Posamezne številke« Navadne Din ob nedeljah Din 1* •TABOR* izhaja vatle dan. rt nedeljo ia praznikov, ob 18» i datumom naslednjega dne teri mesečno po posti D 10*—, Eft icmstvo D 13*—, dostavlicn na D 11*50, na izkaznice U10*-inserati po dogovoru* Naroča se pri opravi »TABOR MARIBOR, Jurčičev* ulica Itei 1 fr/ S f" ** / J / r.jr* v- :..,y • Posamezne številke« Navadno Din ~^75, ob nedeljah Din l*50l UREDNIŠTVO » mJ,.'. * ftkrf-bora, Jorii&rva ti. U. 4, L ««*• Tekfo, htara*. It 371 UPRAVA n nahaja * Jurčičevi olid It < prfUlčK „. 1;40.- London 24.u2, aviT>iio 0.00/6, -k a aq itmpv Italiji. Mussolini se ne udeleži pariške konference. Rim, 28. dec. Po včerajšnjem razgovoru z londonskim poslanikom delila Torrettom je Mussolini sklenil, da se po udeleži osebno konference v Parizu, temveč bo zastopal Italijo pariški poslanik. Izselitev Nemcev Iz Češkoslovaške. Berlin, 28. decmhra. »Vosische Zeiitumig« poroča iz Prago, da je politična oblast v Hulčinu izdala oglas, v katerem pravi, da se morajo vsi, ki so glasovali za Nemčijo, v smislu ver-saiteke mirovne pogodbe 'izseliti v Nemčijo. Podaljšanje vojaške službe v Italiji. Rim, 29. dec. V .uradnem 'listu jo iašel vpoklic letnika 1908 k vojaški službi za dne 15. marca ter raaglae o podaljšanju vojaške službe na 18 mesecev. 1 Italija za avstrijski Kredit. •Rim, 28. dec. Ministrski »vet je o-qa svoji današnji popoldjaamki seji izjavo ministrekega predsednika Mussolinija glede zakona, o garancijah za avsit-rijeka ikiredit. Rek za vrnitev zaplenjenega premoženja v Ameriki podaljšan. • Washi,ngiton, 28. decembra. Predsednik Harding j© « po^eibniin dekretom do 2. jan. 1924 podaljšal rok, do katerega zamorejo bivši nemški in avstrijski državljani prositi m vrnitev med vojno zaplenjenega premoženja. Novi poveljnik grške armade v Trnciji. London, 27. dec. Iz Aten poročajo, «a ne vojni minister general Pangales prevzel poveljstvo tracijske armade, vojno ministrstvo pa prevzame mimi-ehraki predsednik Gonatns. Eksplozija v Mezolombardf. Rim, 28. decembra. (Izv.) V bližini Mezaolomibardije so eksplodirale ročne granate avstrijskega izvora, ki so ostale tam še izza časa. svetovne vojne. — Eksplozija jo porušila skoraj celo .vas. Sodim delavcev in eden. .vojak jo pri tem izgubilo življenje. Amerika za razorožitev. Bondom, 28. dec. (Izv.) »Times« poročajo iz Washim!g!toua: I« člankov, objavljenih v raznih 'listih jo razvidno, dn jo ameriško javno mnenje večinoma za Borakovkn ipred.'lotgom za razorožite«.,.' Politični nemiri v Bol gariji. Sofija, v decembru 1922. - y Lojgairiiii razpolaga z vso vlad. močjo cdir». poliitiona stranka — poljedelca. V defle®, kjer je 75% kmetov, je to docela naravno, tembolj, ker je prejšnje vladne straaike kompimmitiralo njihovo stališče med svetovno A7ojno. — Stambolijski, vodja poljedelcev, je bil edini, kd se je odkrito izjavil proti vojni na nemški strani ter si je s tem pridobil popularnost med narodom zlasti!' pri _ miroljubnjih in delavnih malihi kmetih. Veleposestev v našem smislu: pa sploh ni, če izvzamemo držamna posestva. JPneprmto Ijudistvo je po svoji veliki večini rusofilskega mišljenja v starem: slovanofilskem smislu. Zato pa jo inteligenca večinoma germanofilslca, bodisi že radi tega , ker jih je zelo mnogo študiralo na nemških Mah, bodisi pod vplivom nemškega delovanja v Bolgariji med svetovno vojno. Tudi ni v Bolgariji definitivnih u-radmikov, ampak se izpreminjajo z vsako vladno spremembo. Dame® ima v rolkah vso oblast ;pol je-delska stranka, ki jo vsa uradniška mesta zasedla s svojimi ljudmi, ker pa jo sama imela primeroma malo šolanje inteligence, je naravno, da vsak uradnik ni revno na svojem mestu. Nasprotne stranke, takozvani blokaši, kritizirajo to kot