PROSVETA
_GLAS/10 SLOVENSKE NARODNE tODPORNE JEDNOTE _______
mmm
Ur
upravnlikl prosUrii MST ft. LswadsU At«.
OfftM »f PvbttMtiMi MI7 loitk UwadaU Avi
■á——■
LETO—YEAR XXIL
Ceas U«u is laso
iMHuy M. iti«. M tka im Ktlw A* of 0»—»«M *t Marek I, litt.
Chicago, lil, torek, L oktobri (October 1), 1929.
otMilliilf .t' m Jxh" i ft I rat* of iK»M.Ke provide for iS
hult«t rlption $(,00
_Isäi_
STEY.—NUMBER 280
Kapitalisti na jun zahtevajo diktaturo
Ka jonski beeei zahtevajo, da oblasti izženejo organizatorje. Novi fevdalni gospodarji ae romajo vsem pravicam delavstva. Velika tovarna
Naah*Ue, N. C. — (F. P.) — Ko bo bodoči zgodovinar beležil sedanjo dobo v knjigo večnosti, bo nas nsjbrž imenoval civilizirane barbare. Za ta naziv ae bo lahko skliceval na aodobni fevdalizem, ki je v tem času v najlepšem cvetju v tekstilni industriji na solnčnem Jugu.
American Enka korporaclja namerava v kratkem Čaau odpreti svojo veliko tovarno za umetno svilo ali rajon, ki jo je dogradila v AahvHlu, North Caro-lini. Tovarna je stala deset milijonov dolarjev in bo v nji delalo do pet tisoč delavcev.
V uljudnem, s trdem tonu, ki ne dopušča nobenega dvoma z »žirom na sklep, je pred nekaj dni naslovila na krajevne oblasti zahtevo, da nastopijo proti isakemu organizatorju, ki bi se upal približati desetmilijondo-larski tovarni.
To se je zgodilo indirektnim potom na zborovanju bankirjev iz države North Carolina, namreč pred gospodarji. Zahtevo jo »prožil tajnik Enka korporacije Vanderhooven. Dobro je, da njegove besede premisli vsak državljan.
"Naša firma pričakuje kooperacije vseh državljanov te države/' je dejal govornik. "Gradi-mo v upanju, da ljudem, ki prihajajo sem in injektirajo strup v možgane dekletom, ki delajo v iobrih razmerah, ne bo dovoljeno, da bi kalHi mir v naši novi tovarni.	* *
Ljudje, ki jih je imel Vander-loover v mislih, ao delavski organizatorji. Enka korporaclja ie ameriško-danska podružnica -ajonskega trusta. Obratuje večje število tovaren v treh južnih iržavah in v Pennsylvaniji. Nje-ia nova tovarna bo največja e-iota sviloprejne industrije.
Razen delavcev v Elizabeth-:onu pri Glanzstoff-Barmberg «orporacijl je vsa industrija neorganizirana. V tem mestu so ae ajonski delavci uprli preteklo spomlad in kljub temu, da je prišlo do nekakega premirja, vlada med njimi pravo vtrikanično razpoloženje. In Enka korporaclja »e .skuša v naprej imunizirati pred delavskimi nemiri s pomočjo vlsde in bizniškegs elementa v Ashvillu.
Zahtevajo prOtidelavsko postavo.
Charlottc, N. C. — (F. P.)— Krona vseh delavskih nemirov, Ki ho v zadnjem čssu objeli dr-tovo North Cerollno, bo stroga protidelavska' postava, ako bo rmajrala zahteva reakcionarnega majpga in velebizniškega elementa. Ti elementi so pričeli 'Ritirsti zs uzakonitev protiain-■likalistične posUve. Agitacija raste z vsakim dnem in možnost ''"tsjs. ds država dobi pri prihodnjem zasedanju legislature ts /.akon. ki se je še povsod izkazi za najefektivnejše sredstvo proti delavskim agitatorjem.
Kolosijs Liano
dobro napreduje
Zadružna kolonija nima delav. akih bojev; razvija zadružno Industrijo in spreminja utopijo v prakso.
Newliano, La. — (F. P.) — Koliko delavcev, ki bi bili pripravljeni pod gotovimi pogoji delati brez plače? Čudno vprašanje, kaj ne? In vendar dela v zadružni koloniji Liano okrog 300 ljudi kot so na primer delali v primitivni komunalni dobi naši pradedje. V gospodarskem in socialnem
sUb ril sa Portoričane. ib-aumoat, Ts». — Ameriškim "žnim mlinarjem služi Porto Riko im "dumping ground." V t" dež<U> in ameriško provinco, kl K* nahaja.v Karibejskem mor-i«. Pošiljajo najslsbše vrste rit, 1(1 za v Ameriki ne morejo epra-v *» V denar. "Za nigre je vse do-"V' je rekel neki tukajšnji a-ritnih mlinarjev.
hsndléat «Ml kandidata v McMkt
Mexico City. 80. sept. — Joss >dal. županski kandidat v Ca-tanaca, država Vera Cruz, Je * »raj ustrelil svojega protlkan-f,,d*ts Gabriela Parnala.
življenju Amerike je ta kolonija nadvse fantaatična, ako jo človek ogleduje s stališča kapitalističnega družabnega reda. Predstavlja realiziranje utopije, o kateri je sanjal Robert Owen in njegovi ameriški sleditelji, ki so poskušali organizirati novo socialno družbo, v kateri bi bilo izkoriščanje človeka po človeku nepoznano.
Kolonija Liano je komuna ali zadruga, v kateri ima vsak enake pravice in odgovornosti. Njeno prebivalstvo šteje okrog 300 odraslih in mladih ljudi. Ustanovljena je bila leta 1914 v puščavi Mojave v Californiji. Njen voditelj je bil Job Harriman. Ker kraj ni bil preveč idealen za razvitje komunalnega življenja, se je zadruga leta 1917 preselila v bližino NewHana, Louisiana.
Kupila je 20,000 akrov delno izsekanega in delno z gozdom poraščenega sveta. Svet je seveda dobila jako poceni. Kolonisti «o pričeli pionirsko delo in zgradili "državo v dršavi" v kolikor se tiče socialnega in gospodarskega življenja.
Po dvanajstih letih dela, trde-! ga a veselega dela, so kolonisti! zgradili občino, v kateri ni ne gospodarske krize v navadnem pomenu besede, ne brezposelnosti in tudi ne izkoriščanja. Z zadružnim delom so zgradili in še grade stanovsnjs, delavnice, spreminjajo zaraščeno, a rodovitno zemljo v kmetijo in širijo ter izboljšavajo svojo višjo šolo.
V celem okraju je kolonija Newllano edini kraj, ki ima električno razsvetljavo. Elektriko producirajo v svoji msli slek-trarni, fei je zgrajena ob potoku, iz katerega je napeljan tudi občinski vodovod.
Kolonija se veliko ukvarja z malo Industrijo. Ima lastno ti-sksrno, strojno delavnico, delavnico za pohištvo in druge lessne izdelke, parno žago, garažo za popravljanje avtov, pekarijo, gralnico, delavnico za p rezerviran je sadja (cannery) in gledališče z dvorano vred ter druga poslopja.
Preteklo pomlad je postavils tudi "tovarno" za led: poeUvila je deset ton veliko moderno ledenico, v kateri izdeluje led za svoje potrebščine in sa trg. Skozi vse poletje je vozile led v bližnje mesto. V po svrho so bili u-poslenl trije svtotruki. Kolonijs se je v zalaganju mestnega prebivalstva Izkazala za močnega konkurenta privatni ledarski družbi, ker Je računala le polo-vlco toliko za led kot privatna družba.
Karakteristično js to, ds v koloniji ne poznajo brezdelje, ker vet morajo delati — tudi študentje, ker si s tem krijejo Šolnino, h rs no in druge potrebščine. Zs delo nobene oeeba ne prejema plač. ker vsi dohodki gredo v skupno blagajno, kl služi ss nabavo gotovih potrebščin, kl Jih sama ne produclra, sa izplačevanje dolga in za izboljšanje druge. Za telesne — In duševne — potrebščine poeamaanika skr bi zadruga, kar Je razumljivo Posamezniku ss al bati, kaj bo Jutri; to skrbi zadruga.
Prvotna Je mogel vsak kolonist zalotiti gotovo vsoto v svr-
UU. Act of OK. I. UIT, aetkorU.d <>■ J tu» 14. ISIS.
100,462 delavcev prejelo odpravnino
Albany, N. Y. — Nad 32 milijonov dolarjev je bilo izplačanih v državi New York za poškodnino in posmrtnino v enem letu, ki se je končalo s 30. junijem. Poškodovanih je bilo 100,462 delavcev, od teh je bilo 1817 smrtnih nesreč. Nad prejšnjim letom je bilo skoraj 7000 več delav-cev poškodovanih. Tedenaka podpora za poškodovane delavce je 25 dolarjev, ako zaslužijo $30 ali več na teden. Podpora se prične izplačevati po prvem tednu poškodbe.
FaiMiial "pohod M Dunaj" preprečil
Demonstracije oatale brez rezultata. Majhne praake po dešeli.
Dunaj, 30. sept. — Napovedani nadonalistično-klerikalni puč na Dunaju se je včeraj ponovno izjalovil. Fašistična oborožena organizacija Heimwehr je aicer demonstrirala v Četverih dunajskih predmestjih, dočim so bile čete socialističnega Schutzbun-da pripravljene v mestu samem, toda policijske čete, ki jih je mobiliziral novi ministrski predsednik Schober, so bile povsod vmes, da nista sovražnika nikjer prišla skupaj.
Bilo pa je nekaj spopadov in nekaj strelov je bilo izmenjanih v par krajih na deželi. V Gradcu so demonstrirali komunisti in v konfliktu « policijo Je bil eden komunist ranjen, dvajset pa aretiranih. V Stockerauju je bil e-den fašist ranjen.
Splošno glasovanje poštnih klerkov.
) Washington. — O pridružen ju unije železniških poštnih klerkov k mednarodni federaciji poštnih uslužbencev bo odločilo članstvo s splošnim glasovanjem, ki se prične ta mesec. O tem je zaključila konvencija, ki se je pred par tedni vršila v New Yorku. Mednarodna federacija Je del druge ali amsterdamske internacionale strokovnih unij. K federaciji pripadajo poštni delavci iz 26 držav. Letna članarina je deset centov od Člana.
Bel-
Vrangiovo truplo poalano v grad.
Bruselj, 30. sept. — Truplo genersls Petra Vrangla, znanega voditelja ruakih belogardistov, ki js umrl v Belgiji pred nekaj leti, je bilo včeraj iskopa-no in poslapo v Belgrad, kjsr bo slovesno pokopsno s oficielnim spremstvom jugoelovsnske vlade.
Pravoslavni papež umrl.
Carigrad. 30. sept. — Vasilij, patriarh grškoJiatoliške cerkve (vshodne all pravoslsvne), je u-mrl v starosti 79 let.
ho pristopnine. Sedaj Je pristop prost, ako je oseba sprejemljiva sa komuno. Najglavnejši pogoj Je, da je oeeba dobrega zna-čaj^neprepirljlva In pripravljena sodelovati. "Krenkov" ne sprejema.
Med njenimi člani so tudi ne-kateri pionirji v delavskem gibanju, ki so bili aktivni v organizaciji Vitezov del«. Med njimi sta tudi Eugene Hugh, soustanovitelj pleskarske unije In Theodore Cunoy nekdanji urednik nemškega dnevnika "New Yorker Voiksseitsng." Status profesorjev js enak statusu ostalih članov.
Zadruga pridslujs živila tudi za trg kakor tudi izdeluje goto-ve produkte, predvsem lesne. I-ma dvatieoč akrov lepega gozda s trdim lesom. Izdsjs tednik "Liano Colonist" To Je edina sadružna kolonija, ki pokazuje uspeh. V prejšnjem stoletju je bilo ustanovljenih v Ameriki večje število sllčnih kolonij, k! ee pe propadle v kratkem čaau.
KRAJŠI TEDEN V RUSIJI OVE-
LUHDEN
Petdnevni teden S rotacijsko **ne-■ deljo" Je bil hitro uveden.
Moskva, 30. ift*. — SI. oktobrom, to Je iatri, izgineta sobota in nedelja iz ruskega koledarja in javnega življenja v Rusiji. Novi koledar, ki ima pet dni v tednu In šest Ifdnov v mesecu, stopi v veljsvo pp vsej Sovjetski uniji 1. oktobra t. 1.
Z novim kolaiarjem pride v Rusiji popolnoma nova ureditev dela. Po novem aistemu bodo delali samo Štiri dni v tednu. Peti dan ja dan počitka, toda ne sa vse delavce hkrati. Delovni sistem je tako urejen, da tovarne obratujejo vse dni — rssen petih v navadnem—letu, toda vsak peti dan počiva ena petina de-avcev, ostale štiri petine delajo neprestano. To pomeni, da jo vssk dsn nedelja sa petino delavcev. Samo v nekaterih industrijah bodo delali pet dni in počivali šeeti dan.
Novi koledar deli leto v dvanajst mesecev, vsak mesec ima 10 dni ln šeat tednov po pet dni. Stara imena mjiaecev ostanejo, tako tudi stara tfoena dnevov do petka, a že se oglašajo zahteve, da se odpravijo tudi stara imena in nadomestijo z novimi. Ker ma navadno leto po novem ko-edarju 72 tednov in 360 dni, je ostalo pet dni/ ki ne spadajo v coledar. Ti dnevi bodo brez datuma in bree iniena — in bodo odalej edini splošni prazniki v Rusiji. Prvi prpsnik pride msd 80. januarjem in 1. februarjem, dan Leninove smrti; med 30. a-prllom fft.1. maiam sta dva praznika zaporedoma, praznika dala; med zadnjim dnevom oktobra in 1. novembrom sta spet dva praanlka v čast oktoberski revoluciji. Vsako prestopno le« to je spet en dan več, ki je brez datuma. Ta dan bo znan kot "In-dustriallzaoijski-dan," na katera bodo vsi dršavljanl prispevali svoje delo zs industrializacijo Rusije.
