■■■■■■II Gorenjska^ Banka gANKgfgN Ljubljanski ptički brez gnezda v toplih rokah Kulovčevih iz Preske Od novih najkic do piće da te kap ali kako se tuđi peš priđe na Triglav (MMiMMIHGLAS Lgto XLIX ■ St. 85 - CENA 150 SIT__________________________________________________________________________Kranj, petek, 25. oktobra 1996 Občine kupuj ej o zemljišče ob smetišču na Črnivcu^ Smeti še nekaj let na Crnivec? 5re bo blejski, bohinjski in radovi jiški občini uspelo do konca izpeljati xe z^četi postopek za odkup dodatnega zemljišča ob odlagališču na J-nnvcu, bo Komunala Radovljica verjetno tja vozila smeti vse do Ugradnje skupnega gorenjskega centra za ravnanje odpadkov. Jadovljica - Da nacrti o nakupu zemljišč ob obstoječi , eP°niji nišo privlečeni za ,t \.„kaže sklep nedavne !*«pscine javnega podjetja Jomunala Radovljica, iz ka-«n 9 'e Jasno razv»dno, da je iJr!e.P°8°dba" o nakupu z 'a«niki zemljišč ob deponiji *e Podpisana, in da je od odločitve občinskih svetov treh občin odvisno, ali bo na podlagi te predhodne pogodbe tuđi prišlo do uresni-čitve pogodb oz. do nakupa. Komunala naj bi vozila odpadke na Črnivec do izgradnje skupnega, gorenjskega centra za ravnanje z odpadki, ki naj bi ga z denarno in s strokovno po-močjo Phare programa Evropske zveze (v najboljšem primeru) lahko začeli graditi čez približno dve leti. Evropska zveza je za urejanje centra že julija odobrila okoli 700.000 mark. • C. Zaplotnik Matjaž Chvatal - Ceha, jamar Kaj je za naslednjim ovinkom "Saj ni res, vse je podre-jeno tistemu, kar nam govori: "Tu človeška noga še ni stopila." emona centri emona marketi emona trgovine za vso družino v emona merkur m trgovino a eeionaitaf trgovina na drobno, d.d., Ijubljana Nekaj ... NAJST nasvetov Sola; kako prifiiooti Poljane - Lepo vreme zadnjih nekaj dni pomaga tuđi delavcem GP Tehnik iz Škofje Loke, ki v Poljanah gradijo prizidek tamkajšnje osnovne Sole. Začeli so 2. septembra, hkrati z letošnjim šolskim letom, gradbena in obrtniška dela pa naj bi bila končana do 15. julija naslednjega leta. Dolgoletna želja Poljancev, da bi spet imeli osemletko, ukinjena je bila pred skoraj tridesetimi leti, se iz dneva v dan vztrajno uresničuje. Osemletka v Poljanah pa je pomembna tuđi v smislu razbremenitve centralne OŠ Ivan Tavčar v Gorenji vaši, saj je le-ta, kar se števila učencev tiče, trenutno ena največjih sol na Gorenjskem, s skoraj 75 odstotki učencev vozačev pa bi jo lahko poimenovali kar za solo na kolesih. StroSki celotne investicije, gradbeni in pa notranja oprema, bodo po predračunu nekaj več kot 150 milijonov tolarjev, krila pa jih bosta skupaj občina Gorenja vas - Poljane in Ministrstvo za šolstvo in šport. Več na 22. strani. • I.K., foto: J. Pipan Še včeraj veselje, danes žalost in skrbi Tržič tone v ekonomsko in socialno krizo, saj je šio v stečaj že pet podjetij TVžič, oktobra - V občini Tržič, ki je od leta 1991 doživela stečaje že v petih podjetjih, slabšanje gospo-darskega položaja v največji tovarni povzroča nove skrbi. Medtem ko so že poleti dosegli v občini skoraj 15-odstotno brezposelnost, je- senski odpusti delavcev Peka te Številke še povečujejo. Kot razkrivamo v pogovoru s tržiškim županom Pavlom Ruparjem, Tržič tone v ekonomsko in socialno krizo, na srednjih straneh pa opisujemo tuđi žalostno usodo treh delavcev in njihovih družin zaradi izgube dela. Na sliki: praznovanje 90-letnice Peka pred tremi leti je minilo v veselem razpoloženju, nihče pa ni napovedal slabih časov tuđi za tržiške čevljarje. • S. Saje STRANI 39,40,41 NI ZIME ZA ESKIME ESKIMO,EXACT M S MALI OGLASI (064)223-444 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN REPORTAŽA Petek, 25. oktobra 1996 Prvi slovenski tarok Prestar odmeša Značilni "škis odmeša", s katerim igralci taroka ponavadi določijo, kdo bo zadnji po vrsti mešal karte za zaključno partijo tistega dne, borno odslej lahko preimenovali v "prestar odmeša", saj je podobo najvišje tarok karte v prvem slovenskem taroku zamenjal Prestar, ki ga je upodobil slovenski baročni slikar Fortunat Bergant, znamenita slika pa je po 2. svetovni vojni iz Narodne galerije izginila. Prestar je le ena izmed značilnih podob prvega slovenskega taroka, ki ga je pred nedavnim izdalo podjetje za poslovna darila Eurotrade iz Ljubljane. Likovne pre-dloge za motive na slovenski različici igralnih kart za tarok je po miselni zasnovi etnologa dr. Janeza Bogataja, izdelal akademski slikar Matjaž Schmidt, pobudnik žanje pa je direktor podetja Eurotrade, d.d., Jože Stivan. Kot je dejal Ferdinand Piatnik, sedanji direktor podjetja Piatnik z Dunaja enega najbolj znanih izdelovalcev igralnih kart, hkrati pa tuđi potomec ustanovitelja tovarne, so po tridesetih letih prvič dobili naročito za nove izvirne tarok karte. Hudičeve podobice Igranje taroka je na Slovenskem močno razširjena igra s kartami, saj se je većina Slovencev nauči že v osnovni soli, pravzaprav vam je lahko kar malo neradno, če se taroka doslej še niste naučili. Prvi slovenski tarok, ki je izšel pred nedavnim, bo bržkone prava spodbu-da in priložnost, da tuđi vi pristopite k tej čudoviti igri s kartami. "Hudičeve podobice", kot je takrat karte poimenovala cerkev, so v Evropo prišle iz osrednje Azije preko Bližnjega vzhoda. Njihova "hudičevost" bržkone izhaja iz dejstva, da so bile najprej uporabljane za napovedovanje usode, torej za vedeževanje in prerokovanje, sele kasneje so jih Ijudje namenili tuđi družabni igri. Igralne karte v Evropi prvič omenjajo leta 1299 v Italiji, slabih sto let kasneje pa je y isti deželi tuđi že obstajala igra "tarocchi". Znaki za karte, ki so se najbolj razširile v naših krajih so francoskega izvora. Dve barvi, čma in rdeča, ter štirje znaki srce (coeur), karo (carreau), pik (pique) in križ (trefle). Igranje taroka je razširjeno med Francozi, Italijani in Nemci, načini igranja se med seboj seveda precej razlikujejo, Slovenci pa smo tarok prevzeli od Avstrijcev, ki so poleg nas s tarokiranjem "okužili" tuđi svoje avstro-ogrske sosede Madžare. Avstrijski tarok, torej tarok, ki ga igramo tuđi Slovenci, ima 54 kart, 4-krat po 8, torej 32 barv, enaindvajset tarokov, oštevilčenih z rimskimi številkami, najvišja karta, dvaindvaj-seti tarok pa se imenuje škis. Slovenci smo taroku seveda dali tuđi svoje posebnosti, medtem ko je tarok naprimer v Avstriji zelo resna igra odraslih, ki spoštujejo stroga pravila igranja in obnašanja za kvartopirsko mizo, pa je pri nas tarokiranje predvsem družabni in zabavni dogodek. Igra za krokarje Nikoli ne bom pozabil, kako smo kot mulci polovico šolskih počitnic presedeli na stopnišču stanovanjskega bloka in tarokirali. Vstop v družbo tistih, ki so igrali tarok, je bil neke vrste iniciacija za vsakega blo-kovskega mulca. Najprej opazo-valec, nato so ti dovolili, da si name-sto njih mešal karte in raz-deljeval talon in ko je kdo od sta-rejših šel na morje, si v igro vstopil ti. Pa bog ne daj, da bi že prvi dan na-povedal pagata. Igranje taroka je pri nas zabaven dogodek, ob partijah se kakšno reče, kaj popije, predvsem pa se igra za majhen denar, najpogosteje kar za rundo pira. Tarok igra staro in mlado, predvsem moški, vedno več pa tuđi ženske. Karta se v planinskih združbah, na počitnicah in ko na žuru že vsi padejo dol, se pospravijo spat, ponavadi ostanejo tišti najbolj vztrajni in tarokirajo do jutra. Ja, tarok je prava igra za krokarje. Kekec in Bedanec nekje v Alpah in ljubljanska gospoda pred Slovensko filharmonijo v Ljubljani Kekec v filharmoniji Ena izmed značilnosti, ki jih vsebujejo posa-mezni listi pri taroku, so pisane podobice na dvaindvajsetih tarokih. Medtem ko so na do sedaj pri nas najbolj razširjenih Piatnikovih avstrijskih tarokih motivi iz mejnikov človeškega življenja: otroštvo, dvorjenje, Ijubezen, slovo, odnosi med Ijudmi, vse skupaj pa postavljeno v prostor med Aipami in Orientom, pa podobe na "Slovanskem taroku", ki jih je v začetku stoletja narisal Hinko Srnrekar (leta '93 so karte v faksimilirani obliki ponovno izšle pri Mladinski knjigi) prevladujejo zlasti slovenski, balkanski in ruski motivi tema pa šege, navade in zgodovina. Pri zasnovi za slovenski tarok so njegovi ustvarjalci upoštevali slovenski etnični in kulturni prostor, ki ga označujejo alpske, mediteranske in panonske kulture, hkrati pa tuđi osrednjeslo-venski prostor, držali so se sestavin našega zgodovinskega razvoja na podeželju in v mestih ter bogastva slovenske mitologije in duhovno kulturne dediščine. Figure kraljev, kraljić, kavalov in fantov so nadomestili znani Slovenci, ražen Lepe Vide, kot osebe iz slovenskega pravljične-ga sveta. Taroki pa so zelo raznoliki in za pokušino le nekaj izrazito gorenjskih motivov: postavljanje dvojnega kozolca, kroparski kovač, klekljarica, Kekec... V kompletu Slovenskega taroka, ki ga v knjigamah dobite za nekaj manj kot 5.000 tolarjev je poleg kart še kratka zgodovina kart in taroka, razlaga posameznih sličic in pravila za igranje taroka izpod peresa novinarke Lađe Zei. Največ točk vam še vedno prinese napovedan valat. Kar 500. Igor K. Kroparskemu kovaču je žena prinesla ma-lico in Peter Klepec, ki dokazuje svojo moč Mesnica in trgovina Čadež v kotu V kranjskem kotu spet kot nekoč Kot nekoč pred sto in več leti, ko je bilo Kranjčanov komaj toliko, da bi danes napolnili malo večjo vas in so takratne kranjske gospodinje dobro vedele, pri katerem mesar ju bodo dobile najboljši kos mesa za nedeljsko žup'co. Pa še poklepetale, da so rade z mesarj em, tištim, ki je imel mesarijo v "kotu" na, na... kdo ve, kako se je takrat imenoval današnji Maistrov trg. In če se vam je zdelo, da je "kotu" v zadnjih letih nekaj manjkalo, ste imeli prav. Mislim, pa da imajo prav tuđi tišti, ki pravijo, da se je z Mesnico in trgovino Čadež v "kot" spet vrnil tišti pravi kranjski mesar. "V kotu", v hiši na današnjem Maistrovem trgu 3, je baje že celih 130 let mesari ja. Mesari ja, ki je preživela kar nekaj cesar-jev, pa še kakšnega pred-sednika po vrhu, mesari ja, ki je šla že skozi nesteto rok. Kranjčani so tako v njej kupovali enkrat boljše, drugič slabše kose mesa, enkrat so bili ti večji, drugič manjši, odvisno od časa, v katerem je mesari ja živela skupaj s Kranjem in skupaj s Kranjčani. Mesar-stvo je bilo "v kotu" doma. In kot da se je 3. oktobra duh nekdanje mesarije spet vrnil "v kot". Tega jesenskega dne je namreč svoja vrata Kranjčanom odprla Mesarija in trgovina Čadež. Ime Čadež na Gorenjskem, predvsem pa v okolici Kranja poznamo že devet let, od dne, ko sta Anton in Marija Čadež začela s predelavo mesa doma na Visokem in odprla prvo mesarijo v križišču pri Jaku na Primskovem, ko je pred dvema letoma takrat že močno družinsko podjetje odprlo novo Mesarijo in trgovino v nekdanjem dijaškem domu na kranjskem Zlatem polju, pa do danes, ko je tu nova Mesarija in trgovina "v kotu" v samem centru mesta Kranja. "Kar nekaj let je minilo od prvega podpisa pogodbe, dokler nišo nekdanji najemniki odšli, pa do pridobitve vseh dovoljenj in dograditve oziroma obnovitve same mesarije/' je dejal Anton Čadež glava družinskega podjetja. Z gradnjo so začeli pred slabim letom in danes je tu nova, pa vendarle taka kot nekoč, mesarija in hkrati rudi trgovina. Zunanjost je ostala taka, kot je bila, pravzaprav so jo ćelo približali taki, kot je bila nekoč, točenje v času pred 1. svetovno vojno. V vitražu na vratih nas pozdravi sv. Anton, zavet-nik mesarjev in že smo v lično opremljeni prodajalrU/ kateri poseben čar dajejo starinski opečnati oboki, se-zidani pred več kot sto leti-Levo trgovsko blago, narav-nost hladilna omara z mleČ-nimi izdelki, poleg dva hladilnika, v enem sladoledi in v drugem zamrznjena hrana, desno pa pult z mesninami, samim1 specialitetami iz Čadeževe mesarije. Sal-ame, klobase, hrenovke, šunka, dimljena šunka, odlične paštete že pripravljene/ sarme, ki so v prihajajočem času še kako pogoste na naših jedilnikih, tokrat že pripravljene le še v krop z njimi, no najpre) pa kupčevo oko bržkone pade na pršut. ]a res je, v mesarstvu Čadež znajo pripraviti rudi pravi domači pršut, že res, da pujsove šunke vsako leto januarja romajo na burjo na Primorsko, a so maja že na voljo v vsen treh prodajalnah Čadež. V Mesariji in trgovini Čadež pa prijetno diši tuđi P° svežem kruhu iz pekarn Zevnik iz Orehka in Miš - maš iz Orehovelj. Na 40 m2 trgovskega dela bosta za vas poskrbeli dve prodajalki in dva mesarja/ slednja pa sveže meso razsekujeta i*1 pripravljata za prodajo v moderno oprenu; jenih kletnih prostorih, kjer sta seveda rudi hladilnica in priročno skladišče za trgovsko blago. V Mesariji in trgovini Čadež na Maistrovem trgu 3 vas pričakujejo vsaK dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. (t „ Od letošnjega oktobra je kranjski "ko* spet drugačen, pravzaprav pa tak, kot je ^ nekoč, tišti naj naj... kotiček za Kranjčane- Petek, 25. oktrobra 1996 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Pomagali smo Benedikovim s Strmice Dobrođelni prispevek družini, ki je ostala brez očeta Skupnost borcev Prešernove brigade je pred desetletjem začela s spominskimi pohodi na c.v eni od njih živi tuđi "užina Benedik. Zakonca Jjezka in Štefan sta ob pomo-" »rata Janeza še donedavna siozno obdelovala majhno jmetijo, pet parov otroških ok pa Je pomagalo po lastnih Joceh. Potem pa se je pri-menla nesreća. ^"do življenje na hribovski kmetiji ^Ptembra se je pri delu v gozdu ponesrečil oče Štefan. v/?• a je odeta v crnino, vedrine, ki je še letošnje polete polnila skromno domovanje Henedikovih, ni več. Tako prijetno smo živeli, prav smo se težko prebija- > se je lepših dni spomnila J,?°va Rezka. "Čez dan smo !" vsak za svojim delom, frjcer in ob prostih nedeljs-JS.-.Popoldnevih pa smo se viko pogovarjali. Štefana ž^Jo pogrešamo. Pri delu ga sn« n.adomestijo sorodniki in si !f ?Je (srećo imamo, da smo 1 Prijatelji), drugače pa nam sići0 m,anJka- Otroci, ki so Dnn *el° živahni in so si bili Poprej vselej v laseh, so se po J^govi smrti kar umirili in se seff !fsneie povezane med Os!^starejšemu Tomažu je že Sna9 le!^a -je še vedno enii« .yaradi prizadetosti in zKS1 Je naJbrž ne bo nikoli sIn*K '-zdravniki mu bolJ kot doSfflporočaJ° lažia dela na oSlkmetlJi-Mama Rezka je hP a že niaicoliko vrat urad-s at,K 3n0v' da bi fantu uredila MariLmvalida- Drugorojenka ■ jeia ima sedemnajst let in tilne??3 V tK® letnik tek- m£aU I- : KranJu" Včasih ie Peto h J-Utraj vstati že Pred avtoh« V Buk°vščici ujela pasei ZaŠkofJ°Loko,odtam Ji všo ?h°dp^jala v KranJ- zdaJ iamuttlOhi°'dazJutraJmal° vstS'n \° da J1 ni več treba tako Jredsestrami, kišo prav kova ?ke v dolini- Be"edi- repuh LI nj?olka ima na srečo naSf Stipendijo, sicer se jiri hŽ "etbl mogla šolati. Kako i^L^o uspelo potem, ko bodo za srednjo solo godna preostala tri dekleta: 14-letna Martina in 13-letna Nežka, ki sta zdaj še osnovnošolki v škofjeloški soli Ivana Groharja, ter najmlajša Jožica, četrtošolka na podružnični soli v Bukovšči-ci, mama še ne upa razmišljati. Nežka denimo sanja, da bo vzgojiteljica, a mamo že zdaj skrbi, kako se bo tako od rok, kot so v Strmici, vsak dan vozila v solo v Ljubljano. Benedikove šolarke so vse zelo pridne, pohvalijo jih učitelji v soli, pa tuđi mama pravi, da brez pri- ganjanja sedejo k nalogi in učenju. Tuđi h gospodinjskemu delu jih ni treba siliti, tako da je mami marsikaj olajšano, ko ima toliko opraviti v niši in hlevu. Dobrodošla delovna sila je pri hiši tuđi stric Janez, brat pokoj-nega Štefana, ki pa je imel letos veliko težav z zdravjem ravno tedaj, ko je bilo pri hiši največ dela. Na majhni hribovski kmetiji, kjer so travniki in njive v bregu, gozd pa v nevarni strmini, je življenje zelo trdo. Rezka ima o odnosu države do hribovskega kmečkega življa povedati precej gorkih. Veliko dela, a malo zaslužka, bi lahko v kratkem strnih značilnosti njihovega načina gospodarjenja. Letošnje poletje so bili tako hudi stiski, da je oče Štefan zase odpovedal ćelo kmečko zavarovanje. Humano poslanstvo pod simbolom Triglava Kdor hitro da, dvakrat da, pravi staro reklo. To velja tuđi v primeru družine Benedik. Njim smo namreč namenili izkupiČek dobrodelne akcije, ki se je letos poleti začela na pobudo našega Časopisa in prirediteljev tako imenovanih Triglavskih akcij. Ta zgodba ima nekajletno ozadje, o njei pa največ ve njen avtor Franc Smit: "Skupnost borcev Prešernove brigade je pred desetletjem začela s spominskimi pohodi partizanov na Triglav, zadnja leta pa se pohodnikom pridru- žujejo tuđi veterani vojne za Slovenijo in mladi. Spominski pohodi so postali že tradicionalni, prav tako tuđi Slovenska kulturna akcija, ki od leta 1992 na Pokljuki vsakoleto na slikarsko - kiparskih taborih združi likovne umetnike. Tuđi letošnja likovna kolonija na Pokljuki je dala veliko del, za katere pa organizatorji ne želimo, da obležijo v depojih ali da so na ogled le ozkemu krogu ljudi. Zato smo se odzvali pobudi, naj katero teh del podarimo v humanitarne namene. Prva slika, ki jo je akademski slikar Henrik Marchel naslikal predlani na Pokljuki, gre že v plemenit namen, tej akciji pa bodo sledile še nove. Tako Tri-glavske akcije, ki so se začele s pohodništvom in nadaljevale s kulturo, dobivajo nov, humanitarni pomen. Tuđi z njim želimo ohraniti spomin na narodnoos-vobodilni boj in vrednote, ki bi v današnjem času skoraj utonile v pozabo." To in še marsikaj o Triglavskih akcijah je Franc Šmit nani-zal na sobotnem obisku pri Ob našem prvem obisku je bilo Rezki malce nelagodno, češ da še ni plaćala naročnine na Gorenjski glas, ker so bili letošnje poletje v hudi denarni stiski. Časopis je pri hiši ie dolga leta, brez njega bi bili dolgi zimski večeri še daljši. V Gorenjskem glasu smo se zato odločili, da Benedikovim naročnino oprostimo vse dotlej, dok-ler se bo šolala najmlajša hči Jožica. Benedikovih v Strmici, kjer sta se mu pridružila še dva "Pre-šernovca" in aktivna sodelavca teh akcij Janez Ambrožič in Ivo Miklavčič. Njihova hiša je postala kar pretesna za vse obisko-valce: poleg prirediteljev Triglavskih akcij smo bili tam tuđi predstavniki Gorenjskega glasa, pa avtor na avkciji pro- dane slike, akademski slikar Henrik Marchel in seveda kupee, Peter Beton, direktor Mla-dinskega servisa. Slednji je sliko Henrika Marchela, udeleženca večih likovnih kolonij na Pokljuki, poleti za 115 tisoč tolarjev kupil na javni dražbi. Mladinski servis tuđi sicer veliko prispeva za šport, kulturne in humanitarne dejavnosti. "Velika sredstva namenjamo športnim društvom in klubom, denarno podpiramo dva kluba studentov, odzivamo pa se tuđi humanitarnim akcijam," je po-vedal Peter Beton. "Eden zadnjih tovrstnih prispevkov je bil letos pomoč pri nakupu orto-pedskega pripomočka za inva-lidnega otroka iz Kranja." Slika bo v dokaz njihovega odnosa do kulture in dobrodel-nosti visela v prostorih Mladin-skega servisa. A tuđi Benedikovim bo ostal spomin na humani prispevek. Denar bo skopnel, ostala pa jim bo slika njihove hiše, ki jo je umetnik nekega sončnega jesenskega dne prišel naslikat v Strmico. • D.Z.Žlebir s*i& £en?,'!ik> Franc Šmit> Peter Befon> Ivo Miklavčič in dobrndJ,* Marchel s sliko, kije bila na avkciji prodana v ucini namen. Benedikovi pred hišnimi vrati: Martina, Nežka (vsaka s svojim hišnim Ijubljenčkom), Tomaž, mama, Jožica, stric in Marjeta. Le očeta Stefana ni več. Tale Marchelova slika pa bo krasila steno Benedikove hiše. Obiskovalci smo napolnili Benedikovo hišo. Hec, ki je postal pošteno naporen in še malo ne poceni V enem letu kar 732-krat na Lubniku Poleg tega je 37-letni Jure Štancar iz Škofje Loke prehodil tuđi lep kos slovenske planinske transferzale in bil dvakrat na Triglavu, ćelo sezono pa je igral v super balinarski ligi Škofja Loka, 25. oktobra - Enaindvajset let je že od takrat, ko so se škofjeloški ljubitelji planin, posebno bližnjega 1025 m visokega Lubnika zbrali skupaj in ustanovili "Klub Lubni-karjev". Član tega kluba je vsak, ki na leto vsaj petnajstkrat priđe na Lubnik in se v koči vpiše v posebno knjigo. Tako je letos, obvezo petnaj-stih vzponov (šteje od 1. oktobra do naslednjega 1. oktobra) izpolilo 349 Lubnikarjev, med njimi pa je absolutni rekord v stevilu vzponov na Lubnik dosegel Jure Štancar, učitelj na Lesarski soli na Trati. Ni sicer prav veliko Ločanov, ki prek leta ne bi niti enkrat šli na izlet na Lubnik, toda biti na Lubniku kar 732-krat v 365 dneh, vendar pomeni iti v hribe kar dvakrat na dan. Je šio za stavo ali je lubnikarstvo zate postalo strast? "Na Lubnik hodim že vrsto let, tako sem bil naprimer lani na Lubniku štiristopetkrat, leto prej okoli stokrat.....Da pa pre- izkusim, do kod seže moja zmogljivost, pa so bili povod nenehni pogovori in heci o tem, kdo in kolikok-rat lahko največkrat priđe na Lubnik. Včasih smo se pogovarjali, da je ogromno stokrat na leto, nato da pač ni mogoče priti več kot tristokrat, nato je bila skrajna meja med štiristo in petsto, letos pa sem, priznam, da malo tuđi iz trme dokazal, da je moč priti ćelo več kot sedem-stokrat...." Hodiš na Lubnik sam? "Še prej, ko nisva imela otrok in preden se je pred šestnajstimi meseci rodil najmlajši sin, sva največ hodila skupaj z ženo. Sedaj hodim s prijatelji ali sam, še vedno gre mnogokrat z menoj žena (letos je bila naprimer nekaj več kot petdesetkrat), okoli sedem-desetkrat sem letos v nahrbtniku nesel tuđi sina. Sicer pa sem to leto navad-no zjutraj šel skupaj z Janezom Krekom, potem pa še sam ali z domačimi." Iti dvakrat dnevno na Lubnik pa pomeni tuđi porobiti ogromno časa? "Navadno vstanem zelo zgodaj zjutraj in se že pred četrto uro odpravim proti Loki. Tam navadno "po-berem" še Janeza in greva skupaj. Največkrat pot zač-neva na Kobili. Pozimi, ko je bil sneg, pa sva hodila tuđi peš od doma. Ko se vrnem domov, zbudim star-ejša dva otroka za solo, vsem pripravim zajtrk in po zajtrku spet grem proti Lubniku. Tako je takrat, ko imam pouk popoldne. Če pa imam pouk dopoldne, pa grem drugič na Lubnik po službi." Ker si doma na Franko-vem naselju je do Lubnika kar dolga pot. Koliko časa porabiš v eno smer? "Največkrat sem letos štartal iz Kobile, od koder hodim okoli pol ure. Pozimi, ko je bil sneg, ali če je bilo grdo vreme, sem hodil tuđi dlje. Kadar grem od doma, pa porabim za pot okoli uro in pol. Nekajkrat, posebno pozimi, po operaciji žolčnih kamnov, sem včasih šel na Lubnik tuđi od Lovske koče." Vendar zjutraj Je še noč. Poznaš ie vse korenine in kamne proti Lubniku...? "Seveda je zjutraj treba imeti pri sebi baterijo, vendar pa je res, da poti poznam že do podrobnosti in bi najbrž lahko šel že z zaprtimi očmi." Imaš poleg službe, skrbi za tri otroke in hoje na Lubnik še kaj prostega časa? "Ja, praktično vse življenje že balinam in tuđi sedaj še igram za ekipo Trate v super ligi. Zato mi hoja na Lubnik pomeni tuđi kondicijski trening. Poleg tega z ženo opravlja-va slovensko planinsko transferzalo. Zgodilo pa se je ćelo, mislim, da dvakrat letos, da sem šel zjutraj na Lubnik, nato pa isti dan še na Triglav in zvečer domov, ter zjutraj ob štirih spet na Lubnik." Vendar pa prehoditi vsak dan toliko kilomer-tovje tuđi strošek. Koliko čevljev siporabil v tem letu "Ja, strošek je res velik. V vsem letu sem "prekuril" tri trenirke, nekaj kratkih hlač, ne vem koliko parov nogavic, pa majice, dvojne planinske čevlje in troje superge, pa vsaj dvakrat dnevno tuširanje, pranje.... Če vse seštejem, res ni malo." Boš morda letos skušal svoj rekord še popraviti? "Zagotovo ne, saj sem se letos tega kar malo "nasi-til." Kljub temu pa bom še hodil na Lubnik, čeprav dvakrat na dan zagotovo ne več. Morda enkrat....". • Vilma Stanovnik, foto: Una Dokl Jure Štancar GORENJSKI GLAS • 4. STRAN AKTUALNO Petek, 25. oktobra 1996 Vrnitev odpisanih Kako je praznik postal spominski dan Politične spremembe, ki so se v zadnjih letih dogodile v naših krajih in se jim učeno reče "tranzicija", se po svoje izražajo tuđi na simbolni ravni. Poštar iz znamenitega in prekrasnega filma bi nemara ugotovil, da so metaforične - da se izražajo v podoban, v prenesenom smislu. V takšnih rečeh, kakršni sta, denimo, občinski grb in občinski praznik. Poglejmo si, kako se i/kazuje jo v občini Žiri, na skrajnem jugu naše Gorenjske. Republika Slovenija je, potem ko se je sama osamosvojila, pripoznala "samostojnost" tuđi nekaterim od svojih krajev - tako, da jim je znova dodelila samostojno občino. Ta blagodat je proti koncu leta 1994 doletela tuđi Žiri. Daje blagodejna, je očitno, saj se odtlej kraju vrne bistveno več denarja, ki ga pobira država. To je dejstvo, ki se kaže konkretno, v novih gradnjah, posebno v asfaltiranju. Slednje se je v zadnjem času tako pomnožilo, da je postalo metafora, prispodoba, v kateri se po svoje izkazuje (ne)moč neke oblasti. Moč zato, ker oblast na ta način kaže, kaj vse zmore (v primerjavi s prejšnjo), nemoč zato, ker je to očitno vse, kar zmore. Nekateri s(m)o namreč prepričani, da bi lahko občinski denar nanienjali še za kaj drugega, kar bi bilo ravno tako ali še bolj ustvarjalno. Resnici na ljubo je treba priznati, da smo, odkar imamo lastno občino, bistveno večjih denarnih sredstev deležni tuđi krajevni kul-turniki. Upamo, da bo v prihodnje še boljše. V dneh, ko potekajo sklepna dela v poslovno stano-vanjskem centru Pr' Matic ("Ambasada"), dobiva novo sre-dišče Žirov, nastalo po drugi svetovni vojni, končno zaokrože-no podobo. V naslednjih letih bi se morala občina ozreti nazaj, v staro vaško jedro Žirov, kateremu je bila v tem stoletju storjena velika krivica, bilo je povsem zanemarje-no in v toku časa uničeno. To krivico bi se dalo in moralo vsaj simbolno popraviti: tako, da bi Staro solo z neposredno okolico (Tabor, Studenec, ostanki prezbi-terija stare župne cerkve in starega pokopališča...) razglasili za kulturni spomenik in jo nato temu povzdignjenemu statusu primemo prenovili. S takim dejanjem ne bi postavljali "zgolj" spomenika pre-teklemu; obogatili bi sedanje in prihodnje, ko bi, zavedajoč se svojih korenin in identitete, zaži-veli poglobljeno in bolj samoza- vestno. Mogoče bi se prav na ta način, s takšno kulturnozgodovins-ko terapijo odrešili kompleksa svoje majhnosti, ki ga ne kaže v nedogled prikrivati z asfaltno megalomanijo. Tuđi sicer je preteklost tista, ki še danes razdvaja Žirovce. Natanč-neje rečeno: gre za vprašanja iz preteklosti, ki so ostala brez pravih odgovorov in bila vrh tega tako ali drugače spolitizirana. Še posebej do izraza pridejo, ko so enkrat prignana na simbolno raven, ko gre za občinski grb in občinski praznik. Tako se Zirovci ne mor-emo zediniti, ali bi imeli za občinski simbol konservativni grb ali moderni znak. In samo ugibate lahko, katere stranke se ogrevajo za eno ali drugo od obeh možnosti. Še bolj zapletena je zadeva z občinskim praznikom. Vsa leta po drugi svetovni vojni je za krajevni praznik veljal 23. oktober. Tega dne v letu 1943 so Nemci... No, že tu se zaplete. So bili Nemci tedaj "izgnani" iz Žirov, ali so se "umaknili" sami od sebe oziroma pod pritiskom partizanskih enot? Kakorkoli že, deistvo je, da so Y Zirovci naslednjega dne, 24. oktobra, sami od sebe (in ne po ukazu od zgoraj!) ustanovili krajevni narodnoosvobodilni odbor in tako prvi na Gorenjskem postavili svojo lastno, ljudsko oblast. Mar ni to dejanje, ki bi ga lahko za svoj rojstni dan priznavala tuđi sedanja oblast?! Ne, porečejo nekateri; ono je bila vendar "rdeča", komu-nistiČna oblast! Ko so septembra 1994 pred župno cerkvijo odkrivali spomenik zamolčanim žrtvam vojne, je bilo javno izpovedano mnenje nasprotne, "crne" strani. Ta trdi, da je z umikon Nemcev nastal prazen prostor, ki ga je zavzela partija in začela v njem uvajati svoj režim. Številni možje in fantje, ki bi sicer ostali doma (?), so se tedaj odločili za odhod v domobranske postojanke v sosedn- jih krajih. Kaj in kako se je z njimi zgodilo takoj po koncu vojne, je znano. In tako naprej. Svoje viđenje teh reci je na proslavi v počastitev 23. oktobra, ki se iz praznika spremin-ja v spominski dan, v imenitnem govoru izpovedal Viktor Žakelj. Ta je prej omenjenim, tragično preminulim možem in fantom, vzgojenim v duhu strahospošto-vanja "vere, doma in cesarja", priznal možnost, da so se za svoja dejanja odločali z dobrimi nameni. (Saj je znano, da je pot v pekel tlakovana prav s takimi nameni. -Op. M. N.) Vendar to ne odvezuje tistih, ki po njej vodijo. In teh pri pobojih spomladi 1945 ni bilo med pobitimi... - Še eno od spornih vprašanj, ob katerih ostajamo razdvojeni. Korak naprej je vsee-no storjen. Je v tem, kot je poudaril Žakelj, da smo odprti in pripravljeni sploh prisluhniti "resnici" drugače mislečih. Škoda je, ker teh, ki na te reci gledajo "drugače", na proslavi ni bilo. Velika dvorana je bila skoraj polna, a prišli so samo tišti, ki so "za" 23. oktober. Onih, ki ga ne priznavajo ali drugače ne marajo (in hkrati ne premorejo spomins-kega dneva, ki bi ga odtehtal), ni bilo. Pa bi imeli, če bi prišli, tuđi oni kaj videti in slišati. Program, ki ga je zasnoval prof. Rado Jan, povezovala njegova žena Vladka in izvedli pihalna godba Alpina. moški pevski zbor Alpina, recita-torji Osnovne sole Žiri ter dramski igralci Jerca Mrzel, Marko Simčič in Jože Logar, je bil vreden pozornosti. Posebno v svojih vrhuncih, katere je dosegel v govoru Viktorja Žaklja, petju Jerce Mrzel in tedaj, ko je Marko Simčič recitiral Ivana Roba. Slišali smo tuđi nekaj lepih partizanskih, na katere se je v zadnjih letih povsem "pozabilo". Ne vem, ali je bila domislica režiserja ali naključje. Ko smo prihajali v dvorano, sedali in čakali na začetek, se je po ozvo-čenju zaslišala znana melodija iz filma Vrnitev odpisanih. Simbolno, kot žc dolgo ne, metafora in pol. Tišti, ki so se zdeli odpisani, so bili spet na odru. Proslavo je organi-ziral na videz anonimni "iniciativni odbor". Kdor pozna lokalno sceno, mu je bilo seveda jasno, da za njim stojita Zveza borcev in Združena lista. Na začetku je bilo poudarje-no, da hoče biti prireditev "nad-strankarska". Vendar se Jerca Mrzel ob koncu svojega nastopa ni mogla vzdržati (ali pa je bilo tako "zrežirano"?), da ne bi po svojih močeh promovirala obeh podblegoških kandidatov ZLSD. Ministra dr. Pavla Gantarja, ki v teh istih krajih kandidira na listi LSD, in je sedel v prvi vrsti, pa so očitno namenoma ignorirali. Bil je torej, hote ali nehote, tuđi predvo-lilni shod nekoč edine stranke. Res škoda, da je med nami tako malo te plemenite pripravljenosti prisluhniti drugemu in drugaČne-mu. Eni se zberejo v soboto zvečer, ob spominu na 23. oktober, drug1 naslednjega dne, v nedeljo P°' poldne, na misijonski tomboli v podporo rojakinji, redovnici Bog' dani Kavčič, usmiljenki, ki dela v misijonu v daljni Ruandi. (Mim°' grede: njen oče, Jakob Kavčič, Je bil 23. oktobra 1943, ob odhodu Nemcev ranjen. Kako je vse pre' pleteno!) Dva ločena in hkrati v toku življenja zapletena svetova v enem in istem kraju, oba z dobri*111 nameni, a nezmožna premagovafl' ja razlik. Čemu ne bi šli eni & drugi na eno in drugo priredit^-V upanju, da odgovor prinese.!0 prihodnja leta, sklenimo z vesel° ugotovitvijo nekega drugega dejst' va: da žirovska civilna družba P° svojem dometu in širini presega okvire, katere ji skuša nadeti nje11 politični zastop. Hvala Bogu! Tu)f ćelo mnoštvo delovnih in uspešn111 posameznikov in njihovih asocta' cij. Med posamezniki je vse vec podjetnosti, uspehe dosegajo tuđ na drugih poljih. Posebno so se zadnjem času izkazali naši mlađ športniki. Tenisačica Petfa Rampre, alpinist in smučar Mar* Čar in balinar Uroš Vchar so dosegli rezultate svetovnega f°r' mata. Svoj delež na svetovnih trg* z večjimi ali manjšimi naporu zaenkrat uspešno, ohranjajo zi ovska podjetja, ki so uspela bre večjih šokov preživeti gospodars* tranzicijo, v kateri so mnoga drug podjetja potonila. Alpina, Etiketa. Kladivar, Mercator-Sora, Poli*--vsi so še na sceni. Prehod * družbenega v zasebno so prežive la ćelo nekatera društva... Taka je torej ta stvar. Polit^8' bivša in sedanja, ima v sebi težnj ^ da bi tega ali onega odpisala. A tem, k sreči naši, ne uSPeVc Odpisani se slej ko prej vrne-ne tak, kot je bil, se pojavi simbolni obliki, kot metafora. Miha Nag1* Foto: Brigita Zemljarl Poslovni center bo odprt v začetku meseca novembra. Asfaltno prevleko dobiva tuđi regionalna cesta. Petek, 25. oktobra 1996 REPORTAŽA 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Ljubljanski ptički brez gnezda v toplih rokah Kulovčevih iz Preske Od novih najkic do piče da te kap ali kako se tuđi peš priđe na Triglav a'a cetica fantičev in dveh dekličev iz M ladinskega doma Malči Beličeve Ljubljani je s svojo domsko mamo in domskim atom, Lili in Dušanom R-ulovec odšla na Triglav peš kar iz Šentvida, z zadnje avtobusne postaje njinovega lokalca, od tam pa skozi Gunclje na Golo brdo in na Katarino, f "d losc in naprej do Blegoša, Porezna, na Koblo, v Bohinj, na Komno cez Sedmera jezera in Hribarce na Planiko, pa brž na vrh, potcm pa eselo navzdol do Vodnikove koče in na Uskovnico pa na Pokljuko na j obus,z v'akom skozi Jescnice do Ljubljane in k Julči na pico da te kap rv 'epo peš nazaj do njihovega doma. Vmes pa se je v desetih dneh P sacenja, plezanja po jcklcnicah in klinih in spuščanju zgodilo toliko Pega in napetoga in ožuljenega, da bo tuđi tule premalo prostora za opis Sega. A pojdimo lepo po vrsti. Novinarka Radia Kranj jih je pričakala na Katarini in potem še v Bohinju. Starša na obroke . ^ajprej naj jih predstavirno. Lili ln Dušan Kulovec, oba specialna pedagoga, sta vzgojitelja skupine desetih otrok v Mladinskem domu miči Beličeve na Mencingerjevi 65 M Ljubljani. Sama imata hčerko ^aJo m sina Vida, od nekdaj pa si *c zehta velike družine. Će bi imela °jo hišo, pravita, bi svoje domske lr°ke preprosto vzela k sebi in jih ^gajala, redila kot lastne. Imela bi Jjojo "malo Malči", kot pravita. A mata hiše in drugih možnosti, sta y Pri yodstvu doma našla razumc-slci • ln zdaJ oba skrbita za isto do °u°trok: eden od dvanajstih danPHl ' druSi Pa od štirih P°Po1-2 do devetih zvečer. Eno uro sta DcJ"?-1 °ba skuPaJ in takrat se vsi s L J° kot velika družina, čeprav na ua sebi zdita bolJ kot "starša enPr0 r°ke"- Vso ljubczcn, vso dvaif 1°' ki st.a J° PreJ delila z otrnt ' zdaJ Posvečate desetim bi hM°m- Morda se bo nJun sen> da otrnl- VCS Čas' noč in dan s temi amo Vendarlc uresničil. Saj im-niim-^arslvo ves čas' VC(Jno so z da *l *ežurni vzgojitelji, toda tisto, Rad® u-Sto tv°i'< Je pa le drugače. ali h otrokom brez staršev tonlin ?rave8a doma nudila vso >maio v d,omaee8a gnezdeca. Saj dom \i Omu Malči Beličeve lep otre* a °rda Opsega k°t katerikoli hrann i ma Pri starših! Ima boljšo Icčen tcPŠ0 sobico- Je lepše ob- Pravepan V "jcm ni utriPa čisto fed a°ma z mamo in atom, z vrtom, z drobnimi vsakdanjostmi. In Lili in Dušan, ki sta se vse življenje vedno veselila počitnic, jih zdaj pričakujeta s tesnobo. Kajti počitnice pomenijo ločitev od njunih otrok, ki so skorajda tako njuna kot Maja in Vid. Predlanskim sta enega od dečkov, Aleksandra, ki ni imel kam iti med počitnicami, vzela kar s seboj domov in na morje. Eden od fantov, Dušan, doma iz Ilirske Bistrice, ki je zdaj že v dijaškem domu v Škofji Loki in hodi na srednjo tehnično solo, konce tedna preživlja kar pri njiju doma, tuđi če sta zdoma, ima svoj ključ in je presrečen. Vse moraj o znati predvsem pa ljubiti naravo Lili in Dušan hočeta svoje domske otroke naučiti vsega, kar morajo vedeti in znati za življenje. Pri tem sta stroga in dosledna. Morajo pospravljati za seboj, se učiti, imeti red v sobicah, red v skupnih prostorih, čeprav jih je včasih zoprno. Toda naučiti se morajo vsega. Skupaj hodita za vsakega v solo na govorilne ure, kot prava starša. Hočeta tuđi, da znajo vse, kolesariti, plesati, plava-ti, govoriti tuje jezike, predvsem pa, da vzljubijo naravo. Zato jih žc vsa leta, kar sta v domu^ Dušan pet, Lili pa štiri leta, vodita v hribe, na pešačenje, na taborjenje. Dušan je starešina labornikov Rašiškega rodu. Vesela sta, da jo zdaj še kar Oreznu sta žanje nadvse lepo skrbela oskrbnica Ivanka in Metod. Lili in Dušan Kulovec, specialna pedagoga in vzgojitelja v Mladinskem domu Malči Beličeve v Ljubljani še vedno izbirata fotografije s poti na Triglav za veliki pano, ki bo visel v domu. sami, če so prosti, mahnejo na Šmarno goro. Sploh pa se veselijo skupnih planinskih poti. Pred tremi leti sta že vzela skupino otrok s seboj na Triglav. Vse, tuđi tište, ki so se bali visine, vendar kot je bilo pričakovati, vsi nismo mogli priti na vrh. Letos pa sta jih za ta zahteven podvig dvanajst izbrala. Koliko dela in skrbi dajo priprave za na Triglav nam, ki imamo vso opremo že več let doma, vemo, ne moremo si pa zamisliti, koliko je treba postoriti, da se na novo opremi četica ducata mladcev, ki imajo številko noge od 38 do 46, ki so različno razpotegnjeni. Lili je imela pri tem glavno besedo. Denarja seveda ni bilo kje vzeti, rabili pa so skorajda vse, od nahrbtnikov do kap in nogavic. In Lili je šla v akcijo za sponzorje, za dobrotnike. Ni naloga vzgojitelja, da išče denar, toda če so hoteli uresničiti ta veliki podvig, če hočeta, da bodo njuni otroci doživeli prave hribe, dobili širino, imeli svoje cilje v življenju, je treba poskrbeti za vse. Koliko potov, prošenj, razgovorov. Še so dobri Ijudje In je uspela! Tuđi Gorenjci ji nišo odrekli pomoči. Še zdaj ji je toplo pri srcu, ko se spomni g. Globočni-ka iz Tržiča fs firmo "Vrh", ki jim je podaril kar šest planinskih hlač in eno vetrovko, firma Hurwitz iz Kočevja polno škatlo nogavic. Vi-talis iz Novega mesta 6 energijskih majic, Foto Svet jim je dal 20 filmov, nahrbtnike so dobili po Roku Zelinki, pri Likarju v Dom-žalah in v tovarni Induplati v Jaršah. Z denarjem so jim pomagali Varnost Kranj, Probanka, Nova ljubljanska banka in drugi. Alpina jim je podarila par gorskih čevljev, za ostale jim je pa dala popust, prav tako jim je pri ceni popustila Planika. Dobili so toliko majic, da so se lahko šestkrat preoblekli. Tako lepi še nikoli nišo bili, zadovoljno gleda danes fotografije Lili. Saj so bil prav živa reklama! In Tof jim je "zrihtal" čisto nove Nike športne copate. Kakšen lep posnetek so naredili na robu pločnika sedeč z novimi najkicami! Zadnji v civilizaciji. Potem so jo mahnili proti Katarini.... O, pa so imeli dobrotnike še med potjo. Ko so prenočevali na senu na Selu nad Polhovim Gradcem na kmetiji odprtih vrat Alojza Marol-ta, po domače pri Ogrinc, jim je gospodinja večerjo in zajtrk s takim borovničevim čajem, da je bil kot sok, nudila brezplačno. Da je to njihov prispevek, je preprosto rekla. Kako neizmerno so jim hvalež-ni. "To je zato, ker ste se lepo obnašali," sta jim govorila Lili in Dušan. Sicer pa morata priznati, da so se vso pot lepo obnašali. Cclo žulje so prenašali brez pripomb in javka. Prvič so jim jih oskrbeli v domu starostnikov v Baci. No, tuđi oskrbnik Stane na Blegošu jih je lepo pričakal. Z njim se že poznajo, saj so bili nekajkrat prej že tu, ko so nabirali kondicijo. Radio, TV, "klapa"... Tuđi brez medijev ni šio. Prvič so se oglasili v eter Vala 202, Radia Mimo koče pri Sedmerih jezerih Kranj, in Radia Žiri že s Katarine, POP TV jih je posnela naslednji dan v Mali Božni, potem pa še pri Andrejon v Gorenji Žetini. To je bilo pravo snemanje: prizore so moral ponavljati, padale so "klape"... kakšno doživetje! Z Blegoša so tretji dan poti krenili do smučarskega središča na Črnem vrhu nad Cerknim in jo mahnili potem čez Davčo prit Poreznu. Preden se je razbesnela nevihta, so dosegli dom na Poreznu in oskrb-nika Ivanka in Metod sta jim postregla. Kakor sta najbolj mogla in potem še za njimi po telefonu spraševala, kako hodijo, če jih je ujela nevihta. Krasni Ijudje, se Lili kar oči orose, ko se spomni na njuno skrb. Prijazne sestre doma starostnikov v Baci so četrti dan poskrbele za njihove žulje, potem pa je hitro šio v vrh Bace, na Lajnar. Tam nekje "so se pasli" po borovnicah, kot češnje debelih tako, da nišo utegnili do Crne prsti, kot so nameravali, pač pa so jo ubrali kar na Koblo, do Mencin-gerjeve koče. Peti dan je bil dan počitka ob Bohinjskem jezeru, kjer so se, med drugim, pod Skalco preiskušali tuđi v pravem plezanju. Šesti dan se je ponoči prvič pošteno ulilo. K sreči ta dan nišo imeli daljše poti. Le do Ribčevega Laz in gozdne sole Zvez tabornikov Slovenije, kjer so ta dan prenočevali. No, sem sta jim ravnatelj doma in žena prinesla veliko torto za korajžo in srečo. Naslednji dan so šli naprej, le namesto na Komarčo so se povzpeli na Komno, nahrbtnike jim je pa peljala tovorna žičnica. 205 kilogramov so jim natehtali žičničarji. No, res je, da se je takrat število od 125 povzpelo na 20 planincev, kajti v Bohinju se jim je pridružilo še pet vzgojiteljev in tabornikov, ki so taborili ob jezeru povprečno je torej nosil vsak dobrih 10 kg, a najtežjega je imel njihov "vikendaš" Dušan, kar 231,5 kg je tehtal. S Komne so po suhem in še kar lepem vremenu prišli do koče pri Sedmerih jezerih in do polne a prijazen Zasavske koče na Prehodavcih. Naravnost na vrh! Osmi dna, ko jih je čakala najtežja to, pa ni bilo lepega vremena. Še za razgled ne. Na Planiki jih je pričakal gorski vodnik Mitja Kosir in vztrajal, da s takoj povzpno na vrh, ker so naslednji dan še slabše vreme. Ubogali so ga in tuđi toliko kondicije so že imeli, da ni bilo težav v vzponom. V uri in pol so bilo na vrhu. Lili je komaj imela čas za žigosanje, tako so hiteli nazaj. Ob sestopu je že deževalo, skale so bile gladke, jeklenice sam in tja odjen-janc. Vendar srečno so se vrnili na Planiko in sele tam naredil pravi krst z Aljaževo vrvjo. Deveti dan so navsezgodaj spešili do Vodnikove koče in naprej na Uskovnico, kjer so zadnjič prenočevali v koči. Svetla noč je bila, polna luna in očak Triglav je bil prelep v daljavi. Zadovoljna in ponosna je bila ćela četica, posebno pa Lili in Dušan. Uspelo jim je tisto, o čemer sta sanjarila in za kar sta pestovala skrb vse leto.Naslednje jutro jih je zbudilo sonce in oskrbnik jih je pričakal z bohinjskim ajdovimi žganci in s planinskim mlekom. Zdaj je bilo treba lc še po ravnem do Rudnega polja, od koder jih je avtobus zapeljal na Bled na železniško postajo. Še z vlakom skozi Jesenice do Ljubljane, od tam pa na devetko in do Julči na pico da te kap, Lili in Dušan sta jima obljubila največjo pico, kar jih je v Ljubljani. In spekli so jim takšno z metrskim premer-om. Saj bi pospravili še eno, a ni bilo več "špage". In nazadnje so odkorakali po Mencingerjevi do doma, kjer je Triglavske junake pričakal ves dom. Res je bilo lepo, razmišljajo tuđi vsak zase Lili, Dušan in njun sin Vid, ko spravljajo skupaj fotografije s te poti in najboljše lepijo na velike kartone, da bodo visele na stenah skupnih prostorov v ponos njim in domu. Za konec pa k "Julči" Tako se je končala ta pot, zdaj pa so vsi njuni otroci spet v šolah, spet se uče, spet Lili in Dušan bedita nad njimi, pregledujeta naloge, kot svojemu Vidu, odločno zahtevata red, pridnost, medsebojno spošto-vanje in prijateljstvo, skupaj pred njimi popijeta svojo popoldansko kavico, se pogovorita o vsakdanjih problemih, da otroci lahko slišijo, da ima vsak mali dom tuđi svoje male in velike skrbi. Prav tako si delita male pozornosti, kot doma, da otroci dobe občutek prave družine, čeprav sta z njimi skupaj uro vsak dan le dobro uro. In zdaj skupaj pestujejo svojo največjo žejo: da bi nekje od nekega dobrotnika dobili hiši, pravo hišo, z vrtom in drevesi in travo in drvarnico, da bi tam živeli ves čas skupaj, podnevi in ponoči, z mamo Lili in očetom Dušanom in Vidom in Majo in morda bi imeli tuđi psička... D. Dolenc GORENJSKI GLAS * 6. STRAN ŠPORTNI INTERVJU Petek, 25. oktobra 1996 35-letnega Tatara Ildarja Rahmatuljina so Jeseničani že zdavnaj vzeli za svojega Hokej je zame predvsem posel Tako pravi po stažu in letih najstarejši tujec v jeseniški hokejski ekipi, ki je skupaj z družino že tri sezone preživel na Gorenjskem in ima tuđi vloženo prošnjo za slovensko državljanstvo "Ramo, Ranio,... " odmeva iz jeseniških hokej skih tribun, kadar ima napadalcc s številko 19 plošček in bliskovito krene v napad. Mnogi od napadov se končajo s podajo ali golom, to pa kljub temu, da je Udar, poleg branika Murajice Pajiča, najstarejši hokejist v moštvu Acronija Jesenic. Ko se je na tretji tekmi finala državnega prvenstva v sezoni 94/ 95, ko so Jeseničani že vodili 2:0 v zmagah poškodoval, se pod Mežaklo kar nišo več znašli in po treh slovenskih hokej skih zvezdicah so naslov prvakov oddali v Ljubljano.... Rahmatuljin je nato odpotoval domov in se letos spet vrnil v Podmežaklo. Većina Jeseničanov in navijačev Acronija upa, da po novo zvezdico za "železarje". Prihajaš iz Rusije, iz pokrajine Tatarstan. Je v vaši družini igranje hokeja tradicija? "Pravzaprav ne. Imam le starejšo sestro Rozo, ki se za hokej ni zanimala, tuđi oče ali bližnji sor-odniki ne. V Kazanu, kjer sem doma, pa imamo klub in tam sem začel igrati star 9 let. Najprej sem nastopal v nekakšnem šolskem prvenstvu, tako imenovanem tek-movanju za "zlati plošček", ki je potekalo v vsej bivši Sovjetski zvezi. Kasneje, po dveh letih, sem igral v starejši ekipi (tekmovanje je potekalo podobno kot v Sloveniji poteka klubsko pionirsko prvenstvo), leta 1979 pa sem prvič začel igrati za člansko ekipo Itila iz Kazana. Kmalu sem dosegel svoj največji uspeh v karieri, ko sem z mladinsko reprezentanco Sovjetske zveze na Finskem osvojil naslov svetovnih mladinskih prvakov. Ves čas, do prihoda na Jesenice, sem igral v Kazanu, le ko sem bil v vojski, sem nastopal za ekipo Dinamo Minsk." Kdo te je "povabil" na Jesenice? "Ko sem igral v Minsku, je bil moj trener Vladimir Krikunov, in ko je on prišel kot trener na Jesenice, me je leta 1991 poklical in vprašal, ali pridem v Slovenijo. Vendar pa se nisem mogel odločiti, da bi zapustil dom, saj se mi je ravno takrat rodil prvi sin, Dinar. Nato me je Krikunov pred nasledn-jo sezono spet poklical in takrat sva se skupaj z ženo Elzo odločila, da vendarle prideva v Slovenijo. Pri nas imajo namreč ženske možnost tri leta ostati na porodniškem dopustu: eno leto in pol dobijo polno plačano porodniško, eno leto in pol pa so nato lahko še doma, vendar ne dobivajo plače. Elza je delala kot vzgojiteljica in takrat se je odločila, da gre z menoj in otrokom na Jesenice. Če bi moral priti sam in bi družina ostala doma, se za to gotovo ne bi odločil. Ko sva bila nato lani doma, se nama je rodil drugi sin, Lenar, ki je sedaj star leto in pol in na Jesenicah smo sedaj vsi štirje." Je zate in za družino pomenil prihod v Slovenijo veliko spre-membo, tako v hokeju kot v življenju? "Hokej se tukaj igra veliko drugače kot v Rusiji, manj je fizično in tehnično zahteven. Zame je igranje tu pomenilo precejšnjo spremembo. Vendar pa sem se z ekipo in ostalimi hokejisti, ki so tuđi prišli iz Rusije, hitro ujel. Mislim, da so nas domači igralci dobro sprejeli, morda je bilo malo težje prvo leto, sedaj pa smo z nekaterimi že pravi prijatelji, po dveh treh letih sem poznal vse, oni mene in dobro se počutim. Tuđi žena in otroka sta se hitro privadila, dobili smo hišo tu v Podmežakli, imamo avto, ki sem ga dobil na uporabo od kluba, skratka nič nam ne manjka. Žena seveda sedaj ne hodi v službo, doma je pri sinovih, starejšega že mora učiti, saj bo kmalu star šest let in se mora pripravljati za solo. Če borno prihodnje leto šli domov, bo šel tam v solo, če borno tukaj, še ne vem, kako bo, saj žena in otroka le malo razumejo slovensko. Jaz se že bolje znajdem, dobro že razumem in tuđi pogovarjam se že lahko." Kaj delate v prostem času, ali pogrešate sorodnike, domače kraje? "Takrat, ko je hokejska sezona imam kar dosti dela s treningi in tekmami, kar mi ga ostane, pa sem z družino. Obiskujemo prijatelje, oni obiskujejo nas. To so Rusi, ki so tuđi tukaj na Jesenicah, pa domači-ni, s katerimi smo postali prijatelji. Če imamo več časa, radi gremo na Bled ali v Kranjsko Goro, pa po nakupih v bližnjo Avstrijo,.... Poleti, med počitnicami, smo bili skupaj s Pajičevo družino na Rabu. Gotovo bi mi bilo dolgčas, če tu ne bi imel žene in otrok, ker pa je na Jesenicah vsa družina, pa me to, da smo daleč od sorodnikov, ne moti. Enkrat letno dobim plačano pot domov in nazaj in to mi za obiskovanje sorodnikov povsem zadošča." Že nekaj časa imaš oddano vlogo za slovensko državljanstvo. Če ga dobiš, boste z družino ostali tukaj? "Star sem 35 let in še nekaj časa bi rad igral hokej. Na Jesenice sem pač prišel zato, da igram, to je moj posel. Dokler bom igral, bom pač tukaj. Pozneje še ne vem, kaj bo. Morda se bom odločil za trenerja, ne vem še. O tem, da bi starost dočakal v Sloveniji, pa ne premišl- Poipo fMnrja Rahmatuljina, ki sezonah v Podme-zukii u: skorajda pravi Jeseni-čan, letos v muštvu zelezarjev nastopajo še štirje hokejisti iz bivše Sovjetske zveze: vratar Oleg Ševcev, ki je prej nastopal za moskovski Spartak, krilni napadalec Dmitrij Šamolin, ki je bil član isteka moskovskega kluba, / Vladimir Alek- sušin, ,-. »rihnja iz St.Petersbut; Horis Bikovski, ki je ■■. v:on\ nastopal za Kris-. <■. troš- tada. Prav danes pa na] bi na Jesenicah spet zaigral tuđi Pavel Kadikov, ki je sezono začel za Dunaju, na Jesenicah pa je bil prvič že v sezoni 93/94. Udar Rahmatuljin z družino: sinovoma Dinarjem in Lenarjem ter ženo Elzo pred halo v Podmežakli jujem ali kakor pravite pri vas: Ljubo doma, kdor ga ima." V kakšnih odnosih ste s klubom, si zadovoljen s plačilom? "Dobim pač toliko, kot smo dogovorjeni, s tem lahko preživim družino. Z upravo nimam proble-mov, tu sem pač zato, da igram in dokler me bodo rabili, bom ostal." Jeseniški navijači so se kmalu, ko si prišel v Podmežaklo "ogreli" zate, dobro so te sprejeli in za vas tujce navijajo prav tako kot za domače igralce. Kaj ti to pomeni? "Seveda mi je všeč, če navijajo zame. To namreč pomeni, da še vedno dobro igram. Zadnjič mi je ćelo po tekmi eden od navijačev dejal, da sem tak kot staro vino, vsako leto boljši! Pri tem sploh n1 pomembno, da sem tujec." Letošnja sezona seje za vaš kluo uspešno načela, saj ste na vrhu Alpske lige, ki šteje tuđi za državno prvenstvo. Kaj pričakujejŠ? "Letošnja sezona se je sele dobro začela in zato težko povem, kako uspešna bo, kaj borno dosegli v Alpski ligi in državnem prvenstvu-Na vsak način je tekmovanje.s precej močnimi ekipami Avstrije in Italije zelo dobrodošlo za slovenski hokej in predvsem za mlade igralce, saj igrati le držayn° prvenstvo, ne bi imelo smisli; Premalo kvalitetnih ekip je, igrat' z Mariborom, Slavijo Jato, pa Pf(c ne pomeni pridobivanja izkušenj. • Vilma Stanovnik .______Osnovna šola GORJE Zgornje Gorje 44 a tel./fax 064 725 001 in 725 335 4247 ZGORNJE GORJE objavlja prosta delovna mesta - SVETOVALNE DELAVKE za določen čas (eno leto) s polnim delovnim časom - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (eno leto) s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS 12/96). Začetek dela za svetovalno delavko je 18. november 1996. Začetek dela za učiteljice- razrednega pouka je 6. januar 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov sole v osrT1'g dneh po objavi. 0 izbiri borno kandidate obvestili v 8 dneh po izteku roka za prijavo. Jeseniška devetnaj šlica, priljubljeni "Ramo", v letećem napadu. getek, 25. oktobra 1996 OGLASI 7. STRAN • GORENJSKI GLAS TA MESEC V PRILOGI m WŠE SO DOBRE GOSTIIJE"! PREDSTAVUAMO ^ GOSTILNA « "PRI PLAMNCU" Pub restauraat 1903 - Graj*b 8, 64260 Med ^ Td, 064/T41-613 •PDf PLANUO" ■ S TEM ODREZKOM IMATE 1x IRSKO MALO PIVO KILICEWAY-RDEČE GRATIS! J1TAJ5RA RE5TAVRACIJA - CHINA RE5TAURANT ^i-^PKTO OD VZ.00 DO 23.00,-PONEDELJE^K ZAI'KTO [J- NARODNIH HEROJEV 3, 4260 [3i.En " '^ MiJA TEL.: + (0) 64 741-716 matik _ I k ZELIŠČNA LEKARNA MATIK Smrekarjeva 3, Ljubljana - Šiška tel.: 061159-3269 OBIŠČITE NAS v prenovljeni zeliščni lekarni MATIK na Smrekarjevi 3 v Šiški. Postregli vam borno z raznimi zdravilnimi zeliščnimi čaji, kot so Bai nn, ŽAJBEL, PLJUČNIK, PRESLICA, /grijan, GLOG, ŠENTJANŽEVKA in še vrsta drugih. - Dr Vo^° 'marao tuđi različna zđravilna mazila: ^'ogram za urejanje prebave _ Program za hujšanje Program naravne kozmetike ener^'Ji^ VIT ^e nizk?kal°rična naravna hrana majhne Doti- uS vrednosti in je odličen vir balastnih snovi, GRArn'n za dobro prebavo. GRACIJA VIT dietna hrana in teip y^ dietni čaj vam bosta pomagala izgubiti čiš^ • težo" DietPa hrana in čaj povzročata naravno more* e.telesa- učinkovito odstranjujeta celulit ter pripo-eia k vašemu zdravju in lepšemu videzu. Bonvon NOVOST NA TRŽIŠČU nešk nr GRAM ' PR0GRAM ZA ŠPORTNIKE (to so naravni, KOaljivi izdelki, namenjeni aktivnim amaterskim športnikom v kakor tuđi vsem vrstam rekreativcem. VAŠE TELO JE ČUDEŽ NARAVE, ZATO MU »AJTE NAJBOLJŠE BODY PROGRAM. Zeliščna lekarna MATIK je odprta ob Oh. delavnikih od 8. do 20. ure. »-»oisčite nas ali pokličite - vaše naročilo vam dostavimo tuđi na dom. NAMIZNA MAPA Z ZEMLJEVIDOM (SLO, EU, SVET) cena 1.360,00 SIT (kombinacije baru) ALBUM ZA 10 MA LIHDISET cena 307,00 SIT (raznobarvni) MAPA DOM ■ arhiv cena 2.386,00 SIT (rumena, oranžna, rdeča) ^O,__O^rO.__ ključenim PD nakup z nasmehom Prijazna cena Pod tem imenom se skriva posebna ponudba, kiji ne boste mogli reci ne. Zato poiščite svoj sonćek. Trajno nizka cena Ta oznaka krasi trajni izbor kakovostnih izdelkov. Njihovo konkurentnost vam jamči Mercator. HVIercator najboljli sosed GORENJSKI GLAS • 8. STRAN &M NA ŠTIRIH KOLESIH #M Petek, 25. oktobra 1996 jeseniceMh „ CJFinzgarja 2 m U. 0.0. Tml.: 064/861-570 Fax.: 064/861 -570 MEGA CENA MEGA KREDIT v mesecu oktobru MEGANA Že od 1.990.000 SIT in T + 0 % do 600.000 SIT in T + 7 % za nadaljnji 1.000.000 SIT kredita Staro za novo -vozila v zalogi RENAULT Mercedesov prototip velikega kupeja Avtomobil brez volana Kje so meje visoke tehnologije, ki avtomobile, kakršnih smo vajeni, vse bolj spreminja v futuristična vozila, ki so bliže vesoljskim plovilom kot običajnim štirikolesnikom, so se najbrž spraševali ob razo-detju novega Mercedesovega prototipa velikega kupeja F 200 na letošnjem avtomobils-kem salonu v Parizu. Kljub nesporni dominaciji francoske avtomobilske industrije na domaćem pariškem salonskem prostoru, so pravo senzacijo tokrat zakuhali na razstavnem prostoru trikrake zvezde, kjer so do uradnega odkritja varnostniki varovali skrbno zaščiteni prototip F 200. Dvovratni kupe je avtomobil z veliko futurističnimi idejami, ki bodo morda postale resničnost v nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti, nastal pa je v sodelovanju Mercedes-Benzovega raziskovalnega instituta in predrazvojnega od-delka tovarne. Čeprav zunanjost še odseva nekaj klasičnih potez Mercede-sovih avtomobilov, je F 200 avtomobil, karšnega nišo pokazali še nikoli. Na mestu, kjer je pri običajnih avtomobilih vo- lanski obroč, ima F 200 zgolj armaturno ploščo z digitalnimi številčnicami. Volanskega ob-roča preprosto ni, nadomešča-ta pa ga dve ročici nameščeni v predel med sprednjima sedeže-ma, kar z drugimi besedami pomeni, da je voznikovo delov-no mesto podobno tistemu v letalih. Namesto vrtenja volana, voznik premika ročici, s ka-terima uravnava tuđi pospeše-vanje in zaviranje, vsi ukazi pa se na posamezne sklope pre-našajo s pomočjo elektronike. Namesto bočnih ogledal ima F 200 stranske kamere, ki prikazujejo položaj avtomobi-la, zasloni na armaturni plošci t< •. .w .;.■,..- Njeni tuđi satelitski navigaciji, potovalnemu raču-nalniku in ćelo televizijskemu sprejemniku ter videorekorder-ju. Konstruktorji so razvili nov sistem stranskih varnostnih zračnih vreč, k varnosti pa pripomorejo tuđi zavorne luči, s prilegajočo jakostjo svetlobe, ki se povečuje, če je zavorna sila na kolesih večja. Mercedesovi strokovnjaki so F 200 izdelali zares futur-istično, zato bo verjetno preteklo še kar nekaj let, da bo takšen ali pa vsaj približno podoben avtomobil izpod sal-onskega blišča reflektorjev zapeljal tuđi po cesti. • M.G. SERVIS TN AVTOSALON W VRTAČ Aud. ! Visoko 77a, Visoko pri Kranju 4212 Tel./fax: 064/43-072, 43-148 DAN ODPRTIH VRAT! JUTRI, v soboto, 26.10.1996, od 8. do 15. ure • TESTNE VOŽNJE Z VOZILI VOLKSVVAGEN • POSEBNO DARILO ZA VSAKEGA KUPCA Ob 10. uri bodo izročili vozilo GOLF znanemu nogometašu DINU LALIČU HvunDni AVTO KADIVEC Pipanova 46, Šenčur, ffi 064/41-573 - prodaja novih in rabljenih vozil - staro za novo, ugoden kredit, leasing I - servis, kleparske in ličarske storitve OKTOBRSKO PRESENEČENJE VSI KUPCI AVTOMOBILOV HVUNDAI DOBIJO 300L BENCINA V OBLIKI BONOV VABLJENI V SOBOTO, 26. 10. 1996, med 8. in 16. uro na PREDSTAVITEV in TESTNE VOŽNJE z vsemi VOZILI HVUNDAI, tuđi z novim COUPE-jem in SONATO. PREDSTAVITEV BO OB VSAKEM VREMENU. ZA HRANO IN PIJACO BOMO POSKRBELI! Vedno sveže v mesnici Pri Edotu Pestra ponudba svežega mesa in suhomesnatih izdelkov ter vsega, kar sodi k pripravi in serviranju mesa. - Ugodnosti in popusti. - Odprto vsak dan, tuđi ob nedeljah. Kdo bi se mogel upreti pestri izbiti vedno svežega slastnega mesa? Kje dobiti okusne domače suhomesnate izdelke? Pa tuđi vse ostalo, kar sodi na mizo in v kuhinjo, kadar postre-žete z mesom. Prav vse odslej lahko dobite na enem mestu: v prijetni mesnici Pri Edotu na Galetovi 9 v Kranju, ob glavni cesti na Rupo nasproti Gradbinca, da boste lažje našli. Kljub temu da je mesnica Pri Edotu odprta sele od začetka junija, so se tišti, ki cenijo sveže mesne dobrote, že dodobra navadili nanjo. Kako tuđi ne, ko pa odslej ni več potrebno kupovati velikih zalog mesa, potem pa izgubl-jati čas z zamudnim pakiranjem in spravljanjem v zamrzovalne škrinje. Sveže meso domače proizvodnje - od junčjega do svinjskega, telečjega, govejega in perutnine - je gospodin-jam vsak hip na voljo v vedno dobro založeni mesnici Pri Edotu. "Zamrz-njenega mesa pri nas nimamo," zatrju-jejo, ker želijo svojim kupcem vedno ponuditi le najboljše. "Vedno je na voljo le zares sveže meso. Izbira je pestra, saj ponujamo vse, ražen divjačine." Slednje, ponudbo sveže divjačine, pa so nadomestili s pestrim izborom suhomesnatih izdelkov domače proizvodnje, med katerimi boste poleg običaj nega izbora lahko našli tuđi jelenove klobase, jelenove salame, domače salame, suhi vrat, suha rebra in bržole. Ob tem v delikatesi nudijo še vse vrste obarjenih izdelkov, kot so razne salame, hrenovke, okusne domače pečenice in krvavice. Vse salame, pa tuđi sir, vam bodo po želji seveda tuđi narezali. V mesnici Pri Edotu dobite še vse ostalo blago, ki sodi k mesu: razne začimbe, vložene vrtnine, olje, pa tuđi riž, sladkor in testenine. Pa seveda odličen vrhniški kruh - le kdo ne pozna okusnega jelenovega hlebčka? Ponudba mesnice Pri Edotu pa je zaokrožena še s širokim izborom brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter mleka in mlečnih izdelkov. Marsi-katera gospodinja se bo prav gotovo še posebej razveselila dejstva, da Pri Edotu svoje kupce velikokrat razve-selijo s posebno ponudbo: ta čas so to suha rebra in obrane suhe kosti, ki še kako popestrijo okus najrazličnejšim enolončnicam. Poleg tega imajo prl njih gostinci in restavracije ob na .^ pih večje količine mesa in mesnin izdelkov tuđi do dvajset odstotko popusta. In ne le to. Od 24. oktobra pa do konca leta priznajo deseto stotni popust prav vsakemu kupcu, bo pri njih nakupil meso v vrednosi nad 3 tisoč tolarjev. "Trudimo se, da bi ustregli prav vsaki stranki," zatrjujejo Pri Edot • Da jim ni vseeno za kupce, ^°^zUL tuđi dejstvo, da je mesnica oclPrj£| prav vsak dan. Ob delavnikih nHj 7.30 in 19. uro, ob sobotah in ce£ nedeljah pa od 7.30 do 12. ure. Uj> nedeljah boste pri njih dobili tu okusen svež kruh. Razlog vec, ^ nakup v mesnici Pri Edotu, kajne • Pri Edotu je mznovrstno sveže meso vedno na voljo. Shranili so gQ v posebno hladilno omaro, kjer je varno pred vsemi zunanjimi vplivi. MESNICA PRIEDOTU Galetova 9/a, Kranj tel./fax: 064/245-087 *vse vrste svežega mesa '"suhomesnati izdelki 'ostalo trgovsko blago, ki sodi zraven - začimbe, vložene vrtnine, olje in sladkor *vedno svež vrhniški kruh * vse vrste obarjenih izdelkov - od hrenovk in salam do domaćih pečenic in krvavic 'posebna ponudba: suha rebra že za 650 SIT in obrane suhe kosti za 160 SIT * do 20% popusta za gostince in restavracije *odprto vsak dan, tuđi ob nedeljah * do konca leta 10% popusta za nakup mesa nad 3.000 SIT Mesnica Pri Edotu, odprta prav vsak dan v tednu, ponuja meso, vse, kar sodi zraven in še kaj. Pgtek, 25. oktobra 1996 <^NA ŠTIRIH KOLESIHti ne spomnim, zakaj sem prišel fraven, saj sem bil takrat še otrok. £aradi dobre družbe. Mogoče je bil nv adrenalin, odkrivanje neznane-&a. kamor še ni stopila človeska °ga. Nekateri med jamarji ostane- fa Ztaradi ljudi) druSi mogoče zaradi antastičnega spusta, tretji... Poznam ^.eio generacijo jamarjev, ki je odk-"vala Brezno pri Leški planini. Ko *> dve ali tri leta po odkritju prišli *°Pet v Brezno, jih je najbolj prevzel pust. Od 145 do 190 metrov globine i6 4^ metrov čistega "šuša". Iz meter sirokega rova priđeš v dvorano, kjer jje vidiš nič. Samo temo. Ohčutek, " najdeš novo jamo in greš noter. Q zunaj pravzaprav ni nič drugega, ^akor luknja v zemlji, saj ne veš, kaj O "°tri' če ti nihče ne pove... ^OKrivanja torej. Pa še nekaj, jama Je arug svet, kot da si na luni." • —peklu je baje grozno vroče, •r^L^oJamsko vlago in hlad ISzko^k^ fi-------------- rpl T?mPeratura v jamah je precej [Ju.vna stvar. V naših jamah je viSXe[atura od 8 do 12 stopinj, v kal * b[eznih ali v breznih v ledu, Dr saj si videl zadnjič, ko je bil° organizirano spuščanje v jarrip "Japonko". Kot množica nedisciph' niranih drvarjev, smo bili." • Igor K., folo: Janez Pelk° Izkušnja Japonka le za pokušino Kot navadnega "kekca", saj veste v kakšnem smislu, so me jamarji tisto soboto spustili v 14 metrov globoko brezno imenovano tuđi "Japonka" Jelovica - Kar pester program je ob iziđu in predstavitvi knjige Brezno pripravi! Matjaž Chvatal, sem si mislil, ko sem prebiral na vabilu. Po tiskovni konferenci v prostorih Zemljopisnoga muzeja v Ljubljani, kjer je s pomočjo sponzorja podjetja Unique, d.o.o., pripravil tuđi razstavo fotografij, nas je novinarje konec tedna čakal še podvig. Spust v eno od jelovških brezen. Kljub nepreglednim gozdovom Jelovice sem kaj hitro našel kraj dogajanja, saj je bilo glasove tistih pri jami slišati gor do ceste. Brezno, v katerega naj bi se spustili, se imenuje Japonka, po ženi nekega gorenjskega jamarja, ki je čisto zares Japonka. Baje, da je prav to brezno, sicer pod oznako B -16 prvo, ki ga je punca preplezala čisto sama. Noter in ven. Brezno je po naključju odkril Francelj Arh, eden blejskih jamarjev in spada med manjša brezna na Jelovici ter je potemtakem ravno pravšnje za take "kekce", kot sem jaz. Totalne jamarske laike. Vhod v brezno je globok 14 metrov, dvorana, v kateri sem "pristal", pa je dolga kakih 100 metrov, najnižje od površja 30 metrov. Najbolj interesanten je bil prav najtemnejši del jame, kjer je moč videti tako imenovano jamsko mleko, ki je precej redek pojav v tovrstnih breznih. Pravzaprav me je bilo na začetku kar nekoliko strah, a ko so pred mano v jamo kot prvega spustili župnika iz Ribnega pri Bledu, sem si mislil, če se on ne boji hudičkov tam spodaj, se jih pa tuđi jaz ne in se prijavil kot naslednji. Res ni bilo prehudega trpljenja, naj se pri tem zahvalim fantom iz kranjskega in blejskega jamarskega društva, ki so še kako "švicali" pri vitlu, s katerim so nas spuščali gor in dol, hkrati pa tuđi odlično poskrbeli za varnost. Opremljen s karbidovko sem se potem sprehodil po jami in se jasno navdušil. Le da bo naslednjič jamski zalogaj toliko večji. • Igor K. ggck, 25. oktobra 1996 KONJIČKI 13. STRAN • GORENJSKI GLAS iWlWfimMJmilMJilT)W y@m DISTRIBUCIJSKA HIŠA W OSO DISTRIBUCIJSKA HIŠA, KJER SO DOMA NAJBOLJŠE IGRE C.S.C. d.o.o., Gornji trg 24, Ljubljana; tel.: (061) 125-9-153,125-9-235 LESTVICA NAJBOLJŠIH 10 (PC CD ROM): 1. RALLY CHAMP EUROPRESS 2- EL GRAND PRIX 2 MICROPROSE 3- QUAKE GTI 4. CHAMP MANAGER 2 DOMARK 5- FINAL DOOM GTI 6. FADE TO BLACK ea ELECTR. ARTS 7. THEME PARK eac ELECTR. ARTS 8. FIFA SOCCER 96 ELECTR. ARTS 9. CIVILIZATION 2 MICROPROSE 10. "Z" VIRGIN NOVOSTI RALLV CHAMPIONSHIP (EUROPRES softvvare) aJ?d mn?