partizanstvo, pozabljajoč, da bii same postopale enako, če bi bile na vladnem krmilu. Blokaši se mnogo trudijo, da ibi spremenili sistem, ali ivsili njihovi poskusi so bili doslej brezuspešni. " " f '*,T VBclgartji še niso dospeli do čisto pariamjentamega političnega nazora, marveč kolebajo med parlamentarizmom ioi romantičnim nazorom o nosil«, nem in pustolovskem prevzem ajnju vlade, kar je naravnejše za temperameivlj naroda, ki si je šele pred 45 leti s krvjo priboril osvobojenje izpod turskega janma. Politični bloki, ki si stoje na«i>nota^ delajo z metodami terorja in žuganja.- Blokaši eo nedavno vprizorili znani prevratu j poskus v Timovem; bil pa, j« pripravljen tako slabo, da so ga polje-j delci z lahkoto paralizirali in zaprli .vsa bivše ministre. Vlada je odredila ljudsko glasovanje, ali naj se aretirance postavi predi sodišče kot vojne krivce; velika večina glasovalcev — 700.000 glasov — se je izrekla za deviao, ki jo je izdala vladaš kdor hoče mir v državi, naj odda bela listke — kar pomeni sodbo nad vojnimi! krivci. S tem referendom je bala vlada močne rake zelo ojačena, hkrati pa j« narasel politični srd bloka.šev. S poljedelci so glasovali tudi komunisti, godb in dela jo ogromno težave tako Bolgariji kakor Jugoslaviji in Grčiji. Bivši bolgarski general Brotogerov, ki je bil na srbski listi vojnih zločin-°©Y- iu jo pobegnil s pomočjo Makedoncev, je zasedel docela po vojaško del, ozemlja od Kjustendila do državnih' premogovnikov v Berniku, s čimer je VzbutLil nadoje blokaecv, da bo kmalu Stran Sf.! ®mbof, 30. fleeetnfira 1922. mdarila zadnja ura poljcdelakMnu r©-feimiu. Vlada, pa je v dveh dneh li&vi-idirala to pustolovščino, ki ji je zapet mudila priliko, da pokaže svojo moč in prestraši nasprotnike. Notranji minister Bajko Daeikalov jo ipoervail poljedelske dbbrovoljce in dimžbaše, nad pridejo nemudoma v So-tfijo, ki je vlada premalo zvesta. Tik jptned tem je odposlal nekatero aretirano iminitetre iz Sofije v Šumeu, ki je vladd zelo zvest, drage pa v Plovdiv. Na Dasfcalov poziv je res prišlo 50 (tisoč dobro valjoev v Sofijo, kjer je ena tretjima vseh hiš in trgovin v rokah Macedomoerv, povrh tega pa se nahaja rv Sofiji znatno število makedonskih Ibegu/ncerv, ki žive v zelo težkem položaju im se dajo pridobiti za vsako pustolovščino. Prisotnost »oranžovih1 gardistov«, kot imenujejo cepozični Meti to poljedelske dražba«©, je preprečila vsako mad&ijno pustolovščino makedonstvo-juščih. Samoumevno je, da je prišlo tu-imtajm do imoidentav, iker so nekateri ioramževi« pokarali svojo oblast z batinami; vendar pa je poljedelska moibi-: lizaoija pokazala, kako zna vlada ma-.nnlputlirati z instinkti množic im jih u-poraMjari. za ohranitev svoje moči. Odmev kjustemdiilsktiih dogodkov je (bil atentat na ministra DaSkalova dne 35. t. m., ko je zapuščal sobranje. Atentat je delo »maikedonetvojuščih«, ki jih Bo trenutka, ko pdšemo te vrste, še ni so izsledili. Atentat je znamenje, koliko strasti im zlobe se pojavlja v političnem življenjii Bolgarije. Vlada, ki hoče v takih razmerah de-. lati za lepšo bodočnost Bolgarije v inozemstvu in hkrati za konsolidacijo v j notranjosti države, mora hiti v resnici .močna in odločna. Taka je nedvomno ; ivladia Sfcaonbali jskega. j, Njena moč je v širokih masah po-jfjedelskega ljudstva, katerega goapo-! Idamske razmere je znatno izboljšala, ifboddsi z zadružno im. sindikalno orga-imižacijo, bodisi z nasilno agramo reformno. Bilo bd le želeti, da bi iskala isporazum tudi z drugimi družabnimi j sloji, zakaj samo v tem sporazumu 'leži ]*najen gospodarski pnospeh bolgarske .države. ». ’ (Geske slovo.) Stih bo tudi postavili svoje Idmdidaitne' liste. Ker izgloda, da bodo tudi dr. Gosarjevi krščanski holjševiki