Vsak Mavec v Rusiji ima od-slsj 77 praznikov v letu poleg počitnic. Novi sistem neprestanega dela in rotacije počitka pv petinah bo imel to napako, da ns bo mogla delavčeva družina uživati hkrati počitka peti dan, razen če bi vsi člsni družine spadali v isto kategorijo. Ta nedosts-tek se bo moral na nekak način izravnati.
BI vil
'Menace"
urednik lista ustreljen.
Jacksonville, Fla. — Billy Parker, urednik iista "Blue Shirt" in bivži uradnik protika-toližkega lista "Menace," ki je izhajaj v Aurori, Mo., je bil zad-njo aoboto ustreljen v svojem u-redništvu in vpričo svojs Žene in hčere. Morilec je W. H. Jsckson. mestni namežčenec, ki trdi, ds ga js Parker napadal v svojem listu. Bil Je sretiran. Parker je bil star M let.
Sentlouleki detsvcl ss MooaeyJs.
St. Louis, Mo. — Centrslna delavska unija je nakazala $60 sa agitacijo za osvoboditev Moo-neyjs ln BllUngse. Vsota Js blis poslans Mooneyjevomu odboru. Konvencije unije pekov, ki zboruje v tem mestu. Je govemerju YoungU poslala resolucijo v prid Mooneyju In BilUngau, ki je spi-aana v tonu, kl bo pogrel tudi hladnega governerja.
mm
Cleveland. — 1600 godbenikov v tem meetu je dobilo 26 odstot* kov povišanja plač s posredovs-njem vladnega poeredovalca zs delavske spore V tretjem tednu meseca šeptembra Je vladni delavski department Izravnal deaet sporov med delavci In delodajalci od 16. kl so mu blls Izroča-na v svrho^rrsvneve.
Mezdno delo otrok V Illinoisu
Chicsgo. — Zakon, ki regulira otroško -mezdno delo v Illinoisu, je bil amendiran In uposlevanje otrok, ki niso izpolnili štirinajstega leta sta» rostl, je zdaj strogo prepovedano. Uposlltev otroka od štirinajstega do petnsjstega leta starosti je dovoljena le v slučaju, Če otrok pbkaše šolsko spričevalo, da je isvr-šil osmi razred osnovne šole. Vsak otrok mora dokončati vseh osem rasredov (grades) osnovne šole, predno sme dobiti dovoljenje za mesdno delo.
Ravolta v revolti
Kitajskim
1200 sovjetskih Jetnikov v Mandžuriji groai s gladovno stavko.
30. sept. — Na temelju poročil is Hongkonga se je položaj civilnega konflikta na Kitajskem še bolj zapletel s rs-volto Cang Fah-kveijevlh rebel-nih čet. General Fah-kvsi se jo uprl odloku Kajšekove vlade, da mora odlošiti poveljstvo svojih čet. Zdaj pa poročajo, da ae mu je uprlo večje število njegovih čet, vsled česar Je prišel v nevernost svojih lastnih vojakov.
Harbtn, Mandžurija, 30. aspt. Ruski sovjetski jetniki, 1200 po številu ki so internirani v bližini Harbina, so obvestili nemškega konsula Stobbeja, da stopijo danes v gladovno stavko. Jetniki zahtevajo, da kitajske oblasti takoj obtožijo vsaksga Jetnika posebej kakega prestopka, da bodo snail zakaj so saprti, če ps ni obtožbe, morajo biti UkoJ izpuščeni. Jetniki se na dotaknejo jedi toliko časa, dokler Kitajci ne izvrše prve ali druge zahteve. Nemški konzul pravi, da bo skušal preprečiti gladovno stav-ko.
Japataki škandal
Bivši premljer Tanaka naglo umri.
Tokio, 30. sept. — Japonsko javnost je pretresla nova senzacija. Baron Gliči Tanaka, predsednik prejšnje jsponsks vlsde, je včersj zjutraj naglo umrl. U-radna vest se glasi, da ga je zadela srčna kap. V soboto ivsčer Je bil še ns nskl pojedini, zjutraj pa je bil še mrtev.
Stvar bi ne bila tako sumi JI-vs, čs bi ne bil zadnji teden razkrit škandal korupolje v bivši Tanakovl vladi. Hsrklčl Ogava, železniški minister v Tanakovem kabinetu, Je bil aretiran na obtožbo, da Je prejel milijon dolarjev podkupnine od železniških družb.
H talin odklenil TrockIJevo proš-njo ss povrnitev,
Csrlgrsd, 30. sept. l*on TrockIJ Je dsnss povedal poroče-vaicem, da Je proeil sovjetsko vlsdo, nsj mu dovoli povrstek v Rusijo, toda njsgove prošnja je bila odklonjena. TrockIJ zdaj ostane v Turčiji In ss preseli ir Carigrada v Heres.
Rudarji po dolgih lotih prišli z dežja pod kap
Vomkmi s raketnim letalom v Nemčiji
Frankfurt, Nemčija, fO. sapt — Fritz Opel In profeeor Sander, iznajdltelja avtomobila In aeroplane z raketno gonilno alio, naznanjata, da Še te dni poskusita s poletom v raketnem letalu iz Nemčije v Anglijo.
Potres as Navaja.
Hilo, Havaj, 90. sept—Močen potrss je smajsl mssto Hilo. Glavna ulica ss Js široko rszpo-čila na dvsh krajih In katolišks cerkev je bila premaknjene s temelja in poškodovana s mnogimi razpokami. Prebivalci so v veliki paniki zbežali Is mesta.
Nova obravaava preti ' Komunistom v uasioniji
Napoveduje ee omiljena obtožnica kljub zahtevam drhali, da morajo biti oMo/encI kaanova-nl a smrtjo.
i- I j	mmmmmm—m.,., ^HSUik' *U"
Chariot toe, N. C. — V ponde-Ijek 80. ssptembra js bila otvor-jena nova obravnava proti šeet-najstim voditeljem in organizatorjem radikalne tskstilns unije v Gaatonijl. Trinajst moških ja obtoženih umora prve vrata, tri šensks pa uboja, Val so obtoženi, da so ustrslill osiroma .sodelovali pri ustreljen Ju policijskega načelnika Aderholta.
Zadnje dni so Usti veliko poročali, da namerava tošiteljstvo spremeniti obtošnioo, in aioer v toliko, da bodo vsi obtoženci ob-toženl uboja namesto umora prve vrste. S tem država umakne nevarhoat smrtne kazni ha elek-ti ičnem stolu. Medtem pa prihajajo grošnjs izza kulis tajne dr-halake organizacija, da omiljena obtožnica snačl zmago komunistov in "stoprocsntnl Američani" ne bodo tega dopustili. Drhal enostavno zahteva, da aodlšče obsodi obtošenee v smrt, drugače se ponovi teror. Vprašanje sdaj Je, če se dršavni pravdnlk John C, Carpenter, kl vodi tošbo, u-klonil drhali, ki Je pod vodetvom tovarniških magnatov.
Zadnja snamenja stavka v Gaston!J! so izginila sadnje dni, ko je bila šotorska kolonija stav-karjev v LorajrJu opuščena in glavni stan komuniatičns tekstil.
_ _ ____ ne unij* Je saprt
pogodba' na oentrslnsm konku- Governed North • Caroline,
Max Gardner, aa ja v nedeljo Igrekel ss višja plače, krajši d» lovnik, odpravo kompanijaklh stanovanj in sa "ošjo kooperacijo med delom ln kapitalom."
Plače ohijskih rudarjev so med najnlšjlml. Ponavljanje zgodovine.
Waahlngtofl. — 94.87 je povprečna plača, ki Jo saalušijo o-hijski rudarji dnevno. Poročilo o plačah rudarjev Je izdelal vlad ni biroj ss delavsko statistiko, ki pokasuje, da Je izguba stavka najbolj trdo zadela ohljske ru dar je. Le v državah Tennssseeju in Vlrginiji je saslušek v tej in dustriji nižji kot v Ohiu. ' Največ saalušijo rudarji v II llnoisu — $7.04 — v Indlani — 96.83— ln v Coloradu — $6.18. Edino illlnoiaki rudarji so ohranili trdno organlsacijo, na katero ss Je sedaj spravila Lswi-sovs administracija. V Indlani so rudarji le dslno ohranili organizacijo, kakor tudi v Coloradu, kar se pozna na plačah. Povprečni saslušek v Pennsylvani-jI znaša f5.27.
Skoraj 200,000 rudarjev si Je moglo poiskati delo v drugih in-duatrijah Od leta 1928. V Penn-sylvanlji, Ohiju, Indlani In Illinoisu se Je Število rudarjev zmanjšalo sa 160,000.
Tragiko, posebno glede ohijskih rudarjev, je to, da je v O-hI ju tekla zibelka rudarske unljs UMW, kl js nastala a spojitvijo dvsh organizacij. Za organlsacijo so se rudarji borili skoraj 86 lat. UMW js bila organizirana 1. 1890. Vnelo Je ossm let predno je postala sila, ki so jo bili podjetniki prisiljeni upoštevati.
Sedanja situacija ss ns mors drugače osnačiti kot sa ponavljanje sgodovine. Skoal 80 lat. prodno bila podpiaana prva
renčnem polju lata 1191, Ja ob» staj s I v industriji sllčen kaos kot je današnji.
Organlsacijt, v kolikor so obstajale, so bile le krajevne. dar je bila sahteva za premog večja, so bile organizacije efektivne; v časih depreeij, kl so aa ponavljals s malimi prealedki leto sa letom, so bili rudsrji odvisni od milosti baronov pravno-gs.
Vršile so se tudi vsliks stavke, v katerih so podjetniki nastopali z nasilstvom napram ru-darjem. Uta 1886-86 ss Js vršl-Is dolgotrajna stavka v Ohiju, kl so jo baroni končno zdrobili s pomočjo Pinksrtonovlh detektivov. Lota 1892 in 1898 sta se vršili dva zaporedni stavki na («ntralriem konkurenčnem polju (Pennsylvania, Ohio, Indiana, Illinois in zapadni dal W, Virginije).
Radi velike krlse, kl Je nastala proti koncu leta 1892 In trajala skoraj tri leta, so bil! rudsrji obakrat temeljito poraše-nl. Prihodnja stavka ss js vršila leta 1807, ki js bila tudi Izgubljanji.
Ker pa so blls rsamere rudarjev vlšak Izkoriščanja, so spomladi I4U 1898 odlošili orodja po vseh dilavah in se uprli velikemu izkoriščanju s požrtvova-njsm, vztrajnostjo in navdušenjem kot Še nobene delsvska skupins pred njimi. Stavka Je bila splošns In po šestih mesecih trpljenja ss Js stavks končala s zmago za rudarje in Je znali la nov preporod organizacije. Najbolj aktivna v tej stavki sta bila Dsbs In Gompers, kl sta organizirala rudarje po W. Vlrginiji. Ssdaj stoje rudsrji pred e-nsko situacijo kot skozi dolgo dobo do leta 1898.
Lindbergh doM milijon dolarjev
New York. — Ko ae letalec Lindbergh in njegova šena Anne vrneta s poleta po Srednji in Južni Ameriki, kjer pionlreta za ameriško zračno pošto, prejmeta od Dwighta W. Morrowa. njene, ga očeta, milijon dolarjev. To bo njena deta. kl bo vložena na njeno late.
OrKunl/alorična kampanja v
. taka. 7T New York. — 600 črnih delavk, ki delajo v neorganiziranih delavnioah sa šenake obleke, Js prišlo na shod, ki ga Je skliesla v svrho organiziranja Interna* tlonal Udiea' Garment Workers unija. Unija Ja pričela z obširno kampanjo, da organiiira U,000 krojačev, kl delajo v industriji sa žeaake oblake. Agita-oljo vrši odbor 200 članov. Shodi ss obdržavajo vedno pogostoj-še. Njihov namen je pripraviti tla ss splošno stavko neorganiziranih krojačev, kl aa prične na starega leta dan.
Milijone dolarjev prevašaJo pa
San Francisco, Cal. Petinsedemdeset milijonov dolarjev v vrednostnih papirjih Je bilo poslanih 80. t. m. po aeroplanu I« San Francisca v New York« Transport v zraku vsams samo an dan In nI ss bati roparsksga napada.
Kevolta v Arabiji, l/ondon, 30. sept. — V HedJazu (Arabiji) je isbruhnlla re-volta proti kralju Ibn Ha udu. Rebelne tolpe, ki Jih vodi Falaal Ed Doviš, se bližajo glavnemu mestu Rlabhu. Ibn Saud mobilizira svoje čete In čaka na ae» roplam- in strelivo.
Htavka tapetalh delavcev.
Boston. — 88 tapetnih tovarnarjev Je prlsadetlh po etavkl delavcev, kl se je pričela v Bostonu prejšnji teden. Na stavki Js 800 tapetnlkov, ki so ss od-avsli klicu organtaacljs sa orga-nislranje industrije.
Življenje m Washington. — Vladni za delavsko statistiko ao se cene živi, ščinam zvišale odstotek V enem lotu šale sa 8% odstotka.
biro)


FKOSXZT*
- PR08VETA
THE EN LICHTENIIBIfT
GLASILO tU LASTWIKA SLOVSMSU NASODNB footos-MB ittHOTI
rf^nMMtfH
•Im: M Mr»*-» H«» (i»« CMiWK *• M M*	« M WU. flAS M M M>; -
. cu™ r* - »*•. *•» - a* • tm-
Mi far iS» U«*«S SM	Cfci*^)
i prr JTMT, Ck^mm m>4 Ctow» SIAS S«r wm>.