ži9° takšnih in drugačnih simulacij dirkanja z aviomobili je prav gotovo velika luknja prav v realis-"Cnih simulacijah RALLY-a. Pri Europressu so se odločili «polnrti to praznino in USPELO JIM je. Ta igra je amrec povsod po Evropi že v prvem tednu zasedla |«'o visoko mesto na lestvicah računalniških iger. ^eveda je poleg velikega realizma v igri še kopico drugih stvari, ki naredijo igro uspešno. Izbirate lahko ™d 6 različnimi RALLY vozili - SUBARU IMPREZA /av0' F0rd ESCORT COSVVORTH 4X4, RENAULT MAXI MEGANE, PROTON WIRA, VW GOLF GTI 16V in seveda nepogrešljiva ŠKODA FELICIA, s katerimi se raTt; Preganjali po vseh 28 progah v sklopu RAC rP rLY:a- tako 2WD kot tuđi 4WD kontrola vozil, realistična zvočna spremljava, 3 različni pogledi med vožnjo in kar je najpomembnejše ZELO NIZKA CENA! £« vse skupinske tekme pa lahko igrate tuđi preko mreze - do R igralcev naenkrat. NAGRADNA IGRA rišepnili so nam, da je biio zadnje vprašanje pretežko. Očitno smo pretiravali, saj smo prejeli samo 9 pravilnih odgovorov. Med njimi smo izžrebali nagrajenca - to je Boštjan Mrak z Jesenic. Nagrado je prejel po pošti. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Katera RALLY tekmovanja prirejajo MOTO društva po Sloveniji. Napišite IME in DATUM RALLY-jev. Med najboljšimi odgovori borno izžrebali nagrado - CD ROM igra NOCTROPOLIS. Odgovore pošljite najkasneje do 13. avgusta na naslov: C.S.C, d.o.o., p.p. 6, 1351 Brezovica in ne pozabite pripisati svojega naslova! Podjetje C.S.C, d.o.o., se ukvarja z distribucijo in prodajo računalniških iger, multimedije in video iger (PLAYSTATION, SEGA,'NINTENDO). Našo kompletno ponudbo si lahko ogledate v trgovini HOBBIT v Ljubljani. Lahko pa nas pokličete tuđi po telefonu! TRGOVINA HOBBIT, Gornji trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 125-91-53, ali (061) 125-92-35. SČVOSTIM l/GOMEjJ/i P0/VI/DB11\ HMIM GOREmKEM GL/tM 3D LEMMINGS 4350 SIT ALBION 6250 SIT U3MMAND & CONO.UER 7100 SIT GRAND PRIX 2 7000 SIT M. CELEBRITV POKER 3600 SIT «ACE MANIA 4500 SIT JM SETTLERS2 6200 SIT WARCRAFT II 6650 SIT 3 SKULLS OF TOLTECS 6450 SIT CIVILIZATION 2 6700 SIT DEADLOCK 6450 SIT HIND (sim. helikopterja) 5250 SIT PANDORA DIRECTIVE 8800 SIT RIPPER 7100 SIT U.S. NAVY FIGHTERS 2600 SIT WING COMMANDER 4 6000 SIT P°djetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, I Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 I LESTVICA DESETIH NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOVVAVGUSTU: ! J-- OBLEGAN! 2 (Under Seage 2) Steven Seagal \ 2. HITROST (Speed) Keanu Reeves ! 3. POGUMNO SRCE (Braveheart) Mei Gibson ! 4- MREŽA (The Net) Sandra Bullock i |> PODU FANTJE (Bad Boys) Will Smith ! °- MASKA SMRTI (Mask Of Death) Lorenzo Lamaš ! 7> RAZKRITJE (Disclosure) Michael Douglas i f APOLLO13(Apolio13)TbmHanks ! »nPRVI VITEZ (First Knight) Sean Connerv I 10- KLIC DIVJINE (Ace Ventura 2) Jim Carrey \ ' ""^~---..... *.....■■■—"-......■■■■■.....■■■■■.......'■'......------.........—............ .....Im"'" | ZGODBE Z REČNE OBALE i DrrWfln^fl I 2abalotr°KCi! Ponuja se vam čudovita priložnost za I g|avniu °,b gledanju zanimivih in poučnih zgodb. V [ zelo iv» 9ah se Predstavljajo živali, ki jih danes \ se hr,o? ° srečarno kot hišne Ijubljence. Otroci I morsk« 2abavali ob doživetjih hrčka Tinčka, I živih hm ^ prašička Pepija, miška Zigija in drugih \ pourno ■ Rlsanke nišo le zabavne, ampak tuđi I ZaoHh* Saj je v i'h veliko življenjskih zgodb. j y°abe so predstavljene v treh delih. ! ^JERADO - akcija I s kOnf*% da bi Poravnal račune. Z nekom. Vseeno I woodski . v?emi- Antonio Banderas, novi holly- I Desnp.raH Jski Junak- Je neustavljiv maščevalec v I niče i Ma*- odl.ičnem nadaljevanju kultne uspeš- I nfiamn'an SLedl zadniega velikega preprodajalca i Mariachi /d (Joacquim de Almeida), pade ' ^ehiškori as^ v temacen svet kriminala * smrti «s» ■ mesta- ustvarjen v želji po maščevanju i PriiatelL ilPa dekleta. Ob pomoči najboljšega i C|ja (Steve Buscomi) in lepe lastnice knji- game (Solma Hayek), Mariachi najde Bucha in se sooči z njegovo vojsko razbojnikov v veličastnem obračunu, v katerem zravna v zemljo vse, kar se mu znajde na poti. Desperado je divji, dinamičen, napet, poln humorja in hkrati veličasten akcijski film, ob katerem boste ostali brez sape. Septembra smo vas spraševali po naslovu filma, v katerem je zaslovel igralec Wesley Snipes. Pravilen odgovor se glasi Potnik 57. Izmed 397 dopisnic s pravilnimi odgovori, smo izžrebali naslednje bralce: 1. nagrada: 14 dni brezplačne izposoje filmov - Matjaž Križaj, Alpska 61, Lesce 2. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov - Slavi Rovan, Zoisova 48, Kranj 3. nagrada: prazna video kaseta - Milena Kožuh, Voklo 12, Senčur Novo nagradno vprašanje: Napišite vsaj en naslov filma, v katerem je igral Antonio Banderas. Bralci, ki bodo poslali pravilne odgovore, bodo sodelovali v žrebanju za naslednje nagrade: 1. en teden brezplačen izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. 1. del risanke Zgodbe z rečne obale, 3. Prazna video kaseta AKVARISTIKA AKVARISTIKA , Pvrn ZDRAVU NI ZDKAVILNI PnnVfrVI Ondinnl ' M«*»,d, «•*!<. ribo ruilKLOl uocnnoi dactoJ ^^ =u ZNAKI^^^gOLEZENlll ili | io \ || p BOLEZNI ^^\ li! ili 2 Is I li Ss Ribe se drgnejo ob kamenje, akvarijsko A A A A A dekoracijo, dno ipd. Plavuli se lepijo w W w W W Koža rib je posuta z drobnimi belimi pikami, a a kišo lahko osamljene ali pa jih je več. ™ ^ Odeheljena bela mesta prcdvsem na hrbtu. Fina bela do modrikasta prevleka na oboleli a koži, vidna le pri poševnem padcu svetlobe. ^ Krvave plavuti pri prevlekah na koži. £ Umiranje predvsem ribjega zaroda in mladih rib. A Zametne kožne obloge, belkaste do rjavkasle tuđi rumenKaste, v sladkovodnem ^^ in morskem akvariju. ^ Prizadete ribe dihajo neobičajno hitro. 0 Belkasti vidno vzbočeni vozli predvsem na robovih plavuti in delno po telesu, A ki so na otip trdi. Inficirana bela mesta vidna na koži, a uničene celice za barvo nekroze. ^ Bela mesta na gobčku pri živorodkah toda na pri gupijih. Bele do rahlo barvasle niti rahlo izbečene iz lelesa. Ribe stojijo pri miru iz danke jim visijo majhne rdeče niti. Poškodovane, razjedene in scefrane plavuti. Tvorbe na koži (predvsem pri zlatih ribicah), odprtine na koži, poSkodbe na repu. Temno obarvanje. Ribe hujšajo. Nitast, sluzast, bel iztrebek. Bela luknjasta tvorba na telesu. Ribe so neobičajno debele, luske so odstopljene od telesa, vendar ne odpadejo. I ORNITOLOGIJA CENZUS VODNIH PTIČEV NA BLEDU, V BOHINJU IN MOSTAH Skoraj leto dni že poteka zanimiva raziskava o vodnih pticah na Gorenjskem. O njej sem se pogovarjal z enim od raziskovalcev Tomažem Jančarjem iz Ljubljane. Boris Kozine Ali lahko opiiete na kratko raziskavo? "V pričujoči raziskavi Društva za opazovanje in proučevanje ptić Slovenije (DOPPS) popisujemo oziroma preštevamo vodne ptice na treh gorenjskih jezerih: na dveh turističnih biserih Bohinjskem in Blejskem jezem in na akumulaciji hidroelektrarne Moste. V raziskavi sodelujejo štirje člani društva, poleg mene še Primož Kmecl, Boris Kozine in Tomaž Mihelič, ki izmenično, vsak konec tedna popišemo ptice na vseh treh jezerih." Pa popisujete res vsak konec tedna, ali veasih priđe kaj vmes? "Pri popisovanju smo zares dosledni, saj le tako lahko pričakujemo korektne rezultate. Tako popisujemo vsak konec tedna, ne glede na vreme ali druge okoliščine. Če je kdo od popisovalcev kak teden zadržan, poskrbi za zamenjavo. Res pa je, da smo v poletnih mesecih julija in avgusta popisovali na dva tedna, saj se je izkazalo, da je takrat zaradi turistov na jezerih komaj kaj ptić." Kakšen je namen cenzusa in kaj spremljate? "Namen cenzusa je zbrati podatke o tem, kratere vrste vodnih ptić in v kakšnem številu se zadržujejo v različnih obdobjih leta na ten jezerih. Hkrati sistematično beležimo človeške aktivnosti na jezerih in ob njih. Iz teh podatkov borno ob koncu raziskave potegnili zaključke, kako čiovekova prisotnost vpliva na ptice. Vedeli borno, ali razlićne aktivnosti človeka ptice motijo ali je to motenje samo nadležno ali morda kar usodno za posamezne vrste." Vem, da podatki še nišo obdelani, pa vendarle, ali se že kazejo kakšni zanimivi rezultati? "Iz doslej zbranih rezultatov se že na oko vidi marsikaj. V zimskem času, ko je na jezerih razmeroma malo turistov je prisotnih kar nekaj prezimujočih ptić, čeprav se po števiiu ne morejo primerjati z jezeri drugod po Sloveniji. V poietnem času, ko se tare turistov, pa tu za ptice ni prostora, spioh Bohinjsko jezero deluje kot nekakšna ornitološka puščava. Po svoje je prav ironično: Bohijsko jezero je od vseh slovenskih jezer deležno najvišje stopnje varovanja, saj laži znotraj narodnega parka, pa se po bogatosti s pticami lahko primerja kvečjemu z manjšimi brezimnimi ribniki v drugih, nezavarovanih predelih države." Kako reagirajo mimoidoči, ko se pojavite s teleskopi in priročniki ob jezerih? "V zadnjih 20 letih se je tu situacija bistveno spremenila. Takrat je bilo proučevanje in opazovanje ptić omejeno na nekaj posameznikov in je bilo zato Ijudem nepoznano in tuje. Zdaj mnoge mimoidoče zanima, s čim se ukvarjamo, mnogi tuđi že kaj vedo o ptickah. Na drugi strani nas pa mnoogi še vedno zamenjujejo z lovci. Žal je pri nas tako, da se zanimanje za naravo povezuje predvsem z lovom. Se pa spreminja na bolje." Kdo financira raziskavo? "Raziskava financiramo izključno sodelujoči člani z lastnimi sredstvi. Zaprosili smo sicer za podporo občini Bled in Bohinj, a nismo dobili niti odgovora. Po svoje jih je za razumeti, obe občini sta novi in imata verjetno velike izdatke na drugih področjih. Najbrž pa se tuđi zavedajo, da intenzivni turizem, ni v prid naravovarstvu. Doslej na nobenem od teh jezer podobne raziskave še ni bilo, ta bo jasno pokazala na marsikateri problem, ki ga turizem povzroča." Koliko energije in sredstev je bilo vloženih v raziskavo? "Veliko. Kar izračunajte si, dobrih 50 tedenskih popisov, vsakič ca. 6 ur terenskega dela in povprečno 200 kilometrov vožnje. Pa daljnogledi, teleskopi, strokovna literatura... Na vsak način gre za precej stotin tisočev tolarjev." Kje boste objavili rezultate in do Udaj nameravate nadaljevati z raziskavo? "Raziskavo borno zaključili najverjetneje konec leta, zajeti želimo vsaj eno ćelo koledarsko leto. Le tako borno dobili popolno sliko razmer na terenu. Pravi pomen takšne raziskave pa se pokaže, ko se cenzus čez 5 ali 10 let ponovi. Takrat se pokaže, kako so spremembe v okolju vplivale na naravo, Ko borno rezultate obdelali, jih borno objavili v obliki strokovnega člana v reviji Acrocephalus. To je strokovna revija slovenskih ornitologov, ki jo izdaja naše društvo ob podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo." Kakšna bo uporabnost zaključkov? "Rezultati bodo seveda uporabni za naravovarstvene namene in z vidika prostorskega planiranja. Predvsem v Bohinju je po moje nujno posebej zavaravati predel ob izlivu Savice v jezero pri Ukancu. Ta predel je za ptice najpomemb-nejši. Če seveda želimo v našem edinem narodnem parku imeti tuđi vodne ptice, je tu nujno omejiti gibanje turistov. Je pa ta predel na vsem jezeru najbolj ogrožen. Prav zraven je avtokamp, ki so ga letos še razširili, tako da so zbuldožirali del trsja. Ne vem, kdo jim je dal dovoljenje, očitno ni imel pojma, da se s tem uničuje naravna dediščina. Po objavi te raziskave se dajalci soglasij za podobne posege ne bodo mogli več izgovarjati, da nišo imeli podatkov." Fotografiranje ptić in habitatov, kjer raziskava poteka, sta materialno podprla Cumulus .- PRO FOTO CENTER iz Kranja in SIGMA - Eurovision, Specializirana trgovina z objektivi za vse znamke fotoaparatov iz Ljubljane. Rečni galeb (Larus ridibunuds) v Ukancu - 30. decembra 1995 (foto: Boris Kozine) GORENJSKI GLAS • 14. STRAN NAJST N AJST N AJST Petek, 25. oktobra 1996 Spet smo tu, da si skupoj skrajšamo puščobno jesen. S čim si kraj sate čas? Verjamem, da najbolj s solo, kjer vas temeljito pritiskajo že drugi mesec. Zato tokrat spet nekaj nasvetov in zvijač, kako preživeti. Pišite nam o tem, kako učinkujejo v vašem primeru! Da vas poleg tega, karje v glavi, močno zaposluje tuđi ono, karje na njej, tuđi verjamem. Kako se borno oblekli to jesen, da nas ne bo zeblo in, karje še pomembneje, da borno "in"? 0 cunjicah imamo tokrat toliko predlogov, da zagotovo ne boste v zadregi, ko se bo treba odločiti, kaj navleči naše. Si kaj dopisujete s prijatelji v drugih državah in s tem pilite svoje znanje tujihjezikov? Nekoj naslovov ste našli tuđi na naših straneh, namenjenih mladim med eNAJST in devetNAJST in tištim, ki se toliko počutimo. Še namjih pošiljajte, da bodo tuđi drugi postali svetovljani, kakorje treba. Kaj pa naše skupne rubrike, v katerih iščemo "noj vzdevek" in kjer tekmujemo, čigava top lestvica bo najbolj domiselna? Ste kar pozabili na nas? Upam, daje zadeva samo začasna in daje krivo intenzivno dogajanje v soli, pa vam zaradi tega ni bilo toliko do heca. Pošiljajte nam še te in one predloge. Soj veste, nagrada vam ne uidel Danes pa berite, se naslajajte obfotkah in seveda - uživajte! Vprašaj Icozmetičarlco v hozmetični salon 15-letna Andreja nam piše: "Tuđi jaz imam probleme s kožo \ - veliko mozoljev, ki se mi spus-\ tijo zlasti v tednu pred menstru-acijo. V vaših odgovorih večkrat zapišete, daje potrebna strokov-\ na nega v kozmetičnem salonu. \ Tuđi moja razredničarka mi je \ že predlagala obisk kozmeti-\ čarke ali dermatologa. Problem \ pa so moji starši. Ti nočejo o tem \ niti slišati. Pravijo, da je to le I zapravljanje denarja, in da je \ potem še slabše, pa da bo z leti | tako ali tako minilo. Todajaz bi \ bila rada že zdaj lepa, zlasti ker \ sem začela hoditi v srednjo solo J in imajo vsa dekleta kožo kot I "breskvice". Kaj mi svetujete?" j Starši so za mladino u letih \ odraščanja dostikrat velik "pro-\ blem". Ne dovolijo tega ali onega. I Včasih imajo prav, saj svojim otrokom želijo le najboljše. Včasih pa njihove prepovedi I izvirajo iz nepoznavanja. Tvo-I ja mama v mladosti gotovo ni imela težav s kožo ali pa je že pozabila na to. Jaz bi na tvojem mestu govorila z mamo, jo povprašala, kako je ona reševala te probleme v mladosti. Na ta način bosta našli skupno govori-co. Morda ti bodo njeni nasveti pomagali. V nasprotnem primeru pajo lepo poprosi, nqj gre s teboj v kozmetični salon. Tam ti bodo svetovali nego ali morda ćelo obisk pri dermatologu. Če bo mama s teboj, bo videla, da se v kozmetičnem salonu dobi marsi-kak korišten nasvet. Če pa ti mame ne bo uspelo pregovoriti, si še vedno lahko pomagaš sama z redno nego. V primeru res hudih akenpa stopi do svojega zdravnika in se z njim pogovori o zdravijemu in morebit-nem obisku dermatologa. Želim ti veliko uspeha! • Kozmetičarka Ana Mali "bzmtik(iH(t Letence 4a, Golnik te].: 064/46-369 Naj —NAJST Od vsdi naših skupnih nibrik se vam je očitno usedla v srce naša top lestvica, ki dopušča najširše možnosti, od hrane do parfumoo, od najljubših jilmov do blagovnili znamk, ki jih najraje nosite. Troje lestvic, ki jih danes objavljamo, prihaja s šcnčurs-kega konca, od koder nam pišejo: Veronika in Katarina Kožuh (dom-nevno sestri], Voklo 12, Šenćnr, ter Petra Hubad, ŠteJ'etova 29, Šenčur. Veronika ima rada dobre jllme. Nanizala nam jih je već kot eNAJST, vendar upamo, da boste tuđi med temi našli kakšnega, ki vas bo zuabil v kino: 1. Moje življenje 2. Manekenka in detektiv 3. Krvavi šport 4. Se.dem 5. Jesenska pripoved 6. Oče bom 7. Zlomljena puščica 8. Hitri in mrtvi 9. Mreža 10. Ko si spal 11. Smrtonosni poraz 12-lctna Katarina pa je izbruia ducat svojih haj...naj igralced. 1. Tom Cruisc 2. Brnd Pitt 3. Jonatlian Hrandis 4. Johnnu Deep 5. Lorenzo Uimas 6. Michael J. Fox 7. Chrts O'Donnell 8. Grant Shoiv 9. Wiliam Baldwin 10. Keanu Reeves 11. Val Kibner 12. Tom Hanks In še ena parada zvezdnikov, tokrat od 16-letne Petre: 1. Cauglit in tfie Act 2. Mr. President 3. Worlds Apart 4. Dime 5. Blmchen 6. Babilon 7. Sj)ice Girls 8. No Mercy 9. Avia Band 10. Music Instructor 1 1. Kelhj Familij Pošljite svoje predloge in si s tem prislužite nagrade. Čao. Za lepše face Mami in ati, na pomoč! Draga mladenka in mladenič! Trdno sem prepričana, da imate vsi radi svoje mame in očete, zato sem se danes odločila, da jim v vašem imenu napišem pismo. Draga mami in ati! Morda se vama }x> zdelo čudno, ko ine l)osta prepoznala \y. pisma v časopisu, pa naj vama ne bo žal, saj se tuđi dingače dobro poznamo. Velikokrat sem že razmišl jal(a), kako bi načel(a) pogovor o teli nadležnih mozoljih na mojem obrazu, pa mi nikoli ni uspelo. Saj vesta, malo mije neradno (prav rad(a) bi slišal(a) zgodbo o vajini mladosti v zrcalu): Včasifi že začnem, pa se mi zdi, da nimata časa, drugič sem nerazpoložcn(a) in zato tečen (tečna), "težim", češ saj me tako nihče ne mara. Vem, da me imata vidva zelo rada, toda kako hi rad(a) da bi imela tuđi čarobno palčko, s katero bi reševala svoje težavice. Včeraj mi je ćelo profesorica dejala, da bi moral(a) obiskati kakšno kozmetičarko. No, zdaj pa imam, tuđi drugi že opazijo. Tako hudo mi je! Ko bi vidva videla, kako dobre so nekatere moje sošolke in sošolci, nohenih mozoljev, vse gladko, včasili se. mi zdi, da me vsi pasirani glcdajo. Kaj pa vajina mladost "v zrcalu"? V pismu vama lahko zaupam: pridno l)erem vse nasveie v revijah in včasih se mi zdi, da sem že čisto v redu, le potem ini prehitio poide volja. Zadnjič je })ita trgovka že prav radovedna, kaj počnem z vscM kvasom, ki ga redno kupujem. Pa sem jl izdal(a) skrivnost: ne pečemo potic uti krofov, pač pa vsak dan pojem žlico sveže-ga kvasa, saj veste, B vitamin in koža, t.ojč šio vedno eno z drugim. Pa še zjogurtom g& zmešam in si z njim namažem obraz. Morda })o preprosti recept navdušil tuđi njo (če jo natunko pogledam, ji ne. bi prav tiic škodovalo, sicer pa: ali ni fino, ko si rncd seboj pomaganvo). Še veliko bi vama želel(a) povedati, todO-čas me že priganja in tuđi mozolje si moram prikriti, preden grem v "lije": kamujlaža &■ puder bosta prišla prav. Ne pozahita name, še vama bom pisal(o}> • Vajina mladenku in mladenič in ko/metičarka Mojia ZaplotniK Nekaj ...NAJST nasvetov Šola: kako preživeti (nadaljevanje) Oktobra vam šola gotovo že preseda. Dve kontrolki na teden, vsak dan spraševanje, da o snovi, ki se kopiči in kopiči, niti ne govorimo. Se spomnite, da smo vam septembra obljubili nadaljevanko o soli? Na kupček takratnih nasvetov o tem, kako preživeti v soli, naj jih naložimo še nekaj. Ni vrag, da kateri ne bi zalegel. Se učiš za ocene? Seveda. * Seveda se učimo tuđi za ocene, kakor naši starci hodijo vsak dan v službo zaradi denarja in ne samo iz Ijubega veselja do dela. Če hočemo boljši "zaslu-žek" v obliki ocen, moramo poznati nekaj učinkovitih trikov. * Eden od teh je učenje po majhnih zalogajih. To že vemo, da nam gre gora snovi težje v glavo kot eno samo poglavje. Zato je pametno, da se učiš sproti. Je bolje četrt ure matematičnih vqj vsak dan ali pa pol vadnice ves tišti vikend pred kontrolko? Daj na tehtnico in se odloči! *Zaptši si Usto, kar govori profesor in kar napiše na tablo. Tako imaš pri roki svoje lastne zapiske in tijih ni treba loviti okrog sošolcev, ko grozi spraševanje ali kontrolka. In še ena prednost: če so tvoji lastni, so ti tuđi bolj logični in se iz njih lažje učiš. * Če ti učenje ne diši, se motiviraj! Na primer: ne bom gledal(a) TV nadalje-vanke, dokler ne preberem enega poglav-ja. Ali: ne grem v mesto, dokler ne naredim pet matematičnih vaj. Še bolje pa je obratno: ko preberem eno poglavje, se nagradim z ogledom Tu nadaljevanke. Ko resim pet matematičnih vaj, grem za nagrado v mesto. Eno in drugo razvedriio ti potem bolj "tekne". Plonk cegelci so zakon! * Ko se učiš za kontrolko, si zadevo olajšaj s podcrtavanjem z barvnimi jk>~ mastri. Naredi si miselne vzorce. In še efl hudo bogokleten nasvet, za katerega mč utegnejo šolniki kamenjati: napiši si "plonk cegelce". Vam šolarjem je t° logično, za prfokse pa tale utemeljiteV" naplonkce si navodno zapisujemo bistoo, saj mora obsežna snov na majhne listiće-Na ta način se sistematično učimo-Odsvetujem pa zadnjo fazo, uporabo plonkcev pri kontrolki. Saj veste: tvc ganje, da vas dobijol Privadi se teamskega dela • Uči se sfrendi v dvoje ali troje, seveda s tistimi, ki jim gre določeno področje bo^f od rok kot tebi Pri matematiki ali angteS' čini ti ne bo treba najemati inštruktorja> če navežeš stik z odličnjaki iz teh Pre' dmetov v razredu. Upam, da so P0^, tega, da so pridni in sposobni, tud solidarni in da ta lastnost še ni čisto izginila z obličja zemlje. Petek, 25. oktobra 1996 - NAJST NAJST MAJST 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Brez potrebe, soj je na prodajnih policah že veliko ponudbe za pozno jesen in zimo. Bi °Ui radi "in", pa vendar sproščeni v Praktičnih in lepih oblačilih? Čeje tako, Je kot nalašč za vas prodajalna Petrič Jeans v Kranju s priznanimi blagovnimi znamkami. Tam vas oblečejo vjeans, ki se najbolj prilega našim letom in načinu divljenja, temveč tuđi v kaj elegantnej-segaza "lepše" priložnostL Nekoj predlogov vam na na- I ših Jotkah (made by Gorazd I Šinik) ponujata prodajalna I Petrič Jeans in naša oktobrska I manekenka, 13-letna Katarina f Škerjanec iz Kranja. f; Cejihgreste iskat v modno trgovino Planet v Škojjo Loko, zagotovo ne boste zgrešill Tam vas oblečejo v oblačila znanih blagovnih znamk, kot so Casucci, Wanpum jeans, Polhot, Uncle Sam, Calvin Klein... NAJSTniki borno izbirali odštekana oblačila, takšna, ki gredo zraven odvezanih čevljev, ki so videti free, v katerih zanesljivo zažgeš, ko se pojaviš na sceni., tako kot trije "lanefceai, ki sojih v trgovini Planet rceiu age dub oblekli tako, kotjimje Pisano na kožo. UNITED COLORS OFBENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED Imate radi barve? Seveda, jeseni in pozimi še posebno, da zasijejo v vsakdanji sivinl V Benettonovih prodajalnah v Kranju, Škojji Loki in na Bledu se lahko oblečete tako, da boste naravnost sijali Njihove modele poznate, barve prav tako: izberite si kaj zase, da bo vaša jesen bolj živahna, razposajena in barvita! Optika Monokel na Mohorjevem klancu v Kranju, & 212-535 • izbor korekcijskih okvirjev za otroke in odrasle • okulistična ambulanta, pregledi vida • kontaktne leće, tekočine za čišćenje in vzdrževanje • celoten izbor korekcijskih stekel ZEISS • svetujemo in pomagamo pri izbiri in popravimo vaša očala Nove kolekcije iz letošnje jeseni: Giorgio Armani, Adidas, Dakota Smith, Cerruti 1881, Rodenstock, Carl Zeiss PRVIČ V OPTIKI MONOKEL KOREKCIJSKI OKVIRJI IN SONČNA OČALA GORENJSKI GLAS • 16. STRAN NAGRADNA KRIŽANKA Petek, 25. oktobra 1996 ____________________-— Blagovnica GORENC Današnjo križanko prispeva blagovnica Gorenc iz Kranja. Prva nagrada: nakup v vrednosti 10.000 SIT, druga nagrada nakup v vrednosti 5.000 SIT, tretja nagrada nakup v vrednosti 5.000 SIT. Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Kupon z geslom križanke pošljite na dopisnici najkasneje do 8. novembra 1996 na Gorenjski glas, 4001 Kranj, pp. 124 ali oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenke, Kranjska Gora, Radovlji-ca, Škofja Loka, Tržiča ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agenciji Tik-Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1 v Kranj u. Žrebanje bo 9. novembra 1996 v blagovnici Gorenc v Kranju ob 10. uri. Vabljeni! REDNA PONUDBA BLAGOVNICE GORENC NA VEČ KOT 400 m2 prodajne površine nudimo NOVO -JESENSKO ZIMSKO KOLEKCIJO OBLAČIL VSEH PRIZNANlH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. IZDELKI LABODA, KROJA, Gorenjskih oblačil, KORSA, MIKA, ELKROJA, TRIKONA, RIA, Triglav konfekcije, ALMIRE, SENSA in drugih vas vabijo. DLKLISKL RARKE, OTROSKE BUNDE ^si^rsn 3.900,00 SIT ŽENSKE BUNDE ^^ l^^r s.m,tt SI 3 ŽENSKA PARKA* ^ s kapuca, MICUOFIBIK, 4 tune ^ 6.900,00 SIT KUPUJETE ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ? V Blagovnici GORENC je izbira največja na Gorenjskem. VEC KOT 400 najrazličnejših ženskih plaščev in tuđi jaken, najkvalitetnejših proizvajalcev, kot so KROJ, LABOD, GORENJSKA OBLAČILA,-. VAS VABI, DA JIH OBLEČETE. NAJPOGOSTEJŠE CENE ŽE OD- 30.000 DO 40.000 SIT. RIMSKA RUDARKO PER- GORENJSKI BOGINJA KACA MESTOV ORANJE GESLO g^sKI GLAS PLODNOSTI VELIKANKA ŽPANUI KRALJ 8 JA ~~ PLAST ZA OBLA- GANJE_______________________________________________________. LIT. JUNAK 1 DETEKTIV HERCUL________________________________________________________________ POLJSKA RADU REKA POUTIK _______________________________________________INGO______________________- BLAGOVNI- ZAGOZDA, pKi£ CA KLIN. maV GORENC GESLO________ GRŠKA PLAT ^RKA ĆRTAV Ta ~~ MARIBORU OLIVER ANTAUER ________- PRILOGA LOJEVEC GRŠKI VRTNA EVROPSKI 60M|NUT SAMUEL igHaIEC ^^ AS FILOZOF LOPA VELETOK INGRES RECKER AMER' ____________________________________________________________________________________btu^ti____________________________________________________________KUKAVICA____________________ GOROVJE 15 17 Nnrf,c«' LUKAV 5 VMALI R^R IZRAELU Wl_____________________________________________________________________JAROSLAV______________________________________________DEJi________________________,________ , 2 MADŽ. 22 _nq ŽILA ŽENSKO ®0S ODVODNICA ime ALFONŽ POZITIVNI ——— 1 ' GSPAN ION 28 TROPSKA on.ENT ——— a OVIJALKA P(SIek AM. FIZIK ____________________________________________________________________ZALASE________________________CHEN NING__________________________________________________________-------- KRAJEVNA pas PRI |(gjJjJH GESL0 VIKTOR 26 BROM SKUPNOST KOMINU ^j RAVNIKAR KORALNI ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________OIDK___________________—- KANON 16 ZVEZDA e BLAGOVNICA 7ARFRnN| SPREMENUIVKA MEDVEDEK GORENC (a GESLO VREČAR 14 PAPIRNI 20 KONJSKA NSNANEC FORMAT SAMICA KEMIČNA &ftMIUA___________________________________________________________________________________BAKER_______________________________SPOJINA_______________________________________________________— 30 ROM 7 GRŠKA ŽELEZOV ATFk POKRAJINA OKSID b RENU ŽIVAL REKA- VRSTA LJUDSTVO mW ______________________________________________ŠPANSKO_________________________________________________VRBJ___________________________V LAOSU_______________________------------- 4 DUHIZ 19 LOJZE RFRLO vinftMJA POTOKAR NIKOLA ZASELE ________________________________________________________________________________TESLA___________________________________________________________pri mRI.II________—------------- OZVEZDJE 9 letcS&Se " PRIPRAVA J NEBBNE —S^fov~ P0L0B[±________________________________________________MM_____________________________________________——" oc ANGLAUfT TUJE krajV ZA TOK TRIMESTNO 25 SEBASTIAN M0ŠK0 ^jRI MED^Tlš^°| I I \fS\ m____________]^T____________^L_JL fi |2 |3 U |5 |6 |7 |8 9 I NEBESNO pr|L£Žhu 3 _____________________ ____________________ ZNAMENJE -------JJJK— 10 11 12 13 [14 15 16 17 18""__________________________________________________KERSHAVV________________——-—" PRIP. NA 12 29 i9-|M-2i-22-a-T4 ZAPRoSKc ____|__________________________ BlogovnUa SADJA____________________________________________________________________________■-----------"~ 25 26 27 -28 29 30 |3Q|||7 Itff1 ZNAČAJ 23 1° Petek, 25. oktrobra 1996 AKTUALNO 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Občini Cerklje in Šenčur imata vrsto zahtev do brniškega letališča Sosedje bi ođ letališča radi denar , Vse leto se že vleče napeta zgodba med občino Cerklje in Aerodromom Ljubljana, saj občina od svojega najmočnejšega gospodarskega subjekta terja zajeten kupček denarja iz naslova komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in nadomestila za uporabo teh zemljišc. Začenjajo pa se oglašati tuđi iz občine Šenčur, kjer zaradi hrupa, škodljivih emisij in drugih negativnih učinkov letališča od njega pričakujejo odškodnino. dok ^m'k» Šenčur, 25. oktobra - Omenjena dogajanja so iz t ' ^a se opčine začenjajo zavedati svojih sosedov in skušajo Sen .^^"J8 iactržiti tuđi nekaj zase. Občini Cerklje in " cJ!r (na jugovzhodu na letališče meji še za zdaj povsem °ljubna obeina Vodice) sta se že pojavili s svojinu zahtevami. Gnnenje iz Cerkelj Ce?JriŠko letališče Je v občini , r*¥ najmočnejši gospodars-SAJavnik. To je imll v mislih ,uai župan občine Franc Čebulj, ur«JM Aerodrom Ljubljana za-vkS Za soudeležbo pri gradnji "s°kogorske ceste na K^avec, intt ajoC Pri tem tudi na lim Aer°droma pri turistič-ni 7. razvoju občine. Letališče knv PnPravlJeno dati priča-srn!at?ega zneska, saj je na ih* iost Ugradnje te ceste ohl? ° drugače kot občinska "S'ast.v Cerkljah. Tedaj so se oSarnauelaciji letališče ■ Sli« ♦ • .LerklJe precej zaoštrili. t"s,atl je bilo vse mogoče ob- ohiM? °d te8a' da Je večina na x v na letališču zgrajenih ? prno, do tega, da letališče °cini ne plačuje dolžnih pris-Sr?*kot uP?rabnik stavbnih GIph na nJenem teritoriju. oh*.aenato, daje sedaj tudi iz jjg!* CerWje čutiti bolj po-kai?° atmosfero, smo tam-ĆpK i-Jega župana Franca stw'Ja vPraSali o trenutnem ^ju odnosov z letališčem. sm« i odnosin z Aerodromom s^o kot občina zahtevali le, da Dan ,obravriava kot enakega ^nnerja. Po zakonu je letališče kkno odvajati občini sredstva ji§e°Pr9mlJanje stavbnih zeml-teh' "2nati moram, da je ena sora ev že Pučana, namreč OnS ?erni del stroškov za hlmljanle stavbnega zemljiš-stoilxfvezi s pnzidkom k ob-bilo Plstaniški stavbi, kar je 2a n I azano -sredi sePtembra. vložiK J Čm&h zadev Pa smo na vri zahtevo za preverjanje po nr!lovno sodišče. Letališče e javn *♦ mnenju profitna de-no X zato naJ bi tudi ustrez-Uporakevala občini sredstva za Cu stavb"ih zemljišc. Pretim eve Pa se Jim zdiJ° Se vS?e'' Je na kratko ocenil veano napete odnose. Nališce Je Pridobitna dejavnost »ar Sr?no Pa Stanislav Bob- Aerodrn Aeroinženiringa v ^gaS°mu Ljubljana, zadolže-tudi samrazv?iIetališča, sicer pa teh Sn ^erkljanski občan, ki v ži]ecJ?aPetostih služi kot "bla- občina^en^ da so odrK)si z kar d?bri rklje in šenčur PodieatJ!ezadnJe smo največje CerfiS s sedežem v občini »Ho tudi '? te občine zaposluje-.nedludl lepo število ljudi. Le (Aerodrn T- zaPoslenimi *aposK .Lv}ublJana ima 320 lenin) jih Je več kot 60 iz občine Cerklje," pojasnjuje Bobnar. "Kratek stik z občino Cerklje je nastal zaradi želja tamkajšnjega župana, da od letališča dobi zajeten denar za asfaltiranje ceste na Krvavec, in sicer zgolj na podlagi ustne zahteve po pomoči, oziroma sodelovanju letališča z matično občino. Sam sem svetoval županu, naj zbiranje denarja raje uredi na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, ki omogo-ča pobiranje davkov od upor-abnikov teh zemliišč. Ko je občinski svet Cerklje to storil, je naša firma na osnovi izračuna (ministrstva za okolje in prostor - upravne enote v Kranju) že plačala prve zneske občini Cerklje iz naslova komunalnega opremljanja zemljišc. Vendar pa se je treba zavedati, da občina tega denarja ne more Aerodrom je zgradil lastno komunalno in energetsko infrastrukturo, je povedal Stanislav Bobnar, ki je že dvajset let zaposlen na letališču, zadnjjih osem let pa vodi Aeroinzeniring. ■ Sofinancirali so tudi v \ \ izgradnjo vodnih virov v ! | dolini Kokre in zgradili \ i vodovod izsmeri Prebace- j | vo - Voklo ■ letališče ter ga \ I kroino spojili s cerkljans- \ \ ko vejo. S svojo vodo ! I lahko v času pomanjkanja \ ; pomagajo tudi porabnikov ? i v sistemu Cerklje. Zgradili \ \ so tudi optični telekomuni- j \ kacijski kabel od glavne j centrale v Kranju do leta- \ lišča, njegove kapacitete pa S bodo zadoščale tudi za \ potrebe obeh občin. Načr-tujejo plinifikacijo letališča, v tem sklopu je mišljena tudi plinifikacija : v občini Šenčur, medtem kopotre.be v občini Cerklje še ugotavljajo. porabiti za karkoli, temveč le namensko za razvoj komunalne infrastrukture v občini. Drugo pa je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišc, o čemer je odlok maja letos sprejel občinski svet. V zvezi s tem obstaja še vrsta nejasnosti, povezanih s tem, da so vsa zemljišča na letališču last države Slovenije. Znotraj kompleksa pa s prostorom razpolagajo različne institucije, ki so po zakonu tudi zavezane plačevati nadomestila, od letalskega prevoznika Adria Airways, Petrola, obrambnega in notranjega ministrstva do uprave za zračno plovbo. Že JJ^LOVNiVAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure J! I KABELSKA TV ^JjfcJaj KAMNIK - DOMŽALE 1 $P primer reševanja te Vx0\^f tike. Prvi rezultati se Že »g* ti Z delom je zato treba nad*«^. tuđi v naslednjem mandatu^ oma v okviru prihodnje ^ j Predvsem kaže urejevati w. p j razmere za Rome, poskro 6, možnosti, da se bodo $aI? fatf > življali in zagotovioti soC1"\.ofej<> pomoč tištim, ki tega ne ^„jjfli in imajo družine z ^\mi^ otroki. Rome je treba ™Yw° v izobraževalni sistem, ^ ^if lahko opravljali tuđi »^L » pokliče. Vzpostaviti je «* 0 ]fi boljše sodelovanje med ^r^ občinami, sporočajo iz J'L urada za narodnosti. • J# ' ^ Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Ureduiška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak ly yii(tia Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarki in uredniki: Helena Jelovčan, Jože K!ošnjek, Lea Mcncinger, Stojan Saie, Darinka Sed^ ^jed»a Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zanlotnik, Danica Zavri-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Šinik / Priprava » *j?r»2»9l?' Art, Kranj / Tlsk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefa» ^rr^čib-Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkjh «nJP^ po Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni o» stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT ^^___^^-^ Petek, 25. oktobra 1996 IZ GORENJSKIH OBČIN 19. STRAN • GORENJSKI GLAS ubčine kupuj ej o zemljišče ob smetišču na Črnivcu Nakup zemljišča - in miru! "ohinjska, blejska in radovljiška občina so očitno že site vsakoletnih peripetij z odlaganjem odpadkov na Črnivcu, zato bi si z n&kupom zemljišč ob deponiji bržkone rade zagotovile (politični) mir do izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki. Ve.bo do izgradnje takšnega centra "ejansko prišlo v dveh ali treh letih, da w W biI° bržkone nesmiselno, oi za prehodni čas na območju radovljiške občine odpirali novo "Uhnjo", kamor naj bi Komunala jadovljica vozila smeti iz bohinjske, »■ejske in radovljiške občine. Vlogo malega CERO-ta", kot so poime- °yah odlagališče za potrebe teh e™ občin, bi v tem primeru lahko P evzel Crnivec, za katerega je ob 'nesanju stroke in politike slišati sd, v*zli^ne ocene: od tega, da je •netisče polno in da na njem ni več sm ♦• niti za deset kamionov in d d° tega' da Je doIina široka, nrf j **' *u (°t* ločenem zbiranju iaht ' ki zmanJšuJe količine) tj. ko odlagali smeti še več desetle- Mm1Orda kar cel° stoletje. /Nakup dodatnih zemljišč ob de- J\ niJi in širjenje deponije je le na ez malo pomembno, v resnici Homeni tuđi spremembo občinskih »acrtov. Ce bo občinam uspelo Plli zemljišče ob deponiji Črnivec in na to zemljišče odlagati odpadke vse do izgradnje skupnega gorenjs-kega centra za ravnanje z odpadki, blejska, bohinjska in radovljiška občina ne bodo več imele potrebe, da bi za prehodni čas gradile t.i. "mali CERO", ampak bo njegovo vlogo lahko prevzela deponija na Črnivcu. Kot zagotavljajo v komu-nalnem podjetju, veljavni družbeni plan občine omogoča ćelo večje širjenje deponije, kot ga načrtujejo občine z odkupom zemljišč; odkup zemljišč po cenah, kot so predviđene v "predpogodbah" z lastniki zemljišč, pa ne bo povečal sedanjih letnih stroškov odlaganja. Po navodilih ministrstva za okolje in prostor se bodo ob morebitnem širjenju deponije na Črnivcu pogajali le z lastniki zemljišč (s temi so predkupne pogodbe že podpisali) ter še z mejaši in s krajani, ki so neposredno prizadeti. Črnivčani že zahtevajo pojasnila Nekateri Črnivčani se ob takšnih načrtih z "njihovo" deponijo čutijo izigrane. Predsednik sveta KS Jakob Langus je od radovljiške občine in od Komunale Radovljica že zahteval pojasnila, na pobudo enega od članov sveta pa je včeraj zvečer sklical sejo, na kateri so - vsaj tako je bilo napovedano - obravnavali nove nacrte s črnivško deponijo. Na nedavnem zboru volivcev na Brezjah so krajani podprli stališče, da smetišča ne bi smeli poviševati niti ga širiti po obsegu, ampak ga zapreti in dokončno urediti. Na Črnivcu ni tako osamljeno mnenje, da postopek, pri katerem bi zaobšli mnenje kraja, ni pravi in da bi smeti v prehodnem času, do izgradnje regijske deponije, lahko vozili na sanirani del jeseniške Male Mežakle. Za gorenjski "cero" tuđi podpora Bruslja Izgradnja skupnega, gorenjskega centra za ravnanje z odpadki ("cero") ni več tako oddaljena, kot se je zdelo na začetku, ob ustano- vitvi konzorcija, v katerem je šest-najst gorenjskih občin. To bo za Slovenijo "pilotski projekt", nad katerim bo vsaj na začetku bedela država in pri katerem bodo poleg domačih strokovnjakov sodelovali tuđi svetovalci Evropske zveze. Evropa je v okviru Phare programa že v začetku julija odobrila gorenjs-kemu konzorciju okoli 700.000 mark, kar bo skupaj z državnimi in občinskimi prispevki v vrednosti 400.000 mark zadoščalo za odkup zemljišč, pripravo načrtov in za izpeljavo vseh postopkov. Občine, ki so se vključile v konzorcij, naj bi najprej "prečesale" svoja območja in preverile možnosti za lokacijo gor-enjske deponije. Radovljiška bo to nalogo kmalu končala, kot možne pa se pojavljajo tri lokacije: Spodnji deli, Zadnja snožet in Pod hribom. Za dve lokaciji so z javnim razpisom za odkup zemljišč že pridobili dovolj zemljišč, za tretjo le delno. • C. Zaplotnik eJa občinskega sveta Kranjska Gora Na kranjskogorskih cestah letos še brez mrtvih Prejet rebalans finančnega plana občine. - Režim tekaških prog urejen s posebnim odlokom. Varnostne razmere v ^njski Gori so zadovoljive. v j£ J^8 Gora, 25. oktobra - V sredo popoldan je So taiys"" Gon spet zasedal občinski svet. Svetniki poj °!t.ra* obravnavali poročilo o stanju na otjj £CJU varnosti in obrambe v občini, sprejeli ^d*?vtekaških progah, s seznanili z dejavnostjo febaj lsca Tone Cufar Jesenice in potrdili predlog I>0(j' "Sa finančnega plana občine za letošnje leto. ter ^l" ' so predlog za podporo veterinarski službi UiCe ?ra^navali premoženjski bilanci občine Jese-z*»uJ\ ,Kranjska Gora ter enega od denacionali- ^c»kh zahtevkov. niejnl ^ svetnikom zagotovil komandir postaje Gristi pohciJe KranJska Gora inspektor Boštjan v prvjke5' Varnostne razmere na njihovem območju Poljcjj d?setih mesecih letošnjega leta zadovoljive. katerjjT Je ?°ravnavala 35 kaznivih dejani, od in Ov Je .bilo sedemindvajset storilcev odkritih °Sl^ih k'*1 .Pristojnemu tožilcu, zoper storilce nadai: privih dejanja pa kriminalisti in policisti jujejo z zbiranjem obvestil. Trenutno so raziskali že sedeminsedemdeset kaznivih dejanj, policisti pa menijo, da so bila vsa obravnavana kazniva dejanja manj nevarna, saj je šio v večini primerov za tatvine. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so kranjskogorski policisti obravnavali sto devet prometnih prekrškov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, ko so jih našteli stoosemind-vaiset. V največ primerih, kar petinosemdesetih, je bil kršen zakon o javnem redu in miru - prepiri na javnih krajih, nedostojno vedenje do poooblaščene uradne osebe pri uradnem poslovanjo in pretepi na javnih krajih. Sicer pa so policisti največ prekrškov tuđi letos obravnavali ob koncih tedna, kršitelji javnega reda in miru pa so bili v povprečju stari manj kot petindvajset let. Sodniku za prekrške so policisti iz Kranjske Gore letos predali kar dvesto enajst kršiteljev prometnih predpisov, zabeležili pa so tuđi štiriin-sedemdeset prometnih nezgod, v katerih so bili štirje udeleženci hudo in sedem lahko poškodova-nih. Kot je na seji občinskega sveta poudaril župan Jože Kotnik, je tuđi prometna varnost eden od temeljev za razvoj turizma, saj gostje prav gotovo ne želijo prostega časa preživeti v okolju, kjer so prometne nesreče in kriminal del vsakdana. "Naš konec domovine je kot oaza miru, najbrž tuđi po zaslugi kranjskogorskih policistov," je še poudaril Jože Kotnik. Sicer pa je komandir Boštjan Pristavec še povedal, da je promet preko obeh mejnih pre-hodov - z Avstrijo in Italijo - v primerjavi s preteklim letom močno narasel, kar je zlasti posledica ugodnih cen naftnih derivatov v Sloveniji. Je pa v primerjavi s preteklim letom bistveno upadlo število ilegalnih prehodov državne meje, saj so policisti na meji letos v zvezi s tem obravnavali le devet primerov, zmanjšanje te problematike pa je prav gotovo posledica umirjanja razmer na območju bivše Jugoslavije. • M.A. ^ec pri osnovni soli v Žireh praznuje 20. obletnico Pri 20 letih nacrti za naslednji dve desetletji Ra l'6*1 SO se kočili kar za vse t" možnosti razvoja otroškega varstva: razširitev vrtca ob soli, pripravljajo r«asov vrtec, možnost bodo dali tuđi privatnikom. mSi^oktobra-V sredo je odkar natan.ko dvajset let, nOsw V žireh zeI° stav-*Rrafr °dprli ob šo« nanovo šofeJ,?\vrtec *« prizidek »>gotov-f °Vadnico- Takratna tova,ftVltev' da bo *«> ™dos-«etletra nasledni' dve de-UresnJ/.!' se je povsem J2"' ?aJ danes že moč-var^"nik Dogovarjanje o Kobli Občina ne bo uvajala parkirnine Ravne - Lastniki zemliišč ter predstavniki bohinjske občine in poujetja, ki naj bi mu stečajni upravitelj Planuma za letošnjo smučarsko sezono dal v najem smučarske naprave na Kobli, so se v ponedeljek sestali na Ravnah nad Bohinjsko Bistrico, da bi se še pred začetkom obratovanja smučišča dogovorili o najemninah za zemljišča, na katerih bi na Ravnah lahko parkirali obisko-valci Koble. S tem bi se izognili lanskim zapletom o samovoljnem pobiranju parkirnine oz. konzumacije. Lastniki zemljišč se zavzemajo za to, da bi jim občina po podobni ureditvi, kot velja v poletni sezoni ob Bohinjskem jezeru, podelila koncesijo za urejanje parkirišč, pluženje in vzdrževanj ceste, pobiranje parkirnine in za druga dei ■ Občina na to ne pristaja, saj ni ne lastnica » ne najemnica zemljišč na Ravnah niti ne p za javno dobro, in dogovor o najemninan * zemljišča, ki naj bi bile realne in za ^ enake, prepušča pogajanjem med b.° ,7er najemnikom Koble in lastniki zemljišč. W ima eden od lastnikov precej visoke zahte^<> se lahko zgodi, da dogovora ne bo in da se p^ lanska zgodba o samovoljnem pobiranj parkirnine oz. konzumacije ponovila. Med lastniki zemljišč je slišati tuđi predl°§' da bi bilo problemov na Kobli veliko rnanj Če bi v novoustanovljeno družbo, ki naj oi letošnji sezoni prevzela upravljanje Ko.L vključili (z dokapitalizacijo) tuđi lastm* zemljišč na območju smučišča. • C.Z. ^ GORENJSKE KORENINE Anica in Stane Kavčič sta poročena že 55 let Prijatelja v dobrem in slabem Žirovka in Primorec sta se našla v Kranju. 8. novembra bo minilo 55 let, kar sta zapWa skupno življenje in kljub vsem viharjem dočakala lepo, mirno jesen. Kranj, 25. oktobra - Šar-mantnemu Stanetu Kavčiču nihče ne bi prisodil 81 let. Pa jih ima, ravno v torek je praznoval. Ampak pri vratih njegove hiše na Planini nismo pozvonili zaradi njegove-ga rojstnega dne, pač pa zaradi druge častitljive ob-letnice. 8. novembra bo namreč minilo 55 let, kar sta se vzela z Vicovo Ančko s Koprivnika nad Žirmi. Poroka je bila v takrat italijans-kih Ledinah, kamor sta šla po njegove dokumente. Stane je namreč čistokrvni Primorec, kije pri rosnih šestnajstih prebegnil izpod Italijanov v Lj ubijano. Prva leta od doma so bila tetka, se spominja. V Ljubljani ni poznal live duše. Bilo je pasje življenje. "Učit sem se šel za zidar ja. Ukje trajal tri leta. Delali smo od aprila do oktobra, od šestih zjutraj do šestih popolne, pozimi pa sem bil lačen. Ni me sram povedati, da sem hodil po hišah prosit za kos kruha. Marsikje so me nagnali, češ delaj. Rad bi, a dela ni bilo. Plačati je bilo treba stanovanje, opoldne pa sem šel jest kar k Frančiškanom." A tuđi učna leta so nekako minila. Stane je bil priden delavec, imel je srečo, da se je med prvimi naučil delati ter-anovo. V Kranju, kjer se je kmalu ustalil, tedaj za to vrsto fasade še ni bilo mojstra. Dela zanj je bilo čez glavo. "Tuđi denarja," priznava. "Kakor sem bil prej reven, sem v Kranju veliko zaslužil. Denar sem varčeval za delovods-ko solo. A kaj, ko je prišla vojna in so vsi prihranki propadli. Spet sem bil na psu." Vendar je Stanetu takrat že stala ob strani njegova Anica. Sretala sta se na enem od plesov. Iskra se je vžgala in... Porodila sta se 8. novembra 1941 v italijanskih Ledinah. Tja sta šla po Stanetove dokumente. "Jugoslovanskega državljanstva nisem imel. Vsa tista leta nisem smel domov, ker bi me zaprli." Anica je doma s Koprivnika nad Žirmi. Bilo je trinajst otrok. Takoj po soli je odšla za kruhom. Stanovala je pri dveh starejših sestrah, ki sta že delali v Inteksu v Kranju. Tuđi njo so kmalu vzeli na delo. Po poroki je Stane naredil delovodsko solo in se zaposlil v Projektu, današnjem Grad-bincu. Na Planini sta začela zidati hišo, ko sta se rodili še hčerki, pa je Anica ostala doma. Vrtcev takrat pač ni bilo. Ko sta hčeri nekoliko zrasli, se je vrnila v Inteks in tako izpolnila pogoje za skromno pokojnino. Na Planini sta Kavčičeva sezidala hišico, ki pa se je kasneje morala umakniti viso- kim blokom. Stane je v$f$ pri nadomestni hiši^ ri$\\ sprejel denar, ne bi n<* 0e niti nove kleti, take so ^ takrat odškodnine. Se f. smo morali sadovnjak t° ekoč pokloniti." nutaf^ Tuđi nova hiša je na n" j0 v grozdu hiš, ki jih obkroz^f bloki. Kljub temu je «*# prijetno mirno. Ražen V° ^ se huduje Stane, ko ^.hggt gostje iz bližnjega gosti** lokala. irer0 Hči Erika živi doma, ''e pa je v Nemčiji. Anica m •> # Kavčič imata šest vnukov' ^ tri pravnuke. Pod strenu (fl mače hiše na Planini *,, družine. Stane je vse. %,„. zunaj na vrtu, kjer go)\l yst javo in občuduje cvetj* (0 leta je imel po sto tuhp^ \it \ jesen je čebulice ^k°Pa'Oi & bodo grede zasejali s tra '^l bodo pravnučki imel oSf \ prostora za igro. Anica S'^o | dinji; kuha, pospravlja- t \ lupljenje krompirja je v * ; tovi domeni. tete' Zvečer rada pogle^*p0rt> vizijo. Staneta navđufF J^t \ Anica je bolj za kakšf* ,yi film. Prijatelja v^lgđl* slabem, jima je bilo ia°#* pred 55 leti. Tega sta & r{ f držala, zato se imata tu jeseni življenja lepo- n0$ čestitke in V JeS^ ' zdrava leta! • «• J foto: T. Dokl P<**, 25. oktobra 1996 OGLASI 21. STRAN • GORENJSKI GLAS ctlmircii o alpska tnMnn J ,.. modna 4240 Radovljica industrija Jal nova cesta 2 cilmirci VAM V SVOJIH - PRODAJALNAH IN PRODAJALNAH SIROM PO SLOVENIJI PONUJA NOVO KOLCKCIJC J€S€N - ZIMI). PLE7EMN£ SO SPLEmfe V MEHKE PULOVERJE IN JbPICE IZ NARAVNIH MATERIALOV IN V MODNIH BARVAH. AVTO MOĆNIK DAN ODPRTIH VRAT PODJETJA AVTO MOĆNIK abimo vas m dan odprtih Zat Wri, v soboto, *>• U 1996, od 8. do 17. ure. Novi terrano NOVA PRIMERA OD 29.400 DEM I Predstavili vam borno \ novo PRIMERO in | novi TERRANO II \ Za testne vožnje vam bodo i na voljo vozila: \ MICRA - ALMERA - PRIMERA MAXIMA • TERRANO II ELEKTRO CENTER Koroška c. 53c, Kranj tel.:064/216 850, 216 172" « AKCIJSKE CENE i ZA GOTOVINO PLAČILO Pralno sušilni stroj 800 obr/min., 14 programov GLASBENISTOLP MX510,2x60W, CD Kombinirani hladilnik 3461, dva kompresotja \SesalecZ 2540, \1300W J TV CP 2841 T, ekran 70 cm, STEREO, TOP TEKST VIDEOREKORDER MX 510 4 glave, VPS OTROŠKA KONFEKCIJA WALT DISNET: puloverji z Miki Miško po 2.690 SIT, pižame, pajaci od 1.490 SIT, pajkice 1.590 SIT, bunde (obojestranske) 7.990 SIT kvalitetna in poceni posteljnina že za 3.290 SIT ter brisače od 490 SIT dalje PRODAJALNA BAZAR, Glavni trg 24, KRANJ Praznujmo skupaj! Najboljši v Kamniku! RTV Slovenija - glasbeni program in Nogometni klub Flok Komenda vabita ob 43-letnici najstarejše oddaje v soboto, 16. novembra 1996, ob 19. uri na javno snemanje dveh oddaj ČETRTKOV VEČER DOMAČffl PESMI IN NAPEVOV v Športni dvorani v Kamniku sodelujejo: * ansambel ŠTAJERSKIH SEDEM * IGOR IN ZLATI ZVOKI * ansambel EKART z EDVINOM FLISERJEM * ansambel NAGELJ * ansambel BRANETA KLAVŽARJA * TANJA ZAJC - ŽUPAN * DEKLIŠKI KVINTET iz Logatca * ROBERT GOLIČNIK - zmagovalec Ljubečne '96 Povezovalca: Nataša Bolčina - Žgavec in Igor Velše Po snemanju VELIKI ŽUR do jutranjih ur Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel bratov POLJANŠEK Bogat srečelov bo pripravil NK FLOK KOMENDA Glavni dobitek je TV SPREJEMNIK. Prodaja vstopnic: HRAM ROŽICE, tel.: 061/737-240; 737-510; 739-037 VERONIKA KAMNIK, tel.: 061/832-662; 817-000 Rezervirajte si čimprej svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji! ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA BOMO ORGANIZIRALI SKUPINSKI OBISK VEČERA. ZA INFORMACIJE IN REZERVACIJE POKUČITE GORENJSKI GLAS, TELEFON: 064/223-444. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN AKTUALNO Petek, 25. oktobra^ Šole v Poljanah je vsak dan več Uresnicuje se tridesetletna želja Poljancev Po skoraj tridesetih letih bodo v Poljanah zopet imeli osemletko. Gradbeniki so po dveh mesecih, odkar so začeli z gradbenimi đeli sicer nekoliko v zaostanku zaradi slabega vremena, a obljuba otrokom, da bodo v naslednjem šolskem letu vstopili v novo solo, seveda drži* V Poljanah so osemletko ukinili konec sestdesetih let. Takratne ten-dence na področju vzgoje in izobra-ževanja so očitno potekale v smeri ukinjanja podružničnih šol in zato tuđi združevanje čimvečjega števila učencev na enem mestu, torej na eni, centralni soli. Od takrat naprej so se učenci iz bližnje in dalj ne okolice, najbolj oddaljeni otroci so v obe smeri potrebovali tuđi po več kot 30 kilometrov, vozili v OŠ Ivan Tavčar v Gorenjo vas, največjo med Škofjo Loko in Žirmi. "Šola na kolesih" Gorenjevaška šola je tako vsa ta leta beležila izjemno velik odstotek vozačev, v zadnjih letih kar 75 odstotkov, in ni čudno, da smo v začetku osemdesetih let v eni od številk Gorenjskega glasa o tej soli pisali kot o "soli na kolesih". Poleg tega, da so bili prevozi stroSek za občino, pa je tuđi šola v Gorenji vaši postajala pretesna. Danes jo po številu učencev štejemo med pet največjih na Gorenjskem. V OŠ Ivan Tavčar se namreč izobražuje 946 otrok, od tega jih kar 686 obiskuje centralno solo v Gorenji vaši ostali pa še obstoječe podružnice (od 1. do 4. razreda) v Lesko-vici, Lučinah, Poljanah in Sovodnju. Poljanci se z ukinitvijo osemletke nikoli nišo strinjali, zato je bila želja, da se le-ta vrne v Poljane, ves čas še kako prisotna. Hkrati pa ni bilo pogojev zato. Stara šola je bila pretesna, manjkalo je učilnic in pred kakimi desetimi leti, so le uspeli v njihovih prizadevanjih po novi soli. V prvi fazi so zgradili novo podružnično solo od 1. do 4. razreda, ter poleg še vrtec. Še vedno pa je ostala želja po osemletki in po skoraj tridesetih letih jo bodo v prihodnjem šolskem letu kot vse kaže v Poljanah končno le dočakali. Osem novih oddelkov Izvajalec gradbenih in obrtnih del GP Tehnik iz Škofje Loke, je z delom začel 2. septembra, skupaj z letošnjim šolskim letom, zaključil pa naj bi, kljub trenutnemu malenkost-nemu zaostanku, predvsem zaradi slabega vremena, tam okrog 15. julija naslednje leto. Med počitnica-mi bo sledilo notranje opremljanje šole, ki naj bi jo odprli tik pred začetkom novega šoiskega leta ter tako mnogim učencem iz krajevnih skupnosti Poljane, Javorje in deloma tuđi Log, ki se sedaj vozijo v Gorenjo vas, pot v solo precej skrajšali. Poleg gradbenikov pri prizidku poljanske šole sodelujeta še projektant LIZ inženiring iz Ljubljane in škofjeloški Lokanivest, ki vrši nadzor nad gradnjo, s potekom gradnje pa se vsakotedensko seznanja tuđi gradbeni odbor, sicer postavljen s strani občine Gorenja vas - Poljane. Šola bo imela tri etaže, poleg pritličja še, 1. nadstropje in podstre-ha, kar bo v celoti dalo kar 1010 m2 uporabnih površin. To pomeni Šest matičnih učilnic, štiri specializirane učilnice (tehnični, glasbeni in likovni pouk, kemija računalništvo...), prostora pa bo še za šest kabinetov, knjižnico, prostori za vodstvo šole in šoiskega psihologa, garderobe, shrambo, strojnico, sanitarij... Poleg vrtca je sedaj v Poljanah sedem oddelkov s 149. šolarji, v Poljanah gostuje tuđi en 5. razred, z novo osemletko pa bo vsaka stopnja od 5. do 8. razreda štela po dva oddelka, skupno torej osem. S predmetno stopnjo v Poljanah pa ne bodo pridobili le domačini, saj bo s tem, kot sem pisal že v začetku, precej razbremenjena tuđi OŠ v Gorenji vaši. "Poljanci so imeli pred začetkom gradnje sicer kar nekaj problemov z odkupom zemljišč, vsekakor pa moram poudariti, da nam je vsesko-zi ob strani stala občina in s tem na najlepši način pokazala razumevanje in odgovornost do svojih občanov in predvsem otrok," je povedal Valja Kokalj, ravnatelj Javnega zavoda OŠ Ivan Tavčar v Gorenji vaši. "Zagotovili borno ustrezen pedagoš- ki kader, nekateri učitelji se bod prezaposlili z naše šole, nekaj P borno zaposlili na novo. Ysl, ^0 vorni moramo poskrbeti, da poljanska šola svojemu narne ^ predana 1. septembra, sal or. prihodnjem šolskem letu te^°ts0 ganizirali pouk v okoliščinah, K° ■■ sedanje. Centralna šola v GoigJ vaši je bila sezidana za 20 odo««*" trenutno pa je teh kar 27 in ce »^ prištejem še vrtec s pripravo . solo... Pouk sedaj poteka v a f. izmenah, v želji, da speljemo; u program v predpisanih okvirin v moramo dodatni pouk začenja« ob 7. uri zjutraj." . -, ijg Kot je še dejal ravnatelj vjJ Kokalj, pričakuje, da bodo v oW», kem svetu tuđi pravočasno sprh ustanovni akt nove šole v PolJa*0|e| da bo mogoče imenovati organ ej torej svet šole in svet staršev, t» pa naj bi že pomladi tuđi neforntf ^ bil znan novi ravnatelj, ki naJ ^ sodeloval pri opremljanju nove predvsem pa pri vzpostavitvi P? nove šole. "Ko bo šola dograPjj potem ji je potrebno dati . vsebino, življenje, kar bo v Pn.°sj|a bržkone glavna naloga. P0^8^ šola bo majhna šola in P^P^aj sem, da bo v njej mogoče fflars narediti," je še povedal Kokalj- Prizidek h gorenjevaški, pa telovadnica k poljanski ^ Po dveh mesecih gradnje s0,zseui nekoliko v zaostanku, predv f zaradi slabih vremenskih T**y$ kar pa naj bi v zadnjih lepih "n jjjj, kolikor se da tuđi nadokna^' Gradnja bo normalno potekala..^ f v zimskem času, če le ne d"^ j prenizke temperature (manj K° in preveč snega. .^o Z osemletko v Poljanah se.P^a izboljšali tuđi prostorski pogoJ1^ v soli v Gorenji vaši, kjer naj ^0. naslednji fazi zgradili vrtca ifl jj. datne štiri učilnice ter novo toio ^ nica. Idejni projekti za to s . j,j pripravljeni. V nadaljevanju o J ^ se poljanski osemletki pridru*1 ^, telovadnica s športnim staoi° Jja Obe soli se bosta namreč ni 0 pripraviti na prehod na_devei j.v osnovno solo, s katero naj bi £* $ šolskem letu 2001/2002. • Fo1 tekst: Igor K. Svobodni sindikati so izvedli opozorilno stavko Na Gorenjskem je opozorilno stavkalo 14 tisoč delavcev Zaposleni v većini podjetij in ustanov na Gorenjskem so se odzvali včerajšnji dveurni opoiorilni stavki, ki jo je oklicala Zveza svobodnih sindikatov Slovenija* Kranj, 25. oktobra • Stavkali so zaposleni v vseh podjetjih na Gorenjskem, kjer glavnina delavstva pripada svobodnim sindikatom in konfederaciji Pergam (tuđi slednja je namreč v papirniški in tiskarski dejavnosti za včerajšnji dan oklicala stavko): v Savi, lbiju, Gorenjskem tisku, Kroju, Gorenjski predilnici, Almiri, Alpini, Peku... in še kje. V Elanu in centralnem obratu Planike pa stavke ni bilo. Tuđi kovinarji nišo stavkali, pa zaposleni v podjetjih, kjer so sindikati združeni v sindikalni centrali Konfederacija 90 in Neodvisnost. Slednji dve namreč ne oporekata legitimnosti odpovedi kolektivnih pogodb, zato se ništa pridružili zahtevam svobodnih sindikatov. Pač pa nasprotujeta nesprejemlji-vemu kratenju materialnih pravic delavcem, zaradi česar omenjena sindikata delodajalcem napovedu-jeta zaostritev sindikalnega boja. Stavkovne zahteve svobodnih sindikatov pa zajemajo ravno prek-lic odpovedi splošne in nekaterih panožnih kolektivnih pogodb, poziv za pogajanja o novih kolektivnih pogodbah, medtem ko morajo še veljati stare in k doslednemu spoš-tovanju določil socialnega sporazuma. Predlog kolektivnih pogodb, kakršnega so pripravili delodajalci, je za sindikate povsem nesprejeml-jiv, saj poleg plač krči tuđi nekatere druge pravice delavcev, od nado-mestil za bolezensko odsotnost do regresov in jubilejnih nagrad. Na Gorenjskem je za te cilje včeraj opozorilno stavkalo kakih 14 tisoč delavcev, je ocenila sekre-tarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko Milena Sitar. Delavci so se večino-ma sestali na zborih delavcev, kjer so govorili o stavkovnih zahtevah in nizali tuđi probleme v svojih podjetjih, v večjih podjetjih imajo organizirane tuđi stavkovne odbore in stavkovne straže. Stavkali so denimo v Peku, kjer so se članov svobodnega sindikata na tovarniš-kem dvorišču pridružili tuđi pripad-niki sindikata Neodvisnost. Podobno je bilo y še nekaterih velikih podjetjih, kjer so zaposleni včlanjeni v dve različni sindikalni centrali. V kranjski Planiki, kjer je dan poprej grozila stavka zaradi hudih notranjih problemov, pa se vsaj v centralnem obratu nišo odločili opozorilno stavkati, pač pa so stavkali zaposleni v zunanjih obratih. V tržiškem Zlitu, ki je v stečaju in je sele nedavno tega spet oživel sindikalno organizacijo, so se v dogovoru z vodstvom odločili za enourno stavko. Zaposleni v Elanu nišo stavkali, in sicer zato, ker je sindikat z vodstvom sklenil socialni sporazum, ki jim jamči vse pravice po kolektivni pogodbi, čeprav so jo delodajalci odpovedali. Tuđi kovinarji (ražen izjem) nišo stavkali, pač pa se je sindikat te panoge solidarno pndružil stavkovnim zahtevam. Stavke v skladu z odločitvijo sindikalne centrale tuđi ni bilo v podjetjih, kjer so sindikati povezani v Konfederacijo 90, denimo kranjski Gradbinec, Merkur, Aerodrom. Predsednik Sveta kranjskih sindikatov (zbornično organizirane, a nereprezentativne sindikalne organizacije) Gorazd Balta se pridružuje mnenju, da je odpoved kolektivnih pogob sicer legitimno dejanje ene od pogajalskih strani, zavrača pa razmišljanja o kratenju materialnih pravic delavcev z ute- Razglas s stavkovnimi zahtevami. meljitvijo delodajalcev, da je naše gospodarstvo zaradi prevelikih plač nekonkurenčno. Sindikalni boj se bo na tem področju še zaostril, pred • čas, %t- volitvami pa zanj ni Pra.vl vggraj prepričani v sindikatih, ki se . , nišo pridružili opozorilni stav Đ.Z.ŽIebir, foto: Tfna Dok'-1^ ^HT^^Hf j^H^i^^hI ^^HT^^^k^ ^^Hi^Saa ^^^K\ ^B? ^H?^^^\ ^^h ^^Bi ^^^^BT^fc^^^R\ Bv đ^^K h^b\ ^^^m ^^M H7~ priloga gorenjske~gaTglasa o prTpravah na volitve Neuspešen poskus predvolilnega sporazuma Zobena od strank "slovenske politične pomladi" pa ne zavrača moznosti sodelovanja po volitvah. Taki ljana> 25- oktobra - veni lmenovane "stranke slo-PjJST? Politične pomladi" so nol!Ya zdai zadnJič usPeš" S7°delovalev okviru Demo- dem^u1 }e dobil prve I99n Vatlčne volitve leta 4adeietv199? Je Demos PosS • Vse do danes, še vami Va pred vsakimi volit-zovani«*1!0 P°skusi za Pove-b5onJ ,teh strank- Tako je leta ion. lokalnimi volitvami So ia d 4> ?eleni Sloveniie' Sini! ,mokratska stranka, UtJroi a Sudska stranka, kaSnaf ranka inSlovens-pi ^cionalna desnica so pod-&ovASpi°.ra2Um ° sodelovanju. nišo h kVkrščanski demokrati delew e" Zraven in bili zato 50Žn'ostrih kritik, nimi , ,a se tudi Pred tokrat-hL-Zhlvami ponavlja. Po-koaliV- l za predvolilno stran?0 s°cialdemokratske qnKe, Slovenske ljudske stranke, Slovenskih kršćanskih demokratov in liberalne stranke so predvsem manjše stranke in združenja, politično blizu tem strankam. Sodelo-vanje so še posebej zagovarjali člani nekaterih izseljenskih društev, Svetovni slovenski kongres in njegova konferen-ca za Slovenijo, Združenje lastnikov razlaščenega premo-ženja, revija Tretji dan, Kulturni forum (njegov predsednik dr. Aleksander Zorn je že v začetku oktobra javno pozval k sodelovanju), Združenje za demokratizacijo javnih glasil, Združeni ob lipi sprave, Državljanski forum za humano solo in Konfederacija novih sindikatov Slovenije. Pogovori so se oktobra začeli, nastajal je osnutek sporazuma, vendar ta teden, ko naj bi bil skrajni rok, ni bil podpisan. Posebej Slovenski kršćanski demokrati so na kongresu v Škofji Loki jasno povedali, da se pred volitvami ne bodo z nikomer povezovali, da pa bo po volitvah njihova prva iz-bira koalicija strank slovenske politične pomladi. Vedno manj je tudi moznosti, da bi samo Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka in Liberalna stranka podpisale sporazum. Bilo pa je nekaj drugih sporazumov, ki so jih predvsem s Slovensko ljudsko stranko podpisale nekatere manjše, regionalno obarvane stranke. Še posebej Slovenski kršćanski demokrati so bili deležni v načrtovanih "zavezniških strankah" števil-nih kritik. Najostrejši naj bi bili nekateri socialdemokrats-ki župani na srečanju županov pomladnih strank, ki ga je sklical novomeški župan, si-cer član Slovenskih kršćanskih demokratov. Predstavnik Slovenskih kršćanskih demokratov na srečanju, pod-predsednik stranke in poslanec Miroslav Mozetič, je iz protesta zapustil sre-čanje, sledila pa mu je tudi većina županov iz stranke Slovenskih kršćanskih demokratov. Bojda naj bi se kršćanski demokrati raje družili s komunisti kot pa s pomladnimi strankami. • J.Košnjek Slovenski forum, Zveza za Gorenjsko in Zveza za Primorsko *ci Gorenjsko se r Ljubljani Slo nihče ne vleee ^enski forum, Zveza za Gorenjsko in Zveza za Primorsko pravijo, 50 stranke s kratko preteklostjo, zato pa z dolgo prihodnostjo. ^Sk25-oktobra i gradi J;?mPanjase ^tiiJ Člnoma na mah POmeinbnih te-«h, kj ® Pa na stvar-l* žj',so .Pomembne J«iaUJCnJe ljudi' Je lkZ&\ foruma zorii* i* ml*' °PO- nOst JJ na korekt- Pogodhk°alicijske Ci "?e<» foru-Str4am deželnima Pa bo^^.Pravična ?orehit U-? delitev ^Na Di!h ,Zaslu?