postavili lastno listo, bodo tedaj klerikalci razcepljeni v tri volilne skupine: Koroščevo. Gosarjevo in šušteršičevo. Klerikalci so hudo poparjeni radi Šušteršiče vega nastopa in se skušajo prilizniti radikalcem, da hi kolikor mogoče odsunili dr Šušteršiča proč od radikalne stranke. * Slabi izgledi komunistov na Hr-vatskom. Kakor poročajo nekateri zagrebški listi so komunistični iagledij na Hrva/taketm jako slabi. Komunistični voditelji se res že gibljejo ter ustanavljajo novo delavsko stranko, toda delavstvo, posebno pa ono ljudstvo na deželi, ki jo pri volitvah y konstitu-amto prvo glasovalo zanje, se drži zelo rezerviramo in tnezaupljvo, 'ker se boji, da bi po volitvah prišlo lahko znova v zadrego in bilo izpostavljeno preganjanju. Sfcdcšno so sodi, da komunisti ina Hrvatskem ne bodo uspeli. * Zgodovinska naloga radikalske stranke Beograjska »Tribuna« se v eni svojih zadnjih številk bavi z nalogami radikalne stranke ter jih takole sla, ne bo pomagaj veliko. Mnogo bol škodovalo Radiču in njegovi stranki tudi to. da je izbaonii sedaj iz bloka vse ostale stranke ter da ne sprejme v kandidatsko liste nobenega »školova-nega čovjeka, leoji nije sel jak«., Ta sklep bo odbil skoro vso inteligenco, ki zbližamja med Avstrijo So Madžarsko. Temu potovanju ee v političnih krogih pripisuje velik pomen. Dunajski liberalni listi pravijo, da pomeni to potovanje prvi korak na Skupni bazi z Madžarsko. Češkoslovaški listi trdijo celo, da ima tu svoje prste vmes tudi se je zadnje čase urini;] a v Radičevo I Italija, oziroma Mussolini, M hoče na o.!-«-,! m. 1 7- 1 vsak način, pridobiti tudi Avstrijo za srvoijo politiko proti Mali antanti. Mussolini bi rad stvori! posebno krog Jugoslavije močan sovražen obroč, katerega členi, bi bili: Italija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija . Vsekakor bo treba bdi je paziti na te mahinacije, da stranko. TL ljudje bedo gotovo iz prijateljev postali nasprotniki, splošno se sodi, da bo Radičeva stranka itzšla iz novih volitev znatno okrnjena. * Mala antanta v nevarnosti Beograjski »Preporod1« prinaša v eni zadnjih številk izvlečke zanimivega član- oanačuje: »Radikalna stranka moral da veseli. Koliko je resnice na teh ve- pri predetojočih volitvah stopiti pred steh, seveda ni mogoče reči, izključno narod s polenim in neomejenimi rpojmo- pa vendar ni, da ne bi radikali res ulivanjem naše države in njene bodočno- elili na kaj takega, čeprav ve vsak tresti ter razviti široko krila svojo naoi-1 zen Jugoslovan, da je edina zaščita za ka, katerega je objavil te dni Bethlemov se ne znajdemo nekega lepega dne "ne-ongan v Budimpešti in v (katerem na.- pripravljeni pred gotovim dejstvom, poveduje skorajšeu razpad Male antante. List pravi, da sedanja Pašiteva vlada ni naklonjena zvezi s Češkoslovaško ter da se. jugoslovanski delegati v Ijozami približujejo angleškemu stališču, čeprav je bilo s strani Male antante sklenjeno, da je. treba podpirati politiko Francije. Paši če va radikalna, vlada se trudi, da bi mesto Maile antante osnovala Balkansko zvezo, kateri bi pripadale Jugoslavija, Grčija im Romunija. Madžarski list se toga seve- Politične vesti. . t; j Č * Pred Šušteršičev« politično akcijo. 'Kakor smo že poročali, je dr. Šušteršič rdospel v Beograd. Tu je stopil v stike z »raznimi političnimi osebnostmi, zlasti •fpa z vaditelji radikal®© stranke. Oh ‘Setom času je dospel v Beograd namestnik Hribar, ki pripravlja ustanovitev Brbske radikalne stranke v Sloveniji. »Dr. Šušteršič in Hribar sta se sestala tSn je dir. Šušteršič pri tej priliki raavil svoj politični program. Kakor doznava cajtutro«, bo dr. Šušteršič ustanovil •Narodmo-gospodarsko stranko, za ka-tltero up®, pride/biti kon tnerva tivn ejše dete Klerika!