SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de abril - 15. aprila 2010 PEDOFILIJA POD V / v VZNOZ EM KRIZA Tako smo praznovali! TONE GORJUP_ V minulih dneh smo se lahko prepričali, da je Slovenija se vedno krščanska dežela, saj je bila velika noč deležna velike medijske pozornosti, čeprav imajo nekateri medijski voditelji o tem prazniku dokaj površno predstavo. Med svetlimi izjemami je bila na primer Televizija Slovenija, ki je z vrsto oddaj ter prenosoma križevega pota iz rimskega Koliseja in nedeljskega papeževega nagovora z blagoslovom mestu in svetu, spregovorila o judovsko krščanski dediščini, brez katere si ne moremo predstavljani kulturne zgodovine človeštva. Nekateri drugi mediji so sicer spremljali vsak papežev korak in vsakič znova povedali, da pri tem ni omenil pedofilije. Tisti, ki smo se udeleževali obredov velikega tedna smo bili sicer za del te medijske podobe velike noči prikrajšani. Po drugi strani pa je bogoslužje in naše sodelovanje pri njem naredilo veliko noč bolj praznično, kot to zmorejo mediji. Vsebina praznika se z našim sodelovanjem še poglobi. Grehi, ki nam to preprečujejo, niso nepremostljiva ovira. Brez grešnega človeka, Odrešenik ne bi prišel na svet. Ne bi bilo njegove smrtne obsodbe, ne križevega pota, ne Kalvarije, ne smrti na križu, na vstajenja. Veliko noč globlje razumemo šele, ko doživimo veliki petek kot rečemo „na lastni koži". Šele greh, trpljenje in zlo, ki nas zadeneta in pritisneta k tlom, nam pomagata razumeti veličino praznika vstajenja ... pa tudi zla, ki ga povzroči greh. Papež je v velikonočnem tridnevju govoril o vsem tem. O duhovnem in moralnem spreobrnjenju, ki ga potrebuje človeštvo. Kažipot v tej smeri je Božja ljubezen na križu, ki lahko spremeni svet. Ta more spremeniti naše življenje od znotraj, toda ne brez naše privolitve. Na tem mestu se lahko vprašamo, ali smo dovolili, da se nas Božja ljubezen dotakne? smo pripravljeni, da nas začne spreminjati? Evangelist nam namigne: ,,Pred vami pojde v G^l^lejo, t^m ga boste vi^e^i." To je prostor našega prvega srečanja z njim. Kraj, kjer nas je poklical. Tako je velikonočno jutro morda šele pred nami. In ga moramo šele doživeti. Vrnimo se nazaj k pedofiliji. Med drugim je o njej za veliko noč spregovoril mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek. Čeprav so bili mediji seznanjeni s tem, so o tem poročali le redki. Mariborski Večer je na primer v prvi izdaji po praznikih z enim stavkom omenil, da je spregovoril tudi o zlorabljenih. Ker mediji temu verjetno tudi v prihodnje ne bodo namenjali posebne pozornosti, se ustavimo pri odlomku pridige, kjer nadškof Marjan Turnšek spregovori o pedofiliji: ,,Spot^očilo zmage nad trpljenjem in zlom naj letos še pr^^v posebej ^o^eže v^e, l^i so bi^i ta^o a^i drugače z^or^abljeni v Cer^^vi a^i zu^naj nje, je dej^l n^dš^of. Neizmerna bolečina preveva Kristusovo skrivnostno telo zar^adi trpljenja otrok, nad katerimi se je spozabila duhovnikova, vzgojiteljeva ali celo starševska r^oka. Njihova dejanja je treba nedvoumno zavrniti in raziskati." V nadaljevanju pridige je nadškof Turnšek dejal, da imajo nedolžne žrtve pravico do obsodbe dejanj, ki so poteptala njihovo dostojanstvo in jim povzročila duševne in duhovne ranjenosti. Praznik ljubezni, ki je močnejša od smrti, je lahko tudi zanje vir novih moči, ki jih svet ne more dati, za premagovanje vseh posledic. V to pa sodi tudi vsa možna naša pomoč. Tudi to sodi k veliki noči, ki je veliki petek in velika noč hkrati. A Božje in naše ljubezni so potrebni tudi storilci, tudi zanje je Gospod šel na križ in odvalil kamen izpred vhoda v grob. Posebej pa so v tok trpeče ljubezni vpeti po krivici obsojeni in imajo posebno mesto s trpečim in vstalim Gospodom, je še dejal nadškof Turnšek. Še bolj zgovorna je bila pridiga župnika Janka Krištofa v Bilčovsu na Koroškem. Na veliki petek je po poročanju ORF v znamenje prizadetosti nad trenutnim ozračjem, ki vlada v Cerkvi in družbi ob razkritju spolnih zlorab nad otroki, tri ure stal na sramotilnem stebru. Za takšno dejanje se je odločil v znamenje pokore in solidarnosti. Na plakatih je pojasnil zakaj si je izbral sramotilni steber: ■ - v znamenje pokore nad grehi zastopnikov Cerkve. ■ - v znamenje solidarnosti z žrtvami takega nasilja. ■ - v znamenje upora nad splošnim obsojanjem Cerkve in njenih predstavnikov ■ - in v znamenje povezanosti s Kristusom na križu. Pedofilija je madež na Cerkvi, na papežu, škofih, duhovnikih in vernikih; je madež na celotnem človeštvu. Ker je to zločin, mora vsak storilec odgovarjati tako pred civilnim kot cerkvenim sodiščem. Brez tega zanj ne bo velike noči. Lahko se upravičeno sprašujemo, kako daleč na tej poti je Cerkev - tudi cerkev na Slovenskem, vendar se moram vprašati tudi kje sem jaz. Verjetno pa bi se morali tudi mediji in mnenjski voditelji večkrat vprašati s čim vse posiljujejo nemočne žrtve, ki še niso sposobne presojati, kdaj se za medijskimi izdelki skrivajo posiljevalci. (Radio Ognjišče) Namen je bil, da ob dvestoletnici Majske revolucije izrazimo hvaležnost Argentini, ki nas je sprejela z odprtimi rokami, obenem pa, da predstavimo tukajšnji javnosti Slovenijo in delovanje naše skupnosti. Oboje je čudovito uspelo, in preseglo vsa pričakovanja. O odprtju razstave arhitekta Viktorja Sulčiča (levo) poročamo na strani 2, o veliki predstavi na Avenida de Mayo pa na tretji strani tega izvoda. Zaenkrat vlada ostane LDS se je odločila ostati v koaliciji, je na novinarski konferenci po sestanku vrha stranke pretekli ponedeljek 12. t.m. povedala predsednica stranke Katarina Kresal. Javna zagotovila, ki jih je dal predsednik vlade Borut Pahor, pismo, ki ga je poslal, in predvsem pogovor, ki sva ga imela, predstavljajo zadostno osnovo za to, da bo LDS lahko v tej vladi odgovorno vodila resorje, ki jih je prevzela. „Premier nam je zagotovil, da bo odločno podprl reforme tožilstva, katerih glavni cilj je pregon gospodarskega kriminala in depolitizacija tožilstva. Predvsem je pri naši dokončni odločitvi pomemben pogovor o medsebojni korektnosti in zaupanju, kar je temelj za dobro sodelovanje," je dejala Kresalova. Koalicijski partnerji pa so na kolegiju predsednika