glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica datum: 25. 04. 1983 Cena: 15 din Leto 4. Številka 11 Dragi krajani, po krajšem premoru se spet oglašamo z novo številko vašega, našega lista. Medtem so dogodki tekli svojo pot: poslovili smo se od starega, zaželeli dobrodošlico novemu letu, za en dan odvrgli vsakdanji obraz in si nadeli pustno masko, z besedo poeta proslavili slovenski kulturni praznik, podarili cvet ali dva ob dnevu žena... že smo v prvem četrtletju 1983, v zraku se napoveduje pomlad, bliža se praznik dela, praznik naše krajevne skupnosti, pa Dan mla- dosti, tretja obletnica nepozabnega spomina na Tita. Da, čas gre naprej. Tudi v letošnje leto smo vstopili z novimi načrti, takimi in drugačnimi. Ki naj bodo bolj življenjski, utemeljeni v pravih potrebah in resničnih možnostih. V naši krajevni skupnosti tako tudi letos ne bomo stali križem rok: z nekaj tega smo že začeli, nekaj še bomo. Ker se vedno najde še marsikaj, kar je treba in je tudi vredno storiti — za tistega, ki hoče in vajen večino stvari povedati z delom. Ker čas teče naprej, mar ne? Uredniški odbor Misel ob krajevnem prazniku Letos praznuje naša krajevna skupnost že sedmič svoj krajevni praznik. Za svoj krajevni praznik smo si prebivalci mesta Ilirska Bistrica izbrali 7. maj, dan osvoboditve mesta leta 1945. Tistega pomladnega dne je naše mesto dočakalo težko pričakovano osvoboditev, ki so jo izbojevale enote JLA v sestavu 4. armade. Zadnji osvajalec naše domovine je moral kloniti pred močjo, ki je prihajala iz src našega ljudstva in položiti orožje, s katerim je hotel zlomiti naš zmagoviti pohod. Skupaj s sončnim majskim jutrom in osvoboditvijo je prišla tudi naša pomlad. Veselje v srcih borcev in prebivalcev mesta je kipelo in za trenutek je bilo pozabljeno vse pre-stano trpljenje. Izmučena domovina je zahtevala nove napore in odrekanje. Uspešno smo obnovili domovino, zgradili novo industrijo. Ko danes pregledujemo to prehojeno pot, lahko s ponosom zremo nazaj, kaj vse smo dosegli z našim delom. Obnovili smo stara ognjišča, zgradili nešteto novih domov, obnovili smo stare in zgradili nove tovarne z modernejšo tehnologijo in opremo. Morda smo za dosego tega zajemali tudi s preveliko žlico, vsaj današnje gospodarske težave kažejo, da je v tem tudi nekaj resnice. Tudi v družbenem življenju smo od tistega maja pa do danes napravili velik korak naprej. Razvijamo našo začrtano smer samoupravnega sistema. Z njim želimo najhitreje in najuspešneje razviti nove družbenoekonomske odnose, ki smo si jih začrtali v ustavi, v zakonu o združenem delu in v kongresnih dokumentih naših družbenopolitičnih organizacij. Ovire, ki jih srečujemo na tej poti, premagujemo včasih z grenkim občutkom, da smo nanje premalo pripravljeni in organizirani, premalo odločni, da bi se spoprijeli z njimi, kakor da smo sprti z zavestjo samoupravljalca. Prav je, da se zavedamo teh slabosti in jih skušamo kar najuspešneje premagati. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI Petek, 6. maja Dom družbenih organizacij ob 18. uri: Slavnostna seja skupščine KS — podelitev priznanj — nastop pevskega zbora Dragotin Kette Dom JLA ob 19. uri: — predstavitev Svetinove knjige Med nebom in peklom — otvoritev razstave del Toneta Svetine Uresničevanje kadrovske politike V vseh delovnih okoljih poteka javna razprava glede na Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Ilirska Bistrica v letih 1980—1982, ki ga je pripravil odbor za spremljanje izvajanja tega dogovora. Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti so v letu 1980 sprejele družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike. Udeleženci so se dogovorili glede najpomembnejših nalog s področja kadrovske dejavnosti. Oceno o tem, kako uresničujejo družbeni dogovor, pa naj bi podali vsako leto. V poročilu je prvič doslej celoviteje prikazano uresničevanje dogovorjenih nalog s področja kadrovske dejavnosti in stanje po posameznih kadrovskih funkcijah, ki so opredeljene v družbenem dogovoru. Predlagane so tudi prednostne naloge in ukrepi za nadaljnje delo na vseh področjih kadrovske dejavnosti: pri načrtovanju kadrov, poklicnem usmerjanju, štipendiranju, kadrovanju za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij in politiki podeljevanja družbenih priznanj. Razpravljalci, zlasti udeleženci dogovora, pa naj bi v poglobljeni razpravi o poročilu ocenili dosedanje delo kadrovskih služb in opredelili konkretne naloge za njihovo nadaljnje delo. I.M. Obsežen program del KS V letošnjem letu si je zastavila krajevna skupnost obsežen in dokaj zahteven program del, ki pa ga bomo uspešno realizirali le s pomočjo vseh zainteresiranih činiteljev. Osnutek programa del je bil izdelan na osnovi potreb, ki so bile evidentirane na jesenskih zborih občanov. Vse potrebe oziroma želje občanov so bile potem še usklajene na seji sveta KS, dokončno pa je program del potrdila skupščina KS na seji dne 17.3.1983. V tem letu bomo največ finančnih sredstev namenili in združili za ureditev dela Vojkovega drevoreda, in sicer od kolodvora do križišča z Gubčevo ulico. Izdelan bo nov pločnik, urejena kanalizacija in javna razsvetljava. Asfaltirali pa bomo del ceste in parkirni prostor pred gostilno Kolodvor. Vrednost vseh navedenih del znaša 2,4 milijona din, finančna sredstva pa bodo zagotovili EMONA-ILIRIJA, SKIS in KS. Ilirska Bistrica. V mestu bomo asfaltirali še manjše površine na Partizanskem hribu in v Rozmanovi ulici. Na področju javne razsvetljave smo letos že zgradili razsvetljavo v delu Podgrajske ulice. Tu so občani s prostovoljnim