje. Rod puntarjev Tolmin je v duhu svojega imena sodeloval pri organizaciji Puntarskega pohoda z Mengor v Gorico ter pri Teku na Tminski grad. Kako pa ste z v vašim lokalnim okoljem sodelovali vi?
Včasih je dovolj že, da sokrajane in soobčane povabimo na kakšno sproščeno druženje. Če pa je priložnost celo visoka obletnica, še toliko boljše. Maja so proslavo ob 60-let-nici ustanovitve v Ilirski Bistrici praznovali Snežniški ruševci, v Kamniku pa so proslavo ob 50. obletnici in številne zabavne aktivnosti pripravili taborniki Rodu bistriških gamsov Kamnik.
Dvojna poletna številka Tabora
Julijsko-avgustovska številka revije bo posebna poletna številka in ne bo vključevala sklopa Od rodov. Kratke informacije o aktivnostih v rodu nam le pošljite na revija.tabor@gmail. com, uredništvo jih bo vključilo v strnjenih novicah. Rok je 15. junij!
Uredništvo

Nekaj za sprostitev
Za aktivne tabornike sprostitev seveda ne pomeni le ležanja v travi in poslušanja ptic, vendar ko ima marsikdo dovolj skrbi s preverjanjem znanja v šoli in je treba trenirati še za mnogoboj, pridejo kar prav dejavnosti, ki so nekoliko bolj lahkotnega značaja kot sicer.
V Rodu Enajsta šola Vrhnika so majsko dogajanje tako popestrili s fotoorientacijo in skavtbolom, Snežniški ruševci pa so se odpravili na izlet v živalski vrt. MČ-ji Rodu druge grupe odredov Celje so se zabavali na akciji Direndaj, v Rodu gorjanskih tabornikov Novo mesto so za murne in MČ-je organizirali akcijo Gozdni detektivi, GG-jem pa je bilo namenjeno pustolovsko
popoldne. Vodniki Rodu Lilijski grič Pesje so se
preizkusili v impro ligi pod mentorstvom direktorja velenjskega gledališča.
Voda Levčki in Lenobne mravlje iz Rodu morskih viharnikov Portorož sta se udeležila delavnice izdelave glinenih obročkov za rutke, vod Feniksov red iz Rodu Črni Mrav Ljubljana pa je na Agenciji RS za okolje obiskal meteorologa Andreja Velkavrha.
Čas za družabne aktivnosti so si vzeli tudi v Rodu sivih jelš Trebnje, ki so organizirali akcijo Dan mladosti, taborniki Rodu aragonitnih ježkov Cerkno pa so pletli medsebojne vezi na družinskem pikniku.
novice jjfetuiimo?
Daljša druženja
Kljub polnemu koledarju taborniških aktivnosti so nekateri uspeli stisniti vanj tudi kakšno večdnevno akcijo. Stražni ognji iz Kranja so v Marindolu organizirali filmski tabor, na katerem so udeleženci ob pomoči profesionalnih filmarjev snemali filme in oddaje, ni pa manjkalo niti povsem taborniških dejavnosti.
Več dni so se na GG pomladovanju družili tudi taborniki iz RLG Pesje, prav tako so na pomladovanje šli člani Rodu koroških jeklarjev Ravne na Koroškem. Aktivno so se zadeve lotili tudi v Rodu Sivega volka Ljubljana in izpeljali akcijo štiridnevnega pohajkovanja po Gorenjski, vključno z ogledom jame in spanjem na seniku.
Čas pred taborjenji so marsikje izkoristili za motivacijske in delovne vikende, kjer so pripravljali program. V Rodu Srnjak Logatec so delovnemu vzdušju dodali še kanujanje po Cerkniškem jezeru, omeniti pa velja tudi izkušnjo Snežniških ruševcev, ko jim je konec maja med pripravami programa za tabor sneg pobelil okolico koče v Črnem dolu.
Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov revija.tabor@gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo bomo veseli tudi fotografij.
Naslednja številka revije je posebna poletna številka, z drugačno vsebinsko zasnovo. Prispevke za rubriko Od rodov bomo tako spet zbirali šele za septembrsko številko.
m^VEŠČlNE
Vsebina: Rado Malnar, risbe: Petra Grmek
s^j jt "sir* «tuji variuys* tfiSa. Vtmför taji ftr «jiJ»Vi Mf^r^bí m^t f«tnt ík>* p reVU» í)i f a ia j»ttt«í vmnikai
irtviM »tir* bi-f< fH«, d« I» prenesla m<Č sfrtla, 3 Jjrafi d^tlj
dar« prep^le pwEt
Pri iskanju k p*tTvJit«" üi V ¿4)*ib*0 iv^a fer
nmvt*.* pisiše n! št», 1(J s* trdnejše •d SVeiitt in 5* «H*j íVrjqi,
Hajb)^ les tfl ¡IdeiijJt f^njegg je jt5®n, JinJsrje
vrsfiTibífnrkí n iUsifiíi Mía rqjí uf^Títitii» lesk*.
V
mm m
Tako izdelan lok mora biti vetji od strelca in je tako bolj kot tekmovalni m lokom, ki jih običajno uporabljamo pri tahornikih, podoben dolgemu lokn, ki ga je uporabljal Robin Hood. Zapomni si - daljša palica se lepše ukrivi in da več energije za streL Seveda pri izbiri palice ne pretiravaj - na koncu boS moral t lokom streljati ti, ne pa kakšen velikan!
Pri nabiranju »lafsriala za izdelav» (»ka slcdiiti» pršilu 'Y^Je žajam» k*f teiiw»'r,
t* i«Ktt)0 pri Sibi h 19 vspratn
r« ílíifütii* spaínjn**»
En^kljucnih lastnosti loka je fr»žhi>sf. Pri lokih, izdelanih iz svežega lesa, se njihova prožnost ohranja le, če lok po streljanju razpremo, če to vemo, bomo lok izdelali tako, da bo ta imel dva različna konca;
dinattičm
katerega bomo
tetivo po streljan j u sneli, ter
STATlaH
M£C,na katerega bo tetiva stalno pritrjena.

t imofV ]
rJaüefrElejssm k^iiu ibttdjatit ufr ¡Mt palic«.
DNAMfCiH KotiC
tffctfijsi t*. K F«tSiii> t ntžim »bi Vtictflt ^
fef tekli M t^H'' Miief.f i napenjanj V^t1>,
»nfl
•»mJCVI+J'
Tud ni fitfl kancu ^ 1
Puščica mora namreč pri strelu s takim lokom prenesti obremenitev približno S kilogramov, zato mora biti palica, h katere jo i zdel u jemo, "flrd !
Biti mora debela , da je tetiva ne bo razpolovila, hkiari pa ne sme biti predebela, saj zaradi prevelike teifl n« bo letela.
Na koncu pa seveda ne smemo pozabiti, Ja mota biti puščica
4olga (toliko
kot strelčevc rokeK da bomo z njo lahko praviJnO strelja Ji.
T VO J ttf
UK
Ac m» i
Lok je brez posciee precej neUf^raben. Toda kakšnaje prava pustica za naš Jok?
¡!®vg|jne
Kako varno streljamo z lokom
Besedilo in risbe: Urša Može
Po puščic« lahko šeJe, k® ^Si Nlo£ii*)o loke.
ŠcfTUiK ZA PRSTE
- 33 «a r4A s ks+ir* <fri>ini° ftf faks da nas f ¡sčal» v prsfe.
Kc sf relj w >f zrak, $3) "Var are gor, >132.3) "l
Naučite se streljati z lokom in si prisuojite MC ueščino Lokostrelec 1!
VARrtoSTtfA RA2DALJA.
- k» sf refjaHi», ved** poskrbi«*, da ni nikfl^ar prid čr-f*.
Sv-
SclTrtlK 2A PoDLAKET
- i3H}83f iit}<f 33 *a rskfl, s kafw« dr£im« lok, Strf hik prtprttlijt. da bi nas t*fwa udarila f* p^MtfL
Ve^no, ko lok S pl&iCo s«io pogrni »ta ■f*» Mi j® pred flatji, <fa nt W po ncpftf rebnc») prišlo <io nesreče.
razvedrilo /mi11
Robinov čudežni lok
Besedilo in risbe: Petra Škrap
To je zgodba o
, kí seje najraje podi) po


s svoj««) najboljšim prijateljem ^ , sfa se zabavala, k°
Mali ¿oí*
sfa se igrala, da sfa pogumna junaka, k« bogaf m jemljefa
in ga nafo delita rc^wíiti vascanonj, ki jih usf rawje zlobni šerif. Sčasoma, ko sta	in	odraščala, se je njuna igra
začela spreminjaj i v resničnost. in kaj kmalu sfa büa^
rn
po vsej deželi poznana kof naipogumnejša junaka, ki vaščane ščif if a
pred revščino in neprava. poleg najboljšega pryafelja, ^ ,je bi) P naizvesfejši kompanjon njegov	. 2 njim izsfreJjene
so bile tiif re kof Vefer in niso nikoli zgrešile

Tako je -a. , ki si gaje naredil
sam ze dolgo dolgo
nazaj, vaščane ubranil pred marsikafero nevamosfjo,
pa prinesel slavo najboljšega sfrelca daleč naokrog.
Skavti in gozdovniki
Besedilo: Mojca Galun
Pred taborniško organizacijo sta na naših tleh delovali dve organizaciji: gozdovniška in skavtska. Naša organizacija je ena izmed redkih, ki se lahko pohvali, da smo mešanica obeh, kar se odraža tudi v našem programu, in prav je, da tega ne pozabimo.
Gozdovništvo ali "woodcraft"
Začetki gozdovniške organizacije nas popeljejo nazaj v leto 1902, ko je zagrizen naravoslovec, popotnik, pisatelj in slikar Ernest Thompson Seton ogradil svojo posest Wyndygoul v New Yorku. Naletel je na neodobravanje lokalnih fantov, ki so prostor uporabljali za svoje pustolovščine in so svojo nejevoljo pokazali z rabutanjem sadja, vandalizmom nad zgradbami, nekateri pa omenjajo, da so uplenili tudi nekaj njegovih živali.
Da bi si jih pridobil na svojo stran, je Seton fante v času velikonočnih počitnic leta 1902 povabil na taborjenje. Zbralo se je kar 42 fantov in bili so presenečeni, ko jim je predstavil gozdovništvo, ki je do takrat živelo le v njegovi domišljiji. Fante je navdušil nad lepoto narave, ki je okoli nas, in jih podučil o živalih in rastlinah, ki so jih obkrožale. Naučil jih je sledenja in zasledovanja ter ostalih indijanskih iger in ritualov (nadeli so si tudi indijanska imena).
Črni volk ("Black Wolf"), kot so odslej imenovali Setona, je s svojo idejo gozdovništva navdušil še ostale in takšna taborjenja so se hitro razširila čez celotno regijo. Do leta 1910 se je gibanju priključilo že več kot dvesto tisoč ljudi.
Gozdovniški ideali
Gozdovništvo je postavilo visoke ideale, ki so jih strnili v gozdovniških zakonih: Bodi odločen! Bodi skromen! Bodi poslušen! Bodi čist! Varuj svoje telo! Živi naravno! Govori resnico! Bodi pošten! Bodi moder! Bodi prijazen! Bodi požrtvovalen! Bodi radosten!

/
/

v
Ernest Thompson Seton. Vir: Wikimedia Commons
(http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ernest_Thomp-
son_Seton.jpg)
Gozdovniška organizacija naj bi predstavljala tudi univerzalno svetovno gibanje mladine, ki ljubi naravo. Prav gozdovniški ideali, kot so strpnost, preprostost in asketstvo, naj bi človeka ponovno zbližali z naravo.
vescine jüüg
Skavtstvo
Še večje množice pa je pritegnila skavtska organizacija. Ustanovil jo je lord Robert Baden Powell (poznan tudi kot B. P.), ki je Setonove ideje prilagodil za potrebe Angležev, dodal pa je tudi svoje vojaške izkušnje, ki jih je pridobil kot vojak v Indiji in Afriki. Tam je spoznal, da lahko primerno izurjeno mladino uporabi kot izvidnike in kurirje. Prvi izvidniški odred je tako organiziral že v burskih vojnah (Južna Afrika). Organizacijo samo je oblikoval na osnovi vojaških izkušenj.
Prvi skavtski tabor je B. P. organiziral na otoku Brownsea. Dečki so dobili dnevni red s spiskom opreme, do tabora pa so se morali naučiti tudi tri osnovne vozle.
Na taboru so se učili gozdovništva, opazovanja, viteštva, reševanja življenja, patriotizma, zdravja in vztrajnosti. Naučili so se rešiti utopljenca in ga oživeti, reševanja iz ognja (skakali so iz okna koče v ponjavo). B. P. je prirejal tudi različna tekmovanja, na katerih so si lahko pridobili nagrade: npr. najboljša zbirka drevesnih listov z imeni, tekmovanje v sledenju, opazovalni poskusi itd. Vsak vod se je preizkusil tudi na hajku, na katerega so za en dan odšli z nekuhano hrano in morali sami poskrbeti zase.
Ob večerih so se igrali razpoloženjske igre, B. P. pa jim je pripovedoval svoje prigode.
Skavtski ideali in spretnosti
Osrednji skavtski ideal so bila dobra dela soljudem, ki so jih skavtom nalagali viteški in skavtski zakoni:
1.	Skavt vedno govori resnico.
2.	Skavt je poslušen.
3.	Skavt je koristen.
4.	Skavt ljubi bližnjega in je brat vsakemu skavtu.
5.	Skavt je vljuden in skromen.
6.	Skavt lepo ravna z živalmi in prirodo.
7.	Skavt je delaven in varčen.
8.	Skavt je razpoložen in vedno dobre volje.
9.	Skavt je vzdržen in ne kadi.
10.	Skavt je čist v misli, besedi in dejanju.