vlade v torek 13. razpravljali o aktualnih političnih razmerah in v luči odločitve LDS, da ostane v vladi, in o odnosih znotraj koalicije. Sklic izrednega vrha koalicije je po ultimatu LDS premieru Borutu Pahorju v sredo predlagal prvak Zaresa Gregor Golobič, a do tega tedaj ni prišlo. Vendar stvari niso umirjene. V najmanjši koalicijski stranki je sicer zavrelo zaradi izjave Pahorja, da ga argumenti pravosodnega ministra Aleša Zalar-ja o nezakonitosti delovanja generalne državne tožilke Barbara Brezigar niso prepričali. LDS je zahtevala, da Pahor javno podpre izpeljavo nadaljnjih reform državnega tožilstva, da podpre ugotovitve Zalarja o kršitvah vodstvenih dolžnosti Brezigarjeve ter umakne oznako zaupno z magnetograma sestanka z Brezigarjevo, Zalarjem in višjo državno tožilko Branko Zobec Hrastar. Premier je, po prepričanju Kresalove izpolnil vse pogoje. Vodja Zaresa, Gregor Golobič, je že ob predlogu za sklic izrednega vrha predsednikov koalicijskih strank prejšnjo sredo izpostavil delovanje koalicije kot celote. Vprašanje delovanja vlade v prihodnje pa po mnenju Zares ostaja odprto tudi po odločitvi lds. Predhodno je bila ministrica Kresalova izjavila, da ,,v LDS ugotavljamo, da nimamo več možnosti delati tega, za kar smo prevzeli odgovornost, zato resno razmišljamo o tem, da bi se iz te zgodbe umaknili". Stališče je torej bistveno spremenila. A koalicijski parterji so na sestanku razpravljali zlasti o aktualnih političnih zadevah in manj o samem delovanju vlade. Vprašanju generalne državne tožilke Barbare Brezigar so se izognili. ,,V Zaresu že dalj časa teče razmislek o delovanju vlade, a bo to vprašanje moralo počakati," je po sestanku dejal prvak Zaresa Gregor Golobič. Koalicija bo še imela priložnosti za pogovore o tem, kako izboljšati svoje delovanje, a bo prihodnji teden tako delovno intenziven, da bo to vprašanje moralo počakati na začetek maja, je dejal Golobič. Sledi Koalicijski Partnerji: Golobič, Pahor, Kresal. Zaenkrat nasmejani. interpelacija ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in tudi arbitražni sporazum, aktualna je pokojninska reforma. Vodja druge koalicijske stranke DeSUS, Karel Erjavec, pa je po kolegiju sestanek ocenil kot konstruktiven. Po njegovem so odnosi v koaliciji stabilni. Premieru pa je danes povedal, da imajo težave glede podpore Kresalovi. ,,Vendar bodo ti pogovori še trajali in imamo še nekaj časa za dokončno odločitev tudi v DeSUS," je dejal. Danes so se po njegovih besedah pogovarjali tudi o pokojninski reformi in se dogovorili za nadaljevanje dialoga skupaj s sindikati in znotraj koalicije. 20 let prvih demokratičnih volitev Kako hitro teče čas! V četrtek, 8. aprila, je namreč minilo že 20 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Po besedah premiera prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta so bile volitve izhodišče za uresničitev samostojne slovenske državnosti. Popoldne je potekala tudi slavnostna seja DZ. Volitve v družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela Skupščine RS ter volitve za predsednika Predsedstva RS in člane predsedstva so potekale od 8. do 12. aprila 1990. Čez dva tedna, 22. aprila 1990 je bil izveden drugi krog volitev za predsednika predsedstva in delegate zbora občin. Na volitvah je največ glasov oz. delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru dobila Demokratična opozicija Slovenije - Demos. Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove pa se je najbolje odrezala kot posamična stranka. V republiško skupščino je prišlo skupno devet strank. Največ glasov znotraj koalicije Demos je zbrala stranka Slovenskih krščanskih demokratov. Na podlagi predvolilnega dogovora v Demosu, da bo mandatar iz stranke z največ glasovi, je mandatar postal predsednik SKD Lojze Peterle. Njegovo vlado je skupščina potrdila 22. maja 1990. Za predsednika predsedstva pa je bil v drugem krogu izvoljen Milan Kučan. 17. maja 1990 je bila prva seja 240 novoizvoljenih delegatov skupščine, ki je za svojega predsednika izbrala Franceta Bučarja (SDZ). Tako se je začela pot demokracije in neodvisnosti. BUENOS AIRES IN SLOVENIJA Praznovali smo tudi Sulčiča IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Vse je bilo načrtovano tako, da bi najlepše izzvenela skupna pesem Buenos Airesa in Slovenije. Temu ni smel manjkati umetniški del, točka, kjer sta se spojila slovenski in „pristaniški" duh. Zato je bilo na predvečer „Buenos Aires celebra Eslovenia" predvideno v kulturnem centru Minister dr. Žekš nagovarja zbrane goste Recoleta odprtje razstave del arhitekta Viktorja Sulčiča. Sulčič je gotovo eden največjih predstavnikov slovenstva v argentinskem javnem življenju. Njegova dela prodirajo globoko v dušo mesta. Najbolj znani zgradbi, ki ju je projektiral, se nahajata v Buenos Airesu: leta 1940 dograjeni stadion La Bombonera (kjer igra moštvo Boca Juniors) in leta 1934 dograjena živilska tržnica Mercado de Abasto, ki je bila leta 1999 predelana v nakupovalno središče. Lahko bi omenili še izvirno cerkev iz betona in stekla pri italijanski bolnišnici v San Justu, vhod na pokopališče v Lujanu, knjižnico Ameghino (vse B. Aires) ter več monu-mentalnih grobnic in privatnih palač. V petek, 9. aprila je bil že ob 17.30 začetni del prireditve, ko so organizatorji na tiskovni konferenci predstavili tako Sulčičevo življenje in osebnost, kot njegovo delo. Besedo so povzeli priznani strokovnjaki, ki so posebej za to priložnost prihiteli iz Slovenije: Toni Bilo- slav, direktor Obalne galerije Piran, arh. Matej Mljač, kurator razstave in prof. Janez Kožel, ljubljanski podžupan in šef urbanistične planifikacije mesta. Medtem se je začela zbirati številna publika in med ogledovanjem razstavnih panojev pričakovala uradnega odprtja. Malo čez napovedano uro je najprej spregovoril direktor Kulturnega centra Recoleta Claudio Massetti. Nato sta pozdravila veleposlanik RS prof. Avguština Vivoda in minister vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Spregovorila je tudi Diana Saiegh, direktorica Umetnostnega muzeja v Tigre. Omenimo še, da je k razstavi (in predvsem poznanju Sulčiča v Sloveniji) pripomogla dr. Irene Mislej. Oskar Molek