388
Postava,
s katero se okrajnocestnemu odboru Senožeškemu in Postojnskemu daje pravica, mitarino ali cestarino pobirati na Reški cesti.
Poglavitne točke te postave, ki je bila v zadnjem deželnem zboru Kranjskem narejena in od presv. cesarja 15. septembra t. 1. potrjena, so:
§. 1. Cestnima odboroma okraja Senožeškega in Postojnskega, da bodeta laže' vzdrževala cesto, ki od Sentpe tersko-(Primorsko)-Reške velike cesto pri Strušnikarji gre do primorske meje pri Škof-Ijem in se imenuje Reška cesta, dovoljuje se pobirati mitarino na tej cesti, in sicer na mitnici (šran^i) stoječi na razcestji Reške in Senožeško-Bri-tofske*) okrajne ceste; a držati se jima je mitnega cenovnika, postavljenega v §. 2.
§. 2. Mitarine ali cestarine se plačuje: 1. od voznega živinčeta vpreženega po 4 kr.; 2. od težkega gnanega živinčeta (od konja, vola, bika, krave, junca, ja-nice, mezga [mule] in osla) ali od nevpreženega voznega živinčeta po 2 kr. 5 3. od lahkega gnanega živinčeta (od teleta, ovce, koze, prasca ali svinje) po  1  kr.
Od živinčeta, katero kdo nese ali ga ima na vozu, ni treba mitarine plačati.
Ta cenovnik se more izpremeniti po dogovoru deželnega odbora s c. k. deželno vlado.
§. 3. Te mitnice dohodek naj se cestnima zakladoma okraja Senožeškega in Postojnskega razdeli v toliki meri, kolikoršen kos te ceste ima kateri teh dveh skladnih okrajev, in poleg tega bodi tudi ozir na vsa-cega kosa resnične vzdrževanjske stroške, katere je treba vsako leto izkazati. Deželni odbor ima pravico v tem določati.
Upravljanje mitnih poslov je v rokah Senožeškega okrajno cestnega odbora, kateri je zopet dolžan postopati v dogovoru s Postojnskim okrajno-cestnim odborom.
O vseh prepirih razsoja deželni odbor.
§.4. Mesto, na katerem je mitarino plačevati, naj se zaznamova s pregrado ali zavoro (šrango). Deželni odbor naj določi, kam je mitnico postaviti v pobiranje mitarine, ako v tem ni prepira (§. 25. deželne postave od 5. marcija 1873. leta v dež. zak. štev. 8). Kdor mitno pregrado prestopi, dolžan je, naj pride od daleč ali od blizo, plačati mitarino.
§. 5. Ljudje, kateri z napreženimi vozovi ali pa z gnano živino pred mitno pregrado zavijo v stran s ceste in se nanjo povrnejo zopet na onem kraji mitnice, ker so se jo hoteli ogniti, dolžni so mitarino plačati po cenovniku.
Z vozovi, katere kdo, živino od njih pred mitno pregrado razpregši, mimo cestne mitnice samotež vleče, a potem spet zapreže, ali z vozovi, kateri se brez uprege spravijo kako drugače tje, kamor so namenjeni, naj se zaradi mitarine postopa tako, kakor da bi se ne bila živina razpregla.
Tako naj tudi voz, od katerega bi se blizo same mitnice le nekoliko voznih živinčet razpreglo in potem gnalo skozi pregrado, plača toliko mitarine, kolikor bi je bilo, ako bi vsa živina bila uprežena skozi pregrado voz vlekla.
*) Kam se postavi mitnica, ni še do konca dognano.
Vred.
§. 6. O mitnih iznižkib in popolnih osvoboditvah od mitarine veljajo v moči stoječa postavna določila državni h cest.
Več izoižkov in svoboščin more dovoliti deželni odbor, a to edino tedaj, kedar mu kaj tacega nasvetuje kateri izmed obeh odborov skladnih cestnih okrajev.
§. 7. Kdor se mitnice ogne z vozom ali z gnano živino, aii kdor pregrado prestopi z vozom, ne plačavši vse svoje mtarine, ali kdor koli pride na mitnico, ter ne odšteje, kolikor mu je dolžnost, tak je kriv mitnega utrganja, in zadene ga petkrat do desetkrat toliko globe (kazni v novcih), kolikor je unesel mitarine. Mitar ima pravico, tistega, kogar zasači na mitnem prestopku, za polosmikrat toliko, kolikor je unešene mitarine, v gotovini zarubiti, da se ne more kazni umakniti; a rubežeo mu naj pismeno potrdi, in naj jo nemudoma občinskemu glavarju izroči.
§. 8. Ce se mitarina vzame, kedar bi je ne bilo vzeti, aii če se je vzame več nego li določa mitni ce-novnik , tedaj mitarja zadene dvajsetkrat toliko globe, kolikor je po krivem vzel, a s tem vendar ne odide tistim kaznim, katere ga še vrhu tega morejo zadeti po kazenski postavi.
    389