Eden izmed najimenitnejših skavtskih idealov je, da skavt vsak dan stori kakšno dobro delo. Simbolično vezanje vozlov na ruticah je skavte opominjalo na to, če pa so ga kak dan pozabili opraviti, so naslednji dan storili dve dobri deli.
Spoznajte zgodouino gozdouništua in skautstua, skautsko simboliko in mednarodno dimenzijo ter osuojite QQ ueščino BiPi (Suetko)!
13
BglP/ NAREDI SAM
Mlinček na
Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
Mlinček na vodi je razmeroma lahko narediti, je pa treba uporabiti nekaj več moči. Predlagam, da mlajšim pri delu pomaga vodnik. Varnost je na prvem mestu.
Za izdelavo potrebujemo palico za os in debelejši kos lesa brez grč za lopatice. Palica za os naj bo iz žilavega lesa, kot je na primer leska (Slika ia), ki se ga da lepo razcepiti. Dolžina in debelina osi je odvisna od velikosti mlinčka, zaželeno pa je, da je teža čim manjša, saj se lažji mlinček lažje vrti. Na vsaki strani osi izrežemo utor, ki bo sedel na rogovilo, ko bomo mlinček postavili v vodo (Slika ia in ib). Pri tem pazimo, da je izrezani utor čim bolj gladko zaobljen, sicer se lahko mlinček med vrtenjem zatika.
Na mestu, kjer bodo lopatice, os z ostrim nožem razcepimo po sredini (Slika ib). Konico noža zapičimo navpično v palico, ki smo jo z roko ali nogo (na varni razdalji od mesta rezanja) pritisnili na ravno podlago, da se med delom ne premika. Počasi povečujemo pritisk, pomagamo si s kratkim premikanjem ročaja naprej in nazaj, dokler rezilo na drugi strani palice ne pogleda ven. Pazite, da nož ne zdrsne; nikakor tega ne počnite v naročju! Če delamo mlinček s štirimi lopaticami, moramo os razcepiti dvakrat, pod kotom približno 90° (Slika 3 desno), če pa želimo narediti mlinček s šestimi lopaticami, moramo os razcepiti trikrat, tako da so lopatice med seboj razmaknjene za približno 60° (Slika 2 in Slika 3).
V
h
a - uc
Za izdelavo lopatic je zelo uporaben nekoliko debelejši kos smrekove sušice, ki ga z nožem razcepimo na tanke ploščice. Na Sliki ia so iz smrekove letvice razcepljene lopatice, debele približno tri milimetre (nekoliko debelejše bodo tudi v redu), ki jih na eni strani še stanjšamo.
Stanjšani del lopatic zapičimo v razcepljena mesta na osi, približno do sredine osi globoko. Narejeni mlinček vidimo na Sliki 2 (detajl spoja med osjo in lopatico desno spodaj).
Mlajšim in tistim, ki niste vajeni dela z nožem, predlagam, da najprej naredite manjši mlinček s tanjšo osjo in štirimi lopaticami. Pri manjšem mlinčku na Sliki 3 uporabimo dve daljši lopatici, ki ju do sredine porinemo skozi razcepljeni mesti na osi. Tako dobimo mlinček s štirimi lopaticami, ki so med seboj postavljene pravokotno.
Mlinček z utori postavimo med rogovili, ki smo ju zapičili v tla potoka (Slika 3). Čeprav je bil tok vode razmeroma šibek, sta se oba mlinčka na sliki vrtela, le manjši bi bolje deloval na nekoliko hitrejši vodi.
J	J i -»«J
faca vod
15
Besedilo: Tigrice, fotografija: Maja Vidrih

Smo vod zelo zabavnih in vedno nasmejanih punc. Smo članice rodu Louisa Adamiča iz Grosuplja, v vodu je devet punc. Najprej smo bile v vodu Pume, od leta 2011 pa smo članice Tigric. Skupaj smo preživele ogromno GG-akcij in filmskih večerov. Vedno je z nami tudi hrana. Najraje imamo prav filmske večere in hrano, ne maramo pa signalizacije, torej morzeja in semaforja.
Tabornice ste ... ker imamo rade zabavo, druženje in spoznavanje novih ljudi, tega pa pri tabornikih nikoli ne manjka.
Največja lumparija? Na Techuani v Avstriji smo eni naši članici menažko napolnile s peno za britje, pasto, kremami ... Vse to se je napihnilo in bilo zelo nagnusno. Hec pa je bil tudi v tem, da te menažke ni nikoli odprla.
Najbolj se veselite ... zleta, taborjenja, tekmovanj, Jamboreeja 2015 na Japonskem in izleta v Švico, ki ga bo za nas organizirala naša najboljša vodnica Petra.
Na taborjenju najraje ... hodimo na bivake, kjer pečemo hrenovke in seveda spimo pod milim nebom ali na seniku. Naš najljubši del dneva pa je odmor in kopanje v Kolpi.
Najljubša hrana ... sta golaž ter twist, na Techuani pa smo skupaj naredile torteline, sir in tuno, ki zagotovo zmagajo med vsemi jedmi in so nasploh najboljše kosilo.
Na sestankih ... se pogovarjamo o raznih temah, najljubša pa nam je bila tema o Spolnosti in osebni higieni. Poleg tega se igramo tudi številne igrice, pri katerih pojemo ogromno čokolade in pridemo domov za kakšno kilo težje.
Najbolj obvladamo ... postavljanje signalnega stolpa in spanje. Najboljše smo tudi v tem, da nasmejemo žalostne obraze.
S taborjenja na Techuani ste si najbolj zapomnile ... najlepše in najbolj seksi fante, ki po večini niso bili iz Slovenije, in slabo organizacijo.
Vaša vodnica ... je res najboljša. Je lepa, prijazna in mišičasta. Trenira namreč kickboks in nas lahko vedno brani, če nam kdo nagaja.
Kako bi vodnica opisala članice voda? Punce so vedno nasmejane in zabavne. Z njimi ti ne more biti dolgčas, ker jih zanima vse in imajo vedno pripravljenih kup vprašanj.
bglp/ taborniki in njihovi poklici
Za boljši odnos do prostora
Besedilo: Miha Bejek, fotorgafija: arhiv intervjuvanca
Taborniki smo zlasti poleti, ko načrtujemo postavitev tabora, zelo radi sami svoji arhitekti. Včasih pa vendar potrebujemo tudi čisto pravega ahitekta - na primer pri projektu izgradnje taborniškega doma. Na srečo imamo v svojih vrstah tudi nekoga, kot je Damijan, ki ima v srcu in glavi taborniškega duha, v rokah pa natančnost in kreativnost arhitekta.
Damijan Gašparič
(Rod Tršati Tur), arhitekt
Kako in kdaj se je začela tvoja taborniška pot?
Starši so me poslali na moj prvi tabor v Bohinju pred davnimi 31 leti. Moj odgovor po taboru je bil: "Nikoli več ne grem k tabornikom!" Starši so vztrajali in kmalu sem moral poslušati: "Sine, preveč se ukvarjaš s taborniki, daj raje delaj za šolo ..."
Tiste prve izkušnje z "nedeljskim" taborništvom, kakor rečem temu, kar smo se takrat šli, so me usmerile k temu, da sem se aktivno posvetil predrugačenju in izboljšanju programov in odnosa do dela v rodu, ko sem opravljal funkcijo načelnika in starešine. Zdaj z veseljem opazujem mladi rod, ki hodi po naših stopinjah in nas je že presegel. Kaj si vedno sanjal, da bi rad postal?
Ta je težka. Kapitan podmornice? Kaj si po izobrazbi in katera šola ti je ostala v najlepšem spominu ter zakaj?
Moja titula se glasi: univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, Master ofArchitecture. Najbolj me je zaznamoval magistrski študij v Melbournu v Avstraliji. Tam sem preživel dve leti in ob tem odkril nek nov pogled na svet in medčloveške odnose v profesionalni sferi.
Katere kompetence te odlikujejo?
Pri dvanajstih letih sem bil edini MČ, ki je znal zavezati 12 vozlov za tretji plamen, kar še danes s pridom uporabljam na jadrnici in ko je treba dobro napeti vrv za perilo. Kako je taborništvo vpleteno v tvoje delo, službo?
Trenutno precej, ker sem glavni "fizikalec" na projektu za izgradnjo novega taborniškega centra. Drugače pa mislim, da mi izkušnje organizacije in vodenja skupin, ki sem jih pridobil s taborništvom, odločilno pomagajo tudi pri mojem delu. Močno verjamem v timsko delo in to s pridom izkoriščam vsakodnevno v našem biroju pri arhitekturnem projektiranju, kjer je idejni brainstorming skupine praktično stalna aktivnost. Kateri del tvojega poklica oz. službe ti je najbolj in kateri najmanj pri srcu?
Največje zadovoljstvo pride, ko vidim, kako se moja ideja in trud pri oblikovanju prostora odrazita tako, da ljudje uporabijo prostor na način, ki si ga še sam nisem zamislil. Včasih pa je treba zaradi tega užgati kakšno nočno (rekord: 72 ur).
Kaj si na podlagi taborništva spremenil v svojem življenju in bi priporočil vsakomur?
Predvsem to, da sem se svoj ego naučil postaviti v drugi plan. Tako omogočiš vsakemu v ekipi, da naredi svoj prispevek in le tako lahko prideš do najkvalitetnejše rešitve.
Kako se ponavadi začne tvoj delovni dan?
Za zajtrk precej inovativnosti, da spravim dva nadebudna malčka v vrtec, zadnje čase pa se skušam navaditi, da spijem vsaj skodelico čaja, preden se prilepim na monitor. Nisem pa človek nekih stalnih navad.
Česa si na področju svojega dela želiš v prihodnosti?
Predvsem izboljšanja odnosa slovenskega naroda do dela arhitektov in načrtovalcev ter premik od trivialnega potrošniškega in izkoriščevalskega gledanja na prostor in okolje, v katerem živimo, k trajnostnemu razmišljanju in kulturi.
orientacija /
Male skrivnosti orientacije in topografije
Besedilo: J&J
Ali ste vedeli ...
•	da obstajajo kar trije različni severi,
•	da je DOF kratica za "digitalni ortofoto",
•	da obstaja legenda, da so na karti DTK25 "Gozdne šole" skriti spiralna plastnica in podvojena triglavska jezera,
•	da je ekvidistanca na DTK25 10 m, na DTK50 20 m, na ortofotu pa je ni,
•	da se je večkratni svetovni prvak v ciljnem šprintu TioMile posvetil slovenskim orientacijskim oboževalkam,
•	da lahko vprašanja v zvezi s topografijo in orientacijo pošlješ na e-mail topoteam. orientacisti@gmail.com,
•	da se v dobrobit svoje ekipe in točk pri skici raje izognite barvam, kot so bananasto rumena, kakadu oranžna in 'rave' zelena,
•	da so vse vrisovalne naloge, ki vsebujejo pojem "na nasprotni strani Zemlje" izjemno preproste,
•	da obstaja pesem z besedilom v refrenu: "Joj skica, joj skica, joj azimut!",
•	da je možno vse karte, ki jih uporabljamo taborniki, za nekomercialne namene brezplačno dobiti na Geodetski upravi Republike Slovenije?
Obstajajo magnetni, geografski in projekcijski sever. Pri branju karte je v igri projekcijski, pri hoji po azimutu pa magnetni. DOF je zračni posnetek zemljišča, kjer so razdalje pretvorjene v koordinatni sistem. Ker gre za posnetek zemljišča, seveda ni nobenih plastnic in s tem ekvidistance. Podvojenih triglavskih jezer ni težko najti, za spiralno plastnico pa se potrebuje malo več časa in volje. Tekmovalec z največ zlatimi medaljami s svetovnih prvenstev v OT je Thierry Gueorgiou. Pri vrisovanju dani azimut na nasprotni strani Zemlje odštejemo od i8o°in že lahko rišemo na naši strani Zemlje. Zdaj veste.
Tečaj orientacije in topografije
Se sprašuješ, kako lahko nekateri najdejo KT sredi "ničesar", narišejo odlično skico v 30 minutah in z vrisovanja odidejo z nasmeškom na obrazu?
Če želiš, da to uspe tudi tebi, se nam pridruži na temeljnem tečaju orientacije in topografije, ki bo od 17. do 25. avgusta 2013, v Gozdni šoli v Bohinju. Za tiste, ki želijo znanje iz preteklih tečajev poglobiti, bo sočasno potekal tudi nadaljevalni tečaj.
Več informacij in razpis najdeš na: http://orientacija.rutka.net/.
18 (igfep / kosobrinovi pripravki
A ^