delom opravili vsa zemeljska in gradbena dela. V spomladanskem in poletnem času planiramo izgradnjo še v Šercerjevi in Prešernovi ulici. V posameznih ulicah bomo obnovili oziroma dodali še nekaj svetlobnih teles. Strugo Bistrice bomo letos očistili od Titovega trga do sotočja s Sušcem. Izvedena bodo le manjša dela oziroma nujni vzdrževalni posegi. Za ta dela bo nekaj finančnih sredstev prispevala Območna vodna skupnost Koper. Meteorne vode nameravamo letos urediti v delu Vodnikove ulice in Župančičeve ulice. Tu računamo na pomoč občanov, saj bi polaganje cevi in izdelavo jaškov opravili s prostovoljnim delom. Med letom bomo v posameznih predelih mesta izvršili še manjša komunalna dela, za katera bo prispevala material KS, občani pa bi izvršili delo. Na področju zdravstva planiramo skupno z Zdravstvenim domom nakup novega rentgenskega aparata. Za nabavo aparata smo namenili 300.000,00 din. Skupno z Občinsko SIS za zdravstvo pa smo pritegnili k sodelovanju še oragni-zacije združenega dela ter ostale KS v naši občini. Menimo, da bo odziv primeren ter da bomo obogatili naš zdravstveni dom z novo pridobitvijo, ki bo služila vsem občanom. V tem letu torej kaže, da bomo pridobili nove dobrine skupnega pomena. Sedaj smo pred začetkom glavnih del. Upamo, da bomo z razumevanjem vseh le uspeli doseči zastavljene cilje ter tako izpolnili upravičene želje občanov. Z.T. Dobitniki priznanja OF Tudi letos bomo ob krajevnem prazniku KS podelili priznanja OF — bronasto odličje najzaslužnejšim občanom in organizacijam za aktivno delo pri dograjevanju in utrjevanju naše samoupravne socialistične družbe. V naši krajevni skupnosti prejmejo odličja: POLH JOŽE, rojen leta 1919 v Ocizli pri Sežani. Kot zavednega Slovenca in antifašista so ga Italijani zaprli že leta 1941. Kasneje je bil odpeljan v Afriko, a kmalu dezertiral iz italijanske vojske. Priključil se je enotam NOV, in sicer prvi tankovski brigadi. Sodeloval je pri osvobajanju domovine od Dalmacije do Ilirske Bistrice. Po osboboditvi je bil vseskozi aktiven v ZZB. Ilirska Bistrica. Danes je član predsedstva KK SZDL Ilirska Bistrica in predsednik 4. rajonskega odbora SZDL. Ob lanskih volitvah v organe KS je bil glavni evidentičar kandidatov v naši KS in za uspešno izvedene volitve gre tudi njemu precej zaslug. SMRDELJ MARJAN, rojen leta 1922 v Ilirski Bistrici, se je že v juliju 1945. leta med prvimi aktivno vključil v obnavljanje gasilskega društva. Izvoljen je bil v upravni odbor Gasilskega društva in opravljal še druge pomembne funkcije. Med drugim je bil precej časa tudi poveljnik. Danes je namestnik poveljnika in eden najaktivnejših članov društva. ŠAJN DARINKA, rojena leta 1919 v Ilirski Bistrici, se je kot zavedna Slovenka že leta 1941 aktivno vključila v na- rodnoosvobodilno gibanje. Po osvoboditvi je opravljala vrsto pomembnih funkcij. Danes je med najaktivnejšimi članicami sekcije za družbenopolitično aktivnost žena v naši krajevni skupnosti. KI RN JANEZ se je rodil leta 1946. Že v času osnovnega šolanja se je aktivno vključil v taborniške vrste. Sodeloval je pri vseh akcijah taborniškega odreda „Snežniški ruševci". Bil je organizator raznih mnogobojev, predavatelj na vodniških tečajih ter organizator orientacijskega pohoda za pokal Snežnik. Za navedeno aktivnost je prejel vrsto taborniških odlikovanj. Danes je aktiven družbenopolitični delavec v naši občini in KS. ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN. Lovstvo je bilo v našem kraju organizirano že 28.10.1945 in je bilo eno prvih v Sloveniji. Takrat je štelo 36 članov. Nato je sledilo več reorganizacij. Leta 1979 je bila na pobudo OK SZDL Ilirska Bistrica, ZK in SO Ilirska BistricE) ustanovljena sedanja ZVEZA LD Ilirska Bistrica. V njeni sestavi je 6 lovskih družin z več kot 400 aktivnimi člani. Zveza LD si prizadeva za čimboljše sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na našem področju. V minulem obdobju so zgradi'' s prostovoljnim delom precej objektov in lovskil naprav. Velik je delež ZVEZE LD pri varstvu narave. Hrib svobode — nova ulica Na večkrat izraženo pobudo skupine občanov, ki stanujejo na Hribu svobode (nad avtobusno postajo), je svet KS na svoji seji dne 23.3.1983 skienil, da se njihova ulica preimenuje v Hrib svobode. V zadnjem času je bilo v tem predelu mesta zgrajenih precej novih hiš, nekaj pa jih je še v izgradnji. Polovica hiš ima oznako Gregorčičeve ulice, polovica na Vojkov drevored. Da je preglednost še manjša, ima več hiš isto številko, ki pa so dopolnjene z dodatno črko. Nova rešitev bo vsekakor bolj ustrezna. V skladu z zakonom bodo o tem razpravljali še skupščina KS, skupščina občine in njen izvršni svet. Morebitne pripombe na predlog o poimenovanju ulice bodo lahko podale tudi druge družbenopolitične organizacije v našem mestu. Od 20. aprila do 20. maja bo odprta javna obravnava o poimenovanju ulice, načrt nove ulice pa bo vsem na vpogled v prostorih KS, Bazoviška 12 vsak dan od 7. do 18. ure. Eventuelne pripombe občanov bodo evidentirane. V snegu na Snežnik 9. zimski vzpon — vrvež na Sviščakih Letošnji IX. zaporedni ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK je daleč presegel vsa pričakovanja prirediteljev. Znova je potrdil sloves te največje planinsko rekreacijske prireditve ne le v naši občini temveč tudi na Primorskem. Oba dneva, v soboto in nedeljo, 12. in 13. marca, je Snež-nikov vrh obiskalo nad 4000 ljubiteljev zimske narave. Pisana druščina le-teh iz vseh krajev Slovenije, slovenskega zamejstva, pa z Reke in Zagreba, da, celo skupine iz Beograda, je v teh dneh