®© stranike. Govori se. da ho začel izdajati v Ljubljani in v Mar-ribonu (!) svoje glasilo. V obeh obila- jonailnie, politične in socijalne. ideologije. Med vso to nacijonalno, politično in socijalmo ideologijo, katere mora ra-diifcailna stranka razviti pri prihodnjih državnozborskih volitvah, smatramo za potrebno, da posebno naglasimo samo eno točko, toda bistveno in osnovno in ki mara nadkrihti vse drage: Radikalna stranka mora pri teh volitvah zahtevati od naroda pooblastilo, da to našo državo proglasi1 za Srbija« Radikalci so torej prišli že tako daleč, da (brez sramtu priznavajo javno in očiito, da hočejo nasilno zatreti misel jngo-blovenslke skupnosti ter -uvesti velikosrbsko hegempmijo. Sedaj se komaj vidi, kaj je pomenilo delo demokratske stranike v kraiicijšbi vladi. Narod bo res sodil, toda njih bo — obsodil * Radičev volilni načrt. Radičeva stranka ja kakor poroča »Sl obodni dom1«, škteniila, da gre sama v volitve, OBteii btetoaši pa naj si pomagajo kakor si morejo. Svoje 'liste bo Radič, kakor napoveduje, poetovi! v Hrvateki in Slavoniji, v Dalmaciji, Bosni itn Hercegovini ter v Vojvodini, ksgledi na uspeh pa so zete slabo, V Dalmaciji, Bosni, Hercegovina, Slavoniji m Vojvodi ni je skočno gotovo, dia ne bo dbbiil nobenega mandata, ali kvečjemu par, pa tudi v Hrvotskii sami je njegovo stališče mnogo slabša kakor je bilo prod dvema letom«. Kmetje so pričeli vedno bolj n videvati, da obstojajo vsi Radičevi uspehi eaimo v frazah. Od vsega onega, kar je obljublja! pred v odit varni v konstituamto, se mi uresničilo čisto nič. Navdušenje «a »Radičevo republiko«, ki je na sredi votle, krog 'kraja pa je nič mi, se je razkadilo m najbrž© tu di najnovejši sklep stranke, da. je trena vroči med ljudstvo najradikalnejša ge- naš obstoj, in miren razvoj podana samo im edino v Mali antanti. Po teh vesteh pa nam postaja tudi jasno, zakaj izhajajo vse vesti o snovanju Balkanske zveze z Grčijo ravno dosledno iz angleških krogov. Angležem je sedanja politika Male antante, ki se naslanja v prvi vrsti na Francijo, neugodna, zato Id jo radi razbili, in spremenili v Balkansko zvezo, ki bi potem podpirala interese Anglije in neposredno tudi —- Italije, Id. ima pri teh mahinacijah tudi svoje prete vmes. ' Bolgarsko reparacije. Sofijski list »TTtno« je prinesel te dni zanimiv razgovor svojega pariškega dopisnika z nekim članom reporacijske klomisije.. . . . - - Po izjavi teigia SlaaMt jo Ttprašainjo rwxa-1 J51*®*0-1 novtuoiajnsJ&i Jo© Molosic- Dnevna kronika. Imenovanje. Za geometra prvejfa razreda pri okrožnem agrarnem uradn v Murski Soboti je imenovan g Friderik Kmtan. Gornja Radgona. Pri pošti v G. Radgoni se s 1. januarjem ukine nočna služba za brzojav in telefon. — 25 novih generalov lx> imenovanih oh novem lotu iz vrst polkovnikov. — Prvi dvorni ples se vrši na rojstni dam kraljice Marije dine 9 januarja 1923. '553.586 dinarjev se je zbralo v .Bailrncitjii kot, dar kraljici Mariji ob njenem prihodu tja. Kraljica, namerava celo svoto podariti za prehrano pa*1 s livnih lcmajev Dalmacijo. Defravdacijc je obdolžil Radič® in njegovo ženo bivši Radičev posl«" nec Hiiusler. Pravi, da bo defravdaci-jo, iki ee je izvršila na škodo stranki' ne blaga jne, dokazal pred sodiščem. — »Hrvateki borae«. Za božičitei praznike so dobili separatisti nov list »Hrvateki borate«, koibor da bi jih že ne imeli dovolj. List je pričela izdAi®1^1 hrvatska separatistična ocmladin®* pravzaprav frarakovska, ki je, .kako« znamo, najholj zagrizena. Urodtii-ištvo novega, framko^^skega reptila je prev®el racij, katero mora plačati Bolgarska že rešeno; o kaki odpustitvi ali o znižamjiu nj govora, Bolgarija mora plačati im to čimpreje. Višina Tetparacij je ostala ista, kakor