Rožlin
(Athaea rosea)
Besedilo: Kosobrin
Rožlin je okrasna rastlina iz družine slezenovk, ki zraste do dva metra visoko. Rastlina raste gojena ali pa prenesena v naravo po celi Sloveniji. Poznamo jo tudi pod imeni litija, meček, popel.
po okusu ter nekaj kapljic limone. Spečemo palačinke, dobljeno maso zavijemo v palačinke.
Polpete iz listov in cvetov rožlina
Potrebujemo: 3 žlice oljčnega olja, 1/2 čebule, 1/4 kg kruha, malo vode, poper, sol, zelen peteršilj, 4 skodelice dušenih sesekljanih listov rožlina, 2 skodelici narezanih, dušenih cvetnih listov rožlina, 2 jajci, moko po potrebi, strok česna, oljčno olje za peko.
Priprava: Na olju svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, primešamo drobno namočen kruh, malo zalijemo z vodo (lahko z jušno vodo) in prekuhamo. Ohladimo, popramo, začinimo s strtim česnom, sesekljanim peteršiljem in posolimo. Primešamo sesekljane liste rožlina in cvetne liste rožlina ter jajci. Po potrebi dodamo še moko. Oblikujemo polpete in spečemo v vročem olju.
Mineštra
Potrebujemo: 0,5 kg rožlinovih listov, 1 liter mesne juhe, 2 stroka česna, pol skodelice riža, 2 žlici oljčnega olja, sol, poper.
Priprava: Na drobno narežite rožlinove liste in jih kuhajte v mesni juhi približno 10 minut. Na segretem olju medtem prepražite na drobno narezan česen in ga dajte v juho. Posebej skuhajte riž in ga dodajte juhi, posolite in popoprajte. Na koncu postrezite s parmezanom.
Steblo je pokončno in dlakavo. Listi so petero do sedmerokotni ali pa so narezani na pet do sedem krp. Cvetovi so na steblu nameščeni posamično in so različnih barv: rdeči, roza, beli, temno rdeči, rumeni. Rožlin cveti od maja do septembra.
Učinkovine: sluz, škrob, sladkor, pektin, čreslovine, mastno olje, asparagin, soli, jabolčna kislina, fosfor.
Uporabnost: za juhe, prikuhe, omake, liste pri izdelavi sarme; v zdravilne namene pomaga pri vnetju dihal in kašlju, vnetju in čiru na želodcu, pri boleznih mokril, belem toku, za grgranje pri vnetjih v ustih in grlu, pri nekaterih kožnih vnetjih in tvorih.
Rožlinov nadev za palačinke
Potrebujemo: 2 skodelici cvetnih listov rožlina in 1 skodelico narezane cvetače.
Priprava: Cvetačo kuhamo v slani vodi in ko je že skoraj mehka, dodamo še cvetne lističe rožlina. Kuhamo še 10 minut, nato vse skupaj odcedimo, sesekljamo, dodamo 3 žlice skute, žlico kisle smetane, sol in poper
Besedilo: Primož Kolman
astronomija / buskswafiiis 19
Zvezdno nebo v juniju
V juniju zvečer najdemo Veliki voz visoko na nebu. Skoraj v zenitu je in z orientacijo po Severnici ne bomo imeli težav, če bo le jasno vreme. Veliki voz predstavlja sedem svetlih zvezd, od katerih bi kot zanimivost omenili dvojno zvezdo Mizar-Alkor, ki je kot dvojna zvezda vidna že s prostimi očmi. Dejansko sta ti dve zvezdi le navidezno blizu. Svetlejša zvezda od njiju je Mizar, ki je tudi sama dvojna zvezda in je vidna že v srednje velikem teleskopu.
Z Velikim vozom si lahko pomagamo najti tudi druga ozvezdja na nebu. Najbolj izrazito je ozvezdje Lev, ki ga bomo našli na jugozahodu. Najsvetlejši zvezdi v Levu sta Regul in Denebola. Levo od Leva in Velikega voza naletimo na ozvezdje Volar z eno najsvetlejših zvezd neba -Arkturjem. Poleg je še ozvezdje Severna krona ali Venec z Biserom. Med Levom in Volarjem je ozvezdje, imenovano Berenikini kodri, ki je znano po tem, da vsebuje veliko galaksij. Pravzaprav je celotno območje Velikega voza, Leva in Device gosto posuto z galaksijami in jatami galaksij, a le te so vidne le v velikih teleskopih. Najsvetlejša zvezda v Devici je Spika, poleg nje se trenutno nahaja Saturn. Saturn je tisti planet, ki ima obroče, a le te boste lahko opazili šele s teleskopom, ki ima vsaj 50-kratno povečavo.
Na jugovzhodu vzhaja Antares, ki je najsvetlejša zvezda v Škorpijonu, sveti v rdeči barvi in med zvezdami velja za pravo orjakinjo. Na drugi strani neba, torej na severozahodu zahajata Dvojčka, Kastor in Poluks. Med Levom in Dvojčkoma je povsem neizrazito ozvezdje Rak, ki v sebi skriva čudovito zvezdno kopico, imenovano Jasli. Gre za eno najlepših kopic neba in se jo splača pogledati skozi daljnogled.
MALI VOZ
VELIKI VOZ
Stara znanca, Veliki in Mali voz, kot pomoč pri orientaciji. Med svetlimi zvezdami Velikega voza je ena zvezda dvojna. Poglejte jo skozi daljnogled. (P. K.)
Večerno nebo v juniju - s pomočjo Velikega voza se lahko orientiramo po nebu. Skica prikazuje pogled proti jugozahodu, kjer lahko najdemo ozvezdja, opisana v tekstu. (P. K. - izdelano na podlogi odprtokodnega programa Stellarium)
MvL ipur^A
«ti , ,
V! MC	\ y'

20 lasei? / gremo v naravo
Vrvice iz naravnih materialov
Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
V prejšnji številki Revije Tabor smo govorili o izdelavi vrvice iz lubja. Seveda pa lahko izdelamo vrvice tudi iz drugih materialov, ki jih najdemo v naravi.
Najprej popravek! V prispevku v prejšnji številki revije Tabor sem napisal, da kostanjevo lubje ni primerno za izdelavo vrvice. To ne drži. Ko je drevo, kjer sem odrezal vejo, pognalo liste, sem ugotovil, da je bila jerebika in ne kostanj (moja površnost pri prepoznavanju mladih vej po lubju). Kostanjevo lubje se je kasneje izkazalo kot eno boljših za izdelavo vrvice.
Kot dober nadomestek za vrvico lahko uporabimo tudi drevesne korenine. Njihova dobra lastnost je, da jih lahko uporabljamo v vseh letnih časih (razen pozimi, seveda, ko so tla zamrznjena ali pod snegom). Najboljše so smrekove, ki se razpredajo tik pod površino tal (Slika ia) in jih je razmeroma enostavno potegniti iz tal. Z malo sreče lahko dobimo precej dolge korenine (Slika ib). Na Sliki ic vidimo korenino z odstranjeno povrhnjico. Takšna korenina je že primerna za vezanje, rezultat pa bo še boljši, če pred vezanjem korenino razcepimo po dolžini (Slika id). Tako postane korenina bilj gibka, vezanje je lažje in vezava bolj drži.
Povrhnjico s korenine odstranimo s palico, ki jo na vrhu razcepimo z nožem. Pri tem pazimo, da nož ne zdrsne. Če nož primemo, kot kaže Slika 2a, z roko na hrbtu rezila, povečamo nadzor nad rezilom, nož pa ne more zdrsniti. Rezilo se ustavi, ko vrh palice zadene v roko (Slika 2b). Razcep povečamo toliko, da vanj na tesno vpnemo korenino in z drgnjenjem v smeri puščice na Sliki 2c odstranimo povrhnjico. Z malo vaje bo to hitro opravljeno.
Če se pravilno lotimo cepljenja korenine po dolžini (Slika 2d), lahko brez trganja razcepimo tudi precej dolgo korenino. Delamo počasi in previdno, paziti je treba le, da sta oba dela razcepljene korenine ves čas približno enako debela. To dosežemo tako, da tisti del, ki je nekoliko debelejši, bolj upognemo (puščica na Sliki 2d). Na sliki se mogoče slabo vidi, ko pa boste poskusili sami, boste takoj vedeli, zakaj gre. Če sproti ne uravnavamo debeline, se zelo hitro zgodi, da se tanjši del odtrga.
Kot vidimo na Sliki 3a, s pravilno pripravljeno smrekovo korenino brez težav zavežemo ribiški vozel. Na Sliki 3b je ribiški vozel zategnjen in dobro drži. Seveda obstajajo posebni vozli in vezave, ki so predvsem namenjeni za vezanje šib pri pletarstvu, uporabimo pa jih lahko tudi za vezanje s korenino, srobotom in podobnim. Najdete jih na spletu, tukaj imamo premalo prostora za podrobne opise.
gremo v naravo /
Na enak način kot smrekove korenine lahko za vezavo uporabimo tudi poganjek srobota, ki ga olupimo tako, da ostane samo steblo (modra puščica na Sliki 40). Če se spomnite, smo olupljeno steblo srobota že uporabili pri izdelavi preproste košare v lanski junijski številki revije Tabor.
Za izdelavo vrvice iz srobota pa lahko uporabimo tudi vlaknasti del med steblom in suho skorjo (rumena puščica na Sliki 4c). Na Sliki 4a vidimo primeren poganjek s suho skorjo, iz njega pa poganjajo stranski, zeleni poganjki. Osnovni poganjek uporabimo, zelene poganjke pa odtrgamo in zavržemo, saj so za izdelavo vrvice neuporabni. Najprej moramo odstraniti vso suho
skorjo (puščica na Sliki 4b). Poganjek po celi dolžini zvijamo in upogibamo in večina suhe skorje odpade sama. Podobno kot pri pri ločevanju vlaknastega dela od suhe skorje pri drevesnem lubju (v prejšnji številki revije Tabor) od stebla poganjka ločimo vlaknasti del, iz katerega bomo spletli vrvico. Vlaknasti trak upognemo preko kazalca in ga z ostalimi prsti vlečemo navzdol (Slika 4c). Z malo vaje je to zelo enostavno opravilo. Nekoliko več pozornosti moramo posvetiti le odebeljenim mestom, kjer izraščajo stranski poganjki. Čeprav na začetku izgleda skoraj nemogoče, hitro ugotovimo, da se tudi na teh mestih vlaknasti trak lepo loči od stebla, če le delamo počasi, previdno in z ravno pravo močjo (Slika 4d).
Ker so poganjki srobota zelo dolgi, lahko na ta način dobimo dolge vlaknaste trakove, ki jih je zelo lahko zviti v vrvico. Na Sliki 5a je prikazana nedokončana vrvica. Vlaknasti trak, ki ga vidimo na sliki, pa mi je uspelo dobiti v enem kosu iz precej dolgega poganjka. Postopek zvijanja vrvice je enak kot pri lubju (prejšnja številka Tabora). Na Sliki 5b je vrvica iz srobota dokončana.
Ko govorimo o izdelavi vrvic, moramo omeniti še koprive, iz katerih lahko izdelamo zelo kvalitetne vrvice. Koprive so uporabne za izdelavo vrvic šele, ko stebla dovolj otrdijo, to je nekje od sredine poletja naprej, poskusite na taborjenju. Postopek je podoben kot pri lubju in srobotu. Najprej odstranimo liste in zdrgnemo pekoče dlačice s stebla (rokavice). Votlo steblo koprive po celi dolžini sploščimo. To lahko naredimo s prsti, precej lažje pa gre z ročajem noža (s palico, steklenico ali nečem podobnim brez ostrih robov) na trdi podlagi. Tako pripravljeno steblo razcepimo po dolžini in ga razpremo (Slika 6 na sredini). Notranji vlaknasti del (puščici na Sliki 6) ločimo od zunanje povrhnjice na enak način kot pri srobotu (Slika 4c). Ti vlaknasti trakovi so pri koprivi precej vlažni. Zato je bolje, če jih najprej malo posušimo (čez noč na zraku), preden iz njih spletemo vrvico.
22 i^fejorp / taborniška skrinja
Vodov kotiček
Besedilo: Mojca Galun, fotografije: Polona Krenker
Vodov kotiček je tisti posebni najlepši konček jasice v gozdu blizu tabornega prostora, kjer si vod ustvari svoj domek, svoj mali zasebni brlog. V njem člani s pomočjo vodnika uresničijo svoje sanje, ki jih na tabornem prostoru ne morejo (od nekoristnih poti do zaščitnih ograj, avanturistične gugalnice in še česa).
Irena mi je povedala, da pri Rodu Bičkova skala vsak vod na taboru v prvi gozdni šoli izbere lokacijo svojega vodovega kotička. Ponavadi je to nekje v gozdu. Kotiček si uredijo po svoje, postavijo ograjo, razne pionirske objekte in obvezno ognjišče. Tam potem vse naslednje gozdne šole osvajajo taborniške veščine. Na dnevu staršev člani vodov kotiček radi tudi pokažejo svojim staršem. Na koncu tabora pa vod kotiček za seboj pospravi tako, kot da ga tam nikoli ni bilo.
Darja iz Rodu svobodnega Kam-nitnika je takole povzela svoje spomine na tabor: "Prvi dan našega taborjenja se začne z odličnim makaronflajšem, razporeditvami po šotorih itd. Popoldne se ponavadi začnejo delavnice na temo taborjenja in ustvarjanje naših
vodovih kotičkov. Vsak vodnik s svojimi otroki najde lep kotiček v bližini tabora in si ga ogradi ter okrasi po svojem okusu. Tam se otroci lahko igrajo v prostem času.
Letos bomo uvedi tudi vodovih 15, kar pomeni, da gre cel vod v vodov kotiček, kjer se igrajo, vrednotijo oziroma delajo kar koli drugega. Glavni namen tega je, da nekaj časa preživijo samo s svojim vodom."
Tanja iz Rodu Jezerski zmaj je za okrasitev kotička predlagala mlinček na potočku, vhod in ograjo, popestrite pa ga lahko tudi z naravnim bivakom. Vse je odvisno od želja posameznega vodnika, voda, njihovega znanja, iznajdljivosti in spretnosti.
Rok in Anja iz Rodu Podkovani krap menita, da vodov kotiček predstavlja nekakšen "vodov projekt", saj ga vod s svojimi aktivnostmi ves čas dopolnjuje. Če je kotiček blizu tabora, se vod lahko tja umakne tudi v času počitka. Namenjen je predvsem MČ-jem, saj za GG program
taborniška skrinja ^^Ziiksvamje 23
potrebujemo tudi raznolik teren.
V Ribnem pri Rodu Lilijski grič imajo kotičke samo medvedki in čebelice. Polona pravi, da v njih preživljajo dopoldneve na taborjenju in se na ta način v gozdu izognejo močnemu soncu. Ponavadi vodi med seboj celo tekmujejo, kdo bo izdelal najlepši kotiček in kateri se lahko pohvali z največ izumi. Vodov kotiček navadno krasijo poštni nabiralniki, hišice za domače ljubljenčke - urne polže in druge živali. Srečamo pa tudi predpražnike, obešalnike, skladišča za drva, ... Nujno mora vsak kotiček imeti ognjišče in bivak, saj MČ-ji v njem tudi prespijo in si sami spečejo večerjo. Lansko leto so vse skupaj popestrili tudi z maskotami, ki so jih izdelali na likovnih delavnicah, da pa je bilo vse skupaj še bolj zabavno, so jim maskote dnevno delile naloge, ki so jih morali opraviti v vodovih kotičkih.
Zanimivo idejo je dal tudi Miha, ki se spominja svojih dni v Maistrovem rodu, kjer nekih posebnih urejenih vodovih kotičkov niso imeli. Predlagal je, da si vod zastavi izziv, da preživi dan na drevesu. Seveda imaš predpriprave, v katerih si zgradiš potrebne "objekte". Sam si predstavlja vodov kotiček tak, da se vsak član voda v njem dobro počuti. Njegov ideal je v senci pod drevesom ali v gozdu, s klopcami in veliko gugalnico. Poudarek bi dal tudi na uporabne taborne patente: razni obešalniki, mizico, kegljišče ...
In kakšen bo vaš vodov kotiček?
Dajte, naredite letos tisto nekaj več in v vodov kotiček prinesite nove elemente: naredite police za stvari, visečo mrežo, gugalnico, gasilni aparat, lahko si naredite razsvetljavo (prostor za svečo ali plinsko svetilko), bolj drzni pa lahko naredijo bivak z dvignjenim ležiščem, katapult ali savno.
Pripravite si posebno vodovo večerjo in za spremembo namesto banan v žerjavico dajte jabolka v foliji, nadevana z ajdo in medom, lahko pa jim dodate tudi orehe, lešnike in rozine. Ali pa si naredite pečico in specite štručke. Še prej pa naberite malo materine dušice in skupaj z maslom pripravite izvrsten namaz in imeli boste zeliščne kruhke.
Bodite na taborjenju čim bolj ustvarjalni in ne pozabite ob koncu poletja poslati fotografije iz vodovega kotička na revija.tabor@gmail.com.
- — i
24 igfep / tema meseca '
* *
Pot do uporabe programa za mlade
Posveti o Programu za mlade v ZTS
Besedilo: Matic Stergar
V maju so bili trije posveti o Programu za mlade v ZTS: prvi v Velenju, drugi v Ljubljani in tretji v Postojni. Organizirani so bili z namenom poglobiti poznavanje vsebine Programa za mlade, predvsem pa spodbuditi debato o njem in na enem mestu zbrati čim več odzivov. Po številu nas ni bilo na nobenem posvetu veliko, smo pa vsakič razvili zelo ploden pogovor.
	'm «4
	