pa je imel na skrbi fotografije in tehnično izvedbo. Celoten potek odprtja je napovedoval Mirko Vasle. Otvoritev razstave je bil gotovo izreden kulturni dogodek. Ob prisotnosti argentinskih in slovenskih oblasti je bil poudarjen slovenski doprinos mestu in deželi. Ni^ pa manjkalo (ni smelo manjkati) umetniškega poudarka. Že v sami razstavni dvorani je nastopila slovenska umetnica Tinkara Kovač s pesmijo in prečno flavto. Spremljal jo je na kitari Ariel Cubr^a Vichot. Po otvoritveni slovesnosti smo pa bili povabljeni še, da se podamo na ,,vrt vodnjakov", kjer nam je Slovenski oktet podaril svoje stvaritve, Publika je napolnila razstavno dvorano Med izvajanjem Tinkare Kovač vključeno tri kitice Prešernove Zdravljice, naše narodne himne, pa še Rib'näana, ki je čudovito odmeval med stenami v kulturni center predelanega samostana. Poleg umetniške vrednosti, je imel dogodek še drug uspeh. Po trditvah osebja kulturnega centra je nad 300 obiskovalcev odprtja predstavljalo poseben rekord. In tudi vztrajnost v razgovoru ob postrežbi. Zaradi poznega urnika nas je moralo osebje centra vljudno povabiti k odhodu, ker je bilo treba poslopje zapreti. Odprtje se je neformalno zaključilo, s pogledom na to čudovito mesto, kar pod milim nebom. -e. -t. VTISI IZ SLOVENIJE IDENTITETA (OD „NAŠEGA" DOPISNIKA). ff Naš ga bo prebutal" Boksarska tekma, na kateri sta se preteklo soboto v hali Tivoli pomerila Slovenec Zavec in Argentinec Mart^nez, mi je nehote oživela vprašanje, ki smo si ga v naši mladosti (torej tam okoli 1970 in še kaj) zadajali ob vsakem formalnem ali neformalnem debatnem srečanju. Kaj smo: Slovenci? Argentinci? Miti-miti? Argentinski Slovenci ali slovenski Argentinci? Kar dolgo smo se ukvarjali s tem in našli zagovornike ene, druge ali tretje (matematiki bi tukaj rekli: n) pozicije. Prav tako je bilo slišati celo vrsto utemeljevanj iz raznih zornih kotov. Potem je prijatelj Pavel našel skoraj magičen izraz v besedi 'prepletanje' identitet. Zanimiv pojem, ki je nekako umiril zanimanje za iskanje rešitve kvadrature kroga. Po tem mirnem obdobju je prišel na dan nov izraz zavednosti: nobenih ulomkov (fracciones), ampak dvakrat stoodstotni! Stoodstotni Slovenci in stoodstotni Argentinci (vrstni red ne kaže na prednost), torej nismo za ničesar prikrajšani. Ja, vse lepo in prav, dokler ne pridejo na dan čustva in vso pametno, znanstveno razlago pošljejo rakom žvižgat (da se spodobno izrazim). Čustva pa se pojavijo predvsem ob tekmovanjih, kjer sta vpleteni obe strani, obe narodnosti, državi ali kar si že koli. Po eni strani dobro, da so ti pojavi bolj redki, vprašanje pa le razburi misli in zahteva odgovor: za koga pa si? Za koga navijaš? Tudi v sobotnem primeru je bilo tako, in odgovor je bil: za našega! Naš ga bo prebutal! Ampak, kateri od obeh je tisti 'naš'? Vsi smo govorili o 'našem', torej bomo vsi zmagali oziroma se bo napoved vseh izpolnila (razen v tistem skoraj nemogočem slučaju, da bi kartice vseh treh sodnikov pokazale izenačeno število točk). Odgovor, ki ne razkrije dileme in ki je vredno uganke, ki je niti Ojdip ne bi znal rešiti. Majhno število odgovorov ne dovoli, da bi lahko sestavil anketo in napisal izsledke ali nje analizo. Ko premišljam, kdo od 'nekdanjih' Argentincev je napovedal ali si želel zmago tega ali onega 'našega', ne najdem neke niti, ki bi me kot Tezeja po Ariadnini domislici privedla iz blodnjaka, oziroma po kateri bi rekel: starejši bodo za tega 'našega', mlajši za onega; intelektualci bodo za tega 'našega' navijali, ročni delavci za drugega 'našega'. Povrhu je kdo še relativiziral: če bi bilo tako, bi navijal za tega, če bi bilo drugače, pa za onega. In tako pridem do točke, ko sem res v labirintu (prevajajmo: kot Turek v megli). Kljub temu, da smo 'perfektni', dvakrat stoodstotni, smo vsak posebej še vedno uganka in pogojeni od svojih čustev, ki nas nagibajo na eno ali na drugo stran, vsakega po svoji uvidevnosti in čutenju. Če bi Ojdip bil slovenskega pokolenja, rojen v Argentini, bi še danes ne našel odgovora in Sofoklej bi moral bistveno spremeniti svoje tragedije ... GB Če kdo pričakuje, da se bo še pod to vlado kaj bistvenega spremenilo, se verjetno zelo moti. Stanje, v katerem se nahajamo, se bo nadaljevalo do prihodnjih predsedniških volitev. Potem pa naj nam Bog pomaga. Stara pravljica. Ko razmišljamo o dogodkih vsakdanje argentinske politike, se nam takoj vzbudi misel, da smo to pravljico že slišali. Vse zveni po oguljeni šali, ki se nenehno ponavlja. Vlada dela po svoje, parlament pa se uspava v notranjih prepirih. Dejansko od konca lanskega zasedanja meseca novembra, pa doslej, razen potrditev posameznih komisij in njihovega vodstva, ni bilo ne v poslanski zbornici niti v senatu nobenega rednega zasedanja. V poslanski zbornici so tako globoke razlike med posameznimi skupinami opozicije, da ne morejo priti do skupne točke, ki bi vladi postavila meje. V senatu pa je pičli glas večine vedno pod vprašajem. Bivši predsednik in senator za provinco La Rioja, Carlos Saul Menem, se ne prikaže in s tem opozicija ostane brez quoruma. To po eni strani koristi vladi, ker ne dovoli, da bi parlament razveljavil predsedniške dekrete, kot zasega sredstev v Centralni banki. A počasi prihaja do izraza dejstvo, da se vladi to maščuje. Številni zakoni, ki jih potrebuje in jih je poslala v obravnavo, da bi jih izglasovali, spijo „spanje pravičnega". In ne da se vsega urediti po poti dekretov. Država tako počasi drsi v stanje paralize, kar seveda ne pripomore k splošni blaginji. Smo ali nismo revni? Gotovo je bistveni del splošne blaginje človeka vredno življenje vseh državljanov. Revščina je tista, ki najbolj ogroža to blaginjo. In prav te dni se je oživila polemika, koliko je pravzaprav revnih v Argentini. Dva dogodka sta k temu pripomogla. Po eni strani je državni institut za statistike ugotovil, da je trenutno v Argentini 13,2% revnih, kar je najnižja številka odkar je vlado prevzela dinastija Kirchnerjev. Skrajna revščina (indigen-cia) pa je padla na 3,5%. Ob tem je težko razumljivo, da ista ustanova ugotavlja, da se je v zadnjem obdobju povečala brezposelnost, ko se te številke povsod razvijajo vzporedno. Drug