-^o rt ,koalicija je veza^goročnanl ^taia^,1501' da bo Sk nii^a,2 KuJwndžič je v * ijal kHOnferen« v Ljublja-Odlo€ati 1* m.ora Gorenjska ?Ora imeti SV°ji usodi> in da Sce kf*y parlamentu po-Jem.' £.žiyijo na Gorenjs-rStoPaJo % j,° večinoma SeniVkpodselJeni" ali izven SS Bu,cŽlveči. Podane!. ?0Vlnar tl^.211301 turistični ^JoruiiJTndldat Slovenske- ?i24okPntPOUdarJadeCen- Sa ki l P08°J za razvoj lt]h s'vet.POStaJa najuspeš-f>ga d°Vna gospodarska ■^ftu^atraliZaciia JC Si2ti°sFa so se skuPni 5a» 2ve2eSlove"skega foru- ^ 2aZepZa Gorenjsk« in ?krivaionrinmorsko (slednji fe. ŽveKmorski del Slove->tvaheza pa ie b»a na ?Skan ia 1992 za PQl državi Prekratkazavstopv zboO predstavili v Kranju. To so Silvester Raz-tresen (Jesenke, Kranjska Gora), Matjaž Radovan Gmajnar in Damijan Hafner (Radovl|ica), Iztok Purič, Iz-tok Krasovec in Danica Mare (Kranj), Anton Groš (Tržič), Blaž Kujundžič in Emil Milan Pintar (Skofja Loka), Aleksander Doplihar (Kamnik) in Vanda Kranjc (Idrija, Cer-kno). Na območju Tacna in Vodič bo kandidirala Ljerka Bizilj, v Crnučah in okolici Štefan Horvat, na območju Domžal pa Leon Kovačič. Kandidati so na sredini pre-dstavitvi posebej opozarjali na temeljna izhodišča koalicije (deželna delitev Slovenije, zmanjšanje ideološkega nasilja, učinkovitejša država in skladnejši ter hitrejši razvoj, saj je Gorenjska zastala). Zav-zemali pa se bodo za depoliti-zacijo športa, za pravno državo s poudarjeno lokalno samoupravo, za pravično in ustvar-jalno družbo, za poudarjanje vloge otrok in družine, za državo vseh državljanov, ki jih ne bo delila po politični opredelitvi, za zagotavljanie novih delovnih mest in ne le njihovo ukinjanje, za povezavo Gorenjske s sosednjimi pokra-jinami (Poljanska in Selska dolina, Primorska, Ljubljana), za preprečevanje uničevanja delovnih mest ob tem, da alternativnih ni (razvite države so to počele 10 do 15 let, mi pa hoćemo spremembe v nekaj letih), za združevanje gorenjs-kih razvojnih in znanstvenih potencialov, za odgovornost manegerjev in poslancev in za zagovarjanje gorenjskih intere-sov, saj za Štajersko sprejemajo posebne zakone, o Gorenjski pa se v Ljubljani še sliši ne. • J.Košnjek, slika T. Dokl Ljudska stranka na Bledu Kranj, 25. oktobra • Javnosti se bodo predstavili tudi gorenjski kandidati Slovenske ljudske stranke. To se bo zgodilo v nedeljo, 27. oktobra, ob 14. uri v Trgovskem centru na Bledu. Na prireditvi bo so-deloval tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Za zabavo bodo poskrbeli ansam-bel Gorenjski navihanci in nioški pevski zbor Plamen iz Krope. Prednost v Medvodah Danes ob 19. uri bo v knjižnici v Medvodah pre-dstavitev knjige dr. Cirila Ribičiča Prednost. O knjigi bodo spregovorili Silva Črnugelj, Alojz Izlakar in avtorjeva lutka. • J.K. Kandidatne liste potrjene n ep v nvUnns l\ V vseh osmih volilnih enotah po Sloveniji se bo za naklonjenost volivcev potegovalo 17 list oziroma 23 stranky kandidatov pa je nekoliko manj kot leta 1992. Volilne komisije po enotah in na državni ravni so opravile naslednjo, zelo pomembno fazo volilnih opravil: pregledane in potrjene so bile kandidatne liste, vložene pretekli teden, preverjena pa je bila tudi njihova zakonitost. Sedaj bodo liste javno objavljene. Do glasovanja je še 18 dni. V prvi volilni enoti s sede-žem v Kranju problemov ni bilo. Potrjenih je bilo vseh 20 vloženih list. Nekaj problemov je bilo v Celju, kjer je vrhovno sodišče po pritožbi odločilo, da Slovenska obrt- niško-podjetniška stranka lah-ko kandidira. Potrjena je bila tudi kandidatna lista Slovenske ga foruma in dveh deželnih strank, vendar brez enega kandidata, ki ga ni v zapisniku s sestanka, na katerem so določali kandidate. V primerjavi z letom 1992 je na kandidatnih listah letos manj kandidatov. V državi je bilo vloženih 17 list, na katerih je, zaradi koalicij, zastopanih 23 strank od 31 registriranih. Samo 6 strank ne kandidira v vseh enotah, vse druge pa. • J.K. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN PRED VOLITVAMI Petek, 25. oktobra 19* Slovenski kršćanski demokrati Kranja Peterle priđe v torek Kranj, 25. oktobra • V zadnji številki Gorenjskega glasa se nam je pomotoma zapisalo, da priđe predsednik Slovenskih kršćanskih demokratov Lojze Peterle v Kranj v torek, 22. oktobra. Za napako se opravičujemo. Lojze Peterle priđe v Kranj v torek, 29. oktobra, v spremstvu nekaterih ministrov. Med 14. in 15. uro bo na Planini, med 15. in 16. uro pa na Zlatem polju in pri Vodovodnem stolpu. Jutri, 26. oktobra, dopoldne pa se bosta pred kranjskim vodnjakom predstavila kandidata stranke za poslanca dr. Janez Remškar in Andrej Šter. • J.K. Šter se predstavlja Kranj, 25. oktobra - Poslans-ki kandidat Slovenskih kršćanskih demokratov Andrej Šter se bo danes, 25. oktobra, ob 19. uri srečal z volivci v dvorani kulturnega doma v Stražišču, ob 20. uri pa v kulturnem domu v Cerkljah. Jutri, 26. oktobra, ob 19. uri bo kandidat Šter v dvorani kra-jevne skupnosti Mavčiče, ob 20. uri v kulturnem v Pre-ddvoru, v nedeljo ob 16. uri bo v gostilni Na Razpokah v Nemiljah in ob 19. uri na Jezerskem. V ponedeljek, 28. oktobra, pa bo Ster ob 19. uri v Domu kulture v Naklem. V torek, 29. oktobra, ob 16. uri bo na glavnem trgu v Škofji Loki predstavitev kandidatov SKD. Predstavila se bosta Igor Draksler in Vin-cencij Demšar, prihaja pa tuđi predsednik stranke Lojze Peterle s sodelavci. • J.K. \olllna karavana Združena lista socialnih demokratov vabi vse, ki imate srce levo zgoraj, na prijetno in zabavno srečanje z "Volilno karavano", ki bo drevi, 25. oktobra 1996, ob 18.00 uri v dvorani Gorenjskega sejma v Kranj u. Združena lista je v koaliciji z Vami, zato Vam borno predstavili naši najboljši kandidatki za poslanki Državnega zbora NADO MIHAJLOVIČ in dr. MILICO OMAN OGRIZEK ter najboljšega kan- didata za poslanca Državnega zbora dr. DUŠANA BAVDKA. Pozdravil in nagovoril Vas bo podpred-sednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije BORUT PAHOR. Združena lista združuje ljudi dobre volje, zato Vas bosta zabavala ROBER-TO MAGNIFICO in narodnozabavni ansambel STOPARJI. Program bo po-vezoval KONDI PIŽORN. Liberalna demokracija Slovenije unmsim in nnmhiinfo Kranj, 25. oktobra • Vćeraj so imeli liberalni demokrati na Gorenjskem tri predvolil-na srečanja. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop je bil najprej v Bistrici pri Tržiču, nato pa v Kranju. Povsod je bilo govora o gospodarski proble-matiki občine, V Tržiču se je ministru pridružila kandidat-ka stranke za poslanko v državnem zboru dr. Bojana Kališnik Sušnik, v Kranju pa kandidat in sedanji obrambni minister Jelko Kacin. Na Jesenicah pa je bil minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Pogovor z njim o razvoju zdravstva na Jesenicah do leta 2000 je vodila kandidatka za poslanko LDS Darja Lavtižar Bebler. Jutri, 26. oktobra, ob 19. uri pa bo v gostišču Krvin v Tržiču javna tribuna o razvoju sta-novanjske politike in varstvu okolja v občini Tržič in državi Sloveniji do leta 2000. Po-slanska kandidatinja Bojana Kališnik Sušnik in Franci Teran, direktor Stanovanjske zadruge Gorenjske se bosta pogovarjala z ministrom za okolje dr. Pavlom Gantar-jem. • J.K. s ST Q Slovenska ljudska stranka podružnice Bled, Bohinj, Radovi) ica, Jesenice In Kranjska Gora VAS VABIJO na KULTURNO ZABAVNO PRIREDITEV v nedeljo, 27. vinotoka, ob 14. uri v atriju Trgovskega centra na Bledu Slavnostnl govornik bo predsednik Slovenske ljudske stranke MARJAN PODOBNTK Predstavili se bodo kandidati za poslance: VLADIMIR ČERNE METKA-MARJETA BUDINEK ANDREJ OGRIN Prisrčno vabljeni na srečanje, saj borno ob zvokih narodnozabavnega ansambla GORENJSKI NAVIHANCI in pesmih MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PLAMEN KROPA preživeli lepo nedeljsko popoldne. ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO Naročnik: Slovenska ljudska stranka Radovljica Slovenska ljudska stranka fVii] rn Ljubljana, 25. oktobra - V Slovenski ljudski stranki so presenećeni nad izjavami predstavnika republiške volilne komisije, da so predlo-gi stranke in nekateri ukrepi, ki bi zagotovili kor-ektnost volitev, napelje-vanje k nezakonitostim. Zahteve stranke so povsem legalne. Slovenska ljudska stranka je od volilne komisije zahtevala, da morajo biti glasovnice žigosane z originalnim žigom, da naj se na voliščih uvede sproten popis volivcev, da člani, ki preštevajo glasovnice, pri sebi ne smejo imeti nobene-ga pisala, da mora glasovnice še enkrat prešteti vsaj še en član komisije, da morajo predsednik in člani volilnega odbora podpisati vsak list zapisnika posebej, in da naj na okrajno volilno komisijo predajo zapisnik trije člani ali namestniki volilnega odbora iz različ-nih strank. Združena lista socialnih demokratov 7ilnrrihn pvvfo*knvn Inih KnmmJ Združena lista socialnih demokratov ni zadovoljna z delom zelo številnih preisko-valnih komisij državnega zbora. Nekatere dela sploh nišo končale, predvsem pa so bile neučinkovite. Nekaterim članom komisij je šio predvsem za osebno promocijo. V prihodnje je treba preisko-valnim komisijam dati več pozornosti, določiti predmet preiskav in določiti, do kdaj morajo biti preiskave končane. Bregantova srečanja z volivci Kandidat Združene liste socialnih demokratov v prvem jeseniško-kranjskogorskem okraju za poslanca v državnem zboru Boris Bregant, ki je bil 12 let direktor jeseniške Zele-zarne, se je pogovarjal z upo-kojenkami in upokojenci Žirovnice, na Dovjem pa se je pogovarjal s krajankami in krajani. V Žirovnici so govorili o slovensko-italijanskih odno-sih, ki jih Bregant dobro pozna, saj je zaposlen v meša-nem slovensko-italijanskem podjetju, katerega solastnik so Slovenske železarne. Na Dovjem je govoril o socialni državi in socialni problematiki ter zmanjševanju socialnih ra-zlik. To je ena glavnih nalog Združene liste. Zavzemal se bo za utrjevanje gospodarstva, Še posebej pa železarstva, turizma, kmetijstva in drobne-ga gospodarstva. Ustreznejše mora biti tuđi nagrajevanje. Metalurgija ima prihodnost, čimprej pa je treba resiti probleme agrarnih skupnosti. Spoštovati moramo NOB, medsebojno moramo biti strpnejši, predvsem pa moramo preganjati kriminal. Danes ob 18. uri se bo Bregant pogovarjal v Ratečah v gostilni pri Zerjavu, jutri ob 16.30 na Javorniku z upokojenkami in upokojenci, v ponedeljek ob 18. uri na Selu pri Žirovnici v gostišču pri Osvaldu s krajani tega območja in v torek ob 18. uri v hotelu Prisank v Kranjski Gori. Rešitev naj bo zakonita Območna organizacija Združene liste Radovljica se zaveda, da je razvoj Triglavs-kega narodnega parka za ob-čino Bohinj, deloma pa tuđi za Bled zelo pomemben. * večkrat so poudarih, o»J treba najti sožitje med pnr^ janjem naravne dediŠcm^ interesi tu živečih ljudi. * sporazum glede gradnje kalnice pri Srednji va» J škodljiv, saj poglablja n&* panje. Stranka podpira vw . zakonito rešitev, ki bi *> minimalno zadovoljila strani. Predlaga začetek di« ga z upravo parkai m $> agresivnost tistih, ki »^ stvari reševati po logiki iZvrs nih dejstev. Veselo na i Gorenjskem sejmu .e. Združena lista socialnin mokratov Kranj vabi na bavno srečanje z vol ^ karavano, ki bo danes, . oktobra, ob 18. uri v dvor' Gorenjskega sejma v Kra .i. Predstavljeni bodo kanw vzpostavitev "pravni" moralnih norm, ki naj ^. vijo razraščajočo se korj ft jo v politiki, javnih slul in gospodarstvu" in ki P avlja drulino kot ternetF celico drulbe. Še poseWL je čudno, ker se vodst\'Oj> ne podpira odprave & * tlelja trajajočih in "TUy. privilegijev in popravo■ vic vsem, ki so bili pre&% ni iz političnih razlog°v ' Časseizteka, vsak dan, j^ zamujen pomeni ^Su:y0: priloznost za jasno ^D j med starim in novim ^^ komunizmom, Privl^e%lK$\ nakradenim kapitalom m] strani in na drugi strani ^ j novimi poštenimi #",',,«• bodo napravili konec M™ čiji, krajam in KK- nc \ Simpatizer^, PREJEUSMO Odgovor županu Ruparju Trliški lupan Pavel Rupar je v svoji stari navadi, zopet objavil javno pismo, s pomoč-jo svojih uslulbencev, ki predstavlja obtolbe in lalitve na moj račun. Ob tem mu pre-dlagam v temeljito branje intervju z dr. Jambrekom, ustavnim sodnikom RS, objavljenim v zadnji prilogi časnika DELA. V spodbuao k branju, navajam smisel njegovega sestavka, ki pravi, da javno vnaprejŠnje obso-janje katerekoli osebe predstavlja najbolj zavrleno dejanje, nevredno zrele osebe, posebno take, ki ima vpliv v javnosti. Obenem ga lelim spomniti na sledeča dejstva: - dav dveh letih ni uspel pred Svetom občine Trlič dokazati niti ene svoje obtolbe na moj račun - da se je nacrtno umaknil obravnavi Revizijskega poro-čila poslovanja Občine Trlič za I 1994 na SO Trlič. Le-ta je lahko le ugotovil, da to poročilo zaradi zanemarjanja koristnih napotkov, s strani lupana, predstavlja le nepo-treben strošek v visini 3.000.000 SIT in ne predstavlja nikakršne podlage za nekvalificirane, pavšalne lupa-nove obtolbe - da kljub zahtevi SO Trlič, po sodnem razčiščenju njegovih obtolb, ni pokrenil ni-kakršnih postopkov pregona proti osebam, ki vas ta čas blatijo, kaj sele, da bi po tej po ti uspeli svoje trditve dokazati Nasprotno je Svet občine Trlič pokrenil vrsto postopkov pregona proti g. Ruparju, zaradi njegovih dejanj v zvezi s funkcijo, ki jo opravlja. Normalno delovanje Sveta občine Trlič ne more ovirati podpis dogovora o nenapadanju strank SDS in LS na Gorenjskem. Niti LS niti osebno nisem nikjer javno napadel tako g. Ruparja, kakor njegove stranke ne. Zato so vse grolnje o odpo-vedi dogovora med strankama nesmiselne, ražen če je g. Rupar lelel tak dogovor doseći le v smislu oviranja legalnega dela OS občine Trlič. V potrdilo trditvi, da ne gre za moje osebno na-sprotovanje ali nasprotovanje občinskega sveta Socialde-mokratski stranki, je dejstvo, da mnogokrat podprejo lupanu nenaklonjene sklepe tuđi svetniki njegove stranke. Upam, da borno v najkraj-šem času začeli gledati na dogajanje realno in ne bo vsaka pripomba obravnavana kot osebno nasprotovanje in povod za neosnovano obtole-vanje. Biti nosilec javnih funkcij ni le časa, ampak predvsem odgovornost za delovanje in dajanje javnih izjav. Sam sem se skušal tega vedno drlati in sem za vsa svoja dejanja pripravljen odgovar-jati pred sodiščem, ne pa Pavlu Ruparju. Zaenkrat mi še nihče ni dokazal nezakonite ga delovanja, najmanj Pavel Rupar, ki bi ste tega dokazo-vanja, glede na svoje trditve in funkcijo, ki jo trenutno opravlja, moral lotiti le pred poldrugim letom. Retnje, 24.10. 1996 Peter Smuk, predsednik Sveta občine Tržic, podpred-sednik Liberalne stranke in kandidat za posianca v Državnem zboru na listi LS Spoštovana Milica Oman - Ogrizek! V svoji javni predstavitvi kot kandidatka Zdrulene liste Kranj v Gorenjskem glasu 22. 10. 1996 v tretjem odstavku navajate med drugim tuđi ukinjanje dispanzer-jev in vse telji dostop do bolnišnic, še posebej starej-ših in neozdravljivo bolnih. Vljudno prosim, da bi mi kot rednemu braku Gorenjs-kega glasa pa tuđi širši javnosti sporočili, kateri dispanzerji so bili v slovenskih zdravstvenih domovih ukinjeni v zadnjih štirih letih in na katere vire in podatke opirate trditev, da je dostop do bolnišnic vse telji. Hvala in lepe pozdrave! Tone Kosir, Skofja Loka Beblerjeva in Dragonja na Javorniku To, da sem "ne glede na pripombe in nasprotna mnen-ja članov Občinskega sveta v občinski upravi zaposlit pre-tirano visoko število uradni-kov", kakor je bilo baje povedano na javni tribuni LDS, je groba tat V občinski upravi je sistemi-ziranih 39 delovnih mest (zaposlenih 35, od tega 2 funkcionarja, ki svoje delo opravljala profesionalno in 2 pripravnici), o teh delovnih mestih je bil podrobno sez-nanjen Občinski svet. Zame je veliko bolj problematično dejstvo, da nam zaenkrat še ni uspelo zaposliti ustreznega vodje Oddelka za okolje in prostor ter stanovanjsko gospodarstvo, kakor tuđi, da zaenkrat še nimam pravnika, svetovalca lupana, ki bi bil zaposlen v mojem Kabinetu. Na dvakratni razpis se namreč ni javil nihče. Glede na pristojnost občine in število prebivalcev je pa na Jesenicah molno zaposliti 46 uslulbencev. Očitno razpravljalci na javni tribuni LDS nišo nikdar delali na nobeni občini in morda niti ne ločijo lokalne samouprave od Upravne enote. Sicer pa vabim na okroglo mizo z naslovom: Kako so neustrezni ukrepi Drlavnega zbora in Vlade RS oškodovali jeseniško občino, ki bo v sejni dvorani občine Jesenke, 4. novembra ob 18. uri. Bralci Gorenjskega glasa ste vljudno vabljeni! Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. Župan Kako se odlociti na volitvah Volitve so tu. Od vsepovsod delujejo lepe misli in obljube, Ker pa se je telko odlociti ob tolikih lepo izrečenih besedah KOGA VOLITI, je najbolje, da se v mislih vrnemo štiri leta nazaj in se sami prepričamo, kaj od obljub so po-slanci v teh Štirih letih uresničili. Veliko istih kandidatov kot sedaj so nam takrat obljubljali raj na zemlji slovenski za 45 milijard tolarjev, letos se nam bo ta raj podvojil na 90 milijard tolarjev. Spom-nimo se, da je še nekaj obljub ostalo do prejšnjih volitev in bom omenil samo nekatere: 100.000 novih delovnih mest, boljši pravni in socialni polo-laj delavcev in kmetov, eko-socialni razvoj podelelja in kmetijstva, pomoć mladim drulinam, nova neprofitna socialna stanovanja., urejena pravna in demokratična drla-va Slovenija, Slovenija v "Evropa zdaj", porodniški dopust (1 - 3 leta po lelji), skrb za upokojence in še bi lahko našteval. Koliko tega so poslanci uresničili, se lahko vsak drlavljan Slovenije prepriča sam, če pogleda okoli sebe in vidi, kako Uvi sam in drugi. Tako se lahko prepričamo iz preteklosti in sami presodimo. Kaj in koliko so posamezni sedaj kandidati za poslance, voljni in sposobni uresničiti. Menim, da stranke nišo tako pomembne kot poslanci, ki jih zastopajo, zato podajam predlog za laljo izbiro in odločitev na volitvah 96. Vsak poslanec naj bi izpolnjeval določene pogoje. - biti mora Slovenec, in da v času osamosvajanja ni delal proti Sloveniji - da ima urejeno drulino in dom (kdor z lastnim delom in znanjem sebi ni pomagal tuđi drulbi nc more, kdor je razvezan: če ne spoštuje svojega zakona, tuđi ne bo spoštoval zakonov drlave) • da je le sedaj v svojem okolju delal za skupno dobro in ne samo za denar - da je uspešen v svojem pokliču' in da je dober in uspešen gospodar (ne glede ali je obrtnik, delavec, direktor ali kmet) le od uspešnih dl ljudi pričakujemo lafy Lfto, se bodo stvari postavi* kot je treba ,. ipni - da ni bil nikoli vkKpo-kriminalna dejanja (8°. [j darska, politična, majiJsli1,0 - dobro je, da Pff** fr njeno/njegovo pretek0*' si borno lazje presodi" ,.ujj odločili, koliko je kan^ ka resen in značajen Za poslanca . {^ - star/a naj bi bil vsa] swj let, da je ie samostojem * Naj se ne bi odloČah z"'> 0 ki so alkoholiki, ah f, # vključeni v nepoštena ae^o so spolno motene osepe, '^ bili le v politiki, ^ \\ neznačajni in nesposo"' v pa so se selili iz siJ \{ s» stranko po volitvah fl.fl y resno hodili na seje ^. svojem mandatu n®° L\o$ zali uspehov v korist c drulbe. t y$' Lahko bi še naŠtew> ^ dar mislim, da je *a \0 dovolj. Morda se kort*^ f pogoji oštri, vendar '^0 lahko pripomogli za 0 takih poslancev, kt .$$ sposobni in bi teleh Poi ^ slovensko drlavo na A noge. Jurij Kovač^^-^ ZDRUŽENA LISTA Kandidat za poslanca v radovljiškem voliln® okraju in NK Helko vabimo prijatelje nogometa in ljudi dobre volje na nogometni turnir "Volitve 96". Turnir bo v nep*' 27.10.1996, ob 8. uri na igrišču "Donat v Radovljici. Naroinik: Združena lista socialnlh demokratov Radovljicf_^^.— ?ggj^_2S. oktobra 1996 NA ŠTIRIH KOLESIH 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Na cesti: Puch G 300 TD Eleganca je v grobosti ^okratni rubriki Na cesti bi bolj sodil naslov Na brezpotju, kajti J r se 2a večino terenskih avtomobilov končajo možnosti za £J™?govanje brezpotij, še ni končana pot za štirikolesnike, ki Hjuiajajo iz graške tovarne Steyr-Daimler-Puch. Tako namreč nravi tovarnisko sporočilo ob predstavitvi novega turbodizelske-8 motorja in drugih sprememb v modelnem letu 1997. Gradcu namreč nepresta-svoieSreTinjaJ° Podrobnosti terin 11 •, železnega programa, soifSk!h avtomobilov G, ki neka letošnJ° jesen namenili nain novosti> med katerimi je ŠeXCTenibneiša nov 3,0-litrski ki set!1? turb°dizelski motor, ma , )f*o pridružuje že znani-v mii , rskemu bencinskemu 3 fi i ♦e u G320 in zmogljivemu Aw^rskemu v modelu G 36 seven " Puch G 300 TD tako SOs-.a ni popolna novost, saj S1 ta vrstni šestvaljni dizelski motor s turbinskim polnilni-kom in hladilnikom polnilnega zraka, sposodili pri Mercedes-benzovem modelu S. Motorne zmogljivosti segajo do 130 kVV/177 KM pri 4.000 vrtljajih, kar pomeni, da so zmogljivosti novega pucha G 300 TD za skoraj 30 odstotkov boljše od predhodnika G 350 TD, navor 330 Nm, ki je 7,5 odstotka višji, pa vztraja v vsem območju med 1600 in 3600 motornimi vrtljaji. Zato se izboljšave kažejo tuđi pri vožn- ji: od 0 do 100 kilometrov na uro puch G 300 TD pospeši v kar zavidljivih 14,2 sekunde (G 350 TD v 17,6 sekunde), doseže pa končno hitrost 164 kilometrov na uro, kar je za 14 kilometrov na uro boljše od predhodnika, ob tuđi nekoliko manjši porabi goriva. Zunanjih sprememb pri no-vem modelu skoraj ni, pa še te so pogojene z vsaditvijo novega motorja, ki ima izboljšano hlajenje. To so dosegli z novo obliko sprednjega odbijača, na katerem je zdaj tuđi prostor za registrsko tablico, ki je napravil prostor dodatnim režam na spodnjem delu prednje strani. Poleg novega motorja so vsi modeli pucha G v novem modelskem letu doživeli še nekaj drugih sprememb. Elektronika pri novem petstopenis-kem samodejnem menjalniku zna sama uravnavati zaviranje motorja med vožnjo navzdol, tuđi če je prestavna ročica v položaju, ko sicer menjalnik prestavlja do najvišje prestave. To skupaj s stalnim štirikoles-nim pogonom, in stoodstotnimi zaporami diferenciala v osrednjem delu ter na sprednji in zadnji osi, ter elektronsko por-azdelitvijo zavorne sile zago-tavlja večjo varnost med vožnjo po brezpotjih. Nova armaturna plošča, ki so si jo skoraj v celoti sposodili pri Mercedesovem razredu E, dokazuje sorodstvo s trikrako zvezdo, ki jo na maski hladilni-ka nosi okoli 15 odstotkov terencev G, velika većina pa nastane pod znamko Puch. Mercedesovski je tuđi volanski obroč, ki je nameščen nekoliko prenizko in delno zakriva mer-ilnike, novosti pa sta še 130-litrska zračna varnostna vreča pred sovoznikovim sedežem in kodiran ključ. Najnovejši član Puchove družine G bo pri slovenskem zastopniku AC Intercaru pre-dvidoma naprodaj prihodnji mesec, že zdaj pa je jasno, da bo namenjen samo tištim, ki si bodo lahko privoščili kar izda-ten poseg v Žep. • M.G. AVTOKLEPARSTVO Martin Jenko Praprotna Polica - Cerklje te!.: 064/422-280 - avtokleparstvo za vse vrste vozil na vamalnih mizah GLOBALJIG - avtoličarstvo " kvalitetni karoserijski deli, hladilniki, stekla in svetila - montaža tretje zavorne luči VALEO ---------_ Evropska VIP turneja BMW-jeve serije 7 Pravi obiutek sele pri vožnji Pri ljubljanskem Tehnounion avtu, ki pri nas že celih trideset let zastopa BMW, so pred kratkim za poslovneže, avtomo-bilistične novinarje in druge pomembne osebnosti pripravili preizkusne vožnje BMW-jeve serije 7. S tem so želeli prikazati, da je največji BMW potrebno preizkusiti, da bi spoznali vse njegove dobre lastnosti. BMW-jeva serija 7 je letos sicer doživela nekaj sprememb, med najpomembnejše pa sodi prenova celotne palete motor-jev. Hkrati so BMW-jevi inže-nirji poskrbeli za višji nivo aktivne in pasivne varnosti, tako da imajo vsi modeli naj-večje serije poleg voznikove in sopotnikove, serijsko vgrajeni Še stranski zračni varnostni vreči in sistem samodejne kontrole stabilnosti ter zdrsavanja gnanih koles (ASC+T). Za BMW-jevo serijo 7 je na voljo pet različnih motorjev, paleta se začne s šestvaljnim 2,5-litrskim turbodizlom (143 KM), nadaljuje z 2,8-litrskim šestvaljnikom (193 KM) in 3,5-oziroma 4,4-litrskima osemvalj-nikoma (235 oziroma 286 KM), medtem ko vrh predstavlja 5,4-litrski dvanajstvaljnik (326 KM). V kombinaciji motorjev s petstopenjskimi ročnimi ali sa-modejnimi menjalniki s sistemom steptronic (slednji serijsko sodijo k modelu 750i) in z običajno ali podaljšano karoserijo, ki pa ni na voljo pri modelu s turbodizelskim motorjem 725 tds, nastane skupno 13 različnih izvedb. Pri Tehnounion avtu, letošnje poslovno leto ocenjujejo za uspeš-no, k Čemur bo pripomogla tuđi prodaja približno 40 avtomobilov serije 7, kar je glede na avtomo-bilski razred, ceno in dejstvo, da je serija 7 v sredini življenjske dobe, zelo uspešno. • M.G. [g|P£UCEOT[ AVTOHIŠA STRIKOVIČ uradni prodajalec servis zagotovljen možnost kredita leasing AVTOHIŠA STRIKOVIČ Koroška 53 d 4000 Kranj tel.: 064/222 626 223 626 Jaz sem pripravljen na zimo. Kaj pa Vi in Vaš avto? V|B Rezplačen pregled vozila no obijeni vsi vozniki vozil Škoda na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo. Pričakujemo vas od 23. oktobra naprej! DOBRODOŠLI! G^RTNoPoD§MARNO ^Servlj«" Prodaj, 555?- ^USvcRVlSŽUNKOV,C AVTOSERVIS LOPIČ EMIL RUŠE AVTOSERVIS SU GRADEC SLOVENJ GRADEC AVTOTEKNIKA d.O.o. CELJE PSC PRAPROTNIK VELENJE SERVIS STERN. KRANI KRANJ INTEGRAL JESENICE JCSENICE AVTO INN d.o.O. NOVA GORICA AVTOCVET d.o.O. TOLMIN AVTOCENTER IORIJA d.o.O. IDRIJA AVTOPLUS dA. KOPER AVTOMEHANIKA KRETIČ PRESTRANEK SERVIS NOVOTEHNA NOVO MESTO PAN-JAN d.o.o. TREBNJE AVTO CENTER KRSKO AVTOLINE UUBLIANA KRŠKO AVTO SERVIS MOLEK GRADAC AMD ASTA MURSKA SOBOTA AVTOSERVIS RIKI LENDAVA SERVIS VOZIL IN KMETUSKE MEKAN. UUTOMER Volksvvagen Group OPEL avtotehna DAN 0DPRT1H VRAT AVTOTEHflE VIS NAJESENICAH! TESTNE VOŽNJE! Vsi ljubitelji vozil OPEL boste imeli priložnost v torek, 29. oktobra 1996, med 9. in 17. uro preizkusiti vse modele vozil OPEL Natestno vožnjo se boste lahko popeljali z živahno CORSO, družinsko ASTRO, elegantno VEC7B0, športno MRO in terenskim vozilom FRONTERA. Vabljeni! Ob vplačilu novega vozila na dnevu odprtih vrat vas caka DARILO! Podružnica Jesen ice Cesta Borisa Kidriča 6 4270 Jesenice Tel./fax: 064/861-240 OPEL __________PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 0 P R I R E D I T V I V C E R K L J A H______^ Jutri bodo v Cerkljah predstavili letošnjo kmetijsko letino Ob devetih dosedanjih pridelkih tuđi buče Turistično društvo Cerklje bo jutri, 26. oktobra, ob 19. uri v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljoh pripravilo že osmo prireditev Izbiramo najtežje pridelke Slovenije za leto 1996. Poleg občine Cerklje je tn&* pokrovitelji tuđi Gorenjski glas. Cerklje, 25. oktobra • Za letošnjo osmo prireditev je med kmetovalci oziroma pridelovalci še večje zanimanje kot za dose-danje prireditve. Turistični delavci v Cerkljah so namreč tradicionalni izbor dosedanjih devetih pridelkov razširili še za dva. Prvič bodo namreč merili in tehtali tuđi buče, ker je letošnja tradicionalna slovenska bučarijada odpadla. Za Naj pridelke se bodo tako jutri potegovali pridelovalci krompirja, zelja, krmilnega in rdečega korenja, krmilne in rdeče pese, repe in nadzemne ter podzemne kolerabe. Prvič pa bodo merili dolge buče in obseg ter težo krmilnih buč. Pridelovalce buč prav zaradi zamudnejšega merjenja oziroma določanja najdaljših oziroma največjih prireditelji vabijo, naj pridejo pred zadružni dom jutri najkasneje ob 17. uri. Pridelovalci prvih treh najtežjih pridelkov bodo dobili lepe nagrade, za najtežje pridelke pa še posebna priznanja. Sicer pa bo jutrišnja prireditev potekala po že poznanem in utečenem scenariju. Veselo prireditev s preverjanjem letošnje letine bo povezoval Jože Jerič. Za elektronsko tehtnico, ki jo bo pripeljal Anton Robiek iz firme Ahat v Bašlju, bo tuđi tokrat prvi mož komisije Vid Močnik. V programu pa bodo poleg pridelovalcev oziroma kmetovalcev s pridelki nastopili tuđi ansambel Blegoš, harmonikar Klemen Leben iz Mengša in Ženski pevski zbor iz Cerkelj. Prireditelj vabi čimveč pridelovalcev, da prinesejo pridelke, za katere ocenjujejo, da bi se po težji lahko potegovali za eno od prvih mest. Vstopnice za jutrišnjo prireditev, na kateri bo tuđi tokrat veselo, zanimivo, napeto so že od včeraj naprodaj v pisarni Turističnega društva. Na svidenje torej jutri zvečer, ko bo v Cerkljah že osmič večer Naj pridelkov Slovenije. Nele deseta prireditev , "Ciri! Zupin pravi, da bi rad dočaPj deseto prireditev. Strinjam se z njim, vena pa si osebno ne želim le desete, marvec tu*« dvajseto. Vesel bom, če jo bom dočakal »n « se malce pošalim, bi dodal, da bom & t°u bolj zadovoljen, delček tega pa je v poletno jesenskem času sestavTUC^ na^ *n va^ Gorenjski §'as- Pobrskali smo po njem in prin, Z8°dbo o "gorenjskih čudesih", ki jo začenjamo s letrlrrom' kako Je Anton Žumer iz Benedikove ulice v Kranju tudi 1na ™°80Čni> sf° let stari hruški rjavki pridelal poleg hrušk °dloč^fa 'n okusna jabolka. Anton se je namreč že pred tremi leti Prije] if ene8a °d hruškinih vrhov cepi na jabolko. Cep se je sadež \- ^e .^0^0 P°Snal> 'eP° rase^ in ^etos °brodil že prve Poleo • .m°idoči so kar malo zmajevali z glavo, ko so na hruški Jg £ nav»h rjavk opazovali še rdečkasta jabolka, Anton pa nam "Qe naŠem obisku razkril srčiko tovrstnih poigravanj z naravo: Pim rad, poskusi so mi v veselje!" K*o ima večjega?! nam? Se zlobni jeziki ne bi prenaglili in nam očitali nespodobno nan |ovanje, naj že takoj na začetku povemo, da se vprašanje sPomi,va Paradižnik- Ko Je LoJze Ostcnnan iz Olševka letos neda] x ^ ^ikam paradižnika v družinskem zelenjavnem vrtu velijc 6 ^ ^e P^stavljal oporne palice, je ob vse zapičil enako Pribli^ na kraJ Pamet' mu n* prišlo, da ena oa palic niti rasel (?° ne k° đovolj velika. Potem pa... Paradižnik je tako zelo rast.',pa so se domači čudili in spraševali, le kaj spodbuja njegovo °Porn ° .zemlJa. primerna lega, blizina čebel... Loize je naprej daljj"*0. Palico nekoliko podaljšal, nato je postavil drugo, veliko zraJ I "j pribil, češ - tako visoko pa ti "paradajzek" že ne boš '. No, "paradajzek" se za to ni kaj dosti menil, rasel še naprej, se povzpel tri metre visoko in prerasel ćelo bližnji fižol "preklar", za katero je znano, da rad rine v višave! In ko smo pisali o Ostermanovem paradižniku, smo - nehote -spodbudili pravo tekmovanje gorenjskih vrtičkarjev, kdo ima višjega. V uredništvo smo prejeli več sporočil o visokih paradižnikih, med drugim tudi namig, da imajo v Stražišču v Kranju visokega več kot tri metre. Je potegavščina ali resnica, smo premišljevali in se odločili: gremo preverit. Bila je resnica. Na vrtu Janka Vrhovnika iz Bavdkove ulice je v zavetju garaže zrasel paradižnik, ki je bil že zaradi visine in razraščenosti videti kot malo drevo in je ob našem obisku v sredini septembra meril v visino - reci in piši - 355 centimetrov. Će se buča "zredi" 10 kilogramov in še čez... Ker so krmne buče danes na Gorenjskem že prava redkost, vzbudijo še toliko večjo pozornost, če so debele in težke, kot so bile, denimo, tudi Paplerjeve iz Vrbenj pri Radovljici. Ko smo se sredi septembra mudili v Vrbnjah in spraševali za Mirka Paplerja, so nam povedali, da je to tišti Mirko, ki je doslej že nekajkrat zmagal na "bučariadi" v Mednem pri Ljubljani. Res! Mirko je predlani na tem tekmovanju zmagal, lani je imel prvo in tretjo navečjo bučo in najboljši bi bil bržkone tudi letos, saj so buče na skrbno pripravljenem kompostu v blizini hiši zelo dobro obrodile. Najtežje so že ob našem obisku tehtale okoli sedemdeset kilogramov, še vedno pa so pridobivale na teži. Tudi bučkamje v dvoje lepše Če verjamete ali ne: buče so lahko tudi zaljubljene. Naš novinar Igor K., ki je za to kronska priča, je ob pogledu na lepo zraščeni buci zapisal: " "Topelt bučka" bi lahko rekli umetnini, ki je zrasla na vrtu Tišlerjevih na Brezjah pri Tržiču. Doslej so bile njihove bučke vedno normalne, letos pa sta si bili dve očitno tako všeč, da sta se kar zrasli. Pa naj še kdo reče, da tudi bučkam ni v dvoje lepše." • C. Zaplotnik tosedanji pri&elovald JVaj pridelkov CVi?0MPlR: Ja"ez Polajnar, Sp. Brnik (1989); Stane Plevel, g*wje (1990); Milka Škerjanc, Štefanja Gora (1991); Draga (lSm ' PraPr°tna Polica (1992); Janez Kozjek, Podreča (1Qq^; Vlnko Kozina, Okroglo (1994); Boris Župan, Trboje JJJfc). KRMILNO KORENJE: Rado Čarman, Apno (1989); (1991V Slatnar> Cerklje (1990); Anton Kustej, Zgornji Brnik (loo^v * ^ nagrada ni bila podeljena; Marija Seme, Prevoje DnK ^' tefan Hudobivnik, Dvorje (1994); Ivan Kmetič, lQsoavi (1995)- RĐEČE KORENJE: Mira Jenko, Pšata looi ' Sllva Koželj, Cerklje (1990); Cilka Šter, Zgornji Brnik lOoi ' Jože. Celar> BreS 0992); Marija Ahačič, Češnjevek \Z\< MariJ'a Ahačič, Češnjevek (1994); Janez Kert, Čirče ; ;*>), REPA: Ivan Jenko, Pšata (1989); Štefan Zupin, inJ!Ur^a 90ra (1990); Ciril Arh, Tupaliče (1991); Marinka ^°' CešnJevek (1992); Marinka Šipec, Češnjevek (1993); Tine hočevar, Zapoge (1994); Tomaž Ažman, Suha (1995), KRM1L-NA PESA: Marija Slatnar, Cerklje (1989); Tomaž Zorman, Vopovlje (1990); Martin Sorte, Branica/Štanjel (1991); Marjeta Jenko, Podreča (1992); Stojan Lipoglav, Klopce-Slovenska Bistrica (1993); Marta Jamnik, Podreča (1994); Milena Šink, Suha (1995), RDEČA PESA: za leto 1989 ni podatka o lastniku; Tomaž Zorman, Vopovlje (1990); Ivan Hudobivnik, Dvorje 1 1991); Milena Šink, Suha (1992); Cvetka Hudobivnik, Voklo 1993); Milena Šink, Suha (1994); Mateja Zorman, Vopovlje 1995), ZELJE: Alojz Homar, Prevoje (1989); Gregor Ušenič- | nik, Trebija (1990); Marko Prosen, Cerkljanska Dobrava (1991); j Marko Dolenc, Vinharje (1992); Janez Jare, Prevoje (1993); \ Boris Jenko, Mavčiče (1994); Filip Debeljak, Radovljica (1995), PODZEMNA KOLERABA: do leta 1993 ni bila ocenjevana; Janez Kočar, Zalog (1993); Ciril Bodlaj, Zvirče (1994); Matjaž, Kšela, Vodice (1995), NADZEMNA KOLERABA: do leta 1993 ni bila ocenjevana; Albina Bizjak, Smlednik (1993); Anica Aljančič, Kovor (1994); Elizabeta Meglič, Bistrica pri Tržiču (1995) *IBSAR8TTO j^metfei frram Trg Davorina Jenka 6, tel.: 064/422-793 Ponudba: " sveže meso vseh vrst, suhomesnati izdelki iz domaće « Prekajevalnice, domaće krvavice, pečenice V DPr^: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure ^aprazničnih dneh smo znižali cene nekaterim našim izdelkom: - svinjsko stegno 890 SIT/kg - suho meso B.K. 990 SIT/kg - suha domaća kraća 450 SIT/kg - gorenjska klobasa 690 SIT/kg - toast šunka 790 SIT/kg .^^^ Možnost plačila na več obrokov poa)eqe(Lo.O. 4207 Cerklje na Gorenjskem Ljubljana telefon: 064/422-127 sPrejemamo naročita za cvetlične aranžmaje ob dnevu mrtvih. NA ZALOGI IMAMO , po ugodnih c*n9h: ^90 j& grotovv, smio, krtomttem * lonUklli, &¥§iom 8tik® (mto), f®im® cvelfe ¥$ešt vtsip® tibkh GOSTIŠČEČEŠNAR Slovenska cesta 39, 4207 CERKLJE tel: 064/421-337 Priporočamo dnevno sveže maiice, medijska kosila, jedi po noročilu, večerje, poroke, jubil ejet zaključene družbe. Odprto vsak dan ražen četrtka od 700 do 2300 ure gorenc Ključavničarstvo, izdelava kmetijske mehanizacije in prodaja ZA NAJPRIDELEK SO POTREBNI NAJSTRO JI KULTIVATORJI Z JEŽEM ALI VALJI - SADILCI SADIK - PLANIRNE DESKE - SNEŽNI PLUGI - NAKLADNI DROGOVI -TRAVNIŠKE BRANE - AVTOMATSKE TEHTNICE dfc gorenc LUDVIK IN IGOR STARE SPODNJI BRNIK 81 4207 CERKLJE tel.: 064 422-053 tel.: 064 422-665 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. oktobra 10, Cerklje tel.: 421-283, 421-294 PONUDBA: # žitarice (koruza, ječmen, pšenica, oves, sojine tropine, sončnične tropine, otrobi) # krmila (za kokoši nesnice, krave, teleta, piščance, purane) • čistilna sredstva za molzne stroje Coriginal KALGONIT IN ALFA LAVAL • VITAMINSKI DODATKI ZA ŽIVALI • kietke za kokoši nesnice in jarkice • vse za kotline (začimbe, prosena kaša, ješprenj, čreva) • prodaja moke TIP 500 59 SIT/kg in sladkor 110 SIT/kg • vsa žita zmeljemo in zmešamo po vaši želji KLJUČAVNIČARSTVO 1 JANEZ VREČEKs.p. ZGORNJI BRNIK 143,4207 Cerkije tel.: 064/421-015 sp IZDELAVA PEČIZA CENTRALNO 0GREVANJE ^ KOMBINACIJA TUĐIH IH TEKOČIH GORIV sr NIZKOTEMPERATURNI KOTU ZA 0UE IN PUN m CISTERNE PO NAMČILU TRGOVINA Z NOVIM! IN RABLJENIMI AVTODELI AVTOKLEPARSTVO, AVTOODPAD - ZASTAVA, GOLF, RENAULT - menjava olja - menjava hladilne tekočine 100 % - PRIPRAVA VOZILA ZATEHNIČNI PREGLED MILAN KRNIČAR DVORJE 93, 4207 CERKLJE Tel./fax: 064 422 221_______ ZGORNJI BRNIK 108, CERKLJE, tel./fax: 064/422-700 -dnevno sveže maiice - kosila - večerje - poroke - zaključene družbe Odprto vsak dan, ražen srede, od 9. od 24. ure. IZDELOVANJE COPAT IN PRODAJA OBUTVE Marko Markovič, s.p. Zalog 77, 4207 CERKLJE Tel./fax: 064/421-701 M izdelovanje copat in natikačev za vso družino M prodaja lahke obutve 1> vse izdelke se lahko kupi pri Kordežu v Zalogu vsak dan, vsako soboto dopoldne pa tudi na cerkljanski tržnici VSI IZDELKI SO NAPRODAJ PO ZELO UGODNIH CENAH! NAGRADNI KUPON - Naj prideiki '96 Nagradni kupoh z odgovorom na vprašanje z imenom, priimkom in naslovom oddajte jutri (v soboto), 26. oktobra, pri vhodu v kinodvorano zadružnega doma v Cerkljah pred začetkom prireditve ali pa nam ga pošljite v Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 (ali oddajte v malooglasni službi) do vključno torka, 29. oktobra, do 12. ure. Med pravilnimi odgovori borno izržebali dobitnike treh lepih nagrad. Vprašanje: Katera je prav tako zelo poznana in po tradiciji še daljša prireditev v Cerkljah, ki jo organizira vsako leto Turistično društvo Cerklje. Odgovor: Ime in priimek......................................................•....................... Naslov.......................................................................................... PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ,,.,.„,....... , i,. , i Gradbena sezona se počasi izteka Ni ga čez dober nasvet in odločitev ob pravem trenutku Gradbena operativa po malem hiti, da je ne bi prehitel mraz. To pa še ne pomeni, da ni čas za različne posodobitve, ali pa za postopno pripravo na prihodnje leto. Pregovor pravi, da se zjutraj dan išče, spomladi pa se običajno začne gradbena sezona. Z materi-ali in tehnologijo pa se danes gradbišča tuđi pozimi največkrat ne ustavijo. Pa vendar še vedno drži, da se čez zimo načrtuje, pripravlja dokumentacija, spomladi pa se potem začne. Posodabljanja pa so mogoča skozi ceio leto. Običajno se pozimi notranja dela v nedograjenih objektih še veliko lažje dokonču-jejo. Pa tuđi različni izvajalci instalacijskih in drugih del so čez zimo lažje dosegljivi. Še najlažje pa je z opremo. Bivalne prostore opremljamo, spreminjamo z do-datki in podobno, kadar pa zmor-emo ali pa se nam recimo zljubi. Vedno pa so pri takšnih ali drugačnih odločitvah in ^elib pomembni nasveti, ponudi možnosti, primerjave podatk0 cen in različnih rešitev. In ten Gorenjskem glasu s sodelovanje najrazličnejših poslovnih fin^ n manjka, saj so naši nasveti J j ponudba namenjeni številnim na očnikom in bralcem po Gorenj kem oziroma Sloveniji. Tuđi današnja priloga Gradim0 J ena od tovrstnih ponudb v "° | enjskem glasu. V njej predsta jamo ponudbo električnih ' stalacij in svetlobnih naprav. » Jelovici naj vas opozorimo obnovo podstrešij, MizarS\, Šora Žiri pa vam svetuje odl°c tev za okna pri gradnji ali p° dabljanju stanovanj ozif01^ objekt ov. mom nmmimmmm BOBERdoo, Tupaliče 20, Preddvor 4205 Telefon: 064 45-620 Telefac: 064 45-889 GP GRADING d.o.o. GRADBENO PODJETJE IN TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Tel./fax: 064/41-208,Kranjska cesta 33, Še0j W»r^JP® Oljni gorilec JOANNES-JkŽfti ^68.900.«? ;59.990,- ^P;k Žarnice, 25/lWW Električna vrtljii fialogenska peć il200W 5 pri nas PodaljšW3dek l^Sm-beliinirjavi' w> kovinQtehna LOG TRGOVINA Srednje Bitnje 70, 4209 Žabnica Tel.: 064/312-000, fax: 064/312-331 Šmartinska 152 Hala A 10 - južni vhod, 1000 Ljubljana Tel.: 061/185-16-01 mraMAŽASTOPSTVA ZA SLOVENIJO VSSTfJfSffS^i'stika|n?tehnlka> ISxLii2kAlsjJ senzorji KAISER - podometni program, votli zidni program, program betonske gradnje, kaiser doze c^rpf^rnran® -vr?čezračne ofn uporabne na vsaj sto načinov |jteV, (odstranjevanje barv z lesa, varjenje, dezinfekcija, °°?enje, aktiviranje sprijetih lepil, predgretje, preoblikovanje, K^a|po varjenje s prekrivanjem, varjenje plastičnih mas, zrt/ varjenje, rezanje stiropora) DAHL Ili - elektro instalacijski kanal"' aluminij, pločevina, ]^.,:^:^^^m DUG KANAL rvo ^^J '«<<*, 25. oktobra 1996 GRADIMO 31. STRAN • GORENJSKI GLAS AQUAHIT do.o. TRGOVINA IN IZVEDBA SODOBNIH VODOVODNIH IN OGREVALNIH SISTEMOV Tel.: 064 326-464 °ESTA STANETA ŽAGARJA 32, 4000 KRANJ *-—^_ ■ MgLL, SALON POHIŠTVA OPIK^A TITOVA 1, JESENICE ^t "j1^*** Tel.:81-543 °azširjena ponudba na dveh lokacijah - v lsti zgradbi. Na stari lokaciji razširjen program kuhinj z možnostjo računalniškega načrtovanja. Na novi lokaciji velika izbira sedežnih 9arnitur, regalnega pohištva, vzmetnic itd. v MESECV NOVEMBRU UGODNI PLAČILNIPOGOJI - PREVOZ IN MONTAŽA —____ ' ' ■■■■■■■■■■........ U KOZAR CEMENTNI IZDELKI Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni MARJAN UKOZAR S.P. BENEDIKOVA 18 4000 KRANJ TEL..064/311-047 Mercator I OKNA vseh oblik ^ in velikosti v treh kvalitetah I brez ali z montažo tel. 064 691 115 tel. 064 691310 fax. 064 691 778 Nudimo menjavo STARO - NOVO!!!!! za vaš stik z gorenjskim trgom Tel.: 223-111, fax:222-917 ^««*'^4***®9**^^ Kolodvorska 6, / - ^m 1234MENGEŠ ■■ ntNou 1 ATA MI * o. *jm <*<^^ tel- & fax: (°61) 73 73 16 ^■vtm^mm*®^ mobitel: (0609) 63-12-07 INŽENIRING STROJNIH INSTALACIJ PLIN * PLINOVODI, PLINOHRAMI * OGREVANJE ZASTOPNIŠTVO * VAROVANJE ČE VAS KARKOU ZANIMA O PLINU, POKUČTTE NAS! TEL: 061 812 115, MOBITEL: 0609 619 658 CENTRALNO OGREVANJE * ENOCEVNI SISTEM OGREVANJA - ALUMPLAST * DVOCEVNI SISTEM OGREVANJA * TALNO OGREVANJE * MONTAŽA IN NASTAVITVE OLJNIH GORILCEV NUDIMO VAM DOBRO KVALITETO, UGODNE CENE, TER BREZPLAČNE OGLEDE IN SVETOVANJA. HITRO IN POCENI DO HOVBGA PROSTORA Z MONTAŽNIMI STENAMI JELOVICA Človek, ki namerava preurediti stanovanje, običajno improvizira - malo zaradi varčevanja, malo pa tuđi zaradi nujnosti, ker se mora prilagajati objektu. Na to, da bi si olajšal delo z vnaprej pripravljenim! montažnimi stenami, marsikdo niti ne pomisli. V Jelovici vabimo vse, ki razmišljajo o samogradnji, naj se oglasijo pri nas, saj vam lahko ponudimo montažne stene: polne, z vgrajenimi okni ali vrati, instalacijske, ki so potrebne za pregraditev prostorov v stanovanju, za preureditev podstrešij in mansard v stanovanjske prostore, za zapiranje teras, gradnjo prizidkov in garaž. Z montažnimi stenami lahko dobite tuđi ves dodatni pribor in vezne elemente, ki so potrebni za kakovostno in hitro izvedbo dela. PREDNOST UPORABE MONTAŽNIH STEN je v tem, da pri vgradnji ni nobenih zidarskih posegov. To ne pomeni samo hitrejšega dela, ampak tuđi odpravo vse umazanije, ki nujno spremlja zidarska dela in je pri urejanju stanovanja veliko bolj moteča kot pri novogradnji. Majhna teža je dodatna prednost, zlasti pri adaptaciji starejših objektov. Prednost suhe montaže ni le v tem, da je delo preprostejše in hitrejše, temveč da po končanem delu prostor samo pospravimo in ga lahko zaradi suhih materialov takoj uporabljamo. Montažne stene so popolnoma enakovredne običajnim zidanim, to pomeni, da nanje lahko brez skrbi obesite standardne kuhinjske elemente ali lepite ploščice. Veliko pozornost smo v Jelovici posvetili izolaciji, tako da je mogoče z montažnimi stenami tuđi v manj kakovostnih stavbah ali delih stavb urediti prijetne in tople bivalne prostore. MONTAŽA je mqgoča na tri načine: - Naročite ekipo Jelovice in ta v celoti realizira kompletno postavitev. - Naročite le inštruktorja Jelovice in ta vam bo s svojim znanjem pomagal pri montaži. - Vse delo opravite sami po naših navodilih za montažo. Vse, ki bi želeli preurediti podstrešje ali stanovanje z montažnimi stenami, vabimo v prodajni inženiring Jelovice. • Strokovnjaki vam bodo predstavili vse elemente gradnje in vam svetovali tuđi pri projektiranju. Po predhodnem dogovoru vas bo naš strokovnjak obiskal tuđi na domu in vam svetoval, kako lahko svoj nacrt najpreprosteje uresničite. i* JELOVICA Informacije in svetovanje: Škofja Loka, Prodajni inženiring za montažne objekte telefon: 064/61-30 faks: 064/634-835 PRODAJNA MESTA: ŠKOFJA LOKA, telefon 064/61 -30 KRANJ, telefon/faks 064/211-232 LJUBLJANA, telefon/faks 061/185-15-00 PREREZ STANOVANJSKE HISE JELOVICA program 92, 2000 STRESNA KONSTRUKCIJA L ; STROP MANSARDE NOTRANJA PREDELNA STENA MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA ZUNANJA NOSILNA STENA Z DEMIT FASADO NOTRANJA NOSILNA STENA TLAK PRITLIČJA : I Prosimo, da kupon izrežete in ga pošljete po faksu 064/634-835 ali pa ga nalepite na dopisnico. Naš naslov: JELOVICA, Kidričeva 58 4220 Škofja Loka MONTAŽNI OBJEKTI * DA, pošljite mi PROSPEKT in cer\\k MONTAŽNIH 5TEN Naslov: telefon: GORENJSKIGLAS GORENJSKI GLAS » 32. STRAN KULTURA UREJA: Lea Mencinger __ Petek, 25. oktobra 19* KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Vavli Mestne občine Kranj je odprta prodajna razstava slik, ki so jih slovenski slikarji namenili projektu "Likovni umetniki za Prešernovo mesto".V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava slik akademskega slikarja Zmaga Puharja. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikar/tom Čeh. V galeriji Pungert je na ogled razstava slik - objektov akad. slikarja Marka Tuška. V Mali galeriji likovnega društva Kranj so na ogled slike nastale v slikarski koloniji Turističnega društva Kranj: razstavljajo Branko Škofic, Nejc Slapar in Franc Bešter. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij slovenskih gora avtorja Jožeta Miheli-ča. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava akad. slikarke Karen Soklič. V Kulturnem domu na Javorniku razstavlja karikature Jože Drakskofler. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini razstavlja fotografije Lovljenje biserov avtor Matej Rupel. BLED - V Hotelu Astoria so na ogled fotografije z julijskega fotografskega tabora Foto kluba TNP ob Krnskih jezerih. V hotelu razstavlja slike Andreja Ropret,iz društva VIR Radovljica. V Galeriji Vila Nana Bled je na ogled razstava hrvaške naivne umetnosti - del Josipa Generalica in Martina Mehka. V Mali galeriji Hotela Jelovica so na ogled slike hrvaške in slovenske naive - dela Konrada Peternelja-Slovenca in Marijane Napana. SKOFJA LOKA - V Galeriji Fara je na ogled 4. bienalna razstava fotografij o konj ih. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik Jureta Zadnikarja. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava 100 japonskih grafikov.V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava otroških risb Grajske zgodbe. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Franc Rant iz Železnikov olja z naslovom Slovenska pokrajina. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled 24. fotografska razstava treh dežel. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domaće obrti Jerneja in Matej a Kosmača. LJUBLJANA - V Mestni galeriji je na ogled razstava grafik iz grafične mape Slovenija - stičišča različnosti avtorjev Štefana Galica, Klementine Golije, Jožeta Šubica, Janeza Boljke in Vladimirja Makuca. V Narodni galeriji je odprta razstava Biblije na Slovenskem.V prostorih Muzeja novejše zgodovine (Cekinov grad) je vsak dan, ražen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure na ogled stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. V Lekovi galeriji je na ogled razstava slik iz posušenega cvetja avtorice Antonije Srnel. Zveza kulturnih organlzaclj Kranj in Prešernovo gledališće Kranj f*^^ \ PravljUno gledališta - Damjan Pernet \mt/\ GRAJSKI NORCEK mC/ FERDINAND sobota,26. oktobra 1996, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNAOBČINA TELE-TV 'C^V^TI flC^I ® ©©IMESMSM KRANJ Kranj ^L^l^A^h, GLAS TsF'DIDAKTOI doo LJUBITELJI ASTERIXA, POZOR! Skupaj z drobnim, bistrim in zvitim bojevnikom, ki mu brez pomislekov zaupajo najbolj nevarne naloge, se lahko podate novim dogodivščinam naproti. V novi zgodbi z naslovom SPOPAD POGLAVARJEV, ga kot vedno spremlja najboljši prijatelj - Obelix, ljubitelj merjascev in poštenega tepeža. Cena knjige ASTERIX - SPOPAD POGLAVARJEV je 2.835 SIT. Stroške poštnine krije založba. Na voljo pa so tuđi prejšnji albumi: ASTERIX IN KLEOPATRA ASTERIX - PRVA PRIGODA ASTERIX NA OLIMPIADI OKROG GALIJE Z ASTERIXOM ASTERIX - ZLATI SRP ASTERIX IN GOTI V kolikor vam kateri v vaši zbirki manjka, ga lahko naročite še po stari ceni 1.890 SIT. Knjige lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Koledar z liki iz Županove Micke_____________ ____. RADOVLJICA DOBIVA LINHARTOVO DVORANO Radovljica - Radovljičani kmalu ne bodo imeli več razloga, da bodo govorili o svojem Linhartovem mes^Q rahlo grenkobo: v kratkem bo namreč rojstno mesto začetnika slovenske dramatike končno dobilo gledalisK dvorano. Ne sicer povsem namenjeno gledališču, saj bo s preureditvijo sedanje kinodvorane prostor posta1 večnamenski. Ne Talija ne Radovljičani pa poslej ne bi smeli zdihovati. Skoraj deset let mineva, odkar so se v Radovljici začeli resneje pogovarjati, da bi svoje mesto tesneje povezali z Lin-hartovim imenom. Nišo pa le razmišljali, pač pa marsikaj tuđi storili. Kako vse skupaj lahko imenitno poteka, je pokazala že razstava slikarke Melite Vovk leta 1989 v Šivče-vi hiši, ki se je skozi galerijska vrata preselila tuđi na Linhar-tov trg; osebe iz vsem dobro znanih Linhartovih veseloiger so se kot "Linhartovi piškotki" navesile na novoletno smrečje po trgu, se ujele na žice napete nad trgom ter ob romantični svečavi napovedale, da Radovljičani ne točijo solz, ker ob 200- etnici prve uprizoritve Županove Micke nišo dočakali gledališke ali vsaj drugačne prireditvam namenjene dvorane, pač pa ubirajo še druge načine, kako živeti z Linharto-vim spominom. Po sedmih letih je imela slikarka Melita Vovk spet priložnost, da upodobi Linhar-tove junake. Gradbeni odbor za obnovo kinodvorane je umetnici namreč naročil ilustracije za koledar 1997, s katerim bodo ne le obeležili otvoritev prenovljene kinodvorane, pač pa Radovljičanom tuđi ponudili, da z nakupom koledarja kakšen tolar še dodatno namenijo k stroškom obnove. Ta koledar, osnutek so predstavili ta teden v dvoranici radovljiške knjižnice, je že tretji po vrsti, s katerim mesto tuđi na ta način kaže svetu svojo kulturno podobo. Prav te podobe v zadnjih letih še posebej tesno povezane z Linhartom, se v mestu vse bolj zavedajo. Končno so k temu izredno pripomoglo tuđi praznovanje v lanskem letu, ko je Radovljica v počastitev stoletnih pomembnih dogodkov poleg vsega drugega dobila tuđi lepši videz z obnovo graščine, ureditvijo trga pred cerkvijo in še kaj. Zato ima vsekakor prav radovljiški župan ing. Vladimir Černe, ko ugotavlja, da je Radovljica prav v zadnjih letih z Linhartovim imenom pridobila na kulturni privlačnosti. Ko bo 15. decembra letos, ob 18. uri radovljiška kino-gleda-lišče dvorana s slovesnim programom odprla vrata, bo še dodatno prispevalo k videzu mesta, ki mu kultura ne po-meni zgolj besede. Kakšen je torej koledar za leto 1997, ki ga Radovljica ponuja Radovljičanom in vsem drugim seveda? Melita Vovk si je zamislila sedem Linhartovih junakov v značil- Radovljiški koledar 1997 prinosa upodobitve iz Županove Micke, naslikala jih je Melita Vovk. Besedilo iz Linharta je odbrala Rezka Šubic Pleničar, ob pripravi osnutka je so-deloval Jure Sinobad. Koledar je oblikoval arhitekt Klemen Rodman. V nakladi 2000 izvodov je koledar založilo Kino podjetje Radovljica. Koledar bo izšel25. novembra letos, cena bo 1000 tolarjev. ni nosi iz 18. stoletja. Pri tem je lahko slikarka uporabila vse svoje bogato kostumografsko in scenografsko znanje in dol-goletne gledališke izkušnje. Njeni "piškotki", poprej le obrisi hkov iz Linhartovih gledaliških iger, so zdaj postale osebe, ki ponazarjajo tisto prepoznavno radoživost, zaradi katere je Županova Micka v klasični ali pa posodobljeni obliki gledljiva danes in bo tuđi jutri. "Rok je bil izredno kratek," je o nastanku ilustracij za koledar na predstavitvi razložila Melita Vovk, "komaj me-sec dni. Treba je bilo tuđi razrešiti problem, kaj dodati sedmim osebam iz Linhartove igre, saj je za koledar potrebnih dvanajst risb. Zato sem dodala še Linharta, kot si ga zamišljam, in njegove sodob-nike - Zoisa in Vodnika, podobo z razsvetljenskimi in revolucionarnimi načeli nabi-tega takratnega časa in kot zaključek še upodobitev gledališke igre - Županove Micke v 18. stoletju." Radovljiški koledar za leto 1997 je svojevrstno, prikupno in imenitno povabilo v novo gledališko dvorano. Če kje, potem v Radovljici gotovo ne bo nikakršnega problema us- tanoviti tuđi gledališko skup no, najbrž še hitreje, kot.pa£ slikarka Vovkova narisala IF dobe za za gledališki koleoj Ob podobah Micke, AnzejJ« Šternfeldovke, Glažka in f»u. gih si ne bi mogli zarnis"1 boljšega povabila gledah dvorano v mestu, kjer se j slovenska gledališka igra p;«* zaprav rodila. Za "pokusm« ali za obuditev spomina * zbranim na torkovem večer:j<. knjižnici del Linhartovega. s* nega besedila obiskovalce? predstavila Maruša Avgus111 in Miran Kenda. Nastajanje gledališke dvorane na na predstavitvi v knj nici opisal predsediu gradbenega odbora za ot>nu dvorane Jože Resman. ^ tevnega projekta so se 1° januarja letos in ga bodo V načrtih arhitekta Marka bp» karja zaključili prve dm cembra. kfl Velik oder, ki bo U** sprejel kakršnokoli predstav. -ima še dodatno prednos1 nekdanji poglobljeni pr°* ^ za orkester, kar pomeni, a*■ ■ konec koncev v tej &s0 \ lahko gostovala tuđi oj*; Še posebej pažljivo so v d ani, ki bo poslej namenj tako kinopredstavam kot ? ^ j gim prireditvam, poskrb?11^ akustike Dvorana bo w_ , 286 udobnih sedežev, i« balkon. Predračun obnove J znašal 113 milijonov tolarp^ "Celoten projekt prenj* bo z decembrom dokonoj. do faze, ko se bodo y dvor lahko odvijale prireditve.\^ neje bo ob dvorani tr urediti še upravni del, ga ^ robe in del sanitarij ter m^ restavracijo, ki bo lahko s manjša prireditvena dvor? ^ stotimi sedeži. Treba pa L* dodati," je razložil J°žedg|i5< man,"da trenutno za g»e°-ste ko zaveso še ni vse ^. gledališke tehnike, ki jo Pcp liska predstava potrebujeza|0. ta tuđi finančno krepak f^ gaj - razsvetljava, zvok, ° ^ mehanizacija in drug0'tj" treba še nekaj časa pocaK • Lea Mencinger Ilustraciji z radovljiškega koledarja 1997 - Micka in Anže iz Linhartove veseloigre Županova Micka. Ilustracija: akad. slikarka Melita Vovk Slikarska kolonija v Ažbetov spomin PODOBE POLJANSKE DOLINE Četena Ravan - Petindvajset slikarjev iz vse Slovenije je minuli konec tedna ustvarjalo v likovni koloniji, ki jo je že lani v spomni na 90-letnico smrti Antona Ažbeta, poljanskega slikarja, v sodelovanju z Likovno sekcijo KC (pri Tavčarju) organizirala Galerija ARS 2000 iz Gorenje vaši. Že lani je na ta pre-lepi del med poljanski-mi hribi, prav tam, kjer se Selska dolina prevesi v Poljansko, ustvarjalo sedemnajst udeležencev likovne kolonije. Zami-sel je bila uspešna, saj je letos na povabilo Zdravka Krvine, lastni-ka galerije in organiza-torja prireditve, prišlo še več slikarjev. Likovne kolonije naj bi se odvijale vsaj deset let, tako da bi ob sto-letnici Ažbetove smrti v Muenchnu, kjer je slikar vodil znano slikarsko solo, pripravili razstavo v njegov spomin. Na letošnji drugi slikarski koloniji je nastala vrsta krajinskih slik, največ akvarelov, pa tuđi nekaj olj in risb, ki so jih navdahnile lepote Poljanske doline. Najzanimivejše slike je za razstavo, ki jo bodo pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku v Puštalski kapeli, odbral mentor razstave umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Mirko Juteršek. * Besedilo in slika: Lea Mencinger Nova knjiga Draga Ulage ^^^ ZDRAVO, TUĐI ŠPORTN0 Mohorjeva družba Celje je ob 90-Ietnici prof. Draga U.(ey izdala njegovo knjigo Sport, ti si kakor zdravje. P^edsta , v hali Tivoli je bila tuđi priložnost za številne čestit*^ I jubilantu, ki mu je med drugimi prišel voščit za rojst«11 tuđi prvi olimpijec Leon Štukelj. ^^S -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------pryi Dosedanjim petindvajsetim knjigam je prof. y'aSajralJ5 visokošolsko izobraženi pedagog tejesne vzgoje, diploj? ^ leta 1930 v Berlinu, prav za svoj jubilej dodal še novo. & qV0 v uvodu h knjigi zapisal Evgen Bergant, ima knjiga °.st\i^ $ prispevkih, ki jih avtor že trideset let vsak teden objav i 0{, Športni strani časopisa Delo. V vseh teh desetletjih Jf/rtj)" Ulaga objavil okoh 1500 člankov, v katerih spodbuja SP ^, aktivnost. Tuđi v najnoveiši knjigi na svoj značilen, P 0v\ dolgočasen, pač pa razumljiv, zgoščen način govori o ra ^ načinih telesne dejavnosti. Njegovo pisanje je z 'e 'fjjaJ11! pridobilo na vrednosti; saj ob prebiranju kratkih s fotogr j,ji! in tuđi z imenitnimi ilustracijami Aljane Primožič oprern '^P, prispevki o hoji, plavanju, telovadbi, skrbi za te^'jjga ^1 Ijubeznivo spodbuja k prvemu koraku. Ulagova Hn^a tel0' športni priročnik, pač pa je bolj knjiga o kulturi skrbi z ^ \t\ je povabilo k načinu življenja, ki ga avtor ne pnp° teoretično, pač pa ga sam tuđi živi. . /=0 tU()l Avtor je vsekakor eden redkih, ki tisto, kar pi§e •>jjfel(,' predava) turi uresničuje v praksi. Če seje pri kom uresm ^\$ mens sana in corpore sano - potem se je gotovo pri P gibali Njegov nasvet je pravzaprav sila preprost - telesno ^|Ov^| ohranja zdravo telo, s tem pa tuđi duha, le tako celovii ^f\ pa je lahko srečen in zadovoljen. Prof. Ulaga pa z naLjšlj3 knjigo še zdaleč ni povedal vsega, kar bi si želei: že raz novi knjigi. • Lea Mencinger jgg^g. oktobra 1996 GOSPODARSTVO _____________UREJA: Marija Volčjak 33. STRAN • GORENJSKI GLAS ■f: Abanka ima na Gorenjskem približno desetino tržnega deleža Ljiidje naj v banko pridejo tuđi po nasvet Abanka ima na Gorenjskem enote v Kranju, na Jesenicah in v Tržiču, ustanoviti pa jo nameravajo še v Škofji Loki in v Radovljiei. y*?h 2S' okt# ' Abanka spada med .^je! slovenske banke, na Gorenjskem Da 'u^° 6"°dstotni tržni delež, ustvari jf"Ih1 desetino Posla. Uveljavila se soj\\ • Sem P" Pos''n s prebivalstvom, eni vuC pa s Približno desetino gor-med i podJetiJ* Ob'^ajno ni našteta pod" .?n'tain'' W pridejo v spore s Ah^ r1 zara^ neodplačevanja posojil. ve{ t ima zel° mal° slabih naložb' k0 . ot 93 odstotkov jih sodi v prvi "Metni razred, pravi FRANC HOR-na r VetovaIec vodstv» banke, ki naj bi Ah ^renJskem oblikoval podružnico Do?n Horvat je izkušen bančnik, ki L "a.de|ovanje zahodnih bank, saj je jant štiri leta Predstavnik Ljubi-Pogo banke v Muenchnu, zato je P°2l d°r 2 ^™ zan'm*v tud' v tem banke^anIta Spada med ve^e sIovenske bantbanka ^e ena redkih vseslovenskih Murcl PS Lsl°veniji ima 39 enot, od do M Robote do Kopra in od Jesenic Že 3ega mesta- v Sloveniji je prisotna imen štirideset let, po letu 1989 pod ^steK* ^anka. Danes opravlja vse biia ban^nih poslov, na začetku pa je kar !He^a posebnost poslovanje s tujino, odnir Veliko P°meni- saJ se Slovenija tuiin 7 svet- Abanka poslovanje s kore nes oPravlja v 106 državah, Uto?ondenč.ne odnose ima s približno Abant mi po svetu- PoleS te8a- da Je bank ^seslovenska- spada med večje nie« ^ p.° bilančni vsoti zaseda peto &Pto Raziskave, ki jih je opravil PR Po?« ' So P°kazale, da Abanka po slove Tu in ugledu sPada v sam vrh se i* bank> v nekaterih segmentih Je uvrstila ćelo na prvo mesto." Ha r kollkšni meri je Abanka prisotna gorenjskem?" dhoHa^orenJskem se Je s SVOJ° Pre-Jesen"1Cu° P°iavila že leta 1971 na 1988 t ^ta 1979 v KranJu in leta UsDe«V rž*ču> vse tri bančne enote celotn posluJeJ°- Žal še ne pokrivamo Željmff8a območja Gorenjske, enoti si Šlcofje ? ?reti na območJu Radovljice in med n r? •■' za kar obstaJa interes tuđi Seveda i etji' obrtniki in prebivalstvom, i narni U med tistimi'ki že sodeluJeJ° 10-0Hl?njska ima v Sloveniji približno bivalsfv° delež' tako P° številu Pre" lva> zaposlenih, podjetij kot po Franc Horvat prihodku in znesku plač. Podoben delež imajo v sistemu Abanke njene gorenjske enote. To dosegamo kljub domicilni Gorenjski banki in vsej bančni konkur-enci, ki v zadnjem času prodira na Gorenjsko." "Kakšen je poslovni rezultat?" "Abanka se je po osamosvojitvi Slovenije hitro prilagodila novim pre-dpisom in se kot ena prvih bank preoblikovala v delniško družbo. Ob koncu lanskega leta je bila v 90,33-odstotni lasti pravnih oseb, 6,85-odstot-ni lasti zaposlenih in 2,82-odstotni lasti drugih fizičnih oseb. Prilagoditev novim, tržnim merilom je pripomogla k uspeš-nemu poslovanju in Abanka je imela lani 820 milijonov tolarjev dobička, ki so ga bili deležni tuđi delničarji. Moram reci, da dobro izkoriščamo svojo mrežo po Sloveniji, v zadnjem času opravljamo tuđi nove posle, kot je vpisovanje lastninskih certifikatov, izplačevanje dividend privatiziranih podjetij itd. Vklju-čeni smo seveda v skupne bančne posle, ki so za ljudi zanimivi, na primer v sistem bančnih avtomatov, sami imamo na Gorenjskem dva, v Kranju in na Jesenicah. Abanka je principal VISA International, kartice Visa so v svetu najbolj razširjene, naša banka jih je izdala več kot 20 tisoč, od tega 3.500 na Gprenjskem." "Zdi se, da ste na Gorenjskem manj prisotni v podjetjih?" "Srečujemo se z zelo veliko bančno konkurenco, saj je Gorenjska vse bolj prepredena z bankami. Kljub temu ohranjamo svoj tržni delež, ki znaša 5 do 6 odstotkov, različen pa je glede na vrste posla. Za Gorenjsko je značilno, da so vloge večje kot posojila, največje so vloge prebivalstva, kjer je naš tržni delež 12- do 13-odstoten. Različne posle opravljamo tuđi za podjetja, sodelujemo s približno desetino podjetij. Prek naše banke plače izplačuje 230 podjetij, za približno 480 podjetij pa opravljamo posle s tujino. Sodelujemo predvsem s srednjimi in manjšimi podjetji ter obrtniki in njihovi-mi zbornicami, tuđi zato želimo odpreti enoti v Radovljiei in Škofji Loki, saj je tam malo gospodarstvo zelo zastopano." "Zanimivo je, da Abanka nikoli ni omenjena med bankami, ki s podjetji pridejo v spor zaradi neodplačevanja posojil?" "Pri poslovanju s podjetji naša banka nima problemov, razvila je kvalitetno bonitetno službo, vpeljala stroga pravila spremljanja in ocenjevanja bonitete komitentov ter zavarovanja terjatev. Zato imamo zelo ugodno sestavo kredi-tov, kar 93,6 odstotka naših komitentov je v prvi bonitetni skupini." "Vsaj v Kranju je vaša banka znana po tem, da pred okenci ni vrst?" "Banke imamo vse bolj podobno ponudbo, le odtenki so različni, zato bo v prihodnje še bolj pomembna prijaznost bančnih uslužbencev, hitrost poslovanja in seveda učinkovitost. Naše banke bodo vse bolj podobne zahodnim, kar pomeni, da se bo povečala svetovalna dejavnost. Poslovanje za stranke bo tako temeljilo na hitri coni, ki je namenjena vplačilom in izplačilom, za druge zadeve pa bodo na na voljo posebni prostori, kjer se bo bančni uslužbenec lahko s stranko v miru pogovoril. Ljudje bodo namreč prihajali v banke tuđi zaradi nakupa obveznic, sklenitve življenjskega zavarovanja in mnogih drugih stvari. Temu bo seveda treba prilagoditi celotno poslovanje, računalniško podporo, kar pri nas že pripravljamo. Hkrati pa seveda razvijamo nove storitve, tako borno v kratkem ponudili rentno varčevanje. Večji premik v načinu poslovanja bo storjen z reorganizacijo naših enot na Gorenjskem." • M. Volčjak Si ensko madžarsko poslovno srečanje Jskanje obojestranskih koristi Slov .?mu da je sosednja Madžarska precej večja in drugačna od Podni? • an&lize kažejo, da sta si gospodarstvi obeh držav precej oni. Prizadevanja k tovrstnem sodelovanju torej nišo nakJjučje. hi kem'H?: ?ktob™ - V blejs-*5t2^V^riasosev dsl«vS^dna srečali pre-venskeo«mad2awN!ain slogani« ?osP°darstva. Tema 8osPodarJf bUo izl>oljšanje «nedPT/Skega bolovanja so vednl ama- Uđeleženci da sta «i 2!