Program za mlade (PZM) je temeljni dokument Zveze tabornikov Slovenije in kot tak vsebuje tudi zelo abstraktno vsebino. Vsebino dojemamo tudi različno poglobljeno, predvsem pa si različno predstavljamo, kako abstraktno zapisane cilje spraviti v konkretne dejavnosti. Vsak ima svojo idejo, kako to storiti in najlepša stvar je, da to sploh ni problem. Vsi si želimo poenotenja o tem, kaj je tisto, kar si želimo doseči. Kako tja priti, pa je sladko-grenko vprašanje, ki si ga moramo venomer zastavljati. Glede poenotenja nam prav odlično kaže, na ravni izvedbe pa vidimo kar nekaj izzivov.
Na primer, kako doseči vzgojni cilj "Tabornik se zaveda in sprejema sebe kot del naravnega sistema" ali še dlje, kako ta cilj doseči z MČ-jem? Še mnogo podobnih vprašanj smo izpostavili na posvetih in na nekaj od tistih, ki so se pojavila večkrat, skušamo v nadaljevanju na kratko odgovoriti.
1
■
J:
Kranjc
Kako izvesti osvajanje veščin po novem PZM, če naj vsak član izbere svoje?
Zelo tehten pomislek. Če ima nekdo v vodu 10 članov, ki naj za osvojitev preizkušnje osvojijo vsak štiri veščine, je to 40 potencialno različnih veščin. Spraviti tako količino veščin v letni plan voda je nemogoče, poleg tega pa vodnik, četudi je zelo vešč taborniških znanj, ne more biti dober mentor na toliko področjih.
Odgovor tiči v spremenjenem dojemanju izvajanja veščin. Najprej je zelo pomembno, da vodnik svojim članom razloži, kaj veščine sploh so - torej njihova posamezna možnost, da se sami naučijo nekaj dodatnega, pač tistega, kar jih zanima. To stori pri vsaki starostni kategoriji na malo drugačen način. Ko vsi razumemo koncept veščin, naj vodnik predstavi nabor veščin - spet v vsaki starostni veji na primeren način. Tako lahko vsi vidijo, "kaj je na voljo" - širšo sliko, in se dejansko sami odločijo, katere veščine bi radi osvojili.
Od tu naprej pa je seveda več možnosti: tudi po novem PZM lahko eno veščino opravlja več članov voda (ali celo vsi), pomembno je predvsem to, da o tem sprejmejo odločitev sami. Poleg tega tudi ni nujno, da član osvoji veščino pod mentorstvom vodnika. Njegov mentor je lahko starš, športni vaditelj ali strokovni delavec druge organizacije. Člani lahko kot del zadolžitev ob osvojeni veščini svoje znanje tudi predajo drugim članom voda. S tem poglabljajo znanje in se zavedajo odgovornosti do drugih in do soustvarjanja programa.
Poti do cilja je dovolj, samo dovolj široko je treba pogledati. Tudi pomislek, da najmlajši člani niso sposobni sami odločati o tem, "kaj bi radi", ne zdrži - seveda so sposobni, samo na njim primeren način jim je treba stvar predstaviti in jim prevaliti delež odgovornosti, primeren njihovi starosti.
tema meseca /imfflaWQ 25
Kako se izvede projekt za Izziv - GG4?
Pomembno je razumeti namen dodane 4. preizkušnje v GG starostni veji. To je dvoletno prehodno obdobje med GG in PP, ki je namenjeno predvsem temu, da se posamezen član od otroka, ki je v organizaciji navajen prejemati že izgotovljene taborniške dejavnosti, postopoma prelevi v mladostnika, ki je sposoben in željan prevzemati nase tudi odgovornost za pripravo in izvajanje dejavnosti - da prispeva.
Projekt Izziv je v osnovi popolnoma enak kot vsak drugi taborniški projekti in se ga izvede v sedmih fazah: 1. Kakšen projekt?, 2. Vključevanje možnosti za učenje, 3. Načrtovanje, 4. Pripravljanje, 5. Izvedba projekta - veliki dogodek, 6. Vrednotenje in nagrajevanje napredka, 7. Proslavljanje. Vsaka posamezna faza in razumevanje projekta kot celote so poglobljeno opisane v knjižici Naredimo taborniški projekt.
Najpomembneje je, da GG samostojno in tvorno sodeluje v vseh fazah projekta, da se jih bo tako v polnosti zavedal, tako kot projekta v celoti, pri čemer pa mu odgovornosti za tako velik projekt ne naprtimo takoj in v celoti, ampak lahko projekt izvede v varnem okolju svojega voda in pod mentorstvom svojega vodnika.
Pomembno je tudi dodatno pojasnilo glede dolžine trajanja projekta 14 dni. Govorimo o seštevku dni in ne o "mega" akciji, ki traja dlje kot taborjenje. Primer: vod GG se odloči za Izziv zbrati sredstva za lastno udeležbo na Svetovnem jamboreeju na Japonskem 2015. Vodnik jim pomaga umestiti in razumeti okoliščine, naredijo načrt, izvedejo priprave, potem pa dva dni urejajo okolico občinskih parkov in za to prejmejo plačilo, ki gre v fond, kar nekaj časa lahko porabijo za kontakt z lokalnimi podjetji, mogoče ostarelim občanom pomagajo pri pospravljanju ... in seštevek njihovih dejavnosti zagotovo preseže 14 dni.
Ali je vodnik pri 15 ali 16 letih sposoben razumeti abstraktne vsebine PZM in jih prenesti v konkretne dejavnosti?
Oglejmo si najprej shematski prikaz idealne vpletenosti posameznika pri sprejemanju odločitev. Tako naj bi to izgledalo v taborniški organizaciji.
Če smo iskreni, ugotovimo, da gre pri nas krivulja velikokrat drugačno pot, in sicer tako, da je pri MČ-jih skoraj ni, pri GG-jih je zelo nizka, potem pa naenkrat preskoči, ko pridemo k PP-jem, ki "takoj postanejo odgovorni za vse".
Uvodno sporočilo je, da je treba na polnokrvnem prevzemanju odgovornosti delati s člani že od MČ-jev naprej, skladno z njihovimi sposobnostmi. Le tako lahko mlademu človeku omogočimo postopno rast in hkratno zavedanje odgovornosti.
Potem pa še: seveda so PP-ji kot mladi vodniki sposobni razumeti abstraktne vsebine PZM in jih konkretizirati. Odrasli jih podcenjujemo. Seveda nekaterih kategorij niso sposobni umevati tako poglobljeno kot nekdo, ki je dvakrat starejši od njih, kar je povsem logično, ker pač nimajo toliko življenjskih izkušenj. Vseeno pa jih zato ne smemo "dajati v vato" in jim ne dajati odgovornosti, jim ne pustiti da delajo napake, češ da jih bomo "zaščitili". Ne bomo jih zaščitili - odrezali jih bomo od realnega sveta. In to je prav tisto, česar nočemo. Seveda to ne pomeni, da mladim ne bomo stali ob strani in jim dajali toliko svojega znanja
Povečevanje udeležbe mladih v sprejemanje odločitev pri tabornikih
Udeležba odraslih pri odločanju
Udeležba mladih pri odločanju
Medvedki in	Gozdovniki in	Popotniki in
čebelice	gozdovnice	popotnice
Vir: WOSM (2010) Renewed Approach to Programme: User's Guide.
mnEii^
Izpostavljena so bila tri najpogostejša vprašanja - seveda jih je o PZM še več.
Kot tudi pomislekov in stvari, ki še manjkajo: vzgojni cilji po starostnih vejah, primeri konkretnih praks dejavnosti, skladnih s PZM, itd.
Marsikaj je že bilo izpostavljeno in odvijajo se aktivnosti, da bomo manjkajoče dele zapolnili.
Vsega pa gotovo še nismo vzeli v okvir in zato lepo prosimo tudi TEBE, da se vključiš v proces nastajanja končne različice Programa za mlade v ZTS.
in izkušenj, kot jih bodo le sposobni vzeti. Le tega ne bomo počeli tako, da jim bomo odvzeli možnost polnomočnega delovanja. Spomnimo se - tudi odrasli smo delali napake. Kaj ni ravno to bistvo gradnika skavtske metode Podpore odraslih - da mladim daš na voljo vse vzvode, sam pa jim stojiš ob strani ne glede na vse.
Obvestilo glede Zleta ZTS
Pozdravljeni!
V petek, 24. 5. 2013, je ZTS prejela pismo Šaleške zveze tabornikov z obvestilom, da odstopa od so-organizacije razpisanega Zleta ZTS - National Scout Jamboreeja v Velenju. Razlog za to je majhno število prijav (171 udeležencev, 16 vodnikov in 16 članov osebja; skupno 203), ki, tako pravijo, ne omogoča izvedbe akcije na način, kot je bila zamišljena.
Izvršni odbor je v zadnjem tednu podrobno proučil nastalo situacijo in se odločil, da prijavljenim udeležencem in tudi vsem članom ZTS, ki bi jih zanimalo, organizira 14. zlet ZTS na spremenjeni lokaciji (trenutno proučujemo možnosti na treh lokacijah). Datum zleta ostane enak, od 1. do 10. avgusta 2013. Verjamemo namreč, da zmoremo v ZTS pripraviti akcijo (resda z nekoliko drugačnim konceptom), ki bo privlačna za mlade in bo hkrati omogočila spoznavanje in druženje, sodelovanje ter izmenjavo izkušenj tako med rodovi kot med taborniki, ki bodo v prihodnjih letih prevzemali vodstvene funkcije. Seveda bodo do sedaj prijavljeni udeleženci imeli možnost odjave brez stroškov, kakor bodo tudi dobrodošli vsi tisti, ki se bodo še naknadno prijavili.
Komisija za program in sodelavci bodo v torek, 4. 6., podrobno pregledali programske zamisli, jih uredili v privlačne programske sklope in jih potem posredovali zainteresirani taborniški javnosti. V glavnih obrisih