dejavnik pa je bil dan s cerkvene strani. Številke revščine so po ugotovitvah Cerkve bistveno različne od vladnih in kažejo na rastočo in ojačeno revščino. Zato je skupina škofov socialne komisije pripravljala izjavo na to temo. Podpisali bi jo škofje, podjetniki in bančne ustanove. Izjava je bila zamišljena kot ugotovitev realnega stanja, kritika na gospodarski model, ki to dovoljuje in predlogi za nujno potrebne spremembe. Vse je padlo v vodo, ker je vlada toliko pritiskala na podjetniške zbornice, da si večina ni upala podpisati izjave. Cerkev je potem začasno predlog umaknila, a se k njemu zopet vrača. Nekaj je treba spregovoriti spričo stanja krivične delitve socialnih sredstev. Strategija zaprtih oči. Spričo nevarnosti ali neljubega stanja je najbolj enostavno zapreti oči in sanjati o svetli stvarnosti. Nekaj takega dela vlada in to zahteva tudi od javnosti. Predsednica sama govori o „stvarni" in ,,virtualni" državi. Opozicija meni isto, le da za ene je belo - črno, za druge pa obratno. Vlada je v tem neizprosna: vsak, ki misli ali govori drugače, ni le nasprotnik ampak naravnost sovražnik. Nevarno postane, kadar se ti različni pogledi pojavijo v sami vladni stranki. Te dni je bilo več srečanj med predsednico in guvernerji. V treh zaporednih sestankih so jo obiskali najprej vladni guvernerji, potem „nevtralni" in nazadnje „nasprotni". Zanimivo je, da so vsi istega mnenja: država krivično deli skupni denar. Province imajo z zvezno vlado ogromen dolg, ki jih davi in ki je, po mnenju mnogih, krivičen. Čeprav si vladni guvernerji tega niso upali odločno povedati, želijo nov zakon o proračunski delitvi sredstev. To so na posebnem sestanku od predsednika stranke (Nestor Kircher) zahtevali tudi vodilni možje buenosaireškega peroniz-ma. Da je to nujno potrebno priznavajo vsi strokovnjaki. A če bi bila delitev pravična, province ne bi imele stalnih potreb po dodatnih finančnih sredstvih. In prav to so vajeti, s katerimi zakonca Kirchner obvladata poizkuse upora v državi in stranki. Kaj je torej storil Kirchner? Ustanovil je posebno komisijo, ki naj zadevo preuči in predloži spremembe. Ha! Že Peron je dejal, da če se hoče, naj stvari ostanejo take kot so, je najbolje, da se ustanovi komisija, ki potem predlaga spremembe. Zgodovina kaže, da te komisije nikoli niso ničesar uredile. Zunanja fronta. Te dni se je predsednica sestala z novim čilskim predsednikom. Sebastian Pinera je pokazal najbolj simpatičen obraz in gospa Cristina je tudi blestela v svojem nasmehu, čeprav sta ideološki poziciji enega in drugega popolnoma nasprotni. Mimogrede: kljub nasprotnim napovedim je argentinska vlada potrdila novega čilskega veleposlanika, ki mu oporekajo povezavo z vojaškim režimom generala Avgusta Pinocheta. V SRCU BUENOS AIR^SA Čaroben in nepozaben praznik slovenstva Letos poteka 200 let od tako imenovane Majske revolucije, ko je Argentina (tedaj podkraljevina Rio de la Plata) nastopila pot odcepitve od Španije, s končnim ciljem osamosvojitve. Ta dogodek praznujejo po vsej državi. Mesto Buenos Aires ima tudi poseben program prireditev, ki ga je imenovalo „Buenos Aires celebra" (Buenos Aires praznuje). K sodelovanju so, preko veleposlaništva RS, povabili tudi slovensko skupnost s takojšnjim pozitivnim odgovorom. Izbrana je bila sobota 10. aprila. Že od decembra naprej je posebna komisija pripravljala kulturni program in organizirala zunanjo strukturo tega velikega dogodka. Namen je bil, da Slovenci v Argentini znova „stopimo na plan" in javno pokažemo „mestu in svetu" del svoje kulture. Po naših domovih so mrzlično potekale vaje za petje in folklorne plese. Tako je kar prehitro prišla pričakovana sobota. Vse nam je bilo naklonjeno; celo vreme, ki se je proti jesenski tradiciji držalo lepo ves teden. Od dopoldanskih ur je bila Avenida de Mayo zaprta. Središče je bilo na križišču s cesto Peru. V ozadju velik oder; ob strani manjši. Ni manjkalo slovenskih in argentinskih zastav. Ob velikem odru dve orjaški sliki: na desni, Bled; na levi, obelisk, Buenos Aires. Še pred uradnim začetkom je kar mrgolelo ob štantih. Pridne roke so pripravljale, zvedavi obiskovalci so spraševali in kupovali. Omenimo, da so ti štanti delovali ves čas prireditve. Gostje so si lahko ogledali (in seveda kupili) dela naših umetnikov, spominčke, knjige in slovarje, tipična rokodelstva in seveda tudi poizkusi i tradicionalne dobrote slovenske kuhinje. Naval obiskovalcev je bil tako močan, da pridni sodelavci niso mogli dovolj hitro postreči vsem. Ob štirih je z malega odra po močnih zvočnikih zadonela glasba Slovenskega inštrumentalnega ansambla. V sprevodu je prišlo na križišče kakih dvesto nastopajočih v narodnih nošah. Kakšen pogled! Kakšno presenečenje obiskovalcev, ki naše skupnosti še niso poznali. Koliko mladih, predanih tradiciji svojih korenin. P o -tem so se vrstili plesi in petje. Plesi so predstavljali pravi ljudski praznik! Za petje je vrhunsko poskrbel Slovenski oktet, ki je posebej za to priložnost prišel iz Slovenije. Nekaj izrednega jih veže na argentinsko skupnost - ista ljubezen do pesmi in do slovenstva. Obiskovalci se kar niso mogli načuditi nastopom folklornih skupin naših Domov, ki so nudile plese vseh slovenskih pokraj i n. Tu so bile skupine s Pristave v Castelarju, Maribor iz Carapac-haya, mladinska in otroška iz Slovenske vasi, Mladika iz San Justa. Celo iz 300 kilometrov daljnega Rosaria je prihitela skupina Vesel slovenski duh in nas presenetila s svojimi plesi. Treba je poudariti, da je vse teklo po predvidenem načrtu (hvala, Ivana Tekavec), do minute natanko, ob tekočem napovedovanju (hvala, Viktor Leber), medtem ko je posebna ekipa dokončala velikanski zaslon, na katerem so prisotni lahko v detajlu sledili izvajanju plesov. Poleg že omenjenega inštrumentalnega ansambla se je na malem odru pojavi a tudi že priznana skupina EQE, v veselje predvsem mladih poslušalcev. Kar hitro so minile ure, večer se je bližal in razsvetlil se je veliki oder. Ob 19. se je pričel osrednji del programa: skupen prizor, kjer se je na odru in nižjem predodru predstavilo nad 300 nastopajočih. V okviru ljubezenske zgodbe (Tatjana Groznik in Martin Zar-nik - napovedovala Marjana