°vVa PO«darjali, 8°Psodar!L Zavi' vsaJ na >je nPtako da i« sodelo-VaniJraV2aPrav logtfno. ^^aisk?! J.e udeležilo 22 S|°WiK ln Prav toliko ^dCJvPnodjetij' P°Ie8 v»nja Da z Vm.°2nostisodelo- natl»enipJe blI° PreceJ časa >?veo8raon!Udi k°nfcret- |r80vinskeedn7Lk Županijske ;°2sef var« ornice Som°gy f°Udarii"2 Je ob sreč*nju J^nje n^a sta se za spodbu- ^edsebojnega gospo- Jozsef Varga darskega sodelovanja uspeli dogovoriti dve regionalni zbornici. Podjetniki na obeh straneh meje imajo po njego-vem mnenju težave z navezo-vanjem medsebojnih stikov, prav tu pa naj bi na pomoč skočili obe zbornici. Gospoda Vargo so še posebej očarale lepote naše države, obenem pa poudaril, da bi bile znamenitosti obeh dežel oziroma turizem nasploh prav tako lahko ena od možnosti sodelovanja oziroma izmenjave. Obe zbornici, tako Somogvs-ka kot tuđi Gorenjska, sta po njegovem mnenju že prispe-vali precej k razbijanju iluzije o precejšnji medsebojni od-daljenosti. Ob tem je direktor gorenjske območne zbornice An-drej Prislan razložil, da je na svojem obisku na Madžars-kem v maju dobil konkretne informacije o stanju tamkajšn-jega gospodarstva. Ob svojem obisku je v imenu zbornice podpisal tuđi sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki služi kot okvir za nadaljnje Andrej Prislan sodelovanje ter njegovega pospeševanja. Kot nam je dejal ob koncu pogovora naj bi bili obe zbornici predvsem informacijska centra, obenem pa naj bi zbornične strokovne službe nudile tuđi bolj konkretne oblike pomoči. O samih uspehih srečanja kot tuđi pogovorov je vsaj zaenkrat Še prezgodaj govoriti, na gospodarski zbornici se bodo lotili njegove obsežnejše analize, z njenimi rezultati pa vas borno takoj ko bo to možno tuđi seznanili. • U.Š. V Planiki brez tekoče izgube Plače danes Kranjski Planiki je ministrstvo za delo dodelilo 200 milijonov tolarjev za izvedbo kadrovske prenove podjetja. Kranj, 25. okt. - Napove-dane stavke zaradi zamude pri izplačilo septembrskih plač v kranjski Planiki ni bilo, izplačali jih bodo danes. Negotovost je man-jša, ker jim je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve minuli torek odobrilo 200 milijonov tolarjev za izvedbo programa kadrovske prenove in ohran-janje delovnih mest. Sicer pa so se razmere v kranjski Planiki obrnile na bolje. Še spomladi so Planiki napovedovali propad, napovedi novega direktorja Bojana Starmana pred dobre pol leta, da ne bodo več odpuščali in da bo tekoče poslovanje že na začetku jeseni brez izgub, marsikdo ni verjel. Vendar se uresni-čujejo, september je bil prvi mesec, ko so tekoče poslovali brez izgube, še na začetku letošnjega leta je znašala več kot dva milijo-na tolarjev mesečno. V Planiki so pognali proizvodnjo in v povprečju že izdelajo pet parov čevljev dnevno na zaposlenega v proizvodnji, v primerjavi s prvimi tremi meseci letošnjega leta so v zadnjih treh produktivost povečali za 15 odstotkov. V devetih mese-cih sicer se zaostaja za letnim planom, ki znaša 2,4 milijona parov, vendar je za razliko od pomladanske prišla jesensko zimska kolekcija pra-vočasno v prodajalne. K pozitivnemu tekočemu poslovanju je prispevalo tuđi 15-odstotno zmanjšanje re-žijsko materialnih stroškov, najtežje mesece pa so premostili tuđi s pomočjo države, ki je Planiki doslej namenila 347 milijonov tolarjev in 160 milijonov tolarjev ugodnega posojila. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO • ZDRUŽENJA PODJEMKOV GOREAIJSKE 1. SLOVENSKO - ITALIJANSKA POSLOVNA KONFER-ENCA, Ljubljana, 25. 11. 1996 Od 25. U. 1996 - 1. 12. 1996 bo v organizaciji lombardske zbornice in slovenskih soorganizatorjev potekal "TEDEN LOMBARDIJE V SLOVENIJI". V tem tednu bo kot uvodno aktivnost Gospodarska zbornica Slovenije organizirala slovens-ko-italijansko poslovno konferenco 25. 11. 1996 ob 10.00 uri. Prijavnico za ta poslovni dogodek in spisek podjetij iz Lombardije, ki se bodo udeleiili poslovne konference, dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, Zdruienju podjetnikov Gorenjske, Kranj, tel: 222 584. Prijave do 30. 10. 1996! 2. SEMINAR - PRAKTIČNA PRAVNA VPRAŠANJA PRI POSLOVANJU Z NEMČIJO, 8. in 9. 11. 1996 Gospodarska zbornica Slovenije Center za tehnološko uspo-sabljanje organizira seminar PRAKTIČNA PRAVNA VPRAŠANJA PRI POSLOVANJU Z NEMČIJO. Namen seminarja je praktična seznanitev z vsemi pomembnimi vidiki sklepanja, zaključevanja in izpeljave trgovinskih podjetniških in drugih poslov na območju Zvezne republike Nemčije. Cena seminarja: 39.000 SIT. Prijavnico in vse informacije o seminar ju dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, Zdruienju podjetnikov Gorenjske, Kranj, tel.: 222 584. 3. DISKETA - POSLOVANJE Z BIH Gospodarska zbornica Slovenije Infolink je pripravila disketo POSLOVANJE Z BiH, kjer dobite koristne napotke, kako poslovati z BiH, informacije o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in BiH, rekonstrukciji gospodartva BiH, o projektih v Bosni in Hercegovini... Zainteresirana podjetja lahko naročijo disketo na Gospodarski zbornici Slovenije - 1NFOL1NKU, tel.: 061 12 50 122. Cena diskete je 500 SIT. 4. NAJNOVEJŠE TRŽNE RAZISKAVE MAID. št. 12 Na Območni zbornici za Gorenjsko razpolagamo s sezna-mom najnovejših trinih raziskav, ki jih lahko naročite v zborničnem informacijskem središču INFOLINK. Informacije po tel.: 222 584. WM CESTNO PODJETJE KRANJ p. 0. J )OW»l,JiZB»KAC.»'TEL:064-a42aiTlLEFAX:0W-a«3M Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na cesti R 319 Kranj - Škofja Loka, na odseku Žabnica - Sveti Duh, zaradi asfaltiranja v vsej širini naenkrat: - popolna zapora ceste jutri, v soboto, 26. 10. 1996, in v nedeljo, 27. 10. 1996, od 7.00 ure do 17.00 ure. Obvoz v času popolne zapore je na relaciji Kranj -Jeperca - Škofja Loka in obratno. Avtobusni promet na relaciji Kranj - Škofja Loka bo potekal po obvozu. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom. GORENJSKI GLAS » 34. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_____________ Petek, 25. oktobra^ Lek se danes uvršča med prvih sto farmacevtskih družb na svetu Lekovih petdeset let Lek je danes multinacionalka, zdaj ima po svetu 23 podjetij in prestavništev, prisoten je v osemdesetih državah sveta. Ljubljana, 25. okt. - Ljubljanski Lek je s koncertom v Gallusovi dvorani Cankarieve-ga doma v Ljubljani počastil 50-letnico, navzoči so bili ugledni predstavnik] javnega življenja, med njimi predsed-nik Milan Kučan, minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, minister za gospodarske dejav-nosti Metod Dragonja, ki je vrsto let uspešno vodil Lek. Ljubljanski Lek se bo z Abrahamom srečal natančno 31. oktobra, saj je bila tovarna zdravil Lek ustanovljena z odlokom vlade 31. oktobra 1946. Začetki farmacevtike na Slovenskem segajo že v čas med obema vojnama, saj je na območju Slovenije delovalo nekaj manjših obratov s farm-acevtsko in kemično proizvodnjo, z nekaj deset zaposlenimi. Druga svetovna vojna je zavrla razvoj farmacevtike pri nas, konec leta 1944 pa so ustanovili Kemijs-ko-farmacevtski laboratorij pri sanitetnem oddelku glavnega štaba NOV in POS s sedežem v Črnomlju v Beli krajini. Tam lahko iščemo začetke Leka, ki je bil kot tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov registrirana leta 1954. Lek je začel z zastarelo opremo, leta 1954 je predstavl-jal le desetino jugoslovanske proizvodnje zdravil in 29 od-stotkov proizvodnje farmacevtskih surovin. Na začetku petdesetih let so v Mengšu postavili obra za kemično proizvodnjo, v Ljubljani pa je bila konec petdesetih prenovl-jena tabletama in injekcijski oddelek. V šestdesetih letih so zgradili novo upravno po-slopje, na začetku sedemdese-tih pa novo tovarno za farmacevtsko, veterinarsko in kozmetično proizvodnjo, ki je bila dograjena aprila 1975. Lek se je vse bolj usmeril v izvoz, ki je tedaj znašal 11 milijonov tolarjev. Že v sedemdesetih letih je začel sodelovati s podjetji v tujini, z nemškim Bayerjem je leta 1971 sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju in skupnem vlaganju v novo farmacevtsko kemično pod-jetje Bayer Pharma v Ljubljani. Prav strateške povezave s tujimi parnerji so bile v zadnjih desetletjih zelo pomembne za rast Leka, pri zdravilih je danes najpomembnejši partner amer-iška multinacionalka Merck-Sharpe&Dohme, pri kozmeti-ki Revlon, pri dentalu pa Ivoclar. V sedemdesetih letih je Lek zače proizvodnjo širiti tuđi izven ljublianskega območja, odprli so obrate na Prevaljah, v Lendavi in v Lipovcih. Sredi osemdesetih je bio v Leku zaposlenih že 2.813 ljudi, izde-lovali so 122 zdravil v 170 oblikah. Lek je nato vse bolj postajal multinacionalka, danes imajo po svetu 23 podjetij in predstavništev, leta 1991 pa so odprli tovarno pri Varša-vi na Poljskem. V Leku je danes zaposlenih 2.700 ljudi, Lek je priston v osemdesetih državah sveta na vseh celinah, po obsegu prodaje se uvršča med sto največjih farmacevtskih držb na svetu. Kar 12 odstotkov vrednosti prodaje namenja za razvoj in raziskovanje ter za investicije. Lek je v svet seveda lahko prodrl le, ker dosledno spoš-tuje številne mednarodne standarde kakovosti. Leta 1992 se je Lek preo-blikoval v delniško družbo, postopke lastninjenja je soraz-merno hitro končal, Lekove delnice na slovenski borzi dosegajo visoko vrednost, kar je po besedah direktorja Voj-mira Urlepa potrjuje vrednost Leka. S pomočjo strateških povezav lzkoriščamo siner-gične učinke, kapitalski interes partnerjev za vstop v Lek za zdaj ni pretirano izražen, večjega zanimanja za pre-vzem kontrolnega deleža ni, pravi direktor Urlep. • M.V. Veliko zanimanje za franšize Ljubljana, 25. okt. - Studentsko združenje Management Group je pripravilo predavanje o franšizah, ki so v svetu zelo uveljavljene, pri nas pa zanimanje hitro narašča. Zato se zastavlja vprasanje, bo Slovenija razvila lastne sisteme ali jo bodo preplavili tuji. Franšiza ni le hitra prehrana in trgovina, temveč tuđi servis, čiŠČenje prpstorov, skrb za ostarele itd., je uvodoma dejal Igor Pavlin, ki je pojasnil osnovne pojme franšize, ki mora imeti nujne osnovne sestavine, sicer to ni več franšiza: stalni interes pri prenosu dobrin in storitev, stalni interes pri prenosu znanja in lzkušenj, uporaba znaka dajalca franšize in njegov nadzor na poslovanjem pridobitelja. V svetu imajo s franšizami različne lzkušnje, so dobri sistemi, obstajajo pa tuđi slabi in neuspešni, ki mečejo slabo luč in neprevidnim podjetnikom povzročajo težave. Zaradi odpravljanja slabih izkušenj nastajajo mednarodna franšizna združenja, prihodnje leto bo tuđi pri nas ustanovljeno franšizno združenje, ki bo vključeno v evropsko. Najbolj uveljavljen franšizni sistem v svetu je breh dvoma Me Donald's, ki ima pri izbiri partnerjev zelo zahtevna merila, kar predstavlja ključ do uspeha njihovega podjetja. V sklepnem delu predavanja ie Chov Li Chong, profesor evropske poslovne sole v St. Gallenu v Svici, predstavit upseh franšize v Singapurju. Tam so se številni mali podjetniki združili v franšizni sistem Econ Minimart in se tako resili pred propadom ter hkrati preprečili uničujoč vdor velikih multinacionalk. Nov razpis stanovanjskih posojil Kranj, 25. okt. • Stanovanjski sklad je včeraj razpisal nova stanovanjska posojila, ki tokrat nišo omejena na mlade družine, saj lahko kandidirajo vse družine z vsaj enim otrokom. Stanovanjska posojila so namenjena družina, ki kupujejo stanovanje ali grade hišo in tako prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprasanje ter tištim, ki svoje stanovanjske razmere izboljšujejo z rekonstrukcijo. Za prvo reševanje stanovanjskega problema štejejo tuđi, če je prosilec ali partner že lastnik stanovanja, ki ni odkupljeno po določilih stanovanjskega zakona oziroma najemnik za določen čas, če kvadratura stanovanja ne presega 8 kvadratnih metrov na ožjega družinskega člana. Med pogoji za pridobitev posojila je še nerealizirana kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja, sklenjena po 1. juhju letos oziroma gradbeno dovoljenje, izdano med 1. januarjem 1995 in vključno 23. oktobrom 1996. Podelili bodo za 2 milijardi tolarjev posojil, z odplačilno dobo do deset let po 3-odstotni realni letni obrestni meri. Obrazci za vloge bodo na poštah naprodaj po 11. novembru, vloge pa bo sklad sprejemal od 25. novembra do vključno 2. decembra. Sejem marmorja v Veroni Kranj, okt. - V italijanskem mestu Verona te dni poteka sejem marmorja, ki zapolnjen do zadnjega mesta, odprt bo do 28. oktobra. Veronski sejem marmorja je vse bolj obiskan, lani so naštevli več kot 48 tisoč obiskovalcev, od tega četrti-na iz tujine. Prihajajo seveda predvsem strokovnjaki, saj je to specializiran sejem. Predstavlja se vse več tujih podjetij, ne prihajajo pa le iz Evrope, temveč tuđi iz Av- stralije, Afrike, Indije, Brazi-lije, Kanade itd. Paleta ponu-jenih izdelkov obsega marmor, drugo naravno kamenje, stroje za obdelavo marmorja in prevozna sredstva. Na letošnjem sejmu je posebna pozornost namenjena gradnji mest in cerkev, predstavlja arhitektonske projekte za Berlin kot bod-oče glavno mesto Nemčije. Cerkvene oblasti iz Rima pa prdstavljajo projekt "Cerkev 2000", na sejmu pa predstavl-jajo tuđi rezultate tekmovan-ja, ki ga je sponzorirala Verona. zrnagal je projekt Richard Meiera. ?> MERKUR* E PRODAMO Jffll ZAZIDLJSVO STAVBNOJH UIŠĆE V NAKLEM (ko. mS$. ♦ velikost komunalno urejenega zemljišča: 22.504 m2, ♦ zemljišČe leži ob železniški progi v blizini Merkurjevih skladiščnih prostorov v Naklem, ♦ dostop neposredno s ceste Kran] - Naklo, ♦ zemljišče je namenjeno za izgradnjo objektov, ki so namenjeni opravljanju proizvodnih, trgovskih in obrtnih dejavnosti, ♦ izhodiščna ponudbena cena je 206 DEM/m2. Interesente za nakup zemljišča prosimo, da plsne ponudbe z opredeljeno dejavnostjo oz. namembnostjo uporabe pošljejo na naslov: MERKUR, d. d. PE Javna skladišča Koroška c. 1, 4501 Kranj r'*jy$|^5j Vse, kar želite ftfijiEL JtizvedeUo sebi in $ MBKLv svoj/ prihodnosti \M ^W ^k Zaupajte najboljiim'. PREROK l'ri'/fc rflžliJ M^BI vedeževanieMag^HIMlIilggi | UUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 tel.: 064 715-265, fax: 064 710-058 VAS ŠE ZADNJIČ VABI v tečaje * za voditelje čolnov * knjigovodstvo za majhna podjetja * slikanje na steklo ali svilo * osnov risanja * šivanje in krojenje ali * obnovitveni tečaj angleškega jezika * začetni tečaj francoščine * začetni tečaj računalništva Informacije: 715-265 MEŠETAR_J Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Če se zanimate za prodajo ali nakup kmetijskih ^.^^.jjji zemljišč, vam bodo informativne oz. izhodiščne cene, ki n^|er je posredoval sodni izvedenec za gradbeno in obrtno st!"0^tell varstvo pri delu ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, p0"^ pripomoČek pri dogovarjanju ali pogajanjih. Cene (v ^o^o0 kvadratni meter) upoštevajo za izhodišče vrednost marke > tolarja. ^^^, Bonitetni Njiva, int. Travnik, ekst. Pašnik G2j$je razred sadovnjak sadovnjak zenuj^ Območje občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, ŽelezniluJ"^ 1. 443,10 332,50 155,00 ]fŽ 2. 398,50 288,00 133,00 1J& 3. 354,50 243,50 111,00 ^J 4. 310,00 199,50 88,50 % 5. 266,00 155,00 66,50 5*Z 6. 221,00 133,00 44,50 *>% 7. 177,00 111,00 22,00 1/|J 8. 133,00 88,50 - J, Območje občin Radovljica, Bled in Bobinj '^. 1. 410,10 307,50 143,50 JJJ'S! 2. 369,00 266,50 123,00 ^ 3. 328,00 225,50 102,50 f% 4. 287,00 184,50 82,00 % 5. 246,00 143,50 61,50 JJJJ 6. 205,00 123,00 41,00 JJ'IJ 7. 164,00 102,50 20,50 10) 8. 123,00 82,00 - ' Za liter mleka več kot 50 tolarjev stroškov ^ Na Kmetijskem institutu Slovenije so na podlagi mode%o upošteva povprečno mlečnost 4.500 litrov na kravo (od \ef\^i litrov za teleta) in vrednost stranskih pridelkov (tele, ^\.$ krava), ocenili, da so bili julija letos stroški prireje litra ^^vil kmetijah 50,37 tolarja. Odkupna cena, kot jo je u^fOfj-statistični urad, in povećana za povprečno izplačane P a čunske dodatke, je bila tišti mesec 41,72 tolarja; odkupna J^ izračunana na osnovi pravilnika za mleko z manj kot j\ v mikroorganizmi in manj kot 400.000 somatskimi celican . a mililitru ter s 3,9 odstotka mlečne maščobe in 3,2 ođs^ beljakovin, pa je skupaj z državnimi dodatki znašala ^, tolarja. Lanski marec ie bil zadnji mesec, ko je bila ° ^&, cena višja od pridelovalnih stroškov, potlej pa se je razlika z ^ podražitve krmnih žit in moćnih krmil samo še povečevaia- jj je zdaj predvolilni čas, ko stranke na oblasti ne upajo W%otf raznimi podražitvami, je sprememba odkupne cene vn odmaknjena v povolilni čas. ■TJ PRESKRBATjti'i ^^i prodajalna SPO*1 ^JKKL Cankarjeva 1a, TRŽIČ, tel. ft Mercator pei. čas:8-12, w-w sobaifi (&) MarinšeK vTi-7 Naklo na Gorenjskefli Tel.: 064/48-220 GOSTILNA - PIVNICA vabi na DNEVE MEHIŠKE KUHINJE od 18. oktobra 1996 dalje IN DOMAĆE PIVO ^ Petek in soboto ples ob živi glasbi. Poslovna srec» praznovanja poročne zabave in večje skupine^^ KLIMATIČNO ZDRAVILIŠČE "TONE ČUFAR" Dvorska vas 37, 4275 Begunje razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA ZDRAVILIŠĆA za štiriletni mandat Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima končano srednjo strokovno izobrazbo ali organizacijske smeri ali višjo izobrazbo enake ali družboslovne smeri; nalofl*" - da ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj na delih in na s posebnimi pooblastili oziroma na odgovornejših d0" Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dn« po objavi razpisa na naslov: Klimatično zdravilišče "Tone Cufar", p.p. 107, Begunje na Gorenjskem. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravlja'' "\ JjlJi^oktobra 1996 paNORaMa 35. STRAN • GORENJSKI GLAS 0 VREMENU TAKO... Gj pravijo vreincnoslovci o vremenu za prihodnje drii? ~?*}es ndj bi bilo zmerno do pretežno oblačno, vmes se bo ocasrio delno zjasnilo. V soboto in nedeljo se bo "Wn.ge.valo suho vreme. Pretežno bo oblafno, vmes pa bo Kini pa kdaj posijalo tuđi sonce. *• IN DRUGAČE tabše vreme lahko pričakujetno glede no vremenski oh9hVOr> ki Pravi: Simon in Ju<*a (P°nedelJek' 28-Kjo°ra) se s snegom prebudita Super vreme pa lahko ferfo emo glede na stok>tn0 pratiko, kajti ta pravi, da če nr ^ž' zr(*ven še veter, potemje do konca oktobra toni lepo< Glede na t0< toliko je bilo oktobra dezjCL bo eJ lepo vreme absoiufrio moralo zdržatl IUNINE SPREMEMBE ojna luna bo jutri, v soboto, nastopila ob 15.11. Primeren uf *a "MfSan/e, po Herschlovem vremenskem ključu pa za *P° m prt/etno vreme. ttjIŠAN HAUPTMAN -®£SBA MED KOŠARKARJI bi ^ij^u&dceo oddaje Glasba je življenje je izrazilo željo, da °d»r i na šireno zaslišanje povabili tuđi športnike. to&jPf? Sem se v ljubljansko halo Tivoli, kjer trenirajo ekip0 rf1 ^me^a Olimpije. Prejšnji leden so premagali hrvaško wsbe šan Hauptman, eden naših najstarejših igralcev, bo naša Palice™ *rtev' ^rav^Vrav je nekakšen dirigent. "Žal, brez so ^j .J?r,avi Dušan, "čeprav bi mi mnogokrat zelo koristila, saj H*laT-l^ci Posta^ Precei samosvoji." mora: lv°h j^ mnogokrat tuđi prizorišče koncertov in takrat se Zel0 'r tfknovalci umakniti drugom. Kljub temu da imajo glasbo ŽSS77* PLOMBE sih a FRANCOSKE SOPRANISTKE dJL*L ould Je slovela po duhovitosti in lepoti. Koje starejša ''»^igralkavprašala: * ff^/ v * bi mi pripisali?" je odgovorila: "Nobenega, saj jih me ze tako dovolj." p0* ,° živahnem pogovoru je nekdo pripovedoval, kako je volk Uho ga fatra-°Za Hvali' je vzdignila Sophie, "kako dalečjo je lakota privedla!" ^mt P^ie Arnould videla tekmico, izredno suho žensko, v ^a »c j dven oboževalcev, je pripomnila: "Človek bi rekel, da se "gajeta za kost." sloann' ocldaJQ glasba je življenje ustvarjajo propagandni ■ wn za naravno mineralno vodo EDINA. tio&i* bo, jesen al'zima, ^J^^vedno, voda je EDINA. Katja Knavs, Sodražica [fo: SKODA VolksUii^fP. Crnu;1. p* Pozabite premakniti kaialcev! zdčeP^nJem*v nede\jo, 27. oktobra, se bo ponoći kq/« flmsJci čas. Tokrat borno spali eno uro dlje, TQfc Kozalci se bodo s 3. ure premaknili na 2. p°nav °H*a Primer "zjutraj" oblO:,kov nedeljo Hkol - Mtanemo' ura sele 9» tako da mirno ^^^*C2emo nazaj in še malo poležimo... O ■ < | N A TRŽiC TRG SVOBOOE 18, 4290 TR2IČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 Krajevno skupnost Podljubelj je prizadelo močno neurje, zato je potrebna čimprejšnja pomoč. "Čina bo namenila za sanacijo finančna sredstva, ki pa ne bodo zadostovala za Hi 0 °nčno ureditev, zato prosim občane, da se elorn vključijo k sanaciji povzročene škode, rosim vse ljudi dobre volje, da se nam Pridružijo jutri, v soboto, 26. oktobra, v podljubelju, z^začetkom ob 9. uri, na nogometnem igrišču v Podljubelju. ŽUPAN občine Tržič J-»-^_____ Pavel Rupar ™dlgator Zavesce na očeh A veste to, ko ste zaljubljeni, da se na oči spustijo rolete. In pol skoraj nič ne vidite, megla totalna... Ja ljubezen je šlepa se reče temu v starem pregovoru. Sicer pa ste tuđi vi napisali ene par duhovitih kaj pomeni biti zatreskan (tuđi v povezavi z drvmi): zaljubljen do ušes in čez, da skačejo iskre pri zatres-kanosti kot pri kujenju z drvmi, z odprtimi očmi sanjaš o zvez-dah, sanjati podnevi, če je ljubljeni zraven škrlatno zardiš, zacopan, sploh pa je perla tale, da slišiš travo rasti v najbolj mrzli zimi, tuđi o zatreskanosti pri kaminu v gorski koči ste mi pisali, da v takih situacijah sploh ne veš, kje imaš glavo, pa da tuđi spati in jesti ne moreš... No tole, da so moški po 25. letu zelo redko zatreska-ni pa ne vem, če bo čisto veljalo, kaj praviš Mojca... Saj veš, kdaj so krizna moška leta, ko se jim (kdo ve, če se bo tuđi meni) total sfuzla in ko ve punce, no v tištih letih bržkone že zrele ženske, počnete z moškimi kar hočete. Saj poznate tisto reklo " z roke jesti ". Tor ej. Jožica pa pravi, da sem jest zatreskan v svoje Jodlanje, torej imam meglo čez oči, kadar pišem, da včasih tuđi ne razume preveč, mi še piše... Saj ni potrebno vsega zastopit'. Ha..., Še najbolj pomembno je, da poštekaš, če je kdo zatreskan vate, ali pa ti v koga, da se pol mal zmen'ta, pa gresta kam na planke sedet... No, a vidite, spet mamo na sporedu flancate... Zdaj boste pa še rekli, da sem jaz kriv. Dajmo žrebat. Kar hudo mi je, da ni več nagrad, saj ste tokrat poslali full full dosti dopisnic. Nagrado pa prejme Maja Ropret, Rodine 17 e , 4274 Žirovnica, ki ji hkrati seveda tuđi čestitamo. TOP 3 1. Zatreskan sem vate -Pop design 2. Gama MM kompilacija 5 3. Bosa dama - Šank Rock NOVOSTI Aligatori je prav te dni dobil veliko pošiljko z otoka, Anglije, če sem konkretnejši, reče pa se ji koledarji za leto 1997 - vse sorte jih imate, le pojdite si jih pogledat'. Še dva koncerta, da ne pozabim in sicer Dog Eat Dog, 12.11 v Ljubljani, vstopni-ca pa za vse specialna in sicer 2150 sit, tu pa je še David Tomas, 3. 11 v Slovenskem mladinskem gledališču. Še par novosti kar se muzike tiče - Naj, naj 10 založbe Mandarina (Korado, Brendi, Ptujskih 5...), Od cveta do cveta - Aleksander Mežek, Bosa dama od Šank rockov je tuđi na cedejki, pol je pa tu še filmska glasba iz filma Independance Day (baje, da je bolj taka orkestralna...). Še to, novo kaseto ima zunaj tuđi Adi Smolar. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 236: Saj poznate Aleksandra Mež-ka, ta je toliko star muzikontar kot Andrej Šifrer, pa še bolj. No, pa mi napišite katero od njegovih uspešnic. Rešitve ča-kam do srede, 6. novembra, pripis Jodlgator. Seveda jih pošljite na Gorenjski glas, kam pa drugam... Naslednji petek baje Gorenjski glas ne izzide, zato me nikar ne pogrešajte, zagotovo se srečamo v prvi naslednji petkovi številki. Enajsfega novembra goduje Martin Martlnov izlet tuđi na Ptuj Za Glasov "grofovski" izlet, ki ga bo na tunstično kmetijo Grafija na Viru pri Stični jutri vodii Tomai Gruden, se ni več motno prijaviti. Bralke in bralce Gorenjskega glasa smo povabili tuđi na Štiri Glasove Martinove celodnevne izlete, vendar pa prijav za te izlete, ki bodo na Martinovo soboto, ne sprejemamo več. Za martinovanje v soboto^ 9. novembra, v Termah PTUJ, kamor tuđi lahko raj tate z Gorenjskim glasom. Za Glasove Martinove izlete 9. novembra v Goriška Brda do Kozane. kjer borno degustirali najboljša vina na kmetiji Prinčič; v Posavje do BretiĆ in po Dolenjskem do zdravilišča Dolenjske Toplice; ter na Štajersko v zreške terme, ial ne sprejemamo več prijav. Vse dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 - 111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tuđi Vaš naslov in telefonska Številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tuđi, na kateri postaji bi ieleli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ni potrebno plaćati nikakrine-ga prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije ~ verjamemo, da so prijave zanesljtve, Z veseljem pričakujemo Vaš klic Će Vam naše ponujene rajie ne ustrezajo, borno veseli Vaših predlogov, kam+ kje 4- kako (in tuđi kdaj) pa bi ieleli lep dan doživeti na Glasovem izletu. Na Martinovo soboto in nedeljo, torej 9. in 10. novembra, bodo posebno ponudbo pripravili v RESTAVRACU1 NA KLANCU v Medvodah. Mar-tinov praznični meni Vam bodo pripravili po 900.-tolarjev, v sodelovanju s Kmetijo Sirk in s Kmetijo Prinčič iz GoriŠkih Brd bodo pripravili posebno ponudbo vrhunskih briskih odprtih ali ustekleničenih vin. MARTIN Vas caka v RESTAVRACUI NA KLANCU v Medvodah. 'inilR DOBRE 6UKSEUI OD 28. 10.-2.11. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1.DJBOBO-PRAV 2. 2 ALIVE - NEKJE DALEČ STRAN 3. GIMME 5 - DO YOU WANNA FUNK 4. MISTER PRESIDENT -1 GIVE YOU MY HEART 5. SCOOTER - t'M RAVING 6. NOMANSLAND - 7 SECONDS 7. DRAGANA - UP AND DOWN 8. HVSTERIC EGO - WANT LOVE 9. CAPTAIN JACK - LITTLE BOY 10. TORI AMOS - PROFESSIONALWlDOW 11. SLO DANCE PROJECT- MED ZVEZDAMI 12. DC PROJECT FEATALEXIA - MARY'S PRAYER 13. CULTURE BEAT- WALK THE SAME LINE 14. NEVV/MARISATURNER - DEEPER IN THE NIGHT 15. DOMINIK KOZARiČ - SPOMNI SE NAME (REMIX) 16. MZ HEKTOR - DANES JE MAXIMALNO DOBER DAN 17. NEVV/RED 5 - DA BEAT GOES... 18. ICE MC - MUSIC MONEY 19. LOFT-MALLORCA 20. NEW/4 FUN - PRAZNA POSTELJA 21. BEAT SYSTEM - REGGAE NIGHT 22. OBSESSION - OBSESSION 23. MR. DYNAMITE - VVAKE UP 24. THE M. EXPERIENCE - ROCK YOUR BODY 25. TWENTY 4 SEVEN - VVE'RE THE WORLD 26. NEVV/DJ KALPA - PARTY GROOVE 27. NEVV/MR, JACK - WIGGLY WORLD 28. NEVV/BLUMCMEN - DO UND ICM 29. NEVV/SENSORIA - GIVE ME BACK 30. KLUBBHEADS - THE MAGNET LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. BORIS NOVKOVIČ - SVE MIJENJA SE 2. OMC - HOW BIAZRRE 3. BAVSIDE BOYS - CALIENTE 4. DAZ - ŽENSKA MOJIH SANJ 5. POP DESIGN - ZATRESKAN SEM VATE 6. MICHAEL JACSKON - STRANGER IN MOSCOVV 7. NEVV/BACKSTREET BOYS - QUIT PLAVING GAMES 8. NEW/WARREN G. FEAT ANITA HOVVARD - WHAT'S LOVE 9. VVORLDS APPART- JE TE DONNE 10. NEVV/BED AND BREAKFAST-1 WILL FOLLOVV YOU 11. NEW/ NAS - IF I RULED THE VVORLD 12. NEW/ E ROTIC - GIMME GOOD SEX 13. 3T FEAT M.J. - WHY 14. NEVV/K 2 - EVERY BODY 15. LAURA PAUSINI - IN CANCELLABILE TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Živio! Pa smo ponovno skupaj, prijatelji Tržiškega hrta. Kot vedno, vam tuđi danes predstavljava lestvico naj glasbe Radia Tržič, kl smo jo skupaj izoblikovali v ponedeljek in dodali še štiri nove predloge, ki ste jih predlagali preko dopisnic in obenem glasovali za dva "ta naj ta bol". Morava vas pohvaliti, da ste bili prejšnji teden zelo pridni, saj ste nama poslali rekordno število dopisnic (84), za katere se vam lepo zahvaljujeva. Kar tako naprej! Tuđi tokrat smo se radijci potrudili za prijetno nagrado, ki sva jo v imenu pokrovitelja podelila enemu izmed vas. Prejšni teden sva to storila Piji Jober iz Ljubljane. Prejela bo res lepo nagrado našega pokrovitelja AVTOOPREMA ĐOLTEZ iz Kranja. Lepo se imejte, pišite, glasujte, predlagajte. In na svidenje čez en teden. CAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. I can't help my self - THE KELLY FAMILY (1) 2. Zatreskan sem vate - POP DESIGN (2) 3. Gimme good sex - E-ROTIC (7) 4. Življenje je kot igra - ANJA RUPEL (3) 5. vvannabe - ŠPICE GIRLS (4) 6. It's ali coming back to me - CELJNE DION (10) 7. Quit plavin games (with my heart) - BACKSTREET BOYS (6) 8. Norost - POVVER DANCERS (novo) 9. Je to donne - VVORLDS APART (novo) 10. Stranger in Moscow - MICHAEL JACKSON (novo) 11. Little boy - CAPTAIN JACK (5) 12. Break my stride - UNIO.UE 2 (15) 13. Pray - D. J. BOBO (8) 14. We love to iove - PAUL LOVVE (novo) 15. Therain-SAMIRA(14) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 28. oktobra. KUPON Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: l^ilUlMffl I. DEL: 1. POP DESIGN: Zatreskan sem vate 2. CALIFORNIA: Moje hrepenenje 3. CHATELS: Tvoj pogled 4. ERAZEM: Zabava 4. POVVER DANCERS: Norost II. DEL: 1. ans. RUDIJA JEVSKA: Resnica tvoja me ne boli 2. MILAN PETROVIČ: Zaljubljen 3. 4 FUN: Prazna postelja 4. PTUJSKIH 5: Ne ubijajte me 5. ROK'N'BAND: Moja mlada ljubica Živio! Tokratni gost sredinega popoldneva je bil Ivan Hudnik, s katerim sva klepetala debelo uro in pol in še ne povedala vsega. Pa drugič. No, že danes pa vam sporočamo nagrajence, ki se bodo razveselili nagrad ZKP RTVS. To so Jože Bencik, Ul. Borisa Kraigherja 18, Kidričevo, Lilijana Smole, Koštialova 18, Novo mesto, Jerneja Benedik, Dašnica 74, Železniki. Do prihodnjega slišanja, ki bo 6. novembra vas prav lepo pozdravljam in želim vse lepo. Pričakujem pa vaše dopisnice s kupončki na naslovu Radio Žiri, Trg svobode 2, 4226 Žiri. Čao! Vaša Šaša I KUPON ~ I Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na Radio Žiri, Trg svobode 2, 4226 Žiri. GORENJSKI GLAS • 36. STRAN GLASBENIKI MESECA Petek, 25. oktobra^ Ansambel Sava z Jelko Ko Sava teče na Triglav Tokrat smo ostali kar v varnem zavetju Save. Pa ne one nekoliko mrzle in mokre. Sicer pa tišti, ki redno spremljate našo rubriko vesto o čem govorim. Tišti pa, ki ste še nekoliko zmedeni, pac berite naprej. Naj takoj na začetku razblinimo vse dvome. Ansambel Sava je pet muzikantov, ki so v svojo družbo povabili še pevko Jelko. Štiti leta igrajo zdaj tu, zdaj tam, tako na različnih srečanjih, pa na ohcetih ter takih in drugačnih koncertih, seveda pa svoje vize predstavljajo tuđi na festivalih. Štiri kasete v nemškem in eno v slovenščini so že izdali, zagotavljajo, da se je nab-ralo dovolj viž že za novo kaseto, prav tako pa so del svojega opusa predstavili tuđi na kompilacijski kompaktni plošci. A pojdimo kar lepo po vrsti... Pogled nazaj ...In če gremo po vrsti, se na samem začetku spodobi zapisati, kako se je vse skupaj sploh začelo. Lahko bi rekli, da se je en čisto malo začelo že v osnovni soli. Tam sta harmonikar Marjan in troben-tač Slave igrala v šolskem ansamblu. Seveda pa se je po tistih zares pravih začetkih potrebno ozreti vendarle nekolikanj bližje. Kot rečeno kake štiri leta nazaj, toč-neje v mesec december. Takrat so zbrani skorajda z vseh vetrov oziroma iz več ansamblov, in po bogatih muzikantskih izkušnjah prvič zaigrali skupaj. Torej, harmo-nikarju Marjanu Rekarju, troben-tarju Slavcu Pogačniku, klarinetistu in saksofonistu Milanu Ostermanu, njegovemu bratu sicer pa kitaristu Slavcu Ostermanu, baskitaristu in baritonistu Bojanu Batiču se je s svojim glasom pridružila še Jelka Potočnik. V začetku seveda tište bolj znane vize, vendar pa je imel Marjan v ognju že kar nekaj svojih skladb. Le opiliti jih je bilo treba. Pred dvema letoma so prvič nastopili na Alpskem večeru na Bledu, takrat Še samo kot Sava s sestrami Potočnik. Sledil je nastop na prvem festivalu polk in valčkov na Vinski gori nato še lanski Ptujski festival. Fantje in dekle so se dobro odrezali že na predizboru pri svetem Andreju, na samem Festivalu pa so si prislužili zlatega Orfeja. Na Ptuj so se odpravil tuđi letos, si prislužili še enega zlatega orfeja ter se predstavili tuđi na drugem večeru, ko so izbirali najboljše nove melodije. Kdo je kdo Prva trobenta v ansamblu je Slavko Pogačnik, pravi Gorjan, ki v svojo trobento piha tuđi pri znani gorjanski godbi. Sicer je zaposlen v jeseniškem Acroniju, je poročen, poleg žene pa mora (vsaj včasih) ubogati tuđi svoja dva otroka. Kadar ne dela ali pa ne piha v trobento opravi vse, kar je potrebno postoriti okrog hiše, za kakšne večje konjičke pa mu ob vseh omenjenih obveznostih enostavno zmanjkuje časa. Nizki toni v ansamblu so v domeni Bojana Batiča. Kakšne posebne razlike med baritonom in bas kitaro ne dela, je izučen pleskar, sicer je zaposlen v Iskri Emeco kot skladiščnik. Doma je na' Kokrici oziroma na Velikem hribu, pri njem doma pa ansambel tuđi vadi. Razlog, kot sem se lahko tuđi sam prepričal, je najbrž tuđi, da so njegove tri hčere izvrstne slaščičarke, ki za vsako vajo pri-pravijo kaj slastnega. Prazna vreča pač ne stoji pokonci. Sicer je poročen, med svoje konjičke pa uvršča hojo v hribe, zvečer se odloči za kakšen trimček. Pa še nekaj je potrebno omeniti. Prav ta teden se je po krajši prekinitvi vrnil v vrste kranjskega pihalnega orkestra, dvajsetim letom igranja s kranjsko 'plehmuziko' pa bo tako dodal še kakšno leto. Starejši od bratov Osterman, Milan, je doma z Luž, je poročen in oče dveh že nekoliko večjih otrok. Večino prostega časa, ki mu ga ostane po službi pri Mer-kurju porabi za igranje klarineta in saksofona. Od leta 1970 je nepre-kinjeno član kranjskega Pihalnega orkestra. Poleti kolesari z ženo, ne prehitro in ne predaleč, sem in tja, če mu le čas dopušča se odpravi v hribe, sicer pa okrog njegove hiše pa je poročen oče dveh otrok. Dela kot mizar, sicer pa redno poje tuđi v cerkvenem pevskem zboru na Olševku. Prvi glas ansambla Sava z Jelko pa je seveda pevka Jelka Potočnik. Rojena je bila v Ljubljani, sicer pa je svojo mladost preživela v Be-gunjah v neposredni blizini hiše znanega Slavka Avsenika in ob njegovi glasbi tuđi odraščala. Še danes se spominja večerov, ko so jo njihove večerne vaje zazibale v spanec. Njeni glasbeni začetki segajo v zgodnjo mladost, njena mati je igrala citre, skupaj s svojima sestrama pa je začela peti narodne pesmi. Že osemnajst let je članica Komornega zbora Peko, sicer pa je mati že skoraj odrasle hčere in sina, ki še guli osnovno-šolske klopi. Kar ji ostane časa ob službi poslovodkinje v trgovini Emona, ga skuša kar največ name-niti družini, sicer pa jo njene vsa-kodnevne poti vedno znova pripel-jejo k mami v Slatno. Dolina med Dobrčo, Begunjščico in Stolom se ji je za vedno zapisala v srce prav tako kot tuđi glasba. Začetni dvomi o sodelovanju s fanti v ansamblu so se prav zaradi ljubez-ni do dobre glasbe skorajda v hipu razblinili. In prosti čas - če je le čas kakšen izlet v hribe, zelo rada igra odbojko in pa kolesari s sinom. In za konec še beseda o glavi ansambla. Marjan Rekar je doma v Sebenjah pri Bledu in je, kot pravijo ostali, šef za vse. Je MHK_____________-----■— oženjen, oče dveh otrok, tako njegov šolski glasbeni PrlJa v Slave pa je tuđi on zaPoSrLc, Acroniju. Je zagrizen hribo 1#• ' njegov rekordni čas hoje naTflg1 pa znaša pol četrto uro g°r \ poldrugo uro dol. O kasetah in načrtib. j Približno eno leto ansa^ Sava z Jelko občasno sodeim | Jožetom Burnikom, ki jim n*? f \ kakšno glasbo ali aranžnia i Francem Ankerstom, ki ?^p besedila. Sicer pa precej zraste na njihovih zelnikih, besedilo . eno pesem pa jim je napisa' pokojni Marjan Stare. tj Lani je pri založbi Zlati W izšla njihova prva kaseta, kis posneli v slovenskem jeziku. ^ dstavitev je bila, ne boste^ g kar na Triglavu. Savčani so očaku zaigrali v živo, velja p* J še posebna pohvala, saj so in ^ mente na vrh prinesli sar^'te0 zakaj sami? Ker so leto Pre 5o sami sicer prišli na vrh, ^fpi njihova glasbila ostala v t pa Zamočila je dostava, od takr ^ na nastope kar sami prinesej , potrebno. No ja včasih se ^j lahko zatakne pri kakšni flar ^ nosi, tako da jo mora na n e. prinesti muzikant iz konkure ga ansambla. $ Poleg slovenske kasete pa l a. 'na vesti' še štiri kasete v n,^ kem jeziku. Njihovo sne&aiijep bilo še posebej težko, saj je ^ poleg pravilnega petja &° ^%. paziti tuđi na pravilno ^°ja^li vo. Ves trud se je, pravijo, sp jjj kar se še posebej vidi na nas $ v tujini. V tujini, pravij0*^ poslušalci najprej ocenjujej0' fljj pa ugotovijo, da si dober, te ne pozabijo. -6 $ Ansambel Sava z Jelko se J^ predstavil tako na televizij1 ^ kot tuđi na POP TV, njihov« * ^ pa je ponoven nastop tu ^jjli nacionalni televiziji. Na ^t nastopih poleg narodnoza ^fgj glasbe zaigrajo tuđi zabavno, ^ za vsakogar nekaj. Kar pa J^ti svoje tuđi razumljivo. Le^t.^ se vsakdo kmalu prenaje- Jctfj se je treba ozreti tuđi ^ drugam. A ansambel Sava * y z Jelko še vedno ostaja to, * $ bil. Družba dobrih in ^jD muzikantov. O veselih Ple j I pa tokrat ne bi izgubljali bes j | • U. Špehar, ioto T- Petek, 25. oktobra 1996 GORENJA VAS IM GORENJSKI GLAS 37. STRAN • GORENJSKI GLAS Minuli konec tedna v znamenju Gorenje vaši in Gorenjskega glasa Bilo je Naj, Naj, Naj zaniniivo in veselo!!! ^eseJo in cool je bilo v Gorenji vaši že v soboto zvečer s skupino Pop Design. V nedeljo popoldne pa so se na Naj prireditvi gorenjevaških drustev z Romanom Fortuno in Gorenjskega glasa pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj ob ansamblu Blegoš in kvintetu Sava z Jelko predstavili domaćini. Bilo je veselo, čisti izkupiček s srečanja med minulim koncem tedna pa so prireditelji namenili za obnovo pogorele hiše Anice Božnar iz Gorenje vaši. Pou*HVne *°'e Gonnja vas so se najprej predstavileplesalke, sprl ,Pa Se skupina Veseli ventilčki. Ob ubranem petju in tnijavi so dekleta poiela začuđen je in seveda aplavz. Pr»H*Fevski zbori so nastopili na prireditvi. Najprej se je ktisl" GorenJevaški oktet, ki je bil ustanovljen pred 25 Prvi et Poljana iz Gorenje vaši deluje odfebruarja lani, srtta"™*0? pa Je ime* na tonskem 21. občinskem pevskem Mtia^ V Gorenji vaši. Nazadnje pa se je predstavit še ZboT! Pfyski zbor Tratarski zvon, ki ga sestalvja 20 pevcev. iim-J* "*' ustanovljen v začetku leta, poj ej o pa narodne in ^01* pesmi. Gont%°Sti *° bili tudi minister za okolje in prostor Pavle L°JZe Obi/" AiPske8a kvinteta Joie Antonič in triatlonec Gorenja vas, 24. oktobra -Gorenja vas in Gorenjski glas je bila minuli konec tedna, 19. m 20. oktobra, prireditev, ki je dodobra ogrela in razvedrila najprej mlade ne samo iz Gorenje vaši oziroma iz Pol-janskc doline, ampak od blizu in daleč. V soboto zvečer se je z najnovejšim programom namreč predstavila v dvorani društva Partizan v Gorenji vaši skupina Pop Design. V nedeljo pa smo se potem v organizaciji gorenjevaških društev in na pobudo Romana Fortune srecali z domaćini. Tokrat so se se predstavili z Naj dogodki in zanimivostmi. Pred pozdravom direktorja Gorenjskega glasa Marka Val-javca sta na začetku veselo in zanimivo prireditev napove-dala Plesna skupina pod vodstvom Petre in ansambel Blegoš, ki ga vodi domaćin Roman Fortuna. Potem sta potrdila povabilo Romana Fortune in gorenjevaških društev Gorenjskemu glasu, da je v Gorenji vaši kar nekaj Naj, Naj, Naj razlogov za skupno srečanje na prireditvi najprej predsednik sveta KS Ivo Petrovčič in župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj. Oba sta poudarila, da je bilo za zdaj veliko nareje-nega na cestah oziroma na komunalnem področju. Sicer pa jih v Gorenji vaši caka zdaj najprej izgradnja čLstilne naprave, v občini pa se je že začela tudi gradnja sole v Poljanah. Da je Gorenja vas pravo kulturno sredisče v Poljanski dolini, so potrdili potem kar trije pevski zbori, na frajtonarici pa je raztegnil meh 9-letni Dejan Peternelj,, ki je vzbudil pozornost tudi že' na tekmovanju gorenjskih harmonikarjev v Besnici. Nas-mejala je dvorano društva Partizan tudi Ana Bohinc, ki je Gorenjo vas s pomočjo očeta Janeza Bohinca predstavila najprej v narečju, potem pa še s pesmijo. Z različnih področii oziroma zanimivosti so Gorenjo vas predstavili v pogovoru z novinarjem in urednikom v Gorenjskem glasu Jožetom Košnjekom triatlonec Lojze Oblak, planinec, jamar in ribič Miha Debeljak, pesnik in pevec Janez Bohinc in rezbar Ciril Kavčič. Da je na Žirovskem vrhu ta pravi mlin in v njem mlinar Jernej Lampreht, ki melje in melje, tudi v stopah, in da je Andrej Fortuna v Gorenji vaši bil dolga leta poštar in je v vseh 24 vaseh in naseljih leto in dan nosil pošto pa tudi pokojnine. Ko so bile slednje enkrat na mesec na vrsti, je bilo delo včasih zelo dolgo. Da so v Gorenji vaši kar zadeva urejanje prostora na V programu in tudi po prireditvi je za razpoloženje skrbel Kvintet Sava z Jelko. pravi poti, je potrdil tudi minister za okolje in prostor Pavie Gantar, ki je poudaril, da je potrebno denar, ki so ga za čistilno napravo dobili letos, porabiti. Le tako lahko prihodnje leto pričakujejo še naprej kakšen tolar v ta namen. Med gosti sta bila tudi Jože Antonič, ki je bil 30 let vodja Alpskega kvinteta, in mengeški župan Janez Per, ki sta potrdila, da bo Alpski v drugačni sestavi seveda nastopal še naprej. Kdaj, Jože Antonič ni želei napovedati, rekel pa je, da Kopitarjeva napoved na televiziji, da bo to že novembra letos, ne drži. Tudi brez nagrad pokrovitelja - Zavarovalnice Triglav, d.d., Gorenjskega glasa, Ansambla Blegoš in Kvinteta Sava z Jelko, ni šio. Srečneže je žrebal Dejan Peternelj, nagrade pa je podelil direktor Marko Valjavec. Predsednik KS Ivo Petrovčič pa se je po pozdravu in sporočilu odgovorne urednice Leopoldine Bogatajeve še posebej zahva-lil za odločitev, da se čisti izkupiček s prireditve nameni za oonovo pogorele hiše Anice Božnar v Gorenji vaši. Po končani prireditvi pa je potem za veselo razpoloženje skrbel še kvintet Sava z Jelko. Tako je bila tudi druga letošn-ja Naj, Naj, Naj prireditev (prva je bila v Gorjah v začetku avgusta) vesela, zani-miva in živahna, saj je, če ne drugega, pozi vila vsakdanjost Gorenje vaši in nekaterih krajev v krajevni skupnosti pa tudi v občini. Prireditev sva povetovata Andrej Žalar iz Gorenjskega glasa in Šaša Pivk iz Radia Žiri, fotografije Tina Dokl. Jože Zupin iz Zavarovalnice Triglav, dd, Območna enota Kranj, ki je bila pokrovitelj srečanja in prireditve v Gorenji vaši, je v pogovoru potrdil, da so Gorenjevaščani dobri varčevalci. Pa tudi sicer je v Poljanski dolini pogosto ime, ko gre za zavarovanje škod oziroma premoženja, avtomobilov, Zavarovalnica Triglav. Opozoril pa je tudi, da imajo v Triglavu starostno, pokoj ninsko in še vrsto drugih zavarovanj. Sicer pa se Gorenjevaščani in številni bralci Gorenjskega glasa lahko glede vseh zavarovanj obrnejo na svojega zastopnika ali na katerokoli poslovno oziroma območno enoto Triglava na Gorenjskem. Zahvala za pomoč **&»?''?'"'' z Rom^om Fortuno, ki je bil pobudnik v nt^r orenJa vas in Gorenjski glas v soboto oziroma odloti/i0 v Gorenji vaši v dvorani društva Partizan, so se obnov da čisti fzkupiček s prireditve namenijo za G0re^.poSorele hiše Anice Boinar pri domu Partizan v Zna*„il ,vas/- Roman Fortuna nam je v sredo sporočil, da Anicn^f iček210.000 tolarjev. Poklicalapa nas je tudi Za o" ao$n"r in nas prosila, da objavimo njeno zahvalo ofcrtov- V5em> ki so do zdaJ kakorkoli pomagali pri Vav/ Pogorele hiše zaraven doma Partizan v Gorenji pizžerFia-------------------------------1 ,--5TV /? OKREPČEVALNICAGAČNK , ■»Mjft"'' 4224 Gorenja vas I 5S|r #/ tel.:064/681 159 I v—' ' Del. čas: ' J^AĆNK vsak dan od 9"do 23"ure ! Trgovina Fortuna DOM V Trgovini Fortuna DOM imajo talne in stenske keramične ploščice iz uvoza, Gorenja in firme Keramix. Imajo tudi ploščice Granitogres z več kot 80 vzorci. Če obnavljate prostore, dobite v Trgovini Fortuna DOM lepila, izravnalne in fugirne mase, stroje za rezanje ploščic, sanitarno keramiko, pipe Armal in Papfoni, kopalniško opremo in najrazličnejše talne obloge, preproge, barve, lake, vodoinstalacijske materiale, talne, stropne in stenske obloge. Vse to in še več lahko y Trgovini Fortuna DOM v Gorenji vaši kupite na kredit. Kupljeno blago vam pripeljejo na dom. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete lahko tudi po telefonu na številko 064/681 -234. ZMROVAMCA TRIGLAV, U, OBMOCNA ENOTA KRANJ V NESREĆI NE BOSTE OSTALI SAMI! GORENJSKI GLAS • 38. STRAN paNORaMa Petek, 25. oktobra 19# SOBOTA, 26. OKTOBRA 1996 NEDELJA, 27. OKTOBRA 1996 8.00 Videostrani 8.15 Otroški program 8.15 Radovedni Taček: Promet 8.35 Jakec in čarobna lučka 8.45 OJ. 9.00 Pod klobukom 9.35 Zgodbe iz školjke 10.05 Učimo se tujih jezikov: ngleš- čina 10.20 Slovenska filharmonija svojim abonentom - komorni ansambli 11.10 Svet dinozavrov, ponovitev ameriške poljudnoznanstvene serije 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila 13.35 Videostrani 14.00 Reka upanja, francoska nadal- jevanka 14.55 Kinoteka - Za dežela je moja, ameriški lb film 17.00 TV dnevnik 17.10 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 4x4 18.30 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 20.00 Podleitev Ježkovih nagrad, prenos 21.35 Ta svet je pesmi vreden; Portret Frana Miličinskega ježka 22.15 Za TV kamero 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 23.15 Sova 23.15 Kvantni skok, ameriška nani- zanka 0.00 Večni sanjač, ameriška nanizan- ka 0.25 Mrtveci ne nosljo ogrinjala, ameriški barvni film, 1982; Steve Martin, Rachel Ward 1.50 Videostrani 8.00 Euronevvs 8.50 Mostovi 9.20 Slovenski utrinki, oddaja Madžaske TV 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: (ž), veleslalom, prenos I. teka iz Soeldena 11.00 Planet In 12.30 Euronevvs 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: (ž), veleslalom, prenos 2. teka iz Soeldena 13.50 Turnir ATP, prenos polfinala iz Stutt-garta 18.10 Zgodovlnska kitajska mesta, ameriška dokumentarna serija 19.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Ponarejeni Hitlerjevi dnevniki, nemški barvni film 21.50 TV avtomagazin 22.20 Sobotna noč 0.20 Euronevvs TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 8.55 Spot todna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan Planet 10.30 Daktari, ameriška nanizanka 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 Giasbena oddaja 12.30 TV prodaja 12.50 Predstavitev izdelkov 13.15 videostrani 15.00 Spot tedna 15.05 Ljudje na položajih, ponovitev 16.00 Jumbo, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska dekjica, ponovitev; Račje zgodbe, ponovitev ameriške risane serije 19.00 Caught in the Act, ponovitev 20.00 Havvkins, ameirška nanizanka 21.15 Srečen konec, ameriški barvni film 23.25 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.25 S kamero na potepu 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.00 Spot tedna 8.00 Mož pajek, risana serija 8.30 Junak akcije, mladinska serija 9.00 Zvezdne steže, risana serija 9.30 Kje je Waliy, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Kenny Rogers, mini serija 11.30 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka 12.30 Obraz tedna, ponovitev 13.00 Tom Sawyer, film 15.30 Hokej, reportaža 16.00 Volitve '96 17.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka 18.30 Prijatelji, nanizanka 19.00 Varuška, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Bilo je nekoć v Ameriki, ameriški barvni film, 1984; Robert de Niro, James Woods 0.00 Teksaški mož postave, nanizanka 1.00 Ameriško srce, ameriški barvni film; Jeff Bridges 3.00 24 ur, ponovitev 11.00 Pod slovensko lipo II, giasbena oddaja 12.00 Kino TV3: Umor v mestu glasbe, ponovitev 13.25 TV noč: Vdihni globoko, ponovitev 14.30 Kino TV3: Žgodba o veliki nogi, ponovitev 16.00 Videoboom 17.00 Solska košarkarska liga 18.00 Ta nora leta; Žuranje, mladinska oddaja 19.00 TV dnevnik 19.15 Klica;- dneva 19.30 TV prodaja/Videos-trani 20.00 Kino TV3: Dvojnica, amsriški barvni film; Raquel Welch, Jean Paul Belmondo 21.35 TV noč: Obrazi 22.35 TV dnevnik 22.50 Kino TV3: Chino, ameriški barvni film 0.30 TV prodaja/ Videostrani 1.00 Video kolaž 12.60 Le prijatelji, avstralski kratki mladinski film 13.40 Živi planet, dokumentarna oddaja 14.30 Zgodbe vetra: Z druge plati zakona, kanadski barvni film 16.05 Filipovi otroci 16.30 Poročila 16.35 Televizija o televiziji 17.10 Kaska-derjl 17.35 Rokometna žoga z zlatim sijajem 18.05 Pogovor s sencami 19.05 Na zečetku je bila beseda 19.10 Hrvaš-ka spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Zelesni stražar, ameriški barvni film 22.35 Polnočna premiera; Frostov pristop: Stvari, ki jih počne iz Ijubezni, ameriški barvni film 14.45 TV Koledar 15.0 Theatron 16.00 Vrtnar na balkonu 16.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 17.15 Mladi Indiana Jones II, ameriška nadal-jevanka 18.00 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Bela vročica, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Triler 21.15 Neskončna potovanja 22.20 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.10 Zadarfest 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 2. teka 13.45 Disney: Čarovnik iz vzhoda, posebna oddaja 14.40 Godzilla: Dvoboj megazavrhov, japonski fantazijski film 16.15 Kot medveda moćna tipa, amer-iško-italijanska komedija 18.00 Šport: Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.48 Vreme 19.50 Govor zveznega predsednika, ob narodnem prazniku 20.00 Šport 20.15 Glasbeni skedenj, zabavn-glasbena oddaja 22.15 Prvinski nagon, ameriška srhijivka; Michael Douglas, Sharon Stone 0.15 Smrtonosne misli, ameriška srhijivka; Demi Moore, Bruce VVillis 1.50 Prvinski nagon, ponovitev ameriške srhljivke 2.50 Kot medveda močna tipa, ponovitev ameriško-italijanske komedije 4.45 Dobrodošli v kehi, angleška komedija 12.05 Posebna dopoldnaska oddaja 13.00 Čas v sliki13.10 Babenberžani v Avstriji, 1/2 del avstrijskega TV filma 14.45 Cesarjev lovec, avstrijski film 16.30 Dežela in ljudje 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.50 Govor zveznega predsednika, ob narodnem prazniku 20.00 Pogledi od strani 20.15 Priznanje, avstrijski Tv film 21.45 Zakaj se smejete? - kabaret, zadnji del 22.50 Primo ia mušica, glasba Habrs-buržanov 23.50 Čas v sliki 0.00 Strastno življenje, ameriška TV drama 1.30 Nogomet 1.55 Mednarodna video nagrada '96, 50 najboljpih video filmov 3.25 Videonoč, glasba po želji gledalcev ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet (otroška giasbena lestvi-ca) 19.40 TV prodaja 19.45 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na videostra-neh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 339. (ponovitev) 20.25 Duhovna mise! -21. oddaja 20.35 Glasbeni spot 20.40 Volitve 96 - Kandidati za poslance v DZ se predstavljajo: Demokratska stranka Slovenije (ponovitev) 21.10 volitve 96 -Politične stranke se predstavljajo: Slovenska ljudska stranka (ponovitev) 21.40 EPP blok - 3 21.45 Glasbeni spot 21.50 Odprti ekran (ponovitev) 22.00 Kamera presenečenja: Gasilec Borut 22.15 Slovenska knjiga predstavlja: Marketing Management 22.30 EPP: Slovenska nacionalna stranka 22.31 Egipt - Dediščina sončnih bogov - 2. del: akvarij preteklosti 23.01 EPP: Slovenska nacionalna stranka 23.02 Glasbeni spot 23.05 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 113. oddaja 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Noćni zabavni erotični program 1.32 Videostrani ... Videostrani 19.00 Sobotno popoldne 20.00 An-tonov obzornik 20.20 Serijski fil ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 Giedališka delavnica na Pristavi 19.03 Risanke 19.20 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani________ 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 Kronika, ponovitev 19.50 TV prodaja 19.55 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Borut prorokuje za vas, v živo 21.15 Video boom 40; Giasbena lestvica slovenskih izvajalcev 22.15 Vedeževanje z Edito, ponovitev 23.00 Film, ponovitev; Pomperji 00.30 Top spot 00.035 TV prodaja 00.40 Nočne video strani RAKRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 8.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasbeni odkrivanki z Uršo Mravlje 19.50 EPP 24.00 Zaključak programa Radia Kranj R TRŽIČ Sobotni program iz našega studia borno začeli ob 13:30. Ob 13:45 borno pove-dali nekaj o zdravju. Nadaljevali borno z glasbo, tisto najboljšo slovensko zabavno glasbo. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'hdeet radia Tržič. V oddaji Spremljamo in komentiramo, ob 15:30, borno pregledali aktualne dogodke. Ob 16:1P bodo sledila Obvestila, nadaljevali pa borno z oddajo Deutsche Welle poroča ob 16:30. Tuđi glasbene želje poslušalcev borno izpolnjevali. Svoj brezplačni mati oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, končali pa borno s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 pruga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Noćna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Čez pregrade od Merkurjeve nagrade 18.30 Domaće novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 -mladinski program 11.00 60 let Centra slepih in slabovidnih 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Pes - naš družinski prijatelj 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice (flash) 10.55 Odpoved terenske ekipe 11.00 Stampedo; oddaja countrv glasbe z Borisom Permetom 12.00 BBC novice 15.00 Odpoved oddaje 15.30 Dogodki in odmevi, prenos Radia Slovenija 16.00 Notranjsko kraški mozaik 16.45 S totega konca Štajerski mozaik 17.00 Evropa v enem tednu 17.30 Smo v ... oglašanje s turistič-nega kraja 18.15 Sobota v Ljubljani 19.15 Novice 19.25 Slovo dežurne ekipe 19.30 Nočni program - Rick Dees, ameriška giasbena lestvica 22.30 Hot mix disco žur 24.00 Star SAT radio (vklop) R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdrav! poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 15.30, 18.15 in 21. uri STORŽIČ prem. amer. mlad. put. filma MOJ PRIJATELJ FLIPER ob 16. in 18. uri, amer. epska drama HIŠA DUHOV ob 20. uri, amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 22.30 uri ŽELEZAR amer. miad. film WILLY 2 ob 16. uri, amer. erot. kom. STRIPTEASE ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij. film ALCATRAZ ob 17.30 in 20. uri BLED amer. trill. OD MRAKA DO ZORE ob 18. uri, amer. kom. STIRJE MOŽJE IN ENA ŽENA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film V OBJEMU S TUJCEM ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. crna kom. ZGAGA ob 20. uri 8.30 Videostrani 8.45 Živ žav, otroški program 9.35 Sredi galaksije zavij levo, av- stralska nanizanka 10.00 Koncert za mlade, ponovitev 1. dela 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko- kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Maribor '96: Grand Prix - Brevis 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capodistria 15.05 Dlan v dlani 15.20 Tatič, nizozemski barvni film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.45 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50Zrcalo tedna 20.10 Zoom, razvedrilna oddaja 21.15 Očetje in sinovi 22.15 TV dnevnik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Športni pregled 23.10 Mednarodno tekmovanje v športno-ritmični gimnastiki, reportaža 23.40 Videostrani 8.00 Euronevvs 8.25 Coprnica Zofka, slovenski lutkovni film 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 1. teka iz Soeldena 11.00 4 x 4, ponovitev 11.30 TV avtomagazin, ponovitev 12.00 Sova, ponovitev 12.50 Svetovni pokal v alpskem smućanju; Veleslalom (m), prenos 2. teka iz Soeldena 13.50 Turnir ATP, prenos finala iz Stuttgarta 16.00 Športni film 17.00 NBA - action; PEP y namiznem tenisu: Olimpija - Lavalois, reportaža iz Ljubljane 18.00 Gimnastika za Šalamunov memorial, posnetek iz Maribora 18.30 Svetovni pokal v alpskems mucanju, posnetek iz Soeldna 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaijevanka 20.50 Kronika Borštniko-vega srečanja 21.05 Ciklus filmov J. Jarmuscha; Vlak skrivnosti, ameriški barvni film 22.50 Novice iz sveta razvedrila 23.15 Euronevvs TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 8.55 Spot tedna 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 14.45 Spot tedna 14.45 Spot tedna 14.50 Srečen konec, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Raćje zgodbe, sinhronizirana risana serija 18.00 Avto Ijubezni (Herbie), 5. del barvnega filma 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodič, ponovitev 20.00 Lucan, ameriška nanizanka 21.00 Jessie, ameriška nanizanka 22.00 Karma, oddaja na meji 23.05 Spot tedna 23.10 TV prodaja 23.30 Video strani 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Peter Pan, risanka 9.00« Kapitan Zed, risanka 9.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Re-boot, risana serija 10.30 Detektiva in pol, nanizanka 11.00 Radovedna Nancy, nanizanka 11.30 Kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja 12.00 Razprtije, nanizanka 13.00 Volitve '96 14.00 Tom Sawyer, ponovitev 18.00 Teksaški mož postave, ponovitev nanizanke 17.00 Ljubezen na Donavi, nadaijevanka 18.00 Ponovno zaljubljena, ameriški barvni film 19.30 24 ur 20.00 Nedeljski film: Naključni turist, ameriški film; VVilliam Hurt, Kathleen Turner, Gena Daviš 22.00 Hokej, reportaža 22.30 Na sever, nanizanka 0.00 ITC: Sao Paolo, posnotek 1.30 24 ur, ponovitev 10.00 A..ab...abcčih - otroški in mladinski program 11.00 šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Kino TV3: Napačna identiteta, ameriški barvni film 14.35 Družinski studio 18.00 Živaii, oddaja 18.30 Izviri 19.00 TV Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/Videostrani 20.00 Braco Show 21.30 TV noč: Prizori iz družinskega življenja 22.30 Kino TV3: Vojna gospoda Kingstreeta, ameriški barvni film 0.00 TV prodaja/Videos-trani 0.30 Video kolaž 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Videosmešnice 15.20 Kontakt 15.45 Zadnja afera, ameriški barvni film 17.20 Poročila 17.25 Skrita kamera 17.45 Gettsburg, ameriška nadaijevanka 18.40 Otok z zakladom, risana serija 19.05 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Zadarfest 96, prenos zaključnega večera 21.55 Opazovanica 22.25 Policijska akademija II, ameriški barvni film 23.20 Vodič za dober sks, angleška dokumentarna serija 0.05 Poročila 9.50 TV koledar 14.00 Frostov pristop, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.40 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 16.30 Neskončna potovanja, ponovitev 17.35 Moskovski komorni zbor 18.20 Poslednji stroj, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Toreadorji 21.15 Top sport, šport-na oddaja 22.25 Vidikon 23.10 Poroče-na... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 12.00 Eurodavs, Neapelj 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 2. teka iz Soldna 14.30 B.R.A.T. Patrol - tajna naloga Air Force, ameriška kriminalka 16.00 Nihče ne tepe kot Don Camillo, ameriška akcijska komedija 18.00 Srček 18.30 Kuharski mojster 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Vse moje hčere, nemška serija 21.05 Naš učitelj dr. Specht, nemška serija 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.15 Vizije 23.20 Erik Satie, francoski skladatelj, dokumentarec 0.05 Kafka, ameriško-angleško-francoski film 1.40 True Romance, ponovitev ameriške srhljivke 3.35 Malko, ponovitev angleš-ko-francoskega akcijskoga filma 5.10 Hunter 11.00 Evropski studio 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Zelena Donava, dokumentarni film 14.30 Oh..., te počitnice, avstrijska komedija 16.10 Igra življenja 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 kristjan v času18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kraj zločina: Strankarska prijatelja, nemška TV kriminalka 21.45 Sport 21.55 Columbo: Orožje zla, ameriška TV kriminalka 23.25 Čas v sliki 23.30 Moji prijatelji, tvoji prijatelji, ameriška TV komedija 1.00 Pogledi od strani 1.10 Mednarodna video nagrada '96 1.40 teden kulture, ponovitev 2.10 Dober dan, Koroška 2.40 Dober dan, Hrvati 3.10 Domovina, tuja domovina 3.40 Videonoč, Top 40, giasbena lestvica ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 9.10 Iz izbora: Miha Pavliha (ponovitev) 9.45 Mini pet - otroška giasbena lestvica 10.15 Selnica 900 let 10.35Park cvetja Savinjski gaj Mo-zirje 10.45 Top spot 10.55 TV kažipot 11.00 Poročila 339. (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 21. oddaja 11.25 Vzreja čebeljih matic v Sloveniji 12.11 EPP blok - 3 12.15 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 113. oddaja 13.10 Z vami smo bili... nasvidenje 13.