je Ibila določena sprva, razlika jo samo v razdelitvi količin o-ziroma odstotkov, ki jih dobe posamezne države zmagovalke. Dočirn hi po prvotnem načrtu imela pločaltd Bolgarija največ Itailiji, bo morala plačati sedaj največ Franci ji Francija diobi nad 50%, Italija 30%, Angli ja 10%, o-srtade 'baSkandlra države pa. sanmo nekaj odstotkov. Jugoslavija dobi baja samo 2%. Tu je zopet nov dokaz »praričmo-sti« naših veliiknih zaveznikov, da dobi Srbija, ki je vsled Bolgarije največ trpela — najmanjši odstotek reparacij! Komentarja menda mi trohe, Sefpetevo potovanje v Budimpešto. Kakor poročajo diumajeki listi, namerava avstrijski ministrski predsed mik Seipel v kratkem odpotovati v Budimpešto, da se dogovori z buddmpe-štanskimi vodiiteimi državniki glede ikotoroimi očito »Pofcret«, da je kot študiemit na Ihmaju defravdiral vočjd svote, mmenjeme za podporno diruštvb alcaidemikov. Lepa dmužha.. Nov Ust v Sarajevu. V Sarajeri* pmične kimailu po novem. letu izhajati nov list, glasilo Grjume v Bosno. Vprašanje naše svobodne cone v Solunu. Te dmi .pričakujejo v Beogradu poseit našega poslanika ma atenskem* dvomi, kS prihaja v važni misiji gleda uireditve vprašanja naše svobodne cone v solunski laiki. Gre baje že za izmenjavo tozadevnih ratifikacij. Grška vlada je končno pristala na maše zahteve glede Sodimi«, dri. bo ta zadeva * kratkem definitivno urejena. S tem. ho posebno južnemu in vzhodnemu delu maše države odprt najprimernejši izhod na morje. Notranji minister odobril nori* pravila jugoslovcitskih četašev. No* tranji minister je, kakor poročajo i* Beograda, adtahril nova pravila Udri*' žemja Juigodfovenških četašev. Kafe^ Kultura in umetnosti f x Struna. Zbornik ra salonski orkester. Izdala im založila Glasbena Matica v Mariboru. V založbi naše pod jetrne Glasbene Matice je izšla to dni tretja serija zbornika »Struna«, ki si je s .prvima dvema serijama pridobita sploš. ugled v vsem našem jugoslovem skem glasbenem svetu. Tretja serija zbornika obsega sledeče skladbe: 21. J. Muhvid: Vijenac Ravenskih pjesama, 32. V. Parana: Nazaj v planinski raj. Parafraza. 23. A. Gervais: Jadranska barkarola. 24. M. Zmagič; Ob Soči. Četvorka. 25. V: Pa/rana: Uvertura k narodni igri »Rokovnjači«. 26. M. Sohon-herr: Bratci veeelL Koračnica. 27. H. O. Vogrič: Odlomki iz bunke »Moč uniforme«. 28. M. Rožanc: Karneval. Koncertna koračnica, 29. F. Sidak: Kitica srrpekih pjesanm. 30. V. Parma: Triglavske rože. Valček. Kakor s prvima dvema serijama, tako bo tudi e to gotovo dosežen glavni smoter, ki ga je imela, Glasbena Matica pri izdaji: izpodrinili iz naših salonov in orkestrov tujo, manjvredno glasbo ter jo nadomestiti 7, domačo. x Fr. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Maria. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 100. V aloveuBki naroda, Ositm toga javili mi se iz Dubrovnika Don Spasoje Faibris kateheta mladinski književnosti ni knjig, ki bi bile tako priljubljene, kot so Tolovaj _ ^ ^ ^ Motaj ali Pravljice, ki jih je spisal I Josip Bilič iz Sinja i Sime Alefijerervič, I posrečene Ira^otorre Mirih prim Milčinski. Sedaj nam je vnovič oboga- učitelj iz Trilban.ie, te Miro Sohmiditn- in poznanih pevskih delavcev tre B«' ponotisnjmia v koledarju. Posebn0*5* »Pevskega koledarja« pa so vrlo dobro til našo mladinsko literaturo z Zgodbami (kraljeviča Marka, v katerih nam z le njemu 'lastno šegavostjo.in živahnostjo podaja 19 pripovedk o Kraljeviču Marku. Knjigo je okrasil S. Šaotel. Priporočamo jo prav toplo. x Pobijanje nepismenosti n naroda Na poziv ko ji je pred neko vrijeane upravi!o »ABC-drtuštvo« i akademski klub »Ja/nušič« ra razbijanje nepismenih, stizavaju dnevno glasovi iz sviju Jerajeva noše države. Pojedina udru-žeoja j