HA* »• r*
tnmtt
Mif-M
PRO«VETA
UwSli AH. or th* ffdbutld
		
mm v * imm m ÈÊém	M prtmm <**. si-se». nn m pmmmU. U **m k » —■ 9* m imwihm * sfisMima	i «tkp
jši teden v Rusiji
Revolucionarna Rusija J« uvedla nov koledar. Kakor se glasj poročilo iz Moekve, Je z uvedbo novega kolederja delovni sistem v Rusiji popolnoma spremenjen. Ne podlagi novega koledarja ima leto dvanajit mesecev, ni nič daljše kot doelej; meseci tudi niso daljši, pač pa so enako dolgi, ker ima vsak mesec 80 dn«. Skrajšani pa so tedni. Vsak mesec in*a šeet tednov namesto štirih In vsak teden eamo pet dni. Sobota in nedelja odpadeta in popolnoma izgineta i« ruskega življenja. .
Po novem sistemu bodo delavci v sovjetski Rusiji delali semo štiri dni v tednu in peti dan bodo počivali. Ampak peti dan ne bo petek za vse ljudi v Rusiji. Sistem je tako aranžiran, da delo treja vsf dni v letu, stroji se nikdar ne ustavijo, toda vsak dan počiva ena petina delavcev. Nova "nedelja" ali dan počitka Jo vsak dan za nekoga, to je za eno petino upo-slenih ljudi, dočim je vsak dan delovnlk za štiri petine delavcev.
Na to način imata ruald delavec in kmet dvainsedemdeset praznikov v letu — poleg tega pa imata še pet splošnih državnih prazni-kov, ki to brez datuma, ker jih ni v koledarju. To so oni dnevi, ki so odščipnjeni od starih mesecev po 81 dni; ti so zdaj ekstrs dnevi, ki se kot prsznikl prvegs msjs, oktobersks revolucije in Leninove smrti praznujejo v začetku ali na koncu Jantarja, maja In novembra. Vsako prestopno leto pride še en dan, ki ne spada v noben meeec in nima datuma. Ta bo znan kot "induetrializacijski dan" in na to dan bo vsa Rusija delale ter prispevala zaslužek tega dne za Industrializacijo Sovjetske unije.
V novem ruskem koledarju in aranžmu rotacijskega počitka Je en nedostatok. Ta je, da bo delavec počival v pondeljek, njegova žena v torek, zln.v sredo In hči v četrtek, Če ne bo slučajno cela družina v oni petini, ki dobi počitek na eden in leti dan. Na ta način bo družina skupaj samo petkrat v letu, ko pridejo splošni prazniki. Noyl sistem se nikakor ne ujema s starim sistemom družinskega življenja — In potrebna bo revlslja rotacijskega delovnega sisteme ali družine.
Izvzemši tega nedoetatka je novi koledar salo dober. Priznati je treba, da je veliko boljši za dela veki stan kakor Eastmanov koledarski načrt s trinajstimi meeeci v letu In 28 dnevi v vsakem mesecu, ki Je zdaj pred Ligo narodov in se katerega zelo sgltlrsjo zlasti v Ameriki. Eeotmanov koledar je jako praktičen z bizniškega stališča, toda delavci ne bodo veliko pridobili s istim. Mesec je krajši, ni pa teden, ki obdrži sedem dni po starem. Ker se med delevci Amerike v splošnem oglaša zahteva po petdnevnem delovnem tednu — in v nekaterih strokah ga že Imajo — je v interesu delevcev, de se koleder revidira vsaj približno po ruskem načrtu, ker Je boljši s delavskega stališče.
Zanimivo je to, da boj za reformo koledarja v zapadnem svetu traja že leta In bo morda trajal še leta brez uspeha, dočim so v Rusiji sprejeli In uvedli reformo v per mesecih. Tem ne clncajo. In nekem že pridejo 1 Ako delejo napake, jih prlznevaje In popravljajo. Starokopitna demokracija, ki vedno strelja kozle, pe s največjo muko popravlja. Starokopitna demokracija Je res same sebi največja cokla.
Naslov poročile ee glasi: "Katoličani zatirani v Italiji! Dva katoliška voditelja atavlje-na pod nadsorstvo. Preganjanje katoliške mladine."
Kako to. saj je sdaj katollelscin državna vera Italije? Ali nI devet milijonov katoličanov volilo Mussolinijeve kandidate? AH ni sem sveti oče rekel, da Je nJega (Muaaolinlja) sam Rog poslal Italiji? In sveti oče Je vendar nezmotljiv, kadar govori o Rogu!
V Avstriji napovedujejo fašistično >Mi lueijo" od tedna do tedna. Potom pa pride dež ali ima general driako — in puč izostane. Z datumom in uro se napoveduje komična opera, ne pa revolucija. I a to, kar trobijo fašistični klerikalci v Avstriji, ne more biti drugega kot komična opera.
Glasovi
Veaelka la drugo.	I in na svoje uepehe, osobito sku-
Milwaakee, Wie. — Smelo re-1 pina članstva, ki se izredno od
TOREK, 1. OKTOBKA
čem, da vsi razsodni in iskreni
bori tel j i, za napredek naroda z veseljem pozdravljajo akcijo, za federativno združenje vseh jugoslovanskih organizacij. Podpirajoča to idejo, z mojimi skromnimi močmi, si dovoljujem, da na tem mestu izrečem priznanje konvenciji Jugoslovanske podporne zveze "Sloga", ki ie sprejela tozadevno resolucijo In s tem pokazala, da se zaveda, da je v federaciji prava pot, do našega skupnega delo-vanje, In do uspehov v razrednem boju. To Je pomembni korak k slogi, v kateri je delavska moč.
Jugoelovanska podporna zveza "Sloga" je torej tretja organizacije, ki se je izrekla za to Idejo in je uvidele potrebo ekup-noeti v federeclij, potrebo skupnega boja za odpravo socialnega zla. Upati je, da se bodo tudi druge orgsnlzscije ozirale na temelj tega pomembnega koraka, in se zainteresirale za zadružno dalo v federaciji. Upsm, ds ni več deleč čas, ko bo ta federacija spojila vse napredne organizacije v ekupno moč delavskega razreda, ki bo kot tak upoštevan na merodajnlh mestih In po merodajnih faktorjih.
Jugoslovanska podporna zveza "Sloga" Ima v avojlh pravilih še drug važen sklep, za katerega zasluži, ds ji izrečem pri-znanje In je vredno, ds jo tudi druge orgsnlzscije v tem po-snemajo. Sklep, ki je v splošnem Interesu delsvskegs sloja In zs probujo jugoslovanskega žen-stva. To je točka, ki določa, da ee morajo ženske organizirati v svojih društvih, da se istih ne sprejema v moška društva. S tem je bila napravljene nekaka gonilna poteza, da so ženske nekako prisiljene organizirati se v svoje posebna društva in se tako izobražujejo in vspoeoblja-jo za koristne člane človeške družb?. Ta določba je napram žemtvu ravno tako korlstns kot jo držsvni zskon šolsko obveznosti, ds se iztrebi nepismenost.
Slovenske nerodne podporne jednots je sprejele ns svoji sad nji konvenciji reeolucijo v prid ženskim društvom, to je, ds jednots vzajemno s moškimi društvi pod vzame korake za ustanovitev ženskih društev po naselbinah, kjer Jih še ni in kjer je prilika za to. Doeedaj Še n bilo povoljnega odmeva v smislu te resolucije, želeti je, da se gl. odbor potrudi slediti tej nelogi in da "Proeveta odpre kolone s članki o tej Ideji; oglaša-na propaganda bo dosegla svo, namen.
Kdor je razsoden, bo priznal, da je širše izobraCba med žen stvom neobhodno potrebna, in da se potom ženskih društev q-s peš no zanaša pouk med iste. Resnici na ljubo je treba priznati, da je grda napaka na polju napredka, da ae drži ženske pri moških društvih kot številke, ker fakt Je, da ae Ženske z malo izjemo sej moških društev ne udeležujejo, še manj pa raz prav In diskusij; s tem se jih drži na najnižji stopnji Igno-rance. kar ni lepo za nepredno organizacijo kot Je naša jedno-ta.
I Zanašam ae na naprednost članstva pri moških društvih, In na vzpodbudo gl. odbora, de se skupno potrudimo odpravljati ignorenco med žonetvom, ki je največja cokle v razrednem boju; upam, da v interesu splošnega napredka ponudite vaše moči pri ustanovljaaju ženskih društev, kot je bilo to potrebno pri ustanovljanju mledinskth t> <t, v4 pri katerih je dosežen razveseljiv uapeh.
Smisel zadevne resolucije, sprejete ne sadnjl konvenciji, bo merilo, v koliko smo se pri volji potruditi za dobro etvar, v interesu splošnega napredka in v koliko nas še drži v svoji obla-
likuje po evoji aktivnosti. Starejše članstvo je ponosno na vztrajno aktivnoet tega društva.
Ne smem pozabiti osvežiti spomina na to, da bo žensko družtvo "Venera" št. 192 SNPJ priredile 4ne 18. oktobra evojo veliko jesensko veselico, v So. S. dvorani, na katero vas mlade člane vabimo, da se je udeledite polnoštevilno; enako se toplo priporočamo in uljudno vabimo tudi vsa druga cenjena društva, katerih je mnogo tukaj in katerih imen ne vem — vse nsjto-plejše vabimo ne prireditev.
Za veselico je pripravljena prvovrstne godbs. Članice "Ve-nere" bodo poskrbele v vseh drugih ozirih za najboljšo ¿lomečo postrežbo. Gotovo je, da bomo vsi vedrih lic in se veselo zabavali do konca.
Na evidenje ne neših priredbah! Za društvo "Venera", Christins Moseler.
"Slogr, ki mi Je poklonila v dar ItMtmo odlikovanje — sliko s podpisi vseh delegatov, navzočih ob priliki njene konvencije v Sheboyganu!
Vsem navedenim še enkrat najlepša hvala!
Sveteser R. Banovec, operni in koncertni pevec.
IrsMislMjs
Smrtaa nesreča.
Slick vlile, Pa. — V tukajšnji okolici obratuje večje število premogovnikov, ker pa je premog bolj slabe kakovosti, so družbe zgubile naročila. Pred kratkim je bilo odslovljenlh o-krog 150 rudarjev in več rovov so družbe zaprle. Odzlovljeni rudarji so se podeli za delom na vse strani. Med temi je bil tudi rojsk Frank Repovš. Delo je dobil pri Bethlehem Co. v Slickvil-lu, toda nI dolgo garal za družbo, ker ga je zadela pri delu nesreča, ko je padlo nanj približno deset ton premoga in kamenja. Neki voznik, ki je bil v bližini, je prihltel a per drugimi na pomoč Repovšu. Izkopali ao ga iz podautbe in poklicali zdravnika, ki je bil takoj na mestu. Reports so hitro odpeljali v bolnišnico v Greensburg, kjer je po enem tednu hudih bolečin umrl. Vsa zdravniška oskrba ni mogla rešiti njegovega življenja, ker so bile poškodbe pretežke. V bolnišnici so se odigravali tragični prizori, ko je ponesrečenec venomer prosil, naj ga odvedejo na njegov dom, dp še enkrat vi di svoje otroke.
Pokojni F>ank je bil doma Iz št. Janža na Dolenjskem, kjer še živijo njegov oče, brat in tri sestre. Bil je član SNPJ, odkar je prišel v to deželo, tukaj zapušča soprogo in šest otrdk.
Členi društva so ga pridno obiekovall, ko je ležal v bolnišnici ln doma na mrtvaškem o-dru. Prišli so se poslovit od njega ln mu darovali krasne vence v zadnji pozdrav. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo veliko število ljudstva, ki ga je ljubilo in spoštovalo v življenju.
V Imenu članov društva in prijateljev izrekam družini pokojnika iskreno sožalje.
J. Bregar.
Zahvala.
Mllweidcee. — Prijetna do^l noet me vele, da izrečem vsem dragim rojakom in rojakinjam v Milwaukee, Wis., Sheboygan, Wis. in v Weukegan, 111., kl so v tako obilnem številu poeetlll koncerte 8., 12. In 2fi. septembre ter z občudovanja vrednim zanimanjem ln pazljlvoatjo sledili izvejottfu.
Predvsem se zahvaljujem vsemu člsnstvu slov. pev. društev v Milweukee ln vsem ostalim posameznikom. ki so s svojo nesebično požrtvovalnostjo pripomogli k izvrstnemu uspehu koncerta v Milwaukee, nadalje Slov. pev. društvom "Zarja4* in "Danice", edvokatu Mr. Gloyecku, cvetličarjema Mr. 8ubanu In Mr. Dobniku za poklonjene prekrasne Aopke.
Najlepšo zahvalo moram izreči tudi društvom JPZ '•Sloga" št 4 in 10 v Sheboyganu ter vsem posameznim požrtvovalnim rojakom. kl so s svojim delovenjem uspešno pripomogli k prav lepemu uapehu koncerte v flheboyga-
New Waterford.
Minilo je že precej časa, odkar ni bilo dopiaa Iz naše naselbine. Vzrok je menda ta, da ni posebnih novic. Sedaj delamo s polno paro, kako bo na zimo, se še ne ve, najbrž bo pa zavladala brezposelnost kot je Že navada zimski sezoni.
Pred kratkim sta se tu vršili dve slovenski svatbi. Poročila sta se Helena Merij, predsednica drtištva št. 636 SNPJ, in N Mikfursen in sta se takoj po poroki odpravila na ženitovanj-sko potovanje. Drugi mladi par ki si je obljubil večno zvestobo sta bila gdč. Milka JaroŠek ln g. Jakob Levstek. Na obeh ženi tovan jih so bili navzoči rojaki in razume se, da smo te dobro zabavali. NovoporoČencem želim veliko sreče v življenju.
Eden navzočih.
Neerečs v rudniku.