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH OD-DAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov 20.35 EPP blok 20.40 Sestavljanke 35 min, 4. del 21.15 Film ... Videostrani 19.00 Antonov obzornik 19.20 športni utrinek 20.00 Potopisna oddaja -po Franciji 20.50 Brez komentarja ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 Kronika tedna 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno giasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Giasbeni »JiJ 20.30 Moj novi videz: Oddaja o i ^ 20.55 Nedeljska rep°rtatan',jtev Borut prorokuje za vas, P°noiteV; 22.00 Video boom 40, ponoj; Giasbena lestvica slovenskin k* u, cev 23.00 Top spot 23.05 TV p«*"" 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna nj0 poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7-<*L 7,*) Slovenija - Druga jutranja ^onm ^ Pregled dnevnega tiska 7.50 cr ^ Oziramo se 8.30 Hov, ne W*"}i0a?o i 8.50 EPP 9.50 EPP 10.50 EPP '•JiTEpP domače na kranjskem radiu 1\fW$ 12.00 Brezplačni mali oglasi u Osmrtnice, zahvale 12.40 «# oddaja 12.50 EPP 13.00 Votf«-\^ EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP ^f^HH 15.30 Dogodki in odmevi F« ^$ Prelepa Gorenjska 16.50 cKr ^ , Hitro, daleč, visoko 17.50 t?r gpp i Nagradni kviz Kina Kranj i*** po i 19.30 Večerni program - ®°sufl8dia izboru 24.00 Zaključek programa Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob' 1£i bO|ti0 sledila Kepetalnica. Ob "*»» tt lahko prisluhnili oddaji Min^ đr. naše zdravje, ki jo pnP^i ps Bojana Kališnik - Sušnik, vo" , Nataša Sedminek, tuđi 9oStf .gj 06 predstavili. Točno opoldne, w 12:00, se borno prehodili po «•» # kem mozaiku in pogledah vse ^ membnejše dogodke, ki o se ^ okolici zgodili v preteklern tea ■ ,„ 12:10 vas vabimo, da pn»u;|0 je Nedeljski duhovni misli, *»L \i pripravil dr. Andrej Pirš, *"pL|nls-Bistrice. Sledil bo pogovor z ' „,, trom za delo, mag. Antonom n% od Obvestilom boste lahko P"s'UxoP#li 12:50. Oddajo Planinski »^55, uvrščamo v program od ^ 13:10 je čas za Osmrtnice'n .^0 vale. 13:30 je čas, ko se "%m\i\ zgodi kakšna zanimiva tema. n ^j konec delovnega dne na raOi!:.^ pa bo ob 14:30, ko borno i" Kolovrat domaćih. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8-.°°i2,o0 j vrtiljak 11.00 Mali oglasi W i Osmrtnice, BBC, voščila I3;0"^ beni gost: Marjan Smode eVif Voščila 15.30 Dogodki in o°p*| 16.00 Voščila 17.00 Legendei si ^ Asterix 18.00 Minute za W resne glasbe RŽIRI «40 N"! 8.00 Napoved programa B'^ailf zgodovinski sporni n 9.00 =>' & kandidatov 8. vol. okraja '-^tf enote 11.00 Škofjeloški tedni%^ Kino 12.00 Nedeljska duhovna p0-12.30 Čestitke 13.30 NedJ«** fj program 8.30 Dopoldne z n" ^ Vreme 9.00 Naj, naj pesen iOp 9.30 Kam danes v U^'jfnufro^ Horoskop za ta teden 10.30 u ^j misel - Rudi Koncilija 11-0° „ il3; je... 12.00 BBC - novic*^ Nedeljska reportaža if-J^plK 13.25 Pasji radio 14.00 P&l ladjic 14.30 Dežurstva v ^'ifae't okolici 15.30 Dogodki ^JJpo^ prenos Radia Slovenija 16;^ tf? vitev dopoldanskegabogov;^^ Vreme v Živo HMZ RS 18>» 5>^ brzojavke 19.20 LOTO-H^ žrebanja 19.55 Slovo deM" ^ 20.00 Nočni Program R^,vac numbers z Ines Kokalj 21-**% S^ tev 22.00 Od San Rerna ^ n Rema, oddaja o italijanski ^ 9 glasbi (avtor Tomo Pire) *»' SAT radio (vklop) R OGNJIŠČE ..gffl »'/10 I 5.30 - 8.30 Jutranji .P/°0£,a K \ Duhovna misel, svetnik dn«' sye Dop. inf. oddaja 9.00 Pr*ff>s$5 maše 10.00 Reportaža 1*/"v 1'u in pozdravi naših posl^>ij Slovencem po svetu m <%r\j6b- L misijonska oddaja ^-"f"^ P°U oddaja 19.40 Za najmrap ]0^r šalce 19.50 Verska oddag ^ postaj 20.15 Radio ^f^2Q% Naši svetniški kandidati 2J£ ^r ralna glasba 22.00 - °-glasbeni program ^^ CENTER amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob I5^.°'b 20- "f 21. uri STORŽIČ amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVlSNOSli <- er0l. ŽELEZAR amer. odštek. kom. TAJNI AGENT 000 ob 16. ^\r^?J^-\ kom. STRIPTEASE ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij. film ALO£' 18. M 17.30 in 20. uri BLED amer. kom. ŠTIRJE MOŽJE IN ENA ZENA<£ fjirn X \ amer. trill. OD MRAKA DO ZORE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA a^RA^ | OBJEMU S TUJCEM ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. thnll. ^ ^ I DO ZORE ob 19. uri ŽIRI amer. crna kom. ZGAGA ob 1 T^inj^J^-^ —------------------------------Odprte strani-------------------------------- v) U J\ J vl\J dJaiZV. hvelRupar STRAN 40 Ce se zruši Peko, bo v Trticu res hudo Ludvik Ahčin Mladost je bila revna, ali bo taka se starost Vasvija Mulalić STRAN 41 Toliko slabega ne bi nikomur privoščila Silva TeropŠič Svojo plaćo bi le enkrat dala direktorjem Ali caka Peko podobna moda kot sosednji ZLIT? P O G LEDI Z G O R E N J S K E G A JUGA Trf6*' ne<^avno se je zdelo, da se je nad div SPravil sam hudič. Najprej je opravil . erzijo v predoru na Ljubelju, v katerem hiQ€n,adoma začel odpadati notranji omet. bi? so Sa zapreti in mesto pod njim je dol °!i Protnet> °d katerega ima očitno lepe bn ? Potem je obsedel še Gorenjsko ost i ^ J6 v Pr^meru Pek° kar naenkrat °ank- -VeZ vsafcr^neSa posluha. Ti grdi jl lrJi> so porekli nekateri. Vendar se, če Pek k prisluhne> pokale, da je hudič v nje U in ne v banki. Kako je mogoče, da so pet8ovi.v°dilni podjetje zadolžili za celih kal!*!! r(* to^arJev (da se razumemo: to je pod 55 miliJ°n°v mark)? Karje več, kot je neJe!\e vredno! Tu gotovo ne gre samo za ju ak°njene objektivne okoliščine (razpad Tu ?viJe> izguba trgov in premoženja...). Qli nekaj smrdi: ali je poslovanje zgrešeno P° se je res vmešal sam zlodej. ZadSa S€ seveda ne da rešiti m časopisnih straneh, s to hudičevo j v-o b°do morali opraviti prizadeti sami. Priznati jim je treba, bani PH tem kar sPretni- ^ajprej so krivdo žvalili na Gorenjsko daKo> vendar jim ta, kot rečeno, ni ostala dolina. Izkazalo se je, n/es dobro sliši. Pravočasno je zaslišala šume, ki so izdajali U?Orektno početje in nadvse korektno zavarovala svoje interese. lan™1 ;e vodstvo podjetja z izsiljeno ustavitvijo proizvodnje in Iju] tr8°vin izsiljevalo državo - češ, kaj bo z vsemi temi ust/l1' ko bodo ostali brez dela! In so uspeli: država se je res Prela in se brž zavezala žvaliti še nekaj vreč denarja v to Se ;fldo/«no brezno. To dokazuje, da je problem Peka res hud in kraTm ne kaie lSrati. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo v takšnih toZ ' kakršna sta, denimo, Tržič in Žiri, če bi zaprli največjo °Vg«o!Bil bi res hudič! Sicer Se °Čitno zaveda tudi trim iUpm> g" Par' kl S€ slov ne bi odl°čH za nekoliko nenavadno potezo. V osrednjem katfnskem dnevniku smo minulo soboto prebrah plačan oglas, s erim dobesedno vabi "vse državljanke in državljane k nakupu obunV Pfko- S te™ si borno zagotovili udoben korak vkakovostni ^ VJ' delavcem v tovarni pa varnejši jutri." Svoje vabilo podkrepi ne\ datno> dvojno ute'meljitvijo: "da bo tradicijapreživela, da se rno°P°novila »Pit™ slovenska zgodba". Vse to stoji, z vsem je in*°Če so8lašati, posebno ko gre za interese "delavcev v tovarni thUhS?dno za Me™ mesta. Vendar vse to hkrati ne odvezuje Podv 9 S° tovarno Pripeljali v katastrofalno stanje, da ne bi bih r lažje pa bi našli tuđi interesente za.n°Va dejavnosti. Naš cilj je, da bi z njimi dobili no delovna mesta. Prav tako obstajajo interese za nekatere druge objekte. Pripravljeni vlagati v občino, vendar iščejo pre^vse poceni prostore. Dokler jim ne bodo razpolago, bodo pač odhajali drugam." Zaradi izgube dela se mnogi znajdejUS raznih stiskah. Ali se ti ljudje obraČajil prošnjami za pomoč tuđi na župana^ "Tako je. Lahko vam pokažem svoj urn^, sprejemanja strank, med katerimi so PoV ' prebivalci z raznimi težavami. V glavnem v za reševanje stanovanjskih problemov, premostitve plačil računov in drugo. Z ve & najdemo neko rešitev, ki jih vsaj potolaži. 6 nimam na razpolago denarja, ki bi ga laj\ i vzel iz občinske blagajne za reševanje prob ma vsakega posameznika, zadeve pa skusam reševati generalno. Kot je razumljivo, vse odvisno od mene, ampak pri tem SOC^U^L vse občinske službe. Po eni strani mi je j*^ županu zelo težko, ker so ljudje v ta* težavah, po drugi strani pa mi je lepo, ^eV,sj znajo mirno in potrpeŽljivo prenašati-skupaj vendarle upamo, da bo jutri m°f bolje." ODPUŠČEN I D E L A V C I_ KSSSSSSHHHHHIHHHHHHHH Mladost je bila revna, ali bo taka še starost To se sprašuje nekdanji delavec BPT Tržič, ki je pri petdesetih letih ostal brez službe, Zase ga ne skrbi toliko, želi pa boljso prihodnost vsaj za edino hčerko. Kdaj ste se zaposlili v predilnici in kaj vse ste tam delali? "Rodil sem se 1946. leta v Križah. V delavski družini smo bili trije otroci. Tako je bilo nekako razumljivo, da sem že s petnajstimi leti poprijel za delo. Prvo leto v BPT sem prežive! v tako imenovani 'čistilni koloni'. Nato sem več let vozil svitke k strojem v predilnici, kjer smo delali na tri izmene. To delo sem zamenjal z opravili mazača. Opravljal sem jih vse do 1970. leta, ko sem za dobrih osem let odšel v ZLIT. Po vrnitvi sem bil dežurni gasilec, delavec transportne skupine in skladiščnik v konfekciji do stečaja podjetja. Takrat so nas vse dali 'na čakanje', vendar sem jaz redno hodil na delo v konfekcijo. Po sili razmer sem spet postal dežurni gasilec, po dveh letih in pol pa sem prišel za upravljalca naprav v vzdrževal-no-energetski obrat." Kako ste sprejeli vest o prenehanju dela? "Ob odpuščanjih delavcev po stečaju sem imel vedno srečo. Letošnjo pomlad je bilo drugače. Aprila so me poklicali v kadrovsko službo, naj pridem podpisat odločbo o razpor-editvi med presežne delavce. Zdelo se jim je čudno, ker se nisem nič jezil, kot to večina počne. Priznati moram, da sem vzel tablete za pomiritev, saj me je pošteno pretreslo. Maja sem bil doma, junija pa so me poklicali za Čiščenje elektrarniških rak. Pri delu v vodi sem se tako prehladil, da sem moral ostati doma. Potlej me sploh nišo več klicali. Po 36 letih dela se zdi kar čudno, ko ostaneš doma. Bil sem vajen dela ob nedeljah in pjaznikih, kot gasilec sem večkrat vstal tuđi sredi noči, nikoli pa nisem dela odklonil. Zato mislim, da bi morali to upoštevati tuđi pri odpustih z dela. Morda sem se komu zameril, saj sem vedno povedal tisto, kar se mi je zdelo res." Ste bili zadovoljni z zaslujkom? Kaj pomeni izguba dela za vašo družino? "Ker sem veliko delal izven rednega delovnega časa, je bila tuđi moja plača boljša od povprečja. Nikdar se nisem pritoževal zaradi denarja. Sedaj je precej slabše, saj dobim malo več kot 30 tisočakov mesečno. Žena, ki je tuđi delala večino let v BPT in se je po prvem stečaju upokojila, ima nekaj več kot 40 tisočakov pokojnine. Ker imava hčerko še v osnovni soli, je najina glavna skrb, kako jo bova spravila h kruhu. Zase me toliko ne skrbi, čeprav je malo verjetno, da bi pri teh letih dobil drugo delo. Če ne bo šio drugače, bom poiskal vsaj priložnostni zaslužek, morda z del i pri kmetih." Kje živite in kako shajate s skromnimi družinskimi prihodki? "Imel sem srečo, da sem po mami po-dedoval zemljišče in delno zgrajeno hišo v Pristavi. Dogradili smo jo in se vanjo vs pred osmimi leti. Kot bi slutil slabše čaše, s , še z zadnjimi plačami kupil oljni gorilec za P, in napolnil cisterno z oljem. Tako nas p° ^ vsaj zeblo ne bo. Že doslej smo bili vaj živeti skromno. Nimamo niti avta, na dop pa nismo bili dve leti. Kolikor se ^ privarčujemo pri prehrani. V prihodnj ^ najbrž meso še redkeje na naši mizi- jj zalog nimamo nobenih, zato borno ni ^ preživeti s tištim, kar bo sproti na razpolag Kaj si mislite po vsem, kar stedoft^ ~ pa "Imel sem revno mladost, nišen» pričakoval, da utegne biti taka tuđi sta,ajo Zdi se mi nerazumljivo, da propa ^ tovarne druga za drugo. Zato ne ^°xe $ kriv drug kot slabi gospodarji. Ni Pra'seni zato trpimo samo delavci. Kljub vsemu n ^ na nikogar jezen, pa tuđi nikoga kritiziram. Zrasel sem s tovarno, za ^ imam za svojo. Hudo mi je, da je v nj J ^ vse na slabše v primerjavi s preteklostjo- 6 je v tovarnah slabo, tuđi v družinah ne biti bolje! Edina dobra plat vsega je, <*a ^ več doma. Pri hiši je vedno trc te0. popraviti, zato se trenutno zaposlim s ^ Ni dobro, da bi preveč razmišljal o te* ( saj bi mi to prej škodilo kot pa korist»°- g|OKl NJSKI GLAS f^gggggg^nj, 25. oktobra 19% O D P U Š Č E NI D E L A V CI Toliko slabega ne bi nikomur privoščila Prvič je ostala brez dela ob stečaju tovarne ZLIT* Sedaj je odveč tudi v sosednjem podjetju Peko. Mož je izgubi! službo že pred leti, zato družina že dolgo čuti pomanjkanje. Š°liko članov ima vaša druži-^Sjnjcaj bj iahko vovedali o memodnjih? Sem Vasvija Mulalić. Stara sem 38 let, J1^11 pa bo dvajset let, odkar sem se Prelila v Tržič iz rojstne Bosne. Od tam J Pred petnajstimi leti prišel na delo h k^njskemu Gradbincu tuđi Halil, s erim sem se poročila. Imava sina Vlra» ki je star pet let, hčerka Arijana la I6 ^raV na dan va^e8a °biska dopolni- ^ štiri leta. Oba sva ostala brez redne Poslitve, mož pa je tuđi brez slovens-8a državljanstva. To je povezano z nazmerami, v kakršnih smo živeli v preteklosti." ^lLjnislite na stanovanjske igzjnere^ d ri •' ta^° Je* Meni so za stanovanje snK ^ 15 kvadratnih metrov veliko 0t)0;v leseni baraki na Mlaki 1. Mož je PreDival v Gradbinčevem samskem omu na Loki pri Tržiču, kjer je imel le Časno prebivališče. Z otrokoma sem daiJja živela v baraki do leta 1994, ko smo j.0?1^ vsaJ drugo, večje stanovanje. Sedaj SrVl?° v enem od stanovanj v starejši hi§i e mož pa je ostal brez Qae ^ZaPoslitve že prej. Družina se je Tolik znašla v težkem položaju. ? skbega ne bi nikomur privoščila, J nismo imeli dovolj denarja niti za Preživetje!" v£j?liko__denarja ste sploh dobi- "K/f tisoč tSeČno Sem dobivala okr°8 25 12 ti ?v nadomestila za plačo in okrog °dprr V doklad za oba otroka. Na niti nino od tovarne ni bilo mogoče nisem°miSliti' Prihrankov od PreJ Pa tudi je k™ lrtlela» saj so bile plače slabe. Mož dei0 i r VsaJ čez PoletJe našel kakšno 2ei0 ? Zaslužek, čez zimo pa nam je šio d0 Sn Ol Takrat sem hodila od občine Prosit Službe in Rdečega križa mi d Za kakrsnokoli pomoč. Verjemite vednoa mi- ni bil° lahko' ker sem bila druge VaJena sama skrbeti zase. A °trok Oh1ZnOda nisem imela že zaradi P^Čev 1 Sta hodila v vrtec; čeprav sem nas tifd Ie naJnižJ° oskrbnino, je bil za niSem ? t0 Velik izdatek. Vseeno ju jali dm a odJaviti, saj so mi obljubl-uru8o zaposlitev." Ste se kmalu ponovno zaposli-IJl "Najprej so mi ponudili delo v Kranju, vendar sem zaradi otrok prosila za službo kje v blizini. Po manj kot letu dni so me sprejeli v tovarno Peko, kjer sem pol leta delala v montaži obutve. Da bi delala samo dopoidan, sem zaprosila za pre-mestitev v šivalnico. Tam sem delala vse do oktobra letos, ko so me po vrnitvi z dvotedenskega bolniškega staleža obves-tiii, da sem uvrščena na seznam presež-nih delavcev." So vam znani razlozi odpusta v Peku? "To ravno ne, vendar so govorili, da bodo odpuščali predvsem delavce s krajšo delovno dobo v tovarni in take, ki izostajajo z dela. Zase ne bi rekla, da sem slaba delavka, vendar nisem mogla vedno izpolniti visokih norm. Doma sem ostala le takrat, kadar je bilo to nujno zaradi bolezni otrok, sama pa imam tudi že dalj Časa težave z revmo in bolečinami v nogi. Glede na to, kako sem delala v zabojarni ZLIT, niti ni čudno, da imam pri teh letih zdravstvene težave. Ostali smo v tovarni tudi po tri izmene skupaj, kadar je bilo potrebno. Ražen tega smo živeli v slabem stanovanju in se po-manjkljivo prehranjevali. Ker nimamo avta, sem hodila v vsakem vremenu peš v vrtec z otrokoma, ki sta občutljiva za prehlade." Kako boste preživeli z družino sedaj, ko bo denarja spet manj? "Ne vem, kako bo šio. Z možem se že osem let vsak mesec sprašujeva, kako razporediti denar za najnujnejše izdatke. Dostikrat ga je že doslej zmanjkalo. Prisiljena sem bila vzeti ćelo posojilo v banki, da smo imeli za hrano. Ob zadnji plači v Peku sem dobila 30 tisočakov, samo položnic pa je vsak mesec za okrog 20 tisočakov. Nikogar ne zanima, ali lahko plačaš stanovanje, elektriko in drugo, pa kaj bo ostalo potem za življenje! Račune smo doslej vedno plačevali, čeprav včasih ni ostalo niti za mleko. Nasploh se prehranjujemo skromno, posebno mož, ki je ponavadi po ves dan zdoma. Ko sem mu omenila, da bi Arijani spekla tortico za rojstni dan, je samo pripomnil, ali si to lahko privoščimo. Vseeno bom naredila to veselje za otroke. Sama sem lahko tudi lačna, otroci pa težko razumejo, če manjkajo dobrote na mizi." Lahko pričakujete vsaj pomoč sorodstva? "Tukaj imam teto, mož pa brata, vendar imajo sami dovolj svojih težav. Moj oče je v Bosni že dalj časa hudo bolan, pa ga ne morem niti obiskati. Večkrat se zjokam zaradi vsega hudega. Vztrajati moram zaradi otrok. Takih družin je v Tržiču veliko, najbrž pa jih bo še več. Vendar, če so nas pahnili v to, naj nam vsaj pomagajo preživeti!" dala direktorjem 9 Sprejehi je razvrstiter med presežne delavce. Si i ji pa razumljivo, da še ni ma odločbe, niti to ne, ali bo sploh dobila nadomestilo plače. Spram/e se, kako bi se v taki situaciji vsaj enkrat znašli Ijudje z dobri mi dohodku IH Se lahko predstavite in po-veste nekaj o svoji zaposlitvi v preteklosti? "Doma sem iz Tržiča, vendar že 15 let živim v Bistrici. S petnajstimi leti sem nastopila prvo službo v tovarni Peko. Krajši čas sem delala v šivalnici, potlej pa so me premestili v razvojno službo. Tam sem kot terminer pripravljala dokumentacijo za proizvodnjo. Na tem deiovnem mestu sem bila celih 25 let, januarja prihodnje leto pa bi imela 26 let delovne dobe. Žal me je pri štiridesetih letih starosti prej doletela uvrstitev med presežne delavce." Kako se spornima te prihoda v tovarno in kakšne so bile raz-mere v njej zadnja leta? "Pred četrt stoletja je bila naša tovarna med naj bolj šimi v Tržiču in tudi v širši okolici. Niti pomislila nisem, da bi tako podjetje lahko kdaj zašlo v težave. Pred nekaj več kot tremi leti so se začeli pojavljati prvi tehnološki presežki med delavci. Iz razvojnega sektorja, kjer je bilo nekdaj 17 ljudi, je postopno odšla več kot polovica delavcev, od tega trije iz naše pisarne. Tudi sama sem že dalj časa čutila te pritiske. Pred dvema letoma sem bila po nekakšnem nesporazumu že uvrščena na seznam, vendar so spremenili tak-ratno odločitev. Letošnjo jesen sem sama vprašala šefa, kaj nas caka, saj nam ni nihče ničesar povedal. Izvedela sem, da sem ena od dveh delavk, ki sta doloČeni za čakanje od oktobra. Tako sem bila 4. oktobra zadnjič na delu v Peku." Vas je odločitev prizadela, pogrešate nekdanje sodelavce? "Človek ne bi bil normalen, če ga izguba dela ne bi prizadela. Tega seveda ne dojameš povsem že prvi dan. Sedaj se sele privajam temu, da sem doma. Bili smo dober kolektiv, ki je znal sam poprijeti za delo. Kadar je bilo potrebno, smo delo podaljšali do izpolnitve določene naloge, delo pa sem pogosto nosila tudi domov. Zadnja leta sploh nisem nikoli manjkala v službi, zato toliko bolj bolijo govorice o odpušanju slabih delavcev. Predvsem pa se mi ne zdi pošteno, da so delavcem skrivali sezname in spremim" ali odlo-čitve o reševanju presežkov iz dneva v dan." Lahko poveste kaj več o tem? "Najprej so napovedovali, da borno takoj dobili delovne knjižice, pa da nas bo prevzel zavod za zaposlovanje. Potlej se je izvedelo, da borno šest mesecev na tako imenovanem čakanju. Skoraj po treh tednih odhoda iz tovarne še nimam nobene odločbe, niti še ne vem, pri katerem od Pekovih podjetij sem na seznamu. Od tega je namreč odvisno, ali borno sploh dobili nadomestilo za plačo in kdaj ga borno dobili. Tak način ravnanja z ljudmi se mi ne zdi na mestu. Prav nečloveški pa so posamični primeri, med njimi tudi odpust invalidne delavke, ki je povrh vsega samohranilka. Mene prizadenejo tudi žalostne usode drugih ljudi." Ali je izRuba dela doletela še koga iz vaše družine oziroma iz krosa sorodstva? "Mož Jože, ki dela že 18. leto prav tako v razvojni službi Peka, ima zaenkrat še delo. V Peku so tudi vsi člani družine Jožetovega brata; medtem ko je zet že ostal na Čakanju, Antonovo ženo pa to kmalu caka, so on, hčerka in sin še v podjetju. Tako je vse sorodstvo v enako slabem položaju." Kolikšni so bili dohodki vaše družine ob vaši zadnjiplači? "Z vsemi dodatki sem nazadnje prejela okrog 46 tisočakov, mož pa zasluži še nekaj manj. Vsak mesec imamo do 25 tisočakov izdatkov za stanovanje in druge redne obveznosti. Mlajša hčerka se vozi v Kranj v srednjo solo, starejša pa v Ljubljano, kjer končuje fakulteto. Na srečo obe pre-jemata stipendijo, saj bi le z moževo plačo v prihodnjih mesecih le tenko piskali. Tako ne preostane drugega, kot da ob popoldnevih poprime tudi za razna priložnostna dela. Mož je že napovedal, da borno prodali rabljen avto, za katerega pa imava še posojilo. Že prej si nismo kaj dosti privoščili, sedaj pa se obeta varčevanje pri vsakem tolarju. Kaj si mislite ob tem, kar vas je doletelo? "Svojo plačo bi samo za en mesec privoščila direktorjem; zanima me, ali bi sploh znali preživeti s toliko denarja. Še bolj me zanima, ali se sploh kdaj vprašajo, kako bi se počutili na našem mestu, v taki negotovosti za prihod-nost! Da ne bi kdo razumel narobe; nikoli nisem delala primerjav z njihovi-mi zaslužki, saj tudi nisem imela take izobrazbe niti dela. Vseeno pa ni moč spregledati dejstva, da smo bili delavci hitro prikrajšani tudi pri denarju za vsako najmanjšo napako. Da bi kdaj kdo od vodilnih plačal za svoje velike napake, tega pa še nismo slišali!" Nameravate iskati novo zaposlitev in kolikšne so možnosti za to? "Žal spadam v srednjo generacijo, ki se je v mladosti lahko zaposlila samo z osnovno solo. Sedaj so zahteve dru-gačne, pa tudi mlada nisem več. Vseeno bom sprejela vsakršno delo, tudi čiš-čenje prostorov. Žal nisem edina brez dela, zato iskanje zaposlitve najbrž ne bo niti lahko niti hitro. Sprašujem se, ali nismo delavci predolgo mirno čakali, da nam razkrijejo resnične razmere v podjetjih. Vse odločitve so se spreje-male za našimi hrbti, posledice pa najbolj nosijo prav delavska pleča!" GORENJSKI GLAS • 42. STRAN EJGA Petek, 25. oktobra!^ Poldrugega jurja za pravico do dela Vsi bi polnili - kuverte Kaj imajo skupnega Mojca Heberle iz Begunj, p.p. 80, Djokica Mladenovič z Živinozdravske 2 v Ljubljani, Marija Pajnik iz Dravograda, Petra Slapar iz Drnovega pri Kamniku ali Tatjana Podgoršek s Kovorske ceste v Tržiču? To, da so le peterica izmed mnoiice ponudnikov v slovenskih oglasnih časopisih, ki so pred kratkim objavili povabilo za dobro zaposlitev. Kot piše v oglasih, je treba storiti le to, da na oglaševalčev naslov pošljete kuverto z vašim naslovom in z znamko za odgovor. "Ušivih petdeset tolarjev stroškov, kaj pa je to!", pomisli običajen bralec vabljivega oglasa in takoj poslini vsaj dve znamki. In odgovor v vaši kuverti na vaš naslov priđe res hitro. V njem je fotokopija navodi! "dragemu prijatelju" in ne kaj spodbudnin besea\v katerih je - med drugim -navedeno, da ".... mi vemo, da boste uspeli v tem delu, ker nam vaša zainteresiranost kaže, da ste resni..". Izpolniti je treba le prijavnico za sodelovanje v programu "Hišna dela" ("kućni poslovi"), pri katerem sode I uje hrvaška firma. Za to deto, piše v navodilih, ni potrebno ime ti nobenih izkušenj ali posebnega znanja, saj gre za lahek način polnjenja kuvert s krožnimipismi. A pri vsakem poslu, zlasti zelo vabljivem in - na papirju • zelo dobro plačanem, se je treba "...zaštititi od nekaterih, ki nišo resni." Zato mora resen interesent, ki želi takoj dobiti pravico do dela, preko poštne nakaznice ali z gotovino v kuverti na pošiljateljev naslov vplačati 1.500 tolarjev. Obstaja tuđi možnost hitre in prioritetne usluge, kar stane še petsto tolarjev več, zraven je pripisan naslov organizatorja, ki mu gre vplačilo. Prijavnica je vsekakor zelo vabljiva: možno je obkroiiti vsoto denarja, ki bi ga želei zaslužiti vsak teden in znaša "nad 9000 SIT" ali "17000 SIT in več". S papirji, ki stanejo poldrugega tisočaka oziroma dva jurja za "express" odgovor, le malokdo dobi nekaj malega priložnostnega dela. Ostalim slejkoprej posveti ideja: zakaj ne bi tuđi jaz objavil takega oglasa? Ter mlatil po jurja in pol oziroma dva. Veriga gre veselo naprej, le za nekaj časa se občasno potuhne, dokler se ne pojavi nova kvazi podjetniška ideja tipa "kućni poslovi". OPOZORILO! Uporabnik je dolžan račun o parkirnim hraniti ves Čas parkiranja. Uporabnik iejob prihodu na parkirišče dolžan upoštevati obstoječi red in se ravnati po navodilih redarja - inkasanta. Uporgbnik^ ko vozilo parkiranje dolžan^storiti vse potrebno za zavarovanje svojega vozila. Mestna občina Kranj Tako prijeten napotek o pravicah in dolžnostih kupite v edini gorenjski mestni občini, ko parkirate. Še zmeraj bolje kot pajka za vrat ali lisice na kolesa... Dannv, Kanal A in (MEffiJJT^M GLAS Zvezde za zvezde 11. decembra Vsak torek ob 23.00 uri na Televiziji Kanal A: DANNYJEVE ZVEZDE. Oddaja poteka v iivo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tuđi nagradna irebanja: vsak torek ena Dannyjeva glavna nagrada - dvodnevni izlet z agencijo ROMA Ljubljana inpodjctjem MAROLT Mozirje v Budimpešto konec novembra. Poleg tega vsak torek v oddaji Dannyjeve zvezde izzrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom, Danny s svojiml gosti pa v oddaji izžreba še kopico drugih nagrad. Dannyjeve zvezde bodo naipopularnejštm svečano podeljene 11. decembra v Austrotelu Ljubljana; zvezde iz brušenega kristala bodo izdelali v Sttklarni Rogaška Slatina. Torej: sodelujte z Vašimi predlogi, izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in poiljite na: DANNY, poštni predal 2399, 1001 Ljubljana. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak torek zvečer natanko ob 23.00 uri: vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v iivo na meji mogočega. Če Vam v torek ponoći morda "veke padejo skupaj" pred 23. uro, si ponovitev Dannyjevin zvezd lahko ogledate v sredo popoldan ob 17.00 uri na Kanalu A ali v soboto točno opolnoči. .___________________sw----W----a^--------------------------. (MM1MJMEIIGLAS OTMMOGLAS DANNVJEVE ZVEZDE NAJPOPULARNEJŠIM Kupon 25. OKTOBRA 1996 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskom javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor:___________________________________ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Jutri, zadnjo oktobrsko soboto, bo v Termah Ča-tež mega vseslovensko sre-čanje voznic, voznikov, Ijubiteljic in Ijubiteljev legendarnih "katrc". Organizator je RENAULT 4 - KATRA KLUB, ki je letošnjega avgusta pripra-vil "katraško" srečanje na Bledu in v Bohinju (kjer je bil tuđi direktor Alpetour Remonta Kranj Mohor Bogataj). Jutri se srečanje v Termah Čatež začne ob treh popoldan, na sporedu bo spretnostna vožnja, "Šraufanje" prtljažnika na katrco, R-4 igra z baloni in še kaj. Vsi, ki imate oziroma vozite katrce: jutri se zapeljite v Čatež, kjer se boste - če se še niste • lahko včlanili v KATRA KLUB. U radni del Naj-naj-naj prireditve "Gorenja vas in Gorenjski glas" je bil sicer v minulo nedeljo popoldan v dvorani Partizana v Gorenji vaši - začela pa seje že v soboto zvečer s koncertom ansambla Pop design. V gorenjevaško dvorano se je zgnetlo okrog 800 navdušenih Ijubiteljev glasbe Pod designa - za še več publike žal ni bilo prostora in precej poslušalcev je nastop spremljalo kar s ceste. O tem, da je bil obisk nastopa Pop designa v Gorenji vaši res rekorden, dokazuje tuđi prepoln krajevni kontejner za smeti, v katerega so prizadevni gorenjevaški organizatorji v nedeljo dopoldan pospravili vse pločevinkaste ostanke koncerta, da se je isti dan popoldne prireditev "Gorenja vas in Gorenjski glas" lahko nadaljevala. Veliko bolj kot volitve je Slovenijo razburkala °^9 j^. Gospodarske zbornice Slovenije, da odstopi od sploSne K , tivne pogodbe za gospodarstvo. Reakcije sindikatov kot V°°^ benega partnerja v SKP so nude, včerajšnja dveuma opolo stavka zanesliivo ni zadnje sindikalno orolje za ^zLf^ veljavnosti spiošne kolektivne pogodbe. FotoEJGA je V0?.^ po arhivu in našel tokratnemu zapletu med GospoM zbornico in sindikati primerno fotografijo, na kateri )«■ Mjc Goslar, predseđnik Zdruienja delodajalcev v okviru u* Komentarja o rezanju potiče se vzdrtimo iti ga P^P^ ^ vam, drage bralke in spo.ttovani bralci. Napišite iwmL.,, dopisnico, kakšen bi bil vaš podpis k tej aktualni fotograf y pet najbolj duhovitih borno nagradili s sladko nagrai« SLAŠĆIČARNI JEŽEK v ŠKOFJI LOKI (vrednostni bon tisoč tolarjev, za potico na primer...). Pravzaprav le vsi - pesimisti in optimisti, levi in desni, P°,Q0 in nepoučeni vedo, da bo takoj po volitvah pošteno P° JjH cena naftnih derivatov. Svetovne dolarske cene surove -^ hitro rastejo, dolar se krepi, slovenski naftni lobi je v si iy ofenzivi, imamo najnižje cene naftnih derivatov daleč na' uj, in v takih razmerah se najde veliko lepih utemeljite, ^| podražitev. Preudarni Gorenjci se na nove cene ^.^dl pripravljajo: takole so v Mengšu uspešno testirali .^ prevozno sredstvo, s katerim dolgoročno rešujejo Pr -^f norih krav, zato se za mengeško inovacijo menda že Zarx zlasti Angleži. ,- •,/■ Oktobra izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1996 Glasovanje se zaključi prihodnjo sredo Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. V glasovanju za GORENJKO/GORENJ-CA MESECA SEPTEMBRA 1996 so preostali le še štirje delovni dnevi, kajti le do zaključno srede, 30. oktobra, (31. 10. je namreč državni praznik), še lahko oddate dopisnice z vašim glasom za GORENJKO/GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1996. Možnosti glasovanja so danes take kot običajno: že zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z moder-atorko Lili Kalan; zgodaj popoldan, kot vsak petek, na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglič in Rokom Isteničem; prav tako vsak petek popoldan na RADIU ŽIRI z moderator ko S im ono Kemperle ter vsak petek zvečer ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Šink. Do pri-hodnje srede lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tuđi rešitve Gla-sovih nagradnih križank, male nelaae. nriiave za Glasove JANJA KASTELIC ki glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cer kl je, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Veronika v Kamniku ali v Tik- Taku ŠTEFAN BORIN Preddvor. Prihodnji petek je praznik - Dan spomina na mrtve - zato radijskega in TV glasovanja izjemoma ne bo. Našo največjo akcijo borno nadaljevali 8. novembra z novima predlogoma, kdo bi bil GORE^ofr GORENJEC MESEt* TOBRA 1996. akajl" Dva predloga, kdo £■%>' lahko bil GORENJA GORENJEC prejšnje?*adev-seca, ker sta zaradi ^- jP nosti, strokovnos1 ja;i rezultatov posebej »^SrjCi 1/ JANJA KAST^e vodja prve enote "" ns banke v "beli" Ljublja'" pfe 2/ ŠTEFAN BORffjjf dsednik odbora Mihaei sejma v Mengšu . ^i^ Med prejetimi glasovnjca' ^ jih tuđi po tretjem oKlc;faieiic: i krogu izžrebali 10 in £ag«>; so:WkA KONJA*. £fjA 15, Vodice; MAT^' MARKIČ, Podbrezje /£' ^f lo; MARIJA BURJA, *V ka Bela 108, Bohmjs^ Q(g: JOŽICA PODGORNI^a P lova 7, Kranj; MARJ^ 1 ■ TLER, Podjelovo W" &e Sovodeni.ki prejmejo n96: Na9rade »n priz- Vtak6QiSlklu8 filmov J- Jarmuscha: Salirna tJl ponovitev ameriške- iaSPoročila Ponov|t^ovice iz 8veta ^vedrila, 14 £ ?denski l2bor San 7rc?l0 tedna «■20 |a TV kamero J-30 Forum 18{|Sd?liskareP°rtaža 16os kčet^,e In sinovi |a 8 Kronika Borštnikovega srečan- 1?:00WHerdan'Koroška 1710 n. dnevnik 1?;0&ški Program 1730 n,dovedni 'aček: Kraljica (arna seri1^90' an9leška dokumen- leS'n^'oveniji ]lRiTarzasvet 19 20 >in£0' "^ "orica 1»30T(?Vnje3x3 19 S54^ dnevnik 2, Vreme Da « ^POrt ^Volitve'96 ^50 § odnevnik 3, Vreme S'°° Sov>a NtXi,sk°k' ameriška nanizanka nani7a^ubl'ena- ponovitev ameriške ^^ tutri, videostrani |e2lUr°news 12.35 Učimo se tujih ania fr ^leščina 12.45 Reka up-SobAtnnncoska nadaljevanka 13.30 PonWta noč 15-45 Šport v nedeljo, nanb^y ^30 Wildbach, nemška 1805 ncka 1720 Sova. Ponovitev Zanka «mpsonovi. ameriška nani-Norn , i ■ SedrT>a steza 19.00 ^I8a«w 'ena' ameriška nanizanima n, območju somraka, amer-drarnl 2'2anka 20.00 Mati, angleška 9a Drot °° Podelitev Borštnikove-Osm ana> prenos iz Maribora 22.30 °ddaia 23-°° Homo turisticus, 0.0Oi r tUrizrnu 23.30 Svet poraća Video trtan® Rončel 'zza odra 1.30 TV qi ar" 8pCemhija si PridrzuJe Pravico do membe programa. 15. iqT?^^^***^^^^^^^^™ iideik„ Drodaja 15.30 Predstavitev Karm°V 1655 sPot tedna 17.00 daljeg Ponovitev 18.00 Lucan, na-1»-30wka 1900 Glasbeni spoti 8o-00 7i ,vosti iz zabaviščnega sveta istična dekleta, ameriška humor-'96 DrJ)anizanka 20.30 Odločitve U8p8«r!?Volllni forum 21.30 Filmska barvn Ta: Raisko poletje, ameriški Johnson n: Me|anie Griffith, Don kins q ■ Elijah Wood 23.30 Haw-tedna o ' J?^, nanizanke 0.35 Spot fc^jj^V prodaja____________ 9,0q , 59, TVru'-' Program: MMTV, Tele P°novit«? ln 100° Santa Barbara, %>, J™* nadaljevanke 11.00 Razpr-n°*C i%v 120° pOP ^iz. po-Poriovltfiv, <« Kuharske mojstrovine, ***&6vJ3-00 Alexa: Ljubezenska Ja Donaw?lni ser'ia 13-30 Ljubezen ]4.3o n?} Ponovitev nadaljevanke &°° Mi°Vldna Nancv- Ponovitev iPp 30 ia€J!ck' Ponovitev 15.30 16.30 SaJ °° Mu|ci!. nanizanka straža n2 Barbara 17.30 Obalna 19.00 'cnakIZanka 18-30 POP kviz «0.00 S3 nanizanka 19.30 24 ur barvni fiSra \B opoteča, ameriški SOse AnoK ,Jererny Irons, Glenn 96 22 an^a Sci°rra 22.00 Volitve ^ma ,»a5portna scena 23.30 Poviče nanl nan'zanka 0.30 Mož V't6v 2-00 ?Sni5? 13° 24 ur. pono-^^^^ rUH 30, ponovitev wneva 10 onk\'/-i)onovitev 9-45 Klicai n°la2 11 an ^?eo kolaž "-30 Video S^ovltoC^^razglednica: Vipava, it v 14 00-n/ Braco Snow, pono- *2° lž žiSin0Č: Obrazi- Ponovitev 16;00 Tv 'Tnia cerkve, ponovitev >'Na d"0*' 7*0* iz družinskega ?^TV&'tev 17-°0 TV prodaja ŠL d«' 18 S>č"5 ^"^5 Super knjiga. &ik 191?*Y Pnporu 19-°° ™ ,hr°dajayviri«„ .lical dneva 19-30 TV ol^o in ?lSt;ani 20-00 Zdravje na Saja 2'5 2akai občutimo bolečino, 55°^ 22 3O?vTy noč: Odda)a ° S°nleo 23 S d£eVnik ^45 Pot v ^O.i5%»JVj>rodaiayvideo 12 on ^^^^^HHHI SŠ fiSGf 1¥° Mubezenske Sm^ BaSa nada'ievanka 13.05 Ja 13.50 »..periska nadaljovan-KS?ra"i 14S? I?"55 lzobraževalni »I 8 li-*5 . Neustrašni 15.20 Um°° Dobe?ri°aVlt? ^-S0 porocila Utrietn,Ki 17 a?"«17-05 Naši likovni "*° u°ma in po svetu 18.10 Kolo sreće 18.40 Danes v Saboru 19.30 Dnevnik 20.15 Moj dragi angel, hrvaška nadaljevanka 21.10 Z namenom in razlogom 22.15 Opazovalnice 22.45 Moć De-narja 23.00 Noč z Melom Gibsonom; Upor na ladji Bountv, avstralski barvni film, 1984 1.15 Porodila 15.05 TV koledar 15.15 vidikon 16.00 Vrnitev domov, avstralski barvni film 17.35 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 18.35 Hugo 19.00 Divje srce, serija 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Dokumentarna oddaja 21.40 Petica, športna oddaja 22.50 Leteći odred, serija 23.40 Koraki, glasbena oddaja 10.30 Umazani ples, ponovitev amer-iškega plesnega filma 12.00 Otroški program 14.55 Mišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.20 Vsi pod isto streho 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Korak za korakom 19.00 Za mese-cem takoj levo 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Crazy Instinct - sam med idioti, ameriška paroija 21.45 Uspavanka groze, kanadska TV srhljivka 23.15 čas v sliki 2 23.20 VVarlock, ameriški vestern 1.05 Človeška poslušnost, angleška melodrama 2.40 Čas v sliki 3.25 Schiejok, ponovitev 4.15 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 10.15 Bogati in lepi, ponovitev 11.05 Pogledi od strani, ponovitev 11.35 Milijonsko kolo 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.40 Santa Barbara - Kaliforniiski klan 14.30 Dedek na posojo, nemska serija 14.25 Dedek na posojo, 16. del 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Belo-modre zgodbe 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.45 K stvari, ponovitev 4.00 Kako vam je v6eč?, ponovitev 4.45 Čas kulture 5.30 Živalski raj ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni videospot 19.10 Porocila Gorenjske 340 19.25 TV prodaja 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Volitve 96 - Kandidati za poslance se predstavljajo: Zveza za Gorenjsko -prava izbira za razvoj 20.40 Volitve 96 - Kandidati za poslance se predstavljajo: Socialdemokratska stranka Slovenije 21.10 Porocila Gorenjska 340. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vrača kolesa - 14. oddaja 22.00 Internacionalna turistična borza v Berlinu (Produkcija: Kabelska televizija Berlin) 22.55 Porocila Gorenjske 340 23.10 Z vami smo bili., nasvidenje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 športni pregled 20.30 EPP blok 20.35 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) ... Videostrani 19.00 Predstavljamo vam 20.45 Iz arhiva ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Otvoritev raz-stave Janeza Mohoriča - Mokrnka 18.59 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved spor-eda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovrtev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.35 Potovanja, ponovitev; 21.55 Nedeljska reportaža, ponovitev; 22.15 Top spot 22.20 TV prodaja 22.25 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 6.00 Pregled dogodkov -dane, jutri EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 crna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vpra-šanja za župana občine Naklo 15.25 EPP 15.30Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu: Župan ObČine Naklo -Ivan Štular 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Glasba po izboru Robrta Baumana 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključak programa Radia Kranj R TRŽIČ Današnji program borno začeli s pre-dstavitvijo novosti v naši fonoteki. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storite nekaj zase, ki jo bo pripravila Vesna Vogelnik. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tuđi za danes nalovila nekaj svežih informacij in por-očil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih borno v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15:30. Sledila bo predstavitev ene izmed strank in njenega kandidata na volitvah, Obvestila pa ob 16:10. Nato borno pregledali zunanje politične do-godke v oddaji Deustche Vtfelle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 borno poročaii o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 92. Pol ure kasneje, ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiikl hit Oddaja sta tuđi tokrat pripravila Vesna in Dušan. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišmci 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vede-ževanje 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik -občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domaće novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika FlA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušala 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 90 let športa v Skofji Loki 17.00 Terenski studio - na obisku v Oš I. Groharja 19.30Odpoved programa RRGL 6.00 Jutranji program, vodi Jelena Stepa-novič 6.15 Novice 8.30 AMZS, prevoznosti čest 6.50 HMZ RS, poročilo o onesnaie-nosti zraka 7.50 Peter Stepic o vremenu 7.15 Novice 7.30 Vreme HMZ 8.00 Dopol-danski program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tuđi takšno 9.15 Novice (flash) 10.30 Tema dneva 11.45 Borza znanja 12.00 Novice BBC 12.30 Na obisku pri 13.00 3x1 - glasbeni vložek 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 POP informacije 15.30 Vklop Radia Slovenije In prenos Dogodkov in odmevov 16.00 Popoldanski program 16.10 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.30 Popoldanski pogovor 17.00 Naj, naj pesem 17.30 Iščemo naj prodajalno 18.15 RGL-jev odsev dneva 19.25 Vreme v živo 19.55 Slovo ponedelj-kove dežurne ekipe 20.00 Noćni program, Modni bla-bla 21.00 Dance Culture, oddaja o kulturi plea 22.00 Sršenovo gnezdo 24.00 Stra SAT radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev:duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušal-cev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Noćni glasbeni program DSOHHHHlii^HHHH CENTER amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 15.30, 18.15 in 21. uri STORŽIČ amer. mlad. pust. film MOJ PRIJATELJ FLIPER ob 17. in 19. uri, amer. epska drama HISA DUHOV ob 21. uri ŽELEZAR amer. erot. kom. ŠTRIPTEASE ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij. film ALCATRAZ ob 17.30 uri, amer. traged. OTHELLO bo 20. uri 10.30 Videostrani 10.50 Otroški program: Most Adama Rusha, angleška dokumentarna oddaja 11.40 Coprnlca Zofka, ponovitev slovenskoga filma 13.00 Porocila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.25 Vsi smo ena družina, japonsko-kanadska serija 14.50 Obzorja duha 15.20 Mati, angleška drama 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 17.35 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreće, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 Volitve "96 20.35 Gore in Ijudje 21.25 Beli vitez, švedska nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova 23.10 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 0.40 Davov svet, ponovitev ameriške nanizanke 1.05 TV jutri, Videostrani 9.00 Euronevvs 9.00 Osmi dan 10.40 Boj za obstanek, angleška poljud-noznanstvena serija 11.30 Alpe Jadran 12.00 Koncert moskovskoga državnoga orkestra 13.45 Zoom 14.45 Pustolovščine in odkritja, itali-janska dokumentarna serija 15.15 Sporočilo iz Vietnama, ameriška nadaljevanka 16.05 Sova, ponovitev 16.55 Castlovi, angleška nadaljevanka 17.55 Svet dinozavrov, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Hokej na ledu - kvalifikacije za Ol: Slovensija - Danska, prenos iz Ljubljane 20.30 VVildbach, nemška nanizanka 21.20 Studio City 22.20 Somrak stoletja: D. Zajc: Grmače, posnetek predstave Drame SNG 0.00 Studio City, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.00 Odločitve, ponovitev 16.55 Spot tedna 17.00 Novosti iz zabaviščnega sveta, ponovitev 17.30 Daktari, ponovitev ameriške nanizanke 18.30 Kapitan Planet, risanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 S kamero na potepu 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Sirene, nanizanka 21.30 Hondo, ameriška nanizanka 22.30 Glasbena oddaja 23.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 Video strani 8.30 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 9.30 Grdi raček, risana serija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 E.N.G., 21. del 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Volitve '96, ponovitev 13.00 Kuharske mojstrovine, ponovitev 13.30 Športna scena, ponovitev 14.30 Za-deva Beiderbecke, nadaljevanka 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Newyorška policija, nanizanka 22.00 Volitve '96 22.30 M.A.S.H., nanizanka 23.00 Sedma sila, nanizanka 0.00 Mož pravice, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 11.30 Video boom, ponovitev 12.30 AB..ab...abcčih, otroški in mladinski program, ponovitev 13.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 14.30 Zdravje na tri, ponovitev 16.00 TV noč: Oddaja o športu, ponovitev 17.00 TV prodaja/Videostrani 17.30 TV porocila 17.35 Super knjiga, 22. del 18.00 V priporu 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/ Videostrani 20.00 Kino TV3: Ponosni in prokleti, ameriški barvni film; Chuck Connors 21.35 TV noč: Vera in čas 22.35 TV dnevnik 22.50 Pot v Avonleo 23.50 TV prodaja/Videostrani 0.20 Video kolaž__________________________ 12.00 Porocila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, nadaljevanka 13.50 Porocila 13.55 lzobraževalni program 14.55 Otroški program 15.50 Porocila 16.00 Dober dan, ponovitev 17.05 Pozor, steklo 17.35 Po meri 18.10 Kolo sreće 18.40 Danes v saboru 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Preblizu smrti, dokumentarna oddaja 20.45 Press klub 22.15 Opazovalnice 22.45 Večer z Melom Gobsonom: Gospa Soffel, avstralski barvni film, 1984 0.30 Dnevnik 17.00 TV Koledar 17.10 Zakladnica, glasbena oddaja 17.55 Skice 18.25 Risanka 18.35 Hugo, TV igrica 19.00 Divje srce, serija 19.30 Dnevnik 20.15 Stranski učinki, kanadska nanizanka 21.05 Črno-belo v barvah: Na re-čnem zavoju, ameriški barvni film; Zgodovina rock'n'rolla 0.30 Video strani 12.00 Otroški program 14.55 Hišica v prepriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.20 Vsi pod isto streho 17.45 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Korak za korakom 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Poslednji mohikanec, ameriški pustolovski film 21.55 Selfman 21.55 Dosjeii X 22.55 Psi vojne, ameriško-angleška politična srhljivka 0.30 Čas v sliki 0.35 Ljubezenske pustolovščine Moli Flanders, angleška komedija 2.35 Čas v sliki 3.10 Schiejok, ponovitev 4.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Konflikti 13.40 Santa Barbara -kalifornijski klan 14.25 Dedek na posojo 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19-00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Rex - celotna zgodba, Kaj vse znajo nempki ovčarji 21.05 Selfman 21.15 poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Pot v raj, avtrijski doku-mentarec 0.25 Mednarodna video nagrada '96, 50 najboljŠih video filmov 0.55 Mesto v Louvru, dokumentarni zapisa 2.00 Pogledi od strani 2.05 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.45 čas kulture 3.20 Video noč ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Porocila 341. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Volitve 96 - Kandidati za poslance se predstavljajo: Rasto Tepina - Slovenska nacionalna desnica 20.40 Volitve 96 -Kandidati za poslance se predstavljajo: Liberalna stranka 21.10 Porocila Gorenjske 341. 21.25 EPP blok - 3 21.30 EPP: Slovenska nacionalna stranka 21.31 Egipt - Dediščina sončnih bogov - 3. del: Dvorci večnih duš 22.01 EPP: Slovenska nacionalna stranka 22.02 Glasbeni spot 22.05 Glasbeniki mese-ca: Ansambel Vita 22.50 Porocila Gorenjske 341. 23.05 Z vami smo bili... nasvidenje 23.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.07 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40 cea 55 min 21.05 EPP blok 21.10 Športni pregled (ponovitev) ... Videostrani 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz tv studia 20.50 Brez komentarja________________^^^^ ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domaće zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija 21.35 Šport in rekreacija, ponovitev 21.55 Zdravniški nasveti, ponovitev 22.35 Top spot 22.40 TV prodaja 22.46 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Preglod dogodkov - dane. jutri 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12J0 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tuđi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00EPP 16.20 varujmo zdravje - bolezni srca 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. V sanje Ijubi-teljev jeklenih konjičkov se bo vmešal Simon Antolič v oddaji Na štirih kole-sih. Začela se bo ob 14:30. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, borno predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled svetovnih dogodkov s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko pri-sluhnete zanimivostim, ki jih pnpralvja Miro Vrhovnik v oddaji S" m Tržičan, ob 17:40 pa z nami lahko nadaljujete z učenjem poslovne angleščine. Tokrat bo na vrsti 2. lekcija tečaja Vlctor's Venture. Torkov spored borno sklonili s športnim obzornikom, ki se bo začel ob 17:55. Pripravlja ga Janez Kikel. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.15 Ogrevalni sistemi - odgovor v. d. direktorja Jeko-in 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domaće novice 17.00 Občinski tednik -občina Bohinj 18.00 Ljudska univerza 18.30 Domaće novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranjakronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 crna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Politične stranke se predstavi-jo 19.30 Odpoved programa R RGL ■-■•«& KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji progrma RGL, voditeljica Blanka Markovič 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Urgenca 7.00 Danes v Novicah 7.30 Vremenska napoved 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 9.15 Novice (flah) 9.30 Jutor je tuđi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.45 Kje so onesnaževalic okolja? telefoni poslušalcev 12.00 BBC novice 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.30 Vklop in prenos dogodkvo in odmevov Radia Slvoe-nija 16.00 Popoldanski program 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka za poslušalce 16.30 Crna kronika 16.55 Naj, naj 17.00 Gospodarstvo na rešetu 17.45 Gospodarske novice 18.15 Odsev dneva na RGL-ju, vodena inforamtivna oddaja 18.45 Gospodarstvo v svetu 19.25 Vreme 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Avtomobilizem + šport 22.00 Camelrhvtem (B. Perme) 23.00 - 6.00 Vklop star SAT radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Noćni glasbeni program OSSHHHHHHHHHI CENTER amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 15.30, 18.15 in 21. uri STORŽIČ amer. mlad. pust. fim MOJ PRIJATELJ FLIPER ob 17. in 19. uri, predprem. amer. erot. kom. ŠTRIPTEASE ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri GORENJSKI GLAS « 44, STRAN VSE SORTE Petek, 25. oktobra^ AsmftSESrF: AsiSiilSlF" OVEN Prav lepo se boste počutili te dni. Na televiziji si boste ogledali kakšno nadaljevan-ko, morebitno nagrado, ki bi jo čisto lahko zadeli v nagradni igri na Pop TV (v štosu so skuterji Peugeot, predvsem pa glavna nagrada avto Peugeot 406), boste odstopili svojim najbližnjim, prednost bodo imeli tišti, ki imajo vozniški izpit, sem pa tja jo boste mahnili kam v naravo, žal ste letos nekoliko zanemarili nabiranje koštanja (no, manj ste ga nabrali kot lani, če ga pa lani niste nabrali nič, ste ga pa letos še manj kot nič, v glavnem, na katerokoli količino pomislite, je bilo letos za en kostanj manj....), v zvezdah pa smo zasledili, da bi vam pasalo tuđi kakšno nobel kosilce ali večeri a. BIK Ne bodite bikolovski. Zdaj ni čas za loviti bike, sploh pa vam bolj pristoji kakšen kozorog ali kozoro-ginja, odvisno, kaj ste po spolu. Vsaj v naši zvezdo-slovski knjigi tako piše. Moram pa vas opozoriti, da obstajajo različne astrološke knjige. Precej jih je namreč napisanih nestrokovno, saj veste, ljudje bi radi samo denar vlekli. Sicer pa za vas velja, da bo ta mesec vse v znamenju Urške. Zdaj pa kakršnokoli imate najraje, če imate radi punce, bo to punca Urška, če radi plešete, bo to plesna šola Urška, če boste ste mahnjeni na smučanje imate tuđi svojo Urško... skratka Urška pa pika. P.S: Dame žal mi je, o kakšnem UroŠu ni napisanega nič. ~ .-. DVOJČEK V naporih pri obvlado-vanjju strmin boste podvojili svoje moči. Sicer pa vi pogosto naredite kaj z dvojno močjo, saj imate v svojem znaku dvojčka. Da, prav ste imeli, če ste razmišljali, da je večina najno-vejših pralnih praškov, ki imajo dvojno moč pranja, po horoskopu prav dvojček. T\idi vse dvogrbe kamele so rojene v znamenju dvojčka. A ne verjamete. Vprašajte na tunizijsko državno službo za evidenco roj-stev dvogrbih kamel. Naslov: Khammel Ukh Rhad Tunis, Bratov Salem Street 28, Ham-mammet, Tunis. RAK Isto, kar se je prejšnji mesec dogajalo strelcu, se bo ta mesec dogajalo vam, zato bo najbolje, če zvezdne zapiske samo prenesemo pod vaš znak. Rečeno, stor-jeno. S prijateljico ali prijateljem (odvisno od vašega spola oziroma spolne usmerjenosti) se boste v obdobju "kad padne mrak" šli igro presenečenj. Presenečenje lahko izvajate na tri temeljne načine: 1. Na način "neprijetno"; 2. na način "prvovrstno"; 3. na način "neverjetno". Vi se boste izkazali v 2. oziroma 3. načinu. Sicer pa je za 1. način v slovenski zgodovini (pa še ta nima veze s sexom) doslej znan samo en primer, ko je neki France Prešeren februarja 1849 na 1. način presenetil stanodajalca (ni mu še plačal najemnine za januar). LEV Se še spomnite tistega nasveta iz prejšnjega mese-ca: "Sreče človeku ne mor-ejo dati ne partija, ne država, ne prodajalec koštanja, ne vaš priljubljeni sadjar (on je sicer pravi švaler - v poštev pridejo le primerki nežnejšega spola)..., srečo si lahko človek ustvari le sam." Pozabili smo dodati, da si srečo lahko ustvariš tuđi v dvoje, znani so namreč primeri, ko sta sodelavca v fabrki igrali na en in isti listek lota. Zvezde si sicer nišo čisto na jasnem, a zdi se mi imate z nekom, ki je po znaku riba 17. novembra ene pomembne opravke. Lahko tuđi kakšen dan prej ali pozneje. Saj veste, kako je danes s ciframi, memgrede se ušteješ. DEVICA V zvezdah se kaže nekak-šen nahrbtnik. To bi lahko pomenilo, da vam bo nekdo podaril nahrbtnik, mogoče, da si boste v prihodnjih dneh, na svoja pleča (beri hrbet) naložili kakšno pomembno nalogo. Mogoče boste gledali katero od oddaj Gore in ljudje, kjer bodo ljudje nosili nahrbtnke, ali pa vam bo uspelo na ulici srečati Marjetko Keršič Svetel. Dolgoročno pa nahrbtnik seveda pomeni, da radi potujete. P.S.: Ste že kdaj komu za rojstni dan kupili osebni avto? Niste. No razmislite malo o tem. TEHTNICA "No pa ga srknimo malo," boste pomislili, ko boste gledali predvolilne boje na televiziji. Saj veste, človek razmišlja ali bi jokal ali se ----------------- smejal in v najstarejših zvezdnih knjigah piše, da ga ja v takih primerih najbolje malo dati na zob. Baje, da se sploh ne boste udeležili volitev in to zato, ker nobeden od kandidatov za poslanska mesta v svojem programu ni omenjal obvezno gradnjo kolesarskih stez po vseh slovenskih mestih. Vsaj 3,6 kilometra naj bi jo po vašem zgradila vsaka občina. Vaše geslo je, za domovino s kolesarsko stezo naprej. ŠKORPIJON Kaj pravite, na to, da bi .vam kao za rojstni dan kupil avto? Dob'r, a ne. Sicer pa prihaja vaše obdobje, kar pomeni, da se boste spucali malo denarja. Spucajo se sicer tuđi drugi, ampak vi se morate spucati najbolj. Čisto škorpijonsko ni kaj. Zvezde ugotavljajo, da živite v devetih nebesih, pa ne, da bi frcali in bluzili naokoli. Tako dobro vam gre, da vam pravzaprav svetujemo, da ne popuščate. Oh, ko bi lahko zamrznili cajt. ----------------- STRELEC To; da od časa do časa šepate naokoli, je čisto, hramm, naši južni sosedje bi rekli "zavaravanje protivnika", mi pa temu rečemo, okolprnašanje, nategovanje, zamegljevanje... nasprotni-ka. Namreč, sami ste krivi če se ukvarjate s kakšnim borilnim športom naprimer. Sicer pa v nekem smislu tuđi zvezde soglašajo z vami, namreč tovrstn veščine dandanes človeku tuđi prav pridejo. Kadar dobiš na mizo tako trd zrezek, da noben nož ne pomaga, kadar je zadetek na lotu čez 20 milijonov tolarjev, vi pa sele v soboto vplačujete stavne listke (beri totalen dren...), mogoče pa boste kdaj komu hoteli dopovedati da je cepec ali pa koza (ne delamo razlike med spoloma), pa z besedo ne bo pomagalo... KOZOROG Zraven ste bili. To pa je nekaj. Ampak, kakor je iz nepreverjenih krogov slišati, bi še enkrat. Kako to, še enkrat? A, da prvič niste dobro videli. No prav, če tako želite, borno tukajle v našem razvojnem oddelku takoj, ko popravimo monitorje (gledati pod vodnar), poskušali v vašem znamenju pripraviti nove pogoje za vašo vnovično prisotnost. Samo, kakorkoli že, boste morali za ves postopek prepričati tuđi osebo nasprotnega spola. Takole, ko gledam te zvezdne vrstice imam občutek da gre za kakšno rojstvo, predvsem pa nekaj novega. Moram pa priznati, da so podatki za vas tokrat precej v šifrah. Ane. ----------------- VODNAR A veste tišti vic, ko so se nune v samostanu vozile s kolesom. Vsaka en krog. Pa se ena pelje dva. Nastane vik in krik, začenjo se prepirat', pa ven prleti mati prednica in reče:"A veste koga, vsaka ima en krog, če se boste pa prepirale med sabo, bom pa sedež naza..." ...šššššš, zviiiiicccc, ššššš. Na pa se je monitor na našem osrednjem računalniku za napovedovanje prihonosti pokvaru. Žal ne vemo, kako se je končal vic. Pa drugič. RIBI Glede na to, da ste prejšnji mesec zelo malo časa posve-čali branju pri bralcih in bralkah najbolj branega ber-ila Gorenjskega bralskega življa, Gorenjskega glasa namreč, mi tle gor pri zvezdah nismo nič falili, ko smo vaš noroskop zadnjič, kako bi se reklo, spustili. Ampak, ker boste danes vsekakor pogledali v astrolajf vam tokrat pišemo takole: 17. novembra ste nam zvez-dam dozdeva da boste imeli neke pomembne opravke. Po vseh ugotovitvah kaže, da je oseba rojena v znamenju leva pri vaših pomembnih opravkih imela pomembno vlo-go. Torej, lahko se bo vse skupaj dogajalo tuđi Rakšen dan prej ali pozneje. Saj veste, kako je danes s ciframi, memgrede se ušteješ, pa Še luna nam zvezdam včasih hodi v zelje. In kaj naj pol mi zvezdarji naredimo, kot pa počakamo, da nam kdo malo potelefonira? FlLATELiSTlCm iVOVICE XXVI. SLOVENIJA je prejšnji petek oz. minulo nedeljo, 18. in 20. oktobra, izdala dve znamki, ki bi po prvotnom programu morali iziti že pri zadnjem sklopu. Ker sta obe znamki iz poštne zgodovine, vezani na trenutne dogodke, se je ta program nekoliko spremenil. Prejšnji petek, 18. oktobra, je minilo 100 let, odkar so odprli poštno stavbo v Ljubljani. To obletnico je pošta pričakala pomlajena in prenovljena. Spet je zasijala v vsej svoji lepoti. V počastitev tega dogodka je izšla znamka za simbolnih 100 SIT. Druga znamka je namenjena uvedbi novega avtomatskega pisemskega usmerjevalnika (APU) v mariborski pošti. Ti APU-ji zmorejo več kot 30.000 pisemskih pošiljk na uro in so najhitrejši na svetu. Obe znamki je grafično obdelal in oblikoval Bronislav Fajon. Ob tej priložnosti sta izšla tuđi običajna FDC-ja in priložnostna žiga prvega dne. V mesecu novembru izideta še dve letošnji znamki, namenjeni božicu in novemu letu. Vse več držav v zadnjem času izdaja znamke na temo Disnevjevih risank. Najnovej-ši sta izdaji Kanade (štiri znamke o medvedu Pooju), ter Gane (devet znamk z različnimi prizori znanih risanih filmov). Tema imenovana Disnev se je v zadnjih letih zelo razširila in obsega že več kot sto različnih serij in blokov. Tuđi tema SLOVENICA je zelo popularna -seveda med našimi zbiralci. Obsega več ali manj vse, kar le malo diši po Sloveniji. To so znamke vsega sveta, na katerih so upodobljeni Slovenci, slovenski kraji, avtohtone slovenske rastline in živali, ali dogodki, ki so vezani na našo deželo. Seveda so to znamke, ki so izšle v času po prvi svetovni vojni in jim danes pravimo Verigarji, znamke prve Jugoslavije s prikazom slovenskih motivov, znamke izdane •» strani okupatorjev y drugi svetovni vojn. namenjene posebni uporabi v SlovenU' znamke s slovenskimi motivi iz obdobja con B in druge Jugoslavije ter seveda vse znam*" današnje Slovenije. Kar široko za3"0.^ zbirka, ki je ni enostavno zbrati. Primer: kon« Lipicanca je izdalo kar nekaj držav od Avstrtj do Madžarske in Romunije... Poznati pa i" treba tuđi nekaj zgodovine: ob zaV.z:,,4j pacifiškega otroka Ivo Jima je sodeloval tu° Slovenec v uniformi ameriške mornaris* pehote, ki je zavihtela ameriško zastavo r» otoku. Dogodek je znan s spomenika VVashingtonu ter dveh ameriških znamk. up spadata v zbirko Slovenija. Tu je tuđi slovensj škof Irenej Baraga na dopisnici za 13c, oa drugih ne govorimo. Slovenica ni samo zbiranj znamk, temveč tuđi veliko poznavanje Z9°a° vine in zemljepisa. To pa je tuđi vzgojni name filatelije. Precej tega je že raziskanega m novem katalogu, ki je v pripravi ter bo krna izšel, bodo obdelani tuđi pojmi s temati*0 Slovenice. Mihael I. Fock ^- FILATELIJA MAURITIUSin FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19, 4000 KRAMJ, tel. 064/224 505 od 16. ure do 19. ure, sreda tuđi od 9. do 12. ure Nudimo: - abonmaje - ves filatelistični pribor - znamke, žige in dotiske - ocena in odkup opuščenih zblrk znamk, starih pišem in razgiednic -nasveti za oblikovanje zbirk NOVO: FILATELIJA JE ODPRTA VSAKO SREDO TUĐI POPOLDNE OD 9. DO 12. URE. VABUENI! ~ Fotografije za dokumente - družinski posnetki - komercialna fotografija - razvijanje filmov in izdelava fotograflj Zbiranje predlogov za nove priložnostne postne znamke Pošta Slovenije, d.o.o., in Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije ralf1' sujeta zbiranje predlogov za prilolnostne poštne znamke za leto 1998. S priloinostni-mi znamkami telimo oznamovati P0' membne kulturne, zgodovinske in durge dogodke slovenskega, evropskega in svetov-nega pomena. Zgodovinski predlogi naj bodo veza^1^ okrogle obletnice dogodkov izpred 50, 7j> 100... let. Predlogi za športne motive na) se nanašajo predvsem na evropske in svetovne športne dogodke. Zaleleni so tuđi drugi predlogi, s katef imi bo mogoče vplivati na izboljšatijf odnosa do ogrolenih Uvali, rastlin, b°Ja proti zasvojenosti, ohranitvi kulturnih izr0' čil in drugega. V sklopu serije EUROPA, ki izhajaj okviru Evropske poštne zveze, ob »pr znamka na temo "Narodni prazniki ltt festivali". Svoje predloge za prilolnostne poštne znamke za leto 1998 pošljite najkas-neje do 31. oktobra 1996 na naslov: Pošta Slovenije, d.0.0., Komisija & pripravo poštnih znamk, p.p. 1000, lOOi f Ljubljana, s pHpisom "Znamke 1998". Pop design spet leti Zatreskan sem vate kot (..»..) Čemu pikice v oklepaju? Zato ker boste manjkajočo besedo uganili ^ izžrebani pa bo dobil najnovejšo kaseto skupine Pop Design Te dni je izšla najnovejša kaseta skupine Pop design, cd plošča bo pri Aligatorju na voljo že danes, ki nosi naslov "Zatreskan sem vate", to pa je tuđi nosilni komad, nedvomno prvi favorit njihovega najnovej-šega projekta. Sicer pa boste na kaseti našli klasične Pop design komade, take fajn "sentiše", pod aranžmajsko taktirko Tončka Košmrlja in Matjaža Vlašiča. Ugotovitev, da fantje že vedo, kaj delajo in da to delajo dobro, tu zagotovo ne bo odveč. Naj dodam, da kaseta vsebuje tuđi nekaj komadov, uspešnic njihovega prejšnjega albuma (Volk samotar, Križ, Kadar sem s tabo...). Sicer pa, saj vem, da ste najprej opazili obe sliki. In prav ste imeli, to sta fotografiji s snemanja vidospota za komad "Zatreskan sem vate", ki so ga pod vodstvom zname-nitega Branka Djuriča - Djure posneli v Ljubljani pri in v vodnjaku pred Cekinovim gradom, v Naklem pri Kranju, kjer *°0 steno neke hiše mimogrede pritisnili gf. in v Taverni Am Am v Ljubljani. .^ ja v Pop design pa je ćelo snemanje Pfe , -ah, oblačilih Iguana. In kdo je v glavnih vl0AjC, pevec Mik in Kranjčanka Renata Bon letošnja lepotna kraljica Slovenije. '•'y^1 ......" '■—■■■■"■■...... IIIIM. ..■■■■................„——■■ „|. .........^,.........1 .............