bo program sledil zasnovi Roverwaya, ki se kaže za primerno starostni kategoriji doslej prijavljenih udeležencev. Udeleženci bodo raziskovali kraj ter bližnjo in širšo okolico, običaje in kulturo ter imeli možnosti izvajanja različnih privlačnih aktivnosti v taboru in njegovi okolici.
Glede na novo lokacijo in drugačen koncept bomo preverili tudi finančni načrt z namenom znižati tabornino, če bo le možno.
IO ZTS poziva vse starejše tabornike, nekdanje člane ali pa prijatelje organizacije, da se kot prostovoljci vključijo v organizacijo in izvedbo 14. zleta ZTS. Vsakdo je dobrodošel!
Tako, kot je veljalo za prvotno načrtovani Zlet: obljubljamo nepozabno izkušnjo! Več informacij (lokacija, program) lahko pričakujete v sredini junija.
Tadej Beočanin, načelnik ZTS
creí? / stran vodstva zts
Zbrala: Teja Čas
59. Državni mnogoboj
Komisija za program za mlade v ZTS in soorga-nizator, Društvo tabornikov Rod mirne reke, vabita na 59. državni mnogoboj za vse starostne veje (od murnov do grč) na Mirno na Dolenjskem.
Tekmovanje bo potekalo 15. junija, celotna akcija pa bo trajala od petka, 14. junija, do nedelje, 16. junija. Rod mirne reke za vas pripravlja tudi pester spremljevalni program.
Dobro natrenirajte vse panoge in se vidimo na državnem mnogoboju!
Vodniški, specialistični in ostali tečaji
Na spletni strani www.tabornik.eu so objavljeni datumi vodniških tečajev, specialističnih tečajev, Woodbadge tečaja ter usposabljanja za vodjo taborniške enote. Na spletni strani najdete razpise, navodila za prijavo in izveste tudi, kje dobiti več informacij. Udeležite se tečajev in pridobite nova taborniška znanja!
Prenova taborniškega kroja
Konec maja je bil drugi sestanek z enim od potencialnih dobaviteljev novih taborniških srajc, bluz, hlač in kril. Tema sestanka so bile možne variacije izdelave, predvsem tiste podrobnosti, ki jih Pravilnik o krojih, oznakah in praporih ZTS podrobneje ne obravnava. Do končne specifikacije, ki bo enoznačno definirala posodobljena taborniška oblačila, nas verjetno loči še nekaj sestankov v okviru delovne skupine za prenovo kroja. Nove kolekcije v Zadrugi ZTS ne bo na voljo pred poletjem, bo pa med tem poskrbljeno za redno dobavljivost "starih" modelov taborniških srajc.
Majice ZTS
Že lansko leto smo pred taborjenji poskusili organizirati izdelavo ZTS majic. Vendar smo imeli težave z dobavitelji majic, o čemer ste bili obveščeni. Letos smo pridobili vzorce majic v vseh velikostih, vzorce smo predstavili tudi na Skupščini ZTS. Na osnovi ponudb smo izbrali majico proizvajalca SG, narejeno iz 180 g tkanine. Trenutno še izbiramo izvajalca, odločali se bomo predvsem na osnovi kvalitete tiska. Za majice ZTS se že zbira naročila, predvideni rok izdelave je 25. junij.
® SCOUTS
Tnbornilci ustvnrjamo boljši ivel
Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net.
kritično oko /
IHHlBOE^
Kako opravljamo svoje delo?
Mnogokrat se taborniki znajdemo v situacijah, ko bi morali določeno delo opraviti povsem profesionalno, pa tega nekako ne znamo ali pa smo prepričani, da nam, kot prostovoljcem, to nekako ni potrebno, saj bodo ostali razumeli, da smo mladi, da nimamo izkušenj, itn. Še vedno se držimo reka: "Bo že nekako!" Ali kot pravi Petrica Kerenpuh v Krleževi pesnitvi Balade Petrice Kerenpuha: "Nikad nije tak bilo, da nije nekak bilo." (v prostem prevodu: "Nikoli ni bilo tako, da ne bi nekako šlo.").
Menim, da se še vedno preveč zanašamo na improvizacijo in na to, da smo globoko v sebi prepričani, da smo v tem najboljši na svetu in da nam ni nihče kos. Saj, največkrat se vse konča srečno in brez posledic, takšnih ali drugačnih. A kaj, ko sta se svet in naše bližnje okolje v zadnjem času močno spremenila in je odgovornost mladinskih (taborniških) vodij vse večja, pa naj gre še za tako majhne ali, kot jim nekateri pravijo, malenkostne napake.
Taborniška organizacija je organizacija, namenjena mladim, in skozi neposredno delo se mladi v naših vrstah tudi največ naučijo (učenje z delom). Vsekakor to velja za člane, ki so mlajši in še niso polnoletni. Kaj pa tisti člani, ki so dopolnili osemnajst let ali še kakšno leto več? Se tudi oni lahko tako obnašajo in imajo do dela v organizaciji enak odnos?
Menim, da ne. Ti bi se morali zavedati, da mora biti njihovo delo v organizaciji, pa čeprav je to nepridobitna organizacija, v kateri delujejo kot prostovoljci, profesionalno in da morajo za uresničitev programa upoštevati vse veljavne predpise. S tem v zvezi bi pričakoval, da bodo poskušali k delu ali pomoči pri delu pritegniti starejše in tiste, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje - take, ki so še taborniki oz. podporniki organizacije, ali pa take, ki so bili v mladosti člani in še vedno gojijo simpatije do te organizacije. Verjemite
mi, večina nam bo z veseljem priskočila na pomoč. Resda sedaj, ko so v službah in, mnogi med njimi, na odgovornih položajih, nimajo več toliko časa kot v mladosti, a prepričan sem, da si bodo z veseljem odtrgali kako urico in nam pomagali (če ne drugače, pa vsaj s koristnimi nasveti ali pa nam bodo pomagali odpreti kaka vrata za ureditev naših zadev). Njihovo znanje in izkušnje so velike, in to ne samo s področja taborništva, ampak predvsem s področja njihovega profesionalnega dela.
A kaj, ko mlajšim članom mnogokrat to ne gre od rok in menijo, da je to samo dodatno delo, ki ne bo prineslo rezultatov; da je zgolj zapravljanje časa. A verjemite mi, da to ni tako. Tudi bojazen, da bi nam samo pridigali, kako bi morali nekaj narediti, ne drži. Prav tako je tudi bojazen, da bi se zadev, pri katerih jih prosimo za pomoč ali nasvet, lotili oni sami, odveč. Nihče vam ne bo vzel vaših zaslug in dela za izpeljavo posameznih projektov, to vam zagotavljam. Živimo namreč v času, če morda še niste opazili, ko so zaposleni zelo angažirani na svojih delovnih mestih in bi taborniški organizaciji težko posvečali veliko več časa.
Torej, dragi taborniki, ki sedaj vodite rodove, povežite se s starejšimi taborniki in jih poprosite za pomoč pri zadevah, ki jih je treba opraviti povsem profesionalno in v skladu z obstoječimi predpisi.
cte!? / svetkova vantura
Večno mesto ponuja odgovore
Besedilo in fotografije: Domen Uršič - Medo, načelnik za vzgojo, izobraževanje ter delo z odraslimi v ZTS
V taborniškem centru "AGESCI - Roma Scout Center" se je odvijalo srečanje načelnikov za vzgojo in izobraževanje evropske skavtske regije, največji tovrstni dogodek doslej. Bilo nas je prek 60 iz 29 organizacij. Namen srečanja je bilo uvajanje inovativnih praks v usposabljanja, saj se vsi soočamo s podobnimi težavami. Eden pomembnejših razmislekov pa se je nanašal na principe in oblikovanja filozofije usposabljanj (Kaj? Zakaj? Kako? Kam?) - postavljanja vprašanj samemu sebi in organizaciji.
Vzpostavljanje mreže načelnikov na takšnem srečanju ponuja motivacijo in nove informacije za prostovoljce in strokovnjake, ki delujejo na področju dela s prostovoljci in njihovega usposabljanja. Pomaga tudi razumeti nove trende, ki se razvijajo na področju dela s člani, predvsem pri statističnem vodenju evidenc.
V osnovi je bila glavna tema našega srečanja zunanje prepoznavanje veščin in znanj, ki jih taborniki pridobimo na neformalnem področju izobraževanja. Prakse so zelo različne, povsod pa se trudijo korak naprej najprej narediti pri notranjem prepoznavanju pridobljenih znanj. V Sloveniji je bilo že kar nekaj poskusov, ki so delovali v smeri prepoznavanja osebnih sposobnosti. Eden izmed aktualnih projektov je še vedno TAPAS (Taborniški potni list znanj in spretnosti). Skupina prostovoljcev ima tudi namen v dobrem letu izpeljati projekt, ki bo pripomogel vodnikom in načelnikom lažje razumeti, kaj vse so se naučili in kaj še znajo.
Naš primer programa strokovnega delavca v športu, ki je v prenovi, je bil prepoznan kot ena možnih poti pri zunanjem prepoznavanju vsebin, a glavno delo je na nas samih. Prihodnost namreč prinaša negotovost,
standardi so se izkazali za težko določljive in raznolikost dela, ki nas čaka, od nas zahteva široko polje iznajdljivosti. Vse to so veščine, ki jih pri tabornikih dobimo, in prav zato bomo v naslednjih letih na usposabljanjih poskušali tabornikom približati razumevanje tega, kar počnejo in kako lahko to povedo ne-tabornikom.
Po drugi strani se mora taborništvo začeti odpirati navzven, naši člani se morajo aktivneje vključevati v oblikovanje politik, življenja na lokalnem in nacionalnem področju (kritično razumevanje in spremljanje dogajanja v skupnostih, katerih del so). Vrednote, h katerim bi morali težiti, so transparentnost, sodelovanje, mreženje, odgovornost in ustvarjalnost. 21. stoletje je čas mladosti; ne pustimo, da nam ga ugrabijo.
Težava, ki je značilna za vse organizacije, se nanaša na prostovoljce. Povsod tabornikom postavljamo vedno večje zahteve, kar pripelje do iztrošenosti in izčrpanosti. Na Danskem so se zato lotili oblikovanja dokumentov o politiki dela s prostovoljci v taborništvu (to se nanaša na njihove odgovornosti, pričakovanja in nagrade). Želijo se namreč izogniti prekomernemu obremenjevanju članov.
		