Okla. — Dne 27 avgusta ae je pripetila eksplozija v rovu Covington Coal Co. ki je zahtevala sedem človeških življenj. Razstrelba je bila toko silna, da je vrgla truplo nekega rudarja dvesto čevljev stran. Sreča je bila, da nil istem času delalo več rudarjev v rovu, ker bi neareča zahtevala še več žrtev. Razstrelba ae je pripetila ob 4:30 popoldne, v ča-bu, ko se je skupina rudarjev pripravljala, da odide na delo Med žrtvami je bil tudi Slovenec Jože Udovc, član društva št. 235, Mulberry, Kana.
Poročevalec.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Mulberry, Kens., Frank 8iko le, — Pisalni stroj "Corona" je priročen za potovanje, na domu ali v pisarni pa je bolj prikladen in trpežen večji etroj. Pisaln stroji znamke "Underwosa" in "Royal" so dobri, poseÄo zad nji je priporočljiv. /
L Wi Goethe
Ob 180-letnici rojstva.
tudi
v koliko nas le drži v svoji obla- nu ter se Iskreno zahvalim aavo-•ti ignorsnea v nastopih proti danima društvoma za prekrasno ženski emancipaciji.	cvetja.
Z zanimanjem opazujem ži-j Zahvaljujem ae nedelj«» vahno sktivnost med članatvom { iuluhapnsm odboru Slov mlad. društva "Badgers"; po g* nerodnega doma v Waukega-poročUlh Je znano. de so njih se- nu, ki je e svojim potrt vovalnim Je vedno dobro oblakane; njih delom poekrfcel sa vesellčnl programi ao vedno pr- epeh koncerta vovretnl In prav želeti je. da SND istotam Jih tukajšnjo občinstvo štovlt- pek. nejše poeeča. Društvo 'Badgers', V trajnem spominu pa ml bo Je lahko ponosno sa svoje delo ostala lepa gesto delegacije JPZ
prav lep u-ia Dram. odeeku za pok Ion jen šo-
Sveta dežela je del geograf-ega ozemlje, ki se označuje kot Sirija. Njene meje je težko določiti, ker Sirija kot političen pojem ne obstoji marveč je to dokaj majhno ozemlje, razdeljeno na celo vrsto državic. Tako jovršina Sirije ne bo večja od ! 100.000 kv. kilometrov, na tem ozemlju pa biva največ tri in pol milijona ljudi. Povprečna gostota prebivalstva ni zanimiva, ker je sila neenaka: majhni prostorom, kjer so se naselili j udje, etoje nasproti ogromni komplekai neobljudene, puste zemlje, kjer se le redkokdaj po-_ a vi jo na kamenitih cestah karavane popotnikov ali romarjev. >o svetovni vojni se je Sirija razdelila v celo vrsto majhnih državic, ki so na znotraj avtonomne, v resnici pa spadajo v nteresne afere evropskih ail. Najpomembnejša in v Evropi najbolj znana državica je Palestina, ki je pod angleškim pro-tektoratom. Obaega približno 60.000 k v. kilometrov in šteje kakih 800.000 prebivalcev. Daje obstoji državica Tranajords-nija (s 860.000 arabskega prebivalstva) in Fédération Syrienne, pod francosko zaščito stoječa zvezna država, ki ae deli v Veliki Libanon, Sirijo, Alauite in Hauran.
Razmere v Palestini, kjer ae taret? drug ob drugega v glavnem dva naroda: Arabci in 2id-je, so samo primer nejasnih in skrajno razrovanih prilik v celotni Siriji.. Ta dežela, ki po Hvoji primoraki legi in dolgi o-bali spominja na Dalmacijo, je bila V starih časih zelo eksponi-rana; v nji so prodirale egipt-ske, makedonske, rimske, arabske in križarske vojske. Vse tuje ekspanzije so zapustile svoje sledove. Malo dežel je na svetu, kjer bi na tako. majhnem prostoru bivalo toliko narodov ali boljše narodičev in plemen, ki se vaak izmed njih amatra za "izvoljeno ljudstvo" in gleda z mržnjo na soseda. Prav v tem je iskati poleg čisto gospodarskih in političnih razlogov vzrok neprestanega trenja med prebivalstvom Sirije, posebej pa še Paleatine.
Zaman iščemo enoten sirski narod. Tu imaš Levite, ondi Samarite; tu biva airski kmet, ondi se na lahkonogem puatinj-skem vrancu klati Beduin. Kakor v Mali Aziji prevladujejo tudi tu Alarodijci, vendar opažamo da jim je primešane silno mnogo tuje, zlesti arabske krvi. Težko je določiti raso posameznih plemen, tudi proučevanje jezika nam kdo ve kaj ne pomaga, saj govore tudi Alarodijci danes že po večini arabščino, po čemer jih nepoučeni popotniki smatrajo za Arabce. Alerodij-«kega porekla So sigurno v gorah živeči sektaši kakor n. pr. Maronlti na-Libanonu in Drusi v Hauranu. Ta mešanica obstoji na palestinskem ln sploh sirijskem ozemlju že tisočletje. Jezus Iz Nazareta in straatni Herodova hči sta bila sigurno v
Orač slovenskih njiv vjdveh delih tveta
Jože Zavertnlk je bil urednik "Prosvete" in prejžnjega glasila S. N. P. J. od ustanovitve in ustanovitelj "Jugoslovanske sodjalističn» zveze v Ameriki". Ustanovitelj je bil listš "Proletarec" in njegov prvi urednik ter ga Je več let urejeval in pisal brezplačno. Jože Za-vertnik je bil v Ameriki eden prvih socijaii. »tov, ki je pričel med Slovenci socijalizem širiti in javno delati. Do njegovega prihoda v Ame-riko je bil socijalizem akoro neznan. On jt pn. čel ustanavljati klube in eden prvih je bil po njem ustanovljen. Socijalistični klub št. l v Chicagu, ki je danes med najmočnejšimi in najaktivnejšimi med Slovenci v Ameriki jn pod njegovim vodstvom so bili vsi klubi p0 slovenskih naselbinah po širni Ameriki. prj ustanovitvi kluba št. 46 v Waukeganu, III. Je bil na ahodu, ki so mu ga Vrhničani razbili, napaden z gnilimi jajci in moral je v sprem' atvu policije oditi iz Waukegana. Ali 8eme je Jože tudi v Waukeganu pustil interne gose-niče, ki so ae zlegle pri sv. Pavlu in pod sv. Trojico na Vrhniki, tega sadu vendarle tubo mogle uničiti. Jože je z živo besedo in peresom seja| in ae najhujših sovražnikov ni bal; kar je danes slovenskega zavednega proletariata r ameriških naaelbinah, ga je uatvarilo Zavert-nikovo delo. Delal je od početka, ko je pri-šel v Ameriko in do trenutka, ko je šel — na drugi svet. Delal je za oavobojenje proletaria-ta. Brez njega ne bi bilo v Ameriki "Jugoslo vanske socialistične zveze", "Slovenske narod, ne podporne jednote" v tem smislu kakor j* danea. Zavertnik je čuval, da niao na tej trd-njavi glodale črne gosenice, do konca zadnjega svojega zdihljaja. Na zadnji konvenciji so ga še tako zvani verovaruhi vehementno napadali, a Jože jim je ostal trd oreh, ki se ni dal zdrobiti. Meseca junija je stopil sam iz ured-ništva kot glavni urednik in je stopil v zasluženi pokoj, ker ga je po levi strani zadela kap.
Jože Zavertnik je umrl 28. avgusta ob 5:15 zvečer, ravno, ko je zračna ladja "Grof Zeppelin" krožila nad Chicagom v višini 200 metrov.
Nekaj nas je še, ki amo a Teboj delali in bodrili alovensko delavstvo. Vsi se Te sporni, njamo in Ti kličemo:
"Slava Tebi, dragi Jofcel"
Nace Mihevc v "Delavski politiki". (Konsc.)
DR GERSON V KASSLU
Njegovo nemško ime že dolgo ni več samo nemško. Goethe je ovropsko ime. Ni ga količkaj izo braženega človeka v Evropi, ki ga ne bi poznal. Minilo je stoletje in več, kar so nastali njegovi najboljši spisi. Kmalu bo stoletnica njegove smrti. In vendar — v nemškem svetu in pri tujtt> narodih še vedno izhajajo o njem nove študije, njegovi spisi se še vedno ponstiskujejo in prevajajo. Bil je človek duha ln — duh ne Izumrje. Bil je genij in gerti-Jevo življenje ne ugasne. Lahko je reči, de se je to ali ono v nje-govih Bpleih preživelo. Ce se je, tedaj je veliko in slavno tud kot spomenik ob poti, kl jo je
hodil človeški duh k današnjemu.	___
Koliko današnjega se bo prežive-*™0^" P°g]edu *iatoi ^l'6"6?» ■ — marsikaj že kmalu, bret' u ~
aledu, brez apomenlka Ob poti večnega razvoja. In če hočeš razumeti. če stopiš brez predsodkov, brez blete aH prahu naših vsakdanjih cest v hram Goethe-jovHi Muz, ali ne dbčutiš, da ti
—	kakor pri Shakeepeareju in mnogih drugih velikanih zašlih časov — diha nasproti človeška veličina. Veličine v dobrem in zlu, v veri In neveri, v strasti in odpovedi. Ali niso ti možje povedali svctjtti najboljših besed za stoletja In za milijone ljudi? Kaj če Je slog tega svetišča malce drugačen nago Je tvoj okus? Oo veško bistvo se Je tu raekrilo v vsej svoji mogočnosti In preaun
I j Ivi resničnosti. In čutiš, da Je skozi to In samo skoči to ljudi izpregovorila Misel vssga vesolj-stva. pralsvor vaak ail, kl ji pra vijo Bog. Goethe Je bU eden poznih He »cev, duševni potomec najave tejše grške in r i make dobe. E vropee v klasičnem in bodočem pomenu booode. Njegovo ime Je bleščeča zvezda na nebu našr kulture, kulture evropskega za pada. Id Je vecm pr<*vetlj«-niir narodom — metfhnim in velikim
—	trden obok v stavbi njihove nacionalne kulture.
porekla. Spremljevalci Omaja* dov, seldžukijski Turki, romerji in postopači za časa križarskih vojn, čijih potomci so bili sloveči "Pullani", današnji Leven-tlnci in cionlsti, 2idje z vseh vekov, ki so se vrnili v domovino svojih davnih prednikov — tvorijo silno piseno plemensko me-tanico. Ce pogledaš Jeruzalem z Oljske gore, vidiš z enim aa-mlm pogledom arabeke mošeje ln židevek sinagoge, bleščeče kupole pravoslavnih cerkva in «kromna okna katoliških samostanov, ropotijo ciganov, moderne delavnice In črne bedu-inake šatore. Bolj kot kri do-loče slučaj v Siriji narodno ali plemonako pripadnost. Moderna tovarna spada Bemkej s isto pravioo kot z zelenjem prerašče-<m razvaline Pahnire.
Semo ob sebi se ume, de timet no izolirane občine ns majhnem proetoru stisnjenih pripadnikov rasnih ras in plemen niso sposobne ss kakšno ekepan-tljo. Turek se Je v Siriji vedno počutil tujce; s svojim sirovim značajem si nI mogel pridobiti niti sovernika v Mohamedu — Arabca, kl Je zelo občutljiv m
(Dalj« as g.
Nemški zdravnik dr. Gerson, ki je posta glaaovit po svoji dijeti, je prispel v Kasel, kjei se bo, kakor je podoba, popolnoma ustanovil Nastanil se je v aanatoriju doktorja Gusgman na, s katerim ste sklenila pogodbo za lečenje pc Geraenovi dijetetični metodi. Sanatorij je zi Geraona nanovo preurejen. Dobil je posebei oddelek za roentgeniziranje in laboratorij zi analizo. Tudi kasselska javna bolnica je od stopila dr. Geraonu poseben oddelek za tuber kulozne bolnike. Zdravnik bo torej imel dovolj proatora in prilike, da a svojimi zanimivimi poskusi nadaljuje do popolnega uspeha.
i ' ■■ m i ■jirmnrTTT——,
ZRCALA VARAJO.
Henry Maaae, priljubljeni angleški portro tist damskih obrazov je po dolgotrajnih študijah prišel do zaključka, da ogledalo nikoli m zrcali naravne barve kože na obrazu in životu ampak da zmanjša njeno reaničnost za 10 do 21 odst. Potemtakem ni čudno, če ae dame pred zrcalom včaaih tako Čudno našminkajo. Toi barvila, ki Bi ga naneao na kožo, ne more bili nikoli pravilen, njegova nepravilnost pa zsvid v glavnem od rožnate, odnosno zelenkaste barvi stekla.	'	'
RAKETA, KI VZLETI V SVETOVNI PROSTOR.
Znani berllnaki profesor Oberth, nosila prve nagrade na pariški konkurenci za poleti v svetovnem prostoru, je začel graditi raketa ki jo bo aprožil v prostornino in ki naj dokih njegove znanatvene teorije. Stvar mu financirate "Ufa" in nje režiser Fritz Lang, ki m« je Oberth pomagal kot znanstveni svetoval« pri snemanju novega filma "ženska ns lani."
NOVO ZDRAVLJENJE PARALIZE.
AlbertinijeVe ekspedicije, ki šče ns evrof-skejn eeveru ostankov Nobilove "Italie" haja še delj čeea v opaeni nepriliki. Blizu Nove zemlje je kitolovec "Heimen-Sucai" cbttfj v ledu in izgubil vijak, tako, da se ne more * premiketi. Ekspedicije je takorekoč pri** njene na led.
Amerüko življenje
James Cummnigs ee Je zavedal svoj« A* nosti In zaradi toga Je plačal dva dolarji ksis-* "Zakaj ai delil letake ljudem? Ali bsv£ de Je to protipoetavaor ga Je vprašal ^ v Oak Parim, ko ga Je policaj prevedel.
"Unije ml Je velela ia kar unija rede, * ram storiti. To Je moja dolžnost"	y
"Ce bi ti unija rekla, da ubij mene. sli ■ storil r Je vprašal dalje sodnik.