■—■—■_. I .. -■■! — ■ 0 In Še nagradno vprašanje: Mik v pesmi prepeva Zatreskan sem vate kot ■•••jjgji* zanima nas torei kaj za eno neobićajno prevozno sredstvo manjka na Čtricah. ne0il pošljite do srede, 6. novembra, pripis "' Pop Design'1, Srečni izžrebanec bo najnovajšo kaseto Pop designov. Ime borno objavili v Jodlgarotju, J Pe*ek, 25. oktobra 1996 KONJIČKI 45. STRAN • GORENJSKI GLAS Lov je najtesnejša vez med človekom itt nara ro Večina lovskih druzin na Gorenjskem je ta in minuli mesec praznovala zlate jubileje. Jfe^tedenjeSO-letnicopro-•«vua Lovska družina Mengeš, JI,Ka.tero sta značilna še pose--2 dva dogodka. Starešina W Milan Jenčič je ned-laS"0 P°udaril, da so lovci pS^^jMtfboljši poznavalci narave. Njihove izkušnje in strokovno usposobljenost pri gojitvi divjadi bi bilo zato potrebno upoštevati tuđi pri sprejemanju nove zakonodaje. "Clovek še vedno nasilno posega v naravo. Življenjsko Lovska sveta masa prec°tO*0' ^" novembra, "« dan a\>. Huberta, zaščitnika 5V &y)eXa dela evropskih lovcev. bo v cerkvi oziroma kapeh zač ?eria na Spodnjem Jezerskem sveta masa. Masa bo uvod v slov K^Upnesa ^ova: Omenjena cerkev oziroma kapela je edini Č/aTi sakra^m' objekt, ki je posvećen omenjenemu svetniku. star"1 f'ov^.e družine Jezerska so se za to odlučili, da obudijo lov llty *rt navade većine evropskih lovcev. Zato boda skupni ločcli z lovsko maso. Masa se bo začela 2. novembra ob 7. ' Zoor lovcev in skupni odhod na lov pa bo ob 8. uri ar*šina Milan Jenčič (levo) in ustanovni član Vinko Vahtar. Jelen s tremi rogovi Lojze Gantar iz Naklega je lovec ie štirideset let. Uplenil je ie kar nekaj trofejnih primerkov različnih vrst divjadi. V nedeljo zvečer pa je uplenil zelo redkega jelena s tremi rogovi. "To je trofeja, ki ima za lovca posebno vred-nost in bo zdaj krasila raz-stave." Lojze Gantar "Tako drago-cene trofeje še nisem uplenil v štiridesetih letih." o kolje se spreminja v škodo divjadi. Polja postajajo poligoni za intenzivno pridelavo hrane, gozdovi marsikje umira-jo, vode so okužene, urbanizacija in promet krčita življenjski Lovišča v mejnem območju V začetku oktobra je bilo na Gorenjskem sejmu v Kranju posvetovanje o toviŠčih v mejnem območju. Pobudo za posvet je dala Gorenjska lovska zvezu, govora pa je bilo o loviščih, ki na Gorenjskem mejijo na državno mejo. Na posvetu so sklenili, da je potrebno vsak strel (zgrešeni, plašiini) prijaviti poublašćeni lovski družini v 24 urah, ali pa takoj po končanem lovu, Će lov v gori traju dtje. Lovci ne smejo meriti in streljati v sosednjo državo. Mednarodni incident je tuđi, će se irstreljena krogla odbije v sosednjo državo. Lova v mejnem območju ni treba javljati na policijo, ampak ga je treba vpisati v pregled (seznam) lovske druiine ali podjetja. Vse neobičajne dogodke ali sumljiva početja, krivolov, najdbe in nenavadna dogajanja v lovLiču je treba javiti OPP. Lovska družina pa mora o redu in obnašanju v revirju, še posebno v mejnem pasu, seznanjati in poučevati pripravnike in nove lovce. Prepoved lova se lahko odredi le v izrednih razmerah in po predhodnem obvestilu Ministrstva za noimnje zadeve. Pri lovu, tuđi v mejnem obmoćju, pa mora lovec iinen pn sebi veljavno osebno izkaznico in oralni list. Ujeti trenutek narave Poznanje daleč naokrog. Iz Afrike, Kanade je med drugim ie dobil div jad, da ji je "vrnil" podobo. Doma pa je Vinko Kokalj iz Spodnjih Dupelj. Dvajset let je bil v Peku orodjar in predštirimi leti je medprvimi odšel iz tovarne kot tehnološki presežek. "Odločil sem se za preparatorja in zdaj ie dve leti opravljam to delo, ki združuje kar nekaj poklicev in raznovrstno znanje ter poznavanje narave. Eno zadnjih takšnih del je bil divji prašič, zdaj pa imam v delu kar tri kanadske medvede," nam je povedal pred dnevi. Mesec dni trajata delo in postopek, da divji prašič potem krasi steno. Prihodnjič borno predstavili Vinka Kokalj a bolj podrobno s tremi medvedi. prostor divjadi. Zato vas prosim m rotim, da pri sprejemanju nove zakonodaje za božjo voljo poslušate nas lovce, saj mi ne borno pozabili narave, ne divja- di in ne človeka," je nagovor pred lovci in prijatelji sklenil starešina Milan JenčiČ. S tem, da je lov najtesnejša vez med človekom in naravo, pa se je na slovesnosti strinjal tuđi Vinko Vahtar, še edini ustanovni član Lovske družine Mengeš pred 50 leti. Poleg bronastih, srebrnih in zlatih odličij so na slovesnosti podeli-li tuđi priznanja Agroemoni Domžale, KPC Jablje, Zavodu za gozdove, občinama Mengeš in Domžale, krajevni skupnosti Trzin, Policijski postaji Domžale, kmetijama Hrastar in Oražem in firmi Semesadike Mengeš. • A. Žalar Društvo gojiteljev malih živali Kranj *• Združuje jtft ljubezen do ih«li U(* 7. do 11. novembra bo na Gorenjskem sejmu v Kranju razstava društva gojiteljev malih živali Kranj. Povabilo na ogled še posebej velja šolarjem. *2V0 8<>jitel,Jev malih živali 24 ~L Je bil° ustanovljeno Pr^n arca 1935 «n je lani fa "Rovalo 60-letnico delovan- P'oiS1 v SV0Jih Pravilih in Vanfe vi " ZaPisano le združe-bJ Cla,nov, njihovo strokovno kuj"Jevanje, izmenjavo iz-jm,je J Pn gojitvi in reji. ohran-tudi a.ht°nih pasem, ampak P»rejanje razstav. Tako bodo društveno razstavo pripravili tuđi letos. V hali A na raztsavišču Gorenjskega sejma bo razstava od 7. do 11. novembra, na njej pa bodo predstavili okrog 150 kuncev, prav toliko golobov in blizu 150 primerkov perutnine. "Med vzorčnimi primerki pa bodi tuđi koze, ovce, noji, ptice, eksoti (papige). Pripravili pa ^MniiŽ"mfr ima doma na Kokrici zelo bogato strokovno Sl°venii, ? k"ncin- Tajnik Zveze društev gojiteljev malih Hvali inStruktor !! 4 leta> Predsednik Po 6 let. Je državni sodnik in ^ntona i Zu kunce-1""* več priznanj in med drugim tuđi plaketo »Uaih fi1™01"* (1983) najvišje slovensko priznanje pri gojenju predsednil L (efH*ko plaketo imata tuđi Marija Bizjak -0 kranjskega društva in mag. veterine Roman Grandič). Od i7 rQzstav *^' °ktobra je bila v Mariboru 5. državna dr*ištva v aliil> na kateri S(> sodelovali tuđi člani kranjskega s*fine piaslov^ prvakov so osvojiti- pri kuncih (orjak sivi) 0reoo'rc> AJ°Jz Ščap, Milan Zakrajšek, (orjak beli) Srečo Ponori?' /lisičar) Marija Bizjak, (dailenaar) Dušan Solohih „ ^ali srebrec, rumeni) Danica Zakrajšek; pri G«ŠDert>kohuT*ki škrjanec, pavji eolob, segedinski letalec) tfaifa-,!"**? (Poljski luks, angleiki golšar-modri) Mafija toarko fSi^ki Prevrtat, niski visokoletaČ-rumeni in rdeči) ^tultianv^ priPeruinM' (itaiijanka srebrna) Janez Valter, foghon, f JereoičastcL fenix pritlikavi) Stane Korošec, Pritlikav \ V Vinko *ubic> (stajerka pritlikava, sultaler fcklnihn 1atija PMar, (brakel, crna) Drago Stare, ■> et>dem*L mcal bela> Marjan Šenk, (tuluška gos- siva in !***« Ros-bela) Jože Boiič. *--—■--------—_________________________________— Kranjsko društvo zelo uspemo sodeluje s sorodnimi društvi na Hrvaškem. Pred leti, pravi Anton Žumer, smo sodelovali z gojitelji v Avstriji, vendar to sodelovanje nikakor ne more , zaživeti zaradi birokratskega odnosa Zveze društev do tega vprašanja. j Doma ima Anton Žumer tuđi precej kuncev. borno tuđi lovski kotiček. Razstava bo tuđi tokrat prikaz dela in uspešnosti društva, ki ima okrog 60 članov. Že zaradi primerjanj med izkušnjami in dosežki gojiteljev po Sloveniji pričakujemo obisk članov društev iz različnih krajev Slovenije. Še posebej pa vabimo na ogled šolarje. Letos smo prav zaradi njih - šolarjev namreč, razstavo podaljšali za en dan. Do zdaj zanjo namreč ni bilo v šolah pravega posluha in zanimanja, čeprav sem prepričan, da je razstava zelo praktična dopol-nitev učnega programa za ne-katere razrede oziroma predmete," poudarja Anton Žumer, ki je član društva gojiteljev malih živali Kranj 21 let. Za kranjsko društvo so ob organiziranem strokovnem delu značilne tuđi razstave in Anton Žumer je eden glavnih organi-zatorjev tovrstnih razstav. Sicer pa ima Anton Žumer, ki je gojitelj kuncev, doma tuđi ned-vomno zelo bogato strokovno knjižnico prav o kuncih. Pa tuđi sam je avtor knjige Kunci -Ijubiteljska reja (Ljubljana 1988) in soavtor Slovenskega vzornika pasemskih kuncev iz leta 1982. Napisal in objavil, predvsem v reviji Moj mali svet in tuđi drugod, pa je že več kot dvesto člankov in strokovnih prispevkov. Pokrovitelji letošnje razstave od 7. do do 11. novembra v hali A na Gorenjskem sejmu bodo PPC Gorenjski sejem, Mestna občina Kranj in Gorenjski glas. Razstava pa bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure. • A. Žalar Gobe so okras gozda Slabo leto za jurčke itt (isteke V Sloveniji je bilo leto najmanj devet večjih gobarskih razstav, največja pa je bila v Kranju. Orjaški dežnik (macrolepiota procera) - Foto: B. Malovrh "Gobarske razstave so po-membne predvsem zaradi obnavljanja znanja o gobah in poznavanja gob. Tuđi tišti, ki poznajo poleg jurčkov in lisičk se kakšno drugo vrsto, je prav, da si ogledajo kakšno razstavo, saj obnavljanje znanja samo koristi. Najvec zastrupi-tev z gobami pa je zaradi nevednosti. Zato je še vedno glavno pravilo: Ne nabirajte gob, ki jih ne poznate," ob bližajočem se koncu letošnje muhaste gobarske sezone poudarja prepoznavalec iz kranjske gobarske družine Franc Vrhovnik. Letos je bilo slabo leto za nabiralce jurčkov in lisičk. Julija, ko so na Brniku nena-doma zabeležili temperaturo 5 stopinj, se potem pogoji (temperatura, vlaga itd. ) nišo več "zložili" v pravšnje sorazmerje za rast posameznih vrst gob. Če je bilo torej na neki način muhasto gobarsko leto, pa je bilo toliko več klopov. Gobars-kim družinam v Sloveniji pa je vseeno uspelo pripraviti kar nekaj zanimivih in lepih go-barskih razstav. Po oceni Fran-ca Vrhovnika jih je bilo najmanj devet, največja in tuđi bogata po številu vrst gob pa je bila nedvomno spet kranjska. V zvezi z razstavami pa predvsem tale nasvet: Ko jih obiskujete in si ogledujete gobe, bodite v prihodnje pozorni še posebej na podobnost (dvojnice) užitnih in strupenih vrst eob. "Clani gobarskih družin smo torej tuđi ob letošnjem muhas-tem letu potrdili družbeno koristno delo, ki je glavni del našega delovnega programa. Zato bi bilo končno prav, da bi nam to z materialno pod-poro priznala na neki način tuđi država," razmišlja Franc Vrhovnik. • A. Žalar Mala štorovka (kuehnero-myces mutabilis) Ta čas v gozdu rastejo štorovke - mruznice, mar-ele - deinikarice, borov goban - ta crni jurček, sivke - zimske kolobar-nice, zelenke (so sestrične od sivk) - kolobarnice. GORENJSK1 GLAS ' 46. STRAN REPORTAŽA Petek, 25. oktobra!996 Ogrevalne naprave Stroj Sonce prinaša polovico prihranka S Strojevimi ogrevalnimi napravami lahko vsako leto prihranite polovico kurilnega olja. Čas kot najboljši razsodnik je dal prednost Strojevih sončnim kolektorjem, po katerih se pretaka voda, njegov najnovejši izdelek pa so kombinirane peči za centralno ogrevanje, nanje je seveda moč priključiti tuđi sončne kolektorje. Franci Stroj iz Dvorske vaši pri Begunjah, inovator in uspešni podjetnik, je po Sloveniji in v tujini najbolj znan po sončnih ogrevalnih napravah, ki jih izdeluje po lastni, izvirni tehnologiji. V zadnjih letih ga mnogi poznaj o po helikopterju, ki g^a uporablja tuđi pri montaži sončni kolektorjev v planinskih postojankah. S sončnimi ogrevalnimi napravami se Franci Stroj ukvarja že dvajset let, izde-lovati jih je začel potem, ko je razvil izvirni način njiho-vega delovanja. Po Strojevih sončnih kolektorjih se namreč pretaka voda, v njih ni tekočine proti zmrzovaniu, kar poveča izkoristek m prinaša ekološko neoporečnost. Kolektorje je sča-soma izpopolnje-val, sestavil v sisteme, doslej je izdelal že 1250 sončnih kolektorjev in sistemov. Z njimi ima torej resnično bogate izkušnje, predvsem pa lahko rečemo, da je čas kot najboljši razsodnik dal prednost Strojevih sončnim kolektorjem. Najnovejši izdelek so kombinirane peči oziroma kotli za centralno ogrevanje, ki so prav tako lzvi-ren Strojev izdelek. Prirejene so za vse vrste goriv, v Strojevih pečeh je moč kuriti z drvmi in pre-mogom ali s kurilnim oljem, priključiti jih je moč na plin, s pomočjo sončnih kolektorjev je moč izkoriščati sončno energijo, navsezadnje, upor-abljate lahko tuđi električno energijo. Kupci se dandanes najpogosteje odločijo za kombinacijo kurilnega olja in sončne energije. Se vam naložba splača? Vsekakor, saj boste vsako ogrevalno sezono prihranili približno polovico kurilnega olja. Franci Stroj to zago-tavlja glede na praktične izkušnje z več kot sto peč-mi, ki jih je že montiral. Če za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v družinski hiši letno porabimo približno 3 tisoč litrov kurilnega olja, poraba pade na 2 tisoč litrov, če namestite tri sončne kolektorje. Če jih imate na strehi pet do šest pase poraba kurilnega olja razpolovi, pade na tisoč do 1.500 litrov kurilnega olja. Strojev sistem ogrevanja deluje tako, da peč sama uravnava način ogrevanja. Ko posije sonce in se v sončnih kolektorjih voda segreje, se gorilnik avtoma-tično izključi. Če sonce nima dovolj moči, se avtomatično spet vključi. Praktično to pomeni, da Strojev sistem ogrevanja izkoristi vse sončne Žarke. Strojevi sončni kolektorji so ekološko neoporečni, zato so zelo primerni za planinske postoj anke. Prav pri nameščanju sončnih kolektorjev visoko v gorah se je Franciju Stroju porodila zamisel, da bi mu pri delu zelo prav prišel helikopter. Uresničil jo je, tako kot vse druge, saj mu poguma ne manja. Kot prvi zasebnik pri nas je kupil helikopter, le-tos že drugega, več-jega in močnejšega in varnejšega. Napravil je seveda izpit za pilota in helikopter tako lahko uporablja za lastne prevoze pri montažni ogrevalnih sistemov. Odkar je letos kupil novega in zaposlil pilota, trži tuđi helikoptrske prevoze, njegov helikopter zmore prepeljati do 900 kilogra-mov tovora. Poleti je bil zaposlen predvsem z oskrbo planinskih postojank, opravljajo pa tuđi panoramske polete po želji. Franci Stroj je z novim helikopterjem že prepeljal nekaj težjih tovorov. Zelo veliko natančnost je zahte-vala namestitev 500 kilogra-mov težkega kondenzatorja za paro na dimnik v kranjski Savi, saj ga je moral spustiti dobesedno na vijake. Prav tako zahteven je bil nedavni prevoz 700 kilogramov težkega zaboja, v katerem je bila miza z opremo, ki ga je moral spustiti na ozko teraso poslopja banke v Kranju. Franci Stroj je uspešen podjetnik, ki smelo uresni-Čuje izvirne zamisli in nacrte, pri njem ima delo že petnajst ljudi. Njegova dejavnost se je seveda raz-rasla, ker zaslužek nenehno vlaga v razvoj uporabe sončne energije in helikoptrske dejavnosti. Franci Stroj ima že drugi, večji in močnejši helikopter, s katerem lahko prepelje do 900 kilogramov tovora. Poleti je z njim oskrboval planinske postojanke, zelo prav pa mu seveda priđe tuđi pri montaži ogrevalnih naprav visoko v gorah. ^~—° STROJ V sivih jesenskih dneh najbolj prija oddih v zdravilišču NEKAJ SPROŠČENIH DNI LAHKO SPREMENI ŽIVLJENJE Većina slovenskih zdravilišč se lahko ponaša s termalno vodo kot naravnim zdravilnim sredstvom, s kvalitetnimi medicinskimi storitvami in seveda s prijetno okolico, kot nalašč za pomirjujoče sprehode. Marsikdo se je že odločil, da nekaj prostih dni po tridesetem oktobru nameni oddihu in rekreaciji. Kar nekaj časa je že minilo, kar nas je večina prišla s poletnih dopustov in konec tedna, morda nekaj dni brez skrbi v prijetnem okol-ju marsikomu že priđe prav. Odločitev, kje jih preživeti, ni težka, saj je Slovenija bogata z naravnimi in kul-turnimi lepotami, pa tuđi možnosti za aktiven oddih je vse več. Nemalo je takš-nih, ki se tako radi odločijo za odhod v katero od šte-vilnih slovenskih zdravilišč. Vzpostaviti ravnotežje v telesu Zdravilišče Laško se ponaša z več kot 140 leti tradicije. Oddih v Lahškem je namenjem vsem, ki si želijo izboljšati svoje zdravstveno počutje, okrepiti zdravje, in tištim, ki želijo zdravi tuđi ostati. Poznanjo je po kvalitetnih medicinskih storitvah, naravni zdravilni dejavnik pa je termalni vrelec temperature od 32 do 35 stopnj Celjziia, ki s svojo blagodejno toploto blaži bolečino in omo-goča lažje gibanje. Dejavnost zdravilišča je tako usmerjena v zdravljenje poškodb in obolenj ter stanj po operativnih posegih na gibalnem sistemu, degenerativnih sprememb sklepov, zlasti hrbtenice, izvesklepnega revmatizma, stanj po opeklinah s pnzade-tostjo gibal ter motenj v delovanj krvnega obtoka. Strokovnjaki v Zdravilišču Laško pri tem uporabljajo različne vrste terapij, od hidroterapije do kinezioterapije, masaže, in hipobarične terapije in še kaj. Dan v zdravilišču ni izgubljen Pestra je tuđi zdraviliška ponudba v Atomskih Toplicah. Bazenski kompleks Terme je prav gotovo med najprivlačnejši-mi tovrstmmi pri nas. Nudi več kot dva tisoč kvadratnih metrov pokritih in odprtih vodnih površin, pestro izbiro užitkov: temperatura vode je od 28 do 36 stopinj celziia, rimske in podvodne ter ročne masaže, vodni tok, otroški bazen, bar in savno ter solarij. Zdravilišče Atomske Toplice ima organizirano lastno zdravstveno službo Na več kot tisoč kvadratnih metrih zdravstvenih post-orov so ambulante, laboratorij, telovadnica, fitness in prostori za raznovrstne terapije. Atomske Toplice so še posebej zanimive za tište, ki imate težave z revmatičnimi obo-lenji lokomotornega sistema, kožne bolezni, arterijske obtočne motnje. Seveda poleg osnovne dejavnosti zdravilišče razvija še zdravstveno preventivne, shujševalne in antistres programe, aktivni oddih, preventivne zdravstvene preglede ter programe za managerje. V zavetju zdravja Tuđi Lendava je vse bolj priljubljen turistični cilj počitnikarjev, izletnikov ali zgolj mirnoidočih popotmkov. Odlikujejo jo ne okrnjena naraVa, mir, odlična kulinarika, edinstvena termalna voda; je odlična izho-diščna točka za izlete v okolico ter kraj, kjer se boste srečali z domačini, odprtih src za vsakega gosta posebej. V Lendavo prihajajo tišti, ki želijo pravočasno poskrbeti zase, za svoje dobro počutje in obnovo psihofizičnih sposobnosti. Žanje so v tem manjšem slovenskem zdravilišču pripravili program "oddih in utrjevanje zdravja" in vanj zajeli blagodejnost in zdravilnost vode. Toda v Lendavo prihajajo tuđi tuđi gostje, ki jih *.e tarejo bolezenske tegobe, za katere pravimo, da so jih s seboj prinesla leta. Zdravilišče je pravi naslov za zdravljenje revmatičnin obolenj in obolenj gibal, saj so termalna voda, toplotna in elektroterapiji ter masaže in akupunktura že mnogi^j pomagali, da so po prestani hudi bolcz*1 okrevali in spet našli izgubljeno zdravje. Počitnice, prilagojene sodobnemu ritmu živjenja Da je čas denar, vedo vsi ljudje & poslovnega sveta, zato prav gotovo ni odyeC poudariti dejstva, da so Medijske Toplice' sodijo v občino Zagorje, od Ljubljani' centra Slovenije, oddaijene le kakin ^ kilometrov. Najpomembnejše, kar ponujaJ v Medijskih Toplicah, je seveda termalna voda, ki iz izvira prihaja s temperaturo * stopinj Celzija. Je priznano zdravilno sredstvo za zdravljenje po poškodbah in operaci' jah na gibahh in nevrotska stanja s telesn simptomatiko. Zdravilne učinke terrna1 n vode dopolnjuje terapija v hotelski ordjna' čiji z akupunkturo, magnetoterapijo, spelejoj terapijo, homeopatijo ter vodnimi in suni1^ masažami. Ker sodoben življenjski krite^ zahteva predvsem aktivne počitnice. so.. blizini Medijskih Toplic za vse, ki si ŽeliJ tovrstne sprostitve, na voljo tuđi teniska druga športna igrišča, manjša smuci-fl ča,veliko pa je tuđi možnosti sprehodov. ne nazadnje - Medijske Toplice so v sarneio središču Slovenije, kar predstavlja o"11,.^ možnost za številne izlete v bližnjo in daljn okolico. Skupaj na oddih ka In ne nazadnje se običajna slove^j družina lahko odpravi tuđi na krajse .fl daljše počitnice y zeleno okolje terJLah staroste slovenskih mest, Ptuj. V tw Ptuj se je moč nastaniti v visoko katXvi, iziranih apartmajih in sobah z bung»^ poleti pa je njihovim gostom na ^°'J pa avtocamp prve kategorije. Seveda s -3 voljo kar štirje zunanji in dva noi ^ bazena ter brezštevilne možnosti relcre Jesen je prišla z odločnimi koraljfl6 tako prihaja tuđi zima. Prav je vOjje-izgubimo poletne prožnosti in dobe ^ Eden od načinov, kako ju ohraniti, P ^ prav gotovo tuđi odhod na potep do od slovenskih zdravilišč. ^, . ___ _________———■"^—^^ p«tek, 25. oktobra 1996 POSLI IN FINANCE _____._____UREJA: Marija Volč}ak_____________ 47. STRAN • GORENJSKI GLAS pet let Bramaca v Sloveniji Pri nas še ni priznan poklič krovca ^strijski Bramac se je pred petimi leti poveza! s Mrešnikom iz Škocjana in Kogradom iz Dravograda. Def"1'' °^* " ^-VS*"JS"" Bramac je v Slovenijo prišel pred V umi leti, v tem času je tovarna v Dobruški vaši izdelala 60 «u»jonov strešmkov, s katerimi so pokrili 30 tisoč streh. v nf-^a -ie ena rc^kih držav, kjer še ni priznan poklič krovca, Petih letih se jih je pri Bramacu izšolalo tristo. Avstrijska družba Bramac je holdinško podjetje skupine RBB, vsat -^avna P° XseJ Evropi, ter avstrijske skupine Wienerberger, «*a ima polovični delež. Lanski promet je znašal približni 3 ^"jarde mark, 9 tisoč zaposlenih m 157 tovarn v 23 deželah. mat In? ^^^ Je vo<^^m ponudnik strešnega gradbenega imaH *n s*stemov. za dimnike y Evropi. Sam Bramac pa stre« £Vet tovaTn' ^ *etno izdelajo 160 milijononov kosov dan zarac*i širjenja v dežele tranzicije pa je naiboljši poti, postane druga največja skupina koncerna RBB, ki letno izdela ^milijarde kosov strešnikov letno. .....■ li—l n—im l "taiacova kvarna v Škocjanu. Str la^ac je pred petimi leti prišel tuđi v Slovenijo, skupaj s tova m ^ ykocjana in Kograpom in Dravograda je zgradil letih11"0 s.tre^nikov v Dobruški vaši v škocjanski občini. V petih Pokriti ^elala 60 milijonov strešnikov, s katerimi je bilo vred 3° tisoč hiš v Sloveniji. Zaključili so tuđi investicijo, 2a J}° 12 milijonov šilingov, omogoča večjo avtomatizacijo in °dD iH'l? e^0^0 varno proizvodnjo, saj imajo zaprt sistem Čenr • v°da. Bramac pokriva 35 odstotkov slovenskega trga, StresJ6 ^rac?enJ P" nas vse manJ> Pa si obeta veliko posla, teda e-na Imanje naiwreč treba zamenjati po tridesetimi leti, letn ^a ^e ^a P" nas sfan9vanJs^a gradnja na vrhuncu. Zdaj f^0 Pr°dajo v Sloveniji približno 14 milijonov strešnikov, na tam • *n v Bosno pa približno 5 milijonov strešnikov, tuđi 5 Sl seveda obetajo še boljši posel. odnr t * ^ramac so Pfi nas postali še bolj cenjeni, odkar so dod te^ave v barvo, ki je prej na strešnikih hitro zbledela, zdaj jo aJ0 že med njihovo izdelavo, zato teh problemov ni več. • M.V. 50 let gospodarskega združenja v Trstu praz ^' " Slovensko gospodarsko združenje v Trstu te dni km« Je 50-letnico, osrednja proslava bo drevi v tržaškem T^em domu. J F pro, "eJ bodo počastili z vrsto prireditev, poleg osrednje Kale S0 mmua ^e pripravili srečanje z mladino na temo jirtj *° Ppstaneš podjetnik", udeležilo se ga je veliko mladih, ki prj2°rozi brezposelnost. Najbolj zaslužnim članom so podelili dinu Ja> Prejelo jih je 65 podjetij oziroma podjetnikov ter Pttlož Za "^ ^" fn ^0'letno neprekinjeno poslovanje. Ob tej *nosti so odprli razstavo "Stara orodja-stari poklici". Spoštovani, za letošnjo jesen in zimo smo se v HOTELU TRANSTURIST V ŠKOFJILOK1 P°sebej skrbno pripravili na že tradicionalne pleše. V sezoni 1996/97 boste zaplesali z ansamblom OBVEZNA SMER in pevcem TONIJEM KAPUŠINOM VABLJENI na: "^v MARTINOUANJE, fW v soboto, 9. novembra, ^^^^ "REZERVIRANO" za manjše "službene" skupine v petek, 20. decembra SILVESTROVANJE v torek, 31. decembra NOVOLETNI PLES v sredo, 1. januarja PUSTOVANJE v soboto, 8. februarj a PRVI PLES POMLADI " ^aključek plesne sezone z ansamblom OBVEZNA SMER v soboto, 8. marca Pokličite nas na telefonsko številko ^^^064/624-026, 624-038 ali 624-174. Združevanje bank Povezava Gorenjske in UBK banke? Kranj, 24. okt. - Gorenjka banka se o povezovanju pogovarja z več bankami, saj je čas zdaj takšen, pravi direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič, ki ni želei reci še ni določenega o pogajanjih z UBK banko. Pogovori o združevanju bank so zdaj živahni zaradi junijske zahteve Banke Slovenije o uskladitvi rokov dospelosti naložb in sredstev do konca oktobra, nakar se bodo morale banke z neusklajenimi roki združiti z drugimi. Tja do konca meseca bo potemtakem jasno, koliko bank bo ostalo samosvojnih ali podpisalo vsaj namero o združitvi oziroma pripojitvi k drugim bankam. Vse pa kaže, da je UKB banka iz Ljubljane, ki ima poslovalnico tuđi v Škofji Loki, saj je to v bistvu potrdila v obvestilu za javnost, ki ga je izdala ob nedavni 30-odstotni spremembi tečaja svojih delnic. Ker v Gorenjski banki nišo zanikali, da se pogajajo z UBK banko, je verjetno namen resen, nemara pa je seveda v igri še kakšna banka. Najbolj so se podražile solate Kranj, okt. - Cene na drobno so se v letošnjem prvem polletju povećale za 9,8 odstotka, cene življenjskih opotrebščin za 9,9 odstotka, cene gostinskih storitev pa za 11,8 odstotka. Najbolj, kar za 19,5 odstotka, so se podražile solate, za kar ni pravega razloga. Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS je napravilo zanimivo primerjavo cen, ki kaže, da so bile cene gostinskih storitev v letošnjem prvem polletju glede na lansko prvo polletje hitrejše od inflacije. Posebej izstopa mesec junij, ko so se povečale kar za 1,4 odstotka. Zanimivo je, da so se najbolj podražile solate in sicer kar za 19,5 odstotka, prikuhe za 15,9 odstotka, prenočevanje za 15,2 odstotka, alkoholne pijace za 10,8 odstotka in začetne jedi za 10,3 odstotka. Cene drugih svari nišo bile hitrejše od inflacije, najmanj so se podražile pečenke in jedi po naročilu, ki so bile dražjele za 7,7 odstotka. Za tolikšno podražitev solat ni pravega opravičila, saj so se sveže vrtnine podražile le za 6,8 odstotka, sveže sadje se je ćelo pocenilo za 2,4 odstotka. Razumljiva je podražitev prenoče-vanja, saj so bile cene storitev na splošno višje za 16,8 odstotka. Prav presenetljivo pa so se kokošja jajca podražila za 22,7 odstotka in ribe za 23,9 odstotka. STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod republike Slovenije za sfafisfiko tjub//ana, Vožarski pot 12, (elefax: 061/216-932 POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENO OSEBO V PODJETJIH IN DRUGIH ORGANIZACIJAH V REPUBUKI SLOVENIJI, AVGUST 1996 BRUTO ViTI~96 NETO Vili 96 ________________SIT_____________________________SjT SKUPAJ ~ 131315 SKUPAJ 83133 GOSPODARSTVO 121846 GOSPODARSTVO 78015 NEGOSPODARSTVO 168670 NEGOSPODARSTVO 97917 ---------------------------V¥96 " " Ml INDEKS BRUTO PLAČ ~vTT96 INDEKS NETO PLAC___________VII96 SKUPAJ 99ii SKUPAJ 99,5 GOSPODARSTVO 99,3 GOSPODARSTVO 99.2 NEGOSPODARSTVO 100,2 NEGOSPODARSTVO___________99J^ I Kidričeva 47a, SI- 4000 Kranj Tt /fax: 064/ 21 87 87 j !• Pomožna zdravilna sredstva I | • Ortopedski pripomočki | i • Nogavice proti krčnim žilam | ■ • Program inkontinence . AJS1 NAKHM/muliMNl MENJALMCA IDEM i 1ATS j IOOItI, ABANKA(Tržič,Jesenice) 89.60 91,10 12,S2 12,95 8,80 9,1? AVALBIed 741-220 AVAJ. Kranjska gora ftt i -039 BANKACHEDlTANSAi \ dl li H0,iQ 9t,Q0 12,?Q 13,00 8,85 9,25 EROS{Staft Mayi), Kranj 90,10 90,40 12,70 12,80 8,90 9,00 GEOSSMedvode 90,10 90,40 12,70 12,80 8,90 9,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,40 32,20 12,4$ 13,11 8,75 $57 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 90,10 90,70 12,70 12,95 9,00 9,25 HKS Vigrođ Medvode 90,00 91,50 12,60 13,10 &65 9,35 HIDA-irinioa Ljubl|ana 90,25 90,45 12,76 12,82 8,95 9,10 HRAM ROŽICE Mengeš %& 90,49 12,78 12,82 9,00 9,06 ILIRIKA Jesenice 90,00 90,40 12,70 12,80 9,00 9,20 iNVESTŠkoljaLoka 90,10 90,50 12,75 12,86 9,00 9J0 LEMA, Kranj 89,80 90,20 12,70 12,80 9,00 9,15 MIKEL Stražšće 39,80 90,40 12,72 12,83 8,90 9,10 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 90,15 90,30 12,76 12,80 8,98 9,05 NOVA LB Kamnik.Medvwfe.sk. Loka 90,00 91,00 12,67 13,06 8,89 9,31 PBS d.d. (na vsah poštah) «8,00 90,80 11,10 12,85 8,20 9,35 ROBSON Mengeš 90,20 90,70 12,75 12,90 9,05 9,20 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 89,70 90,40 12,70 12,80 9,00 9,10 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,00 91,40 12,55 12,99 8J7 9,12 SLOVENIJATURiSTBoh. Bistrica 89,40 ■ 12,45 • 8,75 - SLOVENUATURIST Jesenice 89,80 90,40 12,71 12J&1 9,00 9J0 S7KB Blag. mesto Žiri 90,40 91,95 12,50 13,05 8,90 9,59 ŠUM Kranj 211-339 TAL.ON Žal^Bia. Trafc Šk-Loka, Zg. BKip 90,10 90.60 12,70 12,88 9,00 9,15 TENTOURSDomžale 90.30 91J30 12,65 13,00 8,90 9J20 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 90,20 90,50 12,75 12,83 9,00 9,08 UKB Šk. Loka 90,00 91,40 12,65 13,00 8,90 918 VVILFAN JFSENiCF supemaitet iJNION 862-696 VVIIFAN Kranj 360-260 VVILFAN Hariovlp'a, Oi.-5.iHki dvor 714-013 VVILFAfi Tttič ' ' 53-816 POVPRKČNI TKČAi 89j6 90,82 12,60 12,90 8,89 9,20 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridrjžujejo pravico dnevnih sprememb menjaimškin tecajev glede na ponudbo in povprašp/cnje po tujih valutah. Zaradi }K>gostih sprememb menjalnL^kih tečajev pri nekaterih mfmplnicah objavljamo njihove telefonske Stevilkc. na katerih ?ahko ______dobite podrobnKjše iniomiacije o menjalni&kih te^ajih. h«4 mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260______ P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064Ž714-013 P.E. TRŽIC, klet Veletekstll tel.:53-816 Bo Iskratel v većinski lasti Siemensa Kranj, okt. - Nemški Siemens lahko postane većinski lastnik kranjske Iskratel, zdaj je skoraj 48-odstotni lastnik, odkupi pa lahko 3-odstotni lastninski delež stanovanjskega sklada, ki ga slovenski solastniki nišo odkupili. Stanovanjski sklad je svoj delež pripravljen prodati za 203 milijone tolarjev, toliko slovenski lastniki Iskratela nišo bili pripravljeni odšteti zanj, največja med njimi sta Gorenjska banka in Agencija za sanacijo bank. Ker nišo izkoristili predkupne pravice je tako zdaj na potezi Siemens, ki si je pred leti z vložkom v visini 25 milijonov mark pridobil skoraj 47,3-odstotni lastninski delež. Stanovanski sklad svoj delež prodaja, ker mu je računsko sodišče že lani priporočilo, naj svoj delež v Iskratelu proda in kupnino nameni za stanovanjska posojila. STARI DVOR ftlrnfia Lnks Kidri^va 2fi. tel.• 634 . SOĐ ;r-vy^^^- W QORENJE:VOYAQER 51 cm ekran s TELETCKSTOM . SUPER CENA1 ZAQOTOVINOir S KUPONČKOM 47.817,- *~JB KMCČKISTPOJJ Ol kovin Otihn£ , NEMOGOČEJE MOGOČE!!! GORENJSKI GLAS « 48. STRAN KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik _____ Petek, 25. oktobra^ Tretji vseslovenski shod agrarnih skupnosti Proste deleže naj dobij o agrarne skupnosti Postopki so preveč zapleteni, rok za vlaganje zahtevkov pa prekratek. Zveza agrarnih skupnosti Slovenije je pripravila v nedeljo v Sežani shod, na katerem so predstavnik! agrarnih skupnosti iz vse Slovenije opozorili na vrsto problemov, ki spremljajo uresničevanie zakona o agrarnih skupnostih. Ker je zakonski rok, v katerem novoustanovljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vnitev premoženja in pravic, prekratek (potekel bo 19. februarja prihodnje leto), so na shodu zahtevali podaljšanje roka. Po sedanjem zakonu prosti deleži agrarnih skupnosti, za katere nihče ne uveljavlja lastninske pravice, pripadajo dosedanjim lastnikom (skladu kmetijskih zemljišč in gozdov), v zvezi pa menijo, da bi jih morale dobiti agrarne skupnosti. Predstavniki agrarnih skupnosti zahtevajo tuđi poenostavitev postopkov, večji parlamentarni nadzor nad samovoljo birokracije in sprejetje novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo Slovencem omogočil, da obdržijo zemljo v svojih rokah. Pred kratkim sprejeti zakon je po mnenju predsednika zveze Rudija Sunaca protiustaven, brez ovir, ki bi tujce zaustavile pri nakupu slovenske zemlje, in podlaga za to, da se bodo razni veliki ovčerejci in drugi lastniki velikih čred v imenu zakonskih pravic vsilili na pašnike agrarnih skupnosti. V zvezi ocenjujejo, da je edini in glavni krivec za počasno vračanje premoženja agrarnih skupnosti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegova krivda je po mnenju predsednika zveze dvojna. Prvič: ministrstvo v skoraj štirih letih od uveljavitve zakona ni izdalo primernega navodila za uresničevanje zakona, državni uradniki s tega ministrstva pa so v nekaterih primerih tako zapletli post-opke, da so" se agrarne skupnosti znašle v slepi ulici. In drugič: kmetijsko ministrstvo vodi zgrešeno politiko nadaljn-jega razvoja kmetijstva in podeželja, in sicer politiko, ki v vsaki vaši rešuje le nekaj kmetij. • C.Z. Zadružna zveza Slovenije Zahteva za podražitev mleka in mesa Ljubljana - V Zadružni zvezi Slovenije ugotavljajo, da stroški prireje mleka in mesa tuđi na kmetijah z nadpovprečno mlečnostjo in prirastkom za dvajset odstotkov ali še več presegajo sedanje odkupne cene mleka in mesa. Ker je ekonomski položaj govedorejcev zelo slab, še naprej pa se poslabšuje, od ministrstev oz. od vlade zahtevajo, da ne glede na predvolilni čas proučijo možnosti za povečanje odkupne cene mleka in živine ali da rejcem povečajo neposredne proračunske podpore. Zavzemajo se tuđi za to, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj čimprej potrdila spremenjene modele za izračun pridelovalnih stroškov, na podlagi katerih bi potlej lahko pripravili tržne rede za glavne kmetijske pridelke. • C.Z. KLINIKALOKA Slovesna otvoritev klinike za male živali v Škofji Loki Danes, 25. oktobra, bodo v Škofji Loki na Sorški c. 3/a ob 16. uri slovesno odprli KLINIKO LOKA. Lastnik klinike za male živali mag. Stas Bernik, dr. vet. med. nam je povedal, da nova klinika sicer deluje že od februarja letošnjega leta, dokončna finalizacija na objektu in opremi pa je bila opravljena sele pred kratkim. Klinika se razteza na 100 m površine in ima poleg čakalnice in sprejemnice še dve ambulanti za pregled živali, prostor za intenzivno nego, zobno ambulanto, operacijsko sobo in stacionar za živali, ki so na zdravljenju. Strokovna usposobljenost kadrov in oprema jim omogočata tuđi zelo zahtevne zdravstvene posege. Sprejem pacientov na kliniki je od po. - pet. od 9. -12. in 16. -19. ter v soboto od 9.-12. ure. Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju, vas prosijo, da se predhodno naročite po tel. 632-419. Na isto številko lahko pokličete v nujnih primerih tuđi izven omenjenih terminov. Razveseljiv podatek za gorenjsko govedorejo Število osemenitev še narašča Ker osemenitve odražajo razmere v govedoreji, je za Gorenjsko vsekakor razveseljiv podatek, da njihovo število še narašča. Kranj - "V Sloveniji število osemenitev narašča samo še na Gorenjskem in deloma na ljubljanskom območju, pov-sod drugod upada, še najbolj pa na Primorskem in v Prekmurju," pravi Tomaž Benedik, vodja gorenjske ose-menjevalne službe pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, in poudarja, da na Gorenjskem naravni pripust obsega vsega dva ali tri odstotke vseh osemenitev. * Aii lahko trditev o naraščanju osemenitev na Gorenjskem dokažete s podatki? "Pred štirimi leti smo na Gorenjskem beležili 18.944 prvih osemenitev krav in telic, predlani 19.664 in lani 20.311. Letos jih bo še nekoliko več, predvide-vamo, da okoli 21 tisoč, saj podatki za prve tri četrtine leta kažejo štiriodstotni porast. Do konca septembra je bilo 15.770 prvih osemenitev, lani v enakem obdobju pa 15.230. Kar zadeva pasems-ki sestav, je bila lani z več kot 14 tisoč osemenitvami najbolje zastopana sve-tlolisasta pasma, na drugem mestu je bila črnobela (okoli 5.400 osemenitev), nekaj manj kot petsto je bilo osemenitev s semenom mesnega tipa goved, 260 osemenitev sivorjavih in 70 osemenitev cikastih krav in telic." Uvoženo seme je precej đražje * Ali pri osemenjevanju upoštevate želje rejcev? "Osemenjevalna služba mora spošto-vati selekcijski program, ki ga za vsako leto posebei pripravi govedorejska služba, v okviru tega programa pa lahko upoštevamo tuđi želje rejcev. Predvsem večji in boljši rejci dobro poznajo izbiro semena in zahtevajo osemenjevanje z uvoženim semenom višje plemenske vrednosti, ki pa je temu primerno tuđi od 500 do 13.000 tolarjev dražje. S tovrstnim semenom osemeni-mo nekaj manj kot desetino vseh črnobelih krav in telic ter okoli pet odstotkov svetlolisastih." * Ali govedorejci vedo, kakšne plemenske vrednosti je seme, s kater-im osemenjujete njihove živali? "Kmetje, ki dajejo velik poudarek selekciji, se pozanimajo o plemenski vrednosti semena oz. o tem, kakšne so lastnosti bika ter njegovih prednikov. Govedorejska služba vsako leto izda katalog, v katerem so za vse bike, katerih seme se uporablja za umetno osemenjevanje, natančni podatki." * Koliko je na Gorenjskem naravne-ga pripusta? "Naravni pripust je iz zdravstvenih razlogov dovoljen le na planinah, a še tam le z licenciranimi biki, sicer pa je omejen le na posamezne hleve. Ocen-jujemo, da umetno osemenimo 97 do 98 odstotkov vseh krav, in da je naravnega pripusta le dva ali tri odstotke." Rdeče cunje še naprej vabijo * Je po Gorenjskem še videti ob cestah rdeče cunje, ki vabijo osemenje-valca na kmetijo? "Kmetje ne gonijo več živine na osemenjevalna mesta, ampak obvestijo osemenjevalca, ki potlej priđe na kmetijo, Živino osemenjujemo povsod, tuđi na odročnih in težko dostopnih gorskih in hribovskih kmetijah, poleti pa tuđi na planinah, ki so dostopne z vozilom in je možno žival privezati. Če do kmetije ne moremo s svojimi avtomobili, pndejo po nas tuđi s terenskim vozilom ali s traktorjem. Obveščanje poteka na kra-jevno običajen način. Na ravninskem območju Gorenjske nas obveščajo z listki v nabiralnikih in z rdečimi zastavicami ob poti, z visinskih, hribovskih in odročnih kmetij pa nas obvestijo po telefonu. V osemenjevalni služi nas je deset, od tega jih ima sedem "svoje" proge, trije opravljajo tuđi veterinarske storitve. Na dan prevozimo po Gorenjskem okoli tisoč kilo-metrov, na mesec okoli trideset tisoč." * In Če rejec zamudi osemenjevalca... Je možno, da ga pokliče tuđi popoldne? "Ob delavnikih je organizirana tuđi dežurna osemenjevalna služba, ki pa se je večinoma poslužujejo le večji in boljši rejci. Osemenitev je dražja kot v rednem času in jo je treba naročiti do petih popoldne na sedežu zavoda v Kranj u. Na teden beležimo od pet do deset klicev." Le štiri dni v letu ne osemenjujejo * Kaj pa sicen ste osemenjevalci na terenu vse dni? "Ker je treba "ujeti" čas, ki je primeren za osemenitev, ni druge možnosti, da smo na osemenjevalnih progah na Gorenjskem prav vse dni v tetu, izjema so le štirje dnevi: 1. januar, 1. november, božič in velikonočna nedelia." * Ali rejci poznajo svojo živino in "trenutek", primeren za povabilo osemenjevalca v hiev? "Dobri rejci poznajo čredo in hitro odkrijejo gonitve. Nekateri, žal, za živino nimajo pravega časa, pomemb- nejše so jim druge stvari, zato zamudij tuđi čas, ko bi morali poklicati osemen; jevalca. Marsikje je razlog za to tuo ostarelost." t * Greste na kmetijo velikoKf«1 zastonj, ne da bi kravo ali telic osemenili? * "Število "slepih obiskov" narasca-Razlog je v tem, da je pri živalin vse več plodnostnih motenj, tihih in namisi-jenih pojatev... To je predvsem posle a »-ca intenzivnosti prireje pomanjkljivega krmljenja." ... Cene so med najnižjimi v Sloveniji * Za konec še vprašanje: koliko stane umetno osemenjevanje? «■, "Cene so kljub dvakratnim podrazivj vam goriva nišo spremenile že vse novega leta dalje. Osnovni paket stor itev, ki obsega tri poskuse osemenitv , hkratni pregled na brejost, domac seme in morebitno zdravljenje p/°, nostnih motenj (zdravila plača rejew> stane 3.900 tolarjev, naslednji paket P* je za polovico cenejši. Če rejec z __________________________ ^ osemenitev z uvoženim semenom soke plemenske vrednosti, je ston precej dražja." . y * So cene osemenjevanja dm&e Sloveniji nižje ali višje? -gje "Večma zavodov v Sloveniji ima vi^ cene, nižje (za rejce) so lahko le kjer nekaj prispevajo še občine." *. e * Kako je na Gorenjskem: oDC regresirajo osemenjevanje? , „\q r'Ker nekatere občine regres«^ stroške umetnega osemenjevanja podlagi izdanih računov, druge v neposredno, nimamo povsem natan ga pregleda, vemo pa, da so v?p6. razlike. Preddvorska, na primer,,?T\:^o va hribovskim in visinskim krnetijam^^ 2.000 tolarjev in ravninskim 1-^ šenčurska 800 tolarjev, kranjskogoj. 1.000, bohinjska in blejska viŠiojKSe 1.500 tolarjev... Nekatere občine dodatno regresirajo nakup uvožen t> semena." • C. Zaplotnik _____' Občinske podpore kmetijstvu Regres za pitanje goveđi Hribovske kmetije bodo za pitanca dobile 20.000 tolarjev regresa, nizinske 8.000 tolarjev. Kranj - Komisija za pospeševanje kmetijstva pri mestni občini Kranj je objavila razpis za regresiranje osemenjevanja krav in telic, za denarne podpore pri vzreji mlade pitane goveđi in telet in za pomoć pri šolanju na kmetijski soli v letošnjem šolskem letu. Mestna občina bo 50-odstotno regresirala osemenjevanje krav in telic v hribovskem območju in 20-odstotno v nižinskem. Pitanje mladih goveđi in telet nad 200 kilogramov teže bo v hribovskem območju spodbujala z 20.000 tolarji denarne podpore na pitanca in z 10.000 tolarji na tele, v nižinskem območju občine pa z 8.000 oz. s 4.000 tolarji. Kmetje bodo regres za obdobje od 16. aprila do 31. oktobra letos lahko uveljavljali na podlagi potrdil o osemenitvi oz. o prodaji živali. Občina bo denarno podprla tuđi šolanje dijakov z območja občine na Srednji mlekarski in kmetijski soli v Kranju. Pri izbiri bodo imeli prednost dijaki, ki so vpisani v prvi letnik in izvirajo iz kmečkih družin. • C.Z. Strah pred pesticidi # Prepoved za 45 strupenih sflO*1 Ljubljana - Poslanec dr. Janko Predan je na eni od sej državnega zbora zbora med drugim predlagal, da bi iz prometa in uporabe izključili vse pesticide (gre za listo 27 spojin), ki po razvrstitvi Sve-tovne zdravstvene organizacije, Evropske zveze in zveznega ameriškega zakona domnevno povzročajo nasta-nek rakastih tvorb. Vlada mu je odgovorila, da je minister za zdravstvo sredi letošnjega ju-nija izdal odločbo, s katero je prepovedal promet in uporabo 45 strupenih snovi in iz njih izdelanih pripravkov, za katere komisija za strupe pri minis-trstvu za zdravstvo ugotavlja, da bi lahko ogrozile zdravje in življenje ljudi ter življeg ^ okolja. Komisija je Pr'dj( V upoštevala tuđi prep°vr pf6' veljajo v Evropski ^Lji 5 dlog pa je uskladila *p komisijo za fitofarmac^jojs< sredstva, ki deluje Pn jgrsf' trstvu za kmetijstvo, g°f f f i vo in prehrano. Mm'5 is10> izmed snovi, ki so naihVi 27 domnevno rakotvorn ^ tavin, prepovedal atrazi . $ tan, carbaril, dicot° ljsti, metidation, ki so in6\Ld\f' pri nas sploh nimajo °° jjb^ ja za uporabo, za preo« ^ snovi pa bo komisija za ^ oz. ministrstvo za z° f pred odločitvijo pndo?» ^ | datke pri mednarodn" novah. • C.Z. £SlS!b_2s- oktobra 1996 hotinkA UREJA: Vilma Stanovnik 49. STRAN • GORENJSKI GLAS urcja: vnma sianovniK Zeleznikih so si edini: športno dvorano želijo in jo "krvavo" potrebujejo BO TELOVADBAV JEDILNICIKDAJ LE SE SPOMIN? o je le eno od vprašanj, ki si jih v Železnikih postavljajo učenci, njihovi učitelji, športniki in !> ki proste urice radi preživljajo ob rekreaciji frenfe1 • ^* °kt°bra ■ Priti na tektno y športno dvorano, imeti halo n ln tIf'ovat"')o v pravi telovadnici, oditi zvečer v športno norm"ja rekrea«jo,.» je za življenje v većini krajev že dolgo ^enk n St^ar" . Pre")'va'ce Zeleznikov in okolice pa so to a* le se sanje, ki jih sanjajo že skoraj dvajset let. akrat so se namreč začeli WtnE°PVOri o izgradnji bK /vorane- ^^ 1981 so eieni ™ano v Dašnici nar- nato nnačrtl> leta 1983 stebri> in kPa, Je Zmanjkalo denarja Športnn nes Je edina P°krita na) nvnl Peršina (ražen baze-viL !rznikih maJhna tel°- davnraobosn°vni soli. Ta ježe nujne^Premajhna tudi za W soJ2e Potrebe sole, tako da ćelo vSh-i p.ri?UJeni telovaditi Pa ie nJ dl?mci> šolska jedilnica tor li Pnmer tudi edini Pros" bike J?r p"PraylJajo ure aero- odrasie -Ugih šP°Itov za soli »I' ja] Je telovadnica v iutradonena od zgodnjega v Soij,0. pozne noči- Prav tako nih krojjj111110^11 zelenih šport- blemaatikaknk0 P^,reče J'e pro" tih sn„ a pomanjkanja pokn- °bčinf% ,lh površin v novi °PozIr' ezniki zato že dolg° vZRoiV ]aj0 učitelji športne ^rVli^ Predstavniki toda 3 klubov in društev, Problem Se?aj se Je zdelo> da Zaradi h (seveda predvsem vednn .aenarJa, VolJe Je bilo Iskr?Ca dostl) ne bo moč resiti, ko Sn "PanJa Pa se je pojavila, (toiŽL*Vedeh- da boT država vendari1 Za šolstvo i" šport) >2RraH«e namenila denar za Ker S]o osemletke v Selcih. nove «niS? ahko Z8°di " zaradi ker 'S zakonodaje in zato, ^edlSv« l¥ehnično gradnJa ni letih1 I že v naslednjih dve PasoČ aenarJa zato ne bi bilo, W5al?J h d°govarjati, da bi v »ran ana sredstva prusmerili dvora„njoLPrepotrebne športne jali :le> hkrati Pa bi pnpravl-gradn;! -Pp^ebno za pnčetek se Zalelaš°lev Selcih. T^naj bi tudi Sft .takoJ. ko bodo rešene van v zvezi z novo šolsko zakonodajo. "Za športno dvorano v Dašnici imamo komunalno opremljeno zemljišče, prav tako naj bi še vedno odgovarjali že sezidani stebri in priprave na gradnjo bi se lahko hitro začele. Teže pa bo v Selcih, saj je v zvezi z gradnjo še precej nejas-nosti, " je na okrogli mizi, ki so jo v torek zvečer pripravili na pobudo rokometašev Alples pohištva, poudaril župan ob-cine Železniki Lojze Čufcr. Tudi sicer so si bili udeleženci okrogle miže z naslovom "Izgradnja športne dvorane v Železnikih" edini, da je gradnja športne dvorane za kraj in vso občino velika želja mladih in vseh športnikov, pa tudi staršev in vseh, ki jim ni vseno za razvoj kraja. "Če samo dva mlada prepričamo, da bosta, namesto da bi segla po mamilih, šla v športno dvorano, ni za to Škoda ne našega truda ne denarja," je poudaril predsednik Krajevne skupnosti Železniki Jože Mo-horič. Z dvorano pa bo se v kraj spet vrnil športni utrip, ki ga mladi že dolgo pogrešajo. Imajo ekipo v I. slovenski malonogo-metni ligi, Domel, ki mora vse "domače" tekme igrati v dvorani v Škofji Loki, pa še tam le s težavo najdejo prosti termin za trening. Še slabše kaže rokome-tašem, ki trenirajo in igrajo v nemogočih pogojih, na asfalt-nem igrišču, pod vedrim nebom. "Podjetje Alples Pohištvo je letos kot sponzor pristopilo k ustanovitvi Roko-metnega društva. Naši člani nastopajo v II. B državni ligi, prav tako v državni ligi nastopa ekipa kadetov. V soli je izredno zanimanje za rokomet, ki je bil pred leti v Železnikih izredno popularen. Zato je želja naših Kako pereca je problema* tika telovadnih površin v Železnikih, so na okrogli mizi po vrsti poudarjali šolniki, ravnatelj OŠ Franc Rant, Filip Gartner in Leopold Nastran, prav tako so nujo po izgradnji predstavili člani komisije za šport na čelu s predsed-nikom Jozetom Rakov-cem, pa tudi člani (sicer redkih) političnih strank, ki so se udeleiili pogovora. Kaj pa si o skrbi za mlade mislijo oni sami pa je moč razbrati iz grafita na stebru začete športne dvorane v Dašnici kjer piše: Zakaj sploh še živiš, če še nihče ni preiivel? igralcev in trenerjev, da se za potrebe rokometa, pa tudi vseh ostalih športov, sole in rekreacije, čimprej začne gradnja športne dvorane. Če tega ne bo, bodo vsa naša prizadevanja po uspehih zaman," je povedal predsednik rokometnega društ- va in direktor podjetja Aiples Pohištvo Marko Trsan in hkrati poudaril, da je tudi Alples Pohištvo pripravljeno prispeva-ti 8-odstotni delež pri izgradnji in s tem postati tudi družabnik tega objekta. Prav tako so bili predstavniki okrogle miže mnenja, da k družabništvo po-vabijo vsa podjetja v Železnikih. Na dokončno odločitev kaj zgraditi prej, športno dvorano ali solo v Železnikih, pa bo treba počakati do odločitve občinskega sveta, ki naj bi v kratkem potrdil tako imenovane delovne skupine, ki bodo proučile, kako z obema potre-bima investicijama. "Pri tem nam morata biti vodilo razum in zdrava pament, sicer lahko "izvisimo" v obeh primerih. Če se pač ugotovi, da z gradnjo sole še ne moremo začeti, naj ima prednost izgradnja dvorane," je menil podžupan ob-čine Železniki Janez Božič, ki je sicer poudaril, da tudi osem-letko v Selcih "sanjajo" že skoraj dvajset let. • V.Stanovnik PRVI KROG V GORENJSKI LIGI Za namiznoteniške miže so stopili igralci in igralke v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi, v kateri za sezono 96/97 nastopa 20 ekip. Boj za najboljša mesta bo tudi to sezono zanimiv. Naslov gorenjskega prvaka lige brani ekipa Jesenic. V prvi ligi je prvi krog minil dokaj mirno, v derbiju med Gumarjem in Savo PNKC sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Rezultati prvega kroga v prvi ligi: Alpetour Bandag : Pekama Stručka 7:3, Krize : Merkur 5:5, Jesenice : ŠenČur 7:3, Gumar : Sava Puke 5:5 in Kondor : Loka kava 8:2. V drugi ligi je prvi krog prinesel večina tekem medsebojni obračun domačih ekip in bodo nadaljnje tekme pokazale, katere ekipe imajo možnost, za vstop v prvo ligo. Rezultati prvega kroga v drugi ligi: Jesenice 2 : Jesenice 3 9:1, Predoslje : Merkur 2 3:7, Duplje 1 : Duplje 2 9:1, Sava 2 : Partizan 2 6:4 in Šenčur 2 : Šenčur 3 9:1. Razpored drugega kroga v prvi ligi: Stručka : Loka kava, Sava PNKC : Kondor, Šenčur : Gumar, Merkur : Jesenice in Alpetour Bandag : Krize. Druga liga: Jesenice 3 : Šenčur 3, Partizan 2 : Šenčur 2, Duplje 2 : Sava 2, Merkur 2 : Duplje 1 in Jesenice 2 : Predoslje. * J. Starman •H?INA S UČENIM DNOM DO CILJA ^nč'al r#>V°'')r? * Konec tedna seje na Savi Bohinjki s spustom spusta £• i' cike' tekem, ki so štela za državno prvenstvo. Na *opet '.** so ga vzorno organizirali Blejci v klubu Extrem, so !-w. ^1 aktualni svetovni prvaki - ekipa Bobra I. *INA - najboljši Čoln z Gorenjske Bober j . 8eneralno je pobral tudi vse tri lovorike v točkovanju za DP: Od goi-^P"8.1, (8 spustov) in slalom (3 slalomi). fei2°ni naivci Čolnov sta na zadnji tekmi kot tudi v celotni n•• da- N ,70kazala čolna RefTine iz Radovljice in Extrema z 7mi Pa ie i? Tm sPustu so bili Blejci na 9. mestu, le mesto za (SVeh dirkah °{!-i RafTine. Prav RafTina je imel na zadnjih n ' ^estcA k-° ° smo'e> sa) so se P° odličnem nastopu v slalomu n^i). prav Sneje v .s.Pustu preobrnili (tekma na tacenski umetni n ulo dno čf5a Z*dnJi tekmi P.a Jim Je v s°boto na Savi Bohinjki cia*ati nra na Polovici pr°ge in veslači RafTine so morali £ Prehiteii š moJstrstvo' da so Prišli do ciUa in da so na koncu ^dte^kn1? ^^"vi je RafTina zasedla 9. mesto z 72 točkami, rPUsta Pai « • l BleJci deseti z 58 točkami. V uvrstitvi samo reti (55 t^fl Čolna zamenjala mesti, tako da so bili Extrem ! UltatiednCk)',Rafrina pa deseta (46 točk). Najboljši skupni ,, dvojili r^f-l čoln RafTine v posamezni uvrstitvi slaloma, saj rt lomu zbra? i , 6' mesto (26 točk), raedtem ko so Blejci v to*k Dri«] * 3 točke- Od vseh gorenjskih čolnov sta po enkrat p lsla še ^olna RafTina 2 in Alter sport Podnart. • G. Lovrenčak VABILA, PRIREDITVE Občni zbor Triatlon kluba Bohinj - V prostorih Kulturnega doma v Bohinjski Bistrici bo v sredo, 30. oktobra, ob 18. uri redni občni zbor Triatlon kluba Bohinj. Nanj so vabljeni vsi člani in drugi ljubitelji triatlona, na dnevnem redu pa je sedem točk - od pregleda minulega dela do obravnavanja novih programov kluba. • V.S. Odbojkarski spored - Jutri, v soboto, bo v telovadnici OŠ Bled spet trojni odbojkarski spored. Ob 14.15 se bodo v 2.DOL pomerile mlade Blejčanke in Kajuh Šoštanj, ob 17. uri bo derbi l.A DOL med Špecerijo Bled in Kemiplasom iz Kopra, spored pa bodo zaključili odbojkarji Minolte Bled, ki se bodo ob 19. uri pomerili v pomembni tekmi s Pomgradom. V l.B DOL igrajo Zirovničani proti Žužemberku (Gimnazija Jesenice ob 19. wxi\, Termo Lubmk pa proti Šoštanju Topolšici (ŠD Poden ob 19. uri). V 2.DOL moška ekipa Bleda ob 16.30 gosti IGM Hoče v telovadnici OŠ Radovljica, Astec Triglav pa igra v ŠD Planina ob 15.30 z ekipo KAN Kovinar. V 3.DOL igrajo Plamen : Kan Kovinar II (OŠ Lipnica ob 18. uri), Mehanizmi Kropa : TPV Novo mesto II (OS Lipnica ob 16. uri) in Bohinj : LIK Tilia II (OŠ B.Bistrica ob 18. uri). • B.M. Prvoligaška tekma v Križah - Namiznoteniški klub Krize bo jutri, 26. oktobra, organizator 4. kola I.SNTL za moške. Tekma se bo začela ob 17. uri. • M.S. Nogometni spored - V 2. slovenski nogometni ligi ekipa Nakla v nedeljo gostuje pri Jadran Šepičih v Kozini, BS Tehnik Domžale pa že jutri igrajo v Šentjurju. V 3. SNL - zahod ekipa Mengša jutri ob 15.30 gosti Litijo, Triglav Creina pa bo v nedeljo ob 14.30 gostitelj ekipe Avtoplus Korte. Leščani gostujejo v Idriji. V 9. krogu OML - zahod Kamnik gostuje pri Slovan Slaviji, Naklo jutri ob 15.30 gosti Primorje, Ločan gostuje pri Šampionki Bilje, Zarica pa pri Flok Komendi (nedelja ob 14.30). V gorenjski ligi člani igrajo jutri ob 15. uri. Pari so: Železniki - Bitnje, Bohinj - Šenčur, Britof - Ločan, Sava - Velesovo, Polet - Trboje, Jesenice - Zarica, Kokrica - Bled, Alpina - Visoko, Hrastje - Podbrezje, Kondor -Podgorje. Kadeti igrajo jutri ob 10. uri, mlajši dečki pa ob 13. uri. Starejši dečki in mladinci igrajo v nedeljo ob 10. uri. • V.S. Rokometni spored - V l.B rokometni ligi ekipa Chio Besnice gosti Grosuplje (sobota ob 20. uri), Šešir pa gostuje pri Inlesu. V 2.A ligi za moške ekipa Preddvora gosri Prizmo Ponikve (jutri ob 18. uri), D+Sava pa gostuje v Sežani. V 2.B ligi Jezersko doma igra s Slovanom (nedelja ob 11. uri), Žabica igra v Izoli, Duplje G.G. gostijo Chio Besnico B (jutri ob 19. uri), Radovljičani gostujejo v Hrvatinih, v Železnikih pa se bosta srečali ekipi Alples Pohištvo in Šešir B (danes ob 19. uri), V 2. ženski ligi ekipa Save v nedeljo ob 11. uri v dvorani na Planini gosti Aqua Zagorje, Šešir pa je prost. • V.S. JESENIČANOM TOČKI V BOLZANU Bled, Jesenice, 25. oktobra - Minuli torek so hokejisti v Alpski ligi odigrali 17. krog, vse bolj zanimivo pa je tudi v državnem prvenstvu, kjer je bil med tednom odigran 6. krog. Prvič so v domaći dvorani v Kranju nastopili hokejisti Triglava in visoko ugnali goste iz Zagreba. Za prijetno presenečenje 16. kroga v Alpski ligi so poskrbeli igralci Acronija Jesenic, ki so v Bolzanu kar 3:7 (0:3, 1:2, 2:2) premagali italijanskega prvaka, ekipo Bolzana in napovedali, da se po padcu forme spet vračajo med zmagovalne ekipe. Če to drži, bodo dokazali danes zvečer, ko ob 18. uri v domači dvorani v Podmežakli gostijo ekipo Steiermarka (Kapfenberga). Slabše pa je šio v torek ekipi Sportine, ki je v dvorani na Bledu gostila VSV iz Beljaka in znova doživela poraz. Blejci so sicer prek Šaša Pretnerja povedli, toda v nadaljevanju gola nišo več dosegli. Rezultat je bil 1:8 (1:1, 0:3, 0:4). Danes je Sportina prosta, Olimpija Hertz, ki je bila prosta v torek, pa bo danes gostila Bolzano. Naslednji krog bo na sporedu že v nedeljo, ko Sportina gosti KAC (ob 18.30), Olimpija Hertz gostuje pri Steiermarku, Acroni Jesnice pa so prosti. Na lestvici Alpske lige je v vodstvu ekipa Feldkircha s 26 točkami, drugi je VCV z 21 točkami, prav toliko točk pa ima KAC na tretjem mestu. Acroni Jesenice so četrti z 18 točakmi, Olimpija Hertz peta s 15 točkami, Sportina pa deseta s 6 točkami. S torkovo tekmo med Triglavom in Zagrebom se je končno začela hokejska sezona tudi v Kranju. Foto: G. Šinik Tudi v državnem prvenstvu je bilo odigranih nekaj tekem. Otvoritev sezone smo dočakali v Kranju, kjer je domači Triglav kar 13:1 (3:1, 5:0, 5:0) premagal ekipo Zagreba. Na Jesenicah je ekipa HIT Casino Kranjska Gora kar z 0:7 (0:2, 0:1, 0:4) izgubila s Slavijo Jato, Celjani so premagali Mladost s 5:1, Medveščak pa Maribor 6:3. Danes Triglav gosti Celje, mladi Jeseničani pa bodo gostje ekipe Zagreba. Na lestvici za DP vodita Slavija Jata in Triglav s po 12 točkami, HIT Casino Kranjska Gora pa so tretji s 5 točkami. • V. Stanovnik FINALE POKALA V KRANJU Kranj, 25. oktobra - V kranjskem pokritem olimpijskem bazenu bo jutri, v soboto, ponovno velika prireditev. Tokrat se bo namreč končalo člansko pokalno tekmovanje za vaterpoliste za sezono 1996/97. Naslov pokalnega zmagovalca branijo vaterpolisti Mogote Ljubljane. Že predtekmovanje, ki je bilo v Ljubljani, je pokazalo, da so najbolje pripravljeni vaterpolisti državnega prvaka Triglav iz Kranja, kar pa je razumljivo, saj se je za njih sezona tudi veliko prej kot ostalim tudi začela. Kot je bilo videti na kvalifika-cijskem turnirju, so kandidati za osvojitev pokalnega naslova trije klubi. Na prvem mestu je po prikazani igri Triglav, zanimivo srečanje pa se pričakuje v prvi tekmi sobotnega programa, ko se bosta srečala Probanka Leasing Maribor in Koper. Letošnje finale v Kranju bodo popestrila tudi dekleta vaterpolskega kluba Koper in Mia Impianti Triestina iz Trsta. Vaterpolisti na finalu pokala Slovenije pa naj bi nastopili v naslednjih postavah: TRIGLAV: Igor Belofastov, Branko Hajdinjak, Matjaž Homovec, Gašper Stružnik, Matej Nastran, Klemen Štroma-jer, Primož Troppan, Teo Galič, Erik Bukovac, Branko Klančar, Tadej Peranovič, Krištof Štromajer, Žiga Balderman, Matej Ramovš; trener Igor Štirn, pomočnik Tomo Balderman. KOPER: Uroš Zohil, Marko Štrkalj, Boris Goljuf, Elvis Heinz, Miodrag Marinovič, Aleš Stopar, Roland Medica, Matis Kolenc, Miha Maslo, Peter Bolčič, Jože Starman, Bojan Bržan, Marco Basiaco; trener Dušan Lončarevič MOGOTA LJUBLJANA: Dane Štrkalj, Primož Zadravec, Žiga Lašič, Marjan Pičulin, Krešimir Rukavina, Elvir Bečič, Jure Gantar, Jure Kirbiš, Damir Čarap, Sandi AlidžanoviČ, Aleš Ošljak, Rok Dornik, Grega Kosir PROBANKA LEASING MARIBOR: Jurica Runtič, Matjaž Kranjc, Marko Grujič, Jernej Seljak, Uroš Štuhec, Sašo Weixl, Marko Kremžar, Igor Grujič, Beno Bilalovič, Matjaž Ul, Aleš Robnik, Jure Pahernik, Gregor Kos; trener Robert Grubišič PROGRAM SOBOTNEGA FINALA ob 10.00 PROBANKA LEASING MARIBOR : KOPER ob 11.15 MOGOTA LJUBLJANA : TRIGLAV ob 17.00 ženska tekma KOPER : MIA IMPIANTI TRIESTINA ob 18.00 TEKMA ZA 3. MESTO (poraženca dopoldanskega srečanja) ob 19.15 TEKMA ZA 1. MESTO (zmagovalca dopoldanskega srečanja) • J. Marinček GORENJSKI GLAS • 50. STRAN KOMENTARJI, PODLISTEK Pelek, 25. oktobra 19* Zadržan volilni start JVIar/co JenŠterle, zunanji sodelavec Začetek tok-ratne predvo-___,______'. I i Ine kampanje je za razliko od prejšnje minil precej bolj previdno in zadržano. Pa-noji, ki so jih reklamne agencije postavile za naše stranke, niti slučajno nišo bili takoj preplakatirani z najrazliĆnejšimi volilnimi gesli. Nekaj strank je resda s kampanjo pohitelo, vendar tuđi te ne v takem ritmu, kot nekoč. Razlogov za umirje-nost pa je več. Glavni je vsekakor ta, da bo sedaj denar, ki ga bodo stranke namenjale za vo-litve, precej bolj pod nadzorom, poleg tega pa ga je očitno še precej manj, kot na zadnjih volitvah. Zaradi tega stranke čakajo na dneve pred volitvami, ko se bo začela bitka za prepriče-vanje tistih, ki se nikakor ne morejo odločiti. Po drugi strani se je nekoč izkazalo tuđi to, da slovenskih voliv-cev ni mogoče "kupiti" z reklamo, ampak le z neposrednim stikom. Zaradi tega so na zadnjih volitvah tako pogoreli tedanji Demokrati in zato že nekaj časa v volilnem prostoru uspevajo krščanski demokrati. Slovenija je s svojo majhnostjo idealna drlava za "terensko delo", saj lahko politik, ki si vikende rezervira za obiske naših vaši, v tem času nabere precej več glasov od tistega, ki gre za eno uro na nacionalno televizijo. Mediji imajo svojo moč v več jih državah, kjer je ne-posreden stik med volivcem in politikom teoretično in praktično nemogoč, niti slučajno pa ne v državi, kjer je mogoče z enega na drugi konec priti v dobrih treh urah in kjer je struktura prebivalstva takšna, da se kakšnih resnih razmislekov in tuhtanj glede politične prihodnosti ne loteva. Slovenci so lahek plen za populizem, ta pa bo svoj vrhunec nedvomno dosege I proti koncu volilne kampanje. Več kot dovolj nezaupanja torej, še posebej pa ob glasovih, da naj bi ravno argentinski Slovenci tokrat omenjenemu časopisu pomagali prebroditi krizo. O tem so doslej le nekajkrat pisali v nedeljskem Delu (Nedelu). Očitno na slovenski desnici še naprej ostajajo velike razpoke, predvsem na relaciji Janša - Peterle, glavna stvar, ki v tem spopadu "rešuje" novega urednika Miho Štamcarja pa je verjet-no ta, da je sam, še na Mladini, medijsko pokrival ravno proces odstavljanja tedanjega ministra Janeza Janše. Slovenčevi očitki glede za-četkov predvolilne kampanje socialdemokratov so sicer upravičeni, prav tako kot zaščita Združene liste. Janša je namreč v svojem znanem stilu spet odkril notranjega sovražnika, tokrat v predvolilni strategiji Združene liste, ki naj bi se imenovala Preboj '96, šio pa naj bi za polvojaško organizacijo. Dokumente so na SDS menda po čudežu dobili zaradi neke poštarjeve napake. Verjetno pa gre za druge stvari. Socialdemok-rati so se najbrž odločili za takšno predvolilno kampanjo, kjer je treba Slovence prestrašiti z vsesplošno pre-pletenostjo nekega nevidne-ga, a ves Čas prisotnega, notranjega sovražnika. Ko je takšna klima ustvarjena, se pojavi odrešitelj, v vlogi SDS, ki naj bi vse Slovence popeljal v varno zavetje pravice, udejanjene v oblasti njihove stranke. Nestrpnost med SKD in SDS je takšna, da so alergični ćelo na to, ker skupina Čuki nastopa za obe strani. V bistvu pa je ta komercialni ansambel lep pokazatelj raz-mer v slovenski politiki, znotraj nje pa tuđi na desnici. Edina stvar, ki lahko združi slovenske stranke je' denar. V vladi, ki ima pod. seboj proračun, je tega ved-no dovolj, v evforiji njegove delitve pa bo pozabljena prenekatera predvolilna za-mera, pa tuđi obljuba. Pogled z drugega brega Denar v vmesnem času JRiše F*eter Colnar, zunanji sodelavec "Prosimo vas, da nam v čim krajšem Času sporočite številko vašega žiro računa in vašo enotno matično številko, da vam borno lahko nakazali sejnine za Odbor za druž-bene dejavnosti..." Prijazen dopis. Podpisal ga je načelnik oddelka za fi-nance Mestne občine Kranj. Dobil sem ga pred nekaj dnevi. Tako sem se spomnil, da sem pred približno pol leta iz protesta odstopil kot predsednik Odbora za druž-bene dejavnosti Mestne občine Kranj. Dopis pa me je tuđi spomnil, da je pravza-prav kranjska občina že dobrega pol leta moj dolžnik. Ne gre za denar. Tuđi ne vem, koliko naj bi znašal ta občinski neplačani dolg. Tuđi v ponovno razglabljanje o kanalih kranjskega občinske-ga denarja se ne bi spuščal, če ne bi nekako v istem času prišlo do dveh stvari. Mestni svet je razpravljal o realizaciji proračuna Mestne občine Kranj v letošnjem prvem polletju. Ugotovil je, da še vedno, tako kot lani, ostaja v občinskem žaklju ogromno neizkoriščenega denarja. Mestna občina je namreč v pol leta zbrala skoraj 2,3 milijarde tolarjev, por-abila pa samo nekaj manj kot 1,3 milijarde tolarjev. V občinsko malho se je tako nateklo za približno dve petini več denarja, tištim, ki je namenjen, pa so nakazali za petino manj, kot je bilo planirano. Med njimi sem bil tuđi jaz. Radi ali neradi moramo zopet postaviti vprašanje, kakšna so pota občinskega denarja v vmesnem času? Kaj se do gaj a z njim od tedaj, ko priđe v občinsko blagajno, do tedaj, ko ga nakažejo uporabniku? Komu in pod kakšnimi po-goji ga posojajo? Ga tišti posoja naprej z višjimi obrestmi? Koliko se zasluži v vmesnem času z. obračan-jem tistega denarja, ki ga ne nakažejo takoj upravičen-cem? V letošnjem polletju je šio za približno eno milijardo tolarjev. Tolarjev, ki so ubirali samo izbrancem znana pota. Izbrancem ali posamez-nikom? Čeprav gre za mestni "javni" denar, med njimi nišo svetniki Mestne občine Kranj. Kljub zahtevam, ne dobijo poročila. Še nekaj o drugem dogod-ku, ki je povzročil vračanje misli na pota kranjskega občinskega denarja. Vodstvo občinske uprave tržiške občine je v torek sporočilo preko Gorenjskega glasa, da je bilo v obdobju 1991-1994 v Slovenski hranilnici in poso-jilnici vezanih za dobrih 60 milijonov tolarjev denarnih sredstev. Proračun občine je "v vseh teh letih vtf**' inflacije pridobil vsep 5.952.823 SITobresti". Bolj kot visina zneska lc zaskrbljujoče nekaj drupS V tržiški občinski uprw pravijo, da so mnenja, <*a >. "poslovanje s SHP ^ visoko rizično, saj nitna ga ancije Banke Slovenije, tow za vse depozite v nje] ja"1® le ustanovitelji s svojim P moženjem". ..: i Seveda ne moremo trm da drži to, kar že vrabci n strehi čivkajo, da je nam« kranjska občinska miliji tej hranilnici, lahko ptQ \ spomnimo razočaranj, *'■ .