Poznič Ma-zieres ter Andrej Žnidar) so izmenjalno nastopile vse prej omenjene folklorne skupine. Svoj močan delež so doprinesli še naši pevski zbori: Mešani zbor San Justo (Andrejka Selan Vombergar), Milina s Pristave (Marjana Jelenc Petrocco), Mešani pevski zbor iz San Martina (Lučka Marinček Kastelic) in otroški pevski zbor Slomškove šole (Marcelo Brula). Svoj bogat prispevek je ponovno pridal Slovenski oktet. Globoko pretreseni smo sledili tej eksploziji plesov, glasov in barv, pred večtisočglavo množico, ki je z navdušenjem sledila razvoju ter nastopom ploskala v nedogled. Še končni skupni nastop vseh zborov z venčkom napitnic. Na vrsto je prišel formalni del. Na oder so prišli veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod, minister dr. Žekš, ter mestne oblasti: minister za kulturo Hernan Lombardi in direktor za Zveze z ustanovami Claudio Abruj. Ni manjkalo medsebojnega priznanja in pohvale. Veleposlanik in minister sta se zahvalila vsem sodelujočim, predvsem pa Argentini, ki je tako širokogrudno sprejela tri tokove slovenskih priseljencev. Dr. Žekš je tudi komentiral celotno prireditev in izrazil občudovanje do slovenske skupnosti pri ohranjanju narodne identitete ,,se mi zdi da še bolj kot v sami Sloveniji". S strani mestnih oblasti se mu je odzval minister Lombardi. In končno - zahvala Argentini v pesmi in plesu. Folklorna skupina s Pristave je v argentinskih narodnih nošah po sredi izmed občinstva prišla na oder in zaplesala tradicionalni Pericon nacional. Mešani peski zbor San Justo pa nam je podal Glorio iz Kreolske maše Ariela Ramireza. Kaj več moremo izročiti Argentini kot naše priznanje in zvestobo tej novi domovini, ki je domovina naših potomcev. Ti pa ostajajo zvesti slovenskim koreninam! Še nekaj potankosti: med navzoče je bil množično razdeljen poseben triptih, ki je vseboval temeljne podatke o Sloveniji in o dejavnostih Slovencev v Argentini. Kdo je sestavljal pripravljalni odbor? Tukaj so: Alenka Jenko Godec, Ivana Tekavec, Mirjam Oblak, VP Avguštin Vivod, Karel Groznik, Tone Oblak, Tone Kastelic, Jože Lenarčič, Ivan Kogovšek, Viktor Leber in Pavel Brula. Koliko ljudi je prihitelo na slavje? Po uradnem štetju skoraj 8.000. Noč je že trdo nastopila. Utihnilo je navdušeno ploskanje. Rojaki in domačini so se počasi razhajali. Pridne roke so razpravljale štante in druge pripomočke infrastrukture. Po dolgih urah se je vrnil red na tradicionalno avenijo, ki je v jutranjih urah znova sprejela reko avtomobilov. A v zraku in v srcih vseh, ki so se približali praznovanju, je ostala sled in je ostal vonj slovenske duše, zasidrane okoli mesta Svete Trojice, ob pristanu Naše Gospe dobrih vetrov. a. m. (dalje prihodnjič) Za prijatelje si je treba čas vzet'! SLOVENSKA VAS Imamo nov odbor ? Vprašaj _ Kdo? Od kod? Kdaj? Zakaj? Vse to (in še več) se vprašamo, ko zagledamo ta črkovni znak. Pa začnimo: Kdo? Ime mu je Andrej in je doma iz Stražišča pri Kranju, pravi Gorenc. Ko je bil mlad, zdrav in vesel ^ rad je lepe pesmi pel in jih še piše in poje tudi sedaj, ko mu je veter časa poslal sneg v lase, ali, kot sam pravi, ko je dozorel v lipicanca. Istočasno pa smo tukaj, med slovensko mladino v Argentini tudi radi peli ... Poleg petja slovenskih ljudskih pesmi doma, pri zborih, na festivalih, smo na naših srečanjih radi prepevali pesmi argentinskega rocka (Rock nacional): Sui generis, Almendra, Leon Gieco, itd. Spraševali smo se: kaj pa mladi v Sloveniji pojejo? Ali imajo kaj podobnega? Kako pa to izvedeti, ko pa takrat ni bilo interneta, ne mobilcev, ne mp3. Še po telefonu se je malokdo upal klicati v Slovenijo. Pa se je zgodilo, da je nekdo od redkih, ki je takrat potoval v Slovenijo, prinesel kaseto^mladega slovenskega popevkarja Andreja Šifrerja. Takoj je vžgal med nami. Tisto prvo kaseto smo presnemavali in kmalu je bil Andrej z nami doma, na srečanjih, plesih, taborjenjih, itd. In z njim smo peli, da si želimo dobre gostilne in iti med dobre ljudi ... daj, ostani z nami ^ ko zvonovi zapojo ... Gorska roža čaka me ^ Pozneje, ko smo lahko potovali v Slovenijo, smo lahko šli na njegov koncert, ali še celo šli na obisk k njemu na dom. Začuden in presenečen je bil nad tem, da ga v posnetki koncertov v Argentini. Potem smo po sorodnikih izvedeli (sam ni obešal na velik zvon), da je v časopisu Slovenske novice skozi 40 dni objavljal podlistek z doživetji med argentinskimi Slo- Argentini poznamo. Vabili smo ga naj pride k nam, pa so bile gospodarske razmere tu in tam nemogoče. Končno pa je leta 1993 priletel k nam na obisk in sprožil pravi ,,boom". Bil je namreč prvi obisk kakega znanega in uspešnega kantavtorja v naši slovenski skupnosti. Imel je tri koncerte v Buenos Airesu, enega v Mendozi in enega v Bariločah. Čudil se je nad navdušenim občinstvom, ki je pel njegove pesmi, skratka, popoln uspeh. Ko se je poslavljal, nam je na letališču dejal: ,,Fantje, odhajam drugačen kot sem prišel: boljši ^ Spoznal sem vas na najlepši način: po pripadnosti narodu in ljubezni do ZA T^JATPtJf venci. Kasneje pa, ob izidu nove plošče, je argentinskim Slovencem še posebno posvetil pesem „Brazgotine srca", v kateri refren pravi: ,,Videl sem čas, ki ne celi vseh ran; pil solze, ki so tekle zaman... A domovina je sla, ki je doma, v brazgotinah srca." Nastala je prijateljska vez na daljavo: mi spremljamo njegovo plodovito delo, saj je, od takrat naprej, izdal kar sedem plošč z novimi pesmimi in uspešnicami. Andrej pa vedno sprejema argentinske obiske in je rad na tekočem z novostmi v naši skupnosti. Kdaj pa bo nastopal? V soboto 24. aprila na Slovenski Pristavi v Castelarju, naslednjo soboto 1. maja pa v Našem domu v San Justu. Še kakšno vprašanje? Dobro, počasi ne vsi skupaj! Počakajte ^ najbolje je, da vstopite na spletno stran www.andrej.com.ar, ki smo jo ustvarili za to priložnost. Tam boste našli odgovore na vsa vprašanja in mnogo zanimivosti, novic, glasbe, itd. Morda se pa celo najdete na kakšni fotografiji ^ Ah, gotovo imate še eno vprašanje: zakaj pa pride spet? Zato ker ^ za prijatelje si je treba čas vzet' D.O. V vseh naših organizacijah z dvoletnimi mandati obstojata dve vrsti občnih zborov. Vmesni poteka brez težav in se na