"Moral bi. če unija ukaže."	y
u "Well, jaz Imam tudi moje dolžnoiti. » mi velevajo, da te obeodim v plačilo dvdi ^ larjev In povračilo stroškov," Je zakljuiil nik.	\
TOREK, t OKTOBRA.
. ■
g Vesti iz Jugoslavije
KKSPUHaJA V SRBSKEM RUDNIKU.
lu nato se je pripetila tretja nesreča. Ponesrečila sta se Zagrebčana Nikola Baškovič, urad-(Irvtrso.) ~	Inik, s svojo ženo, ki je sedela v
Beograd, 15. sept,.192«. prikolnici. Zavozila sta na kup Ivčeraj dopoldne ob 10 se J« Uramoza ter zadela pri tem v br-;Jripetila Včeraj dopoldne ob zojavni drog, ob katerem se je 10 se je pripetila v srbskem motor rarf)i, Boškovič je dobil rudniku Rtanju velika nesreča. vet notranjih poškodb in ran na Rudnik leži kakih 40 km od ** glavi, žena pa si je zlomila več
lecarja v Srbiji, a je laat bratov	reber.
Vfuench. V tem rudniku je prišlo	0 nujnih negrečah poročila
a raj do eksplozije jamskega	ie niao doéla
jlina. Zemlja se je stresla kot ob	Dirkftli m ^ ceRti, ki je bila
stresu, prebivalci delavate k*	M ¿ag dirke saprU za ves vozov-
onije so se prestrašili ter hitel ni in ogebni promet Ceato M
c vhodom v rov, kjer ao	I strašili gasilci, ker vojaštvo ni
cmalu, da je eksplodiral plin.	maralo za8t0nj držati straže kot
morili so sprva v razburjenosti,	je w,0>t0 lftni Lani je voja4tvo
la je več sto rudarjev mrtvih,	W8tra¿ilo ceat€f a dirka ^ ni
»ali so se, da se bodo eksplozije	vrfila ^ gQ dirko pre|ožili n8
»onovile ter so celo bežali iz ko-	drug(	pa nigQ vodj€ dirk€
onije v strahu, da se vse po-	nič javili vojaštvu. Zato so letoe
rrezne.	zahtevali 600 Din za straženje,
Koj po eksploziji je reševalo ^ ^ nigo hoteU dati dirkači ter
noátvo začelo z reáevanjem. rre- gQ naproaili gftsilna društva na krbeli so dobro ventilacijo in v VranskeTn in v Trojanah, da so »ar urah je bil rov očiščen pljna MBtnilu¡ C€gto. n moAtvo je potegnilo iz rudnika VrogQ g km je najhitreje ^
0	mrtvih rudarjev in večj-anje-l n Vjút4f stuz2Í ^ Kamnika lih. Okoli 70 rudarjev je bilo za-1 g minutah 58 sekundah.
utih, a so jih vse pravočasno	^ imajo yeám gvoje
eiilr gotove amrtL N» mestu pa,	, f„
jer je nastala eksplozija, so na-	"
li omenjenih 10 mrtvih, 6 teško	Mednarodni vlomilec in Ut are-
1	3 lahko ranjenih.	tlr»"-
Med mrtvimi in ranjenimi je _Ljujbljanau16. sept. 1926
udi nekaj Slovencev. Troje Slo- pve leti "so ženaAe policijske encev je izgubilo življenje in si- hn varnostne oblasti iskale neke-ur..so to: Gašper Koprivšek iz ga premetenega tatu in vlomilca agorja, rud. nadzornik, poročen, a ga ni80 in ne izsledili. Po-otroke; Josip Grlica iz Gornje V86m gam je zdaj zašel v roke akvice pri Krškem, samec. Fr. i policije. Je to 32-letni Jože Bra-erš iz Lukovca — težko ran je-1 doma iz Veternika v okolic' a pa sta Franc Peja iz Selca pri Šmarja pri Jelšah. Vsa Stajer itiji in Matija Koenig iz Koče- gka ¡n Kranjska ga pozna kot ja.	spretnega tatu. Pred dvema le
Povečini so ti rudarji odšli v toma je po več manjših vlomih tanj po velikih redukcijah, ki ¡n tatvinah napravil svoj najveČ-h je pred leti izvedla Tibovelj- jj tatinski korak, vlomil je v ñeca družba. Sli so v Srbijo, se ko trgovino v okolici Šmarja in rivadili tamošnjega življenja in odnesel iz nje za nad 80,000 Din sdnebja in našli smrt v rudniku vrednosti. S tem mu je bilo o-ri delu.	mogočeno, da je odpotoval malo
Kako je nastala nesreča, oz. , mejo ter si ogledal inozemsko so se vneli plini? Nič ni go-Ltv0. Prodal je ukradeno blago ivega. Lahko, da je kdo rudar- Le,. odšel v Avstrijo, potem dalje iv odprl svetilko sli razbil šipo L Nemčijo, kasneje se je preselil i njej, ali pa da je kramp izva- na Češko, kjer je ostal polni dve 1 iz premoga Iskre, ali pa da so fetj. Tam je živel pod rasnimi ini sami bili že pregoeti ter so tujimi imeni; delal zdaj tu zdaj i prenehali z delom, dsnes pa tam, včaSi kot natakar, včasi kot > preenhali z delom, danes pa tat in vlomilec. Živel je zdaj sleklo nadaljevali kot bi ae ne k^ zdaj spet dobro, videl lepa rodilo nič. Najeli bodo novih mesta in preproste vasi. iset delovnih moči pq isti ceni A postala so mu tla prevroča >t mo bili pokojni rudarji in za Lft ¿ikoalovaškem in mogoče Kijetje bo stvar v redu. Mogoče ge mu je tudl 8toéilo ^ domovi-Kio dobili áe cenejše. Organiza- nl nft jugu In je pri4el p,.^ dn6. je ti rudarji ne poznajo.	vi v Maribor. A kar brž je iz
imago v dirki ali smrt—nekaj Maribora odpotoval naglo v Lju bo."	bij ano in bil bržkone popolnoma
Ljubljana, 16. sept. 1929. suh. Klatil in skrival se je med Včeraj je bila napovedsna tiri ter se ob ugodni priliki pov-»rska motociklistlčna dirka na spel na lokoomtlvo ter segel ogi Vransko-Trojane. Proga je lep strojevodje, da bi mu izimafy la dolga 10 km, teren pa je tak, ni¡ listnico. Strojevodja je zapa-i ni nikjer mogoče pregledati pazil, priskočili so in kmalu je sto par sto metrov naprej. So držal detektiv Bračuna v rokah mi ovinki in klanci, zlasti je še ln se prepričal, da je res Brsčun. tfan klanec v Trojanah, ki ve- Odpeljal ga je v jetnišnico.^
i za največjega na takozvanl	80 M ^kimitijt" v Sloveniji.
majHki cesti, ki veže Trat z	_ A , *	. . . * .
majem. Ta klan* je tvoril	PJ**»	l ^ Ji
dnji del dirkalne proge.	Prvič Pripeljal Po	tračnicah v
Tudi lani se je vršila tu dirka J^Jano P XL? ^ ot < k'i k lov in pri tej priliki je M
lavil neki trgovec SUjercc, ki	^lli
i je udeležil dirke, a ni zmagal:	Y JC"?
kihanje leto pa ali zmago ali «f^ del V™*? **™\'TrñíJn i poginem na progi!" Menda ni -icf	Celje-Ljubljana. Ne-
kvil tako namo U edini, am-P° "fj popoldne je pripe-^ jih je moralo biti mnogo s m M UuMJtosko posta o vlak m «kl<TX)m. Zakaj številne ne- z dvem» lokomotivama ali hla-K-t'. ki mo se pripetile na vče-P°^* -kakor ao tedaj deja i N dirki na Trojane, priča- tu?! tokomoUvam - ter je pri-morali preecj — divja- P*1^1 • wbo ^vnemine goste.
H<»
»(h. _ h HO gotovo val hotel r priti I Obljubljen je bil tudi sam cesar, ' "a cilj za vsako ceno da 1,0 pr44ei' * je ^^ nameatu povorijo in pišejo, da je pri- "*« nadvojvodo A^ehU.I k; dvanajet nesreč ,od kate- M^
I J«h je več težkega značaja. ?*'n«m	^j0 Pf^Ji
p-Wan pri ocenjevalni vožnji tedanjega čaaopiaa "Novice," ki "e i«»nesrečila Rado Zitier-P01 ^ urejeval Blelereia. Ner in Alojzij Jenko iz Lju-hZUu«j« ljubljenakega kolodvo-|ne. J< nko (iz Jeftic) ae je vo- rn za železnico ae bo )>ričelo mall-[* Zit t «'rschlagerjem v priko-|ga serpena, de bo sldovje do il-" K-govega motorja. Obe ste n* Pod streho prišlo. Ljubljsn-I' \rnila, pri čemer je dobil «ki kolodvor, ki pride blizu Mo-mnogo poškodb na kIsvI, Hnove predilnice, je kolodvor du-
zlga reda In bo kakor smo sIMi 800 sstnjev dolg. Železnica do Ljubljane bo menda do jeeeni prihodnjega leU dokončana."
Deai ao bile ovire na progi Zidani moat-Ljubljana v aavaki soteski selo velike, je vendar delo napredovalo tako, da je 1849 pripelje! v Ljubljano že prvi poiz-kuani vlak, o katerem poročajo "Novlee:" Druga imenitna pri-godbe tega dneva je bile, de ae je popoldne ob treh parvi krat po telesni eeetl Is Celje v Ljubljano per peljal hlepon (Locomotiv) kterimu kmetje lukametija pra-
P J«* Zitterechlagnr , "odne-l^ljeno nogo. Obe ao pre-v celjako bolnico, kjer ao "«.namo obveiaM, drugega pa ^Irtall v oakrbi. Nesreča ae »«jdUa na ovinku, kjer eta ae *** "»niU nasproti voeečemu \f*iklistu.
^ »«tem meetu nUt ae popol-MT.^tiH dve neerečt Najprej Avguat levičar iz Wjene. Zadel j« a toliko ailo ^-tnl kamen, da ae je ka-
Ntn^Vi mot<,r P" zvrnil »n al jo Levičar zlo. ^o pod kolenom. Kma-
vijol Brez vae spodtike ae je perpeljal lično ovenčan v štirih urah is Celja. Drugi pot pa bo lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel po poti nič preiskati, kakor zdej, ko je bile perva poskuš-nja. Neizrečena množica ljudi, deželni glavar in več drugih u-radnikov ga je z veesljem sprejela v kolodvoru (Bahnhof)."
Raznim izrazom so tedaj morali dodajati še nemške izraze v oklepaju, da so ljudje razumeli. — Ni pa potekel po tem sporočilu mesec dni, Še javljajo Novice program slavnosti ob otvoritvi teleznice. 12. sept. 1849 ao priobčile "Novice" notico:
"Danes zamoremo svojim bravcem zagotovo na znanje dati, da bojo presvitli Cesar Franc Jožef I. 16. dan t. m. to je v nedeljo popoldne 20 minut po štirih s pervo vožnjo po železnici iz Dunaja v Ljubljano prišli in njimi Njih ministri in veliko povabljenih Dunajčanov In Grad ianov. Cesarju naproti v Celje se bo peljalo 50 Ljubljančanov Cesar so dovolili, da bo pervo početje voinje po železnici z veliko čaatjo obhajano. Gromenje topov z ljubljanskega grede bo oznanilo prihod presvitlega Ce-*arja. Ko se bojo mestu pribil ¿ali, bojo začeli zvonovi v vsih cerkvah mesta in predmestij peti. V kolodvoru, krasno 6kinča nem, jih bo spodobno sprejel od bor mestne srenje. Berž potem bojo ljubljanski knezoškof blagoslovili železnico. Potem se bodo odpeljali presvitli Ceaar ob gromenju topov iz Ljubljanake-ga grada ln zvonenju vsih zvonov po Dunajski cesti skoz nalašč napravljene veličastne vrata v mesto v svoje stanovanje, k ga bodo v tiati hiši imeli, kjer si-cer deželni glavar stanujejoftjl In tako dalje. Pišejo Novice, kako bo ta dan 16. sept. na vse strani imeniten. Slovenci amo svojo inteligenco tako radi vedno tlačanlH }caki namišljeho-ma-ziljeni osebi. (Smo?)
A Ljubljančanom kljub šelji ni bilo dano pozdraviti Cesarja v svoji sredi. "Presvit'! Cessr" so bili redi bolehnoeti "¿aderža-ni" in ao namesto "Sebe" poslal nadvojvodo Albrehta, ki ga je predaednlk mestne sen je s svojim štabom "spodobno nagovoril" ln ga prosil, "de naj preavit lemu Cesarju osnanitl blagovoli udanost vseskozi zvestih Kranjcev."
("Presvitli Cesar" je bil tedaj bog "zvestih "Kranjcev," Slovenci so bili Kranjci in še danes smo Kranjci. Zveato smo varovali, da je ceaar rea od boga in ljudatva nam določeni vladar in da mora biti nekdo, kateremu moramo tlačaniti).
Pred 80 leti je torej atekla prva železna kača po Sloveniji. Bil je to dogodek za vso deželo. Ta-erat so govorili, da bo želesnlca ubila ceste s svojim prometom. Zdaj po 80 letih imemo že močne tovorne avtomobile, ki prepe-jujejo težke tovore po cestah in lonkurirsjo železnici in marsikateri h pet trdijo, da bo cesta zmagala železnico. Nasadnje ae je medtem razvil že letalski promet za osebe, in če se polagoma iz-. mpolni še za tovorni promet, bo železna kača izgubila na avojem Mimenu, ki ga je tako močno o-znanjala pred 80 leti In ki ga ma vaa ta leta. Razvoj v SO letih je skoro neverjeten.
Novs umobolnica v Sloveniji.