■ jih v zadnjih letih doWf Ijudje, ki so lahkomise«1 vlagali denar. Tuđi ne bi o» prav vse metati v i*tl ( rizičnosti, kljub temu Pa kažejo nekatere vzporedn in primerjave. j( Vrnimo se k začetku. N\> bil približno pol leta nv°? moj denar? Koliko obre®\ si z njim nabrali? &, L dovolil, da-so sliv rizi*0 * moj račun? Seveda gre v primerj^1 ^ milijardo za povsem ne" memben znesek. Ne zanXAt me za koliko in tuđi ŠteVl^ v nogo. Toda, kot so mo povedali, hujšega. Sin je na srećo odnesel ćelo g ^, Toda tisto, kar je videl in doživel, mu ne eTaj mogla nikoli izbrisati iz spomina. $e, uot0 verjamem, da se vrneta. Govori se, da v,.^ sovražne strani vsak čas sklenile Pry^ifi (pogovarjali sva se nekaj dni P^^171'^ fi sanja se mi ne, kaj vse sta doživela- .e0 doli pustil mladost. Nora leta. Ni napfVo srednje sole. Kdo ve, če je imel čas za V ^ Ijubezen? Pravijo, da se imata ^°.^r0^ajcŠf^ bo napočil pravi čas, se bosta vrnila. A"^ # bosta, se sprašujem. Me bo Dć]a ^o spoznal? Se bo hotel stisniti k rrxenlHy/$li kot v starih časih? Na tihem sem june\z -0 odpustila. Le bolečina še zmeraj noće izs je iz prsi. Koliko noči nisem spala, ko -sei bilo strah in sem razmišljala, kje sta, Ka'^) njima dogaja... še zmeraj mi ni J^^L^el^ je mož to storil in zakaj je s seboj zvl u fič Dejana. Pa četudi na to vprašanje ni* ^t\ dobim odgovora, si želim le to, da J ^^ vidim. Po pravici povedano, marsikag ^0 da sta na delu v Avstriji... Kar na]. ^/^.", bo dovolj opravljanja, ko se bo razv ^ y Barbara je stisnila ustnice, da ■ m zajokala. Obraz si je pokrila l &ia™e 0& kljub premagovanju so se ji ulile so^ • iq nekod je pritekla Nataša in me Jnid pogledala: ćeš, kaj si naredila moji "^ote da joče. Pustila sem jo v veri, da sem pa le jaz kriva. ^s^0 l^M^olrtobra 1996 PISMA, PODLISTEK 51. STRAN • GORENJSKI GLAS J^EJEU SMO Smetišče sredi Jesenic! ohJ!r?Padom ielezarneje na foK7" Por"šenih obratov Z?;u>a8lomeracija) nastalo Hnhi močje P™™* P<>vr- da'nZT1 Zmno> zaka) vse do Znn ? mso Porušeni napol alP°dajoči objekti bivše T^eraciieKakojezradio- nkno1? Sevanjem> oziroma kitupnsotnostjo v teh ob- obra, Saj ie bil° v času Rvanja le to prisotno, loriLu Jazvidno iz °P°-naZ .tabel! Tik ob ™d-&inel )ehzniSki P'ogi tistihT •", LWbl)ana je bilo v Ze u' sklad^če železove tatn l,n koksa. Danes zevajo loSki t est metrov globoki ta ni so nezavarovani! Na novTTf S° v času Sadnje Rimi telovadnice jeseniške mZarfl],e ?dvaiali odvečni Ct J je ostajal ob Z nj- l°da, namesto da bi iaški ZasiPavali prazne Pov,V° material odlagali na (ni y Om°gočen vsakomur »ekatZT ali nadzora), so vili a Kra]ani kmalu ugoto-vsaknf t]a lahko odpeljejo 4 SZ™?0 kra™. Ko sem nioZ evi ogtedal to ob-kunL' Sem ob najmanj stotih menja °meta> zemlje in ka-Kobii I l Še dotrajane avto-str0 s gume> neka) falnih hlskp *tedilnik, avtomo-steklnS6^e in vetrobransko kovil\J?m ie tudi riekaj ce/n , ' s°dov (mogoče heU°Jnih kemikalij?) in še kra%;'u¥krame.Skratka,V Prav času ie tam nastalo kal,, s^Mče, površine ne-Po i kvadratnih metrov. To wt zdal<* ni vse! av P°leg tega smetišča je bilo v času obratovanja lele-zarne skladišče koksa. Objekte so podrli, ostali so le prazni transportni jaški. Prostor je na čudeien način kar sam ozelenel. Na te prostoru (ob izvoznem tiru) je tudi večja lesena baraka, v kateri so v času gradnje aglomeracije imeli garderobe in pisarne gradbeni delavci. Po tem času so bile tam nekaj časa pisarne in reklamni oddelke lelezarne. Ob razpadu lelezarne je podjetje, ki je prevzelo v upravljanje vse nepremičnine lelezarne, to barako dalo v naiem (najemnik trdi, da jo je odkupil za 100.000 DEM!). Najemnik ima v tej baraki koze, ovce in kokoši, oba baraki pa psa čuvaja. Brez vsakršnega soglasja je postavit še eno, nekoliko manjšo barako, na prostoru, ki je ozelenel pa občasno pase drobnico! Postavil si je tudi manjši kozolec, skratka, prava mini farma sredi Jesenic! Kje so v tem primeru pristojne ob-činske službe in inšpektorji? Kje so lastniki zemljišča, da puščajo to početje? Torej, imamo na Jesenicah dve vrsti krajanov! Tište, ki moramo spoštovati vse občinske in republiške zakone in druge, ki vse to mirno lahko ignorir-ajo in se vsemu smejijo v brk? To slednje velja predvsem za priseljence, katerih se pristojni na Jesenicah ie bojijo! Potem pa slišim, da smo v nekakšni demokratični in pravno ureje-ni državi. Gospodje, iz koga brijete norce? Na Jesenicah ie nekaj časa vlada Jugomafija! Kdor mi ne verjame, naj se prepriča, koliko raznih loka-lov, trgovin in nepremičnin imajo na Jesenicah Nesloven-ci! Vem, da se po tem mojem prispevku (v kolikor bo seve-da objavljen), ne bo kaj dosti spremenilo. Podjetje, ki je prevzelo v upravljanje vse nepremičnine lelezarne, je dobršen del tega ie razproda-lo (halo skladišča maziv, konstrukcijsko delavnico, novo kantino in več, kot tisoč stanovanj). Za vse. to so iztrlili ogromno denarja. Prav bi bilo, da bi ga vsaj nekaj porobili za uredite vin ozelenitev tega prostora, saj je bil tam vse do leta 1950 lep park, poln drevja. Lani smo imeli evropsko ekološko leto in, marsikje so se potrudili in v tej smeri storil vsaj nekaj. Pri nas pa nič! Torej, ne samo Jesenke, ampak ćela Slovenija postaja eno samo evropsko smetišče! ali mora tujec, ki se bo pripeljal skozi karavanski predor ob pogledu na to smetišče, takoj spoznati, da se še vedno nismo otresti balkanskih navad? Toda, dokler bodo gospodje, z lupanom na čelu Uveli na podelelju, kjer so si zgradili tepe hiše, jim bo za izgled našega mesta ravno toliko mar, kot za lanski sneg! In vendar so jih občani izvolili na odgovorne in lepo plačane pololaje za to, da bi delali za dobrobit in boljše počutje vseh nas! Član Sveta KS "Sava", Janko Fon, Cesta Maršala Ne smemo dopustiti, da se stoletna tradicija v Peko prekine Odgovor na izjavo za javnost ga. Jane Primožič v 84. številki Gorenjskeea glasa z dne 22. 10. 1996 V zvezi z aktualnimi do-godki v Peku, d.d., Triič ter nepopolnimi in enostranskimi informacijami ga. Jane Primožič, ki je bila objavljena v 84. št. Gorenjskega glasa v rubriki "Pisma, podlistek", pod naslovom "Ne smemo dopustiti, da se stoletna čevl-jarska tradicija v Peko Triič prekine", obveščamo javnost še o drugih dejstvih, ki bodo omogočala pravilnejšo preso-jo. Gorenjska banka zavrača trditve, ki skuša jo njena rav-nanja prikazati kot neprimer-na. O ustavitvi proizvodnje in prodaje v trgovinah podjetja je odločilo vodstvo druibe Peka, ki za to ni imelo osnove in za katero trdimo, da ni bila potrebna. Zavrača-mo tudi trditev, da ima banka egoistične interese, saj je v preteklosti ie- ukrepala, ne samo s podaljševanjem ie obstoječih posojil, ampak je pomagala podjetju premoščati nastale teiave tudi v času pred razpadom bivše Jugoslavije in po njem, ko so postali problemi še teiji. Že dalj časa smo resno opozarjali vodstvo podjetja, da novih posojil ne borno odobravali, ker se izgu-ba v Peku povečuje, tudi zaradi nepravih poslovnih odločitev. Izdelani sanacijski programi nišo bili ustrezni. Vsak omejevalni ukrep pa pomeni neupravičen pripis krivde banki, ki naenkrat postane za prizadete manj prijazna banka. S takimi potezami ščitimo interese delničarjev in varče-valcev Gorenjske banke, ter s tem tudi delavcev Peka. Na-govarjanje varčevalcev k za-piranju osebnih računov je nepremišljeno in ni v korist nikomur. Prepričani smo, da je Gorenjska banka z dose-danjim ravnanjem ohranila in okrepila zaupanje mnogih varčevalcev, ki poslovno so-delujejo z banko ie več desetletij. Verjamemo, da no-ben varčevalec, ki ima denar v Gorenjski banki ne bi pristat na to, da naj njegova sredstva nepovratno damo komurkoli, ražen njemu samemu, ko ga bo ielel. Ali so torej prizade-vanja banke v skrbi za zau-pan ji denar nepravilna? Ponovno poudarjamo, da je interes banke sanacija druibe Peka, z ohranitvijo čim večje-ga števila delovnih mest, kar bo omogočalo nadaljevanje stoletne čevljarske tradicije v Trliču. Vsaka enostranska ocena in površno prikazo-vanje stanja v podjetju Peko, ni ustrezna. Mira Perko Vodja PE Gorenjske banke v Tržiču Pravna država + socialna država = Delavska 19? V vsaki pravni drlavi im-etnik lastninske pravice nad posameznimi premičninami in nepremičninami uliva pravno varstvo pri rabi oziroma izkoriščanju. Tako je pričakovati, da bo pravna drlava zašČitila podjetje In-fohip, d.o.o., iz Kranja pri izkoriščanju svoje nepremičnine, ki je bila pridobljena po postopku - kupoprodaji v skladu z veljavno zakonoda-jo. Upoštevajoč navedbe o podanih pismenih odpovedih na podlagi sklenjenih pogodb ima imenovano podjetje po končanem pravnem postopku izvršilno pravico do prisilne delolacije. Vse pristojne stro-kovne institucije so seznan-jene s to moinostjo. Sedaj pa se pojavi vprašanje socialne (demokratične) driave, kaj bo storila v danem trenutku, ko bo 300 stanovalcev na dvorišču s svojim premičnim premolenjem. Prava demokratična drlava mora problem začeti reševati takoj, ne pa si zatiskati oči pred že predviđenim dogod-kom. Edino delo, ki so ga pristojne institucije opravile do sedaj, je prodaja nepremičnine podjetju Infohip, d.o.o., iz Kranja, ter pričakovanje, da bo le to namesto njih opravilo njihovo delo. Tako kot vsi drugi lastniki gospodarskih subjektov tudi lastnike Infohipa, d.o.o., spodbuja k delu pcdjetniški interes, ne pa reševanje social-nih vprašanj. To pomeni, da so si ustrezne socialne stro-kovne slulbe oddahnile samo za kratek čas, misleč "to ni več naš problem". Zaradi navedenih in ugo-tovljenih dejstev, predlagam mestni občini Kranj in pristojnim strokovnim slulbam, da se začnejo dogovarjati s predstavniki Infohipa o kupoprodaji nepremičnine Delavska 19, ter etapni adaptaciji objekta v izgradnjo socialnih stanovanj (molnost izgradnje 80 stanovanj v petletnem obdobju z maksimalnim iz-koriščanjem koristnika sedem let). Ob zaključku pisanje bi ielel, da Stanovanjska zadruga Kranj javno odgovori, zakaj je dovoljevala in sklepala pogodbe za vselitev kljub znanemu stečajnemu postopku in ie prodanemu Teksti-lindusu do prodaje Delavske 19 ob dejstvu, da ima status neprofitnosti. Nadaljevanje tega pa je trenutna odpoved najemnih pogodb, ki so sklen-jene le med Stanovanjsko zadrugo Kranj in najemniki in ne med Infohipom ter stanovalci. To mi se I zaključujem z vprašanjem ali je izpolnila Stanovanjske zadruge svoje obveznosti do stanovalcev. Prizadete strokovne socialne slulbe prosim, da pre-verijo, koliko se danjih stanovalcev je sodelovalo kot prostovoljci v osamosvojitve-ni vojni leta 1991 in če so člani Zdrulenja vojnih veter-anov. • Bozo Dukič IGOR SLAVEC PEŠČENO ZRNO V VIHARJU fROM: POLJSKA-SEROK •MREVI-VARMA Na sčPtember/oktober 1944 "Nor °^skfm se ie na^a divizija, imenovana eriot^'e^en ' udružila z drugimi vojaškimi Pan?mi n*e drugič na novo vzpostavljeno 25. kiran R*vizion {™°t), v 25. oklepno motor-obsef dl^zijo. Že konec avgusta smo imeli rnane"e °°jne vaje, na katerih ni bilo več SQtyo eJske municije, ampak se je streljalo polico ■ s Provimi bojnimi naboji. Vojaški Poljsic-Je Predstavljalo več za silo izpraznjenih \>sem vasi> nekaj kilometrov v kvadrat. Z nii t0 azP°l°žljivim oroijem in ludi z najteiji-Predsehllr\ n?Padajočimi tanki smo rušili vse Vsism hi- r°dovi vojske so bili vpreieni in " in tudi naše čete uporabili "fv vstaje. Poleg naše divizije sta tu bili Kronika mojega življenja v času II. svetovne vojne in še marsičesa, kar se je takrat dogajalo okoli mene in z menoj. Vse skupaj naj bi bila nekakšna pripoved enega izmed članov zadnjega ostanka neke umirajoče generacije. še 3. in 19. oklepna divizija, IV. SS oklepni korpus ter divizija ruskih prostovoljcev -Vlasovcev. V blizini naše baterije je stala zidana hiša, v kateri je bilo kar nekaj stanovalcev, beguncev iz Varšave. Tu sem spoznat neko gospo, ki mi je takoj prinesla album s slikami, čim je izvedela, da sem prisilni mobiliziranec iz Jugoslavije in ne Nemec. Slike Dubrovnika, Mostar ja, Makarske in Splita tu nišo manjkale. Postala sva si toliko znana, da me je začela učiti poljsko himno, s podobno melodijo, kot so naši "Hej, Slovani". Vstaja je bila do konca septembra zadušena, čeprav so vstajnikom delno pomagali Rusi, ki so s svojimi divizijami le nekaj mesecev mirno stali na drugi strani Visle, in čeprav so Angleii in Amerikanci s stotino avionov vstajnikom pri-peljali vsestransko pomoč. Žal samo enkrat in še takrat je več kot polovica pošiljke zgrešila cilje. Veter je večino padal z ogromnimi pločevinas-timi shrambami obleke, hrane in orolja, zanesel prav med naše divizije in ne med vstajnike. Tako je bila tudi ena izmed najđenih brzostrelk za mene usodna, saj sem se pri preizkušanju, zaradi svoje nerodnosti in nepazljivosti, enos-tavno ustrelil skozi čevelj v nogo! Samo minuto prej sem se še šopiril z dvema pištolama na bobenček, da sem kavboj, in le sem bil popločan za svoj napuh. Moj komandant nadpročnik Tilse mi je verjel, da se nisem nalašč ustrelil, zato me je takoj odpeljal v našo ambulanto, kjer me je naš baterijski zdravnik tajno operiral in mi tako odstranil vse tisto, kar bi zaviralo hitro zdravljenje strelne rane. Spet smo se premaknili k mostišču Serok, kjer so se razvili srditi boji za likvidacijo ruskega mostišča. Vojna sreča je bila spremenljiva: Rusi so bili stisnjeni na obrambno linijo samo sto metrov od obale, a v Narew jih ni bilo mogoče potisniti. Nato so dobili izdatno pomč v letalstvu, pehoti in topništvu in kaj hitro so bile nemške čete, ob strahotnih izgubah, spet na izhodiščnih pololajih. Nekatere pehotne enote so izgubile tudi do 90 odstotkov svojega moštva in nišo bile sposobne za noben boj več! In sele takrat se je fronta spet umirila! Kanonirji oz-naša baterija pri tem ni imela mrtvih, k sreči. Od operacije naprej sem se več kot mesec dni nahajal pri kuhinji 20 km za fronto. Tam sem večinoma polelaval, saj 20 dni nisem srne! stopiti na nogo, bral Erjavčeve "Živalsks zgodbe", pisat sem pisma in dnevnik in če /t tako naneslo, tudi lupil krompir. Kako vse drugače bere človek slovenske knjige daleč na tujem, kot pa doma, posebno če jih mora za domače čtivo! Oče mi je na Norveško poslat kar nekaj knjig, kot: Jalnove "Bobre", Finlgarejv roman "Pod svobodnim soncem"; Erjavčeve "Živalske zgodbe", "Zlatarjevo zlato" Augusta Šenoe in dve miniaturni "Slovenski pesmarici", ki jih je sestavil Jola Glonar in izdala zalolba Hram in sta vsebovali več kot 500 v glavnem pevnih pesmi. Vse to je nam Slovencem izdatno pomagalo prebroditi duhovni vakuum, oz. prekinjeno kulturno zvezo z domovino. Posebno "pesmarici" sta nam skoraj dnevno slulili za naše zbiranje in prepevanje slovenskih pesmi, kadar je le bila prilolnost in čas za to. Posebno aktivna pri petju sta bila z menoj vred še Rudi Žagar s Čeč ter Vinko Štern iz Šmartne^u. Nekateri drugi fantje pa so bili bolj občusm sopevci. Fronta seje umirila, naša divizija je bila premeščena v zaledje, kjer sem spet prišel v stik z mojimi prijatelji. "Lojze in Vinko sta mi oprala spodnje perilo", sem zapisal v dnevnik 20. 10. 44. Kmalu za tem je naša divizija spet morala v pololaje pred Serok, kjer so s strahovito močnim napadom začeti Rusi; uh pomoči avionov, takov in izredno gostega topniškega ognja, je ruska pehota kmalu dosegla določene uspehe. Boji so trajali več dni. Spet je smrt kosila z veliko koso. Od naših je bil ranjen prijatelj Franček iz Maribora in so ga odpeljali v bolnico. Vse to frontno trpljenje mi je bilo tokrat prihranjeno in samo zato, ker sem se pred Varšavo ponesreči počil v no^o. Nikoli človek ne ve, kaj je za kaj dobro! Tište dni sem dobil od mame pismo, katerc^a odlomek lelim objaviti, saj se nanaša na mamino veliko bolečino za izgubljenim enim sinom in na veliko skrb za drugega, ki se glasi "Čustvo matere do svojega deteta je mnogo tesnejše kot čustvo očeta, ker dete rodi mati, ki ga le v nosečnosti vzljubi. Ko rodi, je mati nepopisno srečna, da je povila dete, SVOJE DETE. In ko ga doji, ga gleda, Ijubkuje, bolu; ko ga povija, koplje, uspava, vedno je mati tako srečna, ko ima svoje dete. Ko začenja stopicati, govoriti - ah, vse je tako lepo, tako srčno lepo. Da srečna sem bila mati treh otrok!" "Hvala Ti mati za te čudovite besede Ijubezm. Sem Te sploh vreden?" sem še pripisal v dnevnik. GORENJSKI GLAS • 52. STRAN KRONIKA Petek, 25. oktobra!^ Po torbico v sestrsko sobo Jesenice - V sredo so jeseniški policisti obravnavali primer tatvine v jeseniški bolnišnici. Neznanec je med četrto popoldne in deseto zvečer prišel v sestrsko sobo in preiskal omare. Našel je torbico in jo skupaj z vsem, kar je bilo v njej (ključi, denarnica, nekaj denarja, dokumenti in druge drobnarije), odnesel. Policisti neznanca še iščejo. Vlom v jugo Kranj - Z vlomilcem, ki si je za tarčo izbral osebni avto Z jugo, pa se ukvarjajo kranjski policisti. Iz avta je vzel žensko torbico, avtoradiokasetofon, čeke, očala, vse skupaj vredno okrog 40 tisočakov. Prijeli vlomilca Tržič - V noči s ponedeljka na torek je neznanec vlomil v trgovino Elektrotehna na Predilniški cesti v Tržiču. Odnesel je različno tehnično blago, od fotoaparatov do baterijskih vložkov. Policisti so prijeli 25-letnega domaćina V. K., ki ga sumijo omenjenega vloma, ovadili ga bodo državnemu tožilstvu. Izginilo enajst umetniških platen Bled - V dneh od 10. do 23. oktobra je nekdo vlomil v vilo Kepa na Bledu. Iz nje je odnesel enajst umetniških slik. Koliko so platna dejansko vredna, je težko določiti, cenijo jih na okrog sto tisoč nemških mark. Možje postave še pozvedujejo za neznanim ljubiteljem umetnosti. • H. J. Pravnomočni sodbi Beton dve leti, Bončina leto in pol zapora Višje sodišče v Ljubljani je presodilo v pritožbah na dve sodbi, izrečeni na okrožnem sodišču v Kranj u. Kranj, 25. oktobra - Senat okrožnega sodišča v Kranju je j unija obsodil Mat ej a Betona na enotno kazen dve leti zapora, julija pa Francija Bončino prav tako na enotno kazen dve leti zapora. Višje sodišče je prvemu kazen v ceioti potrdilo, drugemu pa znižalo na poldrugo leto zapora. Oba jo že prestajata. Matej Beton je oktobra lani poskušal oropati men-jalnico Laser na C. maršala Tita na Jesenje, marca letos pa z goljufijo prišel do osebnih avtomobilov peu-geot boxer, R clio in citroen ZX. Avtomobile je najel pri podjetjih, nato pa odpeljal v Ukrajine Podjetja je oš-kodoval za najmanj 5,4 mili-jona tolarjev. Pri tem je uporabljal tuđi ukradeno m nato ponarejeno osebno iz- kaznico ter vozniško dovol-jenje. Franci Bončina in Matjaž Č. sta sredi letošnje-ga aprila poskušala vlomiti v klet stanovanjskega bloka na Planini. Bončina in Uroš Č. sta se oktobra lani neu-pravičeno zadrževala v bi-valni prikolici, Bončina pa je ražen tega sredi marca letos vlomil še v parkiran osebni avto na Planini in iz njega vzel žensko torbico. Matiažu in Urošu Č. je kranjsko sodišče izreklo po-gojni obsodbi, Franciju Bon-čini, ki je bil že večkrat kaznovan, pa enotno kazen dve leti zapora. Pri izreku kazni je kot olajševalno okoliščino upoštevalo, da je vsa kazniva dejanja storil pod močnim vplivom alkohola. Višje sodišče v Ljubljani je kazen znižalo za pol leta. • H. J. Oselj še v preiskavi Ta teden naj bi bila končana preiskava proti Marku Oselj u, avtoprevozniku z Zg. Brnika, doslej pa preiskovalci nišo odkrili nobenih dokazov, da bi bil Oselj povezan z albansko mafijo. Sporočilo njegovega odvetnika Vladimirja Domazeta je prineslo včerajšnje Delo. O Oselju, nadaljuje, se je na veliko razpisal tuđi srbski tisk. Tako tednik Blitz piše, da bi Marko Oselj za prevoz heroina, ki bi ga moral pripeljati v Italijo, dobil 20 milijonov nemških mark. Po prepričanju člana odbora ZN za boj proti tihotapljenju mamil Marka Nicovića je Oselj zagotovo vpleten v balkansko tihotapsko mrežo. Ne bi ga smeli aretirati, ampak spremljati in priti do naročnika. Streljanje v Ljubljani tri dm po Oseljevi aretaciji je bil obračun med albansko mafijo zaradi slabe organizacije in nespretno skritega heroina, trdi Nicović v beograjskem tedniku. V uradu kriminalistične službe UJV Kranj so včeraj povedali, da novic o avtoprevozniku Martinu Pavliču, ki naj bi izginil na vožnji po Ukrajini, od Interpola še nišo dobili. • H. J. Gasilski kviz Kranj, 25. oktobra - Pred iztekom meseca požarne varnosti prireja gasilska zveza Kranj jutri, v soboto, ob 15. uri v prostorih GRS na Oldhamski cesti kviz za osnovnošolce. Podelitev pokalov, priznanj in nagrad predvidoma ob 18. uri bo združena z razstavo likovnih del učencev osnovnih šol iz občin Kranj, Preddvor, Cerklje, Naklo in Šenčur, ko bo razglašen tuđi najboljši likovni prispevek na temo požarne varnosti. Trinajst jubilantov upokojenskega "policijskega" kluba Naročilo mladim: najprej človek, potem dober policist V torek opoldne je predsednik območnega kluba upokojenih delavcev ONZ Maksa ^eJcl Kranj Jože Piskernik povabil na srečanje na Šmarjetno goro člane, ki so letos praznovali / * 75, 80 ali več let. Šmarjetna gora, 25. oktobra -Trinajstim jubilantom se je na Šmarjetni gori pridružilo še nekaj drugih članov kluba in povabljenih gostov, med njimi načelnik UJV Kranj Ivan HoČevar in predsednik zveze klubov upokojenih delavcev ONZ Maksa Perca Brane Bračko. O delu območnega kluba Kranj, ki združuje 182 članov iz Kranj a, Tržiča in Škofje Loke, je povedal nekaj besed predsednik Jože Piskernik. "Najstarejsa oblika druženja upokojenih delavcev organov za notranje /adeve je sport. Ekipe kranjskega kluba sode-lujejo v Štirih sportnih pano-gah. Na sploh so naše aktivnosti usmerjene pre-dvsem v družabnost. Spomla-di začnemo z izletom, .sredi junija imamo tradicionalni piknik v lovski koči na Pangrščici, poleti se srečamo z aktivnimi policisti, pred dvema tednoma pa smo bili na tradicionalnem jesenskem srečanju s člani sosednjih klubov iz Ljubljane, z Bleda in Jesenic na Jezerskem. Prihodnje leto nacrtujemo podobne prireditve, med dru* gim borno pripravili tuđi prireditev ob 30. obletnici mejne službe v Sloveniji." Na vprašanje, ali kot upo-kojenec kakorkoli pogreša policijsko delo, akcijo, je Jože Piskernik z nasmehom odvrnil: "V pokoj sem šel iz Jože Piskernik operativno-komunikacijske-ga centra, prej sem bil ko-mendir mejne postaie, prometne, delal sem tuđi v kriminalistiki. Operativnega policijskega dela ne pogre-šam, saj me klub toliko zaposluje, da praktično ni nobene razlike. Sem v stalnih stikih z našimi upokojen-ci, člani kluba, ter z aktivnimi policisti v UJV Kranj in ministrstvu. Ne, dolgčas mi zares ni." Med letošnjimi trinajstimi jubilanti kranjskega kluba je tuđi Ivo Čeferin, upokojen 1967. leta. Kot sam pravi, je v pokoju tako dolgo, da šteje že drugi pokoj ninski krog. Je prav, da imajo policisti bene-ficirano delovno dobo? "Vsekakor. Delo je naporno. Ivo Čerin Ni razlike med dnevom in nočjo, med delovnim in prostim časom, nedeljo in pone-deljkom, ne nazadnje je delo tuđi vse bolj nevarno. Sam sem dostikrat brez razmišljanja nosil glavo naprodaj. Dandanes Je nasilja vedno več, posledice občutijo policisti, ki so vse pogosteje žrtve. Če primerjam amenš-ko in našo policija, so ukrepi naših policistov proti nasilne-žem zelo mehki. Menim tuđi, da imajo naši policisti v javnosti premalo ugleda. Ljudje premalo sode-lujejo pn odknvanju in pre-prečevanju kriminala, menijo, da je to ovaduštvo, kar pa je povsem zgrešeno. V delo aktivnih policistov, v njihovo obnašanje, urejenost Joie Gostinčar se ne vmešavam, sam P? s8ti se vedno poskušal /"^ načela: najprej je tre» »^ človek, sele potem si • ^ dober policist. To sveWe tuđi mlajšim kolegom* Podobno je razmiSlJ8).^ drugi jubilant, Jože GostiOfl, iz Škofje Loke, ki je leto ' letnik. "Upokojen sem <>s .,„ najst let. Sprva mi Je *ej dolgčas, ko sem si "^ druge zaposlitve, pa s0 {a|» upokojenska leta V°. ^ privlačna, aktivna. Veći«1 ^ sem delal v Ljublja"!' v 1966. leta pa v Kranj«' j • » • a.' G k0'e* / državni varnosti. s 7vse<"' ostajam v stiku p'e travnikov, polj, zgradb, podjetij in druge slovenske lastnine. sl0 KotpPromisno borno zagovarjali spoštovanje 68. člena ustave Slovenije, ki ščiti ens«o zemljo. Mitv" imate bralke in bralci verjetno še kar nekaj vprašanj pred prihajajočimi \>Se ,am'- ^o se pri Slovenski nacionalni stranki odločili, da borno odprli telefon za Kr'anlK€lite lreno Krivec, našo kandidatko za prihajajoče volitve na Jesenicah in v jski Gori kaj vpra.šati, se z njo pogovoriti, ali pa poklepetati. do // ^oven$ke nacionalne stranke in Irene Krivec je odprt vsak delovni dan od 10. L *"e na telefonski števiiki 064/862-815. ^ Naročnik: Slovenska Nacionalna Stranka, 00 Jesenice GORENJSKI GLAS • 54. STRAN OGLASI Petek, 25. oktobralg Na podlagi 33. člena Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 29/94) objavlja Mestna občina Ljubljana, Sklad stavbnih zemljišč JAVNI RAZPIS za zbiranje investitorjev in soinvestitorjev za izgradnjo parkirno-garažnih hiš v Ljubljani 1. Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana 2. Namen razpisa: S tem razpi-som zbiramo vse interesente (domaće in tuje), ki so pripravljeni investirati oz. sofinancirati kompleksno izgradnjo parkirno-garažnih hiš, na predviđenih lokacijah v Ljubljani, s tem da Mestna občina Ljubljana kot svoj delež prispeva zemljišče in komunalno ureditev. 3. Obseg nepredviđenih del: Vsak od interesentov za izgradnjo mora u pošte vat i, da bo ob sodelovanju Mestne občjne Ljubljana, organiziral -vodil celoten projekt izgradnje, vključno z vsemi pripravljalnimi in projektivnimi deli, financiral celoten projekt, izgradit PGH, ki jo bo nato tuđi upravljal. OBČINA C^KLJE Ul. Franca Barleta 23 4207 CERKUE objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za izvajanje zimske službe na območju Občine Cerklje na Gorenjskem za sezono 1996/97 1. Naročnik razpisa: Občina Cerklje na Gorenjskem 2. Predmet razpisa: Pluženje in posipanje lokalnih in krajevnih čest na območju občine Cerklje 3. Orientacijska cena: - traktorska oz. strojna ura z delavcem in priključkom pluga ali posipalca je 2.830,00 SIT 4. Vse informacije v vezi razpisa dobite na sedežu Občine Cerklje, Ul. Franca Barleta 23 5. Merila za najugodnejšega ponudnika: - cena - opremljenost traktorja ali stroja s priključkom pluga oz. posipalca za opravljanje navedenih storitev 6. Ponudbe morajo biti poslane v zapečateni ovojnici s pripisom NE ODPIRAJ. Zadnji rok za oddajo ponudb je 12. 11. 1996 do 12. ure. 7. Javno odpiranje ponudb 12. 11. 1996 ob 13. uri v prostorih Občine Cerklje, Ul. Franca Barleta 23. 8. Ponudniki bodo obveščeni o iziđu najkasneje v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb. ALSAFLOOR LAMINATNA TALNA OBLOGA Bolj odporna kot parket KOBE TSO Trgovina s parketi vseh vrst BTC Ljubljana, hala A/10 klet Tel.: 061/185 16 16 10% popust za famlnat 8 tem oglasom do 15.11.'96 Odksri znam i brati, i berem § 4. Predviđene lokacije: OBMOČJA OZNAKE LOKACIJE OZNAKA UREJANJA LTržaška cesta VI 2/2 2. Streliška ulica CR 9/2 3. Tivolska cesta CR 3/3 (telovadišče ob kopališču Ilirija) 4. Ob Tobačni tovarni VP 2/1 5. Vilharjeva cesta (potniška postaja) CO 4/7 6. Metelkova ulica CO 5/4 7. Tivolska cesa - Dunajska cesta CT 4/1 8. Zaloška - Šarabon Cl 6/11 9. Prule CS 10/1 10. Grubarjeva palača CO 1/47 5. V kolikor je kdo od investitorjev zainteresiran za kako drugo lokacijo, je tuđi možno, da svoj interes navede posebej s prijavo v tem razpisu. 6. Predviđeni čas izgradnje objekta je 12 mesecev od izdaje odločbe o gradbenem dovoljenju. 7. Dokumentacija, ki jo mora kandidat predložiti Vsak interesent mora v svoji prijavi celovito predstaviti sebe ter imenovati odgovorno in pooblaščeno osebo - vodjo projekta. Prav tako mora navesti vse svoje sodelavce za področja: • predinvesticijska dejavnost • projektiranje • financiranje projekta • gradnja • upravljanje PGH • izpisek iz vpisa v sodni register sodišča v Rpubliki Sloveniji, oz. izpisek iz drugih registrov v Republiki Sloveniji, iz katerega je razvidna dejavnost ponudnika. Izpisek ne srne biti starejši od treh mesecev. • odločbo pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti • reference pridobljene pri izgradnji podobnih objektov ter pri njihovem poslovanju, upravljanju in vzdrževanju ter refer-enčni podatki o nosilcih razpisane naloge ter vsa druga dokazila o referencah • ime odgovornega nosilca naloge ter kadrovsko - strokov-no usposobljenost izvajalcev projekta • podatke o boniteti poslovanja ponudnika oz. nosilca ponudbe in partnerjev • za tuje ponudnike ustrezen izkaz o boniteti korespon-denčne banke 8. Vse dodatne informacije dobite na Skladu stavbnih zemljišč, v času od 4. do 8. novembra 1996, od 9.00 do 12.00 ure po tel. 061/125-22-42. 9. Ponudbo oddajte P° PcXg6 osebno do 19, novembra »J na naslov: Mestna občina i-R jana, Sklad stavbnih zemlji*, j Tomšičeva 6, Ljubljana. Ponudbe morajo biti zap«* tene in označene: _A7pic "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZP'S - IZGRADNJA PGH'\ 10. Javno odpiranje po""*,"? 21. 11. 1996 ob 13. ul! prostorih KRESIJE, ADAM% LUNDROVO NABREZJt Ljubljana, soba 143/1. 11. Ponudniki bodo o odljgj obveščeni v 45 dneh po 0UK ranju ponudb. Štev.: JN-46/2-96/VS Mestna občina Ljubljana Poglejte vtretje tisočletje -se bolje, odpeljite se vanj. ■■v NISSAN Pooblašceni zastopnik za Slovenije: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, MuMjana Pooblaščeni trgovci in servteerji za področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 KRULC, Moravče, telefon: 061/731143 V1DRIH, Otočec-Novo mesto, telefon: 068/ 75 180 ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/81389 KOS, Polzela, telefon: 063/ 701060 AVTOHIŠA, Murska Sobota, tel.: 069/ 32 209 :M(S, Muta, telefon: 0602/ 61 760 FABJAN, Branik, telefon: 065/ 57012 PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 372 333 TRUNK, Ljubljana - Ježića, telefon: 061/ 342 692 AVTOSALON Kovinarska, Vrhnika, tel.: 061 / 753 842 BARLOG, Trebnje, telefon: 068/ 45 700 A&M FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 AVTO MOĆNIK, Kran] ~ Britof, tet: 064/ 242 277 VAS AVTO, Celje, telefon: 063/ 441160 SALON NISSAN Lipnik, Velenje, tel,: 063/ 893 549 AUTOCOMFORT, Nova gorica-Solkan, 065/23274 NISSAN HVALEC, Ruj, telefon: 062/778 507 '«<*, 25. oktobra 1996 UVC, OGLAS 55. STRAN • GORENJSKI GLAS l/radni vestnik Gorenjske LETO: XXIX petek, 25. oktobra 1996 ŠtevilkalT VSEBINA OBČINA NAKLO 148. ODLOK O GRBU, ZASTAVI IN OBČINSKEM ^ PRAZNIKU OBČINE NAKLO 148. Na podlagi 10. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS; št. 72/93, 57/94 in 14/95) in 1. člena Statuta občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/95) je občinski svet občine Naklo na 17. redni seji, dne 17. 10. 1996 sprejel ODLOK O GRBU, ZASTAVI IN OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE NAKLO I. SPLOŠNE DOLOČBE Lčlen Ta odlok ureja grb, zastavo in občinski praznik Občine Naklo. 2. člen Grb in zastava Občine Naklo se smeta uporabljati le v obliki in vsebini, ki sta določeni s tem odlokom. 3. člen Geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave so sestavni del tega odloka. 4. člen Grba ali zastave ni dovoljeno uporabljati, če sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. Grba ali zastave ni dovoljeno uporabijati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se kmi ugled Občine Naklo. 5. člen Grba, zastave ali njenih sestavnih delov se ne srne uporabljati kot znamko, mode! oziroma vzorec ter za označevanje blaga in storitev. II. Grb 6. člen Grb občine se uporablja: 1. v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih občinskih organov, 2. v prostorih in na poslopju sedeža Občine Naklo 3. na svečanih sejah občinskega sveta 4. na vabilih, čestitkah, odlikovanjih in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporabljajo župan, podžupan, tajnik občine, predsednik in člani občinskega sveta 7. člen Grb občine se lahko uporablja: 1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se Občina Naklo predstavlja ali udeležuje v skladu s pravili in običaji takšnih shodov 2. na neprometnih znakih, ki označujejo območje Občine Naklo 3. na poslopjih, v katerih so uradni prostori skupnosti naselij 4. v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju z odlokom 8. člen Če se grb Občine Naklo uporablja poleg drugega grba, mora biti gledano od spredaj vselej na levi strani; izjemoma srne biti na desni strani grba druge slovenske občine, grba tuje države ali občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine, tuje države ali občine. Če se uporablja z drugima grboma oz. znakoma, mora biti grb Občine Naklo na sredini. Če se grb uporablja skupaj z več drugimi grbi ali drugimi podobnimi znamenji, je grb Občine Naklo: 1. če so grbi ali znamenja razvrščeni v krogu - v sredini 2. če so razvrščeni v polkrogu - v sredini polkroga 3. v koloni - na čelu kolone 4. v vrsti - na prvem mestu, oz. gledano od spredaj, na levi strani 5. če so grbi ali znamenja razvrščeni v skupine - na čelu skupine Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka veljajo samo, če gre za uporabo grba Občine Nako in drugih grbov na območju Občine Naklo in se ta ne uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije. V kolikor se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije velja način, ki ga določa Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije (U. I. RS, št. 67/94). III. Zastava 9. člen Zastava je stalno izobešena na poslopju, kjer je sedež Občine Naklo. Zastava se izobesi ob prazniku Občine Naklo. V tem primeru se izobesi tuđi na poslopjih, kjer so prostori krajevnih skupnosti, lahko pa tuđi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih. Zastava je izobešena ves čas praznika. 10. člen Zastava je lahko izobešena: 1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih priedit-vah ter javnih shodih, na katerih se Občina Naklo predstavlja oz. udeležuje v skladu s pravili in običaji takšnih shodov; 2. ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije; 3. v drugih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju s tem odlokom. 11. člen Če se zastava Občine Naklo uporablja poleg druge zastave, mora biti gledano od spredaj vselej na levi strani; izjemoma srne biti na desni strani zastava druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar se ta zastava uporablja ob uradnem obisku predstavnika druge slovenske občine, tuje države ali občine. Če se uporablja z drugo zastavo oz. znakom, mora biti zastavo Občine Naklo na sredini. SEZNAM KANDIDATOV ZA SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINIBLED e* krajevne skupnosti Bled šteje 9 članov. 1 AirtULNA EN0TA: (1 ČLAN) 'i£i^U^' 14.2.1966, KUHAR, SAMOSTOJNIPODJETNIK, SAVSKA CESTA 11, BLED 2H^ATEU:SDS0OBLED 'SHN ViDIC, 4.4.1931, UPOKOJENEC, PREŽIHOVA 3, BLED "tuLAGATEU: LUDVIK KERČMAR IN SKUPINA VOULCEV t" SOLUNA ENOTA (2 ČLANA) PRR?iG0LC' 22.5.1926, KMETICA, KMEČKA DELA, REČIŠKA 51, BLED 2. Map l«:rATELJ: LUDVIK KERČMAR IN SKUPINA VOULCEV poTni^NSTERLE, 19.4.1927, UPOKOJENEC, KOLODVORSKA 7A, BLED 3. Al f^ dS;TEU : LUDV1K KERĆMAR IN SKUPINA VOULCEV PRPni aTLIK' 2-9'1978- DIJAK. VALVAZORJEVA C.10, BLED 4. MlRkn i a JELJ: ANICA SVETINAIN SKUPINA VOULCEV K°LODVOR?TAl 17'3'1955' AVTOPREVOZNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, 5. FRANf^DAIELJ: ANICA SVETiNA iN SKUPINA VOULCEV PREDl ArArnER'4J'1923-TRG AKADEMIJA, UPOKOJENEC, REČIŠKA 23, BLED 3^ULAGATELJ:SDS00BLED 1.VERAUPL^A ENOTA (3 ČLANI) pREDi AP,T?y$' 521934> DIPLING.KEMIJE, UPOKOJENKA, MLADINSKA6, BLED 2.JoKATELJ:SDSOOBLED PREDl APATr R' DlpLING.STROJ., TEHNIČNI DIREKTOR, PARTIZANSKA 43A, BLED PREĐI IrSl. '3'5'1953' DIPLING.STROJ., TRUBARJEVA C.13, BLED 4- SlAVKA 5D6r : ANtCA SVETINAIN SKUPINA VOULCEV CANKar in» «' 26J1952, GOSTINSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDL Arfrn ' 10-10-1950, SAMOSTOJNI PODJETNIK, CANKARJEVA 15A, BLED 6' JANEZiXS: FRANC PRETNAR IN SKUPINA VOULCEV PREDUrATn ^119-10.1946, VODJA KRUPJE, PREŠERNOVA 10C, BLED 4 vo,, U: LUDVIK KRČMAR iN SKUPINA VOULCEV j i.'bojan * ENota (3 ČLANI) JARŠKA 2 K1 27A1956> HOTELSKI TEHNIK, VODJA POSLOVALNICE, ^S&KS00BLED PREDLAPATr N,C' 6-21972. DIPLEKON., PROFESOR, KAJUHOVA12, BLED S.FRaMJ^SDSOOBLED Pp.EDUrATc, ! 23-3-1940, KOVAČ, VZDRŽEVALEC, KORITENSKA17B, BLED 4ANToSAUr,:SDSOOBLED , ^EDllnm?7' 19-2-193i, UPOKOJENEC, KUMERDEJEVA 9, BLED 5' pAVLA|SS K LUDVIK KERČMAR IN SKUPINA VOULCEV ^EDlatatc,TAAMBRO?!Č, 3.7.1939, UPOKOJENKA, KAJUHOVA 17, BLED 6' ^ASrSuc ii: LUDVIK KERČMAR IN SKUPINA VOULCEV ^EDLATatc, TDL0GAR' 18.8.1962, DIPLEKON., NAM.DIREKTORJA.ROŽNA 16, BLED WfcU: LUDVIK KERČMAR IN SKUPINA VOULCEV fe^SM BELA 1-ANTon i« e sktJPnosti Bohinjska Bela šteje 5 članov. PrEDUgSN' 26*91939' DELOVODJA, ŽAGOVODJA, BOHINJSKA BELA 81 L^^^TEU: JOŽEF IVAN FON IN SKUPINA VOULCEV 2. MAKSIMILJAN ŠPIK, 3.2.1946, UČITEU, OBRTNIK, SLAMNIKI3 PREDLAGATEU: JOŽEF IVAN FON IN SKUPINA VOULCEV 3. MILAN KRiVEC, 16.4.1954, STROJNI TEHNIK, OBRATOVODJA, BOHINJSKA BELA 62 PREDLAGATEU: JOŽEF IVAN FON IN SKUPINA VOULCEV 4. FRANC POGAČAR, 28.9.1946, DIPLING.GRAD., DIREKTOR, BOHINJSKA BELA 48A PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 5. KAROL PRIMOŽIĆ, 15.7.1952, ORODJAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK, KUPUENIK11 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 6. TOMAŽ ČUDEN, 1.7.1972, KV AVTOMEHANIK, ZAH.DELA V PROIZVODNJI, OBRNE 1 PREDLAGATEU: ANDREJ KRIŽAJ IN SKUPINA VOULCEV 7. JOŽE KLAVORA, 16.11.1950, NATAKAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK, OBRNE 6A PREDLAGATEU: JOŽEF IVAN FON IN SKUPINA VOULCEV KS GORJE Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. 1. VOLILNA ENOTA (1 ČLAN) 1. TOMAŽ ČOP, 27.7.1967, LESNI TEHNIK, VODJA UNU, KRNICA17 PREDLAGATEU: ANTON ŽUPAN IN SKUPINA VOULCEV 2. BOŽIDAR PANČUR, 17.10.1932, UPOKOJENEC, KRNICA 45 PREDLAGATEU: KRISTL OGRIS ST. IN SKUPINA VOULCEV 2. VOLILNA ENOTA (3 ČLANI) 1. JANEZ JAN, 30.8.1952, PK MIZAR, STROJNIK KOTLOV, VIŠELNICA 5 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 2. MARKO FERJAN, 17.4.1964, DR.ORG.DELA, PROFESOR, ZGORNJE GORJE 60 PREDLAGATEU: DRAGO STOJC IN SKUPINA VOULCEV 3. ALOJZ POKLUKAR, 15.6.1955, DIPUNG.MEI, RAZISKOVALEC, ZGORNJE GORJE 11 PREDLAGATEU: ANTON ŽUPAN IN SKUPINA VOULCEV 4. JANEZ VARL, 16.5.1931, UČITEU, UPOKOJENEC, ZGORNJE GORJE 99 PREDLAGATEU: KRISTL OGRIS ST. IN SKUPINA VOULCEV 5. JANEZ MAČEK, 17.9.1928, UPOKOJENEC, ZGORNJE GORJE 53 PREDLAGATEU: KRISTL OGRIS ST, IN SKUPINA VOULCEV 6. ŠTEFAN KUNSTEU, 2.9.1948, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, POUŠICA39A PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 7. MIRKO TRBOVIČ, 3.5.1950, USLUŽBENEC, ZGORNJE GORJE 66 PREDLAGATEU: KRISTL OGRIS ST. IN SKUPINA VOULCEV 3. VOLILNA ENOTA (3 ČLANI) 1 STANKO LAH 12.9.1948, AVTOMEHANIK, VOZNIK KAMIONA, SPODNJE GORJE 228 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 2. FRANC ŽUPAN, 16.10.1949, GRAD.DELOVODJA, SPODNJE GORJE 24 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 3. JANEZ SLIVNIK, 29.3.1934, KMETOVALEC, KMEČKA DELA, PODHOM 4 PREDLAGATEU: ANTON ŽUPAN IN SKUPINA VOULCEV 4. JOŽEF ANDREJ GUZEU, 27.11.1943. GR.TEHNIK, VODJA ENOTE, SPODNJE GORJE 60 PREDLAGATEU: KRISTL OGRIS ST. IN SKUPINA VOULCEV 5. MILENA CECIUJA BUKOVNIK, 16.8.1936, ŠIVIUA, UPOKOJENKA, PODHOM 55A PREDLAGATEU- KRISTL OGRIS ST. IN SKUPINA VOULCEV 6 VLADIMIR REPE, 26.12.1937, MEHANIK, UPOKOJENEC, SPODNJE GORJE 40 PREDLAGATEU: KRISTL OGRIS ST. IN SKUPINA VOULCEV KS RIBNO Svet krajevne skupnosti Ribno šteje 7 članov. 1 JOŽE DEŽMAN, 18.11.1953, GRAD.TEHNIK, VODJA GRADBIŠČA, SAVSKA 67, RIBNO PREDLAGATEU: ROZALIJATORKAR IN SKUPINA VOULCEV 2. JANEZ POUANEC, 3.7.1950, ŠOFER, SELO 29A PREDLAGATEU: ROZALIJATORKAR IN SKUPINA VOULCEV 3. RAJKO VALANT, 7.7.1961, MIZAR, SAMOSTOJN! PODJETNIK, BODEŠČE17 PREDLAGATEU: ALOJZUA KOROŠEC IN SKUPINA VOULCEV 4. ALOJZ JANŠA, 24.5.1933, PRODAJALEC, UPOKOJENEC, KORITNO 15 PREDLAGATEU: ALOJZUA KOROŠEC IN SKUPINA VOULCEV 5. ALOJZ HAJNRIHAR, 18.5.1929, DR.VET., UPOKOJENEC, KORITNO 6 PREDLAGATEU: ALOJZUA KOROŠEC IN SKUPINA VOULCEV 6. GABR1EL FERJAN, 26.7.1946, GRAD.DELOVODJA, PARTIZANSKA 6, RIBNO PREDLAGATEU: ROZALIJATORKAR iN SKUPINA VOULCEV 7. BORUT PANGERC, 4.2.1965, TRGOVSKI POSLOVODJA, SELO 17 PREDLAGATEU: ALOJZUA KOROŠEC IN SKUPINA VOULCEV 8. DUŠAN ŽNIDARŠIČ, 4.3.1959, POUCIST, POMOČNIK KOMANDIRJA, SAVSKA 27, RIBNO PREDLAGATEU: ALOJZUA KOROŠEC iN SKUPINA VOULCEV 9. FRANC HEBERLE, 25.1.1935, UPOKOJENEC, SELO 56 PREDLAGATEU: ROZALIJATORKAR IN SKUPINA VOULCEV 10. MIHA PELKO, 28.9.1955, GRAD.TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK, SAVSKA 50, RIBNO PREDLAGATEU: ALOJZUA KOROŠEC IN SKUPINA VOULCEV 11. JANKO ŠTRAVS, 18.3.1960, ORODJAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK, SELO 43A PREDLAGATEU: ALOJZUA KOROŠEC IN SKUPINA VOULCEV KS ZASIP Svet krajevne skupnosti Zasip šteje 5 članov. 1. FRANC MLAKAR, 21.6.1928, DIPLING.MET., UPOKOJENEC, JERMANKA 4 PREDLAGATEU: ANTON JANŠA IN SKUPINA VOULCEV 2. NATALIJA VIDIC, 27.1.1943, EKON.TEHNIK, UPOKOJENKA, POUE 7 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 3. JANEZ URH, 11.2.1943, DELOVODJA, STROKOVNI SODELAVEC, SEBENJE 74 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 4. JAKOB ŽUPAN, 28.4.1939, POKLICNA ŠOLA, SAMOSTOJNI PODJETNIK, LEDINA 1 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 5. JANEZ REŠEK, 1.6.1959, ORODJAR, TEHNOLOG, SEBENJE 1 PREDLAGATEU: JANEZ POKLUKAR IN SKUPiNA VOULCEV 6. SLAVKO PRISTOV, 3.6.1961, ELEKTRIČAR V ENN, STAGNE 20 PREDLAGATEU: JANEZ POKLUKAR IN SKUPINA VOULCEV 7. VALENTIN JEMEC, 11.10.1963, POKUCNA ŠOLA, AVTOPREVOZNIK, BLEJSKA C.19, ZASIP PREDLAGATEU: JANEZ POKLUKAR IN SKUPINA VOULCEV 8. FRANCI KINDLHOFER, 10.1.1943, KOMERCIAUST, DIREKTOR PODJETJA, REBER 11 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 9. FRANC AMBROŽIĆ, 14.2.1941, UČITEU, SAMOSTOJNI PODJETNIK, SEBENJE 23 PREDLAGATEU: SDS 00 BLED 10. VLADIMIR PAVLIČ, 23.5.1939, UPOKOJENEC, REBR 8 PREDLAGATEU: ANTON JANŠA IN SKUPINA VOULCEV 11. MIJA KOVAČIČ, 21.12.1958, TRGOVKA, SKLADIŠČNICA, SEBENJE 84 PREDLAGATEU: ANTON JANŠA IN SKUPINA VOLILCEV 12. BOJAN TRSEGLAV, 26.7.1951. STROJNI KUUČAVNIČAR, VZDRŽEVALEC, DOLINA 14 PREDLAGATEU: ANTON JANŠA IN SKUPINA VOULCEV 13. CIRIL KRAIGHER. 13.3.1946, OBUKOVALEC, ODD. MARKETING, SEBENJE 22 PREDLAGATEU: ANTON JANŠA IN SKUPINA VOULCEV OS o D o ft- Stran 122________________________________URADMt MESTHIK GiO^E^tJSV^E._______________________g>\. AA - "2S>. ~X.. A996 %v. *V\- ^s.->k. A^asva________ ~^PM»^>^^^s^^v>(C^Q^ex^5i^r ----------"—________------.........."g^TasVK-^-------"*"" Če se zastava uporablja skupaj z več drugimi zastavarrn aVi drugimi podobnimi znamenji. je zastava Občine Naklo: 1. če so zastave ali znamenja razvrščeni v krogu - v sredini; 2. če so razvrščeni v polkrogu - v sredini polkroga; 3. v koloni - na čelu kolone; 4. v vrsti - na prvem mestu oz. gledano od spredaj na levi strani; 5. če so zastave ali znamenja razvrščeni v skupine - na čelu skupine. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka veljajo samo, če gre za uporabo zastave Občine Naklo in drugih zastav na območju Občine Naklo in se ta ne uporablja skupaj z zastavo Republike Slovenije. V kolikor se uporablja skupaj z zastavo Republike Slovenije velja način, ki ga določa zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije (U. I. RS, št. 67/94). 12. člen Če je zastava izobešena na drogu horizontalno, je modri širši pas vedno spodaj, če pa je izobešena vertikalno, pa je širši modri pas vedno na desni strani gledano odspredaj. IV. Občinski praznik 13. člen Občina Naklo ima svoj občinski praznik. 14. člen Praznik Občine Naklo je 29. junij, ko goduje sv. Peter, ki je zaščitni svetnik farne cerkve v Naklem in je s krajem povezan kulturno in zgodovinsko. 15. člen Občina Naklo obeležuje svoj občinski praznik s slavnostno sejo ali akademnijo, na kateri se podeljujejo nagrade in priznanja občine. V. Nadzorstvo 16. člen Izvajanje določb tega odloka nadzoruje komunalno redarstvo Občine Naklo. Izvajanje določbe drugega odstavka 4. člena tega odloka nadzoruje tuđi policija. Izvajanje določb 5. člena tega odloka nadzoruje pristojni organ tržne inspekcije. VI. Kazenske določbe 17. člen Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če uporablja grb ali zastavo v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju s tem odlokom (2. člen); 2. če uporablja grb ali zastavo, ki sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo (prvi dostavek 4. člena); 3. če uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom ali tako, da skruni ugled Občine Naklo (drugi odstavek 4. člena); 4. če zavaruje ali uporablja kot znamko, model ali vzorec ter za označevanje blaga ali storitev grb ali zastavo ali njune sestavne dele (5. člen). Z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT se kaznuje tuđi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VII. Prehodni in končni določbi 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo za območje Občine Naklo veljati določbe odloka o grbu Občine Kranj. 19. č\en Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 55/8-163 Datum: 22. 9.1996 Predsednik občinskega sveta občien Naklo: Peter Lunar PRILOGA: BARVNO IN GEOMETRIJSKO PRAVILO ZA OBLIKOVANJE GRBA IN ZASTAVE GRB OBČINE NAKLO Opis Grb občine Naklo ima obliko ščita. Grbovno polje je z navpično in vodoravno crto razdeljeno na štiri polja. Zgornji dve polji sta praviloma kvadrata, spodnji dve polji tvorita preostanek grbovnega polja. Preko vseh štirih polj ležita dva, pod pravim kotom prekrižana ključa, zasukana za 45 stopinj. Prekrižan del ključev se nahaja v dotikališču vseh štirih polj. Vsi elementi v grbu so obrobljeni z linijami. Ščit je obrobljen z dvojno dvodebelinsko linijo. Barve Barve grba so: Bela: zg. levo in sp. desno polje Modra: zg. desno in sp. levo polje Rumena: ključi (Crna: vse linije) Barve so natančno opisane v priročniku CGP, ki se nahaja na občini Naklo. Uporabljajo se lahko samo predpisane barve. Pomen barv Modra: predvsem modrost, globina, preudarnost /znanje Bela: svežina, neodvisnost, odprtost, prostor, prihodnost / podjetnost Rumena: svetloba, obilje, veselje, aktivnost/ delo Simboli Ključa sta simbol sv. Petra, zaščitnika farne cerkve v Naklem, ki je znani zgodovinski spomenik. S svojo natančno postavitvijo v grbovnem polju označujeta štiri strani sveta, s poudarkom na središčni točki nakazujeta pomembno vlogo občine Naklo v prostoru in času. Ključ sam je univerzalen simbol. Poznamo primere ustaljenih rab: ključ do znanja, ključ do srca, zlati ključek, ključna beseda, ključni trenutek. Ključ označuje pot, možnost za tistega, ki ga ima, itd. Pomen (sporočilo) grba Grb občine Naklo simbolizira uspešno moderno občino, ki svojo prihodnost preudarno gradi na tradicionalnih vrednotah. Grb občine Naklo ima več možnih pojavnosti. Vse so opisane v priročniku celostne podobe (se nahaja na občini Naklo). Dovoljena je uporaba samo predpisanih pojavnosti grba. ZASTAVA OBČINE NAKLO Opis Zastava občine Naklo je ležeč pravokotnik v razmerju 1:3. Po dolžini ima tri polja: - spodnje polje je modro in šega do polovice visine zastave; - srednje polje je belo in po visini meri četrtino visine zastave; - zgornje polje je modro in po visini meri četrtino visine zastave. Na tretjini dolžine zastave je grb občine Naklo, sečišče polj v grbu leži točno na sredini visine zastave. Velikost grba je GRB: Tonska varianta črtna varianta črnobela varianta določena tako, da visina grba tvori točno polovico visine zastave. Grb na zastavi je vedno v svoji polnobarvni pojavnosti. (Tehnični opis predpisanih barv zastave se nahaja v priročniku CGP na občini Naklo. Lahko se uporabljajo samo predpisana razmerja in barve. Načini razobešanja zastave so tuđi natančno določeni.) Zastava Zastava je skonstruirana v razmerju 1:3. Ima tri podolgovata polja. Spodnje polje je modro in šega do polovice visine zastave. Srednje polje je belo in po visini meri četritno visine zastave. Zgornje polje je modro in po visini meri četrtino visine zastave. Grb Grb se na zastavi pojavi v svoji polnobarvni pojavnosti. Rumeno barvo lahko zamenja zlato ali rumeno vezenje. (Grb se ne tiska na zastavo, pač pa se mora prišiti). Pozicija grba: os grba poteka na prvi tretjini zastave po dolžini, sečišče polj v grbu leži na sredini zastave po visini zastave. Velikost grba: visina grba tvori polovico visine zastave. Desna stran zastave (Kadar se zastava razobesi na kopju.) Leva stran zastave (Kadar se zastava razobesi na kopju.) Leva stran zastave Uporablja se kot prva (sprednja) stran, kadar se razobesi na jambom, ali ko se izobesi brez droga, z okna tik ob fasadi. Desna stran zastave Uporablja se kot druga (zadnja) stran, kadar se razobesi na jamboru. ^J^L^oktobra 1996 HALO, GLASOV KAŽIPOT 57. STRAN • GORENJSKI GLAS "•f'olHo sa ob|avo spro|emamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Olsovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 1230. ure dan pr«d ilidom Gorenjskeea glasa! Cena nvlasov m Ponudb v rubriki: liredno ugodna. VOZNIŠKI UPIT - AVTOŠOLA B in B B&B - Kranj in Radovljica, telefon 22-55-22. )AKI)POVALN1 Palmanova 29. 10, Madžarska Lenti 26.10, 2.11., 9.11., Trst ULETI 26.11.; Rozman, tel.: 064/715-249 X AUTOBUSOM 31.10. Lenti, 6.11. Trst, 16.11. Palmanova - Portoqruaro A'4 I7LET Drinovec, tel.: 064/731-050 AVTO ŠOLA Teća)CPP se zaCne v Ponedeljek, 28.10.1996, ob 9. uri dopoldne in 'NO. HUMAR ob 18> uri P°P°ldne-Tel- 311"035 GASSER Nakupovalniizlet Madžarska-Lenti, odhod 23.11 Robusni prevozi UGODNE CENE • INFORMACIJE »P- SORCA 5 na tel: 064/697-058 ' f^lKANJE NA STEKLO ORGANIZIRAMO TEČAJE! IZOBRAŽEVALNI CENTER SL|KANJE NA SVILO FREISING ŠKOFJA LOKA, tel. 624-462 *JOK(J Pl{F\()/j V 1.LN1! po nakupih vsak četrtek, in soboto. Inf. po tel.: SS-S/'ć .n Mislav Hočevar t/i. ' 57"75/ P° <-0' urL ^ebasto grelniki kamionskih kabin EftERKpA FTHKI* Prodaja, montaža, servis OMNIATRADE SP, d.o.o., *wyii&i,jiimc C. Ljubljanske brigade 23, te! 061/159-76-08 lo*?EJSKA ĐELAVNICALoški muzej vabi otroke v MUZEJSKO DELAVNICO, kjer se bodo otroci Sft MUZEJ v soboto. 26. 10. 96, ob 10. uri preizkusili v izdelovanju CEHOVSKIH *°NA LOKA IZVESKOV. Informacije in prijave po te!. 064/622-261 in 622-262. ^VSTIŠČE ZEC Poskusite naše ajdove krape, sirove štruklje. plošče ZEC, hišni , KORftais) narezek... !>5 KM nn NEDEUSKA KOSILA 950 SIT! szDj^i/jf^ Prostor za zaključene družbe (do 40 oseb). Popust za večje ^DISCA BLED A skupine. Rezervacije po tel. 064/76-143. Odprto od 10. do 22. ure - ponedeljek zaprto. Vabljeni! ■ m$t-A-car RUDOLF Izposoia osebnih vozil in kombijev. Izposoja •■ 0(*/4S-017, mobitel: 0609/624-521 vozj| za poroke! DOBRODOŠLI V Dnevna in nedeljska kosiial; jedi po naročilu; ponudba RESTAVRACIJI vegetarijanske hrane; domaće koline; odlična vina - tuđi ^ KLANCU odprta; vinski mošt iz Goriških Brd s kmetije PrinČič - v * ^ toEDVODAH Medvodah v Restavraciji na Klancu, telefon: 061/611-303 1 WETEORd.no 422 7S1 31.10,2.11. LENTI; 14.11. ITALIJA - tovarna čokolade, Palmanova, 21.11. ČEŠKA dika tel • 41-510 'BRN0'3-12- °^0^'MIKLAVŽEVI nakuP' t?^ ^ANJ Nudimo ažurno, strokovno in kvalitetno vođenje poslovnih e •■" 064/222-754 knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. ne8*onalni izobruževulni Program dokvalifikar^e ra trgovinsko poslovodjo. Ct'nter Radovliica *" Pnjave in informacije po teleronj 71J 403 . - ^VILJSTVO IN TRGOVINA ' * Trgovina Cvetka"vam nudi naslednja oblačila iz lastne proizvodnje: ženske špic > «C VFTKA « hlače- otroške bunde, hlače iz deftina in zameta, pižame, polo srajčke, trenirke in fpr -,iV\~ spodnjedeletrenirk...Cenesougodne!Vabl|eni!Delovničasod9.do12. urein ^i-.: 125-162 od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure ii^AKU!JU NOV EGA Var na vožnja skozi zimo z vašim novim Tvvingom, Cliom, I vJ*LA ULTA DOBITE Meganom ali Laguno, pa še ugodne cene, krediti že od T U OKTOBRU + 0, staro za novo. u USKE GUME SAVA V ALPETOUR REMONTU KRANJ, te!. 064/223-276 I^OZAiETIČm Ni'duno vam nego vseh vrst kože obrada, nego telesa, sončenje v solanju, ■M L()N v-pji a odpravo ceiulita, pedikuro. Inf. po tel.: 064/332-164 ali na naslovu SPIKOVA 3,, &A DRULOVKA ltaJska restavracija "AZIJA", Vas vabi v prijetni ambient, pripravijo vam odlične, originalne '°sposvetska I Kranj kitajske specialitete! Tel.: 064/213-210, der. čas od 12. do 23. ure 1OMURSKA Lesce - Renault Megane - najbolj iskan avto za najugodnejšo ceno s*nault MEGANE - model iz zaloge - ugodnosti pri plačilu z gotovino zf«r avto - ugodni kreditni pogoji <■« super ceno Informacije: AVTOMURKA Lesce, tel. št. 064 718-100 in 718-102 ■ ■ '"m&m& ^OSflŠČE METKA - klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA tel iUQb€lJ 140> - nedeliska kosila Fl 0 j" 59~086 - možnost nočitve f ^ prt0 vsak dan - ugodnosti za zaključne družbe ^ ^ ^J> S^-681, 222-701 aferom J92JJO 10.00 ure, ter uro pred Predstave v Kranju: PETEK, 25. 10. 96, ob 19.30 uri, Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za abonma PETEK 2., IZVEN in konto SOBOTA, 26. 10. 96, ob 10.00 uri, GRAJSKI NORČEK FERDINAND (gostuje Pravljično gledališče Damjan Perne), za abonma OTROŠKA MATINEJA, IZVEN in konto Po uspešnem sodelovanju na Borštnikovem sre-čanju v Mariboru predvidoma zadnja ponovitev uprizoritve Harolda Pinterja: PREVARA v Kranju! SOBOTA, 26. 10. 96, ob 19.30 uri, Harold Pinter: PREVARA, za IZVEN in konto PONEDELJEK, 28. 10. 96, ob 19.00 uri, Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto TOREK, 29.10. 96, ob 19.30 uri, Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za abonma RDEČI, IZVEN in konto Pokroviteljstvo uprizoritve Evalda Flisarja JUTRI BO LEPŠE: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., območna enota Kranj REKREACIJSKO DRSANJE V petek, 18. oktobra, je na Gorenjskem sejmu v Kranju začelo obratovati drsališče. \ Rekreacijsko drsanje je vsako soboto od 15. do 16.30 ure ter v nedeljo od 15.30 do 17. ure in od 18. do 19.30 ure. Cena vstopnice je 500 SIT Rekreacijsko drsanje na Bledu v športni ■ dvorani ob sobotah in nedeljah od 18.00 do 19.30 ure. Cena vstopnic: odrasli 500.- SIT, . otroci 300.- SIT, izposoja drsalk 400,- SIT I GLASOV KAŽIPOT Modra vrtnica Železniki - Dramski krožek Osnovne sole Prešernove brigade Železniki vabi na predstavo mladinske igre Kristine Brenkove Modra vrtnica. Predstava bo jutri, v soboto. ob 17. uri v kulturnem domu v Železni-kih. Večer ciganske glasbe Bled - Gleam Art Kulturno društvo Bled vabi na večer ciganske glasbe s skupino Kon-trabant, ki bo jutri, v soboto, z začetkom ob 20. uri v prostorih kluba. Vsak petek in soboto je na ogled razstava Simone Magdič iz Lesc. Večerz " Adijem Smolarjem Kranj - Rod Zelenega Jošta Kranj vabi na družabni večer z Adijem Smolarjem, ki bo danes, v petek, z začetkom ob 20. uri v dvorani krajevne skupnosti Stra-žišče. Ponovitev komedije Škofja Loka - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili komedijo Noela Covvarda Hudomušna proikazen v režiji Braneta Kraljevica - za abonma modri in izven. Predstavo bodo ponovili tuđi jutri, v soboto, ob isti uri za abonma rdeči in izven. Vaša naša matineja Jesenice - V Gledališču Tone čufar bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 10. uri na matinejski predstavi nastopil čarovnik Niko Fric iz Sevnice. Prišla bosta tuđi De-dek in Mira, sledilo pa bo tuđi risanje, slaščice in prebiranje pošte, čarovnik bo nastopil tuđi v Kulturnem domu na Dovjem ob 14.30, ob 16.30 pa na Bledu v Kino dvorani. Abonmajska predstava Jesenice - V Gledališču Tone Čufar bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 19.30 prva abonmajska predstava. Na sporedu bo predstava Agencije Art Ljubljana Ervina Fritza Bregarca in ljudska oblast ali krompir. Igrata Jerca Mrzel in Iztok Valič. Nekaj vstopnic je še na voljo v pisarni gledališča. Krvodajalska akcija Škofja Loka - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Škofje Loke v torek in sredo, 29. in 30. oktobra 1996. Dan odprtih vrat PGD Bled Bled - Prostovoljno gasilsko društvo Bled vabi vse krajane Bleda in okolice na Dan odprtih vrat PGD Bled, ki bo jutri, v soboto, od 9. do 18. ure v prostorih Prostovoljnega gasils-kega društva Bled. Tečaj REIKI Ljubljana - V Ljubljani bo v sredo in četrtek, 30. in 31. oktobra, potekal tečaj REIKI. Vodi ga mojstrica Manja Marija Robič. Informacije dobite po tel.: 061/140-65-65. Miklavževi nakupi Preddvor- Društvo upokojen-cev Preddvor organizira nakupo-valni izlet - Miklavževe nakupe na Madžarskem. Izlet bo 23. novembra, odhod avtobusa pa ob 2. uri ponoči izpred Pošte v Preddvoru. Prijave z vplačilom bodo sprejemali v Društvu upo-kojencev Preddvor - Dom kraja-nov do zasedbe sedežev v avtobusu, vendar najkasneje do 12. novembra. Dodatne informacije dobite po tel.: 45-069. Novembra z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane v mesecu novembru na naslednje izlete: 4. novembra Martinovanje na Do-lenjskem (Naklanci); 12. novembra Martinovanje na Dolenjskem (Podbrežani in Dupljanci); 28. in 30. novembra nakupovalna izleta na Madžarsko. Čimprej pokli-člte svoje poverjenike! Nakupovalna na Madžarsko in v Italijo Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi v soboto, 2. novembra, na nakupovalni izlet na Madžarsko. Odhod bo ob 2. uri. V četrtek, 14. novembra, pa vabijo na Miklavževe nakupe v Gorico - Portuguaro in Palmano-vo. Odhod bo ob 6. uri. Prijavite se pri poverjenikih ali po tel.: 422-241. Društvo sladkornih bolnikov vabi Kranj - Društvo sladkornih bolnikov Kranj vabi člane društva in njihove svojce na družabni izlet - Martinovanje na Dolenjskem. Izlet bo 8. novembra, odhod pa ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijave sprejemajo po-verjeniki ali po tel.: 242-067, kjer dobite tuđi vse ostale informacije. Duhovnost v slikarstvu Jesenice - Akademska slikar-ka Zvonka Simčič bo v torek, 29. oktobra, ob 18. uri v učilnici 106 na Gimnaziji Jesenice govorila o osebni izkušnji duhovnoga v slikarstvu. Leto 2000 ■ kaj nas caka? Jesenice • Iz niza slovensko sinhroziniranih satelitskih pro-gramov ameriškega vseučilišč-nega profesorja in izkušenega govornika Marka Finlevja na temo Leto 200 - kaj nas caka? so od 21. oktobra naprej vsak dan ražen nedelje in četrtka ob 19. uri v Domu dr. F. Berglja na Bokalovi 4 organizirana predavanja. Danes, v petek, se lahko udeležite predavanja z naslovom Spopad angelov iz apokalipse -Zakaj trpijo nedolžni?, jutri, v soboto, bo naslov predavanja Kako doseći osebni mr - Konec duševnega razkroja, v ponedeljek pa Živeti v času konca - Nove življenjske razsežnosti. Kaj ima Ijubezen s tem Škofja Loka - V klubu Hotela Transturist bo v organizaciji Kluba škofjeloških studentov danes, v petek, z začetkom ob 20. uri predavanje Miha Praprotnika in sicer z naslovom: Kaj ima Ijubezen s tem - Prvenstvena smer alpinista v Cerro Torre-ju in Patagonija. Kranj - Združenje borcev NOB Kranj obvešča, da bo spominska slovesnost na Primskovem v ponedeljek, 28. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku pri Osnovni soli. Škofja Loka - Območno združenje borcev in udeležen-cev NOB Škofja Loka obvešča, da bo žalna slovesnost pri spomeniku NOB v Dražgošah v nedeljo, 27. oktobra, ob 10. uri. Koncert KZ Loka Lom nad Tržičem - Komorni zbor Loka bo ob svoji 25-letnici delovanja v nedeljo, 27. oktobra, ob 17. uri nastopil v cerkvi v Lomu. Na koncertu, na katerem bodo pod vodstvom dirigenta Janeza Jocifa izvajali dela Geis-ta, Telemanna, Pachelbela, Cal-dara, Bacha, Gallusa in drugih bodo nastopili še sopranistka Pija Brodnik, organist Klemen Karlin, violinista Loris Krasovec in Silva Katavić, violist Emil Kopše in violončelistka Gordana Keler. Stilni koncert Kamnik - Na Srednji soli R. Maistra bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopil pevski zbor Ura pod vodstvom Marjana Ribiča. Program obsega slovenske umetne pesmi in pesmi tujih narodov. Sodelujejo tuđi instrumentalisti Marija Holcar, klavir, Etelka Posel-Marinšek, harmonika, Jože Župan, kontrabas in Žiga Kožar, tolkala. Razstava v Doliku Jesenice - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo likovnih del Janeza Mohoriča-Mokrn'ka, člana likovnega kluba Dolik. Kinopredstava Mengeš - V kulturnem domu v Mengšu bo jutri, 26. oktobra, in v nedeljo, 27. oktobra, na programu amer. film Tvvister. Predstavi bosta ob 18. in 20. uri. Gasilski kviz Kranj - Gasilska zveza Kranj organizira jutri, 26. oktobra, ob 15. uri gasilski kviz za pionirje in mladino. Najboljšim bodo podeiili pokale, priznanja in nagrade. "y"kOZMCtihl(M(f¥ _________Ana Mali__________ |B89i!tl;W«fflfill?Jfl««gEMi«8^ Lastniki in ljubitelji legendarnih katrc POZOR! Renault - 4 katra klub organizira jutri, v soboto, 26. Sktobra, vseslovensko srečanje katrc na parkirišču Term atež. Zbor katrc in katrašev bo ob 15. uri, pomerili pa se boste lahko v spretnostni vožnji, uro kasneje v tradicionalni menjavl rezervnega kolesa, pa montaži prtljažnika, voznice pa se bodo pomerile v igri z baloni. Vsi, ki se po svojih vsakdanjih poteh vozite s katrcami vabljeni, saj upravičenih izostanKov ni! U. špehar GORENJSKI GLAS • 58. STRAN MALI OGLASI Petek, 25. oktobra19# OSMRTNICA Nepričakovano nas je zapustil TOMISLAV MILOSAVLJEVIĆ kmetijski strojnik Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv: Mercator - KŽK KMETIJSTVO KRANJ OSMRTNICA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric TOMISLAV MILOSAVLJEVIČ Od dragega pokojnika se bomo poslovili jutri, v soboto, 26. oktobra 1996, ob 15. uri na pokopališču v Lahovčan. Žara bo od danes, petka, 25. oktobra 1996, dalje v mrliški vezici v Lahovčah. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI GAULOISES BLONDES . 9SSU Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 SREDA, 30.10.1996: DJ.UMEK happy house party EEEilSSSnEEEESSGESEI FIZZA DELOVni ČAS: VSAK DAN OD 8 ^22°° HEDELJA OD ll"-22M MALI OGLASI ® 223-444 APARATI STROJI MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava tako). Ne Izgubl-jajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/218-317 15141 Prodam termoakumulacljsko peć za 5000 SIT. »634-212 33818 KGZSavaLesce SADOUNJAK RESJE JABOLKA za ozimnico so v sadovnjaku Se na voljo, vsak dan od 8. do 17. urel VAB LJ E N M VARILN! APARAT VAREX 160/180. skoraj nov, prodam. Zalaznik, Fran-kovo n. 74 a, Sk. Loka 33636 Univerzalni MLIN UM 6 (sekular, skobelnik, brus itd), zamenjam za namlzni vrtalni stroj ali prodam. • 51-662 33638 Prodam MOLZNI STROJ. »736- 598. 