njem z vso prostostjo obravnava delovanje organizacije. Kadar pa je na vrsti prenova odbora se rado zatakne pri sestavljanju liste. Običajno niti ni težav za sodelovanje v vseh funkcijah, ki po pravilih krijejo odbor, le predsednika pogosto zelo težko dobimo. Tako se je tudi dogodilo na izredno dolgem občnem zboru Društva Slovenska vas, ki se je pričel v nedeljo 7. marca. Poročila so potekala brez vsakih nasprotovanj, saj smo vsi soglasni v temeljnih temah: da naj Društvo obdrži oziroma obnovi čim živahnejšo dejavnost na vseh področjih, posebno še na kulturnem, da daje življenje domu predvsem mladina in nam ga za bodočnost zagotavlja Slovenska šola, da je pomembno da se „starejši mladeniči" dobro počutijo na rednih tedenskih srečanjih v domu, da ima obnovljena Zveza žena priliko za hvalevredno dobrodelno delo navzven in vključujoče-povezovalno ter formativno delo navznoter, in da nam složno sodelovanje vseh zagotavlja uspešnost Društva, ki se razliva v osebno korist vsakega od članov. V to so usmerjene vse gradbene izboljšave, popravila in vzdrževanja v domu, redna pravilna insti-tucionalnost, čista prozornost računov, razgibana športna in družabna aktivnost in podpora vseh koristnih iniciativ posameznikov ali skupin. Na predlog nadzornega odbora je bil dotedanji odbor, z Vinkom Glinškom na čelu, pohvaljen za opravljeno delo. Zatem naj bi sledile volitve, za katere pa ni bilo sestavljene liste, ponovno zaradi pomanjkanja predsedniškega kandidata. Našla naj bi ga v štirinajstdnevnem premoru posebna za to določena komisija. Občni zbor se je tako nadaljeval 21. marca, a tudi tokrat brez rešilnega predloga. Po novem enotedenskem premoru je nova tričlanska komisija uspela s predstavitvijo Staneta Jemca za predsednika in ostalega odbora, ki so bili na volitvah soglasno potrjeni. Novi odbor sestavljajo: predsednik, Stane Jemec; podpredsednik, Vinko Glinšek; tajnik, Franci Sušnik; blagajničarka, Franka Požes; gospodar, Pavle Jemec; gradbeni referent, Friderik Cerar; kulturni referent, Ciril Jan; športni referent, Friderik Guzelj; knjižničarka, Rozalija Virc. Odborniki: David Rot, Franci Urbančič, Martina Miklič in Miha Vilfan. Namestniki: Franci Zabukovec, Klavdija Rozina, Marjetka Mehle in Andrej Nabergoj. Nadzorni odbor: Kristina Grbec, Rotija Grbec in Peter Rot. Namestniki: Andrej Fink in Olga Sladič. Skupino „starejših mladeničev" še naprej koordinira Mari Ur-banija. Mladino vodita Kristjan Zorko in Yamila Grbec z odborom. Novemu odboru Zveze žena predseduje Martina Miklič. Slovensko šolo še nadalje požrtvovalno vodi Lucijana Servin z učiteljicami in kateheti. Složno so se izkazali pripravljene, da z novim zagonom nadaljujejo delovanje društva. Bog daj da se to uspešno uresniči! F.S. SAN JUSTO Družinski izlet na Ezeizo Kar misliš storiti, stori takoj. Ne odlašaj za jutri, kar lahko storiš danes. Oba ta tisočletna nauka in zavest, da imamo zelo malo časa za skupne izlete v natrpanem programu slovenske skupnosti, sta pozvala odbor staršev Balantičeve šole in glavni odbor Našega doma, da sta pripravila izlet za vse sanjuške družine. Tako smo se zbrali 24. marca pred domom in se kar v procesiji z osebnimi avtomobili odpeljali na Ezeizo v F.O.E.T.R.A. Kraj Dve obletnici bližnjega." Andrej je napisal v svoji pesmi: ko sem gledal te obraze, sem se spraševal, kdo komu več pomeni, kdo komu več bo dal?" Po izredno uspešnem obisku smo shranili vsa doživetja in občutke v skrinjo lepih spominov. In zgleda, da je Andrej takoj po prihodu domov zopet odprl svojo skrinjo spominov in začel z delom. Najprej je v Sloveniji izdal kaseto ,,Ole ole ole iz Buenos Airesa" s ,,Teta, bi si oblekla narodno nošo za obletnico cerkve Marije Kraljice?" Helenino vprašanje. Odgovor? Pozitiven. Dan izreka dnevu govor, noč razglaša noči znanje, ... pa tudi pomisleke. No, zaradi tistega: ,,Hitro, hitro mine čas ... " Lepa je narodna noša, obraz pa je spremenjen. Nato pa ugovor. Nikoli si je nisem oblekla z vsem kar ji pripada. Oblekla sem si jo s pomočjo sestre Marte; tudi ona si jo je napravila za to slovesnost. Niti slutili nisva da bova spremljali Francija, ki je bil zastavonoša v prelepi narodni noši za to petdeseto slavje, ponosen pogled pa mu je uhajal na kor, tja k sinu pevovodji. V cerkvi smo bili vsi. Mi, pa tudi naši dragi, ki so že odšli. Tukaj pa tukaj je sedel ta ali oni, tudi ob delavnikih, če je bilo le mogoče. Marija varuj nas in vse, ki bodo prišli za nami! Ni minulo mesec dni od prvega telefonskega klica. Sesta obletnica Bargove šole. ,,Ali bi brala z nami neko poezijo gospoda Mizerita?" me je vprašala Mari. Gospod Martin Mizerit, prvi učitelj slovenske šole v Lanusu, pozneje poimenovane Baragova šola. Takrat je bil tudi brez premisleka moj 'seveda'! Poezijo pa je spremljala igrica, ki je ponazorila začetna leta, tista, ki so spremljala zidanje cerkve svetega Jožefa, katere prvi župnik in ustanovitelj je bil g. Janez Hladnik. Veliko takratnih učencev nas je bilo odru. Življenje je kakor všiti utrinki v obleki osebnega časa; sleherni si jo bo slekel prej ali slej. Zrahljajmo zemljo za lepo sožitje, izrujmo plevel starih zamer in izstrižimo suhe liste nezanimanja, da bo roža slovenstva rasla čvrsta in bo kal pripadnosti ostal živ tudi v tistih, ki so napojeni z novo krvjo. Mara »rnak Sanchez je zelo prostoren in prijeten. Po vročih poletnih dneh se kar prileže sveže jutro. S prijetnim jesenskim soncem se vedno sem ter tja prikrade marsikateri spomin na počitniške dni. V kapelici smo se posvetili naši nebeški Materi Mariji v varstvo in jo v zavesti, da je Ona začetek našega veselja, prosili, naj nam pomaga odkrivati srečo v plemenitem iskanju pristnega življenja in hvaležnosti za božje darove. Nad trideset družin se je odzvalo prijetni ponudbi. Pozdravili so nas najprej komarji: v velikem številu so se praktično zakadili v nas. Možnosti zabave in športa je na tem kraju veliko. Od nogometa, ki so se ga udeležili z veseljem naši očki, ker jih to spominja na mlada leta, preko tenisa, odbojke, paddla in kolesarjenja za najmlajše, ni manjkal tarok in truco za navdušene igralce. Opoldne je zadišalo meso pečeno na žaru. Posedli smo k pogrnjenim mizam za prijeten