Ljubljana, 16. sept. 1929. | te več let sem se poudarja močna potreba po razširitvi umobolnice na Studencu. Napravili ao že načrt za raaširitev, e ker bi preureditev stala najmanj 80 milijonov, ao opustili ta načrt ter so skušale naše zdravstvens oblasti nsjti kje kako poelopjs, d bi ga bilo mogoče preurediti umobolnico.
V načrtu je graščina v Radečah, ki bi jo prav lahko preuredili v umobolnico, ker M bili stroški sdaptaclje malenkostni. Menda je to še eklenjeno. Te dni ae je mudil v Sloveniji načelnik miniatfatva ze narodno adrevje dr. Stamper, ki al je apo-toma ogledal tudi to graščino. Graščina je doelej še laat nemi-jenih eeeter, e jo bodo prodale jubljanskemu oblastnemu odboru. S tem bo pereče vprašanje razširitve umobolnic« rešeno. Sej je umobolnice na Studencu slutila Obema oblastima ln je prenapolnjena.
HOitlt 'M
Kako ti «mIbo izdelujejo dragi kamni
glave a tem problemom, a pois-kusl so vsakemu iepodleteii. Sels Fraiuos Verneuil je priiel k cilju. Njemu je prvemu uspelo «e-stavijati umetne rubine. Od 1. ■Povsod v prirodi so na delu 11910. se umetni žlehtni ksmnl tajne sHe, ki nenehoma snujejo izdelujejo le na veliko, ' čeprav nova življenja in nove tvarine samo nekatere vrste. Drugim ko-Ves svet nalikuje ogromnemu mija še do danes nl mogla blizu kemičnemu laboratoriju, Čigar' Sicer pa je iabira umetnih dre pogonska sila je solnce, ki s svo guljev vzlic temu že zadosti ve« jimi toplotnimi in svetlobnimi | lika,"da se manjkajoči vzore
žarki pomaga ustvarjati zamo tano sestavljene tvarine kakor: sladkor, škrob, beljakovine, in druga gradiva živalskega in re stlinskega sveta. Ta oddelek, de jall bi: organski laboratorij ne
I lahko pogrešajo.
Kako jih umetno Isdelujejo,
Izdelujejo se umetni dreguU v bistvu takole: Prav na drobno zmleta glina ae vaiplje navpično
rave, je vsakomur odprt. Kogar navzdol v zelo vroč plamen po-zanima, se lahko seznani z nje kalnega plina. Tam, kjer je pla-govfm ustrojem. V njega avetlib najbolj vroč, moli vanj ko-delavnicah polje noč in dan peJničasta oat neke negorljive tva-
stro Življenje in delo, ki je pa v marsičem tajno in neumljivo člo veškemu razumu.
Skrivnoet draguljev. |
Poleg organskega laboratorije
rine, na katero pada glinasti prah ter se tali v ko megla drobne kapljice. Te kapljice pa od novega prahu čedalje bolj rastoler se slivajo druga v drugo, dokler ne nastane majhni hrušlcl po-
so v prirodi še drugi, ki so težje (lobna go|iaf k| tvorl enoten pr* dostopni. Skriti leše globoko pod v|len kr|8tai, omejen s pravilnimi zemljo, pod mračnimi ječečimi * kristalnimi ploskvami. bokUa katere pritiska teftkn gnj Ako ^ meeto navadne gline re Dasi je v njih navidezno vse	£ivt) aiUmlniJev
tiho, so vendar ekrivaj na del u P/ ^ naatanejo popolno, ^me j.ke sileJU to^ in krl-l ^ UbVt>ibJvnl kamni: Ui -stelizirajo, da v nedogledno dol.|fj kakrftn, gfl nftjdfjo tud|
gem čaau izdelajo nekaj drobne ga bleščečega kamenja in kovin V njih naetaja tisto, kar člove* najvišje cedi: žlahtne kovine in žlahtno kamenje.
Clovefk ee je že marsikaj nau čil v teh podzemeljskih laborato
prirodi. Z malenkostnim dodatkom kroma se ti ksnrni spremene v rdeče žlahtne korunde ali pa v rubine, dočim dasta želeso In tltam modre aafirje. Tudi v pri rodnih draguljih te vrste ss najdejo iste primesi, kak<»r so
i+jlh. Najbolj zanimivo ^ |K)kazale natančne kemične ana-vsem pa je vaekakor izdelovanju ¡|M	»
je to vedno ^ražj®. kar lm»-	,{em „ln „r^clU. Sijaj
"^Uav Je doatikrat «tarem veku rtutall ^delovati ln	prirodnlh in v P^tro-
kareja« Ua^h ^ blll vedJ	umetnl kamn, daUi
no telo klavrni. Uapel. »o »amo	^	N| j b
wS^TtaíSS? J¡í dvevm.vHcl, ki Je ne bi bilo«,«, bil« dragim kaajgte	g , vd((hnltl umBtnlm draguljem
1 .J MS i la med te«"10 vljolliaate pa do o»-ee je raivila kam«*, k J > med	raiteca »kala ne.
t	barvnih odtenkov, v ka-
-"^^Iterih .. lakre »metnl tUhtnl
MMh »PU«Wo tovarne. Med najlepto fl iSSh In ii^dn Í «novi »padajo vaekakor umetni »plnell.
¿.uiTkltato^Si' k^11 b»"« v« bolj ognja-
izobilju. Izkazalo se je, da kralje veki diamant ni nič drugega ko navaden čiat ogljik,) soroden prs mogu. Razkrinkani so bili rubini ln ssfirji, katerih glavni sesU vini sta eamo kisik ln aluminij, ki ju nikjer na svetu ne manj ka.	.
Seatava sama tedaj ne more biti tiato, kar daje draguljem vrednoto, Merodajne ao njllroblika in laatnoatl. Val prirodni dre
posebej izračunali najbolj primerno obliko brušenja ln dosegli na ta način brlljantom podobne dragulje, kl v luči blešče v vseh mavričnih barvah hlcratl.
Tovarne, v katerih ae isdeluje jo dragi kamni, ao opremljene s dolgimi vrfetami topilnih peči, zakaj v vaaki peči je,moti topiti a* mo po en kamen na enkrat. Tem peratura v pečicah znaša ca. 2, .. v» - 000 «topi n j Celzija in proces tra-
gulji kažejo, še preden so izb^-h/dokaj šeni, neke pravilne geometrične tale •esUvine^ tem oblike. DUmenti se najdejo kot pravilen Je IzdeUkj,V.prav «M-
dvojne četverpatrane Piramide no upravUanih peč^ Je moč
In kocke, rubini in safirjl p«	tn^ftČl
maj o navadno obliko šestero- 200 ksjatov ir,soj^!*»«£>» »tranlh stebričev. To so krieteiijjj» dolgi tsr 2 cm široki. D< l> kakor pravimo. In baš to krieta-Mjenl dragulji »otakojnatona-Insko sUnje, kl napravi kamne Unčno prsizkusijo g o^ obUke »rozome in ukreše v njih evoje- velikosti In ^«vostl, nskar s
vrsten ogenj, daje po sebi brn*l^jo ^ n/tmamhni /«.fini („likšnA vrad-Ibližno 90 odstotkov ss Jih pre<l<
la v tehniške svrhe, a le 10 <xl stotkov Jih izbrusljo v okrasne
Arabci in Ž|4je v Palestini
(Nadaltavanja s 2. Mirani.)
tankočuten. Tudi nacionalistič no gibajije Arabcev, ki se je zopet nekolikQ rasvnolo baš v zadnjih tedni^, nima kdo ve kake sile in se omejuje zgolj na lokalne učinke. Precej Je kriv geogrsfski . polotaj arabskih mest: Damask je najizrazitejša srabska nacionalna trdnjava, toda to je osamljena celica sredi puščave, ki ne more učinkovati na daljavo. V Belrutu, v primor-akih mestih prevladuje Levan-tlneo a svojo lažnivo, vnanjo clin
preti poMciji.
St. Louis, Mo. ~ Policijski "<imk KoHsesn je poučil policijo» da pravica do svobode govora in zborovanja , ni monopol" Zveličavne armade (Salvation Army) in podobnih patriotov. To pruvioo imajo tudi redikalci, je rekel jodnik, ko je lzpuetil dva komunista, kl ju je bila policija aretirala radi "kaljenja miru/* Sodnik Roaecan je rekel, «la mora biti policija previdna, da ne zlorabi avoje moči in da mora poatopat! proti veom elementom enako.
dragulje. Zaradi Izredno velike trdote ee umetni dragi kamni u porabljajo kot rezila za prav tr
pomembni tvarini tolikšno vred-
V vseh krietalih so atomi razporejeni v nekem smiselnem re du, nelikujoš umetno aentevlje ni zgradbi, dočim eo v nek r i stali-.. ničnih tvarinah - n. pr. v steklu de tvarine, Ur za ležejo priIpre — zgneteni brez vsake eomerno-Uizljskih merilnih instrumsntlh stl. Pri umetnem sesUvljanjuMn *^>nlh ured dragih kemnov gre tedaj v prvi V ceifl je sevede med prirojl vrsti za to, da ae possmeml ato- niml In umetnimi dragulji veli-mi razporede v tistem svojevrst- kansks rszlilu in slednji powM; nom redu, ki je znsčilen za U ali nijo nevarno konkurenco. Zarsdi oni kristal, in v katerega se u- tegs so v podjetjih, kjer imajo rede atomi sami pod vplivom pri- opravka a prlrodniml žlahtnimi vlečnih ali, kl vladajo med njimi, kamni, napeli vae slle. da bi od Ako to uape, tedej se umetno na- krili v umetnih produktih kak« rojen dragulj v ničemer ne lq£i iiapake. Ali z vsemi pripomočki od prlrodnega. Tako pridobljeni modeme kemije in fizike niso žlahtni kamni so enakovredni u- mogli dokazati drugega, kot da metnim. ker ao iz i"tih anovl In so si prirodni In umatnl kemni enako sesUvljenl.	do pičfce enaki. Sem pe tje zal
Zadnja leta je usj»elo, sestaviti dejo v umetne kamne kake mot „ celo vrsto umetnih žlahtnih ne primesi, brez, kaUrih pe tudi kamnov, ki uetrezejo tem zahte- naravni dragulji niso, Končno ps vam. Med njimi so zneni pred- tovorne nimajo namena s
____žlehtni korua<M In splneli. aiml dragulji tekmoveU prlrod-
Korundi so Is ¿istega aluminija nlm, marveč skušajo samo Is po vega oksida, splneli pa imajo vr- drinltl zanikrne ateklene imlt* hu tega primeša nega še nekaj cije, ki eo brez vaake vred noaii magnezijevegeokM(ia.Sprimea- in jih nadomestiti e cenenllm» jo nskoterlb kovinskih oksidov ksmnl. ki so razen po Izvoru p» m je moči nednhnitl s vsemi polnoma enakovredni prlrodnlm značilnimi barvami dragih kam Komur gre bolj za sstetično nov. tako s rdeči lom. ki je lastno vrednost okrasja kot za Uvor. rubinom, in s modro barvo pla- bp t umetnimi kemnl Uhko do vie, kl odlikuje ee/lrje.	Me* «»ke ali še aljajnejše u-
metniške efekte.
Izdelovanje dragih kemnov aamo po eabi ne bi bile leftko, če bMo vprašanj« »amo v tem. najti prave aestnvlne. jih staliti ki jim dati prevo barvo Ali snovi morajo poleg toge tudi pravilno kristalizirati, to doseči, pe nl lahka reč. Desetletje 1 lahke pošljete evojeem v in desetletje so si kemiki belili
BMHiflH
Jeleljn ee? Te je kl
sv o jeme pri-v densevl-edlel dar trajne ga se eil
vlllsacijo. Druži. Maronitl val aektašl, ki šive po avojl starodavnih šegah deleč od mest, na gorah ln v samotni dolinah, ao prenesnatni in pre-medli, da bi mogli vtlanitl dete svoj pečat.
Prebivalci «Ive v majhni seliŠČih, vaseh ali meetih; pe lestinska vaa je daleč od pojma naše vasi; najbolj približuje tipu aredosemake vnel. Najbol gosta so sellšča, slasti mssta ob morju; v notranjosti leše osamljena in je treba ure in ure, celo dneve potovati po puatlnjah preden doepeš v kako mssto Največja notranje meata: Jeru zalem, trdnjava Ieraeloev ln si beljka krščanstva, Damaak In Halep tvorijo prav aa prav oase
sirijski pustinji. Take so tudi ra*ni kraji, kjer. cvete poljedelatvol podnebje je v te, dešell kaj različno in lahko pre-lodiš v enem dnevu več klima tičnih pasov, Ponekod Imaš vi aoke gore; /izmed Libanonskih gora jo najv^ja Veliki Hormon (2880 m). V primorju js pod nebje najugodnejše, z sadostni mi padavinami» kl omogočajo o-bilnejšo vegetacijo; v notranjosti je rastlinstvo borno, nasad' uspevajo le z umetnim name-kunjem zemlje.