namerila sVoj planinski korak na naš vršac Veliki Snežnik. Sviščaki, izhodišče pohoda, so komaj sprejeli množico avtobusov in osebnih vozil. Varno, po pripravljeni gazi in zavarovani poti, so se pohodniki v organizirani, skoraj neprekinjeni koloni pomikali proti vrhu. Snežno gaz v spodnjem delu je na Snežnikovih pobočjih zamenjala kopna steza in tako pohodnikom olajšala napore te poldrugo uro dolge poti do vrha Snežnika in gostoljubnega zavetišča na njem. Muhasti Snežnik je tudi letos ostal zvest nenadnim vremenskim obratom: prvi dan je poskrbel za meglo in veter, drugi dan pa postregel z obiljem sonca, toplote in enkratnim razgledom. V nedeljo je potekala na vrhu spominska slovesnost, v kateri so predsednik domačega planinskega društva tov. Jože Znidaršič, predsednik Planinske zveze Slovenije tov. Tomaž Banovec in predsednik občinske skupščine tov. Ivan Ber- Zadovoijni in nasmejani so se pohodniki vračali na Svišča ke z vrha Snežnika. Tov. Tomaž Banovec med bistr-škimi planinci goč pozdravili prisotne. Slednji je še prečital pismo borcev ISTRSKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA, katerih junaškim dejanjem je posvečen vsakoletni zimski pohod na Snežnik. Kar 25 mladih smučarjev je s slovesnosti na Snežniku poneslo na smučeh spominski venec udeležencev vzpona do Sviščakov k spomeniku padlim na snežniškem področju. Tu pa je zbranim spregovoril o poti in junaških dejanjih te partizanske enote Bogdan Valenčič, tudi sam partizan odreda. Organizatorji, domače planinsko društvo z nepogrešljivimi radioamaterji, teritorialci, smučarji, miličniki, zdravstveno osebje, delavci GG, vojaki, člani RK so dokazali, da zmorejo izpeljati tudi takšno veliko prireditev, kakršna je množični zimski pohod na Snežnik. Letos se je ustaljenim soorganizatorjem prvič pridružil s svojimi člani tudi taborniški odred Snežniških ruševcev, ki prav letos delovno praznuje 30-letnico svojega uspešnega delovanja. S svojim dragocenim deležem so zelo pripomogli k uspešni organizaciji. Tudi letošnji zimski vzpon na Snežnik je spremljalo nekaj zanimivih podrobnosti. Tako se je kar 1500 udeležencev letos prvič pridružilo pohodnikom na Snežnik in vsi so prejeli izkaznico vzpona, 409 pohodnikov je prejelo bronaste, srebrne in zlate značke vzpona za svoj tretji, peti in sedmi vzpon na Snežnik, vse udeleženke so prejele drobno darilce z voščilom za svoj marčev praznik. Najstarejša udeleženka zimskega vzpona, ki se je pogumno povzpela na vrh Snežnika, je bila 75-letna planinka Lucija Sikirica z Reke. Svoj planinski uspeh je tako ponovila že tretje leto zapored in prejela umetniško sliko kot društveno darilo. Najstarejši udeleženec vzpona je bil osemdeset-letni navdušeni planinec Franc Šušteršič iz Zgornjih Pirnič, PD Vikrče. Tretje leto zapored pa je vrh Snežnika obiskal tudi Salem Marušič iz Mostarja, navdušen planinec in funkcionar PD PRENJ Mostar, društva, s katerim so bistriški planinci pobrateni že vrsto let. Čestitke prav vsem! Tokratni zimski pohod tolike množice oboževalcev zimske narave in Snežnika so organizatorji posvetili tudi proslavljanju 90-letnice organiziranega planinstva na Slovenskem in je imela tudi v sredstvih javnega obveščanja velik odmev. Snežnik je s pohodom pridobil nove prijatelje, ki se bodo gotovo še in še vračali na njegova pobočja. S tem pa se odpirajo nove možnosti za turistične ponudbe, organizatorjem zimskega pohoda na Snežnik pa se s tem večajo obveznosti, da bi bili naslednji, jubilejni X. zimski vzpon in vsi naslednji enako ali še bolj uspešni. Vojko Celigoj nerentabilnosti. Od takrat do danes so se razmere bistveno spremenile, prišlo je do pomanjkanja vseh vrst mesa, tako da bo ribje meso spet dobrodošla popestritev jedilnika v naših gospodinjstvih pa tudi v obratih družbene prehrane. Dan otvoritve ribarnice se je slučajno ujel s prvim dnevom ribolovne sezone. Hudomušneži pravijo, da bodo ribiči, ki ne bodo imeli uspeha pri ribolovu, glavni kupci rib v novo odprti ribarnici. _ M.T. Vojkov drevored — letos urejen? Krajevna skupnost si že več let prizadeva, da bi obnovili cesto v Vojkovem drevoredu. Letos je v planu popravilo ceste od železniške postaje do križišča z Gubčevo ulico. Vrednost planiranih del znaša skoraj 2,5 milijona din. Vsiljuje pa se nam vprašanje, če je umestno vložiti tako velika finančna sredstva v asfaltiranje ceste in izgradnjo pločnika, če bo ostal živinski semenj na sedanji lokaciji. Težki tovornjaki bodo novozgrajene pločnike kmalu poškodovali in spet bomo priča mlakužam kakršne vidimo na zgornjem posnetku. Mnenja smo, da bi morali pristojni organi z ustreznim postopkom pospešiti selitev semnja na novo, že določeno lokacijo. Ribarnica ponovno odprta Delovna organizacija Emona - Ribarstvo Ljubljana je dne 1.4.1983 ponovno odprla ribarnico na Titovem trgu v veliko zadovoljstvo potrošnikov našega mesta. Ribarnica nudi sveže in zmrznjene morske ribe ter sveže postrvi delovne organizacije Emona-Ribarstvo. Ribarnica bo odprta vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Če bo dovolj prometa, se bo obratovalni čas prodajalne po dogovoru s potrošniškim svetom Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica ustrezno podaljšal. Ribarnico je leta 1972 odprla delovna organizacija Dela-maris iz Izole. Od leta 1978 je bila ribarnica zaprta zaradi Dražje stanarine Povišanje stanarin od 1. aprila 1983 dalje v višini 36% bo različno za posamezno stanovanje. Po prvih izračunih kaže, da se bodo stanarine za novejša stanovanja povišala za 20%, za starejša pa več, v nekaterih primerih celo do 80 %. To povišanje