grižljaj. Veselo kramljanje se je nadaljevalo ob kavi, mate-čaju na ležalnih stolih v senci in pod soncem ter ob dobrem domačem pecivu. Otroci, kakor tudi odrasli, smo brezskrbno uživali veselje prostosti, svežega zraka in prijateljstva. Lep dan se je nagnil k zatonu, spomnili smo se, da od nas življenje terja tudi resno delo v službi ali v šoli in smo morali oditi domov. Izlet nas je združil in nam bo ostal v najlepšem spominu. Hvala Bogu za ta dan. NOVICE IZ SLOVENIJE RISALI SMO PRED 50 LETI PO FRANCOSKO, ZDAJ PA SE PO JAPONSKO IN nemSko Predstavljeno povezovanje avtomobilskih družb Renault, Nissan in Daimler bo imelo učinke tudi v Sloveniji. V Renaultovi novomeški tovarni Revoz bodo namreč predvidoma od leta 2013 izdelovali štirisedežno različico novih modelov, ki bosta nasledila štirisedežnega smarta in twinga. Francoski avtomobilski proizvajalec Renault, japonski Nissan in nemški Daimler so sklenili dogovor o povezovanju, v okviru katerega bodo sodelovali kapitalsko in pri razvoju tehnologij. Srednjeročna prihodnost Revoza je na ta način zagotovljena. SLOVENSKI RAKETNI INŽENIR V Vitanju, kjer je že od leta 2006 urejena spominska soba, posvečena Hermanu Potočniku Noordungu, bodo slovenskemu raketnemu inženirju posvetili še Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). Načrte zanj je izdelalo Združenje arhitektov za Vitanje, ki je povezalo štiri vidnejše slovenske arhitekturne biroje. KONEC SMUČARSKE SEZONE Smučati je mogoče le še na dveh smučiščih: na Krvavcu in Kaninu, kjer računajo na tako dobre snežne razmere, da bodo delovali do prvomajskih praznikov. DAN SLOVENSKE ZASTAVE Društvo Heraldica Slovenica je v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni organizirala slovesnost ob dnevu zastave. Prireditev, na kateri je bila govornica ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, je potekala v spomin na 7. april 1848, ko je bila na zgradbi na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobešena slovenska zastava. NAMESTO STANOVANJ — ELEKTRARNA Namesto stanovanjske soseske bodo v enem izmed zaselkov Podnanosa zaradi smradu s puranje farme zgradili večjo elektrarno, ki bo sončno energijo pretvarjala v električno. Na treh hektarih površin bodo postavili sončne kolektorje, ki naj bi prvo elektriko oddali v omrežje že letos poleti. PO SVETU JEDRSKA VARNOST Ameriški predsednik Barack Obama nadaljuje svoja prizadevanja v smeri vizije sveta brez jedrskega orožja. V Washingtonu je v ponedeljek in torek gostil dvodnevni vrh o jedrski varnosti, ki so se ga udeležili predstavniki 47 držav. Vrh o jedrski varnosti velja za največje srečanje svetovnih voditeljev na povabilo ameriškega predsednika po drugi svetovni vojni. Obama je že izrazil pričakovanje, da bi konferenca dala jasen kažipot za zavarovanje jedrskega materiala po svetu v naslednjih štirih letih, ne pa praznih obljub. POLJSKA ŽALUJE Po Evropi in v svetu odmeva sobotna tragedija na zahodu Rusije. Tako je na Poljskem tretji dan žalovanja za žrtvami letalske nesreče pri Smolensku. Poleg poljskega predsednika države Lecha Kaczynkega so v njej umrli številni visoki predstavniki politike in vojske ter drugih pomembnih osebnosti. Uradni pogreb za žrtve bo predvidoma v soboto. Kot je znano, je bilo letalo s poljsko delegacijo namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih vojakov v Katinskem gozdu, ki ga je med drugo svetovno vojno zakrivila Sovjetska zveza. MADŽARSKE VOLITVE Desnosredinska opozicijska krščanska stranka Fidesz je na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Madžarskem po preštetih 99 odstotkih glasovnic zbrala 52,77 odstotka glasov. Ali bo imel Fidesz v novem parlamentu dvotretjinsko večino, ki je potrebna za spremembo ustave in izvedbo ključnih reform, pa bo znano po drugem krogu volitev 25. aprila. V prvem krogu volitev je krščanska stranka Fidesz dobila 206 od skupaj 386 sedežev v parlamentu. Doslej vladajoči socialisti so dobili 19,29 odstotka glasov oziroma za več kot 20 odstotnih točk manj kot na zadnjih volitvah leta 2006. VOLITVE V SUDANU Parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve so potekale v Sudanu. To je največja država črne celine, a hkrati tudi ena izmed najrevnejših in najbolj nemirnih. Pretresa jo nasilje in dolgotrajni spopadi med arabskimi muslimani, ki živijo na severu države, in ljudstvom Niloti na jugu, ki je večinoma krščansko, muslimani pa se spopadajo tudi z animisti, ki živijo na jugu države. Na volitvah, ki bi se morale zgoditi že julija lani, volijo predsednika države, predsednika avtonomnega Južnega Sudana, poslance parlamenta ter guvernerje. To so prve demokratične volitve po 24 letih. Sedanji predsednik Omar Al Bašir je namreč oblast zasedel s krvavim državnim udarom leta 1989 in od SLOVENCI V ARGENTINI Slovenski šolski tečaji v Argentini Z novim šolskim letom v Argentini se je začel reden tedenski pouk tudi v slovenskih šolskih tečajih v samem Buenos Airesu ter v posameznih mestih na področju Vel. Buenos Airesa. V Buenos Airesu se je začel pouk v slov. šolskem tečaju nadškofa Jegliča v prostorih Slovenske hiše. (...) Vse predmete poučuje v tečaju ga. Marjana Batagelj, verouk pa g. župnik Gregor Mali. (...) V mestu Ramos Mejia deluje šolski tečaj škofa Antona Martina SJomška. (...) V tečaju poučuje vsa leta gdč. Anica Šemrov, verouk pa župnik Matija Lamovšek. (...) V San Justu deluje šolski tečaj, ki ima ime po padlem slovenskem protikomunističnem borcu mladem pesniku Francetu Balantiču. Vodi ga od ustanovitve najprej gdč. Angelca Klanšek. Zaradi velikega števila otrok ji sedaj pomaga gdč. Francka Tomazino-va, verouk pa poučuje župnik g. Franc Novak. (...) (Poročila o ostalih tečajih prihodnjič) OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini dr. Franca Miheliča in njegove žene ge. Elise, roj. Carmelo, so dobili sina. Pri krstu bo dobil ime Aleksander. Družino dr. Petra Ranta in njegove žene ge. Regine roj. Lesar v mestu Bahia Blanca je razveselila hčerka; v družini Antona Pavlič in njegove žene ge. Zdenke roj. Dacar v San Martinu se je rodila tudi hčerka. Pri krstu je dobila ime Cecilija Irena. Botrovala sta Drago in Mihaela Bujas, otroka je pa krstil g. Jože