a	Wl 'i'" \	¿Jr^ .■ -^H
H^Mmf^M	K * '	
	^^t^e J	....
svetkova vantura jjjulkeli
Druga pomembna tema je bila oblikovanje skupne strategije razvoja woodbadge tečajev (tečajev za vodje) in na splošno vzgoje in izobraževanja v taborništvu. Vizija evropske regije WOSM na področju vodenja se vedno bolj bliža praksi, ki jo v Sloveniji že poznamo: mladi vodje (načelniki), ki so odprti do drugačnosti in pripravljeni za stalno osebno rast. Mladost v ostalih organizacijah ni tako samoumevna kot pri nas.
V lanskem letu smo na Tečaju za vodje in Wood-badge tečaju po dolgih letih gostili tuje predavatelje, kar se je izkazalo za zelo dobrodošlo pri vpeljevanju novih praks v naše delo. Pri tem nismo osamljeni, vse organizacije si želijo več sodelovanja na področju predavateljev, zato smo dosegli načelen dogovor, da se bo oblikovala mednarodna baza inštruktorjev, ki bodo sodelovali na različnih tečajih. Evropska pisarna WOSM pa se bo v naslednjem obdobju trudila vzpostaviti mednarodna usposabljanja za inštruktorje na tečajih za vodje, vodniških tečajih in specialističnih tečajih.
Pri novih metodah je šlo bolj za osveževanje in predstavljanje vsebin, ki jih uporabljamo na naših usposabljanjih. Je pa zanimivo, kako je neka metoda lahko hkrati inovativna pri eni organizaciji in zastarela pri drugi organizaciji. Prakse, ki smo jih spoznavali, so se nanašale predvsem na uvajanje novih tehnologij pri delu z mladimi (angleški taborniki imajo že razvito aplikacijo za vodenje evidence pri delu z vodom) in
odgovarjanju na vprašanje, kje se taborništvo konča in kje se začne šola.
Naše srečanje smo nadaljevali z vprašanjem merjenja kakovosti pridobljenih znanj in veščin, kjer je jasno vidna "kulturna razlika" med skandinavskimi in južnoevropskimi državami. Na severu Evrope vodi praksa v vse večjo birokratizacijo in statistično obdelavo čim večjega števila podatkov, medtem ko je na jugu Evrope kombinacija intuicije in pravilnega usmerjanja s strani mentorjev ter delne statistične obdelave podatkov. Kaj je pravilna pot, je težko reči, a na tem področju v Zvezi tabornikov Slovenije zagotovo potrebujemo preboj.
Na koncu pa se tako v Sloveniji kot po svetu vse konča pri denarju. Kje, kako in zakaj pridobiti podporna sredstva za izvedbo projektov? Odprlo se je kar nekaj možnosti, a bo to zahtevalo od nas večjo odprtost v mednarodno skupnost. Dobrodošlo je vabilo tabornikov iz Bosne in Hercegovine ter iz Izraela, ki si želijo dolgoročnejšega sodelovanja z nami, predvsem pri oblikovanju in preoblikovanju Tečajev za vodje. So pa tudi Finci, ki v tem letu na naše tečaje v Gozdno šolo pošiljajo svojega mentorja, zainteresirani za skupno delo v daljšem časovnem obdobju. Za statistiko so nam na voljo Belgija, Danska in Nizozemska, za vse ostalo pa smo odgovorni mi sami.
owp / mednarodno
«i!
Arabska skavtska regija
Besedilo: Andrej Lozar in Jasna Muhič
Arabska skavtska regija šteje nekaj manj kot 300.000 skavtov. Številka je v realnosti večja, govori se o desetkrat večji številki, vendar pa večje države v WOSM ne prijavljajo celotnega članstva. Največ jih prihaja iz Egipta (četrtina), sledijo Palestina, Alžirija (uradno 24.000, neuradno pa 200.000 članov), Tunizija in Savdska Arabija.
Regijo sestavlja 18 članic (od tega 17 polnopravnih) iz zahodne Azije in severne Afrike. Države članice regije druži predvsem skupen arabski jezik, večina držav pa je tudi muslimanske vere.
Skavtstvo v arabski regiji se je začelo v Siriji in Libanonu leta 1912. Sirija se je javila za soorganizatorko osmega svetovnega jamboreeja, vendar je bila zaradi političnih prepričanj drugih članic WOSM zavrnjena, zato so se odločili za organizacijo jamboreeja na arabskem nivoju, ki je potekal poleti 1954 v Zabadani v Siriji. Takrat so ustanovili tudi arabski skavtski komite ter Arabsko skavtsko regijo v Damasku v Siriji. Danes ima arabska regija glavno pisarno v Kairu v Egiptu.
Tudi iz arabske regije prihajajo znane svetovne osebnosti, kot sta nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Boutros Boutros Ghali iz Egipta ter princ Savdske Arabije in prestolonaslednik Mohammed bin Zayed.
27. Konferenca Arabske skavtske regije
Z arabsko pomladjo so države regije doživele kar nekaj pretresov, vendar pa se politični dogodki niso prenesli na delovanje skavtskih organizacij, ki so dovolj odmaknjene od vladajočih elit. Tako so se konference Arabske skavtske regije, ki je potekala med 24. in 30. majem
v Alžiriji, udeležile skoraj vse organizacije, tudi organizacija iz Sirije, kjer trenutno poteka državljanska vojna. O prisotnosti Sirije je odločal komite Arabske regije in ugotovil, da je skavtska organizacija neodvisna nevladna organizacija in da njena prisotnost ne pomeni podpore vladajočemu režimu. Je pa ravno zaradi politične situacije v lastni državi predstavnik Sirije odstopil od kandidature za člana komiteja, čeprav mu je ta funkcija po dogovorih pripadala.
Volitve so zelo zanimive, saj je regija razdeljena glede na kvote v tri podregije, po katerih se z med-
sebojnimi pogodbami dogovarjajo o tem, komu bo v katerem letu pripadalo mesto. Hkrati pa ni bilo uradnih predstavitev kandidatov, ki so jih delegati lahko spoznali le prek življenjepisov.
Na konferenci je bilo najbolj v ospredju aktivno državljanstvo mladih v povezavi s političnimi razmerami v regiji (arabska pomlad), potrdili pa so tudi projekt izgradnje Arabskega skavtskega centra. To je zgradba v šestih nadstropjih s konferenčnimi in nastanitvenimi kapacitetami v vrednosti 20 milijonov evrov.
mnenje jmižmibi3
Mi in alkohol
Besedilo: Samo Vodopivec
V začetku preteklega meseca nas je pretresla novica o hudi prometni nesreči, v kateri je pijan voznik zbil dve 19-letni peški ter pobegnil s kraja dogodka. Še hujši šok pa je sledil, ko se je razvedelo, da sta obe tragično preminuli dekleti tabornici Klara in Mia. Tabornici, ki ju z različnih akcij vsaj bežno pozna velik del aktivne taborniške populacije. Preden nadaljujem, še enkrat izrekam svoje iskreno sožalje sorodnikom in prijateljem, ki jih je izguba nedvomno močno prizadela.
O prometni nesreči, ki si bolj zasluži oznako uboja, ne želim izgubljati besed. Rad pa bi opozoril na enega izmed glavnih krivcev zanjo, do katerega smo tako v taborniški kot laični družbi vse preveč tolerantni - alkohol. Odzivi na tragedijo, ki sem jih zasledil, so bili (upravičeno) uperjeni zoper pijanega povzročitelja, ki bo verjetno za nekaj let odšel za rešetke, alkohol pa ostaja na prostosti. In ta še naprej marsikomu povzroča gorje, če ne na cesti, kot v zgornjem primeru, pa za štirimi zidovi v obliki družinskega nasilja.
Alkohol, tako kot samomori ali spolne zlorabe, je v naši družbi še vedno tabu tema, alkoholizem pa smatramo samo za problem alkoholikov. Z izjemo nekaterih rodov, ki imajo ničelno toleranco, ima tudi naša organizacija bolj ali manj nekritičen odnos do njega. Iznašli smo nešteto izgovorov za opravičevanje njegove prisotnosti, tudi na večjih akcijah, in prepričani smo, da ta alkohol ne povzroča nobenih problemov. Pa je to res? Ni nobena poškodba posledica vinjenosti? Smo prepričani, da iz naših vrst ne izhajajo alkoholiki?
Ali pa le ti prej zapustijo naše vrste in "niso več naš problem"? In tudi če ne proizvajamo alkoholikov
-	smo s tem zadovoljni ali pa bi morali s svojim vzgojno preventivnim vplivom delovati širše?
Zaradi neenotnosti članov ima pasiven odnos do alkoholizma tudi naša krovna organizacija. Ne pomnim, da bi kadarkoli aktivno pristopili h kateri izmed akcij proti alkoholu ali celo sami izvajali tako aktivnost znotraj organizacije, pa bi morali. S trditvijo, da vzgajamo odgovorne državljane, a ne obravnavamo te družbeno pomembne teme, zavajamo predvsem sami sebe.
V odzivih sem zaznal tudi kritike čez zakonodajalca, da stori premalo za odstranitev nevarnih voznikov s cest. Kaj niso te kritike nekoliko dvolične ob dejstvu, da marsikdaj sami zavestno kršimo zakonodajo z omogočanjem dostopa do alkohola mladoletnim? Vsekakor pa bi bile javne pobude za izboljšanje prometne varnosti zelo dobrodošle, saj večina našega članstva sodi med pešce in kolesarje, dve najbolj ogroženi skupini v prometu.
Ta tragedija nas je poenotila kot že dolgo nič
-	samo na Facebooku je svoj poklon pokojnima izrazilo več kot 2000 ljudi, na samem pogrebu pa več sto. Sprašujem se, ali lahko to enotnost obdržimo in družno rečemo "ne" alkoholu v organizaciji, začenši že z letošnjimi taborjenji in Zletom? V spomin na Mio in Klaro ter z zavezo, da bomo kot posamezniki in organizacija storili vse za preprečitev takih tragedij v prihodnje. Jaz vsekakor bom, pa ti?
oJoTP / OD RODOV
Blato nas ne moti
V Izoli je 11. maja potekal že 21. Bičikleta žur. Tekmovanje je bilo odprto tako za ekipe tabornikov kakor za ekipe rekreativcev. Udeležilo se ga je 24 tričlanskih ekip iz celotne Slovenije. Kljub dežju so neustrašni kolesarji prekolesarili 20 kilometrov dolgo progo po izolskem podeželju. Na progi so bile postavljene kontrolne točke, kjer so tekmovalce čakale zabavne naloge.
Ob mraku smo se zbrali in ob tabornem ognju razglasili zmagovalce. Nagrado za 1. mesto v vseh kategorijah, gorsko kolo, je odnesla ekipa rekreativcev. Po razglasitvi zmagovalcev je sledila tradicionalna morska večerja s klapavicami, kalamari in sardelami na žaru. Ob glasbi in tabornem ognju smo se družili še pozno v noč.
Upamo, da se bo naslednje leto tekmovanja udeležilo še več taborniških ekip.
RJS Izola
Izjave tekmovalcev
Aljoša Gerželj, RKV: "Bičikleta, kot vsako leto, tudi letos ni razočarala - proga super, kontrolorke (no, ok, tudi kontrolorji) še bolj, edino za drugo leto prosimo, da tudi priskrbite malo blata."
Nicole Poljanšek, RMV: "Bičikleta je bila super, bilo je blatno in mokro, ampak smo zelo uživali. Naloge so bile zabavne in pot ni bila preveč zahtevna."
Rezultati - skupni
1.	mesto: Veverne (313)
2.	mesto: Olskul riprizent (302)
3.	mesto: RMV (103)
od rodov /wbimis
Še ta počasnemu mine 2013
Tudi letos nam je ŠTPM zagotovil pravo dogodivščino! Rod Jezerski zmaj je letošnji ŠTPM organiziral 17. in 18. maja v okolici Nazarij pri Mozirju. Tekmovalci so se lahko pomerili v različnih kategorijah, prednost tekmovanja pa je zagotovo kategorija dvojic, saj je maj mesec, v katerem poteka ogromno taborniških aktivnosti. Če ti ne uspe sestaviti celotne ekipe, se vseeno lahko prijaviš v ekipo dvojic. Krasno, kajne?
Letošnje tekmovanje so popestrili čudoviti razgledi, "orng klanci" in nekoliko zahtevnejše taborniške naloge (vrisovanje, signalizacija, topo testi, razne skice). Piko na i pa so zagotovo dale naslednje naloge: ŽVN (izdelovanje sveče med progo) in pionirstvo, kjer so morale ekipe naredi mlinček na vodi. Zabavne naloge so tekmovalcem popestrile progo in jim dale zagon za nadaljevanje poti. Tekmovanje je bilo zanimivo in pestro, zato se zagotovo vidimo tudi naslednje leto. Prideš tudi ti? Dogodivščina je zagotovljena!
RJZ Velenje
dogodivščina zagotovljena!
Foto: Tea Drev
Mnenja tekmovalcev
Jona Mimik in Jure Zmrzlikar, ekipa Zmedeno zmešana: "ŠTPM je tudi letos ponudil progo s čudovitimi razgledi, ki orientacijsko ni bila preveč zahtevna, imela pa je kar nekaj klancev. Dogajanje so popestrile zanimive naloge, ena zabavnejših je bila gradnja mlinčka na potočku. Pa tudi nagrade so bile mega! Naslednje leto se zagotovo spet vidimo!"
Luka Nagode, ekipa Bliskoviti škrati: "To je bil moj drugi ŠTPM in sem dobil komentar, da smo stalni na ŠTPM-ju. ŠTPM je lepo in prijetno tekmovanje, na katerem uživam, škoda pa za nizko udeležbo od drugod, kar bi naredilo tekmovanje še bolj privlačno in zabavno. Ekipa ostaja, samo še datum potrebujemo in pridemo! Se vidimo naslednje leto!"
Ekipa Čudežne travice: "Naš prvi ŠTPM nam bo ostal v spominu po zanimivi in dolgi progi, po vrtačah, pozabljenemu severu na skici, najboljšem kosilu in po super norih nagradah."
r h .i A - .r .
i i
36 ÍEtógTP/ od rodov
' Ti4.
P

i, 1
■
- X-	»
4
_ f,
\
Spust po Ljubljanici
Foto: Urša Dimič
j.
- Ji.-r	H-.' 1
■fT ? l 'm ^