je pravzaprav vskladitev stanarin po prevrednotenju stanovanj na podlagi točkovanja leta 1981. PRIMER: V zelo stari hiši je znašala stanarina po dosedaj uporabljeni točkovni vrednosti v povprečju 370 din, po novih uskladitvah pa bo cena za ta stanovanja zvišana za 80 %, kar predstavlja 660 din mesečno. Za posamezne uporabnike družbenih stanovanj je uvedena možnost subvencioniranja stanarine. Za pridobitev subvencije lahko vloži uporabnik družbenega stanovanja vlogo s potrebnimi dokazili, ko ugotovi, da izpolnjuje pogoje za pridobitev. Potrebna sredstva za subvencioniranje stanarin so v finančnem planu stanovanjske skupnosti za leto 1983, Stabilizacijsko obnašanje, vendar ne na račun slabše varnosti Pionirska ekipa GD II. Bistrica je na občnem zboru prejela priznanje za tekmovanje Matevža Haceta Novoformirana gasilska enota v KS Vrbovo pri GD II. Bistrica V mesecu februarju in marcu so potekali občni zbori vseh gasilskih društev. Sestali so se tudi delegati skupščine požarne skupnosti in delegati občnega zbora Občinske gasilske zveze. Slednja dva sta postala odgovorna nosilca požarnega varstva v občini in sta temelj organiziranega in učinkovitega dela na tem področju. Obravnavano in ocenjeno je bilo delo preteklega leta. Sprejeti so bili programi del v tem letu. Poudarjeno je bilo, da se bo treba tudi na področju požarne varnosti obnašati skrajno stabilizacijsko, vendar ne na račun slabše varnosti. Prebivalci ne smejo biti bolj ogroženi! Zato naj bi požarno varnost še naprej podružbljali in jo na ta način krepili, še večjo vlogo pa bo imela preventivna dejavnost in prostovoljno gasilstvo. Poudarjene so bile letošnje akcije 100.000 preventivnih pregledov in 100.000 prostovoljnih gasilcev v Sloveniji. Akcija pridobivanja novih prostovoljnih gasilcev se je pričela že izvajati, saj je bistriško gasilsko društvo vključilo v svoje vrste kar 35 novih članov, ki predstavljajo samostojno gasilsko enoto v KS Vrbovo. Obravnavano je bilo tudi bližajoče se sušno obdobje in nevarnost požarov v naravnem okolju. Sprejet je bil ustrezen akcijski program, ki posebej opozarja občane na nevarnost kurjenja na prostem. Ob priliki občnih zborov so bila društvom podeljena priznanja za udeležbo gasilskih enot na tekmovanju v letu 1982 za memorial Matevža Haceta in priznanja za dvoletno tekmovanje vseh gasilskih društev. Rozman Boža OBVESTILO Občinska gasilska zveza obvešča vse občane, da je uvedla dežurno gasilsko službo v gasilskem domu Ilirska Bistrica vsak dan v dopoldanski in popoldanski izmeni. V prostih dnevih, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je uvedena pripravljenost na domu poklicnih gasilcev. Njihov naslov in telefonsko številko ima Postaja milice Ilirska Bistrica, ki obvesti v primeru vsake potrebne intervencije. Ob požaru je dolžnost vsakega občana, da to javi gasilcem in sicer med tednom dopoldne in popoldne v Gasilski dom na tel. št. 93, v prostih dneh pa na Postajo milice, tel. št. 92. Naše žene so aktivne Aktiv za družbenoekonomsko in politično vprašanje žensk pri KS Ilirska Bistrica deluje kontinuirano že drugo leto. Aktiv vodi 11 članski odbor, ki zajema članice iz vseh rajonov KS našega mesta. Sedež imamo v Domu JLA, kjer nam nudijo prostore za sestajanje, razstave in predavanja. Ob 8. marcu smo organizirale proslavo in razstavo ročnih del. Odziv na proslavo in razstavo je presegel vsa pričakovanja, kar dokazuje, da so tovrstne prireditve zaželene. Skupaj s socialnim skrbstvom in RK smo obiskale 50 starejših občank naše KS in jih razveselile s skromnim darilcem. Istočasno smo obiskali v Domu ostarelih v Sežani večje število občank iz naše občine. Aktiv ima zasnovan celoleten plan dela, ki zajema tudi področje izobraževanja v obliki zanimivih predavanj. Vabimo vas, da se udeležite predavanj, ki so enkrat mesečno in zajemajo tematiko iz zdravstvene preventive, narkomanije, aranžiranja cvetja, urejanja stanovanja in podobno. To niso suhoparna predavanja, temveč so dopolnjena z diapozitivi in potekajo v debatni obliki tako, da vsak lahko aktivno sodeluje, zato so zelo privlačna. Z aktivom žena z Reke sodelujemo že več let. V srečanjih, ki jih imamo vsako leto, izmenjujemo obojestranske iz- kušnje pri svojem delu. Letos smo me gostiteljice in v maju pričakujemo njihov obisk. Trudimo se, da bi vzpostavile trajno sodelovanje s potrošniškimi sveti, z vzgojo in varstvom otrok, pri soseski pomoči ostarelih in osamljenih občanov in drugih družbenopolitičnih vprašanjih v naši KS. Naj bo ta kratek prikaz dela vabilo ženam, ki čutijo, da bi lahko v katerikoli obliki s svojo prisotnostjo pripomogle k boljšemu razumevanju in premagovanju problemov v okolju, v katerem živimo. Silva Dekleva Pridelava hrane čedalje pomembnejša V zadnjih letih vse bolj dozoreva spoznanje, da je eden temeljnih pogojev za skladen razvoj gospodarstva pridelovanje vse potrebne hrane doma. V ta prizadevanja se aktivno vključuje tudi Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ilirska Bistrica. Z intervencijami v kmetijstvu bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu in tako spodbujali pridelovalce k večji in intenzivnejši pridelavi hrane. Tudi letos bo, podobno kot lani, večji del teh sredstev namenjen pospeševanju živinoreje, ki temelji na domači krmi. Osnova za predviden obseg interventnih ukrepov je načrtovana kmetijska proizvodnja v naslednjem obsegu: 520 kom. pitancev, 180 kom. govedi, 60 kom. telet za pitanje ter 400 kom. telet .za prodajo. V letu 1983 bomo pridelali 700 glav klavnega goveda ali 195 ton mesa. V programu živinoreje je predvideno