Jurak. Srečnim družinam naše čestitke. OBČNI ZBOR NASEGA DOMA Dne 3. aprila je bil občni zbor zadruge ,,Naš dom" v San Justu. (...) Na prvi seji ožjega odbora so odborniki sprejeli sledeča mesta: Lojze Zakrajšek, predsednik; Ludvik Hren, podpredsednik; Srečko Belič, tajnik; Keršič Rudi, namestnik; Tone Krajnik, blagajnik; Jože Cestnik, namestnik in Franc Trpin, gospodar. (... ) OBČNI ZBOR DRUSTVA ZA POSTAVITEV SLOMSKOVEGA DOMA V nedeljo 27. marca je bil v župnijski dvorani občni zbor Društva za postavitev Slomškovega doma v mestu Ramos Mejia. (...) Odborniki pripravljalnega odbora so poročali o dosedanjem delu, nato so pa izvolili naslednji odbor: predsednik Janez Brula, podpredsednik Franc Vester, tajnik gdč. Ana Breznik, njen namestnik Anton Marin, blagajnik Vinko Toma-zin, njegov namestnik Jože Javoršek, zapisnikar Franc Pergar. Pregledniki računov so: Avgust Jeločnjk, Matevž Potočnik, Herman Zupan, gdč. Anica Šemrov, Hotimir Gorazd, E. Blejec. Duhovni vodja g. Janez Kalan. V odboru so pa še Dušan Pip, Karel Svetlin, Lado Telič, Franc Miklavc, Gabriel Čamernik, Jože Poznič, Janez Jakoš, gdč. Lenčka Zupan, Valentin Pintar, Jože Šeme, Pavle Novak, gdč. Vida Bedenčič in Ivan Makovec. (... ) Svobodna Slovenija, 14. aprila 1960 - št. 15 RESUMEN DE ESTA EDICION takrat v Sudanu ni bilo volitev, ki bi jih bilo mogoče jemati resno. SEVERNI TOK S slovesnostjo v ruskem Viborgu se je v petek uradno začela gradnja plinovoda Severni tok. Ta po besedah ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva predstavlja dobro osnovo za rusko-evropsko sodelovanje v prihodnje in prispevek Rusije k energetski varnosti stare celine. Rusija trenutno v Evropo letno izvozi 140 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, po Severnemu toku, ko bo zgrajen, pa bo dobavljenih dodatnih 55 milijard kubičnih metrov v Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, na Nizozemsko, Dansko in Češko. 20 ANOS El pasado 8 de abril transcurrieron 20 anos de las primeras elecciones pluripartidarias en Eslovenia, tras la segunda guerra mundial. Segun los dichos del entonces electo premier Lojze Peterle, las elecciones fueron la plataforma para lograr un estado esloveno independiente. La coalicion Demos obtuvo el mayor porcentaje de votos y dentro de esta fueron los democratas cristianos los que obtuvieron mas votos. (Pag. 1) BUENOS AIRES CELEBRÖ ESLOVENIA El pasado viernes por la noche tuvo lugar en el Centro Cultural Recoleta, la apertura de la muestra retrospectiva que le rinde homenaje al arquitecto, de origen esloveno, V^ctor Sulčič. El Mercado del Abasto, el estadio de Boca Juniors y tantas otras construcciones a lo largo de toda la Argentina dan cuenta de sus aptitudes. Tienen tiempo de recorrer la muestra hasta el 2 de mayo. jNo se la pierdan! Al d^a siguiente, la cita fue en el centro porteno. Desde muy temprano comenzaron los preparativos para la puesta a punto para recibir al publico: un escenario gigante escoltado por las imagenes del obelisco y la isla de Bled; puestos de venta de libros, souvenir y expendio de comida; murales con informacion sobre los centros eslovenos del interior dae la Argentina; un escenario para los musicos; la bocacalle fue otro escenario donde los grupos folcloricos presentaron diversos bailes; una pant-alla gigante que posibilitaba ver en detalle lo que acontec^a sobre el escenario principal; etc. Felizmente, el publico respondio a la convocatoria y paso una agradable tarde conociendo un poco mas de Eslovenia (con los folletos) y de los eslovenos en la Argentina. La musica, el canto, el baile, las delicias de la cocina, los trajes t^picos, fueron los condimentos que transformaron la tarde-noche portena en un "d^a esloveno". El acto principal incluyo no solo bailes y canciones de la tradicion eslovena de las diferentes regiones del pa^s, sino tambien fue un agrade-cimiento a a Argentina que esta por celebrar los 200 anos de la revolucion de Mayo. El homenaje hacia la nacion que recibio a nuestros antepasados, fue a traves del baile del pericon y de la interpretacion coral del Gloria, de la misa criolla de Ariel Ram^rez. Para tal evento estuvo presente el ministro para los eslovenos por el mundo, Dr. Boštjan Žekš, quien recibio un reconoci-miento por parte del Gobierno de la Ciudad de Buenos Aires de mano del ministro de cultura porteno, Hernan Lombardi. Fue un evento maravilloso para sentir la cultura y las tradiciones que aun hoy se mantienen vivas en la colectividad eslovena de la Argentina. jMuchas gracias a todos! Mostraron su arte sobre los diferentes escenarios: los grupos folcloricos de Castelar, Carapac-hay, Lanus, Rosario y San Justo; los coros de Castelar (femenino), Ramos Mej^a (ninos), San Mart^n y San Justo; el Octeto esloveno; el Instrumentalni ansambel y el grupo EQE. (Pag. 2 y 3) ANDREJ SIFRER El cantante solista visitara nuevamente la Argentina, para "tomarse un tiempo con los amigos". Estan previstos dos conciertos. El primero, sera el sabado 24 de abril en el centro esloveno Pristava, en Castelar. El segundo, sera el 1° de mayo en el centro esloveno Naš dom, en San Justo (justo para su cumpleanos). Para mas informacion visiten la pagina www.andrej.com.ar All^ encontraran su biograf^a, podran o^r algunos de sus temas, hay tambien fotograf^as y las direcciones de los centros, jpara reservar las entradas! (Pag. 4) ^QUE PASÖ EN LANUS Y SAN JUSTO? Desde el centro esloveno Slovenska vas de Lanus, no informan que tuvieron la asamblea anual, en la cual hubo elecciones. Esta se pospuso en dos oportunidades porque no se pudo presentar una lista completa. Finalmente, en la tercera reunion se formo la comision que presidira el centro en el nuevo mandato con Stane Jemec a la cabeza. Les deseamos muchos exitos. - Desde San Justo nos informan que el 24 de marzo organizaron una excursion familiar a Ezeiza. El tiempo los acompano durante todo el d^a. Hubo actividades recreativas para todos los gustos y edades. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Tone Gorjup, Marko Vombergar, Dominik Oblak, Franci Sušnik, Marija Zupanc Urbančič in Mara Črnak. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O