Kakšna bodočnoat čaka Siri o, pred vsem pa Palestino T \ tem je nemara bistvo sedanjega spora med Arabci In 2ldl. Židovska kolonizacija Js zasnova na selo velikopotezno In obeta da bo naredjUa Iz Peleatlno v nekaj deeetletjlh goatejše obljudeno, z tehniko modernizirano deželo šldcjveklh naaeljenoev Doelej je prihajalo vaa k mssso v Palestino po 2000 naseljen cev, ki pa ae aeveda niso mogli tskoj prilagoditi novim, tošklm razmeram obljubljene dešele In so jo mnogi razočarano zapusti II. Vendsr js to sistsmetično nsseljevanja Židov zavzelo tak obseg, da so Arabci poetall skrbeh, tembolj, ksr nessljsncl iz "raznih razlogov" ell zaradi nepoznsvanja razmer še čujejo nasprotja med avtohtonimi Arabci In novonaaeljenlml |)ozniml potomci nekdanjih Isra-elcev. Židovski avetovni kapital v veliki meri podpira koloni zadjo In modernizacijo Paleatl-ne, dočim ao Arabci nevezenl sami naae. Pridelki žldovaklh poljedelcev se zarod! boljših zvez lažje sprsvljajo na tuja tržišča, dasi vlada beš v tem pogledu huda kriza, kl ograša mnoge židovske eksistence; A rabci nimajo v tej krili niti te ugodnosti. ,jVse to se je poleg nacionalnih in veraklh momen tov sgostllo,v težko, grosečs na-Mprotje, ki se dvige nad Palestino nsllk črnemu oblaku. |ipričo mentalltete obeh na-rodov bo aadanje napetoet prej ali slej prikipele do odločilne borbe po načelu: Mora tue, vita mee. (Tvoja emrt je moje šlv-I jen je.)
(Po prof. dr. Fr. Braunu.)
Klektrislran! avtobusi. Angle-ški fizik Boya se js vosil pred kratkim v nekem avtobuau proti domu. 8lučajno ae je prijel za o-grajo na vozilu ln v tistem hipu ge Je krepko etrealo, kakor da se je dotaknil električno Šioe. Boys je stvar takoj preieksl ln ugotovil, da se kovinski deli avtobusov napolnijo z elektriko radi trenja gumijastih kolee na asfaltnih tleh. Vender sila ts elektrike ni bogve kako velika, še manj pa da bi bila nevarna.
NAfil ZASTOPNIKI.
Zastopniki ta Ust Proeveta
so:
Anton Zidanshsk iz Farrell, Pa., potuje v državi Pennaylva-nijl in isto tako tudi br. J. Jereb is Homer City, Pa,
V Clevelandu In okolici v dr-ževl Ohio je neš zastopnik Anton Jankovich vedno na delu in nabira naročnike.
Anton Fortune bo obiskal naše rojake v dršavi W. Virginlji in skušel pridobiti kaj novih naročnikov.
Polog teh so naši zastopniki vsi društveni tajniki in tajnleo, katerih naloga je nabirati NO-VK naročnike in akrbetl, da točno plačajo stari naročniki naročnino aa Ust Prosveta.
Upravnlštvo uljudno priporoča vssm članom In drugim rojakom, da gredo na roko našim zastopnikom kjerkoli «e pojavijo in se naroče na list Prosveta. Sedaj se bllšajo dolgi ilmaki večeri In nl bolišoga razvedrila kot Jo dober list, v katerem dobi- • ts znanstveno ln poučno gradivo, lepe povesti in mnogo novic amerliklh in is starega kraja. Naročits se na Ust In podpirajte svoje podjetje, to mora Mtl naše geslo.
Philip Oodlna, upravitelj.
POJASNILO DRUlTVB-NIM TAJNIKOM IN POftllJA-TRUEM RAZNIH NAZNANIL.
a kakorinakoU nssnanUs fea m-hvale o smrti, tedaj vaelaj pevej» U v pleme, aR šetttetMtl pla. la« egles all ket navadne mL Aha js prlobčeno |»| izpusti la sahvale to
reenlh Unan to dragih atwi Ja pa to ogiee, aa katerega aa am daiatl to valja aa člene to aa la lana. Nadalje valja Ma Ml aa ne prireditve, voasNeat ehods, tda Vselej je trebe povedati, all hočete ImeU plašen eglee ali
udi v taks
RAZNO
l'oper. Poper je še od nekdej znan Indljencem. De ge moremo denee vperebljeti, ss moramo zehvelitl Aleksandru Velikemu, kl ge je pri našel s nekegs svojsga pohoda. Poper ni bil kar tako nevedno srno, merveč Je I-mel, kekor poročs PllniJ, ceno drsgih kovin.
Ko js gotekl krslj Alsrlh let* 408 osvojil Rim, je sehteval ze odškodnino ne le zleta. srebro In svile, mervoš tudi 8000 llber po-pre. To Je nejboljšl dokaz, kako ceno je Imel nekoč poper. V srednjem veku so uapešno trgovale s poprom Benetke In Genova Pozneje so se pričeli zanimati ^i»ancl In Portugalci bolj za Indijske poprove pok rej I ne. V trgovini a poprom eo končno pre-koalll Angleži S pence, Portugalce ln Hoiandce.
taka velja aa vaa dm nik» le aa baga IHa, ponudbe, prodaja, U4 I toka at vari aa »em vedas dati» da naj ka to egtee, I krat naj es leti priobči In J®® J	TP® po,
dejsm radi toga, kar ja to
me val» društva, JmÜ'i kl to apravaütve Ms da to apaAtevato to ga pa
ravnate. — Filip
mm -
—
POJASNILa
te, društvenim Ujeikem to aa-stepnlkem lleta Prenveto, ha« a tem pejeenene, da NOV atolom ptoleveaje eerečntoe ja M w veljero 1. julije 1929. Val aa» rečaiki, IÜ dolgujejo aa alal aa NAZAJ» emraje pa etare« aiateme vaa kar gajeje de 80. junije 19S9. I stm, de es le epsštevn In na snenje. Ze Met
Philip Gedtoa» eprnvttelj.
v m aa-
■Ufall
rs
FIOBtUl
TOREK, 1. OKTOBRA.
Sonja jedva
Sa ano stralno trenutje Ja preteklo. Molče
sta trta drug na drugega.
'Torej ne ugane*?" ja vprašal Baikolnikov
ln pri srcu mu je bilo, kakor bi padal i zvonika.	^
"N-ne . . j« slišno.
"Dobro poglej r«
In pri teh besedah ja nenadcfoia «Mjet ole-denala njegova duša od nekega prejšnjega, znanega mu ¿uvstva; tfledal je In zdaj se mu je zazdelo, <W vidi nameato njenega Lizabetin obraz. Dobro se je še spominjal Izraza Lizabe-tinegz lica, ko se ji je tistikrat približal s sekiro ona pa se je odmaknila od njega k steni in iztegnila roke naprej, s tistim otroškim strahom na obrazu, s katerim gledajo majhni otroci, kadar ze nenadoma nečesa zboje, srepo na predmet, kl Jih plaši, giedajd ga nemirno, umikajo ze nazaj, iztezajo ročice pred sebe in se pripravljajo k joku. Skoro lato se je zdaj zgodilo z Sonjo; ravnotako brezzilno, z isto grozo je zrla nekoliko čaaa nanj; naenkrat pa je iztegnila roko, uprla se mu nalahko, jedva čutno s prsti v prsi in začela vatajati z postelje, vze bolj in bolj se odmikaje od njega; ved-no nepromičnejši Je, postajal pogled, a katerim ga je motrila. Njena groza ze je začela lotevati tudi njega; Ull strah se je zazrcalll tudi na njegovem obrazu, istotako je začel motriti tudi on njo, skoro z istim otroškim usmevom.
"Ali si uganila?" je zašepetal nazadnje.
"Bog nebeški!" se ji v strašnem jeku izvilo Iz przl.
Onemoglo se Je zgrudila na posteljo In padla z obrazom med blazine. Takoj nato pa ze je dvignila, naglo ze primaknila )c njemu, prijela ga a avojimi tenkimi pratkl za obe roki kakor z stiskalnico, stisnila mu jih krepko in se mu zopet nepremično zazrla v obraz, kakor bi bila priklenjena nanj. S tem poslednjim, obupnim pogledom je hotela zaslediti vsaj malo, malo zadnjega upanja. Toda upanja ni bilo nlkak-šnega in nič več ni bHo dvomiti, da je vze tako I Celo poznejše čase, ko se je spominjala te minute, Ji je postajalo čudno pri srcu, kadar se je vprašala, zakaj je takrat tako mahoma začutila, da ni nlkakega dvoma več. Saj vendar ni mogla reči na primer, da je zlutila kaj takšnega ie naprej! Kakor hitro pa ji je zdzj povedal on sam, se jI je zazdelo, da je reznično le zlutila.
"Dovolj je, Sonja, dovolj I Ne muči met" je zaprozil Razkolnlkov bolestno.
Nikdar in nikakor JI ni nameraval razodeti svojega dejanja, a zgodHo se Js tako.
Sonja je planila pokonci, kakor da je brez uma, zvila roke in šla na sredo sobe; a naglo se je vrnila in sedla poleg nJega, tako da ae jo a zvojo ramo skoro dotikzlz njegove. Stre-petala Je, kakor bi jo bilo nekaj preeunilo, vzkliknila ln padla pred njim na kolena, dazi zama ni vedela zakaj.
"Kaj, o, kaj zte atorill t" Je rekla obupno.
8kočlla Je pokonci, vrgla se mu okrog vratu, objela ga In ga krepko stisnila z rokami.
Razkolnikov ze je odmzknil in jo pogledal z otošnim usmevom.
"Čudna al, Sonja, da me objemaš in polju-baš, ko sem tl povedal to. Sama ne veš, kaj počenjaš."
"Ne. ne, pod milim zolncem ga ni nesreč-nejšega od tebe!" Je vzkliknila ona brezumno, no da bi bHa slišala njegovo opazko, in naenkrat ze Je zpuztlla v krčevit In glasen jok.
Culfztvo, kl ga fte davno nI več poznal, mu je udarilo v dušo kakor val in jo omečilo. NI ze ga branil: dve solzi «ta mu stopili v oči in obviseli na trepalnicah.
Torej me ne zapuztiš, Sonjz?" je dejal ln Jo pogledal malodane z zaupanjem.
"Ne, ne; nikdar in nikjer!" Je vzklftnila Sonja. "Za teboj bom šla, kamorkoli hočeš! O, mili Bog! ... Oh, jaz nesrečnica! Zakaj, zakaj te nisem prej poznala? Zakaj niai prišel prej! O, Goepodl"
"Pa sem prišel zdaj!"
"Zdaj, da! ... O, kaj je «daj storiti! . . . Skupaj, akupaj!" je ponavljala, kakor bi bila pozabila vse. in zopet ga je objela. "Skupaj pojdeva v Sibirijo!"
Kakor bi ga nenadoma nekaj preeunilo, mu je zaigral na ustnicah prejšnji sovražni in skoro ošabni smehljaj.
"Morda pa niti nočem iti v Sibirijo, Sonja," je dejaL
Sonja ga je naglo pogledala.
Po prvotnem strastnem .in mučnem sočutju s nesrečnečem jo je zopet potrta strašna misel na umor. V izpremenjenem tonu njegovih besed je naenkrat zaslišala morilca. Gledala ga Je z začudenjem. Ničeaar še ni vedela, niti zakaj, niti kako, niti v kakšen namen da ze je to zgodilo. Vza ta vprašanja so zdaj naenkrat vzniknila v njeni duši, In zopet ni mogla verjeti: "On — morilec? Ali je to mogoče?"
"Kaj je to? Kje stojim?" je izpregovo-rila vza zmedena, kakor še ne bi bila prišla k zavezti. "Kako zte mogli vi — takšen človek
—	to ztoriti? Kako je to?"
"Zato pač, da zem jo oropal. Nehaj, Sonja!" je odgovoril nekam trudno in nejevoljno.
Sonja je stala prod njim kakor okamene-la;.naenkrat pa je vzkliknila:
"Bil si lačen I Storil si to zato, da bi pomagal materi ? Kaj V*
"Ne, 8onJa, ne," je zamrmral Razkolnikov, obrnil ze v stran in povesi! glavo, "niaem bil tako lačen, ne . .. Materi sem hotel v reani-oi pomagati . . a tudi to ni bHo popolnoma gotovo. Ne muči me, Sonja."
Sonja Je ploaknila z rokami.
"Ali je vze to rez mogoče! Moj Bog, kako strašna Je ta reanica! Kdo naj ji veruje?
—	In kako ste mogli vi, ki ste dali avoje poslednje od sebe, ubiti človeka, da ga oropate! Ah!" je vzkliknila nenadoma. "Tinti denar, ki ste ga dali Katarini Ivanovnl — tizti denar . . . Jezuz, ali je bil tudi tiati denar . . ."
"Ne, Sonja," ji je naglo zegel besedo, "ta denar ni bil tisti, pomiri se! Ta denar mi je poslala mati po nekem trgovcu ln prejel sem ga ie med boleznijo, tizti dan, ko sem ga podaril . . . Razumih in je videl •— on ga je tudi zprejel za mene ... T» denar je bil moj pravi, lastni denar."
Z dvomom ga je poslušala Sonja in videti je bilo, da je vaa prevzeta od neke mizli.
"Tizti denar pa . . . pravzaprav niti ne vem, Če je bilo tam tudi kaj denarja," je pri-stavil tiho in razmišljeno. "Usnjat mošnjiček zem ji vzel takrat z vratu — poln ln natlačen mošnjiček — toda nisem pogledal vanj; menda nisem utegnil . . . Stvari pa, raznotere zaponke in veriMoe — vze te ztvari zem z mošnji-čkem vred ahranH na samotnem dvorišču ob V-ski cesti pod nekim kamnom, takoj drugo Jutro ... de adaj leti vse skupaj tam . .."
Napeto ga je poslušala Sonja.
"Zakaj ste potemtakem — ko pravite sami, da ste jo hoteli oropati — pa niate vzeli nlčezar?" ga je vprašala naglo, kakor Človek, ki ze potaplja In se prijema za zlamlco.
"Ne vem . . . Nisem se še odločil, ali vzamem ta denar ali ga ne vzamem," je lzprego-voril zopet nekako zamišljeno; naenkrat pa ga je obšla nova misel in naglo in kratko se je naamehnfl. "Kakšno neumnost som ščenčal ravnokar, kaj 7"
(Dalje prihodnjič.)
Dr. B. P. Dach: ,
ŽEJA!
r	«mm.