povečanje staleža te I i c za 360 glav ter 100 glav plemenskih živali. Proizvodnja mleka naj bi se povečala za 15,5 %, in sicer letno od 3.600.000 I na 4.200.000 I. Najpomembnejše mesto v rastlinski proizvodnji zavzema travniški svet. S predvidenim programom interzifikacije, zlasti z boljšim gnojenjem, se bodo povečali hektarski donosi, s siliranjem trave in silažne koruze pa zboljšala osnovna krma. Poljedelska proizvodnja obsega proizvodnjo pšenice na 200 ha, proizvodnja svežega zelja je predvidena v količini 900 ton in silažna koruza na 20 ha. Med naloge za pospeševanje živinoreje sodi gradnja 100 stojišč za krave molznice in pitano govedo in 40 stolpnih silosov. Izdelan je tudi dolgoročni projekt oživljanja ovčereje predvsem kot dopolnilne panoge ter izkoriščanje slabo obdelanih in neobdelanih travnatih površin v več, kompleksih Za nemoteno žetev so za strojne skupnosti nabavljeni 3 žitni kombajni, 8 silokombajnev, več žitnih sejalnic in drugih strojev. Intervencijski ukrepi se nanašajo na povečanje staleža krav, prt-niranje telet in plemenskih telic, regresiranje nabave semen, strojnih skupnosti, sofinanciranje pospeševalne službe, urejanje pašnikov, zavarovanje živine, nadomestilo dela obresti in regresiranje preventivnih ukrepov pri zdravstvenem varstvu živali. Vsi interventni ukrepi bodo veljali 20-477.000 din, od tega iz občinskega sklada 13.647.000 din. Teža ukrepov je na področjih, ki bodo dolgoročno dali največje učinke. Zelenje je življenje Dne 28.2.1983 je bila IV. redna seja izvršnega odbora Hortikulturnega društva „Vrtnica" v Ilirski Bistrici. Ob tej priliki je bil potrjen in sprejet zaključni račun društva, podrobno analizirano delo društva za leto 1982, predisku-tiran program dela in finančni predračun društva za leto 1983, sprejeto pa je bilo tudi več važnih sklepov, ki se nanašajo na hortikulturno dejavnost. Naj navedemo ie nekaj pomembnih sklepov! 1. V Krajanu naj se zagotovi „Hortikulturni kotiček". Krajani bi se tako seznanjali z delom društva, utrjevala bi se hortikulturna miselnost med ljubmi. 2. S propagando in vztrajnim delom je treba zmanjšati na minimum vse negativne pojave, ki se občasno pojavljajo v parkih in mestnih zelenicah: uničevanje drevnih in grmov-nic, mostičkov, klopi, ograj itd. Tudi v bodoče je treba 5 cvetjem bogato okrašen balkon stanovanjskega bloka v Gregorčičevi ulici. Foto: Kindier javljati Postaji milice izgrede in škodo, ki jo povzročajo neodgovorni elementi. Osnovne šole na območju občine naj pri vzgoji otrok poudarjajo varovanje zelenja in cvetja ter ohranitev čistega in zdravega človekovega okolja. 3. Mladinska organizacija naj skrbno neguje park „88 dreves za 88 let tovariša Tita" na hribu svobode. 4. Izloči naj se zemljišče na področju Gradine, Kovačevca in Suške rebri kot zemljišče posebnega pomena. Zaščititi je potrebno vodne izvire, ohraniti in negovati zeleni pas ter omogočiti občanom boljši pristop. 5. Na letni skupščini Hortikulturnega društva „Vrtnica" naj se podelijo krajanom in gospodarskim organizacijam priznanja — plakete za najlepše hortikultumo urejene vrtove, balkone in okna v mestu, za čisto in urejeno neposredno okolico tovarniških objektov, poslovnih prostorov itd. Imenovana je bila tričlanska komisija, ki bo na podlagi izdelanega poslovnika izbrala nagrajence. 6. Naloga je, da še dosledneje preprečuje individualnim lastnikom in gospodarskim organizacijam in ustanovam samovoljne poseke drevnin in grmovnic. Vsak posek mora biti utemeljen, soglašati pa morata krajevna skupnost in Hortikulturno društvo. Leta 1985 bomo slavili štiridesetletnico osvoboditve Primorske. Za to zgodovinsko obletnico naj se tudi Ilirska Bistrica dostojno pripravi. Potrudimo se vsi, da bo dobilo mesto lepšo in privlačnejšo podobo. ZAVEDAJMO SE, DA SO LEPA PODOBA KRAJINE, OSKRBOVANI MESTNI PARKI IN ZELENICE TER NENEHNA SKRB ZA ČISTO OKOLJE ODRAZ IN MERILO NAŠE KULTURE. Kindler Viljem Izvajanje tretjega samoprispevka V prvih dveh letih smo v občini zbrali 44.726.483 din, kar pomeni 85 % več sredstev od predvidenih. Predvsem je to zasluga ugodnega gibanja osebnih dohodkov zaposlenih. Ob tem moramo napisati tudi, to, da tako ugodnega priliva sredstev v naslednjem obdobju ne pričakujemo. Že v letu 1983 je dovoljena bistveno zmanjšana skupna poraba, kar bo vsekakor vplivalo na nekoliko počasnejšo rast osebnih dohodkov in tudi samoprispevka. V letih 1981 in 1982 so od skupnih sredstev krajevne skupnosti prejele 14.483.235 din, sklad družbenih dejavnosti pa 26.334.109 din. Ob tem ugotavljamo, da delovne organizacije, delovne skupnosti in druge organizacije ter občani, skratka vsi zavezanci samoprispevka vestno obračunavajo in plačujejo samoprispevek. S tem omogočajo izvajanje sprejetih programov. V krajevni skupnosti Ilirska Bistrica je bilo v obdobju dveh let zbranih 19.517.405 din, od tega za potrebe krajevne skupnosti 3,832.511 din, v sklad družbenih dejavnosti pa je bilo nakazanih 15,684.894 din. Prejeta sredstva je krajevna skupnost II. Bistrica namenila urejanju nekaterih komunalnih naprav v mestu Ilirska Bistrica: za izboljšanje javne razsvetljave, asfaltiranje ulic in urejanje pločnikov, razširitvi telefonskega omrežja, skratka, za urejanje tistih zadev, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. Sredstva sklada družbenih dejavnosti so v večjem deležu namenjena izgradnji objektov v mestu Ilirska Bistrica. Del sredstev pa je namenjen obnovi in vzdrževanju opuščenih osnovnih šol Prem, Harije, Vrbovo in Dolnji Zemon. Za te objekte se je v dosedanjih razpravah na poročilo o prilivu in