osobe, od kolike je štete nepismenost naših najširih slo jeva uvid j a- ger, učitelj iz Jelendura kod Petrijan-oa. U evim tim. mjeotima ,počet te točajevi xi najikrate vrijem©.. O uspjobu točajeva moči demo karaije da izvi-jesliimo, ■ Moilinno sve one po jed in co ko ji ise | misle posvetiti radu oko suzbijanja nepismenosti, da se jave u svrhoi vodiču ja očeviduosti. Mnogo našiih ljudi požrtvovno i zdušno vrše dužmoet narodnih radmika, a da to nitko ni nežna. Sv-alci ona.i, koji nešto peduzme o tom emjoru neika se javi n«.; »ABC-d'rušt-vo«, za poduoevanje nepismenih« ill na poznanih pevskih delavcev gg. bodla, Dražila, Adamiča in ProloV«3-fci ji je narisa! France Podrekar. —* MoraHna dolžnost vsakega zaved®0^ pevca in pevke Jo, da si naroče ta koledar. V zvezi e koledarjem so izšlo karikaturo zgoraj imenovanih gg. tudi kot' razglednice na finem chrom V& piirp^ in jith cenj. občinstvu -toplo pri' poročamo v naikrup. .- x E. Adamič: 10 moškfh in mešani'1 zborov. Za Božič je izšla v založbi Z*'0” zne tiskamo v Ljubljani krasna g&ij* bena ediciija: 10 moških in mcš®fl zborov Em. Adamiča na narodna l?f*v juči, požrttxwno dali so se na p«osao, da akademski Klub Jamušič Zagreb, S ve- ddila iz Štrekljeve zbiri©. Naša dir*,štva r/VMA r*l .. T., u M ____ H f _ J *_I V -fl . V J I _ ... 1 . .11 torno zlu doskoče. Jugoslavou. Matica glavna pcdraižnica n Splitu najručila jo 200 kom. Abeoedarko za one pojedince, koji so so nanju obratili. G. Gojko Po-povič školski nadzornik zatražio je 50 kom, -početeiica za poduča vanje u opisnih u onome kraju. Podružnica akad. klullm »Janušič« na Sušaku, koja se jo i lanjrie godihe intenzivno Imvila pobijanjem nepismenih na Sušaku uoko-JAnii, n aru čila je i ovo godimo 100 Abe-oeda nka. Sokolsko društvo u Solinu o-bnatiilo se jo glede knjig i pribora, jor j© ono uvijek vodite brigu o proav jeti učilište. x Pevski koledar zb 1. 1923. »Zveza slov. pevskih zborov« se je odločila iz- j dati vkljub ogroronikn stroškom svoj »Pevska koledar«. Po vnebini in obliki upamo, da smo ustregli našim pevcem in pevkam, kakor tudi vsem l jubiteljem slov. pesmi. Poleg običajnega ko- vedmo tarnajo, da jim manjka inctedi-jomih. pevniih in ueteških zborov. Zbori no deželi dostikrat, pač ne Tf\7-' polagajo s pirvovrstnim in 1’2r'Tf^a,Tl'w^ glasovrniim materi jailom, zato bod^ teh Adamičevih moških in mešam h z/borov ros lahiko veseli. Zbirke krasi rolo posrečen naslovni list akad. slikarja ledarja prinaša koledar krotite ir mar- M. Gasparija, Ta ediicija..te_Pač uajlcp' kontne sestavke o Forstorju, Vilharju, še novoletno darilo za ljubitelji glasbe Steletu, o jubilejih Glasben© Marice, g. za naše novce io to^0, Hubada in g. Dražila ter pregled delo-1 ^ vonja »Zveze«, da se vsak pevec-seoana- j , ““O-*-* ni x namenom in 'nravriili »Zveze« so ta * Mafibof, 3oodni banki informacije o posameznih’ <*»«• i »TrtDi. ' «*». K «M MM v.- fmOubJn «*>*; ttari* M kw- PmMjefcl im. ^ iMaa^leMTK j. A. O.B»r- " ........................ ........................... se vsi člani načelstva bratski vabijo! Zdravo! o Silvestrov večer Sokola v Studencih. Opozarjamo na Silvestrov večer, ki ga priredi Sokol v Studencih v prostorih Sokolskega doma. Na sporedu so velezaibavne točke. Začetek točno ob 20. (8.) uri. Šport. ma »Neznanke iz Ponte Grande«. § Mestni kino. »Otroci tmine«, monumentalni film v 2 epohah', I. de/l Boreči se svetovi« v 5 činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in ponde-Ijek'. § Velikanske predstave na vrvi maj-večjega umetnilm in plesalca na vrvi g Na curiški borzi bo od 1, jan. naprej not.tral samo dinar in bo tudi Zagreb označen v dinarski veljavi. g Nov pravilnik Narodne banke, ki daje smernice za dovoljevanje kreditov, vsebuje