Bičkovci smo v soboto, 18. maja uspešno organizirali že 18. Spust po Ljubljanici, taborniško ekološko-kanuistično tekmovanje, ki poteka na reki Ljubljanici. Zbrali smo se na športnem letališču v Podpeči, ki smo ga začeli z minuto molka v poklon tragično preminulima Bičkovkama Mii in Klari. Kmalu zatem je sledil start prve ekipe in Spust se je lahko pričel.
Po Ljubljanici se je spustilo kar 26 ekip, kar skupaj predstavlja 71 udeležencev, ki so se pomerili v opravljanju različnih nalog: signalizaciji, prvi pomoči, preskakovanju jarka s kolom, streljanju z zračno puško, tarzanu in hitrostni etapi. Uspešno pa so se prebili tudi čez tri mrtve točke, kjer so reševali rebus, križanko in sestavljanko. Tekmovalce je na progi spremljal tudi test o Ljubljanici, ki so ga ekipe reševale na različne načine, nekateri so se zanesli zgolj na svoje sive celice, bolj iznajdljivi so si pomagali s stricem Googlom.
Poleg že omenjenih nalog so morali tekmovalci nabirati tudi smeti, ki so jih našli ob bregovih Ljubljanice ter jih pospraviti v svoje vreče za smeti. Po prihodu vseh ekip na cilj (na Livadi) pa je sledilo ocenjevanje količine in ekološke vrednosti smeti, ki so jih ekipe nabrale na progi.
Po preveslani progi so se tekmovalci okrepčali na pikniku in rekli besedo ali dve s taborniškimi prijatelji, ki so jih ponovno srečali. Še več priložnosti za druženje pa je bilo na panoramski vožnji s turistično ladjico od Livade do starega mestnega jedra, ki je ob lepem vremenu ponujala izjemne poglede na ljubljanske znamenitosti.
Kmalu po povratku tekmovalcev z vožnje z ladjico smo sklicali zbor, v katerem smo razglasili najboljše tri ekipe ter podelili nagrade in priznanja. Odlično prvo mesto so dosegli tekmovalci, ki se Spusta udeležujejo že slabo desetletje. Očitno so k zmagi pripomogle predvsem izkušnje, saj so se na progi celo prevrnili s kanujem, ampak jih to ni ustavilo.
Seveda pa so zmagovalci vsi, ki so se na Spustu zabavali in imeli lepo, saj ga organiziramo z mislijo, da skupaj preživimo lep dan in hkrati naredimo nekaj dobrega zase, za okolje in za družbo. Vsem tekmovalcem čestitamo in se vam zahvaljujemo za udeležbo, prihodnje leto pa se bomo spustili že 19.
Bičkovci
Rezultati
1.	mesto: Jagode, RST
2.	mesto: Hitri polžki, RBS
3.	mesto: 85-ka
OD RODOV Mm
m
rs

Ponavadi smo se organizatorji orientacijskega-kanuističnega tekmovanja, ki poteka vsako leto konec maja na Cerkniškem jezeru, ubadali z vprašanjem, ali bo v jezeru sploh dovolj vode, da izpeljemo tekmovanje ali ne (pozno spomladi namreč ponavadi že počasi izginja v požiralnikih). Letos pa je bilo ravno obratno, saj je zaradi obilnih padavin in nizkih temperatur, ki so krojile zadnji majski vikend, naše tekmovanje skoraj dobesedno splavalo po vodi.
Vendar se taborniki Rodu Jezerska ščuka iz Cerknice nismo pustili motiti, naj bo vreme kakršno že. Tako smo že v petek postavili tabor ob Cerkniškem jezeru in par junakov si je celo drznilo tam prespati. Vse ostale

ekipe, tako iz domačega rodu kot iz drugih rodov, pa so se na tabornem prostoru zbrale v soboto zjutraj in kljub izredno slabi vremenski napovedi je svojo udeležbo odpovedala le ena ekipa.
Enajst taborniških ekip in tri ekipe rekreativcev so se morale spopasti z nekaj nalogami, ki so na orientacijskih tekmovanjih že tradicionalne - vrisovanje, topo testi in morsejeva abeceda, na progi pa so se srečevali tudi z bolj praktičnimi nalogami: test iz poznavanja Cerknice in Cerkniškega jezera, žaganje z žago ...
Vseeno pa se Ščukanujanje od ostalih orientacijskih tekmovanj nekoliko razlikuje, in sicer po tem, da morajo tekmovalci del trase premagati po vodi v kanujih (zato so na primer tudi ekipe na tekmovanju dvo- ali največ tričlanske). Letos je bila to hitrostna etapa - tekmovalci so morali v najkrajšem možnem času odveslati do boje sredi jezera in nazaj. Druga posebnost Ščukanujanja pa je ta, da je tekmovanje namenjeno tudi rekreativcem, torej vsem tistim, ki niso taborniki, vendar jim je taborništvo blizu oziroma se želijo preizkusiti v orientaciji. Letos so se nam tako pridružile ekipe gasilskega in študentskega društva.
Taborniki smo torej še enkrat dokazali, da za nas ni slabega vremena in da znamo uživati in se imeti lepo tudi takrat, ko se večina ljudi pred dežnimi kapljami in mrazom skriva doma. Na Ščukanujanju pa se vidimo tudi drugo leto - le kakšno presenečenje nam bo pripravila narava?
Mateja Melink
oJoTP / OD RODOV
Mnogoboj SPOOT
Taborniki Roda Odporne želve Anhovo smo letos prvič sprejeli za nas kar težek izziv in organizirali mnogoboj Severnoprimorske območne organizacije tabornikov (SPOOT). Tekmovanje je potekalo 18. maja na našem taborniškem prostoru v zgornjih Desklah, ki se je izkazal za zelo primernega tudi za tako obsežno akcijo. Udeležili so se ga vsi rodovi SPOOT.
Kljub izredno slabemu vremenu, ki nam je zelo oteževalo pripravo prizorišč, nam je narava le pokazala svojo naklonjenost in nas v soboto zjutraj razveselila s toplim soncem, ki nas je grelo cel dan. Sonce je tudi posušilo mlake, da naši tekmovalci niso bili prav preveč blatni.
Že med zadnjimi jutranjimi pripravami prizorišč so se na naš prostor začele zgrinjati skupine tabornikov. Eni so prišli z avtobusi, eni s kombijem, eni pa tudi z vlakom. Zbralo se je 26 ekip, to pomeni okrog 130 tekmovalcev od najmlajših MČ-jev do GG-jev. Začeli smo seveda uradno, s himno in dvigom zastave, veseli pa smo bili tudi pozdrava in vzpodbudnih besed našega župana. Takoj nato so se tekmovalci podali v boj za točke.
Zaradi številnih panog in tekmovalcev se je tekmovanje razvleklo čez cel dan. Proti večeru smo morali kar pohiteti z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo diplom, saj se je našim gostom že mudilo na vlak ali avtobus. Veseli nas, ker so nas zapuščali sicer utrujeni, ampak z nasmehom na obrazih.
Pri izvedbi našega prvega mnogoboja so nam veliko pomagali vodniki iz vseh udeleženih rodov, seveda pa ne bi zmogli brez pomoči vodstva SPOOT-a, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Lojzka Reščič
Na Slovenski avanturi, dolgi 400 kilometrov, ki jo med ^ 20. in 23. junijem organiziramo velenjski taborniki, lahko sodelujete kot prostovoljno osebje.
Kot prostovoljno osebje boste doživeli veliko novega, ^ pridobili drugačne izkušnje, stkali nova prijateljstva, predvsem pa odkrili najlepše skrite kotičke naše države.
mturi





Lv» S -»s 4
B1- '-"V- 11
V I

adventurerace.si
, Preberite več na www.adventurerace.si izpolnite prijavnico ali pišite na tina.zevart@adventurerace.si. Zmoreš! Si prepričan! Pridi in poizkusi!
•V, V" •	. >
^ " j ..,L	' V . ■ V-
od rodov jjjujkels

Ljubljanski taborniki smo se 25. maja zbrali v Guncljah na največjem ljubljanskem taborniškemu tekmovanju - Žaboboju. Kljub slabemu vremenu je prišlo kar 29 MČ in 17 GG ekip. Letos smo bile glavne organizatorke Rebeka in Laura (Rod Beli bober), Maja (Rod Rožnik), Barbara in Sara (Rod Heroj Vitez). Same babe, ja. Le zakaj mislite, da je toliko deževalo?
Medvedki in čebelice so tekmovali v panogah Sam svoj mojster (uspelo nam je izdelati eno letev za fakirjevo posteljo), Tam ob ognju našem (ste že slišali metal izvedbo pesmi Kuža pazi?), Nahrbtnik (pakirajo punce: "Te hlače mi niso všeč, jaz jih ne bi vzela sabo!"), Bivak iz dveh šotork in Ogenj, na poti Po potnih znakih pa so pokazali še znanje Prve pomoči, ŽVN-ja in Kroja ter se preizkusili v Premagovanju ovir.
Gozdovniki in gozdovnice pa so streljali z loki (tri puščice so izgubili tekmovalci, eno pa sodnik), postavljali Bivak sendvič ali Savico, pokazali, kako se pripravi Ognjišče. Na orientaciji pa so se srečali s Signalizacijo, Minskim poljem, Skico terena (in cerkvijo zanimivih oblik), pri Gospodarju so postavljali miniaturne stole iz palčk za ražnjiče in če so našli, so tudi A-jali ali postavili signalni stolp.
Zaradi vremena MČ-ji ognjev niso prižigali, dvema ekipama GG-jev pa je skoraj uspelo (da pa se da zakuriti tudi v takem vremenu, so po tekmovanju GG-ji dokazali skupaj z vodniki). Čeprav je deževalo in smo bili vsi blatni, je bil to en super taborniški dan. To pa ne bi šlo brez vse sodnikov, vodnikov in tekmovalcev. Hvala, ker ste prišli.
Sara Galun
• m
/ OD RODOV
Pokažimo, kdo in kaj smo!
Ob gostovanju Svetovne skavtske konference avgusta 2014 v Ljubljani bomo taborniki zasedli Jakopičevo sprehajališče v ljubljanskem parku Tivoli. In to dobesedno!
^	i	*	—■ M
Na največjem razstavišču fotografij na prostem pri nas bomo na ogled postavili okoli 100 at^ktivnihj fotografij mladih, tabornikov in narave! t
Naj bo to izziv za vse! Že letos na taborjenjih vzemite v roke fotoaparate in posnemite dobre in zanimi ve fotografije. Izkoristite vsako priložnost, da vašo domišljijo in taborniški duh prelijete na fotografijo.
Kdo si ne bi želel videti svoje fotografije na ogromnem formatu v družbi fotografij najboljših fotografov?
Več informacij že v naslednji številki Tabora!
V rodu je bila v preteklosti tradicija, da se je enkrat na leto izvedlo tabor, kjer se je iz materiala, posnetega na njem, ustvarilo film - nastal je kolut. Za letošnje majanje smo obudili to tradicijo filmskih taborov in smo obdobje med dvema pomembnima praznikoma, 27. aprilom in 1. majem, posvetili filmu. V Taborniškem centru Marindol smo tako pet dni povezovali taborništvo s filmom. Nastala sta odlična filma, kriminalka 24 ur in črnobeli Charlie. Vse skupaj smo začinili z dokumentiranjem večernega programa, Šarkijevo kuharsko oddajo, Puhijevimi novicami in odštekanimi napovedmi dobitnikov nagrad. Najboljši
so namreč na slavnostni podelitvi, ki ji je sledila tudi zabava, dobili prestižne zlate kure.
Pridružili so se nam mentorji Aljoša Korenčan za snemanje in fotografijo, Tina Bonča, ki je prinesla svoje številne kostume, je bila mentorica za kostumografijo, in Eva Uršič, izvedenka za masko. Celoten program je režiral taborovodja Miha Knific - Pipc. Kako so se odrezali taboreči, si boste lahko pogledali na velikem platnu na festivalu Isola Cinema in v kinu na prostem v Layerjevi hiši v Kranju. Vabljeni k ogledu!
Tea Derguti - Čajka
od rodov /■mmqlii
Družinski piknik RAJ Cerkno
Mesec maj je kot naročen za aktivnosti in druženje na prostem, zato smo se taborniki Rodu aragonitnih ježkov Cerkno odločili, da pripravimo piknik za naše člane, njihove starše in prijatelje. Glavni namen piknika je bilo predvsem druženje v taborniškem duhu in medsebojno spoznavanje.
V nedeljo zjutraj, na dan piknika nas je pozdravilo nekoliko kislo vreme, občasno je še deževalo. Glede na dobro napoved se dežja nismo ustrašili, padla je odločitev, da piknik bo ne glede na vremenske nevšečnosti. Vodstvo rodu je že v jutranjih urah priskrbelo vso potrebno opremo in uredilo prostor za nemoten potek akcije. Jutro je zelo hitro minilo in
kmalu so začeli prihajati prvi člani skupaj s svojimi starši. Posijalo pa je tudi sonce.
Dan je minil v zelo sproščenem vzdušju. Odvijale so se različne družabne igre in športna tekmovanja. Igrali smo odbojko, nogomet, badminton in preizkusili svojo natančnost z balinčki, veliko zanimanja so bili deležni tudi lokostrelstvo ter različne štafetne igre. Poleg vseh aktivnosti pa so naši kuharji prijazno poskrbeli, da nismo bili ne lačni ne žejni. Vsi skupaj smo preživeli lep dan, razšli smo se trdno odločeni, da se na pikniku vidimo tudi prihodnje leto.
Andraž
Taborniki RBS Šempeter smo 17. maja pripravili zaključno srečanje za učence - prostovoljce lokalnih osnovnih šol. Pripravili smo jim zanimive dejavnosti, saj so se prostovoljci lahko preizkusili v različnih taborniških veščinah, spretnostih in igri.
Prostovoljci, sicer netaborniki, so bili najbolj navdušeni nad taborniškim ognjem, na katerem so si popekli kruhke in jabolka. Prav prijetno smo se zabavali tudi ob njim nepoznanih in zanimivih družabnih igrah. Zelo vztrajno so se učili zavezovati tudi različne vozle.
Naslednji dan, 18. maja, pa smo že tradicionalno sodelovali na otvoritveni akciji Razpnimo jadra na športnem stadionu v Žalcu. V našem taborniškem kotičku smo obiskovalce naučili, kako napeti vrv s pomočjo napenjalnega vozla. Presenečeni so bili ob spoznavanju uporabnosti vozla. Udeleženci so se skupaj s taborniki zabavali v preprosti igri s praznimi pločevinkami in lesenimi "coleki" - "koza-klamf". S fotoorientacijo po bližnji okolici pa smo navdušili kar nekaj ekip staršev in otrok.
Mateja Z. Kandare - Kokica
oJoTP / OD RODOV
Vrhniška fotoorientacija
Za vrhniške tabornike je bil i8. maj poseben dan. Prvič smo v sodelovanju s katoliškimi skavti iz stega Vrhnika i pripravili skupno akcijo za naše člane. Mlajši so se z zanosom odpravili raziskovat naravne in druge
znamenitosti Vrhnike s pomočjo slik ter se nato za dodatne točke kot muhice izmikali žogam vodnikov. Starejši člani so se najprej pomerili v skavtbolu, taborniški različici ameriškega nogometa, nato pa so še oni pohiteli po poti, ki so jim jo odkrivale fotografije. Vse ekipe so za nagrado prejele priznanje in sladko nagrado.
V skupinah so bili skavti in taborniki med sabo pomešani. Njihova razigranost, dobra volja ter medsebojno sodelovanje so dokazali, da je rivalstvo med taborniki in skavti, vsaj na Vrhniki, le mit. Taborniki iz rodu Enajsta šola se skavtom še enkrat zahvaljujemo za vso pomoč in nepozaben dan.
Petra Jelovšek - Teta Gugl
ce v naravi