porabi sredstev samoprispevka oblikovalo mnenje, da je vsekakor potrebno v te objekte vložiti toliko sredstev, da se zaustavi njihovo nadaljnje propadanje. Zbrana sredstva sklada družbenih dejavnosti so bila v preteklih dveh letih usmerjena v izvedbo programa prve faze izgradnje nove osnovne šole v Ilirski Bistrici. Objekt z minimalno zunanjo ureditvijo je bil dan v uporabo osnovni šoli „Dragotin Kette" II. Bistrica. Od 1.9.1982 se v njem izvaja pouk v osmih učilnicah za učence nižjih razredov. Šolska kuhinja pripravlja malice in kosila za vse učence šole. V tem delu so zgrajene ogrevalne naprave za vse tri faze. Vrednost opravljenih del v prvi fazi izgradnje nove šole znaša 51.078.000 din, skupno s krediti. Čeprav ne brez težav, je izgradnja prve faze potekala po programu in že služi svojemu namenu. Za pristop k izvedbi druge in tretje faze se odpirajo nova vprašanja in dileme. Zato je potrebno, da ponovno predstavimo obseg posamezne faze. V drugi fazi izgradnje nove šole so predvideni naslednji objekti: zaklonišča, večnamenski prostor, šolska kuhinja z zmogljivostjo, ki bi zagotovila potrebe osnovnega šolstva in otroškega varstva v mestu Ilirska Bistrica, učilnice za predmetni pouk, prostori za glasbeno šolo, knjižnica, prostor za likovni pouk in prostor za gospodinjski pouk. Izgradnja II. faze bi po valorizaciji sredstev iz leta 1982 zahtevala nad 100 milijonov dinarjev. Tretja faza predvideva izgradnjo športnega objekta. V njem bi bila telovadnica, igrišča za vse vrste športnih iger v zaprtih prostorih, (razen plavanja), prostor za 500 gledalcev in potrebne pritikline, ki jih potrebuje tak objekt. Vrednost III. faze je bila prvotno 60 milijonov din. Glede na velikost objekta, vpliv potresnega področja in posebne gradbene elemente je ocena sedaj dosti višja in bo verjetno enaka stroškom druge faze. Samo s sredstvi samoprispevka ne bosta izvedljivi nobena od naslednjih faz. Odločitev za katerokoli fazo bo terjala zbiranje oziroma združevanje posebnih namenskih, lahko bi rekli nepovratnih sredstev in seveda tudi kredite, ki so žal v tem času zelo omejeni. Kako se odločiti, kateri fazi izgradnje nove osnovne šole v Ilirski Bistrici dati prednost in kako zagotoviti potrebna sredstva, so vprašanja, s katerimi se ukvarjajo ne le sklad za izgradnjo objektov družbenih dejavnosti, temveč tudi interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, skupščina krajevne skupnosti in ne nazadnje tudi zbori občinske skupščine. Vsak dobronameren nasvet občanov, samoupravnih organov v združenem delu in krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacij in društev bo dobrodošel, zato ga naslovite tajništvu KS Ilirska Bistrica. Ladislav Škrlj April 1983 __________________________________________9 Projekt za potok Kozlek izdelan Občani Rozmanove in Podgrajske ulice so v preteklosti večkrat izrazili pobudo in poudarili potrebo, da se končno uredi in sanira struga potoka Kozlek. To problematiko je razreševal v minulem letu tudi svet KS in sprejel odločitev, da se naroči ustrezen projekt. Projekt je izdelalo podjetje HIDRO Koper in ima dve varianti: odprto strugo in zaprt kanal. Glede na to, da teče potok Kozlek po bodočem šolskem kompleksu, so morali načrtovalci sanacije potoka upoštevati navodila projektanta šolskega kompleksa, arhi-tektinje Tije Bodjura, ki je izrazila mnenje, da mora biti struga potoka odprta. Glavno vodilo pri navedeni odločitvi je bilo, da čimveč okolja ohranimo v naravnem, prvobitnem ambientu. Hidro Koper je v mesecu februarju že izdelal projekt z ustreznim predračunom. Vrednost del sanacije potoka znaša 160 starih milijonov din. Ker v letošnjem letu ni zadostnih finančnih sredstev, bomo morali izvedbo del preložiti v naslednje leto. Upamo, da bomo tej nalogi kos, če se bomo skupno dogovorili s SKIS občine Ilirska Bistrica in s skladom za financiranje izgradnje družbenih objektov občine Ilirska Bistrica ter združili potrebna finančna sredstva za realizacijo del. 7 T SGP Primoije del Bistrice Montaža strojne opreme nove betonarne Splošno gradbeno podjetje PRIMORJE Ajdovščina je bilo ustanovljeno v začetku februarja 1946. leta. Zametki pod-etja so bili že v času vojne kot poseben oddelek v okviru IX. korpusa s svojim sedežem v Novakih nad Cerknim ter takoj po končani vojni v okviru poverjeništva pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje — oddelek za gradnje. Na področju Ilirske Bistrice se Primorje pojavi že v letu 1947, ko sodeluje pri obnovi vojaških objektov v Klani, gradnji sindikalnega doma v Ilirski Bistrici (sedanjega hotela „Turist") ter drugih objektov. Delovanje Primorja v tem obdobju na našem področju se konča 1949. leta s preselitvijo na področje Sežane. Ponovno organizira Primorje gradbišče, ki je bilo predhodnik današnje temeljne organizacije združenega dela Bistrica v Ilirski Bistrici leta 1955, ko prevzame izvajanje zajetja, gradnja rezervoarja in vodovodno napeljavo iz II. Bistrice proti Kraljevem hribu. SGP Primorje, TOZD GE Bistrica Ilirska Bistrica, kakršen je uradni naziv temeljne organizacije, je nepretrgoma prisotna v Ilirski Bistrici že 28 let. V teh letih srno zgradili Sedaj sta v gradnji dva stanovanjska stolpiča s 40 stanovanji. Prvi stolpič naj bi bil končan do konca oktobra in drugi novembra letos. večino stanovanjskih objektov, vse šolske objekte, zdravstveni dom, adaptirali stare objekte za delovne organizacije in zgradili nove na območju občine. Poleg del na območju Ilirske Bistrice smo izvajali tudi dela izven občinskih meja, v Pivki, Postojni ter počitniško naselje na Cresu. Tu