sledeče glavne točke: 1; banka daje kredit ma tri podpise. Tretji podpis se lahko nadomesti tudi z državnimi .papirji v višini menice; 2. pri podeljevanju kreditov denarnim zavodom se ozira na splošne gospodarske koristi dotičnega zavoda ter na višino obrestne mere za vloge; 3. razen posrednega kredita lahko dobe denarni zavodi, (banke, hranilnice in posojilnice) tudi neposredni kredit, a največ v dvakranem iznosu posrednega krediti; 4. podružnice Narodne banke lahko dovolijo kredit v višini do 10% vpla-* Blondinija, odlikovanega z zlatimi in - —------ , srebrnimi svetinjami, in letos s srebr-1 canega akcijskega kapitala. Privatna no zvezdo v parku EdenU v Pragi, se: podjetna in tvrdke dobe kredit do najviše v nedeljo dne 91. decembra 1922 in i vee 100.000 dinarjev. Večje bredite lah-pondeljek dne 1. januarja 1923 na Ro- i ko dovoli samo centralni upravni cd-tovškem trgu in rioer od pol 11. do; bor; 5. kredit se dovoli samo onim de- : Nogometne tekme proKo božičnih praznikov. Središče važnih tekmovanj je bilo preloženo v Španijo, kjer je go-s stovala večina najmočnejših srednje- 12. ure dopoldne im od pol 15. do 16. ure' narnum zavodom, ki obstoje že dve loti ‘ evropskih klubov Tako jo dninarski S popoldne. Cisti dobiček je namenjen ™ zasebnim podjetjem, ki obstoje že & . . —______ * .X. v, .11 1______________ •-____.1 * -T __ TUT-.--: t t,Tn? loufo • £ runu M+? »o /-1 ,-vlr^n 7 >.1* nove pripovedke, izv. (Kuponi). ; 0;0! v ItaJiji 5e vonaSl dunaj- ■ ’ ! Bki Waf: F. 0. Bogna 1:0. V Nemčiji je »Faust«. V soboto 30. decembra je' podlegel dunajski »Rapid« F. C. Niim- repriza Fausta, V vlogi Fausta gostuje beng z 1:4 medtem ko je dunajska g. Kovač, član Narodnega gledališča »Haikoa« v Offenbachu premagala F. v Ljubljani. G. Kovač je s svojim na- K. Kickons z 6:1._____________________________ bi odbor ITdružepja vojnih, invalidov. Gospodarstvo. gojno odpove, če pade tvrdka v kon-knrrz, ako preneha poslovati, um.ro ali izstopi Kak član in v sličnih drugih slučajih. Ostale manj važne točke so g Novosadska produktna borza dne i večinoma raeizpiremenjene. 27. decembra: pšenica bačka 430 din., I n . ,_______, ^.iP.T sremska 435; ječmen 310—315; fižol no-< KMStOp3Jt© K CSVBDS Bernhard Keilermann: PREDOR. * Roman. (DrijeJ 005); Simreme Court je Altana oprostil. Poslušalstvo je] Ko se je na spomlad vrnil v Mac City, se za to nihče še zmenil ni- Pač: Ethel Lloyd! Etliel ga je pričakovala nekaj tednov na poset pri očetu. Ko pa sc le ni zglasil, mu je poslala kratko, prijazno pismee: Cula je, da se je vrnil. Paia in njo bi zelo razveselilo, ko bi ju o priliki posetil. Tisočkrat pozdravljen! Toda AHan ni odgovoril. Ethelo je presenetilo in zabolelo. Pozvala je k sebi prvaka newyorških detektivov in mu naročila, naj oprostilno sodbo sprejelo z živim radovanjem in je ve , ^lVaivo. u,ivWmU, ... ..... ..-.r—, ■--- selo vzklikalo. Ethel Lloyd je mahala z žepnim rob-s takoj pozve o AHanu. Drugi dan ji je detektiv poročil: cem kakor z zastavo. Allana je morala do voza sure-; Allan dela dan za dnevom v predoru. Vrača se^ obi-miti zaščitna straža, ker bi ga ljudje sicer raztrgali na ; čajno med sedmo in dvanajsto uro _ zvečer. Živi po kosce, da bi imeli kaj za spomin. Po cestah okoli in okoli je odjekovalo: »Mac Allan, Mac Allan!