Človek ne Je aamo, kadar je lačen, in pije tudi. kadar nI te-Jen. Ljudje imamo tek tudi U-krat. kadar hrana ni ravno nujno potrebna; da ga utešimo, smo izumili nasledila, kl so tuja il-valim, zakaj nJim aluši Jed in pijača aamo za prehrano.
Toda ali aLi lakoto in teja v resnici vselej iz przve potrebe izvirajoči svarilkl? Starejši zdravniški pisatelji poročajo o bolnikih s uprav fantastično le-Jo, ki Jim je ni moglo utešiti 20, SO. da, celo 40 litrov vode na dan. Se leta 1M8. so imeli v pariški kliniki "Hotel Dicu" lju-dl — imenovali so jih pollfege. to je požeruhe — ki so pojedli na dan po pet funtov mena. tri funte gnjati in dva funta pe-¿enega ali praienega kruha. Ti nearečnikl niso morda trpeli na kaki fizični bolezni, le na ne-u teli J i vam gladu in žeji, le na manlji, da morajo neprestano Jesti in piti. Ko so zdravniki domislili, da bi temu utegnil biti vzrok v psihlčnostl. so poskusili s psihičnimi metodami, s
kakega hudega nevrotičnega o-bolenja. Vaekako pa kažejo tl zgodovinski primeri, da utegne biti tudi "zanealjlvl" občutek lakote in žeje varljiv in se nanj nt moči zanesti.
Pomudimo se nekoliko pri žeji. Kako zelo je ieja celo pri najbolj zdravem človeku odvle-na od navade, jo dokazal neki zdravnik na samem sebi. Zdrav, nik. ki drugače ni potreboval bog vedi koliko vode, je jo enajst dni namenoma pil razmeroma mnoga Po enajlt dneh se je pokazalo, da ze je v tej kratki dobi njegov občutek za Žejo temeljito izpremenil. Zmerni vodopivec ae je v sicer dooo-la neizpremenJenih pogojih nadoma pretvoril v hudega vo-dopivca ln je svojo žejo le z nergično disciplino spravil spet na prejšnji normalni nivo.
Subjektivna žeja tedaj nika-kor nI zmerom enakovredna objektivni teleanl potrebi po vodi Res Jo sicer, da najavlja organizem svojo potrebo po tekočini z žejo. Voda je neobhodno potreben življenskl element. Po svoji važnoatl stoji takoj sa kisikom, brez katerega bi iivlj nje v nekaj trenutkih uganilo.
ftugeetijo, obenem pa seveda tu-j Vodo od no* no tekočo hrano lah-di a strogimi ukrepi — tn u«p»h ko pogreiamo aamo nekaj dni.
D*n#\1{?	» med t «m koj preneeemo nedo-
paihtčaoetjo utemeljiva lakota .tajanje goatih hraniv brea Iko-ta toja to selo redek pojav; na- de tudi po več tedam Glndujo-vodno je samo postranski pojav'če telo si aamo pomaga z ton.
da na rovaš maščob nega, vezivnega in mišičnega tkiva hrani važne, vedno delujoče organe, kakor na primer srce in možgani. Umetnikov v gladovanju je bilo zadnje leta na pretek; takih. ki bi ae hoteli producirati želi, ne pozna nihče.
Telo odraalega Človeka sestoji 8/5 is vode. Ledvice in pljuča, koža in črevo pa krvi in tkivom neprestano odtezajo tekočino. To telesu vzeto vodo pa Je treba fiadomeatltl. Žeja ima nalogo, da signalizirz ali najavlja nevarnost "oeušenja". Ona spada skupno z gladom In bolečino med velike avarllce v smotre-noetnem sestavu življenja.
Toda kaj "zbuja" žejo? Izguba vode povzroči zgostitve krvi. Pri boleznih, pri katerih ae mnogo vode izgubi zkozi črevo (na primer pri azijski koleri, griži poletni drizkl) aH pa pri izdatnejši izločitvi seči (pri nekaterih obiatnih boleznih, čreveenl griži) to nI težko ugotoviti. Vselej se takrat pojavi občutek laja, prav tako pa tudi pri Izgubi krvi. To dajetvo kompli cira vzročno zvezo med zgostitvijo krvi ia to jo. Zakaj pri notranjih in vuanjih krvavitvah izgubi telo ne aamo krvno tekočino, nego tudi trdne sestavine krvi (krvna teleeca). Vrhu to-ga ae vaaka izguba krvi do iz-vestne mere izravna z dotokom
tekočine iz tkiva (pristop tkivne tekočine v celice) na rovaš tkiva; tako se kri ¿redči. Zato zo nekaj časa tudi mislili, da sta dve vrsti vzrokov žeje. Zgostitev krvi bi po tem povzročila "žejo krvi", nedostajanje vode v tkivu pa "tkivno žejo". A novejža raziskavanja ao dokazala, da ata oba pojava skupnega izvora. Ni zmanjšanje količine vode v krvi ali tkivu tizti čini-telj, ki povzroča žejo, nego na-raat nekaterih snovi y krvi (na primer soli). Da se dokazati, da na eni plati vsaka izguba tekočine zviša količino soli v krvi, z druge strani pa povzroči vsako zvišanje količine soli v krvi žejo. Vsak človek, ki mu vzbriz-gaš v žilo nekaj kubičnih centi metrov 10 do 20 odzt. razstopi-ne kuhinjske soli, bo čisto izne-nada začutil hudo željo.
* Sestava krvi pa pride kot vzrok žeje Šele v drugi vrzti v poštev. Saj žeje ne čutimo v krvi! V tem ae žeja ravno razlikuje od lakote. Ce je želodec le predolgo prazen, ze Jame krčiti, in to gibanje (gladovne kontrakcije) ze na zunaj javlja kot lakota. Glad zeveda tudi nima avojega ''sedeža" v želodcu, toda zveza med želodcem in lakoto je vaaj na videz nekaj "logičnega". Pri žeji pa nikakor mocda ne čutimo, da bi bila kri poztala bolj slana. Žeja nima sedeža v krvnih telescih, ampak — kakor že pesem poje
—	v grlu.	S
Občutek žeje vzbudi suhoto ust, jezika in lične' sluznice, požiralnika in organov žrela. To osušitev nepoeredno povzroči zmanjšanje izločevanja zlin. Z omočenjem uzt zato za trenutek premotiš žejo; prav tako zi jo za nekaj časa uteliš z nekoliko vode, koščkom ledu, žvečenjem elaatičnih stvari (žvečilnega gumija). pe tudi s kemičnimi dražljaji (mentolom), ki vai dražijo žleze slinavke. Narobe pa je vze. prej ko prav, skušati odpraviti občutek zuhote uzt pri žeji z tem, da dihaš skozi usta. Samo na aebi vdihavanje skozi uata sicer ne rodi žeje, čeprav se po njem osuše ustne sluznice
—	če nizi žejen. Ce se ti želja pojavlja, pa je a takim dihanjem le še okrepiš. S tem, da uata omočiš, ne da bi prav za prav kaj tekočega zavžil, ne odpraviš vzroka žeji, odpraviš le simptome žeje in še to samo za-čaano. Ce organizem dolgo trpi na pomanjkanju vode, žeja čedalje bolj naraste in vzlic sa-moprevari nastopi naposled ata-nje razdraienosti in onemoglosti.
Pri dovajanju vode prirodnim potom je Žeja nenavadno občutljiva oznanjevalka utešenja. 0-pozoriti pa Je treba na to, da se naše telo kaj naglo privadi škodljivim količinam vode. Zakaj od obilnega pitja ze poveča izločevanje seči in žeja poetane še hujša. Patološkim pivcem je treba onemogočiti vsako odviš-no dovajanje vode, če ne drugače, pa z silo. One, ki samo iz grde navade pijo mnogo vode, je treba poučiti, da zi z tem po nepotrebnem in v lastno škodo o-bremene ledvica in krogotokov aparat, ne da bi si utešili žejo.
IA koliko je treba piti? To je seveda odvisno od individualnega telesnega ustroja, od načina življenja ln prilik. Ce v veliki vročini naporno delaš, izloči telo mnogo vode z znojenjem. Kur jači na ladjah ln vojaki na napornih poletnih pohodih potrebujejo na dan po pet do šeat litrov vode. A tudi tu se vidi kolike važnoeti je vaja in dis-ciplins. Novinci pijo neprimerno več: oni, ki Imajo to izkustva, pa vodo, da razmeroma malo vode celo bolje pomaga. Tudi domačini v tropičnih krajih pijo za naše pojme nenavadno malo. Potrebno količino tekoč i ie dobe v rastlinski hrani ln aadju. Zato pa ne uživajo hraniv, ki vsebujejo mnogo maščobe in beljakovin, in vobče malo jedo. da as ustvarijo po nepotrebnem toplote vtflwu Po tem receptu bi ae poleti lahko tudi mi ravnali. Povprečno potrebu je odraael človek S do 2.2 litra vode na dan. pol te tekočine pa lahko krije z gostimi ln polgo-stimi jedrni. Zlasti poleti n težko dobeviti si potrebne vode Iz sadja in aalate. Ljudstva ki ao še neposredne je v dotiku s prirodo ko mi Evrope i. uživajo
gode in aočlvje z obilno vodo kakor na primer buče, paradižnike in Še drugo tropično zelenjavo, ki je pri naa ne poznamo.
Toda v pretirani meri prepovedovati uživanje vode bi bilo krivo. Ze zjutraj je požirek vode zelo koristen, ker pospešuje gibanje črev. V veliki vročini
menimo, da ai z uživanjem ledenih pijač napravimo iz želodca nekako hladilnico; a to mnenje je zmotno, zakaj ohlajenje, kl ga tako doaežemo, je le prehodno. V tropičnih krajih so to že davno apoznaii; tam pijo, če se hočejo ohladiti ali osvežiti, vroč čaj.
NA PRODAJ — je kuhinj peč na premog in plin "Comb tion" peč. Nizka cena. o^u se na: 1882 So. leth Av« Cicero, IU.—.(Adv.)
Naročite boljši mesečnik mladino! v'
i IK slovei
Richmanovi delavci vsi delničarji
3800 mož in žena laatuje več kot za $7,500,000.00 delnic
RICHHANOVA GLAVNA TOVARNA V CLEVBLANDU. OHIO.
v vročini
a na ne, banane, me kitsijskê naranče.
melone, ■ fr-
Nathan G. Richman
predsednik odbora.
|f)PVi in mogoče naboljii vtis, katerega dobi oblikovalec, bo obišče velikansko tovarno oblačil The Richman Brothers Co., je, da vsi člani te krojaške organizacije znajo izdelati fino obleko, poleg tega pa ae tudi veselijo njihovega dela. Ko na se teve, da Je vsak delavec in delavka delničar pri tvrdki, ter da je deležen dobička ln odgovornosti napram javnosti, ni teŽ-ko uganiti zakaj tu prevlada tako medsebojno razumevanje in prijateljsko sodelovanje v vseh departmentih te velikanske tovarne. Prva razdelitev delnic sa delavce je bila L 1920, ko se jim je nudilo priliko iste kupiti za nitjo kot trino ceno in • podaljšanjem čaaa za izplačitev. Potom povečanje vrednosti originalnih delnic, pesebnih dividendov in dveh rasdell-r, so delavci, rasun direktorjev in uradnikov, lastovali delnice na 1. maja 1929 v vrednosti preko §7,600,-000.00.
Vsako leto sta obe tovarni zaprti sa en tedffo v juliju in dva tedna ob
Ckarles L. Richman' predsednik.
boilčnih praznikih, da dobijo vsi delavci počitke s polno plačo.
Broadway trgovina se otvori v soboto.
▼ , „. —	j V • I 'l
Vrata Richmanove tretje trgovine v Clevelandu se bodo otvorila v sob> to 21. sept. Ta trgovina, katera ae bo nahajala na 5716 Broadway, je 40. trgovina, katero laatuje in obratuje ta tvrdka v 38 glavnih mestih. Vse obleke, katere so izdelane v Richmanovi h tovarnah so prodane po direkt-no-iz-tovarne sistemom potom teh trgovin in tovarniškega departmenta za naročila po pošti, kateri department ima avoje lastne prodajalce po vseh delih dežele.
Tovarna je svetovno poznana.
The Richman Brothers Co. laatuje in obratuje dve veliki tovarni, eno v Cleevlandu in drugo v Lorain, Ohio. Clevelandska tovarna je poznana kot največja na svetu in je enako famoc-na tudi radi svojih'idealnih delovnih razmerov in moderne oprave.
Henry C. Richnan tajnik in blagajnik.
Rickmanova 50-letnica.
Akoravno se je ustanovilo to nizacijo pred 76 leti v Portta Ohio, se jo je nanovo uitanoi Clevelandu 1. 1879. Odtedaj « zgodovino. Richmanovi h oblek <m ga romantičnega poglavja do d ga. Od skromnega početka j« l govina rastla v velikanske prq je, ker je bila ustanovljena na podlagi 1n principih, ter ■ poi delovanjem s javnostjo in delal
, Kvaliteta ohranjen«.
Akoravno Je ideja tvrdke <x na velikost produkcije in prod ne prezre ničeear v produkciji, i Čun kvalitete.
Čisto volneno blago se kupi t množini za gotovino, in se z« vi 4,000,000 jardov porabi letno, jard blaga Je natančno preiih preizkušen radi svoje trpein« stalne barve. Enako painjo s rabi v vsakem najmanjšem drl izdelavi-Oblek.

Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tlaka vabila ca veselice In shode, vizitnice, časnike, knjigi koledarja, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-ftkem, angleškem jedka fe dragih
Cene
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANBTTO SJU>Jn DA TBK0VHH NAROČA T SVOJI TISKARNI
nnijeko delo prve vrste. Vsa pojasnila dsjs vodstvo tiskarne
POK* pe Inf—matije ns
S. N. P. J. PRINTERY
MS74t So. Ltwndale Avtrae
CHICAGO, ILL,
TAM SE DORE NA 2ELJO TUDI VSA USTMBNA POJASNILA