imamo tudi skupno z delovno organizacijo počitniške kapacitete za letovanje naših delavcev. Tretnutno končujemo z gradnjo sodobnega in avtomatiziranega objekta za proizvodnjo betonskih mešanic, ki bo zgrajen izključno iz domačih materialov. Poleg tega pa bomo skoraj 50% surovin za proizvodnjo mešanic preusmerili s cestnega na železniški prevoz. Na področju razvoja temeljne organizacije pa je še veliko nedorečenega. Precej aktivni so naši delavci tudi na športnem področju, saj smo osvojili na občinskih sindikalnih igrah celo prvo mesto v keglanju. Veliko truda smo vložili v delo in ponosno se oziramo na objekte, ki smo jih zgradili v Ilirski Bistrici in tako pripomogli k razvoju kraja. Mislimo, da lahko upravičeno trdimo, da je PRIMORJE del tega kraja. Mladinci izvolili novo vodstvo Želja nas mladih v naši občini je velika. Ena od njih je tudi obveščanje v sredstvih obveščanja, ki je pa nismo znali uresničiti. Ko sem pred kratkim listal številke nekdanjega občinskega glasila SNEŽNIK, sem opazil, da se je o delu mladih veliko pisalo. Odločil sem se, da tudi sam napišem nekaj vrstic, ki pa ne bodo dale celotne slike o našem delu, vendar pa upam, da bomo vsi mladi zbrali pogum in pričeli pošiljati svoje prispevke uredništvu našega lista Krajan. No, pa naj spregovorim nekaj o delu OK ZSMS Ilirska Bistrica. Dne, 18. marca smo imeli letno programsko sejo, na kateri smo ocenili svoje delo v preteklem letu. Priznati moramo, da smo veliko naredili, a še vedno ne dovolj. Omenim naj samo mladinsko prostovoljno delo, s katerim se res ne moremo pohvaliti. V lanskem letu nismo uspeli poslati brigade na MDA „BELA KRAJINA 82". Bilo je premalo prijav. Sklep letne seje je, da mora biti letos naša brigada popolna in da mora na teren! Ob tej priliki naj ponovno spomnim vse mlade v naši občini na dolg, ki ga moramo letos poravnati. Na seji smo izvolili tudi novo vodstvo OK ZSMS, ki ga sestavljajo: Tomšič Vojko (predsednik) iz Koritnic, Celin Branko (podpredsednik) iz Zabič, Vidmar Jožica (sekretar) iz Jelšan, ter člani predsedstva Alenka Volk iz Harij, Mirka Velenčič iz Ilirske Bistrice, Kovač Srečo iz Knežaka, Kastelic Vanja iz Vrhovega, Škrlj Janez iz Knežaka, Grubič Gordana iz Ilirske Bistrice, Zagorjan Jasna iz Jasena, Prime Jadran Iz Ilirske Bistrice. Novo izvoljena sekretarka je sedaj še v politični šoli. Do njenega prihoda bo sekretarsko dolžnost opravljal dosedanji sekretar Miro Tomič. Mladinci, dokažimo, da se na nas resnično lahko računa! T.M. L Znani obrazi Pavel Žnidaršič, rojen leta 1940, je pripadnik tiste nemirne generacije, ki je doživljala velike spremembe v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Ob njegovi živahnosti doumeš njegovo široko razgledanost in predanost umetnosti, pristopom z dinamiko časa v katerem živimo. — Rojen si v Ilirski Bistrici, diplomiral si na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Živel si v Pulju, Kopru, Parizu . . . Sedaj delaš na Reki. Kako je življenje v tako različnih krajih vplivalo na graditev tvoje osebnosti, na tvoj pogled na svet? Na zastavljena vprašanja odgovarja skrbno, s pretehtanimi besedami. - Ambicije, da bi se z znanjem, pridobljenim na ljubljanski univerzi, vključil v najrazličnejša okolja in pridobiti čimveč izkušenj, se je izkazala kot zelo koristna pri oblikovanju moje osebnosti, pa tudi pri mojem poklicnem delu. V vsakem kraju, kjer sem živel, sem moral drugače obravnavati življenjske in strokovne probleme in resno mislim, da mi je ta pestrost omogočila kompleksneje dozorevanje in pa seveda veliko širši pogled na svet. Razen slovenske prestolnice, v kateri sem živel sedem let, sem hotel spoznati Istro, rodno deželo moje matere; do te dežele sem vedno čutil posebno spoštovanje. Tam so še danes vidne zgodovinske plasti daleč nazaj: prazgodovinske, klasične, srednjeveška pa vse do današnje dobe. Dognane in prefinjene urbanistične in arhitekturne vrednosti te deželice so razčistile mnogo mojih strokovnih dilem. Želja po strokovnem izpopolnjevanju v enem od velikih svetovnih centrov me je peljala v Pariz. Svetovna kulturna prestolnica me je naučila tehtati življenjske in strokovne vrednosti v pretanjenih odtenkih. — Kako je, če primerjaš svoje pridobljene izkušnje s šolsko izobrazbo? — Šolska izobrazba je izhodišče in osnova za vse nadaljnje primerjave. Vrednosti, ki sem jih pridobil v šoli, so se potrjevale in dopolnjevale v drugih okoljih. Ravno tako pa so se nekatere morale umakniti novejšim miselnostim drugih okoljih. Merjenje je včasih težavno, ker je človek lahko zelo obremenjen s strokovnim načinom, gledanja svoje šole. Vsekakor je tu najvažnejša maksimalno objektivna, iskrena presoja in vztrajnost. Dokler drugega okolja ne razumemo, ga odklanjamo. S poglobljeno analizo pa ugotovimo, da povsod po svetu obstaja nešteto kvalitet, ki jih lahko sprejmemo, ko dojamemo specifičnosti tega novega okolja. Verjetno ne bi mogel nikoli sprojektirati izolske marine za jahte, če se za tovrstno delo ne bi strokovno usposobil v Parizu v času, ko je v zahodni Evropi nastajal „boom" navtičnegaturizma. — Poleg naštetih obstajajo brez dvoma še druge prvine, ki vplivajo na tvoje delo . . . — Brez dvoma. To je študij slikarstva na likovni akademiji v Ljubljani in na večerni slikarski šoli Ecole de Mont-parnasse v Parizu ter sploh ljubezen do slikarstva, ki me spremlja skozi celo življenje. Stiki s slikarji in drugimi umetniki, posebno v Pari zu, so za oblikovanje mojega doživljanja in kreiranja umetnosti posebnega pomena. Le sem spada tudi obiskovanje najrazličnejših muzejev in galerij. — Študiral