« Veter je spet pihal od drugod. AHanu pa je na misel hodilo samo še eno, in tega se je hotel držati z vso še preostalo energijo: v samoto. nikar ne med Itiidi ! Umaknil se je v Mac City. ŠESTI DEL. 1. . -"V- Predor je bil mrtev. ' — Korak se je razlegal daleč po samotnih rovih in glas je votlo donel kakor v kleti. V uostajnicah so podnevi in ponoči enakomerno tiho peli stroji, ki so jim Stregli malobesedni, čemerni inženjerji. Posamezni vlaki so rovštali navnoter. navzven. Le v submarinij-ski tokavi so še vedno rih delavci Pittsburg Refining and Smelting Companvje. Predorsko mesto je bilo pustotno, zaprašeno, izmrlo- Ozračje, po katerem je sicer razgrajalo od škmjavega mlenja strojev mešalcev betona in od frhunkanja vlakov, ie molčalo tla se niso več tresla- V pristanišču so bile zasidrane redi mrtvih parnikov. Strojnice, ki so se prej iskrile kakor Vilinski gradovi, so bile sedai razen nekaterih ponoči temotne ko razvaline in brez življenja. Tripavo svetilo ■V pristanišču je bilo ugaslo. Allan je stanoval v petem nadstropju pisarniškega poslopja. Skozi okna so se videli brezštevilni tiri, držeči tja doli, a vsi so bili prazni in zaprašeni. Prve tedne Allan sploh ni šel z doma. Potem se je nekaj tednov mudil v rovih. Občeval ni z nikomer razen s Stromom. Prijateljev v Mac City ni imel. Hobby se je iz svojega selskega dvorca že davno izselil. Opustil je svoja opravila in si kupil farmo v Maineu. Novembra je imel Allan s starim Llovdom triuren razgovor, ki mu je uničil zadnje nade- Pobit in zagrenjen je še istega dne na sindikatskem parniku odplul. Pregledoval je oceanske in evropske postaje in novme so priobčevale kratka poročila o tem. Toda nihče jih ni čital. Mac Allan je bil mrtev kakor predor, nad svetom so blestela nova imena. vsem ločen od sveta in pustil k sebi nikogar, odkar se je vrnil. Pot do njega drži preko Stroma, in Str.om se da še manj preprositi nego kak ječar. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: R a d i v o 1 Rehar. Odgovorni urednik r Rudolf Ozim. Mala oznanila. Gospodi« se sprejm«|o na hrano v Koroški cesti it. 18. 2655 3—1 Mebllrana soba t» dv* gospoda (gospodični) se odda s hrano. Maslov s« i*r« T vprar-niStra. 9653 Spalna garnitura, stenske zrcalo, relika miza, *iTilni stroj, salonska irarnitura in dr. se proda, VpraSa se: RotorSki trg 8, I. ndstr,, lero. 366J Trgovec * 400.000 K v goto-Tini, želi vstopiti kot dražab-nik ▼ dobro vpeljano trgovino. Ponudb« je vposlati na anravo lista ped ,Trgovec*. 9640 2 Kranjske klobase I in drugo vsakovrstno špecerijsko blago Kakor rum, konjak, likarji itd. se dobi najceneje pri M. Kamenšek Maribor, Maistrova 17. Praznih steklenic za vino (Vto h) kupi vsako množino velstrgovlna t vinom Pugel, Rosama n n In Voller, Maribor, Trg svobode št. 3. 2567 9-8 Novi lastniki tvrdk« .MELISTROJA*, Gosposka ulica št. 8, vljudno naznanjajo, da glasom notarijelske pogodbe niso prevzeli od prejšnjega gospodarja g, dr. Irgoliča ne tirjatve in n« dolgove. Vse fakture in dolgove, datirane pred 1. t, m. pripadajo prejšnjemu lastniku g. dr. Irgoliču, kateremu so tudi izročene vse prejšnje trgovske knjige. 2654 Grlonl. Nikodem. Zeller, Slavnemu občinstvu, naznanjam, da sem otvoril - vinotoč ns Počehovi. Za obilen obisk se priporoča 2«s6 Jakob Polanec. Meblovana soba s brano sli br«z se išče pri boljši rodbini ta takoj ali pozneje proti dobremu plačilu. Ponudbe poslati pod Jugoslovensk! Lloyd. —. 2629 Sano kr l»r O! st* no, sleme, drva, premog, II*?’ krompir, sedle in druge detelj*® pridelke kapnje i« prodaja A N O P E J O S ■ T, M e r IP e r, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 18. I328 11 razprodaja čevljev od i do 20. januarja 1923, Vsled preureditve trgovine in delavnice razproda podpisana tvrdka veliko množino moških, ženskih in otročjih čevljev, visoke in nizke oblike, črne in rujave barve proti popusta na ceni od 10 40°jo vkljub znova rastočim cenam surovin. Popust velja le ob takojšnem plačilu. Za časa razprodaje -o- bodo čevlji v trgovini označeni z originalno ceno in popustnim odstotkom -o- Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. »addk t ^iniitnir Hirmnnr - mm*, * *. 3—1 2646,