\
Zadnji vikend prvomajskih počitnic smo GG-ji rodu Lilijski grič Pesje taborili na našem tabornem prostoru pri nekdanji graščini. Ob prihodu je tabornike pričakala zaraščena zelenica, ki smo jo morali pokositi in si iz nič narediti tabor. Postavili smo si šotore, si sami naredili vhod na našo zelenico, poskrbeli za ogenj in si spekli večerjo. Za večerni program je poskrbela oddaja "Moj tabornik zmore", v kateri so se pari preizkusili v svojih sposobnostih.
Zjutraj je zaspance predramilo bujenje s kosilnico. Gozdovniki in gozdovnice so se odpravili na zabavno telovadbo, med tem pa se je na ognju že kuhal čaj za zajtrk. Dopoldne smo bili ustvarjalno razpoloženi, saj smo pripravljali namaze iz zelišč, ki smo jih nabrali, pekli jajca v pomarančni lupini in umetniško fotografirali s profesionalnimi fotoaparati. Po slastnem kosilu je sledil dolgo pričakovani orientiring do jezera, kjer so se najpogumnejši tudi kopali. Žal je vožnjo s kanuji preprečila orjaška toča, ki smo ji komaj ubežali. Po povratku z jezera je sledila tombola, na kateri je zmagovalka prejela švicarski nož. Za konec smo se posladkali še s piškoti, ki jih je za nas spekla mentorica. Polni novih izkušenj, prigod, anekdot in vsak z novo majčko smo zaključili GG pomladovanje.
RLG Pesje
od rodov /
0143
Ljubi Klara in Mia.
Vse, kar je lepega, spominja na vaju. Sončni žarki, rosna trava, taborni ogenj, poletje, vonj po rožah, pesmi. Sami srečni spomini, ki jih zdaj obujamo sami. V mislih se vsak dan vračamo nazaj, tam je lepo. Z vama. Toliko nasmehov sta narisali v vseh letih. Tega se ne da ustaviti ali izbrisati. Ko bomo peli ob ognju, bomo z vama, ko bo nevihta, bomo z vama, na bivaku, na pohodu, na zabavi, povsod, kjer smo bili skupaj in kjer bi še bili. Vidve bosta z nami.
I
i M
Vedno sta bili in bosta naši. Do takrat, ko se spet srečamo ... Vajini taborniki
V letošnjem letu Rod snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice praznuje častljivo obletnico - 60 let neprekinjenega taborniškega delovanja. V ta namen smo 11. maja izvedli proslavo, ki se jo je udeležilo prek 400 tabornikov, staršev, podpornikov in ostalih radovednih občanov.
Poleg tega pa smo 60. obletnico obeležili tudi malce drugače: izdali smo kratke ter dolge majice, značke, dopisnice in priložnostni žig (11. maja so bile namreč vse pošiljke na bistriški pošti ožigosane s tem žigom). V mestni knjižnici smo uredili mini taborniško razstavo, na kateri so si občani pasli oči na taborniških majicah, krojih, rutkah in celo skavtskih znamkah iz vsega sveta. Poleg tega pa smo gostovali tudi na Radiu 94, Radiu Capris in RTV Slovenija v oddaji Dobro jutro. Sedaj pa na naslednjih vsaj 60 let!
RSR Ilirska Bistrica
Dvorezni Pingvin
Besedilo: Nina Medved - Mjedved
Medtem ko je od zunaj prihajalo šumenje dežja, je Rok sedel ob prižgani namizni lučki v svoji sobi. Pred njim je na mizi ležal
temno siv etui. Rok ga je najprej nepremično opazoval, potem pa počasi odpel sponko na etuiju in iz njega previdno izvil nož. Njegov siv ročaj je imel vklesane mnoge zareze za boljši oprijem: Rok je po njih
najprej rahlo zdrsnil s kazalcem, potem pa ga močno prijel, preizkušal je različne drže, da bi našel tisto, ki mu omogoča najbolj spretno ravnanje z njim. Lahek je bil, pa vendar močan, vzdržljiv. Na njem je z oranžnimi črkami pisalo: BG. Bear Grylls ga je naredil za tabornike, naredil ga je zame. Približal se je rezilu in si ogledal podpis na njem. Kovina je odbila luč in vrgla nekaj svetlobnih zajčkov po sobi. Rok je previdno potegnil s prstom po rezilu - ostro, ostro, ostro, hrapavo.
Spomnil se je na dedka, ki mu je povedal, kako preveriti, ali je nož dovolj oster. Dedka je oboževal in skupaj sta preživljala ure in ure v delavnici, v gozdu, pa tudi v kinu, ko se je dedku zljubilo pogledati kak dober akcijski film. On je bil tisti, ki mu je prvi pokazal, kako ravnati z različnimi orodji: s kladivom, s sekiro, z izvijačem, z žago. Dedek mu je vedno govoril: "Vsak človek, ki dela z rokami, mora vedno imeti s seboj vsaj kak majhen, a zanesljiv nožič. Nože je treba spoštovati, ker niso kot ostalo orodje. Kladivo zdrobi stvari ali pa jih zabije v podlago, sekira ločuje velike stvari, nož pa je edini, ki lahko ustvarja. Vsa orodja so lahko vedno orožja, če smo nepazljivi, Rok. Ampak nož je edini, ki lahko natančno oblikuje snov, samo spretne in previdne roke ga morajo voditi." Rok je s svojim novim nožem počasi potegnil pod kotom po levi podlakti in na rezilu so ostali drobci dlak. Dovolj ostro je. Dedek je Roka naučil skoraj vse, kar je vedel, na primer, kako je neprimerno nabrušeno rezilo veliko bolj nevarno od ostrega ali kako hitro ošiliti leskovo vejo, vendar mu nikoli ni pustil, da bi se igral z noži, če ga ni bilo zraven. Zdaj pa se je s prvimi popoldanskimi nalivi že napovedovalo poletje in z njim taborjenje, zato mu je dedek končno podaril nož, ki bo prvič samo njegov.
Pingvini so se še zadnjič v tem šolskem letu zbrali na vodovem srečanju, vendar so se tokrat odpravili v bližnji gozd, da bi obnovili znanje postavljanja ognja in si skuhali čaj.
Miha jih je zbral v vrsto: "Tina, ti pojdi po prvi in drugi sloj, Nejc ti naberi tretji sloj, Vid in Rok - vidva pa pripravita trinožec in kuhalnico. Ko boste imeli dovolj materiala, bomo skupaj poiskali sestavine za čaj in pripravili prostor za ognjišče."
Pingvini so se lotili dela in izza dreves se je slišalo pokljanje vejic ter šelestenje listja na grmih. Prvi je prišel nazaj Nejc, odložil palice, takoj zatem pa še ostali člani voda.
Rok je izkoristil priložnost: "Vid, ti zveži trinožec, jaz pa bom olupil palico. Imam nov nož, od Beara Gryllsa!" Pingvini so si občudujoče ogledali etui in rezilo, potem pa se lotili zadolžitev.
Rok je sedel na mehka travnata tla in urno obdeloval trpežen bukov les. Le enkrat mu je nož spodneslo in ta je zarisal dolgo tanko črto krvi na njegovem levem palcu.
Miha je iz nahrbtnika hitro izbrskal obliž in ko ga je nalepil na Rokov prst, je presodil: "Ti nimaš samo novega noža, ampak pravi dvorezni meč!"
Pošljite nam suojo zgodbo (do 3000 znakou s presledki) na reuija.tabor@qmail.com.
C	G	D	A
Nazaj na drewu,	nazaj	na drewu!
C	G	D	A
Nazaj na drewu,	nazaj	na drewu!
C	G
Na drewjesu sma se radii,
D	A
pa sma pa dal wagrnil.
C	G
Pa sma se wadlačil,
D	A
de se boma gar wrnil.
C	G
Nazaj na drewu ...
C	G
Če se dast gar uzigneš,
D	A
čez prou wse se dwigneš.
C	G
Gar dast deleč se wid,
D	A
gar widš prou ciu swit.
C	G
Tu ma težku nardil,
D	A
Gar 'ma tabor zgradil,
C	G
Kot suj cajt u Jeblan,
D	A
gar na kalih boma žwil ..
C	G
Nazaj na drewu ...
C	G
De se ma naraj prlubil,
D	A
ka sma ji u betuon ušli,
C	G
de se ma u nuo zalubil,
D	A
pa na mista pazabil ...
C	G
Nazaj na drewu ...
C	G
Sam če se drewu padre,
D	A
gre dal pa gri use,
C	G
sam koga pa tu briga,
D	A
wažnu, de komad zažiga!
C	G
Nazaj na drewu ...
C	G
Nazaj na drewu
ugfep / koledar ak
		mnogoboj
■4 H	Mirna	use starostne skupine
	Rok prijau: 7. 6.	Cena: 18 €/osebo
	Kontakt: zts@guest.arnes.si	ZTS in Rod mirne reke Mirna
		
Kopel na Bičikleta žuru. Foto: RKV
Pisana druščina. Foto: RSO Kranj
Zahrbtna KT. Foto: Muri
Poziranje ob taborniškem modelu. Foto: Anja Cekada
Ureja: Nace Kranjc
Nihče ne bo na moje orglice igral! Foto: Domen Šuerko Sini, ne fotkaj, ker grizem! Foto: SiNi
rv7Mt/ruc ¿m
Želife maj'C0, po kaferf bom0 taborniki prepoznavni fodf fakraf, ko ne nosimo kroja? 2elife majico, primerno za taborjenja, hajke, tekmovanja? Imejfe majico, ki jo bosfe nosili S ponosom!
cena majice: 4,5 evr»v
(cena velja, če zberemo čez 500 naročil, sicer bo cena 5 evrov).
ofroske sfevilke: 5-4, 5-6, 7-8, 9-11 in 12-14 Ženske felirane majice v velikosfih: XS, S, M, L, XL Moške majice v velikosfih: S, M, L, XL, XXL (opcijsko XXXL)
Nar»čil» p»sredujfe prek» r»du ali čefe. Nar»cila zbiram» d» 11. junija.
Naročilnico posredujfe na ZTS, v elekfronski obliki pa na kroj@rofka.nef.
Že imafe vs» p»frebn» »prem» za taborjenje? V Zadrugi ZTS, na Parmovi 55 v Ljubljani, so na voljo kroji, rufke in oznake znanj, faborniška liferafora fer droga oprema za faborjenje, življenje v naravi, orienfacijo, lokosfrelsfvo in Se kaj.
<
X*
6
■so
ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
NACIONALNA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
Mr