si v Ljubljani. Opiši dobre strani dela na visokošolski ustanovi, pa tudi morebitne pomanjkljivosti. — Težko je dati odgovor na to vprašanje. Govorim lahko samo o preteklem času, saj se je delo na visokošolskih ustanovah od takrat, ko sem jaz študiral, verjetno močno spremenilo. Spominjam se velikega števila strokovnjakov — profesorjev entuzijastov, zahtevnega, težkega a prijetnega študija, neverjetne solidarnosti med kolegi in velikega študijskega zanosa. Morda bi pripomnil samo, da so bile šole preveč hermetične; stikov z drugimi strokovnjaki iz ostale domovine in sveta skorajda ni bilo. — Vem, da si zelo navezan na svoj rojstni kraj Zakaj nisi bil nikoli zaposlen v Bistrici? — Normalno je, da človek ljubi kraj svoje mladosti in svojih korenin. Sedaj ti bom povedal nekaj smešnega! Ko sem prihajal domov iz Ljubljane, sem domači zrak zaznal v Postojni, ob vrnitvi iz Pulja — v Divači, če sem se vračal iz Kopra — v Kozini in ko sem prihajal iz tujega sveta — v Nabrežini. Človek, ki živi drugje, vendarle ostane del svojega okolja. V Bistrici do sedaj še nisem bil zaposlen. Delno sem to že razjasnil v prejšnjih odgovorih. Drugi vzrok pa je naše premajhno območje, kjer bi si težko dovolili ustanovitev kompletnega projektivnega tirna, ki je potreben za kvalitetno delo v moji stroki. Če bi bila konjuktura pozidave v Ilirski Bistrici v prejšnjih letih kot npr. v Sežani, Postojni ali Novi Gorici, bi to možnost že zdavnaj izkoristil. Moje sodelovanje v urbanistični komisiji pri SO Ilirska Bistrica pa vendarle omogoča vključevanje mojih predlogov v nekatere nujne prostorske posege v občini. Prav tako si v bližnji prihodnosti obetam večjo angažiranost pri izdelavi urbanističnih in arhitektonskih projektov v odmačem kraju. To področje je bilo dolgo časa zapostavljeno. Slovenija je ,,boutique" deželica na edinstvenem evropskem stičišču Slovanov, Romanov, Germanov in Hungarofincev z alpskimi, mediteranskimi, dinarskimi in panonskimi karakteristikami. Srednjeevropska, sredozemska in balkanska kultura vplivajo na verjetno eno najmanjših in najrazno-likejših evropskih pokrajin, ki leži v središču kontinenta. Nikjer v Evropi niso morje in gore tako blizu. V srcu tega stičišča se nahaja Bistrica. Na razdalji štiridesetih kilometrov se človek lahko kopa v morju in smuča na snegu. Dopolnjujoči rekreacijski in športni turizem imata vse možnosti razvoja. Razen Cerkniškega jezera je Bistriška dolina v Sloveniji edina mokra oaza kraškega sveta. Ob prečiščenih vodah bi lahko uredili objekte za ribiški šport, pa tudi za lov in jahalni turizem. Osnovne sanacije objektov bi bile predvsem: ureditev Guranjega kraja z Gradino in Šuško rebrijo, Titovega trga, premskega in jablaniškega gradu, Gabrja in nekaterih objektov ob veliki vodi. Ureditev Sviščakov, Grde drage, Mašuna in jezera Mola bi bila osnova za razvoj stacionarnega turizma in rekreacije občanov. — Slišati je, da imaš posebne ideje, pravzaprav svojo vizijo estetske in funkcionalne podobe bistriškega mestnega jedra: Titovega trga in njegove najbližje okolice. Ali i jo, prosim, razložil tudi našim bralcem? — Res je, imam, kakor praviš, vizijo za ureditev tega kvalitetnega ambienta, je pa v kraju še veliko sosesk, ulic in površin, za katere se „vizioriarska" perspektiva estetskega in funkcionalnega razvoja sama ponuja: Titov trg z najbližjo okolico, posebno pa predel Guranjega kraja tvorita si ''o Valvasorjevo območje Bistrice. Že osem let razmišljam o urbanizaciji, sanaciji in revitalizaciji starega bistriškega jedra. Težko je govoriti o „viziji", ker obstajajo različne variante, za katere se moramo odločati s pomočjo strokovnih analiz ob prisotnosti širše javnosti. Potrebno, oziroma nujno bi bilo pristopiti k poglobljenemu sanacijskemu urbanističnemu načrtu, ki bi omogočil strokovni pristop k revitalizaciji tega našega dragulja. Kaj hočem reči? Staro naselje moramo oživiti, prebivalcem moramo omogočiti normalno in prijetno bivanje in oskrbo. Urediti moramo shajališče meščanov zaradi poglabljanja družbenih in kulturnih stikov. Opraviti moramo fizično sanacijo objektov. Potrebna je ureditev prometa in infrastrukture. Nujna je zaščita predelov in objektov pred neodgovornimi posegi. Interpo-lirati je objekte, ki bi lahko dopolnijo in brez škode za staro naselje vplivajo na funkcioniranje naselja. — Levji delež pri ohranitvi zunanje podobe „Šketove hiše" (sedanje Matične knjižnice) si prispeval ti. Prav tako je notranja ureditev tvoja zamisel. Kateri kriteriji so bili odločilni za oblikovanje le-tega značilnega bistriškega arhitektonskega objekta? — Imel sem srečo, da se mi je ponudila prilika urediti tako važen kulturni prostor kot Matična knjižnica. Imela je srečo naša Bistrica, da na glavnem trgu ni bil izveden projekt za trgovino s pohištvom, po katerem naj bi zamenjali stare lesene fasadne vitrine z aluminijastimi okni. Po republiških normativih bi knjižnica morala imeti tisoč m2. Za projetiranje sem imel na razpoiago le dvesto nrP Tako sem razdelil knjižnico samo na tri dele: oddelek Le odrasle, oddelek za otroke ter srednji del prostora za revije in administracijo. V okenskih vitrinah sem namestil čitalnico, preostale vitrine pa sem uporabil za izložbe. Ker sem v interieru hotel uporabiti domače materiale, v glavnem les, sem se odločil za originalno pogištvo. K uspelemu rezultatu se moram posebej zahvaliti tov. prof. Vladimirju Čeligoju in mizarskemu mojstru tov. Francu Šlosarju. - Kako ocenjuješ dosedanji urbanistični razvoj in prostorsko planiranje pri nas? - Takšna ocena je lahko zelo neobjektivna,J