33649 V Kranju prodam novo PEĆ za centr. kurjavo Feroterm, 35000 kalorij, cevi, ventile, plošče za cisterno, vse ceneje. »061/557-125 33653 Ugodno prodam PEĆ za centralno kurjavo na tekoče gorivo RL 35, brez bojlerja, termoakumulacijsko PEČ 3.5 KW. kuppersbusch peć na trdo gorivo, vse novo. »245-159 335/9 PEČ za etažno kurjavo ugodno prodam. »312-259 33687 Prodam betonski mešalec in moško Rogovo kolo. »312-259 33688 Prodam prikolico, kiper, enoosno primerno za težji traktor. Cena 1200 DEM. »725-718 33696 Prodam PEČ na petrolej, malo rabljena. »802-271 33704 Prodam traktorski priključak za prekladanje paletnih zabojnikov. »312-036 33720 Ugodno prodam nerabljen ŠTEDIL-NIK na trda goriva Caiorex. »736- 434 33723 Prodam KOSILNICO SIP RK 135. Brolih, Tupaliče 12 33752 Prodam pralni STROJ Candv in otroško posteljico z jogijem. »325- 653 33782 ELEKTRIČNI SOKOVNIK (svezi sok) in sekljalnik (zelenjava, meso), prodam. »326-869 33787 Prodam VODNO ČRPALKO - trofaz-no, tip VCV 50/8 T. »695-084 33789 Poceni prodam popolnoma nov POMIVALNI STROJ Bosch, tip 2422. »221-569 33795 GOSTIMA m BOŠTJANU, mm eoHA VABI GEMJEKE GOSTE, DA OBHtŠJUN ODMOTAH pouKusmnjDi MLADO ŠTAJERSKO VIHORIZVANEC. ma MAimmvo sosom bo mm ANSAMBELB0NB0N. SEPfUPOROĆAMO! _________tal.:S4M6________ Prodam CIRKULAR Mio Standard z dodatno opremo, cena 75000 SIT. »41-182 33660 ELEKTRO VILIČAR Indos 1 tona, I. 90 in 1.2 tone I. 87, komplet baterija lnjx>lnllec. «062/685-258, po 18. uri Prodam TV Gorenje Top Llne, stara je 5 let in lepo ohranjena.Prodam tuđi PEČ NA DRVA «45-825 33989 Prodam VARILNI APARAT VAREX 160 210 in moško gorsko KOLO. »801-153 33682 Ugodno prodam VOZIČEK za obža-govanje lesa in motor 7,5 KW 2500 obratov. »46-055 33683 Ugodno prodam DERO. »061-841- 318 33798 Prodam novo motorno ŽAGO Hus-quarna 61 FF in motor BT. »55-291 GASONJERA Kmnj Savska U>ka 20rnt kompletno opremljena, adaptirana, ganda, I. nad., ter del vrta. Cena samo 50.000 DEM. Moten dogovor. PrepiSfSelitev lakoj. PIA NEPRIČNINE, tcl.: 623-117,622-318 Ugodno prodam KOSILNICO Wo-gelnot. Kos, »688-166 33946 Prodam kuppersbusch PEČ. »311- 207 33964 Prodam 500 I BAZEN za hlajenje mleka. »47-604 33976 r~ .................•""• .....S Ana Mali Letence 4a. Gdnlk, Tcl.- 064/46-369 PEČ 2500 KW, ŠTEDILNIK 2 elek., 4 plin, prodam za simbolično ceno ali podarim. »326-738 33838 Prodam trajnožarečo PEĆ - nova 25 KW. »421-236 33845 Pralni stroj Gorenje, obnovljen, prodam, 14000 SIT. »332-350 33850 Prodam CIRKULAR, mlin za mletje sadja in eiektro motor. »241-483 -33857 Prodam STISKALEC ŽITA CREINA. Jezerska c. 92 A, Kranj 33914 Kamnoseški sekular in već razllčnih reduktorjev prodam. »241-854 33922 NAKLADALKE hribovske in navadne od 8 do 25 kubičnih metrov, odje-malce silaže, pajki, zgrabljalnikl, kosilnica BCS strižna, motokultiva-tor Mio Standard in Cararo s snežno rolbo, vse malo rabljeno, ugodno prodam ali menjam za les. »061/ 815-233 33927 PREROKOVANJE REupr '■-^>- ASTROLOPIJA ^ RAZLAq^ffi^sN- 090-42-86} Agencija SI BILA | Agencija na meji znanega o GR. MATERIAL SNEGOLOVILCI po ugodni ceni. Možna montaža! »725-319 33305 Prodam DESKE 25 in 50 mm ter les za ostrešje. Rogelj, Kurirska pot 29, Kranj 33478 Suhe smrekove plohe prodam 5 cm debeline. 0403-220 33622 LEKERO, d.o.o. Cesta na Rupo 45 4000 KRANJ (KOKRICA) - Velika izbira španskih keramičnih ptoščic vseh vrst priznanega proizvajalca GRES DE NULES & KERABEN (ISO 9001) - Keramična tla prihodnosti, sistema MARATHON -odpornost, pestrost, higieničnost, stil - več od vaših tal ne morete zahtevati. OD 5 DO IO % POPUST! - Kopalniško pohištvo, primerno tuđi za majhne kopalnice - Kopalniški dodatki - Enoročrte mešalne baterije - Kad:, tuš kadi in prsni zasloni Pridite in se prepričajte o naši pestri ponudbi! VABLJENI! Tel.: 064/245-124 in 245-125 Del. čas: od 8. do 19. ure sobota: od 9. do 12. ue Prodam nova vhodna vrata Jelovica in kupim malo rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico. »622-639 33650 Prodam 5 kubikov bukovih in javorjevih plohov. »66-459 33684 Suhe smrekove deske široke, extra kvalitete, prodam. »311-772, po-poldan 33698 Prodam rabljena OKNA zelo ugodno. »326-143 33757 Ugodno prodam VEČ VRST OKEN. »061-841-318 33797 Zelo ugodno prodam PLOŠČICE za kamin peč. 0311-283 33929 Garažna vrata rabljena, masivna 1,9 m x 1,8 m prodam. »324-641 33935 Izjemna priložnost! 310 malih salo-nitk 60 x 40, rabljenih eno leto prodamo po ceni 110 SIT/kom, kar je 1/4 vrednosti nove. »45-12533969 Prodam DRVA, punte in bankine, suhe plohe, 4 cm in deske 2,5 cm. »621-662 33979 *&(&, glavna c. 24, td. 064 48 111, 48 625 IZOBRAŽEVANJE Učitelj USPEŠNO INSTRUIRA mate-matiko in fiziko. »311-471 32984 Uspešno instruiram matemiko in fiziko za osnovne in srednje sole. »45-762 33326 Študentka uspešno instruiram an-gleščino za OS In SS. »41-07033717 Osnovnošolcu nudim pomoč pri učenju. »241-637 33744 Instruiram fiziko in matematiko za srednje sole. »332-366 33751 Uspešno instruiram KEMIJO za osnovne in srednje sole. »214-910 33769_____________________________________ Matematiko in angleščino za OŠ in SŠ Instruiram uspešno in poceni, pridem na dom. »326-199 33818 Instruiram kemijo za osnovno in srednjo solo. »312-073 Vlasta 33821 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKE-GA POHISTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tuđi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčiče-va 8, Kranj, »211-248, ali »47-534 16616 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUĐI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarje-va 7, Kranj »221-037 in 211-927 28359____________________________________ Odkupujemo smrekovovo, bukovo, jesenovo, javorovo hlodovino. Lahko tuđi na panju. BRAZDA, Poljšica pri Podnartu, »731-615 32510 ODKUPUJEMO smrekovo in borovo hlodovino ter smrekov rezan les 8 in 10 cm. »64-103 33083 Kupim 200 kg JABOLK za mošt. »311-814 33666 Kupim mlin in hidravlično stiskainico za sadje. »721-411 33690 Kupim 10 dni starega BIKCA simentaica. ©731-035 33738 Kupim deske 20 prodam nov akumulator za golfa. »738-15533823 Kupim rabljen stroj za kemično čišćenje tlakov. »311-419 33855 LOKALI Na Planini prodamo cea 40 m2, lepo urejenega poslovnega prostora, pri-mernega za posredniško dejavnost, v pritličju, z inventarjem, za cea 140.000 DEM. AGENT Kranj » 223-485 ali 0609/643-493 29816 V Kranju oddamo lokal, 38 m2, primeren za poljubno dejavnost, za 700 DEM mesečno ali prodamo za 75000 DEM. AGENT Kranj, » 223-485 ali 0609/643-493 29819 V Škofji Loki prodamo stanovanjsko hišo s trgovino v obratovanju. Izredna lokacija! K hiši spada tuđi dvorišče in del parcele. Samo resne ponudbe PIA NEPREMiČNINE, tel.:623-117, 622-318 ""»ssS Maistrov trg 12 fax:221-785 4000 Kranj ODDAMO; KRANJ restavracijo, pisarne 3 etaže, 685 m2 uporabnih površin, skladišČe 135 m2, parkiriš-ča. ŠKOFJA LOKA center 12 m2, manjši trgovski lokal primeren za menjalnico, prodajalno časopisov... DOM NEPREMiČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00__________32211 PRODAMO KRANJ-Stražišče: poslovno stavbo s parkirišči, KRANJ večjo poslovno stavbo v blizini Aquasave, KRANJ CENTER več trgovskih In gostinski lokal v pritličju; MEDVODE okolica samopostrež-no trgovino z živili, bife, restavracijo, parkirišča; PREDDVOR Kokra- dobro ohranjen lovski dvorec, 400 m2 v etaži x 3, primeren za gostinsko, turistično ali zdravstveno dejavnost, PREDDVOR center: lokal 127 m2 v pritličju, 2500 DEM/m2, JESENICE center lokal 127 m2 v pritličju, 2500 DEM/m2.. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 32212 PIA nepremičnino, podružnica Škofja Loka, posiovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/$23-117, 064/622-318 Prodamo v Gozdu Martuljku turist, objekt, 11 sob v pritličju in nadstrop-ju, ter 20 ležišč v podstrešju, objekt stoji ob glavni cesti, lasten parkirni prostor, parcela 475 m2, cena 270.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. infax 221-785____________32711 Prodamo v Kranju poslovni prostor 44,80 m2 na Planini, cena 1580 DEM/m2, prodamo poslovni prostor 20 m2 na Planini. K 3 KERN, 221-353, tel. infax 221-785 32718 ODDAMO tekstilno trgovino v blizini Kranja 5,5 x 3,5 m, na Biedu v blizini cea 400 m2 proizvodno - skladiščnih prostorov v dveh etažah, cena 7 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, tel.. fax 221-785___________________33382 Prodamo v blizini Kranja gostinski objekt (pizzerija, bistro in igralnica) s teraso. K 3 KERN.d.o.o, 221-353, tel. infax 221-785 33384 ODDAMO v centru Kranja 110 m2 poslovnih prostorov na odlični lokaciji v Kranju, CK, telefon, primerno za odvetniško dejavnost, agencijske storitve. K 3 KERN, 221-353, 221- 785 33388 /"^3*-^—^Mfc» BLED d.O.O' 4260 Bled, Ljubljanska čega 3, tel.: 064/76-461. fax: 064g7jU Ugodno prodamo lepo ohnjjjj TRGOVINSKO OPREMO, P"JJ. pult, police, obešalnike in i-feg nik. Inf. na »061-612-049 In # V12____________ ___£- PLANINA ODDAMO nove posJJJ prostore 300 m2 za trgovino, sw ali pisarne. STANING 24t-<]±J^ KRANJ STRAŽIŠČE oddarnc. PJ slovne prostore na De^vsnKpu/'in2. ; pisarne ali storitve 10 VtN]'7# STANING 242-754_______^^*— CERKLJE oddamo prostore(30+^ m2 za trgovino ali storitve. ="^^37 242-754_________ ___>* Prodamo OPREMO zaJi°f$ LOKAL Informacije na »' ^joj i ali 78-433_________________,— | ODDAM večji prostor v nsijj [ »241-149 ■ GOSTINCJ POZORJ Prodamo hišo zlokagj; centru Kranja ter nišo lokalom in pizzerijo v Preddvoru. Samo resne pgnuube , PIA NEPREMIĆNINE. £'' 064/823-117, 064/622^1»J ODDAMO v Kranju 1 °° m02pti-pritlič u, primerno za ordinacijo-ko, odvetnika. K3 KERN *o »221-353 in fax 221-785 ^^ ODDAMO v centru Kranja 20 f"^ nadstropju posiovne hise, Pr»' «3 za pisarne, možen tuđi ,nar,V22i' KERN d.o.o. »221-353 in ta* -785_____________________--"* JESENICE - ODDAMO 14JJ # centralno kurjavo, v I. nadst!rno ob* glavni cesti, za pišamo ali m|rrLag0-NEPREMIČNINE Jesenice, »^ 029, 0609/636-623_________^-^ Od Kranja do Jesenic n&jLjlfi 200-300 m2 proizvodnih P^ivS 33I- I manjši gostinski lokal. APRU^ ^ , 292,331-366_______-—*"**v Na odlični lokaciji v Kranju SflfJjiJ v \ najem večjo TRGOVINO Z v* ,n \ obratovanju z odličnim prome1 ^ velikim parkirnim prostorom- ^ ENKRATNA PRILOŽNOST Poslovni prostor v oper^' nem centru špedicij meFJ prehoda Karavanski Pr^6 na Jesenicah, v izrren 0 '^ m2 prodajamo. Inf- ^5. d.d., Zagreb, tel. St. 00& 1-691-576. . na Ponudbe v roku 15-°%, i naslov CETRA d.d. 239' Ivana Šibla št. 9, 1.00° " greb, v roke dlrektorjV-^^J KOLESA ___„ Prodam CROSS MOTOR Jj sO LEM MX 4, otroški, 4 V%%.$1 kubični, letnik 1996, nov. W° . 33816________________&, sobotah od 8. do 14. ure____-^a Hiša Breg ob Savi S1;^ dokumentacija na sodišcu \ StružnikovMi9j42Oi0{i AVTOALA«»« mobiteJJ pooMaManl tarvti z« P^j^H—^ !!^L2S:oktobra 1996 MALI OGLASI 59. STRAN • GORENJSKI GLAS K'^PR'BENK KRIZE-Nudi-nedelk?« R°ročna kosila, večerje, CčuaMkosia' mal|ce, jedi po *^cene družbe. ©57-053 33646 j^OPREMA »?i8a47OROtrOŠki V0ZiČek 25° DEM--■•^ 6 ____________33706 KAPESk,euBARETE dvojne, otroške 050 Hu9otom dobite na ©715- —^ 33708 čevfedau oldtaimarske smučarske 92;IJe' tepe, št.41-42 usnje. ©57- **■— ___________33712 PrSmE£mnUo?£ie h°Je in za '9rače 1—!!H12OQO SIT}. O 326-869 337cb lej0^ k°mbiniran VOZIČEK, rabl-*802-° Se2Ono za 10.000 SIT. "- ' _______________33B27 °STALO ^aSM&P CEN0 P*™ 2 ^m^glGO. ©323-071 33521 dit!eS°ia,/e9ister blagajn za prire- •086a«ieSSSliske oglede itd- ^ ' °"DOU 33328 ^KnJT,£Včje ln 9°veie K0ŽE-•061/821 1«? Za Vaše9a konja- "T**-— '"IDI 33837 Ko|Z(j)!apI!0 Pospravi in odpelji dvojni «w. uti s strfthr> «,■„ q-796 33B86 ^TDELKI ifenrt2E??ALKi:HRUšK-KR0M- Sio rtr£uAl katerega tuđi nar-^&aK«o pri MATIJOVC-Jeglič, ^CSej[92, »73-11-44 »eos I^kromS,^ P°'ovice KRAVE in r' BitnleS IR beli in rde4L Oman- 33069 9ChnapPir°daia večih vrst ZEUA v ?^all'kkTerniS ^f kIOpiiena JABOLKA za ^!L«51 0Oqred6laVO ter sladek p^**—-------T ________33669 Jais!^ KRMILNI KROMPIR. KrS?--------- _______33676 «iE^ii^OPKE KRIZAN-^evem *&*&™ Novak v p^J"*-------Lw-3^0-394______33703 Stane KOKo^ n v 9lavah ln eno leto ^OSI nosnice. Sp. Brnik 87 Prodam JABOLKA in sladek mošt. Smokuč 34, ©802-706 33768 Prodam FIKUS z več kot 130 listov, drevesce limone in sadike iigustra. O222-537 33775 Prodam ZELJE v glavah in rdeč korenček. škofjeloška 33, Kranj 33777 Prodam neškropljena JABOLKA -voščenke in sladek mošt. 047-084 33781 VARAŽDINSKO in LJUBLJANSKO ZELJE - v glavah prodam. Žabnica 53 ©310-768 33794 Vzgojene KRIZANTEME in IKEBANE za 1. november, ugodno prodam. fit 76-415 Prodam MAĆEHE, RIGLČKE ter sprejemamo naročita za rezano cvetje in ikebane. 045-532 33800 KRIZANTEME in IKEBANE, razne grmovnice in VRTNICE dobite na Sp. Brniku 30, ©422-666 33803 Prodam neškropljena domaća JA-BOLKA. ©730-021_____________msis Poceni prodajamo velikocvetne KRIZANTEME po 180 SIT In PAJ-KOVKE po 100 SIT in IKEBANE. Bašelj, ©45-532 33829 Prodam REPO za kisanje. Sr. vas 136, Šenčur 33835 Prodam REPO za kisanje. Olševek 22 33846 Prodam krmilni KROMPIR. ©324- 634 33886 Prodam varaždinsko ZELJE v glavah in lahek gumi voz. ©241-472 33902 Prodam KROMPIR po 15 SIT, večjo količino cenje in prodam sadike vseh vrst sadja. Hafner Vinko, Dorfarje 22, Žabnica, ©633-309 33931 POSESTI V dolini Završnice, k.o. Doslovce, prodamo 5,2 ha mešanega gozda, večinoma iglavci, ETAT 160 m2, za 33.000 DEM. AGENT Kranj, ©223-485, 0609/643-493 29815 /kosi NEPREMICNINE tel7fax:331-292,331-366 V Kranj u ali okolici kupimo več zazidljivih parcel za znane interesente. AGENT Kranj, © 223-485 ali 0609/643-493 29827 V okolici Bieda kupimo zazidljivo parcelo do 500 m2, na lepi sončni lokaciji za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30775 nopremicnln« 064 22 33 00 Na relaciji Škofja Loka - Kranj prodamo stavbno zemljišče 2236 m2, primerno za mirno poslovno dejavnost, 100 m od ceste za 170.000 DEM. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493_________31582 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali STAREJSE GOSPODARSKO POSLOPJE. Cena po dogovoru. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 31932 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali STARO HIŠO za nadomestno gradnjo v Kranju ali okolici. ©331-266 dop. in 326-585 pop. 32060 ^rp-SS^®BI @ 900 MHz brezvrvični telefoni ^EFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS ■. l*!5ssiaaoi'«-F7ooBwi-. , , a»le»on-noj-glasovna pošta , ,J^Lw / jdjBb^te^^ ATESTI A^M C^^|^|HBH^HHf brezplaćen kuc '^ vl^H^V iriMiT;IiBI.-t;I»l [vM ^V^^HHMi^V BREZPLAČNE INFORMACIJE ■ Naslov ^^»1^ q=p V^^ ^^v lU telefon trade ^^^JZUublin^ ,4 ^-|T hoteIom jeUn)t tel.:222-150 A PRODAMO: KRANJ-BITNJE novej-šo enonadstropno hišo z dvema garažama na parceli 700 m2; KRANJ - PRIMSKOVO dvojček na parceli 900 m2, 320.000 DEM; KRANJ- LABORE manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM, KRANJ-DRULOVKA vrstno hišo v IV. gr. fazi, 160.000 DEM; ŠENČUR okolica hišo v izgradnji 10x10 m, IV. faza, na parceli 700 m2, JOŠT- Planica nad Kranjem: manjši vikend na parceli 600 m2, 69000 DEM. DOM NEPREMICNINE, KoroŠka c. 16, Kranj, ©22-33-00 32207 KUPIMO za znane kupce enodru-žinske hiše na Gorenjskem. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 32208 PARCELE PRODAMO: sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2 25000 DEM; KRIZE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRCE 852 m2 ob zelenm palsu, elektrika + voda na parceli, 60.000 DEM; pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2, 50000 DEM; DOM NEPREMICNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33- 00 32209 KUPIMO : KRANJ okolica do 15 km: večjo parcelo na Izjemno lepi lokaciji za znanega kupca, KUPIMO kranj in okolica večjo gradbeno parcelo od 3000 do 5000 m2. DOM NEPREMICNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33- 00 32210 ODDAJAMO opremljen in neopremljene hiše v Skofji Loki. Možen dolgoročni najem. Plačilo po dogovoru. PIA NEPREMICINE, 623-117, 622-318 32658 Prodamo končno vrstno hiško v Kranju Drulovka, leto zidave 92, hiša ima dve etaži, garaža, vrt, vsi prikl-jučkl, cena po dogovoru. PIA NEPREMICNINE, 623-117, 622-318 32661 Prodamo ČUDOVITO HIŠO s parcelo med Šk. Loko in Žabnico, ki vam zaradi ogromnih bivalnih površln omogoča, da živijo v njej tri star-ostne generacije. Cena je 430.000 DEM, možen dogovor. PIA NEPRE-MIĆNINE, 623-117, 622-318 32662 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, na krajni lokaciji, 400 m2 sveta, na Drulovki nedokončano vrstno atrijsko hišo, stanovanjske površine 120 m2 v eni etaži, parcela 400 m2, možna menjava za stanovanje. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 32708 V okolici Kranja - od Naklega do Šenčurja kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO 3000 m2, na mirni lokaciji za znanega interesenta. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 32756 Prodamo JESENICE gornji del hiše z vso opremo, Jesenice v centru mesta starejšo hišo na parceli 1000 m2,cena 70.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 32927 KOROŠKA C. 5, TRŽIČ TEL:064/52-233 V Stražišču prodamo zazidljivo parcelo 1025 m2 za 97.000 DEM. AGENT Kranj 223-485 ali 0609-643- 493 33205 V Kranju prodamo novo, poslovno stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo za 220.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 33206 PRODAMO: Radovljica hišo dvojček z lastnim vhodom, cena 160.000 DEM, BLEJSKA DOBRAVA prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 33379 Prodamo Gorice HIŠO - dvojček, parcela 1000 m2, cena 170 000 DEM, v Žiganji Vaši HIŠA v 3. GF, cena 130 000 DEM. Zalog pri Cerkljah - montažna HIŠA z zidano kleto, parcela 977 m2. K3 KERN d.0.0. ©221-353 in fax 221-785 33564_____________________________________ Kupim manjši VIKEND na Gorenjs-kem. ©066/70-806, po 20. uri 33716 DRULOVKA prodamo vrstno hišo stan. površine 174 m2 s CK, tel., in CATV za 250.000 DEM. STANING 242-754 33729 jj____E4fed/o#/Warfcf Je samo eno prosto tržišče radio žiri m, 9U in 96,4 Mhz STEREO RDS Nedelja, 27.10 med9.inll.uroj soocenje kandidatov za volitve v državni zbor MONTAŽA stenskih, stropnih oblog, obdelava mansarde (Knauf), montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. ffi 49-425 33030 ZASTEKUUJEMO vse vrste - balk-onov, teras, vetrotovov in OPRAVLJAMO OSTALA STEKLARSKA DELA. »061-272-381 33051 IZVAJANJE GRADBENIH in ZAKLJUČNIH DEL, nadzor, projektiranje. 0624-202 33056 BALONI reklamno-dekorativni, potiskani po vaši želji. OSKRBA, d.o.o., tel,/fax: 062/35-304 Opravljamo vsa gradbena dela na grobo in fino ter fasade. 0421-049 335U__________________________________ SATELITSKI SISTEMI od 350 DEM z montažo. ©719-014 33566 Sprejmemo vsa zidarska dela in fasade. Smo skupina, delamo hitro in poceni. 1B211-071 33591 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0 621 -443, zvečer 33594 Izvajamo vsa elektroinstalacijska dela ter montažo, nastavitev in popravilo oljnih gorilcev. 0625-104 GRADITELJI POZOR! Po konkur-enčnih cenah izdelujem peči in boljere za centralno in solarno ogre-vanje. Možnost kurjenja drv, premo-ga, olja, garancija za peči je 5 let. 0063/39-878 33628 RADIO 104.5 a|U 105.9 107.3 1/1111« 107.5 OGNJIŠĆE t«l. 152-11 26 fix. 152 13-62 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. 0223-420 33631 ASTRA vedeževanje, svetovanje, pomoć, uroki, magija, jasnovidnost, srečne št. za loto, to je ASTRA p.p. 1, Poljane nad Škofjo Loko 4223 33540 Potrebujete pomoć, pokličite (064) 311-672, pridem pomagat z deiom in denarjem. 33057 DIMNIKI, če mislite, da vaš dimnik ne bo izdržal ćelo kurilno sezono, nas pokličite. Sanirali ga borno z vstavrt-vijo tuljav iz nerjaveče pločevine. 0063/01-70, 0609/615-205 33685 DEKLARACIJE, oblikovane s tekstilom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. 0633-942 33694 Polagam keramiko ugodno in kvalitetno. 0241-596, po 19. uri 33701 SNEGOLOVILCE izdelujem za vse vrste kritin. 0324-468 33709 Tipkam vse vrste besedil na raču-nalniku v VVindovvs okolju. 0324-574, popoldan 33714 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno ter po konkurenčnih cenah. KOŠNIK.s.p. 332-061 33747 VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI ali KOPALNICI (materijal brez davka, možno komplet z zidavo + pećar), ter MANJŠA POPRAVILA: (zamakanje, pipe itd..) VAM NAREDIMO STRO-KOVNO, Z GARANCIJO. 0211-128, NON STOP (kličite zvečer ali zjutraj) 33862__________________________________ Montaža vseh vrst stropnih oblog, predelnih sten, izdelava mansard -Knaug, rigips, armstrong. 033-15-19 33933 Asfaltiranje in lakovanje dvorišč, čest in parkirnih prostorov, prevzem komplet objektov ali adaptacij. Gradbeništvo S BOR, d.o.o., Kamnik, el.: 061/813-870, zvečer do22. ure Po ugodni ceni izdoluiemop^ter stene, stropne in stenske obiofl^^ obnavljamo okna, vrata ter ^ pohištvo. 0242-689 _____^ Kombi prevozi tovora ali P0111^ Cena ugodna. 0621-609 KERAMIČNEPLOŠČlCE-vse^ in marmor ( najbolj zahtevne ^ niče, balkone, stopnicf, D^olao-drugo) vam položi mojsterz u^ letnimi izkušnjami. 0061/00"°^ zvečer________________---*-f' Opravljamo vsa zidarska dela, K in poceni. Imam skupino ° ^, 0224-151 ______*** Sprejmemo vse vrste zidarski m(J tuđi fasade. Smo skupina °36g hitro in poceni. Mobitel 0416O' 33858_________________ ——'"\ Kvalitetno in ugodno °P?X{V SERVIS PISARNIŠKIH s'u,^i 0324-741,0609/643-281 MISO s.p., Kranj, te'-: 064/326-612 VAM NUDI: ■ ««, - montažo In servis sen" rolete, žaluzije, lamelne zavese .jh - montažo: talnih, stens*" In stropnih oblog - suhomontažno preno* oken in vrat j, -bruSenjoin lakiranje vs« vrst parketov^^^J PRODAJAMO in ?o\^ii0> TALNE PLOŠĆE - velika izb'ra prf nih dekorativnih vzorcev **?$& pričajte se o ugodnih cenan 1 fepo ponudbi in nas obišćite. ~~ \mt d.o.o., Cesta na Rupo *%(r\l\ (Kokrica). 0064-245-125 m* Ž3984____________^____________^iM" PRODAJAMO in M°NTieiu# OKENSKA SENČILA: a(u l j* rolete, rolo lamelne in P"senrOgtr 5 % popust za celotni P'^fi okenskih senčil v mesecu '>* bru. LEKERO d.o.o., Cesta n« ^ 45, Kranj (Kokrica) 0O64-2"3 ^ 245-124 Izdelujemo in obnavlja** sedežne gam^' kuhinjske kcfc' zavese^ senflj^ STANOVANJA V Kranju nujno n.aia^in'J garsonjer in enosobnih stai ^ znane interesente. AG^ y 223-485 ali 0609/643-493<><<^; 0609-643-493 _______-<$ KUPUJEMO - PRODAJAfio^J MAMO - ODDAJAMO. |ffijcTOj JA, HIŠE, POSLOVNE jJJjM* IN PARCELE. DOM NEPBfJj-flO Koroška c. 16, Kranj, »^ > 32203 ^^0^r J 1-5' V Kranju prodamo vec 2 sobnih, 2,5 sobjj, stanovanj ter 3 so stanovanj! Samo re» ponudbena^ tel.: 623-117, 622-^J !!|JL2S1oktobra 1996 MALI OGLASI 61. STRAN • GORENJSKI GLAS A^°- Panina I 1 ss/l., 44,5 CK tel 9£Ey: Center 4 ss. 98/III, hi K/J™«-,000 DEM; Planina I: OEM fe/VM 2 balkona, 140.000 30.00CI nSyU,lCA 2'5 ss/»-. 62 m2, vis.p Uob°EM, RADOVLJICA 3 ss/ NEPRfevte 87000 DEM. DOM S 22-33USSE- K°r0Ška %2£ "^PREMpJiJŠJE ' j, IN2ENIRING d.o.o j Za gotovino v Železnikih | | na Krešu, kupimo 2.5 sobno j stanovanje, pogodba denar. j Samo resne ponudbe na tel.:l [064/62 3-117J^4/622-318j V Kranju oddamo dvosobno stanovanje, popolnoma opremljeno za 550 DEM mesečno, polletno predplačilo. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643- 493 33209 V Kranju prodamo 2 ss 63 m2, nizek blok, z vsemi priključki za 112.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 33249 DONOSNO IN VARNO x NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH ^fe VOLKSBANK T BOROVUE, Hauptplatz 6 /Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 -37 56- 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE -obresti do 6 % w * SEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI ^RENAKAZILA PO VSEM SVETU "se poSie lahko opravite v slovenskem jeziku! 28. - 31. OKTOBRA TEDEN VARČEVANJA » ^ obiskovalec dobi priložnostno darilo Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI S*o rS; *RANJ- RADOVLJICA 5?*« DnMaK^tanovania 2a znane 0^c- DOM NEPREMIĆNINE, Kor-T^^J^anj, ©22-33-00 32205 >*r£ KRANJ 2 ss. 50 m2. >a?on^50?^/mes,1letno S- ^00 df^ANJ: ^orlijevo nas., 3 2Sfec9 Kr!M/?es- Predplačilo za 3 Sn° 0EM/^ni Planina 2+2, 100 m2, K?>ff !n" Bled 1 ss v hiši no ni &« 2 m2- 500 DEM/mes, ?n6QoS/2 ss 62 m2, opremljeni.0 DEM7^ mes' Krani 1 ss 30 m2, fcCe* Kr Predplačilo za 14 5|r.aŽo, 68 *$°I 3 ss v hiši + i$>£ bTId% tel-kab- 80° ih. bivalnJT rT *lšo z vrtom. 150 ??'°S N^inex 1500 DEM/ ^^^ii "-JJ-00 322O6 Prodamo Bled 70 m2 v visokem pritličju, CK, cena 1700 DEM/M2, Jesenice 4 s 120 m2, 60.000 DEM . K 3 KERN, 221-353, tel.fax 221-785 33371 Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost, cena 25000 DEM in 96 m2 v II etaži za stanovanje, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, tel in fax 221 -785 33372 KRANJ PLANINA II prodam GAR-SONJERO, komfortno, 33.50 m2, vseljiva takoj. »064-331-505 od 9-17. ure in 064-324-709 po 20. uri 33438 Prodam opremljeno STANOVANJE 64 m2, VI. nad., Planina II Kranj, 1700 DEM/m2. ©064/323-673 33487 *IA NEPREMIČNINE Podružnica Škofja Loka. Kapuclnski trg 7 telefon: 064/622-318, 064/623-117 Predstavljamo vam prvo v «J**rea"nlSInte ArFM-?n2ij za 2nane >^9-Ž.3E4N9T3 Kran' °223" k aNOVa------ '3275° |^g»an4°61V 'Že^Sv^r3311^- 0&1'- Agente£ stanovanj, večjih U9/643-493 NT anjl 223-485 ali 33207 Prodamo Radovljica 2 ss, 50 m2, 2. nadstr./zadnje, cena je 80 000 DEM. K3 KERN d.o.o. O221-353 in fax 221-785 33563 V Lescah in okolici kupim eno do 1,5 sobno stanovanje, lahko starejše, brez CK, do I. nadstropja. ©733-374 33654_____________________________________ DRULOVKA prodamo garsonjero s tel., za 70.000 DEM. STANING 242- 754 33725 |nepremićnine| KRANJ - ZLATO POLJE prodamo novejše 2 sobno stanovanje v I. nad., s CK, tel., za 89000 DEM možnost odkupa garaže. STANING 242-754 33726 PLANINA I prodamo večje 2 sobno stanovanje s CK in tel. za 105.000 DEM. STANING 242-754 33727 RADOVLJICA prodamo 2,5 sobno stanovanje v I. nad. s CK in tel., za 95000 DEM. STANING 242-754 33/20 Kranj - Planina prodam večjo GARSONJERO. 33 m2. ©328-576 33804 Oddam manjše centralno ogrevano stanovanje v okolici Kranja, predplačilo za eno leto. ©218-077 33815 V Kranju kupim garsonjero ali 1 ss (plačilo v gotovini). ©327-881 33352 Škofja Loka - prodaja stanovanj - 1 SS, 2 SS, 3 SS v zalogi. Cene zelo ugodne. Samo resne ponudbe na: PIA NEPREMIČNINE, tel. 623-117, 622-318 V Ljubljani (Bežigrad) zamenjam ali prodam 1,5 ss 56 m2 za 1 ss v Kranju ali Škofji Loki z doplačilom. ©327- 881 33853 V Kranju nujno kuimo enosobno ali dvosobno stanovanje, izključno v Sorlijevem naselju ali Zlatem polju za znane interesente. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493 33863 V blizini Gorenjskih oblačil prodamo 3 ss popolnoma obnovljeno za 110.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 33869 V Kranju prodmao več enosobnih, dvosobnih in trosobnih stanovanj, lepo ohranjenih. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 338/0 V Radovljici prodamo več dvoinpol sobnih stanovanj, z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 33871 Na Zoisovi prodamo 3 ss 70 m2, popolnoma opremljeno, z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 33878 ŽELEZNIKI. 3 ss, 100 m2 v hiši brez CK, 60.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33- 00 33S83 NEPREMIČNINE JESENICE - na Jesenicah prodamo 1 ss v bloku 37 m2, CK, takoj vseljivo za 42000 DEM, 32000 TAKOJ ostalo v enem letu, na Hrušici v starejši hiši 1 ss 37 m2 za 28.000 DEM. ©860-029, 0609/636- 623 33917 Na Drulovki prodamo dve garsonjeri 33 m2 ter kupimo enosobno, možnost zamenjave. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 33872 V Orehovljah oddamo 2 ss v hiši, delno opremljeno, souporabo kopal-nice za 30C DEM mesečno + tri-mesčno predplačilo. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 33873 Na Jesenicah prodamo več enosobnih in dvosobnih stanovanj, po ugodnih cenah. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 33874 V Kranju prodamo garsonjero 33 m2, z vsemi priključki, v prvem nadstrop-ju za 55.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 33875 V Kranju prodamo 2 ss, 63 m2, takoj vseljivo za 90.000 DEM, možnost dogovora. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493 33877 ODDAM 2 ss v hiši. Orehovlje 14, 241-686 33966 KRANJ v stolpiču na Planini prodamo zelo sonČno in lepo trisobno stanovanje 85 2m. ©801-605 33971 NEPREMIČNINE JESENICE na Jesenicah prodamo garsonjero 27 m2, s CK, teraso 10 m2 za 32.000 DEM. ©860-029, 0609/636-623 33913 NEPREMIČNINE JESENICE na Jesenicah kupimo več 2 ss za gotovino. ©860-029, 0609/636-623 33919 ODDAM opremljeno SOBO moške-mu za krajši čas. ©310-601 33962 Škofja Loka 3 ss, komfortno stanovanje, staro 15 let, 74 m2, prodam, 1500 DEM/m2. ©622-006, sobota, nedelja dopoldan 33965 ■_______ NEPREMIČNINE pOSIIICf, d.o.o., KRANJ, Poštna 3, tel.: 224-210 PONUDBA TEDNA PRODAMO STANOVANJA: - GARSONJERA Planina II 33 m2 vsi priklj. za 57.000 DEM - ENOSOBNO ŠK. LOKA 37,§0 m2 za 63.000 DEM - ENOSOBNO, Planina II 40 m2 za 70.000 DEM - ENOSOBNO, Planina III 42,40 m2 za 75.000 DEM - DVOSOBNO Planina I 52 m2/l. nad. za 85.000 DEM - DVOINPOLS Šk. Loka 60 m2 staromešč. za 70.000 DEM - DVOSOBNO Planina I. 63,40 m2 adapt. za 89.000 DEM - DVOINPOLS planina II 72 m2 za 132.800 DEM - TRISOBNO Šorlijevo nas. 74 m2 za 116.000 DEM - TRISOBNO Planina III 75 m2 za 120.000 DEM - TRISOBNO Dražgoška ul. 75 m2 adapt. za 98.000 DEM - STIRISOBNO (2 +2) Planina I. 89 m2 za 135.000 DEM TAKOJ KUPIMO: VEČ STANOVANJ v Kranju in okolici. Medvodah, Škofji Loki in Radovljici in ENODRUŽINSKO HISO z vrtom, lahko tuđi starejšo, potrebno adaptacije. Jaka Platiše 13, 4000 KRANJ DELOVNI ČAS: 8. - 19. ure SOBOTA 8.-12. ure 326-995 ■"■■» PRED PRIHAJAJOČO ZIMO w™*» SMO PRIPRAVILI VELIKO PONUDBO ZA DOJENCKE, OTROKE, MLADE IN STARSE . ,._ • JAKNE pT • BUNDE SSSi • HLAČE (zamet - deftin) • PULOVER JI i • TRENIRKE X m • TREKING HLAČE [ • SRAJCE • PULIJE - zadrga • PIŽAME • NOGAVICE ^ ZA NAŠE KUPCE SMO PRIPRAVILI UGODNE CENE IN PLAČILNE POGOJE FmIKI MIŠKE DVOSTRANSKE.J OvMpAgNoloj HFoT.NEPREMOČJIVE^H F~ HLAČE ZA SNEC (4-16) ^ NEPREMIČNINE JESENICE na Jesenicah ugodno prodamo več 3 ss. ©860-029, 0609/636-623 33920 Prodamo Kranj - 2 ss 63 m2, na Planini v 8. nadstr., cena 88 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353 in fax 221-785 33949 NEPREMIČNINE MIKE & CO„ d.o.o. Tel./fax: 064 216-544 PROMET NEPREMIČNIN, GOTOVINSKI ODKUPI, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO, CENITVE NEPREMIČNIN PRODAMO: garsonjere v Kranju in Radovljici 30 m2 in 33 m2, več 2 in 3 s, stanovanj ter 2+2 v Kranju ter 2 s.s. v Škofji Loki KUPIMO: različno velika stanovanja od 40.000 do 120.000 DEM v Kranju, SkofJI Loki in okolici PRODAMO več hiš v Kranju in okolici V Kranju, Šk. Loki, Radovljici in Jesenicah najamemo stanovanja in hiše. Pripravimo pogodb no, provizijo plača najemnik. APRON 331-292, 331-366 33972 V Kranju, Šk. Loki, Radovljici in Jesenicah kupimo garsonjero in 1 ss. APRON 331-292, 331-366 33973 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobi- lOV. ©692-194 32089 PRTLJAŽNIK za OPEL ASTRO in OPELVECTRO, 5 v, prodam. ©624- 385 33607 Dve zimski d,umi s platišči za Z 750, prodam za 4000 SIT. ©332-282 33718 Prodam avtoprikolico, dolga 1.8 m, široka 1.3 m, globoka 0.4 m. Cena 500 DEM. ©82-424 33750 Prodam MOTOR za JUGO 45 in JUGO 55 ter veliko ostalih delov za Jugo. ©332-439 33785 VOZILA Prodam VITARO SUZUKI 1.6 JLX, letnik 92/93, 5 vrat. ©221-169 33462 Prodam FORD FIESTO 4/93, crne barve, z dodatno opremo, 12800 DEM. Ogled v soboto. ©331-618 Prodam ALFA ROMEO 164 2.0 TS, letnik 1990/91. Prevoženih 103.000 km, vozilo je lepo ohranjeno, kovinsko zelene barve, avtomatska klima in ostala oprema; cena 17000 DEM. Pokličite na ©064/718-433 33496 Prodam R 5 CAMPUS letnik 1989. cena po dogovoru. ©0609/644-172, 623-195, po 20. uri 33583 Prodam ALFO 33 S 1.3, I.87, zelo lepo ohranjen, dodatna oprema. ©56-085 33610 Prodam 21 TD, letnik 1987, vsa oprema, ugodno. ©55-186, zvečer ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VO-ZIL-gotovinsko plačilo, uredimo pre-pis, konkurenčne cene. ©323-298,0609/643-202 33530 Ugodno prodam Z 128, letnik 1987, cena 1700 DEM. ©64-403 33633 Ugodno prodam NISSAN MICRO 1.2 LX, katalizator, I. 90, reg. do 6/97, vsa oprema, prevoženih 44000 km. ©631-510 33635 Prodam R 9 EXCLUSIVE, letnik 1988. ©45-520 33637 Prodam AUDI 80 CL diesel, zelo lepo ohranjen, letnik 1986. Bijelič, Staneta Rozmana 9, Kranj 33639 R 4 GTL, I. 88, rdeča, ohranjena, prodam. ©214-212 33643 Prodam LAĐO RIVA 1300, letnik 1988. ©211-738 33648 R GTL letnik 1987, rdeče barve, reg. do 5/97, cena 2000 DEM ali po dogovoru. ©421-191 33668 Prodam R 18 TU, I.87, reg. do 5/97, dobro ohranjen. ©330-130 33573 BMW 320 i, 1.84, metalno siv, šibedah, računalnik, prodam ali men-jam za R 4. ©330-404 33674 Prodam JUGO 45, dobro ohranjen, letnik 1990 in JUGO 55 GV letnik 1987, reg. do maja. ©53-790, ogled petek popoldan 33678 FIAT TIPO 1.4 S, letnik 1988, 5 v, kovinsko zelen, prodam. ©41-348 mMi: QMIPTFE tretman za motorfe - do 88 % manjša obraba - povprečno 12 % višja kompresija - povprečno 5 % manjša poraba goriva - povprečno 7,3 % večja moč - manjša poraba olja - lažji zagon - enostavno doziranje ob menjavi olja - minimalna trajnost 80000 km ... Kor varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! Ekskluzivni uvoznik: QMI Slovenija - Vertigo, d.o.o., Mestni trg 27, 4220 Škofja Loka, tel.: 064/624-228, tel./fax: 064/623-087 POOBLAŠČENI PRODAJALCI: KRANJ (064): Avtocommerce 213-977, Kadivec 41-573, Valjavec 224-169, Donko 241-298, Vrtač 43-019, Bortez 331-639, Plestenjak 326-238, KM 422-221, Chemo 241-422, Vonbergar 242-137, Alpetour 242-589, Avtokam 222-388; ŠKOFJA LOKA; B.S. OMV Istrabenz 634-583, Jenko 632-346, Lušlna 632-286, Rupar 623-217; LESCE (064): N.B.A 719-099; JESENICE (064): Maš 861-200, Žmigovc 861-015, Čop 84-366, Avto In 862-225 BLED: (064) Marenk 741-213 KAMNIK: (061) Miša 614-091 DOMŽALE: (061) Sirnax 721-656 DOB: (061) Cim 721-120 OSTALA PONUDBA: - teflonska zaščita za menjalnike, hidravliko, pnevmatiko, kompresorji, lak - dodatni za gorivo - De-Oxidizer - Run Rite GORENJSKI GLAS * 62. STRAN MALI OGLASI Petek, 25. oktobra tf#. Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk, odvoz in prepis na naše stroške. Q 061/344-929, 0609/ 614-013 33652 MAZDA XEDOS 6, 2.0, V 6, vsa dodatna oprema, ugodno prodam. 00609/620-009 33656 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989. Ogled vsak dan od 15-19. ure, cena po dogovoru. Beznik, Krnica 7, Zg. Gorje 33659 JUGO 65, letnik 1990, 68000 km, prodam. O211-737 33665 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 4/97, bele barve, 80.000 km, cena po dogovoru. «422-777 33667 CITROEN AX CABAN 1.1, letnik 1993, reg. do 4/97, 39000 km, prodam. 0686-013 33706 PEUGEOT 405 reg. 20.9.97. 0713- 890 33710 Prodam HYUNDAI PONY GLS 1.5 SEDAN, letnik 1991, za 8500 DEM. «47-030 33719 Prodam tovorni avto Z 640, letnik 1979, dobro ohranjen, registriran. «41-374 33722 Prodam RENAULT FUEGO 1.6 GTL COUPE, letnik 1984, rdeč, obnovljen, v odličnem stanju. «45-114, popol-dan 33753 ■ AVTOŠOLAl ling.HUMARl [@311-035l Ugodno prodam TRAFIC FURGON 1.89, CLIO 1.4 RT I. 91; R 19 RT 1.4 5 v I.93; R 19 RT 1.4 5 v I. 94; LAGUNA 1.8 RT I. 95; LAGUNA BREAK 2.0 RT I. 95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Infor-macue po «422-522, RENAULT PRESA CERKLJE._____________33724 FIESTA 1.4 I GHIA, metalna, letnik 1992, prodam za 11500 DEM. «311-337 33741 ODKUP - PRODAJA vozil. Možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO Škofja Loka, «634-148, 0609/632- 577 33742 Prodam GOLF JXD, I. 86, reg. 10/97, dobro ohranjen. «730-529 33743 ^mT?m&$^ NEIvlECEIC d.0.0. ^y^^Sr-*^"^ podjetje za notranjo -~*%ml0r in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061)611-851, fax: (061)611-849 ZBILJE 1, 1215 Med vode IZREDNO UGODNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA POZOR! JESENSKI POPUSTI! RENAULT 5 FIVE/5V 1.4 CAT (nov) v zalogi omejena količina 13.600 DEM MITSUBISHI PAJERO 2.5 VVAGON TD Intercooler, ZELO UGODNO Pozor! Možen kredit za obrtnike in podjetja, možni tuđi drugi modeli FIAT UNO 1.0 ie Fire, 3 V (93), AKCIJSKA CENA 8.600 DEM FIAT CINO.UECENTO (94), garancija, cena 10.800 DEM NOVI AVTOMOBILI! PUNTO 55, PUNTO 75, BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996, dodatna oprema, UGODNO RABLJENA VOZILA BMVV 318 i (94), črn, ćelo leto registriran, kasko, centralno zaklepanje, električna stekla, ABS..., kot nov, cena 37.300 DEM BMW 318 i (92), kovinsko rdeč, ćelo let0 registriran, 1. lastnik, centralno zaklepanje, električna stekla, ABS..., zelo lepo ohranjen, cena 26.700 DEM FORD MONDEO TD (94), rdeč, karavan, 30.000 km, cena 28,500 DEM FORD SIERRA 1.8 CL TD (91), kovinsko siv, tonlrana stekla, cena 12.900 DEM RENAULT 191,8 RT Cabrio (94), kovinsko crna, registriran, usnjenl sedežl, cena 27.500 DEM MITSUBISHI ECLIPSE (93), čm, 40.000 km, registriran ćelo leto, maksimalna oprema, 1. lastnik, servisna knjižica, cena 28.900 DEM FIAT PUNTO 55 (94), rdeč, lepo ohranjen, reg. ćelo leto, cena 13.500 DEM FIAT CROMA 2.0 CHT (92), moder, Uastnik, cena H500 DEM FIATTEMPRA1.6SX(93), kovinsko bordo rdeč, reg. ćelo leto, cena 16.500 DEM i LANCIA Y-10(86), zelen, lepouhranjen, cena 4,500 DEM CITROEN C15 D (90), registriran do konca leta, 5 sedežev, cena 9.500 DEM SUZUKI MARUTI (91), moder, 60.00 km, reg. do konca leta, cena 5.700 DEM JUGO 55 (89), bel, 71.000 km, reg. do 2/97, lepo ohranjen, cena 2.500 DEM JUGO 55 (89), bel, registriran do 9/97, lepo ohranjen, cena 3,300 DEM NISSAN SUNNY (86), kovinsko srebrn, 103.000 km, reg. ćelo leto, 1. lastnik, avtoradio, cena 6.900 DEM GOLF JGLD, letnik 1985, temno rdeč, ohzranjen, prodam. 0 327-575 3375S Prodam GOLF JGL, I. 80/81, reg. do 4/97. Bajrovič, Gosposvetska 19, Kranj 3375« GOLF CLD letnik 1990, bele barve, 5 v, prodam. Zalog 60, Cerklje 337» CLIO 1.2 RL, I. 95, 3 v, prva lastnica, metalno siv. 0242-771 33763 R 5 FIVE I. 94, bele barve, ohranjen, prodam. »332-761 33765 UNO 60 S I. 86, lepo ohrajen, poceni prodam. 0332-761 33766 Prodam R 19 1.8 16 V, Ietnik1994, 3 V. 041-196 33767 Prodam AX letnik 1988, reg. 9/97, 107.000 km. 0731-216 33772 Ugodno prodam OPELVECTRO 1.6 i, I. 91, reg. do 29.7.97, ugodno. 041-514 33774 Prodam AX ALLURE 1.1, letnik 12/ 92, prvič reg. 1/93, AL lita platišča, centr. daljinsko zaklepanje, zatemn-jena stekla, zelo dobro ohranjen, prva lastnica, cena 10500 DEM. 0221-352 dopoldan, 224-074 zve-čer 33779 CITROEN ZX 1.6 AURA, letnik 9/93, odlično ohranjen, ugodno prodam. 053-159 33786 Prodam R 4 GTL, letnik 84, neregistriran. 0242-153 33790 Prodam OPEL KADETT C, I.76, reg. do 15.10.97. 0241-560 33792 Prodam OPEL ASCONO.I.88, 80 000 km, metalno sive barve, malo dodatne opreme. 053-422 33795 Prodam MAZDO 323 S, 1.93/11, metalno rdeče barve, vsa dodatna oprema, cena po dogovoru. Begunje 160, stanovanje 13 33799 OPEL KADETT 1.4 i karavan, 1.91, reg. do 25.8.97, bele barve, zelo lepo ohranjen, cena 10 900 DEM. HYUN-DAI SALON JAVORNIK, J. Finžgarja 5, Jesenice 083-389 od 9-12 in 14- 17 33807 Prodam GOLF JX, 1.91, registriran do 11.3.97, cena 12 200 DEM. 0216- 627 33808 Prodam SEAT IBIZA 1.8 CLX, I.95. ' 056-020, 063-829-770 po 20. uri 33809 RENAULT R 5 1.1 I.93, ROVER 111 L, 1.91, prodam. 041-860 33810 Prodam GOLF GXD, I. 88, reg. do 8.6.97, bele barve, 140.000 km. 0323-914 33812 Prodam GOLF JGL, I. 82, reg. do okt./97, cena 2400 DEM. 0328-698 33813 Prodam HONDO CIVIC 1.4 GL SEDAN, I. 12/90. 0620-186 33814 Prodam SABB 99, letnik 78, reg. do 8/97, lepo ohranjen, 2100 DEM. 045-648 33820 Prodam LAĐO SAMARO, letnik 1994, 5 v, krem barve, prvi lastnik, cena 6800 DEM. 0806-027 33826 PAJERO 2.4 TD, 105.000 km, prodam za 12000 DEM. 0730-216 33833 Prodam R 4 letnik 1977, reg. do maja 97, cena po dogovoru. 0688- 717 33836 PEUGEOT 205 GTI 1.6, 95000 km, rdeč, dodatna oprema za 10.700 DEM. 0401-004 33839 Prodam UNO 45 S, letnik 8/86 za 4500 DEM. 043-591 33842 Prodam GOLF 1.6 bencinar, letnik 9/ 91. 0421-236, zvečer 33343 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. ćelo leto, cena 700 DEM. 0730-518 33848 Prodam ŠKODO FORMAN LX, zelen barve, letnik 10/93, reg. do 10/97, prevoženih 46000 km, prvi lastnik, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Dežman, 051-252 33851 Prodam ali menjam osebni avto FORD SIERO I. 1992 za odprt kombi za prevoz oseb. 0311-419 33854 Ugodno prodam Z GT 55, letnik 1984. 0862-395, popoldan 33879 Prodam R 4 GTL, I. 91, prevoženih 64000 km, prvi lastnik. 0401-228 33880 AX letnik 1988, nereg. potreben manjših popravil, prodam ali menjam in prodam JUGO letnik 90, nereg. potreben sestave notranjsoti. 0632-083 33882 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 5/97, cena 400 DEM. 0216-922 po 18. Uri , 33888 Prodam Z 750, letnik 1980, reg. ćelo leto. 0325-504 33892 LIVADA.D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: KADETT 1.3 S limuzina I 88, CORSA 1.2 S I. 87, R 5 FIVE I. 94, AUDI 80 TRUBO diesel I 89, VISA 11 RE I. 87, JUGO 55 KORAL I. 91. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil, trgovina z„ rezervnimi deli. 0224-029 33894 HYUNDAI KOMBI GRACE R 100 I. 93, MAZDA MX 3 1.6 I. 93, ZX AVANTAGE, I. 92, SUBARU LEONE 1.5 karavan, I. 88, HYUNDAI PONY 1.3 L, 3 v, I. 90, HYUNDAI PONY 1.3 LS, 5 v, I.90, Z 128, I. 89, GOLF JGL, I. 81, Z JUGO 45 I. 88, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA SKOFJA LOKA, 0632-286 33895 RENAULT 5 CAMPUS, I. 91, ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, FIATTIPO 1.4 CL. I. 92. Prodamo AVTOSERVIS LUŠINA SKOFJA LOKA, 0632-286 33897 OPEL ASCONO.I. 85, reg. do 5/97, ugodno prodam. 041-896 33899 Prodam GOLF, I. 78, prva barva, prvi lastnik, odlično ohranjen, cena po dogovoru. 058-292 33900 Prodam FIAT 126 P, letnik 1989. 0326-242 33905 R LAGUNA RT letnik 95, veliko dodatne opreme, kot nova, prvi lastnik, ugodno prodam. 00609/ 628-068 33908 Prodam LAĐO NIVO, letnik 1987. 0216-592 33911 Prodam HYUNDAI LANTRA 1.8 GTI 16 V, I. 93, veliko dodatne opreme, reg. ćelo leto. 078-351 33916 Kupim Jugo lepo ohranjen, od prvega iastnika. 052-003 33924 Prodam R 19 1.4 RT, letnik 94, servisna knjižica. 0620-885 33926 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, reg. do 6/97, dobro ohranjen, za ceno 1200 DEM. 0 801 -726 33930 Prodam JUGO 55, letnik december 1988, delno karamboliran. Ajdovec, Potoće 16, Preddvor 3393a Prodam OPEL KADETT 1.6, letnik 1986, reg. do 6/97, crne barve, ugodno. 0241-776 ali 0609/616-515 33938 Prodam R 4 GTL letnik 1987, 90.000 km, dobro ohranjen. 0422-23933939 OPEL KADETT 1.6 S karavan, I. 87, izredno lepo ohranjen, cena 8000 DEM. 0326-558 33942 Prodam JUGO 45, I.86. 0632-465 33948 ALFA 33 1.3, 1.86, prodam. Cena po dogovoru. 0224-234 33953 PENZION KANU, d.o.o. VALBURGA 7 1216 SMLEDNIK objavlja prosta delovna mesta: 1. VODJA GOSTINSTVA 2. RECEPTORJA 3. KUHARJA 4. NATAKARJA Pogoji: Pod točko 1. - Ustrezna izobrazba (gostinski tehnik), 5 let delovnih izkušenj, komunikativnost, urejenost, lasten prevoz, pogovorno znanje dveh jezikov (nemščina, angleščina). Pod točko 2. - Ustrezna izobrazba (turistični tehnik ali končana gimnazija), komunikativnost, urejenost, lasten prevoz, pogovorno znanje dveh jezikov (nemščina, angleščina). Pod točko 3. in 4. - Ustrezna izobrazba (gostinska šola), lahko je pripravnik, urejenost, lasten prevoz. Prošnjo z dokazili o izobrazbi pošljite na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni po objavi oglasa. Prodam OPEL KADETT 1.6 diesel, 1.83, reg. ćelo letom, dobro ohranjen. 045-236 33961 Prodam LAĐO RIVO, letnik 1988. 0403-027 33968 AVTOPRlS.d.o.o. proda: OPEL REKORD 2.2 I.86, AUDI 80 TRD I.89, R 5 I. 93, 5 v in I. 93, 3 v, ŠKODA I. 94, LANTRA 1.6 16 V I. 93, ALFA 33 1.5 SL I. 85, HYUNDAI PONY 1.5 GLS 1.91, R 19 GTS I. 92, VENTO 1.6 CL I. . 93, GOLF III B 1.81. 94, FIAT TIPO 1.4 IES I. 93, OPEL KADETT 1.3 ils L89 KARAVAN. Možna menjava, nakup na kredit, prepis vozil tuđi zunanjih. 0312-255, 47-340 33970 Prodam R 19 1.8 I, I. 94, karamboliran. 0725-425-, ražen nedelje33978 Prodam R 4 GTL, letnik 1994. Informacije na 0064-241-832 33982 Prodam JUGO 45, bele barve, 1.88, reg. 7/97, ugodno! 059-125 33986 Prodam BX 16 TRS, 1.86, novi tip, veliko dodatne opreme, reg. do 9/97. 066-355 33988 Prodam JUGO 55, 1.87, za 1500 DEM. O85-256________________33991 Prodam KOMBI TAM 80, 1.85, cena po dogovoru. 0325-967 33992 Prodam SEAT TOLEDO 1.6 GL, I.93, 72 000 km, cena 16 200 DEM. 083-931 33993 ZAPOSLITVE Ne veste kje bi opravili pripravništvo ali iščete redno zaposlitev? Pokličite 76-622 od 17 - 20 h____________30544 DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov. Zaslužek 150.000 SIT. 0331-445 31816 Iščerno sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih aparatov. 055-446 in 802-274 Honorarno zaposlimo simpatično dekle za POMOĆ V PISARNI v Kranju. 0061-125-12-81 33430 Iščemo kvalificirane ali nekvalificirane DELAVCE ZA PRIUCITEV v kamnoseški stroki. Prijave na 047-845 33435 Podjetje DONDONATS, d.o.o. razpisuje prosta delovna mesta: - PEK PEKOVSKEGA PECIVA - 4 kandidati - VODJA EKSPEDITA Podjetje se ukvarja s proizvodnjo peciva. Proizvodni obrat je v Stražišču pri Kranju. Javite se na telefon št. 632-660. Nudimo delo sposobni in komunikativni ADMINISTRATORKI za delo v pisarni zasebnega podjetja. Zažel-jene delovne izkušnje in vozniški izpit B kategorije. Šifra: DELO TAKOJ 33436 Zaposlimo ŠOFERJA z B, C in E kategorijo. Šifra: KIPER 33537 Zaposlimo STROJNIKA za T.G.M. Šifra: BAGER 3353a V prodajalni barv zaposlimo mlajše-ga TRGOVCA. Zaželjene delovne izkušnje. 0225-289 33623 če ste brez zaposlitve in imate dovolj prostoga časa, vam nudimo za pošteno delo pošten zaslužek. Inf. sobota, nedelja na 053-415 32746 SLOVENSKA KNJIGA - REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLI VEČ ZASTOPNIKOV ZA PRODAJO VRHUNS-KEGA PRIROČNIKA IN OTROŠKEGA PROGRAMA. SPRE-JEMAMO TUĐI KANDIDATE BREZ IZKUŠENJ. 0061/443-915 33171 Zaposlimo TRGOVSKEGA POTNIKA na območju G0-RENJSKE za prodajo tehni-čnega blaga. Prijave poslati na naslov: VAFRACOMMERCE, d.o.o., Grize 125, 3302 GRIZE, telefon: 063 715 735. V redno delovno razmerje zaposlimo trgovca ali trgovko z ustrezno izobrazbo, v Škofji Loki. Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite pod Šifra: SAMOSTOJNOST Pošteno dolgoročno delo. Različne množnosti. Brezplačne inforamcije. Priložiti povratno kuverto. Šifra: IZ- BIRA_______________________33634 Manjša okrepčevalnica v okolici Bleda zaposli dekle za strežbo. 0741-592 33S42 Prodajalec IŠČE ZAPOSLITE/»J jučujem vojaški rok. Akviziter^ odpade. Već osebno. »_jllf^»- Zaposlimo izkušenega k°^'zt5, ta. Pogoji: V. stopnia izoJJ^ najmanj 5 let delovnin«* ^ starost 30 ali več let. «801-6^. 20. uri______________-*. Iščemo in zaposlimo ši^pj. izkušnjami. 0061/611-5^^ nudbe zbiramo od ponecie^ ^ petka med 7. in 15. uro___.—-j Če želite redno zaposlitev■ali**^ honorar. 0214-080, pojO^jL^ Nudimo vam pogoćbeno e^ dobrim zaslužkom. O7t>-0b°^ Najbolje prodajan prograrn o« ^ pri DZS, izreden zaslužek. »^^ 0609/634-584 ^^^*** Sprejmem delo na dom- ^ prostor - izdelava, dodeiavo, ^ lava. 0326-746__________.^ TEHNOCAR.d.o.o. zaposli 2 P ^ jalca osebnih in tovornih voz«. (, prodajalca-ki za delo v tr9°ikUpfii tehničnim blagom in dve Pj ^ dekieti honorarno ali redno vf Pričetek dela mesec noV!Ls|o/. Pisne ponudbe pošljite nai'U Tehnocar.d.o.o., Tavćarjeva v. ^ ja Loka _____________^-J Zaposlimo POSLOVODKINJ živilski trgovini z opravljenirn "■» ^ kim minimumom. 0324-OJ* Sprejmemo dekle za £?E?g2li strežbi ob koncu tedna. ■• g* popoldan ali zvećer ^»—■<>- ^ 552___________'___________+S Zaposlim voznika B, C, l^ija' za prevoze na relaciji =>IOV $fl Rusija. 0310-274 flMff KABELSKA TV UJUPrVtJLJ Maistrova 16, *?L"V|3 •C47V telefon: 061/817 TAKOJ REDNO ZAPOSLIMO NOVINARJA V DNEVNO-INFORMATIVNI REDAKOJL, \ PREDNOST IMAJO KANDIDATI Z DELOVNIMI IZKUSNJ^' I Prošnje pošljite do 30.10.1996 na zgornji nailo^^^l Strojnoga KLJUČAVNIČAf^ i upokojenca zaposlim $Jwr\ dnevno v Kranju. Šifra: riu $# NO_________—--'V Zaposlim AVTOLIČARJA. ^0 tfjj, pručitve. 0242-484 ^*~-*\& Dela je dovolj, za delovne ^I1 dober zaslužek. Inf. na *r(Ti2t1 sobota 12-15 in nedelja oa » ^ 33952________ ^^ 3395S____________ ^****^ f SNAŽILKO takoj zapoJiJV čišćenje gostinjskih Pr0S Jj Kranju. 0225-690 ^^^fji Na relaciji Škofia Loka ■$& IŠČEM KAKRŠNOKOLI *<-%„ NO DELO. 0632-230, P°P° . Za območje Gorenjske in Primorske iščern * prodajo naših pnevmatičnih strojev za zaDJ žebijev in spenjanje PRODAJALCA ZA TEHNICNO BLAGO Pričakujemo, da ste navajeni angažirano in ^ * samostojno delati ter ste - po ustreznem soia ^ pripravljeni celovito svetovati svojim kupc0n omenjenim območju. Smo mednarodno podjetje s sedežem na 0^ v Izšolali vas borno deloma v Avstriji, de'°r Sloveniji. , Vaše pisne prošnje z vsemi potrebnimi do pošljite na: .^0 Heinz Buhnen Gesellschaft mbH & Co KG, Wien, Osvvald Redlichstrasse 11 J J**j25. oktobra 1996 ZAHVALE 63. STRAN • GORENJSKI GLAS uposlimo $ŠŠtroEDICINSKO gte ludi upokojenka) In pZ&EVTSKEGA p2£Vlienlm Pnpravništvom. L^^I aii 78-433 002 opEK išče zaposlitev. ©45- *|**»^ _______ 33980 'SuVoi'J dekletu v bistroju v ^-W-^^-_________33617 2?C 8a?«A simentalca do 10 dni ^C^fOl^S________33619 ; H te" domacega PRAŠIČA. Zg. ! pp----------_____________33641 đii°sra")aT|UČKA sim. starega 10 ^Jl^gi. Šenčur_______33645 ^e2ldwe TELICI sim., ena stara 9 " podr«* ga bo dru9ič teleti!a 1/ "-—^_________221 Ncs^ Polovico MESA od 14 695-034 69a BIKA simentalca- '"j^-*.^- 33675 3?rS|afV2leta bikca simentalca, | <5i <4 dni. Zg. Brnik 29, ©421- j Ns^^ 33680 Sji^ELETA simentalca 14 dni ^*****^--- 56j_________33707 Jo 8|pi^vico mlađega bika kg. P^-l^£_______«715 SliH90JUNČKA stare9a 10 dni- F^"--------_____ __________________33736 5?3iaiJ3^no|etne KOKOŠI nesnice. KiJ>------------.________22! 2?i4 dniVas»bJkca simentalca, stara Kjj^2l^422jB01__________33746 '^Cfea simentalca, starega en ^^ a""4'1 33748 Prodam 10 dni starega BIKCA črnobelega in krmilni krompir. ©49- 389 33686 Prodam BIKA simentalca starega 18 mesecev, hranjen s senom. ©731- 382 33692 Prodam 10 dni starega TELIČKA simentalca in 9 let starega delavnega konja. ©725-202 33695 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni in kupim več bikcev sim., starih do 10 dni. ©632-545 33697 Oddam 6 tednov stare polperzijske MUĆKE, navajene čistoće. ©310- 264 33702 »trB5 Prodam črbnobelega bikca, en teden starega. Lahovce 32, Cerklje. ©421-751 33749 Prodam simentalsko telico v 7. mesecu brejosti, A kontrola. Jerala, Podbrezje 218, ©731-302 33754 PRAŠIČE ugodno prodam in jih pripeljem na dom, različno težke. ©46-015, 14-18. ure 33754 Prodam dve 10 dni stari TELIČKI črnobele pasme, A kontrola. ©688-134 33773 Prodam nemške LISCE in KALIFOR-NIJCE. Gasilska 7a, Šenčur ©41- 387 33791 Prodam MESO - polovico mlade krave. ©43-483 33793 Prodam mlade PAPIGE Agapornize. ©47-818 33801 Prodam PRAŠIČA 120 kg težkega, domaća krma. ©725-254 33802 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. ©49-269 33soe Prodam dve KOZI in kozlička, stare 3 mesece. ©57-373 33817 Prodam mlado KOZO mlekarico srnaste pasem. ©78-412 33822 Prodam TELICO sim. v 9. mesecu brejosti. ©66-416 33825 Prodam OVCE IN JAGNJETA po izbiri. ©51-499 33831 Prodam 240 kg težko TELICO simentalko. Zapuže 12, Begunje3384o Prodam KRAVO za zakol. Olševek 22 33847 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Žabnica 39 33860 Prodam 8 mese. brejo KRAVO in 200 kg težkega BIKCA sim. ©59-106, Kavar 33881 Prodam 3 teličke, težke 200 kg. ©421-601 33884 Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. ©738-272 33885 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, staro 2 meseca. S 64-954 Prodam TELIČKO sim. , staro 8 dni. ©421-371 33887 Prodam visoko breje KRAVE in TELICE. Sr. vas 108, Šenčur 33890 Prodam dve breji OVCI z jagnjetom. ©876-134 33893 Prodam PRAŠIČE 140 kg 270 SIT. Kurirska pot 11, ©242-672 33898 Prodam 300 kg BIKA. Kurirska pot 11,0242-672 33901 Prodam 7 mesecev brejo TELICO in KRAVO simentalki. Oblak, Zalog 11, Gorice 33906 Prodam 2 leti starega OVNA za pleme ali zakol. ©731-591 33907 Prodamo visoko brejo TELICO. ©47-023 33910 Skrbnemu lastniku oddamo 3 KUŽKE mešančke. ©806-534 po-poldan 33915 Iščem interesente za meso od lepe mlade telice simentalke. ©47-679 33923 Prodam kletko za 20 kokoši. Sebenje 63 33928 Prodam 7 dni starega BIKCAi in neškropljena JABOLKA za ozimnico. štular, Srakovlje 4, Kranj 33932 Prodam 10 dni starega BIKCA. ©46-022 33940 Prodam 100 kg težkega teleta za zakol. ©46-008 33941 Prodam BIKA simentalca. Informacije na ©738-030 33943 V SPOMIN Minila so štiri žalostna leta, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče in ded FRANJO HOČEVAR Njegovi: žena Marija in hccrka Maja z družino Šutna, 24. oktobra 1996 SPOROČILO O SMRTI °jo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Družbene prehrane ROZALIJA STARE rojena 1914 'e dolgoletne sodelavke smo se poslovili včeraj, v Četrtek, 24. oktobra 1996, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Ohranili jo borno v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN DRAGEMU VLADU STOJ AKO VIČU ob 6. obletnici tragične smrti Zaklad svoj - življenje, odnese! si s sabo, a v naših srcih bolečih ne boš šel v pozabo. V toku boš časa med nami prebival v toku boš časa v mislih se skrival. Ne vidimo, ne slišimo te več kot nekoč, misel na tebe spomin je pekoč. Čeprav med nami pretrgane so vse vezi, I Žutimo v srcu - med nami si ti! Mama, oče, brat in sestra z družinama Kranj, 25. oktobra 1996 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umri ANTON KURALT poštni upokojenec Pogreb je bil dne 21. oktobra 1996 na pokopališču v Kranju. Ohranili ga borno v lepem spominu. Delavd POŠTE SLOVENIJE, PE KRANJ ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so lajšali bolečine in pomagali negovati našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ŠTEFANA KOVAČA (27.11.1928 -17.10.1996) Zlasti dr. Zwitru in dr. Perčičevi, negovalki ga. Jeleni Knežević, teti ga. Julki DržaniČ in patronažnim sestram. Hvala tuđi Navčku za vzorno organiziran pogreb, sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje in dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi: Žena Marija ter hčerki Iva in Zora z družinama ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mami GABRIJELA - JELKA KAJTAZOVIČ roj. Lužar 1949 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sostanovalcem Vrečkovc 5, sodelavkam kavarne Kanarček, podjetju Živila Kranj, tiskarni JOBO, d.0.0., za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, darovane svece in denarno pomoč. G. Demšarju še posebna hvala za ganljive besede slovesa in Navčku za pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 18. oktobra 1996 ZAHVALA Ostala je bolečina in praznina v našem domu, ker nas je zapustil dragi mož, skrbni oče in ljubeči ded ter praded ALOJZ SMOLEJ s Koroške Bele Hvala vsem, ki ste nam pomagali, nam bili v tolažbo in izražali toplo naklonjenost. Posebna zahvala dr. Rusu in dr. Resmanu za hitro zdravniško pomoč, dr. Hribernikovi in dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, kolektivu kemične čistilnice Jesenice, vsem sorodnikom, ki so nam stali ob strani, mizarstvu Škrjanec, prijateljicam iz Skofje Loke. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in svece, nam izrazili sožalje, gospodu župniku za lepo opravljeni cerkveni obred, ter pevcem za pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogrebne maše v fami cerkvi na Koroški Beli. Njegovo dobroto in skromnost bomo ohranili v večnem spominu. VSI NJEGOVI KoroŠka Bela, Škofja Loka, Mojstrana, Jesenice V SPOMIN Povsod te iŠčejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni. 26. oktobra bo minilo pet let žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, teta, sestrična in nečakinja MARJETA FENDE iz Britofa Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem preranem grobu. ŽALUJOČI VSI NJENI ZADNJE NOVICE Amaterski slikar Damjan Štirn Na domačiji bi rad uredil likovno galerijo Moj atelje je narava, pravi slikar samorastnik Damjan Štirn s Štefanje Gore. Štefanja Gora, 25. oktobra -Svoja dela je v četrt stoletja slikanja pokazal že na mnogih razstavah, zdaj pa razmišlja, da bi staro domačijo na Šte-fanji Gori preuredil v galerijo, kamor bi med drugim vabil tuđi druge likovnike. V nj ej bi bili na ogled tuđi stari kmečki predmeti, ki imajo muzejsko vrednost. Slikarja samorastnika že vrsto let poleg vabljive krajine navdihuje tuđi arhitektura kmečkih domov. V slikah je že vsa leta čutiti impresionis-tično izhodišče. "Slikam, kakor znam, tisto, kar je v meni, ne menim se za moderne likovne tehnike," pravi Damjan Štirn, ki je pred našim obiskom dokončal nekaj jesenskih vaških motivov s Trstenika, Brnika, Stiske vaši.... V začetku osemdesetih let, ko je postavil na noge likovno društvo v tovarni Sava, kjer je bil donedavna zaposlen, so mu najlepše motive natisnili na savskem kole-darju. "To je bilo najplodovitejše obdobje, tedaj sem za likovno ustvarjanje in delu v KUD Sava dobil tuđi malo Prešernovo plaketo. Od- kar pa nisem več za tovarniško ograjo, sem spet lahko likovno bolj ustvarjalen." Damjan je še ne petdesetle-ten invalidski upokojenec, hkrati se ukvarja s kmetovanjem na hribovski kmetiji, kjer živi s svojo šestčlansko družino. Prvi trije otroci so že domala odrasli, četrti, 11-letni David pa že kaže nagnjenje, da bo Šel po očetovih likovnih stopinjah. Damjana Štirna poznajo tuđi kot portretista (še vedno je najlepša portretna podoba njegove matere izpred dveh desetletij), iz lesa pa ustvarja tuđi zanimive skulpture. Od-kar sva se pred šestnajstimi leti prvič pogovarjala o njegovem samorastniškem delu, pravi, da je likovno dozorel, njegov izraz pa je še vedno značilno razpoznaven. Nič ga ne skrbi, da bi mu vir navdiha usahnil. Motivov ima dovolj do konca življenja, pravi v domači dnevni sobi, od koder se odpira razgled na štefansko polje, gozdove v ozadju, pod njimi pa pogled tja do Ljubljane... Vsako uro dneva, vsak trenu-tek se razlikujejo. Ta lepota bi zagotovo navdihnila tuđi druge umetnike, o katerih Damjan razmišlja, da bi jih povabil na svoj dom, da bi tu ustvarjali in razstavljali. Galerija v stari domači hiši je zaenkrat še v njegovi glavi, verjamemo pa, da jo bo v nekaj letih udejanil. Ljudje, ki prihajajo na Štefanjo Goro v pljuča zajet hribovski zrak, pa bodo veseli, če tu gori dobijo tuđi kaj za svojo dušo. • D.Z.Žlebir Gorenjski glas na Kokrici Jutri, v soboto, 26. oktobra, bo Gorenjski glas na obisku na Kokrici. Dobimo se od 9. do 11. ure pred trgovskim centrom Živil. Vabljeni! Kandidati, zemljevid v roke! Spoštovani kandidati prve volilne enote! Ko v teh dneh hitite volivcem dopovedovat, kako dobri ste po srcu, kako plemeniti po dejanjih in kaj vse bi naredili za "blagor" ljudstva, če bi le dobili v roke oblastno gajilo, vam dobronamerno svetujemo: vzemite v roke zemljevid in poglejte, kje so meje prve volilne enote oz. njenih okrajev. Kratek tečaj iz zemljepisa vam svetujemo zgolj zato, da v ihti za volilne mnoiice in vsakega volivca posebej ne bi spregledali meje volilnih okrajev oz. enote in po pomoti nagovarjali še volivce iz sosednih okrajev ali ćelo enote, kjer vašega imena ne bo na volilnem Us tiču. Izkušnje iz predlanskih lokalnih volitev namreč še nišo pozabljene. Takrat je eden od radovljiških kandidatov za lupana med volilno kampanjo zašel v vasico na suverenem območju trliške občine in le hitel nagovarjati "mamce", naj ga volijo, ko so mu bolj po ovinkih kot naravnost povedale: "Fant, ti si pa malo zašel!" Spticap?i^olimo Poslovna enota KranJ Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel htlp >"www mobitel.»i ■■■Mmww >• < *■■■■■< ■■^■•J.-.~.-.v.-.^ *& Računalnim eneineering d.0.0. Zavod za raCundni&o izobnfcvanje Jaka Platila 13,4000 Knmj. SLOVENIJA Tel.:O64/331 441, ISDN:064/350 200, Fta:064/325 978 Microsoft HOT LJNE.-064 331 020, MS JOMOCAEUNET.SI DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO ću *=» lj &' - podjetje, vredno zaupanja A smo dedci, a nismo... Kranj, 25. oktobra - Danes zjutraj je z brniškega letališča poletela proti daljni J?JL^J družina Zaplotnik iz Kranj a, ki seje odločila obiskati grob mola in očeta Nejca irinal ia0^ njegovi nesreći na gori Manaslu. Družino spretnijojo alpinista Viki Grošelj in Tomaz •'..^ ter novinarii, o njihovi poti pa borno pisali tuđi v Gorenjskem glasu po vrnitvi ZaP^,jleVl) v drugi polovici novembra. Na sliki: Mojca Zaplotnik in sinovi Nejc, Jaka in Luka i00 ; pod slovenskimi gorami pred odhodom v Himalajo. • S. Saje, foto: G. Šinik ^^00^\ Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE"* Gasilec naj bo! Kranj - Borut Verber iz Kranja je bil tega dne namenjen na praznovanje rojstnega dne. Vendar pa se je vožnja končali že prej. Točneje pred gasilskim domom na Primsko-vem, kjer so ga v zasedi ustavili gasilci. Razlog? Kamera presenečenja. Ja, ja, tako je to, če svoji ženi izdaš svojo najskrivnostnejšo željo - biti vsaj enkrat v življenju pravi gasilec. Tako se je že pred leti zareklo tuđi Borutu in njegova žena Ljubica si je že tedaj prisegla, da ga bo enkrat že uspela spraviti v gasilsko uniformo. Pa se je spomnila na našo akcijo in mi na prostovoljno gasilsko društvo Primskovo. Kakorkoli že, Borut je z velikim veseljem smuknil v uniformo, si na glavo poveznil čelado. Na strehi gasilskega vozila je zasvetila modra luč, zato brž v akcijo. Požara sicer ni bilo (hvalabogu), pravzaprav je tišti dan ćelo deževalo, zato pa so ljudje še bolj začuđeni opazovali, kaj počno gasilci ob takem vremenu. Slednji se nišo dali motiti. Cevi so napeljali spretno in urno, kot da gori ćelo naselje. Borutu je pač treba čimbolj nazorno pokaza- ti, kako pomembna je hitrost. Ker °» bilo, so pač zalivali drevje. Hovo'j11'' Gasilci so bili z opravljenim za? ^ifi prav tako pa tuđi Borut, ki je omenU« ^i: mogoče postal še pravi gasilec. ?0.r!iaiu ^ previđen! Žena te je shšala, kaj v*1 ^f lahko zgodi, da ti bo uresničila tuđi v> $ O gasilskem presenečenju pa več »» ^jjCj 20.20 na programu Gorenjske tei TELE-TV Kranj. • S. Šubic J 1 uporabo standardnih ovojnic in druga poštne ambalaže, ki vam \t & voljo na vsah poštah, si zagotovifa varnajši pranos, Pošta pa vas na^1 tuđi z nižjo poštnino! PREGLED DOGODKOV - DANES, JUTRI - VSAK DAN OD 6. DO 6.50 URE NA 97,3